fltiFsmr ? ^m^of Hosigebuht bai bezabh Is*3 XXTVm st. 17! Upravmitvo i Hnftljana. Pncauijcfi ulica S. Telefon 4«. Jl-22. 51-23. 11-24 laaetauu jouelek: Ljubljana, Pucanijera ulica 5 - Teiefoo »t. 51-25. 31-26 Podružnica Noro mesto i Ljubljanska cesta 42 Izključne zastopstvo ta oglase iz Italije to inozemstvo: UPI S. A^ MILANO Računi: za Ljubljanske pokrajine pa poitno-čekovnem zavoda k. 17.749, a ostal« kraje Italije: Servizio Contl. Cort. Post No 11-3118 ES Neue ergebnislose Feindangriffe in der Normandie Zuriickgewonnei?e Stellungen sudlich Caen gefestigt — Feindliche Durchbruchsversuche sudlich Flurenz aber-mals erSolglos - Zahlreiche Sowj etangrif£e an der Ostfront zerschlagen Aus dem Fiihrerhauptquartier, 27. Juli. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Sudlich Caen \vurden nnsere gestern zu-riickgevvonnenen Stellungen gefestigt und gegen ernente ortliche Angriffe gehalten. Fanzerbereitstellungen ostlich Caen vvurden durch zusammengefasstes Artilieriefeuer zerschlagen. Im Ha um vvestlich Caumont erzielte der Feind vvenige ortliche Einbriiche, die nach Ljnhljafaa. "pefdc 28. julija 1944 V" J H > Prds — Cen i-12 dan naročnina 25 lir. Drtdsiltvtt Ljubljana — Puccinijeva ulica 6L & Telefon St- 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vraCaja Ahschuss von 45 Panzern abgeriegelt vvurden. Arncrikanische Verbande setzten im Raum westlich St. Lo mit starken Kraften ihre Angriife fort. Einer feindlichen Angriffs-gruppe von 20 Panzern mit anfgesessener Infanterie gelang es, bis in den Raum Ca-nisv vorzustossen. 5 Panzer vvurden davon abgeschossen. Heftige Kampfe halten hier nnd im Raum Marigny an. Nordlich Periers behaupteten unsere Truppen ihre Stellungen gegen alle feindlichen Angriffe. \Virksame Angriffe unserer Kampflieger richteten sich bei Nacht gegen feindliche Bereitstellungen im Raum Caen und Sohiffsziele nordostlioh Cherbourg. Der Feind verlor 11 Flugzeuge in Luft-kampfen. Im franzossschen Raum vvurden 40 Ter-roristen im Kampf niodergemacht. Das Vergeltungsfeuer auf London dau- ert an. In Italien blieb dem Gegner im Raum sudlich Florenz auch gestern trotz aller Anstrengungen, unsere Front zu durch-stossen, jeder Erfolg versagt. Unter Ein-■<>tz starker Infanterie- und Panzerverban-de rannte der Feind immer vvieder, von Vrtillerie und schvveren Luftangriffen un-terstiitzt, gegen unsere Stellungen an, eb jedoch unter hohen Verlusten liegen. Ein ortlicher Einbruch, den der Feind erst nach schuersten Kiimpfen siidvvestlich Fi-ji;ne erzielen konnte, vvurde abgeriegelt. An der Ostfront vvurden im Abschnitt >tanislau-Lemberg zahlreiche Angriffe der Sovvjets verlustreich abgevviesen. Der Stadtkern von Lemberg vvird vveiterhin von nnseren Grenadieren gegen alle bolschevvi-stisehen Angriffe gehalten. Im Raum von Jaroslau und Lublin halt der starke feindliche Druck an. Die Stadt Lublin ging nach erbitterten Kampfen ver-loren. Beiderseits von Brest-Litovvsk, bei Bialy-stok und ostlich Kauen vvurden alle Durchbruchsversuche der Bolschevvisten zerschlagen, ortliche Einbriiche abgeriegelt. Bei Ponevvisch sind Kampfe mit feindlichen Aufklarungs- und Panzerspitzen im Gang«. Zivischen Diinaburg und dem Finnischen Meerbusen brachen auch gestern vvieder zahlreiche Angriffe der Sovvjets blutig zusammen. Die in einem vorspringenden Frontbogen gelegene Stadt Narvva vvurde nach Durchfiihrung der seit langer Zeit vorbereiteten Zerstorung aller kriegsvvich-tigen Anlagen befehlsgemass geriiumt. Angriffe des Feindes gegen unsere ver-kiirzten, vvenige Kilometer vvestlich verlau-fenden neuen Stellungen blieben erfolglos. Bei den schvveren Kampfen im Raum von Ludsen zeichnete sich das Fusillierbataillon 32 unter Rittmeister von Heydebreck durch besondere Stanclhaftigkeit aus. Der tapfere Kommandeur fand in vorderster Linie den Heldentod. In der Zeit vom 24. Juni bis 24. Juli vvurden im Nordabsclinitt der Ostfront durch Truppen des Heeres und der VVaffen-SS sovvie durch fliegende Verbande und Flakartillerie der Luftvvaffe 924 sovvjetische Panzer vernichtet. Starke Schlachtfliegerverbande griffen in den Schvverpunktabschnitten vvirksam in die Erdkampfe ein und zersprengten feindliche Kolonnen. Hierbei vvurden 35 feindliche Panzer und iiber 400 Fahrzeuge zer-stort. In der Nacht fiihrten schvvere Kampfflugzeuge Angriffe gegen feindliche Be-reitstellungen im Raum von Lublin. N ordamerikanisehe Bomber griffen Orte in Siidostdeutschland und in Rumanien an. Durch Luftverteidigungskrafte vvurden 42 feindliche Flugzeuge, darunter 35 viermotorige Bomber, vernichtet. Rumanische Jagdflieger schossen im Kampf mit einem nordamerikanisehen Jagdverband 9 feindliche Jiiger ab. In der Nacht vvarfen feindliche Flugzeuge Bomben im Raum von Hamburg und auf die Stadt Tilsit. 6 Flugzeuge vvurden zum Absturz gebracht. Novi brezuspešni sovražni napadi v Normandiji Ojačenje znova zavzetih psstofank južno od Caena - Sovražnikovi prebilatai poizkusi južno od Firenc ponovno brezuspešni — Mnogo sovjetskih napadov na vzhodnem bojišču odbitih Fiihrerjev glavni stan, 27. jul Vrhovno poveljništvo oborožene sile javlja: Južno od Caena so bile včeraj znova pridobljene postojanke ojačene in obdržali smo jih proti ponovnim krajevnim napadom. Vzhodno od Caena smo razbili s sre-do točni m topniškim ognjem oklopniške pripravljalne postojanke. Na področju zapadno od Caumonta je dosegel sovražnik malo krajevnih vdorov, ki so bili po uničenju 45 oklopnikov zapahnjeni. Ameriški oddelki so nadaljevali z napadi močnejših sil na področju zapadno od St. Loja. Neki sovražni napadalni skupini v jakosti 20 oklopnikov s pehoto na oklopnikih je uspelo, da je prodrla do področja pri Canisvju. Pet oklopnikov je bilo uničenih. Tam in na področju pri Marignyju trajajo ogorčeni boji dalje. Severno od Periersa so obdržale naše čete svoje postojanke proti vsem sovražnim napadom. Uspešni napadi bojnih letalcev so se usmerili ponoči proti sovražnikovim pripravljalnim postojankam na področju Caena in proti ladjam severnovzhodno od Cherbourga. Sovražnik je izgubil v zračnih bitkah 11 leta L. Na francoskem področju je bilo v boju ubitih 40 teroristov. Maščevalni ogenj na London še traja. V Italiji tudi včeraj ni dosegel sovražnik nobenih uspehov na področju južno od Firenc vkljub vsem naporom, da bi prebil naš« bojišče. S posegom močnih oddelkov letalstva in oklopnikov v borbe je naskočil sovražnik, ki so ga podpirali topništvo ln težki zračni napadi, naše postojanke, pa je bil vendar ustavljen z zelo velikimi izgubami. Krajevni vdor, ki ga je sovražnik moa-el doseči južnozapadno cd Figlina po najtežjih b»iih, .je bil zapahnjen . Na vzhodnem bojišču so bili na odseku Stanislav—Lvov z izgubami odbiti številni sovjetski napadi. Mestno središče Lvova drže še nadalje naši grenadirji proti vsem boljševiškim napadom. Na področju pri Jaroslavu in Lublinu še nadalje močan sovražni pritisk. Mesto Lublin smo izgubili po ogorčenih bojih. Na obeh straneh Bresta Litovska, pri Bialistoku in vzhodno od Kovna so bili razbiti vsi boljševiški prebijalni poizkusi, krajevni vdori pa zapahnjeni. Pri Ponevižu so boji s sovražnimi ogledniškimi in oklopniškimi klini. Med Dvinskom in Finskim zalivom se je tudi včeraj krvavo izjalovilo mnogo sovjetskih napadov. V naprej štrlečem bojiščnem loku ležeče mesto Narva smo izpraznili po izvedbi že dalje časa pripravljenega razdejanja vojno važnih naprav. Sovražni napadi proti našim skrajšanim, nekoliko kilometrov bolj zapadno potekajočim novim postojankam so ostali brezuspešni. • »i*?; i V težkih bojih na področju pri Ludzenu se je izkazal s posebno vztrajnostjo 32. fi-zilirski bataljon pod stotnikom von Heyde-brechom. Hrabri poveljnik je padel junaške smrti v prvi bojni črti. V času od 24. junija do 24. julija so uničile čete vojske in vojne SS kakor tudi letalski oddelki in protiletalsko topništvo na severnem odseku vzhodnega bojišča 924 sovjetskih oklopnikov. 31očni oddelki borbenih letal so uspešno posegli v težiščnih odsekih v boje na zemlji in razbili sovražne kolone. Pri tem je bilo uničenih 35 sovražnih oklopnikov in nad 400 vozil. Ponoči so izvedla težka bojna letala napade na sovražne pripravljalne postojanke na področju pri Lublinu. Severnoameriški bombniki so napadli kraje v južnovzhodni Nemčiji in Rumuniji. Letalske obrambne sile so uničile 42 sovražnih letal, od teh 35 štirimotornih bombnikov. *Rumunski lovci so sestrelili v borbi z nekim oddelkom severnoameriških lovcev 9 sovražnih lovcev. Ponoči so odvrgla sovražna letala bombe na področje Hamburga in na mesto Tilsit. Sest letal je bilo sestreljenih. Boji v srednji Italiji Berlin, 27. jul. Na italijanskem bojišču so dosegle nemške čete na področju južno od Firenc velik obrambni u^peh. Po močni topnimi pripr*v: je nastopi sovražnik, ki so ga podpirali številni oddelki bojnih letal, k napadu iz področja pri San MGntemacerati in Grevu prot: severu ;n severovzhodu. Razvili So se izredno težki in izgub polni boji, pri katerih je Američanom uspelo zasesti severnozapadno od Cintoije neko Všino. Vsi nadaljnji poizkusi, da bi prebili nemške postojanke. so bili odbiti. Istočasno so pričeli Br-tanci severno in severnozapadno od Arezza vrsto hudih napadov z močnimi oklopniškimi silami, s katerimi so zasedli nekaj ozemlja. V protinapadu so zaustavili nemški grenadirji sovražni sunek. Nek plitvi vdoT dalje proti severu pri Monte Rotondu je bil odpravljen. Na obeh bregovih Tibere je zbral sovražnik močne sile, s katerimi prodira s področja pri Citta di Castellu proti Pistrinu. Energični protinapadi so ga pa vrgli zopet iz kraja. Na področju južnovzhodno od Pise, severnovzhodno od Montepolija in pri San Min:atu so bili odbiti sovražni oglednik1 sunki. Južnozapadno od Montespretolja se je angloame-riški napad, podprt z oklopniki. izjalovil že pred glavno nemško bojno črto. Boj:. ki so se razvili na jadranskem obalnem področju po močni topniški priprav1', se nadaljujejo. DR. GOEBBELS JE GOVORIL NEMŠKEMU NARODU „Narod ima vso podlago za ojačeno gotovost bodoče zmage" — _ Razočarane nade sovražnikov — Trajno naraščanje vojne proizvodnje Berlin, 27. julija. Minister dr. Goebbels je podal v sredo zvečer po radiu nemškemu narodu poročilo o dogodkih 20. julija in o posledicah, ki so tem dogodkom sledile. »Mislil sem,« tako je izvajal med drugim, »da bom moral še nekaj dni čakati, da bo odkrito tudi zadnje ozadje teh sramote polnih dogodkov. Sedaj pa je vse odkrito. Nič ni, kar bi bilo treba zamol-čati ali olepšati. Dogodki so tako jasni in razumljivi, da lahko sami spregovore. To bom storil v treznem in neolepšanem poročilu o položaju. Nemški narod ima vso podlago, da črpa iz tega ojačano gotovost bodoče zmage našega pravičnega, pod božjim varstvom stoječega boja in tudi naši sovražniki se bodo kaj malo predali nadi, da jim je ta nesramni in zahrbtni napad, ki je bil izveden proti Fuhrerju in njegovi državi, prinesel tudi najmanjšo korist. Ko sem bil opoldne preteklega četrtka po telefonu iz Fiihrerjevega glavnega stana obveščen o sramote polnem zločinu, ki je bil naperjen malo prej prott Fiihreriu in njegovim najožjim vojaškim sodelavcem, mi je bilo pri duši ravno tako, kakor je bilo vsem Nemcem, ko je nekaj ur pozneje radio podal isto poročilo. Kratek trenutek sem imel občutek, ko da se mi majejo tla pod nogami Videl sem v duhu apokaliptične slike zgodovinske možnosti, ki bi nastala, če bi ta nesramni, strahopetni napad uspel in ki bi zadela nemški narod, da, celo Evropo. Nato pa je napolnila moje srce pobožna, zbrana hvaležnost. Že mnogokrat, toda nikoli tako jasno in razločno kakor tokrat sem občutil, da sta Fuhrer in njegovo delo pod varstvom Previdnosti, ki ne trpi nobene nesramnosti in podlosti, ki bi jo zadržali, in da nam kaže pot božja usoda, M vlada nad vsem človeškim dejanjem in ki pravi, da mora biti to delo dopolnjeno, četudi naleti še na tako velike težave, da mora biti, da je lahko in da bo dopolnjeno. Polom zarotnlškega poskusa v Berlinu Dva moja kolega ministra sta bila ravno pri meni na razgovoru, ko sem dobil vest iz Fiihrerjevega glavnega stana. Ta zahrbtni napad je mogel izvesti le zloben in zavržen človek in takoj sem vedel, v katerem krogu ga je treba iskati. Popoldne ob štirih je pričela za njim stoječa majhna zarotniška klika, kakor smo pričakovali, plesti svoje mreže. Atentator, neki grof Stauffenberg, je dospel medtem v Berlin z letalom ter prinesel zlagano poročilo, da je Fuhrer podlegel pri atentatu in da je sedaj prosta pot tem zločinskim častihlepnežem. Naredili so atentat, da bi oprostili nemško vojsko prisege ter jo pritegnili na svojo stran, kakor so mislili v svoji zaslepljeni blaznosti, in jo uporabili v svoje zločinske namene. Pod pretvezo, da morajo ščititi politično vodstvo Reicha, so dali berlinskemu stražne-mu bataljonu povelje, da obkoli vladni okraj, s čimer je bila tudi njihova delavnost, ki bi mogla kakor koli odločevati, pri kraju. Malo časa so bili v posesti obveščevalnega aparata na Bendlerstrasse. Pozabili pa so, da sestavljajo berlinski stražni bataljon kakor tudi vso nemško vojsko fanatični nacionalni socialisti in je njegov poveljnik major Remer, ki si je pridobil pri zatretju te državi sovražne delavnosti veliko zaslugo, takoj prišel k meni po navodila. Majorja Remerja so takoj zvezali po telefonu s Fuhrer jem in Fuhrer sam mu Je dal jasna in razumljiva povelja o nadaljnjih ukrepih. Ta telefonski pogovor spaTia k najbolj vznemirljivim spominom v mojem življenju. Mladi častnik nemške vojske, ki se je izkazal na bojišču in bil odlikovan s hrastovimi listi k viteškemu križcu, je bil počaščen, da sprejema iz ust svojega Fuhrerja in vrhovnega poveljnika direktna navodila in sicer ob uri, ko je potrebno hladnokrvno in bliskovito ravnanje. Povelja se glase, da je treba izdajalsko tolpo takoj zatreti in zločince prijeti. V nekaj minutah je bil stražni bataljon odtegni en s svojih mest v vladnem okraju in zbran na mojem vrtu. Na prošnjo majorja Remerja sem govoril zbranim možem, jim razložil jasno dejanski položaj ter pri tem doživel izbruh srda in ogorčenja nad zarotniki, kakor ga doslej še nisem nikoli spoznal. Takoj po končanem govoru so zagrabili častniki in vojaki svoje strojnice in puške, da bi se pripravili na obračun. Od vseh strani so navalili name, da ne prepustim nobenemu drugemu oddelku kakor njim časti, da s krvjo izdajalcev sami operejo sramoto, ki jo je skušala zarotniška drhal pripraviti nemški vojaški suknji. Medtem so se javljali iz Berlina kakor tudi iz bližnje in daljnje okolice poveljniki čet, pehotnih in oklopniških šol, skupin protiletalskega topništva in lo^jarv. SS pod orožjem, policije in drugih e<$nic in nihče noče prepustiti drugemu prednosti, da bi uničil izdajalsko gnezdo. Stražni bataljon je dobil povelje. Obračun s krivaprisežniki Bendlerjev blok je bil obkoljen, ne da bi padel en strel, kajti tudi v njem se je vse dvignilo proti izdajalski kliki. Ta je že razorožena, sedi popolnoma brez moči in zapuščena v neki sobi urada ter skuša vsa obupana predstavljati vlado. Neki general, ki se je dosiej v vojnem vodstvu odlikoval le s tem, da je vsako veliko odločitev sabotiral, je kolovodja zarotnikov. Neki generalni polkovnik, ki je bil že pred leti odstavljen in upokojen, ker je doživel pri najmanjšem naporu zlom živcev, naj bi prevzel civilno vodstvo države Zaradi tega je prišel tudi v civilni obleki, kar predstavlja edino stvarno domnevo, ki jo prinaša za svojo novo službo. Neki drugi generalni polkovnik, ki je bil zaradi svojega strahopetnega umika na vzhodnem bojišču že davno izločen iz vojske in ki mu je bila odvzeta pravica nositi uniformo, je bil določen, da vodi nemško vojsko. Zločinski atentator grof Stauffenberg je bil politični svetovalec. Tem se je pridružilo še nekaj nepomembnih statistov, ki so bili takoj aretirani, ne da bi se niti malo upirali. Takoj na licu mesta sestavljeno izredno sodišče je obsodilo očitne krivce na smrt, ostali pa so bili prepeljani v zapor. Ploton stražnega bataljona je izvršil usmrtitev. Krivopri-sežne zločince je spodaj na dvorišču doletela zaslužena smrt. In s tem je bila vsa akcija pri kraju. Oprostite mi, da vam ne poročam o nadaljnjih podrobnostih. Le-te so za udeležence zarote tako sramotne, da bi zamo-gle le zmešati sliko dejanskega stanja. Bistveno se mi zdi, da je vojska sama zatrla poizkus puča nekaj zločinskih časti-hlepnežev, ki so hoteli onečastiti spomin svojih padlih tovarišev in skočiti vojakom na bojišču v hi bet . Niti trenutek omahovanja v zvestobi do Fiihrerja Noben vojak in noben častnik se ne sme sramovati, da nosi uniformo, ki so jo nosili ti hazarderjli, in ki niso bili vredni, da jo nosijo. Uniformo nemškega naroda reprezentirajo stotisoči nemški vojaki, ki so v njej umrli junaške smrti za Fuhrerja in narod, in milijoni drugih, ki v njej dnevno in ob vsaki uri izpostavljajo nevarnosti svoje življenje na bojišču za življenje naroda, da, le-ti jo pred stavljajo, ne pa oni častihlepnežL Noben del čet, niti na bojišču niti v domovini, ni v kritični uri niti trenutek omahoval v svoji zvestobi do Fuhrerja, do vlade in do nemškega naroda. Vsi, častniki in vojaki so tekmovali v vroči želji, da operejo to sramoto in pobijejo na tla krivopri-sežno zarotniško tolpo. Da bo to tolpo, v kolikor se to še ni zgodilo, zadela zaslužena kazen, ni treba posebej poudarjati. To zahteva nemški narod, predvsem pa tudi nemška vojska. Ta hoče biti oproščena vsega bornega reakcionarnega zaostanka, ki ni hotel in ni mogel razumeti naše narodne države, ki ni Fuhrerju nikoli oprostil, da je odprl tudi sinu naroda pot do častniške kariere, da dobi vojak zaradi hrabrosti ista odlikovanja kakor častnik in da v naši vladi cenijo vsakega le po dejanjih, ne pa po imenu, rojstvu in premoženju. Kolikor pa dvignejo roko proti naši novi državi, ki je izšla iz nacionalno-socialistične revolucije, ali celo ogrožajo življenje Fuhrerja, bodo uničeni v imenu naroda. To smo pa tudi dolžni bojišču, ki sedaj že pet let marljivo in hrabro izvršuje svojo dolžnost, in vsemu narodu, ki praktično doživlja nacionalno-socialistično narod no skupnost. Ta ima pa tudi pravico do tega, da ščiti hrbet celokupnega naroda. Sovražnik se je uračunal 2e pred nekaj meseci sem postal pozoren, da je sovražno časopisje v rednih razdobjih kazalo na to, da si je prihranilo še neko posebno inačico k svojemu vojnemu vodstvu. .Vedno znova so zatrjevali v Londonu, Washingtonu in Moskvi, da obstoja v Nemčiji v nekih krogih genera-litete opozicija in vedno znova so navajali pri tem neka imena, ki 90 stopila sedaj pri tem poizkusu puča dne 20. julija v ospredje. Ni pa samo to dokaz za to, da so ti zločinci bili v zvezi s sovražnikom in delali po njegovem naročilu. AJi ne kaže na to tudi dejstvo, da so uporabili prj atentatu na Fuhrerja angleško razstrelivo, da je bil atentator v svaštvu z angleško visoko aristokracijo in da je londonsko časopisje po objavi atentata živahno izražalo nado, da bodo dogodki 20. julija izzvali skorajšen zlom Reicha. To je bil torej le atentat iz sovražnega tabora, čeprav so našli kreature z nemškimi imeni pripravljene, da ga izvedejo . Toda vsi so se uračunali. Zmotili so se v presoji nemškega naroda, nemškega vojaka, predvsem pa nacionalno socialističnega gibanja. Končno nismo Badoglijeve-ga kova. Kar pa zadeva Fuhrerja, on je v Božjih rokah. Fuhrerjeva rešitev je bila prav čudežna Ravnokar sem prišel iz Fiihrerjevega glavnega stana, kjer sem prebil nekaj dni. Slišal sem vsa poročila in navedbe vseh prič, ogledal sem si prostor, v katerem je bil izveden atentat, in lahko rečem le, da sploh ni več nobenega čudeža, če ni rešitev Fuhrerja iz največje življenjske nevarnosti pravi čudež. Atentatorja je poslal eden izmed aretiranih generalov k dozdevnemu poročanju o priliki razgovora o dnevnem položaju. Prinesel je razstrelivo v aktovki v sobo za razpravljanje o položaju