Savinjski vestnik
Celjr 5. aprila 1953
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SoSTANJA |
LETO V., STEV. 14. — CENA « DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov
trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni
račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banU
FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce-
lju, četrtletna naročnina 75, polletna 160,
celoletna 300 din. Savinjski vestnik iziiaja
vsako soboto.
Ničesar brez nas
Umazana repriza d'annunziade, ki se
danes vrši pod pokroviteljstvom palače
Chigi v Rimu, v Italiji in Trstu proti
naši državi, je živo opozorilo in klicaj
vsemu svobodoljubnemu človeštvu, da
fašizem še ni mrtev. Opozorilo, da so
klice ducejanstva trdožive kot bacili
kuge, da je rimska volkulja, sledeč
svoji stari praksi, menjala samo svojo
dlako, ne pa čudi ter zopet dobiva svoj
stari nenasitni pohlep, ki je škodljiv
miru in svobodi.
Čas je, da se zgane vest svobodo-
ljubnega človeštva. Ni tu samo vpraša-
nje Trsta, ki služi samo kot povod za
iredentistično in šovinistično gonjo,
ampak je tu osnovno vprašanje, da se
je pojavilo novo leglo epidemije, ki je
ljudi, kateri ljubijo svobodo in svoj
dom, stala milijone žrtev. Se nezaceljene
rane kličejo, da se to leglo, čigar pravo
žarišče je v Rimu, v kali zatre. To je
svet dolžan storiti, če noče dopustiti,
da se pljuva na spomin tistih, ki so
dali za to vse, kar more človek dati.
Kot zmagovalci smo ponudili roko
italijanskem^i narodu, ki so ga njegovi
oblastniki, ne za las drugačni kot da-
našnji, pahnili v strahovit poraz. Nu-
dili smo roko v veri, da samo prijatelj-
stvo in sodelovanje med narodi lahko
zagotovi mir in blagostanje, ne pa so-
vraštvo. Takrat se je rimska hidra li-
cemerno zvijala, zavedajoč se, da nima
moralne pravice govoriti. Danes pa mi-
sli, da je prišel njen čas, ko lahko zopet
prične kazati zobe in stopati v izvožene
kolovoze fašizma, ki jih naše ljudstvo
predobro pozna. Pota so ista, vsebina
je ista, samo firma je drugačna.
Povemo pa lahko to, da bo, če bodo
vztrajali na tej poti, cilj precej dru-
gačen, kot ga oni pričakujejo.
Veseli nas, da vemo za gotovo, da pri
tej histerični gonji ne sodeluje italijan-
ski narod. Tisto ljudstvo, ki bi lahko in
moralo predstavljati italijansko državo.
Pobesneli in neodgovorni fašistični
drhali, ki stopa z roko v roki s komin-
formisti, raste z gonjo njen apetit.
Predvčerajšnjim Trst, včeraj Istra, da-
nes pa že Dalmacija, Zadar in celo Črna
gora. So morda tisti, ki inscenirajo to
gonjo, pozabili, kako jih je naše ljud-
stvo vrglo v »mare nostro«?
!>Doslednost« stalinske politike dovo-
ljuje to čudno parjenje fašizma in
kominforma, upajoč ribariti v kalnem.
V metodah so si sicer sorodni. Enim
kot drugim so deportacije in koncen-
tracijska taborišča zelo pri srcu, Jugo-
slavija in njeni svobodoljubni ljudje pa
trn v peti.
Tisti pa, ki danes dopuščajo, da se v
Londonu razgovarjajo brez naše ude-
ležbe (kar je zaman!), se naj ne čudijo,
če bodo jutri ali pojutrišnjem, doživeli
nov val grabežljivosti, ki bo z istimi
argumenti zahteval Libijo ali Abesinijo.
Mogoče se jim bo zadnje zdelo smešno.
Toda nič manj smešno in prav tako
malo kot v Libiji ali Abesiniji ima
italijanski imperializem iskati pri nas.
V Rimu pravijo, da imajo zgodovin-
ske pravice na naše ozemlje. Trst in ne
Istra nista bila nikoli poprej italijan-
ska, razen v obdobju med obema voj-
nama, ko je Italija dobila ta del naše
zemlje kot plačilo Antante. Toda naši
ljudje so živeli in živijo tam. Podvrženi
so pa bili brutalnemu raznarodovanju,
ki traja še danes tam, kjer vlada peta
rimske »kulture«. Toda časi so se te-
m,eljito spremenili. Nikdar več ne bo
niti košček naše zemlje služil kot pla-
čilo med »velikimi«. Pojedine šakalov
so minile. Kar se pa tiče zgodovinskih
pravic, potem lahko zahtevajo v Rimu
tudi Francijo in Anglijo zase. Tudi te
sta bili namreč enkrat rimljanski. Bo-^
dimo dosledni!
Zavedamo se važnosti in pomena sve-
tovnega miru. Toda iz tako imenovane-
ga tržaškega vprašanja, ki bi bilo reš-
ljivo le z neposrednimi pogajanji med
Jugoslavijo in Italijo in ki zase ne
predstavlja velikega problema, nastaja,
če ugodimo italijanski pohlepnosti, novo
nevarno vojno žarišče.
Tega se naj v svetu in v Rimu za-
vedajo. Pregovor pravi, da z jedjo raste
apetit. Vsako potrpljenje pa ima svoje
meje. Tudi naše. Preveč dragocena je
naša kri in preveč jo je že izteklo.
Drobne vesti
h drsale
I Maršal Tito je sprejel v Belem dvoru
v Beogradu člane francoske socialistične
stranke. V počastitev gostov je maršal
Tito priredil slavnostno kosilo. — Nova
termoelektrarna Banoviči bo v krat-
kem pričela obratovati. — Mednarodni
študentski festival bo v dneh 4., 5. in
6. aprila v Ljubljani. — V vohunskem
procesu v Kopru je bilo 5 oseb obsoje-
nih na zoprne kazni od 1 do 6 let, ena
oseba je bila oproščena. — Zadnja sku-
pina 175 grških otrok se je vrnila iz
Jugoslavije v svojo domovino. — Dve-
sto petdeset milijonov dinarjev bodo
letos investirali za dela v luki Kar-
deljevo. — Na obroke bomo lahko ku-
povali pohištvo, radijske aparate in
volneno tkanino. — 143 milijonov din
je doslej zbranih za prizadete kraje na
Tolminskem.
Nobene rešitve okroo Trsta hrez naše privolilve
Nikoli ne bomo storili nekaj, kar
hi bilo proti volji naših narodov
z ZASEDANJA LJVDSKE SKUPŠČINE FLRJ
v petek se je pričelo V. redno zase^
danje Ljudske skupščine FLRJ. Po
uvodnih formalnostih je podal ministei^
za finance vlade FLRJ Milentije Po-|
povic poročilo o proračunu, predsednik^
Gospodarskega sveta Boris Kidrič
poročilo o družbenem planu. Namestnikj
ministra za narodno obrambo Ivan
Gošnjak je poročal o letošnjih prora-j
čunskih izdatkih za JLA in dosedanji«
investicijah za vojno industrijo. Mini-
ster Ljubo Arsov, namestnik predsed-i
nika Sveta za industrijo in gradbeništva
vlade FLRJ, je izjavil, da se bosta gra-|
ditev industrijskih objektov, določenil^
v predlogu družbenega plana, in naš«
industrijska proizvodnja zvišali za pri^
bližno 174 milijard ali za 21 odstotkov
vrednosti določene letošnje blagovn^
proizvodnje. Predsednik Sveta za pro-i
met in zveze Krsto Popivoda je obraz-i
ložil naloge našega prometa v tem letu.
Ljudski poslanec pomočnik ministra za
zunanje zadeve Bogdan Crnobrnja je;
govoril o naši zunanjetrgovinski bla^;
govni izmenjavi. i
V ponedeljek dopoldne je imel ^
skupščini govor maršal Jugoslavijd
Josip Broz-Tito. V svojem govoru je]
dal odločen odgovor italijanskim poli-j
tičnim krogom, ki so organizirali zad-l
nje fašistične provokacije. Poudaril je,i
da je naše stališče jasno in načelno:^
Trgovine nočemo, svoje hočemo, tujegaj
nočemo. Nobene nove trgovine na našj
račun ne bomo priznali in ne moremo!
priznati. "Vprašanje Trsta se lahko rešij
le sporazumno z nami. Še naprej osta-;
nemo pri predlogih naše vlade, ki smo!
jih v zadnjem času poudarjali, to jel
skupna uprava, kondominij, k temu pa;
še tisto, kar smo sedaj povedali v noti>
o pogojih za plebiscit, ko bodo dozoreli.^
Samo taka rešitev je* razumna, samo
taka rešitev lahko odvrne nesrečo med]
nami in Italijo, ki bi bila morda tudi^
nesreča za ostali svet. Maršal Tito je 5
zaključil svoj govor s sporočilom na-]
šemu ljudstvu, naj ne bo preveč vzne-
mirjeno. Nikoli ne bomo storili nekaj,
kar bi bilo proti želji in volji našihJ
narodov, znali bomo braniti koristi naše
države.
Na predlog poslanca Mihe Marinka
je Ljudska skupščina FLRJ z resolucijo
soglasno odobrila stališče, ki ga je za-
vzela naša vlada glede Trsta.
Na seji 1. aprila je govoril podpred-
sednik Zvezne vlade FLRJ Edvard
Kardelj o predlogu novega zakona o
ljudskih odborih. Predlog zakona je bil
soglasno sprejet.
Tudi v Celju so delovni ljudje
protestirali proti fašističnim
provokacijam
Vsa kampanja, ki je sedaj inscenira'^
na v Italiji in Trstu, je vsilila to za
osrednje politično vprašanje v državi.
Ta kampanja izziva upravičeno priza-
detost in ogorčenje slovenskega ljud-
stva in sploh vseh narodov Jugoslavije,
V vseh mestih in krajih v državi, po-
sebno pa v coni »B«, je šlo naše delovno
ljudstvo na ulice in tam ogorčeno pro-
testiralo  proti  fašistični  nesramnosti.
Demonstracije se po nekaterih mestih
dnevno ponavljajo. Tudi v Celju so se
v ponedeljek popoldne kmalu po 14. uri
začele zgrinjati proti središču mesta
dolge kolone delavcev, nameščenceT
podjetij in ustanov ter dijakov celjskih
srednjih šol, ki so na protestnem ob-
hodu po vseh glavnih ulicah mesta iz-
ražali svoj srd nad protijugoslovansko
gonjo v Trstu in Italiji. Demonstranti
so peli borbene in partizanske pesmi
ob spremljavi godbe SKUD »France
Prešeren«. Demonstranti so klicali:
»Dol s fašisti, smrt fašizmu, dol z ita-
lijanskim iredentizmom!« »Ne pustimo,
da se odloča o nas brez nas!« itd. —
Mestne ulice je napolnila štiritisočglava
množica. Delovni kolektiv Mestnega
ljudskega odbora je na svojem protest-
nem zborovanju sprejel naslednjo reso-
lucijo: Pridružujemo se valu ogorčenja
milijonov Jugoslovanov ob imperiali-
stično-fašistični gonji neodgovornih
italijanskih vlastodržcev in njim sle-
deči drhali proti Jugoslaviji. Sprašuje-
mo se, kako je kaj takšnega mogoče po
vsem tem, kar smo mi in človeštvo po
fašizmu pretrpeli. Niso se še zacelile
stare rane, ko bi rad prerojeni fašizem
zadajal nove. Delovni kolektiv Mestne-
ga ljudskega odbora bi rad povedal
tole: Ne damo se strašiti! Preveč naših
ljudi je dalo svoja življenja. Branimo
samo svoje. Kot zmagovalci podajamo
roke italijanskemu narodu, ne moremo
jih pa podajati tistim, ki bi si jih radi
še enkrat omadeževali. Naše narodnost-
ne meje so nedotakljive. Znali smo jih
in jih bomo znali braniti. Svet pa naj
ve, da se brez nas o nas ne da ničesar
sklepati.
Še močnejši so nas poiasRusili
zastrašiti^ pa Jim ni uspelo . .
v nedeljo 30. marca so imeli rezervni
oficirji Celja svoj ustanovni občni zbor,
ki je bil obenem manifestacija zaupa-
nja v naše vodstvo in ogorčenja napram
nezaslišani fašistični gonji v Italiji proti
naši državi.
Na zboru je bila navzoča poleg pred-
stavnikov lokalne oblasti in komandan-
ta garnizije tudi tovarišica Mica Slan-
drova.
Pogovorili so se o smernicah dela
svoje nove organizacije, ki bo združila
rezervne oficirje v trdno in močno ce-
loto ter omogočila tesnejšo povezavo z
aktivnim oficirskim kadrom, z JLA.
Ne sme se več dogajati, da bi bila re-;
zervnemu oficirju edina vez z armado
— orožne vaje. Vojna tehnika napre-
duje silno naglo in je nujno, da je
oficir z njo stalno povezan, da ne trpi
njegova usposobljenost in s tem ob-
rambna moč države.
Novoizvoljeni odbor je že prejel kon-i
kretne sklepe ustanovnega zbora, da^
jih realizira.
Posebno pozornost bodo posvetili
strelskemu športu ter ostalim Ijudsko-
tehničnim panogam udejstvovanja.
Za I. kongres rezervnih oficirjev Ju-
goslavije sta bila izvoljena kot delegata
tovarišica Mica Šlandrova in tov. Edi
Gole. i
Kot je bilo že v začetku omenjeno,
je zbor izpadel v manifestacijo zaupa-
nja v naše državno in partijsko vodstvo
ter s studom in ogorčenjem obsodil
iredentistično in imperialistično gonjo
v Italiji proti naši državi. Poslali so
brzojavko maršalu Titu, Edvardu Kar-
delju in generalnemu sekretarju OZN
Trygve Lieju.
V brzojavki tov. Titu pravijo med
drugim:
... Naj se zgodi karkoli in naj pride
sovražnik od koderkoli, stali bomo na
svojem mestu in sledili Vašemu pozivu
in klicu svoje Partije. Sovražnik bo pa
doživel sprejem, ki mu bo za vedno
zagrenil povratek. Sprejem, kot ga
lahko nudijo samo branilci socialistične
domovine ...
V protestni brzojavki, ki so jo poslali
Trygve Lieju, pa ugotavljajo, da ni to
samo vprašanje Jugoslavije. Čudijo se,
da si lahko takšno gonjo proti neki
državi, članici OZN, ki je bila enako-
vreden člen v verigi zaveznikov, dovo-
ljuje država, v kateri doživlja fašizem
danes svoj preporod in ki je bila včeraj
premagana. Zaključujejo:
... Zastrašiti so nas hoteli že močnej-
ši, pa jim ni uspelo! Verjemite, da
bomo znali braniti svoje pravice ter s
tem obenem pravice svobodoljubnega
sveta...
