e
na-čali Do-rent-ipis ika <oj-ral
'še
elji
eta
S 8) :ov riti
ha
tel
se-
rih
re-
titi
ta-
le
•i-
lil

>
>
:
*
s
:
s
*
i
:
%
t
NOVOTEHNA
SALON CITROEN
NOVO MESTO. PARTIZANSKA 2, tel: (068) 25-088 ODPRTO VSAK DAN OD 7 - 17. ure in v SOBOTO OD 7 —12. ure
TTImTiTT
JULSIlJMfll LkiJJlS) Ji
Št. 10 (2220) • Leto XLIII • Novo mesto, • četrtek, 5. marca 1992 • Cena:45SLT • YU ISSN 0416-2242
• Krški brinovec za mir na svetu
DOLENJSKI LIST

DOLENJSKI LIST
Ul
>o

DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI UST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST

DOLENJSKI UST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
možne lokacije za Radioaktivne
ODPADKE
LJUBLJANA. KRŠKO — V študiji . st°pnje izbora lokacije odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Republiki Sloveniji so določili 36 možnih lokacij za omenjeni objekt. Z uporabo geoloških, seizmoloških in vodnogospodarskih kriterijev ter kriterijev rabe prostora so omenjene potencialne lokacije predvideli na primernih področjih, izbranih v prvi stopnji izbora. Širše lokacije, ki torej zdaj pridejo v poštev za gradnjo odlagališča, so Jamnica v občini Ravne na Koroškem, Otiški vrh v dravograjski občini, zahodne, srednje in vzhodne Haloze, Breze, ki ležijo ob lokalni cesti Laško-Šentjur, ter možne lokacije na območju Gorenjega Leskovca severno od Blance v občinah Sevnica in Krško. O omenjeni študiji 2. stopnje so se pogovarjali v ponedeljek v Krškem v okviru 14. redne seje izvršnega sveta SO Krško.
SKRIVNOSTNI GOSTJE
Tako, kot je nekoliko skrivnostno opravilo bodoče shranjevanje nizko-in srednjeradioaktivnih odpadkov — saj Slovenija namreč Se nima izbrane lokacije zanje — so skrivnostni tudi ljudje, ki iščejo lokacijo za radioaktivno shrambo. To kaže ponedeljkov sestanek v Krškem, kjer so bili navzoči strokov-njaki-pripravljalci lokacije. Menda seje za ponedeljkov obisk napovedal samo minister dr. Miha Tomšič, saj so najavili samo njega. Na koncu je prispela v Krško številnejša delegacija. Menda že ni imela kaj pametnega povedati vsem Slovencem, drugače bi svoj obisk obesila na veliki zvon. So pa po svoje fer igralci tile gostje. Včasi kdo kje napove in postavi za vabo možnim obiskovalcem katere od prireditev celo čelo predsednikov, pa na koncu pride samo kak
zastopnik.
Osmomarčevske
rožice
NOVO MESTO -Že lani so mnogi pričakovati, da 8. marca ne bo več praznovanja dneva žena. Že nekaj let so se mu tako ali tako odrekale mnoge ženske, ene iz prepričanja o že priborjeni enakopravnosti, druge iz prepričanja, da je takšna enodnevna pozornost za celoletno opravljanje dvojnega ali celo trojnega delavnika navadno licemerstvo. V presenečenje mnogih in kljub uvajanju novega praznika, materinskega dneva 25. marca, se je praznik obdržal. Z nekaj manj praznovanji, ki so se največkrat spremenila v pijančevanje moških, zato pa z več drobnimi in vrednimi pozornostmi do žensk, ki jim marsikateri moški potihem priznava podpiranje treh vogalov v hiši. Kako bo z dnevom žena in praznovanji letos, je težko reči. Treba pa je le vedeti, da dan žena ni bil proizvod naše komunistične preteklosti in da se položaj ženske — naj bo mati ali ne — pri nas spet le še slabša, namesto da bi se
izboljševal. Zato cvet, drobno osebno darilo ali kuhanje osmo-marčevskega nedeljskega kosila s strani moškega deta družine gotovo ne bo zavrnjeno. Tako verjetno misli tudi del občinske oblasti, ki je dovolil organizacijo sejma cvetja in daril, ki bo v petek in soboto na Glavnem trgu na 20 stojnicah, le bo potrebno, pa tudi v nedeljo, 8. marca.
Vladi res ni do socialnega pakta?
Zakaj bodo člani Svobodnih sindikatov 18. marca opozorilno stavkali — Ne morejo podpisati pakta na osnovi vladne politike revščine in neperspektivnosti
NOVO MESTO — Vse kaže, da generalna opozorilna stavka, ki sojo za 18. marec napovedali Svobodni sindikati, bo. Nanjo se pripravljajo tudi v Območni organizaciji za Dolenjsko, ki vključuje prek 19 tisoč zaposlenih iz novomeške in trebanjske občine. Po predlogu sindikalnega vodstva naj bi trajala dve uri, kateri dve, pa je odvisno od posamezne organizacije po podjetjih, glede na naravo dela. Stavka naj bi kot skrajno sredstvo opozorila vlado na delavsko čutenje nevzdržnih razmer v državi Sloveniji.
O teh stvareh je v prisotnosti Dušana Semoliča, predsednika Zveze sobodnih sindikatov Slovenije, tekla beseda na četrkovi seji Območne organizacije ZSSS za Dolenjsko, sicer namenjeni pretresu lanskega dela, aktualnim problemom in bodočim nalogam. Teh ni malo in obema sindikalnima pisarnama, v Novem mestu
in v Trebnjem, službi pravne pomoči pa odborom sindikatov dejavnosti in sindikalnim zauponikom se očitno obeta še zelo veliko dela. V prvih dveh letošnjih mesecih so imeli v obeh sindikalnih pisarnah že prek 200 obiskov ljudi, ki prihajajo po nasvete, pomoč in zaščito. Glavni problemi, s katerimi so se lani in se tudi
ŠTRAJK BO — Četrtkovega razgovora dolenjskih Svobodnih sindikatov pod vodstvom sekretarjev Igorja Vizjaka in Bojane Kordiš o razmerah v Sloveniji in potrebnih aktivnostih sindikatov se je udeležil Dušan Semolič, predsednik ZSSS in poslanec v republiškem parlamentu (> sredini). » Vsi bi raje delali za dobro plačilo, kot stavkali, a drugega izhoda ni,«je bilo splošno mnenje. (Foto: Z. L.-D.)
zdaj ukvarjajo novomeški sindikalisti, so: plače in izvajanje kolektivnih pogodb, določanje presežnih delavcev, varstvo njihovih pravic itd. Omembe vredna je konkretna pomoč sindikata članstvu: prek 1.500 posojil pod ugodnimi pogoji, ugodnejši nakupi za člane v hladilnici KZ Krka in brezplačna pravna pomoč v raznih postopkih in težavah prek 2.000 članom.
Že nekaj podatkov pove, da sindikalisti ne bodo mogli držati rok kri-
(Nadaljevanje na 2. strani)
VEČINA BO STAVKALA
KRŠKO — Večina firm v Posavju se bo pridružila splošni opozorilni stavki, ki jo za 18. marec letos organizirajo svobodni sindikati Slovenije. S tem bodo posavski svobodni sindikati izrazili podporo republiški sindikalni centrali v njeni zahtevi po uresničevanju kolektivnih pogodb, po ukinitvi prometnega davka na življenjske potrebščine, po glasovanju o zaupnici Peterletovi vladi in drugim sindikalnim zahtevam.
DR. PLUT V KOČEVJU
KOČEVJE — Član republiškega predsedstva dr. Dušan Plutje skupaj z nekaterimi republiškimi predstavniki minuli četrtek obiskal Kočevje. S predsednikom kočevske občinske skupščine dr. Mihaelom Petrovičem so se napotili v Osilnico, kjer so si ogledali traso, po kateri naj bi potekala cesta, ki bi med seboj povezovala sedaj zaradi meje s Hrvaško ločene slovenske kraje.
Direktorja Agroservisa so »giljotinirali« na daljavo
Zamenjali direktorja Agroservisa — Sporno ženino podjetje? — Ura kaže, da je bil pomemben čas
BREŽICE
V tukajšnjem Agro-servisu, ki seje menda že bil preimenoval v Avtoservis, so 24. februarja zamenjali direktorja. Namesto Miroslava Suše je tega dne prevzel vodstvo podjetja Marjan Žibert kot vršilec dolžnosti direktorja. Dogodek je v Brežicah dobil velikost in pomen malega državnega udara.
Suspenz direktorja Suše je očitno zavit vsaj v tančico nepojasnjenih stvari, ki jih vsaka od vpletenih strani razlaga posvoje. Po mnenju Miroslava Suše je sporno že to, da so ga suspendirali že pred osmo uro zjutraj. Zamenjavo so opravili na zboru delavcev, v katerega so preimenovali sindikalni sestanek. V nasprotju s statutom podjetja je bilo, da Suša ni bil navzoč na zboru delavcev. Svojo odsotnost suspendirani direktor pojasnjuje s tem, da o zboru ni bil ob-
Dramilo sovraštva?
»Tisti, ki so dolga desetletja bruhali ogenj in žveplo na vse, kar je krščanskega, so se le potuhnili v strahu za ljubi kruhek. Sedaj so prilezli iz skrivališč, se med seboj povezali in z vsemi močmi začeli z blatom obmetavati posameznike iz naših vrst. Za to početje so zopet uporabljeni časopisi in radio. Iz neodvisnih časopisov, tudi Dolenjskega lista, vse pogumneje oznanjajo svojo levičarsko opredeljenost.«
Te žaljive, zaničujoče, počez obtožujoče in paranoične besede, ki vzbujajo sovraštvo (se iz zgodovine nismo ničesar naučili?), sije v Dramilu, glasilu krščanskih demokratov, privoščil novomeški prvak SKD Marjan Dvornik, od zadnjih volitev tudi predsednik občinske skupščine. Več kot o drugih je z njimi povedal o sebi in o svojem razumevanju demokracije ter sprave. Dolenjskemu listu se niti ne bi bilo treba odzivati nanje, saj ga bralci sami dovolj dobro poznajo. Odvisen je le od njih in od nikogar drugega. Kot določa njegovajemeljna vsebinska zasnova, je Dolenjski list nestrankarski, to pa pomeni, da morajo njegovi pisci poklicno korektno poročati o celotnem pluralnem političnem življenju. List je in mora biti odprt za vse. Celo pisec zgornjih preganja vičnih besed mu je to žeja vno priznal. Vendar ima novinar tudi pravico misliti s svojo glavo in te pravice si ne bo pustil vzeti, če seje zanjo tako vztrajno boril že v prejšnjem enoumnem sistemu. Ko piše komentar, se vnaprej ne ravna po tem, kajje levo in kaj desno, tem več po lastni vesti in vedenju ob upoštevanju etičnih načel išče resnico. V nobenem primeru pa naj se ne bi ravnal po načelu, ki spet prihaja v ospredje in je najbolj sovražno demokraciji: kdor ni z nami, je proti nam.
MARJAN LEGAN
veščen. Suša naj bi po nekaterih trdit-vahjmel lastno vzporedno podjetje, in to naj bi bil eden poglavitnih vzrokov, da so ga odstavili. »Lahko izjavim, da podjetja nimam. Žena ima podjetje in je v njem zaposlena. Tudi če bi imel podjetje jaz, ne bi bilo to v nasprotju z veljavno zakonodajo, saj imajo podjetje ali pa so delničarji tudi funkcionarji na občini Brežice,« zanika obtožbe na svoj rovaš Miroslav Suša.
V zvezi z odstavitvijo direktorja Suše ostaja glede na njegove odgovore, mnenje sindikata in besede Marjana Žiberta odprtih več vprašanj. Zakaj ni bilo dogovorjenega sestanka pravne službe sindikata in pooblaščene Agro-servisove 24. februarja ob 8. uri, ampak je bil samo sklican kako uro prej omenjeni zbor delavcev? Kdo je zavlačeval, da sestanka pravnih služb ni bilo že kak dan prej; je direktor Suša morda upravičeno zbujal sum, da hoče pri oblikovanju Avtoservisa pridobiti na času? Kako to, da ni nihče pogrešal direktorja, ko pa so bili na sestanku v ponedeljek zjutraj poleg delavcev - tudi tistih, ki so na čakanju - navzoči tudi sindikalni predstavniki in predstavniki brežiškega izvršnega sveta? Kako bo posloval Agrostroj v prihodnje, saj tako Miroslav Suša kot v. d. Marjan Žibert menita, da izguba hrvaškega trga povzroča podjetju izjemno velike težave? Zdaj je Agrostroj s povprečno neto plačo dobrih 19 tisoč oziroma skupaj z boni prek 21 tisoč tolarjev posloval po besedah Suše kolikor toliko zanesljivo.
M. LUZAR
OBČNI ZBOR PD LISCA
SEVNICA V sredo, 11. marca, ob 17. uri bo v kulturni dvorani GD Sevnica občni zbor Planinskega društva Lisca Sevnica—Krško, pregledali uresničevanji
Danes v Dolenjskem listu
na 3. strani:
•	Virus zrušil pridelavo
na 5. strani:
•	Veliko »žuljev« z
na 6. strani:
•	Delavci
na 7. strani:
•	»Nuklearke ne
na 9. strani:
•	»Nekaj od tega bo
na 10. strani:
•	Pravica je prišla po
na 11. strani:
•	Med frančiškani ni miru
na ] 2. strani:
•	Sejem bil je živ...
na 24. strani:
Podjetnike zanima delo, ne politika
Nezadovoljni z odgovori
ČRNOMELJ — Belokranjski obrtniki in podjetniki so si očitno veliko obetali od obiska slovenskega ministra za drobno gospodarstvo Viktorja Brezarja v Črnomlju, dobili pa znatno manj. Brezar jim je že na začetku povedal, da ni prišel kot minister, temveč kot član Liberalne stranke, ker pa Belokranjce še vedno bolj zanima posel kot politika, so gostu zastavljali vprašanja, ki se tičejo njihovega poklicnega dela, na katera pa ni bil najbolje pripravljen.
Brezar je želel predstaviti predvsem zakon o lastninskem preoblikovanju malih podjetij, ki imajo do 125 zaposlenih in družbeno lastnino. S tem zakonom, ki je nastal v liberalnih logih, želijo pred sprejemanjem v skupščini doseči konsenz z vsemi strankami, če pa bi s sprejemom preveč zavlačevali, imajo pripravljen tudi zakon o dejanski iz-ročitni družbene lastnine državljanom. Nerodno je bilo predvsem to, daje minister Brezar govoril zasebnikom, namesto tistim, ki se jih to vsaj v začetku najbolj tiče: zaposlenim v malih družbenih podjetjih.
Član Liberalne stranke, župan Tržiča in hkrati eden od pobudnikov za ustanovitev Slovenske hranilnice in posojilnice, Peter Smuk, pa je naredil reklamo za banko, katere poslovno enoto bi za Belokranjce odprli tudi v Metliki, ko bi ustanovitelji prispevali vsaj 50 deležev po 3.000 DEM. »To bi bila naša banka, ki bi bila konkurenčna ostalim,« je dejal Smuk, iz vrst obrtnikov pa je bilo slišati, da se ustanavljanja takšnih »naših« bank, zadrug in še česa bojijo, saj so pozneje, ko se takšne ustanove postavijo na noge, ljudje, ki v njih delajo, vse prej kot »naši«.
Precej pripomb obrtnikov in podjetnikov je bilo na račun poslovanja z ostalimi republikami, kjer je naša vlada naredila bore malo, pa o plačah v kolektivnih pogodbah, kijih ni moč izplačati, o izgubi strank in trga na Hrvaškem ter o meji na Kolpi, kije naredila precej škode. Brezarje odgovoril, da država ne more prevzeti poslovnega tveganja za podjetja, ki jih je prizadelo odcepljanje Slovenije. Na mejo na Kolpi pa gleda tako kot vsi gospodje, ki se pripeljejo iz Ljubljane: s to mejo se po njegovem Sloveniji odpirajo povsem nove možnosti. Obmejna območja pa naj bi dobila pomoč iz ministrstva za planiranje. Bela krajina je bila doslej takšne pomoči deležna le po kapljicah.
M. BEZEK-JAKŠE
• Ena od slabosti demokracije je, da morate prenašati člo veka, ki ste ga izvolili, oa če vam je všeč ali ne. (Rogers)
' *
m
s
Do konca tedna se bo nadaljevalo sončno in toplo vreme.
PUSTNO OBLEGANA KOSTANJEVICA — Zadnja leta je na Dolenjskem od pustnih karnevalov ostalo kaj malo sledi. V petdesetih letih so pustne sprevode pripravljali železničarji, ki so si tedaj zlahka upali prešati kmeta, pustne norčije so še pred leti zganjali Šentjernejčani s svojo pustno poroko, v Gradcu so praskali gradaški mački in to je tudi vse, če seveda izpustimo vse pustne zabave, kijih v tem času prirejajo po hotelih in gostinskih obratih. V Novem mestu že nekaj let spoštuje tradicijo Društvo prijateljev mladine z organizacijo pustne povorke otroških mask in rajanjem v športni dvorani in samo upamo lahko, da bo čez leta iz teh maškar zrasla tudi katera od no vih pobud. Na sliki Nekaj tisoč ljudi sije prišlo v Kostanjevico ogledat povorko in oklic kurenta Mnogi, ki so prišli prvič, so morda pričakovali več. Sprevod in nagrajevanje otroških mask je bila namreč le ena od prireditev Prforcenhausa, ki slavi pusta kar štiri dni (Foto: Janez Pavlin)
Banka hoče ostati konkurenčna ^fies ™
Z zbora delničarjev LB Dolenjske banke Novo mesto — Ustvarjena rezerva in dobiček omogočata bodoče normalno poslovanje — Posebna skrb
NOVO MESTO — Tudi Ljubljanska banka Dolenjska banka Novo mesto je lani poslovala pod udarom mnogih pojavov, ki se jih ni dalo predvidevati. Likvidnost banke je bila vseskozi zadovoljiva, čeprav so denamo-kreditni ukrepi Banke Slovenije prek obvezne rezerve, deviznega minimuma, obveznih blagajniških zapisov ipd. vzeli iz obtoka kar 40 odst. naložbenega potenciala banke.
To je vplivalo na obrestno mero, kije bila glede na gospodarsko razmere na splošno previsoka, zaradi vsega 1-odstotnega obrestovanja obvezne rezerve pa je Dolenjska banka od slovenske denarne osamosvojitve sem izgubila prek 100 milijonov tolaijev. Banka je lani sicer ustvarila prek 6,5 milijarde tolarjev bilančne vsote, od tega so najkvalitetnejša, izvirna sredstva banke predstavljala 79 odst., pridobljena sredstva 14 odst. in vse ostalo borih 7 odst. Ustvarila je rezerve v višini 890 milijonov tolarjev in 29 milijonov tolaijev dobička, oboje pa je po sklepu petkovega zbora delničarjev razporejeno v rezerve banke, da bo ta lahko zadostila zelo zahtevnim kriterijem poslovanja, ki jih predpisuje Banka Slovenije.
Devizna bilanca banke je bila pozitivna, čeprav so bili v deviznem poslovanju vseskozi prisotni negativni trendi. Banka je bila in je še prepuščena sama sebi pri reševanju problema starih deviznih vlog. Za odkup stanovanj je v breme lastne likvidnosti sprostila prek
POMANJKANJE VODE KOT NARAVNA NESREČA?
TREBNJE — Občinski štab za civilno zaščito je na podlagi poročil Komunale Trebnje, Dane Mirna in pogovorov s krajani na terenu ugotovil, daje zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin v občini že pomanjkanje vode v naseljih, ki nimajo javnega ali lastnega vodovodnega omrežja. Zato je štab 20. januarja sklenil, da bo občinskemu izvršnemu svetu predlagal, »da sedanje pomanjkanje vode razglasi za naravno nesrečo in s tem omogoči občanom, da plačajo dostavo vode le polovično « Tak predlog štaba je vlada sprejela na seji 20. februarja. Torej natanko po enem mesecu. Razlog za zapoznel sklic seje vlade je bila bolezen njenega predsednika. Toda ker so se medtem hidrološke razmere precej spremnile (na bolje), se zastavlja vprašanje, ali ima štab v žepu bianco menico, da razglasi izredne razmere tudi za pomanjkanje vode, ki običajno nastopi spet novembra.
•	Odnos slovenske države do kulture je vampirski (M. Rotovnik)
•	Slovenska Moderna galerija bo umrla po porodu nove slovenske države. (Mikuž)
•	Vsi časopisi razen Slovenca in Slovenskih brazd se pretvarjajo, da so nepristranski, neodvisni in samostojni To je glumaštvo. (D. Ocvirk)
•	Politika je spopad interesov, ki se razkrinkava kot boj načel (Bierce)
13 milijonov mark, za nedavno izplačilo rezerviranih 5 milijonov mark pa niso v celoti izkoristili, saj so devizne vloge občanov v zadnjem času vsemu navkljub spet nekoliko porasle. Obveznosti do tujine je banka tekoče poravnavala.
V politiki naložb je bila banka odločna v prizadevanjih za zavarovanje naložb. Kljub temu je bilo kar 44 odst. naložb konec leta slabše donosnih. Vključevala se je v razreševanje problemov v podjetjih, za katere je ocenila, da imajo tržne možnosti in sposobne kadre. Črta pod vsem skupaj je ustrezen jamstveni kapital, ki Ljubljanski banki Dolenjski banki tudi po novih, ostrejših pogojih omogoča normalno poslovanje.
Po sprejeti poslovni politiki bo LB
DB letos posebej skrbela za varnost v naložbeni politiki, tako da bodo sredstva banke konec leta realno vredna enako ali celo nekaj več kot v začetku leta. Banka se bo trudila za ohranjanje konkurenčnosti, kreditno bo podpirala donosne naložbe in vodila druge posle, na primer odkup terjatev, poslovanje z delnicami in vrednostnimi papirji, kapi-
• Zbor delničarjev LB DD Novo mesto je v petek sklenil v prestolnico poslati zahtevo po obrestovanju obvezne bančne rezerve vsaj v skladu z rastjo drobnoprodajnih cen, ne pa z enim odstotkom kot doslej. Zbor je zahteval tudi čimprejšnjo sistemsko ureditev problema starih deviznih vlog občanov.
talska vlaganja ipd., posebno mesto pa je v poslovni politiki namenjeno varčevalcem z ureditvijo starih odprtih vprašanj vred.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Dijaški domovi zaprti?
Vse več učencev se izpisuje — Aktiv vzgojiteljev in ravnateljev dijaških domov Dolenjske je zaskrbljen
NOVO MESTO — Kaj bo z dijaškimi domovi na Dolenjskem? Vse manj dijakov se odloča za bivanje v njih, ker ne zmorejo visokih stroškov, saj v pre-nekateri družini dijaška štipendija služi kot dobrodošel dodatek za preživetje. Otroci pa so zaradi voženj do šole preveč obremenjeni, kar vpliva na njihovo zdravstveno stanje in seveda tudi uspešnost učenja.
O vsem tem so v petek, 28. februarja, razpravljali na sestanku aktiva vzgojiteljev in ravnateljev dijaških domov dolenjske regije v Domu učencev srednje kmetijske šole v Sevnem pod Trško goro. V središču pozornosti je bila problematika štipendiranja in z njo povezan osip učencev v dijaških domovih. Uvod v razgovor pa je bilo odprto pismo, ki so ga dijaki novomeškega dijaškega doma naslovili na ministrstvo za delo in druge ustanove. V njem predlagajo tako štipendijsko politiko, ki bo omogočila plačilo bivanja v dijaških domovih, oziroma da dijakom, ki bivajo v kraju šolanja in so iz socialno ogroženih družin, namesto štipendij dodelijo sredstva za preživetje iz drugih virov, saj je vse več primerov, da si z dijakovo štipendijo družina pomaga preživeti.
V tem šolskem letu izmed 208 učencev v novomeškem dijaškem domu prejema republiške štipendije 92 učencev in kadrovske le 11. V zadnjem času je vedno več staršev teh otrok na čakanju oziroma brezposelnih, zato se iz meseca v mesec več dijakov izpiše iz doma, ker pač ne zmorejo stroškov. Enaki problemi se pojavljajo v vseh regijskih domovih, ne samo na Dolenjskem, na kar so opozorili gostje, ki so prenesli izkuš-
nje in spoznanja s podobnih sestankov aktivov drugod po Sloveniji.
Rešitev iz nastalega položaja je tudi v integrirani vzgoji v dijaških domovih, kar je širše predstavil dr. Vino Skalar v svojem predavanju. Gre za tako ureditev, po kateri bi v domovih ne bivali samo dijaki srednjih šol, marveč tudi osnovnošolci iz socialno problematičnih družin in drugi socialno ali kako drugače prizadeti učenci. Če bo število dijakov v dijakih domovih še naprej upadalo, bo nemogoče upravljati domove racionalno, zato grozi zapiranje. Tak primer je v Brežicah, kjer bodo v naslendjem šolskem letu tamakajšnji dom zaprli. S centralizacijo srednjega šolstva pa se nič dobrega ne obeta tudi dijaškim domovom v Kočevju, Črnomlju in Krškem.
MiM
(Nadaljevanje s 1. strani)
žem. Število delovnih mest se je lani zmanjšalo za okrog 2 tisoč, v glavnem v novomeški občini, letos pa se bo po ne najbolj črni varianti še za 1.000 do 1.500. Stopnja brezposelnosti bo med 15 in grozljivimi 20 odstotki. Z delavci ravnajo obupno, še posebno pri obrtnikih in zasebnih podjetnikih, delovna sila je povsem podcenjena, pri plačah pa se uveljavlja uravnilovka, kakršne ne pomnimo. Izjema so seveda plače po individualnih pogodbah.
V četrtek je bilo slišati, da bi morala vlada razglasiti izredne razmere v gospodarstvu, ker takšne pač so. Zgrabila je ponujeno idejo o socialnem paktu kot dogovoru s sindikati in gospodarsko zbornico, za katerega pa očitno ni zares zainteresirana. »Če bi bila, bi sprejela ceno delovne sile, a je ni. Vladi se le zelo mudi, s socialnim paktom pa bi rada nadomestila stabilizacijski program, ki bi sicer moral biti osnova socialnemu paktu, ki si ga mi zelo želimo. Treba pa je vedeti, za kaj zateguješ pas. Ob že 95 tisoč brezposelnih je najhujša brezperspektivnost, zato pritiskamo na vlado za razvojno delovanje. Ponuja pa daljšo delovno dobo žensk, kar je v takem položaju neumnost. Obdavčitev osnovne hrane ob pocenitvi alkohola, zaščita domačega kmetijstva v naši revščini, to za nas niso sprejemljive stvari za sklenitev socialnega pakta. Nova zdravstvena zakonodaja je narejena po ameriškem sistemu in tam gotovo deluje, za naše razmere pa je usodo zdravstvenega stanja preveč povezati s premoženjskim statusom vprašljivo. V razprave o lastninjenju sindikati doslej nismo bili povabljeni, a se nas tiče. Sprejem tega zakona pa pogojujemo z zakonom o participaciji delavcev, kot ga ima Evropa, in pričakujemo konflikt. Tej vladi smo sindikati dali dovolj časa za odpravo zakona o zamrznitvi plač, a reakcij tudi na ostale zahteve ni, zato gremo v opozorilno stavko. Ne gre nam za zamenjavo Peterleta, ampak za spremembo politike, za iskanje dialoga, za skupno reševanje problemov,« je dolenjskim sindikalistom povedal Semolič.
Z. LIND1-DRAGAŠ
Odločne zahteve Črnomlja
Črnomaljci vztrajajo pri spremembi statusa prehoda _____v Vinici — Notranje ministrstvo o meji
giiiiii!iiiimiiiiiiiimiiiii!iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi!iiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimi|
je »osnovni problem slovenskega §E gospodarstva preveliko odlivanje j| za pokojnine in zdravstveno zava-
Ljubljansko pismo _____
Stranke so gluhe za stisko upokojencev
Jezni Sivi panterji
LJUBLJANA — Oblast se že nekaj časa ne zmeni za stisko slovenskih upokojencev. To seji zna še hudo otepati — če ne prej, na volitvah. Vse tri organizacije upokojencev — zveza njihovih društev in obe stranki — so ji že zapretile. Slovenski upokojenci se čutijo ogoljufane in so razočarani še zlasti zato, ker v Skupščini Republike Slovenije tako dolgo zavlačujejo s sprejetjem zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zveza društev upokojencev Slovenije se je s posebnim pismom obrnila na predsednike vseh treh skupščinskih zborov, naj vendar ta zakon čimprej sprejmejo. Ker zakon ni bil sprejet že decembra, so upokojenci gmotno občutno prizadeti, saj z januarsko uskladitvijo pokojnin niso dobili razlike tudi za lanski november, kar pomeni 11,5 odst. enomesečne pokojnine.
Demokratično stranko upokojencev pa je močno razhudila izjava ministra Dušana Šešoka na zboru mariborskih gospodarstvenikov, da
rovanje«. Ministru so odgovorili, da slovenski upokojenci prejemajo pokojnine po svojem vloženem prispevku v času svojega dela na delovnih mestih v gospodarstvu in drugod. Tudi za zdrastvo da so dajali toliko, da smo Slovenci doslej imeli dostojne zdravstvene storitve in je bilo naše zdravstvo med najbolj razvitimi v svetu.
Ministra so še vprašali, s kakšno pravico v teh težkih časih krivdo vali na starostnike, invalide in bolne Slovence. In: ali je poraba proračuna res tako poštena, ko pa smo priče najrazličnejšim škandalom, o čemer lahko vsak dan beremo v javnih informativnih sredstvih?!
Oglasili so se tudi mariborski Sivi panterji. Prepričani so, da bodo prišli v skupščino, pa naj bodo volitve junija ali šele ob koncu leta. To bo — pravijo — tudi svojevrstno spričevalo zdajšnje oblasti, saj v državah, kjer je demokracija doma, politiki skrbijo za svoje starostnike in se jih ne spomnijo le mesec dni pred volitvami.
Glavni odbor Sivih panterjev je sklenil navezati sodelovanje z Demokratsko stranko upokojencev pred bližnjimi volitvami in po njih. Tudi v prihodnje bodo sodelovali s sleherno stranko, s katero bodo našli stične točke.
V Sloveniji se torej utegne zgoditi, da bo v prihodnje v njeni skupščini sedelo več sivih glav, kot jih sicer tam navadno sedi v parlamentih drugod po svetu. Je to normalno?
ČRNOMELJ — Iz Črnomlja so na vsa ustrezna republiška ministrstva in vlado poslali zahteve in obrazložitve za prekategorizacijo meddržavnega mejnega prehoda v Vinici v mednarodnega, ga tudi za ureditev statusa prehodov v Zuničih in Sodevcih. Na posvetu predsednika vlade Peterleta s predsedniki občinskih izvršnih svetov so zvedeli, da velja do 8. aprila na mejnih prehodih začasni režim. V Črnomlju pravijo, da sicer razumejo zasedenost republiške vlade tudi z drugimi nalogami, vendar je mejni prehod v Vinici zanje tako velikega pomena, da ne morejo sprejeti tega, da se z republike ne odzovejo na njihove zahteve in obrazložitve. Zato so Črnomaljci ponovno zahtevali razgovor na ustreznih ministrstvih in uresničitev njihove zahteve, saj so doslej ustrezno pozitivno mnenje dobili le od ministrstva za obrambo. Ne strinjajo se. da bi odločitev o mejnem prehodu v Vinici slonela na štetju sedanjega prometa, kije zaradi razmer na Hrvaškem precej paraliziran. Črnomaljci zatrjujejo, da bodo vztrajali pri svojih zahtevah tudi zato, ker so izvedeli, da so na Štajerskem že opravili nekatere prekategorizacije prehodov. Pristavljajo pa, da prekategorizacija mejnega prehoda zahteva tudi carinsko izpostavo v Beli krajini, s čimer bi te storitve približali gospodarstvu.
Iz sporočila, ki ga je po sestanku predstavnikov hrvaškega in slovenske-
ga ministrstva za notranje zadeve posredovalo slovensko ministrstvo, pa je moč razbrati, da je trenutno neusklajena prekategorizacija mejnih prehodov (omenjali bomo le mejne prehode v občinah, kijih »pokriva« Dolenjski list) Podplanina-Čabar, Vinica-Pribanjci, Obrežje-Bregana, Dobova-Harnica in Bizeljsko-Mihanovič Dol. Hrvaška stran bo še proučila predlog o mednarodnih mejnih prehodih v Metliki in Obrežju, ki bodo delovali nepretrgano in bodo odprti za blagovni promet, medtem ko bi na mejnih prehodih Dobova in Bistrica ob Sotli špedicijska služba delala le v dnevnem času. Minister Bavčarje opozoril na problematiko na državni meji v Osilnici, kjer dnevno prehajanje državne meje in nadzor ljudi, ki živijo v obmejnem območju, povzroča veliko nezadovoljstva, zato je predstavnika hrvaškega ministrstva prosil za pomoč pri liberalizaciji postopkov za prehod meje. Izpostavljen je bil tudi problem cestne povezave med Radovico in Bušinjo vasjo, kjer hrvaški policisti zaradi oddaljenosti ob prometnih nesrečah ne morejo hitro ukrepati in kjer po dosedanji praksi postopke opravljajo slovenski policisti. Obe strani sta se dogovorili za običajno krajevno prehajanje meje državljanov in uradnih organov obeh republik v Osilnici in Radovici-Bušinji vasi. Prometne nezgode pa bo obravnavala vsaka stran na svojem ozemlju.
M.B.-J.
Meritve zraka v Novem mestu
Izmerjene povprečne 24-urne koncentracije S02 v mikrogramih na kubični meter zraka
Datum meritev	MERILNA MESTA				
	Center	Žabja vas	Ločna	Drska	Bršljin
24. 2.	73	48	42	42	50
25. 2.	94	45	93	45	31
26. 2.	59	43	39	32	35
27. 2.	66	41	56	21	29
28. 2.	94	37	46	29	52
29. 2.	88	42	40	24	30
I.3.	109	38	49	24	33
VINKO BLATNIK | niliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi
Mejna povprečna 24-urna koncentracija S02: 125 ug/m3 Kritična povprečna 24-urna koncentracija SČ>2: 375 ug/m3 Mejna koncentracija je tista, kije po Odloku (U. L. RS. 30/90) še dovoljena. Pri kritični koncentraciji so potrebni izredni ukrepi.
Naša anketa
Čevelj za dobre ministre?
Čeprav je po celodnevnem več kot mučnem dogajanju v slovenskem parlamentu malo manjkalo, da bi v olajšanje marsikoga zunaj skupščinskih zidov Marko Voljč, kandidat neodvisnih poslancev za novega mandatarja slovenske vlade, dobil potrebno podporo, premier Lojze Peterle ni mogel skriti zmagoslavja. Očitno prepričan, da je dobil kar novo bianco menico za ukrepanje, je prek angleške agencije Reuter Slovencem sporočil, da jih namerava odrešiti ministrovanja treh ministrov: notranjega ministra Igorja Bavčarja, zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla in ministra za informiranje Jelka Kacina. Ministri so iz Demokratske stranke, ki je Peterletu odrekla podporo. Nerodno (predvsem za premiera) pri zadevi je, da so prav omenjeni trije ministri, na račun katerih je bilo doslej v skupščini in javnosti najmanj pripomb, ki so celo med najbolj priljubljenimi in veljajo za najbolj zaslužne za osamosvojitev, mednarodno priznanje in uveljavljanje Slovenije. Peterletu so celo stranke, ki mu kot premieru še niso odrekle podpore, dale vedeti, da seje prenaglil in daje narobe razumel izid glasovanja v slovenskem parlamentu. A zadeva teče dalje, premier Peterle se na vse kriplje trudi speljati zastavljeno do konca. Medtem tudi gospodarstvo in življenje tečeta dalje, žal za mnoge v vse večjo bedo, ki pa, kot da vladajoči garnituri ni prav mar.
LEON GREGORČIČ, kustos v Belokranjskem muzeju v Metliki: »Lojze Peterle naj raje razmisli o svojem položaju v slovenski vladi. Ministrstva, kijih vodijo zanj sporni ministri, namreč dobro delajo, vlada kot celota pa ne. Za to pa niso krivi ministri, ki bi jih predsednik rad odstranil. Krivda je v drugih resorjih. Kje, bi predsednik že moral vedeti, jaz mislim, da najbrž v gospodarskih ministrstvih.«
a - ,	KRISTINA ENGEL, učiteljica iz
Brusnic: »S to svojo idejo o zamenjavi treh ministrov si je gospod Peterle pri meni zelo zmanjšal svojo ceno. Doslej sem bila prepričana, da so ti trije ministri najbolj delavni. Če se motim, potem bi želela, da bi Peterle povedal več, če mu še K 4'*'" \	kaj leži na duši. Morda bi se potem tudi
^ FT	jaz drugače opredelila. Pri vrhu moje les-
B v______J*	tvice popularnih politikov pa bi se Peter-
m le znašel, če bi predlagal zamenjavo mi-MM nistra za šolstvo.«
MARJETKA BALKOVEC, dipl. etnologinja iz Črnomlja: »Za politiko se preveč ne zanimam. Moti me, da se gredo v Ljubljani visoko politiko, uboga raja pa na koncu vedno potegne kratko. Bolje bi bilo, da bi vlada poskrbela za bolj življenjsko pomembne stvari, ne nazadnje tudi za kulturo, kot pa, da se gredo neprestano zdraharstvo. S tem ne le, da škodijo sami sebi, ampak tudi prav nič ne povečujejo ugleda mlade slovenske države v svetu.«
RUDI BOGOLIN, strojni tehnik iz Cerkelj ob Krki: »Ti trije ministri so dosti naredili za državo Slovenijo. Peterle jih gotovo odstavlja iz maščevanja. Ta odločitev, da se jih zamenja, je prenagljena, verjetno bi bilo treba prej odstaviti kakšnega drugega ministra. Bolj je potrebno gledati na gospodarstvo. Stranke se vse po vrsti borijo za oblast, na koncu pa čutimo posledice tega vsi.«
MARJAN POGAČAR iz Krškega:
»Ti trije bi še lahko bili ministri, gotovo je vsak od njih precej prispeval k osamosvojitvi in mednarodni uveljavitvi Slovenije.
Taka selekcija v vladi v teh časih vpliva negativno, sploh pa vlada ne bi pridobila na moči, če bi Peterle zamenjal sporne ministre. Pri tej zamenjavi je očitno, da bi krščanski demokrati radi prevladali.«
BRIGITA KAVČIČ, pomožna kuharica v Domu starejših občanov v Kočevju: »Za politiko se veliko ne zanimam. Slišala pa sem za zahtevo po zamenjavi gospoda Peterleta, za nedavne dogodke v skupščini in za nameravano zamenjavo ministrov. Do tega se ne morem opredeliti, saj jih ne poznam dovolj, še manj pa njihovo delo. Osebno pa ne bi imela nič proti zamenjavi samega predsednika vlade.«
VINKO MLAKAR, referent za splošne gospodarske zadeve na ribniški občini:
»Napoved zamenjave ministrov je hitra čustvena reakcija predsednika vlade na nedavno glasovanje v skupščini. To mu je pravzaprav pokazalo, da podpore za odstranitev treh ministrov, ki imajo tudi podporojavnega mnenja, ne more dobiti.
Očitno pa je, da je predsedniku vlade pomembnejša politična pripadnost ministrov kot pa njihova strokovnost. S Peterletovo potezo se ne strinjam, pričakujem njegovo skorajšnjo zamenjavo.«
JMB	DRAGO ŽNIDARŠIČ, poklicni gasi-
m	)	Ofm	lec iz Sevnice: »Predsednik Peterle se na
M	B	vse kriplje trudi, da bi se obdržal na obla-
sti, tudi tako, da hoče zamenjati najboljše J	f	ministre v vladi, ker pač pripadajo drugi
„	stranki, ki ne podpira njegove jalove poli-
*	^	tike. Bil pa bi že skrajni čas, da bi on po-
jA	bral šila in kopita. Zdaj je že jasno, da ni
mf	sposoben združiti sil za boljši jutri večine
I	Slovencev, ampak kvečjemu zase in za
■	jr. KH svojo stranko.«
POLDE PUNGERČAR, obrtnik iz Trebnjega: »Če bi bil jaz. na Peterletovem mestu, ne bi predlagal zamenjave zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. V sporni trojici sta mi manj všeč notranji minister Bavčar in minister za informiranje Kacin. Njegovo vodenje tiskovnih konferenc med lansko vojno in po njej je bilo na splošno sicer kar sprejemljivo, toda zdi se mi, da je s svojim obnašanjem do tujih novinarjev naredil tudi dosti škode.«
DOLENJSKI LIST
Št. 10 (2220) 5. marca 1992
Virus zrušil pridelavo krompirja
Epidemija prstanaste nekroze v Sloveniji v hipu uničila pridelavo in strokovno delo — Sorte, kot je bil igor, ni — Upanje sorti sante in resy
V letu 1988 smo se v Sloveniji prvič soočili s pojavom prsjanaste nekroze na gomoljih nekaterih kultivarjev krompirja, zlasti na igorju. Že naslednje leto se je izkazalo, da pojav ni posledica neugodnih vplivov dejavnikov okolja, ampak ga povzroča do tedaj nepoznana bolezen, ki se epidemično širi in je zajela vso Slovenijo. Ocenjujemo, daje najmanj polovica vseh krompirjevih rastlin v Sloveniji okuženih, najdemo pa jo tudi že na paradižniku.
Povzročitelja bolezni smo identifici- slovensko prstanasta nekroza gomoljev rali leta 1989. To je različek YN virusa, krompirja. Posledice te, že 4 leta traja-ki smo ga označili s kratico PTRND, joče epidemije bolezni krompirja so na
SKUPŠČINA
SADJARSKEGA
DRUŠTVA
METLIKA — V petek, 6. marca, bo ob 18. uri v jedilnici vinske kleti v Metliki letna skupščina sadjarskega društva Bele krajine, ki bo združena s predavanjem mag. Aleksandra Kravosa. Gost bo govoril o možnostih razvoja sadjarstva in trženju sadja s pogledom na razmere v Beli krajini.
ŽNOVOMEŽKt JUŽNIČE
Tudi ta ponedeljek je bilo na tržni-wzivo kot v panju. Ponudba je bila podobna kot prejšnji teden. Mnogi obiskovalci tržnice v tem času zaman pogledujejo v tisti kot tržnice, kjer so v preteklih letih v tem času že ponujali sadike hrušk, jabolk, breskev in drugega sadnega drevja iz južnih sadjarskih zadiug. Meja in vojna sta naj-brz posredi, da teh prodajalcev še ni na običajnem mestu. Sicer pa je bila tud1 ta ponedeljek na mizicah največ-ja ponudba čebulčka vseh vrst. Uvoženi je še vedno cenejši kot domači belokranjski, ki ga ponujajo po 300 tolarjev za kilogram. Cene jajc so spet poskočile na 15 tolaijev, drobni primerki pa se dobe tudi nekaj tolarjev ceneje. Ostale cene: fige, rozine in su-hc slive so po 250 tolarjev, cvetača 120, jabolka 70, orehova jedrca 700, solata 120, fižol 80, regrat 50 (merica), semenski krompir »kifeljčar« 50, čebula 60, sirček 200, rdeča pesa 50, ^es?n. 100 (venec), smetana 200. Na stojnici Sadja in zelenjave so bile naslednje cene: limone 100, pomaranče 79, cvetača 99, radič 322, čebula 60, korenje 74, banane 129 in hruške 133 tolaijev.
^	*	» v v
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni redni tedenski sejem prašičev so prodajalci pripeljali 225 do tri mesece starih in 16 starejših prašičev. Prvih so prodali 148 po 250 do 280 tolaijev, dnigih pa 9 po 120 do 150 tolarjev kilogram žive teže.
potato tuber ring necroses disease ali po
Mežanu največ
TREBNJE — Trebanjci so na številnih koristnih predavanjih (kakršno je bilo tudi nedeljsko inž. Jožeta Maijevi-ča o spomladanskih delih) in praktičnih prikazih opravil vinogradnika pridobili že precej znanja o negi trte in vina. To, zlasti pa dobro kletarjenje, je pripomoglo k temu, daje lahko preteklo nedeljo na zboru podružnice Društva vinogradnikov Dolenjske v Trebnjem, ki šteje okrog 220 članov, predsednik ocenjevalne komisije inž. Alojz Metelko lahko izrazil zadovoljstvo z letnikom 1991.
Pri namiznih belih vinih je bilo največ — 27 vzorcev in tudi ocene so bile najvišje: 1. Branko Mežan (Dol. Nemška vas) — 16,26 točke, 2. Miro Sa-lehar (Gradišče) — 16,16, 3. Jože Križrnan (Dol) — 16,08,4. Miro Gačnik (Češnjevek) — 16,07, 5. Branko Kirm (Mirna) — 16,04, 6. Franc Polanko (Trebnje) in Matija Štepec (Stari trg) po 15,99 točke itd. Pri rosejih so bili le štirje vzorci, najbolje pa so ocenili vino Trebanjca Ludvika Vidmaija (16,04 točke). Med 20 cvički je tesno zmagalo vino Jožeta Vidmaija (Lukovek) — 15,91 točke, le za stotinko je zaostal Alojz Metelko in za pet stotink Branko
TR1KRA T V VRHU — Branko Mežan (na posnetku desni, ko prejema priznanje iz rok A lojza Metelkaj je že vrsto let v samem vrhu pri ocenjevanjih vin trebanjske podružnice. S cvičkom je bil 3., z rosejem 2., z belim vinom pa je tudi letos zmagal (Foto: P. P.)
Mežan. Sledita Franc Režen (Gradišče)
—	15,80 in Ivan Vidmar (Vina Gorica)
—	15,74. Med osmimi vzorci dolenjskega črnega vina je dobilo najvišjo oceno vino Željka Gričaija (Dol. Ponikve) — 15,99, sledi Peter Sever (Trebnje) — 15,93 ter Ciril Bukovec (Trebnje) in Janez Planinšek (Velika Loka) po 15,84 točke.
P. P.
Kmetijski nasveti
Bolezen v ozimnem žitu?
1 hc° <Xi!eze sne§-s> m°ra kmet čimprej ogledati posevke ozimnih žit, sicer 3 1,1 C*0Z‘VI kasneje neprijetno presenečenje. Odkar seje intenzivne sorte in v skladu z novo tehnologijo pridelovanja zgoščuje sklop, to je povečuje šte- w v"o rastlin na enoto površine, je precej večja verjetnost, da se bo na žitu * Pojavila glivična bolezen ali škodljivec. Nevarna je zlasti žitna pepelasta plesen, pa tudi nekatere druge, ki pa jih je k sreči moč učinkovito zatirati.
Nekaj več le o njej. Žitna pepelasta plesen je razšiijena povsod, kjer pridelujejo žito. Računajo, da v povprečju zmanjša pridelek za desetino, če pa se pojavi v obliki večje epidemije, pa tudi mnogo več. Začetna bolezenska “njaje sorazmerno težko prepoznati, zato se kaj lahko zgodi, da poljedelec s škropljenjem zamudi. Najprej so okuženi osnovni deli listov in s*Wa, torej deli, ki se naslanjajo na zemljo. Na njih se pojavi nežna belo sivkasta prevleka, sprva rahla kot pajčevina, ki pa se kasneje zgosti v kos-podobiie vati. Če pri natančnem pregledu ugotovimo, daje četrtino mladih rastlinic že napadla žitna pepelasta plesen, je škropljenje nujno, sicer pa ne. Vzdržati seje treba vsakršnega ukrepanja na pamet, saj so pripravki m zatiranje plesni zelo dragi, da o ekološkem vidiku sploh ne govorimo.
Mlado žito lahko napadejo še nekatere druge bolezni: žitna progasta rja, pšenična rja, ječmenova rja, listna pegavost pšenice, rjava pegavost pšenič-
* PRIPOROČENI PRIPRAVKI — Na pepelasto plesen, pa tudi na dnige žitne glivične bolezni, dobro učinkujejo: bayleton EC 125 (en liter na hektar), tilt 250 EC (0,51 na ha), tilt CB (21 na ha), folicur EC 250 in rolicur plus (0,751 na ha). Proti listnim ušem v žitih se obnesejo: eka-tin, pirimor, fastac, desic EC, za zatiranje rdečega žitnega strgača pa stroka priporoča poleg sintetičnih piretroidov, kot sta fastac in desic, še organske fosforne estre, kot sta dursban in ekalux. Navodila na pri-pravkih je treba strogo spoštovati!
"'hp.ev in ječmenov listni ožig. Že ime pove, kakšni so razpoznavni znaki teh bolezni, na katere je treba biti pazljiv. Med škodljivci, ki utegnejo prizadeti posevek, so najnevarnejše listne uši, za njimi pa rdeči listni strgač. Če je napadenih več kot petina klasov, brez škropljenja z insekticidom ni mogoče P«i večje škode. Dokazano je, da 40 listnih uši na klasu zmanjša pri-dov | M	^ odstotkov, to pa je že izguba, ki si je poljedelec ne nfiore
Inž. M. L.
Slovenskem izredno hude:
•	V kratkem času so kmetje opustili sorto igor, ki smo jo do leta 1988 sadili na približno 18.000 ha ali 60 odst. površin, posajenih s krompiijem.
•	Onemogočeno je pridelovanje osnovnega semena krompiija, ki je osnova semenarstva. Zato smo postali, prvič po 30 letih, vezani izključno na uvoz. To seme pa postaja za večino pridelovalcev komercialnega semena finančno komaj ali pa sploh nedosegljivo.
•	Hitro nazadovanje potijenih površin komercialnega semena, ki so se od 370 ha v letu 1987 (pred začetkom epidemije) skrčile na vsega 96 ha leta 1991. Količinsko to pomeni zmanjšanje od 6600 t na 1900 t v letu 1991. Smo torej na poti, da postanemo veliki uvozniki semena.
Najbolj razšiijene kultivarje krompirja pri nas in večje število novih, skupaj 28 kultivarjev (med njimi je nekaj zelo obetajočih), smo proučili glede na njihovo dovzetnost za okužbo in občutljivost. Po občutljivosti smo jih glede na pojav znakov na gomoljih razdelili v tri za prakso pomembne skupine: znaki se ne pojavljajo, znaki se redko pojavljajo, znaki se vedno pojavljajo. Glede na dovzetnost za okužbo pa izstopata dva kultivaija: sante, ki se ne okužuje in re-sy, ki se okužuje v razmeroma majhnem obsegu.
Izhod iz nastalega položaja iščemo trenutno v dveh smereh, in sicer v uvajanju in iskanju odpornejših kultivaijev
Za boljše okolje
Anton Dvojmoč bo še kuhal žvepleno-apne-no brozgo
ČRNOMELJ — Anton Dvojmoč iz Črnomlja že skoraj 20 let uporablja za škropljenje sadnih dreves in vinske trte proti škodljivcem žvepleno-apneno brozgo, ki je precej bolj prijazna ljudem in okolju kot različna druga škropiva. Na željo številnih prijateljev in znancev pa seje odločil, da bo po 10. marcu začel kuhati brozgo tudi v večjih količinah.
»Spomladi v sadovnjaku s 40 drevesi in vinogradu s 500 trtami ne
Anton Dvojmoč
uporabljam za škropljenje nič drugega kot žvepleno-apneno brozgo, šele pozneje po potrebi škropim tudi z drugimi škropivi, a v manjši količini in koncentraciji kot bi sicer. V vseh teh letih nisem imel na vinski trti še nikoli pršice, delno pa brozga preprečuje tudi oidij,« pripoveduje Dvojmoč. »Prednosti brozge so spoznali tudi znanci, ki so me toliko časa nadlegovali, da sem se odločil, dajo bom skuhal v večjih količinah in prodajal po sicer simbolični ceni. Na ta način bom pomagal ljudem, ki želijo čim manj osnaževati okolje. Brozga sicer v trgovinah ni naprodaj, če pa bi si jo kdo želel skuhati nekaj litrov, bi porabil preveč časa, saj mora vreti kar 3 do 4 ure,« pojasni Dvojmoč ter doda, da ga lahko vsi, kijih to zanima, pokličejo tudi po telefonu na št. 51-334.
M.B.-J.
in organiziranju semenarske pridelave v zaprtih območjih.
Pri iskanju oziroma introdukciji novih kultivaijev smo delo razširili. Poleg nizozemskih smo v uradno preizkušanje vključili več ameriških in angleških kultivaijev. V letu 1990 in 1991 je končalo uradne poskuse devet kultivarjev, ki pa še niso uradno dovoljeni za širjenje, ker niso vpisani v sortno listo. Med njimi kultivar sante ni dovzeten za okužbo z virusom PTRND. Na osnovi posebnih dovoljenj so bili v letu 1991 v semenarski pridelavi že kultivarji sante, romano in pentland deli., dokončno oceno za vpis v sortno listo pa mora zanje dati republiška semenarska komisija.
Zamisel o pridelovanju semenskega krompirja le v zaprtih izoliranih območjih je v Sloveniji stara že najmanj 40 let, ob krizah pa ponovno oživi. Že ob množičnem pojavu virusa PVYN v letih 1977—1979 je bilo v programu pridelovanja semenskega krompirja zapisano, daje perspektiva semenarjenja s krompiijem v Sloveniji le v relativno velikih, dobro izoliranih, zaprtih območjih.
Po pojavu virusa PTRND je strokovna komisija za semenarstvo pri PSSKV predlagala zaprto območje na Gorenjskem v končni velikosti do 600 ha, na Dolenjskem do 200 ha in v okolici Dravograda v velikosti do 50 ha semenskih nasadov. Pridelavo v teh območjih mora urejati republiški zakon, saj gre za zelo zahtevno organizacijsko, strokovno in finančno nalogo.
Dr. MILOŠ KUS Inž. TADEJ SLUGA
DEMONSTRACIJI V STRAŠKI GORI IN NA LJUBNU
STRAŽA — Kmetijski zavod bo v nedeljo pripravil še dve demonstraciji rezi vinske trte. Ob 9. uri bo v Straški gori inž. Jože Maljevič najprej obrezoval trto pri Ladu Turku, ob 11.30 pa še na Ljubnu pri Vinku Babšku. Vabljeni!
REDNAK O PRIREJI MLEKA IN MESA
VAVTA VAS — Danes zvečer bo ob 19. uri v osnovni šoli v Vavti vasi priznani agrarni ekonomist Miro Red-nak iz Kmetijskega inštituta Slovenije predaval o ekonomski prireji'goveda.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Kaj lahko prinese nov zakon o vinu
Nadaljevanje in konec
Poznavalci vedo, da je zamašek avstrijske buteljke prelepljen s trakom, ki pomeni tudi, daje bila obdavčena. Od 1. avgusta 1992 bo davek po steklenici 0,15 šilinga. Ta denar država vrača nazaj v obnovo vinogradov. Avstrijski vinogradniki so sprejeli take vrste »količinske kontrole« vina z velikim razumevanjem. Ne razmišljajo, da ne bi steklenice oblepili z »davčnim trakcem«. Tudi tiste, kijih spijejo s prijatelji. Vinogradnik po 1. pretoku napove dokončno količino vina, ki ga je pridelal in davkarija mu izda ustrezno količino tračnih številk, ki so osnova za odmero davka.
S tem pisanjem ne navijam, da bi obdavčili vino pri vinogradnikih. Ker pa se po novem zakonu o prometnih davkih obračuna prometni davek po stopnji 10% že pri vinogradniku, želim vinogradnike opozoriti, da tega davka ne odštevajo od svojega prihodka oziroma od svoje cene, temveč ga k ceni prištevajo. Ta davek ne sme iti na račun vinogradnika, temveč ga je dolžan poravnati končni porabnik. V tem smislu moramo navaditi tudi gostince, kupce vina.
V naši panogi je zelo važno dolgoročno načrtovanje, saj sadimo vinograd za 30 let. Zopet se vračam k Avstrijcem, ki imajo tudi več vinogradniških območij. Primeijal bom njihovo Štajersko in Gradiščansko. Štajerska je ohranila dobro ime in ima visoke cene in vse vino z lahkoto prodajo. Nasprotno so na Gradiščanskem sadili vinograde v ravnini, na njivah, in tega vina je
preveč na trgu. Na Štajerskem je najnižja cena za liter namiznega vina 22 šilingov pri kmetu, za vino iz kakovostnejših razredov iztržijo do 90 šilingov. Na Gradiščanskem se dobi vino že za 5 šilingov, grozdje so odkupovali za trg od 1 šilinga dalje. Država skuša napako, ki je posledica tudi neustreznega državnega načrtovanja, popravljati še z državno podporo za vinograde, ki jih izkrčijo. Od 1.1.1992 je na voljo državni denar v višini 15.000 šilingov ha letno za 6.000 ha vinogradov. Obvezno je, da se izkrčeni vinograd ne posadi 6 let. Ta ponudba avstrijske države ne velja za Štajersko, ker za tak denar ne bi sekal vinograda noben vinogradnik.
Slovenski zakon o vinu bo moral urediti tudi vinogradništvo. Nujno je vpeljati vodenje vinogradniškega katastra, tudi to zahteva od nas Evropa. V bivši državi nam ni uspelo prepričati vlade, da bi sprejela zakon o vinogradništvu. Za to se je zelo zavzemal dr. Lojze Hrček. Birokracija na zvezni ravni je to ovirala, ker bi morali vinograde na njivskih površinah obsoditi na krčenje. V Sloveniji nimamo tega problema z njivskimi površinami, imamo pa pravni in naravni nered v vinogradništvu, ker je bila obnova vinogradov prepuščena svobodno ljudem. Razpolagamo z avionskimi posnetki iz leta 1987. Geodetski zavod Slovenije argumentira na osnovi aerofotogrametrije celo 70 ha vinogradniških površin v Sloveniji. Vinogradov imamo dobrih 19.000 ha. Inozemski trg nas je prislil, da smo od leta 1971 do 1977 delali na ra-jonizaciji vinogradniških površin, opravili smo samo makrorajoniza-cijo. Če se želimo polnopravno vključiti v Evropsko skupnost, moramo izdelati še vinogradniški kataster, šele potem bomo imeli pravno legitimacijo za slovensko vino.
mag. JULIJ NEMANIČ
Čakajoč na boljše čase, ki jih ni
Metliški delegati o predlogu usmeritev letošnjega razvoja kmetijstva v občini — Nepopoln in preveč posplošen program — Zavrnitev_
METLIKA — Že pred sedmimi meseci so delegati metliške skupščine naročili delovni skupini pri občinskem izvršnem svetu, naj pripravi celovit razvojni program kmetijstva v občini. Ker pa še ni sprejeta zakonodaja s tega področja, je komisija pripravila kratkoročni program v šestih točkah za letošnje leto, ki pa so ga delegati predvsem iz vrst Slovenske ljudske stranke na zasedanju pretekli teden malodane raztrgali.
•	Socialna politika vlade je nesocialna, cinična, če hočete, nekrščan-ska. (Magajna)
•	Mi smo vladna stranka, ko vlada potrebuje naše g laso ve; vlada pa ni naša, ko mi potrebujemo njeno razumevanje. (Podobnik iz Slovenske ljudske stranke)
Slišati je bilo, daje to program, kakršnih so navajeni že najmanj desetletje, ne spremeni pa se nič. Program je nepopoln, predvsem pa ne odraža današnjih razmer v kmetijstvu. Živinoreja, vinogradništvo in pridelava mleka so namreč premalo, da bi lahko majhne metliške kmetije preživele. V programu manjkajo dopolnilne dejavnosti na kmetijah, razvoj družinskih kmetij, razvoj kmečkega turizma, vinska cesta, zanemarjen je razvoj poljedeljstva, vrtnarstva, sadjarstva. V njem tudi ni moč najti rešitve za tiste, ki bi na novo začeli kme-
• Kot je na skupščini dejal direktor KZ Stane Bajuk, je tudi zadruga naredila marsikaj za razvoj kmetijstva, res pa je, da so želje večje od možnosti. Priznal je, da v kratkem času ne bo moč zagotoviti, da bi se s kmetijami preživljale cele družine. Zato pa bi morala priskočiti na pomoč država, drugače ne bo moč pridelati dovolj hrane.
tovati. Poseben poudarek bi morali nameniti organiziranosti kmetov, saj kmet sam ni sposoben nastopiti na trgu. Tu je ključnega pomena kmetijska zadruga, a ne takšna, kot je danes. Bila naj bi organizacija, preko katere bi lahko kmet poceni ponudil trgu svoje pridelke, zadruga pa bi skrbela
SPET SEJEM V VERONI
VERONA — Na mednarodnem sejmu v Verni, ki bo od 10. do 15. marca, bo tudi letos prisotno kmetijstvo Alpe-Jadran na iniciativo Regije Veneta. Tema razstave je Gospodarski razvoj in varstvo okolja — nove perspektive za kmetijstvo dežel Alpe-Jadran
za normalen standard kmetov. Dobiček, kolikor bi ga bilo, pa naj bi se vračal na kmetije. Delili bi ga tisti, ki bi ga ustvarili. V posplošenem pro-
gramu so po mnenju delegatov pozabili tudi na izobraževanje kmetov. Skratka, program je bil vse prej kot popoln in kot je dejal eden od starejših kmetov v občini, kmetje živijo v upanju na boljše čase, ki nočejo priti, kmetijstvo pa propada. Tudi omenjeni predlog usmeritev jim teh boljših časov ne obeta.
M. BEZEK-JAKŠE
gospodinjski kotiček |
Steber kranjske dežele
V preteklosti so jedli močnike pogosteje kot kaše in zelo znanje bil rek: »Močnik je steber kranjske dežele.« Tako kot žganci so morali biti tudi močniki dobro zabeljeni. Za zabelo so uporabljali ocvirke, zaseko ali le preevrto čebulo. K mlečnim močnikom pa so dodajali smetano. Pogosto so močniki tudi nadomeščali juho.
Za močnike se lahko uporablja pšenična, koruzna ali ajdova moka, znan pa je bil tudi proseni močnik. Kuhali sojih na vodi ali mleku in na različne načine. V Prekmuiju moko najprej poparijo, nekoliko premešajo z vilicami in zakuhajo v vrelo tekočino. Na Gorenjskem pripravljajo močnik na enak način kot žgance, le vode ne odlijejo, ampak razmešajo moko tako, da dobijo gost močnik z večjimi in manjšimi štru-keljci. Včasih pa so moko tudi vsipali v vrel krop ali mleko, da je jed postala gladka. Znani so tudi močniki z jabolki, s hruškami ali s krompirjem. Danes imenujemo tako zakuhano moko podmet.
Mlajšega izvora pa je usukanec. Ta se napravi iz moke in jajc. Moko in jajca zmešamo skupaj, nato pa z rokami oblikujemo drobne svaljke — usukance. Del usukancev prepražimo na maslu in zalijemo z vo-
do. Ko ta zavre, zakuhamo še preostale usukance. Takšna jed se imenuje zaroštani močnik. V Beli krajini so takšen močnik vedno zabelili s preevrto čebulo na svinjski masti. Danes te vrste zabel ne sodijo več v zdrav način prehranjevanja.
Za USUKANI MOČNIK S KISLO SMETANO IN SUHIMI HRUŠKAMI potrebujemo 1 kg suhih hrušk, 1 liter mleka, usukance iz 20 dag moke in 1 jajca, 10 dag sladkoija, malo cimeta in soli. Oprane suhe hruške namočimo čez noč in nato v isti vodi kuhamo skoraj do mehkega. Dolijemo vrelo mleko in zakuhamo usukance. Jed solimo in sladkamo po okusu ter po vrhu prelijemo s kislo smetano. Aromo pa dopolnimo s cimetom. Takšen močnik je primeren za večerni obrok, ker je lahko prebavljiv. Če pa hočemo pripraviti AJDOV MLEČNI MOČNIK, uporabimo 40 dag ajdove moke, 1 /41 kropa, 3 1 slanega mleka in 1 žlico sladkorja. Presejano ajdovo moko poparimo in z vilicami naredimo drobne kroglice. Zakuhamojih v osoljeno vrelo mleko. Vro naj počasi 15 minut. Okus izboljšamo s sladkorjem in s stopljenim surovim maslom.
HALENA MRZL1KAR
MALA PODGORSKA CVIČKARIJA
NOVO MESTO — Vinogradniki podružnice Podgorje bodo marca pripravili več prireditev. Pričeli bodo v soboto, 7. marca, z ocenjevanjem vin s svojih goric pod Gorjanci. Ocenjevanje bo potekalo vjrrostorih Gozdnega gospodarstva na Smihelski cesti, kjer bodo jutri, 6. marca, med 18. in 20. uro prevzemali vzorce vin. Razglasitev rezultatov ocenjevanja in podelitev diplom vinogradnikom za najbolje ocenjena vina bo 14. marca ob 17. uri v gasilskem domu v Smolenji vasi. Tudi letos bodo vinogradniki te podružnice pripravili pokušnjo in prodajo najbolje ocenjenih vin po gostiščih na območju podružnice. V Jožefovem tednu od 19. do 22. marca bodo takšne pokušnje v naslednjih lokalih oziroma gostilnah: Hudoklin v Gabiju, Mrak na Ratežu, Stefan na Malem Slatniku, Drenik na Cikavi, Fon na Uršnih selih, Jakše na Drski, Štangelj v Jurni vasi, Badovinec pri Zajcu, Hudoklin v Brusnicah, Bodovinec v Stopičah, v novem gostišču na Ruperč Vrhu in v gostilni Belokranjec v Žabji vasi.
PRVA ZASEBNA MENJALNICA
NOVO MESTO — V torek, 3. marca, je v Novem mestu začela poslovati prva zasebna menjalnica Tradetour. Menjalnica posluje v nekdanjih prostorih Dela v novomeški soseski ob Cesti herojev, obljublja pa odkup in prodajo vseh vrst deviz po konkurenčnih cenah.
KONCERT »DOMOVINI« TUDI NA DVORU
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU — V nedeljo, 8. marca, ob 18. uri bo v tukajšnjem kulturnem domu gostoval komorni moški pevski zbor z Otočca ob Krki z izborom slovenskih narodnih in umetnih pesmi pod nazivom »Domovini«. Izbor pesmi z veznim besedilom je posvečen samostojni Sloveniji in z njim so pevci z Otočca poželi uspeh že na številnih koncertih po dolenjskih krajih.
PODRAŽITEV OSKRBIN V DOMU OSTARELIH
NOVO MESTO — S prvim marcem so se podražile tudi oskrbnine v novomeškem Domu starejših občanov. Višje bodo za 29 odst. Dom so sicer nameravali podražiti za 42 odst., vendar pa je novomeška vlada pristala le na omenjenih 29, češ da večja podražitev ni v skladu z rastjo pokojnin.
Renatine pričeske Daymont Look
Nov frizerski salon
NOVO MESTO — V celem Novem mestu niti ni tako malo frizerjev, so pa nekoliko neenakomerno razporejeni. Posebej reven s te vrste storitvami, občasno nepogrešljivimi moškim in ženskam, je bil bršljinski konec mesta, še posebno ne tako majhno naselje V brezov log. Praznino je sredi februarja zapolnila Renata Cveta-novski, kije pri starših v hiši na Cesti brigad odprla salon za žensko in moško frizerstvo.
Renata je še mlada, vendar s toliko izkušnjami, da sije po triletnem službovanju v drugih salonih upala začeti na svoje. Da bo nekoč imela svoj lokal, so starši predvideli že pred leti in temu primerno zgradili en konec hiše, ki gaje zdaj Renata z možem preuredila v ličen frizerski salon. »Do svojega lokala sem prišla prej, kot sem si mislila, a tako je pač naneslo. Vsekakor se bom trudila, da bodo stranke zadovoljne, na roke jim bom šla tudi časovno, vsaj za posebne priložnosti,« pravi Renata, ki seveda spremlja vse modne tokove in spremembe v frizerstvu in jih skuša v čim večje zadovoljstvo prenašati na glave strank. Precej strank je prišlo za njo na novo lokacijo, kot rečeno pa si obeta nove stranke iz okolice, ki so morale doslej po tovrstne usluge kilometre daleč. Salon nosi eksotično ime Daymont Look, ki ga je mož poiskal v reviji, ker je v Novem mestu že en salon Renata. Ime je neobičajno, opominjalo pa naj bi na lepo in dragoceno, kar lepa, obrazu in osebnosti najprimernejša frizura gotovo je.
Renata Cvetanovski
Trnova pot do lastnine
Zaradi zapletenih postopkov še zelo malo kompletnih vlog za povrnitev odvzete lastnine v Novem mestu
NOVO MESTO — Razgovor o izvajanju zakona o denacionalizaciji, ki gaje v petek na pobudo Združenja lastnikov razlaščenega premoženja sklical novomeški župan Marjan Dvornik, je pokazal, daje na tri komisije, ki sprejemajo in rešujejo vloge prišlo razmeroma malo kompletnih vlog.
Daje tako, govorijo že podatki, daje od prek šeststo bivših lastnikov, ki so v predhodnem zbiranju podatkov najavili svoj interes, komisija za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev prejela do sedaj le 16 vlog, od tega 7 popolnih, komisija za denacionalizacijo stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč 15 vlog, od teh 12 popolnih, in komisija za denacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij 4 vloge, od teh je le ena popolna. Seveda pa se pravi naval šele obeta. Tako je menda
NOV FINANČNI MINISTER
NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina je na zadnjem zasedanju razrešila Kristino Progar funkcije članice občinskega izvršnega sveta in sekretarke sekretariata za finance. 1. marca jo bo zamenjal dipl. ekonomist Igor Vesel, zdajšnji vodja eksterne kontrole v novomeški podružnici SDK. Pro-garjeva bo ostala na občini kot svetovalka izvršnega sveta za proračun.
Za skupno dobro vsega naroda
Sprejem za predstavnike verskih skupnosti iz novomeške občine — O sodelovanju pri ohranjanju kulturnih spomenikov — Za sožitje v korist vseh
NOVO MESTO — Prejšnjo sredo dopoldne je novomeški župan Matjan Dvornik pripravil tradicionalno srečanje s predstavniki verskih skupnosti iz novomeške občine. Po pozdravnem govoru župana in predsednika izvršnega sveta Boštjana Kovačiča so predstojniki posameznih občinskih sekretariatov oz. uprav predstavili delo teh sekretariatov oz. uprav in seznanili predstavnike verskih skupnosti z najbolj aktualnimi zadevami s posameznih področij.
K besedi seje oglasil še v. d. direktor- skrbeti za naravne znamenitosti in kul-ja Zavoda za varstvo naravne in kultur- turne spomenike, kamor sodijo tudi sa-ne dediščine Novo mesto Danilo Breš- kralni. Opozoril je na dolgoletno delo čak, ki je dejal, da ima Zavod dolžnost pri pripravi zelo pomembnega odloka o
S PREDSTA VNIKI VERSKIH SKUPNOSTI — Zbrane predstavnike verskih skupnosti iz novomeške občineje pozdravil župan Marjan Dvornik. (Foto: A. B.)
Pomoč mestu in Dolenjski
Ponudili so jo častni občani na srečanju prejšnji torek v Henčkovem domu na Dobravi
na zemljiški knjigi takih vlog že preko tristo, postopek tam pa se vleče že po dva meseca, vse pa se potem nadaljuje na katastru, ki je naslednja postaja. Uradniki menijo, da bodo ob skrajnih naporih komaj zmagovali delo in da so tisti, ki so obljubljali izvedbo posameznih postopkov v enem mesecu, v tem primeru pravosodni minister dr. Pirnat, obljubljali preveč, saj ne poznajo dejanskega obsega dela in vseh zapletov, ki se s tem v zvezi pojavljajo. Glede na to, da je z zakonom določal rok za vloge 18 mesecev, pa je časa še dovolj in ni nobenega vzroka za preplah.
Predsedniki posameznih komisij in njihovi predstavniki so opozarjali tudi na to, da še ni ustanovljen republiški odškodninski sklad, da interesenti zaradi zakona o varovanju osebnih podatkov težko pridejo do informacij o last-
• Predstavnik lastnikov razlaščenega premoženja je povedal, da nekatera podjetja, kljub temu da so opozorjena na obveznosti do razlaščencev, poskušajo sporne lokale in stavbe dati v najem aii celo prodati. Tako ravnata dve veliki novomeški trgovski organizaciji. Drugo, kar jih muči, pa je to, da zna biti za tiste, ki potrebujejo veliko dokumentov, zadeva zaradi taks tudi precej draga.
nikih nekaterih parcel in da zavezanci, katerim posredujejo vloge oškodovancev, zelo različno reagirajo. Nekateri sodelujejo in si prizadevajo za poravnavo, kar je s strani komisij najbolj zaželeno, nekateri pa dopise komisije popolnoma ignorirajo.
T. JAKŠE
NOVO MESTO — V lepem pozno-zimskem dnevu, ko je že zadišalo po pomladi, so prejšnji torek k Henčku na Dobravo prišli štirje častni občani novomeške občine, kamor jih je povabil župan Marjan Dvornik. Vabilu so se odzvali Tita Kovač-Artemis, prof. dr. Stojan Pretnar, Bogdan Osolnik in Jože Borštnar, nekaj povabljenih pa seje zaradi bolezni opravičilo.
Župan je častne občane seznanil s stanjem in vizijo razvoja občine, gostje pa so obudili spomine na svoje življenje in delovanje v Novem mestu ter izrazili svojo pripravljenostjo, da po svojih močeh pomagajo pri razvoju in napredku mesta njihove mladosti, občine in cele Dolenjske. Tako je Bogdan Osolnik navrgel misel o ustanovitvi društva prijateljev Novega mesta v Ljubljani, kjer živi in deluje veliko nekdanjih Novomeščanov, ki so še vedno močno navezani na domači kraj. »Zelo si želimo, da bi Dolenjska, ki je bila vedno zapostavljena, napredovala in da bi za to združili vse sile, ne glede na razlike, ki ločujejo ljudi.« Osolnik seje zavzel za popravo krivic, ki jih je povojna ovblast naredila ljudem, vendar je opozoril, daje treba pri tem ločiti, kaj je bila krivica in kaj so bili upravičeni ukrepi.
Najstarejši med častnimi občani na tem sprejemu, a še telesno in duševno izredno čili prof. dr. Stojan Pretnar, je obudil spomine na Novo mesto njegove mladosti, ko je podeželsko mestece štelo komaj 3.000 prebivalcev. Mednarodno priznani pravni strokovnjak je med drugim dejal, da je šele NOB na Slovenskem dokončno ugonobila fevdalizem kot sistem, in to kot sistem tujcev. »Po vojni seje začelo tudi preoblikovanje Novega mesta iz mesteca Goge v moderno stremeče družbeno okolje. Seveda so bile pri tem napake, a trend je bil edino pravilen. Zavedati se moramo, da bo Slovenija prišla v Evropo le, če bo
DRAŽJI VRTCI
NOVO MESTO — S l.marcem so se cene v novomeških vrtcih zvišale za 24 odst. VVO Novo mesto, kije lansko poslovanje po oceni zaključila s skoraj 4-milijonsko izgubo, je sicer prosila za soglasje za 36-odstotno podražitev, ki pa ga občinska vlada ni dala.
znala svoje organizacijske sposobnosti vgraditi v sistem sodobne evropske civilizacije.« In pri tem ima Novo mesto po profesorjevem mnenju Novo mesto ve-iike naloge in perspektive.
A. B.
naravnih znamenitostih in kulturnih spomenikih v občini Novo mesto, ki bo v kratkem v skupščinski obravnavi. Kot dobro je navedel sodelovanje Zavoda pri delih na cerkvi sv. Neže na Lopati, s pleterskim samostanom, pri obnovitvenih delih v novomeški proštiji, kot problematična pa dela v frančiškanski cerkvi. »Zavedati seje treba, da gre tudi pri sakralnih spomenikih za narodno bogastvo, s katerim upravljate in to bogastvo moramo ohranjeno in v čim boljšem stanju zapustiti zanamcem,« je poudaril Breščak.
Za sprejem se je v imenu zbranih predstavnikov verskih skupnosti z izbranimi besedami zahvalil dekan Adolf Mežan. »Danes se precej težko znajdemo. Smo idejno močno razbiti in neenotni. Večkrat se izgubljamo in trošimo svoje moči v medsebojnih sporih in obračunavanjih. Če si bomo hoteli ustvariti lepo prihodnost, bomo morali prerasti našo slovensko majhnost, da se ne bomo toliko prepirali med seboj in si metali polena pod noge, ampak si bomo z združenimi močmi in z ustvarjalnim nesebičnim sodelovanjem prizadevali za skupno dobro vsega slovenskega naroda,« je med drugim dejal dekan Mežan in sklenil svoj nagovor takole: »Vsak izmed nas ima nekaj dobrega in to dobro naj stavi na razpolago skupnosti. To dobro pa tudi priznajmo drug drugemu. Glejmo na to, kar nas povezuje, ne pa na to, kar nas ločuje! Le tako bomo lahko ustvarili lepo sožitje med vsemi in v blagor vseh.«
A. B.
LASTNI OBČANI — Tako so prejšnji torek štirje častni občani občine Novo mesto nazdravili z novomeškim županom. (Foto: A. B.)
Instalacije spet na svojem
Inštalaterski program GIP Pionir se je preoblikoval v delniško družbo Pionir MKI — Zaenkrat dovolj dela
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 7. marca, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: PC Mercator na Zagrebški
•	Šentjernej: Samopostrežba Mercator
•	Dolenjske Toplice: prodajalna Vrelec
•	Žužemberk: Market Dolenjka
•	Straža: Samopostrežba KZ od 7. do 19. ure trgovina CEKAR v BTC-Javna skladišča v Bučni vasi
•	Novo mesto, v nedeljo: od 8. do 11. ure: Samopostrežba, Gl. trg 23
od 8. do 12. ure trgovina CEKAR v BTC-Javna skladišča v Bučni vasi
•	Črnomelj: prodajalna Pod lipo.
NOVO MESTO — Sistem GIP Pionir Novo mesto še naprej doživlja notranje organizacijske spremembe. Za Pionirjem Toursom in Avtohišo, ki poslujeta kot delniški družbi že od prve polovice lanskega leta, so v zadnjem času v delniške družbe preoblikovali še osem Pionirjevih, predvsem specializiranih programov, ki naj bi se tako tudi lažje dokapitalizirali. Eden od teh programov so instalacije, organizirane v delniško družbo Pionir MKI s sedežem na Cikavi, ki je približno podobna tistemu, kar se je leta 1983 kot Novo-montaža priključilo Pionirju.
»V teh letih smo normalno napredovali, zdaj smo solidno tehnološko opremljeni, čeprav smo v zadnjih dveh letih bolj malo vlagali. Tudi naša kadrovska zasedba je dobra, maščuje se nam lahko le to, da iz zadnjih dveh generacij nismo nič zaposlovali. Zdaj smo nekaj mladih sprejeli za določen čas. Če bo delo — kaže dobro, in to za delo doma — jih bomo obdržali. Z 270 zaposlenimi, kar je sicer za okrog 15 odstotkov manj kot še pred letom dni, smo po velikosti druga do tretja inštalaterska firma v Sloveniji in se je treba kar potruditi, da najdemo dovolj dela. Pri tem
je velik plus, da smo in ostajamo del poslovnega sistema Pionir. To je vendarle blagovna znamka, poznana in cenjena doma in na tujem, medtem ko nam ceno določa trg, bodisi da delamo posle, ki jih pridobi Pinirjev marketing ali tiste, kijih poiščemo sami,« pravi v. d. direktorja delniške družbe Pionir MKI Franci Bertan.
Z delom zaenkrat dobro kaže, in če ne bo večjih političnih prekucij, si obetajo, da so za naslednje leto preskrbljeni; seveda razmeroma skromno, kar se tiče financ in plač, v čemer so na slabem kot je gradbeništvo nasploh. Trenutno opravljajo kar nekaj del večjega obsega,
• Delniška družba Pionir MKI opravlja strojne in elektro instalacije, v njenem okviru pa na Cikavi deluje tudi trgovina z inštalaterskim materialom, belo tehniko, akustiko ipd. S poslovanjem trgovine so zadovoljni, kupci pa očitno tudi, saj zadnje tedne lahko tu dobe material, ki jim ga drugje zaradi oteženih povezav s poslovnimi partneiji, predvsem onstran meje niso zmožni zagotoviti. Trgovina ne nazadnje služi gotovino, kar je velikega pomena v teh časih, ko se z likvidnostjo nikjer ne morejo pohvaliti, tudi v MKI ne, čeprav denar vendarle obračajo precej hitreje kot gradbeništvo nasploh.
Franci Berlan
na primer prenovo vojaških objektov v Cerkljah in Ljubljani. Večjega obsega so dela v Revozu, obetajo pa si še nova. Delajo v Krki v Ločni in Bršljinu na plinifikaciji, nekaj del je v Metliki in Zagrebu, pa seveda na tujem. Monter-ske ekipe imajo trenutno v Rusiji in na Poljskem. Ruski trg je kljub težavam zanimiv zaradi svoje velikosti, zato poskušajo na njem zdržati, na Poljskem pa računajo, da bodo sodelovali še pri graditvi hotela v Zakopanem, za kar se Pionir poteguje že precej časa.
Z.L.-D.
METULJČEK — Za novomeškega župana je doslej veljalo, da se na raznih prireditvah v javnosti pojavlja v obvezni temni obleki in največkrat z metuljčkom, celo takrat, ko se večini takšna poštirkanost ne zdi potrebna. Na otvoritev razstave o starih novomeških gostilnah v hotelu Kandija, kjer je bilo vse '1 oblekah, kravatah in metuljčkih, pa je župan prišel vjoggingu. Verjetno ga zaradi tega nihče ni toliko prepoznal, da bi mu v prepolnem prostoru priskrbel stol.
LJUBEZEN — Onstran Gorjancev pa seje g. Dvornik na ustanovnem zboru krajevnega odbora krščanskih demokratov v Vinici nedavno odrezal s povsem novo definicijo politike. Dejal je, da je to najvišja oblika ljubezni do drugega. Glede na to, kaj novodobni politiki z njim vred z drugimi oz. vsaj z mnogimi od njih počno, bi bilo bolje, ko bi ostal kar pri dobri stari razlagi, domišljeni že davno pred spornimi ju-gokomunističnimi časi, da je politika namreč kurba. Ljubezen je vsaj teore-, tično za večino lepa stvar, neumazana, brez zahrbtnosti, podtikanj in sovraštva.
STRANKARSTVO — Na nedavnem zboru novomeške stranke dr. Pirnatovih narodnih demokratov — na katerega po vsej verjetnosti zato, da bo potem lažje opletati s se ve kakšno usmeritvijo, Dolenjskega lista niso vabili
—	je Lojze Zupančič, koordinator Narodno demokratske stranke za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje ter poslanec v novomeškem parlamentu, v stilu svojega strankarskega šefa izjavil (kot piše v Delu), da so narodni demokrati za kombiniran večinsko proporcionalni volilni sistem, ker številne stranke ne omogočajo stabilne vlade. Bog nas obvaruj ugotovitve, da največjo stabilnost jamči enostrankarstvo ali vsaj v večini stvari enaka usmeritev morebitnih več strank.
IZNAJDLJIVOST — Časi, ko vse več ljudi tone v vse hujšo revščino, so idealni za iznajdljive. Krožijo razne verige sreče, za katere je pač znano, da prinesejo srečo oz. zaslužek le manjšemu delu začetnikov verige, pa tudi časopisni oglasi, ki ponujajo bajne zaslužke, če plačate določeno vsoto za nasvet
—	potem vam pošljejo na primer izredno slabo fotokopijo nasvetov, kako gojiti šampinjone, s katero seveda nimate kaj početi — niso nobena redkost. Pred dnevi je na naslov enega od Novomeščanov prišlo pisanje, s katerim da iščejo sodelavce za lahko in devizno skrajno donosno delo na domu. Ni se sicer spomnil, da bi karkoli naročal, a prevladala je radovednost. Ko je plačal 257 tolarjev, seje lahko seznanil z vsebino kuverte. Če se bo odločil plačati še 27 dolarjev, mu pisanje obljublja vključitev v računalnik in seznam zanesljivih podjetij, prek katerih naj bi zaslužil bajne vsote oz. dolar od vsake kuverte, ki jo bo odposlal. S čim? Kdo bi vedel! Novomeščan sicer ni take sorte, da bi mu denar smrdel, a misli, daje bilo 257 tolarjev za plačilo njegove radovednosti kar dovolj.
Ena gospa je rekla, da je vse potihnilo o gradnji dolenjske avto ceste proti Bregani. Gostje iz Ljubljane zamud na razne sestanke tudi ne opravičujejo več s prometom na »do-lenjki«, ampak na primer s problemom parkiranja, ki je seveda lokalna stvar.
MIRNOPEČANI Z »AGATO« TUDI V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Mirnopečani uspešno nastopajo s komedijo »Dobrodošla, miss Agata« po dolenjskih in belokranjskih odrih. V ponedeljek, 9. marca, bodo s tem delom gostovali tudi v Novem mestu. Predstava v Domu kulture, kjer bodo nastopili, se bo začela ob 19.30.
PESNIŠKI MARATON
NOVO MESTO — Zveza kulturnih organizacij Novo mesto tudi letos prireja skupaj s svojim odborom za literarno dejavnost pesniški maraton. Prireditev bo danes, v četrtek, 5. marca, ob 20. uri v klubu Doma kulture, k sodelovanju in na nastop pa so vabljeni znani in neznani, mladi in manj mladi besedni ustvarjalci iz vse novomeške občine.
PRODAJNA RAZSTAVA OKRASNE KERAMIKE
NOVO MESTO — V Krkini galeriji v Ločni so ta teden odprli razstavo keramike avtorjev Marte in Karla Pavlina iz Grožnjar.a v hrvaški Istri. Predmeti, ki bodo na ogled do konca prihodnjega tedna, so naprodaj. Informacije o cenah in drugem daje vratar.
DEPONIJA — Nategovanja o tem, kje naj bi bilo v črnomaljski občini odlagališče komunalnih odpadkov, se vlečejo kot zgodba o jari kači in steklem polžu. Največja tragedija je v tem, da bo otrok, ki seje rodil takrat, ko so Črnomaljci začeli polemizirati o novi lokaciji odlagališča smeti, kmalu zakorakal v osnovno šolo, medtem ko rešitev problema odlaganja črnomaljskih smeti še vedno shodila ni.
PREDAVANJE — Minister za drobno gospodarstvo Viktor Brezar, ki je obiskal belokranjske obrtnike in podjetnike, je najprej imel precej dolgo predavanje o tem, kaj vse bi počeli s češkoslovaškimi podjetniki, ki so jih povabili v Slovenijo, ajih zaradi volijev v njihovi državi ni bilo na obisk. OCit-no ni dojel, da Belokranjce muči vse kaj drugega kot to, kako se gredo gospodje z republike goste in gostitelje.
KONDIČIJA — Sicer pa so se ob poslušanju prej omenjenega gosta in njegovega strankarskega kolege Smuka mnogi belokranjski obrtniki in podjetniki spraševali, kaj sploh počnejo zraven. Nekateri pa so to vprašanje kar izpustili in preprosto odšli iz dvorane. Človek je imel občutek, da gre za sestanek na izpadanje, saj je ob vsakem vprašanju in odgovoru zapustil prizorišče kateri od udeležencev, do konca pa jih je vztrajala manj kot polovica na začetku prisotnih. Boljšo kondicijo v vztrajnosti so tokrat pokazali Črnomaljci.
Sprehod po Metliki
GOSPODARJENJE s stanova-
NJI ze ne more biti donosen posel, sicer 01 se za to delo gotovo potegovalo kate-ro od metliških podjetij, če bi šlo za zlato jamo, bi se za zadevo stepli zasebniki. 1 ako pa bo skrbelo za približno štiristo stanovanj podgursko podjetje, ki pa bo zaposlilo moč, do pred kratkim izgorevajočo na delovnem mestu bivše stanovanjske skupnosti. Lastnike stanovanj je malce strah, da se bo število zaposle-mh iz dneva v dan večalo, s tem pa tudi stroški. Zaenkrat je napovedan neizprosen boj administraciji, a krajanstvo je vajeno, da so besede eno, dejanja pa drugo.
KAR NEKAJ JIH JE PREPRIČANIH, da se mora znajti v tej rubriki direktor metliškega zavoda, človek, ki si J® o®! izplačati dokaj visok osebni dohodek mimo vseh sklepov in dogovorov. Sklep sicer obstaja, vendar ga je sprejel nelegalni organ, neke vrste ožji svet, ki deluje v zavodu poleg »pravega« sveta. Razreševanje zadeve spada v pristojnost metliškega izvršnega sveta, ki usklajuje plače zaposlenih v družbenih dejavnostih. Teh nekaj besed smo zapisali samo zato, da ne bi bila rubrika razglašena za strahopetno.
METLIŠKI ZELENI SO ZAPISALI v svoj program, da se bodo med dru-gim borili tudi za svobodno kopanje, čolnarjenje in ribaijenje v Kolpi. Kra-janstvo se zdaj sprašuje, kdo je tisti, ki bo ljudstvu prepovedal zgoraj naštete dejavnosti: slovenskavali hrvaška oblast? Morda pa celo obe. Če je tako, so besede o svobodi in demokraciji puhlice, če pa gre zgolj za natolcevanje, lahko Zelem mirne duše prečrtajo vrstico, ki govori o bojevanju.
Trebanjske iveri
PRITLEHNOST — Krivica boli, zato je povsem razumljivo, da se hočemo ljudje o tistem, kar nas pekli dostikrat zaupati dobremu prijatelju, sosedu ah celo znancu. Skratka, iščemo mož-n°st, da si olajšamo dušo. Je tako razmišljal tudi anonimnež, ki se je sicer podpisal s polnim imenom in priimkom, toda ne s svojim, ampak vaščana Brune vasi, ki ga že od novembra lani ni . med živimi? Bolje za njegov dušni mir in tistih, ki jih je prizadel, s tem, ko smo ob raziskovanju primera na terenu spoznali, kako pritlehna je srčna kultu-marsikoga med nami. Je lahko sploh kakšno opravičilo za tako početje, četudi bi šlo v resnici za morebitni strah Pred maščevalnostjo trebanjskih oblastnikov, ki naj ne bi pravično delili odškodnino po toči? Pismo anonimneža je namreč popoln strel v prazno tudi v vsebinskem pogledu.
GRB — Te dni naj bi tudi Trebanjci vendarle dobili svoj grb. Iztekel se je namreč razpis krajevne skupnosti za grb, predlogov pa je kar precej. Če bo strokovna komisija zadovoljna s ponudbo, je drugo vprašanje, vsekakor pa Jc dejstvo, da so morali Trebanjci, ker "'majo svojega grba, spremeniti prvotni Skjep svoje vlade in priporočilo republiški, da naj bi tiste občine, ki nimajo svojega grba, na registrskih tablicah svojih jeklenih konjičkov uporabljale grb Republike Slovenije. Vsaj začasno se bodo Trebanjci morali zadovoljiti z novomeškim »Rudlnom«. Za Trebani-ce, zagrizene lokalpatriote, je velika sreča vsaj to, da Kovinska industrija Ig ni kos naročilom, in se bodo še nekaj čas vozili kar s starimi tablicami. Ta čas pa bodo menda ja spacali svoj grb?
UTRUJENOST? — Od začetka te-gamesecaje spremenjen delovni čas na °bčini. Menda ne zaradi spomladanske utrujenosti uslužbencev.