ter jo je hotel v določenem trenutku pod pretvezo, da jo postavi na tla, poriniti direktno pred Fiihrerjeve noge. Generalni polkovnik Korten, ki je stal neposredno za Fuhrerjem, je bil težko ranjen in je v soboto podlegel poškodbam. Sila eksplozije je vrgla udeležence raz- govora več metrov daleč skozi okno in raztrgala v cunje njihove uniforme. V vsem prostoru je bilo v obsegu ogromnega eksplozijskega pritiska, ki ga je izzvalo razstrelivo, le eno mesto, ki se ga ogromna sila ni dotaknila in to je bilo mesto, na katerem je sedel Fiihrer ob mizi z zemljevidi. Mizo z zemjevidi je sila eksplozije zagnala po prostoru, Fuhrer pa je ostal nepoškodovan, doleteli so ga le majhni udarci, opekline in brazgotina na čelu. Ne sramujem se priznati, da sem človek, ki veruje v zgodovino, to se pravi, da verujem, da ima zgodovina smisel in logiko, četudi jo včasih šele pozno spoznamo. To me pa ščiti pred nevarnostjo, da bi tudi le malo dvomil o tem, da bomo kljub vsem težavam ob koncu te vojne zmagali. Moia vera v globoki smisel zgodovine je bila 20 julija znova potrjena. Zgodovinski materialisti se bodo morda temu smejali, toda kljub temu sem trdno prepričan, da je vzela usoda Fiihrerja v tej tragični uri v svoje milostno varstvo, ker ga hoče pripraviti za še več- CNadaljevanje na 2. str.) Odgsvor nemškega Govor ministra dr. Gohbelsa je s svojo jasnostjo, odkritostjo in točnostjo razblinil zadnjo negotovost, ki se je morda še kje obdržala v mislih zaskrbljenih posameznikov. Pokazal in dokazal je, da je bila docela neutemeljena vsaka morebitna zaskrbljenost zaradi sramotne zarote majhne izdajalske kiike, kajti nemški narod in njegova vzorna vojska sta tako točno in odločno reagirala na sramotni poizkus, da je bila zločinska peščica skoraj v trenutku odpih-njena s prizorišča in temeljito zatrta. V tem se ravno kaže čudovita povezanost nemškega narodnega občestva, da tudi v kritično izgledajočih trenutkih postopa kakor en mož. Tudi to pot je z občudovanja vredno prisebnostjo in jekleno odločnostjo stopilo ob stran Fuhrerja ter skoraj na licu mesta po zaslužen ju obračunalo s krivopri-sežnimi zarotniki. Takoj, ko se je stvar razvedela, je nemški človek s presenetljivo samoumevnostjo stopil na branik in dovršil delo uničenja zločincev. V tej enotnosti nemškega duha je trdno jamstvo, da se bosta nemško delo in nemška borba pod Fuh-rerjevim vodstvom nadaljevali in dokončali z zmago nemškega naroda in z njim vse evropske skupnosti. Minister dr. Gobbels je z odkritjem podrobnosti o atentatu in o njega ozadju pokazal, da je bil zarotniški pojav mnogo brezpomembnejšega značaja, kakor pa je to skušala naslikati sovražna propaganda. Saj pajdašev grofa Stauffenberga ni vodila prav nikakšna ideja, saj niso imeli za svoje početje prav nobenega globljega nagiba, marveč so pri tem razgalili le vso ničevost svojih osebnosti. Zarote so se udeležili le maienkostni nezadovoljneži in nesposobneži, ki so morali biti že davno odstranjeni in so bili zato razočarani in zagrenjeni, čutili so se prikrajšane v svojih namišljenih predpravieah in bodlo jih je v oči dejstvo, da ima v Hitlerjevi Nemčiji dostop do višjih časti in položajev vsak sin naroda, ako je vrl, junaški in pošten, ne glede na rod, stan ln imetje. Ta modra širokogrudnost Fiihrerja in vsega narodnega socializma, ki čisla in upošteva le resnične vrline in zasluge, je bila trn v peti visokorodni družbi izda irskih reakcionarcev, sklicujočih se vedno na svoje plemstvo in svoj socialni položaj. Upokojeni zaradi nesposobnosti, odstranjeni t odločilnih mest in čuteči svojo ne-dostatnost so se ti zagrenjenci in razočarane! zatekli v nezadovoljstvo, se lotili sa-botiranja, šušljanja, stikanja glav ln širjenja vznemirljivih novic. A ko so računali, da Je prišel čas, ko smejo javno nastopiti, in ko so skušali z atentatom na Fiihrerja zabosti nož v hrbet Nemčiji In vsej novi Evropi, so morali oni in z njimi ves sovražni tabor spoznati, da nemško ljudstvo nI in ni hilo na strani plemiških hudodelcev, ki so stali vedno tako daleč od naroda, da niso nikoli razumeli njegovih teženj in ne poznali njegovega mišljenja. Razočarano strmi zdaj sovražno Inozemstvo nad dejstvom, da 20. julij ne le nI izzval malodušja ali celo zmede pri Nemcih, marveč je nemška ljudska sila dobila t njim novega zagona in razmaha. Bilanca tega usodnega dne je zato silno neprijetna sovražniku In mu bo kmalu še bolj neprijetna. V Nemčiji se postavlja In uvršča s podvojeno energijo silni aparat rezervne vojske in vojna proizvodnja ho pospešeno nadaljevala izgotavljanje ne le dosedanjega, temveč tudi novega orožja, ki bo prevrnilo sliko sedanje orjaške borbe In med katerim je »V 1« le prvi uvod. Po zločinski nakani zarotniške klike pretreseni nemški narod bo dal svojemu državnemu In vojnemu vodstvu na razpolago še večje sile, ker slej ko prej neomajno zaupa svojemu Fuhrerju ter trdno veruje v svojo in evropsko zmago. Odzval se bo z vsemi svojimi izrednimi sposobnostmi in vrlinami zapovedi trenutka, ki mu narekuje totalno zastavitev vseh sil za nadaljevanje In srečno dokončanje vojne. Dr. Gobbels je govoril Iz srca vsem Nemcem, ko je orisal bilanco 20. julija In ugotovil, da so dogodki tega dneva dali nemškemu duhu le še nov mogočen vzgon. Na njegova usta je t *ko nemški narod dal ponosno samozavesten in Jekleno odločen odgovor ne Ie peščic} škodljivcev v lastni sredi, temveč vsemu svetu in predvsem svojim sovražnikom. 'idaljevatile s 1. strani >x>dočnost in imam občutek, da je tu-laš narod v svoji skupnosti istega prepričanja. 20. julij je dal narodu nov mogočen vzgon Kako bi bilo drugače mogoče, da bi tako temen dan dal narodu tako mogočen vzgon? Sovražni časopisi so pisali še dva dni po 20. juliju, da pohaja zarotnikom počasi strelivo in da obstoja nevarnost, da bodo morali kmalu kapdtuBratL, kar bo berlinsko prebivalstvo zelo razžalostilo. Med tem pa se je dvignila v vsej Nemčiji le ena edina zahvalna molitev milijonov k Vsemogočnemu, da je obvaroval Ftihrer-ja in ga rešil narodu. Tega zunaj po svetu ne bodo razumeli in zaradi tega nas vedno napačno sodijo. Da je bila izdajalska družba istega mišljenja, to je dokaz, da ni poznala našega naroda in ni imela z niim nobenih notranjih zvez. 20. julij predstavlja nasprotje moralnega propada našega naroda.« Zapoved ure s totalna vojna Minister dr. Goebbels je dodatno objavil zaključke, ki jih je treba izvajati iz navedenih dogodkov. »Mi moramo,« je dejal, »skozi pekel odpora, težav in nevarnosti, preden dospe-mo na koncu poti v svobodo in na čisti zrak. Jasno je, da ne smemo v tej uso-depolni borbi za naše življenje naših sil niti najmanj štediti, nasprotno, z njimi moramo neomejeno in brez premišljevanja poseči v borbo, kolikor nam je to največ mogoče. To hoče tudi ves narod. Ta hoče dati tudi zadnje in, če je potrebno, vse, kar ima za to vojno. V deželi sami razpolagamo z ogromnim potencialom sil, katerega dobršen del bo izčrpan, toda ne ves. Fiihrer je že v svojem polnočnem radijskem nagovoru dne 20. julija objavil, da je imenovan minister Heinrich Himm-ler za vodjo rezervne vojske v Nemčiji. Njegova naloga bo v tem, da bo poleg reorganizacije vsega aparata rezervne vojske, ki je v domo\rini in ki šteje močne oddelke vojske, dobro izšolal in poslal na bojišče številne nove divizije. S tem nastale probleme bomo sedaj pretresali z na-cionalno-socialistično energijo. Uspeh ne more in ne bo izostal. Minister za oborožitev in vojno proizvodnjo Albert Speer je s svojim neumornim delom in z lastnim genialnim poeno-stavitvenim procesom dvignil nemško oborožitveno proizvodnjo v takem obsegu, da vzbuja občudovanje in začudenje. Sovražni letalski napadi niso mogli prizadejati naši vojni proizvodnji nobene resne škode, nasprotno, niso mogli onemogočiti niti tega, da ne bi izdelava orožja in streliva od meseca do meseca zelo narasla. Naraščanje proizvodnje Pa se nadaljuje in še davno ni doseglo svojega viška. Sicer potrebujemo za to velike množice delovnih sil in predvsem nemških, ker te tvorijo ogrodje oborožitvenih podjetij, na drugi strani je treba nadomestiti mlade može, ki odidejo iz oborožitvenega gospodarstva v vojsko. Zaradi tega je potrebno silo nemške domovine izčrpati v še mnogo večjem obsegu in jo postaviti v borbo še bolj kakor doslej. Totalna vojna je zapoved ure. V deželi kakor tudi na bojišču bo sprostila toliko sil za proizvodnjo, da nam ne bo preveč težko obvladati težave, ki se v vojnem položaju vedno pojavljajo. Kako malo vzroka ima sovražnik za zmagoslavje, bodo pokazali naslednji meseci. Položaj na bojiščih, posebno pa na vzhodnem bojišču se bo zaradi predvidenih ukrepov kmalu spremenil in sicer bistveno v našo korist. Vojna bo dobila novo lice in našim sovražnikom bo obtičal v grlu triumfalni krik. Menili so. da nam bodo z 20. julijem zadali uničujoč udarec. A so nas le pretresli. Posledic pa ne bomo trpeli mi, ampak on L Fosnen nsvega orožja K temu pa pride še nekaj drugega: Mi smo morali ob spoznanju začasne tehnične sovražnikove premoči na gotovih pod- 1 Dr. Ley na delavskem zborovanju v Berlinu Berlin, 27. jul. Po sramotnem morilsKem napadu na Fiihrer j a so se vršila po tisočih cbiatov v vsej velik o-nemški Iržavi delavska zborovanja, na katerih so izražali navzoči svojo brezpogojno zvestobo F!i'irer-ju. Posebno pomembno je bilo zborovanje v nekem berlinskem vzornem vojnem podjetju. ki si je pridobilo posebne zasluge za izpopolnitev vojne tehnike. Veliko zborovanje, na katerem je govoril državni organizacijski vodja dr. Ley, ki je izrazil veliko ogorčenje vsega nemškega naroda spričo strahopetnega atentata na 'uhrer-ja, je bila mogočna demonstracija za tesno in neomajno povezanost med nemškim narodom in narodnosocialističnim vodstvom. V svojem pozdravnem govoru je izrazil delovodja, ki je nosilec viteškega križca k vojnozaslužnemu križu z meči, veliko veselje vsega delavstva, da je dobrotna usoda Fuhrerja ohranila nemškemu narodu. Delavstvo bo odgovorilo na ta dar Previdnosti z ojačenim naporom in delom za Fuhrerja, narod in domovino. V svojem govoru je poudaril dr. uey težo te vojne, ki sili vsak narod, da se jI posveti z vso svojo silo. Za nemški narod pomeni ta vojna preobrat v usodi ter prodor k dokončni svobodi njegovega obstoja. Najtežja točka težke krize, ko so hoteli posamezni brezvestni izdajale^ uničiti narod, je za njim. Sedaj so bolj kot kdaj koli prej podani vsi pogoji za srečen izid usodnega boja. Pod vodstvom Adolfa Hitlerja, tako je zaključil dr. Ley, se združuje narod še bolj v odločno skupnost, ki koraka nasproti zmagi s fanatično vero v svojo moč in pravico. Berlinski tisk o totalni mobilizaciji Berlin, 27. jul. Časopisje je vse v znamenju Fiihrerjevega odloka o totalni mobilizaciji nemškega naroda, ter poudarja, s kakšnim navdušenjem so sprejeli vsi sloji nahoda ta ukrep. Nemški narod je o! dne 20. julija vedno glasneje zahteval, da morajo biti uporabljene za vojno in zmago brez izjeme vse sile, pravi »Berliner Bor-senzeitung«. Nemški narod pozdravlja zato z resničnim zadovoljstvom, da bodo po odloku Fuhrerja na vsem področju, ki je podrejeno nemškemu vojnemu vorlstvu, preuredili vse za potrebe vojne. Osebnost pooblaščenca za totalni poseg v vojno dr. Goebbelsa jamči pri tem, da se bo ta naloga izvršila naglo in stvarno, pametno in udarno. Dr. Goebbels kot borec ideje o totalni vojni ter kot mož, ki se je odlično izkazal na področju improvizacije, je v gvojem ministrstvu in v nemškem glav- ročjih začeti znova. Postalo nam je jasno že davno, da bomo premagali nasprotno stran ne le s prekositvijo njenih, temveč z ustvarjanjem novih sredstev in novih možnosti tehnične vojne. Tako tu ni bilo govora o tem, da bi dohiteli naskok, ki ga je imel sovražnik, temveč o tem, da bi sovražnika prehiteli. To se je zgodilo v zadnjih dveh letih na najrazličnejših področjih vojne tehnike. Rezultati odločilnega razvoja bodo prišli na bojnih poljih vedno bolj in bolj do izraza. Uporaba novega orožja »V 1« je k temu neke vrste uvod. Odločilno v tem razvoju pa je, da se giblje v popolnoma novem okviru, tako da upravičeno pričakujemo, da bo sovražnik postavljen pred popolnoma nova dejstva in bo zaradi tega precej nepripravljen. Če danes zahteva britanska iavnost obrambna sredstva proti orožju »V 1«, je to popolnoma razumljivo, kajti najbistvenejša prednost tega orožja ni v tem, da je leteča bomba brez posadke, marveč v tem, cla ji sovražnikova obramba in obrambni sistem ne moreta prav nič do živega. Slično bo z vsemi drugimi novimi orozj-r, ki jih bomo v kratkem vrgli v borbo na različnih odsekih bojišča. Imamo torej prednost, da smo sovražnika na tem ali onem sektorju vojne tehnike ne le ujeli, ampak celo prehiteli. Rezultati tega razvoja so v majhnem delu v stadiju preizkušenj, večinoma pa že v izdelavi. Sramoval bi se, govoriti take stvari, če me ne bi dejstva za to upravičevala. Pred kratkim sem videl moderna nemška orožja, pri pogledu na katera mi srce ni le hitreje bilo, temveč mi je za trenutek zastalo. Nam vsem treba dokazov za silo tehnike, da se prepričamo o gotovosti naše bodoče zmage. Mi verujemo v njo, ker verujemo v nemški narod. „ Varno skozi vse viharje" Sreča pa je tudi, da nam tako trdnost nazorov in nad potrjujejo realna dejstva, in to je na področju naše oborožitvene proizvodnje danes bolj kot kedaj mogoče. Nemški izumitveni duh je prestal svojo preizkušnjo. Svet je moral dolgo časa čakati na to ,da se je oglasil k besedi. Sedaj bo kmalu tako daleč. Sovražnik ni že čez goro, kakor to zatrjuje njegovo vodstvo, temveč je še pred njo. To bo ponovno pokazal razvoj prihodnjih tednov in mesecev. »Verujem,« tako je končal dr. Goebbels, »da je nemški narod z vso bilanco 20. julija bolj zadovoljen kakor njegovi sovražniki. Fiihrer je kakor vedno ob krmilu naše države in vodi narod z varno roko skozi vse viharje in nevihte te vojne. Naš narod je hraber, priden in delaven in ima le eno misel, da se bori in dela, da bo zmaga naša. Zahvaljuje se Vsemogočnemu, da je vzel Fuhrerja v svoje milostndo varstvo, ter ga prosi, da stori to tudi v bodoče. Mi vsi pa hočemo drug drugega prekositi v ljubezni in zvestobi do njega in v veri v njegovo zgodovinsko poslanstvo.« nem mestu že uresničil svoje osnovne zakone racionalne uprave. Dejstvo, da bo vodja strankine pisarne odločno podprl Fiihrerjeve ukrepe z vsemi srelstvl stranke, jamči, da bodo tudi s te strani v tesnem sodelovanju s pooblaščencem za totalni poseg v vojno izrabljene vse iniciativne sile, ki bodo dr. Goebbelsovo delo kronale s popolnim uspehom Smrtna nesreča generala Grlmsna Monakovo, 27. jul. Reichsleiter, SS Grup-penfuhrer in generalni poročnik policije Wilhelm Grimm se je na službenem potovanju smrtno ponesrečil. Pokopan je bil včeraj popoldne. Gauleiter Paul Geis'er je položil Fiihrerjev venec na njegov grob. Med »zavezniki" v Albaniji Berlin, 27. jul. V južni Albaniji je nastala med tamkajšnjimi komunističnimi tolpami in britanskimi agenti huda napetost, ki se je še ojačila vsled naraščajočega obojestranskega nezaupanja. Kakor je izvedela agencija DNB, je značilno za to neko pismo, ki so ga zaplenile nemške čete pri komunistih in ki ga je napisal neki Ferik Hada, ki pripada tako zvanemu »štabu I. operativne cone« v Krahesu. Pismo pravi doslovno: »S tem objavljam, da ne sme priti razen poveljnika in poveljn:ka štaba nihče v stik z zavezniškimi zastopniki ter se tudi ne sme spuščati z nnmi v vojaške ali politične razgovore. Sicer je dolžnost pomagati zaveznikom, toda ne sme se jim dovoliti vpogled v krajevne prilike. Le s takšno rezerviranostjo bo zavezniškim zastopnikom onemogočeno pravilno presojati vojno in politično pripravi i enost naše dežele. Slej ko prej mora biti naš cilj, da jih držimo v tej negotovosti.« Britanski brzi čoln potopljen ob dalmatinski obali Berlin, 27. jul. Pred dalmatinsko obalo so potopili sovražni lovski bombniki britanski brzi bojni čoln. ki ga je. kakor je javilo vojno poročilo v torek, težko poškodoval nek nemški brzi bojni čoln. V hudem spopadu, ki se je odigra! v noči na ponedeljek pred južnovzhodno obalo otoka Hvara. je nemški brzi bojni čoln zadel britanskega tako. da je nastala na njem močna eksplozija. Naslednje jutro so videli z obale, kako so valovi premetavali hudo poškodovano ladjo. Nad njo je krožilo dalj časa neko sovražno izvidn'ško le talo, ki se je hotelo očitno prepričati, ali je čoln izgubljen. Izvidniško letalo je p<>- ■ tem priklicalo nekaj lovskih bombnikov, ki s bombami ladjo potopili. Gorenjci vstajajo proti komunizmu Razvoj komunistične revolucije nI bil istočasen in enak v posameznih slovenskih krajih, tako so Gorenjci okusili komunistične grozote pozneje kakor Dolenjci in Notranje! in zato na žalost tudi pozneje spoznali, kaj se skriva za goljufivima črkama OF. Pred časom Gorenjci niso razumeli razvoja v Ljubljanski pokrajini, ker se jim komunizem dotlej še ni razgalil v vsej svoji krvavi in uničevalni resničnosti. Mnogi niso mogli razumeti, da sta morala dolenjski in notranjski kmet prijeti za puško, da si pred »osvoboditelji« in »rešitelji« rešita življenje in dom. V zmoti so bili in krivico so delali našemu poštenemu in trpečemu Dolenjcu vsi, ki so ga imeli za narodno manj zavednega samo zato, ker je prvi izkusil in spregledal resnične škodljivce, ki so naš narod v času najhujše stiske, kot načelni nasilniki in poklicni prekucuhi premišljeno in po načrtu potisnili v bratomorno klanje, da na grobiščih lastnih rojakov in pogoriščih slovenskih domov ustoličijo rdečo mednarodno oblast. Zahrbtni savojei in badoljevci so z namenom, da povečajo katastrofo našega naroda, dopustili in celo podpirali razmah komunistične revolucije v Ljubljanski pokrajini do take stopnje, da se je nesrečni kmet na kraju moral zateči k pravični samoobrambi, da reši sebe in ves narod. V izdajalskih savojcih in badoljevcih so brezdomovinski komunisti dobili za svoje zločinske naklepe najboljše pomagače, saj so kar tekmovali, kdo nam bo prizadejal večje gorje in večjo škodo. Vzajemno so si nudili povode za nastope proti slovenskemu ljudstvu. To zločinsko skupno igro so 8. septembra 1943 javno potrdili, naše ljudstvo pa so s tem pahnili v vprav obupne duševne, moralne in interesne precepe, dokler ni zmagala po dolgem samozatajevanjii in premagovanju nad vsemi predsodki in pomisleki naravna in pravična volja do življenja. Ko bo zgodovina ocenjevala to črno poglavje v življenju Slovencev, bo ugotovila, da je bil komunistični poskus zlorabiti nesrečo, v katero nas je potegnila vojna, za uresničenje rdeče strahovlade, največji zločin, ki ga je bilo nad lastnim narodom sploh mogoče zagrešiti. To strašno narodno izdajstvo je z neizbežno nujnostjo izzvalo vse druge posledice. zg°'j pospešeni razvoj komunistične revolucije in narodne protirevohieije v Ljubljanski pokrajini je povzročil, da Gorenjci prvotno niso mogli slediti tukajšnjemu razvoju ln razumeti Dolenjcev, čeprav se v resnici miselno in moralno niso drug drugemu oddaljili. Sedaj so razmere že bistveno drugačne. Tudi lepi Gorenjski ni prizanese! morilski in uničevalni komunistični bes. Tudi ta prekrasna pokrajina je morala iti skozi trpljenje in lastno trpko izkustvo. Tudi na Gorenjskem so pod kroglami rdečih morilcev padali pošteni slovenski ljudje in tudi tam so komunisti strahovaii in izsiljevali, ropali in požigali. Tudi na Gorenjskem so morali mnogi nasilno mobilizirani možje in fantje med komunistične »gošarje«, nakar so jih kot klavno živino gnali na Goriško, Dolenjsko in celo štajersko umirat za koristi komunistične revolucije. Danes Gorenjci že razumejo Dolenjce, ker so se po lastni trpki izkušnji osvobodili prvotnih predsodkov. Po Isti zakonitosti revolucije in protirevohieije, po kateri sta zagrabila dolenjski in notranjski kmet za orožje, vstajajo tudi na Gorenjskem narodni borci, da s puško obvarujejo svoje družine in domačije pred komunističnimi nasilniki. Danes so vsi Gorenjci na poti istega spoznanja, do katerega so prihajali prej le, redki posamezniki, ki so imeli priložnost priti v Ljubljansko pokrajino In se tu prepričati, kdo je in kdo ni izdajalec slovenskih narodnih koristi. Spominjamo se razgovora z neko Gorenjko iz okolice Kranja, ki je po obrazložitvi usodnega razvoja v Ljubljani, na Dolenjskem in Notranjskem rekla: »Gorenjci smo žrtev komunističnih laži. Ako bi vsi imeli priložnost spoznati resnico o vzrokih in posledicah nratomorne borbe pri vas, bi bili na mah rešeni vseh komunističnih vplivov ter bi iz žrtev in trpljenja nesrečnih Dolenjcev črpali spoznanje, da bi si prihranili lastno trpljenje.