Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ieden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedlclja v ^	,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
fi	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 102.
V Ljubljani, v soboto 5 .maja 1894.
Letnilt XXII.
Kriza v Hoheiiwartovem klubu.
Telegrafižna poročila so včeraj svet iznenadila z novico, da je nastala v Hohemvartovem klubu resna kriza in sicer pri razpravi glede vladne valutne predloge. Gre se namreč zato, da država spravi iz prometa državne papirnate goldinarje, petake iu pet-desetake ter jih namesti s papirnimi in srebrnimi denarji, katere bi izdajala avstro-ogrska banka. Za sedaj hoče vzeti finančni minister pri avstro-ogrski banki oziroma pri Rotschildu na posodo 100 mil. gl. v zlatu.Za teh 100 mil. gl. morali bi avstrijski davkoplačevalci plačevati za zmeraj 4 mil. gl. obrestij. Teh 100 mil.gl. dobila bi avstro-ogrska banka brezobrestuo, zato pa bi izdajala note-bankovce. Te pa bi morali ljudje obrestovati s 5 do 6 % ; banka torej pridobi pri tem vsako leto 5 do 6 mil. gold. Toda to je še le začetek. Za preosnovo valute namreč nebo zadostovalo teh 100 milijonov gld., katere finančni minister zahteva za zdaj, ampak bo treba zato 412 milijonov gld., kar bo zahtevalo obrestij 17 letnih mil. gld. in Rotschildu donašalo letnega dobička 21 do 25 mil. gld. 2e iz tega je jasno, da tudi pri tem drugem dejanju valutne reforme ima dobiček le veliki kapital, občutno izgubo pa revnejši davkoplačevalci. Zato pa vidimo tudi zastopnike velikega kapitala noč in dan na delu, da se čim preje izvrši: valutna preosnova, vidimo pa tudi zastopnike stiska-nih krščanskih narodov, kako neumorno in obupno se bore proti taki preosnovi valute, pri kateri bi žel le veliki kapital.
Finančni minister prišel je v konservativni klub ter tam pojasnjeval svoje stališče. Ko se je pa po njegovem odhodu klub o tem posvetoval, pokazali ste se dve stranki v klubu: jedna, na čelu ji nemški konservativci Uipauli, Morsey in Eben-hoch, proti predlogom finančnega ministra, druga
na čelu ji češki veleposestniki s Hohemvartom, za predlog.
Ker je precej poslancev vzlasti veleposestnikov bilo odsotnih, bil je predlog nemških konservativcev, da se konservativni klub izreče za odložitev valutnih predlog na nedoločen čas, vsprejet z večino glasov. Na to je Hoheirvvart izjavil, da on odloži načelništvo kluba. Kakor listi poročajo, poravnala se je vsa ta stvar: Hohenvvart ostane načelnik klub u in članom konservativnega kluba je na prosto dano, glasovati za ali proti valutuim predlogam. Kakor vedno so tudi tukaj višji državniški in po-litiški oziri pokopali emineutno važno gospodarsko vprašanje.
Ni nam znano, kako da so razen Ilohenvvarta glasovali slovenski poslanci v tej zadevi v klubu vendar smo mnenja, da so tudi v tem vprašanju, kakor doslej v drugih, solidarno postopali z nemškimi konservativci.
Izjavljamo pa tukaj odkrito in naravnost: Dan za dnevom se nam manjša tudi tista mrva zaupanja, katero smo še do sedaj imeli v koalicijo. Dogodki zadnjih tednov so nam zato povoda — preveč I Dva poslanca Treinfels in Pininski drznila sta se sramožljivo sicer, a vendar jasno poudarjati krščansko vzgojo, a sta bila brez-ozirno napadana od koalirancev, ki se pa sami sedaj oblastno pripravljajo slovesno obhajati 251etuico novega šolskega zakona. Krščauski poslanci torej uiti govoriti ne smejo za versko šolo, dočim je liberalcem še vedno v veljavi iu proslavi majverska šola I — V narodnem oziru smo tam , kjer smo bili; v gospodarskem oziru pa vse vlada in odločuje veliki kapital v škodo ljudstev.
