I. letni tečaj, število: 31.
1914. aug. 2.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več vküp hodi \ .... . . . 2 K, če damo edne ................3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp bodi..............4 K 20 f,
če samo edne . . . . 5 K 40 f.
Cena vsakoga falata domá je 4 filere ; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoši v pokoji. Gserfőjd, Zalamegje.
Na té naslov'se naj pošilajo; naroč nina, glasi i dári za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imć, ki kaj novi-nam naznánja.
Nedela po Risaiih devéta,
o
„ Jokao se je nad njim. “ (Luk. XIX. 41.)
Iščimo zroke, zakoj se je jokao Jezuš nad Jeruza!emom.
Prvi zrok je okornost lüdstva. Jezuš ga je sam odkrió z temi Ie rečrni „Da bi zpoznao i ti/ i najbole na té tvoj dén štera so na mir tebi.“ Okoren je bio izraelski narod, ne. je šteo pos-lüšati glasü Sinü Božega, zato jočé Jezuš nad njim. Znamo iz Evangelijá, ka je to lüdstvo Jezuš!, da njim je od 01társkoga Svestva gučao, odgovorilo: ,Trdi jé te guč, što ga more poslüh-noti." (Jan. VI, 61.)
I tak so delali v celom njegovom živlenji, njim je gučao lepe ali ostre reči, njim obetao nébo, ali se njim je protio s peklom, vse edno je bilo pos-lühnoti ne so ga šteli. Pri bližáva se konec zato mesto Jeruzalema. Nevernost lüdstva Bog ne bo duže trpo. Pridejo neprijatli, obsedejo mesto i je pokon-čajo. Tisto mesto, štero je bilo glávrio njegova domovine, V šterom se več jezere let hranila prava vera, tisto mesto, V šterom na .celom sveti jedino je stala cérkev pravoga Boga i jedino prave daritve se Bogi prikažüvale, to vse je moglo vkrátkom prejti. Zato joče Jezuš.
Lüdstvo je okorno bilo, milošČ Božih je nej sprijelo, zato pa novih milošč več nej dobilo.
Rrez milošče pa nej mogoče dobro delati i slaboga se čuvati. Nej so mogli zato se židovje tüdi. Da so Božega opominaja nej sprijemali, so, njemi
vsigdar proti stanjüvali, so miloščo Božo zgübili i prišli so do najglobše hüdobije: morili so samoga Bogá. ZátO je jokao Jezuš ob drügim. I té drügi joč je bole britek bio kak pírvi. , Istina žalostno je zgübiti svojo zemelsko do-movino i vredno je j oča. Ali jezere bole žalostno je zgübiti večno nebo po morsenji nebeskoga krala Boga. Jokao je Jezuš, ka njegov narod zgübi svojo starodavno domovino za vsigdar, i ne-beeko- na -veke,. A *„. >.•;	y.,. „.„X
jokao se je pa Jezuš nad nami tüdi. Joč njem je silo zavolo naše okoraosti tüdi. Vido je naprej, ,keliko se bo predgalo, spovedavalo, pisalo, karalo, večkrat jočič prosilo, naj ostavi mladina nečistost, ples, naj se zatere pijanost, naj mine nočna tepešija, grehšna pajdašija, naj se vkrádjeno blago povrne, vzeto poštenje. popravi i vse zainon. Odgovor na vse to je ošpotavanje dÜhovnika i okorna greš-nost naduže.
Nad Jeruza!emom je Jezuš zaman jokao, povrnoli nej so , se. Njegove skuzé so njim nej smilenja nego obso-jenjé prinesla. Strašna reči Jezuš joče i té joč je Zaman. Gda je pitao pri sodi te nesrečne düše, ka Zakaj so nej sprijele njegovoga joča zaslüženje, kakša obvüpnost, kakši strah i bojazen, kakša pečelina düšnevesti je mogla obidti te nesrečne. Naša sodba je še odzajaj. Nas ešče čaka Pitanje: Zakaj sam jokao za tebe? Mi ešče lejko na dobro bbrnemo Jezušove skuze.
