Matura: včeraj tretja pisna naloga V naših krajih vrsta kresovanj Občina Gorica načrtno redči vrste lastnega osebja Primorski št. 147 (20.775) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo ^^ Available on the LJ App Store Sledi srca vodijo tudi v teater POLJANKA DOLHAR Knjigi o »aferi TKB«, ki je izšla pred nekaj leti, so avtorji dali naslov Kako so nas normalizirali. Med včerajšnjo predstavitvijo nove sezone Slovenskega stalnega gledališča se je utrnila misel, da se k sreči občasno normaliziramo tudi sami. SSG se je namreč letos (končno) pridružilo tistim številnim gledališčem, ki novo sezono predstavijo ob zaključku stare, torej pred poletnim premorom. Za to je bil nedvomno potreben velik organizacijski napor, a tržaška (maloštevilna) ekipa ga je zmogla. Kljub patološki finančni negotovosti, v kateri deluje, je bil tržaški teater sposoben podariti svojim abonentom kanček »normalnosti«. Tako že danes vemo, kaj nam bo prinesla nova sezona; časi, ko nam to ni bilo jasno niti septembra ali novembra, so morda dokončno za nami. SSG nas vabi, da se mu jeseni pridružimo po Sledeh srca. Pod tem geslom se bo zvrstilo osemnajst različnih gledaliških, plesnih in glasbenih dogodkov, ki imajo vse adute, da bi zadovoljili še tako različne okuse. Njihova vezna nit bo ...ljubezen. Kajti ljubezen je tista sila, ki nam daje moč, da vztrajamo, ljubezen hrani našo ustvarjalnost in plemenitost, je včeraj opozorila umetniška koor-dinatorka Diana Koloini, ki je izoblikovala sezono 2013/2014. In nas tako spomnila, da se v besedi ljubezen ne skriva samo alkimija, ki se ustvari med dvema sorodnima dušama, ampak tudi tista energija, ki nam pomaga živeti in preživeti: doma, v družbi, službi, društvu. In da se z njo lahko nahranimo tudi v teatru. zda - Bivši agent Snowden iz Moskve v Ekvador? NEW YORK - Nekdanji pogodbeni analitik ameriške vohunske agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden naj bi včeraj s pomočjo predstavnikov spletne strani WikiLeaks iz Moskve odpotovati proti Ekvadorju, kjer je zaprosil za zatočišče. Tam so se v nedeljo nadaljevale kritike na račun objave zaupnih informacij. Snowden je v nedeljo odletel iz Hongkonga, kamor se je zatekel še pred objavo nerodnih informacij o nadzoru nad telefonskimi komunikacijami Američanov in komunikacijami tujcev po internetu. Na 11. strani Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 25. JUNIJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t, uuuuu , milan - Včeraj razsodba na prvostopenjskem procesu o zadevi Ruby Berlusconiju tokrat sedem let zapora slovenija - Ob dnevu državnosti Predsednik Pahor pozval k složnosti LJUBLJANA - Predsednik republike Borut Pahor je sinoči na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti na Kongresnem trgu v Ljubljani opozoril, da tako kot smo si samostojno državo priborili, jo lahko tudi zapravimo. Poudaril je, da moramo ostati gospodarji svoje usode. "Preprosto nam mora uspeti. Vse drugo bi bila sramotna izdaja," je dejal in pozval k složnosti naroda. Slovesnosti se je udeležil politični vrh, ni pa bilo predstavnikov opozicijske SDS. Na 2. strani mavhinje - Kljub muhastemu vremenu Festival amaterskih dramskih skupin spet vabi trst - Včeraj V SSG vabi bogata sezona 2013/2014 TRST - Ljubezni, ki nam daje moč za ustvarjalnost in plemenitost, je posvečena sezona 2013/2014 Slovenskega stalnega gledališča. Včeraj so jo predstavili v tržaškem Kulturnem domu: kot so poudarili upravitelji, je do tega prvič prišlo še pred poletnim premorom, abonmajska kampanja pa bo uradno stekla 10. septembra. O gledaliških predstavah in ostalih kulturnih dogodkih, ki se bodo zvrstili na odrskih deskah, je spregovorila umetniška koordina-torka Diana Koloini. Teh bo skupno osemnajst, prav vsi pa bodo opremljeni z italijanskimi nadnapi-si. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji glasbe, plesa, opere. Tržaški ansambel bo pripravil štiri produkcije. Sezono bo novembra uvedla sodobna angleška drama Nine Raine Plemena. Tržačan Marko Sosič bo režiral enodejanki Dol, Koli sodobnega italijanskega dramatika Spira Scimoneja. Na tržaški oder se bo, po letošnji izvrstni predstavi Še vedno vihar, vrnil Ivica Bu-ljan, ki se bo tokrat spoprijel z »nesmrtnim« Stričkom Vanjo Antona Pavloviča Čehova. Maja prihodnje leto pa bo na sporedu še splet kratkih iger o nemogočih ljubeznih, delo japonskega dramaturga Yukie Mishi-me in režiserke Mateje Koležnik. Na 3. strani MILAN - Sodišče v Milanu je včeraj Silvia Berlusconija spoznalo za krivega v primeru Ruby in ga obsodilo na sedem let zapora in dosmrtno prepoved opravljanja javnih funkcij. Na 11. strani Zeleni škuner testiral vode v FJK Na 3. strani Parkirnine na Krasu: 0,50 evra na uro Na 4. strani Grupa Arvedi bi lahko prevzela železarno Na 4. strani V Štandrežu oživili tradicijo rajonskih iger Na 13. strani Svojci žrtev azbesta čakajo na razsodbo Na 14. strani 9771124666007 2 Sobota, 22. junija 2013 ALPE-JADRAN / slovenija - Predsednik republike na sinočnji osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti Pahor: Ostati moramo gospodarji svoje usode Slovesnosti se je udeležil politični vrh, ni pa bilo predstavnikov opozicijske SDS LJUBLJANA - Predsednice republike Borut Pahor je sinoči na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti na Kongresnem trgu v Ljubljani opozoril, da tako kot smo si samostojno državo priborili, jo lahko tudi zapravimo. Poudaril je, da moramo ostati gospodarji svoje usode. "Preprosto nam mora uspeti. Vse drugo bi bila sramotna izdaja,"' je dejal in pozval k složnosti naroda. Ali bomo zapravili državo, je po Pa-horjevem mnenju v celoti odvisno od nas samih. "Še vedno smo gospodarji svoje usode. Tako mora ostati vekomaj. To je naša moralna in državljanska dolžnost do naših pogumnih in domoljubnih prednikov in zlasti do naših otrok. Njim pa teh sanj nimamo pravice vzeti," je dejal. Predsednik ocenjuje, da so se vlada, parlament in druge institucije na krizo zganile v pravo smer, a prepočasi in dostikrat premalo odločno. Kot je dejal, gre zdaj za to, da še dovolj zgodaj povrnemo zaupanje ljudi v državo in njene ustanove, v integriteto političnih, gospodarskih, pravnih in drugih odločevalcev, preden bi utegnilo biti prepozno. Imamo dovolj izkušenj, znanja in popolne predanosti tej nalogi. Po Pahorjevih besedah ta kriza ni najtežja narodova preizkušnja v naši zgodovini, je pa tako zahtevna, da "za našo novo zmago znova terja veliko složnosti, medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, samozavesti in velikopoteznosti". Skratka, vse tisto, kar je globoko v nedrjih naše države, je dodal. Kot je pojasnil, se moramo boriti na dveh frontah. Sami moramo rešiti tisti del svojih težav, ki smo jih sami tudi povzročili, poleg tega pa moramo aktivno sodelovati pri reševanju naših skupnih evropskih težav, saj da je uspešna prihodnost Evrope tudi naša najboljša prihodnost. Opozoril je, da ne smemo nikoli pozabiti, da je bila naša nacionalna ideja tesno povezana z evropsko. Dejal je tudi, da je ideja Slovenije utemeljena na spravi, pri tem pa opozoril, da ne gre samo za državo, pač pa za presežek - domovino. Zato je po njegovem mnenju treba znova in znova spomniti ter opomniti na pomen iskrene volje za sodelovanje, složnost in enotnost takrat, ko gre za državo in domovino. Politične in druge razlike so del normalne politične družbe, tudi naše. Preseganje teh razlik in oblikovanje enotne politične volje pa je v izjemnih razmerah del zrele demokratične družbe, je izpostavil. "Kompromisi v skupno dobro niso znak šibkosti, temveč moči. Sedanji čas ne oprošča šibkosti. Zdaj je trenutek, ki zahteva vse naše moči," je še dodal. Ko nas bodo čez leta otroci in vnuki spraševali, kako nam je uspelo zbrati toliko moči, da smo se varno in uspešno izvlekli iz največje krize po drugi svetovni vojni, pa jim bomo po Pahorjevih besedah povedali, da smo se znali učiti iz izkušenj, da nas ni bilo strah in da nismo nehali verjeti v boljši in bolj pravičen svet. Osrednje državne proslave ob dnevu državnosti se je udeležil bolj ali manj cel politični vrh, poleg Pahorja med drugim tudi predsednica vlade Alenka Bratušek in predsednik DZ Janko Veber, ni pa bilo predstavnikov največje opozicijske stranke SDS. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve se proslave ni udeležilo. Osnovni koncept kulturnega dela proslave, ki ga je zasnoval Matej Filipčič in ga je soustvarjalo več kot 50 slovenskih umetnikov, pa je letos temeljil na metaforah srca in kompasa. Med drugim so nastopili Zbor Perpetuum Jazzile, pevca Gregor Skočir in Nina Vo-dopivec, glasbeniki Peter Dekleva, Tilen Artač, Martin Janežič, telovadci Športnega društva Sokol Bežigrad ter plesalca Bojan Bajželj in Dušica Jenko. Povezovalca proslave sta bila tokrat igralca Nataša Barbara Gračner in Aleš Valič, ki sta med drugim poudarila sporočila ustave in listine o temeljnih človekovih pravicah, ki govorijo o enakosti vseh in nedopustnosti diskriminacije glede na različne osebne okoliščine. (STA) trst - Včeraj v Kulturnem domu v Trstu Sprejem generalnega konzulata ob slovenskem državnem prazniku Goste sta v Kulturnem domu sprejemala generalni konzul Slovenije dr. Dimitrij Rupel in soproga, gospa Marjetica Ana Rudolf Rupel kroma TRST - Ob prazniku slovenske države je generalni konzulat v Trstu včeraj priredil v Kulturnem domu v Trstu tradicionalni sprejem, ki so se ga udeležili številni predstavniki oblasti, krajevni upravitelji in predstavniki slovenskih organizacij in društev. Po izvedbi Prešernove Zdravljice je prisotne nagovoril generalni konzul Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel. Spomnil je na plebiscitarno voljo Slovenije, ki se je pred 22 leti odločila, da postane samostojna država in se tako postavi ob bok drugim evropskim državam. Od svojega nastanka dalje pa si je Slovenija še zlasti prizadevala za dobre odnose s sosedi, tako tudi z Italijo. Rupel se je kot nekdanji minister za zunanje zadeve spomnil na tedanje nezaupljive pogovore s te- danjim ministrom De Michelisom (ki je bil, kot je znano, spočetka zelo skeptičen do slovenskega osamosvajanja, op. pis.) Potem se je medsebojno zaupanje krepilo in državi sta v sodelovanju dosegli pomembne rezultate. Rupel se je zatem dotaknil današnjih kriznih razmer, ki premetavajo obe državi kot ladji na razburkanem morju. Izrazil je željo, da bi se valovi kmalu umirili in da bi se sodelovanje med državama nadaljevalo v pozitivno smer. Generalni konzul se je za sodelovanje pri organizaciji sprejema zahvalil Stalnemu slovenskemu gledališču in sponzorjem, to je finančni družbi KB1909, Zadružni kraški banki, podjetju Yulon in kmetijama Zidarich ter Gradis'ciutta, pogostitev pa je pripravilo gostinsko podjetje Tomi iz Portoroža. Erjavec: Julija sestanek s Pusicevo in obema strokovnjakoma za LB LUXEMBOURG - Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec se je včeraj v Luksemburgu ob robu zasedanja s hrvaško kolegico Vesno Pusic spet pogovarjal o uresničevanju memoranduma o Ljubljanski banki. Dogovorila sva se, da se bova v kratkem sestala, v Sloveniji ali na Hrvaškem, takoj po slavnostnem dogodku to nedeljo, ko bo Hrvaška uradno postala polnopravna članica EU, je pojasnil.Se-stanka se bosta po Erjavčevih besedah udeležila tudi oba strokovnjaka za LB, France Arhar in Zdravko Rogic. Naftni derivati v Sloveniji I I v« «v« od polnoči cenejši LJUBLJANA - Opolnoči so se drob-noprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji znižale. Neosvinčeni 95-ok-tanski bencin se je pocenil za 1,3 centa na 1,471 evra, 100-oktanski bencin za 1,8 centa na 1,494 evra, dizelsko gorivo pa za 0,2 centa na 1,343 evra na liter. Pocenilo se je tudi kurilno olje. Za liter bo treba v naslednjem 14-dnev-nem obdobju odšteti 0,970 evra, kar je 0,3 centa manj kot doslej, so sporočili iz OMV in Petrola. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Mo-delske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij. Vox populi: SD pred SDS LJUBLJANA - Po junijski raziskavi Vox populi, ki jo za časnik Dnevnik in POP TV izvaja Ninamedia, bi bila SD na prvem, SDS pa na drugem mestu. Če bi bile volitve danes, bi stranko SD podprlo 16,8 odstotka vprašanih, SDS 13,5 odstotka, PS pa 10,1 odstotka. Sledijo DeSUS (4,6 odstotka), NSi (2,9 odstotka) in SLS (2,5 odstotka). DL bi pripadlo 1,5 odstotka glasov. Po priljubljenosti slovenskih politikov predsednik republike Borut Pahor kljub malo slabši oceni ostaja na prvem mestu. Na drugem mestu je evropski komisar za okolje Janez Potočnik, na tretjem pa premierka Alenka Bratušek, ki je ocenjena boljše kot maja. V spodnjem delu razpredelnice so ljubljanski župan Zoran Janko-vic (na 18. mestu), predsednik SDS Janez Janša (na 19.), minister Jakič (20.), poslanec SDS Vinko Gorenak (21.) in državni sekretar Gašapar Ga-špar Mišič (22.). benečija - Ob »skrbi« za špetrsko šolo z italijanskim učnim jezikom Novellija moti dvojezična šola TRST - Dvojezična šola v Špetru v Benečiji se že dalj časa sooča s hudimi prostorskimi težavami, ki postavljajo pod vprašaj njeno prihodnost in njen razvoj. Šola ima veliko prijateljev, so pa tudi tisti, ki do nje niso ravno naklonjeni. Mednje sodi deželni svetnik Ljudstva svobode iz Čedada Roberto Novelli. Tokrat se je pritožil, da špetrska večstopenjska šola z italijanskim učnim jezikom nima pedagoško-upravne-ga vodjo (ravnatelja), ker nima dovolj učencev (389 namesto 400, kot jih predvideva zakon). Predstavnik desne sredine ima seveda vso pravico, da se pri deželnem šolskem uradu zavzema za omenjeno vodilno funkcijo na šoli, ki jo ima za referenčno šolsko ustanovo za vse Nadiške doline. Brez potrebe pa Novelli špetr-sko italijansko šolo primerja z dvojezično, »ki ima svojega ravnatelja, kljub temu, da jo obiskuje dvesto učencev in dijakov«. Dvojezične šole v Benečiji, kot velja tudi za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem, ne gre na noben način primerjati s šolami večinskega naroda. Res je, da se šole v Furlaniji-Julijski krajini soočajo z marsikaterim skupnim problemom, res pa je tudi, da se šole narodnih manjšin srečujejo s specifičnimi vprašanji, zato jih je državni in deželni zakonodajalec tudi primerno zakonsko zaščitil. Deželnega svetnika Ljudstva svobode pa nič ne skrbi, da je dvojezična šola v Špetru že več kot tri leta brez svojega sedeža arhiv / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 25. junija 2013 3 trst - Predstavili novo sezono 2013/2014 V SSG letos vabijo Sledi srca TRST - Ljubezni, ki nam daje moč za ustvarjalnost in plemenitost, ki v nas krepi zavest o lastnem človeškem dostojanstvu in vrednosti dostojanstva drugih, je posvečen letošnji program uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča. Sezono 2013/2014 so včeraj predstavili v tržaškem Kulturnem domu: kot je poudarila predsednica upravnega sveta Maja La-pornik, je do tega prvič prišlo še pred poletnim premorom, za kar se je zahvalila celotni ekipi, ki je intenzivno delala v tej smeri. Abonmajska kampanja bo uradno stekla 10. septembra in bo trajala približno dva meseca. Nova sezona bo potekala pod geslom Sledi srca, za katerim se po predsedniči-nem mnenju skriva vse, kar nam srce prikliče: potrebni smo srčnosti, predvsem v odnosih in v stremljenjih, meni Maja La-pornik. Umetniška koordinatorka Diana Koloini pa je prepričana, da je ljubezen tista sila, ki nam daje moč, da vztrajamo in se borimo proti cinizmu, lažem, vulgarnosti, ki pustošijo naš svet. Zato bo celotna sezona 2013/2014 bolj ali manj tesno povezana z različnimi oblikami ljubezni. In kaj si bomo ogledali v mali in veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma (delno pa tudi v Gorici in Benečiji)? Osemnajst gledaliških predstav in kulturnih dogodkov, ki bodo prav vsi opremljeni z italijanskimi nadnapisi. Zdi se mi, da ima abonmajska ponudba vse predpostavke za zadovoljitev širokega kroga gledalcev, je dejal podpredsednik upravnega sveta Alessandro Malcangi: upam, da bo med njimi tudi veliko Tržačanov, ki kot jaz žal ne poznajo slovenskega jezika, a cenijo dobro gledališče. Opozoril je tudi na nekatere organizacijske težave (obžaloval je na primer, da na včerajšnji predstavitvi ni sodelovala odgovorna za odnose z javnostmi Rossana Paliaga in zagotovil, da bo v kratkem spet zaposlena v gledališču), a izrazil veliko zadovoljstvo, da je SSG-ju uspelo predstaviti prihajajočo sezono že konec junija. O repertoarju je spregovorila umetniška koordinatorka Diana Koloini in poudarila, da bo SSG pripravilo štiri produkcije: izbrala je take predstave, v katerih bosta prišli na dan »lepota in bogastvo tega ansambla«. Sezono bo novembra na velikem odru uvedla drama Plemena, delo sodobne angleške dramaturginje Nine Raine v režiji Matjaža Latina. Tržačan Marko Sosič bo režiral enodejanki Dol, Predsednica upravnega sveta SSG Maja Lapornik nagovarja novinarje, ob njej umetniška koordinatorka Diana Koloini in podpredsednik Alessandro Malcangi; desno letaki, s katerimi SSG promovira letošnjo sezono kroma Koli sodobnega italijanskega dramatika Spira Scimoneja. Na tržaški oder se, po letošnji izvrstni predstavi Še vedno vihar, vrača režiser Ivica Buljan, ki se bo tokrat spoprijel s klasikom ruske literature, Strič-kom Vanjo Antona Pavloviča Čehova. Maja prihodnje leto pa bo na sporedu še zadnja domača produkcija, Pet modernih no dram, kratkih iger o nemogočih ljubeznih, ki jih bodo gledalci doživljali skozi oči japonskega dramaturga Yukie Mishime in režiserke Mateje Koležnik. Med gostujočimi produkcijami je koordinatorka omenila Mlakarjevega Slje-hernika v režiji Vita Tauferja, večkrat nagrajeno predstavo Nevihta (Mestno gledališče ljubljansko), opero Gorenjski slav-ček, ki si jo bodo tržaški abonenti ogledali v ljubljanski Operi. Izpostavila je sodelovanje z Glasbeno matico, Drugo muzi-ko in združenjem Artisti associati; tudi po njihovi zaslugi bodo abonenti izbirali med bogatim modrim, zelenim in rdečim programom. Vse možne kombinacije in cene bodo znane 10. septembra, ko bo uradno stekla abonmajska kampanja. V upanju, da bo abonentov in gledalcev veliko, kot je SSG-ju zaželel tržaški predsednik SKGZ Marino Marsič. (pd) Osnovni program - domače produkcije SSG: Nina Raine: Plemena (Tribes); režiser Matjaž Latin; sodobna angleška drama (veliki oder, premiera v novembru 2013) Spiro Scimone: Dol, Koli; režiser Marko Sosič; sodobna italijanska drama (mali oder, premiera v januarju 2014) Anton Pavlovič Čehov: Striček Vanja (Djadja Vanja); režiser Ivica Buljan; ruska klasika (veliki oder, premiera v marcu 2014) Yukio Mishima: Pet modernih nô dram (Cinq Nôs modernes); režiserka Mateja Koležnik; predelava japonske klasike (mali oder, premiera v maju 2014) Gostujoči predstavi v osnovnem abonmaju Aleksander Nikolajevič Ostrovski: Nevihta; režiser Jernej Lorenci; produkcija Mestno gledališče ljubljansko (veliki oder, 21. in 22. decembra 2013) Iztok Mlakar: Slijehernik; režiser Vito Taufer; koprodukcija SNG Nova Gorica, Gledališče Koper (veliki oder, 15. in 16. februarja 2014) Izbirni sklopi Modri program John Patrick Shanley: Dvom (Doubt); režiser Alen Jelen; produkcija Prešernovo gledališče Kranj (veliki oder, 7. decembra 2013) Electric city; Produkcija eVolution Dance Theatre (veliki oder, 25. februarja 2014) Choderlos de Laclos, Christopher Hampton: Nevarna razmerja; režiser Alek-sandar Popovski; produkcija SNG Drama Maribor (veliki oder, 28. marca 2014) Anton Foerster: Gorenjski slavček; dirigent Igor Švara / Marko Gašperšič; režiser Vito Taufer; produkcija SNG Opera in balet Ljubljana (13. junija 2014 v Operi Ljubljana - z avtobusnim prevozom) Zeleni program Contemporary tango; produkcija Balletto di Roma (veliki oder, 26. novembra 2013) Magnifico & srbski vojni orkestar Stanislav Binicki (veliki oder, 27. decembra 2013) Enrico Luttmann: Sen; režiserka Mateja Koležnik; produkcija Prešernovo gledališče Kranj (veliki oder, 20. februarja 2014) William Shakespeare: Hamlet; režiser Eduard Miler; produkcija SNG Drama Ljubljana (veliki oder, 15. aprila 2014) Rdeči program Aldo Nicolaj: Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta; režiser Jaka Ivanc; produkcija Gledališče Koper (mali oder, 30. januarja 2014) Andrej Rozman Roza: Passion de Pressheren; koprodukcija Rozinteater, KUD France Prešeren (mali oder, 6. februarja 2014) Nebojša Pop-Tasic: Marlene Dietrich; režiser Primož Ekart; koprodukcija Prešernovo gledališče Kranj, ŠKUC gledališče, zavod Imaginarni (mali oder, 4. marca 2014) Svetlana Makarovič: Krizantema na klavirju; glasbeno- gledališki projekt Janje Majzelj; produkcija Slovensko mladinsko gledališče (mali oder, 4. aprila 2014) okolje - Zeleni škuner začenja potovanje po Italiji Podatki za FJK niso najboljši LIGNANO - Po podatkih tehnikov z Zelenega škunerja, ki merijo čistost morske vode, je v dveh od osmih pregledanih krajev v Furlaniji-Julijski krajini voda bolj onesnažena, kot to dovoljujejo predpisi. In v enem od teh dveh je morje izredno onesnaženo. Podatke so predstavili včeraj v Lignanu pred odhodom Zelenega škunerja Legeambiente po italijanskih morjih. Plovbo bodo končali 18. avgusta v To-skani, čistost morske vode pa bodo preverile v vče kot 30 krajih od severa do juga Italije. Poročilo Mare Nostrum o kakovosti vode in tudi divjem ribolovu in kršitvah na gradbenem področju kaže, da v FJK število najrazličnejših prekrškov na kilometer obale narašča. Tako na Videmskem opozarjajo na izredno onesnaženost v občini Precenicco v morju ob izlivu reke Stelle. V Lignanu Sabbiadoru pa so na treh mestih, ki so jih preverili, ugotovili, da je onesnaženje vode še v z zakoni določenih okvirih. V goriški pokrajini so ugotovili onesnaženost vode na območju izliva Soče - rt Sdobba pri Gradežu, medtem ko je bila voda v Tržiču pred plažo v Ul Jarette v skladu s predpisi. Na Tržaškem so kakovost morske vode preverjali v Sesljanu in Trstu, kjer niso ugotovili nepravilnosti. Vse vzorce so pregledali 11. junija letos. V zvezi s poročilom je predsednik zveze Legambiente za Furlanijo-Julijsko krajino Elia Moni povedal, da so na pristojnih mestih že izrazili svoje pomisleke kar zadeva deželni načrt za zaščito voda in še posebej njegov del, ki govori o čiščenju voda. »Pri tem smo ugotovili precejšnje pomanjkljivosti pri upravljanju s čistilnimi napravami na Videmskem, kar je imelo za posledico tudi skromne rezultate pri čiščenju,« je še poudaril Moni. V Lignanu so včeraj predstavili dejavnost Zelenega škunerja zveze Legambiente bruselj Hrvaška začela proslavljati vstop v EU BRUSELJ - V čast vstopa Hrvaške v Evropsko unijo so včeraj v bruseljskem parku Mini Evropa razkrili maketo znane zagrebške cerkve svetega Marka. Prve prireditve v tednu, v katerem bodo v Bruslju z različnimi dogodki obeležili hrvaško članstvo v EU, se je udeležil tudi hrvaški predsednik Ivo Josipovic. Osrednja proslava bo v nedeljo v Zagrebu. Ob razkrivanju makete cerkve svetega Marka, ki je bila izgrajena v 14. stoletju, so v zrak spustili več rdečih, belih in modrih balončkov, sledil je tudi ognjemet. Na vrhu enega izmed bruseljskih simbolov, 110-metrov visokega Atomiuma, so namesto belgijske postavili hrvaško zastavo. Svečanosti ob vstopu Hrvaške v EU bodo pripravili tudi v ostalih prestolnicah držav članic EU, osrednja proslava pa bo v nedeljo na Trgu bana Jelačica v Zagrebu. Napovedan je prihod več kot 120 visokih gostov iz tujine, slovensko delegacijo pa bo vodil predsednik republike Borut Pahor. 