« Naj se protinarodni komunisti odevajo v narodne barve, naj taktizirajo kakorkoli, naj iz dneva v dan spreminjajo svoja gesla — OF je in ostane pojem za največji zločin nad našim narodom. OF ni nič drugega kot izdajalski poskus brezdoniovinskih komunistov, dokopati se do oblasti z zlorabo največje narodne nesreče in če hi bilo potrebno, tudi za ceno popolnega narodnega iztrebljenja. Eden članov njenega vpdstva je v Starem Logu na Kočevskem rekel: »Pa če nas ostane samo sedemdeset, samo da zmagamo«. Istočasno, ko so komunisti trdili, da narod »osvobajajo« in »rešujejo« so izjavljali, da bo slovenski narod v najvišji meri izpolnil svoje življenjsko poslanstvo, ako se bo v celoti žrtvoval za koristi svetovne revolucije. Od tod njih brezčutna ravnodušnost do strašnih žrtev našega naroda, od tod njih zločinsko geslo: »žrtve morajo biti!« Kaj smo Slovenci mar svetovnim potepuhom, ki imajo le slučijno slovensko ime ali pa še tega ne in stalno po več potnih listov v žepu? Tem je pač vseeno aH na blagoslovljenem koščku zemlje, kjer živimo, prebivajo Siovenci ali Cu-lukafri. V spoznanju, da morejo le z nesrečo slovenskega ljudstva uresničiti svoje temne namene, so to nesrečo pospeševali, da so resno ogrozili sam obstanek našega naroda. Kdor res ljubi svoj narod, ga ne bi nikoli gnal v t»ko brezmejno gorje in zahteval za uresničenje katerih koli namenov njegovo uničenje. Komunisti so zahtevali od Slovencev samomor za koristi kominterne, naš slovenski narod pa ima svoje življenje za največjo dobrino In hoče trpeti le za lastne koristi, ne pa biti orodje za dosego židovskih in komunističnih naklepov. Zato se je tej zaroti uprl s sveto pravico do življenja in obstanka. To je globoki smisel in moralna utemeljitev slovenske protirevohieije za narodni obstanek. V tako usodnem zgodovinskem dogajanju velja za vsak zaveden in politično zrel narod brezpogojna zapoved, da mora ohraniti in utrditi svojo enotnost ne glede na nazor, stranko ali striijo. ker le tako strnjen more prestati preizkušnje in odvrniti od sebe še večjo nesrečo. Komunisti so bili nasprotnega mnenja, da je prav ta nesrečni trenutek najprimernejši za sproženje bratomorne borbe. S tem so izdali -svoj narod in se izločili iz njesrove skupnosti. To nalaga vsem ostalim Slovencem še večjo dolžnost, da še bolj strnejo svoje sl'e na resnični narodni osnovi. Zavedajmo se ve- Berln, 27. jul. Nemški odpor je brez primere odločen. Dosegel je višek, ki se že skoro ne da prekoračiti. Nemci se borijo tako, kakor da bi H:tler v tem trenutku krize vsakemu vojaku osebno ukazal, da se mora do skrajnosti boriti.« S tem priznanjem poizkušajo sedaj v Londonu pojasniti, zakaj s>ta obedve novi ofenzivi invaz"jskih čet južno od Caena ter zapadno od St. Loja ostali že po prvih urah srditih bojev brez vidnega uspeha. Na področju zapadno od St. Loja so ponori 1 i Američan; v torek dopoldne svoj napad, ki se je ponoči že enkrat izjalovil. Okrog pel ene je pričelo zopet več sto ietal bombardirati postojanke ter zveze z zaledjem. Po močni tepnišk- pripravi je pričel sovražn k ob 1. uri napad z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami na široki bojni črti s področja Ram-pan-les Champs de Losque. Južno od Ramp3-na ter južnozapadno od Amignvja. pa je po pr:dobitv; 1 km ozemlja napad v smeri preti Habccrevonu ponovno obtičal. Sledili so protinapadi za uničenje zajezenih sovražnih sil. Drugi obrambn- uspeh so dosegle nemške čete v sredo zjutraj na jugu polotoka Cotentina. Ko so poskušali Američani razširiti svojo napadalno bojno črto ter so pričeli napadati z močnim1 silami tudi ob cesti Caren-tan—Periers pri kraju Padfiu, so se tudi z visokimi izgubami izjalcv:li vsi njihovi napadalni sunki. Ista usoda je doletela Britance, ko so pričeli v sredo opoldne napad pri Caenu. Tud; tu so se razvili iz velikih sovražnih ofenzivnih sunkov vsled močnega odpora nemškh čet >e krajevno omejeni boji pr: Tillv la Campagneu ter na višinah ob Orni. pri St. Andrcu. St. Martinu, in prj Mav sur Orneu. V menjajočih sc bojih je bil sovražn:k. ki se mu jc prvotno posrečilo vdreti v razvaline Tilly la Cnm-pagnea, proti večeru zopet vržen nazaj. Vse ozemlje, ki si ga je priboril z zelo visokmi izgubami znaša le nekaj korakov širok pas dosedanjega ozemlja brez gospodarja. Nemške čete so unič'le pri ponovnem zavzetju 6tare bojne črte 18 sovražnih oklopn;kov ter ujele nad 200 ljudi. Na gričevnatem ozemlju med Tilly la Campagneom ter med Orno so sc bili srditi boji za viš:ne 76 m in 88 m. Na všini 88 m so se izjalovili vsi napadi. Za drugo višino so divjali v večernih urah bojj z menja ječo se srečo. V teh boj h sc je posrečile nemškim četam severno od May sur Ornea v 6meri proti vzhodu nepričakovano napast; bok umikajoče se britanske skupine ter ji prizadejati zelo velike izgube. Ker dovaža nasprctn;k nove močne sile na bojišče, je računati z nadalj-nj mi paradi. Nemško topništvo je uspešno obstreljevalo zbirališča sovražnih čet. Ko je bilo južnovzhodno cd Mondevillea v nfkem majhnem kraju približno 3 km zapadno cd Caena od- ponovno odbiti krito neko sovražno topniško gnezdo, ki je bilo sestavljeno z 18 na tesnem prostoru združenih baterij, ga je topništvo skupno z letalstvom takoj napadlo ter onesposobilo mnogo topov za nadaljnjo borbo Razen tega so bile opažene eksplozije in požari in eo bila očitno uničena sklad-šea za strelivo in pogonsko gorivo. Oddelki nemških lovskih :n bojnih letal so posegli v obrambne boje ter z dobrim učinkom napadli zbirališča sovražnih čet na področji južno od Carentana. St. Loja in Caena. Na morju je b'k> bojno delovanje neznatno. Obalne baterije so ponoči obstreljevale sovražne ladje v vzhodnem delu Seinskega zaliva ter jih prisilile k umiku. Do spopadov je prišlo v Rokavskem prelivu med zaščitnimi oddelki nemške vojne mornarice ter sovražnimi brzimi bojnimi čolni. Več čolnov je bilo zadetih in se je sovražnik naglo umakniL Novi obrambni uspehi Berlin, 27. jul. že nekaj ur po pričetku nove sovražne ofenzive v Normandiji je postalo jasno, da v torek pričeti prebijalni poizkusi Britancev in Američanov niso do-vedli do. pričakovanega uspeha. Tako na cesti Caen—Falaise kakor tudi na področju severnozapadno od St. Loja je sovražnik kljub najtežji topniški pripravi in več ur trajajočemu bombardiranju napadajočih pehotnih in oklopniških oddelkov obtičal v sistemu jarkov in oporišč nemške glavne bojne črte. Iz večkrat ponovljenih prebijal-nih poizkusov, ki bi naj močnim oklopni-škim oddelkom odprli pot na širokem bojišču, je nastala krvava borba za najmanjše predele ozemlja. Sovražni napadalni načrt se je izjalovil ob fanatičnem odporu nemških čet. Sovražnik je moral, ko so se izjalovili prvi napadi, ki so jih podpirala mnogoštevilna letala, v približni širini 3 km, preliti potoke ki vi, da je na dveh mestih prekoračil cesto St. Lo—Periers in stri izredni odpor nemških čet. Ta vdora pa nista dovedla sovražnika prav nič bliže njegovemu cilju, da bi lahko s svojimi oklopniki prosto nastopil na tem področju. Celo njegovo novo pridobljeno ozemlje so mu ospo-ravale nemške čete. Pričele so s protinapadi ter so se pomikale korakoma naprej. Brezuspešen naval na področju Periers—St. Lo je prisilil sovražnika, da je postavil na druge točke odseka zapadno od Vire nove sile. Zbral je zapadno od Les Champs de Losque velike oddelke oklopnikov. Uničujoči ogenj nemškega topništva pa •je onemogočil nastop teh čet, medtem ko so bile v jutranjih urah pri Raidsu v krvi odbite nastopajoče sile ob cesti Carentan— Periers. Kanadski oddelki, ki so napadali na odseku pri Caenu v torek zjutraj, prav tako niso dosegli svojega cilja. Nje so onemogočili pri Till a la Campagneu. Nemške čete so napadle bok napadajočih Kanadcev ter so imele v večernih urah stare postojanke zopet v rokah. Uspešna obramba Lvova do Pejpuškega jezera Berlin, 27. jul. V nasprotju z razmeroma stacioniranimi boji na invazijskem bojišču je okretna obramba v jugu srednjega vzhodnega bojišča napadajočih boljševikov. Obramba in protinapadi se vrste za brezuspešno napadane odporne točke. Karakteristično za sedanje stanje bitke je borba na področju Lvova. V mestu samem so si nemške čete priborile z nadaljnjimi protinapadi premoč. Med zgornjim Dnjestrom in Lvovom so izravnale nemške čete z umiki in protinapadi sovražnikove vdore. Severnozapadno od Lvova so se umaknili oddelki oklopnikov do Sana, kjer so se razvili ogorčeni boji za prehode čez reko. Slična je slika na odseku pri Lublinu. Tam drže nemške čete svoje postojanke ob Viepržu, medtem ko so prisilili nemški oklopniki severno od tod preko Lublina proti Visli sileče boljševike v težke boje. Pri Siedlcu so vrgli nemški naskakovalni topovi sovražnika nazaj. Tudi pri Brestu Litovskem, kjer so bili nemški zapahi oja-čeni, so bili pognani boljševiki s svojega zadnjega predmostja preko Buga. Severno od tod, pred Bialistokom in na priključenih bojiščnih odsekih do Grodna in Kovna so doživeli boljševiki težke krvave poraze. Proti Kovnu se je pričel že nekaj dni pričakovan sunek na obeh straneh ceste, ki vodi iz Vilne. Napadi so se izjalovili po težkih bojih. Le na enem mestu je vdrl sovražnik severno od ceste med nemške postojanke. Ta vdor je sedaj cilj srditih protinapadov. Zaščitni pas pred Dvinskom so naskakovali boljševiki brez uspeha. Nadaljnje obrambne uspehe so dosegle nemške čete na odseku med Dvinskom in Fejpu-škim jezerom. Boljševiški napadi so bili večinoma razbiti pred nemško glavno bojno črto. v ostalem pa vsi protinapadi. Cfetlša!! v nemškem obrambnem c^-a Berlin. 27. jul. Boljševiki so poskušali sedai tudi ob spodnjem Dnjestru- z močnimi silami vlreti med obrambne postojanke nemških grenadirjev. Na odseku pri Gri-fforicnolu sta v soparnih nočn-h urah na desetih različnih krajih dva strelska polka napadla nemške postojanke. Nemški grenadirji pa so bili 48 ur po sramotnem morilskem napadu na Fuhrerja bolj čuječi ter uolj pripravljeni na boj kakor kdaj koli. V večini nrimerov boljševiki niso prišli niti za korak iz svojih rovov ter so spričo obrambnega ognja vsega nemškega orožja obtičali še nred lastnimi jarki, čeprav so bili obrambni pogoji zaradi "eŽKih ozemeljskih razmer ter silovitega dežja zelo nepovoljni in je bila prekinjena tudi zveza z zaleljem. nekateri jarki pa zaradi naliva polni vode. se boljševikom na nobenem mestu ni rosrečilo vdreti v nemš-ce jarke. Nemci pri tem niso imeli izgub Tudi na<=lednjeamo graditi. Številni so tudi umori, ki so j h komunisti že izvršili po raznih krajih Gorenjske nad poštenimi slovenskim ljudmi. Ves razvoj je nujno in sam po sebi dozorel do tega, da so se z;iče!e po vsej uo-renjski snovati varnostne ed.nice, ki so v zadnjem času dosegle že prav lepe uspehe. Tako so koncem junija domobranci zajeli preko 200 komunistov ter uničili tudi mnogo bunkerjev, v katerih so imeli svo.;e zatočišče terenci, krvniki in strahovalci cele Gorenjske. Velike izgube so ime i komunisti pri Sorici, ko so skušali napasti tamošnjo orožniško postajo. Po poročilih, ki so prispela, jih je padlo okrog sto. Vidnejše u*pehe je dosegla v poslednjem času tudi mlada cerkljanska postojanka. Na obsežnih pohodih, ki jih dela v bližnjo in daljno okolico, je zajela več komunističnih patrol. V oddaljenejših gozdovih je imela tudi nekaj večjih spopadov s komunisti, ki so pri tem utrpeli velike človeške in materialne izgube. Med padlimi sta bila tudi dva politkomisarja, ki pa j h domobranci takrat niso spoznali. Identificirali so jih šele ljudje, ki so si zelo oddahnili, ko so zaznali za njih smrt, ker sta b'la prava krvoloka, ki sta mobilizirala veliko ljudi in tirala v gozdove tudi starejše ljudi in družinske očete. Marljivo je na delu tudi domobranska postojanka v Gorenji vasi. Iz skromnega začetka je v kratkem času nastala že zelo močna posadka, ki je konec junija ujela tudi enega izmed strahovalcev škofjeloškega okraja, komunističnega sekretarja Alojza Gantarja, po domače Grapi:rja iz Ho-bovišča. Tudi drugače je ta poradka zadala tolovajem že občutne udarce. Porazni za komuniste so biii tudi boji, ki so se vršili junija v 6elški dolini in v katerih so z nemškimi vojaki u-pešno sodelovali tudi škofjeloški domobranci. Komunisti so imeli mnogo izgub. V tc-h bojih so na komunistični strani nastopili tudi italijanski komunistični tolovaji, kj so privlekli s seboj celo nekaj topov. Vendar pa so jo po udarcih, ki so jih prejeli v borbah v selški dolini, mahnili spet nazaj preko stare meje. O uspešnih akcijah mladih domobranskih edinic poročajo tudi iz drugih krajev. Tako je torej sedaj tudi Gorenjsko zajela odločna volja, da se upre strahovanju, ki ga komunisti izvajajo nad mirnim prebivalstvom. Narod se je odločil za akcijo. Poleg vedno rastočega števila domobrancev, ki so jih Gorenjci vendarle pravilno spoznali le kot ljudi, ki hočejo dobro svojemu narodu, pa so bila toplo pozdravljena tudi protikomuništična zborovanja, ki so se vršila nedavno v večjih industrijskih centrih Gorenjske. . Komunisti bolj m bolj spoznavajo m občutijo, da se gorenjsko ljudstvo obrača od njih. Tudi terenci, ki so doslej po mili volji gospodarili po vaseh in trgih, se ne počutijo več tako vame. Drug za drugim odhajajo sami v gozd in ni redko, da jemljejo s seboj svoje družine. Vsi ti pojavi so dokaz, da se tudi na Gorenjskem hitro jasni. Led je že davno prebit in ljudje, ki so včasih še morda verovali lepim besedam, so se iztreznili. Č;m hitrejše in čim bolj splošno bo to iztrez-njenje, tem bolje bo to za mirni razvoj že tudi precej prizadete Gorenjske. mmtmmmmmammmmmmmtmrnm Turški petorčki Turško javnost je prve dni letošnjega julija 'znenadila vest. da se je turškemu zakonskemu paru v bližini Adane narodilo petero otrok moškega spo'a. Vest je učinkovala presenetljivo žc zaradi tega. ker so s tem dogodkom kanadske petOTČice dobile tckmece, katc-rh se pač niso nadeiale v Turči.i". In ker je Amer ka na svetu same ena. m bilo nobe-I nih neprijetnosti jn potov z reporterji in f 'm-i skimi posnemovalci, ki bi snar z besedo in sliko na š:roko raztrobili v svet. Pač pa se je dižava takoj pobrigia t& otroke ter obvest:;a ečeta. da bo ona prevzela skrb za novorojence. Društvo za zaščito otrok je sporočilo starcem svojo pr prav'jenost. da prevzame skrb za mlade občane. Rdeči polumesec pa jc takoj nakazal staršem *U00 funtov podpore. Ko je prodrla v svet vest o tunfcTi pe-torčkih. pa so nastale težave v Aaani sami. Tam namreč skoro ni b"lo žive duše. bi bila poučena o tej senzaciji. Slednjič je izjavil tudi župan južnega anatclskega mesteca Mardina. v čigar okclo. so pr šli oetorčkj na svet. da mu o tej stvar-; ni prav nič znanega. Mali mJrdinski lokalni list. ki je natisnil vest Anatolske agencije, da so se na področju tega kraja narodili petorčki. tud: ni vedel ničesar o dogodku razen tega. da je prišla vest med ljudi po zaslugi nekega meniha. Tako se je začelo raziskovanje te zadeve, ki je stopnjevala radovednost ljudi od ure do ure. Toda pojasnila so bila v začetku tako skromna, da so ljudje prav resno govoriI:, da je vse skupaj samo grda potegavščina. Šele podrobnejše informacije so pokazale, da temu ni tako. V resn'ci se je namreč zgodilo, da so petorčk; prišli na s\et že pred dvema mesecema in s-cer v mali južni anatolski vasici Birivanu. ki je oddaljena kakšnih 100 km od mesta Mar-rfna Sedaj piše o peterčkih že ves evropski in tudi izvenevropski t"'sk. Stvar vzbuja posebno v Ameriki razumljivo zanimanje Kakšen bo konec zadeve s turškimi petorčki, še ni mogoče povedat'. General Rosener pri slovenskih domobrancih Oče poštne znamke Ob 140 letnici rojstva Lovrenca Koširja Dne 29. julija t. 1. poteče 140 let, kar se je rodil Lovrenc Košir,.oče poštne znamke. Pravično je. da se ob tej priliki spomnimo njegovega življenja. Slovenci imamo malo mož, ki so si sami s svojimi idejami ali delom postavili večen pomnik v zgodovini človeštva, k tem pa lahko prištevamo Lovrenca Koširja. Ob stoletnici poštne znamke je župni urad v Selcah nad škofjo Loko poslal dne 6. julija 1940 sledeče potrdilo: »Košir Lovrenc, zakonski sin Koširja Janeza in Marije roj. Kalan, je bil rojen 29. julija 1804 v Spodnji Luši št. 8. Njegovi botri so bili Jurij Renedik in Marjeta Sušnik.. Njegovi starši so bili poročeni 17. XI. 1779. Hiša št. 8 še stoji, zdaj je pri hiši priimek Fojkar. Ta hiša pa spada od leta 1790. pod župnijo Sv. Lenart, pošta Selca nad škofjo Loko. Verjetno takrat, ko je bil rojen Lovrenc Košir, niso imeli pri Sv. Lenartu duhovnika, zato je njegovo (Koširjevo) rojstvo vpisano v tukajšnjih knjigah. Obrnite se torej na žup- ' nika pri Sv. Lenartu in Vam bo podal še kake podrobnosti o Koširju. Res škoda bi bila, da bi za take može nič ne vedeli.« Po šolskih izvestjih, hranjenih v Narodnem muzeju, je stopil Košir leta 1819. v prvi razred gimnazije kot 151etni deček. Njegovo ime najdemo prvikrat v izvestju r Juventus Gymnasii academici« leta 1920: Koschier Laurentius, Carniola, Selzach I Sectione. do leta 1825., ko je dovršil tudi oba humanistična razreda. K; ■ :n se je Košir obrnil po dovršani gimnaziji, ni znano, prav tako ne vemo, kdaj je stopil v službo pri guberniju. Nemški zgodovinarji: Schvveiger, Lehrenfeld, Kiesskalt navajajo v svojih knjigah: »Leta 1837. je služil pri pokrajinskem državnem knjigovodstvu v Ljubljani kot računski ingrosist Lovrenc Košir. Po Koširjevi izpovedi je ta leta 1835. v Ljubljani v pogovoru z nekim Angležem po imenu Gal\vay omenil sistem enostavne pisemske tarife, kar je, kakor je Košir sam zatrjeval, dalo povod Hiliovi reformi. Idejo poštne znamke in tarifno reformo so Angleži uveljavljali vse do leta 1840., ko je bila reforma sprejeta in vpeljan nov poštni sistem. Ko pa je postalo ime Rox Hilla zaradi njegovega poštnega sistema že zelo popularno in si je Kili lastil zarrsel vpeljave poštne znamke, se je Lovrenc Košir leta 1S58. zavelel pomena in začel trditi, da je cn iznajditelj poštne znamke ker je on že leta 1836. poslal avstrijski vladi predlog, da odpravi pobiranje pristojbine v gotovini in naj uvede — poštne znamke. Na Koširjevo trditev je saksonsko finančno ministrstvo naročilo višjemu poštnemu ravnateljstvu v Leipzigu, da poizveduje o tej Koširjevi trditvi in o tem poroča. Odgovor, ki ga je dobilo saksonsko finančno mir istrstvo, je moral biti za Koširja zelo ugoden ker so spisi, ki jih je Košir predlo z'i poštni direkciji, jasno dokazali resničnost njegove trditve.« V knjigi Fr. šemrova »Ljubljanska pošta1; beremo: »Pregledujoč šematizme, sem naletel v letniku 1837 na računskega ingrosista pri pokrajinskem državnem knjigovodstvu v Ljubljani Lovrenca Koširja v vseh letnikih do leta 1848.« I>o tega leta sledimo Koširjevo življenjsko pot, od tu dalje pa se nam sled izgubi. Nemški poštni zgodovinarji sicer omenjajo, da je Košir leta 1858. živel na Dunaju, Ta nova zbirka narodnega pripovednega blag® je izšla kot 3. zvezek »Narodopisne knjižnice«, ki jo izdaja dobrepoljski župnik in narodopisec Anton Mrkun. Ta knjižica hoče biti znanstvena in se Mrkun sam podpisuje kot »zbiratelj narodopisnega blaga«, ta zvezek pa »ni pisan v znanstveni obliki«, kakor pravi Ljubič v Uvodu, češ »Znanstvena zbirka bi morala biti brez navlake pripovedovalčevega sloga, brez ilustracij (?) in s točnimi (?) označbami virov, to je tako, kakor imamo Slovenci že sestavljene zbirke po Kelemini, Kotniku in Kocbeku.