"•-»stnlna omcana ▼ srorovrm. Leto XIV., štev. 27S Ljubljana, petek 24. novembra 1933 Cena t.— Din wy.- Za inozemstvo Din tO.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Teleton 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Oglasi ODLOČILNA BORBA MED PRISTAŠI IN NASPROTNIKI DRUŠTVA NARODOV Odgoditev plenarne seje razorožitvene konference do januarja Pogajanja se bodo sedaj nadaljevala za diplomatskimi kulisami Dva tabora: pristali Društva narodov in diktature velesil Pariz, 23. novembra, r. Z odgoditvi-jo pLenuma razorožitvene konference se je skrila borba, ki se je doslej vodila na ženevskih tleh, za diplomatske kulise. Na zunaj manj vidno, a s temvečjo srditostjo se pričenja s tem borba med dvema evropskima taboroma: na eni strani zagovorniki ženevske institucije, pristaši demokratične enakopravnosti vseh narodov in držav ter branitelji sedanjih državnih meja, ustvarjenih z mirovnimi pogodbami, na drugi strani ru-•šitelji Društva narodov, pristaši revizije pogodb in diktature, velikih držav nad malimi. Prvi so se združili pod vodstvom Francije in njenih zaveznikov, drugi pod vodstvom Italije in Nemčije. Med tema dvema taboroma je jasno začrtana linija. Italija z Nemčijo ob strani hoče zrušiti Društvo narodov, to največjo ovi-r1 vseh imperialističnih stremljenj, doseči revizijo mirovnih pogodb in zgraditi novo Evrono na temeljih četvome-ga pakta, ki naj omogoči po zgledu izza predvojne dobe razdelitev interesnih sfer ter prepusti male narode in države neovirani eksploataciji velikih držav. Francija s svojimi zavezniki pa trdno vztraja pri nadaljevanju dela za učvr-š:;nje miru potom medna, ^dne^a sodelovanja in razorožitve, ki naj se doseže postopoma ob uvedbi mednarodne kontrole. Diplomatska pogajanja, ki so se v glavnem že pričela in so zaenkrat osredotočena v Rimu. so zaradi tega dale-kosežne važnosti za ves nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi. V Ženevi je zaenkrat zmagalo francosko stališče, da Si delo razorožitvene konference ne sme enostavno prekiniti kakor ie to zahtevala Italija, ker bi to" pomenilo ne samo klavern konec razorožitvene konference, marveč tudi tiho odrekanje ideji Društva narodov. Od Anglije bo v glavnem odvisno, kakšen bo izid diplomatskih pogajanj. Zaenkrat se Anglija še ni jasno opredelila. Vabljive so vizije diktature velesil, ki iih propagira Italija, a nič manjša tudi ni bojazen, da bi se mogel nesporazum s Francijo na drugi strani kruto maščevati, kajti tudi med Italijo in Anglijo računi niso docela čisti, v ozadju na je vrhu tega še Nemčija, dočim ima Francija na svoji strani Rusijo. Lahko se reče, da je bila evropska situacija malokdaj tako napeta, kakor je sedaj. Vsa mednarodna politična javnost zaradi tega z največjo nestrpnostjo pričakuje rezultata diplomatskih pogajanj. Francoska zmaga v ženevi Ženeva, 23. novembra. A A. Včerajšnja popoldanska seja predsedništva razorožitvene konference ie bila zelo kratka. Prsdsedništvo ie sprejelo predlog predsednika Henderso-na. naj se splošna komisija ne sestane 4. decembra, kakor je bilo prvotno dogovorjen^ marveč šele sredi januarja po sestanku sveta Društva narodov, da bi se' dotlej mogla končati vsa pripravljalna dela. Pač pa bosta kontrolna komisija in komisija o efektivih nadalievali svoje delo. Proti temu je bila zlasti italijanska delegacija. Italija hočer da se to vprašanje reši samo med velesilami in da se rešitev nalo malim državam kratkomalo diktira, toda Hen-dersonu ie do tega, da se reži v sporazumu z vsemi prizadetimi državami. Njegovo stališče sta podpirala zlasti Paul Boncour in dr. Beneš. Henderson brani s tem obenem tudi mednarodni red, na katerem počiva Društvo narodov. Voditelji delegacii zaou&čajo Ženevo, toda tehnična dela razorožitvene konference se bodo nadaljevala. se tudi že začele kazati marsikje v inozemstvu, kjer so Nemci naseljeni. Ako bi nova smer, ki jo uvaja Nemčija, splošno zavladala, je samo ob sebi umevno, da bd se moral popolnoma spremeniti odnos manjšin napram državi in večinskemu narodu, ravno tako pa seveda stališče teh napram manjšinam. Potrebna bi postala preureditev do zdaj veljavnih norm in ureditev vzajemnega razmerja na novi podlagi. Že prehodni stadij, v katerem se manjšinski problem nahaja, je rodil komplikacije, katerih znake lahko vidno zasledujemo v težavah, ki se pojavljajo v mednarodni manjšinski organizaciji. Letošnji kongres narodnosti je kazal jasna znamenja notranje krize. Naša država ima dovolj povoda, da pa-zno motri nove smeri manjšinskega problema. Ne samo zaradi tujih manjšin ki živijo na našem ozemlju, nego pred vsem zaradi jugoslovenskih rojakov, ki so kompaktno naseljeni v inostranskih državah. Pariz. 23. novembra. A A. Zunanji minister Paul Boncour, ki se je davi vr il v Pariz, jo poročevalcem listov izjavil: V Ženevi smo našli izredno težak položaj. Nadaljevanje konference je bilo ogroženo celo v načelu. Toda po zaslugi razumevanja naših angleških prijateljev se je položaj popravil. Zdaj se bodo nadaljevali razgovori med zunanjimi ministrstvi, da se odstranijo obstoječe težkoče. Sklepi od 14. oktobra so ostali nedotaknjeni. To fe bilo vse, česar smo se mogli nadelati spričo sedanjih razmer. Tako obstoji še zmerom temelj za obnovo v Ženevi. Italijansko stališče: za diktaturo velesil Rim, 23. novembra. AA. Agencija Štefani poroča: Predsedmištvo razorožitvene konference je včeraj odgodilo sestanek splošnega odfcora razorožitvene konference na januar ter priporočilo posameznim vladam, naj dotlej vodijo diplomatske razgovore o razorožitvenem vprašanju. Italijanski odeovorni krogi so ta sklep spre- jeli z zadovoljstvom, ker vidijo t njem prirodni rezultat dosedanjega poteka dogodkov. Takoj, ko je Nemčija napovedala odhod s konference, je italijanska vlada jasno obrazložila svoje mnenje o sedanji fazi razgovorov, ki v današnjih okoliščinah ne morejo dovesti do cilja, to je, do nadaljevanja zasedanja v Ženevi, še več, to zasedanje bi moglo položaj še poslabšati. Položaj je treba gledati brez predsodkov, drugače ne bo mogoče najt: zadovoljive rešitve in ustvariti potrebne pogoje za ponovno splošno proučitev celotnega razorožitvenega problema. Italijanski odgovorni krogi so zmerom naglasa li, da se da sporazum doseči le tedaj, če se začno neposredni razgovori med posameznimi državami. Takšne razgovore zdaj predlaga predsedništvo razorožitvene konference. Toda opustiti je treba tudi trdovratno vztrajanje na metodah in postopkih, o katerih se je že zdavnaj videlo, da ne ustrezajo današnjim potrebam. Italijanski od govorni krogi tudi pri tej priliki naglašajo svojo vero v uspeh sodelovanja med velesilami. Sporazum, ki bi se tu dosegel, bi bilo treba postopno predložiti v odobri- tev razorožitveni konferenci, pri čemur bi bilo treba kajpada upoštevati interne vseh prizadetih strank in dati vstm strankam priložnost, da jih povedo. Dosledna svojemu stališču, danes prav tako kakor poprej, je Italija pripravljena storiti vse, da se doseže sporazum, ki naj bi bil izraz politike sodelovanja med vsemi državami. Nova ofenziva proti versailleski pogodbi London, 23. novembra, g. Diplomatskim pogajanjem, ki se obetajo po odgoditvi razorožitvene konference pripisujejo v londonskih političnih krogih velik pomen. >Morningpost« izjavlja, da se pripravlja nova ofenziva proti versailleski pogodbi. Po spremembi dosedanjega demokratičnega načela v Društvu narodov in s koncentracijo avtoritete v rokah velesil bi se po naziranju lista zelo povečali izgjiedi za mirno rešitev vseh problemov. >Daily Te-legraph*- ugotavlja pa v posebnem članku, da smatrajo angleški vladni krogi ženevsko situacijo, ki je nastala z včerajšnjim sklepom o odgoditvi konference, še razmeroma za dovolj povoljno. Pri tem se še niso odrekli svojim nadam v razorožitev. Angleški državniki menijo, da bo po redni diplomatski poti prišlo do nadaljevanja razorožitvenih pogajanj, če se bodo državniki velesil odločili za to pot, bo bržkone opuščena ideja nadaljnjih pogajanj v okviru ženevske konference. Za enkrat pa še ni znano, ali se bodo pogajanja nadaljevala s posredovanjem diplomatskih zastopstev posameznih držav ali pa na ta način, da se bodo državniki posameznih držav češče sestajali. Tajno orožje Nemčije Navodila za nemško propagando groze s tajnimi vojnimi sredstvi proti ČSR in Poljski — Odpor v francoski javnosti proti direktnim pogajanjem z Nemčijo Pariz, 23. novembra d. Odkritja »Petit Parisiena« niso napravila velike senzacije samo v poslanski zbornici, temveč tudi v diplomatskih krogih. Vznemirjenje v diplomatskih krogih je tem večje, ker se v objavljenem dokumentu govori, da razpolaga Nemčija z orožjem, o katerem v versailleski pogodbi ni govora. Objavljeni dokument namreč pravi; »V gotovem trenutku bo primerno, da zatre nemška vlada češkoslovaški ln Poljski veselje do udeležbe v vojni proti Nemčiji. Tema dvema državama bo sporočeno, da moreta priti z uporabo gotovega orožja v zelo resen položaj in da bo vojna bržkone drugače potekla kakor pa je L 1918.« Ta odstavek v objavljenem tajnem dokumentu je zbudil veliko pozornost ne samo v diplomatskih krogih srednjeevropskih držav, temveč tudi v ostali javnosti. Zato se z nestrpnostjo pričakujejo pomirljive izjave vojnega ministra Daladierja, ker se v nekem drugem odstavku dokumenta govori, da se Francozom kljub vsem njihovim naporom nikdai ne bo posrečilo spoznati nova tajna bojna sredstva, ld jih ustvarjajo v Nemčiji Pariz, 23. novembra č. Na snočnji seji zunanje političnega odbora poslanske zbornice so mnogo razpravljali o važnem vprašanju, ali naj Francija prične direktna pogajanja z Nemčijo. Desničarski govorniki so zahtevali, naj vlada zavzame odločno stališče v tem vprašanju. Odbor je pozval svojega predsednika Herriota, ki je včeraj prvič po prestani bolezni predsedoval seji, naj se informira pri Boncourju o vprašanju direktnih diplomatskih pogajanj z Nemčijo ter nato poroča o svojem razgovoru poslanskemu odboru. Po zanesljivih informacijah je Herriot na seji odbora izrazil pomisleke glede umestnosti nemško-francoskih razgovorov ter je kritiziral bivšemu ministrskemu predsedniku in sedanjemu vojnemu ministru Daladierju pripisovane nagibe za direktna pogajanja med Parizom in Berlinom. Pod vtisom odkritij »Petit Parisiena« se je odpor proti francosko-nemškim pogajanjem močno ojačil. Listi poudarjajo predvsem nasprotje med Hitlerjevimi izjavami in tajnimi dokumenti Gobbelsove propagande. v Parizu in v provinci so se vršili mnogoštevilni shodi, na katerih so pojasnjevali širši javnosti težkoče za sporazum s Hitlerjem. Vtis v Angliji London. 23. novembra. AA. Hitlerjevski propagandni dokument, ki ga je objavil včerajšnji »Petit Parisien«, ie živahno odjeknil v javnosti. Nihče ne dvomi nad velikim pomenom teh raizkritij. Današnja »Morning-post« pravi, da je vestno proučila okoliščine dokumenta in ie zato popolnoma prepričana o njegovi absolutni avtentičnosti. »Times« pa naelaša. da se navodila hitlerjev-skim diplomatskim agentom, kakor jih je objavil »Petit Parisien«, popolnoma strinja-io s cilji, ki iih zasleduje nemšks politika. Nemško izmotavanje Berlin, 23. novembra. A A. Glede na podatke«, ki jih i? objavil *Petit Parisien« o dozdevnih navodilih nemške osrednje uprave za propagando, pravi tukajšnja diplomatsko - politična korespondenca med drugim: Dozdevni dokument »Petit Parisiena« ni ničesar drugega kakor nespretna kompila-ciia posameznih odstavkov iz že davno zastarelih in dotlej pogosto popravljenih člankov sedanjega koncelarja Adolfa Hitleria o borbi narodne socialistične stranke. Iz pogostih iziav. ki iih ie odtlei dal državni kan-celar, se jasno vidi. da je popuščanje nepri-iateljskega razpoloženja v Franciji nasproti Nemčiji odjeknilo tidi na nemški 6trani Nemčija ie že večkrat kategorično izjavila. da si želi sodelovanja vseh evropskih držav na temelju popolne enakopravnosti. Iz jasnih izjav državnega kancelarja Hitlerja ee vidi, da Nemčija nikakor ne zahteva revizije tistih določil versailleske mirovne pogodbe. ki jib satra za nevzdržne, drugače kakor na miren način. Kar se tiče Poljske, je pri nedavnih nemško - poljskih razgovorih prišlo do. popolnoma, miroljubnega sporazuma, ki ustreza obema stranema. Kar se tiče nemških manjšin v drugih državah, misli Nemeiia. da sme reči. da ie imela v tem pogledu žalostne izkušnje, ki niso v skladu niti a programom pokojnega Wilso-na, niti z nekaterimi sporazumno sklenjenimi določili. Toda nemški narod ve, da se ni. koli ne bo mogel v praksi in na celi črti uresničiti ideal zdrjžitve vseh pripadnikov iste narodnosti v eno državo. Kar ae tiče trditve, da Nemčija ne pristala na nikakSno nadzorstvo nad oboroževanjem, je treba pripomniti, da ie Nemčija Ž3 stokrat izjavila, da je pripravljena ukloniti se vsakemu nadzorstvu, če bodo nadzorstvo v isti meri sprejele tudi V9e druge države. Na koncu pravi diplomatsko - političua korespondenca, da je nemško poslaništvo v Parizu naprosilo francosko vlado, naj zaprosi uredništvo »Petit Parisiena« za dokumente, ki jih je list priobčil v faksimilu. da iih bo moglo proučiti. m Kritičen položaj Sarrautove vlade Francoski tisk napoveduje skorajšnji padec Sarrautove vlade — Zahteva po odpovedi pakta štirih velesil Pariz. 23. novembra, g. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o vladnih finančnih načrtih. Socialistični poslanec Vincent Auriol ie vložil protipredlog. Vladni načrti po njegovem mnenju ne bodo zadoščali za izravna-nje primanjkljaja, ker bo posledica le novo zmanjšanje kupne moči prebivalstva. Zato ve mnenja, da je treba uvesti 5 ali 6 velikih davščin, vse druge pa nai se ukinejo. Socialistični osnutek bi po njegovem prinesel 7 milijard prihranka, s čemer bi bil pokrit primanjkljaj. Poročevalec Jacauier {e priznal, da ima ta protipredlog nekaj zanimivih idej, da pa ga je treba odkloniti. k>r se mu pozna, da gre za »improvizacijo v naglici«. Končno je bil socialistični predlog s 410 glasovi proti 138 odklonjen. Kakor zatrjujejo, bo vlada glede določb vladnega osnutka o upravni reformi postavila vprašanje zaapnice. Današnji jutranji tisk je soglasno mnenja, da je Sarrautova vlada izgubljena. Odprto je samo še vprašauje, ali bo padla v nočni seji danes na jutri ali pa šele v teku debate. Računajo, da bo v zbornici 300 glasov večine proti vladi. 0 Sarrautovem nasledni- ku krožijo ii razne verzije. V levičarskih krogih govorijo o Georgesu Bonnetu in ChautempSJ, ker Herriot pred sredo decembra ne namerava zopet vstopiti v vlado. Veliko ministrstvo se pričakuje v začetku novega leta, je izjavil eden izmed politikov, ki je v dobrih stikih s Herriotom. Herriotov list >Ere Nouvelle« napoveduje, da bo prva naloga sedanje ali bodoče vlade odpoved pogodke štirih, če se ta pogodba ne odpravi, bo Francija po razdejanju Društva narodov in razorožitvene konference ter po oslabitvi svojih zvez, padla med države druge vrste. List nadaljuje, da je zadnji čas, da država, ki je bila prevarana v svojem zaupanju z vso odločnostjo odpove pogodbo štirih. Kakor zatrjujejo, je Herriot v razgovorih s poslanci izrazil enako mnenje ter ss priključil naziranju Tardieua, ki je bil od vsega početka proti pogodbi štirih. Po. sledice razkritij >Petit Parisiena« se opažajo vedno bolj. Herriot Je danes naprosil zunanjega ministra Boncourja, ki se je vrnil iz Ženeve, naj poda v zborničnem odboru za zunanje zadeve pojasnila o teh nemških listinah. Enoten nastop španskih republikancev Za nedeljske ožje volitve so sklenili španski republikanci brez socialistov dogovor za enoten nastop Madrid, 23. novembra č. Desničarski politik Villalueva je izjavil novinarjem glede na zmago desnice pri nedeljskih prvih volitvah v parlament, da po njegovem mišljenju španski narod noče niti socialističnega niti komunističnega, liego meščansko-republikanski režim. ZavrnU je trditev, da bi se desničarske skupine zavzemale za restavracijo španske monarhije. Madrid, 23. novembra s. Iz oficielnega vira se potrjuje, da bodo ožje volitve v Madridu dne 3. decembra. Madrid, 23. novembra. AA. Republikanske strauke so se zedinile, da pojdejo v nedeljske ožje volitve složno, vendar brez socialistov. V zvezi so združene stranke od katalonske levice in radikalov do nekaterih skupin zmerne desnice, ki so se vedno izrekale za republiko. Glavni odbor radikalne stranke je sklenil prepustiti krajevnim organizacijam svobodo za zve ze z ostalimi republikanskimi strankami. Po mnenju levičarjev sedaj ni pričakovati, da bi desnica dosegla v ožjih volitvah tako velike uspehe kakor pri prvib volitvah. Sodijo, da bodo desničarske stranke dobile 20 do 40 mandatov. Bodoča vlada bi bila zopet republikanska, skrbela pa bo, da se obstoječa zakonodaja nekoliko omilL Bivši minister in vodja katalonske po-krajinske stranke Cambo je izjavil novinarjem. da po njegovem končni izid voli tev ne bo postavil vprašanja oblike španskega režima Inozemstvo preveč zamenju je pojma »desnice« in ^monarhistov«, kar na noben način ni isto V prihodnjem par lamentu bo Ie kakih 10% monarhistov. Letalski nesreči v Italiji Rim, 23. novembra g. Potniško letalo z letališča Centocelle, ki ga je pilotiral letalski poročnik Santino, je pri vajah blizu Rima padlo na zemljo in se razbilo. Pilot se je ubil. Druga letalska katastrofa se je pripetila na letališču v Pulju, kjer je vodno letalo vojne mornarice zadelo ob ribiško ladjo. Letalo se je prevrnilo in potopilo. Pilota so v zadnjem trenutku rešili, mehanik pa je utonil. Važni davčni zakoni pred Narodno skupščino Na včerajšnji seji Je predložil finančni minister celo vrsto zakonov — Izvajanje sanacijskih ukrepov vlade skupščina je nato MlrioSbi sporazum s Svlco odobrila s aklamacijo. Druga točka dnevnega reda je bil Beograd, 23. novembra, p. Na današnjd ieji Narodne skupščine je vlada predložila celo vrsto važnih zakonov in uredi), ki so v zvezi r Izvajanjem gospodarskega programa vlade za sanacijo gospodarskih prilik. Seja se je pričela ob 10. dopoldne pod predsedstvom g. dr. Kumanudija. Po odobritvi zapisnika je predsednik najprej sdo-ročil, da je finančni minister predložil v odobritev predlog državnega proračuna za leto 1934-35, obenem s finančnim zakonom. Nadalje je finančni minister predložil zakon o izpremembah in dopolnitvah trošarin-skega zakona, zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, davka na skupni poslovni promet in davka na samce, zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah. zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o izplačilu vojne škode in uredbe o 7odstotnem investicijskem posojilu, pravilnik o likvidaciji agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini ter uredbo o organizaciji poštne, brzojavne In telefonske službe. Vsi ti zakonski predlogi so bili izročeni finančnemu odboru v nadaljnio razpravo Ob viharnem odobravanju vse zbornice le nadalje predsednik dr. Kumanudi sporočil, da Je ministrski predsednik predložil Narodni skupščini v odobritev najavljeno uredbo o Javnih delih in uredbo o zaščiti kmetov, ki Hh Je Izdal ministrski svet na osnovi čl. 6. zakona o zaščiti kmetov. Za obe uredbi bo Izvoljen poseben odbor, da Jih prouči In potem poroča pienumu. (Besedilo uredb in davčnih zakonov priobčujemo na 4. strani.) Sledilo je čitanje večjega Števila Interpelacij. Med drugimi je vložil narodni posla-.nec Rista Djokič interpelacijo na ministra za šume in rude o poslovanju uprave drža, ne železarne v Zenici. Narodna skupščina je odobrila nujnost interpelacije. Minister za trgovino g. dT. Ilija Šumenkovlč je odgovoril na interpelacijo poslanca Lon-čareviča zaradi knjige bivSega načelnika Milana Saviča, o stanju našega gospodarstva. Interpelant je grajal tendencioznost knjige in kritizu J netočne navedbe po posameznih gospodarskih panogah. Minister g. dr. ^u m en ko vič je v svojem odgovoru