1 4 Torek, 25. junija 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu V treh kraških vaseh za parkiranje Na Opčinah bo manj parkirnih prostorov proti plačilu, kot jih je prvotno predvidel novi prometni načrt tržaške občinske uprave, v Bazovici in na Proseku pa bodo nove parkirne prostore uvedli tam, kjer je bilo prvotno določeno. To je »rezultat« včerajšnje razprave o novem prometnem načrtu v dvorani tržaškega občinskega sveta. Mestna skupščina je med obravnavanjem 351 amandmajev k prometnemu načrtu »črtala« številne nove parkirne prostore proti plačilu v mestu. Svetniki so podprli celo vrsto popravkov tako desnosre-dinske opozicije kot levosredinske večine, veliko težo pri tem pa so imeli tudi protesti prebivalcev posameznih ulic ali območij proti plačilu parkirnin. Na Vzhodnem in Zahodnem Krasu ni bilo glasnih protestov proti plačevanju parkirnin v Bazovici, na Opčinah in na Proseku, zato je - z izjemo dveh ulic na Opčinah - ostalo vse tako, kot je v novem prometnem načrtu začrtala mestna uprava. Pred pripravo načrta je Cosolinijev odbor priredil na to temo vrsto srečanj tudi na Vzhodnem in Zahodnem Krasu. Na teh sestankih ni prišlo do nasprotovanja nameravani uvedbi parkirnih prostorov proti plačilu. Zato jih je odbornica za ozemeljsko načrtovanje in promet Elena Marchigiani vključila v prometni načrt. Desna sredina je vložila nekaj amandmajev, ki so zadevali tudi parkiranje v treh kraških vaseh. Zahtevali so črtanje nekaterih parkirnih mest, a so bili - prav zato, ker sta rajonska sveta podprla načrt - zavrnjeni. Tako bodo v Bazovici uvedli parkirne prostore proti plačilu v Grudnovi ulici in v Kettejevi ulici, na Proseku pa od križišča pri Kržadi do spomenika. Med včerajšnjo obravnavo o parkirnih prostorih na Opčinah se je občinska uprava odločila, da potrdi uvedbo parkiranja proti plačilu na ulicah, na katerih potekajo trgovske dejavnosti (Narodna ulica, Dunajska cesta, Proseška ulica), po posegu svetnika Stefana Ukmarja pa je črtala iz načrta plačilo parkirnine v Ul. Conconel-lo in v Ul. Salici (kar je bilo prvotno predvideno). Stefano Ukmar kroma Občinska uprava se je odločila za znižanje parkirnine v kraških vaseh, in sicer od prvotnih 0,60 evra za uro parkiranja na 0,50 evra. Potrjeno pa je bilo brezplačno parkiranje za prve pol ure postanka. Uvedba novih parkirnih prostorov proti plačilu je izzvala največje število amandmajev. Mestna uprava je sprejela šte- vilne popravke, predvsem Bandellijeve stranke Unaltra Trieste. Drugi amandmaji so zadevali uvedbo enosmernih ulic, zaprtje nekaterih območij prometu in uvedba tako imenovanih otokov za pešce. Občinski svet je do sinoči »obračunal« z vsemi amandmaji, z izjemo amandmaja, ki zadeva parkiranje na trgu za občinsko palačo. Tisto območje je občinska last, dostop pa zapira zapornica, ki jo je dala namestiti Dipiazzova uprava. Bivajoči zahtevajo prosto parkiranje na tistem območju, ki je sedaj namenjeno parkiranju občinskih svetnikov in nekaterih drugih »izbrancev«. Uprava je ocenila, da je popravek nedopusten, ker tisto območje ne sodi v okvir norm cestnega zakonika. Za prosto parkiranje bo zato potrebno pripraviti nov pravilnik. M.K. prosek - Sprememba namembnosti Dom Don Marzari: zadnja postaja Tržaška občinska uprava namerava spremeniti namembnost nekdanjega doma za ostarele Don Marzari v Naselju S. Nazario. Doslej je bilo obsežno poslopje z vrtom vključeno v območje, namenjeno gradnjam za socialne dejavnosti. Po novem bo vključeno v kategorijo B5, ki med drugim omogoča rezidenčne gradnje, trgovske dejavnosti, urade, obrtne dejavnosti v službi tam bivajočih, verske, kulturne, šolske, zdravstvene, športne in skrbstvene dejavnosti, prostore za rekreacijske dejavnosti, hotele, penzione ter javne ali zasebne avtomobilske remize. Tako izhaja iz sklepa, ki ga je občinska uprava poslala v presojo in oceno zahodnokraškega rajonskega sveta. Ta je na zadnji seji soglasno podprl spremembo namembnosti območja nekdanjega doma za ostarele Don Marzari. Uvodoma je podpredsednik rajonskega sveta Jure Zeriali opozoril, da je bilo območje vključeno v seznam nepremičnin, ki jih gre ovrednotiti. Od tod tudi potreba po spremembi namembnosti. Nikakor ni bil dom Don Marzari vključen v seznam nepremičnin, ki jih namerava občina prodati. Nekdanji rajonski svetnik Ljudstva svobode Roberto Barnaba je spomnil, da se ni nihče od domačinov na javni skupščini o bodočnosti doma Don Marzari izrekel za spremembo namembnosti. Zeriali je pojasnil, da sta se občinska odbornika za javna dela Andrea Dapretto in odbornica za ozemeljsko načrtovanje Elena Marchigia-ni obvezala, da ne bo občina prodala tistega poslopja »brez predhodne ocene rajonskega sveta«. Dodal je, da občina nima finančnih sredstev za obnovo poslopja; sprememba namembnosti naj bi morebiti »privabila« zasebnike, da bi investirali v obnovo strukture, rajonski svet pa bo vsekakor nadzoroval, da ne bi pri tem prišlo do kake špekulacije. M.K. vzhodni kras - Potem ko so italijanske železnice »prepovedale vstop« Čigava je Ul. Ferrovia na Opčinah? Pismo rajonskega predsednika Marka Mikloviča vodstvu železnic in tržaškemu županu Robertu Cosoliniju OPČINE - Ul. Ferrovia na Opčinah, tista, ki pelje s Proseške ulice do železniške postaje, je postala kamen spotike med vzhodnokraških rajonskim svetom in krajevnim vodstvom italijanskih železnic. Vzhodnokraški rajonski svet je na zadnji seji razpravljal o ulici, ker so italijanske železnice ob vhodu na ulico namestile napis o prepovedi vstopa, češ da sodi ulica na območje železnice. V bistvu naj bi si »prilastil« ulico, čeprav po njej še vedno pelje javni avtobus, tovornjaki smetarske službe odvažajo odpadke iz javnih zabojnikov, pa tudi razsvetljava je javna. Nekaj dni pozneje je predsednik rajonskega sveta Marko Milkovič poslal tako direktorju krajevnega oddelka italijanskega železniškega omrežja Carlu De Giuseppeju kot tudi tržaške- mu županu Robertu Cosoliniju pismo, v katerem je podrobno opisal zadevo. Območje sodi pod železniško domeno, a vse od gradnje openske železniške postaje leta 1906 je bilo odprto javnosti (sicer kako bi se je lahko ljudje po-služili?). 11. decembra 2011 je železniška postaja za potniški promet prenehala delovati, še vedno pa deluje postaja za tovorni promet. Februarja letos je prenehala delovati menza, ki so se je - ob zaposlenih na železnici - posluževali tudi mnogi drugi. Potem so italijanske železnice namestile napis o zaprtju ulice javnosti. Milkovič je zapisal, da je ukrep čuden, saj predstavlja Ul. Ferrovia edini dostop do nekaterih bližnjih ulic. Nadalje je omenil, da je Občina Trst vsa povojna leta skrbela za čiščenje, za javno razsvetljavo, za namestitev zabojnikov za odpadke. Mnogokrat je tudi tlakovala cestišče, ko je bilo to - zaradi številnih lukenj - potrebno. Ul. Ferrovia se sedaj nahaja v zelo slabem stanju. Vsepovsod je mnogo globokih lukenj. Milkovič je spomnil, da je skupina Italijanskih železnic zabeležila leta 2012 381 milijonov čistega dobička. »Tlakovanje ulice je gotovo ne bi preveč prizadelo,« je pikro pripomnil rajonski predsednik, ki je iznesel predlog. Če si italijanske železnice lastijo ulico, potem ni prav, da Občina Trst še vedno skrbi zanjo, prav tako bi morala odstraniti zabojnike, ugasniti javno razsvetljavo, pa tudi avtobus proge št. 39 ne bi smel več zapeljati v »zasebno« ulico (čeprav je vožnja avtobusov po tem odseku prav zaradi slabega stanja cestišča začasno prekinjena). M.K. gospodarstvo - Odločitev naj bi padla prihodnji mesec, ko naj bi komisar grupe Lucchini Nardi predstavil poslovni načrt Ali bo železarno prevzela skupina Arvedi? Borini (Fiom-Cgil): Stanje končno manj zakrbljujoče - Sindikat zahteva med drugim zagotovila glede delovnih mest in naložbe ob upoštevanju okolja Škedenjsko železarno bo v bližnji prihodnosti morda prevzela skupina Arvedi iz Cremone, ki je med vodilnimi družbami na kovinarskem in jeklarskem področju. Grupacija je že pokazala formalno zanimanje za odkup tovarne, če pa se bodo pogajanja dobro iztekla, se bo vsej verjetnosti rešilo tudi vprašanje delovnih mest zaposlenih. Družba družine Arvedi je ustrezno ponudbo že posredovala izrednemu komisarju skupine Lucchini Pieru Nardiju. Kaj namerava storiti Arvedi v Trstu, zaenkrat še ni znano. To bo znano, ko bo Nar-di javno razkril poslovni načrt za Lucchinija, kar naj bi storil pred koncem julija. Takrat naj bi poslovni načrt za železarno predstavilo tudi vodstvo Arvedija. Na območju železarne bo Arvedi vsekakor nadaljeval s kovinarsko dejavnostjo, vendar na osnovi strogega upoštevanja okolja in temu primernih naložb. Vse bo postalo jasno čez nekaj tednov, nam je povedal pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Stefano Borini, ki smo ga včeraj vprašali za oceno Ar-vedijeve ponudbe. Komisar Nardi bo namreč v juliju predstavil v Rimu poslovni načrt za skupino Lucchi-ni. Takrat bo tudi jasno, ali so pogajanja z Arvedijem na pravi poti. V Trstu pa so se medtem že zvrstila nekatera srečanja med predstavniki Arvedija, ki so si baje že ogledali železarno, sindikati in lokalnimi upravami oziroma institucijami. Glede na dejstvo, da ni bilo še do pred kratkim nobene konkretne rešitve na obzorju, se je položaj izboljšal, je menil Borini. Prišla je Arvedijeva ponudba, ta rešitev pa bi poleg železarne okrepila tržaško industrijo nasploh. Vendar se postavlja vprašanje časa, zato je potrebno, da se zaključi čim prej tudi razprava na lokalni ravni. Posebno pozornost bo potrebno nameniti tudi pristaniškim dejavnostim. Sindikati zahtevajo glede tega srečanje s predsednico Pristaniške oblasti Marino Monassi, da razjasni lastno stališče. Po mnenju Monassijeve bi moralo biti namreč območje železarne v prihodnosti pretežno namenjeno za pristaniške dejavnosti, medtem ko vsi ostali dejavniki soglašajo, da mora biti namenjeno za industrijske dejavnosti. Če bo Monassijeva vztrajala pri svojem stališču, pravi Borini, bo morala odločneje ukrepati deželna uprava. Poglavitno namreč je, da javne institucije novemu vlagatelju olajšajo pot, in ne da postavljajo zapreke. A.G. Pogled na škedenjsko železarno kroma TRST Po mnenju nekaterih naj bi bila najlažja, medtem ko jo drugi imajo za najtežjo pisno preizkušnjo v okviru državnega izpita. Govorimo o tretji pisni nalogi, ki so jo maturanti slovenskih višjih srednjih šol v Trstu pisali včeraj dopoldne. Za razliko od prejšnjih dveh nalog, ki ju pripravijo na ministrstvu, je tretja naloga sad dela posameznih maturitetnih komisij, ki v poštev jemljejo snov, ki so jo kandidati predelali v zadnjem šolskem letu. Naloga navadno vsebuje vprašanja iz štirih predmetov, obstajajo pa tudi različne tipologije naloge, od kratkih odgovorov na vprašanja pa do zgoščene obravnave posameznega problema in »kviza« oz. izbiranja med različnimi možnimi odgovori na posamezno vprašanje. Na Liceju Franceta Prešerna so kandidati naravoslovno-multimedij-ske smeri pisali nalogo prvega tipa, v poštev pa so prišla tri vprašanja za vsak predmet (filozofijo, naravoslovje, telesno vzgojo in fiziko), medtem ko so na znanstveno-fizikalni smeri poskrbeli za zgoščeno obravnavo enega vprašanja iz angleščine, filozofije, naravoslovja in telesne vzgoje. Kandidati klasične in jezikovne smeri so morali na kratko odgovarjati na tri vprašanja iz vsakega predmeta, pri čemer so na klasični smeri prišle v poštev angleščina, zgodovina, naravoslovje in telesna vzgoja, na jezikovni pa ruščina, drugi tuj jezik (ki je moral biti drugačen od tistega, ki so ga kandidati imeli v okviru druge pisne naloge), naravoslovje in telesna vzgoja. Na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana je v poštev prišel mešani tip naloge, kjer so kandidati morali bodisi podati kratke odgovore na postavljena vprašanja bodisi izbirati odgovore na kviz. Za kandidate obeh smeri so prišle v poštev telesna vzgoja, matematika in tuj jezik, medtem ko so maturanti mehanske smeri odgovarjali še na vprašanja iz elektronike in elektrotehnike, maturanti elektronske smeri pa na vprašanja iz sistemov, avtomatizacije in organizacije proizvodnje. Na Humanističnem in družbenoekonomskem liceju Antona Martina Slomška so kandidati obeh smeri morali na kratko odgovarjati na posta- Med pisanjem maturitetne naloge na zavodu Zois vljena vprašanja, ki so bila za pedagoško smer iz italijanščine, psihologije, matematike in angleščine, za družboslovno smer pa iz italijanščine, matematike, filozofije in zgodovine. Nalogo so seveda pisali tudi na Tehniškem zavodu Žige Zoisa, kjer so kandidati pravno gospodarsko podjetniške smeri pisali odgovore na vprašanja iz angleščine, nemščine, telesne vzgoje in gospodarskega zemljepisa, na geometrski smeri pa je prišla v poštev sintetična obravnava enega vprašanja za posamezni predmet, pri čemer je komisija izbrala telesno vzgojo, matematiko, pravo in topografijo. Kandidati bodo zdaj po popravi tretje naloge in objavi izidov pisnega dela mature, ki je predvidena za danes, imeli nekaj premora, že jutri pa se bo državni izpit prevesil v svoj drugi, ustni del. Na liceju Prešeren bodo pred izpitno komisijo kot prvi stopili kandidati naravoslovno-multime-dijske smeri, na zavodu Stefan kandidati mehanske smeri, na liceju Slomšek kandidati pedagoške smeri, na zavodu Zois pa kandidati geometrske smeri. Končne izide bodo na zavodih Zois in Stefan objavili predvidoma v petek, na licejih Prešeren in Slomšek pa 1. oz 2. julija. (iž) slabost - Po desetih dneh v bolnici Pisatelj Boris Pahor od včeraj spet doma Tržaški pisatelj Boris Pahor se je včeraj, potem ko je deset dni preživel v bolnišnicah v Trentu in Trstu, vrnil na svoj dom pod Kon-tovelom. Kot nam je pojasnil med krajšim telefonskim pogovorom, se počuti dobro, zdravniki pa so mu priporočili počitek. Boris Pahor bi bil moral 15. junija v Trentu predstaviti knjigo Figlio di nessuno (Nikogaršnji sin), ki jo je napisal z novinarko Cristino Bat-tocletti. Nekaj ur pred srečanjem pa ga je obšla slabost, zaradi katere so ga sprejeli v tamkajšnjo bolnišnico. Po osmih dneh so ga prejšnji petek premestili na kardiološki oddelek tržaške bolnišnice, kjer so ponovili nekatere raziskave, včeraj pa so mu dovolili domov. Iz papirjev, ki so mi jih dali ob odhodu, izhaja, da je bila slabost ma- Boris Pahor kroma lo hujša od tega, kar so mi povedali zdravniki iz Trenta, pravi pisatelj: imel sem manjši infarkt, moje srce je očitno upehano. Zato sem začel odpovedovati nekatera srečanja - posebno žal mi je, da nisem mogel prisostvovati razgrnitvi doprsnega kipa Mimi Malenšek, je povedal še vedno energični pisatelj, ki bo 26. avgusta dopolnil sto let. (pd) Torek, 25. junija 2013 5 V mestni skupščini »expo« o kavi Delček milanskega Expo-ja 2015 se bo danes spustil na Trst. Hraniti planet; energija za življenje je naslov Expo-ju, na katerem bodo posvetili posebno pozornost nekaterim živilom, kot so kava, riž, kakav, dišavnice, sadje in stročnice, žitarice in gomolji. V dvorani tržaškega občinskega sveta bo danes govor o kavi. Na zasedanje so bili povabljeni predstavniki držav, proizvajalk kave, kot so Kostarika, El Salvador, Etiopija, Gvatemala, Kenija, Uganda, Jemen, Honduras in Panama. Sodelovali bodo predsednica dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani, tržaški župan Roberto Cosolini, pred-stadnik tržaške trgovinske zbornice Antonio Paoletti in predsednik ter Andrea Illz, pooblaščeni upravitelj podjetja illycaffe, uradni partner Expo-ja 2015. Začetek ob 9.30. V kavarni San Marco branje dela o ezulih V kavarni San Marco bodo danes ponudili udeležencem scensko branje dela Esuli in casa (Ezuli doma), ki ga je napisal in režiral Mau-rizio Solda. Brala bosta Miriam Monica iz Pirana in tržaški igralec Maurizio Solda. Začetek ob 18. uri. Razkrila skrivnost velikonočnega kometa Dva raziskovalca tržaškega astronomskega observatorija, Marco Fule in Paolo Molaro, sta razkrila »skrivnost« tako imenovanega velikonočnega kometa, znanega astronomom s šifro C2011 L4. Ugotovila sta, kako v repu kometa kalij in natrij reagirata na sončno žarčenje. Obenem pa sta odkrila novo skrivnost: v repu kometa se - po vseh znanstvenih izračunih - nahaja tudi litij, ki pa je med opazovanjem »izginil.« Poletna šola inštituta OGS Od danes do četrtka bo v laboratorijih oddelka za oceanografijo Inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS pod Križem potekala poletna šola omenjenega inštituta, ki se je bo udeležilo osemnajst dijakov liceja Galilei, ki se bodo seznanjali s preučevanjem obalnega morskega okolja. kriza tržaške knjigarne Danes lekcija slovenščine Na dvorišču Tržaške knjigarne bo danes potekala lekcija slovenščine. Profesorica Tanja Seganti se je namreč odločila, da slovenski knjigarni, ki ima sedež v Ulici san Francesco 20 in se kot znano nahaja v hudi finančni stiski, priskoči na pomoč na prav poseben način - tako da ji podari predavanje, ki ga običajno predstavlja slušateljem tečajev slovenskega jezika. Danes ob 18.30 bodo tako ljudje lahko prisluhnili njenemu uvodu v poznavanje slovenskega jezika in kulture. Zaskrbljenost za usodo Tržaške knjigarne ostaja medtem še vedno aktualna (v njeni galeriji je tačas na ogled razstava fotografij, ki so jih sodelavke naše mladinske strani Šum posnele na solidarnostnem literarnem maratonu). Istrski pisatelj Milan Rakovac, ki ga bralci našega dnevnika dobro poznajo, je upraviteljici Ilde Košuta poslal prisrčen dopis, v katerem je v zanj značilni jezikovni mešanici poudaril, da »knjigarna mora opstati«! Običajni tržaški »no se pol« naj zamenja »se devi!«, je pozval Rakovac: če Trst ni sposoben rešiti knjigarne, jo bodo pač slovenski izobraženci in vsi, ki jim je večkulturnost mesta pri srcu. Ne nazadnje so za časa Edinosti naši dedje probleme reševali sami ... in ustanavljali hranilnice, gradili šole in čitalnice, spominja Rakovac. (pd) fernetiči - Včeraj so ga predali Ropar Eugenio Russo bo prestal kazen v italijanskem zaporu Slovenska policija je včeraj pri Fer-netičih izročila policistom iz kraja Clu-sone pri Bergamu 26-letnega obsojenca Eugenia Russa, ki so ga v Sloveniji obsodili na 13 let zaporne kazni. Russa je k°pr- Eugenio sko okrožno sodišče RUSSO obsodilo zaradi oboroženega ropa v poslovalnici Banke Koper v Luciji, ki sta ga s pajdašem 24-letnem Mattio Zambettijem opravila 16. avgusta leta 2011. Oborožena roparja sta takrat odnesla 258 tisoč evrov in 13 tisoč kun. Po spektakularnem begu na motornem kolesu pa so ju naposled slovenski policisti ujeli. Russo je med streljanjem proti agentom enega zadel v stegno in je bil obsojen na hujšo zaporno kazen. Italijanska mladeniča sta bila po poklicu peka in kakor sta večkrat povedala pred sodnikom, ju je finančna stiska privedla do neprisebnega dejanja. Zambetti je bil obsojen na 6-letno zaporno kazen, pri Fernetičih pa so ga izročili policistom iz istega kraja pri Bergamu že 30. aprila letos. Nizozemec razbil šipo v gostišču za mlade Tergeste Policisti tržaške kvesture so prijavili na prostosti 46-letnega nizozemskega državljana M. W. I.. Policiste so v nedeljo popoldne poklicali upravitelji gostišča za mlade Tergeste pri Miramaru. Upravitelji so namreč ugotovili, da je nekdo razbil šipo na vhodnih vratih, hišnik pa je povedal, da je to storil omenjeni Nizozemec. Ta je takoj priznal dejanje in razložil, da ga je zagrabila jeza, ker je bilo gostišče zaprto, kot je to sicer predvideval urnik. Policisti so pospremili Nizozemca na kvesturo, kjer so opravili dodatne kontrole in druge formalnosti, nato so ga kmalu odslovili. Nevarna vožnja avtomobila v vinjenem stanju Policisti tržaške kvesture so prijavili 38-letnega romunskega državljana L. D. F. zaradi vožnje v vinjenem stanju. Na kvesturi so namreč prejeli telefonski klic, ki je obveščal, da je nekdo nevarno vozil po Miramarskem drevoredu. Policisti so zasledili avtomobil, v katerem so bili trije odrasli in dva otroka in katerega voznik je bil očitno v hlapih alkohola. Ustrezni alkotest je pokazal, da je imel v krvi 2,5 g/l. Policisti so Romuna prijavili na prostosti in zasegli vozilo. V Barkovljah so ga trije imeli krepko pod kapo V noči na ponedeljek so policisti tržaške kvesture prihiteli v Barkovlje. Poklical jih je lastnik bara na Trgu 11. septembra, ki se je bal groženj treh možakarjev, ki so jih drugi policisti odgnali malo prej. Očitno vinjeni pa so se 28-le-tni G. C., 27-letni F. C. in 51-letni B. C. vrnili v bar in motili lastnika, ob prihodu policistov pa so postali še bolj agresivni. Policisti so jih skušali večkrat umiriti, a je skoraj prišlo do fizičnega obračunavanja. Zaradi stalnih groženj so policisti nazadnje odvedli vse tri na kvesturo, kjer so jih prijavili zaradi pijančevanja in upiranja javni osebi. 6 Torek, 25. junija 2013 TRST / tržaška - V številnih krajih obhajali kresno noč Kresovi so zagoreli Z visokimi kresovimi ognjenimi zublji, ki so prekrili sij nedeljske polne lune, se je na Padričah končalo letošnje kre-sovanje. Uvod v tridnevni kulturno-špor-tni program je bil petkov orientacijski tek 13. Lov na mrjasca. Sobotni večer je bil namenjen ljubiteljem zborovskega petja. Pod lipo v K'ptanovem vrtu Zad za njivo sta se občinstvu predstavila domači mešani pevski zbor Slovan Skala pod taktirko dirigenta Jarija Jarca ter gostujoči mešani pevski zbor Rečan iz Beneške Slovenije pod taktirko Stefanie Rucli. Pred tem so člani padriškega kulturnega društva in padriški jusarji simbolično odprli Park Zad za kalom, ki so ga sami prostovoljno uredili. V nedeljo je bilo na Padričah vse živo že navsezgodaj. Zjutraj so otroci pobarvali in okrasili korito ter na cesti narisali ogromno čarovnico. Zvečer pa so vaščani in drugi napolnili K'ptanovo ogrado. Protagonisti so znova bili otroci, ki so nastopili v otroški igri Kresna noč. Šlo je dejansko za »revival«, saj so igrico (napisal jo je Ace Mermolja) na Padričah že uprizorili pred skoraj tridesetimi leti (leta 1986). Režiserja sta bila Andrej Ri-smondo in Andraž Mermolja. Vaški otroci (glavno vlogo sta imela Tina Sbar-baro in Nik Calzi) so navdušili številno občinstvo, ki jih je nagradilo s toplim aplavzom. Tudi letos so na Padričah nagradili najlepši svetoivanski venček (ocenjevala jih je fotografinja Alenka Petaros Piccini), ki ga Padričarji obesijo na vhodna vrata. Najlepšega, ki si ga lahko ogledate na kostanju na trgu »na v'se«, je s poljskega cvetja spletla Vojka Gregori Ferluga. Kres je v nedeljo zvečer zagorel tudi na Stadionu 1. maja pri Sv. Ivanu v organizaciji tamkajšnjega SKD Slavko Škamperle. Tudi v tem primeru so, kot je to tradicija, kresovanje združili s kulturno točko, za katero so poskrbeli učenci Osnovne šole Otona Zupančiča, dalje člani otroške gledališke skupine SKD Škamperle in mladi plesalci, za veselo razpoloženje ob kresu, ki je zagorel na nogometnem igrišču nad Stadionom 1. maja, pa je poskrbela harmonika Dušana Kovača. Z nedeljskega kresovanja na Padričah (zgoraj) in pri Sv. Ivanu kroma Kresovanja so priredili še drugod po Tržaškem, kot npr. na openskem Pi-kelcu, kjer že vrsto let prireja kres Sklad Mitja Čuk v sodelovanju s krajevnimi društvi in zbori ter skavti in taborniki Rodu modrega vala. V Boljuncu pa je kresovanje na Jami spadalo v sklop pobud ob 110-letnici domačega SKD France Prešeren Prešerno 110 let, v okviru katerega so pobudniki v nedeljo pripra- bazovica - V 98. letu starosti Tiho je odšla Marija Ražem Pečar Včeraj danes V 98. letu starosti je tiho odšla Marija Ražem Pečar - Tončetova. Od vedno je bila tesno povezana s slovenskim kulturnim društvom Lipa iz Bazovice, saj je bila vnukinja Hrabroslava Ražma, enega od ustanoviteljev in dirigenta Pevskega društva Lipa ter hči pevovodje Srečka Ražma. Pokojnica je zrasla v zavedni in pokončni družini, saj je bil oče zaradi prosvetnega udejstvovanja in ljubezni do svojega naroda med fašizmom večkrat aretiran, zaprt in konfiniran. Da ne bi njegova otroka rasla v tujem okolju, ni hotel zapustiti domačega kraja in se je raje odpovedal državni službi. V zakonu s Pepijem Pečarjem sta se ji rodila sinova Jožko in Tomaž, Marija Ražem pa je bila tudi mlekarica: z avtobusom se je peljala v Trst prodajat mleko. Pokojnica je bila vedno prisotna na vseh vaških prireditvah in se je še pred par leti kljub častitljivi starosti redno udeleževala kulturnih prireditev in večerov, ki jih je priredilo SKD Lipa ali pa tudi druge organizacije. Redno je tudi obiskovala predstave SSG v Kulturnem domu. Še prav mlada se je vključila v pevski zbor, pela v njem dokler je Marija Ražem Pečar lahko mogla in pristopila zopet k zboru Lipa ob koncu sedemdesetih let, ko je društvo praznovalo svojo osemdesetletnico. S ponosom je velikokrat sodelovala na raznih prireditvah oblečena v narodno nošo. Tako je bila prisotna na Kmetijskih dnevih, ki so v Bazovici potekali leta 2010 in kjer je z navdušenjem sodelovala v po-vorki s kmečkim orodjem. Marija Ražem se je rada zadrževala v prijetni družbi, se prav rada posmejala in tudi zaplesala. Pa tudi pripovedovala je veliko, včasih tudi kaj napisala, saj je bila živa priča dolgoletne bazovske zgodovine in tudi društva Lipa. Ohranili jo bomo v trajnem spominu in naj ji bo lahka domača zemlja, ki jo je neizmerno ljubila. »Poletni fotoutrip« se vrača med bralce. Dajte duška svoji fantaziji in fotografski žilici. Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali povežite se na našo spletno stran in nam posvetite enega svojih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. m V nedeljo sta se v Štanjelu poročila Danjel in Eva Želimo vama veliko sreče in veselja na novi življenjski poti. Vsi pri ŠKD Cerovlje Mavhinje Včeraj je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani doktorirala naša sodelavka Zaira Vidau Novopečeni doktorici znanosti iskreno čestita in želi še veliko raziskovalnih uspehov SLORI ¿j Čestitke V Križu se danes Abraham mudi, našo teto TANJO lovi. Ostani v srcu vedno mlada, midva te bova še naprej imela rada. Tako ti kličeva tvoja Danjel in Devan, skupaj z nama pa tudi Jan in vsi tvoji. UMBERTA in ANTONIO AUBER sta praznovala 50 skupnih poročnih let. Še na mnoga srečna leta in skupnega življenja vama želita Vida in Marta. JASNA in DEVAN! Želiva vama veliko ljubezni na skupni življenjski poti. Vida in Marta. U Kino vili pester spored z društvenimi igrami, natečajem ex-tempore, nastopom harmonikarja Marka Hatlaka in domače moške pevske skupine Fantje pod Lat-nikom. Kresovanje je pred cerkvijo v Šti-vanu priredilo tudi društvo Timava, ki je za to priložnost povabilo kabaretist-ki Irene Pahor in Tatjano Malalan, prav tako je pri kalu v Šempolaju kresovanje priredilo domače SKD Vigred. Danes, TOREK, 25. junija 2013 HINKO Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 22.22 in zatone ob 7.44 Jutri, SREDA, 26. junija 2013 STOJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 2 km na uro seve-ro-vzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,4 stopinje C. Pojdite torej na počitnice s Primorskim! AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.10 »Star Trek - Into the Darkness«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »To be or not to be«. ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »Marina Abramovic - The artist is present«. CINECITY - 16.30, 19.05, 21.40 »La mi-gliore offerta«; 20.15 »Bolshoi - Romeo e Giulietta«; 16.30, 19.10, 21.50 »Into the Darkness - Star Trek«; 16.00, 18.05 »After Earth - Dopo la fine del mondo«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Dream Team«; 16.00, 18.50, 21.40 »L'uomo d'acciaio«; 17.30, 20.40 »L'uomo d'acciaio 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Cha Cha Cha«. FELLINI - 18.20 »Paulette«; 19.50 »Tutti pazzi per Rose«; 21.40 »Nien-te puo fermarci«; 16.45 »Epic«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Stoker«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Passioni e desideri«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.10 »Čas po zemlji«; 16.05 »Izhod«; 16.15, 20.40 »Jekleni mož«; 18.30, 21.20 »Jekleni mož 3D«; 18.00, 20.20 »Mojstri iluzij«; 18.20 »Pošasti z univerze«; 15.20, 16.10, 17.40 »Pošasti z univerze 3D«; 21.15 »Prekrokana noč 3«; 16.30 »Skrivnostni varuhi gozda 3D«; 16.00 »Skrivnostni varuhi gozda«; 19.00, 21.25 »Svetovna vojna Z«; 20.30 »Svetovna vojna Z 3D«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Quello che so sull'amore«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.10 »L'uomo d'acciaio«; 19.30, 22.00 »L'uomo d'acciaio 3D«; Dvorana 2: 18.30, 22.15 »After Earth«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cha Cha Cha«; Dvorana 4: 16.30, 20.10 »Il fon-damentalista riluttante«; 16.20, 18.00 »Monsters & Co. 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.40 »L'uomo d'acciaio«; Dvorana 2: 18.10, 21.30 »L'uomo d'acciaio 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.00 »Passioni e desideri«; 22.00 »L'uomo d'acciaio«; Dvorana 4: 18.00, 21.00 »Star Trek -Into the Darkness«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Cha Cha Cha«. 0 Mali oglasi 27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3270538277 ali 040-910393. 44-LETNIK išče katerokoli delo. Tel. št.: 340-8356877. DIATONIČNO HARMONIKO rutar cfb, odlično ohranjeno, prodam Tel. št.: 389-9651104. IŠČEM ZAPOSLITEV kot hišna pomočnica ali za nego, pomoč in varstvo starejših oseb z izšolanim znanjem (medicinska sestra). Tel. št.: 00386-51342078. PRODAM mitsubishi L200 double cab, letnik 2003, 100.000 prevoženih km. Tel. št.: 040-208271. PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za zavod Z. Zois v Trstu in Gorici ter za humanistični znanstveni in klasični li-cej v Gorici. Tel. št.: 040-208002. PRODAM diationično štirivrstno harmoniko novak v odličnem stanju, uglašena na c, f, b in g za 1200,00 evrov. Tel. št.: 335-8123791. PRODAM staro hišo z vrtom v Škednju. Tel. št.: 333-4863968. SKUTER MALAGUTI f15, 50 kubikov, v dobrem stanju prodam. Tel. št.: 040291479 ali 331-3901302. S Poslovni oglasi H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo potekal dan odprtih vrat za otroke 1. leta vrtca v š.l. 2013/14 v sledečih dneh: vrtec Ubald Vrabec-Bazovica: po želji staršev od ponedeljka do petka, od 10.00 do 11.30; vrtec Elvira Kralj - Trebče: danes, 25. junija, od 10.00 do 11.30; vrtec Marjan Štoka - Prosek: v sredo, 26. junija, od 10.30 do 11.30. SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na in-fo@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (tor-čet, 10.00-12.00). SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slo-vik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). IH Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. BANDI DAVORIN je odprl osmico v Pre-benegu št. 91. Vabljeni. Tel. št.: 040231865. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni! DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040299450. OSMICO je Skupek odprl v Koludrov-ci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-2296038. PRI STRŠINOVEH NA COLU smo odprli osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 328-5669345. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040-208451. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. / TRST Torek, 25. junija 2013 7 d3 Lekarne □ Obvestila Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. junija 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija -Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 - 040 308248. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo od 2. do 9. avgusta. Ogledali si bomo veliko zanimivosti. Informacije in prijave: Dušan 00386-70407923 ali elektronska pošta: dusan.pavli-ca@siol.net. KLUB PRIJATELJSTVA sporoča izletnikom v Celje, da je odhod avtobusa v sredo, 26. junija, s Trga Oberdan ob 7.30, z Opčin pri zadnji tramvajski postaji pa ob 7.45. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 8. do 15. septembra letovanje v Rimini za občane s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki so dopolnili 60. leto. Vpisovanje bo v Anagrafskem uradu do petka, 28. junija. Urnik: torek-petek od 8.30 do 12.15; ob sredah tudi od 14.30 do 16.45. OMPZ BARAGA vabi v ponedeljek, 8. julija, na romarski izlet na Sv. Višar-je in Belopeška jezera. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123. Tmedia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. julija do 31-avgusta 2013 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 I. nadstropje-TRST OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.0018.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Predvideni ekspresivni delavnici sta Metuljevo drevo in Barvani zamaški. Info na tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00. ELIC-SINTESI Umetniška šola za otroke obvešča, da bodo likovne delavnice za otroke »Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami« z umetnikom Leonardom Calvom in Alenko Deklic potekale: od danes, 25. do 28. junija, 9.00-11.30 na Opčinah, Villaggio del Fanciullo; od 2. do 5. julija, 9.00-11.30 v Miljah. Info na tel. 040-774586, 338-3476253, 333-4784293. Delavnica umetnosti in ustvarjalnosti v naravi z akademskim umetnikom Leonardom Calvom pa bo potekala od 8. do 11. julija ter od 15. do 18. julija, 10.00-11.30 na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b. Info na tel. 040-774586 ali 3334784293. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal danes, 25. junija, ob 20.15 na svojem sedežu, Doberdobska ul. 20/3. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 25. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja; v petek, 28. junija, od 20.30 pa bo v Križu, v bivšem Ljudskem domu, tovari-ško srečanje ob zaključku sezone. DEŽELNI SVET SSO je sklican za sredo, 26. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v prostorih Marijanišča na Opčinah. IZREDNI OBČNI ZBOR SSO je sklican za sredo, 26. junija, ob 18.00 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v prostorih Marija-nišča na Opčinah. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. junija, ob 10. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v čitalnici Feiglove knjižnice v Gorici (KB center). Dnevni red: predsedniško poročilo o delovanju v l. 2012; predstavitev načrtov za l. 2013; predstavitev dejavnosti po oddelkih; predstavitev obračuna 2012 in proračuna 2013; poročilo nadzornega odbora; odobritev načrtov, obračuna in proračuna; razprava in razno. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski Tradicionalni poletni center, ki se bo odvijal od 1. do 26. julija pri Domju, potekala v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure), do srede, 26. junija. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. Dodatne informacije na tel. št. 040-8329 281/239 ali scuo-le-solstvo@sandorligo-dolina.it. AŠD POLET vabi na 45. redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 27. junija, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem na kotalkališču na Pikelcu, Repentabrska ulica na Opčinah. Sledila bo skromna zakuska. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se bo vadba nadaljevala v juniju ob torkih od 19. do 20. ure ter ob četrtkih od 18. do 19. ure. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi radi brezplačno poskusili pilates vadbo. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo potekal v petek, 28. junija, ob 18. uri v Ul. Montecchi 6 (3. nadstropje). ZKB - ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane in stranke na predavanje »Lymska borelioza« v sodelovanju s Centrom za Lymsko bore-liozo tržaške bolnišnice Ospedale Maggiore, ki bo v petek, 28. junija, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Op- činah. Vsak udeleženec bo brezplačno prejel informativno brošuro. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - poletni solsticij« v soboto, 29. junija, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapeutka dr. Lucia Lorenzi. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. št. 347-4437922 ali 334-7520208. ČEBELARSKI KONZORCIJ za tržaško pokrajino obvešča, da bo v juniju ob petkih odprt sedež v Repnu št. 20, od 17.30 do 19.30 za informacije in obvezne prijave panjev. KRU.T obvešča, da deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 30. junija, ob 18. uri na srečanje in družabnost z zlatomašni-kom Francem Vončino. Srečanje bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29). TABORNIKI RMV sporočajo, da je rok oddaje prijav za akcijo Nazaj... v taborniški raj podaljšan do nedelje, 30. junija. Prijave zbiramo na taborniski-raj@gmail.com ali tel.: 339-4120289 (Andrej), 335-5316286 (Veronika) in 349-3887180 (Gabrijel). JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Od ponedeljka do petka 13.00-18.00: 1.-5. julij; 15.-19. julij; 29. junij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpis in info.: pon., sre. in pet. 9.00-13.00, sob. 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yc-cupa.org, www.yccupa.org. POLETNA DELAVNICA SKD VIGRED bo od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, »V naravi se radi igramo! Z igro, petjem, glasbo, plesom, itd... se skupaj naučimo kako lahko za bolj zdravo in čisto okolje tudi mi otroci poskrbimo« za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo, na pokritem prostoru pod vrtcem v Šempolaju. Urnik: od 7.45 do 13.30. Prijave in info na tajnistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580. SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v drugem sklicu dne 1. julija, ob 19. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Člani lahko brezplačno parkirajo na parkirišču banke. ŠOLA POLETNEGA OBREZOVANJA: 6 ur tečaja pod mojstrsko taktiko izvedenke Nataše Riggi. Spoznali boste osnovne tehnike zelenega obrezovanja sadnih dreves ter šli v vrt in se sami preizkusili v obrezovanju - direktno v sadovnjaku v živo! Uvod v šolo obrezovanja bo 1. julija, ob 18.00. Prijave na Ad formandumu v Trstu (Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org). MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na drugi glasbeni poletni center namenjen otrokom od 6. do 14. leta, ki se bo odvijal v bivših kuhinjah Miramarskega gradu v tedenskih sklopih do 5. julija. V okolju Miramarskega parka se bomo učili petja in odrske umetnosti z igro! Vsaki petek bo zaključna prireditev v prestolni dvorani v gradu. Informacije: 349-7730364 in 3471621659, info@accademialiricasan-tacroce.com. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih namenjene osnovnošolcem, ki znajo plavati. Poskrbljeno: jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.00-17.00: 8.-19. julij; 22. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.0018.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. ORATORIJA NA KONTOVELU v priredbi OMPZ Baraga bosta potekala od 15. do 19. julija in od 22. do 26. ju- lija. Vodili ju bodo mladi, strokovno usposobljeni animatorji iz Slovenije. Oratorijski program vsebuje vzgojno izobraževalne delavnice in igre. Vabljeni dijaki nižjih srednjih šol, učenci iz osnovne šole in otroci zadnjega letnika vrtca. Istočasno bo za študente in dijake višjih šol potekal praktični tečaj vodenja mladinskih skupin. Za udeležbo se javite čim prej pri sestri Angelini, tudi na tel. št. 347-9322123. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.0012.00 ter ob sredah in petkih 18.0020.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsi-rena.it; www.tpkcntsirena.it. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 340-6445370, karinmala-lan@gmail.com. 40-LETNIKI se bomo zbrali na večerji z glasbo v soboto, 21. septembra. Če si letnik 1973, si zabeleži datum, podrobnosti za prijavo bomo sporočili! 0 Prireditve PREDSTAVITEV ŠTUDIJE prof. Martina Jevnikarja Slovenski avtorji v Italiji, ki jo je uredila in dopolnila prof. Marija Cenda, ob 100-letnici avtorjevega rojstva pa založilo Ciljno začasno združenje Jezik-Lingua, bo danes, 25. junija, v dvorani Narodnega doma v Trstu v Ul. Filzi 14. O njej bosta spregovorili urednica in prof. Marija Pirjevec. Začetek ob 17. uri. SKD BARKOVLJE, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi danes, 25. junija, na Pozdrav počitnicam. Nastopili bodo mladinci Glasbene Kambrce, ki jih vodi Aleksandra Pertot, ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta. Začetek ob 20. uri. KRIŽ - ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo vabita na praznovanje kriških zavetnikov. V sredo, 26. junija, ob 20. uri v Slomškovem domu otvoritev razstave »Kriški tbe-ti - kriška noša včeraj in danes« - kurator ga. Marta Košuta (urnik: od 27. do 30. junija 17.30-19.30; 30. junija tudi po procesiji). V soboto, 29. junija (slovesnost sv. Petra in Pavla), ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna evha-ristija; slovesno somaševanje vodi msgr. Alojz Uran, upokojeni ljubljanski nadškof. V nedeljo, 30. junija (zunanja slovesnost kriških zavetnikov), ob 9.30 v župnijski cerkvi slovesna ev-haristija; sledi procesija po vaških ulicah (odpade v slučaju neprimernega vremena) in družabnost v Slomškovem domu. Slovesnost vodi g. Anton Bedenčič SDB, škofov vikar za Slovence, ki letos praznuje 40. obletnico mašništva. CAMINO DE SANTIAGO DELLA NORTE: v četrtek, 27. junija, bo Loredana Kralj pripovedovala o svoji prehojeni izkušnji, v organizaciji SKD France Prešeren iz Boljunca. Večer, s pričet-kom ob 21.00, se bo odvijal na dvorišču društvenega bara na G'rici, v primeru slabega vremena pa v društveni dvorani v občinskem gledališču v Boljuncu. Toplo vabljeni. SKD TABOR, Prosvetni dom Opčine -Poletje pod kostanjem: četrtek, 27. junija, Pihalni orkester Ricmanje »Poletni operni večer... in ne samo« (solisti: Monica Cesar - sopranistka, Pierpaolo Cappuccilli - baritonist; dirigent - Aljoša Tavčar); četrtek, 4. julija, film v italijanščini »Il lato positi-vo« (režija David O. Russell); petek, 12. julija, kabaretni večer »Koomics Cool« (Flavio Furian in Maxino s tečajniki kabaretske delavnice); četrtek, 18. julija, koncert keltske glasbe Gi-rotondo d'Arpe »Wandering harps«. Začetek ob 21. uri, v slučaju slabega vremena bodo večeri v dvorani. ANPI-VZPI, ANED, ANPPIA, Ženska koordinacija CGIL, UDI-ZŽI iz Trsta in Milj ter Sv. Ivan-Kolonja - Odbor za počastitev padlih v osvobodilnem boju vabijo na počastitev spomina na Almo Vivodo. Svečanost bo ob 70-le-tnici njene mučeniške smrti na Ul. Pindemonte pred obeležjem, ki nas spominja na prvo padlo partizanko v Italiji v petek, 28. junija, ob 11. uri. KD RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRI-MORJA vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v petek, 28. junija, v domu Alberta Sirka v Križu ob 20. uri v drugem sklicanju. Prisotni si bodo ogledali prostore muzeja. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 28. junija, ob 20. uri na odprtje fotografske razstave »Vidiki« goriške fo-tografinje Loredane Prinčič. Avtorico in dela bo predstavila umetnostna kri-tičarka Lorella Klun. Za glasbeni intermezzo bo poskrbela gojenka GM Paola Gregoric na harfo. Prisrčno vabljeni! ARTEDEN/13 - V prostorih ŠKC v Lo-njerju bo od 16. do 18. ure na ogled razstava »Prostor« v soboto, 29. in v nedeljo, 30. junija. Toplo vabljeni! KD VESNA, AŠD MLADINA IN AŠD VESNA vabijo na vaški praznik, ki bo v Križu pod nogometnim igriščem v soboto, 29. junija (igrajo Kraški Ovčarji) in v nedeljo, 30. junija (Ansambel Nebojsega). Delovali bodo dobro založeni kioski. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vljudno vabi na koncert kla-pe Lungomare z Umaga v soboto, 29. junija, ob 20.30 na odprtem prostoru ob srenjski hiši v Gročani. SLOVESNA OTVORITEV STARINSKEGA STUDENCA »Sačka« v Dolini pri Trstu, na domačiji družine Marjana Gropajca, bo v soboto, 29. junija, ob 18. uri. Med slovesnostjo bo nastopil MPZ V. Vodnik in Trio Manin; povezuje Franci Črne. Po slovesnosti ob 21. uri jubilejni open air koncert Marka Manina in Hišnega ans. Avse-nik na osrednjem trgu v Dolini. VELIKI JUBILEJNI KONCERT Marko Manin & Hišni Ansambel Avsenik ob 5. obletnici Trija Manin v Dolini pri Trstu v soboto, 29. junija, ob 21. uri na osrednjem trgu »Gorica«. Nastopajo: Marko Manin - Trio (IT), Hišni Ans. Avsenik (SLO), pevec Nace Jun-kar (SLO), ansambel Orig. Burggr fler Buam (A), duo Martin & Andreas (A), humoristki Rita & Helena (IT), Godba na pihala Breg (IT), povezovalec Franci Černe (SLO). Potekala bo predstavitev novega Maninovega jubilejnega cd-ja »Poklon Slavku Avse-niku 2«. Pred koncertom bodo delovali kioski. Vstop prost. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ, ob praznovanju 100-letnice godbe, vabi na »Jubilejni koncert« na vrtu Ljudskega doma v Treb-čah v nedeljo, 30. junija, ob 20. uri. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji JSKD in ZSKD bo v nedeljo, 7. julija, ob 20. uri na vrtu sedeža SKD Barkovlje. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Doberdob in Godbeno društvo Viktor Parma-Trebče. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 vabita v društveni bar n' G'rico na ogled razstave fotografij »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«. Prispevki Ob priliki Kresovanja daruje Jelka Bak 50,00 evrov za KD Slovan s Padrič. V spomin na drago teto Marijo Jazbec vd. Ferluga darujejo Silvana, Silvio in Elisabetta Tauceri 50,00 evrov, Anna, Claudio in Paolo Tauceri 50,00 evrov, Antonietta, Enzo in Daniela Tauceri 50,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. Daniela, ob izgubi dragega očeta LIVIA izrekava tebi in družini iskreno sožalje. Jasna in Devan 8 Torek, 25. junija 2013 TRST / slovensko deželno gospodarsko združenje - Sekcijski občni zbor Slovenske gostince bo v še naprej vodila Paola Živic V sredo, 12. junija, so se člani sekcije gostincev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju zbrali na svojem sekcijskem občnem zboru v restavraciji Križman v Repnu. Ob priložnosti je predsednica sekcije Paola Živic podala svoje poročilo, ki je zaobjelo glavna dogajanja zadnjih treh let. Poleg nekaterih promocijskih in sindikalnih dejavnosti, ki so že postale stalnica delovanja sekcije, kot je pobuda Okusi Krasa, je v svojem poročilu poudarila sodelovanje pri delovnih omizjih o turizmu (skupaj s sorodno organizacijo Confcom-mercio) in za ločeno zbiranje vlažnih odpadkov v sklopu tržaške občine. S kolegi FIPE-ja je bila sekcija tudi soudeležena pri snovanju novega pravilnika za zabave v tržaški občini. Pred kratkim pa se je udeležila sestankov s pristojnim občinskim odbornikom glede problematike koncesij javnih površin. Po poročilu so se zvrstile ostale točke na dnevnem redu, med katerimi izvolitev novega odbora sekcije. Predsednica je predstavila seznam potrjenih odbornikov in odbornic, katerim so dodali nekaj novih imen. Sledilo je glasovanje, na katerem je bila lista izvoljena. Za nov triletni mandat je bila potrjena za predsednico sekcije Paola Živic. Novi odbor sestavljajo: Divna Čuk, Tjaša Devetak, Simon Doliach, Michela Do-menis, Katja Fabrizi, Kristjan Ferfoglia, Pierpaolo Gustini, Elvis Guštin, Sergij Husu, Marko Kariš, Damjan Kuzmič, Boris Markovič, Jure Prescheren, Satko Sardoč, Niko Tenze in, kot rečeno, predsednica Paola Živic. Petra Kukanja, SDGZ Gostinci SDGZ na zasedanju v restavraciji Križman v Repnu dolina V soboto veliki jubilejni koncert Trio Marka Manina in Hišni ansambel Avsenik zkb - Predavanje v petek na Opčinah Kako se soočati z Lymsko boreliozo V soboto, 29. t. m., se bo na velikem trgu v Dolini odvijal jubilejni Open Air koncert ob 5. obletnici ustanovitve tria Marka Manina. Priznani tržaški harmonikar bo tudi premierno predstavil novi jubilejni CD "Poklon Slavku Avseniku št. 2". Številni nastopajoči, bodo nastopili točno na istem mestu, kjer je v daljnih 50-tih letih prejšnjega stoletja premierno nastopil v Italiji ansambel Bratov Avsenik in privabil preko sedem tisoč poslušalcev. Nastopili bodo: Marko Manin s svojim triom, v katerem igra kitaro večletni in zadnji kitarist omenjenega ansambla bratov Avsenik Renato Verlič in basist Sašo Nunar ter Maninova studijska zasedba, v kateri igra klarinet bivši član ansambla bratov Avsenik prof. Vito Muže-nič in trobento Timotej Štritof. Igral bo tudi Hišni Ansambel Avsenik; slednji je bil ustanovljen leta 1999 na pobudo Slavka in Gregorja Avsenika ter Marjana Legata. Prvotno je bilo delovanje ansambla usmerjeno v kvalitetno izvajanje Avsenikove glasbe v dvorani Pod Avsenikovo marelo. Z ansamblom je nekaj časa sodeloval tudi Slavko Avsenik. Zaradi odličnega izvajanja Avsenikove glasbe je ansambel začel redno koncertirati in nastopati tudi izven praga domače hiše. V hišnem ansamblu Avsenik igrajo še nekateri zadnji člani originalnega ansambla bratov Avsenik; deluje tudi pevski tercet. Na koncertu bo nastopili še priznani slovenski pevec Nace Junkar, ki je bil večkratni zmagovalec slovenske popevke. Poznamo ga tudi iz različnih duetov s Heleno Blagne in Otom Pestnerjem. Na koncertu bodo zazveneli tudi inštrumenti obetavnega južnotirolskega ansambla Orig. Burggrafler Buam, ter harmonikarski duet deželnega tirolskega prvaka Martina Haspingerja. Za humoristično točko bosta poskrbeli kabaretistki Rita & Helena (Tatjana Turko in Valentina Strain). Igrala bo tudi domača godba na pihala "Breg". Koncert bo povezoval priznani moderator Franci Černe. Koncert organizira Kulturna ustanova Josip Pangerc v sodelovanju z Občino Dolina in SKD Valentin Vodnik. Generalni pokrovitelj jubilejnega koncerta je podjetje Miot S.r.l. Zadružna kraška banka prireja za svoje člane in stranke zanimivo in koristno predavanje o Lymski bore-liozi. Srečanje je povsem aktualno, saj smo v Trstu pred kratkim zabeležili prvi primer meningoencefalitisa povzročenega od klopa. Predavanje bo potekalo v sodelovanju s Centrom za Lymsko bolezen glavne tržaske bolnišnice Ospedale Maggiore - Centro Regionale di riferimento per la ma-lattia di Lyme in bo na sporedu v petek, 28. t. m., z začetkom ob 18.30 v zazstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Srečanje bosta vodila direktor dermatološke klinike prof. Giusto Trevisan in zdravnica dermatoloske klinike iz Trsta dr. Valentina Perkan, ki bosta udeležencem spregovorila o nevarnosti ugriza klopa, prek katerega se prenašajo nekatere nevarne bolezni, pri nas predvsem Lymska borelioza. Vsak udeleženec bo na srečanju brezplačno prejel informativno brošuro s koristnimi in praktičnimi nasveti, kako preprečiti ugrize klopov in kaj storiti, če te klop piči. Pobuda potrjuje navezanost banke na teritorij. Tokratno srečanje bo imelo očitno pomembno socialno vlogo, saj namerava prispevati k boljši osveščenosti prebivalstva o pomembni zdravstveni problematiki. Marko Manin V Narodnem domu o študiji prof. Martina Jevnikarja Danes bodo v dvorani Narodnega doma v Ul. Filzi 14 ob 17. uri predstavili študijo prof. Martina Jevnikarja Slovenski avtorji v Italiji, ki jo je uredila in dopolnila prof. Marija Cenda, ob 100-letnici avtorjevega rojstva pa založilo Ciljno začasno združenje Jezik-Lingua. O publikaciji bosta spregovorili urednica in prof. Marija Pirjevec. Pomoč sirskim beguncem Jutri bo iz tržaškega pristanišča proti Siriji z ladjo odplula pomoč ljudem v begunskem taborišču Atma na meji s Turčijo, kjer trenutno živi 22.000 oseb, od katerih štiri tisoč otrok. Pobudnik človekoljubne akcije je nepro-fitno združenje @uxilia, ki bo tako sirskim beguncem poslalo otroške obleke, obutev, nogavice, vse potrebno za dojenčke, mleko v prahu, otroške piškote in trideset bolniških postelj, poleg tega bodo v taborišču uredili tudi manjši kino. O pobudi bodo predstavniki združenja @uxilia govorili danes ob 10. uri v prostorih bivše policijske kasarne v Devinu. Ghirardijeva knjiga o taroku Tržaški fizik Giancarlo Ghirardi je pred nedavnim pri založbi Aracne objavil knjigo »I tarocchi periodici«. Knjigo bodo predstavili danes ob 18. uri v knjigarni Ubik v Tergesteju. Z avtorjem se bo pogovarjala novinarka Cristina Serra. Pobude v knjigarni Lovat V knjigarni Lovat bo danes ob 18. uri znani radijski voditelj Luca Bianchini predstavil svoj najnovejši roman Io che amo solo te. Jutri bo ob isti uri zmagovalka televizijske kuharske oddaje Masterchef Italia Tiziana Stefanelli predstavila svojo knjigo Avvocato in cucina. Le ricette di unavventuriera del gusto. V četrtek pa bo ob isti uri Laura Famulari predstavila eksperimentalni roman In territorio nemico, ki ga je ustvarilo kar 115 piscev. Danes zaprtje razstave Typos Na Postaji Rogers na tržaškem nabrežju bodo danes zaprli razstavo Typos, ki so jo bili postavili v spomin na preminulega grafika in fotografa Marca Stulleja. Ob 19. uri bo srečanje o grafiki in znanosti z ozirom na delovanje revije Asimmetrie. Govorila bosta oblikovalec Roberto Duse in prvi urednik revije Asimmetrie Andrea Vacchi. šempolaj Poletna delavnica SKD Vigred SKD Vigred prireja od ponedeljka, 1. julija, do petka, 5. julija, poletno delavnico »V naravi se radi igramo! Z igro, s petjem, z glasbo, s plesom in še ... veliko drugim, se skupaj naučimo, kako lahko za bolj zdravo in čisto okolje tudi mi poskrbimo!« Delavnica bo potekala na šolskem dvorišču v Šempolaju oz. na pokritem prostoru pod vrtcem (vhod pri cerkvi), njeni mentorji pa bodo Kim Furlan, Jelka Bogatec, Serena Picco in Aljoša Saksida. Delavnica je namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Otroci bodo v enem tednu spoznali razna glasbila, se naučili novih pesmi in plesov ter skupaj sestavili nove pravljice, preiskusili se bodo lahko v gledališki dejavnosti ter spoznali, kako lahko tudi sami pripomorejo h čistejšemu in bolj zdravemu okolju. V petek, 5. julija, bo ob 14. uri zaključni nastop vseh udeležencev poletne delavnice. Prijave zbirajo po elektronski pošti na naslovu tajnistvo@skdvigred.org oz. 3803584580. milje - Otroški vrtec Mavrica Starši na lastno pest in z lastnimi sredstvi uredili nov prostor za vrtec Starši otroškega vrtca Mavrica v Miljah so presenetili otroke s hvalevredno pobudo. Preuredili so jim prostor, ki ga je nekoč uporabljalo društvo Slovencev miljske občine Kilijan Ferluga. Z lastnimi finančnimi sredstvi in prostovoljnim delom so prenovili in preuredili prostor, ki bo služil za izvajanje didaktičnih dejavnosti, za vodeno in prosto igro ter počitek. Otroci, vzgojiteljice in ostalo osebje se iz vsega srca zahvaljujejo staršem in vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k realizaciji te pobude. / MNENJA, RUBRIKE Torek, 25. junija 2013 9 PISMA UREDNIŠTVU Dopolnilo k članku Dovolite mi, da poročilu o predstavitvi študije Nine Lončar o ko-minformu, ki ste ga objavili v petek, 14. t.m., dodam še nekaj misli. Nekatere sem tudi iznesla na zelo dobro obiskanem večeru v Knjižnici Pinka Tomažiča in tovarišev z željo, da bi mlajši poslušalci, in bralci nasploh, boljše razumeli tisto tragično obdobje ne le za Slovence v coni A, ampak za ves tržaški delavski razred. Knjiga Kominform in tržaški Slovenci je resno zasnovana in točno odgovarja podnaslovu: Odnosi med komunisti v coni A STO 1949-1952. Vendar nobenega zgodovinskega dogodka ne moremo povsem razumeti, če ga ne umestimo v širši kontekst časa. Le tako dobimo celostno podobo obdobja, ki ga želimo obravnavati. Seveda, imamo tudi bogato literaturo o tem vprašanju, celostne študije pa, ki bi tudi z intervjuji tedanjih prič osvetlila to obdobje, še nimamo. Zgodovinarje čaka torej nadaljnje delo. Zakaj se raziskava Lončarjeve konča z letom 1952, saj smo se bivši kominformisti in titovci še dolgo kar naprej zmerjali. Nekaj pa se je le premaknilo. Tistega leta so komin-formisti, titovci in belčki (tako smo namreč imenovali somišljenike Demokratske stranke) skupno podpisali spomenico ZVU, s katero so vse slovenske kulturne organizacije opozorile na nujnost, da se v središču mesta in z javnimi sredstvi zgradi Osrednji kulturni dom za potrebe tržaških Slovencev in Hrvatov. Prepričana sem, da je bil to dokaz, da je zdrava pamet, predvsem kulturnikov, načela še vedno zelo ostra ideološka stališča vseh treh tedanjih političnih komponent. Prevladala je zmožnost dialoga, ki se je boleče nadaljeval - in povzročal, seveda, notranje konflikte v strankah -, a je vendar pospešil pomiritev, čeprav so posledice boja segle v 60. leta in še dalj. V istem duhu lahko beremo v Ljudskem koledarju za leto 1953 sledeči zapis Staneta Bidovca: »Težko stanje, v katerem se nahajamo danes tržaški Slovenci, in še mnogo težje, v katerem sta slovenski narodni manjšini pod Italijo in Avstrijo, narekujejo vsem Slovencem brez razlike svetovnega nazora in politične pripadnosti, da začnemo dosledno in odločno enotno akcijo v obrambo naših narodnih pravic, da s tem preprečimo nastopajočo narodno agonijo in - v primeru naše brezbrižnosti - neizogibno narodno smrt.« Navezanost na SZ je bila prav gotovo prvi razlog, da je večina Slovencev kakor tudi večina italijanskega in slovenskega delavstva podprlo resolucijo informbiroja. Vendar ni bil edini. Kateri so bili drugi vzroki, nam lahko povedo le pričevanja žal danes že maloštevilnih ljudi, ki so to dobo bolj ali manj aktivno doživljali pa tudi onih, ki so jo pasivno sprejemali, kajti kominform je bil za številne tako Slovence kot Italijane, ki so bili takoj po osvoboditvi aktivni, tudi priložnost, da so ostali ob strani. Prav tako so dragoceni spomini tistih, ki so nas že zapustili. Avtorica monografije je v intervjuju za slovenski Radio in Tv dejala, da so vprašani pričevanje odklonili. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo je bil vprašan. Šola in prosvetna društva. Za osvetlitev te boleče teme je potrebna temeljita raziskava o spreminjajočem se stanju na posameznih šolah in v društvih. Glede upada vpisov v naše šole je Spetič nanizal nekaj elementov, vendar je tematika zelo pisana in različna glede na kraj oziroma vas, predmestje ali mesto Trst. Brez resne raziskave bomo še naprej govorili le na splošno. Tudi ne drži, da je tedanje kulturno delovanje za- mrlo, kakor ne drži, da so društva SHPZ in SHLP tekmovala med seboj le zaradi kominforma. Tudi za to je potreben kontekst. Mimo hladne vojne, ki smo jo na Tržaškem še posebno občutili, saj je bil STO na pre-pišnem koncu Evrope, ni bila zanemarljiva tudi vpetost tržaške Cerkve v politično dogajanje: škof Santin je npr. v novoletni in svetoletni pridigi prepovedal branje Primorskega dnevnika in drugih demokratičnih listov. Župnik na Repentabru, npr. ni blagoslovil odkritja spomenika padlim v NOB, ker se je skliceval na izobčenje komunistov iz Cerkve. Prav tako so župniki v svojih pridigah odvračali otroke od udeležbe na 1. pionirskem dnevu na štadionu 1. maja. Na drugi strani je kmalu zatem Odbor za obrambo italijanstva Trsta, pod predsedstvom župana Bartolija, dajal duška iredentističnim manifestacijam. In kaj naj rečemo o pisanju Demokracije (marca 1949): »Brezmejno je gorje, ki ga je nasul Slovencem v splošnem, Primorcem pa še posebej, komunizem z ustanovitvijo OF.« V Slovenski demokratski zvezi je antikomunizem segal tako daleč, da so v Gorici usmerjali svoje volivce, naj glasujejo za KD. Navajam vse to, ker menim, da bo samo nadaljnja resna raziskava omogočala realno sliko tistega obdobja, ki je povzročilo toliko gorja. Če se tega dela nihče ne bo lotil, bo tudi ta, sicer dobrodošla monografija, postala snov za strumentalizaci-jo v luči še vedno prisotnega proti-komunizma. Stanka Hrovatin Zapostavljena slovenščina V preteklih dneh je v nekdanji tržaški ribarnici potekal dogodek Trieste Maremorje Vitovska. Kdor bo obiskal spletno stran dogodka, bo zaman iskal slovensko besedo. Ta je prisotna samo v logu oz. imenu pobude, pa še to ne dosledno, saj vključuje besedo 'morje', ne pa tudi slovenskega imena našega mesta. Poraja se nama torej dvom, ali se je črka 'k' v imenu vinske sorte tam znašla povsem naključno. Dogodek bi se lahko imenoval kar Trieste Mare Vitosca. Martin Lissiach, Jaruška Majovski Stališča tajnika PD/DS Štefana Čoka glede STO Z veseljem nudim nekaj informacij kolegu tajniku PD/DS v zvezi s problematiko STO in Luke Trst. Mimo hudomušnih pripomb, ker ironija do političnih konkurentov ne prinaša vedno rezultatov, menim, da gre za resne zadeve, saj so odločilne za usodo par sto tisoč ljudi, njihovega dela in prihodnjega razvoja. Nakazal bom le pravne podatke obeh zadev, sicer v skrajšani obliki, sem pa na razpolago za vsako nadaljnjo soočanje. Mirovna pogodba iz leta 1947, ki je postala notranji zakon italijanske države z ratifikacijo parlamenta, je zaključila drugo svetovno vojno in je Italiji postavila nove državne meje, znotraj katerih ni mogoče najti ozemlja pokrajine Trst, ki bi moralo postati Cona A Svobodnega Tržaškega Ozemlja, medtem ko je Cona B obsegala območje, ki je danes vključeno v ozemlje Slovenije in Hrvaške. Torej, na tem območju Italiji ni bila nikoli priznana suverenost. Leta 1954, zaradi znanih krajevnih dogodkov, so Združene države Amerike, Velika Britanija, Italija in Jugoslavija sklenile Londonski Sporazum, ki jemlje na znanje, da v danem obdobju ni bilo mogoče v celoti uresničiti STO-ja, zato se je da- lo v upravo italijanski vladi Cono A STO-ja, jugoslovanski vladi pa Cono B. Uprava vlade ne pomeni nikakor, da ima država na tem ozemlju suverenost, gre za fiduciarno upravo, ki je znano sredstvo v mednarodnem pravu, katerega je Velika Britanija pogostokrat uporabila..Zato ni bilo potrebno, da je italijanski parlament odobril Londonski Sporazum, saj ni predvideval sprememb državnega ozemlja (80. člen Ustave). Z Osimskih sporazumom sta si Italija in Jugoslavija medsebojno priznali suverenost nad Conama A in B STO-ja, vendar brez mednarodne potrditve tega sporazuma s strani drugih držav, ker sta ga potrdila samo parlamenta dveh zainteresiranih držav. Ob priznanju novih držav Slovenije in Hrvaške leta 1991, so se države v svetu seznanile s tem, da je bila nekdanja Cona B STO-ja vključena v njune meje in pod mjuno suverenost, tako da se zanjo ne postavlja več vprašanje oživitve v drugih oblikah. Govoriti zato o Coni B STO-ja po letu 1991 je napačno in iz pravnega vidika zgrešeno. Enako pa ne velja za Cono A STO-ja, ki je ostala pod upravo italijanske vlade, ki jo niso druge države priznale, razen Jugoslavije in njenih naslednic, kot del suverenosti italijanske države. Potem ko se je celih 60 let polnilo glave krajevnega prebivalstva z italijanskim iredentizmom, s »posebno« italijansko pripadnostjo Trsta, s Trstom »caraalcuore degli Italiani«, itd., so nekateri ugotovili, da Italija ni izpolnila mednarodnih obveznosti, ki jih je sprejela z Mirovno Pogodbo iz leta 1947 (ne gre, žal, za izjemo, ampak za navado), saj je zlorabila pooblastila, ki so ji podelili na mednarodni ravni. Zato se danes zahteva poseben status, ki pa ima pravno podlago. Ker v mednarodnem pravu ne obstaja »priposestvovanje suverenosti«, ampak samo praksa, ki pa mora dobiti pravno podlago v mednarodnih dogovorih, ni mogoče istovetiti Trsta z Gorico, Vidmom, Rimom in Milanom. Tudi ni naključje, da statut dežele FJK v drugem členu pravi, da Deželo FJK sestavljajo pokrajini Videm in Gorica (pokrajina Pordenon je nastala po letu 1963) ter šest občin na območju Cone A STO-ja. Kar se pa tiče STO-ja, moramo povedati, da je ta ustanova v resnici postala operativna: obstaja več uradnih dokumentov (delovne knjižice, osebne izkaznice, registrske tablice, dokumenti za tujino, itd), kjer se STO navaja kot izdajatelj. Obstajajo tudi vpisi v Zemljiško knjigo na državno lastnino STO-ja, zato ni res, da je ta ustanova bila le nek »duh«, saj je postala tudi realnost. Je pa ostala na papirju izključno zaradi protestov sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, ki so preprečili nastanek samostojne države. Država, ki bi lahko danes bila lepo vključena v EU in v območje evra, saj temelji na gospodarstvu pristanišča, iz katerega se je Trst rodil in je na njem zelo lepo zrastel skozi tri stoletja. Pristanišče, ki ni primerljivo z drugimi italijanskimi pristanišči, ki ima poseben davčni in carinski režim v Evropi, ki ga je EU kot takega tudi priznala, vendar ga Italija ni hotela nikoli uresničiti in je s tem okoristila druga italijanska pristanišča, v škodo Trsta. Vabim vse, da si preberejo VIII Aneks k Mirovni pogodbi iz leta 1947, ki je italijanski zakon, a tudi zakonski osnutek, ki sta ga pripravila odvetnik Volli in dr. Maltese, bivši predsednik tržaškega prizivnega sodišča, nato predsednik na Kasacij-skem sodišču, ki spi v Parlamentu od devetdesetih let ali odloka za delovanje proste luke, ki ju je podpisal minister Burlando za časa Prodijeve vlade, katera pa predsednik države ni nikoli podpisal, in bi bilo zanimivo ugotoviti politične razloge, ki so to ustavili. Sedaj pa se predlaga neko »odprtje mestu« območja pristanišča, vendar brez gospodarske vizije razvoja, ki ni bila doslej nikoli predstavljena v konkretni obliki, s konkretnimi projekti, številkami in številom delovnih mest, namesto da bi okrepili prosto luko, da bi poiskali investitorje, ki bi ustvarili nova delovna mesta v davčno privilegiranim in avtonomnem območju. Investitorji, ki bodo morda šli na Sardinijo, deželo, ki si prizadeva za iste cilje, ki jih tržaška prosta luka ima že tri stoletja, ki jih pa po letu 1954 niso uresničili. Nič čudnega torej, če so ljudje, ki berejo časopise in brskajo po spletu to tudi spoznali, in če protestirajo proti politikom ter parlamentarcem, ki niso uresničili možnega in bogatega cilja za mesto in za ta teritorij. Podpora zamisli STO-ja in prosti luki pomeni nezaupnico politikom, ki so desetletja ohranili lasten status quo, v zameno za nekaj raz-stresenih podpor, so pa izgubili možnost za dosego celovitega razvoja Trsta in njegovega pristanišča. Ker ni res, da kar je staro, mora na odpad. Ravno nasprotno, kdor imajo privilegije, tudi če so stari, jih tesno drži in jih ponavadi skuša spremeniti v bogastvo. Peter Močnik Svobodno tržaško ozemlje Bi se izognil poglabljanju v podrobnosti pisma uredništvu, objavljeno na straneh Primorskega dnevnika prejšnji torek, saj bi potreboval precej več prostora, naj odgovorim le na navedena vprašanja. Gibanje Svobodni Trst (GST) vabi že od samega začetka vse zainteresirane, da se udeležijo javnih srečanj, ki redno potekajo po vaseh in mestnih četrtih ali pristopijo k informativnim točkam. Vsakdo se lahko prostovoljno približa tematiki STO, podpiše peticijo za imenovanje Guvernerja in dobi odgovor na marsikatero vprašanje. Poleg tega so vse informacije (v slovenščini) na razpolago na naši spletni strani www.svobodnitrst.org. Kdorkoli je sodeloval pri kakšni javni seji (tudi v slovenščini) že pozna odgovore in ve, da gibanje ni stvar »domotožcev« Istre, ampak zadnja priložnost za ekonomijo celotnega ozemlja. Naj torej za vse tiste, ki se še niso poglobili v problematiko STO-ja, odgovorim na vprašanja, ki jih je Štefan Čok izpostavil v rubriki Pisma uredništvu 18. junija 2013. a) »Kaj storiti s cono B? Bomo rekli Sloveniji in Hrvaški, naj zapustijo Istro? Srečno..« - Na podlagi Mirovne pogodbe je STO že obstoječa in neodvisna država. Terjamo le izvajanje zakonov Mirovne pogodbe, ki so še vedno popolnoma v veljavi. STO obsega tudi cono B, vse do Novega Grada in, čeprav sta Slovenija in Hrvaška od 1992 leta mednarodno priznani državi v obsegu njih mej, vsak državljan cone B STO lahko terja svoje prikrite državljanske pravice po načelu o Pravici naroda do samoodločbe. Naj sami prebivalci cone B odločajo o tem, saj so edini, ki lahko terjajo vse pravice, ki izhajajo iz državljanstva STO. Čeprav GST deluje ekskluzivno v coni A STO v coni B, tako v Hrvaški kot v Sloveniji, zanimanje spontano narašča. b) »STO sodi v Evropsko unijo ali bi se moral pogajati za vstop kot npr. Albanija ali Srbija?« Mi STO, kot mednarodna država ne sodi v Evropsko unijo kajti člen 3, drugi odstavek priloge VIII: »Ustanovitev posebnih con v Prostem pristanišču, ki bi bile pod izključno pristojnostjo kake države, je nezdružljiva s statusom Svobodnega ozemlja in Prostega pristanišča.« In člen 24, 4. odstavek Priloge VI Mirovne pogodbe z Italijo (Pariz 1947): »Gospodarska unija ali izključno povezovanje s katerokoli državo je nezdružljivo s statusom Svobodnega ozemlja.« Tega ne dopušča in nobena država noče postaviti pod vprašaj še veljavno in nikdar preklicano Mirovno pogodbo in Italijansko sodišče, v nobenem sodnem postopku še ni utegnilo dokazati, da je Svobodno tržaško ozemlje in njeni državljani, podvrženo italijanski suverenosti. c) »Kateri denar bi uporabljali?« - Priloga VI »Stalni statut Svobodnega tržaškega ozemlja 30. člen, Denarni sistem: Svobodno ozemlje ima svoj denarni sistem d) »Si res želimo, da bi Trst obdali z mejo na vseh straneh? Se nam res tako toži po mejah?« Kot smo že navedli, so določbe Mirovne pogodbe zelo jasne. Vsekakor Svobodno tržaško ozemlje lahko pristopi k t.i. Schengenskemu sporazumu oziroma »Sporazumu o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah« in je že po sami definiciji mednarodno in odprto do vseh držav ZN. Evropska unija je potemtakem nekakšna omejitev ali meja Svobodnega ozemlja. Vsak zgodovinar in politik v Trstu bi moral poznati italijanski statut in zakone italijanske republike. Mirovno pogodbo so namreč 1. januarja 1948 vključili v Italijansko ustavo (člena 10 in 117), jo ratificirali ter vstavili v italijansko zakonodajo in jo še danes izvaja zakon 3054 iz 25 nov. 1952. V pričakovanju izvedbenih ukrepov Združenih narodov, skrbnika integritete Svobodnega tržaškega ozemlja, ter sprejetja Stalnega Statuta (člen 37-38), se STO upravlja po trenutnih določbah VII. Priloge Pariške Mirovne pogodbe iz 10. februarja 1947 t.i. »instrument za začasni režim Svobodnega tržaškega ozemlja«. Ozimski sporazum, v katerem suverenost ozemlja ni nikjer omenjena, ni nič drugega kot dvostranski dogovor za dobre odnose sosednjih držav, ki nikakor ne more prevladati mednarodne Mirovne pogodbe, saj ji je slednja nadrejena. Za mednarodno pravo je razlika med suverenostjo in upravo nekega ozemlja precej velika. V našem slučaju, mora italijanska vlada sosednje Svobodno ozemlje »upravljati« z mednarodnimi zakoni tistega ozemlja in ne sme tu nalagati davkov, pristojbin ali trošarin za svoje potrebe in v svojo korist (5. člen priloge X »Svobodno ozemlje je oproščeno plačevanja italijanskega javnega dolga...