« To stališče pa je napačno. Narodopisna knjižnica je ali znanstveno-objektivno pisana, ali je zgre- šila svoj namen, in tak mora biti tudi vsak zvezek te knjižnice. V znanstveni zbrki ilustracije nič ne motijo, pač pa ne bi bilo napak, če bi povedali, kdo je ilustriral (Tone? kateri, čigavi?). Tudi od »točne označbe virov« znanstvo nima bogve kaj, ker je dovolj, da jih je zapisovalec slišal v Dobrčpoljah in navedel 3 odn. 5 oseb imenoma. Kar se pa tiče Kelemine, je tudi on prepisoval svoje vire tako, da bi se »Bajke in pripovedke« — »prijetno čitale«, vendar ni s tem zagrešil ničesar proti znanstvenim zahtevam. Kakor nas torej pouči sam strokovnjak Kelemina, ne gre za dobesedno podajanje pač pa za objektivno-znanstveni čut, k ga zapisovalec ima ali ga nima. On sam mora presoditi, kai sme »izpreminjati« r kaj ne »da bi se pravljice prijetno čitok-Ljubič sam. kot /-r;s.'va!e<\ predvsem r. , sme sestavi j:i ti k«r tem že razlngo, ! ta njegova naloga Nihče ne zshteva o J j novejBa rariakavanja pa 00 to trditev ovrgla. Moje mnenje, da je bil Košir po letu 1848. premeščen na Dunaj in da je sodeloval pri prvi izdaji avstroogrške poštne znamke leta 1850., je verjetno, vendar pa po sporočilih g. Jos. Tuschnerja, podrav-natelja Jadranske zavarovalnice na Dunaju (kateremu tukaj izrekam najlepšo zahvalo za njegov trul pri raziskavanju), ni to nikjer dokazano. O vpeljavi avtroogrske pisemske znamke obstojajo prav skromni, lahko rečeno, skoraj nikaki spisi. Nahaja se samo kratek zapisnik o zasedanju brez navedbe imen udeležencev. Zato tudi ni najti Koširjevega imena v zgodovini pisemske znamke. Vodja zavoda za poštno zgodovino (»Jutro« z dne 17. V. ~1944, št. 113) na dunajski univerzi, poštni svetnik g. dr. Er-hard Riedl, ki je uredil poštni muzej in kateremu je Koširjev dogodek popolnoma dobro znan. je svoj čas vodil obširne poizvedbe o Koširju, žal pa je bil njegov trud brez vsakega uspeha. Temu je najbrže krivo dejstvo, da se vsi osebni spisi državnih uradnikov 50 let po njihovi smrti uničijo. Zato bo, kakor piše g. Tuscliner, težko kaj zvedeti potom oblasti. čas teče in prililke se spreminjajo. Tudi na Gorenjskem se je v poslednjem času mnogo spremenilo. Iz izkustev Ljubljanske pokrajine in neštetih domačih tragedij porojeno iztreznenje zavzema vedno širši obseg in dokazuje, da je zdrav gorenjski narodni duh pravilno ocenil tiste anacional-ne revolucionarne špekulante, ki so se mu pod krinko »narodne osvobodilne borba« ponujali kot »rešitelji«. Zdrava življenjska sila, ki hoče napredka, ne pa nazadovanja, ki hoče ohraniti svojo svobodo, imovino in svoje narodne vrednote v polni meri tudi v bodoče, je pravilno spoznala, da »osvobodilna fronta«, čeprav je na Gorenjskem dolgo časa nastopala v neprimerno milejši obliki kakor na Dolenjskem in Notranjskem, nikakor ne more biti tisti činitelj, kateremu bi v svojo deželico zakoreninjeni gorenjski kmet mogel zaupati svojo sedanjost in svojo bodočnost. V pretekli dobi je bilo sicer mnogo prikrivanja, mnogo lepih besed o nacionalnosti in boljšem socialnem redu, mnogo obljub in prilizovanja, kateremu je marsikdo nasedel tudi vsled tega, ker so mu skrbno prikrivali ali kot laž označevali dogodke v Ljubljanski pokrajini. Močno pa so položaj spremenili predvsem dogodki, ki so se proti koncu preteklega in v začetku letošnjega leta začeli odigravati na področju Gorenjske same. Ko je Gorenjec videl, da izvajajo »gošarji« nasilne mobilizacije, da sistematično ropajo njegovo premoženje, da se vrsti požig za požigom in umor za umorom, je sam sprevidel, da tukaj nekaj ne more biti v redu. Začelo se je pojavljati iztreznjevanje. Ljudje, ki so jih komunistični »osvoboditelji« nasilno mobilizirali, so na terenu sami spoznali, kaj je v pravem bistvu »osvobodilna fronta«, kaj tolovajska »vojska«, koliko so vredni lepo in zvito tiskani in govorjeni programi ter obljube za bodočnost. Videli so, da je »Osvob. fronta« le krinka za namene ene same klike, ki se imenuje komunistična stranka. Videli so, da se ta »osvobodilna fronta« ne bori za slovenske koristi, ker jih n. pr. na Primorskem izdaja koristim italijanske komunistične stranke ter vsepovsod stremi izključno za tem, da naše narodno področje spremeni v sovjetsko komunistično republiko. Videli so nadalje, da je njihov program le »rop, požig, umor«, kot so to napisali komunisti sami v svoji »Partizanski pesmarici«, ki jo je izdal centralni komi-tet komunistične partije, in želja po oblasti, ki bi jo nad narodom v še hujši^obliki in meri izvajali tako, kakor so počenjali na Dolenjskem in sedaj začenjajo tudi že na Gorenjskem. Videli so, da velja beseda »enakost in tovarištvo« le za priviligirano visoko komunistično gospodo, ki je pečenko in potico, dočim dobiva »vojska«, ki se je vedno drži pečat nezanesljivosti, le komaj zadostno hrano ali pa mnogokrat še te ne. Zato so se Gorenjci, ki so bili nasilno uvrščeni v to tako imenovano »narodno osvobodilno vojsko«, začeli spraševati, zakaj naj v tej »vojski« prav za prav še ostanejo. Ko so videli, da za nje v njej ni mesta, so se jeli množiti pobegi, talko zapisovalcev »znanstvene oblike«, pač pa znanstveno resnost. Sam priznava, da so mu domačini povedali, nekatere snovi v drobcih in da jih je on združil v celote: »to velja posebno za pripovedko o dobre-poljskih bogcih« (5). Ve sicer, da je »zanimiva« vera, da «stoji dobrepoljska dolina na stebrih nad podzemnim jezerom«, ne ve pa, kako važna in delikatna je ta vera za narodoslovca in ne ve, da bi ta stokrat rajši videl tiste »drobce«, kakor pa * njegovo rekonstrukcijo. Urednik Mrkun se tudi ni potegnil za drobce in je raje videl lepo pravljico. Prvotno je to pač bajka o svetu na peterih stebrih. Srednji steber je res duhovniški, namreč sveta gora (piramida) s svetiščem, ki se dviga do boga in na kateri duhovnik-vladar prosi za svoje ljudstvo milost pri bogu. V našem primeru pa je na to nazi-ranje res vplival podzemni kapniški svet s svojima stebri, kakor pravi Ljubič (S.). Skoro gotovo pa prvotno gre tu za predstavo o petih gorah, ki držijo nebesni obok (glej Frobenius, Kulturgeschichte Afrikas; Die Biihne, 167.). ki je slovanstvu tuja, vsaj kolikor vemo do danes, zato je tembolj važna taka sled v slovenski tradiciji Razen te je »važna« še pripovedka o svetem Gregorju, ki se poroči z lastno materjo, o kateri pa ni nobenega dvoma, da :e samo nemška legenda dvornega pevca 'Tnrtmanna von Aue, kj je zopet kopiir francoske predloge. Kako in po kater: ••e »kakšni) poti je legenda prišla v Dohrč-to pa nikakor ni »močno zanimivo« (7.), ker legenda ne predstavlja nič na- Ceprav so ▼ sedanjem vojnem čaau poizvedbe ln raziskavanja težavna, vsi važnejši spisi so zavarovani pred bombami ln p c žarom, se je g. Tuschnerju posrečilo najti v državnem arhivu na Dunaju vir, ki nam prikazuje potek Koširjevega življenja. V knjigi »Hof- und Staatshandbuch der Oster. Ungarischen Monarchie« moremo slediti Koširju od leta 1856. do 1868. Leta 1856. dobimo Koširja ne na Dunaju — ampak v Zagrebu kot rač. svetnika, leta 1859. postane namestnik drž. knjigovodje v raznih funkcijah, od leta 1866. pa predsednik kralj, državnega računovodstva za Hrvaško in Slavonijo. Po letu 1868. ne zasledimo več Koširjevega imena, bodisi da je tega leta izstopil iz službe, bodisi da je tedaj, star je bil 64 let, umrl. Dan njegove smrti nam ostane še vedno neznan. S temi novejšimi ugotovitvami smo napravili korak, ki nam bo morda omogočil pcjasniti zadnje dneve njegovega življenja Dolžnost naša pa bo, da poskrbimo pravočasno. da se njegova zamisel o iz'.a ji poštne znamke ovekoveči in pride njegova slika in ime na znamko. Predstavimo širnemu svetu zaslužnega slovenskega moža in ohranimo njegov spomin bodočim rodovom! Ferdo Kobal. da je n. pr. od prisilnih mobilizirancev, ki so jih komunisti pobrali po Gorenjskem februarja in aprila, sedaj že 3U zopet prostih komunističnega nasilja. Ostali, ki doslej še niso imeli prilike za pobeg ali ki so se ustrašili zelo spretne tolovajske propagande, ki pripoveduje, da Nemci in domobranci vsakega vrnivšega se gošarja takoj ubijejo, pa komaj čakajo, da bo konec tlake komunistični gospodi in njen m bi-ričem. Komunisti skušajo tudi na Gorenjskem še nadalje izdajati prisilne mobilizacije, kjer to morejo. Stalni udarci, ki jih dobivajo v vseh pokrajinah, potrebujejo stalnega nadomestda v človeškem materialu, ki ga naj pač da naivno ljudsivo. Vendar ljudstvo ni več tako naivno. Ce se ne more pred nasiljem rešiti drugače, beži v gozd, kjer se skriva m vedno na novo poživlja kadre skrivačev, ki povzročajo komunističnemu vodstvu od tedna do tedna večje skrbi. Najbolj pa so tudi Gorenjcem odprli oči požigi in umori, ki so jih izvršili komunisti. Zažgali ali poskušali zažgati so SS-Grappenfiihrer general Rosener je te dni v spremstvu častnikov svojega štaba in poveljnika Slovenskega domobranstva podpolkovnika Krenerja počastil s svojim obiskom domobranski udarni bataljon stotnika Meničanina, ki se nahaja na nekem položaju na Dolenjskem. Po obhodu strumno postrojenih nemških in domobranskih oddelkov je g. general nagovoril domobrance ter jim izrazil svoje priznanje za zvesto izpolnjevanje dane prisege in za neustrašno zadržanje v borbah proti komunističnim šega in imamo nedaleč odtod Kočevje. Bolj bi nas zanimalo, odkod imamo sorodno legendo o svetem Matiju, ki ubije očeta in mater (»Stare žalostne«, 174.), ki ima, kakor se zdi, neposrednejšo zvezo z grško snovjo o Edipu (glej Glonarja v uvodu k Albrechtovemu prevodu Edipa, M. S.). Sicer pa ima najbolj prav Marolt, ki piše: »Zdi se, da odsevajo v legendi prehistorični miti«, ker na vsak način ni bil junak dvignjen do svetnika (Glonar) ampak neki bog je bil ponižan do človeka. Takega boga pa pozna tudi slovenska mitologija (glej Kelemina, Bajke. št. 205.). Lovec Matija je zelo podoben lovcu Setu in nasilnemu Šuvu, ki ubije očeta Keba-Krona. Seta-Tifona primerja Edipu tudi Braun (Naturgeschichte der Sage), ker je bil tudi Set slep in ga je po Braunu oslepela najbrže Izida s sistrom. Kot ubijalca svojega očeta ga Kelemina stavi v poglavje o »Nebeškem vladarju«, ker mu je vzorec za tega Zen, ki je ubil Krona. Za nas je torej legenda o svetem Gregorju v toliko »važna«, ker imamo sami boljšo in ker je v nasprotju s Hartmannom naš Edipov podobnik še mitološko bitje: Kresnik ubije veliko letečo kačo, ki je njegov oče (zmija mladoženja). Zanimivo je, kako se je porušila bajka o zidanju cerkve, ki je hudič ne mara. Namesto da bi hudičevi gospodar poganske Gorice podiral zidanje, ga podirajo njegovi tlačani, torej: ob naslonitvi na zgodovinsko dejstvo, ker povsod so podirali dvojeverci. tukaj celo maskirani v božanstvo. (Grad na gorici). Kovač (Kurent), ki pride po smrti na luno lovi ptice na limanice; to bi bila nova poteza v njegovi bajki, ker se Smrt ulovi na limanice in ne v past (št. 9) »Neusmiljeni grof« ima čudno potezo, da »Bog na razpelu« noče poslušati izpo- tolovajem. Nato je osebno proglasil prva napredovanja in podelil prva odlikovanja med domobranci. Napredovali so višji narednik Stanko Babič v čin domobranskega poročnika, domobranci Zupančič, Krnič in Križaj pa v čin domobranskega pod narednika, Prav tako je g. general osebno Izročil stotniku Dušanu Meničaninu in nad poročniku Dragotinu Furlanu visoko nemško vojaško odlikovanje, vojni križ za zasluge II. r., 108 domobrancem pa hrabrostno odlikovanje za borbo proti tolovajem. Isto od- vedi, kar je daleč od krščanstva, pa tudi pogansko ne bo (str. 36.). Velikanski koren, ki se ne da izpuliti je lunarni simbol, ki pa se zdi ne bo naš, ker je precej podoben Midgardski kači, ki jo hoče izvleči Thor. (št 12.). Bajka je tukaj postala smesnica. Če zapisovalec ni izpremenil imen, bi bilo omeniti kot važna tale imena: mlinar, ki ne mara umreti je Tomaž (št. 4.), dekle, ki se ne mara poročiti je Uršula (št 13), deklica, ki je šla po luč je Zarika (št. 16), deček, ki reši kraljično je Janezek (št. 17), junaška deklica je Alenčica (št. 20), močni kovač je Peter (št. 21), deklica, ki ubeži Ježibabi je Marjetica (št 22). Vsa ta imena so namreč v naši tradicionalni literaturi že znana in v zvezi s podobnimi vlogami »Navlaka pripovedovalčevega (!) sloga« je mestoma občutna, ki je razen par izjem celo brez lokalizmov (vrauč, zbediti se?), zato pa ima germanizme in čudne, neznane figure (rdeča Turčija); tudi sam slog je marsikje slab. Risbe so prav lepe, pač pa nepravilne, ker iz njih samih bi čital kaj drugega kakor je napisano (smrt se komaj drži na drevesu, da ne pade, po tekstu pa se je ujela na limanice) in ne ilustrirajo teksta. V naslovih ni glavnega predmeta (štev 3, 5, 10. 12). »Ljudske pripovedke« ni isto kar »Narodne pripovedke«, kakor »ljudske« pesmi niso »narodne« pesmi in »Narodopisna knjižnica« ni »ljudskopisna«, razen če hočemo biti Slovenci samo ljudstvo in ne narod. V tem izrazu je nekaj ponižujočega, končno pa pomeni v narodu ljudski—»tuj«: ljudski človek »dnšlec iz tuje zemlje«, ljudsko blago »ne naše«, to rej bi bile ljudske pripovedke nujno »tu jih ljudi«. Kdor pa hoče rabiti »ljudsko«, likovanje je g. general pripel tudi g. Haupt-mannu Schuhmacherju ter nemškima vojakoma Schneiderju in Pfeiferju. Poveljnik Slovenskega domobranstva podpolkovnik Krener se je v kratkem govoru toplo zahvalil g. SS-Gruppenfiihrerju ter ga prosil še nadaljnje naklonjenosti in podpore Slovenskemu domobranstvu, kar je g. general obljubil. Ko je ostal še precej časa v razgovoru z domobranci, se je g. general s svojim spremstvom spet odpeljal, od celotne posadke navdušeno pozdravljen. samo da ne rabi »narodno«, naj se ponižuje še nadalje, Kelemina je ločil bajke in pripovedke, in preko tega bo težko iti. Kotnik je združil oboje pod tujim izrazom: stori je. Lju-biču pa k pripovedkam sodijo celo pravljice (10 kosov med 20-imi, torej polovica). Tudi v tem nazirju mora enkrat zavladati red. Pa še nekaj: Slovenci nismo bogati, vedemo se pa na knjižnem trgu tako, kakor bi to bili: ponavljamo se in se popravljamo; po znani srbski; piši, samo da se piše. Zvezki »Narodopisne knjižnice« so vendar namenjeni tistim, ki se za narodopisje zanimajo, ali vsaj tudi tem. Zato bi bilo treba vsaj pravilne numeracije, razdelitve snovi, pravilnega naslavljanja, če že urednik ne more sestaviti ne registra stvari ne opomb. A. M. Iz filatelističnega slovstva Pred dnevi je izšla prva številka slovenske filatelistične revije »Znamka«. V vrstah zbirateljev znamk so že dolgo pogrešali takšno publikacijo. Njena upravičenost je najbolje utemeljena iz Uvodnih misli, kjer med drugim čitamo: »Marsikdo bo mnenja, da danes ni primeren čas za izdajanje slovenske filatelistične revije. A prav danes nam je potrebna. Potreben nam je kažipot, ki naj nas zopet povede na pravo pot, na pot pravih zbiralcev znamk. Koliko zgrešenih pojmov se je uveljavilo v zadnjih letih pri nas o tem, kakšna znamka je primerna za zbirko, kako naj se zbira, čemu zbiramo znamke itd. Te pojme je treba razjasniti. Potrebno je obvarovati škode nevedneže, ki iz kakršnih koli razlogov kupujejo znamke ln ki zaupajo nasvetom brezvestnežev, kateri jim obešajo manj vredno blago po visokih cenah.« Izdajatelj Ltnks: General Rosener zelehnet Oherlen tnant Furlan und Hauptmaim Meničantn mft dem Kriegsverdienstkrenz n. Klasse aus. — Levo: general Rosener pripenja odlikovanje nadpo ročni ku Furlanu (spredaj) ln stotniku Meničaninu Rechts: General Rosener begltickvvttnscht die LandvvehrmSnner zur Beforderung — Desno: general Rosener častita domobran- j ceni k napredovanja If ft'm.'111't wwi»' "~n 1 KULTURNI PREGLED Ljubic, Ljudske pripovedke iz Babrepolj Kvoniha * Nemčiji ne grozi pomanjkanje živil. Nemški minister za prehrano Herbert Backe je te dni govoril v Katovicah o Položaju prehrane v Nemčiji ter izjavil, da Nemčiji tudi v petem letu vojne ne grozi prav nobena kriza ali pomanjkanje živil. * Povratek Nemcev iz južne Afrike. Iz Lisbone poročajo, da so prošlo soboto prispeli tjakaj trije posebni vlaki z nemškimi povratniki iz južne Afrike. V domovino se je vrnilo 414 oseb. * Nabori za žensko delovno s'užbo. v Nemčiji bodo do 15. avgusta končani nabori za žensko obvezno službo. Na ta pregled pridejo predvsem dekleta rojstnega letnika 1927. * Nad štiri mifijone mark prispevkov za služkinje. Nemške služkinje, ki =lužijo že dolgo vrsto let v družinah s številnimi otroki, imajo pravico, kadar nameravaj'.) stopiti v zakon, predložiti prošnjo za doto, s katero jim je omogočena nabava opreme. Do konca marca letošnjega 'eta je bilo na ta način'podprtih 7500 služkinj, ki jim je država izplačala 4.5 milijona mark dete. * Med oddajanjem poročila z bojišča mora vladati v gostilnah, krčmah, točilnicah in pivnicah mir. Tako se glasi sklep zadruge nemških krčmarskih in gostinskih obratov. Osebju v teh obratih je naloženo, da strogo pazi na izvajanje tega sklepa * Brazilske čete v Italiji. Preko Lizbone poročajo, da je prispel v Italijo prvi kontingent brazilske vojske. Američani seveda ne navajajo podrobnosti o številu in kakovosti te svoje »vojske«. * Epidemija otroške paralize v Ameriki. Nemški listi beležijo, da je v Ameriki zopet nastopila epidemija otroške paralize. Samo v državi New York so zabeležili 131 primerov te nevarne bolezni. * Kaznovan tihotapce. 411etni kurjač Pavle šubašič je letos meseca maia pripeljal v Gradec kovčeg leleline. katero je ponudil v nakup po 35 mark kg. Ob tej priliki je bil zasačen ter je bi',0 ugotovljeno, da Šubašič ni tihotapil samo mesa, ampak tudi vino in mošt. Seveda je prodajal vse to po višjih cenah kakor dovoljujejo uradni predpisi. Deželno sodišče v Gradcu je zaradi tega obsodilo Pavla Subašiča na šest mesecev ječe, proti čemer se je obsojenec pritožil. Višje deželno sodišče je odredilo ponovno razpravo in zvišalo pritožniku kazen na dve leti ječe z utemeljitvijo, da je Šubašič znan verižnik velikega formata u— Poziv! Zimska pomoč, oddeleik za tombolo poziva vse tiste, ki so pri ljudski knjižni tomboli zadeli kak dobitek, pa ga še niso dvignili, a bi ga želeli, naj pohite do 4. avgusta, ker po tem dnevu ne bomo nikomur več izdali nobenega dobitka ljudske knjižne tombole. Dobitki bodo zapadli v korist Zimske pomoči. Opozorilo fv ^u* ' —■ '-'.J u— Nov greh. Hudim poškodbam, ki j in je dobil pri prometni nesreči na Krekovem trgu, je pod'egel 3letni Andrejček R a k o -v e c . sinček ,'olista ljubljanske opere. Pokopali so ga včeraj popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Hudo prizadetim staršem izrekamo naše iskreno sočutje. u— Za pokojno Silvo Dimec, absolventko trgovske šole, bo darovana sv. maša v soboto 29. t. m. ob 3. uri v stolnici. Sošolke in prijateljice vabljene. u— ?>Ia!o knjižno žrebanje vam nudi poceni izbrane knjige. Vsak poteg iz vrečice stane 30 lir. Za ta znesek dobite knj'ge, ki jih je založila ZP za ljudsko knMžno tombolo. Kdor bo imel izredno srečo, bo zadel bibliofilsko tombolsko tablico, vredno 100 iir ter bo dobil s. Šalijevo pesnitev »Spev moji zemlji« (bibliofilska knjiga) in morda še dobitek bibliofilske tombole, t. j. leno zbirko izbranih slovenskih knjig. Listke prodajamo v pisarni tombolskega oddelka v Gradišču št. 2 in v Ulici 3. maja od 8. do 12. ure. Tnm dobite tudi bibliofilske tablice. Vsi, ki so doslej žrebali, so bili z lepimi knjigami izredno zadovoljni. u— Poletni tečaji nemškega jezika v Lektoratu Nemške Akademije. Nemška Akademija, Lektorat v Ljubljani priredi v avgustu in septembru tečaje nemškega jezika. in sicer en tečaj za začetnike in en višji tečaj, če se prijavi najmanj 6 udeležencev za vsak tečaj. Lekcije — po eno uro — bodo trikrat tedensko in bo določen urnik v soglasju z udeleženci. Pristojbine so: vpisnina — za nove udeležence — 25 lir. za obisk dvomesečnega tečaja pa 50 lir. Informacije se dobijo v tajništvu lektorata v Beethovnovi ulici 14-1 od 28. julija do 1. septembra, dnevno od 10.