Naše krščansko-socijalno stališče nam prepoveduje kakorkoli sodelovati pri zistemi, katera je nam katoliškim Slovencem v mnogem oziru kvarljiva. Kaj da pride, ne vemo, a to vemo, da valutna pre-
osnova se ne vrši v prospeb države in njenih narodov, marveč le v prospeh velikega kapitala in zato obžaljujemo, da uprav slovenski zastopnik grof Hohenwart s krizo, katero je povzročil v svojem klubu, ovira prosto postopanje krščansko-socijalnih poslancev svojega kluba.
Politika brez jasnosti.
Znano je, kako se je v poljskem kolu že večkrat sprožila misel, naj bi se šleški Poljaki branili nemškemu nasilstvu. Zadnjič zopet, pred nekaj dnevi; „Przegl.<}d" piše o tem z dne 2. maja takole: „Bodi, kar bodi, celo število Poljakov na Šle-škem, in za to se jedino gre, ne iznaša nikakor 200.000 duš. — Ni mogoče zahtevati od poljskega kola, da bi izključno koristi tega odlomka 150.000 šleških Poljakov bile podlaga njegovi politiki. Kolo ni tako delalo za vlade Taaffe,jeve in tudi sedaj ne more delati tako, ne more tedaj razbijati koalicije zato, ker naši rojaki na Sleškem niso popolnoma zadovoljni in imajo vzrok pritoževati se proti nemškemu strankarstvu, ne more vprašanja morebitne razdelitve Sleškega po narodnostih stavljati na me-čevi ojstrini. — Vsega tega kolo ne more storiti in zato se tudi to ne sme zahtevati od njega. — Res bi bilo to jako koristno Mladočehom, če bi spor mej Poljaki in levico razdružil koalicijo. — — Mej tem pa smo za gotovo prepričani, če imajo naši rojaki na Šleškem povoda, pritoževati se proti Nemcem, bi jim bile češke aspiracije še mnogo nevarnejše" itd. — Reči moramo, da mi ne znamo in ne moremo in nočemo tako pisati. Tako gola strankarska sebičnost, kakor se kaže iz teh besedij, ni dostojna vodilnega lista.
A poleg tega je tako mišljenje utemeljeno na grozni zmoti. Kdor misli, da se bo dalo vse le tihim, zvitim, diplomatičnir* potom doseči, se moti.
LISTE
Dve sestri.
(Povest. — Slovaški spisal Sv. Hurban Vajansky.)
V. Nad vodo.
B&ranyi in njega topovska tolpa skrbela je za izmišljeni in razširjeni klevet. Vidinska je prišla skoro brez duše v Kolesno. Prestrašile in vgorčile so jo govorice, katere so bliskovito begale po mestu. Starec se zaklene v svojo sobo, kričeč: »Ne hodi naj mi pred oči!" Mučna treuotja prebil je stari puritanec. »Še nikoli nisem imel povoda, pobešati očij! Zdaj se bojim pogledati ljudem v oči. Menil sem, da se zaceljena stara rana ne odpre nikdar več! Toda resničen je božji zakon! Greh se podeduje, on prehaia od roditeljev na otroke."
Muke, katere je občutila Ana, presezale so skoro nje duševne moči, Ana je padala pod njih težo. Vse zlo, ki je zadelo h krati njih tihi dom, zakrivila je ona. Očetov srd, sestrina žalost, hiranje matere, potrto srce Vojtehovo, vse to vriščalo je nanjo : Ti si naša nesreča I
Kaj storiti, kako se rešiti pred zlobo, kako se izmotati iz labirinta?
Kdo je tega kriv? On, edino on, ki je posegel nasilno v nje usodo.
Obupno sede k mizici.