«. Glede na obsežno razlago v pismu, o potrebah in nepotrebah pristanišča, ter o tem, da bomo Tržačani kaj pridobili na deželni, državni in po možnosti mednarodni sceni, od edine države-upravljavca cone A STO, kateri mednarodno tržaško pristanišče je le trn v peti, pomnim na vsa »poglavja žalostnega seznama priložnosti in časa, ki jih je izgubilo to mesto«. Za GST/MTL Andrej Rupel, član upravnega odbora Gibanja Svobodni Trst/ Movimento Trieste Libera 25 Sobota, 22. junija 2013 KULTURA / ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN S ponosnim zadovoljstvom, čeprav nekoliko bolj po tihem se je v soboto zvečer na trgu v Mavhinjah začel deseti Zamejski festival amaterskih skupin, morda tudi zato, ker zaradi bolezni v ansamblu niso nastopili priljubljeni igralci Prosvetnega društva Štan-drež. Namesto njihove lahkotne komedije v ameriškem humorističnem slogu so organizatorji uvrstili v spored duhoviti samogovor Mostarska češ-njeva pita, ki jo je Linhartov oder prijateljskega Kulturnega društva Radovljica postavilo po romanu Luke Novaka Zlati dež. Kakorkoli že, vzdušje med otvoritvenimi pozdravi je bilo polno navdušenja. Kot prvi je spregovoril predsednik Športno-kulturnega društva Ce-rovlje-Mavhinje Paolo Antonič, ki ob spominu na uspehe festivala v teh osemnajstih letih ni mogel skriti ganjenosti. Na otvoritvi vsekakor ni manjkalo uglednih gostov, predstavnikov ustanov in pokroviteljev. Župan Občine Devin-Nabrežina Vlado Kukanja je čestital organizatorjem za vztrajnost in požrtvovalnost. Za njim so na kratko pozdravili predsednik SSO Drago Štoka, pokrajinski predsednik SKGZ Marino Marsič in direktor goriškega Kulturnega doma Igor Komel, ki je posebej poudaril vlogo kulturnih delavcev. Za začetek Oradina zgodba v izvedbi Elvise Halačevic Prva predstava letošnjega Zamejskega festivala amaterskih skupin, kot že povedano, ni bila ameriška komedija Cvetje hvaležno odklanjamo v postavitvi na festivalu že velikokrat nagrajenega dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež (v svojem pozdravnem nagovoru je Marino Marsič med drugim zaželel Božidarju Tabaju, duši odseka, hitro okrevanje), temveč odrski monolog Elvise Halačevic Mostarska češnjeva pita ali Oradina zgodba v postavitvi Linhartovega odra, ki deluje v okrilju Kulturnega društva Radovljica. Predstava pripoveduje zgodbo mlade radožive Bošnjakinje Orade, ki jo je vojna izgnala iz Mostarja, kjer je na domačem vrtu rasla velika češnja, tako da ni čudno, da jo je babica naučila peči odlično češnjevo pito. Zgodba je povzeta po prvencu pisatelja, založnika, politika, prevajalca in televizijske osebnosti Luke Novaka Zlati dež iz leta 2008. V multižanrskem romanu, polnem bon-dovskih dogodivščin, dogajanje pripoveduje več junakov; med temi je Orada, ki je v Ljubljani odprla maserski salon, kamor zahajajo tudi ostali protagonisti, denimo Gradbenik, ki Orado zaplete v vsakovrstne čudne dogodivščine, od snemanja fotografij po slovitih renesančnih slikah, v katerih je Orada zdaj Devica Marija v angelovem oznanjenju zdaj Danaa iz slike Zlati dež Artemisije Gentileschi, do udeležbe v la-tinsko-ameriški revoluciji. Na koncu Orada vendarle pristane v mostarski hišici z veliko češnjo na vrtu ... Oradino zgodbo je za oder priredila Alenka Bole Vrabec, ki je predstavo tudi režirala, medtem ko je za sceno in tehnično vodstvo poskrbel Klemen Vrabec. Elvisa Halačevic se prepričljivo istoveti s protagonistko Orado, čeprav ji kdaj pa kdaj zaradi drobne negotovosti ne uspe, da bi gledalce jasno vodila po Oradinih zapletenih poteh. (bov) mavhinje - Na sobotni otvoritvi pozdravili tudi ugledni gosti Festival je spet zaživel v svojih mnogoterih obrazih otroška skupina tamare petaros Uspešna operacija Torta za mamo št. 5 V gledaliških nastopih otrok se marsikdaj razkrivajo presenetljivo sproščeni komedijski talenti. To velja tudi za igro Torta za mamo št. 5, s katero se je v nedeljo predstavila Otroška dramska skupina Tamare Petaros, ki deluje v okviru društva Finžgarjev dom na Opčinah. Za skupino, v kateri nastopajo v glavnem osnovnošolski otroci in nekaj srednješolcev, je zadnja leta značilna gledališka »nanizanka« Torta za mamo, ki je letos dosegla peto epizodo. Avtorica Lučka Susič je za glavne junake izbrala brate Tomaža, Mateja in Bredo, ki hočejo mamo presenetiti s čokoladno torto, a med ubijanjem jajc in mešanjem kreme vedno pride kaj vmes, letos denimo mala tolpa zaprašenih vrstnikov, ki so se na podstrešju šli lovce na duhove. Po srečnem naključju pa na koncu vendarle dobijo okusno doma pripravljeno torto. Prijetna igra sloni na sproščeni in razigrani interpretaciji dečkov, zlasti Boštjana Petarosa, ki igra sladkosnedega vihravega Tomaža, in tudi Davida Balbinota, ki je vskočil v vlogo bolj razsodnega Mateja, ter članov deške tolpe. Res pa so liki dečkov nekako bolj simpatični od dekliških, bolj pristni in prikupno poredni, skratka bolj prepričljivi. Predstavo je režirala Manica Maver, sceno je oblikovala Veronika Škerlavaj, za luči pa je poskrbel Samuel Kralj. tik tak teater - Zabavna slovenska odčitava Pravljice (za odrasle) z duhovito ironijo Italijanski pisatelj Stefano Benni je mojster domišljijskih premetov stvarnosti, ki bralce in poslušalce totalno presenetijo in jih privedejo v povsem novo interpretacijo ustaljenih prepričanj. Med številnimi Bennijevi-mi občudovalci je tudi Robert Cotič, ki ga je plastičnost pisateljevih herojev prepričala, da je pred leti začel prevajati njegova dela, kot sam piše v spremnem listu k predstavi Pravljice (za odrasle), s katero se je goriški Tik tak teater v nedeljo predstavil na mav-hinjskem festivalu. V predstavi so združeni trije monologi iz različnih Bennijevih zbirk: Mademoiselle Lycanthrope, Grimalda in Zidarjeve sanje. V prvem privlačna volkodlakinja opisuje praktične težave, ki jih povzroča njena dvojna narava, a tudi svoje čustveno doživljanje, in s svojimi prepričljivimi argumenti pritegne gledalce na svojo stran. Grimalda iz drugega monologa je, kot ste verjetno uganili, zlobna Sneguljčičina mačeha, ki jo je v današnjem svetu povsem dotolkla splošna zloba, ki veje iz spleta in medijev. V tretjem zidar Feliče (v goriškem narečju) pripoveduje sanje, v katerih je po naročilu nekega Petra z dolgo belo brado med oblaki skupaj s ti-šlerjem Jožefom popravljal neka vrata, na katerih je pisalo Paradiso. Trije pripovedovalci, Nadja Šuli-goj, Solange Degenhardt in Robert Cotič gledalce prepričajo v verodostojnost svojih junakov tako z glasovno kot s telesno vživetostjo vanje. Režiser predstave je Robert Cotič, ki je Benni-jeva besedila prevedel in priredil. festival Današnji spored Drevi se bosta na festivalu zvrstili predstavi iz tekmovalnega sporeda. Najprej bo ob 20.30 nastopila srednješolska skupina Slovenskega dramskega društva Jake Štoka z znano pripovedko Vinka Mo-derndorferja Mojca Pokrajcu-lja v priredbi Borisa A. Novaka. Igro je režirala Nicole Starc, ki zna svoje mlade igralce odlično pritegniti v skupinsko delo. Ob 21.30 bo Beneško gledališče, ki ima za sabo solidno in uspešno tradicijo, predstavilo komedijo Starost nas na straše, v kateri duhovito dokazuje, da je vredno tudi v starosti spoznati nove ljudi in uživati. Avtorica je Marina Cernetig, režiser Marjan Bevk. književnost - Delova nagrada za najboljši roman leta Vojnovic je prejemnik kresnika za roman Jugoslavija, moja dežela Goran Vojnovic je na ljubljanskem Rožniku za roman Jugoslavija, moja dežela v nedeljo prejel kresnika, nagrado za najboljši roman z lansko letnico. Vojnovic, ki je kresnika prejel že leta 2009 za svoj prvenec Čefurji raus!, se tudi v svojem drugem delu ukvarja z iskanjem korenin, tokrat v zgodbi o iskanju očeta, za katerega se izkaže, da je vojni zločinec. Nagrajenec je prejel ček v vrednosti 5000 evrov, nato pa je, posprem-ljen s kresno povorko, na vrhu Rožnika prižgal tradicionalni kres. Vojnovic se je za nagrado zahvalil in obenem izrazil veselje, da je bila odločitev žirije težka, saj to pomeni, da je bil izbor petih finalistov res dober. Poudaril je, da v literaturi očitno še vedno najdemo tisto, česar nam ta novi svet ne ponuja, in povabil obiskovalce, naj preberejo čim več knjig ter najdejo svoje zmagovalce in odgovore na svoja vprašanja. Goran Vojnovic V pogovoru med čakanjem na odločitev žirije je dejal, da se počuti, kot bi nagrado prejel prvič, saj se prve podelitve ni udeležil, ker ga ni bilo v Sloveniji. Pojasnil je, da je ob pisanju izhajal iz sveta, ki ga vseeno dokaj dobro pozna, a mu ni tako blizu, kot tisti, ki ga je opisoval v prvencu. Ob zaključku pisanja je občutil olajšanje, saj mu je samo pisanje vzelo skoraj eno leto, pred tem pa se je z zgodbo ukvarjal še tri leta. Kot je dejal, je preživljal mučne noči, ko je razmišljal, kako razmišlja človek, ko "počne te grozote". "Živeti z likom vojnega zločinca ni ravno prijetno. Je intrigantno, a neprijetno," je dodal. Izmed okoli 130 romanov lanske produkcije so bila za nagrado, ki jo podeljuje časopisno podjetje Delo, no-minirana še dela Raclette Boruta Goloba, Da me je strah? nedavno preminule Maruše Krese, Zahod jame Petra Rezmana ter Ki od daleč prihajaš v mojo bližino Marka Sosiča. Dobitnika kresnika je na samem kraju podelitve izbrala štiričlanska žirija pod predsedstvom Mirana Hlad-nika. V njej so bili še literarna zgodovinarka in profesorica Alojzija Zupan Sosič, docentka slovenistike Urška Pe-renič ter Delov novinar in literarni kritik Igor Bratož. (STA) / ITALIJA, SVET Torek, 25. junija 2013 1 1 milan - Sodnice obsodile nekdanjega predsednika vlade tudi na dosmrtno prepoved opravljanja javnih funkcij Razsodba procesa Ruby: sedem let ječe za Berlusconija MILAN - Sedem let zapora in dosmrtna prepoved opravljanja javnih funkcij. To je razsodba, ki jo je milansko kazensko sodišče izreklo nekdanjemu italijanskemu predsedniku vlade Sil-viu Berlusconiju. V aferi mladoletne Ruby ga je spoznalo za krivega zlorabe položaja in spolnega odnosa z mladoletnico. Javna tožilka Ilda Boccassini je za Berlusconija zahtevala obsodbo na 6 let zapora, tričlanski (ženski) sodni zbor, ki mu je predsedovala Giulia Turri, pa je po sedmih urah posvetovanja izreklo še za leto hujšo kazen. Nadalje se je sodišče odločilo, da pošlje javnemu tožilstvu dokumentacijo o zaslišanju cele vrste prič, deklet, udeleženk vročih večerov v Berlusconi-jevi rezidenci v Arcoreju, nekaterih parlamentarcev Ljudstva svobode in tudi Berlusconijevega osebnega šanso-njerja Mariana Apicelle, da bi preverilo, ali so na procesu lažno pričevale z namenom, da bi nekako zakrile Berlusco-nijeva kazniva dejanja. Berlusconijev odvetnik Nicolo Ghedini, ki je na procesu zahteval oprostitev, češ da je Berlusconi povsem nedolžen, je že napovedal priziv. Sam Berlusconi je nekaj ur po razsodbi izdal tiskovno sporočilo, v katerem je zapisal, da je »razsodba neverjetna,« da »takega nasilja doslej ni bilo ne videti ne slišati« in da ga »hočejo izključiti iz političnega življenja te države.« Podobnega mnenja so bili tudi številni predstavniki njegove stranke. Tajnik Ljudstva svobode in podpredsednik vlade Angelino Alfano je takoj telefoniral Berlusconiju in mu izrazil solidarnost. Nekateri predstavniki desnosre-dinskega zavezništva so govorili o »državnem udaru milanskih sodnikov.« Številni pristaši Ljudstva svobode so se pred razsodbo zbrali pred palačo milanskega sodišča in so po izreku sodbe glasno protestirali. Pred stopniščem, ki vodi v sodno palačo pa so se zbrali tudi številni državljani, ki jim Berlusconi ni prav posebno všeč. Ti so glasno zaploskali razsodbi. V vladnem taboru Demokratske stranke so bili ob razsodbi zelo re- zervirani. Lettova vlada se nahaja pred pomembnimi odločitvami (davek Imu in zvišanje davka na dodano vrednost ...) in pod pritiskom Ljudstva svobode, ki hoče ukiniti davek Imu in nasprotuje zvišanju davka na dodano vrednost. Vprašljivo je, ali bo obsodba Berlusconija »vplivala« na prihodnost Lettove vlade. Nekdanji predsednik vlade Berlusconi se je znašel na zatožni klopi po preiskavi, ki jo je uvedlo milansko tožilstvo po aretaciji mladoletne Karime El Maurgh leta 2010. Sam Berlusconi je telefonsko posegel na milanski kve-sturi (od tod zloraba položaja), da bi mladoletnico predali takratni deželni svetnici Nicole Minetti. Nadaljnja preiskava je prišla na sled vročim nočem v Berlusconijevi vili, kar je privedlo do prvostopenjskega procesa, ki se je po dveh letih in skoraj 50 obravnavah končal sinoči. Nekateri so pred milansko sodno palačo zaploskali razsodbi ansa rim - Odstop ministrice za šport v Lettovi vladi Potop Josefe Idem Potopile so jo neplačani davek Imu in gradbene nepravilnosti v njeni telovadnici RIM - Nemško-italijanska ka-nuistka, večkratna olimpijska zmagovalka Josefa Idem je kaj kmalu spoznala, kako razburkane znajo biti vode italijanske politike. Včeraj na podvečer je odstopila z mesta ministrice za enake možnosti in za šport. Po slabem tednu polemik, ki so se razplamtele potem ko se je razve-delo, da ni plačala davka na stanovanje Imu in da je v brk veljavnim predpisom uredila lastno telovadnico, se je včeraj srečala s predsednikom vlade Enricom Letto, po pogovoru pa se je odločila za odstop. Letta je sprejel njeno odstop in napovedal, da bo resor-ja, za katera je skrbela Idemova, porazdelil med druge ministre na prihodnjem srečanju vlade. Josefa Idem odhaja ansa »Bila sem tarča nasilnih obtožb, ki so bile pretirane glede na zadevo, ki so mi jo pripisali. Takoj sem napo- vedala, da bom vse poravnala, če bo to potrebno. Kot oseba sem bila takoj pripravljena na odstop, a sem kot minister držala trdno do pogovora s predsednikom vlade,« je povedala sedaj že nekdanja ministrica. Predsedniku Letti je pojasnila, da je bila celotna polemika pretirana in da je bila medijsko prenapeta. Idem se je javno odzvala na zadevo že v soboto na tiskovni konferenci. Njena opravičila pa očitno niso bila prepričljiva. Tudi med predstavniki njene stranke, Demokratske stranke, so bili številni mnenja, da bi morala odstopiti. Svetovali so ji, naj to sama stori, sicer bi jo morala za ta korak »prepričati« vlada. Idem se je odločila za prvo varianto. sicilija - Volitve Presenečenji v Ragusi in Mesini PALERMO - V drugem krogu občinskih volitev v treh glavnih mestih na Siciliji je prišlo do dveh presenečenj. V Ragusi je zmagal kandidat Gibanja 5 zvezd Federico Piccitto, ki je s skoraj 70 odstotki glasov premagal kandidata leve sredine in nekdanjega podžupana Giovannija Cosentinija. Slednji je bil po prvem krogu v veliki prednosti, ki pa je ni obdržal. Piccitto je tako drugi župan Gibanja petih zvezd v glavnih mestih pokrajin, po uveljavitvi Grillovega kandidata na lanskih občinskih volitvah v Parmi. Tudi v Mesini je prišlo do presenečenja. Zmagal je aktivist gibanja, ki se bori proti gradnji mosta čez Si-cilsko ožino Renato Accoriti, ki je zbral nekaj manj kot 53 odstotkov glasov. Njegovemu tekmecu, kandidatu leve sredine Feliceju Calabroju, kandidaturo katerega je podpiralo kar osem strank, je uspelo zbrati le nekaj več kot 47 odstotkov glasov. Leva sredina si je »opomogla« v Sirakuzah, kjer je njen županski kandidat Giancarlo Garozzo prejel 53 odstotkov glasov in tako premagal Ezec-hio Paola Realeja, ki ga je podpirala vrsta desnosredinsko usmerjenih občanskih list. Umrl Emilio Colombo RIM - Sinoči je v Rimu v 94. letu starosti umrl dosmrtni senator Emilio Colombo. Kot predstavnik Krščanske demokracije je bil na svoji dolgi politični poti med drugim predsednik vlade in večkratni minister, pa tudi predsednik Evropskega parlamenta. Bil je zadnji živeči član ustavodajne skupščine. new york - Nekdanji analitik ameriške vohunske agencije za nacionalno varnost (NSA) prosil Quito za politični azil Snowden preko Rusije v Ekvador? Bela hiša je včeraj sporočila, da pričakuje sodelovanje Rusije glede izročitve analitika, ki je v svoji domovini obtožen kršenja zakonov NEW YORK - Nekdanji pogodbeni analitik ameriške vohunske agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden je včeraj s pomočjo predstavnikov spletne strani WikiLeaks iz Moskve skušal odpotovati proti Ekvadorju, kjer je zaprosil za zatočišče pred pregonom ZDA. Tam so se v nedeljo nadaljevale kritike na račun objave zaupnih informacij. Snowden je v nedeljo odletel iz Hongkonga, kamor se je zatekel še pred objavo nerodnih informacij o nadzoru nad telefonskimi komunikacijami Američanov in komunikacijami tujcev po internetu. Prispel je v Moskvo, odkoder naj bi včeraj poletel naprej proti Kubi, od tam pa v Ekvador. Zunanji minister Ekvadorja Ricardo Patino je potrdil, da je pri njih zaprosil za azil. Omenjena južnoameriška država je že dala azil ustanovitelju WikiLeaksa Ju-lianu Assangu, ki pa ne more iz veleposlaništva v Londonu, ker mu Velika Britanija ne dovoli prostega prehoda. Assangea želijo Britanci izročiti na Švedsko, kjer se sooča z obtožnico spolnega napada. Trdi sicer, da gre za montirane obtožbe z name- nom, da ga Švedska preda v ZDA zaradi objav tajnih dokumentov o iraški in afganistanski vojni ter depeš State Depart-menta, ki jih je WikiLeaksu predal vojak Bradley Manning. Ameriški State Department je Snowdnu že preklical potni list, vendar pa mu to doslej ni preprečilo potovanj. V nedeljo so ugibali, da se bo zatekel v Venezuelo, pred tem pa, da morda v Islandijo. ZDA pritiskajo na vse države, skozi katere bo morda potoval, da ga aretirajo in pošljejo v domovino, kjer se sooča z obtožnico po zakonu o vohunjenju za tuje sile. Bela hiša je včeraj sporočila, da pričakuje sodelovanje Rusije glede izročitve Snowdna. Tiskovna predstavnica sveta za nacionalno varnost Caitlin Hayden je izrazila upanje, da mu Moskva ne bo dovolila oditi »glede na intenzivno sodelovanje po napadu na bostonskem maratonu in našo zgodovino sodelovanja z Rusijo pri zadevah kazenskega pregona«. Ob tem je omenila, da so ZDA »vrnile Rusiji vrsto pomembnih kriminalcev na zahtevo ruske vlade«. »Pričakujemo, da bo Edward Snowden ansa ruska vlada pregledala vse možnosti, ki so na voljo za izgon gospoda Snowdna v ZDA, kjer se bo soočil z roko pravice za zločine, ki jih je obtožen,« je dodala Haydenova. Izrazila je tudi razočaranje nad Hongkongom, ker je dopustil, da je Snow- den odšel, »čeprav so ZDA vložile pravno veljavno zahtevo za njegovo aretacijo z namenom izročitve skladno z ameriško-hongkonškim sporazumom o izročitvah«. Ameriški kongresniki so v nedeljo na televizijskih programih v ZDA izražali ogorčenje nad državami, ki niso takoj skočile in izpolnile zahteve, da jim vrnejo Snowdna. Republikanska kongresnica Ileana Ross-Lehtinen s Floride je na več programih govorila zaničljivo o Kitajski, Rusiji, Kubi, Venezueli in Ekvadorju ter trdila, da jim Snowden izdaja ameriške skrivnosti. Snowden je sicer doslej te skrivnosti objavil na ogled vsemu svetu in ne le določenim državam. Novinar Guardiana, ki je prvi objavil Snowdenove informacije Glenn Greenwald je za televizijo NBC odločno zavrnil takšna natolcevanja in dejal, da bi Snowden že zdavnaj pobral milijone dolarjev od katere od držav, če bi bila to njegova motivacija za objavo informacij. Noben od nastopajočih kongresni-kov in senatorjev v nedeljo ni stopil v bran Snowdnu, čeprav se vsi ne strinjajo z obsegom programa nadzora NSA. Bojijo se, da se bo njihova politična kariera končala, če jih obtožijo izražanja podpore »izdajalcu«. Predsednica senatnega obveščevalnega odbora demokratka Dianne Feinstein iz Kalifornije je izrazila tudi skrb, da naj bi imel Snowden pri sebi še okoli 200 tajnih dokumentov. Skrb je utemeljena, saj je Greenwald v Guardianu napovedal, da dela na novih člankih na podlagi Snowdnovih informacij. Nastopi kongresnikov na ameriških televizijah spominjajo na leto 2003, ko so vsi trobili v isti rog za vojno proti Iraku, dvomljivce pa so pomilovalno razglašali za naivneže ali celo kaj hujšega. Pri tem ponovno sodelujejo tudi televizijski voditelji, kot je David Gregory pri NBC, ki je Greenwalda vprašal, zakaj ne bi preganjali tudi njega, ker pomaga obtoženemu zločincu. Razprava o vohunskih programih NSA je v ZDA trenutno povsem v senci spremljanja popotovanj Ed-warda Snowdna in držav, ki si ga bodo upale sprejeti. (STA) 1 2 Torek, 25. junija 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Odbor privarčeval dva milijona (realno štiri milijone) evrov v šestih letih Občina s 386 uslužbenci načrtno krči lastno osebje gorica - Občina povečuje produktivnost svojih uradov Kakor Toyotini delavci V javno upravo vnašajo osnove t.i. vitke proizvodnje - Eksperimentiranje se je obneslo Goriška občinska uprava si s pomočjo strokovnjakov prizadeva za povečanje produktivnosti svojega osebja. Prvi poskus je bil uspešen, o tem pišemo v sosednjem članku. Ni slučaj, da Občina Gorica prav v tem obdobju išče navdih v teorijah vitke proizvodnje, ki so jo pred več kot 50 leti zasnovali pri japonskem avtomobilskem velikanu Toyota. Po nastopu des-nosredinskega župana Ettoreja Romolija leta 2007 je občinska uprava namreč korenito zmanjšala število uslužbencev in ustvarila prihranke za dva milijona evrov. »Če upoštevamo, da so se plače v teh letih zvišale, znaša realni prihranek celo štiri milijone evrov. Skratka, ko bi ohranili začetno število uslužbencev, bi se stroški za osebje povečali za dva milijona, mi pa smo jih zmanjšali za dva milijona,« je za Primorski dnevnik pojasnil župan Romoli. Plače občinskih uslužbencev so leta 2008 bremenile bilanco za 16,9 milijona evrov, danes pa so ti stroški pod 15 milijoni. Občina Gorica je leta 2007 - ob koncu mandata levosredinskega župana Vittoria Bran-catija - štela 465 uslužbencev. Maja letos jih je bilo 386 (79 manj). Če to število primerjamo s podatki o delovni sili v mestni občini Nova Gorica (pa tudi če k le-tej prištejemo osebje tamkajšnje upravne enote - več o tem v drugem članku na tej strani), ugotovimo, da je skupno število goriških občinskih uslužbencev še vedno visoko. Število vodilnih funkcionarjev, ki prejemajo najvišje plače, so v Gorici zmanjšali za trideset odstotkov - pred leti jih je bilo deset, zdaj jih je sedem. »Naj poudarim, da smo število zaposlenih zmanjšali samo z upokojitvami,« je včeraj razložil Et-tore Romoli. Župan je dejal, da je krčenje osebja resda načrtno (upokojenih že dolgo ne nadomeščajo), ne more pa biti selektivno, saj je upokojitev uslužbenca samo stvar časa in nanjo ni mogoče vplivati. So nekateri uradi in službe, v katerih dela po ocenah občinskega odbora preveč ljudi, v drugih pa primanjkuje osebje. »Ko bi lahko prosto spreminjali število uslužbencev v posameznih sektorjih, bi bila racionalizacija učinkovitejša. To pa ni enostavno. Trenutno so vsekakor v teku notranja premeščanja uslužbencev,« je pojasnil prvi občan. Pristavil je, da so bili vsi ti ukrepi nujni, ker se v občinski blagajni poznajo posledice vala zaposlitev iz let, ko je bil klien-telizem ustaljena praksa. (af) Goriški občinski uslužbenci s polsto-letno zamudo posnemajo delavce japonskega velikana Toyota, Občina pa brezplačno povečuje produktivnost svojih uradov. V tovarnah slavnega avtomobilskega koncema so v 50. letih začrtali in uspešno uvedli novo organizacijo dela, ki se je razlikovala od Fordovega sistema množične proizvodnje. Nova oblika je temeljila na drastičnem odpravljanju potrat, zamud ter nekoristnih dejavnosti. Po japonskem zgledu se je razvila teorija vitke proizvodnje (»lean manufacturing«), ki jo uporabljajo v industriji in po novem tudi v terciarnem sektorju. Tri uradnice Občine Gorica so menda kot prve javne uslužbenke v Italiji preizkusile tehnike vitke proizvodnje in rezultati so nadvse pozitivni. Eksperiment je uspel, rezultate so predstavili na tiskovni konferenci na županstvu. V okviru goriškega občinskega urada za proizvodne dejavnosti in razvoj deluje služba, ki izdaja potrdila o začetku podjetniških dejavnosti (italij. kratica SCIA). Število uslužbencev urada se je zmanjšalo, povečale pa so se pristojnosti. »V teh težkih časih ni dobro, da podjetniki dolgo čakajo zaradi počasne birokracije. Potrebovale smo