—12. in od 16. do 13. ure. u— Služkinje! v nedeljo 30. julija ob 5. uri popoldne ste vabljene na protikomuni-stično Predavanje, ki bo v dvorani De^v-ske zbornice na Miklošičevi cesti Obvestite o predavanju tudi svoje prijateljice! Naj nobena ne izostane! Pokažte, da ste tudi ve obenem z ostalimi slovenskimi stanovi enotne v borbi proti razdiralnemu komunizmu! u— Stenografije alj knjigovodstva in nemščine se z lahkoto naučite med poč t-nieami v posebnem tečaju. Pričetek 2. avgusta. Učne ure dogovorno ob prostem času obiskovnlcev-lk. priporočljivo zlasti tudi dijakom-injam srednjih in strokovnih Sol. Vpisovanje dnevno. Infnrmar-ije: Trgovski učni zavod, Kongresni trs 2 IT. V zadnjem času je bilo opaženo, da se na ulicah okrog poslopja sodnijskih zaporov okrožnega sodišča v Ljubljani ustavljajo in zadržujejo različne osebe, mahajo z rokami in robci, delajo razne gibe in kretnje, da bi se sporazumele In dogovarjale z zaporniki v sodnijskih zaporih itd. Uprava policije najstrožje svari vsakogar, da se brez upravičenega vzroka ne zadržuje ali ustavlja na katerikoli ullei okrog poslopja sodnijskih zaporov in se ne skuša kakorkoli sporazumevati z zaporniki, ker bo vsak količkaj sumljiv pasant aretiran in zaprt, razen tega bo nos^l še vse ostale neizogibne posledice. — Uprava policije. u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, potrebno v vsakem zasebnem ali javnem Poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prično 1., 2. in 3. avgusta. Pouk dopoldne, popoldne alj zvečer po želji obiskovalcev. Moderna stroj epi sni ca, desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Tržne cene. Prejeli smo: Na živilskem trgu so se mali, komaj vidni papirni ceniki umaknili velikim deskam, ki so že od daleč vidne in raz katere lahko bereš cene bez naočnikov. Zadnji petek je bila na trgu naprolaj že letošnja ljubljanska spe-cialiteta — novo kislo zelje. Pogledam na cenik in \ddim zapisano: Kislo- zelje L 4.50. Postavim se v dolgo vrsto, da pričakam na moj zaželeni zajtrk, kajti če ni mleka za kavo, m} ga nadomesti presno kislo zelje s koščkom kruha. Toda, o joj, prodajalka se ni zmenila za. tržne cene na ceniku. ampak je prodajala kislo zelje po 12 lir kilogram. Na moj protest je odgovorila, naj se zaradi cene obrnem na »Prevod«. Seveda teh informacij pri »Prevodu« nisem iskala, obrnila sem se rajši k prodajalki zeljnih glav. ki jih je prodajala po 8 lir kg. Razumljivo je, da kislo zelje ne more biti po 4.50 lire, če prodajajo zelje v glavah po 8 lir. Saj pri pripravljanju kislega zelja pride mnogo odpadkov in d& tudi mnogo dela. Zadovoljni smo. če tržni ural skrbj za nizke cene, vendar mora producent priti do kritja stroškov in do primernega zaslužka za svoje delo. Večkrat opažamo, ko tržni urad pri kateri koli stvari cene močno zniža, da dotično blago izgine s trga, dobi se pa še vedno po skritih potih za višje cene. Zato bo proizvajalcem in potrošnikom najbolj ustreženo, če bodo cene blagu določene po resničnih proizvajalnih stroških. .S u— Bodoče prvošolce-lke in drugošolce -lke opozarjamo na tukajšnji počitniški korepetitorij »Napredek«, ki pripravlja dijake-inje iz vseh predmetov ali posamezno v ločenih oddelkih za prvi oz. drugi razred gimnazije. Pričetek 3. avgusta. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specialne strokovne instrukeije, Kongresni trg 2. Središče mesta. u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja. Praktično znanje, potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prično 1., 2. in 3. avgusta. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Za Rdeči križ daruje dr. Fran Win-diseher 200 Hr namesto venca na grob gospoda Ivana Volka. u— Srednješolce in srednješolke opozarjamo na tukajšnje počitniške tečaje vseh predmetov. Temeljita priprava za naslednji višji razred, oddelki za popravne in privatne izpite. Izbira predmetov po ž"lji. Pričetek 3. avgusta. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specialne strokovne instrukeije za srednje šole, Kongresni trg 2. u— Za slepo mladino so poklonili stanovalci hiše Pred Škofijo znesek 250 Hr namesto cvetja na grob pokojne gdč. Baj-da Pepce. Za velikodušni dar se vodstvo zavoda slepih prav prisrčno z^hva-juje. starešine? Zaklonišča je treba od časa do časa prezračiti. Ako imate v zaklonišču stalno nameščene odeje, jih je treba redno iztepatl. Pitno vodo menjati vsak dan! Ne pozabite vzeti v zaklonišče odeje, ker je prostor hladen in je potrebno včasih pre. biti v njem precej časa. Z Gorenjskega Usposobljenostne izkušnje v Celovcu. Na celovškem učiteljišču so bile prošle dni usposobljenostne izkušnje kanlidatk, ki imajo za svoje predmete telovadbo in gospodinjsko stroko. Javilo se je 26 kandidatk. od katerih sta napravili dve izpit z odliko, 8 z dobrim, 8 z zadovoljivim, 6 pa s povoljnim uspehom. Dve kandidatki bosta morali čez pol leta izkušnjo ponavljati. Izpiti so bili pod predsedstvom vladnega šolskega svetnika Braumiillerja. Dopusti v taboriščih za mladino na področju Celovca in Beljaka ne bodo podaljšani. To sporočajo koroški listi vsem tistim staršem, ki so prosili, da bi njihovim sinovom in hčeram bili podaljšani dopusti za dobo preko tieh tednov. /.»ključni koncert v Velikovcu. Na glasbeni šoli v Velikovcu so priredili gojenci zaključni koncert, ki je pokazal prav lepe uspehe mladih godbenikov pod vodstvom učitelja Roessnerja. Mladina jc nastopila s pestrim sporedom izbranih skladateljev. Starši so bili nad uspehi svojih otrok zelo navdušeni ter so se v znak priznanja zahvaljevali učiteljem in izvajalcem. Na ruskem bojišču je padel podčastnik Vincenc Pečnik iz Feilkirchna na Koroškem. Pečnik je prebil ves čas sedanje vojne pri vojakih. V Celovcu je umrla 661etna upokojenka Frančiška Kravina. V planinah se je ponesrečil 131etni Josip Dvofak iz Beljaka. Pokopali so ga v četrtek. 27. julija na beljaške.m pokopališču. Pri nabiranju krme za koze se je ponesrečila 511etna gospodinja Marija Gritz-nerjeva iz Malte pri Celovcu. Padla je s hrasta, na katerem je obirala listje, ter si zlomila nogo. Podivjana krava je napadla dveletnega Bruna Katolnika iz št. Jurja na Koroškem. Z rogovi je fantička tako poškodovala, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Te nesrečne češnje! 781etni Karel Ma-her iz Roža je obiral češnjo, pri čemer se mu je zlomila veja, da je padel z drevesa in si zlomil levico. Roka v krožni žagi. 441etni knjigovodja Franc Palaj iz Kotmare vasi je prišel z desno roko preblizu krožni žagi', ki mu je po nesreči odrezala dva prsta. Dve leti zapora za tihotapstvo. 30-letni Anton Zupančič iz Kostajnika je prišel leta 1939. na Koroško, kjer je dc-bil zaposlitev pri kmetih kot dninar. Zupančič je bil že pred leti obsojen zaradi uboja na dve leti ječe, v zaporu pa se je izučil mizarstva in je kot tak stopil lani meseca junija v službo pri državni železnici v Beljaku. Toda pozneje se je premislil in je simuliral bolezen. Kmalu se je izkazalo, čemu se je Zupančič premislil. Služba pri železnici mu ni dišala, ker mu je tihotapstvo c-beta. lo večji zaslužek. Začel je kupčevati s predmeti, katerih seveda ni sam kupoval, ampak jih je na debelo kradel. Zaradi tega je prišel pred sodišče v Beljaku, kjer je bil zaradi prestopkov proti predpisom o vojnem gospodarstvu obsojen na dve leti ječe. Poleg tega so mu zaplenili tisoč mark priihrankov, katere si je pridobil s svojimi tihotapskimi kupčijami. S štajerskega Prireditev za ranjence. S plesi in petjem so razveseljevali ranjence domačini iz Radgone in Ljutomera. Vojaki so bili obiskovalcev zelo veseli. Odlikovanje. Z železnim križcem 2. razreda je bil odlikovan grenadlr Anten Ke-tič iz Selnice ob Dravi. Na Ranči pri Mariboru, tik bivše železniške postaje Pesnice, so v zadnjih letih zgradili veliko novo šolsko poslopje, ker je bila ljudem šola pri Spodnji Kungoti na Gradiški premajhna za tamošnji šolski okoliš. K novemu šolskemu okolišu so priklopih bivše občine: Ranča, Dobrenje, Gradiška, Rošpoh, Kaniža, Pesnica in Gač-fnik. Nova zgradba stoji na sončnem vinorodnem griču, pot njo pa se vije državna cesta iz Maribora proti št. Ilju. Dobra letina buč se obeta letos na šte-jerskem. Bilo je namreč mnogo vlage, ki bučam zelo prija, zato so ti sadeži dobro obrodili. Kuharski tečaj za mlade Spodnješlajer- ke. Mladci intdekleta iz celjskega okrožja, ki so dodeljeni za pomoč raznim gospodinjstvom, imajo sedaj priliko, da se izvežbaio tudi v kuhinjskih delih. Predvsem so priredili takšen tečaj za dekleta, ki so se seznanila s pripravljanjem sadja za zimske mesece. Teoretičnim vajam sledijo praktične skušnje, tako da se mladina Popolnoma izvežba v tej strogo kuharski stroki, ki je vsakemu v življenju krvavo potrebna. Vaški večer v Žalcu. Kljub obilnemu delu. ki ga prinašajo poletni meseci, prebivalci Žalca še vedno najdejo priliko za sestanek, na katerem se kulturno poživijo. Tudi minulo soboto so imeli v žalskem kinematografu takšen večer. Izkupiček večera je še! v prid nemškemu Rdečemu križu. Za prireditev si je stekel po-ebne zasluge žaleki župan Karel Strasser. Poslu- nadalje vabi k sodelovanju vse, ki imajo veselje in sposobnost za pisanje strokovnih ali poljudnih člankov nanašajočih se na fi-latelijo in napoveduje v mejah danih možnosti vsebino revije, takole: aktualne članke o vseh stvareh in dogodkih, ki se tičejo zbiranja znamk, ilustrirano obdelane novosti, poročila o novo pojavljenih falzifikatih, brezplačna pojasnila na pismena vprašanja zbiralcev, ki se nanašajo na zbiranje znamk, cenike znamk poedinih dežel: služila bo pa tudi ustvarjanju slovenskega filatelistične-ga izrazoslovja. Vsebina prve številke je naslednja: Julij Bar je prispeval sestavek »Provizorična izdaja za slovensko ozemlje, zasedeno po Italiji«, ki se bo nadaljeval. Prav tako se bo nadaljevala razprava Alfonza Pipana o vrednosti in ceni znamk ter Dušana Grudna prispevek z naslovom Znamka kot snov. Sledijo objave filateli-stičnega kluba Ljubljane in rubriki od drugod in Kaj bo novega? Prva številka je izšla na osmih straneh osmerke z ovitkom. Njen lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik je Boris Modrijan. »Znamki« je priložena Priloga 1, ki vsebuje seznam novih znamk evropskih držav in cenik nekaterih znamk na filatelističnem trgu. Druga publikacija za slovenske filateliste je Barov cenik poštnih znamk za vse kompletne izdaje bivše Jugoslavije in Ljubljanske pokrajine. To je prvi slovenski cenik za znamke, ki ga je priredil sodni izvedenec za to stroko g. Julij Bar. Knjižica, ki je izšla na 48 straneh z ovitkom, navaja vrednoto vsake posamezne znamke, njeno barvo, višino naklade (kolikor je znana), ceno v li- rah za nerabljene in ceno v lirah za rabljene znamke, reproducirano pa je tudi veliko število znamk. S pridom se bodo cenika poslužili zlasti neizkušeni zbiratelji, ker jim bo zanesljiv vodnik pri zbiranju in ocenjevanju vrednosti vsake znamke. Potreba takšnega cenika se je že davno čutila. Naši filatelisti so se morali doslej posluževati v glavnem kataloga »Michel« iz lanskega leta, ki je pa že zastarel, ker se zlasti v vojnem času vrednost posameznih znamk kaj hitro menja. Barov cenik ^Znamka« bo za zbiratelje in lastnike najnovejših izdaj poštnih znamk v Ljubljanski pokrajini, katerih število se je zadnje leto zelo pomnožilo, prav dobrodošel priročnik, s katerim bo onemogočeno izkoriščanje nevednih lastnikov dragocenih serij znamk, ki so bile izdane in pretiskane v zadnjem času. Dvojna številka »Slovenskega Pravnika« Te dnj je izšla dvojna številka (5.—6 ) te ugledne ugledne pravniške revije, glasila društva »Pravnik« v Ljubljani, ki izhaja pod spretnim uredništvom g. vseuči-liškega prof. dr. Rudolfa Sajovica. Navzlic vojnim omejitvam hoče uredništvo vzdržati to potrebno revijo tako po obsegu kakor vsebinsko na dosedanij yišini. — Vsebina najnovejše dvojne številke je naslednja: Urednik dr. Rudolf Sajovic zaključuje svojo razpravo iz prejšnje številke o prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju (kot. doprinos k vprašanju o nerubljivosti predmetov); dr. Danilo Požar objavlja članek iz zavarovalnega prava pod naslovom: Neplačilo »sledeče« premije z ozirom na izredne vojne razmere; dr. L. Kravina razpravlja o kazenskopravni temi sldem factum« in navaja svoje pripombe k neki konkretni odločbi Vrhovnega sodišča v Ljubljani. Zelo dragocen doprinos k našemu pravniškemu jezikoslovju po pomeni zaključni članek urednika g. dr. Sajovica o »izrazoslovju Zakonika cerkvenega prava«, ki bo zanimal ne le naše pravnike, temveč tu li naše jezikoslovce. »Zakonik cerkvenega prava« je izšel marca meseca letošnjega leta v prevodu dr. Alojzija Odarja. profesorja na ljubljanski teološki fakulteti. Tehtne pripombe k temu prevodu, ki predstavlja publikacijo z več kakor 1000 stranmi, zaključuje pisec takole: »Menim, da kažejo navedeni maloštevilni primeri dovolj, kako važen je prevod cerkvenega zakonika tudi za naš pravniški jezik in da je opravil prof. Odar v splošnem svojo nalogo zalo-voljivo in v skladu z ostalim pravniškim izročilom. Majhne netočnosti ali nedoslednosti, ki sem jih prikazal, velikemu delu resničnega priznanja ne morejo vzkratiti.« — Nato slede še književna poročila, v katerih pjiše dr. Sergij Vilfan kritiko o dr. Svetinovi »Metliki«, kj vsebuje dve razpravi iz pravne zgodovine belokrajin-skega mesta in okolice, dr. Trofenib pa o Schaupovem ollomku iz doktorske disertacije »Rehabilitacija v kazenskem pravu s posebnim ozirom na naše pravo«, ki smo jo tudi mi na kratko, prikazali. Na konci slede še »Razne vesti«. šalci so imeli priliko slišati pesmi granje na citre, recitacije, na koncu pa je bila še zabava s plesom Večer je vrgej čedi:0 vsoto 1750 mark. Zborovanje deklet v Celju. Da ne bi dekleta, ki obiskujejo kakršen koli š iski zavod. pozabile na svojo pravo d džno^t med Počitnicami, se vrše vsak mesec prime: na rfcorovanja, na katerih obnavljaj ) >p< min na naloge deklet na Spodnjem Štajerskem. Tako so imeli tJivšen sestanek v >oboto 22. julija tudi v Celju v dvorani Okrožnega doma. Sestanes kerjeva ;e nato spregovorila o čudežni rešitvi Fiihrerja. Polem so obravnavali domače zadeve dekliških skupin v Celju. Izrečena je bila pohvala, posebno dekletom iz krajev, ki jih ogražajo tolovaji. Kulturno taborišče v Zgornjem Cmure-ku. Na graščini v Zgornjem Cmureku so tvorili kulturno taborišče nemške mladine, kamor so Prispele tudi skupin-.ke vo-( diteijice iz ljutomerskega okraja. Fredva jali so dekliške in ljudske nlese ter različne kratkočasne igre. Poleg tega po leci-tlrali pesmi in peli štajersko bolnišnico. Iz Trsta Slovesna zaprisega. V ponedeljek 24. t. m. popoldne ob 17. je bila r.a grajskem dvorišču pri Sv. Justu slovesna zaprisega nrvih rekrutov mestne zaščite. Pred tedni so, kakor smo poročali, bili zapriseženi častniki tržaške mestne zaščite. Slovesnosti zaprisege so prisostvovali brigadni vodja SS von Mahlsen, nemški svetovalec dr. Schranzhoffer, poveljnik tržaške mestne zaščite župan Pagnini ter general Esposito kot zastopnik republikanske fašistične vojske. Zaprisego je izvršil s primernim nagovorom brigadni vodja SS von Mahi-sen. Smrtna kosa. Dne 25. julija so umrii med drugim v Trstu 571etna Frančišk i Gulič-Dodič, 721etna Antonija Kumičič, vdova Kinčič, 321etna Jožefina Berionja, 57letni Ivan Berger. 46letni Franc Selan, 79letni Anton Rakič, 381etna Marija Ko-mel, 67!etna Marija Komel, 2lletna Marija Petra« in 31 letni Jordan Kosič. Ljudsko gibanje. Dne 25. julija je bilo 12 rojstev, 22 smrtnih primerov in 7 porok. Himen. V Trstu so se Poročili nameščenec, Marin Bregant in tkalka Alma Capelo, mesar Faust Kocjan in gospodinja Elvira Škerl, mehanik Marij Ferluga in modistka Silva Škerl, uradnik Marij Perpinelli in uradnica Karla Markovec. mehanik Leopold Cernič in šivilja Aleksandra Bareto, uradnik Viktor Danelutti in uradnica Fla-vija Saksida, mehanik Aid Jug in gospodinja Marina Agustinis, uradnik Ivan Špeh in nameščenka Roza Požar, brivec Jakob Rusjan in frizerka Bruna Vacka, mehanik Marij Besenghi in uradnica Gabrijela Divjak, radijski tehnik Galdin Vesnover in gospodinja Olga Rebula, mehanik Dino Coco in gospodinja Marija Bazič, radijski telegrafist Rafael Bonanati in gospodinja Alojzija Kovačič. glasbenik Albert Gruden in gospodinja Libera Larini. Nezgode. Avto je povozil v bližini tržaške ribarnice 48letnega Petra Benvenutija in njegovo 45letno soprogo Kondito. Ben-venuti ima zlomljeno levo nogo, njegova žena pa ima poškodbe na levi stegnenici. 27letni Ernest Rimer iz Nabrežine se je ranil med delom na desni podlahtnici. Med delom se je ponesrečil 421etni Guido Val-mari. 48letni delavec Ivan Fonda ima ranjeno desno nogo. 461etni delavec Virginij Zabato je bil zaposlen na Montebelu. Padlo je nanj neko ležišče in mu prizadjalo poškodbe. Levo nogo si je zlomila pri padcu 611etna Marija Zidarič. llletni Roman Capezi iz ulice Moreri 16 je padel v Bar-kovljah s tramvaja in obležal z zlomljeno levo nogo. 24letnemu Ivanu Sigmundu iz Skednja 658 je priletel med delom v mehanični delavnici drobec železa v desno oko in mu ga ranil. V ribarnici v ulici Sa-litario se je ponesrečila 29letna Rozalija Candeli. Ima rane na glavi. Levico si je poškodoval med delom Slletni mizar Jožef Garganese. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici. Zaprta gostišča. Tržaška prefektura objavlja: Na podlagi prijave gospodarske policije so bili kaznovani lastniki gostišč — »Alla Fortuna«. »Al Castelo di Trieste«, »Alle Viole«, »Ai Porchetti« ter »La Bo-lognese«, in sicer zaradi prestopka proti odredbam o racioniranih živilih. Prva tri gostišča so bila dokončna zaprta in bodo v bodoče služila namenom obratnih kuhinj. Zadnji dve gostišči pa bosta zaprti začasno. Lastniki gostišč so priznali svoj prestopek in so plačali 500.000 lir globe. Omenjeni znesek je stavljen na razpolago oškodovancem po letalskih napadih v tržaški pokrajini. Iz Hrvatska Državni komisariat za preskrbo. Poglav-nik je odredil z zakonom ustanovitev državnega komisariata za zaščito preskrbe in prehrane. Naloge državnega komisarja, ki ima izredna polnomočja, je ta, da nadzoruje proizvodnjo in trgovino in da ukrene potrebno za zagotovitev življenjskih potrebščin in da brezobzirno zasleduje vsakega državnega in narodnega škodljivca. Nov madžarski poslanik v Zagrebu. Za novega madžarskega poslanika v Zagrebu je bil imenovan dosedanji konzul v Miona-kovu Arnold van der Wenne. General Toniaševič v Sinju. Pred kratkim se je mulil v Sinju poveljnik obalnega odseka Lika, general Tomaševič. Nadziral je delo različnih državnih in vojaških edini c. Za vodjo zveze svobodnih poklicev je Poglavnik imenoval inž. Iva Raduloviča. Jubilejne svečanosti v Karlovcu. Pred dnevi so proslavili v Karlovcu 365. obletnico ustanovitve mesta. Svečanosti in zahvalne službe božje se je poleg zastopnikov hrvatskih oblastev udeležil tudi nemški general s spremstvom. Proslava španskega narodnega praznika v Zagrebu. Ob priliki proslave španskega narodnega praznika na poslaništvu v Zagrebu se je svečanega sprejema udeležil '.udi ministrski predsednik dr. Mandič in i Bibliofilska Izdaja Tavčarjevega »Cvetja v jeseni« je podarjena Slovenskemu Rdečemu križu in Škofijski dobrodelni pisarni. Z nakupom knjisre boste podprli delo teh dveh ustanov. Cena izvodu je dvesto lir. njegovi sodelavci v vladi, kakor tudi zastopniki vojske. Napoved kretnja sovražnih letalcev. Zagrebška radijska oddajna postaja že od 20. julija vsako polno uro napove v hrvaščini, če se bliža nevarnost sovražnih letalskih napadov. Obvezovališče z«, ranjence v nekem se-vemodalmatinskem mestu je bilo 15. julija napadeno po ameriških letalskih lovcih z ognjem iz strojnic in bombami. Obvezova-lišče je bilo označeno z velikim, daleč vidnim rdečim križem. Pomilostitev za prestopke proti obrtnemu zakonu. Hrvatski uradni list objavlja, amnestijo Poglavnika za prekrške proti obrtnemu zakonu. Proti črni borzi je objavil članek v zagrebškem »■Gospodarstvu« državni komisar za cene in mezde inž. Lorkovič, v katerem piše med drugim: »Stojimo neposredno pred začetkom splošne akcije proti zločinski črni borzi, ki smo jo že dolgo pripravljali, pa smo jo morali vedno radi važnejših stvari odlašati Zdaj se bomo z vso energijo posvetili tej nalogi in jo energično in brez usmiljenja izvedli.