naglasil, da ni ministrstvo z izdajo te knjU-ge v nobeni zvezi ter obenem sporočil, da je bilo razpečevanje knjige zabranieno, ker vsebuje navedibe. ki bi škodovale gospodarskemu ugledu naše države. Narodna skupščina ie naposled prešla na dnevni red. Nai-prei je obravnavala Klirinški sporazum s Švico Po poročil« poslanca Stevana Ciriča je finančni minister g. dr. Djordjevič v krajšem ekspozeiu orisal pomen tega sporazuma in naglasil, da se je v praksi dobro obnesel. Zato apalira na Narodno skupščino, d3 ga •odobri. V debati je narodni poslanec Milju-tin StanoJevič kritiziral postopanje našega častnega konzula v Curihu. Narodna zakon o pobijanju spolnih bolezni V Imenu odbora, ki je zakonski načrt proučil, je poročal narodni poslanec dr. D j uto Ostojič, nakar je minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan PucelJ v daljšem ekspozeju orisal pomen ia namen zakona. V svojih z veliko pazljivostjo poslušanih izvajanjih je g. minister naglasil, da so se vse države po svetovni vojni pričele energično boriti zoper spolne bolezni ter izpopolnile svojo zakonodajo. Zlasti pa so vse države napele vse moči za pobijanje prostitucije, ki najbolj pospešuje širjenje spolnih bolezni. Zato je bilo nujno potrebno, da se tudi pri nas izdajo primerni ukreni, kajti ne gre samo za zdravje posameznikov, marveč za zdravje celih generacij. Naša država je tudi že doslej upoštevala vse znanstvene metode pobijanja spolnih bolezni in predstavlja predloženi zakonski načrt prav za prav le kodifikacijo vseh dosedanjih ukrepov sanitetnih oblasti. V tvojih nadaljnjih izvajanjih je g. minister podrobno analiziral posamezne odredbe zakonskega načrta in apeliral na Narodno skupščino, naj zakon, ki v največji meri služi povzdigu narodnega zdravja, odobri. V debati je narodni poslanec g. Vldako-vlč predvsem zahteval, naj v zakonu predpisana zdravniška spričevala za ženine in neveste izdajajo brezplačno uradni zdravniki, da ne bi izvajanje zakona predstavljalo nove obremenitve najširših slojev. Seja je bila nato zaključena ter se bo razprava o tem zakonskem načrtu nadaljevala jutri Seja senata Beograd, 23. novembra, p. Danes popoldne se je vršila seja senata pod predsedstvom podpredsednika g. dr. Ploja. Po odobritvi zapisnika je predsednik sporočil, da je Narodna skupščina dostavila senatu v nadaljnje postopanje zakon o obvezni tele-s-ni vzgoji naroda in klirinški sporazum s Švico. Senat Je nato prešel na dnevni red in pričel razpravo o zakonu o nastanitvi voi-ske in mornarice. Po govoru poročevalca senatorja Vujiča je podal vojni minister general Stojanovič krajši ekspoze, nakar ie senat soglasno odobril predloženi zakonski načrt Senat je nato izvolil dva odbora, hi sicer za proučitev zakona o obvezni telesni vzgoji in klirinškega sporazuma s Švico. V obeh odiborih je izmed senatorjev dravske banovine g. dr. Valentin Rožič. Seja je bila nato zaključena. Prihodnia seja bo jutri popoldne. Na dnevnem redu je razprava o priznanju pokojnine novinarju in književniku Andreju Gabrščku rz Ljubljane ter priznanje nacionalnih zashie senatorju Oavrilu Ceroviču. Van der Lubbe protestira Van der Lubbe zahteva obsodbo in protestira proti zavlačevanju sodne razprave Lipsko, 23. novembra AA. Razprava o požaru nemškega državnega zbora je bila v Berlinu v soboto zaključena ter se je danes nadaljevala zopet v Lipskem. šest tednov so se razprave v Berlinu sukale okoli požara samega. Skušali so dognati tehnične vzroke izbruha požara ter ugotoviti, v koliko so pri pripravah sodelovali obtoženi trije Bolgiri in Torgler. Razen nekaterih prič, ki jih bodo zaslišali še v Lipskem, je zdaj ta del procesa končan in sodišče bo prešlo k politični strani stvari, pri čemer bo državni tožilec bržkone skušal dokazati obstoj komunistične zarote v Nemčiji v zvezi s požigom poslopja državnega zbora. Današnja razprava se je pričela ob 9.30. Prisotni so bili vsi obtoženci. Van der Lubbe ima še vedno sklonjeno glavo, čeprav posega v razpravo in pozorno sledi njenemu poteku. že takoj po zaslišanju prve priče, neke- ga nameščenca državnega zbora, ki je izjavil, da ni videl Torglerja oditi iz državnega zbora, je van der Lubbe vstal in izjavil v holandščini: >Sodišče zaseda najprej v Lipskem, potem v Berlinu in nato zopet v Lipskem. Zažgal sem rajhstag in bi hotel vedeti, ali bom kmalu obsojen. Sedaj se že osem mesecev vrste razprave. S tem postopkom se ne strinjam.« Ko Je predsednik omenil, da sodišč« ne more verjeti, da van der Lubbe ne b! imel sokrivcev, je van der Lubbe odvrnil: »Pa vendar je znana stvar, da sem bil sam. Hočem, da se vendar že kaj zgodi. Obsodite me na smrt ali pa na 20 let ječe, če hočete, samo tako ne more več dalje Iti. Ne maram več tam-tarna, Id ga počenjate s tem požarom. Zažgal sem rajhstag in hočem biti sojen. Protestirati pa moram proti temu, da sem v okovih in da se vrši proces tudi proti drugim, ko sem vendar sam kriv.« Rumunske volitve Bukarešta, 23. novembra. AA. Snočl »e je vršila važna seja ministrskega sveta. Vlada je sklenila preprečiti vse poizkuse volilnega nasilja. V najkrajšem času bo izdala ukrepe, ki naj omogočijo popolno volilno svobodo. Izdani bodo tudi gospodarski ukrepi. Moratorij se podaljša do 1. marca 1934. Vkda proučuje tudi možnost uvedbe popolne trgovinske svobode. Poljske dobave Rusiji Varšava, 23. novembra č. Te dni se bodo pričela v Varšavi pogajanja med zastopniki poljske železarske industrije in rusko trgovinsko organizacijo glede dobav blaga iz poljskih livarn za Rusdjo v letu 1934. Uvodna pogajanja so že zaključena. Po izdelanih predlogih bi mcrala Rusija naročiti na Poljskem za 240 milijonov dinarjev železnih izdelkov, Poljska pa bi se morala obvezati, da bo v istem času prevzela od Rusije za 120 milijonov dinarjev raznega blaga, predvsem pa kožuhovine, sadja, kovin in kemikalij. Nacionalistična akcija nemškega Penkluba Berlin, 23. novembra AA. Nemški Pen-klub namerava ustanoviti svetovno zvezo nacionalističnih pisateljev. Naloga nove zveze naj K bila, omogočiti duhovno sodelovanje med nacionalističnimi pisatelji raznih držav in s tem zbližanje narodov. O predlogu bodo sklepali na prihodnjem občnem zboru, dotlej pa bo odbor nemških pisateljev sestavil načrt praviL Sestanek Dollfussa m uombosa BudimpeSta, 23. nov. č. »Az Est« poroča, da priredi avstrijski zvezni kancelar v pri-četku prihodnjega meseca velik lov na svojem posestvu pri Miirzzuschlagu, na katerega bo povabil vodilne madžarske in avstrijske politike. Ministrski predsednik Gombos po zato odpotoval prve dni prihodnjega meseca skupno z zunanjim ministrom Kanyio in notranjim ministrom Kere-stesz-Fischerjem na Dunaj in od tam v Miirzzuschlag, da se odzove povabilu avstrijskega kancelarja. Javnost v Avstriji in Madžarski pričakuje, aa bodo pri tej priliki važni razgovori med politiki obeh držav. Obletnica zavzetja Strasbourga Pariz, 23. novembra AA. V Strasbourgu so včeraj svečano proslavili obletnico prihoda francoske vojske po končani svetovni vojni. Vojski je tedaj poveljeval sedanji poveljnik Pariza general Gouraud, ki je včeraj pregledal strasbourško posadko, nakar so čete z godbo na čelu defilirale po mestnih ulicah. » Razpust zveze nemških krščanskih dijakov Berlin, 23. novembra AA. Vodja nemških vseučiliških dijakov dr. Stoeber je razpustil zvezo nemških krščanskih dijakov, češ, da ni v skladu z narodno socialističnimi načeli. Prijateljska pogodba rp v»» s Turčijo Carigrad, 23. novembra. AA. Zunanji minister Tevfik Ruždi bej, ki je danes odpotoval t Beograd, je izjavil poročevalcu anatolske agencije: Peljem se v Beograd, da podpišemo pakt o prijateljstvu na podlagi besedila, o katerem smo se sporazumeli že v Ženevi. Za svojega bivanja v Beogradu, ki bo trajalo dva dni, bomo izmenjali tvoje misli o vprašanjih, ki se tičejo Turčije in Jugoslavije. Ekstradicijske konvencije z Grčijo in Avstrijo Beograd, 23. novembra. AA Vlada grške republike je pristala na predlog kraljevine Jugoslavije za sklenitev konvencije o ekstradiciji krivcev in »odnii vzajemni pomoči med obema državama ter je naprosila jugoslovensko vlado, naj ji pošlje načrt pogodbe. Jugoslovenska vlada se je odzvala prošnji in naročila pristojnim ministrstvom, da urede že pripravljeni ma-terijal, ki bo služil za temelj bodoči pogodbi med Jugoslavijo in Grčijo o izročanju krivcev in o sodni pomoči. Prav tako je bil dosežen soorazum med vladama naše kraljevine in avstrijske zvezne republike glede pogajanj za izdelavo načrta konvencije o izročanju krivcev. Z bodočo konvencijo o izročanju krivcev med Jugoslavijo in avstrijsko republiko, se bo olajšalo sklepanje sporazumov med obema državama o zasledovanju zločincev in njih ekstradiciji v zvezi s sklepi mednarodne komisije za kazensko policijo. Načrt konvencije je jugoslovenska vlada že poslala avstrijski vladi. RumunSka delegacija t Beogradu Beograd, 23. novembra p. Danes popoldne je prispela semkaj romunska delegacija, ki bo sodelovala na pripravah za gospodarsko konferenco Male antante. Delegaciji načeluje direktor zunanjega ministrstva g. dr. SchmitL Iz davčne službe Beograd, 23. novembra AA. Upokojen Je Ivan Banac, višji davčni kontrolor v 6. skupini na davčna upravi v Celju. Tomaž G. Masaryk, petnajst let predsednik Pozabljena obletnica v češkoslovaškem tisku — V aprilu ali maju bodo nove predsedniške volitve — Edini kandidat Je zopet Masaryk — Parlament ne more biti več razpuščen Carinski spor med Francijo in Anglijo London, 23. novembra, č. Današnji »Daily Herald« napoveduje možnost carinskega spora med Anglijo in Francijo. Odločitev bo padla že 1. decembra. Francija je uvedla dopolnilne carinske takse v višini 15 odstotkov tpr naknadne pristaniške takse v višini 6 odstotkov, da se tako zavaruje pred uvozom iz Anglije, ker se Je zaradi opustitve zlatega standarda angleškega funta angleSko blago na francoskem trgu zelo pocenilo. S temi taksami je dosegla, da so zopet odpadle na ta način nastale valutne razlike med frankom in funtom. Angleški trgovinski minister Runoiman je po trditvi »Daily Heraida« poslal francoskemu poslaniku Corbinu noto, v kateri zahteva v itne-n« angleške vlade takojšnjo ukinitev 13-odstotne dodatne takse na angleški uvoz v Francijo in odpravo 6odstotne takse za izkrcanje angleških proizvodov. Ce bi Francija te zahteve odklonila, grozi Anglija z 20-odstotnim carinskim pribitkom na francoske rroizvode. List se boji resnega gospodarskega spora med obema državama, ker francoska vlada ne bo mogla na takšne ulti-mativne zahteve reagirati, kakor Anglija želi. Represalije bo angleška vlada, če ne pride do sporazuma, začela izvajati 7. decembra., i dnevom, ko poteče carinsko premirje. Kakor vse kaže, pa bo spor v kratkem poravnan. Znnanje-polltičnl odbor francoske roslanske zbornice le namreč snoči sklenil, da predloži zbornici predlog o znižanju teh taks. Katastrofa največjega ruskega letala Moskva, 23. novembra. 8. O katastrofi največjega ruskega letala >K 7« poročajo naslednje podrobnosti: Letalo, ki so ga nameravali uporabljati xa prevažanje manjših oddelkov vojaških čet, se je ponesrečilo na letališču v Har-kovu 2e predvčerajšnjim, oblasti pa so do danes prepovedale listom obširneje poročati o nesreči. V letalu je bilo 13 potnikov, ki so se vsi ubili. Bili so po večini gojenci ruske vojaške letalske šole. Letalo Je bilo zgrajeno povsem iz kovine in Je imelo 6 motorjev. V njem je bilo prostora za 120 ljudi. Oblasti so šele pred tednom dni razglasile, da ga je uradna komisija preizkusila ter odobrila. V komisiji, ki je bila Imenovana, da preišče vzroke nesreče, so poleg zastopnikov državnega tožilstva tudi funkcionarji sovjetske tajne policiie. Italijanski primanjkljaj Rim, 23. nov. AA. Finančni minister je na seji vlade sporočil, da so znašali dohodki do konca junija 17.966 milijonov lir, izdatki pa 21,904 milijonov. Primanjkljaj je znašal torej 3.938 milijonov lir. Pozneje so dohodki znatno narasli, tako da je ob sklepu proračunskega leta padel primanjkljaj na 3.549 milijonov lir. Hud potres v Italiji Rim, 23. novembra, g. V jutranjih urah so začutili v Abrucih nov močan potresni sunek. Središče potresa je bilo tudi to pot v gorskem masivu Majella kjer je pred nekaj meseci močan potres povzročil veliko stvarno škodo in zahteval tudi mnoge človeške žrtve. V Aquili, Pieti. Avezali, Pes-cari in drugih občinah je potres zbudil prebivalstvo iz spanja, ki se je v divji paniki razbežalo po cestah in trgih. V Casti-glionu so čuli pred potresom strašno podzemeljsko bobnenje. Po nekaterih krajih se je zemlja tresla do 7 sekund dolgo. Po dosedanjih vesteh potres ni zahteval človeških žrtev, stvarna škoda na poslopjih pa je bila zelo velika. Opustitev zlatega standarda v Braziliji Rio de Janeiro, 23. novembra AA. Brazilija je opustila zlati milreis H. Praga. 22. novembra. Češkoslovaški tisk je prezd neki zelo zanimivi jubilej Iz zgodovine nastanka današnje čsL republike, namreč, da je 14. i. m. minilo petnajst let, odkar so bili na Češkoslovaškem tudi formalno odstavljeni •Habsburžani. Na ta dan se je namreč sestalo k prvemu zasedanju Narodno predstavništvo, ki je odstavilo dotedanjo nemško vladarsko dinastijo in med odobravanjem ter radostnim razpoloženjem vsesa naroda izvolilo za prvega predsednika republike Tomaža Masaryka. Do teh dob ie bil profesor Masaryk le predsednik čsl. vlade, ki je poslovala v tujini. Vlada je imela samo tri člane in je v nji profesor Masa-ryk bil predsednik in finančni minister, bival pa je stalno v VVashingtonu. Zunanje in notranje stvari pa je vodil dr. Beneš in imel svoj sedež v Parizu, vojni minister pa je bil kasnejši general Milan Rastislav Štefa-nik. Ta ni imel stalnega mesta, ker je moral biti neprestano na potovanju od ene čsd. vojaške edinice do druge, ki so bile razkropljene po vseh frontah. Tako sestavljeno vlado so vetesMc tn druge članice Antante vzele na znanje, doma pa se je o njej razvedeio le is silovitega zabavljanja in zmerjanja nemških in madžarskih časopisov. Narodni odibor sam je dobil poročilo o sestavi vlade po tajnih potih od dr. Beneša v Parizu, kar Je moral odbor zepet molče vzeti na znanje, ne da bi mogel javnost o tem obvestiti Od Julija meseca L 1918. je v domovini stal na čelu naroda Narodni odbor, ki je tudi ob prevratu, — preprosto Mndstvo J« dejalo, da je Izbruhnila svoboda, — vzel vladne posle v svoje roke. Odbor ie je v smislu svojih pravil razširil na 300 članov in se proglasil za Narodno predstavništvo. Kakor rečeno, je Narodno predstavništvo na svoji prvi seji 14. novembra odstavilo habsburško vladarsko hišo za vse večne čase, za vrhovnega predstavitedja in predsednika čsl. republike pa je bil izvoljen predsednik vlade prof. Masaryk. Oba znamenita sklepa je slavnostno proglasil sedanji predsednik na novo sestavljene vlade dr. Karel Kram4*. Petnaijist let ima tedaj za seboj ČsL parlamentarizem in toliko let traja tudi nepretrgoma blagodejna vlada predsednika T. G. Masaryka. V tem kratkem času je bila ob neposrednem sodelovanju predsednika iz nič zgrajena država. Bilo je petnajst let trdega in težkega dela, skoroda se lahko reče: petnajst vojnih let, ko so se okoli države kopičile sovražnosti pri vsakem koraku in ogražale njen obstoj. Skozi vse nevarnosti in grozeče čeri je preplula država in za vse gre v pretežni meri zahvala vrlemu krmarju predsedniku Masaryfcu, ki je v tem težkem času svetu in svojemu narodu dokazal, da je .res velik državnik. Ni pa samo ta obletnica, ki Jo Je prezrl čsl tisk, marveč je s tem v zvezi še neko zelo važno dejstvo. Predsednik Masaryk Je bil izvoljen 14. novembra 1918, ko država še ni imela ustave in ko Narodno predstavništvo še ni bilo redno izvoljeno, marveč imenovano po načelih revolucije ki potrebah časa. Po prvih volitvah na temelju ustave iz februarja 1920, ki »o se izšile maja istega leta, se je morala izvršiti druga redna volitev predsednika. Edini kandidat za to mesto je bil seveda Masaryk, ki je bil tudi izvoljen. Po ustavi je njegova funkcijska doba določena na sedem let, zato se je druga redna volitev vršila 17. majja 1927. Po tem takem poteče ta predsednikov drugi redni mandat 17. maja 1934, ko bo potrebna nova volitev. Ta datum je zelo važen, ker dotoSa »tava, da »Ima predsednik pravico razpustiti narodno predstavništvo«, toda »n« »me se poslužiti te pravice zadnjih iest mesecev svojega mandata.« V danem primeru parla- j ment ni bil razpuščen šest mesecev pred potekom predsedniške funkcijske dobe, t j. pred 17. novembrom 1933. Zato tudi sedaj najmanj do 17. maja 1934 ne more biti razpuščen, kar pomeni, da pred junijem ne bo novih volitev. Cez pol leta bo tedaj na Češkoslovaškem zopet volitev predsednika. O volitvi določa čsl. ustava naslednje: »Predsednika republike voli Narodno predstavništvo (poslanska zbornica in senat skupaj). Izvoljen je lahko vsak državljan čsl. republike, ki ima pasivno volilno pravico v poslansko zbornico in je dovršil 35 let Za veljavno volitev je potrebna prisotnost nadpolovična večine celotnega števila članov obeh zbornic in tri petine oddanih glasov. Ako dvakratna volitev ni imela uspeha (t j. ako noben kandidat ni dobil tri petine glasov), se vrši ožja volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Izvoljen je oni, ki dobi največje število glasov; pri enakem številu glasov odloči žreb.« Trajanje predsedniškega mandata se začne, ko novi predsednik položi po zakonu predpisano prisego. Volitev se vrši v zad-nsjch štirih tednih, preden je potekla doba mandata. Prihodnja volitev bo tedaj med 17. aprilom in 17. majem 1934. Letos poleti so se vršila pogajanja med voditelji največjih strank, ki odločujejo pri predsednikovi volatvi. Vodja republikancev Anton švebJa se je dogovarjal s predsednikom Masarykom, ki je zopet sprejel kandidaturo. Drugega kandidata ni. Zato ni »ikake-ga dvoma, da bo pri volitvi zopet izvoljen za predsednika T. G. Masaryk, bi s svojo osebnostjo, modrostjo in vplivom pomeni za ČsL narod in za državo najdragocenejši kapitaL Niti doma, niti v inozemstvu si nihče niti predstavljati ne more, da bi na Češkoslovaškem mogel kdo drugi zasesti predsedniški stolec, dokler je še živ in zdrav ustvarite!? države. Masaryk. Vsa čsl. javnost se zaveda, da bi republika izgubila v svetu na svojem ugledu, ak--> bi poslanci samo pomišIjaK na kako izpremembo v tem pogledu. Iz železniške službe Beograd, 23. nov. p. Imenovani so pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: za višjega kontrolorja gradbenega oddelka Josip Teršar, doslej višji kontrolor signalne sekcije v Ljubljani, za višjega pristava signalne sekcije inž. Boris Karis, za kontrolorja v prometno-komercialnem oddelku Matej Campa, za kontrolorja v strojnem oddelku Milan Deisinger, doslej pri prometno komercialnem oddelku, za kontrolorja na postaji Dravograd-Meža Franc Se-dej, doslej v Velenju, za kontrolorja na postaji Bled-Jezero Alojzij Cvar, doslej v Ljubljani gl. kol., za kontrolorja na postaji Skofja Loka Adalbert Krulej, doslej v Trebnjem na Dolenjskem, za kontrolorja na postaji Ljutomer Alojzij Korošec, doslej v Zidanem mostu, za kontrolorja na postaji Tezno Josip Florjančič, doslej pri Sv. Lovrencu na Pohorju, za kontrolorja na postaji Velenje Rudolf Jeretina, doslej v Mariboru kor. kol., za kontrolorja pri generalni direkciji v Beogradu in dodeljen računovodstvu železniške direkcije v LJubljani Karlo Rudel, doslej v Subotici. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ta danes: Pretežno oblačno, deloma tudi megleno, bržkone se bo vreme poslabšalo. — Situacija včerajšnjega dne: Baromedneka depresija, ki je doslej prevladovala nad jugozapadno Evropo, se je pričela pomikati proti vzhodu, baromstrsiki maksimum pa j1? pričel prodirati iznad južne Evrope oroti severu. V naši državi je pritisk padel v eplošnenfcza 1 do 5 mm, zlasti v severnih predelih oraave, najmanj v Primorju Temperatura so narasle v vseh eevernih kraiih za 1 do 5, na jugj pa eo padle za 1 do 3 stopinje. Dunajska vremenska napoved aa petek: Oblačno, padavine. V an?m ali dveh dnevih naibrž snec. Nedoumljiva Previdnost božja je hotela, da se je v cvetu svoje mladosti, stara komaj 26 let, morala ločiti od nas naša nad vse ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Hlara rof. Valeneak veletrgovka z lesom in veleposestnica Umrla je danes ob 6. uri zvečer, previdena s svetotajstvi za umirajoče, po kratki in mučni bolezni. Zemeljski ostanki drage pokojnice bodo v nedeljo, dne 26. novembra ob 13. uri pred hišo žalosti v Celju, Zrinjskega ulica 4, slovesno blagoslovljeni in nato prepeljani v Dolenjo vas pri Sv. Pavlu pri Preboldu, od koder se bo vršil pogreb ob 15. popoldne na farno pokopališče. Sv. maši zadušnici se bosta darovali v ponedelj^-. dne 27. novembra ob 7. zjutraj v farnih cerkvah v Celju in Sv. Pavlu. Blago pokojnico priporočamo v molitev in prijazen skomin. Celje-Sv. Pavel pri Preboldu-Podsreda, dne 23. novembra 1933. Žalujoči rodbini Valenčak in Mar!??sr ter ostalo sorodstvo. f -Zdaj ^ pa poglejte samo tale jumperl Enkrat samkrat je bil opran, pa že nima r oobene oblike w več I" ..Tega ne more biti ni? drugega krivo, kakor samo napačno pranje, spoštovana gospa 1" liikdar nemoit- DANES VELIKA PREMIERA Szoke Szakall Viktor de Kowa Emest Verebes Maria Sorensen Nov zvočni žnrnal. Rezervirajte vstopnice! — Predstave vsaki dan ob 4, T.% ln 9.% »večer. ELITNI KINO MATICA Let okrog Evrope preko Jugoslavije Letos je tekmovanje odpadlo zaradi krize — Prihodnje leto bo postaja vseh evropskih tekmovalcev tudi v Zagrebu Največja evropska letalska prireditev je »let okrog Evrope«, ki pa je letos zaradi splošne krize izostal. Lani so to veliko letalsko tekmo organizirali Nemci. Med postajami lanskega leta je bil tudi Zagreb. Zmagovalca sta bila poljska letalca ZwiT-ko in Wigura. ki pa sta pozneje našla smrt med letom preko češkoslovaškega ozemlja, ko je njuno letalo v gosti megli izgubilo smer Baš sedaj se vršijo na Poljskem priprave za postavitev spomenika junakoma zraka, sestaja pa se tudi poljski odbor za prireditev leta okrog Evrope, kajti prihodnjo mednarodno letalsko tekmo bodo organizirali Poljaki kot zmagovalci pri zadnjem letu. Na sestanku odbora za organizacijo mednarodne letalske tekme je že določeno, da se bo let okrog Evrope vršil avgusta prihodnjega letat- Določeno je tudi že vse glede sporeda in ocenjevanja tekme. Med postajami bo tudi pri tej tekmi Zagreb in bodo tam spet pristali avioni večine evropskih držav, kar bo mnogo koristilo propagandi letalstva pri nas doma in tudi propagandi naše države v inozem-stvu. Začetek in konec letalske tekme bo v Varšavi. Proga bo dolga 7000 km. za najmanjšo brzino tekmovalnih letal pa je določenih 125 do 135 km na uro, dočim je določena maksimalna brzina s 300 km na uro. Za vsak kilometer brzine preko 210 km na uro se prizna tekmovalcem po ena točka. Ocenjevanje je na ta način poostreno, kajti pti dosedanjih letih okrog Evrope se je dosegla točka že pri brzini od 201 in pol km na uro. Gotovo je, da bodo drugo leto tekmovali najboljši evropski letalci z najboljšimi aparati. Trasa leta bo vodila od Varšave na Krolewico, poteiu v Berlin. M*> nakovo, Pariz, Bordeaux, Madrid, Gibraltar, Casablanco, Tunis, Sicilijo, potem pa preko Apeninskega polotoka v Zagreb ter dalje na Dunaj, v Prago, Katowice, Lvov in Varšavo. Domneva se, da bo to pot tekmovala tudi slavna nemška letalka Ellis Beinhorn. Tudi za lansko tekmo sta se prijavili dve letalki, a je ena odstopila, drugi pa se je že ob startu pokvaril aparat. To je bila slavna angleška letalka Wini-fred Spooner. Poljsko zrakoplovstvo bodo zastopali najboljši letalci, vrstniki pokojnega Z\virke, kapetani Bajan, Gedgowd, Keterzinski, Sikorzanski. Olszevvski in To-maszevski. Med italijanskimi letalci pa bo tekmovala najbrž tudi Poljakinja Zofija Mikulska. umrljivost trikrat in celo petkrat večja med revnimi in neizobraženimi, kakor pa med izobraženimi in kolikor toliko premožnimi sloji. Zdravniški pregledi obrtniških vajeicev in mladeničev, ki hodijo v srednje šole, so dali naslednje rezultate: Povprečno je pri n^s vajenec težak 49 kg, visok pa 153 cm, dočim je srednirolec Ufh let težak <50 kg in visok 168 cm. Statistične ugotovitve rekrutnih komisij kažejo, da izhaja največji odstotek rekrutov iz premožnih kmečkih hiš. V mestih je odstotek nekoliko manjši, a se vidi tudi tu. da dajo premožnejše rodbine še enkrat toliko vojaških novincev kakor pa revni sloji. Leto 1924 je dalo v naši državi 66.93 odstotkov sposobnih vojaških novincev. V industrijskih krajih je bil odstotek dosti manjši in je tako v ljubljanskem okrožju znašal 65.94. v celjskem 44 45, v travniškem 53.33, v sinjskem pa 48.68. Posebno poglavje se bavi z umrljivostjo dece. Od 100 smrtnih primerov odpade v Jugoslaviji na dojenčke in otroke do 15 let v dunavski banovini 40.1, v savski na področju bivše Hrvatske in Slavonije 44.6, v moravski 46.2. v drinski 47.6, v vardar-ski pa 51.5 odstotkov, ker so tam najmanj razširjeni pojmi o negi otrok. Splošno pa je največja umrljivost pri nezakonski deci. Značilne so tudi navedbe, kako se smrtne žrtve jetike ravnajo po velikosti stanovanj. V primer naj služi statistika iz Zagreba: v stanovanjih z eno sobo in kuhinjo je umrlo 31, v stanovanjih z dvema sobama 14, v večjih stanovanjih pa samo 7 odstotkov jetičnih bolnikov. Po premoženjskem stanju pa jih je umrlo med siro-•na«n:m' sloji 45. med bogatimi komaj 6, dočim odpadejo ostali odstotki na prebivalstvo, ki živi v kolikor toliko urejenih premoženjskih razmerah. Splošna umrljivost zaradi tuberkuloze znaša v Zagrebu 13.5, med samim delavstvom, ki je zavarovano pri socialnih uradih pa 33.6 odstotkov. Knjiga dr. Skatariča ima še mnogo drugih dragocenih podatkov o življenju ljudstva in o gospodarski krizi. Reveži in bogatini v luči statistike Med revščino in nevednostjo ima bolezen lahko delo — Statistični podatki rekrutnih komisij — Umrljivost dece Sedaj, ko se približava zima in imajo socialni uradi velikih in tudi manjših občin velike skrbi, kako bi oskrbeli najnujnejšo pomoč revnim občanom, nam daje brošura zagrebškega zdravnika dr. Skatariča, ki je izšla te dni pod naslovom »Bolezen in socialno-ekonomski položaj mnogo pojasnil o težkih socialnih vprašanjih.'Pisatelj je dal v svoji knjigi, kakor sam pravi, statistično analizo bolezni s so-cialno-higienskega vidika. Poleg tega pa je tudi dobro razmotril odnošaje med socialnim položajem in širjenjem raznih bolezni. Iz ogromnega statističnega materiala. ki je zbran v tej knjigi, je točno razvidno, da pobirajo razne bolezni največ žrtev tam. kjer se je vgnezdila revščina. Bolezni niso v toliki meri odvisne od moči svojih kali in od zdravniške pomoči, kakor pa od življenjskih razmer bolnikov in ljudstva sploh. Naj sledi iz te zanimive knjige nekaj podatkov, ki osvetljujejo pogubno silo bolezni, ali, z drugimi besedami, ves — riziko revščine. Umrljivost je odvisna od premoženja in od izobrazbe. Za primer je navedel pisatelj staro dansko statistiko. Danska 'ma samo en odstotek analfabetov in kot letni povprečni dohodek je bil še pred vojno izračunan znesek 25.6 funtov na osebo. Splošna izobrazba je na Danskem na visoki stopnji in lahko se govori v tej deželi tudi o splošnem blagostanju. Zaradi tega umre na leto na Danskem samo 13 oseb od tisoč. Z Dansko je potem primerja' statistiko drugih dežel, kjer je umrljivost v toliki meri večja, v kolikor se znižuje splošno blagostanje in splošna izobrazba. Posebna statistika se bavi z žrtvami raznih epidemij ter dokazuje, da je Bajželj Jakob na zadnji poti Stražišče, 23. novembra V soboto smo spremili k večnemu počitku nenadno umrlega g. Bajžlja Jakoba, trgovca in posestnika v Stražišču. Veličasten pogreb je pokazal, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik. Izpred hiše žalosti se je razvil ogromen žalni sprevod. Na čelu je šla šolska mladina z zastavo. Mestna godba iz Kranja je igrala žalostin-ke in za njo so stopali Sokoli in Sokolice domačega in sosednjih društev s prapori Za Sokoli so korakali številni gasilci iz domače in sosednjih gasilskih čet. Sokolska deca je nosila krasne vence sorodnikov in prijateljev, društev in raznih kor-poracij. Za pokojnikovo krsto, ki so jo nosili gasilci ob častni straži Sokolov, so plakali pokojnikova družina in sorodniki. Nato so se razvrstili zastopniki oblastev. društev in številno občinstvo iz bližnje in daljne okolice. Med mnogimi drugimi so se udeležili pogreba sreski načelnik, vladni svetnik g. dr. Ogrin, župan mesta Kranja g. Ciril Pire, načelnik SK.T br. Miroslav Ambrožič, tajnik sokolske župe ljubljanske br. Fle-gar, prvi namestnik starešine sokolske župe kranjske br. Franc Dolenc, podstarosta Gasilske zveze g. Josip Turk, predsednik Udruženja trgovcev za kranjski srez go spod Franjo Sire, župani okoliških občin in občinski odbor domače občine z županom g Antonom Križnarjem. Po opravljenih pogrebnih obredih so te v ganljivih besedah poslovili ob odprtem grobu od pokojnika v imenu domačega Sokola br Rojina Vladimir, za gasilstvo g. Josip Turk, za domačo občino pa župan g. Križnar Anton. V zlasti lepem govoru pa ga je pozdravil zadnjikrat za gorenjske Sokole br. Jaka špicar iz Radovljice. Sokolski pevski zbor, pomnožen z drugimi stražiškimi pevci in onimi iz Kranja, mu je zapel pred hišo žalosti »Vigred«, ob grobu pa »Blagor mu«. ZVOČNI KINO IDEAL Marlen Dietrich v Visoka pesem Umetnina nedosegljive vrednosti. Predstave vsak dan ob 4., 7. in 9.l/4 nrL Prodaja hiš in zemljišč Ljubljana, 23. novembra V zemljiški knjigi je bilo oktobra zaznamovanih le 48 kupnih pogodb. V okolici je bilo prodanih 37 raznih zemljišč in posestev, zlasti pa parcel v Zgornji šiški, St. Vidu in Stožicah, kar kaže, da se ljudje že pripravljajo na drugoletno živahnejšo gradbeno sezono. Mnogo manjših parcel pa je bilo prodanih v oddaljenejših vaseh, kar znači, da so marsikateri posestniki v stiskah in da skušajo z odprodajo zemljiških parcel zamašiti dolgove. Občina Dobrava je kupila elektrarno na Bukovcah za 514.469 Din. Vsega je bilo v okolici sklenjenih 37 kupnih pogodb za 1,227.951 Din. V mestu pa je bilo sklenjenih le 11 kupnih pogodb za 865.766 Din. Češka industrijalna banka je kupila hišo št. 8 v Florijanski ulici za 560.000 Din. V Spodnji šiški so se prodajale parcele po 30 do 100 Din kv. m, na Poljanah je bilo prodano večje stavbišče za 75.600 Din kv. m po 350 Din. V Trnovem pa so se parcele prodajale še po 15 do 60 Din kv. m. Smrt vzornega profesorja Maribor, 23. novembra. Davi ob 5. je na svojem stanovanju v Tattenbachovi ulici po kratki in mučni bolezni v starosti 67 let zatisnil oči profesor mariborske realne gimnazije g. Luka Brolih. Vest o njegovi nenadni smrti je pretresla premnoge, ki so ga poznali saj je bil pokojni profesor markantna osebnost v mariborskem javnem življenju. Visoko so ga cenili in spoštovali tudi njegovi dijaki, ki ga bodo prav tako težko pogrešali kakor globoko užaloščena rodbina. Vzornega profesorja bodo pokopali v soboto ob pol 15. na mestnem pokopališču. Bodi mu ohranjen časten spomin, žalujočim naše iskreno sožaljel Konec krške tragedije Krško, 23. novembra Da je bila tragedija nesrečne Marije Uhernik-Timofejevne preko »Jutra« tako naglo pojasnjena, je zasluga komandirja krške orožniške stanice Feliksa Pokovoa, ki je prvi dobil v roke prepis pokojničine-ga poslovilnega pisma in storil nato vse potrebno, da se je zagonetka razpadlega trupla do kraja razčistila. Pokojnico so v Zagrebu pogrešili lani 25. septembra ob 13. 2e prej pa je Marija bivala v Krškem. Prišla je bila sredi septembra semkaj, da se okrepi in si umiri razbičane živce. Stanovala je pri Pozebu in je gospodinji v razgovorih trdila, da preživlja hude notranje boje in da zanjo nima življenje nikake mikavnosti več. V ostalem je bila za svojo okolico tiha, vedno globoko zamišljena. Najrajši se je za- Z LU X-om biserne bila nesreča nikoli zgodila! Rabite za pranje vseh volnenih rea LUX, ne pa takšne ali drugačne nezavite kosmiče I Potem ostane volna vedno mehka in prožna. Za vse volnene reči U3.5-53 drževala v gozdu ali pa je dolgo posede-vala na terasi in strmela v savske valove. Sest dni je tako ostala v Krškem, nato se je vrnila v Zagreb. Cez dva dni je spet prišla nazaj v Krško, a brez vsake prtljage. Rekla je, da se bo zvečer ob 21. vrnila v Zagreb, ker da ji je zdravnik za iz- ?remembo priporočil še kakšen drug kraj. red odhodom je izročila Pozebovi hčerki pismo in denar za znamko. Pismo ie bilo naslovljeno na Uhernika v Zagrebu, vendar ie Marija naročila, naj ga dekle ne odda prej na pošto, kakor šele čez nekaj dni. Tako se je tudi zgodilo. Sama je šc naročila pred odhodom naj vso pisemsko pošto pošljejo v Zagreb in je dala naslov. Potem je odšla v noč... Ali si je življenje končala s strupom ali na drugačen način, ni pojasnjeno, je pa tudi vseeno. Včeraj sta prišli v Krško dve dami in vdovec, predmete so spoznali za last pokojnice. Na grobu so se razjokali. Praznik 45. pešpolka Maribor, 23. novembra Se slovesnejše kakor druga leta, je praznoval letos mariborski 45. pešpolk svojo slavo. Meljska vojašnica kralja Aleksandra je bila v zelenju in v zastavah, na prostranem dvorišču pa se je zbralo mnogo odličnega narodnega občinstva, med njim: mestni poveljnik general Hadžič, župan dr. Lipold, škof dr. Tomažič, stolni župnik msg» dr. Umek, predsednik okrožnega sodišča dr. Ziher, višji državni pravdnik dr. Jančič, sreski načelnik dr. Senekovič, podnačelnik g. Ajlec, predstojnik mestne Vsi večji kraji Jugoslavije morajo preizkusiti »letalski napad44 Proti plinskemu napadu opremljena četa nese na nosilnici s plinom zastrupljenega ln omamljenega v varno zavetišče. Samarjanke so na kraju nezgode zasilno obvezale po bombi poškodovanega in ga spremile v bližnjo reševalno postajo. Poizkusi za obrambo proti sovražnim plinskim napadom iz zraka, ki so se uspešno obnesli v vseh večjih mestih Jugoslavije, zlasti tudi v .Ljubljani, se bodo na daljevali po drugih krajih Slovenije. Na deželi in v manjših krajih taka obramba ni tolikega pomena, ker bi si sovražnik gotovo izbiral le gosto naseliena mesta, kier bi imeli plinski in bombni napadi velik učinek. Kako velikega pomena so take noizkus-ne obrambe, smo videli v soboto, ko so v Ljubljani uprizorili napad z bombami brez učinka. Videti je bilo, da bi mogla sovražna napadalna eskadra v kratkih minutah razdejati mesto, kakor je Ljubljana, če ne bi bili opremljeni z vsemi potrebnimi obrambnimi orožji. Pri »modernem« zračnem napadu, kjer bodo igrale najvažnejšo vlogo različne plinske in už:galne bombe, so največjega pomena obrambna sredstva proti tema dvema zlima. Kakor je proti posledicam užigalnih bomb najboljše sredstvo dobro opremljeno gasilstvo, je treba pri plinskih napadih dobro izvežba-nih samarjanov, predvsem dobrih kemikov, ki morejo takoj ugotoviti vrsto plina, »icer bi bil vsak uspešen boj proti njegovim posledicam brezuspešen. Te, proti plinskim napadom posebno izvežbane čete pa morajo biti tudi dobro opremljene z oblekami, ki so za pline neprodušne, z enakimi rokavicami in čevlji pa s plinsko masko, po potrebi s kisikovo steklenico. Bombe, ki so vsepovsod din ki so danes že tako Izpopolnjene, da je žnjimi mogoče hitro reševanje sredi nai-hujših plinov. Vsekakor zahteva izvežbanje samarjan-skih čet mnogo požrtvovalnosti s stram učiteljev kakor sodelujočih. Mnogo pogu ma in ljubezni do bližnjega je treba, kdor se odloči za to delo. V Ljubljan' imamo že precej veliko obrambno četo deklet in fantov, ki so navdušeni za samarjansko delo. Vse leto po več dni tedensko so obir policije dr. Hacin, komisar železniške policije Krajnovič, minister v p. dr. Kuko-vec, soproga generala Maistra, ravnatelji vseh mariborskih srednjih šol in drugi uradov ter številni zastopniki nacionalnih organizacij, med njimi tajnik sokolske župe Dojčinovič, predsednik pododbora UROIR Jakob Perhavec, predsednik podružnice SLD ravnatelj Bogdan Pogačnik, predsednik Glasbene Matice dr. Tominšek in drugi. Cerkvene obrede za pravoslavne in rezanje kolača je opravil višji vojaški svečenik prota Trbojevič, za katolike vojni kurat Zavadlal, za mohamedance pa imam Ahmetaševič iz Ljubljane. Pri obredih ie pel pravoslavni cerkveni zbor pod vodstvom g. Kovačiča, pri katoliškem obredu je pa vojaška godba igrala Te Deum. Po cerkvenih obredih je goste, častnike in vojake nagovoril domačin generalštibni polkovnik in poveljnik 45. polka Glišič, ki je v vznešenih in jedrnatih besedah razložil pomen slave in poudarjal, da je ta dogodek tem bolj svečan, ker je polk slednjič odločil usodo Maribora in so se zbrali pod njegovo zastavo prvi slovenski častniki in fantje. Nato je domačin povedel goste na zakusko. Tam je imel škof dr. Tomašič lep patriotičen govor, govoril je pa še domačin polkovnik Glišič, ki je obenem izročil krasne šopke soprogi generala Maistra, soprogi generala Hadžica, gospodu županu dr. Lipoldu pa za njegovo soprogo. Popoldne se je razvila imenitna vojaška veselica. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dregerijah in špecerijskih trgovinah. Gallusovo nabrežje pred končno ureditvijo Ljubljana, 23. novembra Gradbeni odsek mestne občine je na svoji zadnji seji odobril načrte in proračun za končno ureditev Gallusovega nabrežja od trimostja do čevljarskega mostu. Kakor za vsa dela na bregovih Ljubljanice je tudi za to reč napravil načrte prof. Plečnik. Vsa dela so proračunana na 125.500 Din in najbrž smemo upati, da bosta finančni odsek in občinski svet, kt bosta imela o tem še zadnjo besedo, že našla kritje za izvedbo tega nadvse potrebnega zasnutka. Glavni praktični pomen tega načrta je, da se bo vse nabrežje od Marijinega pa do Jurčičevega trga odprlo tudi za vozni promet, tako da bo ves levi breg Ljubljanice od Sv. Petra pa do Trnovega nepretrgana prometna proga. Zdaj je cestišče na Gallusovem nabrežju dovolj široko za prevoz samo med Dvornim in Jurčičevim trgom, in ker je prav v tem kotu mesta precej tesnih, za vozove zaprtih ulic, *e je tod razgibal živahen promet V ostalem odseku je nabrežje razširjeno samo še pri Marijinem trgu, ob oglu tiskarne »Slovenije« in pa ob monumentalnem stopnišču pri Gerberju. V vsej ostali dolžini bo treba cestišče razširiti za kakšna dva metra. S to praktično rešitvijo pa bo združena tudi velika umetniška pridobitev. Po istera vzoru, kakor je breg že urejen ob t.jnost,-ju, se bodo vrstile arkade s svojimi loki, pasažami in stopnišči od trimostja do čevljarskega mostu, tako da bo vse nabrežje z mostovi m z znamenitim stopniščem pri Gerberju vred ena sama strnjena umetniška in arhitektonska celota. Gallusovo nabrežje, ki je dolgo ležalo tam zaprto m pozabljeno, bo prišlo do svoje estetsko dovršene podobe, tako da tisti ponosni naziv, ki so mu ga iz navdušenja nad naglim umetniškim preroj'enjem bregov Ljubljanice vzdeli nekateri ljudje — Nevski prospekt — ne bo ostal samo prazna šala so ves trg zavile v črne skovali tečaje, na katerih so predavali mestni zdravniki o somatologiji, prvi pomoči, higieni itd., inženierji kemiki pa o sestavi in učinkih plinov (kakor so: fos-gen, iperit, klor) in o uspešni obrambi proti njim. Požrtvovalnosti samarjanske čete tn nj hovim voditeljem gre vsa hvala. — Priobčuiemo še nekaj slik sobotnega plinskega napada, ki je mirni Šentjakobski *rg za dobro uro izpremenil v pozorišče plinske vojne. SLAVNI ki je V ZVOČNEM KINU DVOR povzročil bombe smeha nastopi danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer. >fufžt0'« E 4 Petek", 24. XI1933 Je? teg« posledice kazenskega zakona ln zakona o pravnih dejanjih Izven stečaja. Lombardiranje kmečkih terjatev CL 14. Terjatve npnikov na osnovi kmečkih dolgov, na katere se nanaša ta uredba, imajo prednost pri reeskontu in lombardu vseh državnih ln privilegiranih denarnih zavodih pod običajnimi pogoji do višine 50 odstotkov celokupnega iznosa Ministrski svet bo skupno z omenjenimi ustanovami zagotovil potrebna sredstva v okviru njihovih skupnih kreditnih zmožnosti, sedaj obstoječih in onih, ki bodo v teku časa fie ustvarjene v skladu z ob. predpisi čl 4, odst. 1. in 2. te uredbe. Banovinski fondi za javna dela lahko po predhodnem odobrenju ministrskega sveta in z jamstvom države najamejo tudi posojila za izvajanje javnih deL Čl. 16. Dohodki v smislu čL 11. m 12. te uredbe se morajo z depozitnim dnevnikom izročati državnemu fondu za javna dela. 01. 