list slovenskih delavcev v Ameriki, * gtathje opozarjam. da pravočasno otaovs woinS- no. 8 tem nam boste mmogo prihranili pri opominih. — Ako fte niste naročnik, poiljite en dolar sa dvomesečno poskninjq. 8—1242 Mai. IMS al tka Past Offiw U New lark. N. ¥. Aaft «f af Much trt 181«. No. 198 — Stev. 198. ADDRESS: 216 W. 18th ST„ NEW YORK NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 25, 1939- PETEK. 25. AVGUSTA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1. A. HITLER PRIPRAVLJEN NA POHOD NA POLJSKO ZARADI "NEREDA" V POLJSKI MORA NEMCU A OSVOJITI DEŽELO NACUI SO IZDELALI NAČRT ZA RAZDELITEV POLJSKE. — HITLER SE POSVETUJE Z VOJNIM SVETOM BERLIN, Nemčija, 25. avgusta. — Na vojnem •vetu v Hitlerjevi pisarni je bil izdelan podroben načrt za naglo kazensko ekspedicijo na Poljsko, da sezaduše "nemiri". NEMČLIA NE BO NAPOVEDALA VOJNE Po poročilih, ki prihajajo od več strani, ne bo ni-kake vojne napovedi, temveč bo nemška armada udarila s tako nglico, da bo Poljska nepripravljena Predsednik Roosevelt posreduj Angl. brodovje blokiralo Baltik ANGLEŠKO MOGOČNO VOJNO BRODOVJE NA MANEVRIH 2E TRI TEDNE PRI BALTIKU OSLO, Norveška, 25. avgusta. — Angleško mogočno vojno brodovje, ki je bilo tri tedne na velikih manevrih, je po- fait accompli. Nemško časopisje poroča, da je poljsko vojno pripravi jazf je že doseglo ofenzivni značaj, kar vse kaže, da bodo Poljaki v najkrajšem času udarili na! Gdansk. i To izjavo je prinesla nemška uradna časnikarska I agent ura DNB obenem z obdolžit vi j o, da poljsko časopisje tolče na boben in kliče narod na ofenzivno vojno. Nemško časopisje trdi, da je poljska armada že obkolila Gdansk, kar pa je poljska vlada uradno zanikala. o HITLER JE SKLICAL VOJNI SVET Hitler se ie' s svojimi generli posvetoval za zaprtimi vrati do 12.40 zjutraj in četudi o tem posvetovanju ni bilo ničesar objavljenega, so se naglo razširile vesti, da so se naciji odločili, da vpostavijo na Poljskem "mir in red" in sicer tako naglo, da niti Poljaki, niti kdo drugi ne bo imel časa poseči vmes. ^ Načrt za vpad na Poljsko je Hitler sestavil skupno s feldmaršalom Herman nom Goeringom, šefom najvišjega poveljstva Wilhelmom Keitelom, admiralom Erichom Raederjem in vnanjim mini-trom Joachiom von Ribbentrapom, ki se je ravnokar vrnil iz Moskve, kjer je s sovjetski Rusijo sklenil nenapadalno pogodbo za 10 let HITLER JE NEPRIČAKOVANO DOSPEL-V BERLIN Hitler je nepričakovano in samo nekaj minut pred von Rib-bent ropom dospel v Berlin iz Berohta^gadena in se je takoj odpeljal v svoj urad, kjer so ga že pričakovali njegovi generali tu svetovalci. 1 Tuji opazovalci pričakujejo, da bo prihodnji korak storjen v Udan*kur kjer je bQ včeraj tamošnji nacijski 'voditelj Albert F^erster imenovan za "fuehrerja svobodnega mesta", in ki bo, *s4učaj vojne. Po konferenci v Beli hiši je . \Z P0.1!4*11* za vojno predsednik Roosevdt poslal! mdustnJ° Je razvidno, da so to-svoji poslanici, ki ste si slični l?.arne ^ vsak PnP™v- v besedilu ter vsebujete na-lIjene' tavavrne ^ teroplane pa l«o celo v času precej naprej, kar se tiče aeroplanov, ki st-t jih naročili Anglija in Francija. Ako bo predsednik iz raznih poročil iz glavnih središč Evro-pe, razvidel, da je politični po-3. Posredovalci naj bodo iz- loža j zelo -napet, tedaj bo po-J brani n nevtralnih držav, to. klical kongres na izvanrcdno da s tpripombo, da ne bo izbran zasedanje, j predsednik m niti kak ArneriJ Predsednik bo sklical izvan- . redno zasedanje kongresa, ako I Kot je povedal predsedni- Ue položaj v Evropi še bolj pokov tajnik Stephen Early, je ostri in bo prosil kongres, da iz- sledrije nasvete: 1. Direktno posvetov a n j e med obema vladama. Spor naj se predloži nepristranskemu posredovalnemu otlboru. ALI JE BRIDGES KOMUNIST? ~ • - " ■■■ ............,, y Deportacijski proces še ne bo tako kmalu končan. — Landift posvaril obe stranki. •predsednik tekom dneva poslai j že tri pozive za mir, kajti pre-|dno je poslal svoji poslanici [Hitlerju in Mosčickemu, je poslal osebno poslanico italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu. premeni