Mi ešče lejko spoznamo den svojega pohodnjenja, šteroga je Jeruzalem
nej šteo spoznati. Mi se ešče lehko strsnemo, ešče nemremo omečiti svojega srca. Potrebno nam je edno, kaj Gospod naznánja : »Dnes če njegovo reč zaš-lišite ne obtrdite svojega srca." (Psalm. 94. 8.) To je dnes, gda te reči zasli-šite, odprite si serce, notri je vzemite, ne bodité duže okorni, ne hodite več po svojoj glavi,- sprijmite navuke Kris-tušove, štere vam po svojoj matericérkvj glasi i ne pravite: Ka je popi briga zato, kak jas živem — ne, /ne pravite to, nego vbüdite si v serce joč Ktistušov, za vas i poslühnite glas njegovoga, slugo.
,Strahšno je pridti v roke živoga Boga* (Hebr. X. 31.), nam pravi sveto pismo ;s pa to pismo ne more lagati, zato ka zdržava reči večno pravičnogá Boga. Či je pa strahšno v živoga Boga roke pridti, to je na. njegovo kaštigo, te mi slabi lüdje, ki nas eden viher, močno bliskanje, grmlenje že v strah poslavi, zaistino mamo zrok se čuvati, naj toj strahšnoj sodbi vujdemo. Kak je pa to mogoče ? Po smilenosti. Jezuš je najme provo ,Blaženi so smileni, ár oni bodo vmilenje dobili" (Mat. 7.) To smilenje kažimo denešnji den. Mo-limo za okorne grehšnike, darüjmo kakši dar na cerkev, ali sjromakom, zročimo kakša zatajüvanja za verne düše v vicah. To smilenje, či je bomo stanovitno skažüvali, nam prirodi prle ali sledkar sad Jezušovih skuz, to je omehčanje srca na pravo pokomo živlenje i po njem na smileno sodbo.
3.
NOVINE
1914. aug. f.
Krščanski navuk.
Keliko so vredne skuzé Kristušove ? Neskončane vrednost!.
Zakaj 1 Zato ka so prihajale iz očih Rože osebe, štera je neskančana.
Bi njegova edna skuza zadostovala za rešenje celoga svetá ? Bi zadosta bila.
Zakaj je pa te trpo teliko za nas ? Naj posvedoči, ka nas zaistino nes-končno lübi.
Boj z Srbijov.
Austrianska i Vogrska monarhija je v Srbijov pismo „Demarš“ (Demarc-he) poslala, v šterom od srbke vlade sledeče žele:
1. Srbska kraleska Vlada more ob-soditi propagando, to je tista drüžtva more razposlati, štera proti Austriji i Vogrskomi delajo.
2. Srbska Vlada more obžalüvati to, ka so srbski vojaki tüdi nemir delali v naših krajinah.	.
3 Srbska Vlada more opominati svoje vojake, častnike, i vso lüdstvo, da odsemao kak najbole ostro bo nas-topila proti tistim, ki bi kaj proti Austriji i Vogrskomi delali.
4. Srbska Vlada more to zahtevo v uradnom listi • objaviti. srbski - kral pa po dnevnom ukazi za vojake.
5. Ne dopüsti srbska Vlada tak-' ših spisov razširitev, štera nameravojo očrbiniti ali razdeliti Austrio i Vogrsko.
6. Včasi zbriše *Narodna Obrana* imenovano drüštvo i ne dopüsti, da bi se pod drügim imenom z nova os-novalo.
7. Srbska Vlada more iz šol spravili vse knige, štere proti Austriji i Vogrskomi puntajo lüdstvo.
8. Srbska Vlada more iz slüžbe püstiti vse tiste častnike, ki so se vde-ležili propagande proti Austriji i Vog-rskomi. Imena teh častnikov Austrija-Vogrska bo prekdala.