« Razširjenje zagrebške tramvajske mreže. V svrho razbremenitve dosedanjega omrežja električne cestne železnice v Zagrebu je začelo ravnateljstvo z gradnjo dveh novih prog. Ena je že v obratu, projekt za drugo pa predvideva razširjenje tramvajskega omrežja do šestin in Vrab-ča. O hrvatskem filmsi je v beograjskem dnevniku »Donauzeitung« napisal daljši članek Georg Achermann. Najprej podroo-neje prikazuje ustanovitev državnega filmskega instituta Hrvatski slikopis, potem pa našteva njegove uspehe v zadnjih letih. Razen cele vrstov filmskih tednikov in krajših kulturnih filmov je hrvatski slikopis lani posnel tudi prvi večji film o II-sinskem. KOLEDAR; Petek, 28. julija: Viktor. DANAŠNJE PRIREDIT V' Kino Matica: Titanic Kino Sloga: Kdo je oSe ? Kino Union: Materina ljubezen Kino Moste; Srček moj!... DEŽURNE LEKARNE: Danes: Dr. Piceoli, Dunajska cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste-Zaloška cesta 47. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do 4. ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Petek 28. julija: Zaprto. Sobota 29. julija ob 18.: Matiček se ženi. Prva predstava Dramskega studia. Izven. Cene od 26 lir navzdoL Nedelja 30. julija ob 18.: Matiček se ženi. Izven. Cene od 26 lir navzdol. * Linhart: »Veseli dan ali Matiček se ženi«. V soboto dne 29. t m. bo v Drami prva predstava članov Dramskega studia, to je dramskega igralskega naraščaja. S sodelovanjem dveh članov Drame, gg. Lipaha in Severja. bo mladi ansambel samostojno uprizoril Linhartovo komedijo »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Vodstvo predstave ima režiser Dramskega studia dr. Pavlov-čič, igrajo: L Korošec, Pueljeva, Svete-lova, Raztresen, Brezigar, Golieva. Dolinar, Blaž. Scena; arh. Gajšek. Glasba: Jože Osana. Predstavo ponovi .Studio še v nedeljo 30. t. m. Predprodaja vstopnic od petka od 10.30 dalje pri dnevni blagajni v Operi. OPERA Petek 28. julija: Zaprto. Sobota 29. julija ob 18.: Sneguročka. Red Sobota. * N. Rimski-Korsakov; »Sneguročka«. Opera v štirih dejanjih s predigro po pripovedki Ostrovskega. O^ebe: Pomladna vila — Golobova; Ded Mraz in bojar Bermjota — Lupša; Sneguročka — Vidalijeva; Bo-bil — M. Sancin; Bob i lih a — Poličeva; Car Berendej — Lipušček; Lel — Karlov-čeva; Kupava — Mlejnikova; Misgir — Popov i. dr. Dirigent: A. Noffat. Režija: R. Primožič. Koreograf: ing. P. Golovin. Kostumi: J. Vilfanova. Otldajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PETER, 28. JULIJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10—-7.45: Jutranji pozdrav, vmes od 7.30 do 7.40: poročila v slovenščini; 7.45 do 9.00: Jutranja glasba. 9.00—9.10: Poročila v nemščini; 12.00—12.30: Opoldanski koncert; 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda; 12.45—14.00: Koncert za razvedrilo; 14.00—14.10: Poročila v nemščini; 14.10—15.00: Vsakemu nekaj; 16.00—17.00: Prenos koncerta za premor iz Unionske pivovarne v Ljubljani — Radijski orkester vodi D. M. šijanec; 17.00 —17.15: Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15—17.30: Glasbena medigTa; 17.30— 18.00: Kmečki trio; 18.45—19.00: Iz našega leposlovja — šarabon Mitja bere iz svoje pesniške zbirke »Bolečina«; 19.00—19.30: Komorni zbor; 19.30—19.45: Poročila v slovenščini; 19.45—20.00: Prenos branja članka ministra dr. Gobbelsa iz tednika »Das Reich«; 20.00—20.15: Poročila v nemščini; 20.15—21.45: »Božji mejniki», zvočna igra po istoimenski povesti I. Preglja; izvajajo člani Radijske igralske družine, za radio priredil ing. Pengov, vodi ing. Pengov; 21.45—22.00: Glasbena medigra; 22.00— 22.15: Poročila v nemščini, napoved sporeda; 22.15—23.00: Glasba za lahko noč; 23.00—24.00: Prenos sporeda nemških radijskih postaj. Zavedajte se, da če v devetindevetdesetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem ?akoj pn danem znaku alarma v zaklonišče! arijam „©točje tatov 44 je bil vsak teh poletov preprost ogleduški polet. Japonska raztrga ameriško mrežo Ko je prišlo do vojne med Japonsko in Ameriko, si je prva izdrla pred vsem za-vratni zob iz svojega boka in z naglim posegom zasedla Guam. Tako si je zavarovala pohod na Filipine in pa svoje zaledje samo. Današnja borba za Marijane, ki divja z uporabo vseh vojnih pripomočkov na obeh straneh, je dobila sicer malo drugačen obraz. Ogražanje japonskega osrčja ostaja, toda s tem da imajo Japonci Filipine trdno v svojih rokah, so si zavarovali dostop na jug in odrezali Američanom cesto do vzhodnoazijskega bogastva. Sajpan in Guam danes nista več tisti oporišči, okrog katerih se vse suče, temveč le pred-mostji v borbi za Sundske otoke, Filipine, Formozo, južnokitajski in vzhodnokitaj-fiki morski prostor. Borba z japonskimi otoškimi posadkami jemlje Američanom dober del sil, ki bi jih radi uporabili v borbah na celinah. Otok Guam Poročilo iz japonskega glavnega stana pravi, da so Američani dne 21. julija začeli napadati otok Guam. Dve diviziji ameriške vojske sta se začeli izkrcavati, naleteli pa sta pri tem na močen odpor japonske vojske, ki je zadala Američanom največje izgube. Napad na Guam ni nič novega in japonska oborožena sila je bila po ameriški zasedli Sajpana prav gotovo pripravljena nanj. Guam leži nekoliko južneje kakor Saipan ter je zasedba tega otoka po Japoncih predstavljala za Američane precejšnjo oviro zlasti v pogledu dovoza po morju. Američani so si namreč z vsemi silami prizadevali, da bi zgradili na tem otoku velika letalska in mornariška oporišča. Do izbruha ameriško-japonske vojne je bil Guam v posesti Američanov. Otok je Amerika 1. 1898. anektirala. Površina Guama meri 500 četvornih km in živi na njem 20.000 prebivalcev. Med njimi je le malo naseljenih Američanov. Glavno mesto na Guamu je Agana, ki ima zelo plitvo pristanišče, katerega pa so ob izbruhu vojne med Japonsko in Ameriko začeli poglabljati, da bi tamkaj lahko pristajale tudi večje ladje, kar dotlej ni bilo mogoče. Toda preden je ameriška vlada utegnila Guam izgraditi v tranjavsko oporišče, so prišli Japonci in zasedli otok. Japonci so zasedli Guam v najkrajšem času ter je takrat prišla v japonsko vojn<> ujetništvo vsa ameriška posadka. S tem je postal otok važno oporišče v japonskih rokah. Posebno važen je bil Guam zaradi zveze, ki jo je posredoval med Japonsko in Rabaulom ter zaradi zaščite, ki jo je nudil Karolinškemu in Marijanskemu otočju. Zaradi tega pomeni napad na G-unm nov ameriški poseg v japonske pravice na Tihem oceanu. Nobenega dvoma ni več, da so začeli Američani zopet iztegati roko proti Filipinom in po njih azijski celini. Dosegli bi radi zvezo s Kitajsko. Toda zadnja sprememba japonske vlade jamči, da bodo Japonci v borbi proti ameriškemu tekmecu zastavili svoje najboljše sile in tako zaščitili svoje koristi na azijskem prostoru. ozdovih Rešeni skrivaš pripoveduje o svojih doživljajih Clm bolj nemški in domobranski oddelki čistijo Dolenjsko, tem bolj narašča tudi število onih skrivačev, ki so se mogli rešiti k njim. Vendar povzročajo skrivači komunistom še vedno hude skrbi, kar se najbolje vidi iz dejstva, da jih komunistični listi in lepaki spet in spet pozivajo in rote, naj se vendar vrnejo v komunistične oddelke. Obetajo jim, da se jim ne bo prav nič zgodilo, vendar pa ljudje sedaj že predobro vedo, koliko smejo dati na komunistične obljube, ne glede na to, da se sploh nočejo boriti za komunizem in ne uničevati svoj lastni narod. Zato se pojavljajo vsak dan novi skrivači vedno in povsod, kadar in kjer hočejo komunisti s silo pritegniti ljudi v svoje tolovajske oddelke. Zaveden in trden dolenjski kmečki posestnik, ki se je tudi moral več mesecev skrivati pred komunističnimi tolovaji, preden se je mogel rešiti, pripoveduje o svojih doživljajih in opazovanjih na preprost, a zanimiv in pretresljiv način takole: Tri ladje, polne od gladu, žeje in bolezni umirajočih ljudi, so križarile po Tihem oceanu. Bile so ladje nemara največjega bro-darja vseh časov, Magellana. Njih kuharji so mleli kose lesa in mešali to sipo med borne ostanke gnijoče moke, zdravniki so staii nebogljeni ob bolniških posteljah, le on sam, veliki kapitan, je verjel v srečni izid te plovbe. Ce je že bil premagal preliv med ledenimi stenami ter skalnimi prepadi ob koncu Južne Amerike, če je premagal prvi miijnik na poti okrog sveta, tedaj bo premagal tudi ta ocean. 6. marca 1521 pa je eden izmed živih mrtvecev na ladjah v resnici za vpil z jambornega koša na krov: »Kopno! Kopno!« Ko je malo brodovje zaplulo v zaliv, je nenadno zamrgolelo po njem na stotine kanujev. A niti Magellan, niti njegovi možje niso imeli časa, da bi občudovali veslaške in jadralne spretnosti divjakov v teh čolnih. Zinili ni^o nobene niti tedaj, ko so splezali ti na krove, začeli pobirati vse, kar jim je ugajalo, in si vtikali v lase kose vrvi, čaše, steklene predmete in celo bleščeče se nožnice bodal. Častniki so sredi pristajalnega dela, ki je zahtevalo sedaj cele ure, kjer je trajalo prej samo minute, celo ugotovili, da so domačini ukradli nov reševalni čoln ene izmed ladij in z njim izginili. Kaznovani tatovi Šele naslednji dan, ko so se pristajalna dela končala, je Magellan izbral dve četi mož, ki so se držali še kolikor toliko pokonci, od veslal z njimi na kopno ter obkolil in zažgal neko otočamsko vas. Od tistega časa so imenovali te otoke »Otočje tatov« ali po portugalsko »Ladrone«, šele pozneje so jih preimenovali. Magellanovi ljudje niso ostali domačinom ničesar dolžni, kar se tiče kraje, kajti ko so ladje po treh dneh zopet odplu-le, ni bilo tam okrog v obalnih vaseh nobenega sadeža in nobene živali več. Mornarji so bili vse pobrali, domačine, ki so se upirali, pa pobili Moštvo si je bilo s svežo vodo, svežim sadjem in svežim mesom opomoglo, skorbut je prenehal kakor po čudežu, zato je Magellan naganjal odpravo naprej. Od tistega časa ve torej svet za Otočje tatov ali Ladrone. Magellan sam ni imel prilike, da bi celotno otočje raziskal. To se je zgodilo šele pozneje. Ugotovili so, da gTe za skupino mnogih otokov, ki je razpo-i-ejena v loku precej v pravcu sever-jug. Spancem, k; so bili tukaj dolgo dobo gospodarji. staro ime ni ugajalo in so jih po ženi kralja Fi:ipa IV. preimenovali v Marijane. Nu, nod tem ali pod onim imenom so ostali v neskončni oceanski prostranosti izgubljeni drobci. Petna jstorica večjih otokov — mnogo manjših še danes nima imena — <••><(. ,a skupaj komaj 1140 štirjaških kilometrov, ljudi pa živi na njih kakšnih 12.000. Širok preliv loči otočje v južno in severno skupino, pri čemer razpolaga južna z velikimi in dobrimi lukami. Vzrok je v koralnih čereh, ki obdajajo atolske lagune iir jih varujejo pred nemirnim morjem, dostop do lagun pa posredujejo globoki kanali. Med južne otoke, ki so jih v zadnjih h često navajali, spadajo tudi Sajpan, Guam, Tinian in Rotta. V samoti širnega oceana Pod španskim gospodstvom so živeli Marjan; samotno, od sveta ločeno življenje. Čeprav je njihovo podnebje zelo zdravo, ker nedostaja zavoljo neznatnosti otokov z mrziico okuženih obalnih gozdov, so se Spanci le malo zanimali za to, da bi jih i: .-.o:\."ea:i. Begati Filipini so jim prožili' venri-ir hvaležrejšo priložnost. Španska kolonialna uprava se je morala sicer precej časa boriti z bojevitimi domačini Samorci, k. d vo niso mogli pozabiti, koliko žrtev je zahtevalo od njih prvo srečanje z belokožci z Magellanovimi ljudmi, in so zato vedno znova napadali španske obalne naselbine. Otočje je bilo dotlej gosto obljudeno. Toda vojne kužne bolezni so vrste domačinov naglo redčile, a da bi povsem ne izumrli, so Si-anci preselili mnogo Tagalcev s filipinskega Luzona na Marijane. Ti priseljenci so se pomešali z domačini in ustvarili novo ljud stvece. Široki svet je postal na Marijane pozor-rejš: šele tedaj, ko se je v prejšnjem stoletju razcvela trgovina s kopro, posušenimi kokosovimi orehi. Ladje so začele pogosteje pris-tajati ob teh otokih, da bi se natovorile s proizvodom, ki so ga pripravljali domačini. Ko sts se zsčell vmešavati politika in strategija Američani so bili prvi, ki so spoznali, da bi utegnili imeti Marijani poleg gospodarskega tudi še kakšen večji politični in strateški pomen. Ko so ob koncu preteklega stoletja izvedli vojno proti Špancem, pri kateri so ti med drugim izgubili Filipine, so spoznali, da morajo dobiti na poti do teh in do bogatih kitajskih področij trdno vmesno "p »rišče. Zato so si vzeli tudi naj-važ.-.'_-.>ega izmed Marijanskih otokov, Guam, mu izgradili luke ter poslali nanj vo- • jaško posadko. Po izgubi Filipinov Spancem ni bilo več mogoče, da bi se ukvarjali z Marijani, daljnim drobcem njihovih pre-komorskih posestev, zato so preostali del prodali Nemčiji, ki si je prav tedaj naglo izpoponjevala svojo posest v Južnem morju. Po prvi svetovni vojni je prevzela Japonska mandat nad Marijani, toda ni se jih mogla nemoteno veseliti. Po pomorski konfenci v Washingtonu je postalo namreč očitno, da hoče Amerika Japonsko izločiti kot konkurenta v Tihem oceanu in si utrdit:. pot od svojih obal do Kitajske. Pogled na karto nam pokaže takoj, da imajo Marijani v takšnih načrtih prevažno vlogo. Vsak japonski sunek proti jugu mora mimo tega otočja, dobre luke na otočju nudijo celo vrsto zavetišč in oporišč tudi za najtežje brodovne edinice, a akcijski radij teh more ogrožati celo osrčje Japonske same. Ce dodamo še moderno letalsko orožje, ki daljav skoraj ne pozna več. pa postane nevarnost za Japonsko še večja. Zato je um-ljivo, da je ta deže'a sprejela kot sebi sovražno dejanje, ko je dal Roosevelt pred to vojno Guam demonstrativno na novo utrditi ter izgraditi kot letalsko oporišče. Preko Guama je šla proga družbe Paname-rican Airways iz San Francisca v Hong-kong. Veliki »clipperji« so leteli vsak dan po tej progi tja in nazaj, v njih skoraj ni bilo potnikov — toda zveze družbe Pan-american Airways z ameriškim glavnim ptanom niso bile nikakšna tajnost in tako Tolovaji niso takoj po kapitulaciji bado-glijevcev pridrli v našo vas. Najprej so po-setili večje, bogatejše kraje ter so se držali okoli mest in trgov, šele ko so tam do dobra vse pobrali in svojo »mobilizacijo« izvršili, so se pojavili tudi v naši vasi. Prišel je manjši oddelek pod vodstvom našega zapitega učitelja, ki se je že dolgo preje pridružil komunistom. Gledali smo jih postrani in le z največjo silo so ustanovili nekake odbore in prisilili vanje ljudi, ki se v njihovo podjetje niso hoteli vmešavati. Nas starejše može in gospodarje niso takoj mobilizirali, najprej so pobrali mlajše, še nekaj dni sem gospodaril doma in pospravljal s polja. Seveda sam, ker hlapce in delavce so mi vse takoj pobrali. Potem so lepega dne prišli novi komunisti od »Levstikove brigade« in vse moške, kar na3 je še' ostalo, odpeljali. Mene so pobrali kar na polju pod pretvezo, da bom z vozom samo dva dni nekaj prepeljeval. Niti domov me niso pustili. Enako so rekli tudi drugim vaščanom. Peljali so nas v Dobrepolje, tam pa so nam vozove pobrali in nas vtaknili v neko tolovajsko četo. V Dobrepolju sem imel precej poznanih, čim sem se pri kakem znancu oglasil, takoj mi je dal jesti, enako tudi za moje tovariše. Tudi tam je bila večina ljudi proti tolovajem. Takoj so nas podučili, kje smeš govoriti in kje ne. Ljudje, ki so vedeli, da nismo rdeči, so nam dali, kar so mogli. Saj je takrat bila jesen in vsega so še dovolj imeli. Kako sem postal skrivaš Tiste dni so Nemci Izvedli sunek menda nekje od Rakeka. Čeprav ni bilo ničesar gotovega, je komanda zbežala, mi pa tudi. Veseli smo bili, da je konec. Trije iz iste vasi smo jo mahnili kar domov. Ustavljal nas nI nihče, saj so se komunisti izogibali cest. Dve uri pred našo vasjo sem se ustavil pri svojem sorodniku, onadva pa sta šla naprej domov. Zamudil sem se in ostal kar čez noč. Drugo jutro je prihitela moja žena in mi vsa preplašena povedala, da se je ponoči nenadoma vrnil v vas učitelj s kakimi desetimi tolovaji, da so strašno besni na »dezerterje« in so ona dva tovariša, ki sta sla naprej, že ustrelili. Da bodo tudi sem prišli in da naj se za božjo voljo skrijem. Nisem odlašal, šel sem v bližnji gozd in tako postal skrivač. Prve dni sem se skrival sam, potem sem pa dobil kompanjona. Bil je mlad fant iz Suhe Krajine, ki so mu komunisti ubili že dva brata. Z njim sva se potem tolkla skozi bedo in skrb. Bilo je sicer tam veliko skrivačev, toda bolj nam je takrat še kazalo, da smo bili raztreseni, le po dva in dva. Ker so nas tolovaji zasledovali, sva spala vsako noč drugje. Le, ko je bil velik sneg, sem si upal prebiti po dve noči na istem kraju. Med Mirno pečjo ln Dvorom sva si poiskala dvanajst »logorov«. Ta logor je bila luknja v gozdu, oni je bil med skalovjem, tretji spet kar pod drevesom. Dva, najbolj razkošna sta bila celo na kozolcih. Enega, za posebno nevarne slučaje, pa sva zgradila na drevesu. Po vseh teh krajih me dobro poznajo, povsod imam prijatelje. Povsod so ljudje tudi sovražniki komunistov, ki so jim storili že toliko zla. Zato so nam ženske in otroci radi nosili jesti. Nikjer nam niso odklonili. Ne pomanjkanje, ne nevarnost jih nista pripravila do tega. Ce je bilo posebno varno, sva pekla tudi kak krompir. Pa sva morala biti z ognjem silno previdna, da nas nI dim Izdal. Doživljaji z divjačina Veliko sem se nagledal živali v gozdu. Vedno sem bil lovec in sem živali rad zasledoval. Toliko njihovega življenja pa nisem nikoli poznal, kakor sem se ga nagledal v času svojega skrivaštva. Zajci so prihajali na par korakov od mene. Da, nekoč je eden ponoči, ko sem spal, celo skočil na moje ležišče. Nastavljal sem jim tudi zanj-ke. Enega sva na ta način ujela, ga skuhala ter pojedla juho in meso kar neslano. Streljati na živali nisva mogla, čeprav sva se medtem oborožila že s puškami in sva imela tudi nekaj municije; bala sva se, da naju streli ne bi izdali. Zato tudi na srne nisva streljala, čeprav so prišle včasih zelo blizu. Morda najstrahotnejši doživljaj sem imel z lisico. Bilo je še v začetku mojega skrivanja. Ravno sem si napravil nov logor. Vležem se ln zaspim. Pa me zbudi neko škrtanje ln pokanje, kakor bi kdo lomil veje. Potuhnem se, mislil sem, da so tolovaji in da iščejo mene. Toda v luninem svitu zagledam neko žival. Najprej sem mislil, da je volk. Ko pa jo nekaj časa opazujem, vidim, da je lisica. Toda koliko je bila večja od onih, ki sem jih videl do takrat! Nekaj je žrla ln lomila kosti. S krepel-cem sem jo prepodil in stopil pogledati kako mrhovino žre. Pa sem se res ustrašil! Žrla je mrliča! Drugo jutro sem zapazil, da Je v bližini precej grobov, ki pa so zelo plitvi in so bila trupla večinoma pokrita kar z vejami in listjem. Po faznih znakih sva s tovarišem uganila in ljudje so nama to pozneje potrdili, da so bili to mrtvi komunisti, ki so padli že leto poprej pri napadu na Žužemberk. Takih grobov so tam vse hoste polne ali so vsaj takrat še bile. Spomladi je postalo veliko bolj prijetno. Opazoval sem ptiče in manjše živali, tako da je čas tekel zelo hitro. Tudi toplejše je postalo in ozelenel je gozd, kar smo skrivači najtežje pričakovali. Lažje smo se skrivali in upanje na skorajšnjo rešitev je bilo zopet večje! Boj z zasledovalci Preganjali so me pa hudo. Name je bilo napravljenih v celem najmanj petdeset hajk, često tudi v smeri, v kateri sploh ni-dem bil. Večino jih je vodil tisti učitelj, o katerem sem že pripovedoval. Pa sem mu šel v prejšnjih časih toliko na roke! V najtežjih trenutkih sva pregnala zasledovalce z ročnimi granatami in kasneje s puškami. V zmedi, katero sva povzročila, se nama je potem vedno posrečilo uiti. Ko sem se nekoč potikal sam okoli, so me že imeli. Pred skupino kakih desetih zasledovalcev sem se skril v grmovje in nisem opazil, da je zdruge strani prihajala enako močna skupina, ki me je opazovala. Obkolili so me in začeli streljati, že so mi šli lasje pokoncu in bil sem prepričan, da bo to pot po meni. V zadnjem trenutku se domislim prevare, ki je že marsikaterega skrivača rešila smrti. Vržem tri bombe, drugo za drugo, ter začnem kričati: »Juriš! Naprej!