»Velecenjeni gospod!" tako je pričela list, — »obnašanje vaše nasproti slabotni devi bilo je povod slabim govoricam. V dokaz temu priložim dopis vašega prijatelja Biiranyija, ta vam povč vse. Vi ste skazili življenje moje in spodkopali mir moje duše. Po mestu še širijo govorice, ki slabo osvetlujejo mene in našo hišo. Vi sami najbolj veste, kako neutemeljene so vse te spletke. Imate li troho usmiljenja, popravite, kar ste skazili. Vrnite hčeri očeta in očetu hčer."
Polglasno prečita te vrstice iu ostrmi. Vsaj je to nov prestopek. Ona ga je prosila, naj jo pusti v miru, in zdaj se mu približuje sama, njemu, ki je baje provzročil nelepe govorice. On je bil mož beseda, ona mu daje priliko, da jo sme prilomiti ne-kažnjen. In kako suhoparno, slovejo nje vrstice. Kaj bo on storil?
Tresočo roko vtakne listek v zavitek. Štirinajstletni deček stoji na hodniku, da ga nese Važec-kemu. Takemu paglavcu naj izroči svoje skrivnosti. Kaj bo iz tega nastalo?
pHodi urno", pravi dečku in mu da listek.
Na hodniku v kotičku igrata se otroka.
»Igraiva se, Janko", de Milka svojemu bratu resno. »Ti, boš ata; zmerjaj me in kriči, jaz bora pa jokala I"

Ana se strese. Iskreno poljubi Milko in zbeži razburjena na vrt. Vže je bilo vse opustošeno na njem. Mrazovi so posmodili rastlinstvo. Urno teka po mokrotnih stezah, posutih s peskom. Razdražena, nestrpna še opažala ni, kako vlažno brije oktobrovi veter. Gre toraj k materi.
Mati je sedela zamišljena na svojem divanu. Rumenkasto bledo nje obličje izražalo je nepopisno bol.
»Bližje, bližje", pravi svoji hčeri. »Da", nadaljuje, verjamem, da smo zašli v mreže nedoumuosti. Ti še zmožna nisi za kako nelepo dejanje. Glej, da se spraviš z očetom in ga pomiriš! Pojdi sem k meni," šepeče Varinska. Ana pritisne uho k ustom svoje matere.
Nastala je izpoved, mučna za mater in hčer. Varinska je vanjo vdihnila bol vsega življenja. Aua toliko da diše. Lici ji goreti vsled razburjenosti, oči se napolnijo solzami. Goreče poljubuje materino roko, ua nje prsih skriva svoje obličje.
»Odpusti, odpusti mi vsaj to", šepeta Varinska, »skoro bom stopila pred prestol božji! Ana, draga Anica, sprejmi v svoje srce ubogo Eleno. Bodi ji mati. Dalje ni mogla, zatisnila je oči in obležala ko mrtva. Da, ona je bila mrtva žena.
Po obedu gre Ana z doma. V daljavi ugleda svojega sela, idočega proti domu. Močno ji utripa srce, ko ji izroči pismice v ukusnem zavitku.


Od due do dne bolj vidimo, da hoče imeti ljudstvo odkritosrčnost v javnem življenju: odkritosrčen načrt in odkritosrčen akcijski program. Dva taka načrta poznamo: katoliški in socijalistični. Vse drugi, in naj si tudi na-devljejo ime radikalnosti, so zvijačni, v večini nejasni, abstraktno skovani načrti, izvirajoč nekaj iz človeške neumnosti, nekaj pa iz njegove strastve-nosti 1
Samo odkritosrčnost more biti radikalna. Kdor pa hoče biti odkritosrčen, mora najpreje sam o sebi vedeti, kaj prav za prav namerava, sicer pri najboljši volji ne more biti odkritosrčen, niti jasen. Naši domači politični nasprotniki so nam v tem jako lep dokaz. Brez jasnih načel jadrajo dalje, kam, sami ne vedo. Zato je pa najslabše ime, katero se jim more dati, ime: radikalci. Vse preje so, nego to. Nam, ki se spominjamo še prav dobro, kakšno vlogo so igrali življi, sestavljajoči nasprotne nam vrste, se zato more vzbuditi le pomilovalen nasmeh, če nas taki možje hote učiti domoljubja.