do-edanjo postavo. nevtralno WASHINGTON, D, C., 24. avgusta. — Najvišji zvezni u-radniki so že pripravili vse, da se sestanejo na konferenci s LONDON, Anglija, 23. avg, - Vodstvo angleške komuni-Vse stične stranke je izjavilo sinoči : — Nemško-ruska pogajanja pomenijo zmago za mir in so-1 cijalizem ter so hud udarec za fašizem ter fašizmu prijazno politiko ministrskega predsed-WASHINGTON, D. C., 24. nifca Chamberlaina. Hitler je avg. — Razburljiva politična vedno prid igo val, da je treba poročila, ki prihajajo iz Evro-. boljševizem uničiti, slednjič je pe v Združene drža?ve, izvaja-1 pa moral priznati silo in moč jo velik vpliv na tukajšnji po-.Sovjetske unije. Hitlerjeve a-j litični položaj. Jasnega in go-gresivne politike na Vzhodu je tovega še ni nič. Toda pomisli- junieah m. o»t>iti ki trdijo, d. je Anglija kriv«, «ko ^ prfeSdniske v<£tve, in pr.de d« vojne ..... , .. ... vri wwrrti, ki so jih doelej nn- Aiivlenka ie frwoAa po.lui.itv. m kon.ulat, so po^rwrih u- ^ 'ejo t*. tajne hrt.ne, ker smatrajo položaj u telo resen.... «.Vojna, ti bi isbruhnila zaradi TUJIM DRŽAVLJANOM JE BILO NAROCE- Odanaka aU kakinega dragega NO ODPOTOVATI IZ NEMCUE ko«a evroprteseml je, bipo- Angtefkim, franooakim in amerUkim državljanom je bilo P0^«"0 nar^eno, da toprej odpotnjejo i, N«n6ije; , ^ "pred'gednik Boose- Vdhovm poveljnik nemške vojske, general tov, Branc^itaeh „ * ^i. je prifel obli) zvečer v ra^etijeno HiUerj^ pisana ter ^^J^^TZLo) je Ukoj pn6el po«vetovatije m Hitlerjem, ki «e je prej razgo- - volilna kampanja varjal « Himmlerjem. odhShdemokratov int^epub- LONDOhJ, Anglija, 25. avgusta. — Inozemski Ukaa^^ katere priporočajo * so prejeli obvestilo, ki prftvi, da )m Nem- tukaj Iti Um za predsedniško da ji bo prepustila vplivno t vqjne v Bvropi I4 , molil predsednik odgoditi tvoje potovanje proti Za padu, konec. Istotako je doživela po raz tudi Ohanrberlahiov^ politika, čije cilj je bil zanetiti »vojno med Nemčijo in Rusijo. Francos! BERLIN, Nemčija, 23. avg. — Iz francoskih virov se je izvedelo, da je večje število francoskih državljanov, ki po s svojim družinami prebivali ▼ Berlinu, pdpotovala v Pran-• • • CIJO. ki bi bilo po zotrdilu nekaterih velikega političnega pomena. 3penkrat je we odvisuo od predsednika. On ima ključ k predsedniški kampanji. S AN FRANCIS 00, Cal., 23. avg. — Zagovorniki delavskega voditelja Bridgesa, katerega namerava vlada de-porti rati, Češ, da je bil član komunistične stranke, so pozvali za pričo Speneerja Au-striana, nekega odvetnika iz Los Angelesa. Austrian je rekel; — Bivši komunist Jobn L. Leecli je prostovoljno pričal ugodno za Bridgesa, daši mu je bilo ponudenih 10,0(M) dolarjev, ako poda izjavo, da je bil Bridges v zvezi s komunistično stranko. Zastopnik vlade je Austri-ana zavrnil, češ, da je nj^ovo pričevanje fantastično. V dvo rani je nastalo tako prerekanje, da je predsednik Land is opozoril dbe stranki, naj mirujeta. Vladni zastopnik je začel nato namigavati, da je Austrian v zvezi s komunisti. Austrian ga je zavrnil: — Prihraniti vam hočem čas, vsled česar svečano izjavljam, da nisem bil nikdar član nobene skupine ali podskupine komunistične stranke ali vam to zadostuje. Proces, ki traja ie več tednov, se utegne še sa nekaj ted-inov za vleči. ( 44Očividna teža obstoječi predsednikom Rooseveltom. ;knize nalaga dolžnost vsem,da]Na tej konferenci bo tudi dr-poiščejo -vsako možno sred- žavni tajnik Cordell Hull, ki se ki bi mogoče preprečilo iz-| je včeraj vrnil s počitnic v bruh »splošne •vojne," se priče-1 "Washington, nja poslanica. Nato pa svetuje| Uradniki državnega in za-premirje za določeno dobo ter(kladniškega urada so že ime1! pravi, da narod Združenih dr- razgovor o tem, kako stališče žav kot en mož nasprotuje vo- naj bi za-vzele Združene drža-jaškemu zavojevanju in gospj- ve za slučaj kake evrops';e t dolarja v inozemstvu in tsni drža-vi in da je vsak narod da bi bili odpeljani vsi Ameri-dolžan spoštovati neodvisnosti kasici iz dežel, ki bi bile zaple-in nedotakljivost zemlje druge- Itene v vojno, ga