17. Za izvajanje javnih del potrebno kamenje, pesek, zemlja itd. se lahko dobavljajo na državnih zemljiščih in iz javnih rek, v kolikor jih država ne potrebuje za lastne potrebe Uprava fondov za Javna dela ci. 18. Istočasno z določitvijo programa javnih del v smislu čl. 4. te uredbe bo ministrski svet na predlog gradbenega ministra za gradnje izvršil razdelitev dohodkov državnega fonda na vse banovine. Pri razdelitvi imovine državnega fonda lahko ministrski svet na predlog ministra socialne politike in narodnega zdravja določi največ do 10 odst dohodkov državnega fonda za podporo siromašnih ljudi, nesposobnih za delo. Določeni zneski na račun te podpore bodo izročeni banskim upravam, da jih razdeli ban po sklepu ben vanščini smo dobili v prevodu pesnika Alojza Gradnika krasne vzorce zmajovanske mladinsk? lirike. Zmajevo ime ne bo nikdar več tako bleščeče, kakor je bilo v dobi njegovega največjega razmaha, ko le pesniško delo tega glasnika srbskega omladinskega gibanja sovpadalo s celotnim ritmom nacionalnega razvoja, toda naš čas mu bo lažje oravičnejši, kakor mu je mogla biti nedavna, estetsko preveč rahločutna doba. Vzlic vsel bolj ali manj upravičeni kritiki Zmajevega dela pa ni mogel nihče zanikati, da je imelo vprav silen vpliv na srb-'ko nacionalno življenje. Sodoben človek, ki vidi poezijo samo v ozadja vsega narodovega življenja, za kulisami njegovega dramat-sikega dogajanja, kjer jo goji in časti zgolj skromna občina ljubiteljev, si ne more niti dovoli predstaviti sile in praktičnega pomena tega vpliva. Doba, v kateri je živel Zmaj. ie imela v njem svojega tipičnega glasnika, sorodnega po duhu in po okusu, nič kaj genialnega, kakor ie sama bila zgolj doba orevladujoče povprečnosti, vendar pa udarnega in bojevitega pesnika, ki je bil z vso osebnostjo v slpžbi skupnih idealov. In ti ideali, s katerimi ?e jelo srbsko meščanstvo pripravljati ves slovanski ju« za skjpne nacionalne naloge, so bili vsaj jasni in čisti: njih oznanjevalci so bili jekleni možje, kakor n. pr. Svetozar M'letič. Ta generacija je verovala v moč prosvete, v zmago človeškega razuma, v znanost in tehniko, v edino-zveličavnost zapadne omike Verovala |e. in v njeni veri ie bila večja sila kakor je danes v naši skepsi. Ta racionalietična misel nost ni mogla dati večiega umetniškega stvaritelja, nego ja bil Jovan Jovanovič Zmaj, toda dala je pesnika borca, ki je ozna njal ideale in ideie. znala si je zastaviti konkreten, za vse obvezan program, ni videla temnih pošasti na obzorju, ni si niti za hip omajala blagodejnega zaupanja v narod in človeštvo! Brez časovnega okvira le težko doumeti in nemogoče oceniti Zmaja. A v tem okviru j« Zmai velik nacionalni pe- snik in značilen reprezentant svojega naroda l ★ Jovan Jovanovič se je rodil kot sin novo-sadskega mestnega senatorja in je študiral na gimnaziji v Halasu in v sedanji Bratislavi, pravo pa v Budimpešti, v Pragi in na Dunaju. Ko ga ie 1. 1863., takrat že podnotarja na novoeadskem magistratu, imenovala Matica Srpeka za upravitelja Tekelijevega zavoda v Budimpešti, je Jovanovič izkoristil ugodno priliko in se je kot absolviran pravnik polotil študija medicine. L. 1870. ga je končal kot doktor vsega zdravilstva. V praktičnem življenju ni imel kdo ve kaj sreče, o čomar pričuje že to, da se je kot zirav-nik pogosto selil: Pančevo, Sremski Kar lovci. Futog. Kamenica. Dunaj. Beograd, Za- greb in zopet Kamenica se imenujejo njegove življenjske postaje. V Ka menici je umrl dne 3. junija 1904. V »Ljubljanskem Zvonu« mu je spisal nekrolog Anton Aškerc, ki ga slavi kot peenjka in označuje kot delavca za slogo Srbov in Hrvatov, za njim pa moramo žalovati tudi Slovenci, >saj je izguba Srbo-hrvatov tudi naša izguba.« Jovan Jovanovič je bil sila delaven človek. Število njegovih verzov gre v etotieoče; če bi zbrali vse. kar je prišlo izpod njegovega perasa — in vse zares ni vredno tolike pozornosti, — bi dobili najobsežnejše Zbrane spise na vsem slovanskem jugu. Zmaj je bil človek akcije in dela. in prav to ve bila poglavitna zapoved njegovega časa. Vzlic zdravniški praksi je našel vedno dovoli časa za uredniško delo: 1. 1862. je urejal »Javor« v Novem Sadu, od 1. 1864.—1873. satirični list »Zmai«. po katerem je tako zaslovel, da eo ga ljudje vezali z imenom lista in da si je kmalu sam prisvojil Zmaj za svoje drugo ime in postal z njim še bolj popularen. Od 1. 1871.—1873. je izdajal v Panoevu »2ižo<. potem »Ilustrovano Ratno kroniko« (srbsko-turška vojna!), v L 1878.—1889. list >Star-mali«. Poleg tega zbadljivega časopisa, ki »e hrabro pikal vse nasprotnike nacionalnega gibanja, je pričel izdajati 1. 1880. v Novem Sadu mladinski list »Neven«. ki ae ie pozneje selil z njim v Beograd in v Zagreb in ki se je silno priljubil srbski mladini. V njem eo izšle vse najboljše Zmaieve mladinske pesmi. Začetki njegovega pesnikovanja segajo v burno leto osem in štirideseto. V šertdeeetih lesnik f"eprav ie danes v tej silni množici verzov tjdi mnogo lesa, ki je k več!emu le gradivo za rekonstrukcijo tedanjih razmer, najdeš v nji nemalo pesmi, ki >»e po svoji d ihovitosti dvigajo nad čas tem bolj. ker vemo. da se naičešče spreminjajo samo politične firme ne pa tipi politikov, in marsikdai njegova satira danes žgoče zadene. Nekatere njegove patriotične pesmi so vsaj taka, kakor jih ustvarjajo današnji prigodničarji in tudi niso izgubile vse vrednosti. V prozi je Zmaj pisal prav malo, omeniti pa ja. da ja zbral med ljudstvom desettisoče besed in jih izročil Matici Srp6ki kot gradivo za izpopolnitev Vukovega slovarja. Zmaj je izborno poznal srbskohrvaški jezik in ker je pričel pisati v dobi, ko si je današnji pismeni jezik šale krčil pota v literaturo (še v petdesetih letih so bile v Srbiji prepovedane pesmi Branka Radičeviča, ker so bile spisane v ljudskem, t j. današnjem pismenem jeziku!), je Zmaj tudi jezikovno sodeloval pri razvoja domače literarne besede. Največjo vrednost predstavljajo njegove lirične pesmi, zbrane v dveh zbirkah: »Dju-ličic in »Djulici uveocic V slednji se je razkrilo njegovo toplo srce, ki ga je užalostila smrt žene. V zbirki »Snohvatice«, ki je izšla štiri leta pred pesnikovo smrtjo, je zbral svoje »senilije«; bolj kakor kje drugje, se tu opaža vpliv tako zvane ženske (iirične) narodne pesmi, h kateri se je Zmaj vračal vedno izsnova. iskaje pri narodni vili pesniškega navdihnenja. V zbirki »Devesilje« (1900) eo zbrani v bujen pesniški šopek njegovi rodoljubni verzi. Posebno vrednost predstavljalo v Zmajevem celotnem delu nekatere ode. denimo ona v čast peči ali pipe, ali pa pesem o ciganu, ki prodaja svojega konja: to ie poezija svoje vrste, ki j* zrasla naravnost iz ljudskega humorja in kajpak nima nič skupnega s parnasistieno liri-ko. ki js nekako tedaj cvela v Franciji. Do kakšnih odtenkov se je v liriki raznežil ta bojeviti bard srbskega nacionalizma, pričuj ta-la drobec iz Zmajevih »Gju-Kčev«: Tiho, noči, Moje sunce speva: Za glavom joj Od bisera g rana; A na granl Ko da nešto bruji — To su pali Sičani elavnji: predu Ta gvilenog glasa, Otkali joj Duvak do po j ase, T*i»kriii joi I lice i grudi — Aa se moiw Sunce ne probudi. Ta poezija skoraj heinajevskega kova bo ostala še dolgo. Vmes pa se bodo oglašale nekatere njegove eipične pesmi in e polno pravico zahtevala, da jim podaljšamo pesniško življenje. Morda so še kraii. kier še na-sftavljajo ušesa njegovemu grmečemu pozivu: Dižite škole. Deca vas mole! -Jer ima 1* gore srama i 6tida Neg' svome čedu ne dati vida! Jer evo svetlost svetu se sprema, A vaš da porod očiju nema!... Zmaj, ki se je tudi imenoval Zmajovan, le bil za svojo dobo spreten in zelo plodovii pesniški prevajalec. Njegovi prevodi pa so bolj prepeivi kakor prevodi v točnem pomenu besede. Avorji. ki jih je uvajal med Srbe, so bili Madžari: Toldi, Aranyi, Petofi in Madach. Rus Ljermontov. Nemca Goethe in Bodenstadt, nekoč priljubljena pesnica — kraljica Carmen Silva in dr. Kakor v izvirni poeziji, je bil Zmaj tudi pri izbiri prevodov otrok svoje dobe: njegovi prepevi so bili prav tako kakor vse njegovo delo postavljeni v službo napredka srbskega naroda, ki mu ie ta gojenec madžarskih šol posvetil vse svoje življenje. Njegovo srbstvo pa ni poznalo šovinizma, v njein je že vstajal jugoslovanski ideal. Zmaj je iskreno čisial Hrvate in je preživel več let v Zagrebu; veroval je do zadnjega, da bo •edinstvo jezika ustvarilo tudi duhovno edinstvo. V daljavi je že gledal obrise bodoče politične enote. Vse Zmajevo delo le bilo stopnja k bodočemu razvoju priprava za to. kar še pride. Zakai Zmaj ne bi bil pravi, legitimni otrok 19 stoletja, če ne bi veroval v razvoi in v napredek Tidi njegova poeziia je priprav ljala pot genialnejšim stvariteljem in bi strejšim vidcem. —•• H^omnce vesti ♦ Odlikovanja v naši vojni mornarici. V naši vojni mornarici so odlikovani z redom Belega orla V. stopnje: kapetana korvete Ivan Kern in Karel Levičnik in poročnik bojnega broda 1. razreda Oskar Jeglič; z redom sv. Save IV. razreda pa inženjerski kapetan 1. razreda Anton Ošlak in strojni kapetan 2. razreda Adolf čižmek; z redom .sv. Save V. razreda sanitetni kapetan dr. Josip Krajn; z medaljo za vojne vrline poročnika fregate Raj-ko Vala:i-d in Franc Dolinšek; z zlato medaljo za vestno službovanje pa poročniki korvete Vekoslav Plantan, Danilo Gang) in Hinko Luteroti ter narednik-vodnik 1 razreda Anton Koprivšek. ♦ Diplomiran je bil na veterinarski fakulteti v Zagrebu g. Pavšič Marijan iz Ptuja, bivši odbornik in vnet delaven »Triglava«. Čestitamo! ♦ Spomenik francoskega pesnika La-martlnea v Beogradu. V nedeljo bodo v Beogradu v Karadjordjevemu parku odkrili doprsni kip, v Zemunu pa spominski steber francoskemu pesniku Lamartineu v spomin na lOOletnico njegovega potovanja po Srbiji. Spominski steber bo stal na prostoru nekdanje zemunske bolnice, v kateri je prebil veliki francoski pesnik 10-dnevno karanteno. V steber so vdolbene besede: V spomin lOOletnice 'bivanja Alfonza Lamartinea v Zemunu. — Društvo prijateljev Francije — 1933. Kip v Beogradu. ki ga je izklesal kipar Lojze Doii-nar, pa ima napis: Lamartineu _ preroku jugoslovenskega uedinjenja _ Društvo prijateljev Francije — 1933. Odkritju obeh spomenikov bo prisostvoval v imenu francoske akademije znanosti pisatelj Abel Bonnard, v spomin velikega francoskega pesnika in prijatelja Jugoslovenov pa bosta govorila književnik Svetisla.v Petrovič in general Danilo Kalafatovič. Slavnostni akademiji v soboto zvečer pa bo predsedoval vseučiliščni profesor Bogdan Popovič. ♦ Ustanovitev krajevnega odbora Ja. dranske straže v žužemberku se je izvršila v nedeljo 19. t. m. Zbor je bil v šolskem poslopju. Oblastni odbor je zastopal gosp. Marjanovič Hubert. Zborovanje je otvoril poverjenik delavni učitelj g. Žnmer Anton, čigar zasluga je ustanovitev krajevnega odbora. Po njegovem kratkem nagovoru je delegat g. Marjanovič predaval o svrhah ln namenu JS ne samo za dravsko banovino, temveč za vso državo. Poročal je tudi o dosedanjem uspehu organizacije JS, ki šteje v vsej banovini okrog 14.000 rednih članov in 50.000 članov podmladka. Za predsednika krajevnega odbora je bil izvoljen notar g. Ločnik Emerik. Podpredsednica je učiteljica gdč. 'Irma Brumetova, tajnik učitelj g. Hartman Ciril in blagajnik šef finančne kontrole g. Zeleznik Franjo. Nadzorni odbor sestavljajo: g. Povše Franjo, gdč. Jeršetova Danica in s. Žnmer Anton, delegat za oblastno skupščino je predsednik g. Ločnik. Po končanem zboru se je novi predsednik zahvalil za zaupanje ter prosil vse navzočne, naj ga t delu podpirajo. ♦ »Ustvarjalec in zajednlca« Je naslov poljudno znanstvenega predavanja, ki ga bo imel danes ob 18.30 v ljubljanskem radiu ZKD novinar Milan Zadnek. Razpravljal bo o odnosih med zajednico (narodom) in iz nje rastočim poedincem ter o kolektivnih činiteljih. ki omogočajo in pospešujejo ali zatirajo in ovirajo poedin-čeve ustvarjalne sile. ♦ češki odmevi »Jutra«, članka B. Borka >Pot češke svobode« in »Cehi in Slovaki-?, ki sta izšla nedavno v »Jutru«, so priobčili v daljšem izvlečku praški »Narodni Listv<. Parduibički »V£chod« je objavil v številki z dne 17. t. m. prevod feljtona »Na češkem vzhodu, v Pardubicah«. Podlistek je lepo prevel J. K. StrakatJ*. ♦ Književna redkost. Mesto Varaždin le povečalo svojo zbirko starin s tem, da je kupilo za 1000 dinarjev staro knjigo »Po-stilla na vse leto po nedelne dni«. Knjigo je snisal in tiskal v Varaždinu župnik dr. Antun Vramec leta 1586. To je prva knjiga, tiskana v Varaždinu v narodnem jeziku. Mestna občina je kupila knjigo od Petra šimon'ča iz Donjega Dolca pri Sr»li-tu ter jo bo poklonila mestnemu muzeju. Vramec je prvi historiograf, ki je pisal v kajkavskem narečju. Njegova »Kronika kratka, slovenskim jezikom opremlie-na« (Ljubljana 1. 1578. je prvo in najstarejše historiografsko delo v kajkavskem narečju in razen tega tudi največje narodno književno delo iz 16. stoletia. Vramec, po rodu iz Vrbovca, ie župnikoval v Varaždinu od 1. 1584. do 1587.. ko 1e umrl ♦ Centralni odbor Združenja vojnih invalidov sporoča, da se bo vršilo prvo žrebanje njegove loterije »Prvi jugoslovenski Sweepstak« neodložljivo dne 28. decembra letos, kakor je bilo označeno na srečkah. Dobitki bodo izplačani v državnih vrednostnih papirjih po dnevnem kurzu ♦ Poroka. V Prištini se je poročil 19. t. m. g. Karlo Paleček, intendantski poročnik, sin ugledne trgovske rodbine gosp. Vaclava Palečka iz Gorenje vasi nad škof-Jo Loko, z gdč. jeleno KijametoviČevo iz Prištine. MJademu paru iskreno čestitamo! ♦ Ciril Metodova družba prosi podružnice, da poberejo članarino za tekoče leto ter jo nakažejo vodstvu po položnicah Družba želi tudi, da podružnice čim prej razpečajo razposlane razglednice, kolke in bloke v prid sklada septembrskih žrtev. ♦ Novi grobovi. V sredo popoldne je v Ljubljani umrla gdč. Rozina Pogačnikov a. Simpatična gospodična, ki ste jo gotovo poznali iz one lepo urejene trafike na Tyrševi cesti, je že dalje časa bolehala in iskala leka tudi v inozemstvu. Toda zavratna morilka jetika je bila neizprosna. Gdč. Rozina, še pred dnevi navidezno čila, je morala nenadno leči in je po spravljenju z Bogom ugasnila kai-or sveča. K večnemu počitku jo bodo spremili danes ob pol 15. s Kralja Petra trga 8-1. k Sv. Križu. _ V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Marija S t a r i č e v a, soproga čevljarskega mojstra. Blago po-kojnico objokujejo poleg staršev in soproga trije otroci. Pogreb bo jutri ob 16. _ V Zagrebu je umrla gosoa Anica B i n -d e r j e v a, soproga letalskega narednika-vodnika in mati treh otrok, stara šele 38 let. Prepeljali jo bodo v Ljubljano, kjer bo pogreb danes ob 15. iz kapele pri Sv. Križu. — V Križu pri Komendi je umrl g. Ivan D i m i c. Zanušča soprogo in pet otrok Pokopali ga bodo jutri ob pol 10 _ Bodi pokojnim ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Nov slovenski list v Južni Ameriki. V argentinskem glavnem mestu Buenos Ai-resu je nedavno pričel izhajati nov slovenski tednik »Novi list«, ki piše, da ga je porodilo spoznanje, da so rojaki v Južni Ameriki potrebni dobrega narodnega lista, ki bo družil razkropljene ude velike razkropljene izseljeniške družine, živeče v tem delu sveta. »Novi Ust« izdaja konzorcij, katerega predsednik je arhitekt Viktor Sulčič. Urednik »Novega lista« je dr. Viktor Kjuder, ki je bil svojedobno urednik tržaške »Edinosti«. ♦ Trileten otrok, ki gladko člta. V družini beograjskega odvetnika Save Zivano-viča imajo triletno dekletce 'Iranko, ki je že znala g'adko čitati cirilico, preden je dopolnila tri leta starosti. Mala 'Iranka se je sama naučila čitati. Ko so živanovičevi čitali »Politiko?, so jo silno zanimale velike naslovne črke, zlasti pa črka a, ki si jo je takoj zapomnila. V svoji ukaželjnosti si je nato hitro zapomnila tudi vseh ostalih devetindvajset cirilskih črk. črke so se ji tako vtisnile v spomin, da jih je začela vezati v svoje otroške pesmice. Kakor je ugotovil beograjski profesor dr. Branislav Krstič, znani psihotehnični strokovnjak, je mala' Iranka dozorela preko svoje starosti za kako leto dni. Njen besedni zaklad je obsežnejši od besednega zaklada štiriletnega otroka. V jeziku nad-kriljuje otroke štirih let, v računskih rečeh pa je normalna. Po profesorjevem strokovnjaškem mnenju mala Iranka ni čudežni otrok, nego je le tako nadarjena. Za danes menda velja, da je mala Iranka prvi triletni otrok v naši državi, ki se je sam naučil čitati. Ali potrebujete čistilno sredstvo ? zjutraj doseiett nor« ialno lahkotno izči&enje, č« fiineti prejini večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobi-jo se v vseh lekarnah. -'seblna ! ikatiice zadostuj« za 4 do 6 krat. Odobreno od Minlitar. «oc. politik* In narodnega idr« vi« San. oddeL S. Br 12258 od 12. julija 1932. ♦ Nevarne vlomilce je policija izsledila v Zagrebu ter preprečila tako celo vrsto vlomov, ki so jiH imeli zločinci v svojem programu. Nevarno vlomilsko družbo sta vodila znana vlomilca Vinko šoš in Martvo čačič. Prvega so zajeli, drugi pa je utekel V skrivališču vlomilske tolpe so našli precej plena od dosedanjih vlomov v 14 trgovin, veliko zbirko vlomilskega orodja ter tudi načrte za vlome v razne blagajne. ♦ Truplo na mlinskem kolesu. Mlinar Janko Frdeljac v Prilišču pri Karlovcu, ki ima mlin ob Kolpi, je te dni opazil, da nekaj ovira sukanje kolesa. Ko je prišel bliže, je videl na kolesu moško truplo. Zadevo je sporočil oblastvu in sodna komi. sija je ugotovila, da gre za moškega, starega približno štirideset let. Domneva sfe, da je to Matija Mihelič iz Vinice Dri Črnomlju, ki je pred mesecem dni brez sledu izginil. Uvedena je preiskava, da se pojasni, ali gre za nesrečo ali za zločin. odpošljejo na skupščino delegate, ki so določeni v smislu zakona (poveljnik ali njegov namestnik) in še po enega, ki je bil Izvoljen na četnem občnem zboru, skupaj torej vsaka četa po dva delegata. Vsak posamezni delegat mora imeti od čete Izstavljeno legitimacijo, glasečo se na njegovo ime. Kdor ne bo imel od čete potrjene legitimacije, ne bo mogel voliti in tudi ne bo mogel biti voljen. Dnevni red običajen. u— JUaria Dresslerjeva. Ameriška filmska produkcija je slavila te dni 621etn:co svoje največje in najpopularnejše igralke. Sam predsednik USA Roosevelt in gospa sta ji čestitala k obletnici. Filmski magnati so ji priredili veftko slavje. Dresslerjeva je naravnost oboževana od svoje publike. Ona razume solze, a itien smeh je tak. da blaži sleherno bol in spravi vsakega v dobro voljo. Danes nastopi Dresslerjeva tudi pri nas v Elitnem kinu Matici, na programu ZKD v filmu >Ema — biser žene«. Film, ki je vsekakor vreden, da si ga vsakdo ogleda. Zadovoljen bo. šel od predstave z občutkom, da je videl nekaj lepega. Predstava bo ob pol 15. u_ Szoke Szakall nastopi dane« v Ljubljani. Kakor je že znano, se ta slavni komik poleg filma bavi še z rejo pitanih gosi. Mož je izračunal, da se z gosmi da najprej in najbolj gotovo obogateti. Ker pa je poleg tega še ljubitelj lepih deklet, si bo izbral tudi osebno tajnico, ki mora biti predvsem lepa, duhovita, hitra, nežna, stroga in če mogoče rdečelaska. Barva je