9. Srbska Vlada dovoli, da Aust-ria-Vogrska bon a Srbskom preiskavati dala, kaj se proti njenoj celoti tam godi, posebno za , volo morstva trono-naslednika našega. Srbska država je dužne naše uradnike v tom deli pod-pirati.
10. Srbska Vlada more hitro prijeti Tankošič Voislava majora j Giganovič Milana državnoga uradnika, šteriva, kak je sarajevsko preiskova odkrila, sta se vdeležila one zarote, po šteroj je morjeni v' Sarajevi junija 28-ga naš prestoldnasledniški par.
11. Srbska Vlada more paziti, da se bombe j orožje nalehci ne spravi prek meje v naše krajine. Dužna je tüdi pokaštigati obmejno stražo v Sa-baci i IIosnici, kje so serajevske zarot-nike prek meje püštili.
12. Srbske Vlada more odgovor dati, Zakaj .so po morstvi prestolonas-lednika v velikih uradni šlüžbaj stoječi srbski podložniki tak zagriženö proti Austrii i Vogrskomi gučali.
13. Brez odlašanja je dužna srbska Vlada našima odgovor dati, či spuni omenjeue zahteve, ali nej.
To je bilo želenje Austrianske i Vogrske vlade do Srbske. To pa zato, ka je v Sarajevi pri sodniji dokazano, da so celo zaroto proti našemi pokoj-nomi prestolonasledniki v Belgradi na-redili, da so zarotnike tam včili stre-lati, da so njim orožje zdržavnoga arzenala dali, da so je državni uradniki podpirali pri prestopi meje i tak pri doprinešitvi lüdomorstva.
Srbska Vlada bi dužna bila julia 25-ga.večer do 6, vöre našemi odpos-laniki baron Giessl Vladitniri zadosten odgovor dati. Odgovor je dani, ali naša Monarhia ga je ne sprijela, záto je pa odposlanik s vojimi uradniki taki od-pelao z Belgrada, kaj pomeni, da je mimo stálisče med Srbijov i našov monarhiov pretrgano.
Srbi so do slednje vöre pri-pravni bili, da naše zahteve spunijo. Ali kak so glas dobili iz Petrovoga-Sela z Ruskoga da je rus z francozom pod-pirao bo, so mir odklonili i se prip-ravlajo na boj,
Srbska Vlada i kraleski <dvor je odpotüvao nanagloma v Nis i Kragu-jevac. Peneze v železnih ladaj vozijo v srdino kralevine, zato ka je Belgrad glavno mesto Srbskoga na meji naše države i samo Dünaj voda loči Belgrad od našega Zmainá ali Zimonga. Celo srbsko vojsko so na boj pozVali.
Kokotov bráv.
Spisao: Mirosláv.
Preci trüden je prišeo domo z beltins-koga senja Kokotov Balaž. Mláda njegova žena, Eva je veselo bežala.prednjega pa ga tak obim-nola, ka srmák Balaž malo ne düšozdejhno. Ali ne njoj je zamero. Odsvoje Evice bi on vse pretrjpo, ešče skálje bi slobodno njemi na hrbti cepala. Ve sta se tak radiva mela, kak Bog voli. Že to ne znaménje lübezni, ka sta se zeiá, tak ka sta niti streho ne mela? Zárende máta zdaj tüdi to málo hižiöko, pa se vüpata, ka jih va Bog že pomore, čita pridno delala. Delo sta po lübila tak, kak eden ovoga. Zdaj tüdi malo falilo, ka Eva ne pojela Balaža. Srmák se komaj oslobodo Ž njenih rok.
— Kašmeto telko lizala, vesi pa nanč odejbnoti ne morem — je nazádnje pravo, Evi, kda se že navolo lübezni.
— Takje oča? Ne me trbe? Te me pa že nemaš red ? O vi možki I Zaprva malo ka ne pojejo srmaško ženo tak jo radi májo, za p&r mesecov njim že to tüdi ne povoli či je žena pozdrávi, kda odket domo pride! Zdaj že znám, ka si mi na senji tüdi nikaj neküpo. — Tak je to zandrügim právila Evica, ka se klepotec tüdi bole ne vrti, kak njóni jezik, na zádnje pa tak küšnola Balaža, ka vse pokalo.