« Da bi jih videli, kako so šli. Mislili so, da je v grmovju najmanj četa organiziranih skrivačev, ki se jih boje tolovaji kot hudič križa. Seveda sem tekel tudi jaz, in se ustavil šele čez kake pol ure. Pa me sploh niso zasledovali. Z organiziranimi skrivači na žalost nisem mogel dobiti stika. Vedel sem, da pomaga- Jo posameznim *r*ra6em de domobranskih postojank ln sem Jih zato Iskal, pa jih nisem nikjer dobil. Oblečeni hodijo kakor komunistični tolovaji, tako da jih ne razlikuješ, če jih ne poznaš osebno. Ce sem zvedel, sedaj so tam ln tam, sem prišel že prepozno, kajti hodijo kot duhovi: so povsod ln nikjer. Nenadoma se pojavijo, pobijejo komuniste ln njihove terence, če na nje nalete, pa zopet Izginejo. Bedno življenje ljudi v komunističnem „raju" Ljudje v komunistični »deželi« so strašni reveži. Doma so večinoma ženske ln otroci, kvečjemu še kak starček je kje. Pa tudi mlajše ženske niso več varne, tudi te so tolovaji začeli pobirati, živeža je malo: ljudem je ostalo le ono malo, kar so utegnili skriti pred tolovaji. Konjev skoraj ni več na deželi, tudi goveja živina je ponekod prava redkost. Ljudje so obupani in že popolnoma otopeli. Nihče več ne misli kaj bo jutri, vsak je zadovoljen, da je preživel današnji dan. Proti koncu mojega skrivaštva me je v neki vasi presenetila tolovajska patrulja. Skriti sem se moral v slamo na neki skedenj. Dobro pa sem slišal, kaj se dogaja pred hišo na cesti. Komunisti so zahtevali živež in rjuhe, češ da imajo v bližini ranjence. Doma so bile samo ženske. Te niso hotele dati ničesar. Navzlic grožnjam, da jih bodo postrelili, niso hotele povedati, da imajo kaj in kje je skrito. Ko pa je vodnik tolovajske patrulje udaril eno s puško po hrbtu, je ta zakričala: »Hudič partizanski, le ubij me in pobij z menoj še te otroke, očeta si jim že! Tudi ti boš za svoja dejanja dobil plačilo!« Ljudem v komunističnem »paradižu« manjka zlasti soli, sladkorja, tobaka in vžigalic. Zato je nastal kar nov poklic »ti-hotapk«, ki hodijo do krajev, kjer ni komunistov, ter zamenjujejo živila za te dobrine. Splača se taka hoja, je pa tudi nevarna. Ce dobe komunisti kako ženico, ki je šla cele dneve daleč, da je dobila za pritrgana jajca kako kilo soli in malo tobaka, potem ji vse pobero, jo pretepejo in nazadnje še ostrižejo. Marsikatero so tudi že ustrelili. Pa mislite, da ženske to kaj zadržuje! Taka je pač potreba, da se tvega vse. Najbolj nevarna stvar za »tihotapljenje« pa so časopisi. Ce te zalotijo komunisti s kakim časopisom, si skoro gotovo zapisan smrti. Pa le pride kdaj kak list in potem kroži po vseh hišah, ki so zanesljive. Teh pa je ogromna večina, saj tolovaje vse sovraži. Ko sem se skrival po selški fari, so ml pravili, da tam sploh ni človeka, ki bi še držal z rdečimi. Da, težko nas je zadela nesreča ln trije rodovi ne bodo mogli popraviti tega, kar so zagrešili komunisti, škoda, ki je posebno nam kmetom bila prizadejana, je sploh neprecenljiva. Da bi Ljubljančani videli one požgane vasi, ki sem jih jaz! V naši vasi še ni toliko požganega. ker je bilo pač malo terencev in mi ostali držimo skupaj. Edino šolo Je dal zažgati učitelj. Tem bolj žalostno pa je drugod. Rešen! Ne morete si misliti, kakšno veselje je zavladalo med nami skrivači, ko smo izvedeli, da so v Žužemberk prišli domobranci! Takoj se nas je prijavilo veliko število k njim. Prepeljali so nas v Novo mesto, kjer so mlajše sprejeli v svoje vrste. Mene pa niso hoteli, ker sem bil precej oslabljen ln sem že bolj v letih. Kaka dva tedna sem bil v Novem mestu. Veste, deželani smo lahko ponosni na domobrance! Saj so skoraj sami kmetje ln kmečki fantje! Pa kaki junaki so to! Kar hlepijo po tem, da bi zopet dobili priliko povsod obračunati s ko-mun*stl. »Pretekli teden sem prišel v Ljubljano, še par dni, pa bom že zopet popolnoma trden. Potem pa se takoj javim k domobrancem, da tudi jaz doprinesem svojo narodno dolžnost.« — Tako je zaključil bivši skrivač, trden dolenjski kmet, svojo žalostno, vendar poučno povest. Beseed pomenijo: Vodoravno: 1. spretnost, izvežbanost; 6. boj s smrtjo; 12. pritek Bosne; 13. kratica za akademski naslov; 14. človek, ki se pači, prisiljeno obnaša; 15. ptica roparica; 16. vrsta usnja; 18. okrasna posoda; 19. mednarodni jezik; 20. vrsta kamna; 21. pojem iz višjega računstva; 22. romanski spolnik; 24. vas pri Ljubljani; 26. povratni zaimek; 27. kanton v Švici; 28. vzklik: 30. oblika pomožnega glagola; 32. stanovska združenja; 34. sloveč, slaven; 37. babilonski kralj, ki je izdal najstarejšo doslej znano zbirko zakonov; 39. mesto v Romuniji; 42. velik ptič; 43. egipčanski bog; 44. število, 45. pripovedna pesem; 48 predlog; 50. začetek klanja; 51. bivališče, stanovanje; 53. enota evropske valute; 55. kurirji, poštarji; 56. mitološki letalec; 58 pritok Drine; 59. šibek, neodporen; 60. je danes le še cigan; 26. glej 22. vodoravno; 63. že rabljeno; 64. evropsko gorovje. 65. gora v Julijskih Alpah. N avpično: 1. vojna ladja; 2. neodvrn-ljiv rrzvoj, kismet; 3. japonski politik in državnik; 4. trdnjava v Neseni ji; 5. predlog; 6. svetopisemska oseba; 7. glasbena kratica; 8. Ivan Volk f Raz Trgovski dom pdapola črna zastava v žalootno opombo, da je danes po dveletnem trpljenju zapustil naše gospodarske vrste v zreli moški dobi gospod Ivan Volk, družabnik firme A. šarabon v Ljubljani. Vest o prerani smrti spoštovanega ln uglednega trgovca je bridko prizadela njegove sorodnike, prijatelje, znance in številne spoštovalce, ki so v rajnem Ivanu Volku visoko cenili veščega, modrega in razgledanega trgovskega gospodarja. Skoraj dve leti je iskal pomoči izven svojega prijaznega doma v Vrhovčevi ulici št. 14 in je izdihnil v sredo v sanatoriju po res potrpežljivem in možatem prenašanju neodjen-ljive bolezni V skromni obrtniški rodbini v prijaznem Kamniku se je rodil 27. januarja 1882. Izgubil je cčeta komaj leto star. Skrbna mati je sama morala vzrejati njega ln mlajšega brata Avgusta, ki se je rodil šele po očetovi smrti. Po šolskih letih v Kamniku je Ivan Volk stopil kot trgovski vajenec v trgovsko hišo L. Fiirsagerja v Radovljici. Kot lSletni mladenič pa je že prišel v Ljubljano v veliko Souvanc-vo trgovsko podjetje, kjer je imel lepo priliko v trgovini na drobno in na debelo dozorevati v dobrega trgovca. Odločilno zanj in za njegovo življenjsko pot je pa bilo leto 1907., ko je prišel v trgovino Andreja ša-rabona. Tu je po kratkem službovanju postal družabnik tega velikega trgovinskega obrata. Pokojni Ivan Volk je bil prikupnega in ljubeznivega vedenja. Ni imel nasprotnikov, tudi ne mei konkurenti. Rojen za trgovino, si je v mladih letih že osvajal vse ono, kar potrebuje veliki trgovec na vodilnem mestu, trgovec na drobno pa v občevanju s strankami. Obdarjen z redko da-rovitostjo za kupčije je umel vešče presojati tržni položaj ter v odločilnih trenutkih spretno potrebno ukrepati. Ivan Volk je svoje velike izkušnje rad dajal na razpolago svojim stanovskim organizacijam, posebno Trgovskemu društvu »Merkur« v Ljubljani, čigar vnet član, delaven ol borni k in večletni podpredsednik je bil. Kot mlad, ali vodilen sotrudnik. je leta 1907. srečno nastopil na prvem trgovskem shedu v Lubljani kot besednik trgovskih sotrudnikov za njihove pravice in zahteve. Spoštovanje in ljubezen tovarišev sta ga spremljala vse življenje ter mu prinesla zasluženo priznanje v trgovski matični organizaciji. Pokojnega Ivana Volka, odličnega trgovca svojstvenega kova, bodo s ponesom stavljali za zgled naši trgovski mladini. Ljubezniv soprog in skrben oče je v najlepšem soglasju z bratom Avgustom odlično vzgojil za gospodarsko življenje svojega sina elinca inž. Janeza. Na zadnji poti bodo rajnega spremili v petek ob 17. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Naj mirno počiva v ljubljeni domači zemlji, ki jo je imel tako rad vse svoje življenje. Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. Čebele so pregnale štorklje Na nekem stolpu v alzaškem Herlis-heimu sta gnezdila štorklja in štorkljač. ki sta že nekaj let imela gnezdo v tem kraju. Tudi letos je štorklja izvalila nekaj mladičev, ki pa še niso bili godni za letanje. Nekega dne se je zaletela v gnezdo štorkelj skupina čebel ter se naselila v njem. Mlade štorklje so biie ob tej prilikj tako opikane, da so vse poginile, štorklja ia štorkljač sta nekaj časa krožila nai malimi mrlički, slednjič pa sta si poiskala novo gnezdo in se naselila na dimniku herlisheimskega magistrata. Ledeniki se manjšajo Nerrfško planinsko društvo je tudi v preteklem letu izvedlo merjenje ledenikov. Opazovali so 53 ledenikov. Poročilo, ki ga je objavil prof. Klebelsberg iz Inomosta, ugotavlja, da se ledeniki zadnja leta manjšajo. nerabljen, komaj izddan; 9. svetopisemska eseba; 10. kristjanom sveto ime; 11. Azijat; 13. nekdaj lahko oborožen konjenik; 16. dragocena tekočina; 17. majhen glodalec; 23. moško ime; 25. glasbena skladba; 27. služi ženskam za okras; 29. kubanski ples. znan iz opere »Carmen«; 30. znak za kemično prvino; 31. moško ime; 33. medmet; 34. pol zrna; 35. osebni zaimek; 36. kazalni zaimek; 38. medmet; 40. Smetanova opera; 41. mesto \ Arabiji; 46. pegreb; 47. število; 49. oče; 50. žensko ime; 52. so nam vsem najljubše in najdražje; 54. lepi. krasni; 55. začinjen; 57. zgoden; 59. oblika pomožnega glagola; 61. italijanski predlog; 63. kratica za označbo starosti. Rešitev križanke št. 53 Vodoravno: 1. kompanija, 7. rosna, 8. si, 10. in, 11. tam, 13. Ivo, 14. han, 15. ose, 16. jej, 18. trd, 20. un, 21. bel, 23. Ir, 24. veren, 26. Etijopija. Navpično: 1. krst, 2. mr., 3. po, 4. Asta, 5. N. N., 6. apno. 9. lahen, 10. iveri, 12. maj, 13. Ist, 16. Jure, 17. pero, 19. drča, 21. bej, 23. lep, 24. vi, 25. ni.* Karel Jeraj: Križanka št. 54 Domobranci na pohodih čiščenje dolenjskih In notranjskih predelov se brez prestanka uspešno nadaljuje Ne mine dan. da nagi vrli domcbra.noi ne bi šli v akcije preti komunističnim tolovajem. Tudi v poslednjem času s© bili marljivo na delu teko na Dolenjskem, kakor tudi na Notranjskem, kjer so dosegli prav iepe uspehe, skoro vedno brez vsakršne lastne iz- Najhujši poraz v juliju so doživeli komunisti pri Dvoru in Žužemberku. Glavna borba s« je vodila pri mostiču čez Krko. V Dvoru so imeli komunisti :zredno visoke izgube: padlo je okrog 300 tolovajev, poleg tega pa se je domobrancem predalo tudi veliko število prisilnih niobilizirancev. po večni doma izven Ljubljanske cpkrajine. Ob priliki tega velikega pohoda se je izvršil tud: napad na vas Jamo. kjer se je nahajal štab »VII. korpusa«, ki je jadrno zbežal. Pobitih je bilo 10 tolovajev. V okolici Kočevja so domobranci prav tako na stalnih pohodih. Najuspešnejši so bil: dr-mmbranskj borci pri Starem Logu. ki je važno središče za zvezo med Suho in Belo Krajino. Domcbranc: so to postojanko napadli dvakrat in pognali komuniste v beg. V borbah so izgubili komunisti 5 ljudi, eden pa je bil ujet. Zaplenjenih je b'k> več strojn:c. Domobranci so napadli tudi Mozelj ter pregnali komunistični »kočevski odred«, ki je štel 80 mož Na novomeškem področju so bili spopad" pri Tržišču. St. Rupertu. na Veseli gori, v Toplicah in pri Novi gori. kjer je 13. t m. padci poleg drugih tud: komunistični bataljonski komandant R obok. Z njim vred je obležala tudi njegova »tovarišica« Majda Sik, tairrca zveze komunistčne mladine. Tudi clomobranc: v Velikih Laščah ne mirujejo. V prvi polovici meseca so šli na pohode v Hočevje. na Korinj. v Struge in dvakrat v Ambrus. V Hočevju so napadli 300 mož bro-ječo edinico, pobili 12 tolovajev, ostal- pa so zbežali proti Krki. Med padlimi tolovaji je hi! tudi nj:h zdravnik. V vasi &o domobranci naši: precej orožja in streliva. Zelo velik obseg so zavzele akcije domobrancev z Ribnice. 2. t. m. so prepodili ko-nu?rste v Žvirčah. odkoder so se zopet vrnili rk"'.; Podtabor v Ribnico. Morala pri tolovajih v ribniški dol ni je vsak dan slabša. Zla- i pa so sit: komunističnega strahovanja pri-iiiin: mobiliziranci, ki u tečejo, -'če le morejo. Enako kot na Dolenjskem, so aktivni domobranci tnd; na Notranjskem. Zlasti so na stalnih pohodih čete z Rakeka. Pri Sv. Trojici so imel; komunisti precej moštva in dobro utrjene; položaje. Domobranc: pa so jih napadli z boka, premagali stražo, ki niti ni mogla obvestiti o napadu komando. Po zavzetju Sv. Trojice so prcstregli domobranci še tri obveščevalce. k- so prihajali s kolesi z Blok. Eden je obležal mrtev, druga dva sta ranjena pobegnila v gozd. Borbe so bile tudi pri Reparju. Domobranci so v teh borbah uničili 9 tolovajev, 4 so bili ranjeni :n 1 ujet. Prj Jezeru je bil ubit tolovajski komandant. Rukovskd domobranci so dalje za Mesarjevim vrhom naleteli na večje tolovajsko taborišče :n pregnali njegove prebivalce, ki so bili tako presenečeni. da so zbežali kar neoblečeni. V taborišču je obležalo 5 tolovajev. Tud; drugod na Notranjskem izvajajo domobranci uspešne akcije. Pregnali so komuniste s Srednje Slivnice, iz Martinjaka, kjer so pustili tolovaji 3 mrtvece ;n iz Slugovega. Tak0 čistijo domobranci dan za dnem naše ozemlje komunističnih tolovajev. Ljudje se jim povsod, kamor pridejo, za nj'h požrtvovalno službo zahvaljujejo, ker le z največjo težavo prenašajo komunistična nasilja. Lep uspeh domobrancev iz Stične Zelo lep uspeh je mogla konec preteklega tedna zabeležiti domobranska posadka v Stični. Ko se je zvedelo, du so komunisti pri Metnaju zahrbtno umorili dva domača fanta, Albina Gironija in Ignaca Kamnikarja, ki sta prišla z Gorenjskega na obisk k svojim domačim, je odšel lz Stične proti Metnaju vod domobrancev na patruljni pohod, da očisti tamošnje področje. Vod je prodiral od Metnaja proti Gorici, Osredku in Pristavi, kjer se je od njega odločila desetina pod vodstvom pogumnega podnarednika. da preišče teren pri vasici Debeče tik ob meji. Patrulja je kmalu našla taborišče, ki se mu je poznalo, da so ga komunisti pravkar zapustili. Previdno je zato začela preiskovati gozdove naokrog. V gostem grmovju so domobranci res opazili skrito skupino komunistov. Koliko jih je bilo, se zaradi grmovja ni dalo ugotoviti. A fantje po tem tudi niso mnogo spraševali. Na podnarednikovo povelje so se urno približali in začeli streljati. Presenečeni komunisti so vsi preplašeni zbežali na vse strani, pri čemer so mogli odnesti s seboj le, kar je imel vsak na sebi. Krvavi sledovi so pričali, da jih je bilo več ranjenih. Ko so domobranci nato preiskali grmovje, so našli v njem štiri mrtve komuniste in dve komunistki, ki so padli ob njihovem napadu. Med njimi so bili 22letni bataljonski politični komisar Ivan Melik iz Črne vasi pri Ljubljani, 311etni Milan Ažman z Jesenic, enako stara Marija Peternel iz okolice Domžal in 22letna Minika Bened^k, doma iz okolice Kranja. Vsi ti so imeli pri sebi komunistične partijske izkaznice, po katerih so jih mogli identificirati, ostala dva pa sta bila brez vsakršnih listin. Obe ženski sta imeli s seboj tudi spričevali o absolviranju komunističnih partijskih tečajev. Domobranci so pri padlih komunistih našli ves arhiv nekega tolovajskega bataljona z zanimivi listinami ter so zaplenili tudi precej orožja, municije in opreme. gremo naprej« Glasilo Slovenskih narodnih straž na Primorskem »Mi gremo naprej..se je do svoje desete številke, ki je izšla 19. t. m.,t prav lepo razvilo vsebinsko in po opremi, po svojem pomenu, obsegu in nakladi. Ob tej priliki pravi list: »Začetne težave so prebrodene... Tem bolj ponosni pa smo, da je naš list v razmeroma tako kratkem času postal iz majhnega glasila postojnske skupine Narodnih straž glasilo vsega zbora Slovenskih narodnih straž na Primorskem, s čemer rnu je bilo dano najlepše priznanje ... Posebno ponosni pa smo, da narodni stražarji sami iz lastnih sredstev vzdržujemo svoj list...« Glasilo nadalje pravi, da bodo narodni borci na Primorskem vztrajali iz globokega notranjega prepričanja odločno »na poti, ki je edina pravilna in ki edina vodi nas in ves naš narod v lepšo in srečnejšo bodočnost!« Poleg mnogih člankov in karikatur prinaša deseta številka pod naslovom »Žene in otroci na morišče!« tudi tole; »Zadnje čase se pojavlja tudi po Primorskem vedno več takšnih letakov, ki v hrvaščini pozivajo slovenske žene in otroke, da zagrabijo za puške in vstopijo v tolovajske tolpe. Torej žene in otroci naj sedaj izpolnijo ogromne vrzeli v tolovajskih vrstah... Mar si zamoremo zamisliti večji zločin proti na- rodu, kot je ta mobilizacija slovenskih žena in otrok!« List nato upravičeno vprašuje, ali bi žene in dekleta »po vrnitvi utegnile še izpolnjevati svojo visoko materinsko nalogo« in ali bi bile »-lahko še dobre matere svojim otrokom po vseh grozotah, ki bi jih doživljale med tolovaji«? Na kraju članek ugotavlja, da bi pomenil vsak poskus nasilne mobilizacije slovenskih žena in otrok »višek izdajstva nad narodom, ki grozi uničiti njegove korenine same, in da je zato treba z največjo odločnostjo preprečiti njegovo izvršitev.« Ljudstvo, ki zdaj že tudi na Primorskem dobro pozna pravo lice in prave cilje komunističnega tolovajstva, bo znalo, podprto po Narodnih stražah, temeljito preprečiti tudi to najnovejšo, vprav blazno komunistično nakano, »Tolminski glas" Med posebno agilne postojanke Slovenskih narodnih straž na Primorskem spada ona v Tolminu. Ta je začela sedaj izdajati tud" svoje lastno glasilo »Tolminski glas«, ki bo izhajal vsak teden. List je že v prvi štev;lki urejen in pisan zelo živahno ter prinaša med drugim lep članek o »goriškem slavčku« Simonu Gregorčiču. ŠPORT Najmanj ©sem točk bo obsegal spored jubilejne kolesarske dirke na Stadionu v šiški V rokah imamo razpis prve kolesarske prireditve letošnje sezone, in sicer med-klubske kolesarske dirke na dirkališču Hermesa v Šiški, ki bo, kakor smo že ponovno napovedali na tem mestu, v nedeljo dne 6. avgusta t. 1. v okviru večmesečnih proslav 25letnice agilnega železničarskega športnega društva Prireditev ne bo potegnila samo zaradi tega, ker bo prva te vrste po večletnem presledku, temveč ima po svojem značaju še to posebnost, da gledalec lahko ves čas spremlja vsakega udeleženca na vsej poti od starta do cilja, kakor je to sicer pri dirkah na kolesih pridržano le majhnim skupinam izbrancev, ki lahko dirkače na cestah spremljajo v motornih vozilih. Tako bomo torej ta dan imeli prav za prav dvojni športni dogodek, in sicer prvo kolesarsko dirko in še tako povrhu, ki se bo od prvega metra do zadnjega razvijala neposredno pred našimi očmi. Po dosedanji razporeditvi — povedati moramo, da niti ta še ni čisto dokončna — bo dirka obsegala 8 glavnih točk z običajno vožnjo v pozdravnem krogu vseh nastopajočih. ki velja pri dirkah na dirkališčih namesto onega trikratnega »Zdravo«, ki smo ga vajeni ob uvodu v druge športne nastope. Kakor vsak dober aran-žer so tudi Hermežani razvrstili posamezne točke po takem vrstnem redu, da bo druga zanimivejša od drage in bodo najbolj privlačne seveda one v zadnjem delu sporeda. Najprej bo dirka juniorjev, za njo dirka seniorjev v dveh skupinah, potem dirka turistov in za tem — na polovici sporeda — finale seniorjev. S posebnim zanimanjem bodo gledalci potem opozovali dirko kolesark, za njo pa posebno izločilno dirko, ki bo posebej ogorčena zaradi tega, ker pri vsakem krogu izpade zadnji izmed vozačev in je tako konkurenca na višku prav do zadnjega. Kot naslednja točka je določena tolažilna dirka za one vozače, ki v vseh dotedanjih nastopih ne bi prejeli nagrade, kot zadnja pa je uvrščena dirka za prvenstvo Ljubljane, na kateri bodo smeli startati samo seniorji. V tej točki bodo zbrani na progi prav vsi, ki danes kaj pomenijo v našem kolesarskem športu in bodo brez dvoma zastavili vse sile, da si izvojujejo trenutno najvišjo čast, ki je v teh dnevih dosegljiva športnemu kolesarju domačinu. Prireditelji opozarjajo še na naslednja glavna pravila, ki veljajo za to prireditev: Za dirko veljajo pravila SKZ. Kolesa, razen za turistično skupino, morajo ustrezati predpisom za dirke na dirkališčih, t. j. morajo biti brez zavor in s fiksnim tekom. V skupini juniorjev in seniorjev bodo lahko startali vsi verificirani vozači, ki imajo dovolilnice SKZ. Vpisnina znaša za senior-je po 5 lir, za vse ostale skupine pa po 3 lire. Razen tega bo moral vsak tekmovalec plačati še 10 lir za nahrbtno številko, kateri znesek pa mu bo ob vrnitvi številke vrnjen. Proteste bo treba vlagati športni komisiji najkasneje pol ure po končani vožnji vsake skupine z vlogo in takso po 15 lir. Vsak vozač vozi na svojo odgovornost. Odbor si pridržuje pravico spremembe razpisa. Dirka bo samo ob ugodnem vremenu. TENIŠKI ŠPORT V NEMČIJI Zaradi vojne in z njo združenih omejitev je bil tudi teniški šport v Nemčiji prisiljen nekoliko omejiti svoje obratovanje. Odpovedane so morale biti vse meddržavne tekme, le nemško državno prvenstvo bo izvedeno kakor v prejšnjih časih na igriščih kluba Blau-Weiss v Berlinu s pri-četkom 6. avgusta Udeležba še ni do- »Dobra knjiga" je pravkar Izdala spomine glavarja Eskimov Jana W e I z 1 a „NA ZLATEM SEVERU" Potopis po skrajnem koncu Sibirije, pustolovski doživljaji v divjinah severa, med Eskimi in zlatosledci, čudne prigode na daljnih poteh, življenje zaostalih Eskimov, njihove šege in navade, napete storije s pustolovci in še mnogo drugega se spleta v pravi življenjski roman neustrašenega Čeha. Knjiga, ki je imela velik uspeh pri čita-teljih mnogih evropskih narodov. Naročniki Dh naj dvignejo novi roman v upravi naših listov v Narodni tiskarni, onim pa, ki dobe knjige na dom, se julijski roman že dostavlja. Nenaročniki lahko dobe novo knjigo v naši upravi ali pa v kateri koli knjigarni po ceni 17.