Resno o »neresnem« osnutku
Občinski proračun
METLIKA — Čeprav je občinski izvršni svet zapisal, da ni moč predložiti »resnejšega« osnutka občinskega proračuna za letošnje leto, ker tudi v republiški skupščini še ni sprejet osnutek proračuna, so imeli metliški delegati precej pripomb in predlogov na proračun. Po dolgi razpravi so se odločili, da morajo sestavljala proračuna upoštevati, da bo dovolj denaija za normalno življenje obveznega programa v občini, da morejo nameniti več denaija strankam in posvetiti večjo pozornost vodo-oskrbi; pri pokrivanju materialnih stroškov policijske postaje naj poiščejo vire denarja izven proračuna. Doslej nenačrtovane naložbe naj obravnavajo programsko in s prednostmi, določenimi na skupščini, denar zanje pa iščejo tudi izven proračuna in občine.
Delegati so nizali predvsem pripombe na račun porabnikov zunaj občine, ki so jim po njihovem mnenju v proračunu namenili veliko denaija, medtem ko ga za nekatere iz občine ne bo dovolj niti za preživetje. Tako so premalo denaija namenili za požarno varnost, zdravstveno varstvo, šolstvo. Slednje je zadnja leta malo vlagalo v opremo, zato bi moralo imeti letos izobraževanje prednost.
S Komunale pa je bilo slišati, da so nekatere postavke v proračunu močno zamegljeno. Takšen primer so tudi sredstva za komunalno rabo, kjer je vprašanje, če so predvideli probleme z zajetji metliškega vodovoda na Hrvaškem. Kaj lahko se namreč zgodi, da bo ves hribovski predel občine ostal brez vode, vzdrževalci s Komunale pa se gredo že sedaj ilegalce, skrivače, da lahko pridejo do »svojega« zajetja pitne vode na Hrvaškem.
M.B.-J.
SPREMENJENI IMENI OSNOVNIH ŠOL
METLIKA — Medtem ko so na svetih metliške in podzemeljske osnovne šole že sprejeli odločitev, da se šoli po novem imenujeta le po krajih sedežev, so bila mnenja delegatov v skupščini o tem deljena. Skupščina je šoli sicer poimenovala in zato odloča tudi o spremembi imen. Medtem ko so nekateri delegati menili, da imeni šol — metliška se je imenovala po 15. SNOUB-belokranjski, podzemeljska pa po inž. Janezu Marentiču — nista sporni, pa je bilo mnenje drugih, da zlasti za metliško velja, da ime vojaške formacije ni najbolj primerno. Ob glasovanju se je velika večina delegatov odločila za spremembi imen obeh šol, prav tako pa so sprejeli tudi predloge odlokov o ustanovitvi javnih zavodov OS Podzemelj in Metlika ter otroškega vrtca Metlika in dali soglasje k statutom vseh treh zavodov.
Razkorak med stroko in krajani
Novo odlagališče odpadkov v rudniški kadunji? — Strokovnjaki so za, krajani od-_____ločno proti — Velika časovna stiska — Kaj bo z Vranoviči?
ČRNOMELJ — Na javnih razpravah o novi črnomaljski deponiji komunalnih odpadkov v rudniški kadunji, ki so bile decembra lani v KS Dobiiče-Kanižarica, Črnomelj in Dragatuš, so bili prebivalci odločno proti sprejetju predlagane lokacije. Veliko je k temu pripomoglo nezaupanje ljudi zaradi slabih izkušenj v preteklosti.
Vse pripombe krajanov je znova dobil v presojo Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora, ki je ponovno ugotovil, da je predlagana lokacija v rudniški kadunji iz najpomembnejšega, torej geološkega vidika, najprimernejša. Le tam je po njihovem mnenju moč zagotoviti največjo varnost pred morebitnim onesnaženjem
ter vzpostaviti sistem nadzora. Utemeljene pripombe glede dovozne ceste, ki naj bi vodila mimo vrtca, šol in stanovanjskega naselja, po mnenju inštituta ne zmanjšujejo primernosti lokacije, saj je moč urediti drugi dostop do deponije.
Kakor koli se bo v črnomaljski občini razpletlo glede novega odlaga-
Načrt za rešitev Belta
Pripravili razvojno-sanacijski program — Pričakuje-jo pomoč — Kratkovidna zamrznitev štipendij
VINOTEKA ČRIČEK IN TRGOVINA GORCA
TREBNJE — Gostinsko in trgovsko podjetje Hom, d.o.o., Šentrupert, ki je specializirano za vinogradništvo in kletarstvo, bo jutri, 6. marca, ob 13. uri odprlo na Baragovem trgu v Trebnjem kletarsko-vinogradniško trgovino Čriček in vinoteko Gorca. Trgovina bo založena z drobnimi vinogradniškimi pripomočki, predvsem pa s pestro izbiro enoloških sredstev, od kvasovk, penta-gela in aktivnega oglja do tekočega žvepla itd.
GREGORJEV SEJEM NA VESELI GORI
ŠENTRUPERT — Krajevna skupnost in turistično društvo iz Šentruperta vabita na tradicionalni Gregorjev sejem na Veseli gori, ki bo v soboto, 14. marca. Na sejem so vabljeni prodajalci in kupci konj, goveje živine, kramarskega blaga, izdelkov domače obrti, semen in sadik.
BELOKRANJICAM
ČRNOMELJ — V črnomaljskem kulturnem domu se bosta v soboto, 7. marca, zvečer zvrstili ena za drugo dve prireditvi. Ob 18. uri bodo odprli razstavo raziskav pri Stoničevem gradu :opravil jih je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta), ob 19. uri pa bo pevski koncert z naslovom Šopek Belokranjicam, ki ga bosta izvajala domači moški pevski zbor Belt in mešani pevski zbor Zvon iz Šmartnega pri Litiji.
KOMISIJA ZA STANOVANJSKE ZADEVE
TREBNJE — Andreja Osolnik, Ivica Bandelj in Jože Klemenčič s trebanjske občine, Marija Koželj iz Centra za socialno delo in Anica Bilbija iz Zdravstvenega doma, ki jih je trebanjski izvršni svet imenoval v komisijo za stanovanjske zadeve, ne bodo imeli lahkega dela.
ČRNOMELJ — V Beltu so, potem ko je zabredel v precejšnje težave, pripravili razvojno-sanacijski program, s pomočjo katerega bi zagotovili možnosti za nadaljnje poslovanje.
V zadnjih treh letih se je v Beltu zmanjševala proizvodnja, zmogljivosti so bile vse bolj nezasedene, padala je povprečna prodajna cena njihovih izdelkov v DEM, s tem pa tudi prihodek v DEM na zaposlenega, povečevale so se izgube, medtem ko seje zaposlenost zmanjševala počasneje kot obseg proizvodnje. V Beltu pa hkrati ugotavljajo, da bi v letošnjem letu lahko poslovali brez izgub, če bi zmanjšali stroške, število zaposlenih in finančne obveznosti. Če želijo uresničiti proizvodnjo potrebujejo denar za dokončanje naložb iz preteklih let, zamenjavo merilne tehnike in odpravo ozkih grl v proizvodnji. To so kratkoročni investicijski posegi. Dolgoročna razvojna strategija pa sloni na prestrukturiranju sedanjega proizvodnega programa, ki je preobsežen. Usmerili naj bi se predvsem na izdelovanje ulitkov manjše teže in zahtevnejše kvalitete. Sicer pa si bodo prizadevali za
pridobitev mednarodnega certifikata in za računalniško podprt informacijsko-proizvodni program. Priprava Beltove-
• Lanskega septembra so v Beltu zamrznili štipendijske pogodbe in od takrat ne izplačujejo štipendij. Štipendijske obveznosti podjetja so takrat znašale 400.000 tolaijev na mesec, vendar so marsikdaj komaj zbrali denar za plače, za štipendije pa ga je zmanjkalo. V Beltu zanikajo, da so štipendije povsem ukinili, in trdijo, da so le zmanjšali obseg štipendij in da za deficitarne kadre, kot so metalurgi, ekonomisti in elektroniki, ostajajo še naprej. Izplačevati jih bodo začeli, ko bodo za to možnosti, kdo jih bo dobil, pa se še niso dokončno odločili. Na izvršnem svetu so menili, da je glede na to, da strokovnjaki iz Belta odhajajo, zamrznitev štipendij kratkovidna poteza.
ga programa je precej slonela na dogovorih s Cimosom, za katerega naj bi namenili 80 odst. proizvodnje.
M.B.-J.
Veliko »žuljev« z Mestnega trga
Ljudje nezadovoljni zaradi parkiranja, kioska, neurejenega starega mestnega je-______dra in umazanije — Pojasnila predsednika izvršnega sveta
METLIKA — Prebivalci enega od treh metliških trgov v starem mestnem jedru, Mestnega trga, se že nekaj časa razburjajo zaradi vsega, kar se dogaja okrog njih. Pretekli teden so se znova sestali skupaj z lastniki tamkajšnjih lokalov z željo, da so njihovi problemi obelodanjeni tudi v časopisu, saj pravijo, da jih na občini nihče več ne jemlje resno.
Pred letom dni so delegati v skupš- Tisto, kar prebivalce in lastnike ločini sprejeli odlok o prepovedi parki- kalov najbolj jezi, pa so že od lanske ranja avtomobilov na Mestnem trgu jeseni razkopani in razriti vsi trije med 20. in 6. uro, a ga ne spoštujejo metliški trgi pa še kakšna ulica zra-
niti tisti, ki so ga sprejemali. Zato prebivalce zanima, kdo bdi nad izvajanjem odloka in zakaj tega ne počne. Drugi problem je zasebni kiosk na Mestnem trgu, prav nasproti občinske stavbe, kije zaprt že od lanskega poletja, pa ga nihče ne odstrani. Na Mestni trg je letošnjo zimo pozabila tudi zimska služba.
ven. »Čeprav je bilo rečeno, da bo asfalt že pred lanskim božičem, se še sedaj kopljemo v prahu ali blatu, odvisno od vremena. Zgovoren dokaz, kakšna je cesta, pa je že to, da se predsednik občinskega izvršnega sveta vozi v službo z džipom. Ljudje se trgov izogibajo, zato je v lokalih precej manjši promet. In ko smo želeli
Kmetijski davek le za peterico
Trebanjski davkarji opozarjajo na posebne olajšave — Podatki še pridejo
TREBNJE — Lani je v trebanjski občini plačalo davek od kmetijstva (akontacijo dohodnine) samo 5 zavezancev, to so bili tisti, ki so presegali 61.032 tolarjev katastrskega dohodka za leto 1991. Vsi ostali zavezanci pa-bodo od katastrskega dohodka plačali dohodnino za leto 1991 v letošnjem letu.
Zavezanci morajo med letom uveljavljati znižanje katastrskega dohodka pri davku od kmetijske dejavnosti tako, da najpozneje do 31. maja vložijo prošnjo za znižanje in ji priložijo račune za nabavljeno kmetijsko mehanizacijo in za sredstva, ki sojih vložili v graditev in preureditev gospodarskih poslopij. Na trebanjski upravi za družbene prihodke poudarjajo, da bodo med letom, na primer za leto 1992, upoštevali le tiste prošnje, ki bodo vložene do 31. maja. Prošnje, vložene po tem datumu, bodo upoštevali šele pri odmeri v naslednjem letu. Zavezancem, ki jim je kmetijstvo edini vir dohodka, se prizna posebna olajšava za vzdrževane družinske člane, tudi za vse člane gospodinjstva, ki sodelujejo pri doseganju dohodka iz kmetijstva in jim je to edini vir dohodkov, pod pogojem, da zakonec nima drugih lastnih dohodkov.
Omenimo naj še, da bodo posebne
olajšave deležni zavezanci zemljišč, na katerih je bil donos manjši zaradi naravnih nesreč, rastlinskih bolezni in škodljivcev, in sicer če znaša skupno zmanjšanje katastrskega dohodka v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom zavezanca v enem koledarskem letu več kot 20 odst. Tedaj se katastrski dohodek zmanjša za znesek, ki ustreza ugotovljenem odstotku. Pogoj pa je, da škodo oceni posebna cenilna komisija, ki jo imenuje občinski izvršni svet.
Pa še to: vsem zavezancem oz. lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč bo trebanjska davkarija te dni pismeno posredovala podatke o višini katastrskega dohodka za leto 1991 in o višini plačanih prispevkov. Te podatke bodo prejemniki vpisali v davčno napoved za odmero dohodnine za leto 1991 in jo posredovali do konca marca občinski upravi.
PRIZNANJA - Ob I. marcu - mednarodnem dnevu civilne zaščite (CZ) sta pretekli petek v Trebnjem predsednik vlade Jože Rebolj in poveljnik občinskega štaba CZ Lojze Ratajc podelila zaslužnim posameznikom visoka republiška priznanja CZ. Naj višje priznanje, plaketo, je prejel živinozdravnik iz Trebnjega Ivan Vraničar (na sliki levo), ki se je posebej izkazal v lanski vojni na Medvedjeku; zlate znake so dobili Anton Bajc, Franc Gorenc, Pavlina Hrovat in Dušan Mežnaršič, srebrne znake Milena Gec, Silvester Prašnikar in Tone Povhe, bronaste znake pa Bojan Bukovec, Sonja Mežan in Marjan Slak. (Foto: P. Perc)
lišča odpadkov, je že sedaj očitno, da bodo najbolj v stiski zaradi časa. Na sedanji deponiji v Vranovičih bo namreč moč odlagati odpadke le do leta 1993 — tako je bilo vsaj zagotovljeno takrat, ko so vaščani bližnjih vasi dopustili, da se odlagališče razširi — čeprav sedaj odgovorni ugotavljajo, daje na razšiijeni deponiji moč odlagati odpadke vsaj še deset let. Vprašanje pa je, če bodo ti krajani tokrat znova popustili in še dovolili odvažati smeti na odlagališče, ki je že dobro desetletje »začasno«.
Predvsem pa čudi, da so takrat odgovorni pristali na odločitev o odlaganju odpadkov pri Vranovičih za tako kratek čas. So morda mislili, da bo nova deponija urejena v letu ali dveh? Sedaj pa vedo povedati, da v razvitem svetu, kjer je urejena zakonodaja in imajo dovolj denaija — vsega tega pa pri nas ni — potrebujejo za ureditev deponije 7 do 10 let. Ze samo pridobivanje zemljišč v rudniški kadunji bi lahko trajalo nekaj let, da o zagotovitvi dveh milijonov mark za zgraditev prve faze ter prav toliko za končanje naložbe niti ne omenjamo. Res pa je tudi, da ob tako velikem razkoraku med krajani in stroko, kot je sedaj, projekta nove deponije sploh ne bo moč uresničiti na normalen način.
M. BEZEK-JAKŠE
sami pripraviti čistilno akcijo, na katero smo kot sosede povabili tudi občinske može, so dan pred akcijo prišli komunalci, ki naj bi trg pometli, a je bil učinek zaradi množice parkiranih avtomobilov kaj klavrn. Svinjarije se s tem nismo prav nič znebili,« so se razburjali ljudje z Mestnega trga. »Drugod po svetu so stara mestna jedra biseri krajev, pri nas pa imajo do njih tako mačehovski odnos. Zato se ljudje izseljujejo iz starega dela mesta. Mejni prehod v Metliki so
• Ko smo iskali odgovore na zastavljena vprašanja ljudi z Mestnega trga, je predsednik občinskega izvršnega sveta Jože Matekovič pojasnil, da uresničevanje odloka o prepovedi parkiranja nadzorujejo inšpektorji in policisti. Za odstranitev kioska nasproti občinske stavbe bo moral dati nalog upravni organ, ker ga lastnik ni odstranil sam. Kar pa se tiče asfaltiranja starega mestnega jedra, je Matekovič povedal, daje denar za asfaltiranje zagotovljen, s Cestnim podjetjem pa je dogovoijeno, da bodo, ko bo začela znova obratovati asfaltna baza, prvi na vrsti Metličani.
lahko zgradili v nekaj dneh, trgov pa ne morejo urediti v pol leta,« so potarnali ljudje, ki pričakujejo tudi odgovor odgovornih.
M. BEZEK-JAKSE
SODELUJEJO TUDI S SRBSKIMI PODJETJI
ŠTEFAN — Podjetje IST, d.o,o., ki ga vodi direktor Jože Vencelj iz Štefana, se ukvarja z veletrgovino, izvozom in uvozom. Pogodbeno sodeluje z več slovenskimi podjetji, zlasti s črnuško Elmo, Elektromaterialom Izlake in trboveljsko Mehaniko, pa tudi s podjetji iz Srbije, Makedonije in Hrvatske. Letos se dogovarjajo tudi o sodelovanju z italijansko firmo Best. Trebanjska vlada je oddala podjetju IST v najem prostor v stanovanjskem bloku na Gubčevi cesti, ker meni, da gre za obetavno podjetje.
Ducat dacarjev zaposlenih z dohodnino
12.500 napovedi!
TREBNJE — »V trebanjski občini pričakujemo do konca marca, ko je zadnji rok za oddajo izpolnjenih obrazcev napovedi za odmero dohodnine za leto 1991, okrog 12.500 davčnih napovedi. Da bi bili kos tako izjemno povečanemu obsegu dela, smo se v upravi za družbene prihodke organizirali tako, da bomo sprejemali napovedi do srede marca v običajnem delovnem času, od 16. do 31. marca pa od 8. do 18. ure. Delali bomo tudi ob sobotah, 21. in 28., marca ter ob nedeljah, 22. in 29. marca, od 8. do 12. ure. Vseeno pa bi prosil, da zavezanci pohitijo z napovedmi,« je povedal direktor trebanjske davkarije Franc Kravcar.
»JU
Franc Kravcar
Za obsežno opravilo so se temeljito pripravili, angažirali 12 delavcev, svoje delo pa v dobršni meri usklajujejo z drugimi dolenjskimi davkaiji. Kravcar pravi, da pričakuje, da ljudje v resnici ne bodo odlašali z oddajo napovedi, saj s tem ne bi prav nič pridobili. Eden izmed družinskih članov pa lahko seveda prinese napovedi za vse člane skupnega gospodinjstva. Naj spomnimo, daje za tistega, ki do 31. marca ne bo vložil napovedi, zagrožena kazen najmanj v višini 25.000 tolarjev, najmanj 200 tisočakov kazni pa bo plačal tisti, ki bi napovedal manjšo davčno osnovo od dejanske.
O nekaterih podrobnostih smo pisali v prejšnji številki na 2. strani. Trebanjcem velja le še napotek, da lahko kupijo obrazce napovedi za odmero dohodnine za leto 1991 v knjigarni Državne založbe. Fotokopije teh obrazcev niso veljavne. Izpolniti pa jih je treba skrbno in natančno.
P. P.
Delavci vodstvu ne zaupajo več
V Evrotransu so za sanacijo podjetja vsi, vendar z mnogimi pomisleki
RIBNICA — Čeprav so se Evrotransovi delavci že v začetku novembra lani odločili za sanacijo podjetja, so na zahtevo vodstva podjetja o tem ponovno razpravljali na seji delavskega sveta 28. februarja. Vzrok za takšno zahtevo vodstva so različne govorice in dvomi, ki porajajo med delavci nezaupanje v vodstvo podjetja, ki že od sredine decembra lani izvaja sanacijske ukrepe brez izdelanega sanacijskega programa.
V zapisniku z novembrske seje delavskega sveta je po zatrjevanju v.d. direktorja Zmaga Zaletela le zaradi napake zapisničarke navedeno, da je delavski svet sprejel sanacijski program. Kljub temu pa je ravno to sprožilo med delavci, ki so imeli s prejšnjim vodstvom zelo slabe izkušnje, plaz nezaupanja do novega vodstva. Tako se delavci enote Evrotransa v Medvodah, kjer že leto dni praktično ni dela, bojijo, da bodo vsi opredeljeni kot trajni presežki delavcev. Zagotovila v.d. direktoija, da delavcev ne bodo odpuščali, niso odgnala strahu delavcev te enote, ki sami ne morejo odločati o svoji usodi, zato pa zahtevajo vsaj sanacijski program, da bo vodstvo enoto v Medvodah prodalo najboljšemu ponudniku, ne glede na to, ali bo ta delavcem te enote nudil zaposlitev ali ne.
Tudi ostali delavci Evrotransa se bojijo za svoje delo, saj 19 vozil, kolikor jih še imajo v uporabi od skupno preko 100 vozil, kolikor jih imajo še vedno v lasti, ne bo zagotavljalo zaposlitve za vse (približno 190) delavce. To je dejstvo, ki se ga vsi zavedajo in ga tudi vodstvo priznava, le da delavci ne veijamejo obljubam vodstva, da bo problem moč razrešiti brez odpuščanja zaposlenih.
Predsednik sindikata Neodvisnost v Evrotransu, Stane Strupi, se z vodstvom podjetja ne strinja že v oceni
PRIZNANJA CIVILNE ZAŠČITE
RIBNICA — Ob prvem marcu, ki so ga članice Mednarodne organizacije civilne zaščite pred dvema letoma določile za svetovni dan civilne zaščite, v prihodnje pa naj bi bil to tudi dan civilne zaščite v naši republiki, so na priložnostnih svečanostih tako v republiki, občinah kot drugih skupnostih širom po Sloveniji podeljevali priznanja republiškega štaba za civilno zaščito. V Ribnici bo podelitev teh priznanj jutri v prostorih občinske skupščine, podelil pa jih bo ribniški župan France Mihelič. Plaketo civilne zaščite bosta prejela Zdravstveni dom dr. Janeza Oražna iz Ribnice in občinska gasilska zveza Ribnica, zlati znak civilne zaščite pa poveljnik občinske gasilske zveze Anton Adamič, vsi zaradi izkazane pripravljenosti in usposobljenosti v času vojne v Sloveniji.
vzrokov za sedanje slabo stanje podjetja. Prepričanje, daje na to vplivala tudi prodaja vozil, v.d. direktor Zaletel pa trdi, da večina rabo-kupnih pogodb za podjetje ni bilo škodljivih in da so z njimi iztržili celo več, kot bi dobili z direktno prodajo. Pri tem ne zanika osebne odgovornosti bivših vodilnih delavcev podjetja, vendar tudi sam vidi rešitev podjetja v dezin-vestiranju oz. prodaji.
Sanacijski program, ki ga pripravlja Poslovni servis, bo po zagotovilih v.d. direktoija temeljil na oceni realnega stanja in pogojev poslovanja,
NEZAUPANJE— V.d. direktor Evrotransa Zmago Zaletel je na seji dejal, da sicer razume nezaupljivost delavcev do vodstva, da pa zato prihaja do tega, da mu drugi (upniki1) zaupajo bolj kot Evrotransovi delavci
temu pa se bo prilagajala tudi organizacijska struktura podjetja. Poudaril je, da ne gre za nikakršno zavajanje delavcev in da bo sanacijski program sprejemal tudi izvršni svet. Zato je na
KANALA A NE BO!
RIBNICA — Krajani Ribnice in Dolenje vasi, ki so upali, da bodo lahko namesto koprskega programa spremljali program kanala A, so v vseh dolgih mesecih pogovora z vodstvom RTV Slovenije — Oddajniki in zveze, upali zaman. Oddajniki in zveze so pred kratkim res posredovali skupščini občine Ribnica novo ponudbo, ki pa se, žal, od predhodne v bistvu razlikuje le v popustu, ki ga priznajo ob takojšnjem plačilu že zahtevanega zneska 11.000 mark, ki bi ga morala občina plačati, poleg stroškov preglasitve, zgolj za vzdrževanje oddajniških naprav.
Poniževalno dokazovanje
Sevniški prenovitelji na pogovoru z osnovnošol-skimi učitelji — Spremembe naj bodo premišljene
SEVNICA — Učitelji morajo zadnje čase spet nastavljati hrbet za nove obremenitve, obeta pa se jim tudi zakonodaja, kijih dostikrat postavlja v slepo ulico in na stranski tir. Zato seje vodstvo sevniške SDP odločilo, da povabi osnovnošolske učitelje iz sevniške občine na pogovor o teh in drugih zagatah.
Učitelji so menih, da je skrajno poniževalno, da morajo nenehno dokazovati, da delajo dovolj in preveč. »Kar naprej se sprašujemo, kdaj bomo vsaj približno vedeli, kaj moramo narediti za plačo, imamo dopust ali počitnice, smo delali dovolj ali preveč. Vemo, da ni mogoče normativov izdelati do minute, sedanja rešitev pa je res čudno poenostavljena. Po nepotrebnem razburja duhove, vodi do stavk in bojkotov, škoduje učiteljem, učencem in družbi. Ne bi mogli sprememb prej na različnih šolah preizkusiti? Je res potrebno novosti izvajati čez noč:
22-urno učno obveznost med počitnicami, ko so bili načrti in urniki za novo šolsko leto praktično že napravljeni, eksterno preverjanje brez vsakega splošno znanega načrtovanja? Ko primerjamo naš šolski sistem s tistimi v zahodni Evropi, ne jemljimo od tujih samo tisto, kar nam trenutno ustreza, upoštevajmo tudi nekatere ugodnosti,« pripoveduje prof. Romana Ivačič.
Romana Ivačič
Sevniški učitelji ugotavljajo, da porabijo vse več časa za pripravo na pouk, veliko tudi za pripravo učne tehnologije. Močno dvomijo o tem, da je srednješolski profesor bolj obremenjen z delom, da mu družba priznava pravico do 20-urne tedenske učne obveznosti, osnovnošolski učitelj pa bi moral opraviti 22 učnih ur na teden. Pri tem je na srednji šoli populacija dijakov veliko bolj homogena, osnovna šola pa je obvezna za vse in je potrebno učence veliko bolj motivirati in se jim posvečati. Strinjajo se, da bi morali delo na šoli tako razporediti, da ne bi bilo nadur. Če pa je kdo prisiljen sprejeti dodatne obveznosti, naj bo za to tudi ustrezno plačan.
P. P.
seji, ki je bila skoraj v celoti izredno burna, ostro obsodil grožnje in pritiske na g. Mura, ki pripravlja sanacijski program. Po razpravi ob potrditvi zaključnega računa za preteklo leto so člani delavskega sveta ponovno izrazili svojo odločenost za saniranje podjetja.
M. LESKOVŠEK-SVETE
POVRAČILA VOJNE ŠKODE
KOČEVJE — V Kočevju so že dobili plačano vso prijavljeno direktno vojno škodo, sedaj pa od pristojnega republiškega ministrstva prihaja tudi denar za posredno vojno škodo, ki jo je utrpelo tako družbeno kot zasebno kmetijstvo pa tudi drugi. Ker bo denar menda prišel že v kratkem in bo okoli milijon tolarjev potrebno razdeliti na podlagi prijavljenih podatkov oškodovancem, je kočevski izvršni svet imenoval tričlansko komisijo, ki bo ta denar razdelila. Gre za povračilo škode, ki sojo tako zasebniki kot podjetja utrpeli zaradi vpoklicev ljudi na vojaške vaje, odvzema vozil za potrebe teritorialne obrambe in podobno.
RAZSTAVA DEL ZMAGA POŠEGA
RIBNICA — Jutri ob 19. uri bo v prostorih Galerije v Miklovi hiši v Ribnici otvoritev razstave kiparskih del. Kipe bo razstavil akademski kipar Zmago Pošega, na otvoritvi pa jih bo občinstvu predstavil umetnostni zgodovinar in direktor Moderne galerije Ljubljana dr. Jure Mikuž.
Šola ali odpad?
Stara (Bračičeva) šola ima neprimerno kuhi-njo, dotrajale pode...
KOČEVJE — V poraznem stanju je z ozirom na sanitarno-tehnične normative stavba B osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje na Reški cesti 3 v Kočevju. To je ugotovil sanitarni inšpektor Predrag Petrovič ob nedavnem ogledu te šole. Ukrepal je tako:
Takoj je prepovedal pripravo kosil za učence, ker kuhinja nima niti najmanjših higienskih, sanitarnih ali tehničnih pogojev za pripravo kosil. Do nadaljnjega bodo sem vozili kosila iz stavbe A te osnovne šole na Trgu Zbora odposlancev 28. Kosila bodo tu lahko razdeljevali. Pripravljati pa smejo v kuhinji le preprosta jedila.
Do 31. avgusta letos je treba zamenjati talne površine v oddelkih 1. in 2. razreda v L nadstropju, po predpisih urediti osvetlitev v vseh prostorih šole, temeljito prebeliti vse prostore, zamenjati talne površine na vseh hodnikih itd. Vsi ti ukrepi veljajo tudi za telovadnico, ki za nameček nima niti slačilnic za učence in se ti slačijo in oblačijo kar v svojih matičnih učilnicah. Če te pomanjkljivosti ne bodo odpravljene do začetka prihodnjega šolskega leta, bo sanitarna inšpekcija izdala odločbo o prepovedi pouka.
Na nedavni občinski seji so razpravljali o tem in sklenili, da bodo za te namene zagotovili 4 milijone SLT, in tudi že izbirajo izvajalca del. Sklenili so še, naj bi začeli v bližnji prihodnosti graditi novo šolo.
J. PRIMC
Od svinjske farme do antraksa
Zeleni o ekoloških težavah v občini Kočevje
KOČEVJE — Sestanka Zelenih v Kočevju, kije bil minuli četrtek, seje udeležil tudi namestnik ministra za var-
stvo okolja in urejanje prostora mag. Mitja Bricelj. Ko so razpravljali o svinjski farmi, so ugotovili, da kočevska
ŠE JE ČAS ZA IZGNANCE
SEVNICA — V Sevnici so 27. februarja ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije. Predseduje mu Simona Jakš, člani pa so še Jože Bogovič, Ivan Dober-šek, Jože Jeke in Milena Krajnc. Ti dajejo podrobnejše informacije izgnanim v nemška taborišča, v Srbijo, Bosno, na Hrvaško, tistim, ki so pobegnili pred izgnanstvom ali pa če so bili med 2. svetovno vojno kot otroci ukradeni slovenskim staršem. Poudarjajo, da bo sevniška organizacija pokrila celotno območje krajevnih skupnosti na levem bregu Save od Loke, Zabukovja do Blance in daje še čas, da izgnanci izpolnijo pristopne izjave, ki jih dobijo na sedežih krajevnih uradov oz. krajevnih skupnosti, v Sevnici pa na matičnem uradu.
občina tako velike ne potrebuje in daje treba sprejeti ustrezen zakon o takih farmah, da bo na osnovi tega lahko inšpekcija ukrepala.
Divjih odlagališč je v občini ogromno. Sedanje osrednje odlagališče je na neprimernem prostoru in še polno bo kmalu. Akcija za določitev lokacije in gradnjo novega odlagališča (medobčinskega?) pa je zaspala. Posebno nevšečni so odpadki, ki nastajajo v podjetjih Melamin (kemična tovarna) in Tekstilana.
Preverke pitne vode so pokazale, da Hydrovod oskrbuje prebivalce z vodo, ki bakteriološko ustreza normativom.
V tekoče vode prihaja občasno do nekontroliranih škodljivih izlivov, ki imajo za posledicp tudi pogin rib. Ne le Rinža, tudi Kolpa je včasih onesnažena in ima občasno preveč nitritov, kalija in natrija. Zaradi nove male elektrarne na mejni rekli Čabranke občasno in tudi v daljšem obdobju v delu struge od zajetja (za potrebe elektrarne) pa do elektrarne sploh ni pretoka vode, kar ogroža ribe.
Sklenjeno je bilo še, daje treba končno le raziskati in javno objaviti vse v zvezi z boleznijo antraks, ki je bila že pred desetletji z ostanki živali pripeljana in zakopana nekje na območju občine. Za to so zadolžili ministrstvo za varstvo okolja.
J. PRIMC
Slabo delo upravnih organov
Predsednik zahteval dopolnitev poročil
KOČEVJE — Na seji kočevskega izvršnega sveta v četrtek, 27. februarja, je predsednik izvršnega sveta Alojz Petek povedal, da z večino poročil o delu občinskih upravnih organov ni zadovoljen. Iz poročil ni razvidno, kaj občinski upravni organi sploh delajo, zato je zahteval od tistih, ki so napisali pomanjkljiva poročila, pri čemer pa jih ni hotel imenovati, naj mu dostavijo dopolnitev poročil.
Sestavljalci poročil po mnenju predsednika izvršnega sveta niso upoštevali predvidene reorganizacije upravnih služb, še manj pa uresničevanje zahtev občinske skupščine po zmanjševanju zaposlenih v upravi. Znano je namreč, da se je obseg nekaterih del bistveno zmanjšal, medtem ko seje drugih povečal. Tako, denimo, občina verjetno ne bo potrebovala gradbenega referenta, ki bi se ukvarjal izključno z izdajo gradbenih dovoljenj, saj je bilo v preteklem letu izdanih le 45 gradbenih dovoljenj, njihovo število pa se bo v letošnjem letu verjetno še zmanjšalo. Število zadev s področja varstva okolja pa se bo po vsej veijetnosti povečalo.
V razpravi je bilo po mnenju razprav-ljalcev kar nekoliko preveč besedi namenjenih problemom Geodetske uprave, kije bila deležna tudi graje. Največ kritik pa je bilo izrečenih o delu inšpekcijskih služb, tako zaradi prepočasnega in neučinkovitega ukrepanja v primeru bivše kočevske gimnazije kot Mačkovca, s katerim se ukvarjajo že od lanskega aprila, pa ni še nič narejenega. O prodaji kmetijskih zemljišč in skladu kmetijskih zemljišč, ki določa pogoje prodaje, s katerimi pa se izvršni svet ne strinja, bodo razpravljali na naslednji seji. Glede racionalizacije samega dela uprave, predvsem v tistih oddelkih, ki delajo z občani, so bili prisotni mnenja, da morajo načelniki oddelkov delovati samostojno, vendar v skladu s svojimi pooblastili.
M. LESKOVŠEK-SVETE
POKUŠNJA VIN IN KULINARIČNA RAZSTAVA V BOŠTANJU
SEVNICA, BOŠTANJ — Preteklo soboto je komisija Društva vinodgrad-nikov Dolenjske — podružnice Sevnica—Boštanj končala degustacijo 56 vzorcev vin letnika 1991. Predsednik komisije, enolog v Agrokombinatovi kleti v Leskovcu dipl. inž. Zdravko Mastnak, je zelo pohvalno spregovoril o kakovosti letošnjega pridelka, ki je boljši kot lanski. To se posebno pozna pri belih sortnih vinih (teh vzorcev je bilo ocenjenih natanko toliko kot rdečih — 28), saj je bila kar približno tretjina nadpovprečnih z ocenami nad 15,8; boljša nega in kletarjenje pa sta opazna tudi pri rdečih vinih. O tem se bodo lahko prepričali vsi, ki bodo prišli v soboto, 7. marca, ob 14. uri vTVD Partizan, kjer pripravljata omenjena podružnica vinogradnikov in sevniška občinska zveza kmečkih žensk prodajno razstavo domačih jedi in pokušnjo vin.
Namesto denarja — sprenevedanje
Sevničani hudo razočarani nad soinvestitorji savskih elektrarn, še posebej Smeltom
SEVNICA — Lani je investitor spodnjesavske verige, to pa so Savske elektrarne (SEL) oz. Smelt kot njihov pooblaščenec, posredno tudi ministrstvo za energetiko oz. država, »odigral zelo nepošteno vlogo. Odnos soinvestitorjev, posebno Smelta, je bil zavajajoč« je že nekajkrat javno povedal predsednik sevniške vlade Matjan Kurnik.
Ministrstvo za energetiko je Sevni-čanom obljubilo okrog 30 milijonov tolarjev za rešitev najbolj perečih lastninskih vprašanj in namesto da bi se posvetili predvsem pravnemu vidiku glede verige, se zdaj spet vrača vse na začetek. To pa prinaša omejitve v prostoru, kjer ljudje na svoji zemlji že skoraj dve leti (od sprejetja lokacijskega načrta za HE Boštanj) ne morejo nič delati. Kot pravi Kurnik so se o tem želeli pogovarjati z ministrom za okolje, g. Jazbinškom, vendar ga od maja lani zaman prosijo za pogovor.
Tudi katastrofalne poplave novembra 1 990 so pokazale, da so glede poplavne ogroženosti nove »črne točke« kar številne in bi bilo treba vsaj okoli izliva Mirne v Savo razmiš-
ljati, kako čim prej zavarovati Dolenji Boštanj z nasipom. Poslej je denar za odpravo posledic še nekako našel, nič pa ni bilo narejenega, da se ne bi soočili s ponovno ujmo nepripravljeni.
Na Smelt pa sc Sevničani zlasti jezijo, ker so se še lani konec maja dogovorili, da ne bodo nadaljevali gradnje hotelskega-trgovskega centra (HTC) oz. hotela, ampak daje treba izdelati nov investicijski program, da bo HTC postal poslovni center. Smelt je vsesekozi potrjeval, da bo podprl novo namembnost in finančno konstrukcijo, januarja letos pa je na dan privlekel povsem nove pogoje, kakor da so se poprej pogovarjali »s figo v žepu«. Glavni investitor HTC —- sev-niško gostinsko podjetje in izvajalec
del gradbeno podjetje Posavje sta ob pomoči občine pomalem še nadaljevala z nekterimi deli na HTC, ki mu bi radi še letos nadeli fasado, toda 21 milijonov tolarjev terjatev (ob koncu leta) do naslovov v beli Ljubljani je
• Investicijska namera Savskih elektrarn in posredno slovenske vlade še vedno povzroča vrsto neurejenih vprašanj. Ta vprašanja smo naslavljali na najodgovornejše pri slovenski oblasti. Žal ta oblast v poldrugem letu vladanja ni izdelala energetske politike in posledično temu sledijo tudi vsi zapleti glede nadaljevanja izgradnje verige savskih elektrarn, meni sevniška vlada.
onemogočilo večje posege. Zdaj govorijo že o dolgu za okrog 25 milijonov tolarjev.
P. P.
DENARNE POMOČI — Občinski j proračun je tako zelo omejen, da ko- ; čevski izvršni svet temeljito prouči prav j vsako prošnjo za denarno pomoč. Pomembni merili pri odločanju za dodeli- ! tev denaija sta uporabnost in koristnost, pa še pri tem so zelo strogi.
NEGOTOVOST Bolj ko narašča nezaposlenost, več je manjših zasebnih podjetij, trgovinic, gostinskih lokalov in obrtnih delavnic. To ni nič čudnega, saj so se mnogi, ki so ostali brez zaposlitve, pravzaprav prisiljeni lotiti privatnega podjetništva. Med temi predvsem tisti, ki so že nekoliko starejši in imajo zato še manj upanja, da bodo dobili zaposlitev. Tako se že prvega aprila (pa to ne bo prvoaprilska šala!) obeta otvoritev nove trgovine v depandansi Hotela Pugled, ki se bo ukvaijala predvsem s prodajo lesnih polizdelkov.
NEJASNOST — Če bi poročila o delu občinskih upravnih organov posredovali na sejo kočevske občinske skupščine v takšni obliki, kot so jih obravnavali na seji izvršnega sveta, bi po mnenju predsednika izvršnega sveta Alojza Petka padla ne le vlada, ampak celotna občinska uprava. Res, daje verjetno nekoliko pretiraval, kljub temu pa j ni dovolj jasno, ali je pri tem mislil le na slabo napisana poročila, ali pa na slabo opravljeno delo upravnih organov v preteklem letu.
Ribniški zobotrebci
VRAČANJE DOVOLJENJ — V Ribnici so določili obrtno cono v Le-povčah in na Bregu, v nekdanji vojašnici pa nameravajo urediti obrtni poslovni servis. To pa ne zmanjšuje problemov, s katerimi se srečujejo ribniški obrtniki zaradi zelo razširjenega šuš-marstva v občini. Do pred kratkim ribniška občina ni imela razvojnega programa in obrtništvo se je razvijalo stihijsko, inšpekcijske službe pa so bile zelo neučinkovite v preprečevanju opravljanja obrtniških del brez izdanih obrtnih dovoljenj. Šušmarjenje je tako raz-šiijeno v vseh dejavnostih, celo v gostinstvu. Zato ribniški obrtniki groze, da bodo vrnili svoja obrtna dovoljenja, če občina in inšpekcijske službe ne bodo temeljiteje in učinkoviteje ukrepale.
GROZI IZPIS — Vrtci niso socialne ustanove in v Ribnici s tem mislijo resno. Vse preveč je zamudnikov, ki jim do sedaj niso niti zaračunavali zamudnih obresti, dolžnikov, ki dolgujejo za mesec, dva ali več, pa tudi že pravih neplačnikov, ki svojih obveznosti do vrtca niso poravnali že več mesecev. V takšnih razmerah vrtec ne more poslovati. Čeprav še ni napočil čas, ko bi ljudje enačili svoje obveznosti do vrtca, recimo s plačilom elektrike, pa v ribniškem vrtcu menijo, da bi bil za to že skrajni čas.
Sevniški paberki
PRIPADNOST — Poslanec Janez Valant je na zadnji seji sevniške občinske skupščine kar precej pihal na dušo sedanji občinski garnituri in tudi prejšnji, ko je trdil, da se krajani v Mirenski dolini v zadnjih letih spet čutijo, da spadajo v sevniško občino. Poprej so bili dolgo na obrobju dogajanj neje v Tržišču, ampak tudi v Krmelju in Šentjanžu. Ljudje iz teh zapostavljenih krajev niso poznali neuspešnih referendumov. Bo tako tudi po tej nedelji, ko se v KS Tržišče odločajo o podaljšanju krajevnega samoprispevka? Rezultat bo v dobršni meri odvisen od tega, kako resno bodo krajani vzeli na znanje številne obljube, da bodo letos končno nadaljevali gradnjo telefonskega omrežja, za katerega so številni krajani že prispevali po 1000 mark v tedanji dinarski protivrednosti. Od telefonije je pač odvisen hitrejši razvoj.
KLAN — Pri »kadrovanju« v nove sevniške fabrike, tiste v Loki, kjer naj bi te dni začeli z izdelavo obutve, in Silek-sa na Blanci, ni šlo za nikakršne vnaprej pripravljene rešitve oz. stolčke, zagotavljajo odgovorni na občini. Še več: Člann, tako naj bi bilo ime tovarni firme Andrea v Loki, in Sileks praktično ne bosta poznala režijcev. Člann bo ostal v družinskem klanu, saj naj bi ga vodil lastnikov sin. Ločane so občinaiji oz. »klanovci« nekoliko pomirili, ko so jim zagotovili, da tovarna ne bo onesnaževala okolja. Ločani so se bali predvsem hlapov lepil.
KRISTALNO — Poslanec Jože Roštohar z Blance je od odgovornih Občinarjev zahteval, da pripravijo »kristalno« jasen pregled, koliko je občina prispevala za posodobitev posameznih cestnih odsekov v občini. Ni nam znano, ali so na Blanci nezadovoljni z denarci, ki so se stekli k njim, ali pa morajo spet polagati kašne račune nekaterim svojim »jurišniško« razpoloženim krajanom.
• Žene alkoholikov strašijo svoje može z mano, kot strašijo otroke s policaji in parkeljni. (J. Rugelj)
Krške novice
SADJE IN PIJAČA Krško je ustanovilo sadjarsko društvo. Hkrati se kmetje šele naprezajo, da bi znova vrnili ugled cvičku, pijači, kije v krških vinorodnih goricah po njihovem nekako ooma. Takšno trenutno vodstvo sadjar-jev pred vinogradniki še ne povzroča stanovskih sporov, saj so pred kratkim opazili predsednika sadjarjev in osebo iz vinske kleti, kako sta sedela skupaj in se nista brcala pod klopjo. Prestiž sadjarstva pa verjetno že komu postavlja vprašanje, ali je morda ljudstvo na Kranjskem in Štajerskem izgubilo svojo izpričano identiteto.
ZNAMENJA - Četrtega julija bo-o° Krčani naredili Urhov sejem, ki ga oodo vključili v prireditve ob desetletnici pobratenja dveh občin. Semanji i s tem imenom so neznani občudovalci vzeli zares. Mnogi v nočeh, pose-ej z nedelje na ponedeljek, že dlje časa močno kličejo urha, kar se da opaziti ob jutrih preden se cest in odmaknjenih u kotov lotijo pometači.
, KOSTANJ — Slovenske bankirje in Krške finančne resoije je te dni zajel preplah, kajti v Kostanjevici so iz kov-ntc prinesli kostanj, nov denar. Sloven sKe finančnike je nova valuta navdala z grozo, češ da bodo dolenjske Benetke z svojimi novci porazile slovenski tolar.
rčaneje zaskrbelo, da bodo Kostanje-vičam res imeli svoj denar in da bodo zuto v prihodnje odločno zavrnili prav vsako finančno pošiljko občine Krško ostanjevici. Se sreča, daje kostanj samo pustna valuta. Ali žal, bi rekli Ko-s anjevičani. Če bi bil prava, še nam ne m bilo treba jeziti na krško denarno Pozabljivost.
Novo v Brežicah
SE PRAVI, KOT MAŠA — Polovica ljudi v Brežicah menda več ne hodi k maši. Raje poslušajo nedeljski komentar brežiškega radia. Najbolje bi bilo, da radio in Cerkev malce zamenjata vlogi. Kadto Brežice, ki ga tare prostorska sti-SKa, bi tako mogoče dobil akustičen Prostor v kaki cerkvi, župnik, ki bi uve-el nedeljski komentar, bi pa spet pridobil na popularnosti.
ZAUPANJE IN VZDRŽNOST — 'ni Kolešnik je namignil članom izvr-nega sveta, da bi kdo na zasedanju bre-ziške občinske skupščine kaj lahko načel vprašanje o zaupnici. Glede na razpoloženje v določenih krogih v Brežicah je najverjetneje mislil na zaupnico sedanjemu občinskemu izvršnemu svetu in predsedniku sveta osebno. No, 2. marca ni nihče govoril o morebitni nezaupnici vladi. Tudi o čem drugem uradno niso govorili. Preprosto, zato, ker sta delegate zbora združenega dela spet premagala lepo vreme in njihova politična vzdržnost. Na zasedanje so prišli v premajhnem številu in seie skupščine zato ni bilo. Ker je leto še dolgo, bo pa drugič.
TELEFONI — Na socialdemokratskem večeru so ministroma rekli, da imajo v Posavju zelo slabo razvito tele-tomjo. Vladna gosta sta pogovor o žič-nem komuniciranju končala precej hitro. Tako jima niso mogli na uho prišepniti niti tega, da bi znali ljudje kje Pn, | urežju demostrativno prerezati urilkl ga *?ošta vsem dogovorom navkljub napeljuje po drogovih proti meji, da bodo cariniki lahko telefonirali. Velika Dolina naj pač počaka na telefone, zaaj so na vrsti mejni prehodi in bruseljska linija, kajneda, ljudstvo?
P-OROD NIS N ICE
V času od 20. do 29. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Tatjana Vegelj iz Boršta — Matejo, Melita Cer-Ja i'z Bukoška — Matija, Tatjana Černelič s Senovega — Tonija, Jožica Škrlj0 'z Brestanice — Nika, Breda Pleterski iz Kremena — Ano, Klavdija Molan z Zdol — Iztoka, Anna Krysty-na Smrdej iz Stare vasi — Kristijana, Vesna Radanovič z Vel. Obreža — Ti-moteja, Andreja Miklavž iz Podbočja
—	Alena, Sanja Hotko iz Globokega Antona, Marjeta Žarn iz Kremena
—	Natalijo, Hajnalka Dekemati iz Las-lova — Marino, Helena Hrastnik iz Krškega — Žana, Martina Čuk iz Drenovca — Petra. Čestitamo!