lahko umetna. Nič za to, on je itak kratkoviden, zato ne razlikuje prave od umetne barve. Na poti v Ljubljano ga spremljata tudi Viktor de Kowa in Ernest Vere-bes, ki sodelujeta pri predvajanju filma Hal®! Tu Miklavž! Obdaril bom revne in bogate otroke zastonjf ♦ Veter nosi tisočake. Ko je v sredo zvečer po Novem Sadu divjala silna burja, sta opazila dva izvoščka na Trgu Osvobojenja, kako nosi veter neke pisane papirje. Ko sta jih za šalo začela loviti, sta imela v rokah — tisočake in stotake. Iz vetrovnega vrtinca sta naposled rešila 9 bankovcev po 1000 in 7 po 100 Din. Ves ta denar sta takoj nesla na policijo, kjer se je pozneje v velikih skrbeh zglasila žena trgovca Scbwarza iz Bačkega Gradi šta, ker se ji je ročna torbica na poti domov odprla in je šlo 10.000 Din po vetru. Izvoščka sta dobila najdenino vsak po 200 Din. Na svetu so le še pošteni ljudje ♦ Namesto denarja srebrni jedilni pribor. Kovnica v Beogradu je dovršila zadnjo partijo kovanega denarja. V nekaj mesecih intenzivnega dela je kovnica izdelala 5 in pol milijona kovancev po 50 ter 12 in pol milijona kovancev po 20 Din Ker je s temi količinami kovancev in 7. onimi vred, ki so bili izdelani v Angliii. zadoščeno potrebam za celo vrsto let. in ker ni videti, da bi se mogla kovnica zaposliti z izdelavo kovanega denarja za inozemstvo, je sklenjeno razširjenje njenega obrata. Poleg raznih kolajn, ki jih je kovnica izdelovala tudi doslej, bodo začeli v njej izdelovati srebrni jedilni pribor Na ročili so že nekaj za tSko delo potrebnih strojev. Ko bodo novi stroji uvedeni v obrat, bo kovnica izdelovala dnevno okros 500 garnitur jedilnega pribora iz srebra in alpake. ♦ Nova pretresljiva nesreča na reki Unl Most preko Une pri Kostajnici še ni gotov in se vrši ves promet preko nevarne reke še vedno z brodom, ki je pripet na žeiez-no vrv, in g čolni. Kadar so sejmi na hrvatski ali na bosanski strani, je tolik naval sejmarjev, da vozi poleg broda več čolnov. Dogodilo se je že več tragičnih nesreč, ko so čolni zadeli ob brod in so se ponesrečenci v smrtnem strahu oklepali železne vrvi. Nesreče se dogajajo tudi zaradi tega, ker so čolni prenapolnjeni ter v rokah slabotnih in neveščih brodarjev Te dni se je brodnikom, ki so imeli mnogo deia, pridružil 251etni Stanko Matija-ševič, ki bi bil rad nekaj zaslužil. Nekega znanca je toliko časa prepričeval o svojih brodarskih sposobnostih, da mu je ta prepustil svoj čoln. Nekajkrat je Stanko res srečno prevozil preko reke, naposled pa čolna ni mogel več obvladati v močnem vrtincu. Sam se je krčevito oprijel brodove vrvi, čoln s potniki pa je prepustil usodi, čoln so valovi gnali naprej, a so ga 'drugi čolnarji še pravočasno pre-stregli. Stanko pa se je z vrvjo dvigal in spet pogrezal in ko so z brega dvigali in napenjali vrv, da bi ga rešili, je omagal ter pri padcu z glavo treščil ob rob mimo vozečega broda. Zdravniki sodijo, da je fant v smrtnem strahu tudi zblaznel Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. ♦ Strašna nesreča na železniški progi. Pri železniški postaji Putinci blizu Rume je neki voznik iz Golufoinjaca zgodaj zjutraj v megli zavozil na železniško progo, po kateri je baš tedaj privozil z brzino 75 km brzovlak iz Zagreba. Potnike je prestrašil strašen tresk, ko je vlak razdejal voz ter razmesaril in na daleč razvlekel po progi voznika, dve ženski in konja. O strašni nesreči, ki se je hipoma zgodila, vodijo preiskavo. ♦ Nagla smrt v trgovini. Posestnik Oglar iz Ravni v krški okolici le v sredo ob 13. pri Sv. Duhu sklepal kupčijo z vinskimi trgovci iz Ljubljane. V Gorenčevi gostilni je bila kupčija sklenjena in je Oglar prejel 300 Din are. Takoj nato je stopil v trgovino, ki je tam poleg, da izbere blago za ženo. Tisti hip, ko je poKa-zal blago, katero si je izbral, se je sesedel in umrl, zadet od kapi. ♦ Epohalen Izum — avtomatične trafike. Odbor Udruženja tobačnih trafikantov v Ljubljani nam je poslal: »V Vašem cenjenem listu z dne 21. t. m. je izšla notie* »Epohalen izum _ avtomatične trafike? Po Informacijah, dobljenih od uprave državnih monopolov, ni res, da je odobrili uprava državnih monopolov z odlokom P O. št. 4032 od 6. februarja 1933. te avtomate, nego je pod to številko odklonila navedeni firmi te avtomate Tudi ni res, da že poslujejo v Zagrebu in Beogradu avtomatske trafike, pač pa uDrava držav nih monopolov preizkuša razne tioe teh avtomatov. Za katerega se bo odločila, bo razglašeno.« Tvrdka Souvan mi je dala na razpolago nebroj daril za otroke. Mamice, očetje, tete, strici, vsi, ki želite obdariti svoje malčke — oglasite se v trgovini manufakture SOUVAN Mestni trg 24 kjer dobite listek s številko. Vsak listek dobi na Souvanovi Miklavževi prireditvi svoje posebno darilo. Pravico do listka ima vsakdo pri še tako malem nakupu. Oglasite se čim prej, dokler listki ne poidejo. Ne zamudite prilike. J * Za pet vbodov 12 let robi je. — V sredo se je pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjal 27 letni delavec Janez Širovnik, ki je v noči od 1. na 2. oktober v vinjenosti in iz starega sovraštva petkrat z nožem zabodel v hrbet posestnikovega sina Ivana Čepka pri cerkvi v vasi Zaklju pri Jurovcih .pri Pragerskem. Čepek je izkrvavel. Širovnik mu ie bil očital, da ga je Čepek že v mladosti preganjal na večernih vasovanjih in da mu tega ne more odpustiti. Pri današnji razpravi je Širovnik dejanje priznal, zagovarjal pa se ie s silobranom, češ, da ga je Čepek prvi napadel Ker pa pravi pismo o oglasu, da je Širovnik znan kot velik nasilnež in pretepač, je sodišče vse to upoštevalo in ga obsodilo na 12 let robije. • Obledele obleke oarva v različnih bar vah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Littbljane u_ Takega programa, kakor ga napovedujejo prireditelji novinarskega koncerta za prvi december v Unionu, ne bo imeia nobena nadaljnja prireditev v sezoni. Ze včeraj smo priobčili iz sporeda novinarskega koncerta točko, ki je v našem koncertnem življenju nemajhna senzacija: nastopil bo naš najmlajši violinist Dušan Prevoršek. Poseben pomen bo dalo novinarskemu koncertu sodelovanje Akademskega pevskega zbora, ki slovi kot ena naših umetniško najresnejših pevskih korporacij. Izmed solistov nastopita še ga. Bernot-Golobova in nedavno odkriti operni pevec Ivan Franci, čigar krasni glas je že ob prvem nastopu zadi-vil občinstvo in vzbudil priznanje kritikov. Pevsko društvo »Slavec«, čigar zbor je v zadnjem času razveseljivo napredoval, bo zapelo več učinkovitih pesmi, postavil pa se bo tudi naš znani in priznani Slovenski vokalni kvintet. Zastopana bo nadalje instrumentalna glasba Vstopnice za novinarski koncert bodo na razpolago že v ponedeljek. Kakor vsako leto, bo tudi letos že prve dni živahno povpraševanje, zato si čim prej zagotovite vstop na prireditev, ki bodi tudi po udeležbi dostojna proslava 151etnice našega zedinje-nja! — Doznali smo slednjič, da bo na novinarskem koncertu igral tudi renomi-rani orkester 40. pešpoika. u_ Božičnica mestne občine ljubljanske za siromašne otrdke. Kdo ne gleda na božič z radostjo žarečih obrazov malčkov, ki so prepolni sreče ob pogledu na obilne darove. Dosti pa je staršev, ki s tesnobo v srcu pričakujejo tega dne, saj svojim malčkom ne bodo mogli nuditi niti tople zimske obleke, niti jih pogreti v zakurjeni sobici. Njih otroci bodo namesto darov spoznali bridko življenje svojih staršev, ki pri Božičku ne morejo niti za svoje otroke izprositi najpotrebnejšega in najnujnejšega. Kako napraviti tudi takim malo veselja, da ne bodo že v zgodnji mladosti občutili žalosti in "razočaranja Mestna otčina ljubljanska priredi vsako leto božičnico. na kateri obdaruje veliko število otrok. Da bo pa mogla tudi letos obdarovati čim več otrok, bo 2. in 3. decembra priredila nabiralni dan. Nihče naj na ta dan ne odkloni vsaj malenkostnega prispevka, da bo božičnica čim lepša in obdarovanih otrok čim večje število! u_ Ljubljanska gasilska župa bo Imela izredno skupščino v nedeljo 26 t m. ob 9. dopoldne v kletni dvorani Mikličeve-ga hotela zaradi reorganizacije gasilstva kraljevine Jugoslavije. Tovariši na-čelniki-predsedniKi se opozarjajo na to. da PLESNE VAJE SK ILIRIJE danes ob 20 uri v beli dvorani Unlona. Začetniki ob 19.30. Sodeluje The Falctone jazz »Bil nekoč je muzikante. Film je izdelan po znani popevki Friderika Schwarza. Prva predstava bo danes ob 16. u_ Rekruti-dijaki, ki so dovršili Študije ln bi radi še letos šli služit vojaški rok, pa doslej še niso vložili zadevnih prošenj, naj se takoj, vsaj pa do 27. t. m. zgla-se med 11. in 12. uro na komandi ljubljanskega vojnega okrožja na Taboru ter pri-neso s seboj prošnje za vpoklic in izpričevala o dovršenih šolah. Oni dijaki, ki so že prosili za vpoklic, pa še niso bili on zvani, naj se s spričevali zglase najkasneje do 25. t. m. v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7J u— Vajenski dom. Pod okriljem ZKD ho predaval v Vajenskem domu g. Puhar o treznosti. Skioptične slike. Predavanje bo 27. t. m. ob pol 19. u_ V društvu »Soča« bo v soboto v salonu pri »Levu« ob običajni uri zelo zanimivo in za sedanji čas visoko aktualno predavanje, in sicer: o vplivu finančne na splošno krizo. Govoril bo znani gospodarski delavec in pisatelj g. ravnatelj Otmar Pehani. Po predavanju nastopi »Sloga« pod vodstvom g. Premelča. Vabljeni vsi in vsem vstop svoboden. u_ Drevi ob 8. prosvetno-družabnl večer »Krke« pri Mikliču. Izredno bogat spored! Ker se zopet pričakuje velik naval občinstva, pridite pravočasno, da do bite sedeže. Vstop vsakomur prost. Brez vstopnine. u_ Zadruga »Zaščita« bo imela svoj občni zbor v nedeljo 26. t m. ob 9. doool-dne v palači Grafike, Masarykova 14-11. v zadružnih prostorih. u_ Promet s hipotekami. V zemljiSki knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča jf bilo oktobra na 67 posestev vknjiženo le 2,155.677 Din raznih posojil. Najvišje posojilo je znašalo 200.000 Din, najnižje pa 373 Din odnosno 1000 Din. Močno so bila obremenjena okoliška posestva. Raznih posojil je bilo izbrisanih na 63 posestvih. Najnižji Izbris je znašal 2*5 odnosno 85 Din. u_ Nesreča na gorenjskem kolodvoru. Včeraj okrog pol 12. je po nesrečnem naključju padel na gorenjskem kolodvoru z lokomotive 441etni ključavničar državnih železnic Satler Pavel, stanujoč v Stani-čevi ulici 13.' Pri padcu je dobil hude notranje poškodbe ln so ga morali z reševalnim avtom prepeljati v bolnišnico. u_ Na šentviški železniški postaji ponesrečeni 151etnl ključavničarski vajenec Ivan Križaj iz Naklega, o katerega nesreči smo že včeraj poročali, je bil v bolnišnici takoj operiran. Ima tudi resne notranje poškodbe, če ne nastopijo komplikacije, bo najbrže okreval. u_ Avtomatični adresar je domača Iznajdba, ki mora zanimati vsakega indu-strijca, obrtnika, trgovca, sploh vse, ki iščejo kakšen naslov, zlasti tujce. Opozarjamo na zadevni oglas v današnjem listu. u_ Drevi nadaljevalni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini. Pouk in vežba vseh plesov z zabavnimi družabnimi igrami. Novi obiskovalci vabljeni. Posebne Dlesno ure dnevno. u__ Prihodnja plesna vaja S. O. Preporoda bo v soboto 25. t. m.*v dvorani Trgovskega doma. G. Jenko poučuje letošnji novi tete. Igra »Ronny« jazz. Začetniki točno ob pol 20., ostali ob 20. Vljudno vabljeni! Iz Celja e_ Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek ob 20. bo predaval univ. prof. dr. J. Haa. ži iz Ljubljane o življenjskih pojavih v Jadranskem morju ln predvajal mnogo skioptičnih slik. e_ železniški upokojenci v območju celjske postaje naj oddajo svoje legitimacije zaradi podaljšanja za L 1934. od 5. do 8. decembra pri postajni blagajni. Priloge so iste kakor lani. Podrobnosti so razvidne iz razglasa v vestibulu celjskega ko-lodvora. e— V nedeljo dopoldne spet ne bo toka. Falska elektrarna bo v nedeljo 26. t. m. od 8. do 13. ukinila dobavo toka za Celje in okolico. e_ Obnova Grenadlrjeve brvi čez Savinjo bo končana v soboto. Prehod je že sedaj mogoč. Popravljena je tudi že pot od prvega železniškega viadukta v Za-gradu do Hudičevega grabna, ki jo je hudournik ob katastrofalni poplavi 23. sep. tembra močno poškodoval. e_ Preddela za gradnjo zasilnega mostu čez Savinjo poleg porušenega kapucinskega mostu so se že pričela. Uslužbenci tvrdke Dukič in drug v Ljubljan:. ki bo zgradila most, so pričeli v sredo popoldne navažati gradbeni materijal in stroje. VI niste tako stara kakor izgledat«. Želite 11 pa Izgledati mlajša kakor ste ln se odlikovati z mladostno svežostjo polti, potem uporabljajte redno najnovejši šlager kozmetike »HOKMOLLN-KKEMO-Paracel-sus«, ki vsebuje potrebne hormone. e_ Tatvina v gostilni. V četrtek zvečer Je bila aretirana 191etna, v Hamburgu rojena in v Studence pri Mariboru pristojna brezposelna brivska pomočnica Nada B., ker je malo prej v gostilni izmaknila nekemu kmetu, s katerim je bila t družbi, iz žepa 400 Din. Nekaj denarja bo še našli pri njej. Pri zaslišanju je priznala tatvino. Izročili so jo okrajnemu sodišču. e_ Letni kramarski in živinski sejem, znan pod imenom Andrejev sejem, bo t Celju v četrtek 30. t. m. e_ Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočna opereta »Orlov« in zvočna predigra. Iz Maribora a— Skioptično predavanje. Mariborskega zimsko-sportnega podsaveza bo v soboto 25. t. m. ob 20. v kinu »Apoluc. Predaval bo g. Gnidovec Ante, predsednik Ljubljanskega zimsko-sportnega podsaveza. a— V mariborski splošni bolnici se vrš« redno vsak drugI petek v mesecu redni sestanki zdravnikov bolnice. Ti sestanki bodo odslej javni in dostopni vsem gg zdravnikom. Dne 24. t. m. se bo vršil ob 17. v fizikalni sobi internega oddelka prvi javni sestanek zdravnikov z naslednjim programom: 1. Vnetje srednjega ušesa ln njegove interminalne komplikacije z de-monstracijami. 2. Demonstracija dermato-loško-venerološkega oddelka (lues). VsJ gg. zdravniki so vabljeni, da se tega se-stanka udeleže. a— Velik nočni požar. V noči od srede na četrtek je na doslej še ne pojasnjen način izbruhnili požar v skladišču za vato in drugo slrovine pri tekstilni tvornici Doctor in drug. Požar je prvi opazil neki uradnik ter teleionično obvestil gasilce, ki so se podali tja s tremi avtomobili in 3 turbinskim! brizgalnami. Ker je bilo skladišče zavito v gost in smradljiv dim. so imeli težko delo. Njim na pomoč sta prihiteli gasilski četi k Studencev in s Pobrežja, ki sta tudii takoj stopili v akcijo. Goreče snovi so razvijale strahovito vročino in so popokale vse šipe na v bližini stoječem objektu, v katerem so bili stroji za čiščenje in prešanje vate. Gašenje je bilo zelo naporno in so se mariborski gasilci vrnili šele okrog 4. zjutraj domov. De! moštva pa je ostal na kraju požara, ker je vata še vedno tlela in ni bila nevarnost docela odstranjena. Včeraj zjutraj pa se je podala tja komisija, obstoječa iz policijskih zastopnikov in zastopnikov mestne občine, da bi ugotovila, kako je nastal ogenj. Škoda, ki jo je požar povzročil, je precejšnja in je krita z zavarovalnino. a— Huda nesreča otroka. V Vrbanovt ulici je včeraj popoldne doletela llletnega delavčevega sina Franca Duha hujša nezgoda. Deček je splezal na plot in padel ter si pri padcu poškodoval levo nogo pod kolenom. Poklicani reševalci so ponesrečenega otroka prepeljali z avtom v bolnico. a— Lovski blagor. Trgovec Drozg h Studenic pri Poličanah je te drai ustrelil na Boču 6 in pol kg težko in nad meter dolgo divjo mačko. Rediko zver bo nagačil mariborski preparater Zlringer. Iz Kranja —r Prometna >iesreča. Razmeroma ugodno vreme je privabilo na ponedeljkov sejem v mesto precej ljudi iz okolice, ki so prišli deloma z vozovi ali vlaki, deloma pa a kolesi ali peš, tako da je ves dopoldan bil po mestu jako živahen promet. Ob pol 11. uri, ko so se ljudje že vračali domov, je privozil mimo gimnazije proti mestu na kolesu delavec Grllo Valentin iz Zg. Tenetiš. Ker je 4>ila cesta vzdolž zasedena po vozovih, se je umaknil na stran in vozil nepravilno po levi. Iz mesta pa je precej hitro privozil isto-tako nepravilno po levi Da motociklu mesar KokalJ Anton iz Tržiča. Ker je bila t kritičnem času cesta natrpana z vozovi, je moralo priti do nesreče. Delavca Grilca je vrglo preko motociklista ln je priletel z glavo na cesto. K sreči pa »1 j« le zmajal sprednje zobe, raztrgal obleko In se po rokah in kolenih le lahko potolkel. Nasprotno pa je kolo popolnoma razdejano. Trdosrčni mesar se pa še zmenil ni za na tleh ležečega Grilca, le vzkliknil je: »Hudiča, zdaj pa imaš«, in jo od-kuril proti domu. Zadevo so orožniki prijavili sodišču. Z Jesenic «— Klub jugoslovenskih akademikov Iz Trsta, Gorice in Istre v Ljubljani priredi v nedeljo 3. decembra na Jesenicah revijo »Glas od doma« s sodelovanjem režiserja Ferda Delaka in plesalke Katje De-lakove pod glasbenim vodstvom Marjana Kozine in z uporabo diapozitivov Ljublvo. ja Ravnikarja. Na to svojevrstno prireditev opozarjamo že danes. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes in jutri v soboto, obakrat ob 20.15, ln v nedeljo ob 15., 18. In 20.15 glasbeni zvočni film »Johann Strauss v pesmi in ljubezni«. Predigra Paramountov zvočni tednik. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: t čas opazovanja. 2 stanje barometra, S. temperatura. 4 relativna vlaga t %. B. ■«mec tn brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 padavine ? mm. 8 vrsta padavin, remperatura: prve številke pomenilo najvišjo, druge najnižjo temperatura 23. novembra 1933. Ljubljana 7, 764.8, 50. 92, mirno, 10, 1.7, dež. Ljubljana 13, 763.3, 5.9, 87, mirno, 10, —, dež. Maribor 7. 763.9, 3.0, 90, mimo. 10, _ — Zagreb 7, 764.8, 3.0, 90. SWL 10, _ Beograd 7. 765.4, 3.0, 70, SE2, 2, — Sarajevo 7, 766.3, 5.0, 90, mirno, megla, 0.5, dež. Skoplje 7, 767.7, 6.0, 85, Wl. 10, _ Split 7, 763.5, 11.0, 90, ENE2, 10, 2.0. dež. Kumbor 7, 763.2. 12.0 90. Et. 10, 3.0, dež. Temperatura: Ljubljana 6.2, 2.4. Maribor 5.0. 3 0 Zagreb 4.0, 3 0 Beograd 6.0, 1.0 Sarajevo 8.0. 4.0. Skoplje 8.0, 4.0. Split 19.0. 110 Kumtbor _ 11.0. Solnce vzhaja ob 7.7. zahaja ob 16.25. Luna vzhaja ob 12.34, zahaja ob 22.44. VTUTROf St 273 PetelE, 2?. JH. TWS 32. občni zbor TKD Atene Bogat obračun o delovanja številnih odsekov Ljubljana, 22. novsmbr« Sinoči po 20. se je zbralo ▼ damskem salonu kavarne »Emona« mnogoštevilno članstvo našega najstarejšega ženskega teles-nokulturnega društva na svoj 32. občni zbor za pretekli dve poslovni dobi. Ze udeležba sama je bila zgovoren dokaz, kakšno zanmanje je vladalo med članicami za dveletno bilanco dela, še bolj pa so 5e pokazali bogati uspehi te velike in plemenite družine na raznih poljih v poročilih posamezn/i funkcionark, predvsem pa tai-nice društva ge. Adlešičeve. Skupščino je otvorila s kratkim nagovorom predsednica dvomu dama ga. Pranja Tavčarjeva, ki je pozdravila uvodoma vse navzoče dame, med njimi posebej zastopnice raznih ženskih društev, ter končno predlagala vdanostno brzojavko Nj. Vel. kraljici Mariji, pozdravne brzojavke pa ministru za telesno vzgojo dr. Hanžeku, banu dr. Ma-rušiču ter županu in mestnemu načelniku dr. Pucu, kar je zbor sprejel z enodušnim odobravanjem. Nato je tajnica ga. Vara AdleSičeva podaia izčrpno, z ljubeznijo in skrbjo sestavljeno tajniško poročilo, ki omenja v •da"jšem uvodu idejne temelje društvenega delovanja. Aten* dela z dušo in ima dušo, in sicer močno, veliko in lepo. Močna je, kor se bori za življenje, velika, ker stremi za visokimi cilji, in lepa, ker ustvar ja lepoto in vrednote. Kljub hudim časom se bavi z idejami in načrti, ki bodo, kadar se uresničijo, nov vir zdravja, lepote in moči. Atena ne misli dosegati prvenstva ali rušiti rekorde, temveč graditi in spopolnjevati hoče skupno z onimi, ki 2e deujejo za spoznanje, da potrebuje tudi naš rod zdravo telo in zdravo dušo! Med velikimi načrti Atene bi bilo omeniti ustanovitev višje šole za telesno vzgoio v Ljubljani in gradnjo modernega ortope-dičnega sanatorija. Med statističnimi podatki bi bilo vredno omembe, da šteje društvo nad 4000 članic in deluje v 10 različnih odsekih. Razen internega dela po odsekih so se vsi odseki pokazali tudi v javnosti z več ali manj uspelimi prireditvami, ki jih je vzljubilo tudi širše občinstvo. Tako so znane po Ljubljani prireditve estetskega značaja (ciklus predavanj prof. Šesta: O lepem vedenju), prosvetne (mladinske predstave »Zaromil«, šest lutkovnih predstav, recita-cijski večer slovenskih književnic itd.), zabavno - mladinske, pridobitne (nabiralna dneva), družabne in športne (teniške, ha-zenske in lahkoatletske tekme). Atena je po svojih zastopnicah sodelovala pri številnih prireditvah in slavnostnih prilikah ostalih ženskih društev. Ga. tajnica je nato posvetila nekaj glavnih misli posameznim odsekom in se končno zahvalila vsem, ki so društvu kaKorkoli pomagali v njegovem delu in stremljenju. Tudi njen govor je občni zbor sprejel s spontanim in do'-gotrajnim aplavzom. Po poročilu o gospodarskem stanju društva, ki se mora prav tako kot ostala vsaj v nekaterih odsekih boriti s finančnimi neprilikami, so naStlnice ozir. trenerji po- sameznih odsekov podali podrobna por« čila. 2m. lahkoatletskt odsek sta poročala prof. Jelenčeva in g. Luin, ki zaradi kratkega časa, kar je pri Ateni spet oživela lahka atletika, nista mogla navesti več kot nekaj prvih uspehov. Odsek upa na zimski trening in večji razmah v prihodnji se-zoni. Poročilo bazenskega odseka je podala prof. Jelenčeva, ki je naštela uspehe Ate-nine hazenske družine v preteklih dveh sezonah. Družino, ki je štela samo 14 članic, sta ovirala v napredku pomanjkanje stalnega vodje, deloma pa tudi neljuba smola, toda kljub temu ima še nade, da bo spomladi spet s posveženimi silami posegla v naš hazenski šport. Poročilo teniškega odseka ge. Bablerje-ve navaja, da je odsek gojil predvsem družabni tenis, ker so igralci-tekmovalci poiskali drugod več prilike za udejstvova-nje. Odsek je štel 36 članov, omogočil pa je še 16 dijakom brezplačno igranje. Te niški prostori bodo spomladi potrebni več jega popravila. V plesnem odseku je orisala delo ga. Šaplova, ki je poudarjala vzgojni pomen plesa in ritmike. V odseku je sodelovalo 20 članic. Telovadni odsek (poročilo ge. Vraneiče-ve) je deloval v dveh skupinah, in sicer ločeno za dame in mladino v predšolski dobi. Poset je bil v obeh skupinah prav dober. O plemenitem delovanju ortopedičnega zavoda in hvaležnem odzivu na otroškem igrišču je izčrpno poročala ga. Svetličeva. o šolski kuhinji, ki je prehranjevala v preteklem letu do 170 otrok. ga. Vrančiče-va, o kuharskih tečajih, ločenih za dekleta in pripravnice za gospodinjske pomočnice ga. Ferjančičeva, o lutkovnem odseku, ki je bil v pretekli sezoni brez strehe in de narja, ga. Majaronova, o pravljičnem, ki je zaradi pomanjkanja stalne predavateljice deloval le priložnostno, ga. Adlešiče-va in o belo-modri knjižnici zelo podrobno in po pravici s ponosom ga prof. Wir-glerjeva. Na predlog pregledovalk računov je bila staremu odboru izrečena razrešnica, pri takojšnjih novih volitvah pa so bile enoglasno izvoljene v odbor ge.: dvorna dama Franja Tavčarjeva (predsednica), Minka Kroftova (podpredsednica), Vera Adlešičeva (I. tajnica), prof. Sla-vica Jelenčeva (II. tajnica), Ivanka Turko-va (blagajnica), Vera Verščeva (II. blagaj-nica), Hrovatinova (I. gospodarica), Marta Schnellerjeva (II. gospodarica), Mira Zi-rovnikova (zapisnikarica), Albina Potokar-jeva (arhivarka) in Franja Bablerjeva, Ber-ta Burianova, Julija Ferjančičeva, Ferdinanda Majaronova, Marica Sladonjeva. Karla Šaplova, Ni ta Vrančičeva, Nada Kmetova in Danilova (odbornice). Za pre-gledovalki računov sta bili ponovno izvoljeni Martelančeva in Mahkotova. Kmalu po pol 23. je predsednica gospa Tavčarjeva zaključila uspeli občni zbor s pozivom na novo še bolj intenzivno delo za društvo in za rod. ki bo užival njegove sadove. o R T K nedeljski tekmi Primorje : Jugoslavija O nedeljski tekmi Primorje : Jugoslavija »o beograjski listi prinesli toliko pristranskih stvari, da mora podpisani klub k temu zavzeti svoje stališče, ki je izraženo v naslednjih točkah: 1. Podpisani klub odklanja vsako odgovornost za nedeljske dogodke in ugotav-fja, da niso pri njih sodelovali niti igralci niti organizirani člani podpisanega kluba. 2. Upravni odbor ASK Primorja se mirne vesti podvrže vsaki preiskavi, ki bi se v tej smeri vodila. 3. Vodstvo podpisanega kluba obžaluje, da je beograjsko časopisje raztegnilo zadevo v afero, objavljajoč enostranske informacije, ki jih črpa iz krogov vodstva in moštva Jugoslavije, dočim oficielnih pojasnil podpisanega kluba še do danes ni objavilo. 4. Jugoslavija je v »Vremenu« od 22 novembra objav*!* komunike, v katerem izjavlja, da umika po zaslišanju vodstva ekspedicije v Ljubljano brzojavno najavljeni protest. V posebni točki pravi, da se je igralec Primorja g. Hassl po svoji izključitvi protipravilno vrnil v ifiTO, kar nc ustreza resnici. 5. V kolikor je prišlo do prerekanja med delom ljubljanske športne publike na eni strani in med igralci Jugoslavije ter nekaterimi priložnostnimi posetniki tekme na dTU-gi strani, je iskati iniciatorje za razne ne-sportne in nespodobne izraze med igrači Jugoslavije, ki so prvi uvedli v to prerekanje pri nas neobičajne in nam tuje psovke. 6. Vodstvo podpisanega kluba ofcžaiufe, da je ves športni tisk Beograda tretiral po enostranskih in pristranskih informacijah nedeljske dogodke in jim v brezprimernem pretiravanju skušal dati obseg in pomen, ki^sta jim bila tuia. 7. Glede izjave igralca Jugoslavije g. Dimitrijeviča o poskusih podkupovanja omenja podpisani klub, da bo nudil ome-njemu gospodu priliko, da svoja sumniče-nia in podtikavanja dokaže pred našo najvišjo nogometno instanco in pred sodiščem. 8. Prav tako bo podpisani klub tožil športnega referenta »Pravde« g. Vladimir-ja Kustudiča, da bo imel priliko dokazati svoje smele trditve v »Pravdi« z dne 23. novembra 1933. V Ljubljani, 23. novembra 1933. Odbor ASK Primorje. Hermes: Rauid Pojutrišnjem nastopi po daljšem presledku v Ljubljani znani mariborski Rapid. Nastopil bo v prvenstveni borbi proti Her-mesu. Rapid je vedno zapustil v LJubljani dober vtis. Njegovo moštvo je hitro, okretno, ambiciozno in vigrano. V svojem moštvu ima Rapid nekaj izvrstnih igralcev; predvsem je znan njegov branilec Barlovič. Za tekmo v Ljubljani Je uredil Rapid svoje moštvo, ki bo nastopilo kompletno. Tekma se odigra na igrišču Hermesa ob .4.30. Tekmovanje za prvenstvo II. razreda MOLNP Preteklo nedeljo so se vršile v tekmovanju za prvenstvo mariborskega okrožja LNP tri tekme, in sicer v Ptuju. Cakovcu in Murski Soboti. V Ptuju sta se srečala na igrišču SK Drave Svoboda (Maribor) : Drava 5:1 (4:0) Mariborčani so bili zlasti v prvem polčasu v izraziti premoči in so tudi v kratkem času dosegli 4 gole. V drugem polčasu se je Drava vidno zboljšala in bila celo večji del v premoči, vendar pa zaradi še nepovezane ln neodločne igre napadalne vrste ni mogla uspeti. Sodil je g. dr. Planinšek iz Maribora. V Cakovcu je gostoval SK Ptuj, ki je odigral svojo prvenstveno tekmo proti SK Gradjanskemu. Rezultat je bil Gradjanski : Ptuj 3:0 (2:0) Sodil je g. Kopič iz Maribora. Tretja nedeljska prvenstvena tekma se je odigrala v Murski Soboti, kjer se Je vršil murskoeoboški >derby«. Rezultat je bil Mura : Panonija 8:0 (2:0) Mura Je bila vso tekmo v veliki premoči. Igralci Panonije niso zdržali tempa. Sodil Je g. Bizjak iz Maribora. Stanje prvenstvene tabele mariborskega drugega razreda je po nedeljskih tekmah naslednje: Svoboda 5 5 0 Gradjanski 5 4 0 Mura 4 2 0 Ptuj 4 10 Panonija 5 10 Drava 3 0 0 0 1 2 3 4 3 20:4 19:8 12:5 6:14 6:24 3:13 10 S 4 2 2 0 Službeno iz LNP. Seja odbora za kaznovanje sodnikov danes ob 20. v tajništvu LNP v nebotičniku. Službeno lz OZDS prt LNP. Delegirajo se v nedeljo 26. t. m. v Ljubljani; Hermes : Rapid ob 14.15, igrišče Hermesa g. Dolinar, predtekma ob 13. Hermes H. : Zalog, g. Groznik; ob 10.15 igr. Hermesa Mars : Reka g. Zupan; v Ptuju Drava ; Mura ob 14.30 g. Bizjak; v Celju ob 14. Šoštanj : Sloga g. Lukežič; v Domžalah Domžale : Laško g. Ochs (rez. g. Oberlintner), v Kranju za zimski pokal: Korotan (Kranj) : Jadran g. Martelanc. Gg. Martelanc in Lukežič naj se ozirata na službene objave Odbora za izvedbo tekem za zimski pokal gdede pričetka tekem. Na znanje se vzame dopust g. Wagnerja in prošnja gg. Derža-ja in Cimpermana, da se ne delegirata k tekmam. Športni tečaj SK Ilirije. Vsem cenjenim damam in gospodom, ki so se vpisali v javen športni tečaj SK Ilirije sporočamo, da se vršilo vaje v crawlu ln v smuški gimnastiki ob torkih ln petkih točno ob 20. url v orostorih zimskega kopališča. Vhod ie z leve strani ob železnici. Tekmovanje za zimski pokal je nogometna prireditev, ki Imi socialen namen. Tekmovanje za zimski pokal prične že v nedeljo 26. t. m., ln sicer z dvema tekmama. obe Izven LlubUane: v Domžalah nastopita Jadran (Ivfuhliana) : Domžale, v Kranlu Slo?a (Liubliana) ; Korotan. — Pričetek tekem ob 14.15. ASK Pihnurje (nogometna mkatja). D*. nea ob 19. morajo biti v tajništvu kluba Starec, Hasl, Bertoncelj L in IL, Zemljak, Slamič, BonceJj, Jug II., Erman, Jež, Zem-Ijič, Petelin, Terček, Baum, filamberger, Pišek n. — Smučarska sekcija. Prvo aek-cijsko predavanje bo v ponedeljek 27. t. m. v kmečki sobi restavracije Slamič. Predava g. Laco Mihel o smučarski opremi Pričetek ob 20.15. Po članih uvedeni gostje dobrodošli. Člani sekcije imajo vstop prost, drugi 2 Din. V petek, 24. t. m. ob 20. odbo-rova seja v kavarni Emona. SK Ilirija (bazenska sekcija). Jutri ob 18.15 v klubski sobi kavarne Evrope prva redna seja sekcijskega načelstva. Od 15.30 dalje cross-country trening za vse hazena-šice in atletinje. Garderoba je na drsališču. Za tiste, ki so zadržane jutri popoldne, Je trening v nedeljo dopoldne ob 10.30. Odsotnost ne bo opravičena nobeni. — Lahkost letska sekci ja. Drevi ob 20. v klubski sobi kavarne Evrope seja načelstva, katere naj se zanesljivo udeleže gg. Baltezar, Ro-jin-a, Banko, gporn, Ulaga, Habič, Oeter-man. Jerančič, GradlSar. Stropnik. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 19. sestanek vseh igračev pri Beliču. Pozivajo se Oblak, Klančnik, Daneu, Ferjan, Kretič, Košenina, Glavič, Kos, Kariž, skrajna r, Zalokar, Primar, Kovačič, Lor-bek. Močnik, Perharie, Nedog, Franetič, Miklaš, Sočan. Bračič, Barducky, Lasič, Loboda, Brodnik, Prešern, Sim«č, Erlih, Burja, Skerjanc, Martinšek. Val Imenovani se morajo sestanka udeležiti brezpogojno. Obveščajo se Cebohin, Pepčelk in Mokorel na nedeljsko tekmo. Imenovani naj se Javijo v nedeljo dopoldne načelniku na igriSču. TSK Slovan. Drevi ob 20. pri »Sokolu« članski sestanek, katerega naj se brezpogojno udeleže vsi igralci prvega in rezervnega moštva. SK Svoboda, Vič. Danes ob 20. sestanek člastva v Delavski zbornici. Po sestanku seja odbora. SK Domžale (nogometna sekcija). Za nedeljsko pokalno tekmo proti Jadranu naj bodo naslednji Igralci I. moštva ob 14. v garderobi pri Orehku: štifter, Krek, Kova?. Janežič H., Može. Gad I., Janežič I., Jo vi 5, Zabret. Amon, Bltenc. Rezerva Igra predtekmo ob 13. Tnrlstovsk! klnb Skala m JCMfltoftll bo predvajal drevi ob 20. v dvorani Krekovega doma na Jesenicah film g. Cvetka Sviglja ■oKUc v naravo«. Brezplačne vstopnice pri jeseniških foto-trgovcih. S d kol Mirensko sokolsko okrožje Sokol v Št. Janžu kaže prav lep napredek. S pomočjo lokalnih činiteljev si je društvo uredilo lepo letno telovadišče, edino v okrožju, a sedaj si je uredilo že lepo telovadnico — dvorano, ki je bila otvorjena v nedeljo 12. t m. ob priliki ustanovitve javne sokolske knjižnice, v zvezi s proslavo 60 letnice br. E. Gangla. Sedaj, ko ima društvo dvorano, »e bo razmahnilo še bolj in pritegnilo delavstvo, rudarje in kmete, ki vsi tako z zanimanjem opazujejo delo tega agilnega društva. Gotovo je to nailepši vstop v jubilejno leto 15 letnice društva, ki jo bo pmhodnje leto slavilo. Sosednje sokolsko društvo Mokronog vstopa v četrtstoletnico svojega obstoja. Lahko ga prištevamo k prvim v okrožju. Prosvetni in tehnični odbor se vestno pripravljata za prihodnje leto, ko »e bo vse Sokolstvo okrožja in župe zbralo okrog bratov in sester in z njimi slavilo lep praznik dela v miren ski dolini. V Št. Rupertu je zrastel v jeseni Sokolski dom — tretji v okrožju, v katerem bo še to zimo zaživelo sokolsko življenje. Sokoli v Št. RupeJtski dolini se pripravljajo kar najlepše in želimo, da se v novem hramu zdravja in sokolske misli vzgoji čim več Sokolov in Jugoslovenovl Mirensko sokolsko društvo bo slavilo v prihodnjem letu 15 letnico dela. Sokolski dom je kot čebelnjak, v katerem te zbira mladina in odrasli iz vasi in okolice. Ustanovili so knjižnico in pevski oktet, ki bosta dvignila prosvetno delo društva. Drama t-ski odbor je že pričel z delom in v nedeljo odigral zabavno komedijo »Maksi«, za l. december pa pripravlja nov komad. V sedežu tega okrožja — v Trebnju, pa je opaziti v primeru z ostalimi društvi tokrat manj živahnosti, vendar pričakujemo z novo sezijo zopet več agilnosti. Giblje pa se v Dol. Nemški vasi pri Trebnjem, kjer se pripravlja nova postojanka v okrožju, ki se bo na sokolski praznik že ustanovila. Ob Temenici delajo tiho In marljivo bratje m sestre v Št Lovrencu, ki se pripravljajo na prvodecembreko slavje m tudi igro študirajo za božič. Sokol v Žužemberku bo v nedeljo 19. t. m. otvoril novo dvorano z mladinsko igrico s. Ruže Petelinove »Janko in Metka«. Odrasli pa študirajo Nušičevo veseloigro »Navadni človek«. Tako je tudi tu sokolsko prosvetno delo v razmahu. Za prihodnje leto pa se bo druStvc dostojno pripravilo na petnajstletnico in bo ob tej priliki otvorilo letno telovadišče. Sokolska misel pa se razširja tudi v okoliška sela in tako bo v najkrajšem času spleteno novo sokolsko gnezdeče v Zagradcu, kjer se ie zbirajo nove čet*. Z veseljem koraka Sokolstvo mirenskega okrožja v svojo četrto leto življenja in dela, saj zbira okrog seoe vedno nove čete borcev, ki bodo prekvasili ta kos Dolenjske v res cvetoči vrt sokolsikih rož. Smučarski odsek Sokola I. na Taboru obvešča telovadeče in ostalo članstvo, predvsem zafietnike, da je sklenil uvesti vsako soboto zvečer od 18.45 dalje redno vadbo gimnastike za smučarje obenem s poljudnimi in zanimivimi predavanji. Prvi tak večer bo v soboto 25. .t. m. ob 18.45 v društveni telovadnici doma na Taboru. Vsi, ki se zanimajo naj se javijo vsaj četrt ure prej vodstvu odseka v članski garderobi (levi stranski vhod iz Vrhovčeve ulice). Bodite točni! S seboj prinesite po možnosti telovadno opremo ali vsaj telovadne čevlje. Ljubljanski Sokol namerava prirediti letošnjo zimo v okolici mesta poseben smučarski tečaj za svoje starejše člane. Pojasnila se dobijo in prijave sprejema v društveni pisarni v Narodnem domu do konca t. m. Sokol Moste. Pod okriljem ZKD bo drevi ob 20. predavanje o potovanju v Maroko (s filmom). Predaval bo g. dr. Rela. Po predavanju se predvajajo kulturni filmi. Vstop prost Sokol Brezovica. Drevi ob 20. bo pod okriljem ZKD predavanje o mlekarstvu ln gospodinjah. Predaval bo g. Pavlica. Gospodar s t v o Nazadovanje trgovine in obrti Oočkm smo lani opažali H precej nor malno ribanje prijav ki odjav trgovskih in obrtnih obratov, je letos nastopil popoln preobrat Ni samo opažati, da se hudo krči število novih obratov, temveč ie boli naglo naraščanje odjav. To at morda razumeti tako, da Je Slo lani trgovini Se priličao dobro. Razmere so ie lan j »{lile k likvidaciji in krčenju, saj j« promet stalno padaL vendar pa so Se mnogi upali oa boljše čase ln skušati krizo prebroditi. Ko so se v mnogih panogah trgovine ta obrti razmere letos še poslabšale, se je pričelo naglo množit« opuščanje obratov. Trgovina V trgovini so na področju dravske banovine letos (po podatkih Zbornice za TOI) odjave naraste v 3. četrtletju oa 443 (lani v 3. četrtletju le 146), dočim so istočasno prijave nazadovale na 182 (lani Se 286), tako da Je bilo 261 odjav več nego prijav, dočim so še lani v istem razdobju prijave presegale odjave za 140. Rastoče vprašanje trgovinskih obratov pri istočasnem padanju števila novih prijav opažamo že vse leto. V prvih 9. mesecih t. 1. se le število prijav in odjav v primeri z istim razdobjem lanskega leta gibalo takole- prijave odjave razlika 9 mes. 1932 801 748 + 53 9 mes. 1933 611 1485 — 874 Odjave so se tore] letoj podvojile, dočim so prijave novih trgovskih obratov padle za eno četrtino. V 9 mesecih tek. leta se je število trgovskih obratov v dravski banovini skrčilo za 874, dočim Je lani v tem razdobju še naraslo za 53. Te številke so značilne za propadanje trgovine, kar ni samo posledica poslabšanja splošnih razmer, temveč tudi posledica širjenja nabavljalnih ln konsuimn:h zadrug, ki uživajo davčno prostost in druge oljašave. Tak razvoj, pri katerem propadajo naJboljSi davkoplačevalci. dočim se razvijajo davkov proste trgovine, je — če nič drugega — v znatno škodo državnim !n javnim financam. Obrt Podoben razvoj opažamo glede obrti. V tretjem letošnjem četrtletju ie bilo prijavljenih ie 225 novih obrtnih obratov (lani v tretjem četrtletju še 384), odjave pa so sa več kakor podvojile, sa] so narasle na 508 obratov (lani samo 189). Za prvih 9 mesecev t 1. pa nam kaže statistika v primeri z istim razdobjem lanskega Leta naslednjo sliko: prijave odjave razlika 9 mes. 1932 1759 1319 + 440 9 mes. 1933 723 1694 — 971 Prijave novih obrtnih obiatov so padle na 41 odstotkov lanskega števila prijav, odjave pa so se istočasno zedo pomnožile, tako da se Je letos v prvih devetih mesecih število obrtnih obratov v dravski banovini skrčilo kar za 971, dočim se ]e Se kuri v istem razdobju pomnožilo za 440. Tuda propadanje obrti ni samo posledica splošne krize, temveč v prav znatni meri posledica rarpaslega šušmarstva, ki odjeda obrtnikom kruh. Tudi tu opažamo, da propada hudo obremenjen davkoplačevalec zaradi konkurence onih, ki- ne plačujejo davkov. Gibanje trgovine in obrti, ki sledi iz gornjih številk, nujno kliče po pomoči za našo legalno trgovino in obrt, ker je treba v Interesu države ohraniti dve najzanesljivejši opori državnih in samoupravnih financ. Gospodarske vesti = Sumarsfca in lesna razstava v LJubljani. Poročajo nam, da se pripravlja v Ljubljani velika šumska in lesna razstava. Razstava naj bi se vršila pod geslom: »Uporabljaj domači les«. Prijave kažejo, da bo razstava zlasti poučnega značaja. Prikzano bo naše bogastvo na lesu zlasti v drav. banovini, njega domača uporaba in statistika izvoza. Razstava bo nazorno pre-dočila možnost mmogostranske uporabe lesa, ki je prebivalstvu deloma še nepoznana. Morda bo tej razstavi priključena tudi popolna lovska razstava, ki ne bo obsegala samo troferj, marveč bo tudi podčrtala važnost in vrednost pravilnega lova v narodnem gospodarstvu. Zamisel toplo pozdravljamo. = Oddaja del za adaptacijo vojalklh objektov se bo vršila potom ofertne licitacije 6. decembra pri komandi savske divizij ske oblasti v Zagrebu. = Dobava. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. decembra ponudite glede dobave 400 kg mila za pranje in glede dobave elektro. materiala. Komanda pomorskega zrako-plovstva v Divuljah sprejema do 20. decembra ponudbe glede dobave 5000 kg ri-cinovega olja. Hmelj + Žalec (23. t. m.). Smo 6koro ob koncu hmeljske kupčije. Neprodanega je le še kakih 1000 metrskih stotov hmelja. Cene so se zadnje dni okrepile na 75 Din za kg. Ker hmeljarji hočejo doseči še višje cene. ?e sklepajo le majhne kupčije. Borze 23. novembra. Na inozemskih tržiščih si je dolar danes za malenkost popravil. Tudi na ljubljanski borzi notira nekoliko višje. London pa je ostal na včerajšnji višini. Avstrijski šilingi 90 e? trgovali na nespremenjeni višini po 915 (v Zagrebu po 9.12, v Beogradu po 9.10 in 9.03). Grški boni so se trgovali ls v Beogradu po 40.50. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda znova poskočila z? 10 točk tn se Js za kaso trgovala po 278 in 274. za december pa po 268 in 270 (v Beogradu je 8 jI tečaj celo na 278. pozneje ie zdrknil na 268. ob sklepu pa se |e nidil denar zopet po 275) Okrepilo 9e ie tudi 7°/» investicijsko posojilo, ki ie bilo zakliučeno po 55. Končno le bilo znatno povpraševanje tudi po delnicah Priv agrarne banke, ki so ee trgovale po 246. 249 in 250. Devize Ljubljana. Amsterdam 234040 — 2316.76, Birlin 1362.36 — 1373-16, Brjselj 796.63 do 800.57, Curih 1108.35—1113.85, London 186.53—188.13, Newyo.rk 341SU7—3447.65, Pariz 223.85—224.97, Praga 16984—170.70. Trst 301.18—303.58 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem klirinpu 9.15. Zagreb. Amsterdam 2316.76 — 2340.40. Berlin 1362.36 — 1373.16. Bruseli 796.63 do 800.57, London 186.53-188.13, Milan 301.24 do 303.64, Newvork kabM 3452.50-3480-7»), ček 3430.50 — 3458.76. Pariz 223.86—224.97, Praga 169.79 — 170.65. Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.1975. London 16.89, New-york 313, Bruselj 71.90. Milan 27.22. Madrid 41.95. Amsterdam 208.05. Berlin 123.10, Dunaj 57.40. Stookholm 87.10, Oslo 84.85. Ko-benhavn 75.40, Praea 15-32. Varšava 57.95 Dunaj. (Tečaii v priv kliringti.) B^ogra-I 10.97, London 29.93. Milan 47.86. New>'ork 561.24, Pariz 35.54. Prasa 25.71. Ourih 175.92. 100 S v zlatu 128 S pao. Ffektl Ljubljana. Vojna Skoda 270 den.. 7*/« investicijsko 53 den., 8°'« Blair 37 d-n„ 7*'* Blair 34 den-, 7°/o Drž. hipotekama banka 45 den., 4°/« agrarne 27 den.. 6°/» begluške 37 den. Zagreb Državne vrednote: Voina škodv 273 — 276, za dscember 269 — 272, 7"» investicijsko 51.50 — 52.50, 4e/o agrarne 27.50 — 30, TU Blair 85.50 — 36.50, 8*/t> Blair 37 — 40, 7®A> Drž. hipotekama banka 46 den., 6*/» begluške 37 _ 38.50; bančne vrednote: Narodna banka 4000 bl„ Privil. agrarna banka 250 — 255: industrijske vrednote: ŠJČerana Osijek 125 — 150, Trbovlje 100 - 120. Beograd. Vojna Skoda 278, 268 zaHJ.. za december 277 bi, 6°/o begluške 34.50, 33 eaklj., 7®/o Blair 38. 37, 36 zalkij.. Narodna banka 3900 bi., Priv. aerarna banka 250, 245 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.90. Alplne-Montan. 9.06 Blagovna tržišča LES. + Ljubljanska borza (23. t m.) Tendenca za las mlačna. Povpraševanje je za več vagonov suhih neobrobljenih bukovih plohov (I., II., III., monte), za več vagonov neobrobljenih javorjevih plohov (b?li javor, I., brez grč in napak, dolž. 2.20 — 2.70, od 14 om Širine navzgor, 27 — 70 mm deb.), za 1 vag. smrekovih letvic (24/38 in 24/48 mm, 4 m, nekaj tudi 2.50—3.50 m. zdravo, suho, msrkantilno blago) in za več vagonov obrobljene bukovine (I., d?b; 27—70 mm, dolž. 2.20 — 2.70 m, šir. od 14 cm narragor). ŽITO + Chlcago, 23. nov. Začetni tečaji: Pšenic«: £a dec. 86.625, za maj 90, «a julij 89.25; koruza: za dec. 46.25, za maj 52.75. sa julij 54.875; rž: za maj 67.50. + W!nnlpeg, 23. nov. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 63.50, za jan. 67.75. za marc 69. + Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca za žit« nespremenjena. Nudijo ee (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneb): plenica (po mleveki tarifi): baška. 79/80 kg 147.50 - 150: baranjska, 78/79 kg 145 do 147.50; sremska. 78/79 k« 145 — 147.50; korusa (po navadni tarifi): za november 130 — 132.50; nova umetno sušena 120 do 122.50: moka: baška >0< 255 — 260; banatska 265 - 270. + Novosadsa blagovna borza (23. t. m.) Tjndanca slaba. Prometa je bilo 57 vagonov. Pšenica: baška okolica Novi Sad. sremska 99 — 101; okolica Sombor 98—100; srednjebaška 100 — 102; gorajebaška in baška potiska 102 — 104; bsška ladja Tisa in Bege j, slavonska 103 — 105; gorn jebanat-ska 97 — 99; južnobanatska 95 — 97. 0*es: baški, sremski in slavonski 51 — 53. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 65 — 67. Koruza: baška. sremska, baška okolica Sombor 76 — 77; nova suš. 67 — 69; nova za d^c. - Jan. 56 — 57.50; banateika 72 _ 74; nova sušena 62 — 64; baška nova sjšena, ladja 69 _ 71. — Moka: baška in banatska: »Og« in »Ogg« 190 do 210; »2« 170 do 190; >5« 150 do 170; »6« 110 do 120; »7« 80 do 90; »8« 65 do 70; sremska in slavonska: »Og« in »Ogg« 180 do 195; »2« 160 do 180; »S« 140 do 160; »6« 105 do 115; »7« 75 do 85; »8« 65 do 70. Fižol: baški in sremski beli, brez vreč 132.50 do 135. Otrobi: baški 52 50 — 55; banatski 50 — 52.50. Krompir: slovenski beli 58—60; slovenski r>žnik zgodnji 47 — 49; bili slavonski 35 — 37 + Budlmpeštanska blagovna borza (23. t. m.). Tendenca prijazna, promet srednji: Pšenica: za marc 8.02—8.04, za maj 8.15 do 8.17; koruza: za maj 8.08—8.09. Po atentatu z dinamitom na šmarskega župana Šmartno pri Litiji, 22. novembra. O napadu na hišo šmarskega župana g. Josipa Strmana, posestnika in trgovca v Mali Kostrevnici, smo poročali pred dnevi. Ljudstvo zelo razpravlja o zločinu, obla-stva pa so energično na delu, da čim prej razkrinkajo udeležence grdega napada. Dosedaj so bili aretirani trije osumljenci, ki so v litijskih zaporih. Mreža, ki se plete okrog tega napada, prinaša na dan nekatera nova dognanja. Po občinskih volitvah so#vzeli nasprotniki novega šmarskega župana močno na piko. Dobil je več groženj, kmalu po volitvah pa mu je neznanec vrgel skozi okno v hišo tako veliko skalo, da je prebila celo okenski okvir in se pri padcu na tla raztreščila. Vendar g. Strman tega dogodka ni prijavil orožnikom v dobri veri, da se bodo napadalci s časom pač izjtreznili. Kmalu nato so zločinci poskusili opisani napad z malo ročno bombo. Položili so jo k hišnemu vogalu na pločnik ob glavni cesti, ki vodi iz Šmartna mimo Male Ko-strevnice v Veliko Kostrevnico. Izvršili so to med 5. in 6 uro zjutraj. Tistega dne je bilo v Smartnem. kjer je tudi dekanija, celodnevno češčenje. K cerkvenim pobož-nostim so hodili ljudje že vse jutro mimo Strmanove hiše. Tudi v trenutku eksplozije je bilo v bližini hiše nekaj ženic na poti v cerkev. Lahko si predstavljamo strah pobožnih mamic, ko jih je na par korakov presenetila detonacija. Res skrai-no_ zločinska igra s človeškim življenjem! Pripisati je zgolj srečnemu naključju, da ni bilo žrtev. Župan Strman pa trpi občutno Škodo in io je tudi prijavil obla-stvom. O uspehih preiskave bomo še poročali. Iz življenja in sveta Hitlerjevski abecedniki v v < * < ___>. f % >, -TOf-/. Pestalozzijeva založba ▼ Monakovu Je izdala nove abecednike, ki kažejo prav nazorno, kakšne duhove vzbuja hitlerjevski sistem v svojem »tretjem carstvu«. Posebno značilen je abecednik, ki ga v nekaterih straneh kaže naša slika. Da je vsepovsod garniran s kljukastimi križi in risbami, ki predstavljajo Hindenburga in Hitlerja, to se razume samo po sebi. Da se pa neprestano ponavljajo besede »vojna«, »vojak«, »top«, »granata«, »puška«, »sablja«, »šlem«, »uniforma«, »general«, »rana« itd., to bo utegnilo zbuditi še posebno zanimanje inozemskih pedagogov in Eremnogih naivnežev, ki bi utegnili kjer-oli še verovati v miroljubne fraze hitlerjevski h ministrov. Gorenji primerki naj nam pravo nemško ideologijo pokažejo v jarki luči: N« levi vidimo nemškega kmeta, ki se- -i :% di na svoji blagajni, drži v roki lesko mirovno pogodbo in objokuje zlato, ki odhaja v tujino. Tekst pojasnjuje s nekoliko gesli: vojna — mir — mirovna po-»odba — plačati — dati — mnogo ozem-ja — mnogo stvari — mnogo denarja; T sredi poveličuje posebna stran proslulega »narodnega junaka« in vohuna na dve strani Lea Schlageterj« pod sliko, ki predstavlja grob s križem ki zastavo v starih cesarskih barvah, z besedami: Schilageter — vojak — vodja — tovariši — hudobo! sovražniki — ujetnik — mrtev; na desni pod skupino rjavosrajčmkov s dvignjenimi nacističnimi zastavami, beremo: Horst NVessel — dijak — vodja — pesnik — ustreljen — mrtev — kvišku prapor. Kakšna bo generacij«, ki izide is elementarnega pouka? fi Z manevrov francoske vojske ........ ........... »i Podčastniki se vežbajo v streljanja z novim možnarjem Nemško založništvo v Parizu V Parizu naznanja založništvo »Mercude de 1' Europe« serijo brošur v nemškem jeziku. Brošure bodo napisali; Lion Feucht-wanger, Arnold Zweig, Ludwig Bauer, Heinrich Mann in Rudolf Olden, vsi žrtve sedanjega nemškega režima. Nemška propaganda Angleški novinar Geofrey Fraser, Id j« bil na ukaz nemške vlade pet tednov v nemških ječah ter so ga izpustili šele na odločno- intervencijo angleškega poslanika, je poslal uredništvu »Petit Parisična« pismo, v katerem odkriva doslej neznane metode nemške propagande. Fraser je bil štiri leta zaiposlen pri nemški agenciji »Transozean«, ki je izprv« služila informacijskim svrham, pozneje pa se je docela podvrgla Hitlerjevemu režimu. Fraser ni hotel služiti novim gospodarjem, zato se je poslovil od agencije, kakor se spodobi možu poštenja in značaja. V pismu, ki ga je poslal »Petit Pari-sifenu«, našteva, da izdaja »Transozean« danes kakšnih dvanajst korespondenc, ki niso namenjene zgolj Nemčiji, ampak tudi inozemstvu, in sicer Franciji, Angliji in Španiji. Ta služba se vrši s pomočjo radio-telegrafije in jo oddajajo na kratkih valovih. Nemška poročevalska služba je namenjena v prvi vrsti za nemške manjšine v Evropi, nadalje za nemške ladje, ki so na potu čez Ocean. Španska verzija te službe se oddaja južnoameriški »Prensi«, nekaterim španskim listom in ameriškim latinskim republikam; francoska verzija je namenjena Braziliji in Belgijskemu Kongu, Egiptu, Balkanu in bližnjemu Vzhodu: Atenam, Ankari in Teheranu, dočim dobivajo angleško izdajo naročniki na Kitajske in v južni Afriki, na Ceylonu v Sia-mu, Indiji, na Japonskem in v Avstraliji. »Transozean« skuša vtihotapljati svoja ten-denčna poročila tudi drugod. Vsi nemški konzuli v inozemstvu stoje danes pod vplivom Hitlerjeve tiskovne propagande in skušajo izposlovati na odločilnih mestih celo to, da se odstranijo Nemcem neprijazni glavni uredniki ter nadomestijo z novinarji, ki so mcntaliteti sedanjega režima bolj naklonjeni. Katastrofa ruskega veleletala Padec iz višine 1000 m — 14 človeških žrtev Največje rusko letalo, ogromni enokrov-nik »K 7«, ki je bil opremljen s šestimi motorji, ki so razvijali skupno 500 k. s., je te dni v bližini Harkova treščilo na zemljo iz višine 1000 m in se razbilo na kose. To letalo, pravcati veleaeroplan, je bilo ponos ruskih kril in so ga dovršili v har-kovski tehnični tvornici šele letos v polovici novembra. Tam so poleg domačih sil zaposleni tudi inozemski strokovnjaki. Ko je bilo letalo dovršeno, so se z njim ponovifc dvignile v zrak preizkusne komisije, ki so konstatirale, da je aeroplan v vsakem pogledu odličen. Toda poskusni poleti še niso bili zaključeni. Polet, ki se je končal s katastrofo, je bil prav za prav tudi še poizkusni polet, in sicer zadnji, kajti potem so hoteli izročiti veleletalo vodstvu ruske zračne brambe. Te zadnje preizkušnje pa letalo m prestalo več. Najstarši človek? Am Ali, 125-letni Egipčan, zatrjuje, da je najstarši človek na sveto, kar je lahko res, nI pa res, da bi bil toliko star, kajti po najnovejših izsledkih znanosti noben človek — ni« Metnzalem! — ne živi več ko 110 let Vlada je objavila samo suho vest o nesreči, zamolčala pa je njen vzrok, dasi js bila imenovana komisija, ki so jo poverili s preiskavo dogodka. Edina sreča pri nesrečnem poletu je bila, da se ni udeležil usodne vožnje noben civilist, zato 1» je bilo v letalu tem več strokovnjakov; inženjer-jev, strojnikov in tako zvanih specialistov. Posadka je štela s temi vred 14 oseb ln vsi so bili pri padcu letala usmrčeni. Tresk na zemljo jim je dobesedno raztrgal telesa. Med mrliči so: glavni inženjer Snegirjsv, šef harkovskega oddelka za montiranj« aeroplanov inž. šeronkin, zastopnik osrednjega ruskega zračnega brodovja Upa, monter, radiotelegrafist in drugi. Amttndsenova beležnica najdena Is Moskve prihaja poročilo, da so našli na Aleksejevem otoku beležnioo z vreme-noslovnimi opazkami in znanstvenimi zapiski. Beležke so v norvešftini in strokovnjaki sklepajo po tem, da izvirajo od Amundsen ove roke. Ena sadnjfh beležk nosi datum 20. maja 1929. Amundsen je, kakor znano, letel s francoskim letalcem GuUbaudom na pomoč ponesrečenemu Nobilu. Letalo je startalo v Tromsflju proti polarnim krajem. Is njfh s« ni več vrnilo. Najdba bele£n!oe Je tered-no pomembna, ker dokazuje, da js živel Amundsen Se celo leto dni potem, ko Je Izginil svetu izpred oči. Smrt izumitelja zračnih zavor V New Torku Je umri r 80. letu Bnrjr Herman Westinghous«, sloviti izumitelj zračnih zavor. Westinghouse se je rodtt T New Torku in je obiskoval tehniko v Cor-neilleu. L. 1883. je izumil zavoro ter j« ustanovil družbo za izroriščanje svojega izuma. Do svoje smrti js ostal predsednik te ustanove. Šahovski dvoboj Flohr — Botvinik V torek, 28. t. m. se začne v Moskvi šahovski dvoboj med češkoslovaškim šahovskim prvakom Flohrom in prvakom Rusije Botvinikom. šahista bosta odigrala med seboj 12 partij, šest v Ljenmgradu, šest pa v Moskvi. Brzina zvoka skozi kamenje Dr. Lest, potresni opazovalec na sslzmo-graiski postaji Harvardov« univerze ▼ Cambrldgeu (Masachusetts) je ugotovil, da ss širi zvok skozi nekatere vrste kamenja ■ mnogo večjo brzino kakor po zraku. Zaradi kontrole svojega dognanja Je dr. Leet napravil več dinamitnih eksplozij na neki granitni skali prt Rockportu in pri Sudburyju, da bi preizkusil elastičnost kamenja tu ln tam. Prišel je do zaključka, da maša. brzina rvoka v granitu približno 6000 m v sekundi. v granitu se torej širi zvok skoro šestnajstkrat hitreje kakor po zraku v mirnem vremenu. Kaj bo v Ženevi? Francoski vnanji minister Paul-Bon-c o n r ln angleški vnanji minister John S1 m o n na poti k pogajanjem Unterbergerjeva metoda ovržena Na zadnjem procesu porodničarjev v Berlinu so zdravniki obširno razpravljali tudi o metodi znanega prof. Unterbergerja iz Kraljevca, ki je šel o njem po svetu glas, da lahko vpliva na spol še nerojenega otroka v tej smeri, da ga napravi za moškega. V ta namen je priporočal Unterberger ženskam, ki so si želele moških potomcev, uporabo jedilne sode. Baje se je metoda dobro obnašala — po podatkih samega Unterbergerja. Zdaj pa prihaja iz Berlina vest, da Js praktične posledice te metode popolnoma ovrgel prof. Schuhmacher iz Giessena, ki jo je kontroliral na podlagi prakse, kjer pa je ugotovil, da v pretežni večini primerov odpove. Prvi sovjetski poslanik v Ameriki Aleksander TrojanovskI ruski diplomat, ki ga je vlada Zedinjenlh držav priznala za sovjetskega poslanika v VVashingtonu TrojanovskI se je rodil 1. 1882 r TtriL T ležil se je ruskojaponske vojne, potem pa se je vpieal na univerzo. L. 1902. se je začel udejstvovati v revolucionarnem političnem procesu, zaradi česar so ga izgnali v Sibirijo. Od tam je pobegnil in šel v Pariz, kjer se je sestal z Ljeninom. Pozneje je ži-veJ tudi s Stalinom v Krakovu. L. 1917. se je vrnil v Rusijo. Do 1. 1924. je deloval v delavskem in kmečkem resoru. Do leta 1927 je bil predsednik državne trgovinske organizacije ter član komisarijata za vna-njo trgovino. Od 1. 1927. do letošnjega februarja pa je bdi poslanik v japonski prestolnici. Zimski klobuk Lep klobuček iz žameta s petelinjimi peresi (Model Jeanne Laurent, Pariz) PBAVKAB JE 1ZSLA NOVA ŠTEVILKA »ŽIVLJENJE ilustrirane tedenske revije s naslednjo vsebino: ^ SVET" Moderatus: IVA BUNIN (s sli- ■ kaml) H ŽELEZNIŠKI PROMET MED AN- I GLLJO IN CELINO i Dr. Oskar Reja: B KLIMA SLOVENIJE (a sliko) 1 B. B o r k o: u TURCIANSKT SV. MARTIN, TI- K HE SLO VAŠKE ATENE (s sliko) g NOBELOVI NAGRAJENCI ZA FI- H ZIKO (s slikami) g REMBAUD IN VERLAINE (D— a H slikami) g BOGASTVO JEZIKOV (D.) 1 15 LETNICA PREMIRJA V PARI- I ZU (slike) gj LJUBEZEN, STRAH IN SOVRA- G 8TVO § »ŽIVLJENJE Df SVET« Izhaja tedensko ter stane trimesečno »a SO—, Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: LJubljana, Knafljeva aL Dr. Franc Novak: H S SMUČMI NA MONT BLANC (s slikami) Dr. Vlad. Travne r: TRAGEDIJA ZADNJIH INK (K 400 letnici osvojitve Peruja) OTOK MOCHA, DOMOVINA KROMPIRJA Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (s slikami) ZA MISLECE GLAVE SAH ANEKDOTE ALI 2E VESTE? HUMOR (Adamsem) Zvezek vsebuje poleg tega Se Aomtt zanimivega drobiža ln lepih Američani v višini 17.500 m Poleti v stratosfero niso noben problem več! rojega polet« v »tratos->. Settle bi ss morti KssAs brzojavk* ta New York« je sporočila, da »ta se «meri£ka letale« mornariški poročnik Settle in major Fordney srečno vrnila • svoj fese. dvigniti vanjo že pred nekoliko meseci s prostora svetovne razstave v Chica-gu, pa so mu je tedanji poskus izjalovil. Tudi sedaj ni dosegel popolnoma svojega namena, ki je bil ta, da bi prekosil višinski rekord ruskih stratosfemih letalcev Prokopjevo, Birn-bauma in Godunova (19 tisoč metrov). V nasprotju • prvo vestjo, da sta dosegla Settle in Fordney 20.700 m, ugotavljajo namreč nadaljnje vesti, da sta dosegla »le« 17.500 m ali pol drug kilometer manj nego Rusi. S sportneg« stališča (in pri tem poletu je šlo predvsem za rekord, ne za znanstvene namene) pomeni torej ta ekspedicija v stratosfero majhen neuspeh, kot velik uspeh pa jo je zabeležiti v vrsti vseh prejšnjih stratosfemih poletov kot dokaz, da ni letanje po stratosferi noben problem več. Dosežene so višine, v katerih se bo gibal predvidoma bodoči prekocelinski in prekooceanski letalski promet O poskusu obeh Američanov poročajo še naslednje podrobnosti: Zadnje poročilo, ki sta ga poslala brezžično iz svojega balona, je velelo, da bosta radio oddajnik odvrgla, da bi malo olajšala tovor. Potem se nista več oglasila iti so bili zaradi njiju v velikih skrbeh. Se ponoči so alarmirali Mornariški poročnik Settle (desno) in major Fordnej (levo) vse orožništvo v New Jersrro. d« bi )u iskalo. Zjutraj so se dvignila tudi Številna letala, da preiščejo atlantsko obal, na morju so križarili stražni čolni, v notranjosti dežele pa so v vseh smereh vozili avtomobili. Štiri in dvajset ur po zadnjem brezžičnem poročilu pa je prišla vest, da sta letalca ponoči pristala v močvirju pri Brid-getownu, kakšnih 900 km vzhodno od svojega izhodišča (dvignila sta se pri Ohiu). Zaradi trde noči in močvirja »e nista upala ostaviti gondole. Zjutraj »e je odpravil major Fordnev, da poišče pomoč in jo je tudi po nekoliko urah blodnje po močvirnem ozemlju našel. Kakor vele poročila, »o ostali vsi instrumenti, ki sta jih letaka vzela s seboj, nedotaknjeni. Nenavadna zakonska komedija Ločitev zaradi prekomerne nežnosti Z Dunaj« poročajo: Na nekem potovanju st« se svojčas seznanila Kurt in Emilij« S. Zaljubil« sta se drug v drugega in •ta sklenila stopiti v zakon. Preden se je to »godilo, pa je zahteval ženin od svoje neveste, naj podpiše pogoje za sklenitev zakonske zveze. Emilija ni pomišljala in Je podpisala predloženo listino, ki je med drugim vsebovala določbo, da bosta zakon-ca stanoval« ločeno in da se bosta obiskovala kakor zaljubljenca, da jima bo vsak obisk novo doživetje ljubezni. Emiliji se je zdela ta določba posebno mikavna, zato ni niti pomislila na posledice. Kmaki po poroki pa je morala spoznati, da je ravnala prenagljeno. Mladi ženi »e je namreč uprlo, ko jo je začel mož obiskovati in oblegati s svojo ljubeznijo. Izprva ga je opominjala, naj se unese, ko p« niso opomini nič zalegli, je vložka proti njemu tožbo in zahtevala ločitev. V tožbi je navedla, da mož ne vidi v nji lene, ampak samo ljubimko. Njena Mož vzel moškega za ženo Sodišč« v Cetatei Albi je Izreklo ločitev zakona nemškega naseljenca Gustava San-dauja. Sandau je namreč zahteval, da se njegov zakon razveljavi, ker je že v prvih urah skupnega življenja s svojo ženo ugotovil, da ona sploh nI ženska, temveč moški, ki je bU le nekoliko nenormalno razvit.' Kljub temu je Sandau nekaj časa potr-pel, kakor pravi, zato, da ne bi bila njegova sramota prevelika. Pozneje Js obiskal več spedalistov-glne-krtogor, Id so mu brez Izjeme potrdili, da m m bo organizem njegove »žene« nikoli spremenil. Kot posledica ugotovitve Je nastala tožba, v kateri je zahteval Sandau razveljavi Jen je zveze. Sodišče Je njegovi pritožbi ugodilo in Izreklo ločitev. Značilno Je, da niso v poteku razprave niti enkrat imenovali imena Sandaujevega »ženskega moža«. »»umni pr da ss vrača polkovnik Llndbergh z letalom v Ameriko. Priletel je že na Azore in bo od tam nadaljeval vožnjo proti Bermu-dom; da trna avstrijski radio pol milijona naročnikov; da Js prijela berlinska kriminalna policija razbojnika Nlkolaicaka, ki Je izvršil 24 vlomov, na pokopališču v nekem grobu, kjer Je imel s svojo ljubico skrivališče, zakrito s svežimi venci in cvetjem; da je najdražja kovina na svetu osmiri-dij, želja j« bila, da bi imela * možem lep, tih dom globoke ljubezni in tovarištva, ne pa zatočišče za strastne izlive romantičnih oblegovanj. Pri razpravi je pokazal mož dokument, iz katerega je bilo razvidno, da je žena pristala na to, zaradi česar je prod sodiščem zahtevala ločitev. Zelo s« je čud* temu, da se navaja prevelika ljubezen s* vzrok ločitve, ko je običajno vendar narobe. Izjavil je tudi, da bi morala biti njegova žena srečna, da je dobila moža, ki jo obsipa s tolikšno ljubeznijo. Sodišče je vse te argumente pretehtalo fai naposled izreklo ločitev z motivacijo, da sta kriva ločitve oba, žena in mož. V utemeljevanju razsodbe je tudi ta-le razlaga: »Največja napaka tega zakona j« la, da se je sploh sklenil. Mlada tožite*jV ca je postala žena precej starejšega mož« in to na način, ne da bi našla oba kakšno globlje ljubavno čustvo v sebi, ali da bi se spoznala po svojih nagnenjrh. Tožene« ie ravnal s tožiteljico v zakonu kakor s ljubimko. Toda ženska ni luksuzen stror: mož mora prevzeti njeno duševno vodstvo, v tej smeri pa si ni obtoženec n« prizadeval in tudi nič dosegel.