— lir za broširani in 35.— lir za vezani izvod na boljšem papirju. Kdor še ni naročnik »Dobre knjige«, naj jo ob tej priliki naroči, da dobi znatno ceneje tudi znamenito Wel/.lovo knjigo. končno znana, gotovo pa je. da bo precej sprememb med najbolj odločilnimi gral-ci. Po junaški smrti Kurta Giessa. Henner-ja Henkla in grofa Bawarowskega so se pojavile v vodilnih mestih nemškega tenisa občutne vrzeli. Razen tega še ni znano, ali bodo vsi udeleženci letošnjega turnirja dobili dopuste, ker so mnogi v vojaški suknji. To velja predvsem za Rol-fa Goepferta. Beuthnerja in Bartovviaka. Ker je pri damah tudi dvomljiva udeležba lanske prvakinje Doležal in odlične igralke Precht-Thiemen. zaenkrat ni mogoče reči, kako bo sploh s tem tekmovanjem. Lanski nemški prvaki v tenisu so bili: gospodje; Kurt Gress (padel v januarju 1944); dame: Hilde Doležal (Dunaj); gospodje v dvoje: Koch in Giess: dame v dvoje: Doležal—Precht; mešane dvojice: Precht—Koch. ŠE IZ LAHKO-ATLETSKEGA TABORA Nedavno se je v Koblenzu pojavil izredno mlad in talentiran tekač, ki je pretekel progo 100 m v 10.8. V nedeljo je isti komaj 18-letni Wuensche dosegel podoben uspeh, in sicer v skoku v daljino do znamke 6.96 m. Letos sta dozdaj samo dva tekača dosegla znamko 10.8 na 100 m, in sicer Schochovv (Hamburg) in Albert (Leipzig). Tako sta ostala samo Lehmann (Stuttgart), ki je postavil najboljši rezultat 10.6, in Cappelmann (Frankfurt) še hitrejša. Med dobre tekače na kratke proge je treba prišteti tudi Richterja iz Prage (10.9). Olimpijski zmagovalec v metu kladiva Kari Hein je v nedeljo v metu kladiva zabeležil 54.27 m. S tem izidom se je za 2 cm približal letošnjemu najboljšemu uspehu v Evropi (in gotovo tudi na svetu), ki ga šteje sebi v dobro Šved Ericsson s 54.29 m. V Paluenu je nabral Berlinčan Dahn v desetoboju 6.465,9 točk; s tem izkupičkom se je povzpel na drugo mesto v vrsti nemških desetobojcev. Prvi med vsemi je še zmerom bivši nemški prvak Schmidt s 6.634 točkami. Lartrelli iz Gradca je v teku na 800 m uspel drugi najboljši čas v letošnji sezoni, in sicer 1:57.5 minute. Nemški prvak Sy-ring je izboljšal svoj čas v teku na 3000 m na 8:44.6. Posebno ogorčene so borbe za najboljša mesta med dekleti. Magdeburžanka Lo-ra Grabe je v metu krogle prišla na znamko 13.22 m ter dosegla v petoboju 315 točk. V nedeljo je povrh tega vrgla še disk do 38.01 m, imela pa je že pred tem mete nad 40 metrov. Dorr iz Poznanja je vrgla kopje 42.03 m daleč. Na Danskem je bilo izvedeno prvenstvo v desetoboju. Danski prvak je postal Ed-vin Larsen, ki je dosegel 6.652 točk. Iz Srbije Čestitke k srečni rešitvi so Fiihrer ju poslali med drugimi tudi vrhovni poveljnik nemških čet v Grčiji in na Egejskih otokih generalni polkovnik Lohr, vojaški poveljnik za jugovzhod pehotni general Felber in poveljnik čet na Balkanu gene-ralfeldmaršal von Weichs. V Užicah je bila nedavno konferenca vseh sreskih načelnikov užiškega okrožja v navzočnosti okrožnega načelnika Pandu-roviča židovsko premoženje so skrivali. »Do-nauzeitung« poroča, da so v Velikem Va-radinu zaprU 2004 domačine, ki so jih osumili skrivanja okoli 40 milijonov pengov vrednega židovskega premoženja. Med aretirane! je tudi več uglednih osebnosti. LJUBLJANSKI : ' KINEMATOGRAFI MALI OGLASI Kdor išče službo plača za vsako oesedo L —.30, za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve m dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova aU šifro L 3.—. Najmanjši Lznoe za te oglase Je L 10.—. Službe išče BOLNIČARKA Išče službo za pomoč pri zdravniku ali slično. Ev. gre tudi k otrokom Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bolničarka« 19031-1 SNAŽILKO vajeno h.šnega dela — iščem za enkrat na teden. Plačam dobro Naslov v .ogl. odd. Jutra. 13929-la VEČ POMOČNIKOV čevljarskih, za zbito delo (bakanče) sprejmem. Oddam pa delo tudi na dom. Ješe Bogo. Cesta na loko 20. 18866 la GOSPOD. POMOČNICO iprejmem takoj prot: do bri plači. Vprešati pri Javorniku delikatesa, — Wolfova 12. 18895-la POSTREŽNICA poštena in pr-dna. dobi stalno sslužbo pri mali družini. Dobra plača ln hrina. Naslov v ogl. odd Jutri. 19006-la LIKARICO •pošteno in pridno iščem Naslov v ogl. odd Jutra. 19008 la SLUŽKINJA poštena in pridna, dobi stalno sslužbo pri mali rodbini. N.islov v oglasnem odd Jutra. 19007-1 a SLUŽKINJO ali postrežmco išče manjša družin* za dopoldanske ure. N.islov v oglasnem odd Jutra. 19011-la FRIZERKO za stalno namestitev lšč-e Salon »Mila«, Celovška c. 53. 19017-la POSTREŽNICO Za par ur dnevno sprejmem takoj. Naslov v ogl-odd. Jutra. 18973-la GOSPODINJSKO pomočnico, tudi začetnico iščemo. Naslov v ogl. odd Jutra. 19057-la SLUŽKINJO aH postrežnico za gostilno, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19041-1 a t&jehči/ke KINO iVLATlCA Telefon 22-4J Vožnja v smrt največjega luksuznega parnika TITANIC Katastrofa, ob kateri je obnemela svetovna javnost Igralci: E. F. Fiirbringer, Elfriede Datzig in Sybille Sclimitz Predstave ob 16. in 19. url TeL 27-30 KINO SLOGA Danes poslednjič Dve uri prijetnega razvedrila! Najlepša vaška burka! KDO JE OČE? V glavnih vlogah: lise VVerner, Roma Bahn, Hans Stuvve, Theodor Danegger, Beppo Brem in drugi odlični umetniki Predstave ob delavnikih ob 16. ln 19., v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri KINO CJNION Telefon 22-21 Pretresljiva življenjska slika o ljubeči, požrtvovalni in za srečo svojih otrok boreči se materi MATERINA LJUBEZEN Kathe Dorsch, Hans Holt, Hans Hotter, Wolf Albach Retty, Traudl Stark, Paul Horbiger Predstave ob 17. in 19.15 uri VAJENCA za strojno ključavničarstvo takoj sprejme Andrej Zupan, Celovška cesta 50. 18953-44 VAJENCA poštenega. potrebbuje špecerija. Bohoričeva 12. Nastop takol. 18981-44 VEČ VAJENCEV dobrih risarjev, sprejmem v Iitografsko stroko. Pogoj 4 razredi srednje šole ali tehnična srednja šola. Pojasnila v litografiji čemažar Josip Igriška 6. 18992-44 2 VAJENCA sprejmem v mehanično delavnico. Prane Vovk,— Tržaška 5. 18976-44 VAJENKO takoj sprejme modna šivilja. Naslov v ogl- odd. Jutra. 18972-44 KOVINO-LIVARJA ln livarskega vajenca išče tvrdki Jugo-Lutz, kovinska industrija, Be. Ijaška 4. šiška. Nastop takoj! 19029-4-1 VAJENKO za damsko krojaštvo, takoj sprejme modni salon Bianchi, Sv. Petra C. 44. 19023-44 iZMšluzek ČEVLJE foakanče) oddam v delo na dom. Ješe Bogo. Cesta na loko 20. 18865 3 RADIOAPARATE prevzema in strokovno popravi Radio Pegan, Ljubljana, Šelenburgova 6/1. — Tel. 41-92. 188(37-3 DIPL. MASERKA sprejema naročila. Naslov se izve iz prijaznosti v cvetličarni Herz-mansky, pasaža. 19009-3 "Prodaifr MOŠKO KOLO v brezhibnem stanju — prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 18920 6 ŽENSKO DARILO in žensko blago, več prtov, predvojno blago.— kavni servis in več različnih stvari, prodam. Na slov v ogl. odd. Jutra. 13948-6 HARMONIKO klavirsko, novo. prodam. Vprašati vsak dan od 13. do 15. ure Žnidaršič, — Sledališka 7-III. 18925-6 PRODAM: 2 kompletni postelji z žim-nicami (morska trava), posteljno omarico, pisalno mizo, vse trd les; pred-sobno omaro z ogledalom, bolniški stol, gumijast obroč za bolnike, 2 kratka zimska suknjiča, klobuke, moške zimske čevlje št. 42 in drugo, vse rabljeno in v dobrem stanju. Ogled v petek in soboto od 12. do 15. ure. Povšetova ul. 33a, pritličje. 18923-6 BLAGAJNO stoječo, srednjeveliko, sistema »Wertheim«, v najboljšem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18982-6 VEČ RADIO APARATOV ter radijski zvočnik prodamo. Trgovina »Uspeh« Tržaška c. 71. 18994-6 6-CEVNI RADIO e magičnim očesom, skoraj nov, prodam. Tržaška C. 24. 19016-0 2 M GEORGETTA cyklamne barve in več skoro novih rjuh. vse predvojno, prodam. Naslov v ogl- odd. Jutra. 18990-6 ROZA ŠANTUNG tmprimS čista svila, blago za moško obleko, čista volna, prvovrstno s podlogo, prodam. Ogled od 14. do 16. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18998-6 MOČAN VOZ z dvema kolesoma, nosilnosti 300—400 kg, prodam. Oblak Hrenova ul. 12. dvorišče. 18988-6 BLAGO Za moško obleko .n za 0'nn:iki plašč ali kostnm, proCa-m Grmovšek, Sta-ri trg 6-H. vhod z Vodne steze i. 18980-6 6'/j m BLAGA vinsko rdečega, primerne?« za domačo ooleko z predvojnega šifona — prodam. Naslov v ogl. add Jutra 18978-6 PRODAMO: 2 ogledali iz brušenega belgijskega stekla; 2 salonski sliki, ročno rez ljano umetniško delo; 2 fotelja; 1 karniso; kuh. mizo s stoli, pisalni pult na pod>tavtu. umivalno mizo z ogledalom (vse belo pleskano); rabljene obleke: gonilne Jermene za motor; kavni servis za 6 oseb; jedilni servis aa 12 oseb. — Trgov ma »Uspeh«, Tržaška c 71 18993 6 ŠPORTNI VOZIČEK zelo eleganten, nov, — ugodno prod.im. Pajk Draga, Polj.inska c. 60. oritličje. desno. 18983-6 2 KOLESI moški in eno damsko prodamo. — Trgovina »Uspeh«, Tržaška cesta 71 18995 6 RJUHE kapne in več raznega perila, ugodno prod ..m. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 18911-6 MOŠKO OBLEKO preprosto, sivo. za srednjo postavo, ugodno prodani Nss'OV v ogl. odd. Jutra 19010 6 JEDILNI SERVIS češki porcelan, za 6 oseb 55 komadov, nov ln nerabljen ter prvovrstno blago za moško obleko zelo ugodno prod.im. — Ogled od 11. do 16. ure. Nasiov v ogl. odd Ju tra 19012-6 TRICIKEL v odličnem stanju, nosilnost 150 kg. zelo ugodno prodam Naslov v oglasnem odd. Juira- 19018 6 KRATEK KLAVIR dobro ohranjen, ugodno prodam. N.slov v ogl. odd. Jutra. 18979 6 KOLESI damsko in moško športno, prodam. Cena ugodna Trgovina. »Ogled« — Mestni trg 3. 19004-6 ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, z novimi gumami, prodam. Go-sposvetska (Celovška) cesta. 55-1. 19005 6 MOŠKO KOLO nemške znamke, skoraj novo, ugodno prodam.— Tavčarjeva 10, pritličje, levo. 18975 6 GLOBOK VOZIČEK dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled v Knezovi ul. št. 22 pritličje desno 18974 6 PISALNI STROJ še predvojni, malo rabljen, s kovčegom. ugodno prodam, šabec. Eln-spielerjeva 27. 18971-6 ROLLEIFLEX (foto aparat) ZeLss Tes. sar 2.8 in en rabljen tri-cikel. zelo ugodno pro da šušteršič. mehanična delavnica, Tyrševa 13 — (F'govec levo dvorišče). 18968 6 ŠPORTNO KOLO dobro ohranjeno, prodam. Poljanska c. 31 — (dvorišče podpritl.) 19063-6 DAMSKO KOLO novo lakirano, s skoraj novimi gumami, prodam Knafljeva ul. 3, dvorišče 19061-6 PEČ (Zephir patent), prodam Trgovina »Umetnost« — Kolodvorska 30. 19060-6 PISALNI STROJ »Remington«-, model 9, prodam. Vprašati Ciga-letova ulica IT. n.idstr. 19058-6 SIFON 180 cm širok prodam.— Naslov v ogl. odd. Jutra. 19054-6 BICIKLE damske, moške, otroške in več koles brez gum. najboljše znamke od lir 1800 naprej, prodaja šušteršič mehanična delavnica, Tvrševa 13 (Figovec levo dvorišče). 18970-6 BLAGO za moško obleko, moške hlače, predvojno blago in lepe damske čevlje štev. 38"«. oboje skoraj popolnoma novo, prodam. — Stari trg 28-L desno. 18967-6 BLAGO za 2 dežna plašča, predvojno, impregnirano. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18963-6 GLOBOK VOZIČEK prodam. Beethovnova 9-1 2 KOLESI prodam. Silvo Kalin. — Povšetova 1. 19026 6 ČEVLJE moške. gorske, št. 43, popolnoma nove, prodam najboljšemeu po nudnlku. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Gorski. 19022-6 STENICE. ŠČURKE podgane zanesljivo uniči zavod za pokončava-nje mrčesa in golazni. Zor Adolf, Tavčarjeva 4-IIT. levo 18934-6 SESALEC PRAHU (Staubsauger) 220 V, 240 Wat. popolnoma nov — prodam. Vprašati dopoldne pri Doimčarju. Ver-a.jeva (prej Gajeva) 5 11 19027-6 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, prodam. Ogied Ob Ljubi ja niči 73. 19033-6 PfcGfc IN LISAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogeriia Kane. Židovska ulica 1. 18393-6 MRČES IN GOLAZEN: uši, stenice, bolhe, ščurke, molie, miši, podgane, vo-luharie in bramorie zanes-llivo pokončate s strupom, ki ga dobite » drogeriii KANC. Židovska ulica 1 18392 6 levo. 18966-6 NOVE ŠKORNJS temnoriave, št. 39, prodam. Naslsov v ogl. odd. Jutra. 18964-6 ŠPORTNO KOLO moško, s popolnoma novimi gumami, prodam.— Ogled Ob Ljubljanici 73. 19034-6 4 NOVE KAPNE 2 ročno delo ter 2 blazini. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19028-6 MOŠKO KOLO in tricikel nosilnosti do 500 kg, vse v novem stanju prodam. Ogled Litijska cesta 8. 19032-6 NOV ŽAKET in ženske nizke čevlje (plave), št. 39, prodam. Ogled iz prijaznosti v trgovini K. Vidma j er. Po. gačarjev trg (»Pri soncu«). 19039-6 TEHTNICA avtomatična, najmodernejša, pripravna za vse obrate, predvojna, nova 15 kg, naprodaj. Krasna oblika! Res nekai po sebnega! Rogelj, Javor-nikova 17, pri kolodvoru šiška. 19040-6 RJUHE, KAPNE, blazinske prevleke in posteljnino stalno kupuie in plača dobro Hmko Priv šek. Kolodvorska ulica 7. 18489-7 PREPROGO piroteko aH večjo bosansko preprogo. kupim. Plačam današnjo vednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18912-7 POHIŠTVO lobno in kuhinjsko, kupim. Naslov v ogl- odd Jutra. 18917-7 RJUHE in kapne, nove, kupim. Plačam res dobro. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18918-7 ZNAMKE ljubljanske pokrajine, komplete avionske, dobrodelne, tudi posamezne, kupim in takoj plačam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »A. G 1941«. J-405-M KUPIM vsakovrstne knjige Z3 lastno knjižnico Ponud be z navedbo knjig in cen na ogl. odd. Jutra pod >Bibliofil« 18292-7 TRiCIKEL močan nov, ali zelo dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe im ogl. odd. Jutra pod »Preskrba« 19037-7 ŽALNI PAJČOLAN kupim ali zamenjam. Ponudbe na ogi. odciA Jutra pod »Pajčolan« 19024-7 RADIO APARAT boljši, novejše serije.— kupm. Belec, trgovini Jurčič v bank; Slav ji. 19025f ZNAMKE kompletno zbirko ali po samezne partje. tudi prekomorske in pokrajin ske, kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro »Znamke« 18293 7 LJUBLJANSKI ZVON tudi posamezne knjige, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvon« 13294-7 TRENIRKO novo ali rabljeno, tudi samo hlače, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za vsako ceno«. 18843-7 POSTELJICO otroško dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mole zlato« 18987-7 RADIO dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Plačam takoj« 18986 7 PISALNO MIZO dobro ohranjeno in polico za pisarno. kupim. Ponudbe rta ogl. odjd. Jutra pod »Podjetje« 19019-7 S KUN K S ALI BO O dobro ohranjeno ali novo, tako i kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boa« 19052-7 KNEIPPOVO KNJIGO »Mein Testament« (v nemščini) kupim. Plačam naj'oolje! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj« 19048-7 IZREDNO DOBRO plačamo za stare bicikle, bicikei filme, tricikle in tricikel-gume. Merkur — Puharjeva 6. 18969-7 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, »Singerc, — »Gritzner« ali »Pfaff«, kupim, najrajši od privatnika. Plačam največ lo 8000 lir. Ponudbe na Dgl odd. Jutra pod »Cekinov grad« lSgiO-f BUFFET na prometni točki vzamem v najem ali tudi kupim. Ponudoe na ogl. odd. Jutra pod »Buffet« 18852-17 RADIO vzirr.em v najem proti visoki odškodnini Ponudbe na ogl. odd. Jutra P'd »Plačam, in sigurnost« 18989-17 w SOBO opremljeno, tudi izven središča išče uradnik, ki ima lastno perilo. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Dober plačnik« 19049-23a SKROMNO SOBO opremljeno, išče gospodična v stalni sslužbl s 1. avgustom. Po možnosti s posebmm vhodom blizu tramvaja. Rjuhe ima sama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna soba« 18996-23a PREPROSTO SOBO majhno, opremljeno — iščem. Im?.m svoje perilo. Plača.m dobro! Pošte, na delavka Ponudbe ru ogl. odd. Jutra pod »Kjer koli« 19030 23a SOBO išče gospodična proti plačilu in delu par ur dnevno Ponudoe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi delo« 19036 23a TRAVNIK kupim takoj do 100.000 lir. Ponudbe na ogl- odd. Jutra pod »Nujnoc 19020 20 VOLNEN PAS modro zelen, sem izgubila v nedeljo dne 16 VII. za Bežigradom. Najditelja prosim, d3 ga vrne na naslov: Godnjavec T. Frančiškanska 10. 18997-37 ŽENSKO SANDALO črno, sem izgub la v torek pri ižanski mitnici. Najditelja prosim, da Jo odda v trgovini Cesno-var na Dolenjski .cesti. 19021-37 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Seleaburgova ulica 1 telefon št. 2109 PROŠNJE za potovanja, nabavo racioniranih predmetov, posredovanja in vse informacije vam oskrbi komercijalna pisarna Zaje Lojze, Gledališka ulica št. 7 MARELICE zameniam za velik suknjič ali za drugo protivrednost. ti-ij^-.r. va 15. 16991 37 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Apno, A. G. 1944. Brez piačno. Brivsko-fnzer:-ki salon. Brez perila, Cen-trum, Cista, černe. Dobra pomoč Družina, Dobra kupčija Dobra gospodinja, Dobro plačam. Diskretnost zajamčeni, E. S. 38, Elegantno. E-ia Elektroindustrija dd-, Francoščina. Haoijan,— Južna stran. Krznen plašč, Kjer koti. Lepi zemljišča. Lep kraj mesta, Lepo zemljišče — 4500 kv. m. Ljubij-m.i-mesto I. Ljubljana, Malo rabljen. Mala najemnina Mamičin ljubljenček, Množina. Mesečni zaslužek 80000. Ni daleč. Nujno rabim. Novo, Najemnina naprej. Nada, Tvrdka A. Šarabon & Co. sporoča žalostno vest, da je umrl njen predobri in neumorni družabnik, gospod IVAN VOLK Neumornega in za tvrd-ko prezaslužnega družabnika bomo ohranili v trajnem hvaležnem spomina Ljubljana, 26. jul. 1944. —-- __ . . „ , ,, RnvHpn _ Fiir das Konsortinm »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jntra« kot izdajatelja: Stanko Virant — Fttr »Narodna tiskarna A. G.« als OrocksteUe — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot Schriftleiter - Urejuje: Davorin Bavijen «ur ttskarnarja! Jeran _ Fhr den InseratenteU verantwortlich - Za inseratnl oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič