Razmišljanja in mnenja ob koncu poletja Je Šiška turistična občina? Če bi hoteli prav na hitro oceniti da-našnji položaj turizma v šišenski občini, potem bi vsekakor na prvo mesto postavili dejstvo, da Šiška nima pcsebno ugodnih naravnih možnosti za razvoj visokega tu-riznia. V občlni ni kaitšnih posebnih kul-turno zgodovinskih zramenitosti, ki bi va-bile turiste, niti ni kakšnih izredno privlač-nih naravnih lepot, ki bi omogočile razvoj Uirizma do njegove najvišje stopnje. Ali če povemo nekoliko bolj učeno: v Siški ni po-sebnih možnosti za pridobivanje dohodka in tako imenovane turistične rente, saj se ta dohodek lahko ustvarja le v krajih s kak-šnimi posebnostmi, ki turista privlačijo z njegovo enkratnostjo (kot na primer Bled z otokom, Postojna z jamo ...) • Pa vendar: Skozi šišensko občino te-če ena glavnih prometnic iz srednje in se-verne Evrope proti Jadranu in naprej proti jugu Balkana in naprej na bližnji vzhod. Po gorenjski cesti se pretakajo množice avtomobilov s tujimi registracijami, toda Šiškarji največkrat nimamo dragega od njih kot zastoje na cestah. Vendar priznaj-mo: za to smo si v veliki meri krivi sami, saj turistu razen nekaj gostiln ob cesti ne znamo nuditi nič drugega. No, naš namen ni, da bi se sedaj šli pametnjakoviče in na-metali kup predlogov, kaj bi bilo dobro. Kajti predlogov je dovolj, le realizi-rati jih je treba. Toda, tudi tu se ustavi pri denarju. Naš namen je ugotoviti trenutno situacijo na področju turizma v šišenski občini. • Če začnemo na južnem delu občine, nam najprej pade v oči dvorana Tivoli in zimski bazen. Imamo dvorano, v kateri je bilo precej svetovnih in evropskih prven-stev, pa vendar le malo turistov ve, kaj predstavlja zgradba na robu Tivolija. Poj-dite na primer v Budimpešto in takoj vam bodo pokazali Nep stadion. Gremo proti severa: hotel Ilirija — B kategorije. Kratka označba; hotel za pre-hodne goste (in poleg Bellevueja edini ši-šenski hotel). Ob Celovški je nekaj gostiln in restavracij (Slepi Janez, 2ibert, Jelen, Cirman), ki turistu potešijo žejo in tudi la-koto. • Kompasov motel Medno: V njem so le prehodni gostje. Daje videz urejenosti. • Grad Goričane. Premalo znan pred-vsem zaradi slabe propagande. Sicer zani-tniv. • Bormes in Slavkov dom. Obiskujejo jih pretežno nedeljski izletniki. Zlebe, Katarina, Topol: vikendi Ljub-ljančanov dajejo vtis počitniških naselij. Nekaj kmetij s kmečkim turizmom in do-mačo hrano. Poznajo jih predvsem Ljub-ljančani. • Šmarna gora — izletniška točka za nedeljske obiskovalce. Izredno priljublje-na. Pod njo je nekaj dobrih gostiln (Miho-vec, Kovač). Velika prednost Smarne gore: dostop mogoč le peš (v veliko veselje obi-skovalcev). • Zbiljsko jezero: s svojo nič kaj čisto vodo privlačno predvsem za smučarje na vodi in vse tiste, ki radi veslajo. Izposoje-valnica čolnov. Poleti vsako soboto in ne-deljo plesna glasba na odprti terasi. Shaja-išče mladih, med tednom pa številnih ribi- čev, ki ob bregovih jezera ali v čolnih po-skušajo ribiško srečo. • Restavracija Kanu — precej znana v lirši okolici. • Kamp Dragočajna. Izredno lepo ure-jen, nizke cene, prijetna lokacija. Obisku-jejo ga predvsem tujci. Tabla z zemljevi-dom bližnje okolice. • Bajer v Kosezah pri Vodicah. Neiz-koriščene možnosti. Poznan predvsem ribi-čem inpozimi drsalcem. Brez kakršnih koli objektov (gostinskih in rekreacijskih) v bli-žini. • Rašica. Razgledni stolp na vrhu, pla-ninski dom pod njim odprt le ob sobotah in nedeljah. Izletišče Ljubljančanov. Pod njo v Gameljnah in Šmartnem nekaj zaseb-nih gostiln. • Turistični strokovnjaki bi mi verjet-no zamerili, ker naštevam le gostilne kot turistične objekte, ker ta pojem zajemajo mnogo širše. Pa se ob tem vprašam, ali so Jernejeva cerkvica ob Celovški je gotovo zani- miv zgodovinski objekt. Ker je pa tudi njena okolica (kot kaže) »spomeniško zaštičena«, bo to kmalu prav zanimiva turistična točka turistični objekti tudi rojstna hiša Valerti-na Vodnika ali Jerneja Kopitarja, pa Va-lentina Zarnika, Jakoba Aleševca in še ne-katerih znanih Šiškarjev. Niso (žal), ker so vse neurejene in za-nje kcmajda kdo ve. • Še najbolj vesoljna Slovenija pozna severnejše predele šišenske občine po zna-meniti in goljufivi vodiški Johanci. Č:m jim jo omeniš, vsi takoj vedo, od kod si. Mar ni to zadostno znamenje o slovesu Ši-ške (tu mislim tistih severnih, nemestcih predelov) in njenih znamenitosti? • Tale zapis naj bi zaključili z neko spodbudno ali manj spodbudno ugotovitvi-jo. Pa bomo rajši zapisali, da imamo v Ši-ški en sam samcati turistični biro (v Sent-vidu) in samo samcato turistično agencijo (če odštejemo Mladega turista •— le Plavo laguno), ki pa bolj skrbi za to, kako bo Šiškarje zvabila v tuje kraje kot pa priva-bila turiste v Šiško. Pa so delavci v agen-ciji ob tem še najmanj krivi! Komentar verjetno ni potreben! . .