SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja. Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden me»ec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in s e r a te)'.vsprejema" upravništvo in ekspedieija v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlšklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 97. V Ljubljani, v ponedeljek 29. aprila 1895. Letnik XXIII. Državni zbor. Dunaj, dne 27. aprila. Interpelacije. Poslanec Šil stavi interpelacijo, zakaj je policija pri gledališčni demonstraciji v Pragi zaprla 11 akademikov, dasi so se zadostno legitimovali in zakaj so se v njih odsotnosti preiskavala njihova stanovanja. Poslanec Scheicher vpraša poljedelskega ministra z ozirom na silno škodo, katero je v letošnji zimi na vrtovih in po vinogradih na Nižje-avstrijskem napravil zajec, kaj je minister' ukrenil, da bodo kmetovalci dobili povrnjeno škodo in kedaj vendar bo že predložil državni zbornici načrt n o -vega lovskega zakona. — Torej povsod ista tožba ! Morda se bode vendar že jedenkrat pričelo v tem oziru resno delo. Šolstvo na Češkem. Poslanec H e r o 1 d je pri razpravi o nujnem predlogu glede šolskih razglasov namestništva na Češkem obširno pojaspoval, kako strogo postopa oblastvo s češkimi učitelji^ kako malo pedagogično jih pripravlja za njih važni poklic. Gledč odloka namestnikovega, ki priporoča gojenje lojalnosti, pravi govornik, da se v tem mnogo greši, ker se hoče vsako vladno naredbo, tudi če je napačna in ljudstvu škodljiva, nekako zagovarjati s sklicevanjem na javno avktoriteto. Minister naj bi ob priliki sostav-ljatelje tacih razglasov poučil, da je zelo neumestno, nedostojno in zoperno, ako se z zakonito avtoriteto spravlja v dotiko Nj. Veličanstvo cesar in kralj. Na to govornik pojasnjuje, kako šolska oblast postopa proti češkim učiteljem in učencem, kake preiskave vrši za malostne stvari, dijake zapira, profesorje kliče na odgovor. — Gotovo je, da je Herold v svojem govoru mnogo pretiraval, vendar se ne da tajiti, da oblastvo na Češkem mnogo strožje postopa, kakor recimo proti iredentovskim Italijanom na Primorskem. Naučni minister vitez M a d e y s k i odgovarja: Ko sem pred letom prvič na tem mestu zagovarjal naučni proračun, sem svareč opozarjal, kako javno življenje vpliva na vzgojo mladine; izražal sem svojo bojazen osobito glede češke mladine. Javno življenje ni nikdar brez boja. Trezen opazovalec tudi ne podtika silnih izbruhov, ki se pojavljajo v društvenem in parlamentarnem življenju na Češkem, v politiki in duševnih proizvodih, celemu češkemu narodu. Zgodovina priča, da je bil češki narod vedno zvesto udan cesarju in državi. A če politični boji dobivajo netivo v narodnostnem čuvstvu, treba je z veliko previdnistjo varovati mladino pred takim fanatizmom. Take previdnosti pa pogrešam na Češkem, zato treba zajeziti žgoči plamen. (Smeh pri Mladočehih.) Ne bodem navajal imen in konkretnih slučajev. (Klici pri Mladočehih : Imenujte imena!) V nauč-nem ministerstvu so akti na razpolaganje. Poslanci Purghart, Breznovsky in Pernerstorfer kličejo vmes; predsednik pokliče Purgharta k redu. Minister nadaljuje: Če na mnogih šolah nabirajo denar za narodne namene in omladino ter širijo sovraštvo do drugovercev (Mladočehi kličejo: Tarnopol.) .... prosim, v Tarnopolu so bili kaznovani in naučno ministerstvo bode ukrenilo še druge naredbe . . . Poslanec Sokol: Pa delate veliko razliko! Minister: In če se sovraštfo do drugovercev in drugim narodnostim pojavljajo vedno huje, in če se šolska mladina udeležuje onečaščenja ces. orla (Mladočehi: To ni res!) Dr. Herold: Tak slučaj ni znan dež. šol. svetu, katerega član sem . . . Minister hoče nadaljevati, a dr. Herold zakliče: Tega ne morete dokazati! Minister: To je v aktih I Posl. Sokol: Češkega naroda ni treba črniti, tega ne zasluži I Posl. Purghart: Tudi minister tega ne sme, govoriti mora resnico! Predsednik : Posl. Purgharta zopet kličem k redu! Minister Madejski: Minister govori resnico na podlagi aktov. Purghart in Pernerstorfer kličeta: Imenujte fakta in predložite akte ! Minister: Če cesarsko pesem učenci iztrgajo iz pesmaric, če se dogovore, da cesarske pesmi ne bodo peli pri političnih slavnostih in vsled tega pojo koral sv. Vojteha, če učenci pišejo veleizdajske naloge, potem to niso več nedolžne demonstracije. Ce učitelji ne skrbe povsod za potrebno disciplino, če se javno v deželnem zboru naglaša, da češki učitelji preveč goje avstrijsko mišljenje, potem 'je dolžnost učne uprave, da svari mladino, učiteljstvo, stariše in druge kroge. In to so namerjali dotični šolski ukazi, namreč ljubezen do cesarja in države, spoštovanje avtoritete, strpljivost v narodnem iu verskem oziru. Sicer pa je posl. dr. Herold sam priznal, da so vsi štirje ukazi sami na sebi dobri, ko bi bili potrebni. Posl. Sokol: Med vrstami se čita denunci-jacija! Minister: Češkemu ces. namestniku podtikajo razne namene, katerih pa ne najdem v ukazih. Najmanj pa je opravičeno očitanje, češ, da je namestnik zlorabljal učence za podporo napačnih vladnih zistemov. To očitanje odločno zavračam. Trdi se, da morajo učitelji, ravnatelji