RORE - Vodovod v Rorah gradijo hitre-Je, kot so predvideti z načrti in tovrstni speh deluje malce neobičajno. Preden bo voda stekla v hišah skozi pipe, morajo delavci marsikaj zabetonirati, kar kaže tudi posnetek. (Foto L M.)
PSi
ii
IZ NKŠIH OBČIN
mi
IZ NNŠIH OBČIN
»Nuklearke ne • zapirajo Zeleni«
Komisija o dostopnosti dokumentov elektrarne
BREŽICE — Z razpravami o prihodnosti Jedrske elektrarne Krško, ki so se znova razmahnile po informacijah o napovedanem junijskem slovenskem referendumu glede zapiranju nuklearke, je nekako povezano ime Ivana Tomšeta iz Brežic. Poleg tega, daje član stranke Zelenih Slovenije, vodi delo
Ivan Tomše
skupščinske komisije-za proučitev okoliščin gradnje JE Krško in posledic njenega delovanja.
Verjetno kot predsednik te komisije je Tomše dejal pred časom na zasedanju sveta posavskih občin, daje del arhiva v zvezi z NEK nedostopen. Ivan Tomše je trditev o obstoju takega arhiva potrdil tudi v pogovoru po seji sveta posavskih občin. Že zaradi tega, ker vsako podjetje ohranja nekaj poslovne tajnosti, je nekaj takega arhiva. Potrebno gaje pogledati in ugotoviti, če tam kaj piše v zvezi z varnim delovanjem nuklearke, sklepa in predlaga Tomše. Kot pravi, s tem ne kritizira ljudi, ki zdaj delajo v NE Krško. Gre mu za to, da se prouči, kako so elektrarno gradili.
Na omenjeni seji seje pred očitki, da se slovenskim zelenim neznansko mudi z zapiranjem nuklearke, branil s trditvijo, da nukleark ne zapirajo zeleni, ampak jih zapira nerešeno vprašanje, kam z odpadki. Očitno so odpadki v igri na več načinov. Predvsem gre za to, da Slovenija še nima odlagališča za trajno shranjevanje radioaktivnega materiala. »Toda zgrajeno tovrstno odlagališče je bil takrat pogoj za začetek obratovanja nuklearke,« pravi predsednik parlamentarne komisije. Poleg tega so sporni odpadki v Savi. »Nuklearko so takrat projektirali na čistejšo Savo, ker je bilo obljubljeno, da bo reka manj onesnažena. Umazanije ni nič manj. Nekaj pa je bilo treba storiti in namesto da bi očistili Savo v njeni strugi ali smetem preprečili vstop v reko, nuklearka čisti umazano savsko vodo v svojem kanalu,« pravi Tomše.
Tomše ugotavlja, da vlada ni naredila vsega doslej obljubljenega. Med najodgovornejšimi je pri tem Republiška uprava za jedrsko varnost. Toda RUJV je bila ustanovljena prepozno, da bi lahko vplivala na bistvene odločitve pri gradnji nuklearke.
Pomembno je, meni Tomše, da še naprej deluje ta parlamentarna komisija, kije ustanova civilne družbe. Potrebujemo tak kontrolni organ, ki ima možnost postaviti pod drobnogled tudi RUJV. »Odprli bomo arhive, kaj več nam ne bo uspelo narediti." ^ ^
»Nas ni nihče ničesar vprašal«
Protestirajo pri šolskem ministrstvu
KRŠKO — Srednji šoli kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško je sporočilo slovensko ministrstvo za šolstvo in šport, da že v šolskem letu 1992/93 ne bo več vpisovala učencev v prve letnike za poklic elektrikar energetik in elektrotehnik energetik. Zoper tako odločitev je krška srednja šola skupaj s skupščino in izvršnim svetom občine Krško pri ministrstvu odločno protestirala. Glede na dejansko stanje krška protestna nota s podpisom omenjenih treh ustanov sporoča v Ljubljano naslednje: Menimo, da je povsem nesprejemljivo, da bi šola povečala vpis za elektrikarja elektronika, obenem pa ukinila vpis za elektrikarja eneregetika. Tako kot elektronik lahko tudi energetik najde zaposlitev marsikje, tudi v vse bolj razvijajočem se podjetništvu oziroma obrtništvu. Krško stališče, pripisano temu protestu, je, naj ima krška srednja šola pra vico vpiso vati učence v vse programe, za katere je med kandidati interes. Nobenega programa, za katerega se učenci zanimajo in bo zanj vpisan poln oddelek, ni mogoče ukiniti. Medtem ko v Krškem torej prisegajo v zvezi z bodočim šolanjem energetikov na zanimanje in potrebe, pa minister malce zviška maha s sklepom, da bo šolsko ministrstvo v štirih letih racionaliziralo mrežo šoL
Kot za tolažbo Krčani spoznavajo, da nekje v Sloveniji vendarle bodo šole izobraževale za poklice, za katere v Krškem ne bodo učili, če bo obveljala ministrova. Tolažba je toliko slabša, kolikor dlje se bodo morali voziti posavski učenci v šolo, če bo omenjeni oddelek v Krškem ukinjen. Gre za to, koliko učencev se bo še šlo učit za tak poklic, a tudi sicer, v oddaljeni kraj. Ni stiska v tem, ali bi se pigmejski pastir znašel v svetovljanskem New Yorku, ampak gre za to, ali bodo nepremožni ljudje s slovenskega podeželja otrokom še lahko plačevali šolnino in stanovanje v drugem kraju.
Gre pa še za nekaj, za način dela, kar dobro povedo besede vodstva krške srednje šole. »Naj nam ministrstvo dovoli sodelovati pri odločitvi Nihče nas namreč ni ničesar vprašal.«
M. LUZAR
C
Prijatelji v osami in v težavah
Socialna javna dela v Krškem — Pomoč v prijazni besedi in prijateljskem klepetu ___________— Ko službeni obiski postanejo vsakdanje življenje_
KRŠKO — Center za socialno delo v Krškem trenutno opravlja nekako renc, direktorica Centra za socialno dve dejavnosti. Poleg tega, da z nekaterimi storitvami pomaga starim, a delo Krško. Center, ki v okviru ome-tudi mladim ljudem v vsakdanjem življenju, ponudi tudi prijazno in bodril- njenih javnih del načrtno ugotavlja no besedo ter koristen nami? liudem v stiski.	...—
---------J	»	* iVMB&UMBIJVlil M.- ■ T 1J V IIJ II ,
no besedo ter koristen namig ljudem v stiski.
Pogosto so pomoči potrebni otro- som. Najbrže pomeni nekaj več od
ci. Center za socialno delo Krško jim je pripravljen pomagati pri učenju, prav tako lahko pošlje svojega delavca z otrokom, ki gre na primer v oddaljenejši kraj k zdravniku, vendar sam ne more iti, na primer zaradi invalidnosti. Podobno spremstvo je pripravljeno zagotoviti tudi starejšemu človeku, ki si sam ne more pomagati, na primer bolniku na invalidskem vozičku. Poleg tega Center, če dobi namig ali zazna potrebo, pošlje koga svojih pomagat starejšemu človeku pri gospodinjskih in podobnih opravilih.
Nekoliko novejšega datuma je družabništvo, dejavnost Centra, v katero sodita bodrilna beseda in nasvet. Spada v tako imenovana socialna javna dela in ga Center za socialno delo Krško razvija skupaj s Karita-
KMETJE ZA RAJONIZACIJO
KRŠKO — Krška podružnica Slovenske ljudske stranke se zavzema za rajonizacijo kmetijskih območij v občini Krško. Potrebno je jasno povedati, menijo kmetje, kje v občini se sme razvijati določena kmetijska dejavnost in kje se kateri od teh sme nasprotovati. Taka delitev na rajone bi pomenila tudi, da bi v določenem območju načrtno spodbujali samo določeno dejavnost. Kot se da razumeti pobude, naj bi na ta način sčasoma spet začeli v večjem obsegu pridelovati cviček, ki so ga zdaj izrinila druga vina.
običajnih oblik socialnih pomoči, zanj pa so se v Centru odločili, ker je ljudem morda še bolj kot materialna pomoč potrebna topla beseda in bližina človeka, čeprav tujca. Pri družabništvu gre za to, da so delavci Centra za socialno delo pripravljeni posedeti z osamljenim človekom.
Sicer pa so spodbudnih besed in napotkov socialnih delavcev veseli tudi v družinah, kjer torej prebiva več ljudi in zato ni glavni problem osamljenost. Družine, ki se jim v omenjenem pogledu posvečajo socialni delavci, so praviloma neurejene in delovni moto Centra je v takih primerih nekako tale: Celovito pomagajmo otroku in družini v kateri otrok živi. »Kar mislimo, da je dobro, skušamo doseči s pogostim druženjem otroka, staršev in socialnega delavca v njihovem življenjskem okolju. Se pravi, da socialni delavec prihaja v družino. Pogosto se zgodi, da družine sprejmejo socialnega delavca kar nekako za svojega člana,« ugotavlja Olga Go-
DANES V KRŠKEM VEČER ŠANSONOV
KRŠKO — Danes, v četrtek, 5. marca, ob 19. uri bo Katja Levstik, igralka iz ljubljanske Drame, v tukajšnjem Kulturnem domu pela šansone flamskega avtorja Jacquesa Brela. Na prireditvi z naslovom Čar ljubezni bosta nastopila igralec Matija Rozman v vlogi pesnika in pianist Silvo Štingl, avtor aranžmajev in klavirske spremljave.
SOCIALDEMOKRA TSKl VEČER — Le kaj bo minister Kranjc potegnil iz
i jri risc-ui\ — i.{ kuj uu minister isranjcpotegnil IZ aktovke? Gotovo ne načrta hitre železnice, sajje rekel, da je Slovenija še ne bo imela kmalu. (Foto: L. M.)
Drugje blokade, doma pomanjkanje
Socialdemokratski večer v Brežicah — Dr. Ocvirk o slovenskem gospodarskem sodelovanju: nostalgija za jugoslovanskim trgom — Vzdržujmo, kar imamo
BREŽICE — Tu so pripravili 26. februarja socialdemokratski večer, v katerem sta v pogovoru sodelovala tudi podpredsednik slovenskega izvr-šnega sveta dr. Andrej Ocvirk in Maijan Kranjc, slovenski minister za promet in zveze. Dr. Ocvirk je uvodoma dosti jasno povedal, daje Slovenija izgubila tako imenovani jugoslovanski trg in da si ga želi v prihodnje imeti. Pri vzpostavljanju starih odnosov pa se pojavljajo zaradi upravnih blokad precejšnje težave, tudi na Hrvaškem.
V Sloveniji nastajajo načrti za po- je ocenil dr. Ocvirk, je ne bomo večanje gospodarske rasti. Verjetno, okrepili brez javnih del, med katera
. 'vi-auji.	man. »cijcmu, oKrepm orezjavnm aei, mea Katera
Dobra zamenjava za umazano vodo
Vodo iz Krškega polip bodo Krčani nadomestili z boljšo iz globinskih izvirkov v __________Rorah — Študija o varovanju in možni uporabi podtalnice
KRŠKO — Ker pitna voda iz vodovodov v krški občini v resnici ni naj- občini Krško, v tem smislu v krški precej drugačno od sedanjega.
da bodo vodo speljali najprej do dveh
Trenutno so v glavnem gotovi vsi izkopi za nov vodovodni sistem v Rorah. Gradbeniki so po naročilu krške občine naredili 4 vrtine, globoke po 220 metrov. Tri od teh so Krčani že uporabili in z njimi dobili 57 litrov vode v sekundi. To je dosti, če vemo, da cela krška občina potrebuje za dnevno porabo vode izvil, ki daje 100 litrov v sekundi.
Rore bodo s 2.480 metrov dolgim cevovodom povezali z obstoječim krškim vodovodnim sistemom, s tem
• Moj moto je živeti tako, da je življenje potrebno še komu drugemu. (Kučan)
vmesnih zbiralnikov na Trški gori in od tam v obstoječi rezervoar na Na-rplju. Glede na omenjeno moč izvirkov v Rorah bi porabniki dobili z novim zajetjem precej dodatne vode. Toda‘dejstvo je, da se precej vode na poti izgubi, in sicer zaradi slabih cevi in zato, ker se v zbiralnikih voda razlije čez rob, koso rezervoarji polni. Da bi se izognili temu »zlivanju stran«, v Krškem posodabljajo vodovodno omrežje, tako da bodo strojno zaustavljali dotok vode iz vrtin, ko bodo rezervoaiji polni.
Novega vodovoda iz Ror do Na-rplja verjetno v drugačnih ekoloških razmerah ne bi bilo. Sedanje opisuje Janez Kalan, svetovalec v sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo na
in sicer na Drnovem in v Bregah. Drnovsko, ki je zablateno, je vse manj izdatno. Brege so poplavno območje in zato neprimerne za zajetje neoporečne pitne vode. V takih okoliščinah
• Vodo na Krškem polju bodo varovali, kolikor se največ da, tudi v prihodnje. Za koristen napotek bodo pobarali strokovnjake. V sodelovanju z republiškim ministrstvom za varstvo okolja pripravljajo študijo o zaščiti in izkoriščanju podtalnice na Krškem polju.
bodo iz omenjenih dveh virov na Krškem polju črpali tako imenovano industrijsko vodo, medtem ko bodo pitno dobivali iz globinskih vrtin na Rorah.
L. M.
bi lahko spadala tudi gradnja verige savskih elektrarn. V zvezi z Jedrsko elektrarno Krško bi tudi morali razpolagati s pomembnimi načrti, ki bi po morebitnem zaprtju nuklearke urejali preskrbo z elektriko in še kaj.
Pred referendumom o zapiranju elektrarne bi morali vedeti, je dr. Ocvirk dejal v odgovoru na vprašanje Petra Žiganteja, kaj bi zapiranje pomenilo za slovensko gospodarstvo. Poleg tega potrebujemo nevtralne ocene mednarodnih ustanov o varnosti JE Krško. Da ne bi prišlo do nesporazumov s Hrvaško, je potrebno s to državo pravno in ekonomsko urediti vse v zvezi z nuklearko. »Vsi mislimo na zapiranje nuklearke leta 1995, ne mislimo pa na varno obratovanje danes, jutri,« je dejal dr. Ocvirk.
Marjan Kranjc je ostal precej nejasen glede načrtov. Dejal je, daje zanj cesta, po kateri na dan pelje en šolski avtobus, enako pomembna kakor tista, kije polna vozil. Pozneje je v pogovoru priznal, da se razvoj prometa in zvez »v naših razmerah« ne da načrtovati. Glavni vzrok temu je pomanjkanje denarja, kot se da sklepati iz njegovih besed. Ker smo v težavah, skušajmo obdržati, kar smo že zgradili, je dejal. Glede prihodnje rabe letališča v Cerkljah ob Krki je Kranjc dejal, da ne ve »čisto nič«. Z več informacijami je minister Kranjc pokazal, da bo Slovenija v prihodnje sodelovala v prometu in zvezah še bolj kot doslej z Madžarsko.
L. M.
življenjske možnosti starejših ljudi in morebitne potrebe po pomoči le-tem,
• Center za socialno delo Krško še vedno ugotavlja, da je premalo rejniških družin. Družine, ki bi želele in zmogle vzeti v oskrbo in varstvo otroke, ki ne morejo živeti pri svojih starših, krški socialni delavci vabijo, naj se oglasijo Centru za socialno delo. Gre za začasno oskrbo. Poleg tega, da je taka oskrba plačana, se da rejništvo uveljaviti kot poklic. Za to imajo možnosti starši, ki vzamejo v oskrbo 3 zdrave otroke, ali 2 lažje invalidna otroka ali pa otroka, kije težji invalid.
organizira družinsko pomoč v sodelovanju z drugimi ustanovami, na primer z delavsko univerzo.
M. LUZAR
NEREZINE NE ZAPIRAJO VRAT
KRŠKO — Počitniška skupnost Krško nemoteno pripravlja vse potrebno za sprejem gostov v poletnih mesecih v svojem počitniškem naselju, ki ga ima v Nerezinah. Potem 'ko je lani dopustovalo v Nerezinah več kot 5 tisoč gostov, pričakuje skupnost tudi letos dober odziv ljudi, ki bi radi preživeli prijetne počitnice v mirnem okolju v Nerezinah. Občina Mali Lošinj, kjer so Nerezine, izraža zadovoljstvo nad tem, da tudi v teh časih vezi med Krškim in Nerezinami niso popustile, kar torej dokazuje, da je vse v zvezi z omenjeno slovensko počitniško kolonijo v Nerezinah po starem in tako v najlepšem redu. Napoved, da se bo Počitniška skupnost Krško najverjetneje preselila v Strunjan, po uradnih informacijah strokovne službe skupnosti ne drži. V Krškem dopuščajo možnost, da se izv Nerezin v Strunjan kdaj preseli »Šola zdravega življenja«, torej medicinsko podprta rekreacija.
Brežiški radio dobiva lastnike
Strankarski apetiti?
BREŽICE — Trenutno še ni znano, čigava last bo Radio Posavje Brežice v ustanavljanju - Studio Brežice, kot se uradno imenuje radijska hiša s sedežem v Brežicah. Radijski delavci lahko verjetno še zmeraj računajo z dvema možnima razpletoma, in sicer bi po eni varianti solastnica z večinskim deležem kapitala postala država, po drugi strani pa bi država prispevala manj kot drugi delničarji oziroma družbeniki, katerih imena pa še niso znana. Dejstvo je, da se je brežiški radio znašel na trgu blaga in storitev, kajti nekateri predlagajo, naj radio prodajo najboljšemu kupcu. Radijski delavci tega predloga očitno ne sprejemajo z navdušenjem, četudi je direktor Srečko Zore na nedavni seji brežiškega izvršnega sveta poudaril predvsem to, da bi radijska ustanova postala docela komercialna, če bi jo prodali.
V zvezi z lastništvom radia obstajajo tudi ugibanja. Kot je na seji sveta dejal Jože Baškovič, ne bi bilo presenečenje, če bi bila solastnica radia katera od strank. Ob vseh debatah o lastništvu, bodočih dveh možnih lokacijah radia in še o čem, kar zadeva obstoj medija, vsi bolj ali manj priznavajo pomen brežiške radijske ustanove. Kot je na seji izvršnega sveta ocenil predsednik občinske skupščine Teodor Orša-nič, je verjetno skupen interes, da omenjeni radio deluje, da mu povečujejo slišnost in da ga razvijajo. Natančno sc bodo o prihodnosti in koristnosti brežiškega radia pogovorili na sestanku v Brežicah. Poleg delavcev radia naj bi se ga udeležili tudi predstavniki strank in gospodarstveniki.
K URENTI POD K A PITUEM — V sredo so ptujski kurenti preganjali zimo in klicali pomlad r> Novem mestu. Svoj prastari obredni ples so zaplesali pod mogočnim kapitljem in se od tam odpravili po mestu, kjer so ljudje z zanimanjem opazovali teza Novo mesto nenavadni prikazni in njihovo obredje. Kurenti so v Novo mesto prišli kot posebni odposlanci ptujskega župana in Novomeš-čanom prinesli simbolično pletenico kruha, poslanico s pozdra vi in po vabilo za obisk Ptuja. (Foto: A. B.)
Dogodki v sliki in besedi
BO POSLEJ SPET TRADICIJA ? — Že 36 let je minilo od tedaj, ko so na pustno nedeljo zadnjič peljali Kurenta po podgorjanskih vaseh. To nedeljo so ga člani društva Podgorski zvonovi iz Stopič ponovno obudili Pustne šeme na vprežnem vozu s Kurentom na čelu je šele prvo dejanje iz programa tega društva, za katero vodja Franci Mežnar pravi, da bo obujalo stare običaje, kisobili nekdaj še kako živi v teh krajih. Na sliki prva postaja med vožnjo Kurenta je bila v vasi Hrušica (Foto: J. Pavlin)
NAREDILI SMO ZBIRKO KAMNIN IN FOSILOV—Pri naravoslovnem krožku smo se dogovorili, da bi naredili zbirko kamnin in fosilov. Na šolo smo povabili geologa in raziskovalca Tomaža Verbiča Skupaj z nami je pregledal našo zbirko in nam poimenoval vse kamnine, fosile in nekaj mineralov. Določil jim je tudi starost. Bili smo veseli, saj imamo v zbirki zelo stare kamnine. Čas z njim je hitro minil. Po vedal nam je tudi, kako postaneš geolog in kje se lahko potem zaposliš. Dogo vorili smo se, da bomo z njim še naprej sodelovali Srečanje nam je ostalo globoko v spomina (Učenke naravoslovenga krožka OŠ Veliki Gaber)
PEVCI OŠ CENTER — 21. februarja so se v domu kulture predstavili pevci OŠ Center Novo mesto. Nastopala sta oba zbot a otroški in mladinski pevski zbor, kiju vodi učiteljica glasbe Marjana Dobovšek. Na koncertu so sodelovale tudi učenke Glasbene šole Marjana Kozina Urška Jerčič, Špela Verbič in Sandra Uhan. Pevci so bili zelo veseli, ker je bila dvorana polna, kar dokazuje, aa še živi zanimanje za otroško zborovsko petje. (Foto: B. Pelko)
f TELEVIZIJSKI SPORED j
22.40 AVSTRALIJA, PRIKLONI SB avstral. dok. oddaja. 3/7	'
23.10 NAPOVEDNIK	[
23.15 SOVA:	-
CHEMLSFORD 123,anginami:	5
2/7
SVETNIK, angl. naniz, 2/10 0.25 VIDEO STRANI
ČETRTEK, 5. IIE
SLOVENIJA 1
9.35	— 12.10 in 14.20 — 1.00 TELETEKST
9.50	VIDEO STRANI
10.00	PROGRAM ZA OTROKE PEDENJŽEP
MAČKON IN NJEGO TROP, risanka
10.55	ŠOLSKA TV, ponovitev
12.00	POROČILA
14.45	NAPOVEDNIK
14.50	ŠPORTNA SREDA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	SLOVENSKA KRONIKA
17.20	PROGRAM ZA OTROKE
SUPER BABICA, angl. naniz., 8/13
ŽIV ŽAV
18.40	ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.17	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	RAZREDNIK, amer. naniz., 15/22
20.30	TVARIETE
21.35	TEDNIK
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	POSLOVNA BORZA
23.05	NAPOVEDNIK
23.10	SOVA
SOVRAŽNIKOV SOVRAŽNIK, švedska nadalj.,5/8 CELL1NI, italij. nadalj., 5/6 0.50 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
14.55	Video strani — 15.05 Sova (ponovitev) — 17.15 Video lestvica — 17.40 Euroritem (42. oddaja) — 18.00 Regionalni programi - Koper — 19.00 Kre-menčkovi (risana serija) — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik RA1 — 20.05 Gospodarska oddaja — 20.35 Umetniški večer: Cyrano de Bergerac (franc, film) -
23.00	Yutel
PETEK, 6. III.
SLOVENIJA 1
8.55	— 12.10 in 13.25 — 1.55 TELETEKST
9.10	VIDEO STRANI
9.20	PROGRAM ZA OTROKE LEGENDE SVETA, 7. epizoda kanadske naniz.
PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA
JELENČEK, ponovitev serije HTV, 2/13
10.40	EURORITEM, ponovitev
11.00	PO SLEDEH NAPREDKA
12.00	POROČILA
13.50	NAPOVEDNIK
13.55	UMETNIŠKI VEČER, ponovitev
16.20	GOSPODARSKA ODDAJA
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	SLOVENSKA KRONIKA
17.20	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
19.10	RISANKA
19.17	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.55	FORUM
20.15	BERTINIJEV1, nemška nadalj., 1/10
21.10	ZGODOVINA VATIKANA II. OD KONSTANTINA V NAS ČAS
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	SOVA:
PRI HUXTABLOVIH, 32. epizoda amer. naniz.
SOVRAŽNIKOV SOVRAŽNIK, švedska nadalj., 6/8 JUNAK, švedski film
1.45	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
15.25	Video strani — 15.35 Sova (ponovitev) — 17.15 Jazz in blucs — 17.40 Euroritem (ponovitev 42. oddaje) —
18.00	Regionalni programi - Maribor —
19.00	Kremenčkovi — 19.25 Napovednik 19.30 Dnevnik ZDF — 20.00 Alternativni program: Studio City -
21.00	Dobrodošli 21.30 Večerni gost: p. dr. Edvard Kovač — 22.15 Koncert orkestra Festival slrings iz Luzerna —
22.50	Yutel
SOBOTA, 7. III.
SLOVENIJA 1
7.40	— 2.10 TELETEKST
7.55	VIDEO STRANI
8.05	IZBOR
8.05	ANGLEŠČINA - FOLLOW
ME, 39. lekcija
8.25	RADOVEDNI TAČEK
8.40	KOLEDAR: MAREC
8.55	KLUB KLOBUK
10.40	ALF
11.00	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
12.00	POROČILA
12.05	TOK, TOK,-ponovitev
14.00	NAPOVEDNIK
14.05	VEČERNI GOST; P. DR. EDVARD KOVAČ, ponovitev
14.55	TVARIETE, ponovitev
16.00	TEDNIK, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PIKA IN KIT, avstralski film
18.10	RAPUNZEL, amer. film
19.05	RISANKA
19.10	NAPOVEDNIK
19.15	ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.55	UTRIP
20.15	ONA + ONv
21.20	DELO NA ČRNO, amer. naniz., 6/10
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	NAPOVEDNIK
22.45	SOVA:
MURPHY BROWN, 14. epizoda amer. naniz.
SOVRAŽNIKOV SOVRAŽNIK, švedska nadalj., 7/8 RAZMERJE, amer. film LJUDJE POČNEJO VSE MOGOČE, amer. varietejski program
2.00	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
15.40	Video strani — 15.50 Sova (ponovitev) - 17.05 Klasika — 17.30 Da ne bi bolelo — 17.45 Angleščina v poslovnih stikih — 18.00 Poglej in zadeni — 18.30 Videomeh — 19.00 Kremenčkovi —
19.25	Napovednik — 19.30 Dnevnik RTV Srbija — 20.15 Batman (amer. film) — 22.20 Alternativni program — 23.50 Yutel
NEDELJA, 8. III.
SLOVENIJA 1
7.40	— 13.20 in 13.45 - 0.30 TELETEKST
7.55	VIDEO STRANI
8.05	PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev:
ŽIV ŽAV
SUPER BABICA, angl. naniz., 8/13
9.30	PLESI POD SLOVENSKO LIPO, 4. oddaja
9.55	SHOW RUDIJA CARRELLA, ponovitev
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	POROČILA
12.10	KREMENČKOVI, amer. risanka
12.40	VIDEOMEH, ponovitev
14.10	PLAVA LAGUNA, amer. film, ponovitev
15.55	NAPOVEDNIK
16.00	KAPITAN JAMES COOK, angl. nadalj., 2/8
16.50	EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I
17.10	ZAPOZNELA NEVESTA, angl. film
18.40	MERNIK
18.55	RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK
19.20	SLOVENSKI LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.55	ZRCALO TEDNA
20.15	ZDRAVO
21.20	PODARIM DOBIM
21.40	ŠPANSKA ARMADA, angl. dok. oddaja, 3/3
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	NAPOVEDNIK
23.00	SOVA:
KO SE VNAME STAR PANJ. angl. humor, naniz., 8/13 SOVRAŽNIKOV SOVRAŽNIK, švedska nadalj., 8/8 0.20 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: 18.55 nogomet KoperMaribor, posnetek
17.25	Video strani — 17.35 Napovednik — 17.40 Sova (ponovitev) — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik HTV
20.10	Potovanja (angl. poljudnoznan. serija, 6/9) — 20.50 Dekalog (poljska naniz., 2/10) — 21.50 Športni pregled
22.10	S. Bergoč: Vmesni čas (izvirna TV igra) — 23.15 Yutel
PONEDELJEK, 9. III.
SLOVENIJA I
8.40	— 12.15 in 16.00	0.50 TELE-
TEKST
8.55	VIDEO STRANI
9.05	PROGRAM ZA OTROKE
10.10	KARKOLI DRUGEGA BI BILO POHLEPNO, angl. nadalj., 6/6
11.00	TV MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA ponovitve
12.00	POROČILA
16.15	VIDEOSTRANI
16.25	NAPOVEDNIK
16.30	PODARIM DOBIM, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I
17.10	SLOVENSKA KRONIKA
17.20	PROGRAM ZA OTROKE
18.10	OBZORJA DUHA, ponovitev
18.45	BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. oddaja
19.10	RISANKA
19.17	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	MR. BEAN, angl. naniz., 1/4
20.40	SVET NA ZASLONU
21.30	P. Pavičič: NORE GOBE, drama HTV
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	NAPOVEDNIK	*
23.05	SOVA:
SVETILNIK, angl. naniz., 1/10 ZVEZDNE STEZE, 10. epizoda amer. naniz.
0.40 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
16.40	Video strani — 16.50 Sova (ponovitev) — 18.10 Euroritem — 18.30 Športni dogodek (ponovitev) — 19.00 Videošpon — 19.25 Napovednik —
19.30	Dnevnik KP — 20.05 Žarišče —
20.30	Znanost in resnica (amer. znan. serija, 1/6)— 21.25 Video godba — 21.55 Alpe-Donava-Jadran — 22.25 Sedma steza - 22.45 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Gospa, ki izginja (angl. film, ČB) — 0.20 Yutel
TOREK, 10. III.
SLOVENIJA 1
8.25	— 12.10 in 14.15 — 0.35 TELETEKST
8.40	VIDEO STRANI
8.50	PROGRAM ZA OTROKE
9.50	ŠOLSKA TV
10.50	EURORITEM, ponovitev
11.10	SEDMA STEZA, ponovitev
11.30	DA NE BI BOLELO, ponovitev
11.45	ANGLEŠČINA V POSLOVNIH STIKIH, ponovitev
12.00	POROČILA
14.30	VIDEO STRANI
14.40	NAPOVEDNIK
14.45	GOSPA, KI IZGINJA, ponovitev angl. filma
16.20	ALPE-DONAVA-JADRAN, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I
17.10	SLOVENSKA KRONIKA
17.20	PROGRAM ZA OTROKE
18.30	SVET POROČA
19.10	RISANKA
19.17	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME ŠPORT
20.05	PRAVI JUNAK, angl. nadalj., 4/6
21.00	NOVOSTI ZALOZB
21.10	OSMI DAN
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	POSLOVNA BORZA
SLOVENIJA 2	5
15.45 Video strani—15.55 Sova (pono ) vitev)—17.30 Slovenci v zamejstvu - I t
18.00	Regionalni programi - Koper -	,
19.00	Orion — 19.25 Napovednik -	,
19.30	Dnevnik SA — 20.05 Žarišče -
20.30	Nixon (angl. dok. oddaja, 1/3)'	.
21.25 Omizje — 23.25 Alternativi ; program: Kriminal — 23.55 Yutel
SREDA, 11. III.
SLOVENIJA 1
8.50 — 12.10 in 15.30 — 0.55 TELI TEKST
9.05 VIDEO STRANI
9.15 PROGRAM ZA OTROKE
10.05	VMESNI ČAS, ponovitev izvini' TV igre
11.10	PRAVI JUNAK, angl. nadalj., 4/<
12.00	POROČILA
15.55	NAPOVEDNIK
16.00	POTOVANJA, angl. poljudnoznanstvena serija., 5/9
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	SLOVENSKA KRONIKA 17.20 PROGRAM ZA OTROKE
KLUB KLOBUK
19.10	RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK
19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FILM TEDNA
GOSPOD KLEIN, franc, -italij-film
22.05	EPP IN VIDEO STRANI
22.10	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 NAPOVEDNIK
22.40 SOVA:
KRILA, amer. naniz., 6. epizoda SVETNIK, angl. naniz., 3/10 VES SVET JE ODER, angl. dok. serija, 2/13
0.45 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
15.30 Video strani — 15.40 Osmi dan ; —16.30 Sova (ponovitev)— 17.40 Eurce j ritem (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi - Maribor — 19.00 Psiho — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik ORF — 20.05 Žarišče — 20.30 Komorna glasba skozi stoletja: Iz romantike v impresionizem (ponovitev 7. oddaje) —
21.15 Y utel — 22.15 Nigel Kennedy izvaja Štiri letne čase
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••C
:
i
5
f\
Akumulatorska delavnica BLAŽO TASEV, NOVO MESTO Partizanska 11 tel. (068) 23-826
Delovni čas: od 7. do 16. ure sobota: od 7. do 13, ure
obvešča vse delovne organizacije, zasebnike, šoferje in avtomehanike
da po ugodnih cenah ODKUPUJE vse vrste odpadnih akumulatorjev, tudi industrijske akumulatorje za viličarje, in svinčene odpadke ter PRODAJA vse vrste novih akumulatorjev (predstavništvo za akumulatorje VESNA MARIBOR IN TOPLA MEŽICA)
Servis zagotovljen!	Hvala za zaupanje!
•••••••••••••••e«
(reti
tekstilna industrija, p. o.
preja
pletiva
trikotažna oblačila
Komisija za odprodajo osnovnih sredstev
razpisuje
licitacijo
za razhodne šivalne stroje. Na razpolago so mauserlocki, diir-koppi cikcak in unioni ter nekaj drugih.
Ogled strojev bo možen 6. 3.1992 od 9. do 10. ure.
Licitacija bo 6. 3.1992 ob 11.30 v prostorih »Beti« v Metliki.

(•ENTER'
LJUBLJANA Poslovalnica Novo mesto, Bršljin 2
Do sedaj ste kupovali samo dopoldne, odslej pa tudi popoldne do 19. ure in ob sobotah do 13. ure.
Gradbeni materiali in vse vrste izolacij so vam na voljo še naprej v večjem obsegu.
Znižane cene toplotnih in hidroizolacij samo v marcu. Pohitite!!!
Gradi — izoliraj — ogrej
»Dovoli jalovega upanja!«
Dr. Srečo Zakrajšek se ne strinja z vladno politiko do šolstva in je odstopil kot direktor Zavoda RS za šol-stvo — Dr. Vencelj: »Ni privolil v pomoč«
Direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport dr. Srečo Zakrajšek je prejšnji teden odstopil, ker se ne strinja s sedanjo vladno politiko do šolstva. V daljši pisni izjavi je navedel glavne razloge, ki so privedli do takšne njegove odločitve.
Za osnovni razlog svojega odstopa 5teje dr. Zakrajšek nekajmesečno blokado dela Zavoda, ki jo je na eni strani povzročilo neizpolnjevanje finančnih obveznosti, na drugi strani pa nesprejemanje dokumentov, nujno potrebnih za delo Zavoda, čeprav so »že dolgo pripravljeni«.
Neposreden povod za odstop je bila, kot je zapisal dr. Zakrajšek, zahteva ministra dr. Petra Venclja, naj on kot direktor zagotovi popolno strokovno podporo Zavoda izvajanju politike preživetja v slovenskem šolstvu v naslednjem obdobju.
»Tega od mene ni mogoče pričakovati,« odločno pravi dr. Zakrajšek in nadaljuje, da pomeni posebno nevarnost zahteva Vencljevega ministrstva, da mora Zavod strokovno podpirati in zagovarjati tiste rešitve, ki se vladi zdijo v določenem trenutku prave in jih lahko plača.
Dr. Zakrajšek takšne zahteve zavrača, ker meni, da slovensko šolstvo ne more več vzdrževati niti minimalne ravni, ki »smo si jo skupaj postavili kot spodnjo mejo«. »Ne moremo več živeti v jalovem upanju, da se bo najprej pobralo gospodarstvo, nato pa bo denar za šolstvo,« odgovarja dr. Zakrajšek na zanj nesprejemljiv odnos vlade in ministrstva do nakopiče-
ne problematike v šolstvu.
Minister za šolstvo in šport dr. Vencelj je ob odstopu dr. Zakrajška dejal, da gredo dosedanjemu direktorju Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport vse zasluge za oblikovanje vizije razvoja v šolstvu in ustreznih strokovnih podlag, da pa je nujno upoštevati tudi tudi sedanjo stvarnost. Materialne razmere so takšne, da je denarja za šolstvo bistveno manj, kot bi ga moralo biti, zato bi morali rešitve iskati v okviru danih možnosti. »Ko sem dr. Zakrajška prosil, naj pomaga oblikovati rešitve, ki bi jih bilo mogoče izpeljati in bi bile tudi strokovno utemeljene, ni privolil,« je pojasnil minister.
Ob tem je minister dr. Vencelj tudi dal jasno vedeti, kakšnega človeka bi rad videl na mestu, ki gaje dr. Zakrajšek nepreklicno zapustil. Takšnega pač, ki ga ne bo vodila le vizionar-nost, ampak tudi odraslost in razumevanje.
Komentar ob tej zadevi se zdi nepotreben, pa ga kljub temu dodajmo. Vsaj v obliki retoričnega vprašanja: Ali pomeni odstop in odhod dr. Sreča Zakrajška s položaja direktorja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport, da bodo poslej stvari v tej strokovni instituciji tekle izključno po volji ministrstva za šolstvo in šport oziroma, širše, po volji vlade, se pravi, da bo razvoj šolstva tudi po strokovni strani odvisen od naklonjenosti oblasti temu področju?
I. Z.
MED PREDSTA VITVIJO KNJIGE — Četrtkova predstavitev knjige Slavke Ložar o starih gostilnah in gostilničarjih v novomeški občini, ki je bita minuli četrtek zvečer v salonu gostišča Kandija, je privabila številne obiskovalce. Posnetek kaže omizje, kjer sta v ospredju avtorica knjige Slavka Ložar (na levi) in etnologinja dr. Marija Makarovič, kije govorila na predstavitvi (na desni), poleg nje sedi prošt Lap, v ozadju, na koncu omizja, pa sedita eden poleg drugega nekdanji in sedanji ra vna-lelj Dolenjskega muzeja, prof. Janko Jarc in Bojan Božič. (Foto: A. Bartelj)
V SOBOTO KONCERT V STRANSKI VASI
STRANSKA VAS- Moški pevski zbor Ruperč Vrh, ki ga vodi Peter Cigler, praznuje 20-letnico delovanja. Jubilej bo proslavil s koncertom, ki bo v soboto, 7. marca, ob 19. uri v gasilskem domu v Stranski vasi. Slavljencem se bo pridružil in tudi zapel Dolenjski oktet.
VEČERNI KONCERT
METLIKA — Tukajšnji Ljudska knjižnica in glasbena šola pripravljata za soboto, 7. marca, ob 19,30 v metliškem kulturnem domu večerni koncert mešanega pevskega zbora GIP Pionir iz Novega mesta in mešanega pevskega zbora Litostroj iz Ljubljane. Vstop bo prost. Vabljeni!
Dragocena knjiga o starih gostilnah
Knjigo »Stare gostilne in gostilničarji v novomeški občini« Slavke Ložar so predstavili minuli četrtek v salonu gostišča Kandija — Odprta tudi razstava
NOVO MESTO — V dneh, ko so se vrstile prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika, je izšla pri Dolenjski založbi (v Seidlovi zbirki) knjiga »Stare gostilne in gostilničaiji v novomeški občini,« ki jo je napisala Slavka Ložar.
Avtorica v knjigi predstavlja sadove večletne raziskave, ki se je je lotila še kot aktivna sodelavka dolenjskega muzeja. Iz te snovi je leta 1981 pripravila v Dolenjski galeriji razstavo o novomeških gostilnah in gostilničarjih od konca 18. stoletja do druge svetovne vojne in napisala katalog. Tako razstava kot katalog sta bila pri obiskovalcih pohvalno sprejeta in pri strokovnjakih visoko ocenjena. To je Slavko Ložar spodbudi-
Portreti, akti, krajine ali Odsev 1991
V Dolenjski galeriji se z razstavo lani injetos ustvarjenih del predstavlja mladi akademski slikar Dušan Filipčič iz Župelevca — Govoril Marijan Tršar
NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji so minuli petek zvečer odprli razstavo, ki novomeške ljubitelje likovne umetnosti seznanja s slikarstvom 30-letnega Dušana Filipčiča, Brežičana, ki živi in dela v Župelevcu. Mladi akademski slikar je pred štirimi leti diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorici akademski slikarki Metki Kraševec in se do zdaj ni veliko pojav-jal v javnosti. Razstavljal je vsega trikrat, prvič leta 1986 v ljubljanski Mestni galeriji, prvo samostojno razstavo pa je imel predlani v Posavskem muzeju.
Sedanja razstava v Novem mestu ni
V Dolenjski galeriji bo razstava odprta do 29. marca, nakar jo bodo pokazali še v Posavskem muzeju v Brežicah.
I. ZORAN
le Filipčičeva prva samostojna predstavitev v kulturnem osrčju Dolenjske, temveč tudi in predvsem obsežna pre-zentacija avtorjevega najnovejšega likovnega »trenutka«. Da gre res za to, pove že naslov razstave oz. dejstvo, da je slikar ta svoj »trenutek« imenoval Odsev 1991. Na ogled je torej postavil dela, ki odsevajo njegovo ustvarjalnost v minulem letu, ajih je med vsemi 45, ki napolnjujejo stene v veliki in mali dvorani Dolenjske galerije, skoraj tretjina se novejših, nastalih letos. Očitno je, da je slikar prav zdaj v velikem, neustavljivem ustvarjalnem zagonu in da pred-
• Akademski slikar, likovni teoretik, pedagog, kritik in publicist Marijan Tršar, rojak iz Dolenjskih Toplic, je pred kratkim praznoval 70-letnico. V imenu obiskovalcev in Dolenjskega muzeja mu je na otvoritvi Filipčičeve razstave minuli petek čestitko za ta njegov življenjski jubilej izrekel rav-natelj muzeja Bojan Božič.
stavlja razstava izbor, ne pa vsega, kar seje nakopičilo v Filipčičevem ateljeju.
Kot je bilo omenjeno na petkovi otvoritvi, ki jo je uvedel projekt Studia
isio iz Ljubljane (po domače: predvajanje diapozitivov s posnetki slik in sli-karja), je k temu, da se je v mladem akademskem slikarju vse to tako silovito sprožilo in ostvarilo v slikah, precej pripomogel akademski slikar, likovni pedagog in kritik Marijan Tršar, ki je Filipčiču znal v pravem trenutku nasvetovati najboljše rešitve. Marijan Tršar je tudi napisal spremno besedo za barvni katalog, ki ga je ob razstavi izdal Dolenjski muzej, govoril na otvoritvi razstave in le-to formalno odprl. Izid kataloga in postavitev razstave so omogočili različni sponzorji, med drugimi Sava Papir iz Krškega, novomeška Krka Kozmetika, Vino Bizeljsko iz Brežic in Zavarovalna skupnost Triglav iz Ljubljane, od katerih so se nekateri tudi predstavili s svojimi izdelki.
Filipčičevo razstavo sestavljajo trije
JETRI KONCERT ZBORA IMV
NOVO MESTO — Jutri, v petek, 6. marca, zvečer bo imel mešani pevski zbor IMV samostojni koncert v novomeškem Domu kulture. Zbor, ki ga od ustanovitve vodi zborovodja Slavko Rauch, se bo predstavil s sporedom, s katerim je svojčas sicer že nastopal, a ga je moral zaradi novovključenih pevcev m pevk obnoviti in utrditi. V ta namen je bil zbor pred kratkim dva dni na Jezerskem, kjer je ves čas samo vadil.
motivni sklopi: portreti, akti in krajine. Slike, ustvarjene zvečine v mešani tehniki na platnu, so tako tudi podnaslov-ljene. Toda kdor bo na slikah iskal portrete, akte in krajine, kakršne so ustvarjali realisti, bo razočaran, ker nič od tega ne bo našel, ne videl. Videl pa bo, če bo to hotel ali zmogel, marsikaj drugega: tisto, kar je kot portret, akt in krajino slikar doživel in občutil v sebi, kar je kdove koliko časa presnavljal v mislih, ves predan svetu, ki mu vlada harmonija barv in oblik, neka poetičnost. Zato to, kar se je odslikalo in naslikalo in je zdaj izročeno oblikovalcu v duhovno uživanje, ne more biti nekaj realističnega, otipljivega in prepoznavno podobnega, kvečjemu abstrakcija, skratka, nekaj, kar je ustvarjeno izključno kot slikarska stvaritev. V tem smislu je Filipčičeve slike številnim obiskovalcem pojasnjeval tudi Marijan Tršar.
lo, daje začela sistematično raziskovati nekdanje gostilničarstvo po vsej novomeški občini, pri čemer je upoštevala obdobje od konca 19. stoletja. V obravnavo je vključila nad 340 gostiln, ki so do začetka druge svetovne vojne delovale v okoli 130 naseljih, največ pa jih je bilo v samem Novem mestu. Pri zbiranju gradiva, pisnega in slikovnega, s katerim je knjiga bogato opremljena, se je Slavka Ložar naslonila na pomoč najrazličnejših informatorjev, predvsem pa črpala iz virov, kot so občinski in župnijski uradi. Pri pisanju pa je seveda ni zanimalo samo to, kako so gostilne gospodarsko živele, kako so se menjavali njihovi lastniki, in podobne reči, ampak tudi gostilne kot kulturni, politični in sploh družabni prostor. Ko je avtorica spoznavala tovrstno življenje v gostilnah, je bil, kot sama navaja v kratkem predgovoru h knjigi, pogosto njen nevidni sopotnik Janez Trdina, katerega zapise je skrbno prebrala in iz njih marsikaj uporabila.
Predstavitev knjige »Stare gostilne in gostilničaiji v novomeški občini« so pripravili v četrtek, 27. februarja, zvečer v salonu gostišča Kandija, v istem pro-
zi kademski slikar Dušan Filipčič med slikarjem.
PREDSTAVITEV KNJIG S SEJMA V FRANKFURTU
NOVO MESTO — Študijska knjižnica Mirana Jarca bo danes, v četrtek, 5. marca, med 18. in 20. uro v veliki čitalnici predstavila obiskovalcem nove knjige, ki jih je pridobila v zadnjih mesecih. Med to literaturo bodo tudi tuje knjige, ki so bile kupljene na knjižnem sejmu Frankfurt po Frankfurtu pri nas, razstavljene pa že na sejmu v Frankfurtu v Nemčiji. Knjige si bo moč takoj po predstavitvi izposoditi na dom.
štoru, kjer je bila leta 1920 znamenita slikarska razstava pod pokroviteljstvom impresionista Riharda Jakopiča, eden od osrednjih dogodkov gibanja, danes znanega pod imenom »novomeška pomlad«. Tokrat slikarske razstave seveda ni bilo, je pa etnološki oddelek Dolenjskega muzeja poskrbel, da so si obiskovalci v omenjenem salonu lahko ogledali razstavo »Novomeške gostilne in gostilničarji«, torej isto razstavo, ki jo je pripravila Slavka Ložar pred enajstimi leti v Dolenjski galeriji. Za omizji, razporejenimi po salonu, se je zbralo številno občinstvo, med obiskovalci pa predstavniki ustanov in posamezniki, ki so kakorkoli pomagali, da je knjiga Slavke Ložar lahko izšla. Predstavitev je potekala tako, daje ob nastopu Šent-jernejskega okteta, ki je zapel šopek »vinskih« pesmi, Jerica Pezdič prebrala avtoričin predgovor in nekaj značilnih odlomkov iz uvodnih strani knjige, etnologinja dr. Marija Makarovič, eden od recenzentov, pa je spregovorila o knjigi kot predstavnica stroke. Med drugim je dejala:
»V slovenski etnološki literaturi je znanih nekaj krajevnih obravnav zasebne gostinske dejavnosti. Vendar dela, ki bi bilo sistematično zgrajeno na pisnih virih in ustnih pričevanjih in ki bi obravnavalo gostilničarstvo na območju katerekoli slovenske občine, nimamo. Strokovno in zavzeto napisano delo Slavke Ložarjeve o gostilnah in gostilničarjih v novomeški občini pomeni dragocen prispevek k poznavanju nekdanje gostilniške obrti na Dolenjskem. Raziskava vsestransko zapolnjuje praznino v strokovnem znanju o tem področju slovenske kulturne preteklosti«.
Razstava »Novomeške gostilne in gostilničarji« bo na ogled do 20. marca. Omeniti pa moramo še eno razstavo, ki sojo minuli četrtek pripravili v sosednji sobi. Pod naslovom Nekdaj in danes so pekarne razstavile najrazličnejše kruhe, mesaiji salame in suhomesnate izdelke, na ogled pa so bile tudi druge dobrote.
I. ZORAN
kultura
in
izobra-
ževanje
Skromni, a delavni
S skupščine Belokranjskega muzejskega dru-___________štva_____________
METLIKA — Belokranjsko muzejsko društvo, edino tovrstno na Dolenjskem, je v preteklem letu kljub skromnemu denarju, ki mu je bilo na voljo — imelo je le 39 tisočakov prihodka — opravilo pomembno delo. Člani so sodelovali pri razstavi starih belokranjskih razglednic v Ganglo-vem razstavišču, v Črnomlju pripravili okroglo mizo o urejanju starega mestnega jedra, skupaj z Belokranjskim in Slovenskim gasilskim muzejem pa razposlali na več pomembnih naslovov po svetu pisma s prošnjo za pomoč zaradi vojne v Sloveniji in na Hrvaškem. Društvo je sodelovalo tudi pri praznovanju 40-letnice Belokranjskega muzeja, skupaj z obema belokranjskima kmetijskima svetovalnima službama pripravilo predavanje etnologa dr. Janeza Bogataja ter obnovilo zalogo publikacij.
Med pomembnejše naloge v letošnjem letu sodijo obnova spominskih plošč kulturnim delavcem po Beli krajini, urejanje mitreja na Rožancu skupaj s črnomaljsko gimnazijo, tiskanje Etnološke topografije občine Metlika, posneti nameravajo videokaseto o Črnomlju in Metliki, spodbudili bodo izdelavo vstopnih tabel za Belo krajino s primerno strokovno predstavitvijo. Člani naj bi sodelovali tudi pri urejanju metliškega starega mestnega jedra. Kot je bilo slišati na redni letni skupščini društva pretekli teden v Metliki, pa naj bi vnaprej tudi črnomaljska in ne le metliška ZKO izpolnila obveznosti do društva, saj je pri tako skromnih sredstvih, kot jih ima društvo na voljo, dobrodošel vsak tolar.
M.B.-J.
POTUJOČA KNJIŽNICA PRED OŠ BAZA 20
DOLENJSKE TOPLICE — Potujoča knjižnica iz Novega mesta je začela po novem letu obiskovati tudi Dolenjske Toplice. Postajališče ima pred Osnovno šolo Baza 20, bibliobus pa tam ustavlja ob četrtkih, in to enkrat na mesec. Potujoča knjižnica je na tem postajališču od 14. do 15. ure. Po zdajšnjem razporedu bo bibliobus, naložen s knjigami, pred topliško osnovno šolo spet stal danes, v četrtek, 5. marca, v omenjenem času, potem pa še naslednje četrtke: 9. aprila, 7. maja, 4. junija, 10. septembra, 8. oktobra, 5. novembra in 10. decembra.
»Nekaj od tega bo menda ostalo...«
Dularjev roman »Krka umira« doživel že tretjo izdajo — Pisatelj že leta 1944 za dnevnik Slovenec izjavil, da ni mislil na roman, ampak na novelo — Pisati je začel natanko pred 50 leti — spomladi 1942 — Kaj so zapisali kritiki
Pesnik in pisatelj Jože Dularje pred kratkim, na Matijev dan, dopolnil sedeminsedemdeset let življenja. Toliko let mu nihče ne bi prisodil in tudi sam pravi, da se za zdaj še ne počuti betežnega. Nasprotno, lahko blagruje usodo, daje še vedno pri močeh, telesnih in umskih, zlasti pa ji je hvaležen, da lahko še služi svojemu notranjemu klicu —ustvaijanju. Pesniško pero se mu je v glavnem že obrusilo in ga le še tu in tam vzame v roke, pisateljsko pero pa se mu kar naprej suče med prsti, nad listi, ki čakajo, da se bo na njih udomila nova literarna ali vsaj publicistična zgodba. Pravi, da ima in mora še marsikaj napisati, povedati. Metliki, kjer živi že štiri desetletja in pol, bi se rad pisateljsko oddolžil vsaj še z enini daljšim tekstom, s pripovedjo iz njene snovi, iz njene preteklosti. »Z okoli sto strani dolgo zgodbo,« pripomni pisatelj in omeni, da ima zasnovo v glavnem že v glavi. Vsekakor bo še mnogokrat sklonjen nad papirji na pisalni mizi v svojem metliškem domu.
Nekaj tednov pred rojstnim dnevom mu je spet izšel roman »Krka umira«, že tretja izdaja. Knjigo so tokrat izdali pri Dolenjski založbi' v zbirki Utva. Za drugo izdajo leta 1963 pri mariborskih Obzorjih je pisatelj roman pregledal in izročil za poldrugo polo (približno 24 strani) besedila. S tem je po njegovem mnenju ponekod odpadlo nepotrebno ponavljanje in razvlečnost. Z izdajo ni bil povsem zadovoljen, zato je za zdajšnjo, tretjo, ponovno pregledal ta roman in ga skrajšal še za pol pole. Upa, da mu je dal končno podobo. Seveda je vnesel tudi manjše jezikovne in stilistične popravke, kjer se mu je to zdelo potrebno.
Pisca teh vrstic je zanimalo, kako
pisatelj sicer gleda na ta roman zdaj, po skoraj petdesetih letih, kar so mu ga prvič natisnili (izšel je decembra 1943 v ljubljanski založbi Klas), oziroma, kaj gaje takrat kot mladega pisatelja spodbudilo, da seje lotil snovi, ki jo v romanu obravnava, in sploh tako obsežnega teksta (okoli 36 avtorskih pol). Pa je pisatelj »odgovoril« z izjavo, ki jo je dal po izidu romana injoje dnevnik Slovenec 10. februarja 1944 priobčil v tejle obliki:
(Jože Dular):»... Res sem napisal nekak roman, čeprav sprva niti malo nisem mislil nanj. Pred kakimi sedmimi leti mi je v domačem kraju« (v Vavti vasi, o.p.) »neki ribič pripovedoval o rakih in račji kugi, ki se je pred šestdesetimi leti zasejeta v Krko
in temeljito opustošila med njenimi žlahtniki. Pa še o prepirih za to račje bogastvo mi je povedal, o zapiranju račjih tatov, o mnogih pritožbah na oblast, o zahtevani parcelaciji Krke in podobno. Takrat sem se prvič spomnil, da bi bilo dobro iz tega napisati novelo. Napisal sem si že kratek osnutek, toda novele nisem napisal, pač pa sem se pričel temeljiteje zanimati za nekdanje krške Jlahtnike’. Poizvedoval sem pri domačih očancih, prebiral račjo literaturo in tedanje časopisje ter končno sprevidel, da je stvar preza-nimiva, preobširna in — če pomislim na našo zeleno Krko — tudi prelepa, da bi mogel vse skupaj odpraviti s kratko novelo.
Tedaj sem se spomnil, da bi utegnil iz nabrane snovi in fabule, ki je v mnogočem resnična, napisati povest za Mohorjevo družbo. Na lo sem se spomnil tem prej, ker mi je takratni urednik Mohorjeve družbe rekel, naj pričnem malo misliti na njihove večernice. Potem smo se nenadoma znašli sredi vojske in s tem načrtom zaenkrat ni bilo nič. Spomladi 1942 pa sem se kljub temu iz današnje trde resničnosti odmaknil v leto 1881 in pričel pisati. Zdaj nisem mislil več na navadno večerniško povest, kajti po
fabuli, ki sem si jo v nekaj dneh zasnoval v glavi, sem spoznal, da to, kar nameravam napisati, niti povest ne bo več. Krka. ki je s svojimi raki razbijala usodo mojih ljudi, jih je po drugi strani spet čudovito vezala v neki krog, iz katerega so se trgali pa spet vračali vanj. Krka je bila tisto resonančno dno, ki je odgo varjalo na usodo posameznih ljudi in dajalo vsej fabuli ceno nekakega romana. Krka je glavna oseba; z njo fabula živi in tudi — umre.«
Roman »Krka umira« ni vzbudil izjemno dobrega odziva le pri bralcih, ampak tudi pri kritikih. Ti so napisali ocene, kakršnih bi si želel vsak pisatelj, kaj šele mlad. V Dularjevem romanu so znali poiskati in opozoriti na tisto, kar, kot je v Jutru 30. decembra 1943 zapisal Božidar Borko, »opravičuje in kvalitetno poplačuje bralčevo pozornost«.
»Reči si upam,« je tedaj pisal France Vodnik, »da Slovenci zlepa nismo imeli tako čistega pripovednika, kakor je Dular, če kajpada ,čistost' razumemo v smislu avtonomne literarne vrste. A vtor je stopil popolnoma v ozadje in le tako je bilo mogoče, da seje rodila tako mirna epika, kakor jo predstavlja njegov roman ,Krka umira’... Zasnovo in razplet romana je omogočilo avtorju predvsem dejstvo, da je vse zgodbe in dogodke zvezal z osrednjim motivom račjega lova v Krki, ki je na ta način postala gonilna sila dejanja in središče vse povesti. Tako mu je Krka nudila ne le ogrodje za
zgradbo povesti, ampak je avtorju narekovala tudi čudovito lepe opise pokrajine, kar predstavlja drugo, morebiti še večjo vrednoto pričujočega romana. Prav v opisih Krke in pokrajine okrog nje se je izkaza! Dular posebnega mojstra. Pod njegovim peresom zaživi vsa narava, cvetje, rastline in živali, v neki posebni skladnosti resničnosti in poezije. Njego vi opisi so z ene strani tako strokovno polni, da imamo občutek, kakor da nam prirodoslovec razlaga tajne prirode in razkazuje herbarij ali akvarij; in vendar hkrati čutimo, da se ta svet pred nami izpreminja v skrivnost, katero odkrivati je dano samo pesniku«.
»Krka umira« je osrednje in bržkone tudi najpomembnejše Dularjevo pisteljsko delo, ne pa edino, v katerem ta reka povezuje usode ljudi njegovih zgodb. Še tri knjige so, ki to usodnost nakazujejo s Krko že v svojih naslovih — zbirka črtic »Ljude ob Krki«, roman »Krka pa teče naprej« in zbirka novel »Na drugi strani Krke« — in ki skupaj tvorijo knjižni cikel, nekakšno tetralogijo, o Krki. V tem ciklu so Dularjeve nedvomno najboljše in najprepričljivejše pripovedne strani in najbrž smemo reči, da se avtor z njimi zapisuje v slovensko literaturo kot trajni pisateljski reprezentant Dolenjske. Tega se prav gotovo zaveda tudi sam, čeprav o tem skromno le takole razmišlja: »Nekaj od tega, kar sem naredil, bo menda ostalo. A kdo ve!«
I. ZORAN


POTA m šiit? &
PonOČi V bolnišnico po momilo Eni z osebno, drugi z vizumom
Vlom v ginekološki oddelek brežiške bolnišnice je Marka Tukero stal leto in 8 ________________mesecev zapora — Oproščen vloma v mesnico
NOVO MESTO — 25-letni Marko Tukera iz Brežic je v novomeškem priporu že od lanskega 31. oktobra. Dobršen del svoje mladosti je mladenič že doslej preživel za rešetkami, vse kaže, da mu bodo zapori tudi vnaprej drugi dom. Tokrat ga je novomeški senat temeljnega sodišča obsodil na skupno enotno kazen enega leta in osmih mesecev zapora.
Marko Tukera je narkoman, to je po-	priročno blagajno in iz nje 1.170 tolar-
dBžumi
poročajo
IZGINILA VLEČNA VRV — V začetku februarja je s smučišča v Butoraju izginila vlečna vrv smučarske vlečnice, s čimer je tamkajšnje športno društvo oškodovano za 10.000 tolaijev.
OSUMLJEN TATVINE — 15-letni Marindolčan je utemeljeno osumljen, da je 5. februarja zvečer v Adlešičih iz osebnega avta Marije Cvitkovič iz Purge, kije vozilo pustila pred trgovino KZ, ukradel avtoradio z anteno. Škode je za dva tisočaka.
MLADOLETNIKA VLOMILA — 22. zvečer naj bi bila dva mladoletnika iz Črnomlja vlomila v avtobus črnomaljskega Integrala in odnesla digitalno uro ter osem avdio kaset. Škode je za 5 tisočakov, avtobus pa je stal parkiran na Belokranjski cesti.
OB DEVIZE IN TOLARJE — Aleš Wachter iz Novega mesta je 27. februaija zvečer parkiral svoj mercedes pred hišo na Mestnih njivah. Prek noči je v vozilo nekdo vlomil in mu odnesel za 165.000 tolaijev nemške in naše valute. Nepridipra-va še iščejo.
OSKUBLJENI JUGO — V noči na 29. februarje nekdo vlomil v osebni avto jugo, last Draga Slige, kije vozilo parkiral v Ulici Danila Bučarja v Novem mestu. Odnesel je avtoradiokasetofon z delom armaturne plošče in dva zvočnika, tako da je škode za okroglih 45 tisočakov.
TOČIL JE NAFTO — 28. ali 29. februaija je neznanec iz odklenjene lesene barake na Potov Vrhu, kjer je stal sod nafte, iztočil kakih 100 litrov goriva in tako Stanislava Košmrlja oškodoval za 4.200 tolaijev.
ODPELJAL
HLODOVINO
GRIČ — 32-letni B. K. z Griča je utemeljeno osumljen, da je 14. februarja iz gozda Vrhgora odpeljal 16 kubi-kov hlodovine in tako Petra Režka iz Močil oškodoval za okroglih 110 tisoč tolaijev.
NAJDEN MRTEV
NOVO MESTO — 25. februarja je bil v stanovanju na Cesti herojev najden mrtev 36-letni Stanislav Jenič iz Gorenjih Lakovnic. Jenič je bil tod na obisku pri prijatelju. Vzrok smrti še raziskujejo.
ZASEGLI
AVTOMATSKO PUŠKO
HERINJA VAS — Policisti so 26. februaija 25-letnemu Marjanu T. iz He-rinje vasi zasegli avtomatsko puško, dva okviija in 69 nabojev kalibra 7,62 mm. Marjan je orožje za 800 mark kupil v Ozlju.
trdil tudi psihiater, kije v svoje mnenje zapisal, da sicer ne gre za duševno bolnega mladeniča, pač pa hudo osebnostno motenega, katerega zmožnost razumske presoje je bila zaradi dolgoletnega jemanja drog precej oslabljena. Tudi v tisti noči na lanski 31. oktober, ko je Tukera v Čemelčevi ulici 17 v Brežicah vlomil v ginekološki oddelek tamkajšnje bolnišnice. Strgal je zaščitno mrežo in nasilno odprl okno, nato pa stikal po prostorih. Z izvijačem je skušal odpreti vrata več ordinacij, odpiral je predale miz in omar, naposled je vzel
TAT V BOLNIŠNICI
NOVO MESTO — 27. februarja je neznani storilec zmaknil iz jakne na obešalniku v ORL oddelku novomeške bolnišnice denarnico z 10.000 tolaiji in čekovno karto. Jakna je last Jožeta Tomaševiča s Sinjega Vrha.
VEČERNA RAZBIJAČA
NOVO MESTO — J.H. in P.T. iz Vavte vasi sta utemeljeno osumljena, da sta 21. februarja zvečer na Roški cesti v Novem mestu poškodovala tri prometne znake, izruvala več obcestnih stebričkov, na avtobusni postaji pa razbila več stekel. Novomeške cestarje sta fanta oškodovala vsaj za 25.000 tolarjev.
~liliJ»HJ3ZEEW~
sSEMmI
•	Neke minulih noči je neznani nepridiprav vlomil v dvoje kleti stanovanjskega bloka v Ulici Moše Pi-jadeja v Črnomlju. Edina dokaj zanesljiva sled za storilcem je podatek, da gre za osebo z avitaminozo. Zdravilo zanjo je našel v kozarcih vložene zelenjave.
•	Mladi Mokronožan, dijak novomeške SŠTZU, je mrzle zimske dneve dobro vnovčil V športno dvorano je praviloma hodil zgolj v puloverju, iz nje pa v bundi. Kar štiri puhovke je zmaknil na tak način, bunde pa nato prodal in se predal užitkom polnih žepov. Sodijake je oškodoval za vsaj 35.000 tolarjev.
•	Iz opuščenega obrata DO Leso Črnomelj v Semiču je ondan izginilo 16 gasilnih aparatov, telefon in 6 športnih pokalov. Nenavadna oprema za opuščen obrat.
•	Policisti novomeške postaje so minule tedne v Revozu odkrili več tatvin avtomobilskih delov in drugega repromateriala za katrce in petke. Pravijo, da deli praviloma izginjajo pod delavskimi haljami Za razliko od tistih v drugih tovarnah, ki hodijo v srajcah številka 36 in delovnih haljah št. 60, pa nimajo pod njo kaj skriti In takih je v novomeški občini rac več.
jev. Fantje potem preiskal še operacijsko sobo, naposled pa iz pisarne zmaknil denarnico dežurne zdravnice Zdenke Stričevič, z njo pa tudi potni list, ključe stanovanja, bankovec za 500 tolaijev in vžigalnik.
Tukera je v svojo obrambo povedal, kako je dejanje storil v hudi krizi zavoljo pomanjkanja mamil. V bolnišnici je iskal heptanon ali morfij, vendar ni našel ne enega ne drugega. Dejanje je priznal, sicer pa je to nedvoumno potrdila tudi opravljena preiskava, v kateri so odločilno vlogo igrali najdeni delci vlaken njegovih oblačil na oknih in vratih.
Senat sodišča je Marku Tukeri za to dejanje prisodil 10 mesecev zapora, ob tem pa mu je tudi preklical pogojno obsodbo zavoljo tatvine, s katero je bil kaznovan na 11 mesecev zapora s pre-
EKSPLOZIJA V LIVARNI
DOBOVA — 26. februaija okoli
13.30	je prišlo v kotlu za talitev svinca in drugih litin dobovske livarne do močne eksplozije. Vzrok še ugotavljajo, hudo poškodovan pa je bil pri tem 25-letni Jože Ivanuša iz Brežic, ki so ga prepeljali na zdravljenje v ljubljanski UKC. Mesto nezgode sije ogledal tudi poristojni republiški inšpektor za delo. Zaradi pomanjkljivih zaščitnih sredstev bo zoper odgovorne v livarni podana kazenska ovadba.
ZGORELO
GOSPODARSKO
POSLOPJE
BREŽICE — 42-letni Vlado G. iz Gornjega Obreža je 29. februaija doma čistil peč za centralno kurjavo, tleči pepel pa nosil na gnoj zraven gospodarskega poslopja. Očitno je bilo prav to vzrok, da je čez kratek čas ogenj zajel poslopje in ga uničil, škode pa je za
70.000	tolaijev.
MRTEV POD UKRADENIM BAGERJEM
BREŽICE — 21 -letni Darko Bradač iz Podgorja je 29. februaija okoli 13.30 našel v kamnolomu Pišece delovni stroj bager, last Franca Kunsta iz Šmarja, v njem pa tudi kontaktne ključe. Mladenič je pogumno sedel na bager, ga spravil v pogon in se z njim odpeljal proti Pišecam. Med vožnjo je zavoljo neizkušenosti zapeljal na travnik, nakar seje bager po strmem pobočju prevrnil in voznika pokopal pod seboj. Bradač je bil na mestu mrtev.
ZASEGLI MERCEDES
BREŽICE — Kriminalisti krške UNZ so 28. februarja zasegli osebni avto Mercedes benz 300 D, last Stjepana P. iz Brežic. Obstaja namreč sum, daje bil avto ukraden in nato ustrezno predelan. Med drugim je bila presekana številka šasije.
izkusno dobo štirih let. Nova enotna kazen je tako eno leto in 8 mesecev zapora, pri tem pa sodniki niso mogli mimo tega, da gre za povratnika, ki mu je bil že kot mladoletniku dvakrat izrečen vzgojni ukrep, dvakrat pa je bil pravnomočno obsojen tudi kot polnoletnik.
Na taisti sodni obravnavi je bil Marko Tukera oproščen krivde, da je 1 .oktobra lani v Ulici 21. maja v Brežicah vlomil v mesnico Kmetijske zadruge in vzel registrsko blagajno, jo na pokopališču razbil ter vrgel v kontejner. Sodniki za krivdo Tukere niso našli dovolj dokazov, pravih sledov tudi policisti niso odkrili, zato sodbe pač ni bilo.
OSTALO PRI POSKUSU
NOVO MESTO — 26-letni I. Z. iz Novega mesta je utemeljeno osumljen, da je skušal 27. februaija iz novomeškega Revoza odnesti 3 kg barve in 5 kg trdilca v skupni vrednosti 8.000 tolarjev.
KRADEJO TORBICE
NOVO MESTO — Na območju novomeške policijske postaje je bilo letos že prek 50 vlomov v osebne avtomobile, storilci pa kradejo predvsem torbice, kijih lastnice puščajo na vidnih mestih v vozilih. Ponovno opozorilo občanom, naj v avtih ne puščajo vrednejših stvari, zato ne bo odveč, hkrati pa policijska postaja in UNZ prosita vse, ki bi videli kakršnekoli sumljive osebe okoli vozil, naj o tem nemudoma obvestijo policijo na telefon 92.
BOGAT PLEN
BREŽICE, ČATEŽ — V noči na 26. februar so neznanci vlomili v trgovino brežiške Agrarie in odnesli televizor Syntronic, dva videorekordeija in dva radiokasetofona Samsung in Goldstar, skupne škode je za 140.000 tolarjev. Iste noči pa je bilo vlomljeno še v pizze-rijo Colibri na Čatežu, od koder so izginili televizor Fischer, sintesizer, kasetofon znamke Yamaha in CD player Sony, tako da je škoda skoroda na las podobna zgornji.
Pomladanski požari znova opozarjajo
NOVO MESTO, KRŠKO — Pomladanska neprevidnost in lahkomiselnost ob požiganju trave in grmičevja znova netita požare. Prav nič nedolžne, kot kažejo tudi naslednji primeri.
26. februaija je Ljubljančan Anton K. v vinogradu nad Dolnjim Kotom požigal suho travo, ogenj pa seje razširil v hrastov gozd, ga uničil kar osem hektarjev, tako da je škode za 300.000 tolaijev. Ni pa še znana škoda, ki sta jo 28. februarja popoldne povzročila Franc M. z Daljnega Vrha, kije požigal travo, ogenj pa seje razširil na 3 hektarje širiko območje, in Slavko A. z Vinjega Vrha, kije z neprevidnostjo zažgal svoj in bližnje vinograde. Kar 500.000 tolarjev pa je bilo škode v Gradišču pri Bizeljskem, kjer je minulo soboto Antonija L. požigala travo, ogenj pa ji je med malico ušel na gospodarsko poslopje, zatem pa še na sosedovo stanovanjsko hišo.
Vojna in meja obeležili delo slovenske policije — Težav na južni meji je vse manj — Kakšen re-________________žim v prihodnje?___________________________________
po potrebi maloobmejne prehode prekategorizirali v mednarodne,« pravi prvi mož slovenske policije.
Mejni incidenti so poglavje zase. Na državnih meja Slovenije z Avstrijo, Madžarsko in Italijo jih je bilo lani 16, od tega sedem v našo škodo, veliko več pa na meji s Hrvaško. Pa najsi gre za kršitve zračnega pro-
• Času in razmeram primemo so slovenski policisti lani opravili 379 protidiverzantskih pregledov, 61 pregledov sumljive prtljage, 49 pregledov prostorov, koder so potekale kulturne, športne in druge prireditve itd.
štora, nasilnost in objestnost gardistov ali streljanje čez mejno črto. Pri obravnavi tovrstnih zapletov se slovenska policija ravna po posebnem pravilniku o reševanju mejnih incidentov, nekatere primere rešujejo slovenski policisti skupaj s hrvaškimi, o težjih incidentih pa je obveščeno ministrstvo za zunanje zadeve. Pavle Čelik pravi, da tovrstna obmejna dogajanja ne vplivajo na odnose med Slovenijo in Hrvaško, po njegovem je sodelovanja med obema republiškima ministrstvoma vse več, temu primemo pa je vse manj težav in problemov.
In kakšen bo prihodnji režim na južni slovenski meji? »S Hrvati imamo dogovor, da bo za prehod zadostovala osebna izkaznica, kako bo z državljani ostalih republik bivše Jugoslavije, še ni dorečeno. Zanje zaenkrat velja enak režim, toda dan je predlog, naj ministrstvo za zunanje zadeve sklene ustrezne dogovore o prestopu meje s temi republikami. Državljani tiste, ki do-
LJUBLJANA — Vojna in nastanek nove južne meje s Hrvaško sta neizbrisno obeležila lansko delo slovenske policije. To je prejšnji teden na pogovoru z novinarji potrdil tudi mag. Pavle Čelik, poveljnik slovenske policije, rekoč, da je milica takrat prevzela nase začetni in končni udarec vojne agresije, saj druge organizirane obrambne moči tisti hip pač ni bilo. »Vojna je pustila posledice tudi na disciplini, ta je kar precej padla, naša naloga je zato, da se z disciplino v policiji čimprej vrnemo tja, kjer smo bili pred agresijo. Ne moremo si dovoliti, da disciplina v policiji pade na nivo, kot je v teritorialni obrambi,« je kritično razmišljal mag. Pavle Čelik.
A če je vojna že preteklost, to nova meja seveda ni. Že 10. oktobra lani je bil izdelan projekt, imenovan »Varna meja«, ki je natan-
• Stroški opreme policista, ki je prvikrat oblekel modro uniformo, so lani znašali natanko 152.143 tolaijev. Temu primerno skušajo z raznimi varčevalnimi ukrepi v slovenski policiji zmanjšati stroške. Med drugim podaljšujejo roke trajanja uniform, stare in ponošene razdelijo med rezervni sestav, ne nepomembna je tudi odločitev, da za opremo slovenske policije skrbijo izključno domači izdelovalci.
čno opredelil, kaj takšna novost prinaša ali odnaša. Po začetnih težavah je danes moč reči, daje problemov vse manj. Med drugim je dosežen tudi sporazum s Hrvaško, da lahko v primerih, ko je to pač potrebno — in Osilnica ter Žumberak sta zagotovo tipična primera slabih, neurejenih povezav — slovenska policija hodi in dela na hrvaški strani, hrvaška pa na naši. Prav tako potekajo usklajene priprave z našimi južnimi sosedi za bližnjo turistično sezono. «Kakšne posebne gneče resda ne pričakujemo, pa vendar bomo na mejah pripravili posebne turistične pasove, ki bodo omogočali hiter prehod, s Hrvati pa imamo sklenjen dogovor, da bomo
• Lani so imeli slovenski policisti s sosedi na mejah kar 6000 osebnih stikov, pogovorov ali srečanj.
govora ne bo podpisala, bodo pač na slovenski meji morali pokazati potni list in vizum,« je bil odločen mag. Pavle Čelik.
B. BUDJA
Pravica je prišla po petih desetletjih
Novomeško temeljno sodišče razveljavilo štiriinštirideset sodb, izrečenih 5. avgusta 1945 — Prisilno delo z ________odvzemom svobode, izguba volilnih pravic, javnih služb, zaplembe premoženja
NOVO MESTO — 5. avgusta 1945je bila pred novomeškim senatom vojaškega sodišča ljubljanskega vojnega območja za tiste čase običajna, za današnje pa vsaj nena vodna in nevsakdanja sodna obra vna va Na zatožni klopije sedelo kar štiriinštirideset obtožencev, katerim je dan poprej vložena obtožnica očitala sodelovanje z okupatorjem, domačimi izdajalci, organiziranje enot bele garde, vohunstvo in kar je še podobnih dejanj. Predsednik senata, poročnik A nton Rozman, in sodnika porotnika Adij Jeraj ter A Ibin Kulovec so bili neizprosni v celoti so pritegnili besedam tožilca Cirila Rusa in dvainštirideseterico obsodili na za tisto obdobje pričakovane kazni
Večina jih je bila obsojena na prisilno delo z odvzemom svobode, temu je praviloma sledila še izguba volilnih pravic za določeno obdobje, pravic do javne službe, zaplemba imovine pa je bila nasploh že kar sestavni del sleherne sodbe. V rokah držimo porumenelo in že krepko scefrano sodbo z datumom 5. avgust 1945, katere sestavni del je tudi potrdilo o zaplembi. Iz njega je moč razbrati, kako je večina obsojencev ostala brez njiv, travnikov, gozdov, spet tretji brez orodja, sena, slame, nekaterim je bila zasežena živina, našli so se celo taki, ki so ostali brez sodov in sadnega drevja. Taista sodba je tudi brez slehernega pravnega pouka ali obrazložitve dosojene kazni, v njej stoji le stavek, da so obsojenci krivdo delno priznali in da so pač kaznovani, ker so bile proti njim vložene prijave organov narodne oblasti. Kaj več takrat sodniki pri svojem delu očitno niso potrebovali.
In tako se je zgodilo, da je bil tistega
avgustovskega dne leta 1893 rojeni Martin Novak s Cirnika obsojen, češ daje sodeloval z okupatorjem in izdajalci ter sina Martina nagovoril, daje iz NOV pobegnil k domobrancem. Očitali so mu, daje hodil na protipartizanske sestanke, pozimi leta 1945 pa naj bi izdal sedmerico partizanov, ki sojih okupatorji potem pobili; trupla naj bi v gnojnem košu prepeljal na Mirno, za nameček pa se mrtvim smejal in jih sramotil. Ferdinand Kisovec, rojen leta 1894, iz Rakovnika je bil kaznovan, ker je ob napadu na Dob izdal partizanske pomagače, ki jim je sovražnik potem sodil, prav tako naj bi sina nagovoril, da je pobegnil k domobrancem. Iz Klinje vasi je bil doma Ivan Krakar, rojen leta 1880, kateremu so sodili zavoljo tega, ker naj bi delal po navodilih ge-stapa in izdajal zavedne krajane. Peter Poznič iz Mahovnika je bil rojen leta 1895; pred sodnise je moral z obtožbo, daje bil ob prihodu Nemcev leta 1943
postavljen za vaškega načelnika in v tej vlogi sodeloval z gestapom. Daje delal za italijansko oblast ter daje sokrajane učil fašističnih pozdravov, so obsodili leta 1891 rojenega Petra Pezdirca s Krasinca. Blaž Hajšn iz Ošterca bi danes štel 98 let; sodniki so trdili, daje bil izdajalec v službi gestapa, medtem ko naj bi leta 1911 rojeni Franc Ferder-ber z Mlake podpiral skrivače, jih hranil in ščuval ljudstvo proti OF. Podobna naj bi bila tudi krivda let^ 1903 rojenega Antona Straha iz Velikih Lašč, obsojenega sramotenja partizanov ter pečanja s črno borzo, medtem ko je bil Jože Bavdek, rojen leta 1898, z Brega, kaznovan, češ da je delal za domačega izdajalca Uršiča in gestapo ter daje za to prejemal nemajhno plačo Enak očitek je veljal za leta 1890 rojenega Antona Štiha iz Stare Cerkve. Ivan Putre iz Šalke vasi, rojen leta 1893, je bil župan kraja; očitano mu je bilo, da je za izdajalska dela prejemal
mesečno 500 lir plače, medtem ko naj bi bil Karel Simon iz Velikega Mraše-vega, rojen leta 1910, nemški tolmač in izdajalec, kije 27 krajanov spravil v internacijo in se vrh tega ob mobilizaciji ni javil slovenski oblasti. Janez Jelenc, rojen leta 1889 in doma iz. Velikih Lašč, naj bi bil organizator bele garde in nasprotnik OF, zakrivil naj bi tudi aretacijo nekega Mikuliča iz Želimelj, kije bil
potem ustreljen.	,,	.
Franc Hrovat iz Novega mesta je bil rojen leta 1899; obtožnica mu je očitala, da je pobiral podatke iz občinskih kartotek in okupatorja seznanjal s pripadnostjo občanov, medtem ko naj bi bil leta 1911 rojeni Stane Repše iz. Brinja obveščevalec domobrancev, ki se tudi ni odzval klicu mobilizacije. Tomaž Štiftar iz. Starega trga, rojen leta 1911, je bil obsojen zavoljo dezerterstva, Jože Vrban z Bol-draža, rojen leta 1925, pa naj bi bil sodeloval v oboroženih akcijah proti partizanom, zraven naj bi bil celo pri požigu Brezovice. Leta 1907 rojeni Jože Glavan z. Rebri naj bi bil kriv sodelovanja z. Italijani. Anton Papež iz Rep-ja, rojen leta 1903, pa naj bi se po ugotovitvah sodišča skrival pred klicem domovine, potem pa odšel k domo-
brancem. Za leta 1921 rojenega Jožefa Struno iz Malih Rebrc stoji v sodbi, da je bil italijanski vodič, daje sodeloval v bojih proti partizanom, bil nato mobiliziran v NOV, a je od tam pobegnil in se potem skrival. Franc Gradišar, rojen leta 1924, štiri leta starejši Jože Božič iz Suhadola, še leto dni dni starejši Franc Oražem iz Dolenje vasi, leta 1903 rojeni Jože Bobnar z. Rdečega Kala, Rudolf Kastelic iz Radohove vasi, rojen leta 1918, tri leta starejši Alojz Lavrič iz Srednje vasi, leta 1923 rojeni Anton Ark iz Ljubljane, Novomeščan Franc Berdorfer, rojen leta 1909, Pavle Šuštar, rojen leta 1920, iz Ljubljane, leta 1911 rojeni Jožef Kastelic iz Šentjošta, Jožef Saje, rojen leta 1922, iz Boršta ter Anton Lavrič iz Loškega Potoka in Damir Košmrlj, oba rojena leta 1912, iz Novega mesta, so bili obsojeni, ker se navlic obvestilu o amnestiji temu klicu niso odzvali, pač so ostali v službi okupatorja do kapitulacije. Za razliko od teh so bili skrivaštva ter dela za domače izdajalce obsojeni: Franc Krivec, 1907, iz. Št. Jurija, Anton Pave, 1910, doma iz. Martinje vasi, Franc Bingo, 1918, iz Morave, Jože Koporec, 1922, doma v Malem Gabru, Ignacij Kresal, 1922, iz Velike Sevnice, Martin Murn, 1911, iz Podlipe, Jože Kos, 1909, z Velikega Cirnika, Alfonz Sladič, 1908, iz Sevnice, Jože Breznik, 1906, doma iz Dolenjih Kamene, ter leta 1903 rojeni Franc Berkopec z Velikega Cerovca. Kot šti-riinštirideseti je 5. avgusta 1945 na zatožni klopi novomeškega vojaškega sodišča sedel leta 1903 rojeni Ivan Novak

OSTALI BREZ VETROBRANSKIH ŠIP — V pomanjkanju trkov pride prav tudi zapis o druge vrsti nesreče. Kar štirje lastniki osebnih avtomobilov so minule dni žalostno ogledovali svoje jeklene konjičke. Angela Smrekar z Gumberka je imela prejšnji teden pred novomeško bolnišnico parkiran osebni avto jugo 55, s katerega pa je nekdo demontiral in neznano kam odnesel vetrobransko steklo, vredno 25.000 tolaijev. Podobne tatvine so se dogajale tudi v noči na 28. februar. Novomeščanka Marija Baznik je imela v skupnih garažah na Cesti herojev parkiran osebni avto jugo, ki jo je zjutraj naslednjega dne pričakal brez vetrobranskega stekla, vrednega 23.000 tolaijev. Podobno presenečenje je čakalo tudi Majdo Jan iz Jezera, kije svoj P— 126 pustila parkiran v Ulici Cankarjevih brigad v T rebnjem. T udi ona je osula brez 20 tisočakov vrednega vetrobranskega stekla. In še četrti primer. Jože Erjavec iz Dolenje Nemške vasi je v domačem kraju parkiral svojega pejčka, kije prek noči ostal brez vetrobranskega stekla. Škoda je podobna prejšnjim, bolj zanimivo je vprašanje, kje so šipe končale.

iz Ljubljane; zanj je v sodbi zapisano, da je pri raznašanju živilskih kartic po Ljubljani kontroliral prazna stanovanja, na skrbi pa je imel tudi preveriti, katera družina je imela svojce v partizanih. Pošto o vsem tem da je prenašal domobranskima zaupnicama Puhkovi in Žagaijevi.
Sorodniki Antona Straha iz Velikih Lašč so bili tisti, ki so zahtevali obnovo postopka, javni tožilec Republike Slovenije je na njihovo pobudo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče Slovenije je na podlagi razpoložljivega gradiva — resnici na ljubo velja zapisati, daje bilo to izredno pičlo — sodbe štiriinšliridesetim zgoraj imenovanim razveljavilo in spis vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču v Novem mestu. Ker pa je v tem času temeljno javno tožilstvo odstopilo od obtožnice zaradi pomanjkanja dokazov, je novomeško temeljeno sodišče kazenski postopek ustavilo. Ali z drugimi besedami: vsi imenovani so oprani krivde za našteta dejanja.
Koliko vredno je 47 let zamujeno zadoščenje, ki je za veliko večino po krivem obsojenih prišlo posmrtno, ne kaže vnovič razglabljati, najpomembneje je navsezadnje , da zgodovina počasi, a zanesljivo le odlaga težka, moreča in skrbno prikrita bremena, ki jih je morala nositi desetletja. In los pravnimi sredstvi, ki jih naša zakonodaja pozna že desetletja. Drugojc vprašanje, zakaj so toliko časa ostala neizkoriščena.
B. BUDJA
Pogovor, vrednejši od zlata _______________________
Kaj vse je že slišalo »telefonsko uho za težave«, kjer delajo Prijazni in sočutni ljudje! Na telefonski številki Klica v sili se izpisuje delčki naše resničnosti, tisti delčki, kijih prezremo, ne vidimo ali ne želimo videti, ker niso prijetni. A vendar so del našega življenja.
Priden in bister fantič, ki ga zanima mnogo stvari in že mnogo ve, se vendar-e vsak dan z jokom odpravlja v šolo. am ima v bistvu brez razloga tremo, je Počasen in vse bolj žalosten. Prvošolček je pač izredno plašen in občutljiv fantič. Negova stiska ni nerešljiv problem, že po nekaj obiskih pri strokovnjaku bo njemu in staršem mnogo lažje. Strokovnjakov, ki znajo pomagati v takih in po-obnih problemih, niti ni tako malo, navsezadnje imajo vsaj enega tudi v marsikateri šoli in vrtcu. Vendar je na splošno marsikomu težko priznati, da si sam ne zna pomagati, da potrebuje strokovno pomoč in marsikomu je to vsaj prvič, lažje storiti nekomu, ki ga ne vidiš, ki pa ima uho samo za tvojo težavo in če ze ne pravega nasveta, vsaj napotek, s čigavo pomočjo se da spraviti nadnjo.
Takšno uho za težave je tudi novomeški telefon 23-304, imenovan Klic v sili. Prestregel je tudi primer omenjenega fantiča in doslej še precej drugih problemov in stisk. Telefon na pobudo občinske Zveze prijateljev mladine deluje vsak četrtek med 18. in 20. uro že skoraj leto dni. Delo telefona vodi in usklajuje pedagoška svetovalka Ana Lečev-ski, za slušalko pa se izmenjuje osem strokovnjakov prostovoljcev. Renata Bačer, Irena Mohorovič in Marjan Sto-kanovič so psihologi, Marija Gabrijelčič, Olga Jukič in Marija Jaklič pedadogi-nje, nedavno pa sta se jim pridružili še socialni delavki Mojca Papič in Ivanka Vene.
Novomeški Klic v sili je bil uveden z namenom, da bi nudili dodatno pomoč pri iskanju izhoda iz vsakdanjih težav, ki so povezane z razvojem, vzgojo, učenjem, odraščanjem, navezovanjem stikov z okolico, s poklicnim odločanjem m podobnim. Kot telefon za vse, ki potrebujejo nasvet za predšolskega otroka, jo!arja ali mladostnika, ga vodijo tudi v Naši ženi v že kar obširnem seznamu pomoči po telefonu, kije na voljo prebivalcem v Sloveniji. Kot rečeno, marsikomu je težko poiskati pomoč in je vsaj Prvič lažje zaupati težave neviden in nepoznan nevidnemu na oni strani žice kot pa svetovalcu v šoli ali vrtcu ali kateri od obstoječih svetovalnih ustanov.
Doslej so na telefon 23-304 — gre sicer za telefon novomeške Posvetovalnice — ob četrtkih res največ klicali starši v zvezi z otroki z učno-vzgojnimi in čustvenimi težavami. Imeti probleme z otroki je namreč v našem vzorcu mišljenja in obnašanja normalno, medtem ko je druge osebne in družinske probleme težje priznati. S trpinčenjem otrok ali žensk, česar sploh ni tako malo, s problemi povezanimi z alkoholizmom, s spolnimi zlorabami otrok in podobnim novomeški strokovnjaki na drugi strani žice telefona v sili še niso imeli opravka.
Najlažje seje torej odpreti s problemi v zvezi z otroki, ki niso izjema. Žensko, k> je dstala vdova s tremi otroki, seveda tišči tisoč problemov, krize odraščajočega otroka so bile le ventil, da so prišle na dan še vse druge težave. Oglašajo se tudi mladostniki. Srednješolka, ki v osemletki ni imela nikakršnih težav, nenadoma nima nobenih učnih uspehov. Srednješolec je venomer utrujen in brez volje za
učenje, ker misli, da mu ne gre nič v glavo. Spet srednješolka, ki se ne more navaditi na internat v Ljubljani in se zelo slabo počuti, z njo pa seveda tudi starši oziroma vsa družina. Strokovnjaki iz pogovorov ugotavljajo, da se otroci sploh ne znajo učiti. Kakšen nasvet se jim da dati po telefonu, dobro pa je, če jih sogovorniki uspejo prepričati o koristnosti obiska v pravi svetovalni ustanovi. Če so nenadoma težave z učenjem ob prehodu v srednjo šolo, je vsekakor najmanj, kar je treba storiti, preveritev pravilnosti izbire usmeritve. Odrivanje problema ne bo zmanjšalo ali celo odpravilo, ampak kvečjemu povečalo.
Pojavljajo pa se vse bolj tudi drugi problemi in stiske, manj »fini« od vzgojno-izobraževalnih, ki se jih največkrat lotevajo rešiti bolj osveščeni ljudje, ko imajo urejene osnovne življenjske pogoje. Danes, ko se vse več ljudi cele dni ukvarja s problemom preživetja družine, se takšni problemi žal mnogokje odrivajo na stran in nevarno kopičijo. Brezposelnost, ki je je vse več, vsestran-
0 tem, kako so si v novomeškem frančiškanskem samostanu ogrevanje uredili s sistemom toplotnih črpalk, smo v našem časopisu pisali pred kratkim. Ze to zimo so samostan ogrevali s toploto, ki jo odvzemajo vodi, ki jo črpajo izpod samostanskih globin. Vendar vsa stvar še ni zaključena, ker imajo v načrtu urediti po tem sistemu še talno ogrevanje velike cerkve. To naj bi bilo nared do začetka prihodnje zime.
Prejšnji teden so v cerkvi odstranili nekaj kvadratnih metrov cerkvenega tlaka, da bi videli, kaj je pod talnimi ploščami. »Za to smo se odločili na pobudo arhitekta Kvaternika, ki po arhitekturni plati ureja te stvari,« je povedal gvardijan novomeškega frančiškanskega samostana pater Peter Lavrih, kije hkrati tudi župnik župnije sv. Lenarta. »Seveda smo vedeli, da so pod tlakom grobnice, kajti v cerkvi so do leta 1784 pokopavali tako člane samostanske družine kot ugledne prebivalce Novega mesta in okolice oziroma dobrotnike našega samostana. Po seznamu, ki obstaja, naj bi bilo do tega leta, ko je oblast pokope v cerkvah prepovedala, v naši cekrvi pokopanih okoli 88 oseb. Obstaja celo opis, kje ležijo posamezni grobovi oziroma rodbinske grobnice. Ves čas smo se bali, da so grobnice takoj pod tlakom in da bo treba zato pri urejanju talnega gretja cerkveni tlak zvišati.«
Prejšnji teden so tako odstranili nekaj kvadratnih metrov talnih plošč, s katerimi so po besedah gvardijana cerkev tlakovali pred 100 leti. »Pri tem
sko in močno prizadene sicer normalne družine. Konkretno pomoč bodo v obstoječih službah in ustanovah vsaj v minimalnem obsegu dobili, z vsem drugim, kar brezposelnost prinaša s seboj vajenim dela in življenja od lastnih rok, pa se praktično nihče ne ukvarja.
»Ukvatjamo se z običajnimi človeškimi stiskami, problemi, krizami, ki nastajajo v vsakdanjem življenju v vseh starostih. Ne zdravimo, to delajo v bolnici, zato pa poslušamo, se pogovarjamo in svetujemo, kako se lotiti reševanja nekega problema. Če lahko pomagamo vsaj enemu ali dvema v tistih dveh urah, ko sedimo za telefonom, mislim, da smo nekaj naredili,« pravi Bačerjeva, ena od prostovoljk telefona v sili. Včasih je veliko že to, da človeka v stiski sploh nekdo posluša in se pogovarja z njim. To ga pomiri, da na problem lahko pogleda trezneje, v pogovoru pa se da skupaj iskati poti, kako naprej. Veliko je vredno, da si nekateri od prostovoljcev klicatelje, če ti to želijo, lahko naročijo k sebi na nadaljnje pogovore ali pa jih usmerijo na pravi naslov. Klici so namreč iz zelo različnih krajev, veliko iz obrobja, kjer svetovalnih služb ni.
Po novomeških izkušnjah so klicatelji v večini primerov že precej razmišljali o problemu, navsezadnje je problem treba najprej zaznati kot takega, da lahko začne zoreti misel o potrebnosti njegovega reševanja. Nekateri kličejo, ko že imajo neke rešitve, a želijo potrditev strokovnjaka, da imajo prav. Tajim mora včasih pomagati zožiti izbor možnih rešitev, v drugem primeru pa ta izbor morda razširiti, da samo ena pot človeka v stiski preveč ne vrže iz tira. Odločitve so na
so nekatere grobne plošče vzeli ven in jih vzidali v cerkvene stene, nekatere pa kar pustili, jih zasuli in povrhu položili talne plošče. Te so bele in temne in sedaj, ko smo jih nekaj odstranili, smo videli, da so bele marmorne, pri črnih pa so ’šparali’, saj gre za nekakšno mešanico betona in skrilovca ali nekaj podobnega. V tlaku, kot delu sedanjih talnih plošč, je iz tistih časov ostala le nagrobna plošča Matije Kastelca.« Ko so talne plošče odstranili, so tik pod njimi naleteli na zasuto nagrobno ploščo in na oboke z opeko zidanih grobnic. »Pri eni smo odstranili nekaj opek in pogledali v notranjost velike grobnice, kjer je videti zložene in že preperele krste,« pripoveduje pater Peter.
»Za nas je važno, da damo ljudem, ki so tukaj pokopani, mir. Dolžni pa smo tudi urediti talno gretje v cerkvi, kajti to je edino gretje, ki ne bo škodovalo inventaiju cerkve. Za to pa bo treba za j kakšnih 10 cm dvigniti tlak, točno za koliko, bomo videli, ko bo odstranjen ves sedanji tlak in bomo lahko določili osnovno ravnino, kar bi lahko naredili do velike noči. Dela bodo potekala med tednom, od ponedeljka do petka, takrat bodo maše v lurški kapeli, tako kot pozimi, ob nedeljah pa v cerkvi. Septembra bomo praznovali 25-letnico | župnije, najkasneje do sv. Lenarta, ki goduje 6. no-i vembra, pa naj bi bila dela pri talnem ogrevanju cerkve končana. Do takrat bomo uredili še nov oltar. Idejno vodi in nam svetuje pri ureditvi notranjosti cerkve pater dr. Bernardin Skunca iz Zadra, kije letos za slovensko provinco sv. Križa generalni vizitator. Poleg tega imam jaz v zvezi s temi
koncu seveda na človeku samem, so pa lažje, če je človek po pogovoru s strokovnjakom manj stisnjen v kot. Za nekatere je tak klic, ki je lahko anonimen — podatki pa v vsakem primeru ostajajo znani le strokovnjaku na drugi strani žice — preverjanje strokovnih rešitev, ki so bile človeku že ponujene, a je do njih skeptičen. To pa ima človek vedno pravico biti, ko gre zanje, njegovega otroka
deli, ki jih opravljamo v samostanu in v cerkvi, vseskozi široko mrežo svetovalcev, kajti take stvari se ne delajo samo od danes do jutri, ampak za daljše obdobje. Vedeti pa je treba, da se cerkev vedno dela za bogoslužje, prvotni namen je graditi svetišče Bogu, to pa so vedno delali času, dobi in stilu primemo,« je končal gvardijan pater Peter.
In kaj o tej stvari pravijo na novomeškem Zavodu za varsto naravne in kulturne dediščine?
»Zapleti, kijih ima naš zavod z vodstvom novomeškega frančiškanskega samostana zaradi nestrokovnega in grobega poseganja v strukturo cerkve, kije sakralni spomenik najvišje kvalitete, se s tem zadnjim delom nadaljujejo,« pravi vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, dipl. arheolog Danilo Breščak. »Začelo seje z nestrokovno in neustrezno prenovitvijo kora brez potrebnih dovoljenj in soglasij, o čemer je bilo lani veliko pisanega, nadaljevalo s prav tako neustreznim prebojem notranjega prehoda v Karmelsko kapelo, prav tako brez soglasja našega zavoda, sedaj pa je na vrsti cerkveni tlak.« Na zavodu so za ta dela zvedeli tako, daje gvardijan prejšnji petek zvečer o tem obvestil enega od konservatorjev zavoda. »Takoj v ponedeljek smo si šli stvar ogledat in ugotovili, da sta odkrita svoda dveh grobnic, pri čemer
ali njegove najbližje.
Novomeški telefon Klic v sili je v slabem letu delovanja zazvonil okrog petdesetkrat. Tudi posameznim »prostovoljcem« se to ne zdi veliko. Zdi pa se jim vredno vztrajati. Tak klic je marsikomu vendarle edina rešilna bilka, ki so seje, soočeni s problemom, pripravljeni oprijeti.
so v enem iztrgali več opek in tako naredili luknjo, skozi katero se vidi v notranjost grobnice, kjer je vrsta zloženih krst. Problem grobnic pod cerkvenim tlakom je znan in je bilo nanj opozoijeno tudi na seji strokovnega republiškega sveta pred letom dni. Grobnice so sestavni del tega kulturnega spomenika in so pomembne za zgodovinsko in kulturno podobo Novega mesta in Dolenjske. To so vendar grobovi odličnikov in donatorjev samostana. Te grobnice tudi nakazujejo, da tlak stare gotske cerkve ni segal globlje.«
Po Breščakovem mnenju odstranitev sedanjega cerkvenega tlaka ne bi zadostovala za tehnično izvedbo talnega gretja. »Če seveda ne bi odpirali in zniževali grobnic, kar bi bilo skrajno nekulturno in nepietetno dejanje, in ne da bi spremenili sedanjo višino tlaka. Ce bi nivo tlaka zvišali, bi občutek prostora stare gotske cerkve, ki je bil porušen že z izvedbo baročnega oboka po požaru cerkve, še dodatno porušili.
Skratka, stanje je tako, da zahteva nujen sklic strokovnega sveta in dogovor o nadaljnjih delih v cerkvi. Do takrat pa naš zavod predlaga, da se z deli počaka. Zavod je dal prijavo inšpekcijskim službam, v kateri smo za ustavitev del navedli strokovno utemeljene argumente.«
A. BARTEU
Gvardijan pater Peter Lavrih na delu frančiškanske cerkve, kjer so odstranili talne plošče in odkrili zasuto nagrobno ploščo in svoda dveh grobnic.
Z.L.-D.
Pri frančiškanih ni miru
V novomeškem frančiškanskem samostanu so v letu, dveh naredili precej stvari, od del v cerkvi do centralnega ogrevanja po sistemu toplotnih črpalk. Ta dela in sedanje odstranjevanje tlaka v cerkvi pa so podvržena hudemu nasprotovanju strokovnjakov.
priloga dolenjskega lista
11

. '■» : >
FOTO: M. MARKELJ
Sejem bilje živ...
Namesto volov in krav so jugoti, fički, katrce, petke, džipi in tudi kakšen mercedes in beemve se razkazujeta vmes. Cene staremu »plehu« so padle, zijal je več kot kupcev, za nekaj več kot tisoč nemških mark se že lahko odpeljete v svojem
avtomobilu.
»Koliko pa hočete za to kripo?« sprašuje mlad fant — človek bi mu komaj prisodil, da že ima vozniški izpit — in skupinica, ki mu sledi, obstane in se radovedno zazre v juga in njegovega lastnika, kije očitno že vajen takih vprašanj, zato hitro zdrdra: «Jugo 55, letnik 89,39 tisoč kilometrov. Nobenih problemov, dobro ohranjen, en lastnik. Šest tisoč mark in nič manj.«
Medtem nekateri iz skupinice že hodijo okoli avtomobila, zloščenega tako, kot še nikoli, odkar je prišel iz trgovine, pogledujejo pod njega, odpirajo vrata in zmajujejo z glavami.
Fant, kije vprašal za ceno, sede za volan, prižge motor, pritisne nekajkrat na plin, potem pa spet ugasne in vstane. Pomenljivo se spogleda s svojimi spremljevalci, ki so medtem že končali obhod, in izreče svojo ponudbo: »Za to ceno jih dobim kolikor hočete. Štiri in pol vam dam, pa urediva takoj.«
»Kaj? Zastonj vam ga pa ne dam!« se sedaj skoraj razburi lastnik, zaloputne vrata avtomobila in se živčno sprehodi okoli njega: »Pet in pol, to je zadnja cena. Ga pa že rajši peljem domov, saj ni z njim nič narobe.«
»Bomo še videli,« se zasmeji fant in se na čelu skupinice odpravi naprej. Pesek škriplje pod njihovimi nogami, ko se oddaljujejo in glasovi se mešajo s tisoči drugih na tej širni planjavi. Povsod naokrog, do koder seže oko v tem hladnem in meglenem barjanskem jutru, se odigravajo podobni prizori. Avtomobilska vrata loputajo, motorji se prižigajo in ugašajo, odpirajo se pokrovi nad motorji in prtljažnimi prostori in spet s pokom zapirajo. Lastniki avtomobilov ponavadi uslužno
izpolnijo vsako željo tistih, ki se ustavijo in pobliže zanimajo za njihovega konjička. Kajti veliko večje takih, ki se sploh ne zmenijo zanj, ampak, vztrajno zroč čez dolge avtomobilske vrste, iščejo avto svojih sanj, najlepšega in najmočnejšega, ki bo po čudnem naključju usode napol zastonj. In kaže, da je takih obiskovalcev avtomobilskega sejma v Ljubljani te čase največ.
V hladnem februarskem nedeljskem jutru se odpravimo na ljubljanski avtomobilski sejem, da mu izmerimo u.trip. Komaj pri Šmarju Sap zapustimo avtomobilsko cesto in se ob gradbišču nove trase skozi tunel spustimo v Ljubljansko kotlino, že nas objame megla, ta zvesta spremljevalka barja. Na južni obvoznici se nad barjem sicer nekoliko dvignemo, a le toliko, da postane megla bolj prosojna, sonce pa čeznjo ne prodre več. Sončna Dolenjska je nepriklicno za nami. V megli je treba paziti, da ne zgrešimo, in se pri odcepu za center spustimo s podvoznice. Potem pa ni treba več skrbeti, da ne bi našli avtomobilskega sejma. Kolone avtomobilov, ki se z vseh strani zgrinjajo na eno samo, že dokaj zatrpano cesto, kjer miličniki nadzirajo promet, da takoj vedeti, da smo na pravi poti. Kranjske, goriške, koprske, mariborske in celjske registrske tablice, poleg ljubljanskih, kijih je največ seveda, dajo slutiti, da se obeta vseslovenska avtomobilska fešta. Precej tablic je že novih, z mestnimi grbi, in so prava paša za radovedneže.
Kolona se sedaj počasi premika naprej. Ob cesti je že kar precej parkiranih avtomobilov. Dlje se peljemo, bolj so obcestni jarki zasedeni. Mrki pogledi policistov, ki opazujejo tako parkirane avtomobi-
le, nas odvrnejo od tega, da bi tudi sami poskusili svojega konjički stisniti ob cesto. Raje še malo počakamo in se za petdesetaka brez skrbi odpeljemo na prostrano parkirišče za goste. Tisti, ki so se odpeljali na desno in se odločili s svojim vozilom spustiti se v kupčijo, so morali za parkiranje plačati seveda več, kar desetkrat toliko.
Za nekaj tisoč mark železja
Na parkirišču za goste brez težav najdemo prostor in se napotimo na drugo stran, kjer se vrstijo avtomobili za prodajo, drug za drugim kolikor daleč v meglo sega pogled. Pozneje smo od Maijana Škerjanca, vodje komerciale avtomobilskega sejma pri ljubljanskem podjetju Parkirišča, ki upravlja avtosejem, zvedeli, daje bilo to nedeljo naprodaj 1560 avtomobilov in da jih prihaja približno toliko vse zadnje nedelje, da pa sojih na sejmu doslej sprejeli največ 2700, kar pa bo verjetno kmalu spet preseženo. Spomladi načrtujejo namreč sejemski prostor še razširiti. K tem je treba prišteti še kakih 1.500 avtomobilov, kijih vsak sejemski dan parkira na parkiriščih za goste, ter po naši oceni še najmanj toliko tistih, ki so postavili svoja vozila izven urejenih parkirišč, da bi prihranili tistih petdeset tolarjev.
Ko takole hodimo v gosti množici, da se komaj izogibamo drug drugemu med neskončnimi vrstami avtomobilov najrazličnejših znamk, od ličkov, pejčkov in starih škod do najnovejših merce-dezov, beemvejev in ferarijev, si ne moremo kaj, da se ne bi spomnili tistih časov, ko je bilo treba na najbolj navadne Zastavine modele — drugih skoraj ni bilo moč dobiti — čakati tudi po pol leta in več po vplačilu, starejših avtomobilov pa tudi ni bilo moč dobiti, razen če si zanje plačal več kot za novega. Če pa je kak starejši že bil naprodaj, je bil hitro osumljen, daje z njim nekaj narobe, in kupec seje takoj prelevil v detektiva, plazeč se pod avtomobilom in vsepovsod okoli njega, da bi izvohal skrito napako.
Kako drugače je danes! Če imaš v žepu nekaj tisoč mark, si že gospod in skoraj gotovo se boš od tod odpeljal, če boš le hotel. Najnižjo ceno, 1.200 mark, smo opazili na stari škodi in še ta je kazala vse znake, da bi nas brez težav odpeljala na Dolenjsko. Seveda je treba takoj povedati, da na avtomobilskem sejmu še vedno nekaj velja le marka. Plačila v tolarjih kupci tudi sprejemajo, toda cene
Srečanje na
grajskih
ruševinah
Živahna govorica le poredkoma izdaja, da je mož že peto desetletje v emigraciji tam v daljni Argentini, dogajanja in ljudi, kraje in kulturo v stari domovini pa pozna tako dobro, da bi zlahka spravil v zadrego marsikaterega tukaj živečega rojaka. Tak je Anatol Fabjančič, ruperški graščak mu pravijo nekateri, zaenkrat pa je le eden od mnogih, ki čaka, da bo dobil po zakonu o denacionalizaciji povrnjeno imovino, kije bila po vojni odvzeta njegovi rodbini. Mnogo preprek je postavil snovalec zakona tistim, ki si prizadevajo za povrnitev lastnine, kajti štiri desetletja in polje dolga doba in izogniti se hoče, da bi popravljanje krivic nekdanjim lastnikom povzročilo nove krivice tistim, ki so si v tem času uredili življenje po pravu in zakonu nove države.
Z Anatolom se zapeljemo na Ruperč Vrh, kjer je preživel svojo mladost. Kup kamenja, poraslega z leščevjem, da slutiti, kje je nekoč stal grad. Le na enem koncu iz visokega grmovja še štrlijo ostanki ene stene. »Glej, Anatol, tuje bilo okno tvoje sobe,« pravi Pavlinova Anica in pokaže v eno izmed lin v steni. Anica je nekoč služila na gradu. Bila je tam tik pred vojno in tista vojna leta, ko je šlo počasi vse po zlu, dokler ni nad mogočno dvonadstropno stavbo zapel ognjeni petelin in ni bil gospodar, Anatolov oče, skupaj z nekaterimi drugimi civilisti ubit in vržen v kraškojamo globoko v gozdu Padež. Mati Dora, prav tista Dora Staretova, ki je bila nekoč botra Trdinovemu vrhu, je bila zadnji trenutek posvarjena, naj se umakne, sicer bi tudi njo doletela enaka usoda. Sedaj je Anatol Anin gost, tukaj na obisku, da bi uredil zadeve okoli vrnitve zaplenjenega premoženja.
»Nikoli ne bom razumel, zakaj so to storili,« razmišlja o usodi svojega očeta in doma Anatol, »oče se ni ukvarjal s politiko. Najprej so ga vzeli partizani, pa so ga izpustili. Potem so ga prijeli Ita-
lijani, kajti postal jim je sumljiv, saj seje od partizanov le malokdo vrnil domov živ. Ko so ga Italijani izpustili in je prišel razpad, so se nad njim znesli partizani. Vse skupaj pa najbolj diši po osebnem obračunavanju. Jaz sem bil takrat še mlad, osemnajst mi jih je bilo ob koncu vojne, in dogodki so me sami potiskali na drugo stran. Če te nekdo pretepa in ti grozi, potem iščeš zatočišče drugje,« razlaga Anatol svoj odnos do takratnih razmer. Med vojno je hodil na gimnazijo v Novem mestu, maturo pa je naredil že po vojni v Benetkah. V Italijo sta se ob koncu vojne k sorodnikom zatekli tudi njegova mati in sestra Felicita. Od tam so se vsi skupaj preselili v Argentino. Leta 1972 sta obe umrli v Buenos Airesu.
V Argentini seje Anatol poročil z Italijanko in rodilo se jima je šest otrok, tri hčerke in trije sinovi. Otroci znajo slovensko bolj malo. Dva od sinov pa se sedaj živo zanimata, da bi se lotila poslov na posestvih, ko bodo spet postala last družine. Teh posestev pa ni tako malo, saj ne gre samo za graščinsko posestvo Ruperč Vrh in stavbo Gostišča na Glavnem trgu v Novem mestu, temveč za več drugih širom po Sloveniji, ki bi po dednih pravicah tudi pripadla v celoti ali delno Anatolovi družini. Sin Niki je zaposlen kot strokovnjak za razvojna vprašanja pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku in bi lahko v marsičem pomagal tudi Sloveniji pri njeni poti k politični in ekonomski osamosvojitvi. Z našim predstavnikom v ZDA je že zdavnaj poskusil navezati stik. vendar ta ni po-
kazal nobenega interesa. Nasploh je Anatol mnenja, da je slovenska država še vedno preveč zadržana do svojih izseljencev, ki bi ji v marsičem lahko pomagali. Pravi, da imajo Hrvatje bolj neposreden odnos in so zato bolj uspešni pri pridobivanju pomoči iz tujine.
Seveda pa so tudi zadeve, za katere Slovenci nismo neposredno odgovorni. Kot na primer za dogodek na jugoslovanski ambasadi v Buenos Airesu. Anatolova hčerka, sicer doktorica ekonomije, seje pred leti podala tja, da bi poizvedela, kako je z očetovim državljanstvom, ki mu je bilo leta 1962 nenadoma odvzeto. Konzularni uradnik jo je odpeljal v klet, kjer je bila deležna toliko ponižanja in zasramovanja, da od takrat noče niti slišati več za Jugoslavijo in nič ne pomaga pojasnjevanje, daje bil tisti uslužbenec po narodnosti Srb, ne pa Slovenec in daje Slovenija sedaj samostojna.
Na ruševinah postane Anatol nemiren, kot bi se mu povrnil davno izgubljen instinkt. Hodi sem in tja, meri s koraki in ugiba: »Tukaj je bil vhod v klet, tukaj kapela, tukaj je stal baročni vodnjak. Kje neki je sedaj? Ja, grajski portal je na Študijski knjižnici, videl sem ga. A že propada, mestni zrak ga zdeluje. Tam v dolini je bilo igrišče za tenis. Zraven ledenica...« V spominu kraj spet oživi, ozeleni. V resnici pa je povsod poležana suha, visoka trava, prerasla z grmovjem. Očitno tistim, ki so ta grad zažgali in posestvo zaplenili, nadaljnja skrb zanj ni bila mar. Bo mar sedaj kaj bolje?
TONE JAKŠE
so že zaradi lažje primerjave postavljene praviloma v markah. In marka je precej pogosto tudi tista valuta, ki roma iz kupčevega žepa v žep prodajalca, ko je kupčija sklenjena.
Kaže, daje obisk na avtomobilskem sejmu za marsikoga prava nedeljska zabava. Je pa to izrazito moški šport, če temu lahko tako rečemo, kajti le redko je tukaj videti žensko. Če žeje, sedi za volanom in varuje vozilo, medtem ko mož poizveduje okoli, kakšno ceno je postavila konkurenca. Mnogi, ki se sprehajajo po tem ogromnem prostoru, so tukaj zgolj zato, da si napasejo radovednost in se z ljudmi malo pogovorijo. Za to je priložnost ob zanimivejših avtomobilskih modelih, kjer se zbira večja skupina radovednežev, na primer pri novem modelu golfa za 27 tisoč mark ali kakega japonca med dvajset in petindvajset tisoči. Priložnost za pogovor pa je tudi ob številnih šankih s kuhanim vinom in žganimi pijačami, saj gre v hladnem jutru oboje kar dobro v promet. Tisti, ki so prišli od dlje, se že teščajo tudi s klobasami, pleskavicami in turškimi klobasicami, kar vse je moč dobiti.
Dolenjcev je na sejmu veliko, saj opazimo znane obraze tako med prodajalci kot med kupci in radovedneži. Še lansko pomlad je kazalo, da bomo dobili na Dolenjskem avtomobilski sejem na vsakem večjem parkirišču, a seje prva vnema hitro polegla. Očitno je treba za dobro kupčijo kar veliko število avtomobilov in kupcev, sicer stvar hitro propade. Na trgovino z rabljenimi avtomobili je gotovo že v začetku lanskega leta precej vplival tudi nemir v južnih delih bivše Jugoslavije. Vse manj je bilo kupcev s Kosova in iz Makedonije, kamor seje sicer preselil velik del rabljenega slovenskega avtomobilskega parka. Danes se je ta tok že čisto ustavil, čeprav je na sejmu še zelo pogosto slišati srbohrvaško govorico. Pravijo, da gre nekaj avtomobilov še vedno na Hrvaško, sicer pa so tisti, ki govorijo srbohrvaško, bolj prekupčevalci z avtomobili iz Ljubljane ter prekupčevalci z markami, ki kljub zadnje čase bolj skromnemu zaslužku še vedno poskušajo srečo. Čim vidijo, daje bila kupčija sklenjena v tolarjih, so hitro zraven in ponujajo menjavo.
Veliko pripeljanih, malo izbranih
Poprečni slovenski kupec avtomobila hoče novo vozilo. Zato so lani mnogi izkoristili nakup po hrvaški varianti, ki so ga ponujala tudi mnoga slovenska podjetja. Letos je tudi Slovenija z znižanimi dajatvami omogočila svojim državljanom lažjo pot do novega avtomobila. Za domače avtomobile
do prostornine 1,8 litra je odmerila 20 odstotkov in 32 odstotkov za tiste z večjo prostornino, za uvožene pa je treba skupaj s carino odriniti 46 odstotkov za vozila z manjšo prostornino motorja od 1,8 litra in 58 odstotkov za tiste s prostornino nad 58 odstotka. Dajatve za avtomobile s katalizatorjem so še nekoliko nižje. To je seveda pripeljalo na avtomobilski sejem veliko rabljenih avtomobilov. Hkrati pa je nižji življenjski standard poskrbel tudi, da bodo tam še nekaj časa ostali. Srečali smo znanca iz okolice Novega mesta, kije izjavil, daje tukaj s svojim džipom že drugič: »Saj gledajo in se zanimajo, a nimajo denatja. Avto pa tak kot strela! Poglejte, kako široke gume! Zadnjič, ko je bil visok sneg, sem iz hribovske vasi peljal pogreb, saj drugače niso mogli do pokopališča.« No, kljub celo pogrebniškim sposobnostim je džip verjetno tudi tisto nedeljo ostal brez kupca. Prav tako ni bilo videti kaj^dosti gneče okoli popolnoma novih cam-pusov. Se brez registrskih tablic in vse v polivinilu, kot so prišle iz tovarne, vidimo na sejmu tri, verjetno jih je še več. Kaže, da lastniki postavljajo ceno po potrebi, saj je na eni napisana cena 14 tisoč mark, na drugi 15 na tretji pa 16 tisoč.
Kaj pa tukaj pravzaprav gre v promet? »Pri nas overovimo na sejemski dan od 70 do 80 kupoprodajnih pogodb, vendar to še zdaleč ni vse, kar gre v promet, saj je precej takih kupčij, ki so tukaj dogovorjene, pa jih potem stranke urejajo doma na svojih občinah. Kakor opažamo, gredo najbolj v promet avtomobili v cenovnem razredu od 5 do 7 tisoč mark,« pravi Marjan Škrjanc.
In katere avtomobile bi lahko stlačili v to poprečje? Med našim sprehodom po tej živahni areni smo s približno tako cemo videli tri leta stare juge, stoenke, lade, katrce, pet let stare petice in šest let stare golfe. Seveda dobite za ta denar tudi mercedesa, toda leta mu bodo že precej častitljiva. »Sicer pa,« meni Marjan Škerjanc, »kljub znižanemu življenjskemu standardu računamo na večji obisk. Sejem je postal tudi neke vrste družabno srečanje in privablja čedalje več ljudi, zato širimo ponudbo.«
Kupčije in in ves cirkus okoli njih, predvsem pa ogledovanje in nagovarjanje, vse, kar sodi k družabnosti okoli druženja z avtomobili, še vedno traja, ko mi že zapuščamo prizorišče. Za nami se bodo po tej poti čez nekaj ur v večji gneči odpeljali tudi ostali udeleženci predstave in le malo med njimi jih bo zamenjalo volane. Hvala bogu smo tudi mi končno prišli do avtomobilskega trga, kjer je kupec gospod in je ponudba precej večja od povpraševanja. Stvari se normalizirajo, bi lahko rekli.
TONE JAKŠE
Tiranija lepote
Vsakdo bi bil rad lepši, kot je v resnici. Ljudje so se do nedavnega lepševali predvsem z obleko, nakitom in kozmetiko, s plastično kirurgijo pa seje odprla možnost za več. Lepotne operacije so v razvitejših delih sveta dokaj pogoste. Z njimi se da polepšati skorajda celo telo, od nog do glave. Raziskave so pokazale, da v modemi družbi velja pravilo, da so privlačnejše osebe uspešnejše.
Estetska kirurgija je eno najbolj kontroverznih področij medicine, ker se ukvarja z lepšanjem, pomlajevanjem in ustvarjanjem novega videza človeka. Razlikovati jo moramo od plastične kirurgije, ki odpravlja brazgotine po poškodbah in opeklinah, in od plastične kirurgije, ki zdravi prirojene anomalije.
Danes je ljudi strah pred starostjo, boleznijo in smrtjo. Te strahove skrivajo in jih tabuizirajo. Kolektivni miti so: mladost, zdravje in življenjskost, torej vse, kar je lepo. Za današnjo žensko je značilno, da želi čim dlje ostati mlada in privlačna, zato vseskozi skrbi za svojo zunanjost. Res pa je, da vsi ne čutijo te potrebe. S svojim telesom niso zadovoljne predvsem ženske, le malokateri moški se ukvarja s tem problemom. Tako, kot se nekateri nemarno oblačijo, pa jih to ne moti, druge ne moti kriv nos.
Ko se pacient odloča o operaciji, je dragocena pomoč psihiatra, ki ugotovi, koliko fizične po-
manjkljivosti vplivajo na njegovo psihično počutje. Zelo pomembno pa je, da tudi po operaciji zadrži individualno noto. Popoln, lep obraz deluje zelo skladno in zaradi tega tudi dolgočasno. Estetski kirurgi so spoznali, da si njihovi pacienti sploh ne želijo denimo popolnih nosov, marveč nevpadljive.
Tudi pri nas v Novem mestu se lahko odločite za lepotno operacijo. V novomeški splošni bolniš- , niči jih opravlja dr. Franek Dolšek, splošni in plastični kirurg. Lepotne operacije predstavljajo le majhen odstotek vseh plastičnih operacij, kijih naredijo. Od leta 1989, ko je dr. Dolšek naredil specializacijo za plastično kirurgijo, je opravil tudi nekaj lepotnih operacij. Desetim ženskam je polepšal trebuhe, odpravil nekaj štrlečih ušes in krivih nosov. Povečanih silikonskih prsi ni delal, niti ni nad njimi navdušen, ker čez čas postanejo grde.
»Dolenjke, še bolj pa Dolenjci se zelo težko odločijo za polepšavo, čeprav si to najbrž večina želi, le pravega poguma nimajo. Mnogi tudi ne vedo, kam naj se obrnejo,« razlaga dr. Dolšek.
Dosedaj je operiral predvsem ženske, vse so bile iz mesta in izobražene. Po operaciji so bile zelo zadovoljne. Pravi, da so bile to pogumne ženske. »Ljudje imajo pravico tudi do tovrstne operacije, saj postanejo po njej, bolj odprte in samozavestne osebnosti,« dodaja d.\ Dolšek.
J. DORNIŽ

priloga dolenjskega lista
NAGRADA V HRASTNIK IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 7. nagradne križanke izbral ^ FRANCIJA JANCA iz Hrastnika in UROŠA PLAVCA iz Novega mesta. Jancu je pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, Plaveč pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnika denarne nagrade prosimo, da nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMŠO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da mu bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 16. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 9!
REŠITEV 7. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 7. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: IGRE, NAVOR, OLIMPIJSKE, OKOV, ATON, FRANCIJA, INA, RAVAN, Z, BOJ, OI, EMA, TIROLE, BANKET, OMAKA, PANJ, RU, ASTA, LED, ASIR, SKALNICA, SAKE, TER, TVAR, ATAL.
prgišče misli
Z enim samim ključem se ne moremo dokopati do skrivnosti človeškega bivanja
A. LOWEN Čas je veter, ki pleve razpiha in le zrno pušča
F. LEVSTIK Bližnji in ti sta dva četudi te bližnji še tako ljubi
L. KOVAČIČ Življenje, stkano iz laži in sprenevedanj, je tista gladka pot, ki uničuje posameznika in skupnost
I. VERČ
nogiodno križanka ®
DOLENJSKI
UST
HRUP0TR0K
NBCD.RODO-VIVITAUJI
POMOČ PRI SMRTI
DOLENJSKI
UST
OGRSKA
STEPA
KEM. SIMBOL ZA FOSFOR
MESTOV MAKEDONCI
Z URO MERJENA DIMEN-ZUA
PODROČJE ■ MEŽNARIJE
ST. SLOV BOG PASTIRCEV, ŽIVINE'
NERODOVITNA POKRAJINA
HRV.POUTlč-N0 GIBANJE PO 1. SVET. VOJNI
TEŽAVA
ZVENENJE PO ZVONJENJU
GRŠKAČRKA
KANON
KDOR APNO ŽGE
FR. DRAMATIK (JEANI
ANTON VODNIK
NEKO. HRV. POUTIK TRIPALO
ROMUNSKO
MESTO
AVTOR J. UDIR
KUCA
DOUNAVDO-LOMITIH (ITALIJA!
MESTO V N0TR. DALMACIJI
URADNI JEZIK DRŽAVE IZRAEL
NOVOMADŽ. MESTO V BA-K0NJSKEM GOZDU
PREDVOJNI MADŽ. PESNIK (ATTILA)
BAJESLOVNI KRALJ BRITANCE
PRESTOLNICA TURČUE
SESTAVINA
SVETILNEGA
PUNA
ORGANIZA-TKJN0F AFRIČAN UNITY
IND. MESTO NA OBROBJU URALA
VRTINEC
GR IN RIM. VRHNJA HALJA
INDONEZ.
DELM0LU-
K0V
PODOBA
JUNAKINJA
ROMANA
MIRE
MIHELIČ
(APRIL)
DREVORED
OBUŽZA
RANE
SOTLAR
LOJA
TEHNIČNI
POKLIC
GR. JUNAK
FLEMING
ALEXANDER
duhovni poklici
boljšale življenje, so začele plesti jopice iz ostankov in domače ovčje volne. Davkarija pa jih je tako pritisnila, da so delo opustile in životarile naprej. Ko so Strugo uredile v prijeten dom z urejeno okolico, so morale spet drugam. Tokrat pod Kapitelj. V lični, toda majhni hiši ni bilo prostora za 54 sester, kolikor jih je bilo na struškem gradu, zato so ostale v Novem mestu le najstarejše. Druge so se razselile po ostalih notredamskih samostanih v Sloveniji.
Notredamke s Kapitlja
Vse v črnem. Od vrha do tal, le z belo poškrob-ljeno obrobo prosojnih obrazov. Taka so, v plašč skrivnosti in naše domišljije zavita, človeška bitja — nune. Najdemo jih v verzih, lotila so se jih peresa pisateljev, filmaiji so z njimi polnili dvorane, v resnici pa so te neveste Kristusove preprosta, dostopna in zgovorna bitja. Vsaj red notredamk je dokaj svoboden in odprt.
Pod Kapitljem že dalj časa živi štirinajst sester notredamskih. S. Ines in S. Dolores, obe že v devetem križu, sta imenitni sogovornici. Dogodki, imena, letnice, ki so že zdavnaj pokriti s prahom pozabe, so zanju kot včerajšnji dan. Kot je pač v navadi, sta začeli z rojstvom njihovega že stošest-letnega reda.
Ustanoviteljica je bila Karolina Gerharding, hči splavarja iz obdonavskega mesta Regensburg na Bavarskem. S svojim življenjem in delom je postala svetnica in zaščitnica redovnic notredamskih, ki so zakoreninjene na vseh koncih sveta.
Tako sta na kratko opisali sestri Ines in Dolores izvor notredamk. Ko sta, sicer malce neradi, posegli v preteklo polstoletje, ni niti za trenutek izginil mir z njunih obrazov, čeprav je iz spominov sevala odmaknjena, vendar nikoli pozabljena grenkoba. Imele so svojo šolo v Šmihelu. Izgorevale so v poklicu. Za tiste čase je bila to imenitna dekliška šola. Nekdanje gojenke vedo tudi, da to ni bila samo šola; šmihelski samostan je bil vedno odprto zatočišče ubogih.
Čas ima v svojih rokah neizprosno, večkrat tudi krivično metlo. Tako so morale, takoj po vojni, sestre zapustiti svoj Šmihel in se preseliti na zapuščen struški grad. Vse življenje vajene poučevanja, gospodinjstva in vrtnarjenja so morale poprijeti za vsa dela. Najtežje jim je bilo drvaijenje. Velike težave so imele tudi z nabavljanjem hrane in drugih potrebnih stvari. Vse so morale pripeljati s čolnom, saj mostu prek Krke tedaj ni bilo. Živila so bila na karte in velikokrat seje zgodilo, da je kart prav zanje zmanjkalo. Da bi vsaj nekaj zaslužile in si iz-
In kakšno je življenje 14 notredamk, ki žive med nami? Skromno in kljub povprečno visoki starosti delavno. Delo jim je v veselje, pomaga pa jim tudi preživeti. Deset jih prejema najnižjo pokojnino. Križem rok bi se ne dalo dihati, zato imajo svoj čas odmeijen na natančne kosce. Njihov dan se začne že pred šesto uro. Še pred zajtrkom berejo brevir in opravijo sveto mašo. Ob osmih so že vse na delu. V delavnici šivajo in vezejo oblačila in vse potrebno za župnišča. Zanje tudi perejo perilo in pečejo hostije. Delaje toliko, da morajo po kratkem kosilu takoj spet poprijeti. Tako vse do pete ure, ko je na umiku skupna molitev. Po večerji je razvedrilo. Kaj je zanje razvedrilo? Pogovor, branje preprostega leposlovja, verskih listov in gledanje televizijskega dnevnika. Le redkodkaj, kadar so prepričane, da je vsebina zanje primerna, podaljšajo večer s filmom. Običajno pa še pred deveto pogasnejo luči.
Oglasil se je znovec. S. Ines, ki je profesorica glasbe, je odšla. Čez nekaj trenutkov so se že slišale lestvice s klavirskih tipk. Ko sva ostali s S. Dolores sami, si nisem mogla kaj, da bije ne pobarala, čemu ni ubrala običajne poti deklet, saj je morala biti prava lepotica. Odrekla seje ljubezni, materinstvu, razočaranjem, vsemu posvetnemu sploh. Je mar kdo vplival na to njeno odločitev ali jo je v samostan pahnila nesrečna ljubezen? Je kdaj padla v past izkušnjave? Odgovor je bil osupljiv, toda tako trden, da ni dopustil še tako rahlega dvoma v resnico. Sestre notredamke so resda vzgojene v krščanstvu, vendar jim dom nikoli ni krojil življenjske poti. Včasih so kateri starši celo odsvetovali, branili. Odločitev je bila v njih samih. Običajno so se že v šoli zatrdno odločile, da bo Jezus njihov izvoljenec, edini resnični prijatelj, življenje sploh. Nikoli, ne med študijem (skoraj vse so visoko izobražene!) ne v preobleki jih ni za en sam trenutek pokolebal kes. Molitev, delo, pomagati ubogim in neizmerna zvastoba Njemu, to je in bo do večnega srečanja z Njim njihovo poslanstvo.
Zadovoljstvo, sreča, mir, ki je pri njih prisoten, to troje je razkošje, kije malokateremu dano.
JANJA KASTELIC
■ zanimivosti iz sveta
Hitra dekleta, ki so »fantje«
Bakle na prizoriščih zimskih olimpijskih iger so se komaj ohladile, pozornost ljubiteljev športa pa se že usmeija proti Barceloni, kjer bodo tekmovali športniki vsega sveta na poletnih olimpijskih igrah. Prinesle bodo vrsto novosti v merilni tehniki, rezultatih, opremi in še čem, novost pa bo najbrž tudi ugotavljanje spola, te kočljive zadeve, o kateri se poredkoma govori, kroji pa predvsem usodo športnic.
Spol atletinj so začeli preverjati leta 1966, da bi onemogočili nepošteno konkurenco domnevnih v ženske »predelanih« atletov iz vzhodnih socialističnih držav, ki so takrat s svojimi športniki vdrli v mednarodne športne arene s presenetljivimi dosežki. Mišičaste atletinje z izjemnimi telesnimi zmogljivostmi so presenečala športno javnost in seveda zbujale sume v nepoštenost. Atletinje so zato morale od tega leta naprej gole pred komisijo ginekologov, kije potrdila, ali gre res za ženske. Ta nedvomno ponižujoč način preverjanja spola so opustili leta 1968, ko so začeli izvajati kromosomske teste, pri katerih ni nobene potrebe, da si kdo ogleduje gole atletinje. T oda tudi ta znanstvena metoda seje izkazala za ne dovolj natačno. Bilo je več primerov, ko so atletinje na testu padle. Genetsko so namreč moški, čeprav so duševno in telesno prave ženske.
Ugotovitev, da kromosomi določajo spol, ne drži docela. Y-kromosom sicer res običajno določa moški spol, vendar pride na vsakih 200.000 ljudi eden, kjer je genetska slika motena z nasprotnimi kromosomi, četudi na resnični spol posameznika to ne vpliva. Tako so ženske v tem pogledu genetski moški, četudi to zares niso. Ta problem je seveda postavil vprašaj nad kromosomskimi testi in Mednarodna amaterska atletska zveza ponovno razmišlja o preprostem ugotavljanju spola z očesom. Odločili so se, da bodo zdravniki med rutinskimi zdravniškimi pregledi atletinj kar najbolj diskretno še pogledali genitalije ter uradno zabeležili ugotovljeni spol. Zveza je predlagala tudi ostalim športnim organizacijam, da slede njenemu zgledu. Med drugim je poziv dobil tudi Mednarodni olimpijski komite.
Kar nekaj atletinj je, ki bi jim to prav prišlo. Na nov način testiranja stavi španska atletinja Maria Jose Martinez Patino, ki je vse do leta 1985 šla gladko skozi teste, tega leta pa se ji je zalomilo na Univerziadi v japonskem Kobeju. Njena kromosomska podoba je postala moška,
četudi je nesrečna tekačica seveda anatomsko v vsem ženska. Patino upa, da se bo letos lahko pojavila na atletski stezi, še posebej zato, ker bodo olimpijske igre v njeni domovini. Zdravnikovo oko bo bolje vedelo, kaj atletinja je, kot so ugotovile zapletene naprave za kromosomske teste.
Zakaj čas leti?
Če si v prijetni družbi, ure minevajo kot minute, na zobozdravniškem stolu pa so minute dolge kot ure. Ta vsakdanja izkušnja zgovorno kaže, da je potekanje časa za človeka lahko zelo različno in da zanj ne velja znanstveni objektivni čas, ki ga fiziki merijo do milijoninke sekunde natančno po vibracijah atoma. Objektivni čas ni čas, kot ga ljudje doživljamo.
Značilno za ljudi je, da različno doživljajo potekanje časa ne samo v posameznih obdobjih dneva in situacijah, ampak tudi v različnih življenjskih obdobjih. Psihologi so ugotovili, da starejši ko smo, hitreje nam tečejo meseci in leta.
Charles E. Joubert, psiholog na univerzi North Alabama, ugotavlja še eno zakonitost v našem dojemanju časa. Hitreje nam teče čas, v katerem imamo natrpan urnik, kot čas brez urejenih obveznosti. Ker odrasli večino časa prebijejo na delovnih mestih z bolj ali manj urejenimi in razporejenimi dolžnostmi, je tudi to vzrok, da imajo občutek, kako čas z leti vse hitreje leti. Ko dnevi potekajo enako, se stapljajo in meseci minevajo mimogrede. Dodatno nam notranjo časovno uro pospešijo tudi pričakovanja.
Da bi se ognili prehitremu odtekanju časa, moramo porušiti enoličen ritem vsakdanjika in vanj vnašati novosti. Pojdimo kam na obisk, oglejmo si kakšno razstavo, stopimo na sprehod kam, kjer že dolgo ali sploh še nismo bili ipd. Eden od načinov, kako upočasniti čas, je tudi učenje. Med razlogi, zakaj so se nam zdeli dnevi v mladosti polni in dolgi, je tudi ta, da so bili to dnevi učenja in odkrivanja. Za mnoge se učenje konča, ko zapustijo šolo, a ne bi smelo biti tako. »Ne bojte se novih začetkov,« pravi Ronald Graham, priznani ameriški matematik. On sam seje v 40 letih službe naučil kitajščine, naučil se je igranja na klavir, pisal prispevke v kakih 12 časopisov in vsako leto prepotoval na tisoče kilometrov, zato nima občutka, da so mu leta prehitro odletela.
Včasih se da uro upočasniti tudi s spominjanjem. Pisanje lastnega življenjepisa je odličen način, kako razločiti leta. ki so se zlila v nejasno gmoto. Montaigneje zapisal: »Vrednost življenja ne leži v dolžini dnevov, ampak v tem, kar naredimo iz njih.«
Ozko krilo
Moda je letos širokogrudna, obožuje tako strogo klasično linijo kot veselo, mladostno modo, ki se spogleduje s poznimi šestdesetimi leti. Posebno v kostimu, brez katerega si je urejeno zaposleno žensko težko predstavljati, pa ima še vedno najraje ozko krilo. Njegova dolžina je zelo spremenljiva. Ozka krila mladih deklet in lepih postav so drzno kratka. Potem je tu umiijena, klasična dolžina, ki se suče okrog kolen, malo nad ali malo pod njimi, pa ekstravaganca midi dolžine. Ozko krilo ima povišan pas, pri daljših inačicah pa za udoben korak zadaj razporek ali gubo.
V boju z muhami
Ob zadnjem toplem vremenskem valuje v stanovanja že priletela kakšna muha. Teh bo vse več, ubranimo pa se jih lahko na različne načine, bodisi z insekticidi ali mrežami na oknih in vratih. Morda so za odganjanje muh nekoliko manj poznani, a za okolje zelo prijazni listi črnega bezga, sivke, mete, rutice ali pelina, ki jih damo v vazo ali pa jih obesimo. Liste večkrat zmanemo med prsti, da sprostijo vonjave, te pa odganjajo muhe. Lahko pa pripravimo tudi ekološko neoporečno past za muhe tako, da na okno ali vratni podboj obesimo koščke korenine omana. Takšna korenina ne vsebuje strupov kot običajni lepljivi trakovi za muhe, vendar vabi muhe in ker je hkrati lepljiva, z njo muhe učinkovito uničujemo.
Pečena riba po mlinarsko
V času posta bo prišel prav recept za pripravo ribe. Predlagamo pečeno ribo po mlinarsko. Po-jtrčbujemo 80 do 100 dag ribe (list, oslič, brancin, cipel, postrv), 6 dag olja, ostro moko, sol, poper, limonin sok, 5 dag kaper, 3 dag masla in worče-stersko omako. Očiščene ribe solimo, jih z obeh strani povaljamo v moki ter spečemo na olju. Pečene preložimo na servirno posodo. Olje odlijemo. V isti posodi zarumenimo maslo, dodamo sesekljane kapre, poper, limonin sok in nekaj kapljic worčestrske omake, prevremo. Z omako prelijemo pečene ribe. K tako pripravljeni ribi ponudimo kuhan krompir s peteršiljem.
Da bo spomin ostal svež
Bliža se čas najrazličnejših praznikov, ko bodo obdaritve s šopki rož, strokovno rečeno z rezanim cvetjem, spet bolj pogostna. Od več stvari je odvisno, koliko časa bo odrezan cvet ohranil ohranil svojo svežino. Predno damo cvet v vazo je zelo pomebno, da je rez na koncu peclja nova, narejena z ostrim nožem ali škarjami in daje rez čimvečja, zato ponavadi režemo poševno. Pri tem tudi pazimo, da listje ne sega v vodo, ker odmirajoče listje zapre reže na peclju, kjer rastlina vsrkava tekočino. Vodo v vazi moramo redno menjavati, če pa vanjo dodajamo hrano za rezano cvetje (chrysal), pa to ni potrebno, ampak v vodo redno dodajamo le predpisano količino koncentrata.
S pametjo na pot
Voznik, ki se zaveda vseh nevšečnosti, katere lahko povzroči vozilo, cestišče ali vreme, da ne govorimo o soudeležencih v prometu, se bo oskrbel še z dodatno opremo, ki mu bo pomagala iz zagate. Tako bo imel v prtljažniku poleg rezervnega kolesa, ki naj mu od časa do časa prekontrolira pritisk v zračnici, še vsaj petlitrski kamister z rezervnim gorivom, ročno baterijsko svetilko, vlečno vrv, startne kable, elastično vrv za spenjanje prtljage, ki bi sicer udarjala po prtljažniku sem in tja, ter najnujnejše orodje — serijo izvijačev, avtomobilskih ključev in kombinirke. Predno bo sedel v nov avtomobil, se bo tudi prepričal, kje je nameščena avtomobilska dvigalka.
priloga dolenjskega lista
FOTO: M. DRAŽUMERH
preteklost u gosteh
V- \/yvv-'y,y,y'«AA^/www'AAA^A/www‘y'^ywwwy'»AAAr>vwwv\
LENKOVIČEVA MEJNA UTRDBA — Grad Pobrežje je dal leta 1549 pozidati takratni general Vojne krajine Ivan Lenkovič. Mogočna trdnjava, postavljena na skalnih pečinah nad Kolpo, naj bi turškim plenilcem preprečevala vpadanje prek reke. Podobno kot pri drugih mejnih utrdbah (Predgrad, Vinica) je bilo tudi tu, poleg osrednje trdnjave, znotraj grajskega obzidja dovolj prostora za manjše naselje, trg Pobrežje. Grad in njegovi tržani so doživljali in preživljali burne zgodovinske dogodke, druga svetovna vojna pa stari arhitekturi ni prizanesla. Danes razvaline obširnega grajskega kompleksa zarašča bršljan, na prostoru nekdanjega trga se pasejo krave, kapela je v razvalinah in grobnice odprte. Le gmota genera-lije priča o časih stare slave. (Pripravila: umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič)
Petrolej za rane — Petrolej jeli so Dolenjci precej rabiti ne le za svečavo ampak i za ozebline i rane.
Nesnažnost — Sirni nikjer apetiten, ker se vse gospodinje usek ujejo z roko. V umazane robce se devlje sol in celo meso! Kupica se briše skor sploh z žepnim robcem, češ da bo bolj čedna! Otroci vsi smrkavi, razcapani, oprižani, nepočesani. Mnogi vode ne marajo ne za pitje ne za umi vanje. Ipak čut snažnosti živi in še napreduje. O praznikih mora biti vse čisto i dolnje kikle, umiva se tada i posoda, otirajo noži in vilice, pometa pridno.
Tercijalke — Tercijalke zlasti brežke poseben tipus, strašno grde, smešne pokveke, potuhnjenih obrazov, hinavskih grdih oči Jedo najraje kavo, drugače grdo skoparijo, razen če dobe kaj zastonj, tudi ukradejo često ena drugi. Koče gnusne, kjer bivajo, i gnezdo koz, kolere in vsake nesnage in kuge. Babe ujedljive ko psi - mimo teh kolib ni varno hoditi rad zlobnih jezikov.
rj^ODBA
vaša zgodba/vaša
>CQ P.P.:
5
Prijateljica
Na rahli vzpetini obdani z gozdom, stoji moja rojstna vas. Tu sem se rodila staršem, ki so že imeli pred menoj deset otrok. Novica o mojem rojstvu je prizadela vse moje brate in sestre. Mama mi je večkrat omenila, kako so vsi godrnjali, češ, le kaj je bilo treba še enajstega, saj je bilo revščine na pretek. Starejši bratje in sestre so odhajali služit na velike kmetije za hlapce in dekle, ker druge zaposlitve takrat ni bilo. Doma smo imeli malo zemlje, kar pa ni zadoščalo niti za preživetje.
Imela sem prijateljico, s katero sva si delili vse dobro in slabo. Včasih sva se zmenili, da greva nabirat gobe. Dobili sva se nad vasjo zgodaj zjutraj in čakali da se je zdanilo. Pogled se nama je ustavil na speči vasi in ugotavljali sva, kje so gospodinje že vstale. Začelo se je kaditi iz slamnatih streh, brez dimnikov. Opazovali sva, kako se je dim dvigal in se izgubljal med oblaki Iz sanjarjenja naju je zbudila želja po gobah in že sva hiteli po gozdu. Na sredi neke planote je rasla debela drobnica, ki naju je velikokrat
pogostila s sadeži To je bil najin zajtrk.
Prišel je čas druge svetovne vojne. Moja prijateljica je čez noč izginila. Njena mama mi ni hotela povedati ničesar, rekla je samo: »Svet je velik.« Ker se ni vrnila, sem bila prepričana, da je ni več med živimi Življenje paje teklo naprej v dobrem in slabem.
Leta 1988 pa je prispelo pismo iz Avstralije. Na moje veliko začudenje mi je pisala moja »preminub«prijateljica. Eno leto sva si pisarili, ona meje vedno vabila, naj jo obiščem. Tedaj sem bila že upokojena in denarja za pot nisem imela Ona se je po letu dni odločila in mi poslala karto za tja in nazaj. Težko sem se odločila za dolgo pot, ker nisem še nikoli bila po svetu. Prišel je dan, ko sta me sinova z družinama pospremila na letališče Brnik. Zame je bilo veliko doživetje že to, da sem sedla v avion. Vožnja je trajala 24 ur s petkratnim pristankom. Zadnja postaja je bil Sydney, kjer meje čakala prijateljica s hčerko. Odpeljale smo se na njun dom. Tu sem bila tri mesece. Snidenje po 47 letih je bilo enkratno in nepozabno. Takih prijateljic, kot je moja, je na svetu zelo malo.
samo * Rad sem imel dekle £
Oziram se skoz okno v februarski večer. Vidim otroško igrišče, nihče se na njem ne igra. Ni snega, morda pa je za igre tudi že prepozno. Nato pogledam še na parkirišče, ki pa je nabito polno. Ljudi vidim, kako zapuščajo parkirišče in hitijo domov k ženi in otrokom. Nekoč sem tudi jaz hitel domov k svoji ljubeči ženi, sedaj pa me, odkar je več ni, nič več ne mika prazen dom. Zasliši se otožno pritrko-vanje zvonov, kakor da bi kdo umrl.
Imel sem rad dekle in še jo imam, čeprav je ni več. Umrla je, mene pa je pustila samega. Nimam več solz, da bi izjokal bolečino.
Takrat mi je bilo trideset let in za sabo sem imel že en zakon, ki pa je bila prava polomija. Kljub vsemu sem bil obogaten z izkušnjo več, in ta je: naj te lepota ne spelje takoj na led Bil sem sam, blodil sem
kakor tujec v svojem lastnem ^ življenju, ko sem srečal njo, ki o me je hitro vzdignila in zopet sem rad imel življenje. Čez ne- jd kaj časa sva se poročila in z njo sem doživel tisto, česar v prejšnjem zakonu nisem. Spo- ^ znal sem, kako lepo je biti ljub-	o
Ijen. Življenje je naenkrat po-stalo lepše, veselil sem se jb vsakega trenutka, veselil kot otrok. Veselje do življenja pa & je čez nekaj let splahnelo, ko CG< mije žena umrla. Z njo je umrl tudi del mojega srca. Sporni-njam se še prav dobro, kako 0 sva zadnje leto hodila okrog gj zdravnikov, se stiskala in bo- ja drila, kako se mi je ob vsakem ">>« njenem krču trgalo srce.	&
Še vedno verjamem, da hodi za mano kot nevidna senca, še vedno verjamem, da jo bom nekoč srečal če ne z njenim o pravim obrazom, bom pa sre-čal žensko, ki me bo znala po- jb tolažiti in bom vedel, da je ta druga ženska ona.	m i
S knjigo po svetu
Pravimo, daje svet postal majhen. To sicer drži, če imamo v mislih potovanja in komunikacijske povezave, ko se nam zdijo oddaljene dežele tako rekoč malo za naslednjim vogalom, če pa pomislimo na resnično poznavanje in vednost o tujih deželah in ljudeh, pa se zdi, da seje svet neznansko razširil. Ni več šablonskega razumevanja drugih dežel skozi zahodnjaška očala, ki jim je dioptrijo določal evropo-centrizem in kulturni rasizem, dežele in ljudstva spoznavamo nanovo v njihovi pravi in resnični podobi, zato je svet bogatejši in videti šimejši kot poprej.
Knjižni izlet v ta bogatejši in pestrejši svet nam ponuja zbirka Dežele in ljudje, ki jo skupaj z britansko in nemško založbo za slovenski in jugoslovanski trg izdaja Mladinska knjiga. Prva od desetih knjig »Severna in Srednja Amerika, Veliki Antili« je izšla lani jeseni, zdaj pa je tiskamo zapustila druga, in sicer knjiga »Jugozahodna in južna Azija«. V njej so s sliko in besedo predstavljene dežele od Turčije do daljnega Bangladeša, skupaj 21 držav. Ta del sveta je še posebej zanimiv, saj ima z njim Evropa tisočletne povezave. Stiki so bili zanj in za Evropo usodni, pogosto kruti, a tudi duhovno plodni. Pomislimo na Aleksandrova zavojevanja, na britansko imperialno oblast na indijskem podkontinentu pa na otomanski imperij, ki seje raztegnil do vrat Srednje Evrope, hkrati pa na obilje kulturnih in duhovnih dobrin, ki so se izmenjale. 0 deželah, kot so: Turčija, Iran, Irak, Pakistan, Indija, Bangladeš, Sri Lan-ka in druge, nam knjiga pripoveduje na poljuden in privlačen način. Ob obilju stvarnih podatkov iz gospodarskega, političnega, kulturnega, socialnega življenja nam ponuja še številne podrobnosti in drobnarije, za katere nismo vedeli, pomagajo pa razumeti dežele, njihovo naravno in kulturno bogastvo ter seveda ljudi v njihovi posebnosti in različnosti. Besedilo spremlja obilo slikovnega gradiva, tako da je knjiga zanimiva tudi kot paša za oči.
M. MARKELJ
Ločnice
azijskih
filozofij
Zanimanje za vzhodnjaške filozofije in sploh misel Vzhoda je dandanes precejšnje, če ne celo že kar modno. Na trgu je kar zajeten kup najraznovrstnejših knjižnih izdaj, ki posegajo na področja vzhodnjaške modrosti, večidel pa gre ali za nekakšne brevirje in priročnike ali za delne prevode znanih starih besedil, kar vse celovitega pogleda v indijsko in kitajsko filozofijo, pač ne more dati. Zato je izid knjige Cedomila Veljačiča Ločnice azijskih filozofij pomembno in potrebno založniško dejanje, saj smo v slovenščini tako dobili prvi strokoven in hkrati dovolj poljuden pregled vzhodne misli. Zaenkrat je izšla prva knjiga, v katero je zajet pregled osnov indoiranskega pogleda na svet, kot seje izrazil v vedah, Avesti in upaniša-dah, ter džainizma in budizma na indijskem podkontinentu in taoizma ter kon-fucijanstva na Kitajskem.
Če za katerega avtorja, potem za Če-domila Veljačiča v polnosti velja izrek, da prave filozofije ne moremo niti misliti, če v skladu z njo ne živimo. Veljačič ni samo svetovno priznan poznavalec vzhodnih miselnih sistemov, ploden pisec knjig (njegova bibliografija šteje prek sto naslovov) ter izreden erudit, je tudi »biku«, budistični menih. Ko je pred desetletji v študijske namene obiskal Indijo, je deželo prepoznal kot svojo duhovno domovino, oblekel je oranžno budistično haljo in.se dal posvetiti za meniha. Zdaj živi na Sri Lanki. Njegovo evropsko poreklo in izobrazba mu omogočata, da vzhodne filozofije prikazuje primerjalno z zahodno mislijo ter nam tako na verjetno najprimernejši način gradi most do razumevanja nam vsekakor tujih duhovnih območij in nenavadnega načina mišljenja.
Knjigo je prevedel Božidar Kante, ki se je potrudil in imena ter pojme transkribi-ral v slovenščino, hkrati ko navaja v svetu uveljavljeno angleško transkribcijo. Tako končno le lahko kolikor toliko pravilno izgovorimo imena in pojme iz indijske in kitajske duhovne tradicije, za katero se danes mnogi tako zanimajo.
M. MARKELJ
TELEGRAMI
— Art agencija je izdala prvo knjigo izbranih del Leva Detele, ki pod naslovom PPOSLEDNJA GORA prinaša izbor iz pisateljeve zgodnje proze.
Marija Pezdirc:
V DEŽELI TISOČLETNE KULTURE
Za razliko od
Belzonija, kije bil neutruden zbiralec, je bil Mariette ohranjevalec. Njegova zasluga je ustanovitev veličastnega muzeja v Kairu, v katerem so zbrane in razstavljene neprecenljive dragocenosti starega Egipta.
Poleg Belzonija in Mariette se vrsti dolga vrsta raziskovalcev, ki so prihajali in še prihajajo iz vseh dežel sveta in skušajo iztrgati prastari civilizaciji čim več skrivnosti. Kako sijajno sodelovanje (pa tudi rivalstvo) med posamezniki različnih narodnosti, jezikov, političnega prepričanja in veroizpovedi!
Razmišljam o silni volji, vedoželjnosti in garaštvu ljudi, ki so rili po pesku in iskali ostanke davno izginule civilizacije. Koliko diplomacije in prepričevanj je bilo potrebnih, da so od islamskih oblastnikov dobili dovoljenja za potovanje po deželi, in kako so bila ta potovanja naporna. Podkupljivi uradniki, sviti šejki, arabski vodniki, cestni roparji, kamele in osli, legende, ki so govorile o v puščavski pesek zakopanih svetiščih, vročina, prah in droben pesek, ki prodre v vsako poro telesa. In nato veselje ob odkritjih, vstopanje v grobnice, v katere že tisočletja ni stopila človeška noga, v svetlobi bakel strmenje ob risbah na stenah, ki prikazujejo bogove s človeškim telesom in živalskimi glavami.
Povsod hieroglifi. »Bili so na lesu, kamnu in naštetih papirusih. Bili so na stenah svetišč, v sobanah grobov, na spominskih ploščah in krstah, na nagrobnih stebrih, kipih, slikah bogov, na omarah in posodah; celo na pisalnem priboru in čebelnih panjih so bila hieroglifska znamenja. »Ko je Jean Francois Champollion leta 1822 razvozlal njihov pomen, so začeli pripovedovati zgodbe o življenju in delu starih Egipčanov, o vojnih pohodih in zmagah faraonov, o potovanju duš v onostranstvu, o bogovih, ki so uravnavali tek življenja, iz davne pozabe so oživljali imena odličnikov in lepih kraljic.
Okamenela geometrija
Egiptologom je pred dobrimi stopetdesetimi leti uspelo razvozlati pomen hieroglifov, piramide pa še niso razkrile vsega. Piramide okamenela geometrija, molčeča večnost. Dolga stoletja so ljudje tuhtali o njihovem pomenu. Težko seje bilo sprijazniti z razlago, da so to le grobovi, zvečine prazni grobovi, kenotafi, Benesch trdi, da so bile piramide kraj, kjer seje v povezavi z drugimi kulturnimi stavbami izvršila obredna preobrazba umrlega kralja v boga, kije lahko iz onostranstva zagotavljal nadaljnji obstanek svojega ljudstva.« Toda takšna razlaga je še vedno za mnoge premalo. Za številne učenjake in šarlatane, zanesenjake in špekulante predstavljajo piramide materaliziranje nekega za nas zdavnaj izgubljenega tajnega vedenja, le pravi ključ je potrebno odkriti in razkrile se bodo vanje vgrajene prastare skrivnosti.
Najbolj znane piramide, Keopsova, Mikerinova in Kefrenova, kijih čuva velika sfinga, stojijo v Cizah, le nekaj kilometrov od središča Kaira. Pot do njih ni težka. L.e na postaji na trgu el Tahrir je potrebno poiskati pravi avtomobil, počakati nekaj minut, da se nabere devet potnikov, toliko, kot je sedežev. Ker je to povsem običajen mestni prevoz, ga uporabljajo v glavnem domačini. Voznik ustavlja po željah in navodilih potnikov, mimogrede pobira plačilo in spretno vijuga v gostem prometu. Po mostu, ki ga čuvajo orjaški železni levi, prečkamo Nil. Peljemo se mimo prelepe, bleščeče bele stavbe ope-
re, pred katero vrtnarji urejajo zelenice, mimo sovjetske ambasade, kjer dva dni po razpadu Sovjetske zveze že visi ruska zastava, mimo živalskega vrta, v katerem žirafe stegujejo dolge vratove in za zajtrk obirajo listje v krošnjah dreves, mimo zbirališča, kjer gruča moških, vsak z lopato ali motiko v roki, čepe čaka, da jih bo kdo najel za delo. Skoz odprta okna vdira hrup ulice, možje kadijo, temnopolt otroček v materinem naročju liže liziko in zvedavo ogleduje belopolta tujca, domišljija pričara privid piramid.
Piramide so stari Egipčani gradili iz osnovne verske predstave, da se človekova pot po njegovi telesni smrti brez prestanka nadaljuje v večnost. Verovali so, da je onostranstvo »dežela med nebom in zemljo«, kjer prebivajo mrtvi. Toda s seboj morajo imeti prava sredstva za obstanek. To pa je bilo vse, kar je
pokojnike spremljalo tudi v življenju: lepa hiša, dobra hrana in pijača, služabniki, sužnji in uradniki, nakit in okrasje, orožje, dragoceno posodje, številni drobni predmeti za vsakodnevno rabo.
Najbolj pomembno pa je bilo ohraniti telo in ga zanesljivo zavarovati pred poškodbami. Samo tako je lahko duša, kije po smrti svobodno plahutala okoli, našla telo, ki mu je pripadala, enako tudi pokojnikov duh varuh, ka, poosebljenje njegove življenjske moči, ki je bila z njim rojena in je s smrtjo ni bilo konec. Kaje živel dalje in dajal umrlemu v onostra-stvu, »kjer zraste žito sedem komolcev visoko, a gaje potrebno obdelovati«, potrebno moč.
Verska predstava v oživljeno življenje v onostranstvu je bila razlog za mumficiranje trupel in gradnjo grobov, ki so morali dobro varovati mumficirana trupla pokojnikov. In piramide so kot nekakšne trdnjave dvakrat, petkrat, desetkrat varovale mumije fraonov. Milijoni kamnitih kvadrov so varovali kraljevska telesa. Zazidani hodniki in arhitekturne zvijače zakrivanja naj bi zadržale nepoklicanega obiskovalca in obvarovali mumijo pred poškodbami ali celo uničenjem.
Čeprav se zadnja leta nekateri egiptologi ogrevajo za teorijo, da so piramide gradili egipčanski kmetje takrat, ko niso delali na poljih, in naj bi bilo sodelovanje pri gradnji posmrtnega bivališča faraona, kije bil poosebljenje samega boga, versko dejanje, sama dvomim o tem. Piramide so enostavno premogočne in prevelike, da bi bile lahko zgrajene brez krvi in znoja, kletev in solza, brez neskončnega trpljenja sto-tisočev, ki sojih žrtvovali zato, da so zagotovili večno varnost in večno življenje enemu samemu mrtvecu.
Faraon, ki sije že za življenja več desetletij gradil poslednji dom, je uničil narod in zadolžil ne le sebe, ampak tudi svoje otroke in otrok otroke.
1 4 priloga dolenjskega lista
Kegljač[ ^rez kegljišča
Dolenjska danes nima niti enega kegljišča — Edini izhod je v bivšem domu JLA — Na tekme v
Ivančno Gorico
NOVO MESTO - Ne le nenavadno, pač pa predvsem žalostno je spoznanje, da Dolenjska danes ne premore niti enega kegljišča. Od tradicije se pač ne da živeti, to vse' bolj na svoji koži spoznavajo člani Kegljaškega društva Novo mesto, ki je še pred leti, ko so bila v dolenjski metropoli kar tri kegljišča, imelo prek 600 registriranih igralcev, lani spomladi, ko je bilo na voljo le še kegljišče doma JLA, jih je bilo prek 300, registriranih v trinajstih klubih. Kako je danes, je težko reči Le enoje zagotovo: zanimanje za kegljanje je v novomeški občini veliko, o tem navsezadnje priča tudi podatek, da je na lanskih delavskih športnih igrah moči merilo kar 33 sindikalnih ekip.
Danes so kegljači brez kegljišča, imajo le keglje in krogle, ki so jih tik pred lansko vojno agresijo pobrali te bivšega doma JLA. Ženska vrsta, kije prav te dni sklenila z nastopi v U. republiški ligi, je morala nastopati na kegljišču Což v Ivančni Gorici, moški so bili sploh brez tekem in treningov. Odrekli so se jim v korist ženske ekipe, saj bi sicer zmanjkalo denarja. Ali bo novomeško kegljanje dokončno propadlo? Odgovor na to vprašanje bodo dali naslednji dnevi, edina rešitev je v lem, da preide kegljišče nekdanjega do-ma JLA v last in upravljanje občinske športne zveze. Le da problem
tudi s tem še ne bo v celoti rešen Predstavniki KD Novo mesto so si pred dnevi opuščeno kegljišče v bivšem domu JLA ogledali; dejstvo je, da je za treninge in tekme nesposobno. Nekdo je z njega ukradel elektromotor, ki je bil lanskega novembra vreden 47.000 tolarjev, precej je še ostalih poškodb. Kegljači ocenjujejo, da bi za popravilo in saniranje kegljišča potrebovali vsaj 6000 mark. Kje jih dobiti, je drugo vprašanje, za začetek in novo rojstvo novomeškega kegljanja pa bi
• V ligaški sezoni 1990/91 je ženska ekipa v II. slovenski ligi osvojila četrto mesto. Če bi letos imela domače kegljišče, bi bila zanesljivo prva, kar bi pomenilo vstop v višji tekmovalni razred. Moška ekipa je nastopala v območni ligi in osvojila enako število točk kotprvouvrščeni Metličani, kvalifikacije za vstop v II. slovensko ligo pa je zgrešila za vsega 9 kegljev.
bilo vendarle dovolj že, če bi včerajšnji dom JLA kegljačem znova odprl svoja vrata. Kako blizu razsulu je ta šport danes, po svoje kaže tudi podatek, da je bilo še nedolgo tega v Novem mestu 40 kegljaških sodnikov, danes so ostali le še trije. Sicer pa: brez kegljišča so tudi ti odveč.
B. BUDJA
Zadnji mesti oddani Dolenjcem?
Slabi rokometni obeti — Inles Riko zadnji v moški, IMV pa v ženski superligi — ____________Prepričljiv poraz Opreme v Ljubljani
Dolenjskim rokometnim superligašem so obeta črna pomlad. Potihem jo je dal slutiti že jesenski razplet ligaških obračunov, tekme takšno napoved le še potrjujejo. Inles Riko je po trinajstih odigranih kolih zdrknil na zadnje mesto, igralke kočevske Opreme so vse dlje od četrtega mesta na lestvici, Novomeš-čanke pa so v soboto zapravile bržkone zadnjo priložnost za prvo prvenstveno zmago.
Malo je bilo možnosti za presenečenje v tekmi na Kodeljevem, toda lesarji so se v soboto oprijeli tudi tega upanja. V borbi za obstanek jim po zadnjih izidih kaže najslabše in potrebno bo tudi kakšno prese-čenje, da se bodo Ribničani rešili najhujšega. Brez dvoma je Kolinska Slovan močnejša ekipa od Inlesa, to potrjuje tudi njihovo drugo mesto na lestvici, vendar so bili lesarji enakovreden nasprotnik vse do drugega polčasa. Če Ljubljančani ne bi imeli v vratih izredno razpoloženega De-niča, bi jim zagotovo trda predla, tako pa so na koncu slavili visoko in prepričljivo zmago. Inlesu tako ne preostane drugega, kot da skuša slab spomladanski start popraviti v soboto z zmago nad Omnikom Rudarjem. Kako težka naloga bo to, kaže podatek, da so rudarji ta čas na tretjem mestu lestvice.
Kočevke so se znova opekle. V bržkone odločilnem srečanju za 4. mesto na lestvici, ki še vodi v zaključne obračune za prvi
BOBNARJU ZLATA PUŠČICA ZA LETO 1992
NOVO MESTO — Občinska strelska zveza je pred dnevi pripravila občinsko prvenstvo za zlato puščico v streljanju z zračno puško. Nepričakovano je zmagal mladinec Simon Bobnar iz SD Tone Mišič Straža pred Piškuričem in Berlanom (oba Krka). Nastopilo je 15 strelcev.
Klavrna inventura opravljenega
^	mestom ter kar osmimi porazi in vsega štirimi zmagami so novomeški
odbojkarji zapravili sloves in ugled — Kočevke prekratke za play off najboljših
Težko, da si bo novomeška moška odbojka opomogla od udarcev, ki jih je prejela na letošnjem prvem državnem prvenstvu superligašev. Zadnjega v seriji ji je v soboto namenil Salonit, ki je z ekipo Pioniija pometel v dobri uri.
Nesmiselno je bilo pio tako črni seriji računati na presenečenje v Novi Gorici, toda tako prepričljive zmage bržkone tudi Salonit ni pričakoval. Igra Novomešča-
nov je bila presenečenje za vse, predvsem pa ,a kakih 300 gledalcev in poročevalce, ki so zapisali, da ni od slovesa in ugleda Pionirjeve ekipe ostala niti senca. Res sreča, da letos iz lige izpade le ena ekipa, to mesto pa je že nekaj kol rezervirano za vrsto Granita Preskrbe. Čeprav je do konca še eno kolo, je prvenstvo za Novomeščane končano, v soboto so namreč prosti. In-
ventura opravljenega je klavrna: osem porazov in vsega štiri zmage, razlika v setih pa kar 13:25. In to proti ekipam, ki jih je Pionir še pred nepolnim letom premagoval s pol moči! V novomeški moški odbojki bo potreben temeljit carski rez, tega se na srečo zavedajo tudi v klubski upravi.
Popolnoma enak je zaenkrat izkupiček kočevske LIK Tilie v ženski superligi, seveda s to razliko, da so bili cilji Kočevk nekaj nižji, želje pa vendarle ostajajo neizpolnjene. V soboto je Tilia brez težav zmagala nad ekipo Partizana Tabor; da
Rešilni točki Novotehne?
Pomembna zmaga novomeških namiznoteniških igralcev nad Ingradom — Tri zmage Oerija
NOVO MESTO — Če do konca prvenstva v moški namiznoteniški superligi [te bo kakšnih večjih presenečenj, potem jc že moč zapisati, da so si igralci novomeške Novotehne z uspehom v 10. kolu nad celjskim Ingradom zagotovili odločilni točki v boju za obstanek.
Po daljšem premoru zavoljo poškodbe je za novomeško vrsto v soboto znova zaigral Janko Ocri in bil najzaslužnejši, da
S KEGLJAŠKIH STEZ
*	V 15. kolu I. republiške kegljaške lige so Kočevci doma ugnali ekipo Domžal s 5117:5040, v 16. kolu pa sta se v Kranju pomerili ekipi Triglava in Kočevja. Gostitelji so zmagali s 5211:5093. Na lestvici vodi Fužinar s 30 točkami, Kočevje pa jih ima 12 in je sedmo.
*	V zahodni skupini II. republiške lige je bilo odigrano 12.kolo, ribniški Riko je doma tesno s 4961:4931 premagal Grosuplje, vendar je s štirimi točkami še vedno na zadnjem mestu. Vodi Adria, ki jih je doslej zbrala 20.
*	V 12. kolu vzhodne skupine II. republiške lige pa so Krčani izgubili na gostovanju proti Korotanu s 4732:5045. Na lestvici je prvi Emo z 20 točkami, kolikor jih ima tudi Radenska, Krčani pa so brez zmage zadnji.
*	V ženski konkurenci II. slovenske lige so v zahodni skupini Kočevke tretje, v 9.kolu jih je premagal Proteus z 2480:2297. Na zahodu so Novo-meščankc v 7.kolu zmagale na gostovanju, z 2295:2253 so ugnale ekipo Miklavža. Vodi MTT z. 10 točkami, Novomcščankc pa sojih zbrale 6 in so četrte, (bob)
*	Na kegljiščih v Ivančni Gorici in Kanižarici sc je končalo regijsko prvenstvo v igri dvojic. Metličana Ž. Goleš in J. Popovič sta ponovila lanski uspeh in s 3249 podrtimi keglji zmagala, par Draganjac Šimic (Rudar je bil drugi s 3188 keglji, dvojica N. Popovič- Stupar (Metlika) pa
tretja s 3182 podrtimi keglji
(IB)
sta točki ostali doma. Premagal je vse tri nasprotnike, v odločilni partiji je bil z 2:1 boljši od Celjana Horvata. Resnici na ljubo povedano, bi si lahko Novomeščani točki priigrali že prej, toda Darko Jamšek je nekoliko nepričakovano ostal praznih rok proti Marasu, strel v prazno pa je bila odločitev vodstva Novotehne, da je za tretjega moža v ekipo postavila javnosti neznanega Radeko. Slednji je maloštevilne gledalce razočaral z igro in na tribunah je bilo slišati upravičene pripombe, zakaj tokrat niso dobili priložnosti obetavni mladi igralci, kot so Kralj, Retelj in nemara tudi Miklič, saj bi jim tovrstne izkušnje prišle še kako prav. Kakor koli že, najpomembneje je vendarle, da sta točki ostali doma. Trener Egon Žabkar se je tako izkazal za dobrega prognozerja. Novomeški igralci bodo tako o svoji ustali sami odločali, z morebitnimi uspehi nad Ilirijo, Merkurjem in Gornjo Radgono pa bi si ne le zagotovili obstanek v ligi, pač pa mesto tik pod vrhom lestvice, o čemer je pred pričetkom prvenstva malokdo sanjal.
Za zanimiv zaplet pa so znova poskrbeli v kočevskem Melaminu. Potem, ko je bilo že na dlani, da jim prvega mesta ne more nihče odvzeti, se je v soboto zgodilo prav to. Kočevci so sicer odpotovali na tekmo na Jesenice, toda ob napovedani uri jih v jeseniški dvorani ni bilo. Očitno je šlo za nesporazum v dogovarjanju o spremembi časa igranja. Kočevci so tako tekmo izgubili z 0:9, za nameček pa jim je tekmovalna komisija odvzela še točko. Bržkone pa pripetljaj le ne bo tako tragičen, kajti Melamin ima ekipo, ki je pičli zaostanek za Ptujčani sposobna nadoknaditi.
PRIČENJA SE ALPINISTIČNA ŠOLA
NOVO MESTO - Alpinistični odsek PD Novo mesto vabi ljubitelje gora na uvodni cstanck alpinistične šole v četrtek, 12. marca, ob 19. uri v društvenih prostorih na Novem trgu 4. Predavanja bodo vodili alpinistični inštruktorji in člani gorske reševalne službe, praktične vaje bodo potekale v plezalnem vrtcu Luknja pri Prečni, predvidene pa so tudi skupne ture.
bodo točke tokrat ostale doma, so Kočevke napovedale že v prvem setu, ko so povedle s 7:0. V enakem tempu so gostiteljice odigrale vse srečanje, v katerem ni manjkalo atraktivnih potez in duhovitosti, tako daje kakih 200 gledalcev v dvorani doma telesne kulture prišlo na svoj račun. V zadnjem kolu čaka Kočevke pot v Maribor in tekma s Palomo Branikom, kjer je
• Bržkone bo že v naslednji tekmovalni sezoni odbojkarski tekmovalni sistem doživel nekaj sprememb. Superligi naj bi šteli po 12 ekip, najzanimivejša pa je novost, da naj bi Slovenija dobila eno mesto tudi v mednarodni ligi, kjer naj bi igralo šest ekip ČSFR, po dve avstrijski in madžarski ter po ena slovenska in hrvaška. Pogoj je, da vsaka država sodeluje z najboljšimi ekipami.
seveda zmagovalec znan že vnaprej, prav tako pa je že vnaprej jasno, da Tilia petega mesta ne lestvici ne more izgubiti. Žal v play off najboljših za naslov prvih državnih prvakinj vodijo le štiri mesta.
LUZAR IN KASTELIC NA PRVEM MESTU
NOVO MESTO — Te dni seje končalo letošnje prvenstvo Novega mesta, na katerem je nastopilo 11 igralcev, med njimi 6 mojstrskih kandidatov, 2 prvokategornika in 3 drugokategorniki. Zanimivejši rezultati — 1 .kolo: Kastelic - Pucelj 10, Bedič - Luzar 0:1; 2.kolo: Bedič - Milič remi, Istenič - Balkovec remi. Luzar -Muhič 1:0; 3.kolo: Milič - Luzar 0:1, Kastelic - Istenič 1:0, Luzar - Pucelj 1:0;
4.kolo: Bedič - Balkovec 0:1; 5.kolo: Kastelic - Bedič 1:0, Milič - Luzar 0:1; 6.kolo: Milič - Kastelic 0:1, Istenič - Pucelj 0:1; 7.kolo: Balkovec - Luzar 0:1; 8.kolo: Bedič - Pucelj remi, Milič - Muhič 1:0, Balkovec - Kastelic 0:1, Luzar - Istenič 1:0; 9.kolo: Pucelj - Milič 0:1, Kastelic - Luzar remi; lO.kolo: Bedič - Istenič 0:1, Milič -Janko remi, Luzar - Mitrovič 1:0; 11 .kolo: Istenič - Milič 0:1, Muhič - Kastelic 0:1. KONČNI VRSTNI RED: L—2.mesto Luzar in Kastelic po 9,5, 3. Milič 6,5, 4,Pucelj 6,5. Balkovec 5,5,6.Muhič 4, 7. Istenič 3,5, 8. Bedič 3, 9.— II. Stokano-vič, Janko in Mitrovič po 2,5.
ODBOJKA ZA OBČINSKI PRAZNIK
DRAGATUŠ — Tukajšnji Partizan je pred dnevi pripravil v počastitev občinskega praznika tradicionalni turnir v odbojki, na katerem je nastopilo šest ekip. V finalnih obračunih je ekipa Black Ledcija premagala Vinico I z 2:0 in mladince Dra-gatuša z 2:1, medtem ko je bila Vinica boljša od mladih Dragalušcev (2:0). Vrstnega reda po takšnem razpletu ni težko razvozlati.
SMERDEL — KLUBSKI PRVAK
SEVNICA — 14 šahistov seje udeležilo članskega prvenstva ŠK Milan Majcen v počasnem šahu, končanega pred dnevi. Naslov prvaka je osvojil Bojan Smerdel, ki je zbral 12 točk, sledijo pa: Mesojedec 10,5, Kranjec 10, Sibilja 9,5, Cvirn 8,5.
naslov državnih prvakinj, so klonile v Ljubljani, kjer jih je s 27:22 ugnala ekipa Krima. Slednja je zagotovo najprijetnejše presenečenje spomladanskega dela prvenstva, njeno imenitno formo so najbolje občutile Kočevke. Bile so povsem brez možnosti za presenečenje, gostiteljice so prepričljivo vodile od začetka do konca tekme, pri tem pa zastreljale še pet se-
TRI ZMAGE NOVOMEŠKIH BOKSARJEV
PTUJ — Minulo nedeljo je bila na Ptuju boksarska revija, ki jo je slovenska zveza določila kot izbirno tekmovanje za nastop v državni reprezentanci. Nastopili so tekmovalci iz osmih slovenskih klubov, med njimi tudi Novomeščani, ki jih je vodil Gorazd Canič, večkratni slovenski prvak. Novomeški nastop je bil izredno uspešen, v treh dvobojih so zabeležili tri zmage: prvo Dželadini, ki je po točkah premagal Ptujčana Torbuca, drugo Juršič, kije že v drugi rundi prisilil k predaji Ptujčana Kerina, in tretjo Horvat, kije v članski vel ter kategoriji že v prvi rundi opravil z Eberletom iz Slovenske Bistrice. Zavoljo poškodb tokrat nista nastopila Laban in Canič.
BERLAN IN PAVLIČEVA
NOVO MESTO — Občinska strelska zveza je 29. februaija pripravila občinsko prvenstvo v streljanju z. zračno puško, največ uspeha pa so imeli tekmovalci Krke in SD Tone Mišič iz Straže. V konkurenci članov je ekipno zmagala Krka, posamično pa Berlan pred Sobotom in Piškuričem, med članicami ekipno znova Krka in posamično Pavličeva pred Carjevo in Aševo (vse Krka), pri mladincih ekipno SD Tone Mišič in posamično Stražam' Kren pred Bobnarjem in Kavščkom, med pionirji je bil ekipni zmagovalec enak, v posamični konkurenci pa je slavil Adrovič pred Erpetom in Beletom (vsi SD Tone Mišič).
Eržen in Mervar najboljša krkaša na uvodni dirki
Novomeščani v kriterij-ski dirki potrdili dobro __________formo____________
PORTOROŽ — S spremenljivim uspehom so novomeški kolesatji nastopili na uvodnih dirkah letošnje tekmovalne sezone v Portorožu, ki sojih pripravili sami v sodelovanju s KK Portorož in Obalno turistično skupnostjo.
Četrtkovo cestno 106 km dolgo preizkušnjo, na kateri je nastopil 101 kolesar iz Slovenije, Hrvaške, Italije, ČSFR in Poljske, je namreč dobil Valter Bonča (Astra), med deseterico najboljših ne najdemo nobenega krkaša, zato pa je bil v točkovanju letečih ciljev prvi Mervar pred Stangljem, gorske cilje pa je dobil Mervar pred Glivarjem. V mladinski konkurenci je Filip (vsi Krka) zasedel drugo mesto. Povsem drugače pa je bilo na petkovem kriteriju, kjer so Novomeščani vendarle potrdili napovedi o dobri pripravljenosti. Krkaši so pod taktirko Sandija Papeža krojili razplet dirke, zmagal je Milan Eržen pred klubskim kolegom Boštjanom Mervarjem, v mladinski konkurenci pa je Markovič zasedel drugo mesto.
TRI MEDALJE PLAVALCEM CELULOZARJA
LJUBLJANA — Mladi plavalci krškega Celulozarja so se pred dnevi udeležili 1. zimskega državnega prvenstva za mladince in kadete, ki je bilo v Ljubljani. Nastopilo je okoli 130 tekmovalcev iz dvanajstih slovenskih klubov, Krčane je zastopalo pet mladincev in štirje kadeti. Oziraje se na skromne pogoje za vadbo, so krški plavalci dosegli imenitne rezultate: Anuška Cerovšek je na 400 metrov prosto osvojila bronasto medaljo s časom 4:38,05, Gregor Povhe je bil na 1500 m prosto tretji s 17:27,13, tretji bron pajeČelulozaiju priplavala Alenka Dreo na 800 m prosto s časom 10:08,53. Od ostalih izidov omenimo še četrti mesti Cerovškove na 800 in 200 metrov prosto ter šesto na 100 m prosto, Anja Rcpec je bila šesta na 800 m prosto, sedma na 400 in osma na 100 m prosto, Maja Kraševec je bila osma na 800 m prosto, medtem koje med kadeti Damjan Herakovič zasedel četrto mesto na 1500 m prosto, Gregor Povhe je bil šesti na 400 m ter sedmi na 200 in 100 m prosto, Barbara Bizjak je bila osma na 100 m prosto in 100 m hrbtno ter sedma na 200 m hrbtno, Alenka Dreo pa četrta na 400 m in šesta na 200 m prosto.
demmetrovk. Razlika do četrtega mesta je tako narastla na domala nedosegljive štiri točke, Kočevke so pomladanske obračune očitno pričakale preslabo pripravljene.
Veliko več vroče krvi in negotovosti je bilo v soboto v novomeški športni dvorani pod Marofom. Novomeščankam je športna sreča znova obrnila hrbet enako kot sodnika. Piskala sta v škodo imevejevk, celo tako očitno, da sta na tribunah dvorane izzvala pretep med gledalci. Sicer pa je bila izredno nervozna in negotova tekma bržkone odločena v 50.minuti, ko so imele gostiteljice kar dve igralki manj na igrišču, gostje pa so si priigrale prednost treh zadetkov (13:10). V razburljivi končnici so se Novomeščanke sicer približale na vsega zadetek razlike, to pa je bilo tudi vse. Sodnika jim kaj več nista dovolila, priložnost za prvo prvenstveno zmago je splavala po vodi.
BELA KRAJINA—ELAN STUDIO D 1K) (0K))
ČRNOMELJ — V prijateljski nogometni tekmi sta se minulo nedeljo pomerili ekipi Bele krajine in novomeškega Elana Studia D. Kakih 300 gledalcev je videlo slabo igro, v kateri so imeli Novomeščani več od igre, vendar je bil vratar Magič nepremagljiv. Edini zadetek je v drugem polčasu dosegel Perčec. Treneija Nedeljka Gugolja, ki mu je bila to prva pregledna tekma, odkar je prevzel vadbo novomeških igralcev, čaka očitno še veliko deta. Povratno srečanje je bilo včeraj v Novem mestu, elanovce pa do pričetka prvenstva čakajo še pregledne tekme s Kolpo, Španskim in velenjskim Rudaijem.
KRATKE
*	Veliko število ljubiteljev nogometa seje minulo soboto zbralo v Kočevju na prijateljski tekmi med domačim A vtobumom in ljubljansko SCT Olimpijo. Gostje so bili boljši in zmagali s 5:1, zadetke pa so dosegli Topič, Perica, Podgajski, Zulič in Smolnikar (avtogol) za Olimpijo ter Majerle za gostitelje.
*	TVD Partizan iz Sodražice je minuli vikend pripravil tekmo v smučarskih tekih, na kateri se je v dvanajsrih kategorijah pomerilo 85 tekmovalcev. Med pionirji je zmagal Knavs, med mladinci Merlak, med mladinci B Pavlič, pri članih A Kalan, pri članih B Merhar, pri članih C Ivančič, med člani D Korenčič, pri veteranih Drobnič, med pionirkami Skrvača, pri mladincih Pucelj, pri članicah Kraševec, med ekipami pa Hotedršica.
*	Prizadevni člani skakalnega kluba v Sajevcu pri Ribnici so pred dnevi pripravili tekmo na 40-metrski skakalnici, na kateri je nastopilo 50 tekmovalcev iz vse Slovenije. Med člani je zmagal Ratečan Žagar s 45 metri, Lovšin je bil drugi in Jerman (oba Salka vas) tretji, med mladinci jja je prvo mesto osvojil Gorenčič (Salka vas).
M.G-Č.
Podbočje odstavlja vodilne
Košarkarji Podbočja v soboto premagali dotlej vo-dilni Comet — Pospešena vadba se je obrestovala
Košarkarji Podbočja nadaljujejo v svojem nepredvidljivem slogu. Potem, koje še tri tedne nazaj kazalo, da jim grozi borba za obstanek, so nanizali dve veliki zmagi: najprej so ugnali dotlej vodilno Ježico, minulo soboto pa so s prvega mesta spravili še konjiški Comet. Da bo mera polna, so cometovce ugnali sredi Slovenskih Konjic.
Kar okoli 500 navijačev, med njimi tudi nekaj iz Podbočja, je poskrbelo za imenitno vzdušje v športni dvorani, toda osme zaporedne zmage Konjičani niso videli. Košarkarji Podbočja so zaigrali imenitno, dotlej prvouvrščeno ekipo prvenstva so povsem nadigrali, že podatek, da so v 8. minuti drugega polčasa vodili s 26 točkami razlike, pove vse. Tudi trojke Šmida, s katerimi se je Comet Podbočju približal na izid 64:71, niso pomagale, gostje so znova zaigrali zavzeteje in razliko poveča-
li. Mnogi kar niso mogli verjeti, daje Podbočje na lestvici za Cometom, njihova sobotna igraje bila namreč takšna, kot je v Konjicah že dolgo niso videli. Podbočju se očitno pozna, da so prvenstvo vzeli resneje, ves minuli teden so trenirali kar dvakrat dnevno in rezultat je bil tu. Že to soboto je pričakovati še tretjo zaporedno zmago, Podbočje namreč gostuje pri zadnjeuvrš-čeni ekipi Celja.
Zanimive vesti pa prihajajo iz IL slovenske ženske lige, kjer ekipe v pričakovanju na morebitno reorganizacijo tekmovalnega sistema igrajo nekakšne kvalifikacije. Vrsta Novega mesta, lri je prvenstvo vzhodne skupine končala na drugem mestu, je v soboto gostovala v Murski Soboti in premagala ekipo Pomurja z 61:59 (28:34). Strelke za Novo mesto so bile: Zupančič 2, D. Verstovšek 20, Žagar 26, Čavlovič4, J. Verstovšek 9.
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
odbojka
SUPERUGA, moški, 11. KOLO; SALONIT—PIONIR 30 (13,8,4) Pionir: Jovič, Mestnik, Goleš, Bralec, Černač, Bakonja, Travižan, Gotcnc. LESTVICA: 1. Vileda Maribor 20,2. Tovil Olimpija 16, 3. Salonit 14, 4. Fužinar 8,5. Novi Graniti Kamnik 8, 6. Pionir 8, 7. Granit Preskrba 2.
Pionir je v zadnjem kolu prost. SUPERUGA^ženske, 11. KOLO: UK TILIA KOČEVJE—PARTIZAN TABOR 3J) (3, 5,7)
LIK Tilia: Klun, Drobnič, Turk, Hočevar, Akrap, Ni. Briški, Ogrinc, Na. Briški, Letnar, Vidmar.
LESTVICA: I. Paloma Branik 22,
2.	Yustip Celje 16, 3. Koper Cimos 14,4. Bled 12,5. LIK Tilia 8,6. HIT Casino Nova Gorica 4, 7. Partizan Tabor 2.
V zadnjem kolu igrajo Kočevke v Mariboru s Palomo Branikom.
rokomet
SUPERUGA, moški, 13. KOLO: KOLINSKA SLOVAN—INLES RIKO 22:13 (12:8)
Inles Riko: Gelze, Mohar, P. Lesar 5, Mate 3, Marolt, A. Mihelič 2, S.Mihe-lič I, Tanko 2, F.Lesar, Manček, Jurič, Simeunovič.
LESTVICA: L Pivovarna Laško 25,2. Kolinska Slovan 18... 8. Drava 11,9. Presad 10,10. Duka 10,11. In-fotrade 7, 12. Inles Riko 5.
Pari prihodnjega kola: Inles Riko— mnikom Rudar, Nova Oprema Duka, Jadran—Presad itd.
SUPERUGA, ženske, 15. KOLO: KRIM—OPREMA KOČEVJE 27:22 (12:7)
Oprema: Jesenko, Lindič, Guštin 3, Vuk 4, Križman 6, Klančar, Bejlovič 2, Dragičevič, Kersnič 2, Petek, Jerič 5, Jančič.
IMV NOVO MESTO—PRIMOŽ 17:18(9:9)
IMV Novo mesto: Dolenc, Popadič 2,
Repinc 2, Vučkovič, Hvala 2, Derčar 3, f»le 2, Turk 1, Tomas 5, Pavlenič, Drmaž.
LESTVICA: 1. Olimpija 26,2. Velenje 25,3. Mlinotest 21,4. Krim 19,
5.	Kranj 15,6. Oprema 15,7. Primož 10, 8. Burja Centrocoop 7,9. Branik
6,	10. IMV Novo mesto 2.
Pari prihodnjega kola: Oprema Kočevje—Branik, Velenje—IMV Novo mesto, Kranj—Krim itd.
košarka
1.	SKL, rdeča skupina, 10. KOLO:
COMET—PODBOČJE 74:83 (34:48)
Podbočje: Vego 9, Rozman 17, Gaj-šak 4, Krajcar 14, Krivokapič 1, Kro-šdj 27, Vaupotič 11.
LESTVIČA: 1. Kronaš Slovan 17,
2.	Ježica 17,3. Comet 17,4. Podbočje 15,6. Elcktra 15 itd.
V naslednjem kolu igrajo Podboč-jani v Celju.
namixni tenis
SUPERUGA, moški, 10. KOLO: NOVOTEHNA—INGRAD 5:4 (Kočevar—Horvat 0:2, Jamšek—Bezjak 20, Oeri—Maraš 20, Jamšek— Horvat 20, Radeka—Matas 02, Oeri—Bezjak 20, Jamšek—Matas 1:2, Oeri—Horvat 2:1, Radeka— Bezjak 0:2)
LESTVICA: 1. Kovina 20, 2. Potrošnik 18, 3. Strojna 16, 4. Gornja Radgona 6,5. Ingrad 6,6. Merkur 6,
7.	Novotehna 6,8. Ilirija Z
Pari naslednjega kola: Novotehna— otrošnik, Ingrad—Merkur Kranj, Kovina—Ilirija, Strojna—Gornja Radgona.
I.SNTL, moški, 14. KOLO: JESENICE—MELAMIN 90 (w.o.), KAJUH SLOVAN—MELAMIN 30, NE KRŠKO—KEMIČAR 90.
LESTVICA: 1. Petovia 26,2. Melamin (-1) 25... 5. NE Krško 14 itd.
Gonja proti predsedniku Peterletu
Izjava za javnost
V zadnjem času se vse bolj stopnjujejo napadi na prvo izvoljeno slovensko demokratično vlado in posebej na predsednika vlade Lojzeta Peterleta, ki je tudi predsednik stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Prav tako so tudi tarča napadov ministri, ki niso po volji organizatoijem, ki jim je očitno cilj vrnitev starih boljševističnih odnosov.
Lojze Peterle ima proti sebi v vladi nekatere ministre, ki nočejo odstopiti, večino medijev, stare gospodarske strukture in »preoblečene komuniste« v nekaterih strankah in drugih strukturah, ki onemogočajo nadaljnje korake v nove odnose v naši državi. Zato so tudi v veliki meri krivi za velike gospodarske težave in socialne stiske ljudi.
Vlada pod vodstvom našega rojaka Lojzeta Peterleta je začela spreminjati stari socialistični sistem, ki nas je pripeljal do današnjega stanja. Razumljivo je, da to spreminjanje starih odnosov ne more potekati brez težav. Vladaje kljub vsemu preprečila nekatere stečaje velikih gospodarskih podjetij, število brezposelnih ni tako veliko, kot so kritiki napovedovali (200.000), poenotila je davčno politiko in zmanjšala proračun, začela je proces denacionalizacije in privatizacije, ki ga je manegerski loby prekinil, povečala devizne rezerve, dosegla monetarno osamosvojitev, državo Slovenijo je vojaško osamosvojila in dosegla mednarodno priznanje, sprejela stanovanjski zakon itd. To je plod timskega dela in dobrega vodstva, ne pa dela posameznikov.
Ni slučajno, da v naših medijih zelo malo poudarjajo rezultate zadnjega statističnega popisa, kjer se je tri četrtine Slovencev opredelilo za katoličane. Kljub temu se mimo nadaljujejo napadi na predsednika vlade in vse tiste ljudi na javnih funkcijah, ki so katoličani, in posebej na našo stranko — Slovenske krščanske demokrate. Zato pozivamo vse poštene Slovence, naj ne nasedajo medijski gonji in gonji nekaterih strankarskih prvakov, da dostojanstveno odgovorijo na napade in s svojim glasom na bližnjih volitvah omogočijo nadaljnji demokratični razvoj v naši državi. Slovenski krščanski demokrati — Občinski odbor Trebnje podpiramo slovensko vlado in njenega predsednika Lojzeta Peterleta ter mu kot edinemu slovenskemu politiku, ki že sedaj spada v krog vodilnih evropskih politikov, želimo, da bi vztrajal v tem težkem delu v dobro našega naroda.
Občinski odbor SKD Trebnje
NASMEH IN OBLJUBA NI DOVOLJ
V Dolenjskem listu sem prebral članek novinarke M. Bezek-Jakše o novi meji s Hrvaško. Popolnoma se strinjam z njenimi ugotovitvami, kajti v podobnem, morda celo težjem položaju smo tudi prebivalci Zgornje Kolpske doline vse od Osilnice navzdol. Tudi našo dolino so obiskale številne državne delegacije, a dalje od toplih nasmehov in prefinjenih obljub ni prišlo. Vsem je dobro znano, da je Osilnica odrezana od svoje države, da nas je v preteklosti meja združevala, da smo se v Kolpi svobodno kopali, da smo skupaj reševali vsakdanje težave, tudi infrastrukturne. Kaj pa danes ali jutri? Tudi med Kostelci je slišati govorice, da je treba iti pred parlament v Ljubljano, da so potrebne demonstracije itn. Je to prava pot za rešitev nakopičenih težav?
FRANC CIMPRIČ VAS
Da se ne bi več ponovilo
Skupna izjava ob obletnici Dolomitske izjave
Podpis Dolomitske izjave pred 49 leti je pomenil konec pluralizma znotraj Osvobodilne fronte. Podreditev političnih partnerjev takratni Komunistični partiji Slovenije nikakor ni dejanje, ki bi se ga dalo prepustiti v presojo samo zgodovinski vedi, saj je v temeljih opredelilo novi politični sistem za povojno obdobje. Če je takratni komunistični partiji šlo predvsem za to, da OF spremeni v poslušno orodje partijske politike, se z današnjega stališča taka politika izkaže za kratkovidno. Podrejanje partnerjev v imenu domneve o večji vojaški učinkovitosti OF je povzročilo, da je iz široke antifašistične fronte in množičnega odporniškega gibanja proti tujemu okupatorju po vojni nastala totalitarna komunistična oblast.
Sestop partije z oblasti in demokratične volitve aprila 1990 so posledica tudi notranje demokratične prenove Zveze komunistov Slovenije. Stranka demokratične prenove — kot formalno pravna naslednica komunistične partije — meni' daje potrebna politična ocena Dolomitske izjave in njenih posledic tudi kot izraz njene notranje, socialidemokratske prenov-ljenosti.
Stranka krščanskih socialistov se zgodovinsko navezuje na Slovensko krščansko socialno gibanje, ustanovljeno 1989. leta, in izpričuje jasno navezavo in krščansko socialistično tradicijo, na personalistično gibanje Edvarda Kocbeka in na gibanje »2000«. Kot tako je bilo prizadevanje krščansko socialističnega kroga eden od temeljev demokratičnega gibanja pri nas ves čas med vojno in po vojni, kontinuirano pa od 1969. leta naprej. S tega vidika je politična ocena Dolomitske izjave potrditev te demokratične in antistalinistične naravnanosti krščanskih socialistov.
Dolomitska izjava je bila 1943. leta možna ne le zaradi stalinističnega po-laščevanja osvobodilnega gibanja, ampak tudi zaradi miselnega horizonta partneijev in sopodpisnikov, ki se niso dovolj zavedali pomena avtonomne politične organiziranosti. Zato so bili pripravljeni utopiti svoj delež v revolucionarni projekt kot skupni projekt ter verjeli zgolj obljubam o demokratični obliki povojne vladavine. Demokratična postkomunistična ureditev zato postavlja pred nas zahtevo, da se tudi z delovanjem obeh podpisnic, SDP in SKS, v bodoče prepreči nastanek razmer, v katerih je bila lahko možna takšna izjava.
Samo parlamentarna demokracija lahko omogoči enakopravnost partneijev in nudi možnosti za normalno delovanje in sodelovanje. Zato ni naključje, da je krščanski socializem
lahko ponovno stopil na politično prizorišče šele z vzpostavitvijo parlamentarne demokracije in hkrati s prevlado socialdemokratske usmeritve na slovenski politični levici, Slovenske socialdemokracije ne bo brez tvornega sodelovanja krščanskih socialistov, ki predstavljajo eno od njenih poglavitnih smeri in navdihov. Politični monizem, kot najbolj usoden element komunistične politične doktrine, je bil že v času podpisa Dolomitske izjave nesprejemljiv za slovenske razmere, pa tudi zmaga antifašistične koalicije kot cilj nikakor ni mogla opravičiti političnega utišanja partneijev iz OF. Zato imamo lahko šele zmago demokracije nad dediščino totalitarizma in poznejšega avtoritarnega političnega modela za dokončno zmago demokratičnih teženj antifašizma na Slovenskem. K antifašistični tradiciji se prištevata tako SKS kakor tudi SDP in te tradicije ne zanikujeta. Obe stranki pa menita, da ni opravičila za povojna stalinistična preganjanja bodisi nasprotnikov bodisi partneijev in udeležencev OF. To nasilje je kot posledica stalinističnega polaščanja OF omogočilo represivni režim, ki ga nobena enotnost ali frontnost ni več mogla legitimirati ne pokriti.
Stranka demokratične prenove se je s procesom prenove odpovedala revolucionarnim metodam svoje predhodnice in jih obsodila. Plod teh metod je bila tudi Dolomitska izjava. SDP priznava vsem kriščanskim socialistom njihovo dosledno vztrajanje pri načelu političnega pluralizma. SDP je mnenja, da ni take situacije, kjer ne bi bilo mogoče uveljaviti političnega razlikovanja, večstranske presoje in dialoga o odločitvah.
Stranka krščanskih socialistov je mnenja^ da kriterij političnega sodelovanja s SDP ne more biti drugačen od kriterija sodelovanja z drugimi demokratičnimi strankami, SKS tako kot SDP deluje za demokratične vrednote, ki jih izražajo Temeljna programska načela Socialistične internacionale.
Dolomitska izjava ne sme več predstavljati zgodovinske hipoteke, ki bi obremenjevala politično življenje v slovenski republiki. Z demokratičnimi volitvami ter s sprejetjem demokratične ustave naše nove države so vse omejitve in zaveze iz Dolomitske izjave tudi zgodovinsko presežene.
ZA SKS: dr. MATIJA KOVAČIČ, PETER KOVAČIČ-PERŠ1N, MLADEN A. ŠVARC, ANDREJ MAGAJNA
ZA SDP: dr. CIRIL RIBIČIČ, PETER BEKEŠ FRANCI PIVEC, MIRAN POTRČ.
Bodo morali učitelji še stavkati?
Razmere se v šolstvu niso izboljšale, učitelji pa so dobili še več brezplačnega dodatnega dela — Izobrazba je dosegljiva le še premožnejšim_
Protestno pismo upokojencev
Letna konferenca Društva upokojencev Šentjernej
V nedeljo, 23. februarja, je imelo Društvo upokojencev Šentjernej redno letno konferenco. Prvič na taki konferenci je v uvodnem delu nastopil mešani pevski zbor tega društva, ki je bil ustanovljen pred šestimi meseci. Zbor, ki ga vodi pevovodkinja Sanja Pirc je lepo in ubrano zapel štiri pesmi, ki so navdušile upokojence.
O delovanju društva in finančnem poslovanju društva in dejavnosti društvenega bifeja so poročali predsednik društva, tajnica in blagajnik. Navzoči so poročila pozitivno ocenili, le nekatere programske naloge niso bile izvedene zaradi znanih vojnih razmer v preteklem letu. Med drugimi je v razpravo posegla tudi Dragica Rome, članica IO
Proti preimenovanju stranke
Razhajanja v dosedanji Slovenski kmečki zvezi
Mnogi kmetje so proti preimenovanju Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke v Slovensko Ljudsko Stranko (SLS) in proti brezpogojni podpori Peterletovi napovedi po izločitvi ministrov Bavčarja, Kacina in Rupla iz vlade.
Različna mnenja so tudi v vodstvu SKZ-LS. Peterletu še posebej zamerijo, da seje mimo skupščine in celo mimo dosedanjih koalicijskih partnerjev z na-
povedjo zoper tri ministre obrnil na Reuter. Ob tem so bili na sestanku v Brezovici pri Ljubljani odločno proti
brezpogojni podpori Peterletu, pa tudi proti temu, daje izvršni odbor SKZ-LS skupaj s polanskim klubom pooblaščen, da odloča, ko gre za akutne stvari, kot trenutno so, zlasti glede odnosa do Peterleta. Ivan Oman je zahteval: »Če ni sklepa, da ostanemo v koaliciji, ali je potem sklep, da gremo iz koalicije!? Jaz hočem imeti tak sklep ali pa mene ni
zraven«!
Takega sklepa ni bilo, pač pa: »Izvršilni odbor ima pooblastilo, da se pogovarja koaliciji, ne pa, da se dogovori! Po potrebi pa nujno skliče enak ZBOR!«
Razhajanja v vrhu SKZ-LS so opazna tudi zaradi dileme, ali za majhen slovenski prostor nista preveč dve stranki (SLS in SKD — Slovenski krščanski demokrati), ki imata bolj ali manj enak program.
Kmečki predstavniki SKZ-LS na tem zboru (iz Savinjske doline, z Dolenjskega in Bele krajine, Sorškega polja, Prekmuija in od drugod) so v imenu »baze« nasprotovali preimenovanju Slovenske kmečke zveze v SLS, še posebej pa proti načinu, kako se to dogaja, celo prevzema njihov emblem, brez njihove vednosti in soglasja ter sklepa občnega zbora.
PETER POŽAR
Zveze DU Slovenije in pojasnila celotno vsebino in dejavnost nestrankarske upokojenske organizacije v naši republiki. Spomnila je tudi na izjave in proteste v Čankaijevem domu in Hali tivoli zaradi omejevanja pravic upokojencev v nastajajoči stanovanjski, zdravstveni in pokojninsko-invalidski zakonodaji. Ti odmevi pa so imeli v politiki in v parlamentu le delne učinke. Poudarila je, da moramo že sedaj razmišljati, koga voliti v nove skupščine.
Podpredsednik občinske zveze DU je seznanil upokojence z novo zdravstveno zakonodajo, ki bo z obveznim in prostovoljnim zavarovanjem od 1. marca dalje veliko bolj segla že v tako skromni žep upokojencev in drugih nižjih slojev ljudi pri uveljavljanju in plačevanju zdravstvenih storitev, zdravil, ortopedskih in drugih pripomočkov. Ogorčenje so izrazili upokojenci nad odnosom poslancev, ki odlagajo sprejem zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; zaradi tega so prikrajšani pri tekočem usklajevanju pokojnin in za nekatere druge pravice.
Zaradi obdavčitve osnovnih živil in s tem porasta cen, ki močno vplivajo na življenjski standard ljudi, in zaradi zakona o dohodnini, ki vse, ki imajo kakšen dohodek, zavezuje k davčni napovedi, je bilo veliko negodovanja. V zvezi s tem so sprejeli protestno pismo z zahtevo po spremembi teh predpisov. Tako pismo so sklenili poslati predsedniku vlade Lojzetu Peterletu in vodilnim poslancem občine Novo mesto: Marjanu Dvorniku, predsedniku skupščine, in Boštjanu Kovačiču, predsedniku IS, ki lahko posredujeta pobude v parlamentu za spremembo te nesocialne in birokratske zakonodaje.
RUDI HRVATIN •
Ureditev plač je bila npr. obljubljena lani aprila, prizadevanja za ureditev normativov so potekala od 26. avgusta lani, do spremembe normatitov 25. januarja pa je prišlo v glavnem le za to, ker so strokovne službe ob pripravi prvih normativov pozabile, da imamo v Sloveniji manjšinsko šolstvo, vse druge ključne predloge pa so ignorirali. Sele s skrajno zaostritvijo zahtev je Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) dosegel obljubo, da bodo nekatere stvari nekoč rešene. Po nekajmesečnem čakanju predstavniki šolskih oblasti niso predstavili nobene rešitve, pač pa so pričeli v javnosti izjavljati, da bodo spremembe postopoma pričeli uvajati s prihodnjim šolskim letom ter da bodo nekatere stvari rešili z novimi zakoni o osnovnem in srednjem šolstvu. Medtem se je pol mandata sedanje zakonodajne dobe že izteklo, ne da bi se v šolstvu kaj bistveno spremenilo, položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju pa se je medtem še poslabšal.
Kljub podpori zahtevam SVIZ, ki so jo dali strokovni organi in javnost, šolske oblasti pač vztrajajo pri svojih omejevalnih predpisih, ne da bi spodbile argumente, s katerimi smo zagovarjali
LETNA KONFERENCA DRUŠTVA INVALIDOV
NOVO MESTO — Društvo invalidov Novo mesto je v počastitev kulturnega praznika v soboto, 8. februaija, v sodelovanju s KUD Mirna Peč priredilo prvo letno konferenco, po konferenci pa kulturni program z recitatoiji in premiero igre »Dobrodošla, miss Agata«, ki sojo pripravili mirnopeški gledališčniki. Zbralo seje 171 članov tega društva in sedem iz društev Trebnje in Grosuplje. Društva si prizadevajo, da bi bila kar bolj povezana med sabo. Večjo pozornost pa zadnje čase posvečajo socialnim problemom invalidov.
R. M.
svoje zahteve. Takšen odnos ni niti pogovor z gluhimi.
Stavkovne zahteve:
1.	Dosledno spoštovanje podpisane kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, imenovanje organov za izvajanje njenega izvajanja; proti podaljševanju 20-odst. zmanjševanja osnove za izračun plač, saj zaradi tega delavcem spodnjih treh tarifnih razredov s plačami ni mogoče več pokrivati minimalnih življenjskih stroškov.
2.	Opustitev nedomišljenih in radikalnih posegov v šolsko mrežo ter nepremišljenega ukinjanja delovnih mest. Ti ukrepi prizadevajo tudi starše, ker jih bo šolanje ostrok stalo bistveno več kot doslej, ker bodo prisiljeni otroke pošiljati v večja središča, kjer je že sedaj premalo učnih mest; ukinja pa tudi še eno zadnjih oblik socialne pravičnosti — splošno dostopnost do izobrazbe, ki bo dosegljiva le še najpremožnejšim.
3.	Zagotovilo, da se delavcem v šolstvu ne bodo vedno znova nalagale nove neplačane delovne obveznosti in da bo plačano vsako nanovo uvedeno delo. Zahtevamo zagotovilo, da bo plačano delo, ki smo ga imeli plačanega tudi do sedaj.
4.	Zakon o plačah v šolstvu naj vsebuje določilo, kaj spada v učiteljevo delovno obveznost, da dobi z zakonom predpisano plačo.
5.	Zakon o plačah v šolstvu naj delavce v šolstvu dejansko izenači z delavci v državni upravi in drugimi delavci v javnih službah.
6.	Predstavniki delavcev v vzgoji in izobraževanju naj imajo možnost vplivanja na sprejemanje najpomembnejših šolskih predpisov, ki bistveno vplivajo na njihov položaj.
SVIZ bo stavko razglasil,
—	če ne bo mogoče razrešiti navedenih problemov na demokratičen način z dogovorom med sindikatom in šolskimi oblastmi
—	ter če se bo za stavko odločila večina zaposlenih v šolstvu.
Najprej bo razglašena enodnevna
Za neizkrivljeno zgodovino
Pred izidom knjige Ivana Jana »Odstrte zavese«
Kako lepo zvenijo besede resnica, poštenje, domoljubje. Prav zaradi resnic je društvo piscev zgodovine NOB Slovenije oddalo v tisk knjigo Ivana Jana »Odstrte zavese« s podnaslovom »Okupator in gorenjsko domobranstvo«. To je prva knjiga letošnjega programa, ki prihaja v času, ko nasprotniki NOB poskušajo izkrivljati zgodovinska dejstva iz 2. svetovne vojne. Pisec je s številnimi, v tem delu tudi prvič objavljenimi dokumenti dokazal dejstvo, ki temelji na resnici, da je slovensko domobranstvo, še posebej pa gorenjsko, ustanovila, plačevala in vodila nemška okupacijska policija — gestapo. V knjigi niso izkazane emocije avtoija, ampak je to knjiga dokumentov. Nacistični okupatorji, njihova policija in SS ter slovenski domobranci so si bili bratje po orožju — v skupnem boju proti slovenskemu NOG.
Ivan Jan je v knjigi zbral in objavil veliko temeljnega arhivskega gradiva, z veliko navedkov z imeni vodilnih oku-patoijevih in domobranskih voditeljev. Upošteval je okupatoijevo in domo-bramsko gradivo pa tudi pisanje nekaterih političnih emigrantov.
Vse to dokazuje, da so gorenjski domobranci delovali pod poveljstvom gestapovskega podčastnika Ericha Dicht-la in krajevnih gestapovskih izpostav, domobrancem samim pa so neposredno poveljevali slovenski poveljniki.
Glavno vodstvo slovenskega domobranstva se je nahajalo v policijskem poveljstvu na Bledu, vodil pa gaje ese-sovski podpolkovnik Alois Perstere, ki je bil podrejen znanemu SS generalu Rosenerju. Objavljeni dokumenti zgovorno potijujejo, daje pomoč za delovanje gorenjskega domobranstva (v obliki častnikov, podčastnikov in duhovnikov — kuratov) prihajala tudi iz Ljubljane. Prav zato Jan opisuje tudi delovanje osrednjega vodstva slovenskega domobranstva in vodstva katoliške cerkve. Pisec je segel tudi v jesen 1944, ko so se v tej pokrajini četniki in domobranski voditelji dogovorili za skupne naloge s policijskim nemškim vodstvom.
Nasilje, ki so ga po Gorenjskem in drugod izvajali domobranci, je bilo grozljivo, predvsem nad sodelavci OF in njihovimi družinami. Pisec jih omenja, obenem pa tudi govori o domobranski vnaprejšnji in tudi usodni protikomunistični usmeritvi, ki je izhajala še iz predvojnih časov in je imela velik vpliv na celotno domobransko delovanje.
Knjiga bo obsegala 320 strani. Izšla bo marca, njena cena v prednaročilu bo 350 tolarjev. Knjigo lahko naročite pri Društvu piscev zgodovine NOB, Ljubljana, Vrtača 11.
Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije

• Narod je (Renan)
vsakodnevni plebiscit.
/sj/M4SK'*4///
W/J£M MASK! KAa/, Ni SEM mASK/RAaj- ..
opozorilna stavka, nato pa njeno nadaljevanje, če ne bomo uspeli s svojimi zahtevami.
Vodstvo SVIZ je istočasno izpolnite tudi sklep o nadaljevanju prizadevanj, da pozove k stavki tudi učitelje, ki morajo popravljati šolske naloge, pa so jim plačilo za to delo z novimi normativi ukinili.
ZOLTAN JAN
Ravnanje ministrov ni moralno
Podpora g. Peterletu
Krajevni odbor SKD Sodražica je na seji 23. februarja obravnaval politični položaj' v Sloveniji po seji republiške skupščine. Javnost bi radi seznanili s sledečimi zaključki:
1.	Podpiramo prizadevanja predsednika vlade, da odstrani iz nje ministre iz tiste stranke, ki javno nasprotuje vladi republike Slovenije in njenemu predsedniku. Menimo, da ravnanje teh ministrov ni sprejemljivo. Pri tem nam je žal ministra Kacina, vendar menimo, da bi se lahko sam omejil od ravnanja demokratske stranke. Protestiramo pa proti delovanju ministra Bavčarja in obsojamo zunanjega ministra zaradi njegovih arogantnih izjav in neumnosti pri njegovih poslih (npr. nunciatura).
2.	Izražamo zaskrbljenost zaradi očitnega poseganja opozicije po oblasti brez volitev, ki so edino primeren način, kako priti do reprezentativnih organov oblasti. V ponujanju vedno novih mandatarjev, blokadi skupščine in sedaj še vlade je jasno vidno prizadevanje, da bi se volitve onemogočile.
3.	Protestiramo proti enostranskemu komentiranju medijev, zlasti TV Slovenije, ki običajno poroča iz skupščine in vlade tako, da le-to prikazujejo v slabi luči. S takim ravnanjem želi tisti večinski del slovenskega naroda, ki je to skupščino in vlado izvolil.
KRAJEVNI ODBOR SKD SODRAŽICA
Ali sem kot borec NOB garjava ovca?
So padli zaman?
V osmi številki Dolenjskega lista sem v rubrki: »Halo, tukaj Dolenjski list!« bral kritiko neke bralke, češ da bo odpovedala dolenjski list, če bo ta še nadalje objavljal dopise oziroma članke borcev narodnoosvobodilnega boja. Tako sem se vprašal, če sem postal garjeva ovca, ker sem branil slovensko domovino, zanjo prelival kri in postal vojaški vojni invalid.
Iz spodnjega Posavja, kjer živim, je nemški okupator skupaj z ostalimi 54.000 preseljenci preselil tudi mene. Takrat mi je bilo 23 let, najboljša hrana za nacifašistične topove. Že naslednje leto so me nemški nacisti poklicali na vojaški nabor in me potrdili za planinskega lovca — pionirja. Kam sedaj, sem se vprašal. Ali v nemški vermaht branit Hitlerja in naciste, v zahvalo, ker so me jeseni 1941 pregnali iz rojstnega doma nemški okupatorji, ali med borce —partizane, ki se borijo za svobodo narodov Jugoslavije, ali med švabobrance, oprostite, belogardiste, ki so prisegli Hitlerju, da se bodo borili zanje in ubijali lastne slovenske brate.
Šel sem med štajerske partizane, kjer sem bil 12. novembra 1944 ranjen na Bučah pri Kozjem v desno pljučno krilo in postal vojni invalid narodnoosvobodilnega boja. Drugega izhoda nisem imel. Ce me ne bi nacisti klicali oziroma pozivali v nemški vermaht, bi se prav gotovo skupaj z mojimi rojaki poleti ali jeseni vrnil v domovino. Opisane razmere so me prisilile, da sem postal partizanski borec, ker nemški vojak in slovenski švabobranec nisem hotel biti. Zaradi mojega trpljenja in trpljenja tisočerih živečih in zdaj že mrtvih borcev pa sedaj neka dolenjska bralka grozi, da bo odpovedala časopis.
Na eni strani govorimo in pišemo o neki medsebojni spravi, na drugi strani pa hočemo blatiti vse tisto, za kar je padlo toliko slovenskih borcev — partizanov. Ali so padli zaman?
O. L.
Krajani zadovoljni s predsednikom
Ne razvojni program, ampak kaj je ze storil
VAS-FARA — Krajani krajevne skupnosti Kostel so nam poslali dva obsežna prispevka kot odgovor na pisanje Franca Cimpriča o delu predsednika KS Kostel, ki je bilo objavljeno v prejšnji številki Dolenjskega lista. Ker smo s prostorom omenjeni, smo misli strnili.
Francu Cimpriču sporočajo, da se z njegovim zapisom krajani Kostela nikakor ne morejo strinjati. Menijo namreč, daje delo njihovega predsednika zadovoljivo, celo, da se je izkazal bolje kot predhodnik. Pravijo, da se delo Stanislava Južniča kaže tudi v dejanjih, in ne le v besedah, predsednika videvajo tudi v odročnejših krajih, s preprostimi ljudmi. Krajani menijo, da če njegovo delo ne ustreza članom sveta krajevne skupnosti, lahko mirno odstopijo svoje stolčke drugim. Prav je, da nastopi mlad in učen človek, žal se nekateri s tem nočejo strinjati. Mag. Stanislav Južnič je na tem mestu komaj leto dni, pa so videli več rezultatov kot v vseh prejšnjih osmih letih. To, da še ni narejen razvojni program, jih ne gane, saj so imeli prej programov čez glavo, rezultatov pa ni bilo.
Predsednika so izvolili oni in tudi zamenjali ga bodo, če bo potrebno, ne bodo pa dopustili, da bi to storili posamezniki. Tokrat opozarjajo na problem v časopisu, čeprav menijo, da bi te stvari morali reševati samo in zgolj doma.
Krajani KS Kostel
SPET KVIZ »MLADI IN KMETIJSTVO«
Upravni odbor ZSKM je na današnji seji sprejel naslednje sklepe:
1.	Podružnice ZSKM bodo organizacijsko sodelovale pri izvedbi letošnjih občinskih, regijskih in republiškega kviza »Mladi in kmetijstvo«. Tega kviza, ki povezuje mlade s podeželja, prav zaradi organizacijskih težav zadnji dve leti ni bilo.
2.	ZSKM se bo aktivno vključila v vseslovensko spomladansko akcijo čiščenja odpravljanja divjih odlagališč.
3.	ZSKM se bo na svojem kongresu opredeljevala o bodočem delovanju, pri čemer so odprte vse možnosti tako za delovanje v smislu mladinskega gibanja kot kmečkega in podeželskega, za delovanje klasične politične stranke. V vsakem primeru pa bodo na vseh področjih zastopal! interese kmečke in podeželske mladine.
Zveza Slovenske kmečke mladine
Parkirišča — naša izvorna pravica
Odprto pismo izvršnemu svetu občinske skupščine Novo mesto
Ob koncu pretekle jeseni so pričeli obratovati vsi lokali ob Šegovi ulici v Novem mestu, S tem so se zaostrili pogoji normalnega funkcioniranja na parkirišču bloka Segova 4 —10.
Ugotavljamo:
—	da sta Pizzerija »Oaza« in »bife Kirn« odprta do poznih nočnih celo do zgodnjih jutranjih ur;
—	v tem času je na parkirišču po-
SKRAJNOSTI SE DOTIKAJO
Zmago Jelinčič očitno »pozablja« ali bolje rečeno ignorira dejstvo, da so ravno zahteve po spreminjanju meje eden od poglavitnih vzrokov vojne na Hrvaškem. Aspiracije in pretenzije njegove stranke do hrvaške Istre so lahko samo voda na mlin velikosrbskih interesov. Skratka, Jelinčič razmišlja na podoben način kot Šešelj in ostali strankarski prvaki italijanske MSI.
Populistična politična »filozofija« omenjenega prvaka SNS, ki jo razlaga v Dolenjskem listu (»Kdo je Slovencem ukradel krompir,« DL 20. feb.), prisega na »pravilnost« rasistične teorije, je skratka tipičen skrajnež na slovenski politični sceni, ki si privošči tudi zlorabo ekologije v politične namene.
BRANE KONCILJA
ŠE: JAVNO VPRAŠANJE DIREKTORJU JE KRŠKO
Alfred Železnik je v Dolenjskem listu št. 9, 27. februarja 1992, zastavil javno vprašanje direktorju Jedrske elektrarne Krško. Železnik pravi, da je Ida Novak-Jerele delila zbranim fotokopirano gradivo. To gradivo naj bi bilo »menda spis Babiča, objavljenega na radiu Posavje...«
V pojasnilo le tole. Pred prihodom članov stranke SDP je stekel pogovor o pismu, ki ga je poslanec Zelenih Ivan Tomše naslovil na Janeza Jerovška. V omenjenem pismu se Tomše huduje nad pisanjem Irene Majce, dopisnice Radia Slovenija, in pisanjem Franca Babiča, novinarja Radia Brežice. Ker mi je Irena Majce pokazala Tomšetovo pismo in svoj prispevek o seji sveta posavskih občin, sem želel prebrati tudi komentar Franca Babiča. Ida Novak-Jerele je nato dejala, dg ga lahko preskrbi, bodisi v rednem paketu informacij, objavljenih o Jedrski elektrarni, ali pa ga takoj prefotokopira. Ker so tudi kolegi iz Našega glasu, Radia Slovenija, Dela in Radia Sevnica želeli prebrati omenjeni Babičev komentar, je Novakova le-tega prefoto-kopirala in ga razdelila zbranim novinarjem. Vse Jo seje dogajalo pred prihodom Alfreda Železnika. Torej ni šlo za nikakršno delitev uradnih dokumentov Jedrske elektrarne Krško, temveč za uslugo in prijaznost.
IVAN KRAŠKO novinar Dnevnika
Francki in Katici radio, zetu pa pivo
Tretji radio je šel v Žužemberk, poslušala ga bo Francka Ožbolt
ŽUŽEMBERK — Tretja dobitnica radia Silva z dvojnim kasejo-fonom je Francka Ožbolt iz Žužemberka. Njej je tokrat žreb dodelil to lepo nagrado med tistimi našimi naročniki, ki so pravočasno plačali naročnino za prvo trimesečje. Ožboltovo smo hoteli presenetiti z novico in nagrado že dan pred izidom Dolenjskega lista, vendar takrat, prejšnjo sredo, nikogar ni bilo doma. Tako sva s kolegico Jožico prišla še enkrat, v četrtek, kake pol ure pred tem, preden je Ožboltova zvedela za veselo novico in že telefonirala na Dolenjski list.
»Kot vedno, sem Dolenjski list, brž ko je prišel v hišo, prelistala, a sem poročilo o žrebanju ofitno prezrla. Malo zatem je prišel v kuhinjo zet in me vprašal, če mu dam za pivo, on pa da mi bo nekaj veselega povedal. Tako sem zvedela, da sem bila izžrebana.« V vesel pogovor z živahno in zgovorno Ožboltovo, po rodu Belokranjko iz Tribuč, se je ves čas odločno vmešavala vnukinja Katica. »Zjutraj je prišla k meni in mi rekla, da bo radio, ki ga imam v sobi in mi gaje za 60-letnico podarila prijateljica, njen. No, in sedaj bo res, ko sem jaz dobila novega,« se je smejala. Pri Ožboltovih je sploh veselo, saj stanujejo skupaj mama in družini sina in hčerke in vsi so bolj vesele narave.
V časopisu piše, da pri Ožboltovih berejo Dolenjski list od leta 1976, pa to ne bo držalo, ker so naročniki že precej dlje, tam od leta
Francka Ožbolt prejema nagrado
1956. »Prej je prihajal na moževo ime, po njegovi smrti pa na moje. Pa to je morda krivo za to »napako«: vmes sem ga v stiski odjavila, a nisem zdržala in sem ga čez mesec ali dva spet naročila. Človek se v vseh teh letih nanj tako navadi, da ne gre več brez Dolenjca, je že kot član družine.« Francka sicer pravi, da ne prebere vsega, ker pač nima dovolj časa. Sedaj, odkar je v pokoju, še posebej ne. »Ze prej, ko sem bila v službi, najprej v žužemberški Iskri, potem pa dolga leta v novomeški IMV kot blagajničarka, sem bila v vseh mogočih organizacijah. Pri Rdečem križu sem od njegove ustanovitve med vojno v Gradcu. Sedaj sem pa predsednica upokojenskega društva Žužemberk, ki šteje okoli 200 članov; uredili smo si svojo sobo, imamo pevski zbor, skratka, menda smo edina organizacija v Žužemberku, ki še kaj delamo.«
Ožboltova se loti sploh vsakega dela. Doma šiva, lani je v sezoni kuhala v koči pri sedmerih jezerih, če je treba, zna tudi kelnariti, v Beli krajini obdeluje vinograd in sama tudi kletari. »Sedaj pa sem prvič v življenju nekaj zastonj dobila,« se je razveselila, ko ji je Jožica izročila radio.
A. B.
poln nered (npr.: parkiranje v treh kolonah, kar onemogoča normalno komuniciranje po parkirišču);
—	na parkirišču se v nočnih urah pojavljajo poškodbe parkiranih avtomobilov;
—	lokali še vedno uporabljajo že tako prenizko dimenzionirane kante za smeti, ki so last stanovalcev;
—	zaradi prezasedenosti parkirišča je Komunali onemogočen dostop do kontejnerjev in zato ne more odvažati smeti;
—	obiskovalci »nočnih« lokalov ogrožajo javni red;
—	itd...
Uresničila so se torej vsa predvidevanja, proti katerim smo protestirali že ves čas gradnje. Vsa naša opozorila pa je Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto, kljub sklepom občinske skupščine, zavestno ignoriral (na obljubljeno gradnjo dopolnilnega parkirišča je g. Preskar že očitno «pozabil«). Tudi ostali dogovorjeni sklepi niso bili uresničeni. Zato ponovno zahtevamo:
1.	Obratovalni čas gostinskih lokalov sme trajati najdlje do 21. ure.
2.	Obiskovalci naj vstopajo v lokale le z ulične strani. Obisk s parkiriščne strani je potrebno fizično onemogočiti (npr. z ograjo). V kolikor to n? bo zadostovalo, bomo zahtevali postavitev avtomatizirane parkirne rampe.
3.	Ne nasprotujemo dostavi prek parkirišča (ob ustrezni odškodnini), vendar naj lastniki kioskov to opravljajo v dopoldanskem času (npr. od 8. do 12. ure).
4.	Ža svoje odpadke naj lastniki kioskov uporabljajo lastne kante za smeti v okvirih svojih funkcionalnih zemjjišč ter naj se pri naših vzpostavi prejšnje stanje.
5.	Do izpolnitve gornjih zahtev naj pristojni organi obema gostinskima lokaloma TAKOJ izdajo začasne odločbe o prepovedi objatovanja.
Slovenke, podprimo še četrti vogal!
SPORED Slovenk
SPOŠTOVANE!
Uvidevate, da pri nas vmnogo-čem ne gre tako, kakor je pričakovati. Ponižajmo se in priznajmo, da je med prizadevanjem za boljši jutri premalo našega — mojega sodelovanja. Odločimo se podpreti še četrti vogal naše hiše —družbe. Pokažimo svojim dragim, da je za večji kos kruha potrebno več dela in manj političnega besedičenja. Zato je nujno v hiši našega upanja »prevrniti stojnice krivic«. Besedo si dajmo le v tem, da svoja prizadevanja usmerimo na vsa tista krizna področja, ki po obstoječih organizacijah niso upoštevana ali ne dovolj ali neustrezno v njih programih. Pomagati želimo spremeniti obličje medsebojnih odnosov. Zakon narave nas vodi v zavest, daje lahko lepše živeti tudi ob manjši pogači, če bo pravičneje razdeljena. To želimo in organizirajmo doseči združene v: Slovenski Politični Organizaciji Redoljubnih Enotnih Deklet = SPORED SLOVENK. Če gojite up in imate v rodu kaj požrtvovalnosti, se nam pridružite. Sporočite svoj naslov in pripišite, da ste ob svojih že tako preobilnih zadolžitvah pripravljeni storiti še kaj za skupno dobro, v dobro bližnjemu in s tem tudi sebi.
SPORED SLOVENK, Ljubljana, Neubergeijeva 18.
(za IO MAGDA VRHOVEC VRBNJAK)
Opozarjamo, da so gornje zahteve naša izvorna pravica, kajti parkirišče je skupaj s pripadajočimi zelenicami sestavni vdel funkcionalnega zemljišča bloka Šegova 4 — 10.
V	kolikor našim zahtevam ne bo ugodeno, bomo za zavarovanje naših interesov uporabili še druga pravna sredstva.
Stanovalci blokov na Šegovi ulici 4—10, Novo mesto
Tu ni vse zlato
Pokojnine povišali le za dolar — Zapirajo tovarne
Živim v Kanadi in bi želel nekaj napisati o njej. Iz naše daljne in mrzle Kanade bi rad sporočil rojakom v domovino, da tudi tu ni vedno pravičnosti, skratka, kot pravi pregovor, ni vse zlato, kar se sveti. Daje Kanada velika in bogata dežela, je znano. Ni pa vsakemu znano, kaj se trenutno dogaja v tej deželi in kakšna bodočnost seji obeta.
V	zadnjih sedmih letih, odkar je prevzela kanadsko vlado konzervativna politična stranka z voditeljem Mulro-neyem na čelu, seje marsikaj poslabšalo. Glavni problem je prevelika brezposelnost, tovarne se zapirajo, predvsem se zmanjšuje avtomobilska industrija. Mnogi rudarji so izgubili delo, prav tako delavci v pristaniščih in ribiči. Trenutno po celi državi zapirajo nekaj sto bencinskih črplak. Zmanjšuje se tudi privatni sektor. V našem rudarskem mestecu so zaprli že dve prehrambeni trgovini. Naj večje razočaranje pa je pripravila vlada nam upokojencem: po novem letu so se pokojnine povečale le za en dolar. Ne vem, kaj bi rekli vaši upokojenci na to. Morda bi morali živeti v Kanadi, tako kot živim jaz že 31 let. Nimam kaj hvaliti, saj sem bil vsa leta rudar in rudarsko delo ni najlepše in najlažje. Drži pa eno, da smo presrečni, ker živimo vsa ta leta v miru, in upamo, da bo tako tudi vedno ostalo.
JOŽE GRUBIČ Timmins Ont.
Kanada
DUŠANU SEMOLIČU
Vljudno Vas prosim, spoštovani gospod predsednik, da se končno le zavzamete za Vaše nekdanje kolege, ki se sami imenujejo »Hlapci Jerneji SSS«. Kot vsa slovenska javnost dobro ve, so to na zgodnjekapitalistični način odpuščeni bivši uslužbenci vaših sindikatov, ki sojih po kratkem postopku postavili na cesto brez dokupa delovne dobe in odpravnin. Med njimi so nekateri, ki so delali za vaš sindikat 25 in več let, pa tudi invalidi, ki jim ni mogoče najti novega delovnega mesta. Spomnite se, spoštovani gospod predsednik, na Vaše lastne govore na sindikalnih zbo-rovanjih.	Dr. JOŽE PUČNIK
predsednik SSDS
NE MIMO MNENJA LJUDI
GRIVAC PRI KOČEVJU — V razpravah o pripravah za načrtovano gradnjo lokalne ceste od te vasi do Mir-tovičev in potem od Sel pri Osilnici do Podplanine se prebivalci zavzemajo, da bi pred načrtovano gradnjo izdelali širšo anketo, v kateri bi ljudi vprašali za mnenje. Tako bi odpadlo reševanje te gradnje na pamet. Pričakovati je, da se bo zaradi ozke doline ob gradnji in po končanih delih pojavila vrsta neznank. Namen teh opozoril ni preprečevati gradnje, marveč je želja doseči, da se bi v naravovarstvenem pogledu čimbolj zaščitil tok Kolpe in Čabranke.
V. D.
NOVO MESTO — V četrtek, 12. marca, se bo v prostorih Planinskega društva na Novem trgu 4, pri pošti, ob 19. uri pričela alpinistična šola, ki jo organizira alpinistični odsek planinskega društva. Tečajniki bodo poslušali predavanja in se preizkusili v domačem plezalnem vrtcu v Luknji ter v gorah. Seznanili se bodo z osnovami varnega gibanja v visokogorju, z alpinizmom, s turnim smučanjem in z vse bolj popularnim prostim plezanjem.
Prosto plezanje se je razvilo v pravo športno panogo in tudi pri nas ima vse več privržencev. Prosto plezanje je že staro, kasneje sc mu je pridružilo še plezanje s pomočjo tehnike in vedno večje bilo smeri, ki so bile opremljene s klini. Toda pojavile so se težnje, da bi kline si-
Sanje Kostelca
VAS-FARA — Turistično društvo Kostel pridno deta in je sprejelo pred kratkim bogat načrt dela. Ob Kolpi je meja in cariniki. Načrti govore o cesti ob Kolpi po slovenski strani. Zalo ni čudno, da se je Ko-stelcu, ki je zaspal ob zanimivem televizijskem programu, sanjalo...
Na Kolpi je veliko kajakov. Veslači mahajo meni, tebi, številnim kopalcem, sprehajalcem, izletnikom in turistom.
Čolni brzijo po čisti zeleni reki. Zaslišim živžav. Na obali je množica pisanih šotorov in hišic. Med njimi polno ljudi. Eni sedijo in klepetajo, drugi nekam hitijo, tretji se sončijo, nekateri pa pripravljajo kosilo.
Po večurni vožnji kajaki zavijejo k bregu, kjer je lepo urejen pristan. Peš pridejo do lepo urejenega gostišča, da si potešijo žejo in lakoto. Napis pove, da je tu turistično naselje Žaga.
Na kratko se predramim in že spet sanjam naprej...
Kombi s kajaki vozi po lepi cesti Številni ribiči ga pozdravljajo. Pred Faro se valovi zlato rumeno klasje. Veliko ga je... Po krajšem plavanju in igranju tenisa se spet prileže počitek. Premaga me lahkoten dremež. Vidim prostor ob vodi. Mnogo odraslih in otrok. Ploskajo. Nekdo reže belo-modro-rdeč trak. Pa saj to je nova šola! Lepi hodniki, vzorno opremljeni prostori, sodobna knjižnica, računalniki in še in še.
Znanec mi predlaga, da bi šla peš do Pirc, kjer je mejni prehod. Tam se že svetijo napisi banke, menjalnice, restavracije, turistične agencije. Veliko novih objektov je. Po klepetu s carinikom predlaga znanec, naj bi krenila kar peš po novi cesti po slovenski obali Kolpe do Kuželja...
... toda takrat se prebudim. Sonce je že daleč za hribi in hladen piš mi boža telo... So bile vse to res le sanje?
FRANC CIMPRIČ
•	Masa hoče to, kar razume, ali kar je po njenem okusu. (I. Mrak)
•	Moja domovina je slovenski jezik. (B. A. Novak)
•	Razkol Slovencev na čmo-rdečo opcijo lahko ohromi Slovenijo za daljše obdobje. (Pintar)
•	Kritik je kot mokra odeja, ki zmoči vse, česar se dotakne.
•	Slabi zakoni so najhujša oblika tiranije. (Burke)
•	Tirani so v naših dneh največji pridigarji svobode. (Borne)
Grožnja zalegla
RTV se je le zganila
LOŠKI POTOK — Že večkrat smo poročali, da Potočani brezuspešno že najmanj dve leti vodijo s TV Šlovenija pisni in besedni boj, da bi dokončno uredili drugi program. Na nedavnih zborih vaških skupnosti je bil sprejet nepreklicen sklep, da prizadeti s 1. februarjem prenehajo plačevati naročnino in o tem obvestili vodstvo televizije.
Reakcija je bila nenavadno hitra. Že 19. februarja je začela tehnična ekipa meritve na najbolj ogroženih delih. Ugotovili so, da je stanje še bolj porazno, kot ga navajajo razne pritožbe in predlogi.
Ugotovljeno je, da so nekatere tehnične rešitve izredno na nizki stopnji. V vasi Retje je npr. pretvornik postavljen na privatni hiši, kjer pa je zaradi nekaterih dodatnih prezračevalnikov zelo moteč za lastnika in gaje nujno odstraniti. Rešitev bi bila relativno hitra. Večji problem pa je v vasi Mali Log. Tam so ugotovili, da je tudi prvi program zelo moten. Verjetno bo potrebno postaviti nov stolp in nanj namestiti pretvornika za oba programa.
Na podlagi računalniško obdelanih podatkov tehnične ekipe bodo pristojne službe izdelale konkretne načrte in sestavile finančno konstrukcijo. Po zatrjevanju vodje tehnične ekipe g. Strleta televizija že ima v načrtu izboljšanje signala v Loškem Potoku, začudenje pa je izrazil nad zatečenim stanjem in tudi krajani se sprašujejo, kdo je odgovoren za pomanjkljivo izvedena dela, saj so k temu pred leti tudi sami prispevali ne tako majhne zneske.
Gotovo bo tudi to pot glavni problem denar. Stanje, kakršno je, pa je nevzdržno in bojkot naročnine samo vrh ledene gore.
A. KOŠMERL
Potoške vesti
•	LOŠKI POTOK—Po podatkih KS je bilo pri lanskem popisu 1644 prebivalcev. V letu 1991 je bilo rojenih 27 otrok, in sicer 15 dečkov in 12 deklic. Umrlo je 29 občanov.
•	Kraj premore dve smučarski skakalnici. 25-metrska je stara Bloudkova mojstrovina, nova, 65-metrska pa je delo inž. Goriška. Žal obe že nekaj let samevata predvsem zaradi milih zim, kar je pravi čudež, saj je visoko ležeči Loški Potok slovel po dolgih in mrzlih zimah.
•	TV prenosi olimpijskih iger so resnično sneženi, saj je znano, da vsaj tretjina naročnikov izredno slabo ali pa sploh ne sprejema drugega programa TV Slovenija.
•	Zanesljivo seje izvedelo, daje v teh dneh zasedal pustni parlament. Pravijo, daje bila udeležba popolna (kar v Sloveniji ni v navadi). V tajnosti pa so ostala imena.
•	V teh dneh je zopet več slišati o popularni instrumentalno-vokalni skupini Sijaj iz Loškega Potoka. Znano je, da se jim včasih posreči nastopiti tudi po dvakrat na leto. Kaj jih je to pot spodbudilo, lahko le ugibamo. Morda je kriv bližnji pust ali pa pomlad.
ličenje prostega plezanja
Alpinistični odsek novomeškega Planinskega društva vabi v šolo prostega plezanja___
cer uporabljali, vendar za varovanje. Plezalci najpogosteje niti ne plezajo v visokogorje, ampak si najraje poiščejo apnenčaste stene, visoke le nekaj sto metrov, ki pa jih je zaradi težavnosti izredno težko preplezati.
Da se športno plezanje razvija v pravo športno panogo, kažejo številna tekmovanja v prostem plezanju. Na letošnjih letnih olimpijskih igrah v Barceloni se bo športno plezanje predstavilo kot demonstracijska panoga.
Tudi Dolenjci imamo svoje plezališče. Toje plezalni vrtec Luknja v Prečni Zato se vsi, ki vas športno prosto plezanje zanima, oglasite v Planinskem društvu!
D. KRESE
Klic študentke v sili
Kmalu bodo minili štirje meseci od nekega novembrskega petka, ko sem kot ponavadi za vikend prišla domov iz Ljubljane. Srečna, da spet vidim vse svoje, začnem veselo klepetati. Pa me mami kmalu prekine:
» Veš, nimaš več štipendije iz združenih sredstev. Si dobila po pošti.« Gledam jo. Saj ni mogoče! Takoj najdem modro kuverto, ki skoraj nikoli ne pomeni nič dobrega, in berem. Sporočajo mi, da so z novim zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti za šolsko leto 1991/92 začeli veljati novi pogoji za pridobitev štipendije iz združenih sredstev (po no vem: republiške štipendije). Najpomemb nejša sprememba pa je pri določa nju materialnega cenzusa za prido bitev štipendije. Republiško štipen dijo dobivajo le tisti študentje, pri katerih osebni dohodki ne znašajo več kot 5.680,00 tolarjev bruto na družinskega člana v tretjem trimesečju. Jaz ta cenzus presegam (celo za nekaj tolarjev) in sem tako ostala brez štipendije.
Groza! Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj, štipendijo izgubila, saj sem jo dobivala vso srednjo šolo in eno leto na fakulteti, in to ne prav majhno, kar pomeni, da sem bila do nje upravičena. V družini je zaposlen le oče, in to kot delavec. Mami pa je doma. saj imamo majhno kmetijo, mlajša sestra hodi v 3. letnik gimnazije v Novem mestu in je tudi izgubila štipendijo, sestra dvojčica pa je v službi, vendar se sploh ne šteje več v družino, ker se (naj bi se)
preživljala sama. Tako se mi zdi res čudno, da presegamo cenzus. Ampak ga. Težko sem se s tem sprijaznila (v resnici se še nisem), čeprav štipendije nisem izgubila samo jaz, ampak kar 14.217 mladih ali 26,951, vseh prosilcev.
Toda imela sem upanje. Kot večina drugih, ki smo bili zavrnjeni, sem napisala pritožbo in nestrpna čakala odgovor. Zaman. Minila sta najmanj dva meseca in nekateri moji znanci so že dobili odgovor — vrnili so jim štipendijo. Jaz pa ne. Ko mije bilo čakanja dovolj, sem se pozanimala na Zavodu za zaposlovanje v Novem mestu. Odgovor: tiste pritožbe, ki jih niso mogli razrešiti, so poslali v Ljubljano in jih bodo tam. A tako, torej mogoče le še ni vse izgubljeno. Spet čakam in upam. Po kakem mesecu in pol se mi zdi, da sem odgovornim pustila dovolj časa, in se grem spet pozanimat na Zavod za zaposlovanje. Neka gospa mi prijazno razloži, da je bilo pritožb preveč, tako da so v Ljubljani videli, da bo ta zakon in seveda cenzus potrebno spremeniti. Ta predlog bo šel v skupščino, kjer bodo skušali po svojih najboljših močeh (kot vedno) rešiti problem. To pa lahko traja od nekaj mesecev do enega leta
Zdaj pa spet čakam in prosim Boga da bi odgovorni za štipendijsko politiko čimprej rešili ta problem in meni in še mnogim drugim nesrečnikom olajšali ta »lepa in brezskrbna« študentska leta
LIDIJA MURN
Bogomil Lilija Jamarji imajo za sabo bogato leto Nočemo vpast
V 79. letuje umrl nekdanji sodelavec Dolenjskega lista Bogomil Lilija. Bil je Dolenjec s Polniška in rad je imel Novo mesto in Novomeščane. Tam je preživel vsa otroška in dijaška leta. Učiteljišče je obiskoval v Ljubljani, potem pa učite-ljeval na Dolžu, v Rrovtah nad Logatcem. Med vojno so ga okupatorji izgnali v taborišče v Italijo, od koder se je s pomočjo vdobrih ljudi rešil in zbežal v Švico. V Švici je osnoval pevski zbor in z narodnimi pesmimi so nastopili na radiu, da bi predstavili domovino skozi glasbo in kulturo sploh.
Vse svoje življenje je bil učitelj po duši in srcu, čeprav po vojni ni bil več šolnik, bil pa je ves čas povezan s šolami in izobraževanjem v Postojni, v Novi Gorici, v Domžalah, kasneje pa tudi kot urednik različnih glasil "Jadrana«, Krkinega Farmisa, Novolesovega glasila, Luškega glasnika in Tomosovega glasila v Kopru. Imel je rad vse ljudi in z mnogimi se je dopisoval tudi zaradi znamk, saj so bile njegov konjiček.
Pred tremi meseci mu je umrla žena Angelca Oražen —Lilija, kije tudi bila učiteljica. Izguba žene ga je zelo prizadela.
Dolenjsko jamarsko društvo Vinko Paderšič-Batreja Novo mesto praznuje letos 30-letnico delovanja — Za obletnico ostali brez potrebnega prostora
Najmočnejše dolenjsko jamarsko društvo JK Vinko Paderšič — Batreja Novo mesto praznuje letos 30-letnico delovanja. Na občnem zboru minulo sredo so člani pregledali lanskoletno delo in zastavili program dejavnosti v letu svoje 30-letnice.
Minulo leto so jamaiji nadaljevali raziskave na področju Radohe, v Beli krajini, na Kočevskem Rogu in drugod. Organizirali so 39 jamarskih ekskurzij, raziskovali ali snemali pa so v 56 jamah. Štirje člani kluba so jeseni sodelovali na slovenski, odpravi v brezno Torco Ur-reiello v Španiji, v kateri so člani kluba prvič prestopili magično globino 1000 metrov.
Sodelovanje s TO seje okrepilo zlasti v času vojne. V Mihovško jamo so peljali ekipo UNZ, in sicer za potrebe občinske preiskovalne komisije o pobojih. Sodelovanje s štabi civilne zaščite Novo mesto in Trebnje pa je kot že mnogo let potekalo po ustaljenem redu. Žal so ob 30-letnici kluba ostali brez prepotrebnih prostorov za skladiščenje
opreme, ki sojih imeli v nekdanji stražarnici skladišča v Žabji vasi. Ob začetku vojne sojih namreč odstopili enotam TO, vendar jih po lastniškem zapletu s krajevno skupnostjo Žabja vas niso dobili nazaj. Mar jamaiji po 30-letnem delu in neštetih na novo odkritih jamah ter mnogih posredovanjih in reševanjih res zaslužijo to?
Reševalna skupina Dolenjske, sestavljena iz članov JK Novo mesto, je imela dve vaji, udeležili pa so se tudi republiške vaje v Trnovskem gozdu. Jeseni so začeli člani kluba nadvse zanimivo akcijo, to je z iskanjem in dokumentiranjem prezimovališč posameznih vrst netopirjev v jamah, ki jih je žal vse manj.
V letu 1992 bodo nadaljevali raziskovalno delo, še posebej pa se pripralv-jajo na svečano praznovanje 30-letnice kluba. Tako je njihova želja izdati pu-
blikacijo Dolenjski kras 3, vendar jih tarejo finančne težave. Ob obletnici bodo Novomeščani tudi organizatorji tradicionalnega srečanja dolenjskih jamarjev (Dolenjski jamarski tabor), reševalna skupina pa bo nadaljevala s svojim delom; v povezavi s štaboma CZ Novo mesto in Trebnje želijo člani izboljšati dosedanji način reševanja z visokih zgradb na jamarski način.
Pred občnim zborom so si člani JK in drugi ogledali multivizijsko predstavo »Terra Mystica« člana kluba Bogdana Kladnika. Ob občnem zboru so izdali bilten 91,
,, . katerem opisujejo svoje delo in raziskane jame in objavljajo poročila. Še posebej pritegne bralce opis izredno redkega kraškega fenomena, to je periodičnega jtonomega slapa v breznu Pečenevka (Žumberška gora) izpod peresa Andreja Hudoklina.
TOMAŽ BUKOVEC
beg rad
Amalija Gregorčič
Prejšnji četrtek smo zadnjič pospremili k zadnjemu počitku dobro in skrbno Gregorčičevo mamo. Rodila se je pred 81 leti pri Patetovih v Rodinah v številni kmečki družini. Že v mladosti je bila zelo vesele narave, še posebno je rada prepevala. Ker doma ni bilo kruha, je morala po svoj vsakdanji kruh na takratno grofovsko posestvo v Lanšpre-žu. Spoznala in poročila se je z Alfonzom Gregorčičem z Gomile. Rodila je pet otrok. Veliko je pomagala partizanom, ko so iskali zatočišče, hrano in obleko.
Nato sta si z možem zgradila dom na Gomili. Matka seje aktivno udeleževala družabnih srečanj pri ZZB, pri upokojencih, poleg tega pa je imela široko srce za mirensko zeleno bratovščino, saj je bil njen pokojni mož Alfonz član te lovske družine, potem pa so nadaljevali tudi njegovi sinovi. Pred nekaj leti je izgubila sina, starega okrog 50 let. Zelo jo je prizadelo.
Malko bomo pogrešali vsi, saj je bila skromna in imela za vsakogar prijazno besedo. Ostala nam bo v lepem spominu.
JAVNA ZAHVALA IZGNANCEV
Izvršilni odbor Društva slovenskih izgnancev je na seji 25. februarja zelo ugodno ocenil organizirano akcijo včlanjevanja v društvo. Z izpolnjevanjem pristopnih izjav na krajevnih uradih in skupnostih, v župnijskih uradih in organizacijah ZB je bil tako evidentiran velik del še živečih izgnancev, ki so bili prve žrtve nacistične raznarodovalne politike v obdobju 1941—1945. Zato se Izvršilni odbor javno zahvaljuje občinskim izvršnim svetom, Nadškofijskemu ordinariatu v Ljubljani, Škofijskemu ordinariatu v Mariboru, republiškemu in občinskim odborom ZB in sredstvom javnega obveščanja za velikodušno pomoč in sodelovanje v tej akciji. Posebna zahvala vsem posameznikom v navedenih institucijah za osebno angažiranje v tej akciji.
Za Izvršilni odbor:
Belokranjsko gradbeno podjetje BEGRAD ČRNOMELJ Zadružna cesta 14 Črnomelj
KOMERCIALNI SEKTOR
razpisuje
prosto delovno mesto za nedoločen čas
POSLOVODJA TRGOVINE GRADBENEGA MATERIALA
Pogoji:
V. stopnja strokovne izobrazbe-smer poslovodja, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih.
Prijave sprejema splošno kadrovska služba podjetja v 8 dneh po objavi razpisa.
Minister Vencelj pa v kot
SLAVKO KUNEJ
2. zasedanje otroškega parlamenta vzor pravim parlamentarcem—Najboljjil^eslišaidrPeter Vencelj
KAMERA ODKRIVA — Navkljub velikemu številu pomikov in drugih obiskovalcev sevniške železniške postaje bi lahko trdili, da železničarji lepo skrbijo za čistočo in hortikulturno ureditev okolice postaje. Ali je torzo od Rogovega kolesa (čezenj je menda zapeljal avto), ki je že kakšen teden na ogled na zelenici ob postaji, poskus nove nekoliko modernistične kulturne ponudbe ali spre-
LJUBLJANA — »Gospod Vencelj, doklej boste še greli svoj stolček. Lani so vam stavkali dijaki, stavkajo vam učitelji, vse to pa se lomi na naših hrbtih. Nehajte že eksperimentirati z nami«, je kar naravnost šolskega ministra vprašala Petra Gane, učenka 8. razreda osnovne šole Jurij Dalmatin iz Krškega. Petra pa ni bila edina, ki se je tako upala izraziti svoje nezadovoljstvo. Minuli petek so malo dvorano skupščine Republike Slovenije zasedli poslanci 2. otroškega parlamenta iz 60 slovenskih občin in vse povedano še zdaleč ni bilo »otroško«. Čeprav je parlament sklical dr. France Bučar v imenu slovenske skupščine, ga zaradi drugih pomembnosti ni bilo v dvorani, zato pa so z mladimi skupaj sedli dr. Dušan Plut, Borut Pahor in podpredsednik izvršnega sveta Matija Malešič. Slednji je na poziv vo-
menjenzgu uunusa uu UKUi/ar (ruiu: R. M. Perc)	r.		I T>	Tl	nj':
					
Ta naš ubogi standard
Vsakokrat, ko pridejo naši iz Nemčije na dopust, me svak Ivo spravi v zadrego. Med nepomembnim klepetom navrže vprašanje, ki je pri nas neumestno, tabu tema: koliko časa delaš za kilo kruha? Ne vem, pravim in zardim do ušes. Potem mi on kramljaje natrese kot iz rokava do minutke natančne podatke, v kako kratkem času on zasluži gajbo piva, klobuk, enoročno pipo, avto... Saj račun je preprost, ceno artikla deliš z urno plačo, pa veš odgovor. Toda, ljuba duša, kdo pri nas dandanes ve, koliko plače bo dobil — če jo sploh bo — in kdo pozna dnevne cene izdelkov? Niti trgovci ne!
Seveda pa svak Ivo ni pohujšljiv brez razloga. Rad bi moje podatke primerjal s svojimi in se pri tem malce pobahal Ne boš! Tako pri nas nihče ne razmišlja, preprosto nismo jemali! To bi bilo demagoško in bogokletno!
Evropske primerjave upoštevamo samo pri svežih cenah monopolnih dobrin Pri dajatvah pa spet ne, ker so naše višje od evropskih. Le zakaj? Osvetlimo stvar z nazornim primerom.
Delavec Francelj rije po globokem kanalu, kot bi Iskat zlato. Medtem ko on vihti kramp in lopato, hodijo okrog jame trije, ki mu dajejo
navodila, merijo in računajo njegov delovni učinek, mu obljubljajo za presežek norme udarniški dodatek in mu obenem grozijo z odpustom. Četrti, sindikalist, pa v pisarni piše referat o delavskih pravicah.
Pri vsem tem nikomur, niti Franceljnu. ne kapne, da bi pravzaprav eden zlahka izmeril in ovrednotil, kar bi vsi ostali nakrampali.
Tisti, ki pišejo zakone, trdijo, da je tako prav in pošteno, od vekomaj do vekomaj. In vendar ni povsod tako. Delavec Franz dobi za enako opra vljeno delo kot naš Francelj desetkrat več! Pa za to ni zaslužen Franz niti kriv Francelj. Naša oblast nima časa za Franceljna in njegove skrbi, saj je preveč zaposlena z lastnimi zdrahami. Imamo ministra, ki je pristojen za Slovence po svetu, za Slovence v Sloveniji pa ni nikogar.
Ja, moj svak je šel pravočasno čez Karavanke in je že dolgo gospod. Zdaj. ko ihtavo rinemo tja vsi tovariši, je huda gneča, a ne gre, če-pra v je tuneI prazen. Z nizkim standardom in z visokimi davki ne bo šlo. Sele ko bo oblast uvidevno znižala davke in svojim državljanom zvišata standard, bomo uspešno zakorakali proti Evropi. Tako rad bi tudi jaz vprašal Iva tisto nesramnost... Naj še on malo zardi!
D. Š.
•K-
V času od 19. do 22. februarja so v naši porodnišnici rodile: Vesna Kočevar iz Petrove vasi — Roka, Alenka Urbančič z Gor. Polja — Jasmino, Ivana Zajc iz Dol. Laknic — Andrejo, Janja Jarc z Malega Vrha — Klavdijo, Sonja Miklavčič iz Trebnjega — Matica, Irena Kobe iz Gabrja — Dejana, Milena Šenk iz Jerman Vrha — Rosana, Jožefa Plut z Dol. Dobravice
—Mateja, Slavka Bučar s Selišč — Sanjo, Jelka Frančič iz Šmalčje vasi
Benjamina, Antonija Šiško s Kržišč — Lidijo, Angelca Rapovž iz Strmca — Boruta, Lidija _ Janc iz Ravnega — Uroša, Sonja Štamcar z Vrhpeči — Žigata, Mateja Malnar iz Gabrja —
diteljice Vike Potočnik tudi prvi moral za govorniški oder.
Tema 2. otroškega parlamenta je bila »Prosti čas mladih«. Med prvimi so svoje probleme povedali Novomeščani. »Edini bazen v Novem mestu je večji del leta brez vode, ker je njegovo vzdrževanje predrago«, je povedala Katarina Klepec, Bojana Novak je govorila o tistih mladih Novo-meščanih, ki se zavzemajo za mladinski klub, Miro Brudar iz novomške delegacije pa je odprl problem telovadnic v šolah. Mladi poslanci iz Črnomlja so odgovorne vprašali, kdaj se bodo lahko svobodno spet kopali v Kolpi, da jih meja s Hrvaško ne bo ovirala. Takoj jim je odgovoril predstavnik ministrstva za notranje zadeve in pojasnil, daje že dogovorjeno, da bo Kolpa meja le na zemljevidu. Ribničani so vprašali, kaj bo z objekti armade, ki bi jih lahko uporabili za dejavnosti mladih. Tudi Kočevska delegacija se je zavzela za športne objekte.
Sicer pa je osnovna tema pogovora o prostem času kaj hitro prerasla v kritiko ministra za šolstvo. Minister dr. Vencelj je otrokom zagotavljal, da republika namenja dovolj denarja za interesne dejavnosti, otroci pa so dokazovali nasprotno. Povedali so, da šole nimajo računalnikov, otroci morajo celo sami plačevati papir za šolske naloge, krede, žarnice za episkope. V šolo v naravi bo letos odšlo precej manj otrok kot lani. Še bolj tragično dejstvo našega vsakdana je izrazila ena od poslank z besedami: »Kje preživeti prosti čas, je pomembno vprašanje, toda najhuje je, če ga preživljaš lačen. Šolsko malico si lahko privošči čedalje manj otrok«.
J. PAVLIN
Pred preverjanjem znanja osmošolcev
Slovenski osnovnošolski zajčji ravnatelji s svojimi zajčjimi učiteljskimi zbori so decembra tani poslušno izpeljati »od zgoraj« vsiljeno frontalno preverjanje znanja učencev 8. razreda. In zdaj pokorno čakamo — ali bolje, ob siromašenju nalog vzgojnega področja krepimo izobraževalno področje — na naslednje preverjanje.
Kljub sorazmerno dobrim rezultatom je nekaj članov našega zbora le pokazalo, da nima zajčjega »značaja«. Na učiteljski konferenci smo izrazili svoj odklonilni odnos do takega in tako vpeljanega preverjanja znanja, saj se vsi le ne pustimo ujeti v past.
Že res, da je bil učencem s poskusnimi testi omogočen pogled v bodočnost Res je tudi, da so bili učenci naše zajčje šole pri preverjanju znanja v domačem okolju bolj sproščeni, kot bi bili v tujem, sovražnem svetu. Vendar je še druga stran medalje.
Strokovnih argumentov proti zunanjemu preverjanju znanja osmošolcev je mrgolelo decembra 1991 v časopisju, predvsem v Delu. Pred-
stavili sojih: dr. Darja Piciga, mag. Marjan Šetinc, dr. Jože Širec, Od-
delek za pedagogiko na Filozofski fakulteti, dr. Cveta Razdevšek-Pučko, svetovalni delavci ljubljanskih šol in drugi
Naš zajčji učiteljski zbor — vsaj tisti deformirani del —se zoperstavlja nestandardiziranim testom znanja, vsiljenim z Okrožnico Ministrstva za šolstvo in šport Eksterno preverjanje znanja namreč terja, da učenci obvladajo »z učnim načrtom določene učne vsebine«, kar pomeni, da je vsebina učni cilj sam po sebi. Mi pa trdimo, da je učna vsebina le sredstvo, nosilna komponenta učnega procesa.
Mi nimamo poprečnih otrok, mi imamo samo individuume. Neposlušni učitelji razvijamo ustvarjalne sposobnosti otrok, človekovo individualnost. Nam je potrebna distanca, kritičnost, suveren odnos učitelja do učne vsebine. Mi si najprej zastavimo učne cilje, nato poiščemo učne vsebine.
Učitelji naše zajčje šole opozarjamo na tri pomembne stvari Frontalno preverjanje znanja — s svojim nerazčiščenim razmerjem med učno vsebino in učnimi cilji — tlači učitelja v obremenjenost z učnimi načrti. Tako »skupinsko« preverjanje je korak nazaj, saj bodo odmrli popki iniciativnosti, inovativnosti, ustvarjalnosti, zagnanosti učitelja Z zunanjim preverjanjem znanja bodo ugasnile vabljive, a očitno varljive lučke svobode učitelja, svobode v mejah njegove strokovnosti seveda
Drznemo si celo svetovati svojemu ministrstvu za šolstvo in šport. Posvetujte se s pristojnimi strokovnjaki in inštitucijami! Dajte nam standarde znanja za vse učne predmete. Skratka, poglobite se v spremenjeno funkcijo šole!
M.Š.
učiteljica zajčje šole
SPET ŠOLSKE STAVKE?
Denisa, Vesna Težak iz Slamne vasi
— Matjaža, Stana Brkič z Velikega Slat-nika — Aleksandra, Marta Strmec iz Breze — Špelo, Doroteja Šiško s Sel — Petro, Helena Bevc iz Šentjerneja — Gašperja, Mojca Fifolt z Vrha pri Ljub-nu — Teo, Marija Štrumbeli iz Trebče vasi — Klavdijo, Andreja Šuštaršič z Vrha pri Šentjerneju — Roka, Jožica Strajnar z Dvora —Barbaro, Anica Štamfelj iz Prečne — Sanjo, Irena Re-
telj iz Vel. Bučne vasi — Simona, Draga Žitnik iz Šmarjeških Toplic — Denisa,
Frančiška Zoran iz Gor. Kamenja Urško, Roserrm Čovič iz Črnomlja — Mirelo, Jožica Šuštaršič iz Dol. Prekope — Simona, Olga Nemanič iz Boža-kovega Tadejo, Ana Štefane iz Predgrada Sonito, Marjeta Robek iz Dol. Kamene Aljo.
IZ NOVEGA MESTA: Silva Kotar z Broda 55 — Tadeja, Vesna Terzič iz Slavka Gruma 74 Jaša, Dagmar Mišjak. Nad mlini 18 Aljaža.
Čestitamo!
PODMLADEK OPOZICIJE - - Tudi poslanci drugega otroškega parlamenta iz novomeške občine, Bojana No vak, Katarina Klepec in Miro Brudar (od leve proti desni), so zastavili kar nekaj vprašanj v upanju, da se bo že med letom kaj premaknilo. (Foto: J. Pavlin)
Stvari na relaciji šolstvo — ministrstvo za šolstvo so se zapletle in zaostrile do mere, ko bo treba po mnenju republiškega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije spet uporabiti stavko, da bi jih razrešili. Nakopičenih problemov je toliko, da je sindikat začel priprave na dve stavki.
BHi
M.
ti/tocUiUfonr tido/
PRIKAZNI RDEČEGA ZMAJA
Po mnogih letih je na šoli zopet zaživel dramski krožek. Povod je dala tovarišica zgodovine, ki je po dolgem prebiranju knjig izbrala najustreznejšo temo, Prikazni Rdečega zmaja. Največ igralcev je iz sedmega razreda, če bi igra uspela, bi bil izkupiček namenjen predvsem njim, porabili bi ga za končni izlet. Delo poteka po načrtih kljub vsem težavam, ki se pojavijo ob tako resnem delu. Upamo, da si bom? delo. ki ga nameravajo uprizoriti, ogledali že meseca aprila. Želimo jim čimveč uspehov.
MOJCA VOGRIN in MELITA SUMRAK 8. r„ OŠ Globoko
SODELOVALI SMO V ODDAJI KLUB KLOBUK
V oddajo Klub klobuk, ki jo vodita Robert Bogataj in Meta Ornik-Trobič," smo bili povabljeni člani novinarskega in likovnega krožka. Ko sta bila Robert in Meta že namaskirana, smo odšli v studio. Z njima smo se pogovarjali in prebrali tudi nekaj ugank in pesmic iz našega glasila. Na koncu sta Lidija in Karmen na kitaro zaigrali še klobučniško pesem, ki sta ju sami sestavili in uglasbili. Robert in Meta stajo poimenovala za klobučniško himno.
DARKA AHLIN 6. r., novjn. krožek OŠ Šentrupert
OBISK PREDSTAVE
V sredo, 19. februarja, smo učenci šestih razredov naše šole imeli kulturni dan. Najprej smo delali v skupinah, nato pa smo si ogledali predstavo »Skrivni dnevnik Jadrana Krta« gledališča iz Celja. Predstava je bila večini učencev všeč, saj govori o problemih mladostnikov. Učenci, ki obiskujemo dodatni pouk iz slovenščine, smo imeli srečo, da smo se pogovarjali z glavnim junakom predstave, igralcem Renatom Jenčkom. Izvedeli smo veliko zanimivega. Dovoljenje za izvedbo te igre so dobili v Angliji. Avtor pesmi je ljubljančan Tomi Ravh. Igralci so doma iz različnih krajev Slovenije. Ta igra je bila odigrana že petnajstkrat. Po pogovoru nam je prijazni sogovornik dal še avtograme. Takih kulturnih dnevov si še želimo.
Učenci dodatnega pouka iz slovenščine OŠ Šmihel, Novo mesto
NA PLESNEM VENČKU
V naši telovadnici v Krmelju smo imeli plesni venček. Na tej prireditvi so nastopili tisti učenci in učenke, ki so obiskovali plesni tečaj. Svoje znanje pa so pokazali še starejši plesalci iz Novega mesta. Bil sem ponosen na brala Tilna, saj je bil s plesalko Marjetko Logar zelo uspešen. Udeležila se bosta tudi tekmovanja v Novem mestu. Presenetili so nas plesalci iz Novega mesta. Pokazali so veliko plesnih sposobnosti. Ker mi je bila prireditev všeč, sem sc odločil, da bom tudi jaz plesal.
TADEJ KLATNUS
3.	r. OŠ Krmelj
SUPER POČITNICE
Odločila sem se, da bom zimske počitnice preživela doma. V zimskem počitniškem programu, ki so ga organizirali v kinodvorani v Črnomlju, sem obiskovala kuharski tečaj. Z delom smo začeli v torek in se sestajali vsak dan do petka. Naučili smo sc peči pizzo, planinsko omleto, pogačo, pomfri, razne zrezke, palačinke, kalamare. delali pa smo tudi sadne kupe. Ob koncu tečaja smo se posladkali s slaščicami. ki smo sijih pripravili. Bilo je izvrstno!
JOŽICA MIŠICA OŠ Loka, Črnomelj
PREMOČENI IN PREMRAŽENI
V petek je bil športni dan. Zbrali smo sc pred šolo in odšli nato v Mrzlo dolino. Najprej smo si naredili stezo za sankanje, potem smo se vsi veselo pognali po njej. I antje smo si naredili tudi skakalnico. Spust po njej je bil prijeten. Skakali smo daleč. Z nami seje sankala tudi naša tovarišica Domov smo prišli vsi premočeni in prem ra že m.
LUKA ŠVAJGER 2. d, OŠ Šmihel Novo mesto
GLASBILA V ČITALNICI
Ja, res zveni malce čudno. Marsikdo bo rekel: saj v čitalnici so knjige in ne glasbila! Predstavil in prinesel jihje gospod Skr*, bič. Ima jih zelo veliko, saj jih zbira že 37 let. Videli smo večinoma bolj stara glasbila. Na nekatera je tudi zaigral, da smo slišali, kakšen zvok imajo. Spoznali smo tudi nekaj glasbil drugih ljudstev. Povedal nanj je, da če bi prodal eno violino, bi lahko kupil mercedesa, on pa ima rajši glasbil^ Razstava mi je bila zelo všeč, saj kaj takega ne vidim vsak dan.
MATEJA PAVLIN 6. c, OŠ Bršljiii
NOVOTEHNA
Podjetje NOVOTEHNA Trgovina na debelo in drobno p.o. Novo mesto, Glavni trg 10,
ponovno razpisuje po sklepu generalnega direktorja naslednja prosta delovna mesta:
1.	direktor veleprodaje za 4-letno mandatno obdobje
Razpisni pogoji:
—	visoka šolska izobrazba tehniške ali ekonomske smeri
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu
2.	direktor maloprodaje za 4-letno mandatno obdobje
Razpisni pogoji:
—	visoka ali višja šolska izobrazba tehniške ali ekonomske smeri
—	3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu
Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Novotehna, Trgovina na debelo in drobno p.o., Splošni sektor, Glavni trg 10, Novo mesto.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po spre-\^jemu odločitve o izbiri.
Trgovina d.o.o.
Cesta prvih borcev 46, Brežice
vam v svoji prodajalni nudi:
*	5% popust ob nakupu nad 1.000 SLT
*	10% popust ob nakupu nad 2.000 SLT
*	ugodne cene kozmetičnih izdelkov in čistilnih sredstev
*	vsak dan svež kruh
Delovni čas: vsak c in od 8. do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 13. ure.
Sprejemamo tudi CRDi
Trgovina na debelo in drobno
NOVOTEHNA
p.o. Novo mesto, Glavni trg 10
.IU .
objavlja
PRODAJO NEPREMIČNINE Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB
Podjetje Novotehna proda del poslovno-stanovanjske stavbe na Partizanski cesti 8 v Novem mestu, parcelna številka 466, k.o. Kandija, najboljšemu ponudniku.
V objektu je 217,38 m2 stanovanjskih in 266,03 m2 poslovnih površin. Prostori so delno zasedeni, izpraznjeni pa bodo v skladu s predhodnimi dogovori.
Začetna cena za 1 m2 površine znaša 250 DM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenija na dan plačila. Izbran bo ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše pogoje plačila kupnine. Kupec plača prometni davek in stroške prepisa. Za licitacijo velja načelo »videno — kupljeno«.
Ogled prostorov je mogoč po predhodnem telefonskem dogovoru na telefon 068/21 -737, int. 32.
Pisne ponudbe bomo zbirali do 20.3.1992. Ponudbe pošljite na naslov: Novotehna, trgovina na debelo in drobno, p.o., Glavni trg 10, Splošni sektor, s pripisom »za komisijo«.
PIENNE-ZODU, d.o.o., Novo mesto, Belokranjska 26
Mešana družba proizvodne dejavnosti iz Novega mesta po sklepu upravnega odbora razpisuje prosto mesto
direktorja družbe
Pogoji.
—	diplomirani strojni inženir ali diplomirani ekonomist
—	aktivno znanje angleščine in vsaj pasivno italijanščine
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu na vodilnih ali vodstvenih delih s sposobnostjo organiziranja dela
—	komunikativnost in uglajenost v kontaktiranju
—	starost največ 45 let
Kandidatu zagotavljamo odlične delovne pogoje, kreativno in dinamično defo doma in v tujini ter plačo po dogovoru.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi pod oznako »mešana družba«.
KDAJ NASTOPI NOVI GOZDARSKI INŠPEKTOR?
SEVNICA — Ali so pristojni, od °Sčinskih izvršnih svetov, do sveta po-^vskih občin in uidi GG Brežice, storili vovolj, da bi Medobčinski inšpektorat Krško po smrti dosedanjega gozdarske-8a inšpektorja inž. Nika Zalokarja kon-ClH> le zapolnil vrzel z. novim strokov-
IZ KOLPSKE DOLINE
•	PETRINA: STREHA NA CARINI - Pred kratkim je dobila obmejna carinska postaja v Petrini streho nad zabojniki carinske in obmejne miličniške službe in tudi nad obema krakoma ceste pri tej postaji. Tako je možen pregled tovora ob vsakem vremenu.
•	VAS: DOBRA UDELEŽBA Kar 20 od skupno 28 članov Turističnega društva Kostel se je udeležilo nedavne skupščine društva. Sestanka seje udeležil tudi znani zeliščar Ivan Maršič iz Škofljice, kije član tega društva in ima na tem območju sodelavce, ki zanj nabirajo in pakirajo zelišča.
•	JAKŠIČI: VODOVOD BO LETOS — V vasi Jakšiči bodo letos odprli vodovod.
•	ŽAGA: ŠE BREZ VODE — Čeprav je Žaga vas ob Kolpi in potoku, se vaščani pritožujejo, da poleti ob suši nimajo pitne vode in jo morajo sem voziti od drugod.
BmiNG
SERVIS - TRGOVINA
Jedinščica 27, NOVO MESTO, tel. fax: 068/26-004
Canon • ItOCBOGD • INIiistaiai
Fotokopirni stroji, telefaksi, računalniška oprema, potrošni material, rezervni deli ter papir
za fotokopiranje.
Nakup fotokopirnih strojev je možen po sistemu: staro za novo, leasing ter obročno
odplačevanje.
Za vzdrževanje ter nakup se priporoča BIRING Novo mesto
Nakup fotokopirnih strojev vam nudimo tudi na obroke.
Agencija občine Črnomelj za razvoj
razpisuje prosta dela
DIREKTORJA AGENCIJE
Razpisni pogoji:
—	da ima končano višjo ali visoko šolo družboslovne ali tehnične smeri,
—	da ima tri leta delovnih izkušenj na vodilnih oz. odgovornih mestih,
—	da pasivno obvlada en svetovni jezik,
—	da ima osnovno znanje s področja računalništva.
Kandidati naj predložijo program razvoja agencije.
Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: Agencija občine Črnomelj za razvoj, Trg svobode 3, Črnomelj.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po izbiri.
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine občine Novo mesto objavlja
POPRAVEK RAZPISA
V razpisu prostega delovnega mesta ravnatelja Dolenjskega muzeja Novo mesto, objavljenem v Dolenjskem listu št. 9 z dne 27. 2. 1992, se doda pri pogojih, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, alinea:
— da imajo višjo izobrazbo ustrezne smeri in najmanj 10 let delovnih izkušenj
Ostali pogoji ostanejo nespremenjeni, razen roka razpisa, ki se podaljša za 8 dni od te objave.
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine občine Novo mesto
njakom? To vprašanje je občinski odbor Zelenih Sevnice naslovil sevniški občinski skupščini. Zelene tudi zanima, kakšni so osebni dohodki v gozdarstvu, kjer tarnajo o nizkih prejemkih, odvečni delovni sili. prejemki v inšpekciji pa bojda tudi niso dovolj vabljivi. Je bilo zato toliko neuspelih razpisov za novega gozdarskega inšpektorja v Posavju? S takšnim stanjem imajo vsi škodo, menijo Zeleni Sevnice.
k.
Ste pravkar ustanovili podjetje ali pa ga ustanavljate? Imate vpeljano dejavnost, s prodajo pa niste zadovoljni?
Želite predstaviti vašo dejavnost, a ne veste kako?
Marketing	pozna rešitve,
primerne za vašo dejavnost in vaš žep!
Za tisk vam pripravimo:
znak podjetja vizitke dopise
propagadna sporočila vseh vrst in poskrbimo za objave v časopisih, revijah, na radiu, TV, itd.
Z našo pomočjo je uspeh v vaših rokah!
DOLENJSKI UST
marketing tel. (068) 23-610 fax: (068) 24-898 Pokličite nas, obiskali vas bomo!
miNG
Izvršni svet
Skupščine občine Novo mesto
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja — poveljnika
javnega zavoda »Gasilsko reševalni center
Novo mesto, p.o.«
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje.
—	da imajo končano VI. ali VII. stopnjo tehnične, ekonomske ali družboslovne usmeritve,
—	da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih, s pogojem, da so te naloge uspešno opravljali,
—	da imajo ustrezne organizacijske sposobnosti.
Kandidati naj svoje vloge s potrebnimi dokazili pošljejo na naslov: Sekretariat za obrambo občine Novo mesto, Novo mesto, Ljubljanska 2, s pripisom »za razpis«.
Rok za prijavo je 10 dni po objavi v Dolenjskem listu. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu.
KOKOS Trgovina d.o.o. Cesta prvih borcev 46 Brežice
razpisuje
prosti delovni mesti
TRGOVSKEGA POTNIKA za območje Dolenjske in Posavja
Pogoji:
končana srednja ekonomska šola 3 leta delovnih izkušenj lasten prevoz
Po poskusni dobi treh mesecev bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas. Pričetek d$la takoj.
PRODAJALCA ŽIVILSKE STROKE za določen čas - za 6 mesecev
Prijave sprejemamo v 8 dneh poi objavi razpisa.
^ MOTEL KOLINSKA TREBNJE '
vam nudi:
*	ohceti (aperitiv, 3 obroke, kavo za 595 SLT in možnost točenja lastnega vina)
*	poročne trinadstropne torte
*	nedeljska in dnevna kosila po 200 SLT
*	pizze — velike	150 SLT
male	120 SLT
*	pivo tuborg	40	SLT
*	pivo gosser	35	SLT
*	torte	880	SLT
*	kremne rezine	55	SLT
*	pečene postrvi
*	ocvrte lignje
*	telečje in puranje zrezke s prilogami
*	sadne kupe
*	pohorske omlete
*	palačinke itd., vse po konkurenčnih cenah
Inf. (068) 44-018
//////
//////
//////
Trgovina na drobno in debelo NOVOTEKS Novo mesto p.o. 7 Foei
Foersterjeva 6
NOVOTEKS 68000 NOVO MESTO
razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta skladno z določili statuta delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Poleg splošnih, zakonsko določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visoko ali višjo, najmanj pa srednjo izobrazbo;
—	najmanj pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih;
—	da ima organizacijske sposobnosti ter aktiven odnos do razvijanja dejavnosti, ki so predmet poslovanja podjetja.
Pisne prijave z dokazili naj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi na naslov:
TRGOVINA NOVOTEKS Novo mesto, Foersterjeva 6, Novo mesto - ZA RAZPISNO KOMISIJO.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku roka razpisa.
Izbranega kandidata bomo imenovali za 4 leta.
SVETUJEMO, PROIZVAJAMO, PROJEKTIRAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO
zdravo in ekonomično gretje ekološko čisto okolje lahko vzdrževanje kakovost in trajnost peči prihranek pri energiji prijetna toplota za vaš dom
•	toplozračni vložki »SUPRA« s termosteklom
•	fugirna masa PALESIT
•	ob gotovinskem plačilu 10% cassasconto
•	obročno odplačevanje 1 + 3
VSE IMA ENEM MESTU
•	kmečke peči
•	kamini
•	toplozračne peči
•	štedilniki
•	pizza peči
•	polmontažne peči
friEinfSIfr^nnfrr^
/Ef keramika d.d.
68000 Novo mesto Slakova 5
tel. (068) 21-201, 26-016, 26-015 fax (068) 24-298
mfetehna
VABILO K SODELOVANJU
Infotehna Novo mesto nudi celovit informacijski inženiring z združevanjem RAČUNALNIŠKE STROJNE OPREME (HAR"D-WARE) in APLIKATIVNE PROGRAMSKE OPREME (SOFT-WARE).
V sodelovanju z znanimi tujimi firmami in vrsto domačih kooperantov izvajamo celoten inženiring izbora opreme, nabave, instalacije, povezave, uvajanja, izobraževanja, financiranja in vzdrževanja različne računalniške strojne opreme s kompletno ponudbo računalniških sistemov firme Digital Equipment Corporation ter programske opreme za projektiranje tehničnih in poslovnih aplikacij v industriji in bankah.
K sodelovanju želimo povabiti sodelavce za naslednja področja:
1.	direktor marketinga
2.	vodja nabave
3.	vodja računovodstva
Če ste odločni, komunikativni, če obvladate samostojno delo in odgovornost, ste stari do 35 let, imate ustrezno visokošolsko izobrazbo, vsaj nekaj izkušenj na področju mednarodnega trženja ter ustrezno znanje angleščine, pričakujemo vaše pisne prijave v roku 7 dni po objavi na naslov: Infotehna, Trdinova 4, 68000 Novo mesto, tel. (068) 26-127, telefaks 21-026.
lilij
Novo mesto. Glavni trg 24 Telefon: (068) 23-606. 24-200. 23-610 Telefax: (068) 24-898
TERME TOPOLŠICA, HOTEL VESNA VELIKONOČNE POČITNICE
Stari običaji 'v novem okolju
3 dni: od 17. 4. do 20. 4. 1992
2.490 s It/osebo v 1/2 sobi upokojenci: 2.200 sit/osebo v 1/2 sobi
5 dni: od 15. 4. do 20. 4. 1992
4.690 sit/osebo v 1/2 sobi upokojenci: 4.220 sit/osebo v 1/2 sobi
7 dni: od 13. 4. do 20. 4. 1992
7.000 sit/osebo v 1/2 sobi upokojenci: 6.600 sit/osebo v 1/2 sobi
V CENO JE VKLJUČENO:
—	2,4 ali 6 polnih penzionov
—	neomejeno kopanje v termalnem bazenu in uporaba savne
—	velikonočni zajtrk in kosilo
—	obisk velikonočne maše (po želji)
—	rekreacija in animacija pod strokovnim vodstvom
—	družabne prireditve
—	turistična taksa in zavarovanje
POPUSTI:
—	otroci do 5 let imajo brezplačno bivanje
—	otroci od 5 do 12 let imajo 40% popusta (na tretjem ležišču oz. če spijo s starši)
INFORMACIJE: Terme Topolšica, hotel Vesna REZERVACIJE: (063) 892-120/141/049 FAX: (063) 892-212
OSNOVNA ŠOLA ŠMARJETA Šmarjeta 1, 68220 Šmarješke Toplice
razpisuje
VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V VVE SONČEK za šol. leto 1992/93, ki bo od 9. 3. do 13. 3.1992 od 7. do 15. ure v tajništvu šole. Vašega otroka boste vpisali v prijazen vrtec, ki se odlikuje po bogatem programu tujega jezika, športne vzgoje, taborništva, naravoslovja in elementov alternativnih pedagoških metod dela. V vrtec boste lahko vpisali otroke od 1. leta starosti dalje (jasli).
< P KRKPk
KRKA, tovarna zdravil, p.o. Novo mesto OBJAVLJA, DA ODDAJA V NAJEM:
1.	trgovski lokal v Novem mestu, Zagrebška 2
2.	trgovski lokal na Otočcu (ob magistralni cesti)
3.	del poslovnega prostora gostinskega obrata Kegljišče v Novem mestu.
Lokal pod štev. 1 je opremljen in bo oddan v najem skupaj z opremo.
Od interesentov pričakujemo, da izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti, vezane na namembnost teh prostorov. Izbor med ponudniki bo opravljen glede na ponujeni program in višino najemnine. Pri izbiri bodo imeli prednost delavci KRKE ZDRAVILIŠČA.
Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 22-330. Vaše vloge z ustreznimi dokazili in programom pričakujemo v 15 dneh po objavi na naslov: KRKA, tovarna zdravil, p.o. ZDRAVILIŠČA, Germova 5, Novo mesto, s pripisom: »Najem lokala«. O izbiri bodo interesentje obveščeni v 15 dneh po poteku roka za objavo.
OSNOVNA SOLA »BAZA 20«
DOLENJSKE TOPLICE
razpisuje prosto delovno mesto
SNAŽILKE ŠOLSKIH PROSTOROV
za določen čas s polno delovno obveznostjo, začetek dela 1.4. 1992, konec dela 31.3.1993, s končano osnovno šolo in petletnimi delovnimi izkušnjami.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po prijavnem roku.
TEHNIČNI INŽENIRING d.o o.
mRJk
V podjetju TERRA Novo mesto želimo razširiti sektor tehnične komerciale, zaradi česar iščemo mlade, sposobne in perspektivne strokovnjake.
Redni osebni dohodek znaša 30.700 SLT, ob doseganju zastavljenih ciljev pa je delo tudi ustrezno stimulativno nagrajeno.
POGOJI:
—	višja ali visoka izobrazba komercialne oz. ekonomske smeri
—	starost do 35 let
—	najmanj 5 let prakse na področju komercialnega dela
—	visoka stopnja poslovne morale in smisel za poslovno strategijo
Prošnje pošljite na naslov:
TERRA Novo mesto Novi trg 1, tel. 27-182 Kadrovska služba
Na osnovi Zakona o dimnikarskih storitvah (Ur. list SRS, št 16/74), Zakona o komunalni dejavnosti (Ur. list SRS, št. 8/82) in Pravilnika o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč (Ur. list SRS, št. 1/76) ter 184. člena Statuta občine Brežice (Ur. list SRS, št. 14/78, 1/80, 16/82, 31/83, 6/86) je Izvršni svet na svoji 16. seji dne 27. 2. 1992 sprejel sklep o razpisu
NATEČAJA ZA OPRAVLJANJE DIMNIKARSKIH STORITEV NA OBMOČJU OBČINE BREŽICE
1.
S tem sklepom se razpisuje Natečaj za opravljanje dimnikarskih storitev na območju občine Brežice.
2.
Na natečaj se lahko prijavijo zasebni obrtniki ali podjetniki katerim je osnovna dejavnost opravljanje dimnikarskih storitev, v skladu z Zakonom o dimnikarski službi, Zakonom o komunalni dejavnosti in Pravilnikom o rokih in načinu čiščenja in pregle-dovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč.
3.
Pogoji za opravljanje dimnikarske dejavnosti so določeni s Pravilnikom o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč.
4.
Sklep o razpisu natečaja za opravljanje dimnikarskih storitev velja, ko ga sprejme Izvršni svet in se objavi v Dolenjskem listu in na Radiu Posavje in traja od dneva objave do vključno 15 dne po objavi.
5.
O izbiri bo Izvršni svet SO Brežice kandidate obvestil najpozneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
Številka: 403-25/92-7 Datum: 27. 2.1992
Predsednik Izvršnega sveta: Ciril KOLESNIK, l.r.
20
DOLENJSKI UST
Št. 10 (2220) 5. marca 1992
avtomobili s 3-letno garancijo
NISSAN
AVTOMEHANIKA VIDRIH V OTOČCU ODSLEJ POPRAVLJA IN PRODAJA AVTOMOBILE NISSAN. AVTOMOBILI NISSAN SO ZANESLJIVI IN VARČNI, AVTOMEHANIKA VIDRIH PA ZAGOTAVLJA VSO OSKRBO VAŠEGA AVTOMOBILA, TESTIRANJE MOTORJEV S SODOBNO OPREMO BOSCH IN POPRAVILA Z ORIGINALNIMI REZERVNIMI DELI.
AVTOMEHANIKA VIDRIH OTOČEC Tel. (068) 85-180

i
1
ZAHVALA
Trpljenja mnogo, cvetja malo, to ti je življenje dalo.
Nihče ne ve, kako boli, ko tebe več med nami ni.
Je grenka solza na zemljo kanila, ostala nam je bridka bolečina
Kruta usoda nam je nepričakovano, komaj v 32. letu starosti, iztrgala iz naše sredine dragega sinaf brata, vnuka, očeta, strica, bratranca, nečaka in botrčka
VILIJA BRULCA
KV elektromonterja iz Gabrja 86, stanujočega v Šentjerneju
V	globoki žalosti je težko najti besede zahvale. Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom, ki so nam stali ob strani, za vsa izrečena sožalja, darovane vence in cvetje. Posebna zahvala njegovim sodelavcem za ves trud in pomoč. Zahvaljujemo se Elektru iz Šentjerneja, Elektru^Novo mesto, sindikatu Elektra, sodelavcem tabletnega in mastnega obrata tovarne Krka, sodelavcem OŠ Šmihel, GD Maharovec, učencem l.c razreda OŠ Šentjernej, pihalni godbi iz Šentjerneja, pevcem Šentjernejskega okteta za zaigrane in zapete žalostinke ter gospodu župniku iz Brusnic za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se govornikoma Elektra Bojanu Vovku in njegovemu mladostnemu prijatelju Martinu Luzarju ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala
za tako številno spremstvo našega Vilija na njegovi prerani zadnji poti.
V	globoki žalosti: mama Marija, sestre Jožica, Zvonka, Sonja z družinami, stari oče, sin Jani,
strici, tete, bratranci in sestrične
ZAHVALA
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal.
V 51. letu starosti nas je nepričakovano, brez slovesa in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak
JOŽE MALENŠEK
iz Lamutove ulice 8 v Novem mestu
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na prerani zadnji poti ter mu poslednji dom zasuli s cvetjem, z nami pa sočustvovali in nam v težkih trenutkih pomagali ter izrazili ustno in pisno sožalje. Posebna hvala Cestnemu podjetju Novo mesto, Združenju šoferjev in avtomehanikov Novo mesto, Pokopa-liško-pogrebnemu odboru Kot-Brezje pri Semiču za organizacijo pogreba. Prisrčna hvala sodelavcem Cestnega podjetja sektor vzdrževanje, DO Novoteks Novo mesto-šivalnica, govornikoma gospodu Tavčarju in gospodu Goletu, nosilcem praporjev, novomeškim pevcem za lepo zapete žalostinke in gospodu župniku za
lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Trud, trpljenje, tvoje bito je življenje.
V 80. letu starosti smo za vedno izgubili najdražje, kar smo imeli, našo drago mamo, babico, prababico, sestro in teto
FRANČIŠKO BOBNAR
roj. Ižanec
iz Dol. Podboršta 1 pri Mirni Peči
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje injo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Za darovano cvetje posebna hvala Povšetovim. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
i s \i mnki i\/i \iki\<;
VI NAM — Ml VAM
S posebno rubriko VI NAM — Ml VAM vam prihajamo naproti z oglasnim prostorom, ki bo ustrezal tako vaši dejavnosti in finančnim sredstvom kot potrošnikom, katerim so namenjene vaše ponudbe in storitve. Mi vam ponujamo rešitve, na vas je, da jih uresničite.
Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure.
Trgovina
NANCA
llkeVašte16 Tj ,J~ tel. (068) 28-875
Vam nudi veliko izbiro
•	maturantskih in birmanskih oblačil
•	ženska krila, bluze in pletenine
•	sposojo poročnih in obhajilnih oblek
TTlTa
Tehnična trgovina Novo mesto, Bršljin 21 tel./fax: (068) 27-197
POPUST ZA GOTOVINSKA PLAČILA DO 31. MARCA ZA:
—	radiatorje, peči, bojlerje...
—	gorilce, cisterne, pipe...
—	cevi, kable...
—	barve — lake...
, — bela tehnika — plačilo na tri čeke brez obresti
PLANINSKI DOM PIONIR NA GORJANCIH VABI:
s prihajajočo pomladno sezono ponovno odpiramo planinski dom Pionir na Gospodični. Zakaj ne bi šole v naravi, poslovnega sestanka, seminarja ali družabnega srečanja organizirali v idiličnem, mirnem in prijetnem gorjanskem okolju? V najem vam nudimo prostore s prenočišči in po želji tudi celotno gostinsko ponudbo. Priložnost rekreativnega turizma. Pokličite nas in poskušali bomo ustreči vašim željam.
Informacije: Pionir Standard Novo mesto, tel. (068) 21-826 int. 1363 in int. 1688
— PRODAJALNA ZLATARNE CELJE, PREŠERNOV TRG 14, NOVO MESTO
_ G// ^ j? /■	odprto; od 8 30 ~ 12 30 in od 16. - 19. ure
E=E /Uald^na/ Toeue	sobota: od 8. — 12. ure
* tel. (068) 22-949
vam nudi: zlati, srebrni nakit in ročne ure • zlatnike • stenske ure • barometre • menjavo lomljenega zlata za nov izdelek • odkup zlata Za vsak kupljeni izdelek garancija 6 mesecev! Cene nakitu smo znižali za 20%! ...	■■ —.. Možnost plačila na obroke.■	-.—...■
Cenjene stranke vabimo v novo	Delovni čas: vsak dan od 8. do 12. in od 14. do
odprti frizerski salon	19. ure sobota: od 7. do 12. ure
DAYMONT LOOK	Naročila sprejemamo tudi po tel. 25-016
na Cesti brigad 14 (v Brezovem logu)	Se priporočamo!
NAJCENEJSA STANOVANJA - KJE?-------------------------------------
V SAMSKEM HOTELU PIONIR
Ste samski? Želite rešiti svoj stanovanjski problem kar najugodneje? Mi vam ponujamo rešitev! Nudimo vam bivanje v garsonjerah in opremljenih hotelskih sobah v samskem hotelu Pionir Novo mesto in Krško po izredno nizkih cenah. Možnost začasnega bivanja za študente, kooperante, športnike...,skratka za vse, ki bi radi za daljši ali krajši čas rešili problem nastanitve, nočitve ali stanovanja.
Informacije:
Pionir Standard — v Novem mestu: tel.: (068) 21-986, 21-826, int. 1363 v Krškem (0608)21-786
POSTOJNA
onTOD/ TeL: 067/23-964, 23-069 kTAGet fe co. POZOR! Fax: 067/23-964
V vase kraje prihajamo z novim sesalcem za mokro globinsko čiščenje in suho sesanje.
Nudimo vam možnost sodelovanja pri prodaji v vaši regiji.
Odličen zaslužek. Pokličite nas in sestali se bomo.___________
*	svetovanje in priprava dokumentacije za registracijo podjetja
*	izdelava posloynega načrta in statuta
*	vodenje računovodsko-knjigovodskih storitev;
*	sprotno finančno in davčno svetovanj^
*	obračun osebnih dohodkov
’ za d.o.o.
PREYSEGG d.o.o.
Novo mesto Slavka Gruma 74
* vodenje investicijskih programov
Informativni dnevi osebno v torek in četrtek od 9. do 11. ure in od 16. do 18. ure
OSMRTNICA
Nepričakovano nas je zapustil
ALOJZ ŽELEZNIK
iz Straže
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 5. marca 1992, ob 16. uri na pokopališču v Vavti vasi.
Vsi njegovi
Osnovna šola Brežice
objavlja razpis del in nalog
VODJE OE ŠOLSKI RAČUNOVODSKI SERVIS
Pogoji:
1.	višja izobrazba ekonomske smeri
2.	najmanj 2 leti izkušenj na računovodskih delih
3.	znanje slovenskega jezika
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: OŠ Brežice, Levstikova 18, 68250 Brežice.
O izboru boste obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijavo.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR - KIN0 - službo išče - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji
PRODAM - KUPIM - POSEST — ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 5. marca — Janže Petek, 6. marca — Stanka Sobota, 7. marca — Tomaž Nedelja, 8. marca — Janez Ponedeljek, 9. marca — Frančiška Torek, 10. marca — Milan Sreda, 11. marca — Krištof
kino
ČRNOMELJ: 5. (ob 19. uri) in 8.3. (ob 20. uri) ameriški film Kres ničevosti. 6. 3. (ob 18. in 20. uri) ameriški avanturistični film Rocketeer.
METLIKA: 6. 3. (ob 20. uri) ameriški film Kres ničevosti. 8.3. (ob 18. in 20. uri) ameriški avanturistični film Rocketeer.
■
čestitke
CVETI IN JANEZU iz Metlike želimo veliko sreče na skupni življenjski poti. Prijatelji.	984
kmetijski stroji
GUMI VOZ za traktor, nov, in podvozje vozov in prikolic prodam, » (068)44-051.	958
TRAKTOR ZETOR 47—12, 1400 delovnih ur, s kompresorjem prodam, at (061)772-572.	969
TRAKTOR IMT 539, star dve leti, ugodno prodam. Zorič, Šutna 35, Podbočje.	980
TURBINSKI VENTILATOR za sušenje sena Gros, 7,5 KW, in navadnega. Klima Celje, 3 KW, prodam. Pust, Hudeje 19, Trebnje.	994
KROŽNE BRANE (24 diskov) in nož za rezanje silaže prodam, a (068)76-178.
ION
OLTOVO sejalnico, dvoredno, prodam. at (0608)69-660.	1018
TRAKTOR DEUTZ 48 prodam, s 76-309.	1019
KOSILNICO FIGARO, v zelo dobrem stanju, in R 4, letnik 1977. ugodno prodam. Silvo Novak, Ravno 11, Zdole — Krško.	1022
MOTOKULTIVATOR Honda 600 D, s priključki, rabljen 10 ur, prodam, a. 47-094.	1032
TRAKTOR IMT 539, nov, s kabino in kompresoijem prodam za 506.000 SLT. m (068)23-673.	1043
TRAKTORSKO PRIKOUCO in obračalnik prodam, menjam tudi za živino. Jože Baškovč, K ladje 20, Blanca.
1053
PRODAM nemško nakladalko, Z 750, starejši letnik, plug Olt, 10 col. Marjan Barič, Dobrava 4, Podbočje. Ogled proti večeru.	1057
TRAKTOR URSUS 335 prodam. Blažič, Zdinja vas 9 b (nad gostilno Pugelj), Otočec.	1063
kupim
KUPIM pšenico, ječmen, koruzo. » (068)73-227.	996
R 4, letnik 1988/89, kupim. » 23-343, zvečer.	1012
motorna vozila
Z 101, februar 1987, odlično ohranjen, prodam, s 69-125.	960
Z 101, letnik 1979, registrirano do 9/92. prodam ali menjam za novejši avto z doplačilom. Marjan Kelbič, Malo Mra-ševo 13, Podbočje.	962
JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. » (0608)33-939.	963
Z 850, letnik 1985, prevoženih 49000 km, prodam Franc Fink, Meniška vas 30, Dolenjske Toplice.	964
ALFO 33, 1,5, letnik 7/90, garažira-no, prevoženih 30.000 km, z veliko dodatne opreme, ugodno prodam, v (061) 264-714.	965
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 1993/3, prodam, s (0608)77-146.
973
BREŽICE: 5. in 6. 3. (ob 20. uri) ameriška komedija Barton Fink. 6. in 7. 3. (ob 18. uri) ameriška risanka Račje zgodbe. 7. (ob 20. uri) in 8.3. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film V milosti.
KRŠKO: 5. 3. (ob 19. uri) večer francoskih šansonov. 8. 3. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film New Jack Si-ty. 10.3. (ob 18. uri) celovečerna risanka Rešitelj v Avstraliji. 11.3. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Crkni, Fred.
NOVO MESTO: 5. (ob 20. uri) ter 7. in 8. 3. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Doc Hollywood. 7. in 8. 3. (ob 16. uri) matineja Skrivnost mojega uspeha. (6. in 9. 3. ni kinopredstav).
TREBNJE: 6. in 8. 3. nemški film Steklena tišina.
R 5 CAMPUS, star dve leti, prodam. »(068)26-041.	977
AX TRS. september 1990, prevoženih 17000 km, prodam. » (0608)61-768.
981
GOLF JGL DIESEL, letnik 1983/8, dodatno opremljen, prodam. » 27-687.
993
GOLF, letnik 1984, prodam, a. 73-006.	.	997
PRODAM avto Chrysler lebaron, letnik 1991, usnjeni sedeži, električni pomik stekel, sedežev, relrovizatoijev, klima naprava, potovalni računalnik, tempomat, zelo atraktiven. » 24-781, dopoldne
1003
GOLF D, letnik 1988, prvi lastnik, registriran celo leto, ugodno prodam. & 32-446.	1004
GOLF D, letnik 1983, registriran do avgusta, ugodno prodam. » (0608)32-446	1005
126 P, letnik 1987, prodam. Barbič, Mala Cikava 15, Novo mesto. 1007 JUGO 45, november 1985, v dobrem stanju, registriran do oktobra 1992, ugodno prodam.»(068)50-272, popoldne po 15. uri, Jože Plut, Malo Lešče 5, 68331 Suhor.	1009
GOLF JX DIESEL, december 1985, rdeč, ugodno prodam. Prešeren. Šmarjela 50, Šmarješke Toplice.	1010
JUGO KORAL 45, letnik 1988, ugodno prodam. * (068)26-762. 1015 FIAT UNO 45, letnik 1988, prodam. Ulica Slavka Gruma 54, Novo mesto, » -(068)27-826.	1016
ZASTAVO 75«, letnik 1982, prodam. Slavka Gruma 54, Novo mesto, »■ (068)27-826.	1017
Z 128 SKALA, letnik 1989, prodam. »73-094.	1023
R 5, nov, še neregistriran, prodam za 14000 DEM. Vinko Šušterič, Šmarjeta, * (068)73-720, popoldne.	1030
Z 101, letnik 1976, prodam. Cena 200 DEM. ; 40-753.	1034
PRODAM Regato, letnik 86, cena 8900 DEM. s 068/25-115 popoldan.
Prodam Z 101, reg. do oktobra 92. : 068/23-585. Zvečer.
FIAT UNO 45. letnik 1985, registriran do januarja 1993, prodam. ® 25-782, popoldne.	1035
R 4 GTL, letnik 1990, nanovo registriran, prodam, e (068)25-893.	1040
OLTCIT CLUB 11 RL prodam » 52-468.	1041
Z 750, letnik 1984, dobro ohranjeno, prodam. 9 42-256.	1045
R 4, letnik 1989, prodam ali menjam za drug avto. a 73-177.	1048
Z 101, letnik 1978, prodam. » 26-236.	1050
PODJETJE KEBOR, p o. Dobruška vas — Škocjan, odkupi in posreduje prodajo osebnih vozil: lado 1300 S, lado Karavan 1300, Z 101, jugo 55 in 60, od letnika 1985 dalje. Opravljamo prenose vozil po ugodnih cenah. Informacije po W (068)76-001, 76-566, 76-009. 1051 IMV KOMBI 220 D, letnik 1980, neregistriran, vozen, prodam 5 (0608)88-219.	1055
Z 101, letnik 1973, generalno obnovljeno, prevoženih 83000 km, registrirano za celo leto, prodam. » 24-949, po 16. uri.	1058
Z 850,34000 km, ohranjeno, prodam. Terezija Gorenc, Malkovec 20, Tržišče.
1060
Z 101, letnik 1983, in Z 101, letnik 1980, prodam. 452-234.	1061
DOLENJSKI LIST
i
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor m glavni urednikj, Marjan Legan /odgovorni urednik). Andrej Bartelj, Mirjam Bezek Jakše, Bojan Budja, Breda Dušic Gornik. Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj Iurednik Priloge), Pavel Perc m Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 45 SLT, naročnina za 1 trimesečje 490 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd 980 SL T; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DMIali druga tuja valuta v te/ vrednosti) na leto
OGLASI I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 650 SLT, na prvi ali zadnji strani 1.300 SLT; za razpise, licitacije ipd 700SLT. Mali oglasi do deset besed 500 SLT, vsaka nadaljnja beseda 50 SLT.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št: 52100-620-970-25731 -128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d d Novo mesto).
NASLOV Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Teletom uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba m fotolaboratorij 23-610; mali oglasi m zahvale 24-006; telefaz: 24-898. Nenaročenih rokopisov in totograhi ne vračamo Na podlagi mnenja (št. 23—92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Doleniski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopn/i 5 odst. Časopisni stavek, prelom m filmi Grafika Novo mesto, p.o. Tisk Ljudska pravica, Ljubljana.
‘'V/////////////////////////////////////////^^^
I
PRODAM Jugo letnik 1989, R-18 letnik 1985 in R-trafic, 1. s sedeži letnik 1985. sl- 068/25-113.
obvestila
<s>
Kovinska galanterija Konček Franc
Izdelujemo opremo za trgovine in poslovne prostore kvalitetno in po konkurenčnih cenah.
Prepričajte se in nas pokličite po tel. (068) 65-278
Servis zamrzovalnikov in hladilnikov
•	menjava kompresorjev
•	polnjenje plina
•	izolacije
tel. (062) 724-063
Kilometrine ne zaračunavamo!
KMETOVALCI, POZOR! Popravljamo vse vrste traktorjev, tudi TV, motorne kosilnice BCS in druge tipe, tudi vrtne, motokultivatorje in drugo kmetijsko mehanizacijo. Varjenje zlomljenih ohišij in počenih blokov motorjev iz zlitin in aluminija.Manjša dela opravimo tudi na domu. ® (061)647-630.	974
PRODAM 5—tedenske rjave in bele piščance. Jablan 23, Mirna Peč. 983 ŠAMPINJONI — ŠITAKI! Zaslužek vše leto, gojenje enostavno, navodila natančna, o. (061)453-853.	1026
posest
V ŽUŽEMBERKU, na lepi legi, prodam zazidljivo parcelo, -c 22-282. 956 PARCELO, primerno za vikend, in zidanico v okolici Rake prodam. Informacije na s (061)554-640.	961
ZAZIDLJIVO PARCELO (1500 m2), z dokumentacijo, v Sevnici, prodam. »(061)322-659.	968
VIKEND, nedokončan, z vinogradom in gozdom (30 arov), v bližini Žužemberka, prodam, t (061 )772-425.	972
ZAZIDLJIVO PARCELO in njivo v Gaberju prodam, o: 85-678, vsak dan od 18. do 20. ure.	, 979
NJIVO (22 a) v Gradišču pri Šentjerneju prodam, e 76-171 ali Ravno 21, Raka.	985
KMETIJO (13 ha zemlje), s starejšim gospodarskim poslopjem, elektriko in vodo, prodam. Cena po dogovoru, i (068)43-371.	989
V SEMIČU prodam parcelo z vso urejeno dokumentacijo. V račun vzamem tudi avto. » 50-123.	991
ZAZIDLJIVO PARCELO na Okrogu pri Senrtrupertu na Dolenjskem ugodno prodam. o (061>346-149	992
VIKEND (5 x 7) na Ljubnu prodam. * (068)86-265.	998
GRADBENO PARCELO v Straži prodam. » 84-790.	999
PRODAM dve parceli mešanega gozda (6000 in 2400 m2) in parcelo (1900 m2) primemo za vikend, 5 km od Metlike. Cena po dogovoru, a (068)58-383, (068)59-102, zvečer.	1002
PARCELE, primerne za vikend, v Semiški gori prodam. Mirko Poljanec, Semič 18 a.	1013
VINOGRAD (11 arov), starejši nasad, v Ljubnu, ob asfaltu in električni napeljavi, možnja gradnja zidanice, prodam, o (062)33-969, (062)34-119	1014
MAJHNO DOMAČIJO na Dobravi 22, Podbočje, prodam. Ogled ob nedeljah.	1038
VINOGRAD z zidanico na Makutah prodam. V račun vzamem tudi osebni avto. Radovan Šterk, Vel. Bučna vas 31 (pri spomeniku), Novo mesto.	1047
VINOGRAD (5 arov), v Straži, prodam ali menjam za R 4. s 25-278.
1056
prodam
JUGO 45, letnik 1987,inZ 101,letnik 1987, prodam, s. 85-314.	1062
GOLF JGLD, letnik 1984, ugodno prodam. Franc Pavlin, Gor. Brezovica 33, Šentjernej, » 42-020, interna 263, dopoldne.	1064
TAM 6500 KIPER prodam ali menjam za osebni avto. ar- (0608)32-394, Krško.	1066
GOLF S, letnik 1985, prodam ali menjam za cenejši avto. Jure Prosenik, Rožno 27, Brestanica.	1068
POPRAVLJAMO traktorske motorje vseh vrst. Pridemo na dom. »• (061)50-107.	854
ROLETE — ŽALUZIJE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. js. (068)44-662.	957
NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, rjave, stare 3 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, » (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, s (0608)67-578.
959
IZDELUJEMO tračne žage za razrez hlodovine. ® (064)75-310.	966
razno
V SREDIŠČU BREŽIC oddam lokal (dva prostora) najboljšemu ponudniku. s (0608)61-298.	967
OPREMLJENO gostinsko prikolico dam v najem. Možna tudi udeležba 50 : 50, ali odkup. Štefan Petrovič, Bezje 2, Kranjska Gora, n (064)88-712.	975
IŠČEM, trgovski lokal_v centru Novega mesta. Šifra: »MESEČNA NAJEMNINA«.	1024
PRODAM plastenjake, inventar za lokal in nudim akvizitersko delo. st (0608)65-382, popoldne.	1036
službo dobi
USPEŠNO PODJETJE ponuja honorarno delo (40000 SLT mesečno). Obvezen lasten prevoz! Informacije v petek, 6. marca 1992, ob 19. uri v bifeju »Pod smreko«, Potok.	1008
NUDIMO terensko delo — prosti vikendi, lasten prevoz, dober zaslužek. Dobimo se v Krškem, v lokalu »Rozalija«, dne 5. marca 1992 ob 18. uri, in 5. marca 1992 v gostišču Kos v Novem mestu ob 18. uri.	1027
OKREPČEVALNICA MELI, Trnovec 8, Metlika, zaposli prikupno dekle v gostinskem lokalu. »(068)58-235.
1046
MLADO DEKLE, nevezano, dobi delo v Nemčiji v gostilni — kuhinji za dobo treh let, po možnosti kuharica. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Informacije na c (068)51-644.	1054
SODELAVCE za terensko prodajo različnih izdelkov iščemo. Provizija odlična. 5 (063)38-166, od ponedeljka do četrtka, od 20. do 22. ure.	1065
DEKLE za strežbo zaposlimo. * 57-154.	1069
Zaposlim simpatično atraktivno dekle za delo v strežbi oz. kuhinji. Pokličite s 068/23-627. Od 20—21. ure.
službo išče
VOZNIK B, C, D, E kategorije, s 6—letno prakso na špediciji, išče delo. Naslov v oglasnem oddelku. 1025
stanovanja
DIPLOMIRANA PSIHOLOGINJA vzame garsonjero ali enosobno stanovanje, s telefonom, v najem. Kličite v petek po 19. uri in soboto ter nedeljo med 10. in 12. uro na s (062)647-289.
976
GARSONJERO na Cesti herojev prodam, s 25-338 ali 28-008.	1029
KOMFORTNO STANOVANJE (76 m2) v Brežicah, Trnje, prodam ali zamenjam za starejšo hišo. -s <0608)61-247. zvečer.	1031
•JEKLENE CEVI 300, stena 7 mm, 300 m, ugodno prodam, e (065)88-046.
970
SPALNICO z jogijem prodam. A. 23-464.	971
SEMENSKI KROMPIR DESIRE prodam. Janez Novak, Prebačeva 31, Kranj, * (064)326-394.	978
KOBILO, staro 10 let, brejo 10 mesecev, prodam. Jakše, Podgrad 24, Stopiče.
982
PRODAM bife prikolico, termoakumulacijsko peč (2 KW) in 20001 plastično cisterno, c 24-792.	986
BLAUPUNKT barvni televizor, rabljen, prodam. £ 26-262.	987
PRODAM kostanjevo kolje, drva, gajbe za krompir in dele za golfa. (068)85-015.	988
SEMENSKI KROMPIR desire prodam. Virmaše 33, Škofja Loka, » (064)632-861.	995
SEMENSKI in jedilni krompir desire prodam. * (064)632-877.	1000
PRODAM rabljeno peč za centralno kurjavo. » 20-451.	1001
GOZDNI STROJ Timberdžek prodam. •( (047)76-322.	1006
KUHINJSKO OPREMO poceni prodam — kuhinja Brest, kombiniran štedilnik Gorenje, hladilnik z zamrzovalnikom. »21-602.	1020
PRODAM stroj za izdelavo blister embalaže ali stroj za pakiranje v termos-krčljivo folijo, vzamem tudi delo zanj. s in fax (068)56-339.	1021
SMREKOV les prodam, a 44-661.
1028
HRASTOVE PLOHE, suhe, dolžine od 3 do 5 m, 2 m3,1 m3 suhih smrekovih osmič prodam, s: 73-327.	1033
DVE BREJI KRAVI prodam. Struna, Potov Vrh, Novo mesto. 1037 OVERLOCK PFAFF entlarico, novo, nerabljeno, z enoletno garancijo, ugodno prodam. ® (064)215-650.
1039
KOZE, kozličke in 150 kg svinjo za zakol prodam, a 85-921, Ratež. 1042 ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH (380 I), rabljeno, prodam, n (061)860-108	1044
KOZE z mladiči prodam. Ss. (0608) 43-345.	,	1049
KRAVO, brejo, z drugim teletom, in kvalitetno seno prodam. » (068)76-528.
1052
VINO, kvalitetno, prodam, a (0608) 81-411.	1059
SEMENSKI KROMPIR, DESIRE prodam. Alfonz Jaki, Brinje 6, Šentrupert.
1067
:
i
Male oglase sprejemamo ob vsakem času, in sicer prek t.i. telefonske tajnice na številki (068) 24-006, ob ponedeljkih od 20. do 22. ure po telefonu (068) 23-343, lahko pa jih oddate tudi osebno v oglasni službi na Glavnem trgu 24 v Novem mestu.
i
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: __________________________________________________
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:____



PRODAM stanovanje (60 m2) 20 km ■ iz Novega mesta. 'n. 26-288. Po 19. uri. STANOVANJE, z možnostjo takojšne vselitve, oddam. ® 78-397.	1070
v Črnomlju prodam lastniško trisobno stanovanje. Tel. (061) 344-214.
ženitvene ponudbe
IŠČEM kmečko žensko, staro od 40 do 66, za skupno življenje. Sem vdovec, upokojen, star 52 let, v lepem kraju. Naslov v oglasnem oddelku.	990
m?
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING
Celje, tel.: 063/27-217

V SPOMIN
jj Leto dni je minilo,
- kar med nami več le ni, a te nismo pozabili, spomin na tebe še živi
5. marca mineva žalostno leto dni, odkar nas je nepričakovano zapustil dragi sin in brat
JOŽE KUCIC
iz Črneče vasi pri Kostanjevici
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric, tast in stari oče
j -rfžf %
M A'k. I
MARTIN
GAZVODA
iz Črmošnjic 66
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvala tudi sodelavcem ekonomskega, sektorja Krke, tovarne zdravil, LB DB d.d. Novo mesto, Plastoform Šmarjeta in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Že v ranem jutru si zaspala, pa še roke nisi nam podala, ali r naših srcih boš ostala.
V 58. letu starosti je umrla
PEPCA
ČUKAJNE
iz Jedinščice 10, Novo mesto
Zahvaljujemo se vsem za podarjeno cvetje in vence. Posebna zahvala sodelavcem Novoteksa za podarjeni venec. Iskrena zahvala za prevoze bratu Tonetu, družini Ivandič, družini Kokalj, družini Subotič, Ivanki Rus, sosedu Viktorju za tako humano pomoč in gospodu župniku za tako lepo opravljen obred.
Vsi njeni
ZA KAKOVOST SO ŠE REZERVE
MIRNA — V Tovarni opreme Mir-na ugotavljajo še dosti rezerv za kako-''ost v poslovni enoti Plastika. Tehno-oski izmet je sicer pod načrtovano ravnijo, prav tako popravila, zato pa je zaradi večje nepazljivosti in malomar-
OSMRTNICA
Po težki in dolgi bolezni nas je za vedno zapustil naš nekdanji sodelavec
FRANC KRHIN
vodja avtoparka v pokoju
Cenjenega in spoštovanega pokojnika bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
JP ELEKTRO LJUBLJANA, PE ELEKTRO NOVO MESTO
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, stare mame, prababice in sestre, 68-letne
ANICE CVITKOVIČ
roj. Mil
iz Dolenjcev pri Adlešičih
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in nam pomagali ob zadnjem slovesu, izrekli sožalje, podarili vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi SO Črnomelj, KZ Črnomelj, ZB Adlešiči, govornikoma Škofovi in Požeku za ganljive poslovilne besede, pevkam iz Adlešič in gospodu župniku. Hvala vsem, ki ste našo mamo spremili v tako velikem številu na zadnji
poti.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustil ljubljeni mož oči, stari oče, brat, stric in tast
nosti lani porasel delovni izmet. Domnevajo, daje k temu prispevala tudi junijska vojna. Skupino delavcev, ki so letos januarja z nepazljivostjo in neizpolnjevanjem delovnih obveznosti povzročili, da je spet porasel odstotek izmeta in popravil prav pri izdelkih, kijih vgrajujejo v vozila Volksvvagen (k sreči jih niso odpremili), so udarili po žepu in njihova imena tudi objavili v internem glasilu.
IVO RESNIK
iz Straže pri Novem mestu
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče ter ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi godbi iz Straže, pevcem iz Šmihela, Zvezi borcev, Društvu upokojencev iz Straže, krajevni skupnosti, govornikoma za poslovilne besede pred domačo hišo in ob grobu ter g. župniku za lepo opravljen pogreb. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Vsi njegovi
NOVI KRAJI Z ULICAMI
NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina je 20. februarja dala v štirinajstdnevno javno razpravo osnutke odlokov o preimenovanju nekaterih novomeških in otoških ulic, o poimenovanju ulic v Gabrju, na Dolžu in na Uršnih selih ter osnutek odloka o ime-
od katerih je več kot pol zidanic in vikendov, 13: Vinareber, Lipnico, Ravnico, Greben, Šolsko ulico, Rebri, Jesenovec, Pušče. Kančendol, Šmiklavž, Bukovče in Mrzlavko. Na Uršnih selih naj bi bilo 8 ulic: Novi Ljuben, Stari Ljuben, Ljuben, Makute, Splavne, Vaška cesta. Stara luža in Rasen. Novo na-
novanju novega naselja Križe. Katere)^ selje Križe naj bi združilodel naselij Ve-ulice naj bi imelo Gabrje, smo že pisali, like Brusnice, Veliki Slatnik in Potov Dolž naj bi jih imel z okrog 160 objekti, Vrh.
ZAHVALA
Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni.
Kruta usoda nam je vzela našega dragega sina, brata, svaka in strica
JOŽETA BINGA
1960-1992
iz Šahovca pri Dobrniču
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, so-sedom in vaščanom, njegovim in našim sodelavcem, ki so darovali cvetje, izrekli sožalje in ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družini Jaklič, delovni organizaciji Litostroj, vsem gasilcem, govorniku za besede slovesa, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: ata, mama, brata in sestre z družinami
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je 19.2.1992 za vedno zapustil dragi mož in oče
ŠTEFAN ISKRA
iz Dol. Ajdovca 6 pri Dvoru
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Niku Leganu, Mileni, Albini, Stanki in Bogdanu Zupančiču tej Anici. Zahvala tudi GD Ajdovec, GG Straža, DU Dvor, ZB Dvor, Žužemberk in Novo mesto za vence, poslovilne govore, in spremstvo s prapori, pevcem iz Žužemberka, sodelavcem Keko Žužemberk in Pletenine Ljubljana. Zahvaljujemo se tudi dr. Ko-cutaiju za kratkotrajno zdravljenje.
Žalujoči: žena Ana, sin Rudi in hči Štefka z družinama ter ostalo sorodstvo Ajdovec, 20.2.1992
ZAHVALA
Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas, mama, to bilo je tvoje življenje. Ljubila si nas, dom, vse naše ljudi, ne bomo pozabiti, kako dobra bila si ti
V 78. letu starosti nas je tiho, kakor je živela, zapustila naša mama, stara mama, prababica in teta
ANGELA
MLAKAR
roj. Fate
iz Dol. Nemške vasi pri Trebnjem 12
V globoki žalosti je težko najti besede zahvale. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter kolektivom za vsa ustna in pisna sožalja, darovane vence, cvetje, sveče in maše, vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Musta-fičevim, Kolenčevim, Čehovim in Megličevim za vsestransko pomoč, osebju Splošne bolnišnice v Novem mestu, pevcem ter gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Vsi, ki smo te imeli radi
NE RO SADOVNJAKA, AMPAK HIŠE
SEVNICA — Sevniška vlada je ugodno odgovorila na poslansko vprašanje Brede Drenek-Sotošek, ki gaje ta zastavila na občinski skupščini v imenu krajanov Drožanjske ceste. Krajani so bili namreč zaradi motečega in zdravju škodljivega škropljenja odločno proti
nameram sevniškega M—Kmetijskega kombinata, da bi ta obnovil del sadovnjaka. Kombinat je v delu naselja že poprej »na črno« uredil sadovnjak. Na spornem zemljišču pa bo namesto sadovnjaka do leta 2000 lahko zraslo 8 individualnih stanovanjskih hiš. Na zadnjem zasedanju občinske skupščine ni bilo nikakršnih pripomb zoper stališče vlade.
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi
IVAN
MARINČ
iz Koprivnika 15 pri Kočevju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so bili v težkih trenutkih z nami, nam izrazili sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo vaščanom vasi Koprivnik, GD Kočevje, Koprivnik za izkazano pozornost ter za častno stražo, godbenikom iz Kočevja, LD Loka in Mala Gora, ZB Kočevje ter govornikoma za poslovilne besede. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
FRANC ČEMAS
iz Stare Lipe 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, izrazili sožalje ter pokojnika tako številno spremili k zadnjemu počitku. Po sebna zahvala Društvu upokojencev Rudnik Kanižarica, govorniku gospodu Jankoviču, pevkam, Gorenju Črnomelj, osebju ZD Vinica, internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Kristina, hčerke Olga, Tončka in Bariča z družinami, sestra Olga in brat Kazimir z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 35. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat in stric
ALBIN
KRALJ
iz Zaloga pri Škocjanu 15
Zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in svete maše. Iskreno se zahvaljujemo kolektivu Plastaform iz Smaijete za denarno pomoč, podjetju SGP Pionir-Lesni obrat in Zavarovalnici Triglav. Posebna zahvala velja dobrim sosedom Peterlinovim, Matkovim, Kraljevim, Markeljčevim in Pevčevim z Griča za nesebično pomoč. Hvala tudi gospodični Mileni za besede slovesa ob odprtem grobu, gospodoma župnikoma, še posebej g. župniku iz Šempetra, za tolažilne besede in lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili k mnogo prezgodnjemu grobu.
Vsi njegovi

In zdaj je tema. Mesečina le mračno sveti Ni besede. Ne veje veter več in v blede obraze šepeta tišina (A. Gradnik)
ZAHVALA
V 49. letu starosti naju je nenadoma zapustila ljubljena mamica
ALBINCA SAJE
iz Šukljetove ul. 29
Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujeva vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nama, nama ustno ali pisno izrazili sožalje in v tako velikem številu počastili njen spomin. Zahvaljujeva se kolektivu Krke, tovarne zdravil, maminim sodelavcem iz Nabave, sodelavcem Sektorja za raziskave in razvoj, Oddelku za embalažo in sodelavcem kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Posebej se zahvaljujeva osebju internega oddelka (II. nadstropje), zdravniku dr. Kapšu ml. za ves trud v času njene bolezni in mr. Anici Pavišič za vso pomoč in spodbudo. Prav tako se zahvaljujeva njenim pevcem, Farmacevtskemu društvu, maminim prijateljem, sosedom in vsem, ki so nama stali ob strani. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred.
Njeni: Alenka in Milica z družinama ter ostalo sorodstvo
Novo mesto, 2.3.1992
ZAHVALA
Tvoje truplo zemlja krije, v temnem grobu mimo spiš, tvoje srce več ne čuti bolečin, a med nami še živiš.
V 31. letu starosti nas je zapustil sin, brat, vnuk, stric in oči
v ■»
MARJAN VOVK
iz Čelevca 1 pri Šmaijeti
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, pokojniku darova-li cvetje, nam izrazili ustno in pisno sožalje ter pokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo kolektivom Plastoform, Maksimarketu, Tovarni posebnih vozil, sindikatu GRC in sodelavcem GRC Novo mesto, GB Koper, GRC Kranj, GRS Jesenice, ZGRS Maribor, PGE Krško, ZPV Celje za podarjene vence. Se posebna zahvala GRC Novo mesto, govorniku za poslovilne besede in g. župniku za lepo
opravljen obred.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
DOLENJSKI UST,
23
Milena Staniša
Krški brinovec za mir na svetu
Jože Borštnik, gostilničar s Krke, izroča svoj znani brinovec ko' napitek miru državnikom z vsega sveta — Dva tedna v Ameriki — Na Krki mirovno središče
Prijetno in osvežujoče je v teh časih, ki za mlade ljudi na začetku njihove ustvarjalne poti res niso spodbudni, srečati dekle, ki, polno življenjske vedrine, z zaupanjem zre v prihodnost. In Milena Staniša je laka. Sedaj je mesec dni, karje v službi pri Krkinih Zeliščih. To je gotovo že precejšen razlog za optimizem, saj je dandanes službo težko dobiti, kaj šele v firmi s takim imenom, kot je Krka. Milena je res ves čas študija na biotehniški fakulteti v Ljubljani dobivala Krkino štipendijo, prav tako je res, da je bila vseskozi zelo dobra študentka, ki je študij dokončala v rednem roku, a tudi taki imajo dandanes težave pri zaposlitvi. Ob vsem tem pa bi bilo nekaj narobe s firmo, ki bi se branila mladega študiranega človeka, ki je poleg tega še med tistimi redkimi, ki so s svojim delom že v času študija pokazali, da so bolj nadarjeni, bolj marljivi in zavzeti od večine drugih. Milena je namreč za svojo diplomsko nalogo na oddelku za živilsko tehnologije dobila letošnjo Prešernovo nagrado za študente. Poleg tega je za svoje diplomsko delo dobila tudi ugledno Krkino nagrado. Že pred leti pa sta s sošolko dobili Krkino nagrado za srednješolce.
»Od nekdaj sem si želela, da bi dobila službo v Krki,«pove Milena. »Zame je to podjetje, ki je bilo zmeraj pojem uspešnosti, dobrega dela, firma, ki ceni znanje, podpira zdra ve ambicije in daje mladim možnost za razvoj in napredek.« O sebi pa ji kar ne gre beseda, seji bolj zatika in ustavlja in pogovor raje spelje drugam. O rodnem Podgorju rada in lepo govori, pa o tamkajšnjih ljudeh in seveda Gorjancih. kamor gre vsak pravi
Podgorec vsaj enkrat na leto. J Doma je s Težke vode, od koder 4 tudi izhaja njihov rod. »Zemlje t imamo pa toliko, da oče pravi, da smo osebenjki. Seveda od teh krp 4 skope podgorske, zemlje tudi prej * niso mogli živeti, stari oče je bil 4 kovač in dela je bilo v tistih časih S za kmečkega kovača dovolj, sedaj 4 smo pa tako in tako vsi v službi« 4 Osnovno šolo je Milena tako £ kol večina podgorskih otrok kon- 4 čala v Stopičah; prav te dni so se ^ takratni sošolci srečali ob 10.	4
obletnici osnovnošolske valete.	JJ
Na tiste čase ima zelo lepe sporni- J ne, pa naj bo na pot s Težke vode 4 do Stopič in nazaj, ki je šolarje J vodila čez Laz in mimo Franceto- 4 vega mlina po razgibanih poteh, J ali na učitelje in sošolce. »To, da 4 je šola na vasi že vnaprej slabša J od tiste v mestu, že ne bo držalo. Iz J našega razreda v Stopičah smo 4 šle štiri dekleta na gimnazijo in £ smo vse dobro delale. Tako kot 4 pri večini stvari je tudi tu veliko J odvisno od posameznika.« Tega, 4 da je v osnovni šoli preskočila 4 razred, ni povedala ona, ampak eden njenih starejših so vaščano v, 4 ki je vesel, da v Podgorju raste tak	J
rod in da tam tudi ostaja. Milena 4 je namreč trdno odločena, da bo # tam ostala. »Tudi v času študija J meje stalno močno vleklo domov,	4
in to dom, družba pa še kaj dru- £ gega...« se prijetno nasmeje. No, 4 in le to, »drugo«, bo mlado dekle £ morda odpeljalo iz domače vasi, a 4 ne iz Podgorja, le dve, tri vasi viš- * je, kot je tudi povedal tisti so vaš-	2
čan.
Po srednji šoli čudnega imena, ki bi ji danes rekli no vomeška na- 4 ravoslovna gimnazija, se je odlo- £ čila za študij živilske tehnologije. 4 Milena je eden prvih, če ne kar 4 prvi študent, ki je diplomiral v J samostojni Sloveniji. Pravzaprav	4
na začetku vojne, 28. junija lani £ »V Ljubljano smo šli od doma dan 4 prej, ceste so bile že v večini bloki- * rane in smo se prebijali po raznih 4 stranskih cestah in celo gozdnih 4 poteh.« Takoj po diplomi je žara- * di negotovega stanja v Krki niso 4 mogli zaposliti in je nekaj mese- 4 cev poučevala na novomeški go- 4 stinski šoli, kjer so jo učenci h vali- 4 li kot iz vrstno učiteljico. Sedaj je v * Zeliščih, kjer kot pripravnica 4 spoznava delo in kjer naj bi čez * čas postala tehnologinja v proiz- 4 vodnjl Samo še ena potrditev ir- 4 ditve, da so pri njih zelišča v stro- * kovnih rokah.
KRKA — Kaj nenavaden način sije kot svoj prispevek za mir na svetu izbral gostilničar Jože Borštnik s Krke, vasi pri izviru dolenjske lepotice istega imena. Državnikom po vsem svetu že leta pošilja ali jim celo sam izroča svoj znani krški brinovec, ki ga imenuje napitek miru. Ob tem je kmalu nastal tudi primeren tekst, mirovna poslanica, ki nosi naslov Zdravica za mir. Kakšen je odziv te nenavadne domislice, pa najlepše pove knjiga, v katero je dal Borštnik zvezati odgovore in zahvale, ki so mu jih ob tej njegovi gesti poslali številni državniki iz celega sveta, Ronald Reagan, George Bush, Francois Mitterand, Helmut Kohl, papež Janez Pavel II. in drugi. V tej knjigi je tudi pismo, v katerem se mu za darilo, izvrstno slivovko in brinovec, zahvaljuje nekdanji švedski predsednik vlade Olaf Palme. Palmeje pismo Borštniku pisal tri dni prej, preden mu je atentator vzel življenje. Iz pisem se vidi, da to niso le "konfekcijske« vljudnostne zahvale iz državnikovih kabinetov, ampak gre v mnogih primerih za osebna pisma, polna topline, hvaležnosti in podpore Borštnikovim prizadevanj™ za mir na svetu ter pohval za izvrstne proizvode njegove žganjekuhe, se pravi krški brinovec in slivovko.
4 4
A.BARTEU *
»Halo, tukaj je bralec Dolenjca!«
Zakaj je Dolenjec pozen? — Bo Narodni dom še dolgo v sramoto Novemu mestu? — Prometni režim na novomeških mostovih naj ostane tak, kot je — Kritika cestarjem
Nenaden vdor pomladi je razkril, kaj so pravzaprav Dolenjci v svojem bistvu: vinogradniki in vrtičkarji. Zato seje tudi dežurni telefon prejšnji četrtek oglasil šele potem, ko je sonce že zašlo za obzorje in še takrat so bili klici redkejši kot ponavadi.
Prva je poklicala gospa iz Novega mesta in potarnala, da je prej poštar prinašal Dolenjca vsak četrtek že zgodaj dopoldne, zadnje čase pa prihaja šele okoii poldneva. Sprašuje nas, ali smo za to krivi mi. Pojasnili smo ji, da Dolenjski list tiskamo v Ljubljani ob sredah zjutraj, potem pa ga prevzame pošta in je v njenih rokah do trenutka, ko ga naročnik dobi v svoj nabiralnik. Za to pošto tudi plačujemo. Torej je to, ali Dolenjca dobite v četrtek zjutraj ali po-
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
poldne ali pa šele v petek, odvisno le od poštne dostave.
Karel Staniša iz Šmihela pri Novem mestu protestira zaradi pozidave Regrških košenic z individualnimi hišicami. »Kje bodo zidali naši nasledniki«, se sprašuje. Gospod Staniša je s svojim vprašanjem precej zamudil, saj je bil zazidalni načrt Regrških košenic sprejet že v začetku osemdesetih let, predvideva pa gradnjo individualnih in vrstnih hiš ter stanovanjsko-obrtno cono in kot nam je znano, je pozidava v polnem teku, tako da bi jo bilo sedaj težko zaustaviti ali spremeniti. Je pa priložnost za boj proti nedovoljeni gradnji v Novem mestu še dovolj, saj gradbeni stroji, kot nam je znano, brnijo celo v bližini mestnega jedra in to brez potrebne dokumentacije.
Za strogega kritika se je izkazal tudi M. P. iz Novega mesta, ki se nam je že pred dvema letoma oglasil z vprašanjem, kaj pravzaprav misli Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, kije za svoje potrebe napeljal elektriko v Sokolski ali Narodni dom in pri tem močno poškodoval fasado, ne da bi vzpostavil prejšnje stanje. Dodal je še pikro pripombo na račun tega zavoda, češ, če bi kaj takega storil kmet na kakem zaščitenem poslopju, bi bil takoj ogenj v strehi. Pred dvema letoma smo poklicali Zavod in takratni direktor Jo-vo Grobovšek nam je zagotovil, da bo fasada obnovljena ob celoviti sanaciji doma. Tokrat smo poklicali novega (v.d.) direktorja Danila Breščaka, kije bil našega klica vesel. Povedal je, da so ravno sedaj v teku razgovori, da bi zavod prevzel v upravljanje Narodni oziroma Sokolski dom v celoti. S tem namenom je že v izdelavi izvedbeni dokument za obnovo doma in adaptacijo podstrešja. Če bodo načrti uspeli in bo za to na voljo dovolj denarja, o tem
ru prejšnjo sredo v Borštnikovi gostilni na Krki. V State departmentu sta jih sprejela Laura Clerici, vodja oddelka za vzhodnoevropske zadeve, in Erič Rubin, vodja odseka za Slovenijo. V razmeroma dolgem pogovoru sta visoka ameriška predstavnika z naklonjenostjo in z zanimanjem sprejela Borštnikova prizadevanja za mir in obljubila pomoč. Seveda je beseda tekla tudi o krizi na tleh bivše Jugoslavije in Američana je zanimalo, kakšno je Borštnikovo mnenje o možnostih razpleta. Ta jima je odvrnil, naj Amerika podpira tiste sile, ki so za strpnost, demokracijo in mir, ne pa tistih, ki rovarijo in razpihujejo vojno in da vlada ZDA doslej v jugoslovanskem primeru ni vedno ravnala tako. Govor je bil tudi o ameriškem priznanju Slovenije. Clericijeva je odgovor zavila zelo diplomatsko: »Manjše presenečenje bo, če vas bomo priznali kmalu, kot pa, če bomo s priznanjem odlašali dalj časa.« Pogovor v State departmentu je trajal kar tričetrt ure, Borštnik in njegovi pa so bili prva slovenska delegacija po mednarodnem priznanju Slovenije pri ameriški vladi.
Že nekaj časa skuša Borštnik prodreti s svojo idejo o mirovnem središču, ki bi ga postavil na Krki, na mestu, kjer sedaj stoji njegova gostilna. Narejen je že idejni načrt za ta kompleks, ki naj bi imel gostinski del ter nastanitvene zmogljivosti. »Tuje lepa okolica, ki kar vabi na sprehode in izlete, Krka ponuja ribolov, je možnost lova, gobaijenja in še marsikaj ponuja to okolje. In tako vzdušje je kot nalašč za neformalna srečevanja, sproščene pogovore, kar vse pa zna biti, zlasti še, če gre za pomembne
državnike m druge vplivne in odločujoče ljudi, zelo pomembno in splošno koristno, zlasti za prizadevanja za mir na svetu,« je prepričan Borštnik.'
Seveda pa se takoj postavi vprašanje gradnje takega kompleksa. Tudi to bi, tako kot vse svoje mirovno poslanstvo doslej, prevzel Borštnik sam. »Doslej za vse, kar sem naredil v prizadevanjih za mir na svetu, vključno s to zadnjo potjo nas petih v Ameriko, nisem od nikogar ne prosil ne dobil niti tolarja. Vse sem plačal iz svojega žepa in tega je že toliko, da bi si za ta denar lahko zgradil lepo vilo. Tudi mirovno središče bi postavil sam, z denarjem od prodaje mirovnega napitka, le davkov me naj država Slovenija oprosti. S to pobudo sem seznanil tudi predsednika Peterleta.«
Na potezi je torej država.
A. BARTEU
DALMATINSKE PESMI NA OTOČCU
OTOČEC — Na Otočec ponovno prihaja na obisk klapa Krk. V Motelski restavraciji bo prepevala v petek, 6. in 7. marca, od 20. ure dalje, za ples bo igrala skupina Metro iz Novega mesta. Seveda bodo na jedilnem listu predvsem morske ribe, poizkusiti pa bo moč tudi domače vino z otoka Krka. Vabljeni!
KLIC V SILI
NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 18. in 20. uro na telefonu 23-304 na vaš klic čakala socialna delavka Mojca Papič.
»Začelo seje okoli leta 1985,« začne pripoved Jože Borštnik. »V časopisih sem stalno prebiral o hladni in pravih vojnah pa sem se vprašal, kaj bi jaz sam, Jože Borštnik s Krke, lahko naredil za mir na svetu. Pisma državnikom pišejo vsi, pa ni kakšnega haska, sem si rekel in prišel na misel, da bi jim dal svoj brinovec kot napitek miru. S pomočju časopisa Delo, zlasti pa Bogdana Pogačnika, sem prišel v Zagrebu do ameriškega in sovjetskega konzula in jima izročil brinovec za Reagana in Gorbačova. Ameriški predsednik mi je odpisal in se mi zahvali, sovjetski je pa to naredil ustno prek jugoslovanske ambasade.« Tako se je torej začelo. Za svoj izvrstni krški brinovec je Borštnik dobil več kot 30 medalj na najbolj znanih razstavah žganih pijač v Evropi,
Pred kratkim se je Borštnik vrnil z dvotedenske mirovne misije v Ameriki, z njim pa so bili še štiije njegovi mladi somišljeniki. »Bili smo v Washingtonu in Clevelandu,« so povedali na pogovo-
Ko je srna domača žival
Pri Sajetovih v Novem mestu so dobili 14 dni staro __ srnico in jo kot dojenčka spravili pokonci
se sedaj pogajajo z novomeškim izvršnim svetom, bodo že prihodnje leto sanirani temelji, obnovljena fasada in celotna dejavnost zavoda bo prenesena v Narodni dom.
Tudi P. M. iz Bršljina je bil v svojem klicu dokaj kritičen. Hodil je okoli novomeških bolnišnic in se sprašuje, zakaj nihče več ne pometa ulic. Veter dviguje in raznaša prah, kije ostal po zimskem posipavanju cestišč. Včasih je bilo cestarje in komunalce pogosteje videti na cesti z metlo v roki, pravi bralec, ki hkrati tudi meni, daje sedaj, ko je kan-dijski most odprt v obe smeri, veliko manj čakanja pri novem mostu in predlaga, naj tako ostane tudi potem, ko bodo dela v križišču pri banki končana. Ima tudi resne pripombe na našo telefonijo, kije slaba, a gotovo najdražja na svetu, saj stane obrtnika samo telefonski priključek štiri tisoč mark, kar je toliko, kot lastninjenje pol garsonjere. Po njegovem pa znajo telefonisti zelo dobro zaračunati tudi storitve, ki jih ne opravijo.
Bralec H. iz okolice Dragatuša je sicer zelo zadovoljen z našim časopisom. Star naročnik je, ga pa zanima, kdaj bo prišel na vrsto za nagrado v naši akciji za pravočasne plačnike. Njemu in vsem, ki jih muči podobno vprašanje, povejmo, da pride v času akcije na vrsto vsakič, ko pravočasno plača časopis, vendar le za žreb, tam pa odloča sreča.
Ob koncu našega dežurstva smo prejeli še en kritičen klic, namenjen našim cestarjem. Bralka Z. iz Novega mesta jih sprašuje, ali ne znajo cest več popravljati, ko po radiu kar naprej posluša obvestila, da je sedaj ta, sedaj drugi cestni odsek zaradi poškodb cestišča zaprt. Hkrati pomiluje Suhokranjce, ki bodo morali s kamioni kmalu kar po zraku, če bodo hoteli priti do Bele krajine ali Novega mesta. , y j
NOVO MESTO — Lani poleti so Romi v hosti pri Ruperčvrhu našli in odnesli komaj dva tedna staro srnico, ki jo je srna polegla junija. Nekdo je to javil na policijo in možje postave so prišli in jim srnico vzeli. Znano je, da srna mladiča, ki se gaje dotaknil človek, ne mara več, in če bi srnico vrnili v gozd, bi poginila. Tako jo je domov vzel Janez Saje, predani lovec iz družine Padež. Janez in njegova družina so za srnico, ki soji dali ime Miki, skrbeli kot za dojenčka, hranili sojo s primerno razredčenim mlekom iz stekleničke z dudo. Ko so jo spravili iz najhujšega, ji je Janez pri svoji hiši na Grmu v Novem mestu ogradil prostor in pokrit del, kjer je Miki prebila zimo in kjer tudi preživlja svoje dni. Njen neposredni sosedje Janezov lovski pes, nemški prepeličar, s katerim se izvrstno razumeta. Tretji član te Sajetove živalske druščine je maček, ki pa od vsega najraje gleda televizijo.
Seveda Sajetova srnica ni stalno v svoji ogradi. Mirno jo spustijo na vrt, saj je povsem domača žival. Ve pa, do kod lahko gre, in nikoli na zaide na cesto, čeprav Sajetova hiša stoji tik ob njej. «Močno se je razveselila prvega snega. Po vrtu je uprizarjala prave dirke,« je povedal lovec Janez. »Že lani smo spoznali, da najraje je vrtnice, potem sledi mladi fižol, šele na tretjem mestu je solata,« se malo pohuduje Janezova žena Joža. Sedaj srnica Miki ni več dojenček in je vse. Zanjo ni treba posebej skrbeti.
Janez je že 14 let vnet lovec in je v tem času ustrelil veliko divjadi, med
hiši par, na vrtu jima bom naredil ko-zolček in ogradil večji prostor.«
Vsekakor bo srnica Miki pri Janezu v mestu precej bolj na varnem kot v gozdu. Pa ne samo zaradi lovcev, v gorjanski Radohi, ki sodi v lovski revir LD Padež, je že od lani trop volkov, te lepe, pri nas skoraj že iztrebljene in zato strogo zaščitene zveri. Bati pa seje, da ima volk kljub zaščiti največjega sovražnika prav v lovcih.
A. B.
RADIO NAD MLINE — Silva bo že konec tega tedna po zaslugi Angelce Žibert veselo igrala Lužarjevim v naselju Nad mlini.
Nagrade za pravočasne plačnike DL
Silva ostala doma
NO V O MESTO — Žrebanje naročniško nagradne igre smo tokrat opravili že v ponedeljek dopoldne, ko se j e pri nas oglasila A ngelca Žibert iz Bršljina in plačala naročnino za 1. trimesečje. Imela je srečno roko in iz kupa plačanih položnic potegnila potrdilo Jožeta Lužarja, Nad mlini 43/5, p. Novo mesto, kije naš zvesti bralec in naročnik že od leta 1953.
V naslednjih štirinajstih dneh bomo naročnikom Dolenjskega lista, ki bodo pravočasno plačali naročnino, podelili še dve silvi. Za našo nagradno igro sta jih prispevali podjetji Račka, Cesta komandanta Staneta 34, Novo mesto, tel in fax (068)21-058, kjer je poleg računalnikov pod ugodnimi pogoji mogoče kupiti še vse, kar spada zraven, in Suha krajina Commerce z Dvora, tel (068)87-470, kjer lahko poleg sedežnih garnitur po izredno ugodnih cenah najdete še marsikaj za opremo svojega doma
Za vse, ki s sil vami niste ali pa ne boste imeli sreče, naj povemo, da za april in maj že pripravljamo novo nagradno igro s prav tako lepimi nagradami Pa še več jih bo!
VESELI ZASAVCI V TOPLICAH
ŠMARJEŠKE TOPLICE — V soboto, 7. marca, bo ob 20. uri v zdravilišču ples, na katerem bodo igrali Veseli Zasavci. Vabljeni!
KARNEVAL V RIBNICI— Pustnega karnevala v Ribnici se je letos udeležilo okoli 8.000 ljudi. Vpustnem sprevodu, ki je v nedeljo ob 14. uri krenil iz Goriče vasi proti Ribnici, je sodelovalo 37 skupin s skupno okoli 350 udeleženci. Osrednja tema karnevala je bila minula vojna vihra v Slo veniji, kije zajela tudi Ribnico, v zvezi s tem pa seveda tudi politika. Karneval, ki bo po zagotovilih članov pustnega društva postal v Ribnici tradicionalen, je poleg številnih gledalcev s fotoaparati zabeležila v sliki in besedi tudi RTV Slovenija. (Foto: M. Leskovšek-Svete)
rx
J ) Lestvica narodnozabavne glasbe a studio ^ Studia D in Dolenjskega lista
DOMAČA ŽIVAL — Srnica Mikije poleg lovskega psa in mačka tretja Sajetova domača žival. Domačim, ki so jo spravili pokonci od »dojenčka«, je iz roke. (Foto: A. B.)
njimi veliko srn in srnjakov. Uplenil je tudi jelena, pravilnega deseteraka, pa muflona na Kornatih in jelena lopataija na Brdu pri Kranju, najraje pa gre na lov na divje prašiče. »Ni pa niti najmanjše možnosti, da bi kaj takega storil z Miki. Toje naša domača žival. Tudi v hosto je ne morem spustiti, ker bi šla za mano domov. Pes, ki v hosti izvrstno podi srno, se z Mikijem doma igra. Še srnjačka bom skušal dobiti, da bo pri
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado ANTONU GRAHKU iz Črnomlja. Nagrajencu čestitamo! Lestv ica je ta teden takšna:
1	(4) Bodi z mano - NAGELJ
2	(3) V zidan’ci - BELOKRANJCI
3	(2) Na Gorjancih - SPOMIN 4(1) Srečno, Slovenija - SLAK
5	(9) Maškare - ANS. T. VERDERBERJA
6	(8) Kjer 'spod gora privre Završnica - ALPSKI KVINTET
7	(5) Na Golici - TRIO T. SOTOŠKA
8	(6) Sloveniji - ANS. T. ISKRE
9	(-) V gozdu za vasico - ANS. M. KLINC 10 (7) V senci sem posedal - ANS. M. KLINC
Predlog za prihodnji teden: S frajtonarico po svetu - P. FINK

2
— (ilasujcm /a:
jr
q Moj naslov :
US Kupone poiljiie na naslov: Sludio D. p.p. 103, 68000 Novo meslo