rešitev, da bi pospešile postopke,« je povedala uradnica Paola Magrin. Občina je vzpostavila stik s konzorcijem za vitko proizvodnjo Lean Experience Factory iz kraja San Vito al Tagliamento. Konzorcij je v 50-odstotni lasti zveze industrialcev Unindustria iz Pordenona, druga polovica pripada ameriški družbi McKinsey - največji družbi za svetovanje na svetu. Znanstvena partnerja sta videmska in tržaška univerza. Trojica goriških občinskih uradnic je v San Vitu obiskovala trimesečni tečaj, ki je temeljil predvsem na podrobni analizi organizacije dela. »V San Vitu smo najprej zgradili kopijo goriškega občinskega urada. Skupaj smo analizirali njihove delovne navade in naposled spremenili prostore, ki so zdaj bolj funkcionalni. Dokazali smo, da je javna uprava lahko učinkovita,« V uradu goriškega županstva je povedal Goričan Mauro Viezil, ki sodeluje z Lean Experience Factory. Uradnice so v svoje delo vnesle celo vrsto manjših in večjih popravkov, ki so povzročili skokovit pospešek v birokratskih postopkih: čakalna doba je s povprečnih 35 padla na 11 dni, uradnice pa opravijo postopek v 110 minutah (doslej v269 minutah, -60%). »Če hočeš hitrejši avto in nimaš denarja, da bi manipuliral motor, moraš odstraniti odvečna bremena,« je pojasnil Viezil. Občina Gorica za to storitev ni odštela niti evra, saj je šlo za poskusno pobudo, ki bo koristila tudi »trenerjem«. »Na podlagi bumbaca teh prvih izkušenj bomo lahko organizirali izobraževalne tečaje,« je še dejal Viezil. Kmalu bodo tehnike vitke proizvodnje spoznali tudi uslužbenci goriškega matičnega urada, mestni redarji in uradniki, ki se ukvarjajo s prireditvijo Okusi na meji. Župan Ettore Romoli je pozdravil odlične rezultate, »saj je znano, da se občani najbolj hudujejo nad neučinkovitostjo uradov. To pa pogosto ni odvisno od uslužbencev, temveč od predpisov in pravilnikov«. Pristavil pa je, da se občinski uslužbenci marsikdaj preveč bojijo prevzeti odgovornost ali pa odgovorijo, da za določeno zadevo niso pristojni. (af) gorica - Občina zapušča stavbo v Garibaldijevi ulici Vsi na županstvo Pred devetimi leti prostorska stiska, zdaj manj zaposlenih in varčevanje Občina v Garibaldijevi ulici bumbaca Goriška občinska uprava po pičlih devetih letih zapušča stavbo v Garibaldijevi ulici, po napovedih naj bi se vanjo vselila Kvestura. »Podružnico« je leta 2004 odprl tedanji župan Vittorio Brancati. Razlog za selitev nekaterih uradov v drugo zgradbo je bil v prostorski stiski na glavnem sedežu v palači At-tems, po devetih letih pa so se okoliščine spremenile. V zadnjih šestih letih je desnosredinska občinska uprava občutno zmanjšala število zaposlenih (s 465 na 386) in kaže, da prostori v palači Attems niso več tako tesni. Po podrobnem pregledu stroškov so občinski upravitelji sprejeli odločitev in napovedali selitev v obratno smer, ki naj bi se po napovedih župana Ettoreja Romolija začela letos. V prihodnje naj bi v Garibaldijevi ulici našla svoj prostor Kvestura, kar bi prineslo nekaj denarja v suho občinsko blagajno. gorica - Enrico Gherghetta Demokratsko stranko želi spremeniti kakor so Islandci svojo ustavo Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta s svojim političnim gibanjem Il Mondo Nuovo in z novodobnimi sredstvi želi spodbuditi obnovitev Demokratske stranke na krajevni in državni ravni. V ta namen sklicuje prvi »world café«, kjer bo govor o politiki. Organizirali ga bodo jutri, 26. junija, ob 20. uri na prireditvenem prostoru v Selcah. »World café je kraj, kjer bomo načrtovali prihodnost in kjer bo vsakdo protagonist. Organiziran bo na strokoven način, sestavljen pa bo iz 10-12 miz, pri katerih bomo pod vodstvom poverjenih oseb pretresli posamezne problematike. Vsake pol ure se bodo osebe pri mizah premešale, tako da bo vsakdo imel priložnost nagovoriti ostale udeležence,« razlagata Gherghetta in deželna odborni-ca Sara Vito, ki tudi stoji za pobudo. »Na takšen način so leta 2012 na Islandiji spremenili ustavo. Jutrišnja tema bo "Nova stranka, nov tajnik",« dodajata pobudnika. nova gorica Mestna občina zaposluje 84 oseb Na mestni občini Nova Gorica je okoli 84 zaposlenih. Občina po površini meri 279 kv. kilometrov, kar jo med slovenskimi občinami uvršča na deseto mesto, v občini je po podatkih slovenskega statističnega urada za prvo letošnje polletje 31.938 prebivalcev. Za primerjavo: občina Gorica meri 40,85 kv. kilometrov in ima po zadnjem štetju 35.667 prebivalcev. Novogoriška upravna enota pa ima 72 zaposlenih in opravlja storitve za 59.000 prebivalcev šestih občin na Goriškem, ki skupaj predstavljajo 590 kv. kilometrov površine. Glavne naloge občine so urejanje lokalnih zadev javnega pomena - sem med drugim spadajo sprejemanje proračuna in zaključnega računa občine, načrtovanje prostorskega razvoja in sprejemanje prostorskih aktov ter predpisovanje davkov in prispevkov iz svoje pristojnosti. Občina tudi upravlja z občinskim premoženjem, omogoča pogoje za gospodarski razvoj, izvaja vlogo sou-pravljavca v javnih podjetjih, kjer je udeležena s kapitalom, ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj. Skrbi tudi za lokalne javne službe - sem sodi tudi urejanje in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in drugih komunalnih objektov in naprav. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in predšolsko varstvo - sem sodijo ustanavljanje omenjenih zavodov in tudi zagotavljanje sredstev za njihovo delovanje, zagotavlja in pospešuje zdravstveno in lekarniško dejavnost, dejavnost varstva socialno ogroženih. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije s tem, da s finančnimi sredstvi spodbuja izvajanje teh dejavnosti. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja. Upravlja, gradi in vzdržuje lokalne ceste in druge javne poti, površine za pešce in kolesarje, parke, trge, parkirne prostore, vzdržuje spomenike ... Občina skrbi tudi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih nesreč, v to kategorijo sodi tudi ustanavljanje in nadzor javne gasilske službe ter štab, enote in službe civilne zaščite. Ureja javni red v občini, se pravi, da določa prekrške in globe za prekrške, ureja lokalni promet in izvaja občinsko redarstvo. Mestna občina Nova Gorica opravlja tudi z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest: ureja javni primestni promet na območju občine, ureja obratovalni čas gostinskih lokalov, izvaja naloge na področju izvajanja posegov v prostor in graditve objektov na svojem območju . Upravna enota pa je organ državne uprave, ki opravlja za državljane in pravne osebe številne pomembne in pogoste upravne storitve - največ na področju notranjih zadev, med katere sodijo osebni dokumenti, registracija prebivališča in vozil, vozniška dovoljenja ter matične knjige. Upravne enote odločajo o izdaji raznih dovoljenj -gradbenih dovoljenj in dovoljenj s področja kmetijstva . Upravne enote odločajo na prvi stopnji o upravnih zadevah iz državne pristojnosti. Opravljajo določene naloge iz pristojnosti ministrstev. Poleg tega vodijo nekatere uradne evidence. Upravno enoto vodi načelnik, v novogoriškem primeru je to načelnica Bojana Kompare. Novogoriška upravna enota s svojim delovanjem posega na celotno območje mestne občine Nova Gorica in občin Kanal ob Soči, Brda, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba ter Renče-Vogrsko. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Torek, 25. junija 2013 1 3 štandrež - Po dobrih desetih letih oživili tradicijo Mlade sile so v rajonskih igrah prinesle zmago rdečebarvnim Pilosarjem Sončna pripeka in skoraj kristalno čisto modro nebo sta botrovala obnovitvi vaške tradicije, ki so jo v Štandrežu pogrešali že dobro desetletje. V nedeljo se je v domu Andreja Budala zbralo dobrih osemdeset tekmovalcev, ki so se razdelili v pet ekip z imeni vaških rajonov: Plac, Klanci, Jeremitišče, Rojce in Pilošče. Boj za prevlado se je začel sredi dopoldneva s tekom, ki se je vil skoraj po vaških mejah. Enajst tekačev se je pomerilo na 4,3 kilometrov dolgi progi; najbolje se je odrezal Elija Lut-man, štirinajstletni mladi up Placa, osrednjega vaškega rajona, ki se razvija okrog Udeleženci rajonskih iger v Štandrežu (zgoraj), utrinka s tekmovanj (desno in spodaj) bumbaca cerkve sv. Andreja. Takoj se je pokazala pla-carska premoč v atletskih panogah, ki se je nadaljevala v ostalih celodnevnih tekmovanjih: mali nogomet, vlečenje vrvi in namizni nogomet. Tekmovalnost je bila na višku. Že zjutraj je Rumitišče izgubilo svoj najboljši adut - Mateja Makuca, ki si je huje poškodoval nogo v malem nogometu, k sreči je to ostala edina črna pika v sicer odlično izpeljanem štandreškem »olimpijskem« dnevu. »The show must go on«, tekmovanje se nadaljuje, pravijo, tako so se v popoldansko-večernem času rajoni pomerili še v briškoli in jekleni moči svojih bicepsov, v obeh so bili najboljši Rumitar-ji, najmanj številčna reprezentanca v boju za končno zmago. Pilosarke so bile naravnost brez konkurence v pripravi sladic. Pilosarji so najboljši tudi v natančnosti meta na koš in poznavanju vaške zgodovine, ki se je izkazala v zaključnem kvizu. Rajon Rojce je zaradi bližine mestu verjetno najbolj občutil »pomeščanjenje« družbe, razen v teku se je povsod uvrstil na zadnje mesto. V teku so bili zadnji Rumitarji, posebna pohvala pa gre njihovemu tekaču, že dedku Bojanu Ma-kucu, ki se je kljub ne ravno več rosni mladosti, po tradicionalni štandreški žilavosti kot pravi deseterobojec pomeril v skoraj vseh panogah. Prostora je bilo seveda tudi za otroško tekmovalnost. Mlajši Štandrežci so se pomerili v metanju na koš in risanju, pri čemer so bili najboljši pilosarski malčki. V zbijanju predmetov so se izkazali Klančarčki. Pravi up za prihodnost pa so otroci z Rojc, saj so se odrezali bistveno boljše od starejših sorojakov in zmagali v metanju kamenčka na točke ter se uvrstili na drugo mesto v risanju. Vročina je prispevala k tekmovalnosti tudi ob »šanku«, po zaslugi številčne premoči so bili najbolj žejni Pilosar-ji, ki so osvojili pokal »šanka«, panoga ki je bila sicer izven olimpijske konkurence. V skupnem točkovanju se je upoštevala posamezna uvrstitev ekipe v vsakem športu. Atletska premoč je tako s 36 točkami prinesla Placu pokal za prvo mesto v odrasli konkurenci, sledile so Piloš-če (34 točk), izenačena sta bila Klanc in Jeremitišče (26), na zadnjem mestu pa so pristale Rojce (12). Največ želja je bil deležen veliki prenosni pokal: odnese ga rajon, ki je v mladinski in odrasli konkurenci osvojil največ točk. Ob zaključku, ko je vse kazalo, da bo šel v središče vasi, na Plac, se je zgodil nepričakovani razplet: Pilo-sarčki so s 17 točkami prinesli zmago svo- jemu rajonu. Za njimi so se uvrstili Roj-čarčki (12), nato Placarčki in Klančarčki (11), nazadnje še Rumitarčki (9). Publike je bilo, kljub pripeki, ves dan na pretek. Pohvala gre organizatorjem in tekmovalcem, saj sredi splošne brezbrižnosti in socialne apatije, ki smo jima priča v času ekonomske, a še prej družbene krize, ni enostavno združiti tolikih ljudi in organizirati tolikih iger. To je nadvse pomembno za utrjevanje pripadnosti vaški skupnosti. Prenosni pokal se torej za obdobje enega leta seli na Pilošče, prihodnje leto pa bo v vasi spet boj za prevlado. (PdP) rupa - Skuterist trčil v avtomobil Hudo ranjen Na zdravljenju v Vidmu - Voznik naj bi mu prekrižal pot Na kraju včerajšnje nesreče Skuterist, ki se je včeraj zjutraj ponesrečil pri Rupi, ni v življenjski nevarnosti. S helikopterjem službe 118 so ga prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer so na njem ugotovili zlom noge in ne bolje pojasnjeno poškodbo pljuč. Do nesreče je prišlo ob 8.15, ko se je 49-letni M.D. iz Trsta na skuterju tipa Malaguti 250 peljal po državni cesti 55 proti Gorici. Tedaj se je iz nasprotne smeri s svojim Fiatom 500 pripeljal 74-letni Goričan L.K., ki naj bi pri Rupi naenkrat zavil v Bazoviško ulico, ne da bi upošte- foto s. vettorello val nasproti vozečega skuterista. Prekrižal mu je pot. Trk je bil neizogiben, motorist pa je obležal sredi ceste. Na kraj so prihiteli reševalci iz Gorice in prometna policija iz Tržiča. Nastali so zastoji, saj so ponesrečencu poskušali pomagati na kraju padca. Zaradi hudih poškodb ga je prišel iskat helikopter in ga odpeljal v Videm. Okoliščine nezgode policija še preiskuje, dejstvo pa je, da bi morale tamkajšnje pogoste nesreče strezniti pristojne oblasti, zato da bi poostrile varnostne ukrepe. gorica - 47-letni Massimiliano Dilena Očeta in sina izdalo srce pri isti starosti Umrl je natančno tako, kakor je napovedoval, zagotavljajo prizadeti svojci Massimiliana Dilene. Pri 47 letih in zaradi srčnega napada. Srce ga je izdalo ob 3.50 v noči z nedelje na včerajšnji dan na njegovem domu v Gosposki ulici v Gorici. Partnerka Monica, ki je bila ob njem, je takoj poklicala reševalce, ki pa mu niso mogli pomagati. Massimiliano Dilena -za znance le Max - je večkrat napovedoval, da ga bo doletela ista smrt in pri isti starosti kakor njegovega očeta. Na- ravnost neverjetno je, da je tudi njegovega očeta izdalo srce pri 47 letih. Max Dilena je bil v Gorici poznan. Bil je lastnik sladoledarne Gelatopoli v Podturnu in je v kratkem načrtoval odprtje nove sladoledarne v Ločniku. Smrt mu je prekrižala načrte. V spomin nanj bodo vsekakor odprli ločniško sla-doledarno, je včeraj, kljub obupu, ki se je je polastil, povedala njegova partnerka. Poleg nje pokojnik zapušča še mater Bruno, ki jo je vest o sinovi smrti dosegla med potovanjem na Severnem rtu. foljan - Združenje Poti miru Negujejo spomin na padle, brez razlik Izredno vzdrževanje avstroogrskega pokopališča Zahvaljujoč se konvenciji med italijanskim obrambnim ministrstvom in občino Foljan-Redipulja, je v Foljanu steklo izredno vzdrževanje avstroogrskega pokopališča, kjer počiva 14.500 vojakov nekdanje habsburške monarhije. Delavci urejujejo grobove in zelenje s ciljem, da bo pokopališče nared za obhajanje stoletnice začetka prve svetovne vojne, ki bo prihodnje leto. V počastitev obletnice se že dalj časa pripravljajo pobude tako na državni kot na deželni ravni, pripravljajo jih institucije, a tudi združenja iz FJK. Med temi je združenje Poti miru iz Foljana-Redipulje, ki je odraz krajevne organizacije Pro Loco in se že dalj časa posveča širjenju poznavanja krajev in dogodkov iz didaktičnega in turističnega zornega kota ter pri tem skuša oblikovati mrežo tudi z drugimi realnostmi tega ozemlja. Tako si združenje že petnajst let prizadeva za poznavanje zgodovine prve svetovne vojne, predvsem pa za ohranitev spomina na ljudi, ki so za svojo domovino darovali svoja življenja. V tem okviru si prizadeva za skrb in spoštovanje obeh vojaških pokopališč na območju Foljana-Redipulje - velike kostnice v Redipu-lji in avstroogrskega pokopališča v Foljanu. ronke - Intermodalni pol S potrojitvijo parkirišča tudi potrojitev potnikov? Svetniški skupini opozarjata na nedorečenosti v načrtu Pokrajinski svetniški skupini Svobode, ekologije in levice (SEL) ter Progresso Isontino opozarjata na nedorečenosti v načrtu intermodalnega pola v Ronkah. Mario Lavrenčič in Patri-zia Mauri (SEL) ter Andrea Ferletic in Enrico Bullian (Progres-so Isontino) trdijo, da so v nejasnost oviti temeljni vidiki načrta. Sprašujejo se na primer, kakšna bo železniška postojanka pred letališčem glede na to, da naj ne bi bila postaja. »Italijanske železnice bi morale jamčiti, da bo le-ta v prihodnosti lahko postala železniška postaja tržiškega mestnega okrožja,« pravijo pokrajinski svetniki, ki se zgražajo predvsem nad dejstvom, da načrt predvideva cementifikacijo zelenih površin in na njihovem mestu ureditev trikrat večjega letališkega parkirišča, potem ko bi sedanje parkirišče odpravili. »Je potrebno potrojiti kapacitete parkirišča, ki je danes le 80-odstotno izkoriščeno? Mar mislijo, da se bodo s potrojitvijo parkirišča potrojili tudi potniki?« se sprašujejo in dodajo, da glede na obdobje suhih krav pokrajina ne bi smela tvegati takšne potrate javnega denarja. 4 Nedelja, 23. junija 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Danes morda konec odmevnega procesa o azbestu Svojci 87 žrtev čakajo na sodbo, na zatožni klopi 30 menedžerjev Danes ali najpozneje jutri naj bi goriški sodniki izrekli sodbo v zvezi s 87 delavkami in delavci, ki so umrli zaradi izpostavljenosti azbestu v ladjedelnici družbe Fincantieri v Tržiču. Na zatožni klopi je kakih trideset nekdanjih menedžer-jev te družbe ter podjetij, ki so z njo sodelovala. »Glede na število smrtnih žrtev in obtoženih, pa tudi zaradi gospodarskega ter političnega okvira, je to največji in najpomembnejši proces o azbestu v Furlaniji-Julijski krajini,« je včeraj povedal Davide Bottegaro iz tržiškega Združenja izpostavljenih azbestu. Tožilec je za obtožene zahteval do devet let zapora. Danes ob 9.30 bodo v sodni dvorani goriškega sodišča na vrsti državni tožilec in odvetniki obrambe, možno pa je, da bo tudi prišlo do razsodbe. Postopek se je začel davnega leta 1998, ko so na državno tožilstvo romale prve tri ovadbe. Vložile so jih vdove pokojnih delavcev, ki so se združile ob podpori Združenja izpostavljenih azbestu iz Tržiča. Sledile so še druge ovadbe, na povezavo med azbestom in umrlimi pacienti so vztrajno opozarjali tudi zdravniki. Po podatkih Združenja izpostavljenih azbestu naj bi do danes zaradi azbestnih vlaken umrlo že dva tisoč ljudi v goriški in tržaški pokrajini, število pa stalno narašča, saj se »krivulja smrti« še vedno dviga. Postopek je dalj časa obtičal na tožilstvu, medtem so svojci obračali na najvišje predstavnike države. Leta 2008 - deset let po prvih ovadbah - je kakih trideset dosjejev v zvezi z žrtvami mezotelio-ma prevzel generalni tožilec tržaškega prizivnega sodišča Beniamino Deidda. Takrat je prišlo do odločilnega zasuka, s preiskavami se je ukvarjala skupina tožilcev in izvedencev. Med samim procesom se je v sodni dvorani zvrstilo nekaj sto prič in izvedencev. Poleg svojcev in omenjenega združenja so oškodovane stranke Dežela FJK, zavod INAIL, Občina Tržič, Pokrajina Gorica in sindikat CGIL. Pred goriškim sodiščem arhiv gorica - Mimo je pisni del mature, ob koncu tedna izidi Le še ustni izpit Z včerajšnjim dnem se je tudi za dijake goriškega višješolskega centra v Ulici Puccini zaključil pisni del državnega izpita. Danes bo za maturante premor, z jutrišnjim dnem pa se bodo spopadli še z ustno preizkušnjo. Tudi za Gorico je veljalo, da se je včerajšnja večpredmetna naloga razlikovala glede na šolske smeri. Tipologije in vsebine nalog so bile odvisne od članov matu-ritetnih komisij, ki pri sestavi vprašanj iz štirih predmetov so morale upoštevati snov, ki so jo dijaki obdelali v zadnjem šolskem letu. Skupni imenovalec za vse je bil tuji jezik (angleščina), na nekaterih smereh celo dva tuja jezika. Tako je bilo na trgovsko-tehničnem zavodu Žiga Zois, kjer so dokazovali znanje iz nemškega in angleškega jezika, na poklicnem zavodu za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar pa iz angleščine in srbo-hrvaščine. Ustni del izpita se začenja jutri, vsak dan pa se bo pred komisijo zvrstilo največ pet maturantov. Za tiste, ki bodo prvi prišli na vrsto, so že včeraj razobesili rezultat treh pisnih nalog. Končne izide bodo prvi dočakali dijaki družboslovnega liceja Simon Gregorčič in teh-nično-industrijskega zavoda Jurij Vega, in sicer v petek predvidoma zgodaj popoldne, dan kasneje, 29. junija, ob 14. uri naj bi objavili rezultate za zavoda Cankar in Zois, znanstveni in klasični licej pa bosta na vrsti 2. julija. Včerajšnja zbranost v razredu klasičnega liceja Primož Trubar bumbaca gradišče nad prvacino Tretji poklon Gregorčiču z »zamejskim« pečatom Gosta literarnih večerov bosta Živa Gruden in Marko Kravos Tretji Gregorčičevi dnevi, ki letos potekajo pod sloganom »Ti meni svetlo sonce«, se letos prvič ne bodo odvijali zgolj na Gradišču nad Prvačino. Spored, ki so ga za prihajajoči petek pripravili v Goriškem literarnem klubu Govorica v sodelovanju z novogoriško knjižnico Franceta Bevka in Krajevno skupnostjo Gradišče, bo namreč potekal v Novi Gorici, prihodnji petek pa bo dogajanje, kot je že v navadi, gostil spominski park Simona Gregorčiča in Josipa Tominca na Gradišču. Gosta obeh literarnih večerov, Živa Gruden in Marko Kravos, prihajata iz slovenske narodne skupnosti v Italiji. Petkovo dogajanje se bo pričelo ob 19.30 s poklonom pesniku ob spomeniku na Erjavčevi ulici v Novi Gorici, pol ure kasneje pa se bo v atriju novogoriške knjižnice začela osrednja slovesnost s kulturnim programom. Slavnostna govornica bo profesorica iz Benečije, Živa Gruden, ki bo kasneje tudi gostja v pogovoru z Darinko Kozinc, predsednico Goriškega literarnega kluba. Ob zaključku prireditve bo sledilo odprtje razstave Gregorčičevih knjižnih izdaj iz zasebne zbirke Melanije Ker-ševan. Gre za več kot 70 knjig. »Leta 2006, ko sem ob odprtju spominskega parka Gregorčiču in Tomincu na Gradišču pripravljala razstavo o Gregorčiču, sem naletela na nekaj njegovih pesniških zbirk. To Marko Kravos Živa Gruden gorica - Ob ločniškem mostu Podjetniški podvig novega črpalkarja Z ozirom na krizne čase vsaka podjetniška pobuda v zgarani Gorici zasluži priznanje. To velja tudi za 27-letnega Kristia-na Assija, ki je z včerajšnjim dnem ne le postal novi upravitelj bencinskega servisa Ta-moil v Ulici Isonzo Argentina, ob ločniškem mostu, a bo njegovo delovanje nadgradil z novimi storitvami, zato da bo zagotavljal popolnejšo ponudbo in kljuboval konkurenci slovenskih črpalk. Dobro se še spominjamo protestov goriških črpalkarjev, ki so po odpravi ugodnosti proste cone ugotovili, da so nekonkurenčni. Od petnajstih bencinskih servisov jih je na ozemlju goriške občine danes še dvanajst - pred nedavnim so zaprli črpalko Agip v Ulici Isonzo Argentina -, ki pa so ostale nespremenjene. V spremenjeno ponudbo s ciljem večje privlačnosti je investiral Assi, ki ima delovne izkušnje s po- dročja gostinstva in javnih lokalov. Po rodu je iz Šempetra, v Gorici je opravil slovenske šole, zato pravi, da bo znal nagovarjati tudi slovenske voznike. Črpalko bo upravljal z Marcom Pe-teanijem, skupaj sta ustanovila individualno podjetje Carl Life. Servis sta prevzela v najem od Manuela Rizzija, ki je tudi lastnik zemljišča in ki opozarja, da le s prodajo goriv goriške črpalke ne bodo preživele. Assi in Peteani sta zato v strukturi uredila malo kavarno, uredila bosta tudi mizice in stole, kjer se bodo odjemalci čez poletje osvežili s krhljem lubenice, prala bosta vozila ter omogočala izposojo furgona, plovil in s časom tudi avtomobila z voznikom-vodičem za obisk goriških znamenitosti. Nezanemarljiv je tudi podatek, da bo servis odprt non-stop med 8. in 20 uro, vključno ob sobotah. Novi upravitelj, Kristian Assi, na preurejenem servisu bumbaca me je spodbudilo, da sem od tedaj nabrala že več kot 70 primerkov različnih izdaj Gregorčičevih pesmi in knjig, ki opisujejo njegovo delo. Med njimi je tudi zvezek prvih Poezij iz leta 1882, ki je izšel v času njegovega življenja na Gradišču,« našteva Kerševanova in dodaja, da ji v zbirki sicer manjkajo izdaje, ki so izšle v tujini, med slovenskimi izseljenci. Spominski park Simona Gregorčiča in Josipa Tominca pred Kulturnim domom na Gradišču nad Prvačino pa bo drugi del letošnjih III. Gregorčičevih dni gostil v petek, 5. julija. Občinstvu se bosta predstavili besedni ustvarjalki Marija Mercina in Nataša Konc Lorenzutti, z gostom, tržaškim pisateljem Markom Kravosom, se bo pogovarjal Radivoj Pahor. Svoje videnje Gregorčiča bodo predstavile