Balaž se pa ne zosagao. Nego mémo v žep ségno pa tam nekaj iskao. — Kak štóč
me grajaš Eva, jas te pa li lübim, pa sam ti na senji li küpo nekaj.
Ka bi mi küpö — pita radovedno Eva — lejhko šifrico pri lecitari? Te boš jo ti jo, meni je ne trbe.	,
Balaž se pa samo na ráhi smejáo pa vőpptógno* edno lončeno, červáto prasó, štero je na hrbti tak šo lüknjo mele, ka peneze lehko notri meteo.
— Za božo volo — se čüdivala Eva — ve si pa ne deca, ka kaj takšega küpüješ ? Kaj-boš pa z tem?
— Krmila, va ga, pa vzimi ko!ine mela — je odgovoro mérno Balaž.
— Krmila, to lončeno stvár ? — se prost-rášila Eva. Si pa pijan Balaž ka tak noro gučiš?
— 'Ženske pa ii nikaj ne razmijo — si pogučao Balaž. — Kak pa ka va ga krmila, samo ka nej zi krimoplami pa z repóv, nego z penezi: Ka na ma više ostáne, va vse v njega metela, pa kda de pun, te ga bujeva, tak ka ga jas, eli pa ti, či boš vüpela, ga potereš. Z prihranjenih penez pa te ednoga živo brávó kúpiva, pa tak va te v zimi koline mela.
— Baláž li si pa čeden — je spregovo-rila Eva, ki je dozdaj z čüdivanjom poslüšala Balaža. — Jas bom včasi probala či de rad jo té pujcek. Pred poldnomje bio tü kopinár, pa sam njemi za dve dvajšöici belic odála. — Pa je včasi bežala vomár iskat peneze. Zrob-
ea , je je zosükala. pa edno ' dvajščico notri püstila. Lepo je zcinkalo. Eva je malo ne kam bila odveseljá pa ovo dvajščico Bala¾i dala, naj jo on püsti notri. Tak sta obadvá radiva bilá tomi praséti, kak depa. V hiši sta je na omár pőstavila.
Zdaj še pa te začnolo nabiranje. Štiri Evine kokoši so komaj zadolele nesti. Eva je vse notri zdevala v prasó, ka je za belice dobila. Balaž pa vsaki drügi dén 3 krajcare vrgeo notri. Ráj jé menje kadio, naj samo prasé dobi. No pa kda je vero vö dobo, te sta z Evi-cov obadvá püščala notri kakše vékše peneze 'tüdi, ka sta za živež ne potrebüvaló.
— Brávi je pa valálo. Istina ka véksi ne grátao, samo bole žmeten. Balaž pa Eva sta pa nikaj ne márala či bráv ne razte, ve bi te ga ešče duže mogla krmiti.
Že je malo falilo — Eva je sáma bila domá pa rávno pá belice odálo. Preci jih je mela, ár preminoči tjeden je kopinár ne prišeo. Peneze je včasi na srámbö nos!a. Püščala je notri, pa ednok je samo več ne šlo. Trosilaje pa ešče dvá petila správila notri. Liki zdaj je več ne šlo notri nikak. Eden petič njoj je os-tao. Preveč vesóla je bila ino hitro pokleknola ino se zahválila Bogi pa sbečala, ka ostáni petič v nedelo v šparavec vrže v cérkvi.
Večer je domo prišeo Balaž. Eva njemi nikaj ne právila. On se pa tüdi pašéo v hišo k praséti. Naprej vzeo svoje pri kajenjej priš-parane krajcare pa je notri ščeo vrčti. Samo
1914. aug. ¾.