« Mož se je proti tej razlagi pritožil, tako da pride stvar še pred višjo instanco. ANEKDOTA Ko Je George Bernard Shaw Se ptsei gi». daJiške kritike, se mu je nekoč silno mudilo v gledališče. Pri vratih ga je ustavil bera«, ki Je prosil miloščine. Sha\y je šinil mimo njega s kratko besedo; »Novinar«. VSAK DAN ENA F/l \|n »Kovčeg je lažji nego sem mislil!« »No vidiš, da imam prav! Vanj lahko spraviva še marsikaj!« (»Journal«) Znižane cene »Jutrovim" romanom ZA MIKLAVŽA IN BOŽIČ V nedeljskem oglasu smo pomotoma navedli običajne prodajne cene namestu znižanih cen. Vsem onim, ki nameravajo knjige naročiti, bo pač ta pomota najbolj pokazala, kako globoko smo znižali cene, in s tem omogočili obenem nabavo čtiva za zimo. 1. Jean de la Hlre: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 str. Broš. Din 15.—. 2. Maurice Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 str. Broš. Din 15.—. 3. Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 str. Broš. Din 15.—. 4. Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau.) Roman. 1925. 419 str. Broš. Din 15.—. 5. James Ollver Cunvood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 str. Broš. Din 10.—. 6. Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 str. Broš. Din 15.—. 7. Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1926. 320 str. Broš. Din 15.—. 8. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str. Broš. Din 15.—. 9. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 str. Broš. Din 15.—. 10. Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str. Broš. Din 10.—. 11. Zevacco: Papežinja Favsta. Roman. 1927. 194 str. Broš. Din 20.—. 12. Z. O. Curwood: Lov za ženo. Roman. 1927. 194 str. Broš. Din 15.—. 13. E. G. Seliger - Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 str. Broš. Din 20.—. 14. Phillips Oppenhehn: Milijonar brez denarja. Roman. 1927. 92 str. Broš. Din 10.—. 15. Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str. Broš. Din 20.—. 16. Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str. Broš. Din 20.—. 17. Sinclair - Ghick: Zlati panter. Roman. 1928. Broš. Din 15.—. 18. Michel Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462 str. Broš. Din 30.—. 19. Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str. Broš. Din 25.—. 20. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 str. Bro5. Din 25.—. 21. Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130 str. Broš. Din 20.—. 22. Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930. Broš. Din 20.—. 23. Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani. Broš. Din 10.—. 24. Melik: Do Bitolja in Ohrida. Broš. Din 10.—. 25. France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji. Broš. Din 16.—. 26. Burroughs: Tarzan, I. del. Din 20.—. 27. Burroughs: Tarzan, II. del. Din 20.—. Vse ugodnosti o brezplačnih knjigah ostanejo v veljavi do 31, decembra. Hitite z naročilu Naročilnice izrežite iz nedeljskega „Jutra" (19. nov.) Repertoar »ORODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20. Petek, 24. ob 15.: Hamlet. Dijaška predstava po znatno znižanih csnah od 5 do H Din. Bobcta. 25.: Tartuffe. B OPERA. Začatefk ob 20 Petek, 24.: Zaprto. Sobota, 25.: Jim • Jill. Izvsn. Znatno znižane cene. ★ Akademiki in dijaki, popoldne vsi ▼ dramo k »Hamletu«, ki ga uprizori gledališče po znatno znižanih cenah od 5 do 14 Din. Pridite v skupinah! Šole iz okolice, rezervirajte pravočasno vstopnic?! Začetek ob 15., konec ob 18. Klasična komedija francoskega veleuma Moliera »Tartuffe« ee ponavlja v soboto. Duhovita snov. ki obravnava starega licemer-ea, katerega igra e. Kralj, j? navdušila ob-činsfrt-o. Lahkota francoske veseloigTe prihaja do ponolnega izraza' v režiji dr. B. Gavel-le. Vstopnic je poleg abonmaja za ostalo občinstvo dovolj na razpolago. Na narodni praznik bo ob 15. premiera prve mladinske igre »Robinzon ne sme umreti«, na kar že danes opozarjamo. Ameriška opereta »Jim - Jill« se uprizo-ri v soboto: sed^i od 5 do 20 Din. Opereta je zabavna, polna lepih učinkovitih plesnih točk, glasba izredno melodiozna. V nedeljo bo v operi ob 15. opereta »Havajska roža«, zvečer ob 20. pa Verdi j sva op?ra »Traviata«. Znižane cene ŠENTJAKOBSKO GLEDALI8ČF Mestni dom. Začetek ob 20.18. Sobota, 25.: Dover - Calaie. Premiera. Stoti nastop gdč. Ba rano ve. N?delja. 26.: Dover - Calais. ★ Šentjakobsko eiedališfe v soboto in nedeljo, V soboto in nedeljo grj preko Šentjakobskega odra izvrstna veseloigra »Dover-Cala'is«, ki ie imela velik uspeh povsod, kjer so io dosedai igrali. Besedna In situa-cifska komika i? izredna. Dejanje ee odigrava na krovu parne jahte milijonarja San-dercrofta. Vabimo cenjeno občinstvo, da »i ogleda to zabavno igro. Vstopnice se dobe od 10. do 12. in od 15. do 17. pri dnevni blagajni v Mestnem domu. Marib^f^ko nrfedališčr Začitek ob 20 Petek. 24.: Zaprto. Sobota. 25.: Deseti brat. Premier« * »Deseti brat« na mariborskem odra. Tt* skoro 70 let živi Jurčičev »Deseti brat« med nami, a še vedno stopa na odru pred nas v novi luči. Ljubljanski režiser Ferdo Delak j s priredil »Desetega brata« kot odrski roman v štirinajstih slikah. Premiera bo v soboto. Ta predstava bo še posebno zanimiva, ker jo inecžnira Delak na svoj način ter ee bo 14 slik, ki jih vežejo diapozitivi, zvr stilo filmsko hitrostjo. Radio Sobota, 25. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Reprodjci ran vokalen in instrumentalen koncert. — 18.30: Zabavno predavanje. — 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu. — 19.30: Zunanjepolitični pregled. — 20: Koncsrt radio - orkestra, vmes instrumentalni solistični vložki (čelo, klarinet). — 21: Dvoboj na harmoniki, gg. Magister in Bricelj. — 21.30: Cas, poročila. — 21.50: Koncert radio - orkestra in radio iazz. BEOGRAD 17: Operne arije. — 20: Zborovski koncert. — 20.50: Humor. — 21.20: Komorna glasba. — 21.50: Narodne pasmi z orkestrom. — 22.40: Godba za ples. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka "lasba. — 20.15: Dve enodejanki. — 21.15: Lahka glasba. — 21.45: Godba za ples. _ PRAGA 20.25: Plesna glasba. — 21: Prenos iz Brna. — 22.15: Orkestralen koncert iz Bratislave. — BRNO 19.10: Koncert solistov. _ 21: Ka baroni program. — 22.15: Prenos iz Prage — VARŠAVA 20: Koncart orkestra in solistov. — 21.20: Poljske klavirske e&ladbe. — 22.05: Zabaven program. — DUNAJ 11.30: Orkester. — 15.45: Mandoline. — 17: Zborovski koncert. _ 18.20: Orkester. — 20.05-Operetni vačer. _ 23.35: Plošče. — BERLIN 20.05: Mešan program. — KONIGSBERG 20.10: Orkestralen koncert. — Zabaven program. — MttHLACKER 20.10: Variete. — 21.10*: Lahka godba orkestra. — 23: Nočni koncert. Zoper utrujenje oči pri umetni luči: URO - PUNKTAL stekla za oči Močno ultra-rdeče ža-renje ublaži na mero, ki je v naravni dnevni luči. Dobiva se pri optikih -strokovnjakih JENA BojcanjorataM tlAorlc« »Uro« br«p!»too pr! C»rl ht\m, J«o*. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika, gospoda Ljudevita Mlakarja profesorja državne učiteljske šole r tako lepem številu počastili na poti k večnemu počitku, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo preč. duhovščini, ravnateljstvu, učiteljskemu zboru in dijaštvu učiteljske šole, učencem in učenkam vadnice ter pokojnikovim bivšim gojencem, dalje gg. predstavnikoma prosvetne uprave, pokojnikovim stanovskim tovarišem, zastopnikom Jugoslovenskega profesorskega društva, predstavnikom raznih kulturnih in nacionalnih organizacij, pevskemu zboru pod vodstvom g. Zorka Prelovca za krasno žalno petje ter direktorju g. N. Maroltu in g. maturantu za tolažilna govora ob grobu našega predragega pokojnika. Najlepša hvala vsem dobrim darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami. Iskrena hvala vsem! Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 25. t. m., ob 8. url zjutraj v cerkvi Presv. Srca Jezusovega. V Ljubljani, dne 23. novembra 1933. Iz življenja na deželi BERIČEVO OB SAVI. V nedeljo 19. L m. je gledališki odsek Drufitva kmečkih fantov in deklet z uprizoritvijo Igre »Razbojnik Guzaj« otvorU gledališko sezono v Kmetskem domu. Igra je prav dobro uspela i nje občinstvu, ki je zasedlo dvorano do zadnjega kotička, nudila mnogo zabave. Vsi igralci in igralke so pokazali, da so sposobni, tako da so že s to prvo predstavo podali jamstvo, da so zmožni Širiti prosvetno delo v korist in zadovoljstvo občinstva. Scenerija, zlasti v zadnjih treh dejanjih, je bila lepa, za kar gre priznanje režiserju. Na splošno željo občinstva se bo igra ponovila v nedeljo 26. t. m. zvečer, tako da jo bodo vsi, ki je zdaj niso mogli gledati, lahko videli ter s tem pokazali, da znajo ceniti društvo, ki deluje na narodnem in prosvetnem poprišču. Led Je prebit, le krepko naprej in uspeh ne bo izostal! Dražba lova bivše občine Sv. Gregor se bo vršila dne 5. decembra 1933 ob pol 10. uri pri sreskem načelstvu v Kočevju. Interesenti vabljeni! Županstvo občine Velike Lašče, dne 22. novembra 1393. 12129 Hočevar, s. r. Br« posebnega oim»tti» V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, zlata mamica, sestra, teta, snaha, gospa ANICA BINDER roj, GRAJŽAR soproga vazduhoplovnega narednika-vodnika v starosti 38 let dne 21. t. m. po dolgem in mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Truplo pokojnice se prepelje iz Zagreba v Ljubljano. Pogreb bo v petek, dne 24. novembra 1933, ob 3. uri popoldne iz kapele pri Sv. Križu na ondotno pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Petra v soboto ob 7. zjutraj. Zagreb—Ljubljana, dne 24. novembra 1933. Globoko žalujoči soprog FRANJO, NUŠA IN RADO, otroka ter ostalo sorodstvo. 12133 Tragični rezultati čestesa pudranja Ženam ni več potrebno stalno pudranje, da bi polt lepše izgledala ali da bi na ta način maskirale mastno kožo, ki se svetlika in ki je polna nedoetatkov. Malokatera žena pa razume, da povzročoje stalno pudranje po gotovi dobi razširjenje znojnic. neznosne črne pike in druge enake nezdrave kože. Novo odkritje odpravlja potrebo stalnega pudranja. Zmes čiste smetanove pene in pudra Tokalon po znanstveni metodi je izvedla preobrat na področiu riževega pudra. Za-dostuie, če se napudrate samo zjutraj' in puder ostane ves dan kliub vetrn ali dežju in celo v najbolj razgreti plesni dvorani ni videti nosu, ki bi se svetlikal. Pena smetane v pudru Tokalon varuje kožo ter prepreči vsa obolenja in izrastke. P »der Tokalon ne »uši kože ter ne zamaši znojnic Uporaba tega pudra daje ono fino. privlačno mladostno lepoto, kateri se moški toliko di-vijo in lepi zunanjosti primerni ®o ttid rlivni nbSvfki MORSKE RIBE direktnega uvoza, zanesljivo sveže, prodaja v veliki izbiri po nizkih cenah vsak četrtek in petek VELEMESARIJA SLAMIČ Na iste dneve postreže moja restavracija velecenjenim gostom z najokusneje pripravljenimi morskimi in sladkovodnimi ribami. Telefon: mesarija Stev. 29-73, restavracija fitev. 29-72. Največjo izbiro 12120 damskih plaščev v cenah od 195 do 880 Din, otroške od 120 Din naprej nudi F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Na zalogi tudi fini plašči za močnejše dame! Oglejte si brezobvezno! fTMm* rt liiTrt Mini Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Mariboru. 12136 Vdova GABRIJELA s hčerkama in ostalo sorodstvo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma dobri oče itd., gospod uGa » 5 Din. (5) Akviziferji M nabiranje aboneti-tov avtomatičnega a dresa rja — le spi-etni in polteni se naj javijo- med 14. in 16. uro v hotelu L'ovd. soba št. 7 42706-5 Bwwl» 1 Din; u da janj« aa.dov* »11 u Šifro S Din. Dijaki. ki ižčej« tastrukf.ij-e, p', a. 6ajo vsake besed« 50 par; u šifro ali za da j*nj» nabora s Din (4, Instrukcije ia o**n9'vuo "n meščansko J utra< p? d »No deželi«. 4-2705-44 Vsaka besed« 60 par; u dajani* naslova aH , i» šifro p« S Din (1} j Služkinja z dežele wi-a.žina im diobra kuharica, zmožna v e e h foi&nih del. dobi stalno in dobro mesto. — Ponudbe na ogfasai oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra in samostojna go •podirnja«. 42692-1 Strojepisko veščo slovenske. hrvaške to nemške korespondence ter nemške stenografije — "•prejimem za Ljubljano. — ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod Šifro »Vešča«. 42700J Šivilja dobro izvežba-na v eamo-stojnem prikrojevanju, kakor tudi vešča fine iiz-de-'five v damski konfekciji, dobi takoj stalno mesto. Pomene ponudbe z navedbo prakse je poslati na naslov: F. I. Goričar. Ljubljana. Sv. Petra cesta S9. 4-2673-1 Potovalnega uradnika za dravsko banovino. va-jenvga občevanja s strankami, z lepim nastopom, sprejmemo. V zavarovalni stroki izvežbanii imajo prednost. Ponudbe z referencami na Sveopčo gospodarsko zadrugo. Zagreb, Mi-han-ovii6e'Via ulica štev. 18. 426S9-1 Samostojna kuharica vešča nenrščine ali italijanščine. dobi stolno službo. Naslov v oglasnem oddolikn »Jutro«. 4Š734-1 | Oglasi ,crg. zna&aja po j : I Din beseda; za da s 5 ianje našlo*™ »ii ta j } šifro s Din. — Ogla« j • -ii.Hiialn-esa mate j« vsa ? i ka beseda 50 par; ea t j dajanj« naslova ali sa i J šifro 3 Din. (6) 5 Planino prvovrstne firme — vsfled brezposeln-ostii prodam ali posodim. Dotpise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poceni«. 4-2607-6 Novost! Ad^peair-an+ot&at. nora domača i®najdba in izdelek j.e razstavljen prt kavarni »Zvezda«. — Vsakdo se ga lahko poslužuje brezplačno. da se prepriča o njegovi veiikš praktičnosti. 4870C 6 Špalirna drevesa 'ppo vzgojena, prodam. — Vprašati v Kutarjevi ulici št. 5. 4-2701-6 Stelaže 7^1 železnino. mamifakturo ali trg. z mešanim blagom, dobro ohranjene takoj prodam. Poge v mlekar-ai v Gos-poeki uli-ci št. 16. 4f2?738-6 Mesto Inkasanta iščem. — Imam prefekt.no prakso. Grem tudi kot »!n ga. porti.r n-"^č.nl čuvaj, agem za kožuhovino ali s-orcde® predmet- ker imam v tem če7 10 lot, prakse v inozemstvu. — ponudhe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten«. 4"2624-2 Mesto praktikat! ta v trgovioi z mešanim b!a gom išie trgovski pomočnik. izvežba.n v Specialni trgovini barv. Cenjene po nuidibe t navedenimi! pogoji na oglasni odde'ek »Jutro« Dod šifro »Prakiiikant«. 42708-2 Dekle išče službo kuharioe in sobarice. G"e tudi kot 6trež n>ica k manjši družini. Na stopi takoj ali e t. Po nudbe na oglasni od-do-lek ■»Jutra« po<3 šifro »Pridno in pošteno detle«. 42(739-2 j ViKika beseda SO par; j 1 ra daienje na^ova »K [ j za Šifro p« S Din. (2) | Mesto hišnika ali portirja išč«m. — Ponudbe na og'asm oddelek »Jutra« pod »Takoj služba« 43678-2 42!etnik zmiožen jezikov in trgovine, eprejm« kak ršm okoli službo .alii pristopi h kaki obrti kot dmržabnilk — z manjšim, a pozneje z večjim kapitalom. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vsestransko sposoben«. 42698-2 G rh Rotman: Vsaka Pesoda 1 Din za dajanje naslova šifre pa 5 Dio. (9) j >in: I aH I Radio aparate v stro>k ovn o popra vilo sprejema H. Suttner. Ljub 'jana. Aleksandrova 6. 423089 Avto;rnofo Vaaka beseda 1 Din: ia dajanje tastom aJ) t» Šifro pa 5 Din. (10) Avto Fn-d iype 1031, za-prt, priprav i jen za potnike (Lieferuoge wagen), v dobrem etanjn proda Berger. hotel Metro pol. Zglaeiti s« je med 7. in Vo9.. L in Mt 3., ali 5-in 8. aro. 42567 10 Motor « prikolico AJS. prodam, ali zamenjam samo za motor 350 cm8. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42703-10 L»gJa«i trg. roa^aja po 1 Din beseda; t« da~ janj« nasJovB aJi ia šifro 6 Din. — Ojflasi *ocia!oega sna^a.ja Taa ka beseda 50 pa-r: ta dajanje naslova iJii za SVfro pa S Din. (7; Beneški jarmenik (venecijamiko) že raMjen, kuipi Smole, Ljnlbilgana, Opeikarska cesta štev. 33. •40696-7 Špule za pletllnico v večji množi™ kupi K. Soee, Mestni trg. 46737-7 Vsaka beseda l Dni; na lajanj* naslov* ali I z* fifro pa S Din. (161 | 500 kom. investicijskega posojila kupi Giogovšek, Maribor, Kersnikova 12. 42731-16 Kmalu potem je prišel Bili v mestece na deželi. Da ga ne bi opazili, jo je ubral po strehah. Zdajci pa opazi spodaj trgovino z obleko. Radoveden se spusti bliže. Pred prodajalno so stale lepo oblečene lutke. >Oh, ta mornarska obleka bi se mi ree prilegla!« pomisli Bili in jadrno zadrgne svojo vrv v zanko. Vsaka beseda l Din; [ i «a dajanj« nartora ali f za Šifro p« 5 Din. (17) I Večjo trgovino 7. meš. blagom, v prijaz nem krajn Gorenjske 'd dam s stanovanjem in za ogo vred v najem Po nudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Indnst.riia« 42539 17 Pridelki Vsaka Owmda i Dui. n dajanje oa.-Jora al) m Hfro pa { Dta. (83) Gorenjski krompir »Oneida« to zgodnji »Rož nik« prodaj« Kmetijska okrajna zadruga v Kranju 42496 33 Cvetlični med od 50 kg navzgor, prodaja po Din 14 kg čebelarstvo Blaževac. Piškorevci. 42656 33 j Vsaka bt»,da 1 Din; j za dajaJije naslova ali zA 8ifr« pa 5 IHn. (31) I -__• Štlrjsob. stanovanje visok opri ti i 6n n. prostorno, n-o-vo preurejeno — plin. elektrika. kO'palnica in druge pritikline. oddam s 1. decembrom proti zmerni najemnini. Pojasniiia v Su-bičevi uiliicii 3/'I. 42710-211 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, solmfeim vrtom in vsemi pritiklinami oddam s 1. decembrom v Rožni dolini, cesta 1V19. 4Ž714-21 Stanovanja j Vsaka beseda tU) par; [ j s* dajanje D>asJova ali j i za Šifro S Din. (21-a) i Dvosob. stanovanje v Spodnji ali Zg. Šiški, oziroma v bližini remize (budi v Dravljah) iščem s U decembrom. Ponudt>e na oglas, oddelek »Juitra« pod »Takoj iščem«. 42723-31/a Stanovanle 3—i sob ud pritiklin, išče tnirna stranika za februar-i-ki termin. — Ponudbe na iglas. oddelek »Jutra« po-d •Kjerkoli« 4:626-2!/« Preprosto sobo In kuhinjo v okolici ženske bo1nic-e :ščpm za takoj. Naslov v oglasnem oddeliku »Juitra«. 42736-31'a Opremljeno stanovanje lepo in komfortno, obsto je5e iz 2 ali 3 sob. kuhinje in pritiklin. v sredini mesta, išče ma.jh.na družina. Ponudbe na oglas, od-de'ek »Jutra« pod značko 'Meblovamo«. 42740-21/a i Vsaka t»ese