Kmetijske zadruge v celjski okolici so lani napravile velik korak naprej
Naš dopisnik je pred kratkim obiskal
predsednika OZKZ Celje-okoiica ter mu
v zvezi s plenarnim zborovanjem odbora
Republiške zveze kmetijskih zadrug
zastavil nekaj vprašanj.
Kako so lani KZ gospodarile? V
kakšni smeri so se najbolj razvi-
jale, kje so dosegle največje do-
bičke in kako so jih ustvarile? —
Ali so bili primeri, da so zadruge
imele izgubo?
^Kmetijske zadruge so v primeri z letom
l»oO napravile lani velik korak naprej, po-
sebno v gospodarski utrditvi in finančni
osamosvojitvi, če upoštevamo, da so KZ
imele v letu 1950 skupne izgube 2,800.000 din,
dobička pa nad 4,200.000 din in da imajo v
letu 1951 nad 25 milijonov dobička, nam to
jasno dokazuje, kako so zadruge v letu 1951
gospodarile. Ti dobički so bili doseženi pred-
vsem pri odkupih in trgovini. Zadruge kot
so Vitanje, Frankolovo, Vransko, Šentjurij
pri Celju in Ljubečna, so dosegle milijonske
dobičke. Pa tudi ostale so dosegle lepe uspe-
he, saj je tistih, ki imajo manj kot 100.00.0
dinarjev dobička zelo malo. Vedeti pa mo-
ramo tudi to, da so zadruge v letu 1951
krile vse ostale izgube, precej pa tudi ne-
izterljivih primanjkljajev. Poleg tega, da je
oblast s svojimi predpisi dopuščala take do-
bičke, gre glavna zasluga dobremu gospo-
darstvu upravnih odborov in agilnim usluž-
bencem KZ.
Izgubo v lanskem letu prikazujeta le dve
KZ in to škofja vas in Teharje, ki pa znaša
pri obeh KZ le nekaj preko 200.000 din.
Zadruge pa niso samo v tej smeri storile
koraka naprej. Tudi proizvodni odseki, ki
jih je 231, so se zelo trudili in se zanje i«
dneva v dan vedno bolj zanimajo. To se je
pokazalo posebno še sedaj, ko so dali od-
sekom tudi finančno podlago. Po dosedanjih
podatkih računam, da bodo zadruge dale
za kmetijstvo okrog 20 milijonov din od
doseženih pribitkov. To je za dvig in iz-
boljšanje kmetijske proizvodnje v našem
okraju velik napredek. Na polju živinoreje
so ustanovljene tudi 4 živinorejske selekcij-
ske organizacije, ki so sprejele nad 600
v rodovnik. Pri selekciji živine so se najbolj
izkazale zadruge na vitanjskem, vojniškem
in šentjurskem področju. Tudi sadjarski od-
bori so pospešili svoje delo, organiziranih je
bilo 16 predavanj iz sadjarstva in vinograd-
ništva, na Ponikvi pri Grobelnem pa je bila
organizirana sadjarska razstava. Tudi za
škropljenje sadnega drevja se zadruge zani-
majo, razen nekaterih slabih.
Ali so še kje v upravnih odborih
ljudje, ki ne razumejo nalog da-
našnjih KZ ali pa so celo sovražno
razpoloženi napram zadrugam?
V lanskem letu smo imeli nekaj takih pri-
merov, ko so bili v upravnih odborih ljudje,
ki niso razumeli vloge in nalog KZ. V glav-
jMH» M cledali_ KZ Ic ▼tr|;OTiBi, sa dvig i
kmetijske proizvodnje, kar je pravzaprav
glavna naloga KZ, pa se niso zanimali.
Težko je bilo dokazovati, da se mora za-
druga baviti predvsem s kmetijsko proizvod-
njo, zlasti ker za to niso bila na razpolago
finančna sredstva. V bodoče bo to mnogo
lažje. Bilo je tudi nekaj primerov, ko so
bili nekateri člani upravnih odborov so-
vražno razpoloženi napram KZ, nekaj pa tudi
takih, ki so sedeli v upravnih odborih zaradi
osebnih koristi. Take primere smo sproti
odpravljali in skoraj v vseh primerih so se
taki elementi sami razkrinkali in pokazali,
da ne spadajo v vodstvo zadruge. Pri le-
tošnjih občnih zborih so v upravne odbore
izvoljeni ljudje, ki so gospodarsko razgle-
dani in ljudje, ki imajo pravilno politično
gledanje, če pa bi se pojavili tudi letos pri-
meri slabih upravnih odborov ali posameznih
članov, jih bodo člani sami izločili, ker vedo,
da če škodujejo zadrugi, škodujejo tudi njim.
Mislim pa, da bodo ti primeri zelo redki,
ker so se za letošnje občne zbore zanimale
tudi ostale množične organizacije.
Ali so vse KZ dvignile deleže,
katere KZ so se pri tem najbolj
izkazale?
To vprašanje je bilo pri začetnih občnih
zborih zelo pereče, ker so članom premalo
tolmačili pomen dviga deležev. Ko pa je raz-
prava zajemala vse večji krog ljudi in ko
so člani uvideli, da to koristi le njim, so
pričeli zviševati tudi deleže. Do sedaj je de-
leže zvišalo 40 KZ. Večina zadrug je delež
zvišala na 1000 din, ostale pa na 500 din
z desetkratnim jamstvom. Pri desetih KZ
deležev niso zvišali, predvsem po krivdi
funkcionarjev, ki niso znali prikazati članom
potrebe po zvišanju. Tu moramo ugotoviti,
da so med temi zadrugami tudi take, ki jih
prištevamo med boljše, kot n. pr. Rifengozd,
Vransko in Šentjurij ob Taboru. Na povišanje
je vplivalo tudi to, kako je zadruga gospo-
darila in kaj so imeli člani od nje. Povsod
pa so ob tej priliki ugotavljali, da imajo pri
KZ iste pravice člani in nečlani in da tu ni
nobene razlike. Tudi to se bo letos popra-
vilo. Zadruga mora delati prvenstveno za
svoje člane. Najvažnejše je pa to, da bodo
od 25 milijonskega dobička imeli koristi le
člani KZ. Pri zvišanju deleža so se najbolj
izkazale KZ Vitanje, Polzela, Ponikva pri
Grobelnem in št. Peter v Sav. dol. Najslabša
pa je bila KZ Kalobje, kjer pod nobenim
pogojem niso pristali na zvišanje. Bližnja
bodočnost bo pokazala, kako bo ta zadruga
zaradi tega gospodarila.
Ali so bili lani v KZ primeri sla-
bega gospodarjenja ali celo pone-
verb? Imate dovolj revizorskega
kadra, ki bo s pregledi takšne pri-
mere omejil? Ali so v vseh KZ
letne bilance že zaključili?
Na to vprašanje je odgovor delno zajet že
v prvem vprašanju. Poneverb ▼ lanskem letu
nismo beležili toliko kot prejšnja leta. Bilo
pa je nekaj primerov, ko je naša revizija
ugotovila primanjkljaje, ki so jih povzročili
slabi, gospodarsko nevešči in nesposobni po-
slovodje. V Jurkloštru je poslovodja Švajger,
ki je bil v KZ komaj 4 mesece, povzročil
386.000 din primanjkljaja. V Št. Bupertu je
poslovodja Jazbec zakrivil 121.000 din pri-
manjkljaja. Primanjkljaji so ugotovljeni tudi
v Dobrni, Št. Ilju, Slivnici in Lesičnem, ki
so jih prav tako povzročili poslovodje. Da bi
se taka dogajanja preprečila, je zbor OZKZ
sprejel dva pomembna sklepa. Prvi je, da se
vsi taki uslužbenci, ki so zakrivili škodo v
zadrugi, odpustijo iz zadružnega sektorja,
drugi sklep pa je, da se uvedejo kavcije pri
uslužbencih. Vse primanjkljaje bodo krili
uslužbenci sami, odnosno bodo sodnijsko iz-
terjani.
Število revizorjev smo dvignili in tudi kva-
litetno izboljšali, še vedno nam pa manj'kata
dva revizorja. Edino z dobro revizijsko
službo bomo omejili poneverbe, ker bo vsaka
zadruga letno dvakrat pregledana. Revizijsko
grupo bomo izpopolnili najkasneje do maja.
Letne bilance so gotove pri vseh KZ in
tudi potrjene.
Kdaj in kako predvidevate zdru-
žitev Okrajne zveze kmetijskih
zadrug s Skladom za mehanizacio
zadružnega kmetijstva?
Na tem vprašanju delamo že dalj časa.
OZKZ in Sklad za mehanizacijo se združita
v enotno okrajno zadružno vodstvo pod ime-
nom »Okrajna zadružna zveza«. V to zvezo
bodo združene zadruge vseh vrst, ne glede
na obliko in tip zadruge. Združitev se bo
izvršila v mesecu aprilu, ustanovni zbor pa
bo predvidoma meseca maja. Istočasno de-
lamo tudi na priključitvi 31 KZ iz poljčan-
skega okraja. Najvažnejše pri bodoči za-
družni zvezi bo kadrovsko vprašanje. Tn
bodo nameščeni strokovnjaki in politično
razgledani Ijiidje, tako da bodo v tem svo-
jem višjem gospodarskem združenju zadruge
imele vso oporo.
Kako gledate na komasacijo kme-
tijskih zadrug z ozirom na koma-
sacijo KLO-jev?
Komasacija kmetijskih zadrug se ne bo
vršila tako kot pri krajevnih ljudskih od-
borih. To vprašuje prepuščamo članom za-
drug, da o eventuelnih združitvah odločajo
in najdejo sporaznm sami. Načeloma se za-
druge ne bodo komasirale, ker bi bile pre-
več oddaljene od svojih članov. Območja bo-
dočih občin bi bila mnogo preobsežna za
delokrog kmetijske zadruge, ker je kmetij-
ska zadruga tista, preko katere se bo odvijal
napredek in dvig proizvodnje, še posebno pa
zaradi tega, ker se' KZ v manjšem območju
lahko bolj konkretno bavi s kmetijsko pro-
izvodnjo.
7. april
mednarodni dan
zdravstva
Skoraj vsi narodi sveta praznujejo 7. april
kot dan mednarodnega zdravstva.
Da bi tudi zdravstvo dobilo svojo med-
narodno organizacijo, ki bi povezovala del»
za dvig zdravja v vseh narodih sveta, je
bilo leta 1946 na mednarodni zdravstveni
konferenci v New Torku sklenjeno, da se
ustanovi Svetovna zdravstvena organizacija.
Pozneje so za njo izdelali pravila, ki jih je
v letu 1948 ratificiralo 74 držav. Kot vnet
pobornik miru in mednarodnega sodelovanja
je tudi naša država član te organizacije.
Po svojih osnovnih pravilih lahko svetov-
na zdravstvena organizacija igra zelo važno
vlogo v zdravstveni zaščiti na svetu. Ker so
gospodarska moč, življenjski standard in
zdravstvene razmere silno različne po raznih
delih in državah sveta, ta pravila moralno
obvezujejo močnejše in bogatejše države, da
pomagajo nerazvitim državam s slabim
zdravstvenim stanjem. Tako naj bi imel
vsak narod na svetu pravico do vseh od-
kritij moderne medicine, od sredstev za uni-
čevanje golazni in insektov, do najnovejših
dognanj v kirurgiji in zdravljenja z anti-
biotiki.
V svojem dosedanjem delu je Svetovna
zdravstvena organizacija že dosegla precej
pomembnih uspehov. V njenem okviru deluje
dobra epidemiološka služba, ki spremlja gi-
banje najvažnejših nalezljivih bolezni na
svetu, izdelali so nova mednarodna sanitarna
pravila in podelili večje število štipendij za
zdravnike in ostale medicinske delavce *a
izpopolnjevanje znanja v inozemstvu. Pro-
učujejo tudi več važnih vprašanj, med nji-
mi problem gripe, bruceloze, cepljenje proti
tuberkulozi in drugo. Uspehi bi bili gotovo
večji, če bi se vse države — članice, tudi
zavedalo svojih dolžnosti. Države Sovjetske-
ga bloka se že dve leti niso udeležile niti
skupščin te organizacije. Velike in bogate
države pa se branijo večjih prispevkov ne-
razvitim  in  zdravstveno zaostalim  državam.
Pri nas bomo letos praznovali mednarodni
dan zdravja po geslom: »Zdravo okolje je
pogoj za zdravje ljudstva«. Na dan 7. aprila,
kakor tudi še ves ta mesec, se naj rrše
zdravstvena predavanja po šolah, večjih in-
dustrijskih podjetjih, sindikalnih podružni-
cah, ljudskih univerzah in po prosvetnih do-
movih na vasi. Naj se ta dan in še ves april
posveti vprašanjem našega zdravstva, poseb-
no še zaščiti otrok od dojenčkov do šolske
mladine in učencev v gospodarstvu, zaščiti
matere, preprečevanju tuberkuloze in ostalili
nalezljivih bolezni, preprečevanju in varo-
vanju nesreč pri delu. Ne smemo pozabiti
na veliko resnico, da je ceneje bolezni pre-
prečevati kot zdraviti. Za dvig zdravstva
vložen denar in trud je najboljše naložen
kapital, saj lahko le zdrav človek v redu
opravlja svoie poklicno delo in na ta način
izvršuje svojo  dolžnost do skupnosti.
Delo za dvig zdravstva ne sme ostati ome-
jeno samo na zdravstvene ustanove in zdrav-
stvene delavce. To delo je dol^.nost vse jav-
nosti, zlasti pa množičnih organizacij in šol.
Dvigniti moramo zdravstveno zavest, v vsa-
kem človeku vzbuditi čut za higieno in po-
trebo varovanja pred nesrečami in nalezlji-
vimi boleznimi. Na ta način bomo tudi zbolj-
šali zdravstveno stanje našega ljudstva in
pripomogli k dvigu življenjskega standarda,
rspehi, ki jih bomo dosegli s tem delom,
bodo najlepše praznovanje mednarodnega
dneva zdravstva.
stran 2. i
»SAVINJSKI VESTNIKc, dne 5. aprila 1952
Ster. 14
Gasilska društva in Ljudska  prosveta
s prevzemom oblasti je postala last
delovnega ljudstva tudi kultura. Ce so
poprej sovražniki delovnega ljuds'tva
izkoriščali kulturo v svoje namene in
jo imeli za uspavalno sredstvo prebu-
jajočim se narodom, je z ljudsko revo-
lucijo postalo temu drugače. Reakcio-
narno kulturo je zamenjala nova, so-
cialistična kultura, ki preganja sleher-
no dremavost in brezidejnost. V borbi
za to novo kulturo, pa je zavzelo dru-
go vlogo tudi ljudskoprosvetno delo.
To je bilo takoj po osvoboditvi v or-
ganizacijskem pogledu raztreseno po
vseh množičnih organizacijah. Marsi-
kdaj je bilo samo povod za pridobiva-
nje finančnih sredstev, brez kakršne-
koli globlje tendence. In razvoj je zah-
teval, da se da temu Ijudskoprosvet-
nemu delu taka organizacijska oblika,
ki bo združila napredne Ijudskopro-
svetne delavce v eni, za to določeni
organizaciji. Ta organizacija je postala
Ljudska prosveta s svojimi društvi.
Nastaja vprašanje, v koliko je Ljud-
ska prosveta svojo nalogo v organiza-
cijskem pogledu uresničila. Tam, kjer
so množične organizacije vlogo novo-
ustanovljenih ljudskoprosvetnih dru-
štev razumele, so stvar, saj jo je
diktirala potreba, lahko rešili in tudi
izvedli. Popolnoma drugače pa je bilo
v krajih, kjer se ta ali ona organiza-
cija ni hotela odreči pravici do or-
ganizacijskega vodstva na Ijudskopro-
svetnem področju. V večini primerov
so bila ovira gasilska društva. Ta so
ponekod z otroku podobno trmo vztra-
jala na tem, da imajo pravico do vod-
stva tudi na kulturnoprosvetnem pod-
ročju in so ustanovitev kulturnega
društva onemogočala. Če pa je že bilo
ustanovljeno, so s cepljenjem sil otež-
kočala in hromila njegovo delo.
Ljudska prosveta se kot organizaci-
ja zaveda nalog gasilstva, ki je prav
tako dobilo v novi družbi novo vlogo.
Nobeno društvo bi ne moglo trditi, da
so se društva kjer koli v negativnem
smislu vmešavala V delo gasilskih or-
ganizacij. Zakaj torej obratno? Govo-
rimo torej o dveh organizacijah, ki
imajo vsaka svojo določeno nalogo in
te naloge so jasne. Gasilci naj bi se
usposabljali v gasilstvu, poleg tega
imajo še vrsto drugih nalog. Udejstvo-
vali naj bi se tudi na prosvetnem pod-
ročju, zlasti v kulturnih društvih. Te-
mu je seveda drugače tam, kjer kul-
turno društvo ne obstoja, ali katera
koli druga množična organizacija. V
takem kraju bi pozdravili vsako ini-
ciativnost gasilskega društva ali dru-
ge množične organizacije, vse dotlej,
da nastanejo v kraju pogoji za usta-
novitev samostojne ljudskoprosvetne
organizacije.
Ce bi gledala gasilska društva iz te-
ga stališča, ne bi bilo ovirano delo
KUD »Bratov Dobrotinškov« iz Škofje
vasi, ki ne more uspešno ustvariti svo-
je gledališke družine, ker gasilska or-
ganizacija formira svojo lastno. Dru-
gače bi bilo v Žalcu, kjer KUD »Ivan
Cankar« s težavo razvija svoj pevski
zbor, hkrati pa hočejo gasilci imeti
svojega. Prav tu bi lahko nastal mo-
čan zbor pod vodstvom tistega, ki je
sposobnejši. V St. Vidu pri Grobel-
nem imajo sicer ljudskoprosvetni ak-
tiv, toda z odrskimi prireditvami se
bavi gasilsko društvo. Seveda, potem
se ne smemo čuditi, če gasilsko dru-
štvo ne ve, da ima Ljudska prosveta
v Ljubljani izposojevalnico kostumov,
saj tega ne ve morda niti Okrajna
zveza, ki ima pred seboj pač velik kup
lastnih nalog in se ne more uspešno
brigati še za prosveto. Takih prime-
rov bi lahko našteli še več.
Slednjič se vprašamo, zakaj to po-
seganje gasilskih društev v delokrog^
Ljudske prosvete? Ali jim je res to-i
liko pri srcu izobraževanje in kultur-1
ni dvig ljudskih množic? Da odgovo-i
rimo na to vprašanje, poglejmo vsebi-,-
no prireditev gasilskih društev za enoj
leto nazaj. Vsega skupaj so imela ga-
silska društva v celjski okolici 42 odr-
skih prireditev (računamo z repriza-
mi). Od tega jih je bilo samo 8 kva-
litetnih del, dočim je bilo 34 popolno-
ma neidejnih in iz umetniškega sta-
lišča neodgovarjajočih del. Med vred-
nimi deli naštevamo: »Namišljenega
bolnika«, »Matička« in »Zupanovo
Micko«. Kaj imajo v zvezi s sociali-
stično kulturo igre, kot n. pr.: »Zgod-
ba o piskrovezu«, »Hlače«, »Čevljev
ni«, »Stric v toplicah«, »Pričarani že-
nin«, »A njega ni«, »Rodoljub iz Ame-
rike« in podobna odrska plaža, ne ve-
mo! Taka dela so pri gasilskih društvih
na dnevnem redu in k takim delom bi
rada pritegnila igralce, ki bi v kulturno-
prosvetnih društvih lahko mnogo do-
prinesli pri vzgoji in izobrazbi našega
delovnega človeka. j
Tendenca je torej jasna: igrati in
peti zgolj zaradi finančnih sredstev, to
je vsega obsojanja vredno, posebno če
k temu priključimo še to, da v gasil-
skih igralskih družinah iščejo zatoči-
šče tisti, katerim je zoprna sleherna
napredna vsebina.
Želeti je, da navedene stvari pretre-
sejo vsi gasilski funkcionarji in pri
svojem bodočem delu preprečijo po-
dobne odnose do ljudskoprosvetnega
dela.
Iz zasedanja redne skupščine
MLO v Celju
v petek je bila v dvorani Sindikal-
nega doma peta redna skupščina mest-
nega ljudskega odbora celjskega. Ple-
num je razpravljal o obrtništvu, lo-
kalni industriji, komunalnem gospo-
darstvu, reorganizaciji trgovske mreže
ter o preureditvi nekaterih obrtnih
podjetij družbenega sektorja.
Iz referata tov. Gradišnika o stanju
obrtništva na področju Celja je bilo
ugotovljeno, da vladajo v obrtništvu
razmere, ki omogočajo privatnim obrt-
nikom, da so cenejši kot državna obrt-
na podjetja. Tako na primer privatm
obrtnik ne plačuje družbenega prisper-
ka, medtem ko državna obrtna podjet-
ja odvajajo 75% za družbeno akumu-
lacijo. Zaradi tega lahko privatni obrt-
niki dajejo svoje izdelke mnogo ceneje
kot državna obrtna podjetja. Na pri-
mer krojač lahko napravi moško oble-
ko za 1615 dinarjev, medtem ko je r
državnem sektorju izračunana izdelo-
valna cena na 2800 dinarjev. Ta iz-
jemni položaj onemogoča državnemu
sektorju uspešno konkurenco s privat-
nimi obrtniki. MLO bo skušal to ne-
sorazmerje uravnovesiti s primernim
obdavčenjem, vendar to ne bo zado-
stovalo in bodo potrebni še drugi ukre-
Tov. Skomina je podal poročilo o ko-
munalni dejavnosti mestnega ljudske-
ga odbora. Pereče je stanovanjsko
vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da v
Celju primanjkuje 650 stanovanj in da
bi bilo treba zgraditi na leto najmanj
162 stanovanj, da bi lahko to pomanj-
kanje stanovanj uravnovesili v dese-
tih letih. Ker MLO nima materialnih
sredstev, bo letos predvsem skrbel za
primerno vzdrževanje starih stavb. To
bo posebno važno zaradi tega, ker je
sneg letos povzročil na stavbah v me-
stu za okrog 30 milijonov dinarjev
škode. Problem cest je v mestu pereč.
Niti ena cesta v mestu ni zgrajena po
gradbenih predpisih. Pri urejevanju
cest se bo storilo toliko, kolikor bodo
dopuščala sredstva.
Tov. Zagoričnik je poročal o stanju
trgovine. Trgovska mreža bo reorgani-
zirana tako, da bodo 4 grosistična
podjetja, ki pa bodo imela gostejšo
mrežo poslovalnic. (Obširnejše smo e
reorganizaciji trgovske mreže poročali
v posebnem članku že v zadnji števil-
ki našega lista.)
Na koncu je plenum sprejel vrsto
odlokov, tako odločbo o reorganizaciji
trgovske mreže, o ločitvi nekaterih
obrti od industrije, o snagi in redu v
mestu, o ustanovitvi nekaterih novih
podjetij v mestu ter o združitvi neka-
terih poverjeništev.
Nastopil je čas, ho delavci
SAMI SEBI določalo zaslužke
Z nacionalizacijo tovarn je bila pri
nas odstranjena materialna podlaga iz-
koriščanja človeka po človeku. Takoj
po osvoboditvi je ljudska oblast z za-
koni uredila vprašanje plač, rednega
letnega dopusta, delovnega časa in
druge pravice, ki pripadajo delavcu.
Ob prehodu v plansko gospodarstvo je
država do 1948. leta izdala za vsako
stroko posebej uredbo o plačah za de-
lavce in uslužbence, veljavno za vso
državo. V tem času so državni gospo-
darski organi tudi določali delovne
norme za vsa delovna mesta v podjet-
jih. S temi predpisi je država posega-
la močno v delovne odnose v podjetjih.
Z novo uredbo o zaslužkih delavcev
in uslužbencev v gospodarstvu, ki jo
je pred kratkim izdala zvezna vlada,
prepušča država tarifno politiko — do-
ločanje plač neposrednim proizvajal-
cem — delavcem samim. Država je iz-
ločila le minimalne zaslužke in te tudi
garantira. Ti se gibljejo od 20 do 30
din na uro, vse drugo je stvar delav-
skih kolektivov samih. Tudi določa-
nje delovnih norm je država prepu-
stila v določanje in urejevanje delav-
skim kolektivom.
Z uvedbo novih gospodarskih ukre-
pov bodo naši delavci postali resnični
gospodarji v podjetju, saj odločajo pre-
ko delavskih svetov o celotnem gospo-
darstvu svojega podjetja.
Upravni odbori že sestavljajo tarifne
pravilnike, ki bodo služili upravi pod-
jetja kot podlaga za izplačevanje za-
služkov delavcev. Višja gospodarska
združenja posameznih strok, so skup-
no   s   sindikati   organizirala   delovne
konference s predstavniki upravnih od-
borov, delavskih svetov, sindikalnimi in
partijskimi voditelji v podjetju. Ni dvo-
ma, da naši delavski kolektivi niso
sposobni izpeljati pravilno tudi te na-
loge, če jim bosta pri tem Partija in
sindikat nudila potrebno pomoč. Tre-
nutno najvažnejše je določanje delov-
nih mest v podjetju, določitev potreb-
ne kvalifikacije za delovno mesto in
razpored oseb na delovna mesta. Od
pravilne ugotovitve potrebnih delov-
nih mest in ocenitve kvalifikacij, po-
trebnih za delovna mesta ter pravilne
in pravične razvrstitve delavcev, bo od-
visno bodoče gospodarstvo v podjetjih,
ki se bo v poslednjem odražalo v za-
služku delavcev.
Predvsem je važno vprašanje pravil-
ne razporeditve delavcev, tako s stali-
šča kvalifikacije kot iz stališča fizične
sposobnosti in pridnosti pri delu. Lan-
sko leto se je vršila prevedba delav-
cev v .nazive. Teh prevedb naj se ta-
rifne komisije poslužujejo pri sestavi
tarifnih pravilnikov. Takoj je treba
opozoriti, da je marsikdo preveden v
višji naziv, kakor pa je njegovo dejan-
sko znanje in obratno. Tudi pri usluž-
bencih v podjetjih še ni vse razčišče-
no, nekateri še niso opravili strokov-
nih izpitov, imajo pa sicer voljo in za-
nimanje za delo in strokovni napre-
dek. To so večinoma uslužbenci regru-
tirani iz vrst delavcev in ljudje, ki so
sodelovali v revoluciji. Vsem, ki se
trudijo, da bi postali kvalitetni pri
svojem delu in so že pokazali določene
uspehe, jim je treba pomagati, da bo-
do napredovali. Imamo pa tudi usluž-
bence, ki se le sklicujejo na svojo dol-
goletno pisarniško prakso ter s spriče-
vali, pri delu pa niso ljudski. Tudi tem
bo treba času primerno določiti delov-
no mesto. Najodgovornejše delo bo
pravilna zaposlitev žensk raznih inva-
lidov ter drugih^ za fizično delo manj
sposobnih ljudi. V teh ozirih naj ko-
lektivi gledajo celotne potrebe našega
gospodarstva, upoštevajoč, da naša pri-
oritetna ključna podjetja še vedno po-
trebujejo močnih ljudi in da je lahko
vsak delavec v določenem podjetju, če
ga pravilno zaposlimo za podjetje ko-
risten. Niso na mestu izjave nekate-
rih vodij podjetij, ko pravijo, da če
hočejo biti rentabilni, morajo imeti sa-
me moške delavce.
V naših podjetjih so še zaposleni ne-
kateri delavci, ki jim je disciplina,
marljivost in vestnost pri delu špan-
ska vas. Takšnim, ki tako ali na slič-
ne načine izkoriščajo sadove poštenih
delovnih ljudi, naj delavski kolektiv
slednjič reče: kdor ne delo - - naj tudi
ne je.
Pravice, ki so jih delovni kolektivi
dobili od države, imajo svoj zgodovin-
ski pomen. S pravicami so pa vedno
združene tudi dolžnosti. Koliko več bo
vsak posameznik izvršil dolžnosti, to-
liko več pravice bo imel.
Člani KZ Gornji grad so se pogovorili
Na letnem občnem zboru splošne
kmetijske zadruge, so se zbrali dne 23.
marca vsi zadružniki, ki se zanimajo,
kako je delovala njihova zadruga v
preteklem letu. Bilo jih je okrog 300,
kar dokazuje, da je zadružništvo v
Gornjem gradu na pravilni poti. Kot
gostje so se udeležili zbora tudi pred-
stavniki OZKZ in Narodne banke FLRJ
iz Šoštanja, ki so kritično analizirali
delo zadruge in dali smernice za bodo-
če delo.
Delovanje zadruge je bilo prav ži-
vahno. Posebno lesni odsek je izkazal
precejšen dobiček. Trgovina je sicer
delovala z izgubo, kar pa gre na račun
regresa za znižanje cen blagu. To iz-
gubo bodo lahko krili, ker je lesni od-
sek ustvaril dobiček. Tudi živinorejski
odsek je deloval z uspehom. Tako so
zgradili več hlevov za živino na Me-
nini in Lepenatki, kjer člani zadruge
preko poletja pasejo svojo živino.
Nikakor pa se ne morejo pohvaliti
z delom kreditnega odseka, ki praktič-
no ni deloval. Zato mu bo moral novi
upravni odbor posvetiti več pažnje.
Tudi zadružni dom še ni dograjen,
kar nikakor ne moremo šteti za uspeh
starega upravnega odbora ter je zato
naloga novega, da v letošnjem letu po-
speši njegovo dograditev.
Cisti dobiček zadruge, ki znaša pre-
ko 3 milijone, so po daljši debati raz-
delili v sklade. Največ so prispevali v
investicijski sklad in to 50%. Iz njega
bodo črpali sredstva za dograditev za-
družnega doma in novih hlevov na Me-
nini.
Za dvig živinoreje bo zadruga pobi-
rala 1 din pri živi teži prodane živine.
Ta denar pa bo šel v poseben sklad,
iz katerega bodo črpali sredstva za na-
bavo plemenske živine.
Takoj, ko bo mogoče bodo pričeli s
čiščenjem gozdov ter popravilom gozd-
nih cest, ki so močno zanemarjene. Za
ta dela so predvideli znesek 350.000
din, ki bo šel iz sklada za gozdno takso.
Prav tako bodo začeli že s čiščenjem
pašnikov.
Člani zadruge so se prav tako spo-
razumeli, da bodo dvignili deleže na
1.000 din ter na ta način še bolj utr-
dili zadrugo, kajti zavedajo se, da bo-
do dobili kredite pri banki samo na
podlagi deležev in hranilnih vlog.
Za čim uspešnejši dvig kmetijstva
bodo svojim članom prodajali z 2% po-
pustom kmetijske stroje in umetna
gnojila.     M.B.
Kaj je novega po svetu!
Predsednik ZDA Hary Truman je
pred 6000 člani demokratske stranke
na neki večerji izjavil, da ne bo kan-
didiral na predsedniških volitvah v le-
tošnjem novembru. — Kitajsko-severno-
korejska delegacija je na nekem se-
stanku generalštabnih oficirjev v Pan
Mun Jomu predlagala, naj bi se po-
novno pričeli razgovori v pododboru
za nadzorstvo premirja. — Velika Bri-
tanija in Egipt želita doseči sporazum
še pred volitvami v Egiptu, ki bodo
18. maja. Britanski veleposlanik v Kairu
Stewenson je imel v poslednjih 48 urah
tri sestanke z egiptovskimi diplomati. —
V Grčiji so v nedeljo zjutraj ustrelili
četverico na smrt obsojenih grških ko-
munistov. Minister za gospodarsko so-
delovanje Kartalis je zaradi usmrtitve
podal ostavko. — V Tunisu je vlada
podala ostavko. Za sestavo nove vlade
je poverjen Šalah Edin Bakuši.
Zadružni dom     GRIŽAH
in njegova bodočnost
Skoro bodo pretekla štiri leta, od-
kar so v Grižah pričeli z gradnjo za-
družnega doma. Tako so sklenili na
množičnem sestanku: Zgradili bomo
dom, ki bo družil prebivalce KLO Gri-
že, kjer bo prostor za večje sestanke,
proslave, kjer bodo ljudje v primerno
opremljeni dvorani gledali in poslušali
kulturne prireditve in konec koncev:
v tem domu naj bi v bližnji bodočno-
sti zasijal preko dvorane svetlobni trak
kinoprojektorja. Izbrali so prostor, da
si človek ne more misliti boljšega. Prav
tam, kjer se križajo poti Zabukovca-
Zalec in Št. Pavel-Petrovče, naj bi
zrasla lepa stavba, ki ne bi bila v sra-
moto svoji lepi prirodni okolici, še
manj pa v sramoto okoliškemu kmetu
in predvsem delavcu znanega rudnika
Zabukovca. Gradnjo so dobro pričeli,
kljub temu, da so se nekateri v strahu
pred kotlom, katerega danes skoraj ne
omenjamo več, izmotavali prostovolj-
nemu delu. Na gradbišču je marsikdaj
mrgolela množica in pomagala dvigati
pričeto stavbo. Delavec in kmet sta v
skrbi za svoje lepše, kulturne j še življe-
nje vlagala opeko na opeko v svoj bo-
doči kulturni dom. Toda delovni po-
let je ustavila zima 1948-49. Ta zima
je bila vzrok, da se iz zimskega spanja
tudi ni več prebudil gradbeni odbor s
svojim predsednikom tov. Levstikom,
ki pa seveda sam. brez pomoči, ni mo-
sel več naprej. Tako je zgradba obti-
čala tik pred svoiim betonskim ven-
cem. In potem? Minili sta dve leti. V
višino štrleči zidovi so klicali po ostreš-
ju, da se jih kdo usmili in pokrije.
Graditelji so z žalostjo gledali na svo-
je nedokončano delo, toda ni bilo člo-
veka, ki bi dejal: Gradimo naprej! In
pričelo se je govoriti! Prodali bodo
opeko, nekdo je celo napisal, da bodo
Zadružni dom izpremenili v stanovanj-
ske prostore, nekateri so bili za to, da
se iz doma napravi sušilnica za hmelj.
KLO je predlagal, naj se dom izroči
IZUD »Peter Šprajc« v Grižah. ki nai
bi ga dogradili v lastni režiji. Tisti,
ki pa niso položili v dom niti ene ope-
ke, so vroče želeli, da bi pričel dom
razpadati in vedežev, ki so prerokovali
pogin pričetega doma, je bilo vedno
več. Po vsem tem se je pričela za dom
zanimati Sindikalna podružnica rudni-
ka Zabukovca. Sklenila je, da bo v
lastni režiji zgradbo dogradila in jo
izročila v uporabo za lastne potrebe in
potrebe ostalih množičnih organizacij
ter društev. Sklep je bil sprejet in pre-
nekateri so ga toplo pozdravili, res pa
je tudi, da je bilo še več tistih, ki sploh
niso mogli verjeti, da bo iz pričete
zgradbe še kaj postalo. In zaenkrat se
niso zmotili. Sindikalni podružnici, ki
je že obljubljala, da bodo lahko prebi-
valci KLO Griže v zimski sezoni 1951-
1952 gledali v novi dvorani kulturne
prireditve, dom ni bil prepuščen v na-
daljnjo gradnjo. Zopet se je zadeva za-
vlekla, in to za nekaj mesecev. Končno
je Okr. zadružni sklad pričel voziti tik
pred zimo na gradbišče opeko in nekaj
dni za tem so prispeli zidarji ter dvig-
nili zgradbo do venca. Pred kratkim
pa smo zagledali na gradbišču še novo
obtesane trame za ostrešje. A kaj bo
sedaj? Perspektiva ni jasna. Ali domj
s prepotrebno dvorano, ali mogoče su-:
silnica za hmelj in morda zopet sta-^
novanje za zadružnike? Vse je potreb-;
no. Naj omenimo še to, da ima nameni
Sind. podružnica rudnika Zabukovca^
v letošnjem letu graditi svojo sindikal-1
no dvorano. Prvotni namen, da bi ta'
dvorana stala v neposredni bližini rud-;
niških objektov, so omajala nestalna
tla v tej okolici. Tako se bo moral sin-,
dikalni dom pridružiti zadružnemu^
domu. In kaj bi bilo. če bi se ta dva
domova združila v eno, mogočno stav-i
bo? Ta bi bila v ponos zabukovškemu,
rudarju, kot griškemu kmetu. Ce sta,
delavec in kmet že sklenila, zgraditij
dom, in sta svojo idejo že manifesti-^
rala leta 1949, zakaj bi svojega dela n^
dokončala? Nobene bojazni ni, da bij
se ne mogla sporazumeti kot lastnika.:
Mesto dveh slabih domov bolje eden^,
ki pa ne bi zaostajal za šentjurskim
zadružnim domom. KLO Griže si pa "i,
ozirom na bogato tradicijo kulturnega^
in političnega življenja, lep dom tudij
zasluži. Brez dvoma je zgraditev take-?
ga doma v interesu vsega okoliškega^
prebivalstva in sigurno je, da bodo vse
ostale množične organizacije ta predlog
podprle. j
Fantovsko petje IN GLASBA na vasi
Ni še tako dolgo tega, komaj pred
prvo svetovno vojno je bilo, ko se je v
naših vaseh vsako soboto po večerih
razlegalo lepo fantovsko petje. Skoraj
v vsaki večji vasi je bila tedaj skupina
fantov, ki je znala po fantovsko ubrano
zapeti slovenske narodne pesmi. Kdor
je kdaj poslušal ubrano fantovsko petje
v lepi mesečni noči nekje zunaj na
vasi, je ob tem petju, pri lepoti pokra-
jine in nočni tišini občutil vso globino
in lepoto naše narodne pesmi.
Po prvi svetovni vojni je pričelo fan-
tovsko petje na vasi čedalje bolj po-
jemati. Danes prav redko dobimo vas
s fanti, ki bi lepo in ubrano zapeli na-
rodno pesem.
V slovenski narodni pesmi je toliko
neizmerne lepote, da ne bo nikoli iz-
črpana in nikoli razkrita v vsej svoji
lepoti. Narodna pesem je človeku in
narodu, ki jo poseduje, zaklad njegove
bitnosti, še več je, ona je odmev lepote
domovine, je občutek človekovega no-
tranjega bogastva, srčne kulture in
vedno tudi neizčrpen vir borbene pri-
pravljenosti. Da je temu res tako, je
dokaz naša partizanska pesem, ki se je
porodila iz narodne pesmi v najtežjih
časih naše zgodovine kot spontan klic
po svobodi, klic borbene volje in bo-
drila — vztrajati, boriti se za življenje
zmagati in če treba, za zmago tudi
umreti! Kakor orkan je zabučala preko
vse naše domovine, polnila srca ljudi
z upom in cesto odnašala i strahopetne
srčne utripe.
Slovenci smo toliko srečni, da so nam
naši predniki ohranili te naše zaklade
in mnow hvaležnosti jim za to dolgu-
jemo. Pravijo, da smo Slovenci pevci,
in da radi pojemo, če pa to še ni tako.
bi naj bilo tako v bodočnosti. Imamo
veliko raznih pevskih zborov, med temi
nekaj zelo dobrih. Ako poslušamo petje
ob radio-sprejemniku, bomo ugotovili,
da stojimo z našim petjem na evropski
višini. Poslušajmo še naše »Fante na
vasi«, pa bomo ugotovili, da v vsej
Evropi ni pevcev, ki bi jim pesmi tako
čudovito prisrčno zvenele, kakor zve-
nijo tem »fantom«. V umetnem ali zbo-
rovskem petju se tedaj kar postavimo,
premalo pa je med nami ljudskega
petja na vasi. Vendar bi morali gojiti
danes ljudsko petje bolj kakor smo
ga kdaj koli gojili.
Kakšna sprostitev napetosti nastopi
v delovnem človeku, ako zapojfe po delu
sredi polja, na poti z dela ali doma na
vasi! Kako lepo je, kadar zapojo fantje
sredi vasi ob mesečni noči! In to ni
lepo le za pevce same, lepše je za tiste,
ki že doma počivajo po težkem delu in
jim zvoki lepe pesmi umirjajo od dela
utrujeno telo in utrujene živce.
Težko je najti enoten in primeren
način, kako bi mogli poživeti tako ljud-
sko petje. Potrebno pa bi bilo nekaj
pričeti, različni kraji bi lahko našli
mnogo različnih načinov in prilik za
tako pobudo.
Mesto Celje bo obhajalo letos svojo
500 letnico in v okviru teh proslav bodo
tudi gospodarske razstave ter razne
kulturne prireditve, ki se bodo pričele
že v mesecu maju. Ali ni prav tu lepa
prilika, da priredimo dan ljudskega
petja in ljudske glasbe v širšem ob-
segu, od Šoštanja do Trbovelj, od Slo-
venskih Konjic do Brežic. Na tak dan
bi lahko priredili pevsko tekmovanje
vaških pevskih zborov. Taki zbori po
številu najmanj 5 oseb naj bi peli na-
rodne ali partizanske pesmi po ljud-
skem načinu petja. Poleg tega bi lahko
priredili še tekmovanje tamburaških
zborov, posameznih harmonikarjev, s
kakšno spremljavo in vaških kvintetov.
To bi bil nekak dan ljudske godbe in
ljudskega petja, ki naj bi zbudil zani-
manje predvsem za ljudsko petje. Naj-
boljše ocenjeni tekmovalci v vseh pa-
nogah bi seveda prejeli nagrade.
'Sindikalno kulturno-umetniško dru-
štvo »France Prešeren« v Celju je skle-
nilo, da organizira takšno tekmovanje
ali dan ljudskega petja in godbe v
Celju, seveda če bo za tako prireditev
v okolici dovolj zanimanja, predvsem
pa dovoljno število prijav k tekmova-
nju.
Pevske skupine, tamburaški zbori,
harmonikarji, godci v dveh, treh ali
vaški kvinteti, ki bi hoteli tekmovati,
naj prijavijo to s svojim naslovom čim
prej, najpozneje pa do 1. maja 1.1. na
naslov: SKUD »France Prešeren« Celje.
Stari in mladi vaški fantje, skušajmo
na tak način zbuditi zanimanje za več
petja in godbe na vasi!
B.F.

»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 5. aprila 1952
Stran S.
Ob petstoletnici mesta Celje
OB IZIDU
CELJSKEGA ZBORNIKA
celjski sotrudnik je zastavil uredni-
^•A »Celjskega zbornika« nekaj vprašanj.
Kdaj in iz kakšnih nagibov se je
spočela ideja, izdajati »Celjski
zbornik«?
Y »Savinjskem vestniku« se je konec leta
ilSO   sprožila   ideja,   izdajati   »Celjsko   lite-
,no revijo«.  Debata,  katera  se  je vodila
Jede izdajanja take revije, je razčistila to
Vprašanje tako, da revije ne bo mogoče iz-
jajati. pa^ pa naj bi izhajal »Celjski zbor-
jji« vsaj enkrat letno. To idejo je osvojil
predsednik Mestnega ljudskega odbora in
i|^ročil Svetu za ljudsko prosveto, da ukre-
vse potrebno, da bo Zbornik izšel za 500-
l],tnico mesta Celja. Dne 22. februarja 1951
- imeli trije poverjeni uredniki prvi ured-
njiki sestanek. Na sestanku so se dogovo-
rili, koga bodo povabili k sodelovanju.
Kako so potekale priprave in
kako ste zbirali sodelavce za
zbornik?
pisali smo raznim sodelavcem, čez 30 Iju-
dei>) knlturnim, prosvetnim in znanstvenim
4filltvcem v Celju in sirom po Sloveniji. Od-
fftio se jih je 27 k sodelovanju.
Kakšna je bila vaša prvotna za-
misel, koliko ste jo morali v te-
ku urejanja spremeniti?
Frvotna zamisel je bila, da bi bilo število
rispevkov enakomerno razdeljeno iz vseh
odročij družbene dejavnosti. Odziv avtorjev
tam je to ravnotežje nekoliko spremenil,
lasti nam je manjkalo kvalitetno napisaniKi
irispevkov o sodobnem gospodarskem raz-;
roju v Celju. Zastopana tudi ni širša ljud-!
ilia prosveta, ker nihče ni vedel primerno'
lapisati takega članka. Vendarle pa kakšnih
prehudih nesorazmerij v prispevkih v »Zbor-
niku« ni. Zadovoljni pa smo lahko, da nosi
>Zbionik« pečat 500-letnice, ker obdeluje
jfodorlno 500-letnice Celja.
Ali bi mi hoteli na kratko ozna-
čiti glavno vsebino »Zbornika«?
Prvi oddelek je zgodovinsko umetniški. V
tem delu je poudarka vreden članek Franja
B3Š.1 »Celjski grofje in njihova doba«, ki
«sv( tljuje to grofovsko rodbino iz čisto no-
Tih vidikov. Prof. Janko Orožen je prispe-
»al tri članke. Stane Terčak je napisal čla-
lek iz zgodovine NOB, inž. Lojze Kač
Hmeljarstvo v Savinjski dolini«, Vlado No-
rak »Delež celjskega okoliša v razvoju slo-
renskega slovstva«, članki o slikarjih itd.
Drugi del je posvečen leposlovju. Med dru-
[im sta objavljeni dve Levstikovi pesmi, Na-
)0tnikov Sonetni venec', Roševe pesmi in
nomi prispevki raznih naših pisateljev.
Tretji del obravnava zapiske in gradivo,
i Slike ilustrirajo članke, deloma so pa tu-
idi samostojne umetniške priloge: Sirk, Sto-
kicek,   Zelenko    (kipar),   Zelenko    (grafik),
p(»potnik Ivan.
Ali ste hoteli z izdajo tega» Zbor-
nika« doseči kak kulturnopoli-
tični namen? Kaj mislite o od-
nosu takih publikacij do osred-
njih glasil?
z izdajo smo hoteli odpreti možnost, da sc
kokaže kulturna aktivnost tega teritorija, ni-
kakor pa se noče s tem uganjati kakega
»rovincialnega separatizma, ampak prispe-
tati k celotni narodni kulturni rasti. Eden
pamenov izdaje »Zbornika« je tudi bil, da
'Tibudi zanimanje za raziskovanje zgodovin-
ske preteklosti tega ozemlja. S tem nočemo
»srednjim glasilom ustvariti, kake konku-
rfacc. Veseli nas, da tudi ostale pokrajine
»ričeajajo s podobnimi akcijami.
Ali pomeni ta »Zbornik« začetek
neke' stalne tradicije, ali je bil
izdan »Zbornik« samo kot en-
kratna publikacija v proslavo
500-letnice Celja?
SOO-letnica Celja je bila nekak povod za iz-
pjo »Zbornika«. Uredniki želijo, da bi se
pog sodelavcev povečal in delo nadaljevalo.
Prepričani smo, da se bo tudi posrečilo,
^4 »mo i gotovili pri urednikih veliko voljo
* dela. Zaslužijo za dosedanje delo vso po-
rtalo in priznanje.
Omenimo naj še. da je Celjska tiskar-
na vzorno izgotovila tisk ter oskrbela res
lepo vezavo. Tehnično vodstvo in tudi vse
ostalo osebje, ki je pri izdelavi »Zbornika«
sodelovalo, se je potrudilo, da je knjiga do-
bila lep zunanji izgled.
Neodgovornostpisan/a
ali neokusna
prmaprilska
šala
v uredništvo je prispel dopis z na-
vedenim naslovom, ki ga v celoti ob-
javljamo:
Razumem šale in sem uverjen, da bi
bilo življenje precej dolgočasnejše, če
bi jih ne bilo. Obenem pa trdim, da
ima vsaka šala svoje meje, katerih pre-
stop je neokusnost ali celo neodgovor-
nost. So gotove stvari i; življenju posa-
meznika ali skupnosti preresne, da bi
bilo dovoljeno na njih račun zbijati
neslane neumnosti.
Takšno neodgovornost pisanja si je
dovolilo uredništvo vašega lista, kot
pisec članka »Občutno znižanje cen
kmetijskih in prehranbenih proizvodov«,
ki je bil v »Savinjskem vestniku« ob-
javljen kot prvoaprilska šala.
Zavedajoč se težav in okolnosti, v ka-
kršnih se nahaja naša država, stoji naše
delovno ljudstvo trdno za svojim vod-
stvom, uverjeno, da je edino sedanja
gospodarska politika pravilna, če hoče-
mo premagati težave, ki so nam na poti.
In za premagovanje teh težav so po-
trebne žrtve, ki jih nosijo naši ljudje
zavestno, čeprav je breme težko. Vsak
državljan bi raje živel lažje življenje.
Tudi ve, da je naše vodstvo prvo, ki bi
mu to omogočilo, če bi objektivni raz-
logi dopuščali. Toda, stabilizacija naše-
ga gospodarstva in jačanje obrambne
moči države nosi s seboj svoja bremena.
In pri vsem tem se najde Pavliha, ki
kljub vsemu trudu izrabi to stran živ-
ljenja, ki zahteva toliko samoodpovedi,
kot prvoaprilsko šalo.
Razumljivo je, da se ljudje razbur-
jajo in vprašujejo, kje imajo takšni
ljudje svoje glave.
Uredništvo si je pa dovolilo propust,
ki je le težko opravičljiv.
A. Medved.
Op. ured.: Uredništvo je imelo na-
men v posebnem članku se opravičiti
zaradi propusta te ponesrečene prvo-
aprilske šale, ki je povzročila pri ne-
katerih bralcih razburjenje. Ker je v
gornjem članku že vse povedano, je to
sedaj odveč.
Vendar pa želimo povedati našim
bralcem, da je bil namen te, žal pone-
srečene šale, spotakniti se nad nekate-
rimi cenami prehranbenih predmetov
v Celju, katere bi bile lahko nižje, kar
je naš list že opravičeno kritiziral.
Bralci našega lista, ki so to šalo ka-
kor koli drugače razumeli in se vsled
tega razburjali, naj nam oprostijo ta
propust.____
IZ CELJA...
CELJSKI UPOKOJENCI SO
ZBOROVALI
V nedeljo, 23. marca je bilo v polno
zasedeni dvorani bivšega Narodnega
doma občni zbor Društva upokojencev
v Celju. Funkcionarji društva, katero
šteje 1211 članov, so podali poročila o
delu v preteklem poslovnem letu. Po-
ročali so o uspehih in neuspehih, ki so
jih dosegli v korist članstva. Vsa poro-
čila so bila od navzočih z zadovoljstvom
sprejeta. Da je bilo članstvo z delom
odbora povsem zadovoljno, so pokazale
volitve, pri katerih je bil z dopolnilni-
mi kandidati izvoljen zopet ves stari
odbor. Osrednje društvo upokojencev
je zastopal tov. Pavel Flerin iz Ljub-
ljane, ki je v svojem nagovoru zboro-
valcem povedal marsikaj, kar jih je
zanimalo. Poročal je med drugim, kako
daleč je napredovalo vprašanje izena-
čenja staroupokojencev z novoupoko-
jenci, saj to vprašanje je zborovalce,
ki so upokojeni še po starem zakonu,
menda najbolj zanimalo.
LJUDSKA tjNIVERZA V CELJU
Predavanje: ŽIVČNE IN DUŠEVNE BO-
LEZNI — HIGIJENA DUŠEVNEGA ŽIVLJE-
NJA ŽENE bo v četrtek 10. aprila 1952 ob
19,30 v Narodnem domu v Celju. Predaval
bo univerzitetni profesor dr. Janez Kanoni iz
Ljubljane.
Na predavanju bomo spoznali pestrost
živčnih in duševnih obolenj. Duševna obolenja
nam grene življenje, jemljejo optimizem in
spanje. Mnogokrat jim ne najdemo leka,
včasih tudi ne pravega vzroka — izvora.
Predavanje dr. Kanonija nam bo odgovorilo
zlasti na naslednja vprašanja: Kakšna in
katera so najpogostejša duševna obolenja
med nami? Kako jih spoznavamo? Zakaj na-
stajajo? Kako jih preprečujemo, zdravimo,
izboljšamo in ozdravimo? Kaki so naši pra-
vilni in zdravi odnosi do sebe in soljudi?
Naše naloge in dolžnosti glede ohranjanja
živčnega in duševnega zdravja?
Vsakdo med nami je do neke mere odgovo-
ren za svoje duševno zdravje in soodgovoren
za duševno zdravje svojih najbližjih in osta-
lih soljudi. Z obiskom predavanja dr. Kano-
nija dokažimo našo močno in iskreno voljo
po obilnem duševnem zdravju pri sebi, so-
rodnikih in sodelavcih.
Na vprašanja iz področja živčnih in dušev-
nih okvar, ki jih boste oddali na listkih pri
vhodu v dvorano aJi izrazili po predavanju,
boste takoj po predavanju prejeli točne od-
govore.
Šiv.
PAZ V CELJU
je imela v petek, dne 28. marca t. 1. zbor
vseh pripadnikov na svojem zbornem mestu.
Namen zbora je bil, ugotoviti organizacijsko
disciplino in povezavo med posameznimi eno-
tami in pripadniki protiletalske zaščite. Iz
organizacijskih razlogov je bil ta zbor po-
treben  in   koristen.
Kljub mnogim oviram, opravičenim in ne-
opravičenim zadržkom in razmeroma krat-
kemu roku za osebno obveščevanje k zboru,
je bila udeležba obveznikov dokaj številna.
Opaža pa se, da pri takih sestankih in vajah
skoro vedno manjkajo isti člani, kar moti
normalen potek akcije, čas je že, da se vsi
navadijo reda in discipline, predvsem pa
točnosti, da se vaje in sestanki ne bi bre«
potrebe zavlačevali.
Mnogi so v interesu službe izrazili željo,
da bi se naj take vaje in zbori vršili v po-
znejših popoldanskih urah, v času, ko je ve-
čina že opravila svojo službo, dočim gre v
dopoldanskih urah preveč časa v izgubo,
vsled česar trpi proizvodnja.
Neopravičene izostankarje pa je treba na«
vaditi na red, kajti njihove malomarnosti
mora biti enkrat konec.
IZ OSTROŽNEGA
Na Ostrožnem je v organizaciji OF vladalo
že nekaj časa mrtvilo. Novi odbor pa si jei
zadal nalogo, delo na terenu poživeti. Mno>'
žičnega sestanka se je udeležilo okrog 7^
žena in deklet iz Ostronžega in Lopate. Naj
sestanku je imel zdravstveno predavanje tov,
dr. Podpečan iz Celja. Govoril je o splošnem
zdravstvu, vzgoji dojenčkov, otrok in mla-;
dine ter o čuvanju zdravja človeka. Preda-i
vatelj je na razna vprašanja dajal pojasnila.
Na sestanku je bila ustanovljena nova sek-
cija AFŽ. Želeti je, da bi novo izvoljene to-
varišice razumele važnost organizacije AFŽ
in krepko prijele za delo, da bi postalo na
Ostrožnem in Lopati v množičnih organiza-
cijah bolj živahno, kakor je bilo do sedaj,
saj je bil naš teren doslej eden od najbolj
zaspanih. Da je setanek s predavanjem tako
lepo uspel, je največ zasluga tovarišice Ma-
rice Medvešek.
VZEMIMO STVAR RESNEJŠE!
Za ponedeljek 31. marca ob 19. je sklical
PAZ sestanek uličnih in hišnih poverjenikov
za terena Zavodna in Jožefov hrib v teren-
ski pisarni. Na sestanek je čakalo okrog
100 oseb. Ob napovedani uri pa ni bilo ne
predsednika ne referenta. To, da ni bilo re-
ferenta na sklicani sestanek, se je primerilo
že parkrat, zato je nujno, da sklicatelji vza-
mejo zadevo bolj resno. V ponedeljek so se
čakajoči razšli z mislijo, da je bilo sklica-
nje sestanka le — aprilska šala!
ALI GRE TUDI V TEM PRIMERU ZA
POMANJKANJE   PREDPISOV?
Čevljarski mojster Brglez Franc, Celje, Trg
svobode,  ima več pomočnikov in  vajencev.
Enemu izmed zaposlenih pomočnikov je proti
koncu januarja sporočil, da naj gre za ne-
koliko časa na brezplačni dopust, kar je tudi
pomočnik storil. Brglez ga je 1. 2. odjavil pri
upravi za socialno zavarovanje. 10. marca j«
pa pomočnik zbolel ter je prišel k Brglez«
po bolniški list. On mu je bolniški list iz-
stavil, čeprav je dobro vedel, da je preteki*
že več kot mesec dni, odkar ni bil pomočnik
več prijavljen, šele pri zdravniku je pomoč-
nik  izvedel,  da  ni  več  socialno  zavarovan.
Ali gre tudi v tem primeru za pomanj-
kanje predpisov. Ne. ampak gre za kršenj«
predpisov in za zavestno goljufijo države i*
delavca. Zato je Inšpekcija dela prijavila
kršitelja Javnemu tožilstvu.
ZGODOVINA ZA OSNOVNE SOLE
Pretekli teden je izšla v veliki na-
kladi nova slovenska učna knjiga
»Zgodovina za osnovne šole«, ki so jo
sestavili znani celjski šolniki tovariši
Pečnik Mojca, Pogačnik Janko in Roš
Fran. Knjigo je bogato ilustriral akad.
slikar Lojze Perko. Ob tej knjigi mo-
ramo poudariti, da je to pri nas p>o
osvoboditvi prvi učbenik, ki obravna-
va novi vek zgodovine Jugoslovanov,
v splošnem pa sploh edini učbenik, ki
sistematično in načrtno obdeluje našo
slavno narodnoosvobodilno borbo. Izid
»Zgodovine za osnovno šolo« objavlja-
mo kot kronisti, kritični prikaz tega
dela bomo prinesli ob drugi priliki.
Vsekakor avtorjem Pečnikovi—Pogač-
niku—Rošu ob uspehu najlepše česti-
tamo! E.j,
... IN ZALEDJA
IZ MOZIRJA
Zveza borcev se pripravlja na od-
■itje spomenika padlim borcem in
tvam fašističnega terorja iz Mozirja,
epe njive in Ljubije. Izmed 140 žrtev
Mozirje samo dalo 73, zato pozdrav-
imo to lepo misel, saj bo spomenik
^ le hvaležen spomin na padle žrtve
'Vobodilne borbe, temveč tudi repre-
*ntativen okras kraja samega,
^onumentalno delo so poverili aka-
^rnskemu kiparju Cirilu Cesarju iz
iubljane. Zelo posrečen osnutek pred-
'^^Ija dva in pol metra visoko parti-
Jl^ko v bronu, ki s stisnjenimi pestmi
'^^^stavlja upor ljudstva. Soha stoji
? niasivu iz podpeškega marmorja,
f ^Jej bo stal drog za zastavo. Oko-
° spomnika bo krasil cvetlični park
'J^opmi. Kipar izvršuje delo brez-
^^'^o, stroški za material pa so pre-
*^unani na 750.000 din.
^-^biranje prispevkov za postavitev
^^mnika lepo napreduje. Med naj-
,^^tvovalnejšimi nabiralci so upok.
^'^eljica tov. Pavla Pestotnik, pred-
^nik ZB Ivan Klemenak, tajnik ZB
' ^0 Miklavc in tov. Amalija Kožar.
fiekaterih podjetjih še bloki sicer
I ^.razprodani, vendar pričakujemo,
I ^ razprodaja v kratkem zaključe-
" Zaostajata tudi še Lepa njiva in
toda prepričani smo, da bosta
oba kraja pravočasno izpolnila svojo
dolžnost, saj je skoraj polovica žrtev
prav iz teh krajev doma.
Zbirko moramo pospešiti, ker je od-
kritje spomenika predvideno na narod-
ni praznik dne 22. julija 1.1.
*
Tlakovanje trga je v načrtu že več
let, toda dela se ni mogoče lotiti, ker
je granitnih kock šele za pol trga,
ostale kocke pa še vedno ležijo ob cesti
Žalec—St. Peter ter čakajo, da jih last-
niki odpeljejo.
Most za trgom čez Savinjo bi radi
imeli. KLO je že priskrbel nekaj lesa,
a za gradnjo ga je še premalo. Ne
čakajmo, da nam ga bo Savinja sama
prinesla! ^
Trg je brez javne razsvetljave. To pa
zaradi tega, ker ni zaščitnega stekla.
Morda bi se pa le našla kaka zaloga,
s katero bi kdo priskočil Mozirjanomi
na pomoč.
Od 1. aprila t. 1. je zopet odprta zna-.,
na in turistom zelo priljubljena gostilna,
»Pri partizanski vdovi« v oskrbi pri-
jazne gostilničarke Pepce Semove. Za-
slugo za ta ukrep ima Krajevni ljudski
odbor.
IZ LAŠKEGA
Sekcija avtokluba Ljudske tehnike v tek-
stilni tovarni »Volna« je z nastopom spomla-
danskega vremena izdelala svoj delovni načrt
za naslednje mesece.
V nedeljo je imelo Društvo upokojencev
v okviru Zveze sindikatov Jugoslavije v dvo-
rani ZB svoj redni letni občni zbor. Ob tej
priliki so prejeli vsi člani tudi legitimacije
za popust na železnicah.
Ker postaja vprašanje dijaškega internata
zopet aktualno, je dal MLO Laško priprav-!
Ijalnemu odboru na razpolago večje dele
zemljišča bivše ekonomije Roesler. Na tem,
zemljišču bi pridelali najnujnejšo povrtnino
s prostovoljnim delom sami in bi na ta način
zmanjšali stroške za nabavo hrane. Obdelavo
bodo prevzele poleg ostalih zlasti laške žene
pod okriljem Mestnega odbora AFŽ.
IZ VOJNIKA I
Igralska družina SKUD »France Prešeren«,
nas je po dolgem mplku razveselila z upri-l
zoritvijo komedije »Cvrček za pečjo«, čepra^l
je to odrsko delo precej zahtevno, je reži-!
serka tov. Brodnik Francka zelo spretno iz-
oblikovala posamezne igralce, da so vloge
podali v splošno zadovoljstvo. Vsekakor ima
ta igralska družina vse pogoje za dober na-
daljnji razvoj. Takih del in izvedb si še
želimo.
*
V nedeljo 30. marca je bil prvi redni se-
stanek Kluba rezervnih oficirjev za sektor
Vojnik, na katerem so sestavili tromesečni
delovni program. Poleg dela v klubu so se
nekateri člani zavezali, da bodo sodelovali
pri logorovanju predvojaške vzgoje v mesecu
aprilu in ustanavljanju strelskih družin.
Vojniški sektor je zelo obsežen, člani pa so
tudi iz Vitanja, Dobrne in Stranic. Zato bodo
sestanki vsakih  štirinajst  dni ob  nedeljah.
*
TD Vojnik, ki se je preimenovalo v TD
»Partizan« VoJ|.iik, je na svojem občnem
zboru sklenilo, da bo svoje delo še bolj po-
živilo, pridobilo novih aktivnih članov, zgra-
dilo pionirjem smučarsko skakalnico, obsto-
ječo 30 metrsko pa povečalo za skoke do
45 metrov.
V VODNJAKU JE UTONIL
Dne 26. marca je odšel od doma na delo
v vinograd 65-letni Franc Bovha iz Tlak pri
Celju. V vinogradu so je po nesreči ranil s
kolom v lice. Pri vodnjaku si je hotel iz-
miti rano, pri tem pa je padci v vodnjak
in utonil.
V PLANINI SO USTANOVILI
ŽIVINOREJSKO ORGANIZACIJO
Na Planini so se zbrali 25. marca napred-
nejši živinorejci iz Planine, Št. Vida pri Pla-
nini, Dobja, Marofa in Prevorja ter ob tej
priliki ustanovili zadružno živinorejsko se-
lekcijsko organizacijo. Planinski okoliš je že
od nekdaj znan po dobri živinoreji, posebno
po reji volov. Med vojno pa je okupator ži-
vinorejo tako uničil, da je potrebna obnove.
Tega se tamkajšnji živinorejci prav dobro
zavedajo, zato so tudi ustanovili živinorejsko
organizacijo. Novo izvoljeni odbor je sklenil,
da bodo začeli čimprej sprejemati dobre
krave v rodovnik. Obenem bo organizacija
skrbela za nabavo in vzrejo dobrih pleme-
njakov. Za predsednika odbora je bil izvoljen
član živinorejskega sveta pri OZKZ tov. Tisi.
IZ ŠT. RUPERTA
Naša šola je bila pod okupacijo porušena.
Po osvoboditvi so se pod šolskim upravite-
ljem Urlebom izvršila glavna popravila, po
njegovi premestitvi pa se s popravili ni več
nadaljevalo. Poslopje je neometano, tudi
nemški napis je še viden. Po večini so šole
že povsod obnovljene, tudi v Št. Rupertu bi
se bilo to že lahko zgodilo. Tudi pouk ni na
viširi. Obisk je bil v zimskem času zaradi
visokega snega slab. Popoldanski razredi ob
sobotah nimajo pouka, ker učitelji odidejo
domov. Želeti je, da bi se uvedel reden pouk
in nadaljevalo s popravilom šolskega po-
slopja.
, š. S.
IZ ŠOŠTANJA I
Z uvedbo družbenega plana v naše gospo-
darstvo je Narodna banka FLRJ v Šoštanju
organizirala dne 31. marca v Šmartnem ob
Paki enodnevni seminar za gospodarska pod-
jetja in trgovsko mrežo v šoštanjskem okraju.
Na seminarju so predstavniki Narodne ban-
ke FLRJ tolmačili način poslovanja ter ude-
ležencem nazorno na praktičnih primerih pri-
kazali, kakšno bo poslovanje v zvezi z druž-
beno evidenco. Vsi udeleženci so pokazali
mnogo interesa ter je upati, da bo delovanje
s strani komitentov zadovoljivo.
V lovišču lovske družine v Šoštanju je
mnogo več srn kot pa srnjakov. Zato je
družina sklenila, da na zalaz srnjaka ne bo
lovila, da se bo na ta način povečal rod.
Loviti bodo začeli šele v mesecu avgustu in
sicer na klic.
IZ VRANSKEGA
V polnem razredu osnovne šole na Vran-
skem je bilo pod okriljem Ljudske univerze
28. marca drugo predavanje.
Predaval je tov. prof. Jaki iz Celja »O mo-
derni tehniki.« Poslušalci so z zanimanjem
poslušali. Po predavanju je bila diskusija,
v kateri so navzoči postavljali tudi prav za-
nimiva vprašanja.
*
Kmetijska delovna zadruga je priskrbela
motorno škropilnico in škropivo za drevje.
S škropljenjem so že pričeli. Vsi sadjarji
naj bi brezpogojno oskrbeli škropljenje svo-
jega sadnega drevja, ker le tako je upati na
uspeh, da se zatre kapar, ki se vedno bolj
širi. V kolikor se splošno škropljenje ne bi
doseglo zlepa, pa naj poseže vmes KLO.
IZ PILŠTANJA
Tukajšnja mladina je uprizorila vaško igro
»Ploha«, ki se dogaja v Liki in ni lahka
stvar, prenesti dejanje na Kozjansko, kjer
je življenje drugačno, posebno pa še običaji
in prilike. Mnogo pisateljevih domislekov
pride v tej igri do izraza samo v načinu
govora in v kretnjah, zato tudi niso mogle
biti vse njegove duhovitosti zajete. Nastop
iste osebe v dveh različnih vlogah v istem
dejanju ni priporočljiv. Mladi igralci so se
vloge naučili, le v dveh primerih smo opa-
zili lov za šepetalko. Smejemo se na odru
tedaj, kadar to vloga zahteva. Pravorečje ni
bilo slabo, toda v bodoče naj bi bilo še
boljše. Oprema odra je bila zadovoljiva in
tudi noša je ustrezala. — Vse to bodi po-
vedano le mimogrede in z najboljšim na-
menom. Občinstvo je bilo veselo nastopa
naše mladine in je mlade igralce večkrat
pohvalilo. Vsi so se potrudili, med njimi so
nekateri tako dobro igrali, da ne vemo.
komu bi dali najboljšo oceno. Že sam obisk
igre vabi našo mladino, da nam kmalu zopet
kaj nudi.
IZ GRIŽ
Pomladansko vreme je zopet prebudilo gra-
ditelje Okrajnega letnega gledališča v Gržah.
Odločili so se, da gradnjo, ki je lansko leto
zaradi pomanjkanja finančnih sredstev po-
čivala, letos nadaljujejo. Graditelji tudi letos
nimajo baš rožnate perspektive, kar se tiče
denarja, zato so sklenili, da bodo skušali čim
več dela opraviti na prostovoljni bazi. Plačali
bomo le strokovnjake. Iz istega razloga je
za letos planirana dograditev zabavišča, ki
zavzema po pomenu pri gradnji manjva-en
objekt, ki bo pa kot zabavišče najbolj do-
bičkanosen in bo omogočil v prihodnjih letih
nadaljnjo gradnjo.
Prvo letošnje prostovoljno delo je bilo pre-
teklo nedeljo. Prostovoljci so nakladali in
razkladali zidno opeko, katero je prevozila
iz Ljubečne uprava rudnika Zabukovca. Uspeh
dela je bil vsekakor zadovoljiv, saj so iz
Ljubečne pripeljali 7000 kom. zidne opeke.
Želeti je. da IZUD »Peter šprajc«. ki vodi
gradnje, priskočijo na pomoč vse množične
organizacije v kraju, na čelu s sindikalno
podružnico rudnika Zabukovca, kakor tudi
ostala ljudskoprosvetna društva.
PRIZNANJE KUD PONIKVA
PRI GROBELNEM
Preteklo nedeljo je gostoval KUD
Ponikva pri Grobelnem s prvo dramo
Josipa Jurčiča »Domen« v Ločah.
K tej igri izražamo priznanje reži-
serju, ki je res izbiral osebe, odgovar-
jajoče glavnim vlogam.
V glavnih vlogah sta se odlikovala
Anka in Domen ter v lepi obliki pri-
kazala ljubezen mladih ljudi. Nadalje
je berač Urh prikazal takratno življe-
nje revnih ljudi ter sovraštvo do go-^
sposke.
Igralci se niso dali motiti, kljub te-
mu, da so se iz vrst gledalcev našli
ljudje, ki so skušali s prišepetavanjem
povzročiti zmedo.
Ločani izražamo priznanje KUD Po-
nikva ter želimo, da bi še kdaj gosto-
vali v našem kraju s kako primerno
igro.
Ločani.
TAKSNI POSTOPKI ZASLUŽIJO
POSEBNO IME
Med vodstvom TD v Žalcu in hišni-
kom Doma so že nekaj časa nespora-
zumi, ki izvirajo iz nerazumevanja ob-
stoječih pravnih predpisov in sklenjene
delovne pogodbe.
Taka nerazumevanja so mogoča, ven-
dar jih je potrebno tudi pravilno reše-
vati, nikakor pa ne tako, kakor v na-
slednjem primeru:
Tov. Blažič Ivan, hišnik v telovad-
nem domu v Žalcu, je februarja letos
prejel dopis naslednje vsebine brez ce-
lotnega podpisa in brez firme pošilja-
telja:
Celje, dne 5. II. 1952
Tov. Blažič Ivan, hišnik
Žalec, telovadni dom.
Kot zastopnik Zaje Konrada, uslužbenca i«
Žalca imam nalog vložiti nroti Vam kazensko
prijavo zaradi klevete, ki ste jo izrekli na-
pram njemu dne 30. novembra 1951 na seji
gospodarskega sveta telovadnega društva t
Žalcu.
Preden prijavo vložim. Vas vabim, da se v
svrho mirne poravnave zgiasite v moji pi-
sarni dne 9. II. 1952 ob 10. uri dop.
V kolikor se ne bi zglasili. vložim proti
Vam prijavo.
Podpis nečitljiT.
Tovariš Blažič se ni zglasil, čeprav
je poteklo že mesec dni in nihče ga ni
več ponovno klical. Tudi če bi se bil
hotel nekje zglasiti, tega ne bi mogel
storiti, ker niti v dopisu niti na ovoju
ni bila naznačena oseba, ki naj bi po-
krenila kazensko prijavo odnosno pri
kateri naj bi se tov. Blažič zglasil.
Kakšen namen je imel navedeni do-
pis, ni znano. Prav gotovo pa je, da je
vsa zadeva zelo neresna in smešna,
poleg tega pa brez dvoma napisana s
ciljem zastraševanja. Izogibajmo se po-
dobnih primerov, ker ne spadajo v našo
novo družbo. Na ta način sporov ne
bomo rešili!
^erialističnim grabeUjwcem kličemo
ROKE PROČ OD NASE ZEMLJE!
stran 4.
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 5. aprila 1952
Stev
Namesto 71 KLO • 31 ob£in
Priprave za združitev krajevnih od-
borov v večje upravnoteritorialne eno-
te — v občine — so končane tudi v celj-
skem okraju. Čeprav združitev ni izvr-
šena tako, kakor so si nekateri zamiš-
ljali, bodo prav gotovo bodoče občine
imele močnejšo gospodarsko osnovo,
kot dosedanji krajevni odbori. Poleg
tega se bo mnogo prihranilo na izdat-
kih za upravni aparat, ki bo znatno
manjši, saj bo v celjski okolici namesto
dosedanjih 71 KLO, v bodoče samo 31
upravnih enot.
Potrebo po večjih občinah so ljudje
v splošnem pravilno razumeli in to
stvar v splošnem tudi trezno obravna-
vali. Tu in tam je pa vendarle uspelo
redkim nasprotnikom, da so izkorišču-
joč navezanost na krajevne tradicije,
razvneli sovraštvo med posameznimi
vasmi. Odpor proti novim občinam so
skušali doseči tudi z raznimi parolami.
Zanimivo je, da so v takih primerih
nasedli tudi dobri člani Fronte in čla-
ni krajevnega odbora. Marsikateri do-
ber krajevni aktivist je dokazal s tem,
da ni znal pravilno presoditi kakšen
cilj in namen zasledujejo govorice
naperjene proti združenju. Menimo, da
bo zato v takih krajih nujno potrebno
analizirati vsa dogajanja v zvezi s ko-
masacijo zato, ker bo dobra analiza
pokazala, da nebudnost in lahkomisel-
no obravnavanje tekočih nalog povzro-
ča politično škodo. Pokazala bo, da ho-
čejo široko demokracijo tudi v bodoče
izkoriščati nasprotni elementi v svoje
namene — seveda v kolikor jim bomo
to dopuščali.
Izrazit tak primer je bil n. pr. v Te-
harjih pri obravnavanju združitve kra-
jevnih ljudskih odborov Store, Tehar-
je, Svetina, in del Vrbnega v novo ob-
čino Store. Prirodno je, da se ti kraji
združijo v tako gospodarsko celoto, ki
obsega tudi tovarno in vendar Tehar-
čani niso hoteli tega, razen treh aktivi-
vistov, pravilno razumeti. Res je, da
je bila vas Teharje v preteklosti sa-
mostojna občina, toda preteklost je
preteklost; mi pa gradimo na bodoč-
nosti. In ta je: razvita moderna indu-
strija in moderno, mehanizirano kme-
tijstvo v zadružnih oblikah organiza-
cije. Pa so kljub temeljitemu pojas-
njevanju onemogočali pametno razpra-
vo in s tem jasno pokazali za kaj se
jim gre. Zlasti glavni govornik vodja
pisarne Bornšek, ki je bil čudovito ju-
naški, je znal z demagoškimi beseda-
mi tako razvneti odpor proti združitvi
s Storami, da se vprašujemo, kdo mu
je take besede sugeriral. 2e samo dej-
stvo, da bodo Teharčani prihranili let-
no na izdatkih za pisarno najmanj šti-
ri sto tisoč din, bi moralo vplivati na
odbornike in aktiviste, da bi vsaj o
tem razmišljali. Neumestne opazke, kot
n. pr.: »Ce gremo k Storam, bomo za
dvesto let nazaj — morali bomo gradi-
ti novo občinsko hišo — okraj je pred-
pisal visoke davke, da bi nas prisilil,
da se odpovemo samostojnosti,« kažejo,
da so bili na delu zagrizeni nasprotni-
ki, ki ne želijo povezave med kmetom
in delavcem, ampak želijo še naprej
gojiti med obema sovraštvo, kakor so
delali nekoč.
Političnim organizacijam in aktivi-
stom na področju bodoče občine Store,
tak primer dovolj jasno kaže, da se ne
smejo uspavati. Pri volitvah, v občin-
ske ljudske odbore, ki bodo v jeseni,
bo treba izbrati take ljudi, ki bodo s
svojim delom dokazali prebivalstvu, da
je bila združitev pravilna in koristna.
Preiitajte tudi to!
Tej številki smo priložili tudi
položnice ter prosimo naročnike,
da nam nakažejo naročnino vsaj
za pol leta, t. j. do konca junija.
Kdor želi, lahko nakaže tudi celo-
letno naročnino. Tisti, ki so na-
ročnino že poravnali, naj položni-
ce shranijo ali pa naj jo odstopijo
svojemu prijatelju ali znancu, ki
želi postati naš naročnik. Celo-
letna naročnina znaša 300' din,
polletna 150 din, četrtletna 75 din.
Uprava
____     »Savinjskega vestnika«
d AH
OBČNI ZBOB ŠI> KOVINAR GABERJE
ŠD Kovinar Gaberje je imelo svoj I. redni
občni ebor v torek 25. marca v prostorih
sindikalne podružnice Tovarne emajlirane po-
sode. Predsednik tov. Žerjal je kritično na-
nizal vse uspehe in neuspehe društva v 1
letu obstoja. Pohvalno je, da je društvo znalo
pridobiti široki krog gaberske mladine. Po-
sebno vnemo so pokazali gojenci Kovinarske
šole, ki so poleg drugih prireditev imeli tri
siniultanke.  l»rvo moštvo društva si je pri-
borilo prehodni pokal celjske garni/ije ob
proslavi 10. obletnice JLA in prehodni pokali
OSS v sindikalnem tekmovanju za 1. 1951-52.
Občnega zbora se je udeležilo nad dve tretji-
ni članov, v veliki večini mladincev, preds.
delavskega sveta Tovarne emajlirane posode
in tajnik Okrožnega šahovskega odbora. Iz-
voljen je bil z malimi spremembami stari
odbor. Društvo bo s primernimi prireditvami
izvedlo Šahovski teden, svoje bodoče delo-
vanje pa postavilo na širšo osnovo.
NOVA   ŠAHOVSKA  SEKCIJA
V Petrovčah je bil 9. marca ustanovni občni
zbor Šahovske sekcije KUD »Nada Cilenšek«.
Za predsednika je bil izvoljen tov. Predan
Drago, referent za kulturo in prosveto v KLO
Petrovče. Sekcija šteje 35 članov in ima vse
pogoje, da se razvije v močno šahovsko enoto.
Okrožni šahovski odbor Celje je zastopal
agilni in zaslužni šahovski delavec tov. Go-
dicelj Rudolf, ki je navzoče seznanil s šahov-
skimi pravili in dal potrebna navodila za
uspešno delovanje. Sekcija bo že v kratkem
pričela s samostojnimi prireditvami.
CELJSKI DRUGOKATEGORNIK
V CELOVCU
Celjski drugokategornik tov. Lorbek je ob
privatnem obisku v Celovcu na povabilo
tamkajšnje šahovske sekcije ATUS odigral
simultanko proti 10 najmočnejšim članom in
dosegel 5 zmag, 2 remija in 3 poraze. Celov-
ški tisk se je o igri jugoslovanskega igralca
pohvalno izrazil.
PRVI TRENINGI STRELCEV V CELJU
V nedeljo, dne 30. marca je strelska dru-
žina »Tempo« iz Gaberja organizirala na
novem strelišču pri Petričku prvi večji tre-
ning v streljanju z vojaškimi puškami in
pištolami. Tega treninga se je udeležilo nad
50 članov strelske družine »Tempo«, od ka-
terih je bilo največ mladincev ter nekaj
žensk in pionirjev. Več kot polovica od teh
je tokrat prvikrat streljala z vojaškimi pu-
škami in pištolami. Res je, da ta prvi skupni
trening ni dal posebnih rezultatov, vsekakor
pa je dosegel svoj namen. Izmed strelcev so
bili najboljši naši stari strelci kot Tržan
Jože, Uršič, čater, Pocajtova in Catrova.
S tehničnega stališča je trening vsekakor
odlično uspel.
Istočasno so trenirali tudi člani strelske
družine »Ivo Lola Ribar« iz IV. četrti.
V Vojniku imajo smolo s krajevnimi podjetji
Res je, da so delovni kolektivi go-
spodarskih podjetij in delavnic samo-
stojni, vendar pa imajo z voditelji in
delavci mnogo dolžnosti in za svoje
delo odgovarjajo skupnosti.
Kako pa gre v Vojniku?
Krajevno mizarsko delavnico j^ lani
v decembru prevzel Kos Karel, moža-
kar, ki je celo leto šušmaril po Vojni-
ku ter delal na Hotkovi, Herlahovi in
še drugih hišah. Namesto, da bi za ta-
ko svoje delo bil kaznovan, ga je nek-
do predlagal krajevnemu odboru kot
dobrega strokovnjaka. Tako je za »na-
grado« bil postavljen za poslovodjo mi-
zarske delavnice. Od sprejema delav-
nice pa do dneva, ko se je njegova
kariera končala. Kos ni v delavnici na-
redil ničesar. Ce je že prišel v delav-
nico, je bil pijan, največ pa se je se-
veda zadržal pri sosedu — v gostilni
Prekoršek. Tudi z denarjem je mož
kar po svoje barantal, blagajniško knji-
go in verjetno tudi blagajno je nosil
kar v žepu. Tako je pač on razumel
vodstvo podjetja. Kaj pa ostali delavci?
Mogoče so po svoje komentirali tako
vodstvo, vendar pa so kot člani uprav-
nega odbora šele pred kratkim, ko že
niso imeli kaj delati, zahtevali od kra-
jevnega odbora, da proti Kosu ukre-
nejo potrebne ukrepe. Kako se bo stvar
končala, bomo še videli.
V pekarni pa delavci takole povejo
o svojem mojstru: »Tov. Gregi je v
preteklem mesecu delal samo dvakrat,
in sicer je prišel ob 5 zjutraj, ko je
bilo delo že več ali manj končano; v
plačilno listo pa si je vpisal vse nočne
ure, da je potegnil 13.000 din. Podnevi
ni delal. Splošno se ne briga za obrat.
Ko je bil še Greglov sin v pekarni je
dobival 3700 din, delal pa ni, ampak
je ležal zraven očeta, ki ni nič delal, a
vajenec, ki se je bal, da ne bo delo
končano, je sam mesil in delal, da je
bil kruh pravočasno pečen, mesečno
pa je prejel komaj 1040 din.
Na vprašanje, kako si predstavljajo
nadaljnje delo, so delavci odgovorili:
»Gregi se ne zaveda svoje dolžnosti,
Gregi ne dela, ker mu ni za delo,;
Gregi ne more biti naš poslovodja in!
mi predlagamo drugega ...«
Kovaška delavnica pa en mesec ne-
bo delala, ker poslovodja baje ni mo--
gel nikjer stakniti potrebnega oglja?    ]
Nič rožnato stanje, in kaj sedaj?      .
Izvršilni odbor v Vojniku bi bil mo-!
ral ves čas voditi nadzor nad poslova-i
njem svojih podjetij, pa prav gotovo]
ne bi bilo prišlo do takega stanja. Cej
pa tega ni bilo, je potrebno, da vsajj
sedaj ugotovi vzroke in napake terj
krivce kliče na odgovornost. Ni dovolj,
da taki ljudski škodljivci dobijo samoj
odpoved in potem lahko drugje nada-;
ljujejo svoje delo. Taki ljudje morajo'
poravnati vso škodo, poleg tega pa mo-
rajo odgovarjati po naših zakonitih!
predpisih. j
FIZKULTURA
VELIČASTNA   TEKMOVANJA  Nj\
MOZIRSKIH PLANINAH
V nedeljo 30. marca je PD Celje izvedlo
na Golteh velika tekmovanja v veleslalomu.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo, ki je po-
svečena spominu pohoda XIV. divizije na
štajersko, so prevzeli okrajni odb. ZB Celje-
mesta, okolice in Šoštanja. Odziv številnihj
društev priča, da so vodstva istih pravilno
razumela zgodovinsko-politični pomen te pri-
reditve. Prišli so tekmovalci iz Tržiča, Ljub-
ljane, Zagreba, Maribora, Koroške, Gornje
Savinjske doline,  Celja in okolice.
Tekmovanje, kot tudi proga, je bilo odlič-
no pripravljeno, saj je bil navzoč olimpij-
ski trener čop Franci, ki je v tednu pred
tekmovanjem vodil smučarski tečaj za tek-
movalce, i
Z vrha Medvedjaka je vodila 1.300 m dolga^
proga, s 300 m viš. razlike ter z 31 vratci.
Vsled omejenega prostora v Mozirski ko-
či je prisostvovalo tekmam le 50 gledalcev,
ki so z velikim užitkom spremljali sposob-
nosti naših najboljših smučarjev.
Nastopilo je 65 tekmovalcev. Razen polom-
ljenih smuči, ni bilo nesreč.
Rezultati: člani :
1. Krmelj Jože, Ljubelj-Tržič, 1,08.0; 2.
Uršič Dominik, PD Celje, 1,09.6; 3. Knop
Ljubo, Enotnost Ljubljana, 1,10.4; 4. Cizej
Marjan, Branik Maribor, 1,10.8; 5. šarabon
Marjan, Ljubelj Tržič, 1,11.0; 6. Prelog
Vinko.  PD Celje. 1,11.3.
Starejši mladinci:
1.   Križaj   Peter,   Ljubelj-Tržič,   1,09.2;   2.
Pustoslemšek Adolf, Partizan Mežica, 1,12.0;
3. Skudnik Jože, Partizan Mežica, 1,13.2; 4.
Četina Peter,  PD Celje, 1,13.3;  5.  Kamnik
Emil,  Fužinar Guštanj, 1,16.0.
Članice:
1. Sinkovič Lučka, Branik Maribor 1,26.0;
2. Centrih   Lidija,   Branik  Maribor,   1,39.5;
3. Blaznik Mila, PD Celje, 1,41.6; 4. Lu-
kanc Darinka, Ljubelj Tržič, 1,43.2.
Mladinke:
1. Belej Amalija, PD Celje, 1,46.4;  2. Ir-
šič Branka, PD Celje, 1,51.3.
Mlajši mladinci:
1. Virant Jože, PD Celje, 0,56.8; 2. Kri-
vec Milan, PD Celje, 1,00.4; Jagrič Janko,
PD Ct-lje, 1,01.4.
Sledila je spominska svečanost borcem
XIV. divizije, ki so na prizorišču tekmova-
nja žrtvovali svoje najdražje za srečo nas
vseh. v svobodni FLRJ. Sekretar MKKPS
Celje, tov. Trpin Lojze je orisal pomen po-
hoda te divizije. Tekmovalce sta pozdravila
tudi zastopnika OKKPS. ZB in OOOF iz
Šoštanja tov. Podvratnik Franc in Pungar-
čar Franc. Vsi navzoči so bili navdušeni nad
prisrčno uspelo prireditvijo. Tekmovalci so
bili veseli bogatih daril, ki so jih darovali
delovni kolektivi omenjenih okrajev. Vsi so
prejeli lepe spominske značke, najboljši pa
tudi diplome. ^
Z obljubo, da bodo tudi v naslednjem le-
tu prihiteli počastit junake te slavne divl-'
zije, so se razšli na svoja delovna, mesta.     j
Prireditelj se zahvaljuje prav vsem, ki soj
gmotno in moralno doprinesli, da je prire-|
ditev res odlično uspela. \
Gibanje prebivalstva v Celju
GIBANJE PREBIVALSTVA V CEI^U
Od 24. 3. do 31. 3. 1952 je bilo rojenih 14
dečkov in 20 deklic. .
Poročili so se: ^
Kovačič Jožef, delavec in Mastnak TerezijaJ
delavka oba iz Celja; Teržan Franc, zida«^
in Simonič Frančiška, gospodinja, oba ii
Celja; Bizjak Franc, delavec in Veber Ma-
rija, delavka, oba iz Celja; Aleksič Milivoje,
delavec in Cepuš Matilda, krojačica iz Celja;
Cajzek Franc, delavec in Goter Roza, delav-
ka, oba i« Celja.
Umrli so:
Herman Terezija, prevžitkarica, stara 73
iz Žalca; Pa j Daniel, upokojenec, star
let iz Celja; Cvetko Leopold, poljski d<
vec, star 73 let iz Celja.
V CELJSKI OKOLICI
je bilo od 24. do 30. marca rojenih 12 del
in 16 dečkov. Poročeni so bili 4 pari, un
je 23 oseb. (Poroke in smrtne primere i
zaradi pomanjkanja prostora objavili si
številčno.)
OBJAVE IN OGLASI
KONCERT
Sreda, 9. aprila v Narodnem domu:
Sonja Draksler — mezzosopran
Jelka Stanič — violina
Pavel šivic — klavir
Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli.
Krajevni LO Žalec razpisuje službo kra-
jevnega cestarja, ki bo obenem skrbel za
olepšavo trga. Nastop službe takoj. Plača
po uredbi.
OBJAVA
Na podlagi okrožnice Sveta vlade LRS ata
blagovni promet III. št. 3-381 z dne 31. 3. 1952
obveščamo potrošnike mesta Celja, da se ve-
Ijavnost potrošniških nakaznic za kurivo
(»K« nakaznice), izdanih potrošnikom za leto
1951, podaljšuje do konca aprila 1952.
MLO — poverjeništvo za trgovino
in gostinstvo
OBJAVA
Po nalogu Upravnega odbora Tkalnice hla-
čevine, Celje, se likvidira 1. 4. 1952 Delav-
sko uslužbenska restavracija Tkalnice hla-
čevine ter prosimo, da se oglasijo vsi dolž-
niki in upniki do 15. t. m. Po preteku tega
roka bomo priznali samo stanje po naših
knjigah. Uprava  Tkalnice hlačevine
PUTNIK-CELJE
obvešča, da bo tudi letos kot ostala leta or-
ganiziral za 1. maj skupinske izlete v razne
kraje: na Rab, Opatijo, Plitvice Crikvenico
itd.
Prijave sprejema Putnik, Celje.
Nedeljska zdravniška dežurna služba
Dne 6. IV. 1952 tov. dr. Pišer Jože, Gre-
gorčičeva ul.  7.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja
od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure
zjutraj.
PODJETJE     »OBLAČILA«
znano po svojih kakovostnih svilenih in klol
prešitih odejah, lepih pleteninah in konfek-
ciji, priporoča svojim cenjenim odjemalcem
te izdelke.
»OBLAČILA«
Celje — Cankarjeva 1
PREKLIC
Preklicujem žaljive besede, ki sem jih iz-
rekla proti čevljarskemu mojstru Kos Jože-
tu iz Celja ter se mu zahvaljujem, da je
odstopil od tožbe.
Šanc Marija, Doblatina
PRODAM STAVBIŠČE na Ljubečni  613
deloma tudi na obroke. Realitetna pisai
Tovornik, Celje, Mariborska 20.
PREKLICUJEM   KRST   otrok   Alenke
Gizele. Krst je bil izvršen proti moji vo
Tehovnik Anton, Rečica ob Savi
PRODAM osemsedežni lovski voz, stroj
rolanje perila, otroške oblekce, plašče
enoletne do 10-letne otroke. Celje, Greg
čičeva 7-1.
PRODAM ugodno, »Singer« šivalni stroj i
grezljiv in novi kotel za žganjekuho »Alf
Vpogled v Starinarni. Naslov ▼ uprj
lista.
SOBO S KABINETOM, z neopremljeno i
palnico, kletjo in koščkom vrta, oddal
no 5 minut od Tomšičevega trga zat^
njam za enaJco v mestu. Naslov t uprj
lista.
PRODAM sobno kredenco z marmorno pi^
ščo. Naslov v upravi lista.
INŠTRUKTORJA ZA ITALIJANŠČINO, ftv,
krat tedensko, iščem. Naslov v upravi \
sta.
OBRAT »ČEVLJARSTVO«, Trg Svobode
sprejema večja in manjša naročila ter j
vršuje vsa popravila, po ugodni nizki cei
PRODAM lepo omaro iz trdega lesa, po )
lo nizki ceni. Naslov v upravi lista.
KINO  METROPOL
Od 1.—7. IV.
ASFALTNA DŽUNGLA, ameriški film
Od 8.—14. IV.
BAGDADSKI TATIC, angleški film
KINO DOM
Od 4.-7. IV.
PLES NA VODI, ameriški film
Od 8.—10. IV.
DOBRI SAM, ameriški film
Slovenija-avtopromet SAP Cel
je uvedlo dne 1. aprila t. 1. novo brzo ai
busno progo Celje-Vransko-Trojane-Ljub
na, ki obratuje dnevno po naslednjem i
nem redu:
6.00    Odhod     Celje Prihod    1
6.11 Žalec !
6.17 Doberteša vas 1
6.24 Gomilsko 1
6.38 Vransko 1
7.40 Domžale 1
8.00    Prihod    Ljubljana Odhod    1
Potniki imajo v Celju avtobusno zvezo pi
Mariboru ob 17.30. Potniki imajo možu
rezervirati sedeže 3 dni vnaprej v biljet
niči v Celju, tel. štev. 342, kjer se izdaj
tudi povratne vozovnice. Direktni potniki
Ljubljano imajo prednost. SAP-C(
VABIMO NA
IZREDNI ZBOR
POTROŠNIŠKE ZADRUGE Z O. J. CELJE, KI BO 16. APRILA 1952
OB 17. URI V POSEBNI SOBI ZADRUŽNE   GOSTILNE   »SAVINJA«
DNEVNI RED:
1. Otvoritev zbora.
2. Volitev delovnega predsedstva, zapisnikarja
in overovateljev zapisnika.
3. Volitev verifikacijske komisije.
4. Poročilo spravnega odbora.
5. Razrešnica upravnemu in nadzornemu odboru.
6. Predlog za prenehanje delovanja
Potrošniške zadruge.
7. Razdelitev skladov.
8. Izvolitev likvidacijske komisije
Potrošniške zadruge.
9. Predlogi in pritožbe.
10. Razno.
Ako zbor ob napovedani uri ne bo sklepčen, se bo čez 8 dni vršil na
istem kraju in z istim dnevnim redom zbor, ki bo sklepal polno vel javno
ne glede na število navzočih delegatov, kakor to predvideva 16. člen za-
družnih pravil.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Tajnik:
Vagner Janko
Predsednik:
Kronovšek Alojz
i6
ŽIVI ZID
stane Teržak
Svabska predhodnica, močna okoli sto petdeset mož, je bila
obdana s šolsko deco iz Lokavca. Nemci so jih zbrali v Rimskih
Toplicah in jih vlekli s seboj. Obdali so se z živim zidom naših
slovenskih otrok, ki naj v primeru napada zaščiti s svojimi telesi
esesovsko svojat. V strahu in trepetu, vsi objokani, so korakali
otroci na vsaki strani ceste. Po sredi ceste pa je šla švabska
predhodnica.
Le Nemci so bili zmožni take podlosti. Vsi, ki smo bili v
bližini komandanta, smo prestrašeno ugibali, kaj bo ukrenil. V
trenutku nas je popadel strašen bes. Badovinac se ni mogel
odločiti.
Švabi in vermani, obdani od vseh strani z otroki, so počasi
napredovali po cesti. Minute so bile dolge kakor večnost. 2ivci so
nam bili do skrajnosti napeti. Slišali smo klokotati vodo v tolmu-
nih Gračnice, Njen enolični šumot nam je v tem trenutku nekako
preganjal težko moro, ki nam je legla na dušo. Zaseda se je zdela
nemočna.
Po cesti so odmevali počasni koraki Švabov, obutih v pruske
škornje, in hitro, boječe cepetanje šolske dece. Frici so se zaskrb-
ljeno ozirali po mračni soteski. V rokah so držali napete puške
in brzostrelke. Se nekaj desetin metrov in že bodo prvi v bližini
mostu, ki drži preko Gračnice. Samo dobrih sto metrov jih je
še ločilo od gostilne, kjer je komandant Luka delil pivo in gostil
prve predhodnice Tomšičeve brigade. Za predhodnicama pa je
po bregu hitro napredovala komora, težko obložena z mitraljezi
in municijo, katera nam je bila, kakor smo kasneje videli na
našem nadaljnjem pohodu na Lindeku, Paškem Kozjaku in Graški
gori, tako zelo potrebna. V koloni so bili tudi ranjenci, ki so one-
moglo viseli na hrbtih zdelanih mul in konjev.
Prvim Švabom, ki so korakali na čelu predhodnice, se je nudil
čuden prizor. V rebri, desno od gostilne, se je valila iz gozda dolga
kolona, mož za možem. Pred njimi pa se je spuščala komora z
ozke gazi na cesto. Topo so udarjali samarji po suhih hrbtih mul,
ki jim je drselo po spolzkem snegu. Pri vsakem koraku so zažven-
ketale verižice, s katerimi so bili pritrjeni zaboji z municijo in
orožje. Za vsako mulo, ki je nosila mitraljez, sta korakala mi-
traljezec in njegov pomočnik in pomagala pri sestopu v dolino.
Konjevodci so ob strani gazili sneg, držali mule na povodcih pri
gobcu in jim prigovarjali.
Kakor okameneli so Švabi zaustavili svoj počasni korak. Ne-
pričakovano so se znašli pred vso Štirinajsto divizijo. Niti sanjalo
se jim ni, da jo bodo srečali tukaj, poldrugo uro od njihove po-
stojanke v Rimskih Toplicah. Načrt se jim je izjalovil. Soteska,
katero bi morali zasesti oni, je bila že zasedena. Njihovi položaji
so bili prebiti in brez zveze s skupinami, ki so vršile obkrože-
vanje. Spoznali so, da so v pasti, iz katere ni izhoda. Komandant
Badovinac se je moral odločiti v desetinki sekunde in se je tudi
odločil. V nevarnosti je bila vsa komora divizije.
Rezek, dolg pisk njegove piščalke — dogovorjeno znamenje —
je prerezal ozračje mračne soteske. Naši živci, napeti do blaznosti,
so se v tej desetinki sekunde sprostili. Ostro rezani obrazi borcev,
na katerih so se risali sledovi prečutih noči, jjorb in maršev, so
se v tem hipu zjasnili. Oči so dobile resen, toda skoraj hudomušen
izraz. Vsi smo se zavedali odločilne važnosti prvega trenutka.
»Švabsko predhodnico je treba uničiti, kolone za njimi pa
zadržati in onesposobiti za borbo vsaj tako dolgo, da se vsa di-
vizija ne premakne preko ceste na nasprotno pobočje,« je naročil
komandant vsem oficirjem.
Situacija je bila videti popolnoma preprosta, vendar ni bila.
Predhodnica v soteski se ni mogla rešiti, zapisana je bila poginu.
Toda za njo so se pomikale močne enote z minometalci in težn
mitraljezi, katerim bi zaseda ne mogla biti kos, če bi se bo4
zavlekla. Švabska premoč je bila več kakor desetkratna.
Ni še utihnil odmev piska Badovinčeve piščalke, že so zari
getali mitraljezi v dolgih rafalih po soteski. Zapirači mitraljef
so klokotali v ležajih, njihov kovinski zvok se je mešal s pokf
strelov in z udarci ročnih granat, ki so jih borci metali iz
klonov v dno soteske. Iz odprtih mitraljezov so se ob straneh
milile stročnice praznih patron. Sneg se je topil pod njimi,
močniki mitraljezcev so naravnavali redenike, ki so se vili
municijskih škatel z veliko naglico.
Mitraljezci so ležali za mitraljezi. Njihova kopita so bila ii
naslonjena na ramena, roke pa so krčevito držale ročaje. Ob(l
so jim bili od silne napetosti spačeni, čela nagubana, le oči s«
jim lesketale v čudnem, globokem blesku. Na mitraljezcih je ve
vsa teža borbe, oni so v večini primerov odločilni. To morajo
ljudje mirnih, močnih živcev, preudarni, kos vsaki situaciji. Laf
je biti dober borec, toda težko je biti dober mitraljezec!
Prvi trenutki v borbi so navadno odločilni. Prvi streli moff
biti najtočnejši, morajo zadeti. Ozka soteska se je v hipu sp'
menila v pravi pravcati pekel. Na cesti so zamolklo padala tel'
Mrtvi so negibno ležali, ranjenci so se zvijali v mukah in je«
topla kri je brizgala po snegu. Plazeče postave Švabov so is*
kritja v obcestnem jarku, za skalami, v potoku. Odmetavali
orožje, ki jim ni moglo koristiti v tem trenutku, življenje je
dragocenejše. Toda pravega kritja ni bilo na cesti, ker sta
četi razporejeni po obeh pobočjih soteske. Streljali so v kriŽ"^
ognju v prostor pod seboj. Frici so si iskali zavetja v mrzlem
toku, le njihove butice so molele iz njega. Tu pa tam se je *j
pordečila od krvi ranjenega zavojevalca Štajerske. Po potoM'
brizgali curki spenjene vode, ki so jo dvigale naše svinč«'
Svabi niso odgovarjali, niti en strel ni počil proti našim položa^