amaterske slikarke iz Renč in okolice, ki bodo s svojimi likovnimi deli poskrbele za svojevrstno kuliso na prizorišču. Z izborom gostov, ki prihajajo iz slovenske narodne skupnosti, živeče v Italiji, literarni klub nadaljuje eno do svojih poslanstev, in sicer povezovanje umetnikov slovenske pisane besede, ne glede na državne meje. Lani so v svoji sredini gostili slovensko literarno zgodovinarko in je-zikoslovko Lojzko Bratuž. Gregorčičeve dneve že tretje leto prirejajo v spomin na pesnika Simona Gregorčiča, ki je na Gradišču nad Prvačino preživel 21 let. Tamkajšnja slikovita narava je Gregorčiču služila za marsikateri pesniški navdih, katere si je zapisoval kar na manšeto rokava. Njegova prva pesniška zbirka »Poezije I« je izšla leta 1882, istega leta, ko je na Gradišče prišel za vikarja. Pri omenjenem klubu želijo s prirejanjem Gregorčičevih dni spodbujati kulturno dejavnost na Gradišču in doseči, da bi se kraj predstavil širšemu prostoru, tudi v Italiji. »Spodnja Vipavska dolina bi lahko turizem razvijala tudi s pomočjo kulture, pričakovala bi, da bi pristojni to že zaznali. Vipavska dolina namreč kljub svojim bogatim naravnim in kulturnim danostim neupravičeno zaostaja za okolico,« dodaja Kozinčeva. (km) GORIŠKI PROSTOR Torek, 25 . junija 2013 1 5 /— sinji vrh Umetniki iz 8 držav Letošnja gosta Gorenec in Palli Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino bo do 29. junija potekal 21. mednarodni likovni simpozij »Slovenija odprta za umetnost«. Letos sodeluje 27 umetnikov iz osmih evropskih držav. Udeleženci, ki so jih izbrali iz preteklih srečanj, so na poseben način zaznamovali delovno druženje in ponesli njegov sloves v svet. Ustvarjalci se bodo v ateljejskih prostorih in v idili narave prepustili ustvarjalnemu miru in novim inspiracijam. Svoje likovne pripovedi in izpovedi bodo izražali v različnih slikarskih tehnikah - akrilu, olju in mešanih tehnikah, kot tudi v kiparstvu in fotografiji ter v različnih multimedialnih pristopih, je sporočila umetniški vodja simpozija Anamarija Stibilj Šajn. Simpozijski del bo letos vseboval predavanje Beatriz Tomšič Čer-kez z naslovom »Diskurz prostora«, v njem pa bo razmišljala o vplivu novega, drugačnega okolja na ustvarjalnost posameznika. Tema bo tako dodatno osmislila odhod avtorjev iz intime ateljejskega prostora. Letošnji likovni simpozij ima tujega in domačega častnega gosta. To sta Bojan Gorenec in Mario Palli iz Italije. Oba se bosta na razstavah, ki sledijo delovnemu druženju, predstavila z obsežnejšim izborom del. Tudi v katalogu bosta predstavljena širše. No-vonastala dela malega formata bodo že v času trajanja simpozija predstavili v galeriji Lična hiša v Ajdovščini. Prvo mednarodno likovno delavnico, ki je postala tradicionalna in pomembna tako v domačem kot v mednarodnem prostoru, je leta 1993 organiziral akademski slikar Klavdij Tutta. V primerjavi s sorodnimi delovnimi srečanji likovnih ustvarjalcev je imela kar nekaj posebnosti, ki so odločilno pripomogle k njeni kvaliteti in prepoznavnosti. Selektorji iz različnih držav so skrbeli za zanimive, uveljavljene in svojstvene avtorje, razstave v različnih galerijah po Sloveniji in tujini pa so omogočile širši javnosti spoznati delček aktualnega likovnega dogajanja. Nova razmišljanja in ustvarjalna obzorja so odpirala tudi predavanja v simpozijskem delu, ki delavnico spremlja zadnjih pet let. Razstave V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Gorici bo danes, 25. junija, ob 18. uri odprtje razstave akvarelov Andreja Kosiča. Umetnika bo predstavil direktor knjižnice Marco Menato. cmedia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. julija do 31 .avgusta 2013 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Malta 6 GORICA Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto, 29. junija, ob 21.30 na ploščadi pred SNG Nova Gorica poteka Mednarodni festival uličnega gledališča »Ana Desetnica«: nastopa skupina iz Sardinije eVenti Verticali s predstavo vertikalnih plesov, akrobacij na vrveh in video projekcijo z naslovom »Iskani«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. M Koncerti »LIFE_MUSICHE DI SCONFINE« poteka do 20. julija: 13. in 14. julija glasbena delavnica Giorgia Pacoriga (informacije in vpisovanje na in@dobia-lab.net) z naslovom »L'improvvisa-zione non si improvvisa« v razstavni dvorani Delbianco v Ul. F.lli Zambo-ni 2 v Štarancanu; ob koncu delavnice v petek, 14. julija, zvečer bo na sedežu Dobialab v Ul. Vittorio Veneto 32 - Dobbia - Štarancan koncert udeležencev; več na www.dobialab.net. FESTIVAL OB 17. MEDNARODNEM SREČANJU SAKSOFONISTOV V NOVI GORICI: 26. junija ob 21. uri na Bevkovem trgu Fake Orchestra; 27. junija ob 21. uri na Bevkov trgu Big Band GD Nova; 28. junija ob 20.30 v dvorani gradu Kromberk »Sonare!« Lev Pupis, saksofon in Jan Sever, klavir; 29. junija ob 20.30 v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici »... a la Francaise...« Vincent David, saksofon, Zoltan Peter, klavir, gostje koncerta saksofonisti Joonatan Rautiola, Matjaž Dre-venšek, saksofon Timothy McAllister; 30. junija ob 20.30 v dvorani Glasbene šole Nova Gorica »American - style«, Timothy McAllister, saksofon , Zoltan Peter, klavir, gost koncerta saksofonist Joonatan Rautiola; 3. junija ob 21. uri v Hiši Štekar, Snežatno 31/a -Kojsko, Jama 4et (Marko Čepak & Jani Šepetavec Quartett), gost koncerta bobnar Žan Tetičkovič; 5. julija ob 20.30 v dvorani Glasbene šole Nova Gorica »Hommage a Francis Po-ulenc« Claude Delangle, saksofon, Odile Delangle, klavir, gosta koncerta saksofonista Joonatan Rautiola in Matjaž Drevenšek; 6. julija, ob 19. uri v veliki dvorana Kulturnega doma Nova Gorica koncert finalistov 7. mednarodnega tekmovanja saksofonistov, Simfoničnega orkestra RTV Slovenija; vstop prost; več na www.kulturni-dom-ng.si. 9 Šolske vesti SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študijskega program Ekstra in za multidi-sciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in in-fo@slovik.org. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 340-2477933 (D. Frandolič), 3393853924 (Emanuela) ali na eri-mic65@tiscali.it. SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00). SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpol- njene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00). [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. M* Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.40 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Paulette«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Into Darkness - Star Trek«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.40 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 2: 18.10 - 21.30 »L'uomo d'acciaio« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Passioni e de-sideri«; 22.00 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 4: 18.00 - 21.00 »Into Darkness - Star Trek«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Cha cha cha«. S Izleti 9. NOČNI POHOD NA LAZNO se bo začel v soboto, 29. junija, ob 22. uri pred nekdanjo osnovno šolo na Lokvah ter nadaljeval v organizirani koloni po cesti na Lazno. Med potjo bodo pohodniki v kraju Kafehaus deležni dobre kave in zeliščnega čaja. Na Lazni bo krajša slovesnost in počitek, nato pa se pohodniki vrnejo peš nazaj na Lokve. Zbirališče pol ure pred pohodom. SEKCIJA VZPI-ANPI Z VRHA IN OBČINA SOVODNJE prirejata enodnevni izlet na Pokljuko v soboto, 13. julija, kjer bodo pričakovali udeležence spominskega pohoda na Triglav. Po kulturnem programu bo postanek v Kranju, kjer si bodo izletniki ogledali votline pod mestom, ki so bile med drugo svetovno vojno zaklonišča. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 6.30, nato bo vozil skozi Vrh, Sovodnje, Štandrež, Pod-goro in dalje. Vpisujejo Damjan Vi-žintin (tel. 349-8249237), Gianluca Berlot (tel. 335-6617460) in Saverij Rožič (tel. 0481-390688) do nedelje, 30. junija. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI prirejata od 21. do 24. avgusta štiridnevni izlet z avtobusom na Bavarsko; na programu postanek v Salzburgu, ogled dvorca bavarskega kralja Ludvika II na otoku Herren (Kimsko jezero), postanek v Altottingu (največjem romarskem kraju v Nemčiji), ogled Muenchna, benediktinskega samostana v Ettalu, romarskega središča Wies in pravljičnega gradu Neuschwanstein; informacije in prijave po tel. 0481-550365 (Mirjam B.) ali tel. 0481-536807 (Katerina F.) najkasneje do 30. junija. ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST prireja ob 100-letnici opere v Veroni in ob 200-letnici rojstva Giuseppeja Verdija dva izleta v Verono: 13. julija za opero »Messa da Requiem« in 24. avgusta za opero »L'Aida«; informacije in vpisovanje v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 335-7835183 do zasedbe mest. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 4. avgusta, piknik, povezan z izletom v Tolmin. V jutranjih urah si bodo udeleženci ogledali muzej, v katerem je letos na ogled razstava ob 300-le-tnici Tolminskega upora. Popoldne bo druženje v Brjah (Dobravlje). Vpisovanje bo potekalo od začetka julija dalje. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bo od 1. julija do 31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtek 11.00-12.00, ob petkih zaprto. INFOTOČKA V ŠKC DANICA NA VRHU: vsako nedeljo od 9. do 18. ure ob kavici in prigrizku vas bodo organizatorji seznanili z zgodovino kraškega okolja in napotili na ogled Bre-stovca in Debele griže (po jarkih in rovih 1. svetovne vojne). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da bo od 1. julija do 1. septembra odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka 8.00-16.00. ODBOR ZA ŽENSKO PODJETNIŠTVO PRI GORIŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI prireja nagradni natečaj »Magi-camente imprenditrice«, namenjen ženskim podjetjem v goriški pokrajini. Zainteresirane podjetnice imajo čas za prijavo do 10. septembra; informacije in obrazec za vložitev prošnje na spletni strani www.go.cam-com.gov.it ali v uradu goriške Trgovinske zbornice »Spazio Impresa« (spazio.impresa@go.camcom.it, tel. 0481-384202/261). ZSŠDI bo od 1. julija do 15. septembra opdrt po poletnem urniku: od ponedeljka do petka 8.00-14.00. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na volilni občni zbor društva v četrtek, 27. junija, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu v dvorani društva, Rimska ulica 24 v Doberdobu. TABORNIKI RMV sporočajo, da je rok oddaje prijav za akcijo »Nazaj... v taborniški raj« na elektronski naslov ta-borniskiraj@gmail.com ali po tel. 339-4120289 (Andrej), 335-5316286 (Veronika) in 349-3887180 (Gabrijel) podaljšan do nedelje, 30. junija. AŠKD KREMENJAK prireja redni občni zbor v torek, 2. julija, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20, z naslednjim dnevnim redom: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna za leto 2012 in proračuna za leto 2013, pozdravi gostov, razprava, razno. 0 Prireditve POLETJE 2013 V PARKU BASAGLIA v okviru projekta »Dolce-mente«: vsak četrtek med 17. in 18. uro bo zdravnik Flavio Komauli vodil spro-stilna srečanja s tehnikami proti stresu in med 18. in 19. uro bo Annamaria Zin telesne vaje chi kunga z bambusovimi palicami. Srečanja bodo potekala v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici, ob slabem vremenu v prostorih dnevnega centra; vstop prost. »SREČANJA V PARKU. ŽIVLJENJSKE IN UMETNIŠKE POTI«: v četrtek, 27. junija, na Trgu XXIV Maggio v Krmi-nu med 18. in 20. uro bo Lea Mean-dri govorila o svoji knjigi »Amore e violenza. Il fattore molesto della ci-vilta«; sodelovali bodo Antonella Riem Natale Videmske univerze, plesalci plesne šole E'lever, razstavljala bo slikarka Tiziana Gallina, povezovala bo Margherita Reguitti. »PERCORSI DI-VERSI« - srečanja s prostim vstopom z branjem poezij, glasbo in gladališkimi delavnicami v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici ob 18. uri: 25. junija ter 2. in 9. julija gledališke delavnice z Donatom Acamporo in Ano Saksida; 8. julija srečanje s Fabianom Alberghet-tijem, glasba Giancarla Lombardija; 15. julija srečanje z Robertom Cesco-nom in Luigino Lorenzini, glasba tria Paolo Gregorig; 22. julija srečanje z Lussio Di Uanis in Fulviom Segatom, glasba Mattea Bucciola; 29. julija srečanje z Guidom Cupanijem in Antoniom Di Biasiom, glasba Sandra Bucciola. Ob zaključku vsakega srečanja kdor želi bo lahko prebral svoja dela; 7. oktobra bo zaključna družabnost z videoprojekcijo srečanj. Informacije po tel. 328-8292437 (Val-ter) in tel. 328-8381969 (Eleonora). V OBČINI ŠEMPETER-VRTOJBA: danes, 25. junija, ob 20.30 koncert Big band NOVA & Singgirls na Trgu Ivana Roba v Šempetru. AŠZ MLADOST sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. junija, v dvorani KD Jezero v Doberdobu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. Na dnevnem redu so otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, odobritev bilance in volitve za obnovitev novega odbora. DEŽELNI SVET SSO je sklican za sredo, 26. junija, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v prostorih Marjanišča na Opčinah. IZREDNI OBČNI ZBOR SSO je sklican za sredo, 26. junija, ob 18. uri v prvem sklicu in ob 19. uri v drugem sklicu v prostorih Marjanišča na Opčinah. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. junija, ob 10. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v čitalnici Feiglo-ve knjižnice v Gorici (KB center), s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo o delovanju v letu 2012, predstavitev načrtov za leto 2013, predstavitev dejavnosti po oddelkih, predstavitev obračuna 2012 in proračuna 2013, poročilo nadzornega odbora, odobritev načrtov, obračuna in proračuna, razprava in razno. »EXHIBITION - MUNCH 150«: v goriškem in tržiškem Kinemaxu iz Munch Museuma in National Museuma Oslo z neposredno satelitsko povezavo v četrtek, 27. junija, ob 20. uri; informacije in rezervacije v urnikih odprtja kinodvoran (0481-530263 v Gorici, 0481-712020 v Tržiču, www.ki-nemax.it). V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici v sklopu niza »Oggi si leg-ge« ob 18. uri: v četrtek, 27. junija, bo predstavitev publikacije »Pier Paolo Pasolini - L'opera poetica, narrativa, cinematografica, teatrale e saggistica« Guida Santata; v četrtek, 4. julija, bo Marina Silvestri predstavila svojo knjigo »Ambraverde«; več na www.leg.it, vstop prost. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -KONFERENCA ZA ITALIJO bo potekal v petek, 28. junija, ob 20.30 Pod lipo v Števerjanu (Klanec 14). Kulturni program bodo izoblikovali MePZ F.B. Sedej, sodelovali bodo Igor Ga-brovec, krožek Anton Gregorčič, Veterani vojne za Slovenijo, Združenje za Vrednote Slovenske Osamosvojitve in Svet slovenskih organizacij. GORIŠKE POLETNE PRIREDITVE »GORIZIA! ARIA D'ESTATE«: od sobote, 29. junija, do sobote, 6. julija, ob 20. uri na Trgu Cesare Battisti košarkarski turnir Dudi Krainer. Od torka, 2. julija, popusti, animacija, happy hour po mestnih ulicah, v petek, 5. julija, od 10. ure dalje v Jungle Village brazpla-čni vstop za otroke v jutranjih urah. KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA vabi na 22. moški in ženski nogometni turnir »Štabeach 2013«, ki poteka na cementnem igrišču Kulturnega doma Andreja Budala v Ul. Montello 9 na Pilošču v Štandrežu do 29. junija med 19. in 23. uro: v nedeljo, 29. junija, finalni del turnirja in ob 22. uri DJ Ivan; na voljo so kioski z jedmi na žaru in pijačami. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 10.00, Eva Maria Calligaris vd. Sgubin s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja in na glavno pokopališče. DANES V MORARU: 10.00, Patrich Brogna (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.40) v cerkvi in na pokopališču. 1 2 Četrtek, 27. junija 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Presenečenji: Nadal in Erranijeva »out« WIMBLEDON - Prvi dan tretjega teniškega turnirja grand slam v sezoni, slovitega Wimbledona, je poskrbel za prvo veliko presenečenje. Šele 135. igralec s svetovne lestvice, Belgijec Steve Dar-cis, je v treh nizih s 7:6 (4), 7:6 (8) in 6:4 izločil petega nosilca, Španca Rafela Nadala.Tudi na ženskem delu turnirja je prišlo do presenečenja, Portoričanka Monica Puig je namreč s 6:3 in 6:2 ugnala petopostavljeno Italijanko Saro Errani. Izpadel je tudi Fabio Fo-gnini, ki je izgubil proti Avstrijcu Melzerju (6:7, 5;7, 6:3, 6:2). jadranje - Olimpijski razred 470 Bližja vrhu Messi odplačal davke BARCELONA - Argentinski nogometni zvezdnik Lionel Messi naj bi španskim davčnim organom doplačal 10 milijonov evrov. Messi naj bi na ta način poravnal domnevno premalo plačane davčne obveznosti iz let 2010 in 2011. Tako naj bi se nogometni zvezdnik tudi izognil preiskavi o domnevni davčni utaji za ti leti. Španski davčni organi so namreč proti njemu in njegovemu očetu pred dnevi sprožili preiskavo, ker naj bi utajila davke na zaslužke v letih 2007, 2008 in 2009 v višini 4,1 milijona evrov. KIEL - Jadralca sesljanske Ču-pe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta po včerajšnjih treh plovih prestižnega jadralnega Kielskega tedna (letošnja je že 130. izvedba) popravila položaj na skupni lestvici v olimpijskem razredu 470. V nedeljo sta sicer v težkih vremenskih razmerah osvojila 12., 29. in 9. mesto, tako da sta iz 7. zdrknila na 10. mesto. Včeraj pa sta jadrala bolj zbrano, čeprav je pihal močan veter in je deževalo. »Danes (včeraj op. av.) sta Jaš in Simon osvojila 19., 9. in 3. mesto. Smo zelo zadovoljni, saj jadrata atletika Slovenija napredovala v prvo ligo KAUNAS - Slovenska atletska reprezentanca se je na dvodnevnem evropskem ekipnem prvenstvu v Kaunasu v Litvi uvrstila v prvo ligo. V drugi ligi je prepričljivo zmagala z 221 točkami pred Litvo (209), ki se je prav tako uvrstila v višjo skupino, tretja pa je bila Srbija (192). Slovenski atleti in atletinje so skupaj dosegli deset zmag. Sobotnim šestim slovenskim zmagam so prva mesta drugi dan tekmovanj dodali Barbara Špiler v metu kladiva (68,22 m), Marina Tomič v teku na 100 m ovire (13,28), Jan Žumer na 200 m (21,22) in Matija Kranjc v metu kopja (73,36 m). Snežana Rodič je bila po sobotni zmagi v troskoku druga v skoku v daljino (6,37 m), to mesto pa so v štafeti 4 X 400 m dosegle tudi Anja Benko, Eva Trošt, Maja Pogorevc in Liona Rebernik (3:39,57). UBRANILI NASLOV - Ruski atleti in atletinje so v super ligi, ki je potekala v Gatesheadu, ubranili naslov ekipnega evropskega prvaka, ki so ga osvojili pred dvema letoma. Skupaj so v dveh dnevih zbrali 354,5 točke in prehiteli Nemčijo (347,5), tretja pa je bila Velika Britanija (338). KOŠARKA - Žensko EP, drugi del: Italija - Črna gora 66:60. »Az-zurre« so se uvrstile v četrtfinale. TRIATLON Mateja Šimič pred Tržačanko Chmet VERONA - Slovenska triat-lonka Mateja Šimic je zmagala na mednarodni tekmi v Bardolinu ob Gardskem jezeru. Že na 30. izvedbi omenjenega triatlona je Šimiče-va premagala drugouvrščeno Trža-čanko Danielo Chmet, tretja je bila Madžarka Zsofia Kovacs. v res težkih razmerah. Povrh tega smo kar 10 milj od obale, kjer ni orientacijskih točk. Skratka tokrat sta opravila res dobro svoje delo,« ju je pohvalil trener Matjaž Antonaz, ki ju spremlja na Kielskem tednu na Baltski obali v Nemčiji. Danes so na sporedu tri regate. Na lestvici vodi švedska posadka Dahlberg/Bergstrom. Za ovratnik pa jim dihata Angleža Patience in Glanfield. Kielski teden se bo končal v nedeljo. Vrstni red: 1. Dahlberg/Bergstrom (Šve), 2. Patience/Glanfield (Ang), 3. Bergher/Mahr (Avs), 4. Wood/Brayshow (Ang), 5. Doi/Ima-mura (Jap), 6. Sivitz Košuta/Farneti Predsednik Pahor: »Tina Maze je dala navdih ljudem« LJUBLJANA - Predsednik republike Borut Pahor bo danes ob dnevu državnosti odlikoval slovensko alpsko smučarko Tino Maze z zlatim redom za zasluge »za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču ter navdih ljudem«. »Blestela je na smučarskih progah od uvodne tekme naprej, drugega za drugim je presegala rekorde in zaporedoma stopala na stopničke. To so dosežki, ki so slovensko in svetovno smučanje postavili na višjo raven, prihodnjim generacijam smučarjev pa postavili še teže dosegljive cilje,« je zapisano v obrazložitvi. tenis - V ženski D1-ligi (Ita), 7. J./P. Autenrieth (Nem), 8. Weng/Lin (Kit), 9. Rogers/Willis (Ang), 10. Feydit/Ageneau (Fra). kolesarstvo Na Touru tudi Astana in Brajkovič PARIZ - Za letošnjo 100. izvedbo kolesarske dirke po Franciji je ekipo potrdila še kazahstanska Astana, za katero tekmuje Slovenec Janez Braj-kovič. Glavni adut Astane za končno zmago bo Danec Jakob Fuglsang. Fu-glsang bo kapetan ekipe ob odsotnosti Italijana Vincenza Nibalija, ki je lanski Tour končal na tretjem mestu, takrat še v dresu Lampreja. Nibali je letos zmagal na dirki po Italiji, na francoski pentlji pa ga ne bo. Brajkovič bo na dirki po Franciji nastopil četrtič, lani je osvojil končno deveto mesto. V začetku tedna je moštvo za francosko dirko potrdila ekipa Cannondale, za katero bo nastopil Kristijan Koren. Prolog Toura bo v soboto. nogomet - Žreb Maribor na Malto, Olimpija šele v 2. krogu NYON - Nogometaši Maribora se bodo v 2. predkrogu lige prvakov pomerili z malteško Birkirkaro. Prva tekma bo 16. ali 17. julija na Malti, povratna pa teden pozneje v Ljudskem vrtu. V 1. krogu kvalifikacij evropske lige sta nasprotnika dobila še Domžale in Celje. Dom-žalčani se bodo pomerili z romunsko ekipo Astra Ploiesti, Celjani pa bodo igrali proti norveškemu Tromsoeju. Prvi tekmi bosta 4. julija, povratni pa en teden pozneje. Ljubljanska Olimpija, ki jo je lani izločil prav Tromsoe, bo igrala proti zmagovalcu srečanja Torpedo Kutaisi iz Gruzije in Žilino iz Slovaške. ITALIJA V ČETRTEK - Na nogometnem pokalu konfederacij v Braziliji sta po nedeljskih tekmah znana polfinalna para. Španija, ki je s 3:0 premagala Nigerijo, se bo v četrtek pomerila z Italijo (Balotel-li bo skoraj gotovo odsoten zaradi poškodbe na stegenski mišici), Urugvaj, ki je z 8:0 odpravil Tahiti, pa jutri z Brazilijo. STOJANOVIC - Nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance Sla-viša Stojanovic je novi trener beograjske Crvene zvezde. ZLAT - Slovenski telovadec Sašo Ber-toncelj je na sredozemskih igrah v Mersi-nu osvojil zlato kolajno na konju z ročaji. GORSKO KOLESARSTVO Žakljevi evropska krona BERN - Slovenska gorska kolesarka Tanja Žakelj je na evropskem prvenstvu v Bernu v olimpijskem krosu osvojila zlato odličje. Za tekmovalko iz Ledin sta ciljno črto prečkali »azzurra« Eva Lechner na drugem in Poljakinja Maja Wloszczowska na tretjem mestu. Blaža Klemenčič zaradi bolezni ni nastopila na prvenstvu v Švici. SK Devin organizator uradne tekme pri Trnovci Kolesarska sekcija smučarskega kluba Devin bo v soboto organizirala uradno tekmo z gorskimi kolesi za starostne kategorije G1-G6 in mladince. Začetek dirke bo ob 16. uri na travniku pri Trnovci. Nagrajevanje pa bo v rekreacijskem centru Vaške skupnosti v Praprotu ob 18. uri. Gajevke napredovale v C-ligo Vpolfinalu premagale videmsko ekipo Città di Udine - Finale bo zgolj formalnost Gaja je po pričakovanju in zasluženo v polfinalu premagala ekipo Citta' di Udine in se uvrstila v finale tega prvenstva. Ker v višjo, C-ligo napredujeta oba finalista, so si tako gajevke matematično prislužile napredovanje v višjo kategorijo. Zmaga proti Videmčankam pa le ni bila tako lahka, kot kaže končni izid. Jessica Varljen je z 2:0 premagala Sabrino Paludetti, ki se je med srečanjem poškodovala (zaletela se je ob stopnišče ob robu igrišča). Na srečo pa si je po kratki pavzi opomogla in nadaljevala z igro. Večje težave je imela Lara Betocc-hi z Giulio Cimador. Gajevka je začela je precej zakrčeno. Prvi set je izgubila, nato pa je igrala bolj sproščeno in z močnimi udarci spravila v težave nasprotnico, osvojila preostala dva seta in zasluženo zmagala. Srečanje dvojic je bilo tako le formalnost. »Mislim, da smo povsem zasluženo napredovale, saj smo doslej dobi- Od leve: Cirila Devetti, Jessica Varljen, Lara Betocchi, Martina Bellettini kroma le vse tekme. V prihodnji sezoni pa nas v C-ligi čaka gotovo zahtevnejša naloga in dobrodošla bi bila kaka okrepitev,« je po tekmi dejala Gajina kape-tanka Cirila Devetti. Gaja - TC Città di Udine 3:0 Jessica Varljen - Sabrina Paludetti 6:4, 6:3; Lara Betocchi - Giulia Cimador 4:6, 6:4, 6:1 dvojice: Varljen/Martina Bellettini -Paludetti/Cirio 6:3, 6:2 prej do novice www.primorski.eu1 / ŠPORT Torek, 25. junija 2013 17 Boru 4. Memorial Martina Semoliča Športno-kulturno društvo Kremenjak je v nedeljo organiziralo v Jamljah 4. košarkarski memorial Martina Semoliča za ekipe do 17 let starosti (na sliki Giannija Legiše). Na 1. mesto se je uvrstil Bor, drugi je bil Breg, tretji Jadran, četrta pa Goriziana. Nagradili so tudi MVP turnirja in najboljše strelce posameznih ekip: najboljši igralec turnirja: Ferluga (Bor); najboljši strelci posameznih ekip: Bor: Kocijančič 30 točk, najboljši strelec turnirja; Breg: Gelleni 29; Jadran: Kojanec 21; Gori-ziana: Buffin 20. □ Obvestila ŠZ BOR obvešča, da bo v torek, 2. julija, ob 19. uri v prvem ter ob 20.00 v drugem sklicanju redni občni zbor v prostorih KD Slavko Škamperle, na Stadionu 1. Maja v Trstu. AŠD ZARJA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 27. junija, v športnem centru v Bazovici, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ŠD VESNA obvešča, da bo občni zbor v četrtek, 27. junija, ob 20.00 na nogometnem igrišču v Križu. FC PRIMORJE vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. junija ob 20.30 v sedežu ob Kulturnem domu na Proseku. nogomet - Predsednik štandreške Juventine Marco Kerpan »Samo z Goričani« Z zaključnim večerom s pokrovitelji in mediji v štandreški gostilni Turri se je pri Juventini končala dolga nogometna sezona. »V Štandrežu je sicer v teku še nogometni kamp za najmlajše, ki se bi zaključil v soboto. Neuradno bo šele takrat vsega konec,« je pojasnil predsednik štandre-škega društva Marco Kerpan, ki se s svojim štabom že trudi, da bi tudi v prihodnjem prvenstvu sestavil kom-petitivno ekipo. »Treba bo malo pogledati v denarnico in odločno zmanjšati stroške. Prav zaradi tega bomo skušali sestaviti ekipo izključno z nogometaši, ki živijo v bližini Gorice, tako da bodo potni stroški minimalni.