NOVINE
3
Srbi se vüpajo v Rusi, mi pa v Bogi. Morilce nedužnih pobožnih. lüdih po-kaštigati ščemo; tisti narod,' šteri je svojega lastivnoga krale i kralico kruto raz mesaro, poštenja moremo navčiti. Nemčija i Taljansko je znamí,
Povelnik srbske armade vojvoda Putnik se je z fačerjov dozdaj v Gleic-henbergi müdio na vrastvi i julija 25-gfa vnoči se pelao domo. V Pešti so ga spoznali i prijali. Močno ga stražijo.
Imenüvani Putnik. je iz Vogrskoga rojeni i je bio naš oficer. Sledkar je prestopo v srbsko armado. V najzad-njoj balkanskoj bojní se je odlikovao, da ga je krao za vojvodo imenüvao. Toga dobroga takrekoČ prvoga srbskoga vojaka tak že v rokaj mamo. V Pešti kak i v Reči se tomi dogodki, ka je Putnik vlovlen nezgovorno veselijo. Pa-poprek lüdstvo povsod kriči li za boj. Vsakoga srce boli zavolo smrt! nedužne trónonaslednikove i z celov dü-šov kriči naj'se li začne boj i naj se pokaštiga ta hüdobijai p
Dijaki vsenčelišča peštinšköga, so se zdobre vole zglasili na boj he njim trebe pgziva pošilali. *	.	:
t †h - V Pešti je- lüdstvo - v. slovesnom sprevodi z gorečimi baklami sprevajalo vojake na vulice i trosijo rože na nje pa navdüšeno kričalo ; Živio Kral!
Pet novih ukazov je zdaj izda-nih, v šterih se tiste odredbe naha-jijo, štere državlanom Austrijanskim i Vogrskim prepišejo, kak se morejo držati za časa bojne.
Ne pozabimo, ka so občine dužne, či bi botrebnp bilo svoje bolnišnice (špitale) za ranjénce prekpüstiti, po-zamesniki so pa 'tüdi dužni v Potreb-čimodati za vojsko potrebne reči, pri že-lezniških postajaj do pa pazitelje z orožjom obdani i morejo strliti, či pa njihovo Pitanje opitanec ne da odgovoro. Naša krajina preci deleč spada od mosta bojišča i je nej tak ostro vse,, kak na meji. Ali paziti moremo zato li, da po neprévidnosti v kakso mrežo ne pridemo. Ki kaj prestopi, v predpisi za časa bojne, pride pred vojaške sodnijo, štera freta ne pozna.
*
* *
Naš stari apoštoIški kral so se krepko zavzeli za bojno, delajo ne-morno celi den, kak nigdar prle nej i so moČnoga zdravja. Daj Bog, da bi te sledjen boj diko priniseo njihovoj kraleskoj koroni i staleh mir Austriji-i Vogrskomi.
 Glási.

Nova meša je dnes to je drügoga augusta na Tišini, šteroj prikaže več-nomi Bogi P. Šbül V. iz reda sv. Frariciška. Novomešnik je rojen v
Mürskih Petrovcih i je jedini sini svojih starisov.
Vpokoj do šli prvoga oktobra t. 1. Vugrinčič Boldižar čerenšovski plebanoš.
Na Križovo. proščenje Septembra 19-ga namenijo obhajati pétdeset let-ničo svojega dühovništvá, i po tak zvanoj zlatoj meši slovo v zeti od svojih vrti farnikov šterih düše so skoro štirideset let oskrblavali.
Vojake vozi j o želeuice od vseh stráni. 'Vnogi naših poznancov so že dobili poziv zaboj.
Novi slovenski bogoslovec. V Szom-bathe!y-sko semenišče je sprejeti Tiva-dar Jožef iz Türnišča za bogošlovca.
Vihér, deŽ0Vje kratüje letos. Pre-minoči tjeden bivši veliki" vrnér je po celoj dežéli segao i napravo na mili-jone kvára pa spoklao tüdi več ladij. ‘ Kak list sühi, tak je metao snopjé razno i kotao pred sebóv- človeka. Starodávno drevje je z korna podro ali pa v stébli na sredi prek vlomo, kak mi kaKšo šibico. Gospodárje se stršijo, Ne obvüpajmo, tisti Bog ki deži, bo tüdi toploto dao. Molimo i vüpajmo se.
O ta nesrečna žganica! z Dokle-žovja nam pišejo: Kak velko škode dela dokležancom smrdeča žganica, je že doštim znano. Žalostno je Pa. ka či rávno tej* Iüdje Že “ šainf VidSJö, na kakši kvar njim je té čemér, šteroga s krvavimi žüli plačüjejo, se zato li ’ ne spametüjajo, ka bi püstili tá to na-vado, štera je šče po časi vse na ni-koj spravi. Ždaj so se že tüdi ženske hapile pijančüvati, kak nam to kaže ete dogodek. — Te dneve se je pripe-tilo, ka je edna dokležoška ženska Šla na njive travo brát. Doma se je prle napila žganice, štera njoj je pa tak pamat zmešala, ka je mimo svoje njive na drügoga njivo odišla brat travo. Mela je že precej kukarice narezane — navékše sama takša betva, štera je zaistino gréh bio dol rezati —■ gda je ednok samo prišeo gospodar te njive tá. Lehko si mislimo, kak sta debelo gledala, gda je gospodar njive *pitao to ženko, ka na njegovoj njivi išče, pa Zakaj njemi je telko kukarice spo-kvarila. Na dobro srečo, je té gospodar bio njeni nej dalešnji rod, ki je je nej štee v sramoto poslaviti pred drügimi, ovači bi se ta jáka doklezan-ka mogla zagovaijati pred sodnijov, Zakaj je Šla na tűjo njivo kvarit ku-karico. — Zaistino jako žalostno!
ZapojO se je dnes tjeden v Če-rensovcih pri „Kobi“ ji tak grdo eden bistričanec, ka so ga mogli na kola vrči i tak domo odpelati.
ka ne Šlo, kakštéč je troso. Zveselim obrázom je šo v kühnjo Evi pravit novico.
, — Ti ženske!, —
— Ka pa jé — ga pila nedužne Eva, kak či nikaj ne bi znála, či rávno je nad kltt-čovo lüknjo pázila Balaža ka de delao z pra-setom.
— Vepa to prasó — začne dale Balaž.
— Ka pa te jé zprasétom? —pita malo ½merasto Eva.
Si njemi nikaj ne delala?
— Ka bi njemi delala? Rávno mám čas se ztvojov dečarijov zabávlati.
— Eva, nikaj si pa li mela žnjim —
— Kaj pa mela? — je djála zdaj že če-merno Eva.
— Či je pa ppno; — je pritisno nazád-nje vö Balaž.
— Znám pa ne? — je pitala z rahim spehom zdaj že Eva.
— Ej ženska, li si me vkánila. Jaz sam je šteo napimiti, pa si mi naprej vujšla, — je pravo Balaž pa lübleno pogledno svojo Evico.
Eva jezdaj vse ovadila. Tak sta radiva bila ka naši ne. Včasi sta dokončala, ka prišeslni tjeden ta Šla v Törnišče na sanje, kde živo bravé küpita. Po večérji sta pa bujla lončeno. Skoro dopolnoči sta čtela peneze, ali vsigd&r sta 10 ronških pa 43 .krajcarov prečtela. Na za té peneze po že lepo prasó -dobila.
0v Prišestni tjeden sta resan küpila prasé.. Lepo, belo, zdravo ji biIo. Tak sta njemi dvorila, ka ne zapovedatí. Ešče vö zrob je vzéo Balaž krüh pa njemi dáo, kda je je tak večér na trati póseo. Eva je pa vsako vőro poglednola, kda je sáma bila domá. Prasó je pa zahválno bilo za dvorbo, pa tak raslo, ka drágo bilo glédati.
Eden večér jo tažno prišeo domo Balaž. Őüo je ka v vési pá svinjó ginejo. Eva se tüdi prestráhšila na to novico, pa sta včasi bežala glédat svoje. Nikaj njemi ne bilo, pa zdravo trüskalo kukorice v kopanji. Potolážila sta se. Zakaj bi rávno to prejšlo. Go6pon Bog jihva ne de tak kaštigao. Ne, to ne mré biti.