in nadzorniki naznaniti vse izgrede: a to je samo ob sebi umevno, ker spada v delokrog šolskih oblastev. Razumeti pa ne morem, zakaj zastopniki češkega naroda že od neksdaj očitajo državni vladi, da zavira razvoj češkega naroda. Komu se mora češki narod zahvaliti za visoko stopinjo svoje narodne vzgoje? (Mladočehi kličejo: Sami sebi! Učiteljem! Za naš denar 1) Poslanec Sokol: Na Dunaji 300.000 Čehov nima nobene javne šole! Minister: Mi govorimo o Češkem, ne o Dunaju! Češki narod ima s pomočjo vlade in zbornice mnogoštevilne, izvrstno vrejene šole nižje in višje. Namestnik tudi ni zavrgel in prepovedal deželne zastave, prepovedal je le (robojnico. Trezni ljudje sploh obžalujejo, da je namestnik moral izdati ukaze vsled raznih izgredov. Teh ukazov vlada ne more preklicati, temveč strogo izvesti. In če opozicija mirno sodi, mora mi pritrditi. Poslanec Hohenwart v imenu zbornične večine v kratkih stavkih naglaša, da ne more glasovati za nujni predlog, ker je stvar prevažna in vredna resnega in temeljitega preudarka. Kot generalni govornik odgovarja ministru dr. Herold, češ, da so bili Thunovi ukazi neumestni in brezpotrebni, kajti na vseh šolah sta bili le dve šolski nalogi veleizdajski, pa temu so krivi učitelji) ki izzivajo učence s takimi nalogami; glede cesarske pesmi je bilo le 34 disciplinarnih slučajev, kar je vendar neznatno z ozirom na tisoče čeških učencev. Le nekateri učenci so sami iztrgali cesarsko pesem, in te so izključili, drugi so kupili že take knjige. In zaradi tega taka državna akcija! Minister trdi, da vlada podpira razvoj češke narodnosti. Ali se niso Cehi morali dolga leta kruto boriti za češke šole, vseučilišče ? Ali ni vlada mnoge zapirala, ki so bili v tem narodnem boji ? In koliko se moramo boriti, da dobimo kako šolo v mešanih krajih. Tudi nemški narod na Češkem bode čutil te ukaze, zato naj mirno misleči glasujejo za nujni predlog. Poslanec F u x stvarno popravlja, da so njegovi stariši trdi Nemci, da sam ni nikdar nosil čamare in da ni tak sovražnik češkemu narodu. Nujni predlog je bil z večino odklonjen. Nato se je pričela debata o § 100. davčne predloge. Finančni minister izjavlja, naj bi hranilnice plačevale po 3°/0 od čistega dohodka do 10.000 gld., po 5°/0 od 10.000 do 100.000 gld., do 200.000 gld. po 7-5°/0 in od višjih dohodkov po 10°/o. Izreče se odločno proti vsem drugim predlogom. Baron D i p a u 1 i kot protigovornik zagovarja barona Morseya, češ, da njegov govor napačno tolmačijo, kajti vsakdo prizna potrebo boljše izomike za kmetiško prebivalstvo. Govornik ni nasprotnik hranilnic, toda tudi te imajo svoje dolžnosti do države; najprvo naj plačajo davek, potem pa podpirajo razne koristne zavode. Dr. G r o s s zagovarja progresivni davek delniških družb in naznačene predloge glede davka hranilnic. Govorila sta še Steinwender in Abraha-movicz. Pri glasovanju je bil sprejet § 100 z nekaterimi premembami in dostavki. Danes je zopet seja; na dnevnem redu je na-d&ljna obravnava o davčni reformi. Nasledki potresa. Žalosten je pogled po Ljubljani, katero je pred dvema tednoma zadela nepregledna in nepopisna nesreča. Koliko strahu in solza je bilo v kratkih dneh po mestu in deželi, koder je sila potresa rušila in uničevala plod in sad mnogoletnega truda ! V tej nesreči, tolaži in blaži gorje bednega prebivalstva iskreno sočutje najširših krogov v izobraženem svetu; tolažilne besede in znatne denarne podpore celijo duševne in materijelne rane, poživljajo pogum in srčnost prestrašenega prebivalstva ter oduševljajo vse kroge, oblastva in posameznike, ki se žrtvujejo za svojega bližnjega blagor. Pomoč prihaja od vseh strani in v kratkih dneh bodo pod streho v barakah tudi oni, ki sedaj na mokrih tleh prezebajo v šotorih. V Trnovem so včeraj dogotovili drugo barako, na Poljanah so začeli graditi drugo in v Pristavskih ulicah prvo barako. Pod Tivolijem bode ta teden gotova velika baraka za 500 oseb. Na južnem kolodvoru je v vagonih še do tisoč in na državnih kolodvorih do 800 oseb. Sploh je težko določiti, koliko ljudij je brez strehe; približno je odpotovalo 3000 do 4000 oseb, okoli 10.000 oseb ne biva v svojih stanovanjih. Državnih komisij je šest: 1. Nadinženir Rolling in Stradal, Resljeva cesta in Šentpetersko predmestje; 2. inž. Schneider in Esser, od Resljeve ceste do Lattermannovega drevoreda; 3. arhitekt Goebl, spodnja stran do Vegove in Emonske ceste; 4. nadinženirja Klose in Haberland, del Emonske ceste do Vegovih ulic, Trnovsko predmestje: 5. nadinženirja Pompe in Sopuch, desni breg Ljubljanice do Špitalskih ulic; 6. nadinžinirja Mayer in Subt od 5. sekcije do Ljubljanice. Komisije najprvo ogledujejo poslopja in določajo varstvena dela. Za vsako preiskavo se sestavljajo zapisniki in na večer izročajo županu; stranke dobivajo prepise z nalogom, da izvrže navodila. Doslej je preiskanih tri petine vseh poslopij. Komisije konstatujejo, da je tudi letošnji veliki sneg močno poškodoval strehe. 2e sedaj so se komisije prepričale, da bode do 10 odstotkov poslopij treba podreti, 80 odstotkov poslopij pa je močno poškodovanih. Vsak dan dobiva hrano v kuhinjah za silo 5000 do 6000 oseb. Posebno se žrtvuje visokorodna gospa soproga deželnega predsednika, baronica H e i n , ki je na čelu društvu gospej krščanske ljubezni. Istotako požrtvovalno in vspešno pomaga gasilno društvo, v službi je vedno po 54 mož. Posebno veliki reveži so barjani, kjer je že zadnja povodenj naredila mnogo škode. Gospod deželni predsednik je ukazal ondi deliti razna semena; danes so delili na Ilovici, Hauptmanci in v Karolinškem predmestju. Dež je sicer ponehal, toda vreme je hladno in oblačno. Včeraj popoludne okoli 5. ure je bil precejšen sunljej, ki je zopet prestrašil mnoge ljudi, a nove škode, kolikor vemo, ni nobene provzročil. Darila vsled potresa. Nadalje so darovali: Njega c. in kr. Visočan-stvo nadvojvoda Leopold Salvator in njega soproga nadvojvodinja B 1 a n c a 100 gld.; Charlota baronica Schlecta na Dunaju 100 gld.; advokat dr. Ivan Rudolf v Konjicah nabranih 345 gld.; posojilnica v Ribnici, 250 gld.; gospa 11 o n a p 1. H a j n a 1 na Reki, 5 gld; Dionička tiskarna v Zagrebu, 175 gld.; malo društvov Sisku, 15 gld. ; uredništvo „0 b z o r a" v Zagrebu, 125 gld. (poslednja tri darila izročil gospod Ivan Hribar) ; gospod Jožef C e r j a k , kaplan v Rogatcu, nabranih 28 gld. 70 kr. ; gospod Ludovik D a m -b o c k, tovarnar na Dunaju, 200 gld. ; rodbina g. advokata dra. Hrašovca v Celj«, 10 gld. ; gosp. Anton Turnšek v Nazaretu pri Mozirji, 20 gld.; občinsko starešinstvo v Rihembergu 100 goldinarjev ; županstvo v Kanalu, 25 gld.; g. Ignacij Kotnik, notar v Tolminu, 100 gld.; gosp. P. Placidus Kainbacher, župnik pri sv. Jurju v Labodski dolini, 5 gld.; 16 delničarjev prve ZJa gorske štedionicev Krapini, 87 gld.; gospod David K a t z v Terezinu, B gld. ; gospod Edmund Kavčič, trgovski popotnik iz Linca (po g. Mejaču), 5 gld.; firma G. R. Burgstaller v Trstu, 25 gld.; gospod Jos. pl. Burgstaller-B i d i s c h i n i n i v Trstu 25 goldinarjev; gospod Leopold L i n h a r d , tovarnar in fužinar v Wolfs-bergu na Koroškem, 100 gld.; gosp. I. Mlakar, privatni učitelj na Dunaju, nabranih 1530 gld.; mestni svet Kladno na Češkem 100 gld.; gospod dr. Jaroslav Hruška, starosta v Kladnu, 20 gld.; neimenovani iz Opatije 10 gld.; gosp. F. K. Sire v Kranju (po gospodu Dopferju) 5 gld. 50 kr.; veletržca K o h n in Low na Dunaju, 10 gld.; administracija „Povlitavskih listov" v Sedlčanech, 26 gld ; g. S. P a r t u 1 -s k i v Wiesbadenu, 100 mark; gospod pekarski mojster Josip G r u b e r v Opatiji 100 gld.; mesto N e i n b u r g 100 gld.; hranilno in posojilno društvov Ptuji, 200 gld.; gosp. Pran Praprotnik, nadučitelj t Mozirju, 58 gld., katere je nabrala gospodična Ana Goričar; gospod M. M a 1 o y e r, c. kr. finančne straže nadkomisar v Gorici, 10 gld.; gospod Ivan Balanč na Proseku nabranih 124 gld. 55 kr.; gospod odvetnik dr. Ivan Dečko v Celju, 20 gld.; gospod Moric L o w e n-feld na Dunaju, 50 gld.; gospod M. Coen v Tridentu, 5 gld.; gospod G. B. S c o z v Tridentu, 5 gld.; g. odvetnik dr. Ludovik P i 1 i p i č v Celju, 20 gld.; gospodična Anica Goričar v Mozirju, 4 gld. 10 kr.; gospod notar dr. Oskar Cz i b u 1 k a, dr. Liebel in I. Domanigovi dediči v Sterzingu na Tirolskem, 5 gld.; gospodični Tončka L u n a č e k in Zofi K v e d e r t Travniku, nabranih 35 gld. 29 kr.; omizje samcev v plzenski restavraciji v Trstu, 6 gld. 50 kr.: tvrdka Fr. Ks. Souvan v Ljubljani za tvrdko Franc M. Romberg na Dunaju, 300 gld., za firmo Hielle iu W ii n s c h e na Dunaju, 200 gld. in za firmo Fellenberg & Comp. v Rovereti, 50 gld.; mestna blagajnica v Gorici, drugi znesek goriških občanov, 200 gld. ;upravništvo „ A g r a-mer Tagblatt", prvo zbirko 42 gld.; gospod primarij dr. G. C a 11 i na Reki, 25 gld.; odbor hrvatske čitalnice na Trsatu, 20 gld.; uredništvo HTriesterZeitung" 39 gld. 01 kr.; gospoda brata Willner v Toplicah na Češkem, 25 gld.; gosp. Ubald. pl. Trnkoczj v Ljubljani, 25 gld.; gosp. arhitekt Fran Skabrout v Pragi, 10 gld. ;Tolminci in uradniki v Tolminu, 102 gld.; gosp. Horalek in Miiller v Pragi, 20 gld.; gospod A. Gabrijelčič v Kanalu, 15 gld.; gospa Marija Honig v Kanalu, 5 gld. ;mestna blagajnicav Gorici, tretjo zbirko, 300 gld.; upravništvo „Agramer Tagblatt", druga zbirka, 50 gld.; gosp. Fran K a 1 i s t e r v Trstu, 2000 gld.; gosp. Josip Dom-1 a d i š v Ilirski Bistrici, 50 gld.; občanska zalo ž n a v Roudnici na L., 100 gld.; gosp. I. M o di c, trgovenc v Novi vasi pri Rakeku, 20 gld.; gospod dr. Ludovik Damaška v Ludbregu na Hrvatskem, nabranih 46 gld.; prva hrvatska štedio-n i c a v Zagrebu, 1000 gld.; firma Heinrich Franck S oh ne v Lincu, po svojem ljubljanskem zastopniku Štefanu Behofsohitzu, 200 gld.; gospod I. C. Mayer v Ljubljani, prvi donesesek svojih vnanjih trgovinskih prijateljev, 1000 gld. — Nadalje so darovali : Tvrdka A m m a n n v Dovjem na Gorenjskem 1 vagon cementa; gospod Viktor B o 1 a f i o, vinski trgovec v Spodnji Šiški, 17 hektolitrov vina; gospod Josip K o z & k, trgovec v Trstu, 4 zaboje riža; gospodje bratje dr. W a i z, posestniki kopališča Roncegno na južnem Tirolskem, 500 steklenic mineralne vode ;dioničko društvo za industrijo konjaka v Zagrebu 150 steklenic konjaka: gospod Janez Mencinger, trgovec v Bohinjski Bistrici, 4 hlebe sira; gospod Fran Maj-zelj, veleposestnik v Beli cerkvi, 10 vreč suhih češpelj; tvrdka Peharek in Lederer na Dunaju, 20 butelj konjaka in 200 paketov čaja; tvrdka bratje Nastopil na Dunaju (po g. M. E. Supanu v Ljubljani) 13 kil. čaja; uprava grajščine P r e d v o r, po naročilu gospoda vseučiliščnega profesorja dr. Viktorja Urbančiča na Dunaju, 6 hlebov sira. Pomožni odbor nam naznanja, da je naš rojak, operni pevec g. Trtnik, pripravljen prijazno sodelovati pri kakih sedmih koncer-t i h, katere bi znabiti razna društva na Kranjskem zunaj Ljubljane hotela napraviti v korist po potresu poškodovanih in sicer le do 2 0. m a j a. Razna društva se torej vabijo, naj se nemudoma in neposredno obrnejo v tej zadevi do gosp. Trtnika, ki stanuje v poslopju c. kr. višje realke v Ljubljani. Zagrebčani za rokodelski dom v v Ljubljani. Zagrebški trgovec in naš rojak gospod Anton Gnezda nabral je z dovoljenjem poglavarstva slob. i kr. glavnega grada Zagreba za prigodom potresa poškodovani dom katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani lepo svoto 1120 gld. 35 kr. ter jo včeraj dne 28. aprila s potrdilom si. mestnega magistrata ljubljanskega sam izročil društvenemu načelniku. — Čast in iskrena zahvala marljivemu gosp. nabiratelju in blagim dobrotnikom! Dunaj za Ljubljano. Za ponesrečene Kranjce doposlale so odboru za pomočno akcijo sledeče družbe svoja darila: Zem-ljiško-kreditna banka in kreditna družba po 5000 goldinarjev, banka Thorsch 1000 gld., banka Czizek 1000 gld., zavarov. družbe: „Anker" in „Dutschka" po 500 gld., „Regenhart" in „Raymann" po 400 gld. Razun tega došlo je tudi več darov po 300, 200, 100 gld. itd. Vevška papirnica. Dne 25. t. m. se je posvetoval upravni svet Leykam-Josefstahlske delniške družbe o škodah, ki jih je prizadel zadnji potres družbinim tvornicam. Pri tvornici Janezija" je dimnik poškodovan. Prihodnji teden bo popravljen in delo se prične. Tvornica je še-le pred 4 leti sezidana. Medvodami na Goričanah je vse popolnoma v redu. Nekaj ometa je odpadlo. Delo gre naprej. V Vevčah se mora tvornica popraviti. Glavno poslopje je zelo razdejano.. Vendar bo zadostovalo 70.000 do 80.000 gld. Ni se pa še sklenilo, da se popravi, marveč naročilo se je upravnemu svetu, naj preiskuje, če morda bolj ne kaže opustiti vevško tvornico in vporabiti 240 konjskih sil vodne moči, ki jo je dozdaj imela, zato, da se poveča gonilna moč tvor-nice .Janezija". Družba ima te-le tvornice, ki vse delajo : Gratwein, Leykam, Kienreich, Podgora, Spital in Thorl-Maglern.__ Od s v. Jakoba ob Savi. Večinoma vse župnije in občine, katere je več ali manj zadel britki vdarec grozovite šibe v oni noči 15. aprila, naznanile so že kolikor toliko svojo nesrečo v tem ali onem časopisu. A o nas še niste Čuli ničesar. Mirno smo čakali, da se glavni vihar nekoliko poleže, da poneha grozovito bobnenje pod skorjo zemeljske površine, in stoprav potem, ako ostanemo pri življenju, mislili smo oznaniti saj nekoliko svoj žalostni položaj. — Potres opisovati per longum et latum ^^di se mi umestno, ker je bil že itak dovelj 4(flBM|w£ič ga je večja množina ljudij sama ob-čutm^^^nič mi pa prešine strah vse ude, kadar se spomlfflff strašnega zibanja hiš, cerkva in drevja. Ostala mi bode v spominu vse življenje ona smrtna obupnost, ki je divjala v duši nesrečnega ljudstva. Zbiralo se je pri znamenjih po vasi v gručah, zapustilo dom kličoč in moleč, „naj se nam podre vse, hiše in poslopja, vniči nam letino, Gospod, samo življenje nam še pusti, ker nismo pripravljeni." Celo noč prečulo je vse, mlado in staro pod milim nebom tresoč se strahu pred groznimi skrivnostnimi močmi. Ali preiti moram k glavni stvari, ki mi leži na srcu, ker ni moj namen opisovati potresa, kakor sem že rekel. Ko se je ljudstvo nekoliko zavedlo iz smrtnega trepeta in pričelo ogledovati, kaj je z njihovim stanovanjem, videlo je, da je tu delovala nepremagljiva moč. Hiše spokane, oboki vdrti, dimniki podrti, po sobah pohištvo vse križ — sama podrtija in razvaline. To je bil britki pogled za naše ubožano ljudstvo, o katerega bedi sem že jedenkrat omenil v „Domoljubu". Ljudstvo seveda prvi dan še ni uvidelo, kako grozna nesreča je je zadela, ker je mislilo, da tako ne bode potrebovalo več zemeljskih stanovanj. Ali kako je pri nas sedaj, ko se ljudstvo zopet nekoliko zaveda svojega žalostnega položaja, ni mi moči opisati. Ljudstvo tarna in zdihuje, odkod se bo vzel deuar, da se popravijo razdrta poslopja, ker s slam-nikarsko obrtnijo tako ni nič, druzega zaslužka pa tudi ni, in kmetije so pri nas majhne. Ali to še ni najhuje. Pred kratkim bilje ogled, ki je prišel ogledovat župnijsko cerkev, šolo in župnišče. Vse je jako spokano in razdrto, ali pričakovali vendar nismo tako hudega, kakor nas je zadel izrek komisije »cerkev in zvonik in šola mora se podreti do tal." Grozna vest do tal podreti cerkev in zvonik, cerkev ki je biia krasna, ko pomladanski cvet, kateri smo vsako leto pridejali kaj novega, da je o velicib praznikih po izrazu nekaterih nas obiskujočih gospodov izgledala, kakor nevesta. Dalje podreti moramo zvonik, katerega smo pred dvema letoma povišali, ozalj-šali in na novo pokrili, da je sedaj vreden sodrug cerkvenega poslopja — in slednjič še šolo. Kam pridemo, ako se bode moralo na vsak način to izvršiti. In kar nam ne da spati, to je skrb, odkod dobiti za vse to denar. Od župljanov ni dosti upanja, ker imajo sami dosti stroškov za podrta poslopja, cerkev sama nima pa tudi nikakoršnega kapitala. Ako je drugje kaka cerkev porušena, ima sem pa tje več ali manj kapitala, ali pa saj premožne ljudi. V resnici ne vemo rešilne poti, ker iz nič kaj narediti mogoče je le Bogu samemu. Jedino — pravim, jedino upanje naše je še dobrotljivost drugih ljudij, katerih ni zadela ta strašna šiba. Seveda bomo prosili naše dobrotnike, da bi nekoliko globočje segli v svoje žepe, ker mi sami v sedanjih razmerah nismo v stanu ničesar storiti. Jarše pri Mengšu. Strašna velikonočna nezgoda je tudi pri nas prouzročila obilo škode in strahu. Naša primeroma mala občina se sme šteti med najhujše prizadete. Zakaj poleg škode uad 20.000 gld., katero je potres napravil pri zidovju, zahteval je tudi dve človeški žrtvi. V Jaršah je bolehala deklica za jetiko ter vsled groznega strahu nagloma umrla. Na Rodici pa se je \drl v Hrenovi hiši strop ter podsul stariše in dva otroka. Starejšo deklico so izvlekli mrtvo, stariše ranjene, a otročička v zibeli čuval je angelj varuh. Odkopali so dete šele tri ure po prvem sunku ter je našli sladko speče, popolnoma nepoškodovano pod poveznjeno zibelko. Silno poškodovani je grobeljska graščina. Pri jednem posestniku je zid tako razpokan, da se vidi iz prve sobe skozi drugo v hlev. A v hlevu se je vdrl obok na živino, katero so morali z velikim trudom spustiti na prosto. Daljnih nesreč ne bom opisoval, saj se je žal na več krajih pripetilo kaj podobnega. Nujne pomoči smo potrebni, ker denarnih sredstev nam nedostaje. Želeti bi le bilo, da jo hitro dobimo, ako nam bo kaj odločene. Z Brezovice pri Ljubljani. Ker vam že od prav vseh krajev dohajajo poročila o potresu, naj vam še z Brezovice nekoliko poročam. Število in čas potresov se menda popolnoma vjema z onimi v Ljubljani in drugod, torej le o škodi nekaj vrstic. S streh je pometalo več dimnikov, popokali so šči-palniki in oboki; v treh hišah udrli so se stropi na ljudi, toda k sreči so vsi ali nepoškodovani ali pa le z neznatnimi udarci zlezli izpod razvalin. V župni cerkvi razpokah so ščipalniki in nekaj razpok se vidi tudi zunaj cerkve. Strelovod na zvoniku se je skrivil in nekateri še celo trdijo, da tudi zvonik nekoliko visi, kar je pa najbrže le domišljija nekater-nikov. Na podružnicah so le neznatne razpoke. V župnišču in v šoli so se pokazale v prvem nadstropju mnoge razpoke in odletelo je več ometa. S šole je vrglo dimnikovo streho in pobilo mnogo opeke. V primeri z drugimi kraji pa je tukajšnja škoda le neznatna. Z Breznice. Hvala Bogu, pri nas ni potres napravil nobene škode. Da se je v župnišču raz-počil nekoliko strop v jedni sobi in da se je ubilo pet stekel v oknih ter da je razpoka v stari šoli nekoliko zarežala, to so pač malenkosti. Nekateri ljudje so tako dobro spali, da še celo čutili niso glavnega sunka, dokaz, da ni bil posebno hud. Bes niča pa je, da so po nekaterih vaseh občutili sil-neje, kot drugod. Posebno je vasi pod Pečmi vznemirjalo vršenje kamenja, ki se je odtrgalo in točilo nizdoli. Ali iz tega ni še sklepati, da je bil sunek velik. V Pečeh je kamenje tako na rahlem, da ga spravi najmanjša stvar iz ravnotežja. — Gotovo pa je to, da so v gorah in na trdnem svetu manj čutili, kot na prstenih in ilovnatih tleh. Pod Balšico sredi Stola stanuje v Valvazorjevi koči družina leto in dan. Ta je komaj toliko čutila, da se je malo zganilo. Prav tako Bovtarji niso vedeli ničesa o potresu. — Čudna prirodna prikazen po potresu pa je bilo pri nas nenavadno izhlapovanje po polju. Od 6. do 8. ure se jd dvigal sopar iz njiv- in travnikov v toliki množini, kakor bi vse polje gorelo. Ljudje takega še niso videli. Ali je to kaj v zvezi s potresom? — Poznejših sunkov smo le malo ali nič čutili. O njih vedo le nekateri, ki so čuli po noči. Tako je pravil sedaj nekdo, da so nocoj (v noči od 25. na 26. aprila) ob 2. uri vstali vsi v hiši, tako hudo se je streslo. Pri nas ni čutil nikdo tega tresljaja. — Bolezen tilnikov krč (Genick-starre), o kateri se je nedavno poročalo, ni se razširila in novi slučaji se niso pojavili. Iz Doba. Kratko in bolj v naglici sem poročal zadnjič o škodi, ki jo je pri nas napravil strašni potres. — Natančneje o tem pač še le sedaj poročam, ker se je vršil dne 23. aprila komisijski ogled. — Že prej me je bila kar groza pogledati nevarne razpoke na cerkvi, izjava inženirja pa nas je vse še bolj potrla. — Vsak obok v cerkvi bo moral biti nov, drugo ozidje se bo mcrda dalo še zvezati. — Zvonik ni videti nevarno razpokan, natančno preiskajoči inženir pa je vendarle našel mnogo bolj ali manj nevarnih razpok, vsled katerih bo treba gornji del podreti in z nova zidati. — Zato tudi ne smemo zvoniti, pač dosti žalostno. — Službo božjo opravljamo v malem prostoru poleg žagreda, ljudje pa morajo stati na prostem. V jako slabem stanu je tudi kapelanija. Komaj stopiš v vežo, vidiš v desni sobi na kup zrušeni obok, ki je pri prvem najhujem sunku zagromel na tla, v levi sobi pri tleh pa se bo razpokani obok vsak čas zrušil; v 1. nadstropju je pa vse tako razdejano, da ni ostalo skoraj nič dobrega zidu. — Skratka — komaj se še skupaj drži; — komisija se je izjavila, da bo treba popolnoma novo zidati. — Skoraj nič boljši ni župnišče. V celem poslopju je ne dobiš sobe, da bi ne bila nič poškodovana. Zato se bo tudi moralo večinoma novo zidati, deloma pa zvezati, če bo mogoče. G. kaplan se je precej velikonočni pondeljek izselil iz svoje kapelanije, g. ž«pnik pa bi se po izjavi inženirjevi tudi imel izseliti popolnoma iz župnišča. Hud je v resnici ta udarec. Ko bi se človek v Bogu ne tolažil, skoraj bi moral že obupati pri tolikanj žalostnih razmerah. Tudi šola je precej poškodovana ter bo zaprta za nedoločen čas. — Veliko škode imajo tudi drugi farani, več ali manj pa je potres poškodoval pohištva skoraj vsakomur. — Zaradi tega je tembolj opravičena naša skrb, kdaj in kako bomo pač popravili cerkev, župnišče in zidali kar z aeva kapelanijo. Stroški za te 3 stavbe so približno pro računjeni na 20.000 gld. — Kje jih bomo vzeli? kajti ljudem je že zadnja leta povodenj precej škode napravila, sedaj pa jih je udarila še šiba potresa. Zato se pač milo oziramo po milosrčnih dobrotnikih ter zaupno kličemo : »Mili Bog se nas usmili ter nam nakloni mnogo dobrotnikov!" Politični pregled. V Lj ubij a ni, 29. aprila. Shod železni škili uradnikov na Dunaju. Avstrijsko društvo železniških uradnikov namerava sklicati prve dni prihodnjega meseca poseben shod svojih udov. Posvetovali naj bi se, kaj je storiti železniškim uradnikom zasebnih železnic, ki se imajo podržaviti, da ne bodo imeli, vstopivši v državno službo, kake škode. Več zasebnih železnic namreč bolje plačuje svoje uradnike, nego država, tudi ugodnejše razmere so glede doklad in napredovanja pri nekaterih. Ko so se v odseku razgovar-jali o tem, je minister sicer obljubil, da bo vlada vsprejetim uradnikom; pustila vse njihove pridobljene pravice. Uradniki trde, da je v tem velika nevarnost, ker so ravno nekatere ugodnosti glede stanovanja ali posebnih doklad samo nekake pravice iz navade, ki pa niso v pragmatiki nikjer naznanjene. V tem smislu bodo torej na imenovanem shodu branili se možni škodi; zraven bodo pa tudi protestovali proti socijalistično nadahnenim svojim kolegom, češ da jih ti s svojim izzivanjem in s svojimi agitacijami, spravljajo v slabo ime. Srbska skupščina. Predsednikom skupščine imenovan je nekdanji ministerski predsednik Niko-lajevic in njegovim namestnikom trgovec Pavlovic. V svojem nastopnem gevoru izrazil se je predsednik, da je sedaj napočil čas miru in delovanja. Potrebno je tudi, pravi nadalje, da se odpravi strankarsko gospodstvo, ki izpodkopava deželni mir, in vpeljati je treba jedinost v državi in dostojno spoštovanje do višjih oblastev. Skoro jednako je govoril tudi namestnik. Kralj poudarja v svojem prestolnem govoru, da je potrebno brzdati vse politične strasti in povspeševati red in mir; ravno vsled tega zdelo se mu je potrebno, da se ustava preustroji. Skupščina mora strogo paziti na denarna vprašanja in sme vladi popolnoma zaupati. Pri tej priliki omeni tudi, da se bo vršilo drugo zborovanje kmalu po izvršitvi sedanjih nujnujnejših opravil. Konečno omenja kralj svoje obiske pri tujih državah, koder je povsod zagotavljal največje prijateljstvo srbskega naroda in izražal željo, da se ohrani prijateljska zveza pri vseh državah. — Mesto Niš je za čas skupščine popolno zaprto in se vsakemu ptujcu zabranjuje vhod. Časnikarje in poročevalce mora prefekt takoj zavrniti. Naznanila inozemskih in domačih listov ureduje vlada sama, in je potem uradniki dvorne pisarne razpošiljajo. Italija. Kakor je že sporočil brzojav, je kasa-cijski dvor ugodil ugovoru bivšega ministra Giolittija ter ustavil tožbo proti njemu. Za Crispija je to jako neprijetno, ker se mora obrniti do zbornice, da dovoli postopanje proti Giolittiju. Tega Crispi skoraj gotovo ne bode storil, ker v debati bi mu opozicija grenke solila pod nos. Anglija. Vladne „Daily News" izjavljajo, da se angleška vlada ne bode pridružila nobeni evropski državi proti Japoncem, ker Angleži nimajo nobene škode, če se povzdigne japonska veljava. „Times" naglašajo, da je postopanje Busije proti Japoncem umevno, nikakor pa ne Nemcev in Francozov, ker ti imajo trgovske koristi v Kitaju, katerih pa ne varujejo, če se pridružijo Rusom. Angleži imajo mnogo več koristi, toda ne bodo se vtikali v prepir. Mogoče, da se bodo Japonci udali, kar bi bilo najpametneje. Kitaj in Japan. Iz japonskega glavnega mesta se poroča, da so v torek zastopniki Busije, Nemčije in Francije ugovarjali oni točki mirovne pogodbe, ki prepušča Japoncem kos kitajskega sveta. Namestnik japonskega vnanjega ministra je ta ugovor vzel na zuanje. Nekateri večji ruski listi odločno pišejo proti svetaželjnim Japoncem. Tako piše „Novoje Vr.", da Busija ne bode nikdar prepustila Koreje Japoncem. Mi Busi bodemo zahtevali pro-tektorat nad Korejo in gotovo ue bode nihče v Evropi rekel, da nimamo mi manj pravice do Koreje, ko Japonci. Busi bodo tudi sami prevročekrvnim zmagovalcem dali potreben nauk in dokazali, da je skupnost evropskih interesov le fikcija. Mi ne smemo biti brezbrižni, temveč zavarovati moramo svoje koristi in v ta namen mora ruska armada zasesti primerne postojanke. „Novostifc menijo, da je z zadnjo vojsko končano še le prvo dejanje resne drame, katere konec je še neznan. Ako sedaj Busi ne zasto-pi.jo pota Japoncem na suhem, bodo pozneje imeli težko delo. Dnevne novice. V Ljubljani, 29. aprila. (V permanentnem odseka) občinskega sveta ljubljanskega naglašala se je v predvčerajšnji seji potreba novega stavbenega reda za Ljubljano; v novem stavbenem redu, ki naj bi se že letos predložil deželnemu zboru v odobrenje, naj bi se posebno oziralo na izkustva vsled potresne katastrofe. Nadalje naglašala se je nujnost cenitve po potresu provzročene škode; sklepal pa bode odsek o tej zadevi še le danes, ko izvč mnenje c. kr. dež. vlade. Konečno dovolil je odsek nekaterim zasebnikom, da si smejo zgraditi barake. (Nevihta.) Iz Št. Petra: Ni se še polegel strah vsled hudega potresa, že nas je danes pokoril ljubi Bog z drugo šibe. Popoludne proti 5. uri nastane najedenkrat huda nevihta. Mod strašnim nalivom, kakor bi se bil oblak utrgal, se vsiplje tu in tem toča in sodra. Najedenkrat je vse pod vodo. Vmes pa se bliska in treska, da je groza. V tem pa se še zasliši in zvon naznanja, da v Petelinah gori! Strela je udarila v hlev prvega gospodarja ob cesti. Samega je pobilo, a se hitro zdrami in si reši troje živinčet. Četrto, kravo, pa so mu izvlekli izpod pogorišča. Sreča v tej nesreči pa je bila, da je bilo vse tako premočeno, ker sicer bi bila vsa vas v veliki nevarnosti, ker je večinoma krita s slamo. (»Grozni dnevi potresa v Ljubljani) oddnč 14ega do 29. aprila 1895" naslovljena je knjižica, katera bode izšla v sredo na svitlo. Imela bode tudi pet jako zanimivih ilustracij izdelanih po fotografijah. Založil je knjižico tukajšnji knjigarnar Max F i s c h e r, tiskala pa katol. tiskarna. Knjižica veljala bode 25 kr., po pošti 2 kr. več. — Založnik priredil bode to knjižico in izdal tudi v nemščini. (Gasilno društvo) si je v Zvezdi postavilo stražnico ter uredilo stalno mesto. Podružnico ustanovi pod Tivolijem pri barakah. Pri tej priliki opozarjamo one dobrotnike, ki dele vino ali druge pijače, naj se raje spomnijo neumorno delavnih gasilcev in pijonirjev. Prejšnje dni smo videli namreč pri delitvi vina na cesarja Fran Jožefa trgu mnogo nereda; otroci so s piskri hodili po vino ter ga večinoma pili na mestu. (Darovi.) Za poškodovane po potresu so darovali : Vrhničani v korist zadetim po potresu in sicer izmed potrebnih najpotrebnejšim 139 gld. 50 kr. — Prečast. g. dekan kobaridski nam je poslal v isti namen 55 gld., katere so darovali p. n. gospodje : Jurij P e t e r n e 1, dekan, 5 gld.; župnik Franc Kranjc 5 gld., vikarji: Andrej Mesar 5 gld. Simon Gregor či č 5 gld., Jakob F o n 2 gld., Ivan Sedej 5 gld., Ivan Vuga 3 gld., Jožef Kalin 5 gld., Anton Man zini 5 gld., Ivan J a r c 5 gld., kapelan Ivan L e b e n 5 gld., zemlje-merec Ivan L a p a n j a 5 gld. — Gosp. Antonin P a u 1 u s, kapelan v Dobrušče na Češkem, 1 gld., z naročilom: nZemetfesenim postizenym posiliim z male malo". — G. Karol Buech iz Tržiča 15 gld. za ljubljanske nesrečnike. — Vsem blagim dobrotnikom Bog stotero povračuj njih ljubezen, katero skazujejo ponesrečencem s toliko radodarnostjo I Ker je sila Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem lista zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera I. Bezirk, nsplatc , Parterre. velika in potreba nujna, in nameravani župnijski odbori še ne delujejo, osnoval se je pri našem vred-ništvu odbor, ki po „Slovencu" nabrane podpore deli po svojih članih, ki se sami osebno pri ponesrečencih in družinah prepričajo o resnični potrebi, Gg. darovalci smejo biti prepričani, da se ta podpora deli izmed potrebnih najpotrebnejšim. Zal, da s temi z ozirom na veliko nesrečo le skromnimi darovi ne moremo pomagati povsod, kjer bi radi in kjer smo prepričani o veliki potrebi pa tudi o zanesljivi vrednosti. Kar je darov namenjenih za po pravo cerkva, jih bomo izročili v knezoškofijski pisarni, darove za ponesrečene izven Ljubljane, katerih darov pa je le malo, poslali bomo žup. uradom posebno hudo prizadetih krajev. — Darove za pogorelce v Toplicah kar sproti pošiljamo župnijskemu uradu v Toplice. Telegrami. Dunaj, 29. aprila. Dunajski odbor v pomoč Ljubljani in dolenjeavstrijska es-komptna družba sta nabrala do danes 32.000 gld. doneskov za Ljubljano in okolico. Mej dunajskim in ljubljanskim odborom se je doseglo popolno soglasje v skupno delovanje; ker je nesreča mejnarodna in se ji torej zapirati ne sme nobeno človeško čuteče srce, je zveza inozemskega časnikarstva radovoljno obljubila sodelovanje inozemskih listov. Lvov, 28. aprila. Tukajšnji občinski svet je dovolil vsled potresa ponesrečenim Ljubljančanom 500 gld. Madrid, 27. aprila. Zbornica je vspre-jela prve štiri točke vojnega budgeta. Listnica vredništva: G. A. K. v M. Za obljubljeno poročilo se iskreno priporočamo. Vremensko sporočilo. a « O Cas Stanje Veter Vreme >■ JJ t. C s ■z Z t opazovanja trakomera T mm toplomera po Cclzijil •g S B S 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 53, na pokopališče k sv. Krištofu. Blago rajnko priporočamo vsem znancem in prijateljem v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 28. aprila 1895. Žalujoča rodbina Jerič. Zahvala. 275 1-1 Za — vkljub zelo neugodnemu vremenu — mnogobfojno udeležbo pogreba ljube moje nečakinje Jožefe Jarc dne 27. t. m., kakor tudi za mnoga mila mi došla prijazna, sožalja izrekam vsem, vzlasti velečastiti duhovščini najtoplejšo zahvalo, ter priporočam nepozabno mi drago ranjko prijateljem in znancem nujno v molitev in pobožni spomin. V Ljubljani, dne 28. aprila 1895. Dr. Anton Jarc, prošt. Jakob Škerl v Žužemberku ima izpraznjeno prodajalnico z vsem prodaj alskim orodjem. Kdor jo želi vzeti y najem, oglasi naj se pri njem. 263 2-2 Primarij dr. E. Šlajmer ordinuje odslej od 12 do 1 ure v Vodmatu, v poslopju usmiljenih sester. Naročila oddajo naj se vsak dan do 4. ure vratarju stare bolnišnice. 273 (3-1) Razglas. V stari bolnici se od sedaj naprej vsprejemajo le očibolni, kožo-bolni in noseče ženske. 270 3—2 Vsi drugi bolniki se vsprejemajo le v bolnici za silo za sv. Krištofom. Vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani, dn^ 27. aprila 1895. pr Posestvo na prodaj-* v Češnjevku pri Kranju, obstoječe iz hiše št. 26 v Cešnjevku, 9 njiv, 4 travnikov in 7 gozdov. Prodft se skupno ali na drobno. Natančna pojasnila daje pooblaščenec Rudolf Kokalj v Kranju. 267 3—2 53 53 Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. a Kri čistilne krogljice so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedij. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatlji-cami 1 gld. 5 kr. Dobiva se pri 569 24 Ubaldu pl. Trnkoczy-jn lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradca. 53 Dobro belo primorsko vino posebno za delavce priporočljivo, 1 liter po 24 kr., pri 50 litrih po 22 kr. in nezadavčeno po 16 kr. priporoča poleg boljših vrst 258 5—6 Kranjska vinarna v Ljubljani, Slonove ulice štev. 52, vhod poleg kavarne „pri Slonu". Vizitnice priporoča 11. Št. 4493. Razglas. 268 3-1 Podpisani deželni odbor daje na splošno znanje, da so se deželni uradi razun deželne blagajnice premestili v administracijsko poslopje nove deželne bolnice zadaj za šentpetersko cerkvijo, ter da so uradne ure določene od 8. ure zjutraj, do 1. ure popoldne. Deželna blagajnica ostane še zanaprej v deželnem dvorcu. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dnč 25. aprila 1895. Pomladni Glasi posvečeni slovenski mladini. Uredil in založil Frančišek Finžgar. i • ■ ■ 11 ■ t •■ i ■ ■ 11 ■ ■ ■ i ■ u giil M ■ ■ ■ ................. umi Krasna mladinska knjižica! 5. zvezek. Cena vezanim 35 kr., broširanim 25 kr. -— Po pošti 6 kr. več. —- Dobivajo se v semenišču pri Fr. Finžgarju, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pa pri Jan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se lahko še dobi II., III. in IV. zvezek. w M X vfv iimiiiiuiiiiimimi Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah 1 iimiiimmmuiiiiimimiuii lili 11 11 a j is k a 1> o r as a. Dne 29. aprila. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......123 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4% .......123 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1087 „ Kreditne delnice, 160 gld............396 „ London vista...........122 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 „ 20 mark............11 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........45 „ C. kr. cekini......................5 „ 30 kr. 25 „ 50 „ 45 „ 25 „ 10 „ 25 86 94 70 90 73 Dne 27. aprila. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% • „ „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 75 164 — 198 — 99 60 150 — 132 75 108 50 111 25 99 25 99 90 223 50 170 25 133 25 98 n 50 Kreditne srečke, 100 gld................202 gld. — 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld........71 St. Genčis srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......54 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 169 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3645 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 570 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 106 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 Montanska družba avstr. plan.....85 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 174 Papirnih rubljev 100........131 kr. 50 50 50 75 50 50 80 12 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K b 1 a n t n » izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 KRČU R" MTollzeile it.10 Dunaj, MiriahilfsrstrassB 74 B. Pojasnila"£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijakih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti pf~ naloženih glavnic.1| Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.