« Finančno krizo torej občuti tudi Juventina. Pričakoval sem, da se bo gospodarstvo prej pobralo na noge. Srčno se moram zahvaliti našim pokroviteljem, ki nas še naprej podpirajo. Vseeno pa so nekateri razpolovili zneske. Ker nočemo ošibiti mladinskega sektorja, bomo tako zmanjšali finančna sredstva (okrog 20 odstotkov v primerjavi z letošnjim proračunom) za člansko ekipo. Ali bodo tudi cilji drugačni? Še naprej se bomo borili za zgornji del lestvice. Sodeč po vaši izjavi, da bodo igrali v glavnem Goričani, odhaja kar nekaj nogometašev. Sežančana Saše Guliča, ki je odličen igralec, nismo potrdili. Podobno bržkone tudi ne Beneškega Slovenca namizni tenis Ana Bržan osvojila 3. mesto Tržaška Slovenka Ana Bržan (na sliki zgoraj), ki je letos igrala v Krasovi B skupini v A2-ligi pri ekipi Alfieri Romagna, je na državnem prvenstvu 2. kategorije v namiznem tenisu v mešanih dvojicah v Rivi del Garda s klubskim tovarišem Alessandrom Ruscellijem osvojila odlično 3. mesto, v ženskih dvojicah s Francesco Avesani pa je bila peta. V mešanih dvojicah Ana in Alessan-dro Ruscelli sploh nista sodila med favorite, saj je bila konkurenca zelo ostra. Igrala pa sta vrhunsko in nepričakovano, toda povsem zasluženo stopila na stopničke. Saša Gulič (desno) je pri Juventini igral zadnji dve sezoni. Pred tem je igral za Vesno in za tržaški Trieste Calcio. Na sliki zgoraj predsednik Marco Kerpan bumbaca, kroma Alessandra Predana. Zamenjali pa ju bodo drugi kakovostni igralci. Na primer? Najeli smo 25-letnega zveznega igralca Luko Markiča iz Vrtojbe. V zadnji sezoni je igral v Biljah. Bržkone pa se nam bosta pridružila še zvezni igralec Ghirardo (lani Terzo) ter mladi Man-freda (letnik 1996, lani Pro Gorizia). Zal se je prejšnji teden huje z mopedom ponesrečil Airoldi. Okrevanje bo dolgo, tako da bo treba poiskati še kako okrepitev. Poleg Guliča in Predana odhaja tudi Giannotta. Še nekaj bi dodal. Prosim. Pri Juventini skušamo kljubovati finančni krizi tako, da smo čim bolj dejavni. Maja in junija smo organizirali turnir cicibanov ter rekreativni turnir 12 ur nogometa, na katerem nam je pomagalo 40 prostovoljcev. Če želiš biti uspešen, moraš biti razpoznaven. Samo z bogato dejavnostjo lahko pridobiš nove pokrovitelje, drugače je društvo obsojeno na propad. Kdaj pa boste pri Juventini začeli priprave na novo sezono? Letos že 5. avgusta. (jng) odbojka - Naš prapor Napočil je čas za Memorial Daniela Boškina in tudi ... za napredovanje D-ligo Naš prapor bo od prihodnjega torka do četrtka organiziral na odprtem igrišču v Pevmi že tradicionalni odbojkarski memorial Danieleja Boškina, na katerem bodo nastopile članske ekipe vseh naših društev, poleg njih pa še ekipi Moss ein Torriane. Naš prapor (na sliki) je v minuli sezoni, pod vodstvom trenerja Walterja Mi-kluza, nastopil v 1. diviziji. Društvo, ki že vrsto let nastopa med 1. divizijo in D-li-go, je bilo z obračunom v minuli sezoni zadovoljno. »Ekipa je bila tako rekoč pisana. V njej so bili izkušeni igralci kot so Valentino Juretič, Martin Peršolja, Peter Bajt, tehnično zelo nadarjeni Luka Feri, pol sezone pa tudi Aljoša Devetak ter igralci, ki igrajo nekaj let, pa tudi čisti začetniki. Lahko bi dosegli za mesto boljšo uvrstitev, vendar najvažnejše je to, da se je ustvarila lepa skupina,« je minulo sezono ocenil Mikluz in ni skrival pričakovanj za naslednjo. »Mislim, da bo ekipa ostala nespremenjena. Okrepitve niti niso potrebne. Ta garnitura igralcev zasluži igrati naprej in lahko tudi razmišljamo o vrnitvi v D-ligo,« je še povedal Mikluz. Spored Memoriala Daniele Boškin Skupina 1 (danes, 25. junija): Val - Torriana, Sloga- Torriana, Val - Sloga. Skupina 2 (jutri, 26. junija): Naš Prapor - Olympia, Naš Prapor - Mossa, Olympia - Mossa Finale (četrtek, 27. junija): za 3. mesto, sledi finale. Vse tekme na odprtem igrišču v Pevmi. Vsak dan začetek ob 19.45 orientacijski tek - Okrog 180 tekmovalcev Na Padričah (ni)so ulovili merjasca Skoraj 180 tekmovalk in tekmovalcev (natančno 178) vseh starosti je v noči s petka na soboto nastopilo na 13. orientacijskem teku »13. Lov na mrjasca«, ki ga organizira padriško kulturno društvo Slovan v sodelovanju s ŠZ Gaja. 34 skupin (organizatorji zaradi logističnih razlogov niso sprejeli drugih, čeprav je bilo povpraševanje večje) je moralo po padriških gmajnah in vzpetinah poiskati osem kontrolnih točk in odgovoriti na (tudi komplicirana) vprašanja. Progo so v najkrajšem času izpeljali do konca člani ekipe Anonima Enduristi (čas 1 ura in 47 minut, zgrešili pa so samo eno vprašanje). Ekipo so sestavljali Rinaldo Luin, Gianluca Leoni, Lorenzo Geic in Fabio Toffanin. Drugi so bili »I Precari« (Sara in Claudia Gaion, Michele in Elisa Cafagna in Mario Bertoni), ki so zgrešili dve vprašanji. Imeli pa so enak čas. Na tretje mesto pa so se uvrstili člani ekipe »I conigli« (Silverio Pipolo, Lu-ca Sbisa, Roberta Petrucco, Giulio Pipolo, Joshua Pipolo, Francesco Coren). Organizatorji so nagradili tudi najboljšo žensko ekipo, ki je bila »U uista merjascou« (Anja in Saša Grgič, Petra Terčon, Karin Milcovich, Samantha Gruden, Andreja Brus in Saša Regent). Novost letošnjega padriškega orientacijskega tekmovanja je bila nekoliko krajša in lažja družinska proga, na kateri so zmago slavili člani ekipe Hitri (Barbara Gregori, Katrin Mocor, Nastja Ferluga, Ivana in Katerina Antler, Samantha Carli, Nataša Canziani). Posebno nagrado sta prejela tudi najstarejši udeleženec 13. Lova na merjasca, Mario Bertoni (letnik 1946) ter najmlajši, Alexander Rismondo (letnik 2009). Absolutni zmagovalci 13. izvedbe orientacijskega teka na Padričah kroma Na sliki levo zmagovalci družinskega 13. Lova na mrjasca, desno nekatere članice najboljše ženske ekipe kroma 18 Čet rtek, 27. junija 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Po vsej deželi bo zjutraj rahlo oblačno, v teku dneva pa spremenljivo z možnostjo krajevnih ploh ali popoldanskih neviht. Čez dan bo pihal rahel veter, proti večeru pa bo na obali in na vzhodu zapihal burin. Spremenljivo do pretežno oblačno bo, predvsem sredi dneva, popoldne bodo občasno še manjše krajevne padavine, deloma plohe. Največ sončnega vremena bo ob morju. V severni Sloveniji bo pihal severni do severozahodni veter. Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno z možnostjo popoldanskih ploh ali neviht. Na obali in na vzhodu bo, še posebno v jutranjih urah in proti večeru, zapihal burin. Jutri in v četrtek bo dopoldne dokaj sončno, popoldne pa bodo nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Sveže bo. Facebook razkril milijone osebnih podatkov LONDON - Zaradi napake v arhivu podatkov spletnega podjetja Facebook je prišlo do nenamernega razkritja telefonskih številk in naslovov elektronske pošte okoli šest milijonov uporabnikov Facebooka. Za zdaj naj sicer ne bi bilo kakršnihkoli dokazov o zlorabi razkritih podatkov, napako pa so medtem že odpravili, je sporočil Facebook. Po napaki, ki jo je odkril član Facebookovega programa za izboljšanje varnosti, so lahko do podatkov prišli tisti, ki pred tem niso imeli dostopa do njih. Facebook je sicer sporočil, da je bil »praktični učinek« napake majhen, saj so do podatkov najverjetneje lahko dostopali ljudje, ki so prizadete uporabnike poznali že prej. Nelson Mandela v bolnišnici še vedno v kritičnem stanju PRETORIA - Nekdanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela ostaja v kritičnem stanju, je včeraj sporočil predsednik države Jacob Zuma. Kot je poudaril, zdravniki v bolnišnici v Pretorii počnejo vse, kar je v njihovi moči, za čim boljše počutje 94-letnega Mandele. Ta se že več ko dva tedna zdravi zaradi ponavljajoče pljučnice. Zuma je javnost o poslabšanju zdravstvenega stanja ikone boja proti apart-heidu obvestil že v nedeljo, potem ko je Mandelo obiskal v bolnišnici. Več o njegovem zdravju ni želel razkriti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Je pa svoje rojake pripravil na najhujše, ko je dejal, da bi »vsi morali sprejeti dejstvo, da je Madiba sedaj star«. islamabad - Odgovornost za umore prevzeli pakistanski talibani Aretiranih dvajset osumljencev za umor desetih tujih alpinistov Na fotografiji zgoraj osemtisočak Nanga Parbat, desno trupla ubitih alpinistov so prepeljali v Islamabad ISLAMABAD - Policija je na severu Pakistana aretirala 20 osumljencev za umor desetih tujih alpinistov in njihovega pakistanskega vodnika. »Lov na napadalce poteka. Pričakujemo še več aretacij,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poudaril tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Umer Harmid Kan. Odgovornost za umore, zagrešene v soboto ponoči, je prevzelo gibanje pakistanskih talibanov Tehrik- e -Taliban Pakistan (TTP), ki je tesno povezano z Al Kaido. Do napada je prišlo v baznem taboru pod goro Nanga Parbat, vse žrtve pa so bile ustreljene. Danes je potrjeno, da so bili med ubitimi planinci trije Ukrajinci, dva Kitajca, dva Slovaka, Američan kitajskega porekla, Nepalec in Litovec. Plezalci so pripadali trem različnim plezalnim odpravam, ki so se nameravale povzpeti na Nanga Parbat. Kitajski plezalec je napad preživel. Trupla so že v nedeljo prepeljali v Islamabad. Po umorih so z območja evakuirali kakih 40 drugih plezalcev. Zaenkrat so jih zbrali na regionalnem letališču v mestu Gilgit, od tam pa jih bodo v prihodnjih urah prepeljali v Islamabad. Predsednik pakistanskega alpinističnega kluba Manzur Husain je kasneje sporočil, da v letošnjem poletju ne bo novih odprav na Nanga Parbat, medtem ko bodo prošnje za zimske vzpone še preverili. Te sezone je konec,« je poudaril Husain. Vzponov na preostale himalajske vrhove pakistanske oblasti zaenkrat niso prekinile, je pa na teh območjih na terenu vojska. Iz gibanja TTP so sporočili, da je ansa i_ bil napad maščevanje za smrt namestnika vodje talibanov v Pakistanu Valiurja Rehmana. Rehman je bil 29. maja ubit v ameriškem napadu z brezpilotnim letalom v pakistanski pokrajini Severni Vaziristan. Regionalne oblasti se medtem bojijo, da bo incident uničil regijo Gil- git-Baltistan, katere glavni prihodek je turizem. Že tako je število ljudi, ki so se podali v to regijo, močno upadlo po 11. septembru 2001 in terorističnem napadu na ZDA. Pred tem dogodkom je regijo letno obiskalo več kot 20.000 tujih turistov, število pa je kasneje upadlo na okoli 5000. phoenix - Zgodovinski podvig Vrvohodec čez Veliki Kanjon v Koloradu PHOENIX - Ameriški vrvohodec Nik Wal-lenda se je zapisal v zgodovino, saj je v nedeljo kot prvi na svetu po žici prečkal Veliki kanjon. Za 426 metrov dolgo pot je 34-let-nik potreboval 22 minut in 54 sekund. Med hojo na višini 457 metrov nad reko Mali Kolorado je ves čas molil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Največ težav mu je po pisanju AFP povzročal veter, zaradi katerega je moral na žici dvakrat počepniti. »Ti vetrovi so res nepredvidljivi (...) kar od nikoder pride sunek 35 milj (56 kilometrov) na uro,« je povedal Wallenda po svojem podvigu. Medtem ko je po napetih 23 minutah lahko spet objel svojo soprogo in otroke, je med drugim še razkril, da ga neverjetno bolijo roke. Wallenda, ki je znan po tem, da rad pogleda smrti v oči, je tokratno akcijo načrtoval približno štiri leta, končnega intenzivnega treninga pa se je lotil pred nekaj tedni. Za prečkanje kanjona velikosti dobre petine Slovenije, ki ga je v ameriški zvezni državi Arizona ustvarila reka Kolorado, je izbral odročen del na vzhodnem koncu kanjona. Med prečkanjem kanjona ni uporabljal dodatnega varovanja. Maketa zagrebške cerkve sv. Marka v Bruslju ZAGREB - V čast vstopa Hrvaške v Evropsko unijo so včeraj v bruseljskem parku Mini Evropa razkrili maketo znane zagrebške cerkve svetega Marka. Prve prireditve v tednu, v katerem bodo v Bruslju z različnimi dogodki obeležili hrvaško članstvo v EU, se je udeležil tudi hrvaški predsednik Ivo Josipovic. Osrednja proslava bo prihodnjo nedeljo v Zagrebu.Ob razkrivanju makete cerkve svetega Marka, ki je bila izgrajena v 14. stoletju, so v zrak spustili več rdečih, belih in modrih balončkov, sledil je tudi ognjemet. Na vrhu enega izmed bruseljskih simbolov, 110-metrov visokega Atomiu-ma, so namesto belgijske postavili hrvaško zastavo, so poročali hrvaški mediji. V parku Mini Evropa, v katerem je približno 350 maket najbolj razpoznavnih znamenitosti iz več deset mest držav članic EU, so potem odprli tudi razstavo Hrvaška časopisna fotografija. / RADIO IN TV SPORED Torek, 25. junija 2013 19 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.10 Road Italy - Day by day 11.20 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Ho sposato uno sbirro 15.15 Film: Un'altra occasione 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivista 21.15 Film: L'amore e servito 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta Rai Due ^ Rai Tre 23.25 FiIm: Tutta Ia vita davanti (kom., r. P. Virzi, i. I. Ragonese, S. Ferilli) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nad.: Il mammo 9.10 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Nad.: Secreto de puente viejo 15.40 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Jump - Stasera mi tuffo v Italia 1 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I mag-hi di Waverly 8.40 Nad.: Kyle XY 9.35 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.50 Nan.: Simpsonovi 14.30 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Na-ruto Shippuden 15.25 Nad.: The Vampire Diaries 16.20 Nad.: Smallville 17.15 Igra: Top one 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: Death Race 2 (akc.) 6.00 Nan.: Julia - La strada per la felicita 7.30 Risanke 9.00 Nan.: Le sorelle McLeod 10.25 Dnevnik: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Divieto di sosta 15.25 Nan.: Blue Bloods 16.10 Nad.: Revenge 16.55 Nan.: Guardia costiera 17.50 Dnevnik 18.45 Nan.: Senza traccia 19.35 Nan.: Castle 20.30 23.40 Dnevnik 21.05 Nan.: Lol 21.10 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.55 Nad.: Countdown 22.50 Nad.: Strike Back 23.55 Film: Epic Movie (kom.) 23.15 Film: The hitcher (triler) La l 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.15 Dok.: La Storia siamo noi 11.10 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik LIS 15.00 Nad.: Ponderosa 15.50 Film: Madonna che silenzio c'e stasera 17.20 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.20 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Celi, mio marito! 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Ballaro 0.00 Report Cult u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 14.00 Dnevnik in vreme 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.35 Nad.: My Life 17.00 Film: Rancho Notorius (pust.) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta co-lonna - Il Quotidiano 21.10 Benvenuti a ta-vola - Nord vs. Sud LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 Otto e mezzo 11.40 Rubrika: I menu di Benedetta 12.30 Nad.: Grey's Anatomy 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nad.: Suor Therese 18.10 Nad.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 SOS Tata ^ Tele 4 Jr Slovenija 2 11.14 Zborovski bum 2013 11.45 Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti, posnetak s Kongresnega trga v Ljubljani, pon. 13.40 19.00, 23.05 Točka 14.40 Obzorja duha 15.15 Mostovi - Hidak 15.45 Glasnik 16.35 Sijaj, sijaj sončece: 44. tabor slovenskih pevskih zborov 18.05 Slovenski vodni krog 18.30 Dok. feljton: Silence 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto 20.35 Dok. odd.: Pesem ima moč 21.35 Film: Parkiran 23.50 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 21.30 Žarišče 7.50 Kronika 8.00 Poročila 8.25 Beseda volilcev 17.5018.50, 19.40 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 23.20 Odmevi C Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv -deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Le parole piu belle 15.00 Duo Fornaciari - Lambertini 15.30 Nautilus 16.00 Mediteran 16.30 Benečija incantata 17.00 Artevisione 17.30 Ciak Junior 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Pogovor z... 21.00 Avtomobilizem 21.15 „Q" 22.15 Biker explorer 22.45 Dok.: K2 23.15 Eno življenje, ena zgodba 1 Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vreme, kultura 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 Obleka naredi človeka 17.45 Skozi viharje z Osvaldom Močnikom 19.30 Zgodba na robu 20.00 Sacro egoismo 21.00 Koncert: Prijatelji ostanimo, 1. in 2. del 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.4016.15 Nan.: Poliziotti con il cuo-re 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Gior-gia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Il caffe dello sport (t Slovenija 1 7.25 Poletna scena 8.00 Risanke 9.05 Nan.: Bine 9.25 Kratki film: Čudodelni urok 9.40 Zgodbe iz školjke 10.15 Moja soba 10.35 Pod klobukom 11.20 Dok. film: Pesem tišine 11.35 Kratki film: Dvigalo 11.50 Dok. odd.: Megabiti energije 12.15 Platforma 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Film: Hud 15.45 18.40 Risanke in igrane serije 16.30 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Poletna scena 17.40 Nad.: Strasti 18.10 Dok. odd.: Bri-žinski spomeniki 18.55 23.05 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Dnevnikov izbor pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.25 Serija: Biser 8.20 Serija: Pod eno streho 9.2010.30, 11.40 TV prodaja 9.35 15.35 Nad.: Rožnati diamant 10.45 Nad.: Kot ukaže srce 11.55 Serija: Beverly Hills 90210 12.50 Film: V hlevu 14.35 Serija: Pod eno streho 16.35 Film: Moj ata, socialistični kulak 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Mentalist 22.00 Nad.: Downton Abbey 23.15 Nad.: Nadarjeni mož Kanal A 6.55 Risanke 8.30 13.45 Nan.: Vsi moji moški 8.55 Nan.: Will in Grace 9.25 Serija: Dva moža in pol 9.55 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.10 Nan.: Jimova družina 14.40 Film: Znova v koloniji 16.35 Nan.: Dva moža in pol 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Nevarno tveganje 21.50 Film: Potegavščina 2 23.35 Film: Nenavadna varuška 20.00 Film: Odgrobadogroba (Slo., r. J. Cvitkovič) 21.45 Dok. film: Nekoč je bila dežela pridnih 23.30 Poletna scena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 V novi dan; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Virginia Woolf: K svetilniku - 18. nad.; 18.00 Vabilo na koncert; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahko glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Večer na RK; 20.05 Utrip kulture; 20.30 IKS; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. _ T , „c. .. VREDNO OGLEDA HM 1 orek, 25. junija - ■■■ Raimovie, ob 21.15 Limbalsamatore Režija: Matteo Garrone Igra: Ernesto Mathieux, Valerio Foglia Manzillo in Elisabetta Rocchetti S tem filmom se je do takrat še skoraj nepoznani mladi italijanski režiser Matteo Garrone predstavil širšemu občinstvu, zmagal celo vrsto nagrad in postal eden najbolj perspektivnih italijanskih sodobnih avtorjev. Zgodba pripoveduje o petdesetletnem Peppinu. Človeku, ki je svoje življenje preživel anonimno in si uspel zagotoviti nekaj slave samo s pomočjo dokaj svojevrstnega ho-bija. Vse se je odvijalo po ustaljenem tiru, dokler je nekega dne spoznal Valerija. Visokega, suhega natakarja, čigar čar ga je popolnoma prevzel in v katerega se je kmalu neskončno zaljubil. A kaj, ko so bile Valeriju všeč predvsem ženske... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Or-ti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballando con Secondo Casadei; 9.00 Golosita vegane; 9.35 Appuntamendi d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.35 Sonoricamente Puglia; 11.00 I ma-gnifici 22; 11.35, 18.00, 19.00, 23.00, 23.30 Glasbena lestvica; 12.00 Anticipazioni GR, 12.15 Pesem tedna; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.00 Istria verde - Istria Europa; 16.00 E... state freschi; 20.00 Tempo scuola/Luoghi e tradizioni/Spe-ciali/Detto tra noi in musica; 21.30 Play music like; 22.00 My radio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kornika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, koncert; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Letos jih izpolnjujemo 110 Izkoristite tudi vi posebne ponudbe ob tej obletnici POSEBNA PONUDBA VELJA SAMO JUTRI -40°/t 2,59 C Pršut San Daniele Pladnji PRINCIPE 80 g Redna cena: € 4,39 Cena za kg: € 32,38 9,90 C Sveže kapesante pol lupine cena za kg Ponudba velja samo v naših prodajalnah z ribarnico: Torri d'Europa, Domjo in GranDuino 26. oktobra 2013 bodo zadruge Cooperative Operaie dopolnile 110 let. Praznujmo jih skupaj vsak mesec, s Posebnimi Ponudbami v znamenju te Obletnice. 0,99 C Melone cena za kg www.coopts.it COOPERATIVE OPERAIE