Samo ka človik ravna, Bog pa oprávi. Na tréiji dón rane, kda je Balaž na delo šo, jo ponávadi ešče prvle pogledno prasó. Pa kak se zosagao, kda je prasé mrzlo najšeo. Evo so skuzé pobile, pa njemi tüdi ne dosta falilo. — Bog je dáo, Bog je vzeo — je bila jedina reč. — Zakopala sta je. Eva je tužno pitala:
— Ka va pa zdaj ?
— Vütra de pá senje v Beltincih — — je odgovoro mémo Balaž — pa tam pá lončeno küpim. De dobro ?
— Dobro — je odgovoro Eva — pa srčno polübila svojega možá, ki se tak močno zná vüpati v Bogi.;
(Konec.)
4.
NOVINE
4914. aug. 2.
Dühovne vaje za moške se zač-nejo v Celji letos augusta drügoga.
Vtoplenika so najšli v Müri na Tišinskoj meji julija 24-ga. Nepoznami je. Više Martina v Medji murji je tüdi najdeni eden, na šterom so ešče hlače kopanske bilé. Tüdi so ga ne spoznala
Smekno je v Trnji areudáš Marič Ivan svojega gospodára Dominko Mat-jaša v šinjek, ženi njegovoj pa ramo dolvdaro v Lebarvoj krčmi, kda sta-njidva svojega sina tám nikaj na red je-mala. Krivec je žandarom v roke dáni.
Nesreča pri mlini. Na bratonsko-ga Forjan Martina mlini se. je pred ♦ par dne^í zgodila nesreča. Poíagali so mlinski kamen na mesto, pa gda šo ga zdignoli, je spadno 16 letnomi gos-‘ parovomi sini, Pavleki na nego, pa njemi jo je zlomo. Spravili so ga zato v Soboto v bolnišnico, gde njemi noga lepo celi.	^
* Velki viher v Ameriki. Z New-Vorka prihajajo glasi, ka je tam pre-minoči tjeden bio takši viher, ka je celo okolico Hederzona spremeno v püstino. Dosta iüdi je bilo v tom viher! bujtih, zato kp so se hiže podira-le. Kvara je več miljonov dolarov«, t
, Nesreča pri strblanji. Pri strelan-ji proti toči se je,ponesrečo v Mihalo-vcih pri Ormoži ¾revlar J. Štuci. Strei I njemi je vdaro v obraz pa ga je težko rane.
Zapravlivost. Leta 1911. se je v Austro-Vogrskoj državi ¾apilo 1500 milijonov koron. Ravno to leto se je pa pridelao v celoj državi strmenoga silja, pšenise, žita, ovsa, ječmena — vse vküp za Í552 miljonov koron. Lepo gospodarstvo, ka nej ?!
Popolna zdržnost opojnih pijač, V državi zapadne Virginije se je sklenola posla va, poleg štere je prepovedano vživanje vseh opojnih pijač. Gda se je to sklenolo, so včasi na drügi den bi-1 le zaprte vse pivarne, tovarne za žga-ničo, pa krčme, štere so mele vrednos-ti da 300 miljonov, pa si po takšem more zdaj iskati 25.000 oseb nove slüžbe. Pošta va, štera prepovedavle odavanje opojnih pijač, je jako ostra. Što odavle opojne pijače, ali je pa samo ponüvle, njemi je vse zaple-nijo pa ga zaprejo v vozo na več let. Či se prestopek ponav!a, to je či koga že drügoč zadobisajo, ka je prelomo postavo, dobi 5 let' voze. Vsi tovar-narje pa krčmarje morejo včasi ods-traniti vse opojne pijače pa je nišče ne sme shranjüvati, ovači zapadnejo ostroj kazni. Grozno so mogle biti
posodice, ka so je napravile opojne pijače, da so tak ostro nastopili proti njim. (Dober Bog, daj i nam na Vogrskom včakati takse právde. Ured-nik.)
Raznotere reči.
Število vójakov.
Nemčija ma na sühom za časa 669 bataljonov.pešije,.440 eškadronov i 3906 štükov. Austria-Vogrsko 685 bataljon pešakov i 3624- štükov. Tal-jansko 391 bataljon pešakov, 141 eš-kadronov i 1432, štükov. Teh trije majo zato vse vküp gda je mir 1745 bataljonov, 945 eškadronov i 8962 štükov;. Šteri ž srbom držijo: Rus za časa mira 972 bataljonov, 636 eškad-ronov i 3578 štükov. Francoz 656 ba-taljonov, 370 eškadronov pa 2832 štü-kov. Srbov, ki lejko v boj idejo vseh vj¾üp je 324,630, naši pa više milijon brez zaveznikov nemških i taljánskih.
Za krátek čas.
Dober tanač Kr (Mac (sobo t) Zavblo1 teh nikaj vre dnih hlač, ka mi je neščete plačati, vas inorem hoditi vsaki tjeden terjat t i
Dužniki Pa mi napravila šče süknjo, ka se vam bole spláča sem hoditi I
Ofícer je..
Eden civilist je šteo iti v kasarne, pa ga je pri vrataj stavo za stažo postavleni vojak ino sta se začnola prepirati, nazadnje je pacivilist zato li šo v vojašnico, V bližini je šteo eden ofícer, ki, je to vido pa je pitao vojaka, Zakaj je civilista ptisto v vojašnico.
■— Vej sam njemi brano, — je pravo vojak, — samo ka mi je gučao osle, krave, bike, tepeše pa se mi je šče popreto s plüs-kami, te sam ga pa pttsto...
— Ali Zakaj si to včino ?
— Zato ka sam mislo, ka je to brščas oficer, ki se je civilno oblekeo; drügi tak nebi znaó telko bodičesa zgučati.
Najžmetnejše.
Žena: „Povej mi, lübi mož, Zakaj podelo krali že ob dvanajsetom leti korono, oženi se pa šče komaj v osemnajsetom leti?"
Mož: „Zato ka je ležej vladati kralestvo, kak pa ženo!"
Na kolodvori.
On: ,Viš, či se nebi ti tak počasi sprav-lala, se zdaj«.nebi z&müdi!a vlaka!"
Ona: „ői me ti nebi tak silo, naj se-paščim, nama zdaj nebi trbelo čakasi dve vörL na prihodoji vlak/
Višek.
— Pove} mi, prijateo, ali je tvoja žena) kaj radovedna? |
■— Pa ešče kak, vej se je narodila z same radovednosti.
Brez! flledala.
Mankica: ,,Gda se jaz mujem, pogledi nem vseh v gledalo, či je obraz zevsema snaj-žen. Ali delaš ti tüdi tak?"
Stevek: „Néj; zato ka jaz to vidim na. brisači.“
Pošta,
Janez Tivadar. Hvala na lepom pismi.. Prosim vose molitve i obhajila. Vsem srčen pozdrav.
Korošec J. Ritkarovci. 10 K. na Mati-* jine liste i 4 K. na Samostan sem dobo. Bog: pl&ti.
Novi prorocje. Ne vredno' na bsbje p brbotanje drügoga odgovora dati, kak z vóse-lim obrazom dale »pisati i siriti novine. Babji guč —, j¾ — kačji,žuč. Ognimo se ga. k
Lujzi. Mon. Hvala na lepom spoznanji. Moli v moj namen, te prosim. To mi največ-pomoga i po zmožnosti Svojoj, širi dober »tisk naš.	1 IS0E	1
To je tisti stroj
(mašin), z šterim si lehko dosta penez správi ešče tisti kmet, ki samo 2—3 kravi má.
Presvetitve dá
Alfa-Separator R.T.
Budapest, VI., Lomb-utca 11.
Nyomatott az Egyházmegym Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szembathclyen.