naroda. | Vsi parniki, ki prihajajo iz V sivoji poslanici na kralja Evrope so napolnjeni izletni-Viktorja Emanuela pravi preili Angleži vsak hip pripravljeni stopiti v; afccjjo, kar »e pa ni zgodilo. Japonci nameravajo prerezati dovozne zveze med Kftajci in angleško kolonijo. Angleško-japonska pwvetqfvanja glede zadnjih dogodkov v Tiencinu ao bila nenadoma prekinjena in se najbrž «ploh ne bodo več obnovila, ker angleški aastopniki ni*o ho-t#M namenjati go^xxiarskih vprašanj. Anglija zavzema čedalje odločneje »tališče ne samo v Aziji, pač pa tudi v Evropi. Istočasno m je »vedelo, da je z&oek Sovjetska unija zopet preskrbovati Cankajaekovo vlado z letali. Petdeset vojnih ietal je Že dospelo v Čungking, stopetdeset nadaljnili «4 pp nahaja *v nekem ruskem skladišču v provinci K a nsu. Na letovanju utonila. 14-letna Maja Gaj&ak iz Za-gretoa je /prišla k svojim staršem na letovanje v Daij. Deklica se je ala s prijateljicami kopat v Donavo. Ker ni znala plavaii, je 'zašla v globino in utonila. Neki kopalci so ji hoteli pomagati, pa je niso več našit Varčen tat Uradniku nemških železnic Josipu Sdiildu je ukradel Ljubiš* Vueičevič ponoči v vlaku 1200 din in 150 nemških maric. V Sarajevu so Ljubiso prijeli. Na policiji se je izkazalo, da ima Vučičevie na vesti že več tatvin denarja na vlaki-h. Na-k rad an i denar je Vueicevič nalagal v poštno hranilnico, kjer je imel naložen že precejšen znesek. Hruška vzrok smrti« • 'i - Pri Banjaluki se je v reki Vribafe kopala 7-le4na Emilija Sahneider, ki je znala prav dobro plavati. Nenadoma pa so tovarišice oarpazili, da se Emilija potaplja. Kopailci so Skočili za njo in jo potegnili iz vode. Zastonj pa so bili vsi na- pori, da bi ji rešili življenje, cqprav ni bila dolgo časa v vodi. Zdravnik, ki so ga poklicali. je ugotovil, da je dekletu dbtičala v grlu hruška, zaradi česar se je Emilija zadušila. Vlom v zagrebškem '» . 4 " Kaptolu. Te dni je ibil izvršen v stanovanju kanonika dr. Radičeviča na Kapitalu v Zagrebu drzen vlom. ki pa ga je policija v nekaj urali pojasnila, prijela oba vlomilca ki vrnila ukradeno lastniku. Ob 3. zjutraj je ka-noniikov sluga Sošec opazil na dvorišču Kapitola sumljivega člove&a Sošec je pričel klicati, neznanec pa je pobegnil. Sluga je tekel za njim in v bli* žnji ulici je ne&i stražnik čega že ujel in ga odvedel na policijo. Ko je sluga prišel domov, je .opazil, da je bil jsvnšen v delovno sobo kanonika vlom ter da je odnesenih raznih dragocenosti. denarja in tujih valut v vrednosti nad pol milijona dinarjev. Prijeti neznanec je na policiji po dolgem oklevanju priznal, f <« ' • - - ** 1 - * t f * •e seaupno obrnite na naa, in postreže- točno in poiteno. Dvoletna - -—* .....** S27iii: : r : • -r*«,'« »»vodila In pojasnila na it I* t v n* USUSHiHG CO A"«! OFENZIVA AU DEFENZIVA? »i » - t . t* ! *.. * Vojni oblaki se že dalj časa zbirajo nad Evropo. V nekaj dneh bo pričela strašna nevihta ali v«e pa bodo ti oblaki zopet razkropili. Povsod po mestih in na deželi se govori samo o preteči evropski vojni. Ljudje stavljajo \sa ko vrstne vprašanja o taktiki v tej -vojni. Ali bo Nemčija 'peljala splošno ofenzivno vojno *jia vseh frontah, ali samo proti Poljski? Nemčija, kot se ve, ni pripravljena na defenzivno vojno za dolgo dobo; kar namerava, mora hitro izvršiti. Saj tako pravijo vojaški strokovnjaki. Liddel Hart velja danes za enega najboljših angleških vojaških strokovnjakov. Preti kratkim je objavil članek o pomenu ofenzive in defensive v bodoči vojni. Tukaj sta 'posneta iz tega članka dva značilna primera : "Novejše vojne nam nudijo številne primere ponesrečenih ofenziv. Res je, da poznamo tudi primere ofenziv, ki so vsaj do neke mere u.*pele, toda med njimi bo težko najti primer, v katerem ne bi napadalec razpolagal s silno premočjo svoje oborožitve ali pa ne bi nasprotnika iz drugih razlogov spravil ob (pogum. Celo najboljša, iz dolge izkušnje -svetovne vojne nastala napadalna taktika zahteva za uspeh \pri ofenzivi najmanj trikratno premoč nad nasprotnikom. V nobeni bodbči Evropski vojni se ne moremo zamišljati takega razmerja med Oboroženimi silami. Spričo tega se zdi potrebno še enkrat *proa£iti vso vojaško politiko^ jo namesto na oddaljene možnosti nasloniti na bližje verjetnosti. Ako se danes organizira vojs'ka predvsem z vidika ofenzive, se s tem preveč izpostavlja usoda vsega naroda. Takšna politika nas preveč opominja optimizma onega, ki vedno stavi sto proti eni. Glede defenzive pa si je treba biti predvsem na jasnem, da predstavlja psihološki napad na duha in razpoloženje nasprotnega prebivalstva. Danes, ko je že skoro povsod zamenjal oboroženi narod" poklicne vojske gre za to, da se narod prepriča o pravilnosti 'vojnih smotrov tsvoje vlade in vojaškega poveljstva. Narod je lažje pognati v napadalno vojno kakor pa v vseh njegovih delih v dolgi borbi obraniti strnjenost in hojno razpoloženje, ako gre za oči vidno napadalne smo tre. _ ' . Z ofenzivo napadenega pa se vladi napadalca samo omogoča, da še bolj okrepi borbeno razpoloženje v svojem narodu, ker mu z lahkoto dopove, da gre za ohranitev in obstoj domovine. 'i • } Ako ipa se napadu postavi nasproti samo defenzivna taktika, potem je takšno 'potvarjanje dejstev neprimerno težje. . «..» * ■ • « .' — : .... Defenziva slabi voljo nasprotnega naroda in ga vzne • mi rja, ker mu »stalno predočtfje, da so njegovi gospodarji napadalci, ki »o krivi smrti njegove mladine. f a posledica bo tem prej nastopila,4 kolikor manjši £0 v (primeri z žrtvami uspehi nasprotne ofenzive. Nič ne jemlje bdlj poguma četam kakor kopičenje trupel tovarišev pred nezlomljivo defenzivno "fro&fo ni * ta Vtie se hi-tr4# prenese tudi v zaledje. .« j u: , :.H ' v* Tu in tam še veljaka je "napad najboljša obramba". V bodoii vajfci ipa ba-v glavnem stopila v ospredja draga ~ "itliiinW itjwriyi iiil^id^ , ', J' .L:' " it:" i-t ''4)T lestvi spleaal v prvo nadstropje, od zuoaj zaklenil spainico dr. Badičeviča iii nato vlomil v njegovo delovno sobo. Policija pa' je Gnruikalterja kmalu našla in prijela. Vlomilcu ni preostalo drugega kakor da je v celoti priznal vlom in tudi po-vedad, > na katerih mestih je .-iferil ukradeno blago. Tako je mogla policija vse ukradene stvari vrniti lastniku. V Travniku »o uvedli li- mL - ' i J sto bitancev. • S " T? ^Policija v Travniku iina mnogo posla in muke 7. velikim številom tamkajšnjih prijateljev kralja alkohola, ki venomer povzročajo «po gostilnah in drugih lotka ■ V Jugoslavijo: Za f 2.30 _____ »4.50 ....... $ « 00 ....... ....... Din. Din. Din. Din. 1 « 2C0 SJ>: SOo .......... Din. 1000 .......... Din. 2000 V Italijo: Za 9 0.3o « 12.— 9 2».— 3 5T-— fl 12.60 •167.— Lir 100 Ur 200 Ub UM) Ur 1000 Ur 2000 Ur aooo KER 8E CENE SEDAJ HITRC MSN J A JO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI CJORI ALI DOLI trn HfhMlm vetjih UVHICM, bodici v Jih ali lirak. davaljvjw MJto pacajo IZVKdU- NUJNA NAKAZILA AJEMO PO CABLE ZA PK1STOJSLNO tU- s L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) «16 W. mk ST, NBW TORN Peter i« vf i • • • + • • j _ __ ><« i-- - A MU8&OIAS1 DELA OVERTIME vaške turiste. t. .... V bližini vasi Buoje na cesti Slavonska Požega—Duruvar je I -Skupina maski ran ith ropArjev □stavila avtorrtobil ,v katerem ge»je vozilo vee slovaških turistov. Roparji so nanosili na cesto zapreke, pred katerimi se je avto moral ustaviti.. Roparji so nato pobrali potnikom vse, kar imeli vrednega, pri eebi. Slovaški turisti so napad prijavili oblastem, ki so začele z preiskavo ter prijele 12 kmetov, za katere sami jo, da so izvršili mp&d: Strela ubila pastirja, psa «i> 4» WicT ^ Nad planino Vlaži« goče, recimo, tia je mogoče M ussoliniju. Za vsako prošnjo potrebuje eno minuto. 1,887,-112 prošenje je 1,887,112 minut. Za 60,000 avdijenc in za ],-8^,112 prošenj na leto potrebuje torej iMussolini 2,067,112 minut. Ako se prav spominjam ima ura tiO minut, dan 1440 minut, mesec 43,000, in dasi je skoro neverjetno, ima leto samo 527,G00 minut. In če je bilo do-tično leto prestopno leto, je i-mel gospod Mussolini na raz-t*)lago samo 527,010 minut Pa najbrž ni bilo prestopno leto, ker bi bilo sicer to izrec&o o-menjeno. Ako ima leto samo 525,600 minut, kako je mogel porabiti llusaolini v enem letu za av-dijence in prošnje 2,067,112 minut f Najbrž ima tudi v Italiji ura samo 60 minut. In če ni Mussolini celo leto niti spal, niti govoril, niti vladal, niti osvojeval, niti pil, niti jedel in sploh M drugega počel kot samo prošnje reševal, jih pri najboljši volji ni mogel več rešiti kot 525,600. Avdijence pa sploh ni mogel nobene imeti. Tako setn le veaj jaz izračunal v £asu hude vročine in kislih kumaric. CV komudrugemn račun drugače pokteže, naj me obvesti, da bo» krraoo popravil. Na begu pred financarji »o vrgli v vodo tobak. Pri železniški postaji Turčiji ir Bosni je prišlo do s|x>pada n - f rti - , . , Koledar ZA ii39 Cena Koledarja je: 50 centov Itnamo jih se nekaj 1 N aro "G l a . ut Jt«t . Nif ToiK l (l+hki pofljit* Ttoto v h p* S-oziroma po 8 da" "|M>darstvo tudi kredit. Poleg teh nnfbarniii errtl*tev obstoji tudi *e ena možnost pridobitve, ki je l ikraiiena v jugoslovanskem glagolu — častiti. Tn častiti se da danes mnogo ljudi. in n jegov pomočnik Vane. Nekega nine so sedeli v gostilni župan ,A.ndrej, mojster Pepe, Vane In cestminar. Ker ni bilo Iv dolgo niika'kega s^>ora v vasi in ne pogodbe in ne svatbe, so morali ti gostje sami plačevati zapitek. I^e ee>tninarja ostali trije "častili." Ob neki taki priliki je ži^pan omeniti, da n i $>rav i»n ne 1tf>o, da je ce > teii n ar v«*lno suli in ere. Ktw«lu je dala b**»edo, da je mojster Pe-l»e firi^el na nenavadno potega^" i no. . "Ves, cestninar Lqka" je To čečičenje je zelo staro, pričel mojster Pepe, "človek si Pred kakimi petdesetimi leti mora sain pranagati in Bog nra je živel cestninar, ki ni imel bo pomagal. Navada je, da nikoli denarja, toda imel je plačajo sorodniki za pijačo, ko mnogo prijateljev in vetlno veliko žejo. Njegova žena Klo-tilda je bila trdna, nekoprosna tu^ka, ki ni imela sin M a za vinsko kapljo in ne za moževo potrt^be. Vso plačo ji je ob mesecu moral ierocHi in žena je natančno kontrolirala, če ji je res izročil ves zaslužek, f'e je ksj skril prati njo, jra je prav grdo ozmerjala in po potrebi tudi oklofutala. Ubogi mož si je moral že pred vrati r-ezuvati čevlje, da ne bi one-sna žil stanovanja, in si obuti copate. Zato so umu rekli go-spdd Copata. ime trm je pa bilo Loka. Otrok nista imela. Mož je olb prostem ea-ti, ksikor v službi, bil vekhio brez vinarja, da je sanfega sebe imenoval kapuci na rja. Zato pa so tega cestni na rja domačini večkrat valbitli na priložnostna slavja, da je ipriišel tu>di brez denarja na woj račun. Tam v ftetnflorijanu je županova 1 ddbcr m duhovit mož. Miril je domače ljudi, reševal obmejne »pore, delal pogoilbe in oporoke, delil zapu^eine, cenil škode i tki. Ljudje so ga imeli za domačega notarja in odvetnika ter ga spoštovali. Za plačilo pa je po navadi zahteval par litrov vina. Ker so se v-i spori in vse pravne zadev-neine »končale v veliko zadovoljstvo vseh priizadetih, je bila zaomo napravili bolnega." "Pa premoženja nimam, da bi ga komu zapuščal." "Kaj premioženje, ga bomo našili." Vsi so se nasmejali in dogovorili. V £of>oto 7»veeer bo cestnknar kljrtb temu delal na svojem domu teptan h ont.. V soboto je cestninar hudo zIkiIoI. Imel je pljučnico. I ježu 1 je v postelji z obkladki na glavi, da je izgledal kakor kak turški aga. Pri tem je stokal, ker ga je v prsih in na plečih močno zlbadalo. Tedaj je njegova žena spoznala, da lahko ostane sama na svetu, in žal ji je bilo, da je bila z možem tako trda. Ko pa je mož rekel, da želi napraviti svojo oporoko, in da naj ipokliče v to svrho žqpana, r>e je 'bridko razjokala. Potom se je nečesa domislila, in dejala. čem,u naj mož napravi oporoko, ko vendar nima. ne otrok in ne premoženja. Toda rnož ji je med težkimi bole-einairii komaj raortolmarM, da vsaik elovek ima kako skrivnost, olieija ima nalogo vsakega pijanca zapreti. Vse-ke tri Najpopolnejša izdaja, 728 etrani. $5.oo NAROD. Ki IZUN11U. lOl »traal .Poljuden ouls aajsevernejlega naroda na sva- X ta. mJsgove ftsgs ln navade. Cena 40c. NAftE ŠKODLJIVE ŽIVALI V PODOBI te BR-; 8EDI. Oni sal rraa Erjavec. stranL Broi. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 straat. Ves... Knjiga je namenjena v prvi vrsti ca stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo »»r iela-soilvarstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. MAJ AR. Trije deli: 1S2, 141. 133 strani. Cena mehko ves Poljuden ln natančen opis odkritla novega sveta. Spis se čl ta kakor sanimiva po vast ter je sestavljen po nsjboljfiib vlrlb. Cena 50o. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda ves. 201 str... Priročna knjlilca. ki vsebuje vse. kar Je pri nakupu ln prodaji notrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE FILOZOK1JE .. Spisal dr. F. Veber. 341 stranL Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se boče sesnanltl a glavnimi Stvarni sodobne V rilosoflje. Cena 70c. RUSKI REAI.IZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. ^ 413 atrmnl. V knjigi so opisani predhodniki ln Idejni a tassel j Ueljl ta svojevrstna make struje. Cena $L50 SPOMINI, f^tak! JoSe LavtlSar.) 343 stranL V tej knjgl obuja naš ananl potopisne Snpalk Lartllar spomine m svoja breafitsvtla« tovanja. Cena $1.50 8PLOSNIPODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Gena broS. Cena 60c. SLOV. ANGLBSKI IN ANCJLEftKO-SLOVKN-. slovar. 148 stranL Cena 90c. BLOVENSKO-NEMdKl SLOVAR. 143 str. . Druga polovica knjige vsebuje nemSkoalo-venski slovar te kratko alovnlco slovanakega ln sw8ketein — oh, roeeno bi bilo krasno, ako bi se trdnk vera starega goqpoda v resnici La. — Seveda, mojemu stricu bi slednjič trda predla/' 44 Vam pa net Ali ne bi tudi vi izgubili doma? Ali pa mogoče ate samo gost na GravensteimiV* Rut globoko dibne. "Seveda — iogubila i>i doni in, kar bi me še hujše zadelo — delo, ki ime popolnoma zadovoljuje. Vedeti morate, da sne je moj »trio Kurt Weye-rnberg v svoji velikodušnosti vzel v svojo hišo, ker sem ravno db Času njegove preseltive tušem izgulbila svojo mater. In tako zelo sem se bala ibiti sama in skrbeti za svoj obstanek. Vse morem prenesti — samo ne samote. Rada delam in imaim tukaj, hvala Bogu, polne roflte dela, mi tedaj ni treba biti v skibeh, da jem prosjaetki kruh. Odkar je stari oskrbnik umrl, ga jaa nadomestujem, kolikor pač morem. Rvno sedaj prihajam z nadzoroval nega obiska na polja. Strte se le malo razume na obdelovanje polja, jaz pa *em se dobro naučila,pri etarem odkiilmiku in sem pogledala I da ^ Vane^dva litra na njen v vsako njegovo de*c ker me je poljedelstvo talko zelo vese-1^ ^ -narociln oporočnih prič lilo. In tako morem sedaj brez pretiravanja reči, da sem pri fo je izjavila, da plača ona tudi l.wi na svojem mestu in kontna. Ako bi se morala posloviti |ta ^a litra vina in da ne pu-odI tega dela, b, mi bilo zelo zal to moram povedati, toda sled- sti, da bi plavale priče ki s< njie bi našla tudi kako drugo delo ,pri katerem mojim močem zanjo tako lepo naredMe. -7 ne bi bilo treba postavati. Torej, mene ne bi preveč zadelo, ako bi se morali h&eliti. Toda druge T Mojega strica _ in mojo sestričnot Samo za teto Marijo bi to mocoče "bilo od V • "T T 1 . ™ t * W. ■ H ll| I LP 1 MA I V/ 11J Vil\J O^UUVf v V teh raznverah se ne počuti tako srečno kot prej nie in ji povedale, fcai je vse v svojem priprastern položaju." — - But se nekoliko zasmeje, ko pomisli na svojo dobro teto. Klaus jo dobrot 1 jivo pogleda, da Rut zardi. 4'Torej vaim ne bi bilo hudo aiko bi mladi Weyersberg nenaklama zopet prišel T " Rut amaje z g'avo. "Prav gotovo ne; privoščila bi mu da bi še živel. Saj je bil še talko mlad! Kako ■strašno je tako mlad umreti! Toda — kaj vse govorim. Isema sebe ne razumem, saj drugače ne govorim toliko. Govorim pa saimo zaradi tega, ker ste govorili o Klausu Weyerabergu In ste njegov prijatelj. Povejte mi še samo — ali še živi?" Klaus prav jposebno ginjeit gleda v njene ,coču.fcne oei. Se težje, kot prej, :,tn je in tako se hoče izogniti laži." "Samo eden se je Tešil in — ta stoji pred vami." Niene oČ4 se porose. "&koda, da Ke vi edini, ki se je mogel vrniti. Prav gotovo ste doživeli kaj mučmega, strašnega." Klaus se sramuje, da mora lagati in zato pravi: 44 Prosim, ne izpražujte več dalje — nekega dne boste mogoče spoznali, zakaj -vas za to prosjnt -Toda iskreno se vam zahvaljujem za vase prijazne, sočutne besede. S tem ste mi naipravili zelo tidbro. In prav gotovo bo»te pozneje razu-in odobravaj i mojo prošnjo. Ali mi torej hočete dovo-/iti, da smem z vami stopiti v park t Kot rečeno, želim videti vašega gos*poda strica." Nekaj časa ga zamišljeno gleda. Nato pa se vzravna, odpre vrata in stopi »korak naaaj, da mu pusti vtrtopiti skozi vrata. "»Prosim, za vami," jo prosi. Rut pokaže na svoje kolo. 44Ga moraiH vzeti s seboj." sedanjost preskoparjene pri-tličnice, so zrasle ogromne petero in šestero nadstropne stavbe. Zlasti velja to za središče mesta, tam gori od Kalemegda-na, pa tja doli do 44Slaivije." Na vogalu ulic* kjer je pred kratkkn razpadala Plavim 44 Al- zaonudilo zaradi: stavke. Na I bani ja" se dviga sedaj še v» krajih, kjer so prej čepele niz-'v tretje ovit "oblafeoder" ki Klaus naglo stopi k motornemu kolesu in ga prične voziti. Sredi vrat jo prosi z n tik oliko hripavim glasom. 44Prosim — recite mi: dobrodošli na Graveustein!" Rut se laftmo zgane, globoko gin jena pogleda v njegove proseče oči in nekaj časa obstoji brez sape. Kot blisk ji sine misel v glavo in se strese. In ta misel je mogoče zadela pravo. Toda naglo zavnže svojo slutnjo kot nekaj nespametnega. Sklene pa, da o tem ne bo vec razmišljevaJa. In pogleda ga s čarobnim nasmehom. 440, neuljudno bi bilo, aiko kdkemiu gostu ne bi rekla: dobrodošli. Prosim, vstopite in bodite prisrčno pozdravljeni na Gravensteinu?" Besedo "prisrčno" je dodala po kratkem obotavljanju, toda se nekoliko prestraši, ko v njegovih očeh zapazi veliko ža renje. Klaus počasi poriva kolo (po široki peščeni poti. Ve ael občutek, ki ga že ni dolgo občutid, ogreva njegovo srce. Ali zaradi tega, ker je zopet »topil na očetovo zemljo — ali — ker ga je dedde pri prihodu poadravilo — ali oboje? Pa tudi Ruto, ko hodi poleg tujca, obletavajo vsakovrstne »l*IL Klausov prijatelj T Ali ne bo mogoče, da ga bo •trie .povabil, da ostane nekaj časa kot gost v hiši? Mi mo-g®Se le tudi sam t^ga ne pričakuje? Niti za trenutek ne pride Ruti na misel, da bi imela o-pravka i kakim pustolovcem, ki se je hotel vkrasti v hišo pod napačno krinko. . Ne — ne — toliko je poznala ljudi ta, ki koraka poleg nje, mora biti popolnoma pošten. Toda naenkrat jo strese kot maflo prej, — nekaj, kar je bilo resnici zares b!au. Toda samo ne prenrfšljevati! Pravzaprav ni želela nič dragega, kot da tujte ne bi kaj Jtnafa odšel z Gravensteina. Maj se je v njej atartil ta občutek, si sama ni mogla povedati. Toda ta dbriAA je tokaj in jo obvlada na način, da bi as zaradi tega mogla zmerjati. Rut uiti ae zapazi, da je Klaus opustil vadko zahvalo za B>m •prejem. Tod» zakaj ga je ta pozdrav tako osrečil — toda aa to vura&an k Rot ai mcsrla odgovoriti, še manj pa ga njen mož izjavil. Toda priče in ces>tninar so bili vedno bolj veseli, a odšle po svojih ofpravkih. Župan Andrej pa je izročil ženi testament v zaipečateni kuverti. Cef«tninar je dragi dan še FipaJ in počival, v ponedeljek je pa že čudežno ozdravel. Žena je bila njegovega zdravja vesela in je moža začela bolj ceniti, ker je znal na tako skrit način vaivevati v njeno korist. Testament Jpa je varno shranila. . Toda prišla je tudi cestninar ju poslednja ura. Cez nekaj let je resnično Obolel rn umiri. Ž etna je nesla testament na sodišče. Iskali so oporočne dolžnike, ki f»o jih res našli, toda ti niso bili cestninar ju prefv ničesar dolžni Žena Klotilda >pa se je obrisala ipod nos. Pojmočnik Vane, ki je bil še eJdimi živ izmed oporočnih prič je vse pojasnil in seveda zvr-gel krivdo na -župana. V Šentflorjanu živi še danes živ *^pom|m na cestuinarja Luko Copato, ki je s svojo oporoko ugrnal svojo stkopo ženo, da mu je plačala vsaj enkrat za pijačo. ne eaoBtaja bog ve kaj za ljubljanskim 4 4 nebotičnikom" ki prav tako malo tika nebo, kot dere oblake beograjski. Na nasprotni strani Kolarčeve nova peteranad>trofpna palača. Na Terezijah, ob vsoldu v Pa-šičevo, doživlja svoj konec Pa-aičeva hiša. Da vidite, kako se zadovoljno muza na najsprot-nem vogailu klobasičar in gostilničar Sm-efltal, ker Pe je tako vsaj za leto dni iznebil svojega bratskega tedcmeca. In malo d«alje raste tudi peteronadstrap-na vogalna paflača, katera pa je šele prva, ki se zgradi na bldku med Terazijami in ulicami Aleksanvlrovo, Dečansko in Pašičevo. Ta bloik dobi v kratkem ča»*u novo lice. Od Aleksaildreve do Pašičeve ga bo presekala nova ulica, ki poide Ob pravkar omenjeni novi agradbi, iz Dečanske pa se presekata dve vzporedni ulici navpično na to novo ulico. Poslopja, ki stoje tu, se seveda porušijo v najkrajšem času in enaka usoda zad«ne v dogled-n«m času vsa fitetala poslopja na tem Hloku. V roačrtu je nadalje, da se pobrije ves hišni foldk med Agrarno ibanko in narodno akujpščino in se preuredi v trg, odnosno v park. V sosednji ulici Kosovski je xra-tela peteronarlstrolpna palača, ki je že dogotovljena. se vrnemo na Torazije in v Milanovem se moramo, še predno priiden^o do dvora izogniti odrom ob novi peteronad-stropnici in tam doli na vogailu Rističeve im Milajnove. kjer je bilo v prvih povojnih letih stisnjenih nekih pet ministrstev s predsednbštvoni vred, je ogromna palača dozidana že do strehe. V Brankov i ulici, ki votli na zemunski most, je c4ov«^no postavljen temelji k«ame«n za-dimžne palače 44Suflnadije", ki jo agradi po naičelu etažne svo-jine zadruga 44Svoj dom." V njej bo 35 stanovanj in 6 poslovnih prostoro^v. Vse najmodernejše udobje. Vsako stanovanje bo imelo koipalnico, telefon in instaJiacijo za neposredno vnanjo telefonsko z\*e-zo. Stanovanja bodo stala od 56 tisoč din navzgor. Naposled naj še omenim, da je tiudi beograjska sekcija Jugoslovanskega novinarskega tfdruženja v svoji sredi poklicala v življenje zadrugo za zgradbo novinarskih ?tamovanj po načeilu etažne svojine in da njeni načrti niso več daleč od uresničenja. Kakor se torej vidi, je ogorčeni (protest ljub- KRETANTE PARNIRO\ SHIPPING NEWS odplutja — kanca avgusta 20. aTsnsU: Maaretanta T Cberbomc A avgnsta: Bremen ▼ Bremen 30. avgusta: Normandle ▼ Havre Aqnltauia t Cher boa b^ VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence saatopa: SLOVENIC PUBL CO. TTTGOSLAV. TRAVEL DEPT. «1< W. lttlt HL. New T«rh. N. V MimnvpiMgraiKE ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to se danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. KRIŽARJI I. in II. zvezek, bros. . . , $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTO P I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM .Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York 19. i -CLAS NARODA" j pošiljamo v staro doji mo vino. Kdor ga ho-| če naročiti za svoje J sorodnike ali prijate-J l je, to lahko stori. — 4 Naročnina za stari ^ kraj stane $7. — V j (talijo lista ne posi-4 Ijamo. 1 jajikkih in zaarrebšklli hišnih posestnPktfv Rdeča in bela vrtnica (Anton Hnonder) 45. Revolucija na Porlnra«skem. 4«. S!sto s Šesto (H. Federer) 47. Skozi ftirno Indijo 48. Spisi Krištofa Amida 49. Atudent na« bo (S. FlnZgar) 39. Strahote vojne j51. Suneškl Invalid (S. KoSutnlk) 52. Sveta Notborra 53. Tri Indijanske povesi ( Jnnef Spili m« n) 54. Večerna, pisna (Marija Kmetova) Vrtnar (Tarorei Yolk Spokornik in druge povesti za mladino fKsarer Meffko) Vojnimir ali Poeamtvo in krst (Josip Ofrinee 58. Zadnja Kmečka roj*a (Anrnst Aenna) 59. Zadnji dnevi nesrečnega kralja S. KoSutnlk 69. Zbrani splid za mladim (EnreThert Gtnid) 61. Zbhrka narodnih pipsudk za mladino f J. Planinski) 62. Zgodovinske satfcdata (Dr. ftarabon) 63. flitikipi (Jooef Spillman) 6«. Zazaj b Bosno, pneeat Iz homn- *e zavrtortne (8. KoSatalk t (Vezava nekažorih haPg |o o« M> nja Mkotto fariuiona.) Ako ima fcaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker Imamo nekaj teh knjig ▼ omejenem številu, navedite pri naročita več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNI Glas Naroda 216 WEST 18th STREET 39. 49. 42. 43. 44. 55. 56. 57.