Politična odkritosrčnost pa zahteva dalje tudi, da se hoče povedati, kar se misli. Pa vse se ne sme. Časih je treba zatajiti vse svoje prepričanje in se pokazati v slepilni obleki. Taki ljudje niso za odkritosrčno politično delovanje. Slepe miši se love, koder nastopajo!
Mi za-se ne moremo potrebovati takih m6ž. Jasen, odkritosrčen katoliški politični načrt zahteva mož, ki ga hočejo tudi z jasnim odkritosrčnim po-litiškim delovanjem doseči. Bog nam jih kmalu dovolj obudi!
Govor poslanca dr. Ferjančiča
v državnem zboru dne II. aprila 1894.
(Dalje.)
Narodna jednakopravnost.
Reči moramo, da smo slišali v budgetnem odseku marsikako našim težnjam naklonjeno besedo, ali vse te besede so se v nič razkadile z govorom gospoda finančnega ministra minolo soboto. Lepe besede zginile so kot milini mehurčki, ko je izpre-govoril finančni minister Plener. Gospod finančni minister je naravnost povedal, da stoji na stališču varovanja narodne posesti. Ko čitamo mi in slišimo, kaj se vse smatra za narodno posest, se ni čuditi, da se taki posesti protivimo. Tako se je s tega stališča presojevalo celo imenovanje okrajnega šolskega nadzornika za breški okraj in se je trdilo, da bi bilo kratenje nemške narodne posesti, ko bi se na to mesto imenoval kak Slovenec, ker je bil dosedanji nadzornik Nemec.
Pri tacih razmerah mi ne moremo dopuščati kake narodne posesti, ker ne moremo dopustiti, da bi nastala kaka stagnacija.
Gospod finančni minister je mnogo govoril o narodni jednakopravnostj. Rekel je, da s to besedo nikamor ne pridemo, ker se pod jednakopravnostjo vsakdo misli kaj druzega. Tacih besed nismo še slišali z vladne klopi. Za nas je pojem narodna jednakopravnost, jednaka pravica za vse, jasen. Le tisti tega pojma ne razumijo, ki ne morajo jednakoprav-
„Milostiva gospodična!" čita Ana. Žarno jesensko solnčice obseva beli papir, da so bolele kar oči. »Klevetnika kaznoval bo moj bič; vi pa se pojavite iz teh homatij čiste ko danica. Življenje svoje žrtvujem za vas in čast vašo. In zdaj pa še jedno besedo. Nisem se približal k vam vsled svoje obljube, toda gnjusna laž je slučajno spravila naji v toliko. Ne pehajte od sebe človeka, ki vas zahvaljuje za probujenje k pravemu življenju. Dovolite, da smem z vami govoriti brez prič. Jutri pred poldnem vas pričakujem pri reki. Pridite v mojo in svojo korist".
Doma je Ana našla Stasnega. Bil je bled, utrujen do smrti. Vprašal je po Eleni. Elena ni ostavila svoje sobe.
»Pojdite k nji", pošepeče Ana ubogemu Voj-tehu, kateremu je neka skrivnost težila dušo. On jo uboga. Najde jo tiho, toda otožno. Oči njene so čudno blestele. Prosi ga, naj sede.
Srce je idejalistu pokalo, videč premeno s prej veselo devojko. Shujšala je in bledela.
Dolgo sedita oba molče. Konečno Elena opusti ravnodušje. Glavo nasloni na divanov ročaj in iz prsij ji puhte tihi vzdihi.
„Bodi pametno, dete moje!" pravi Elenki Njemu samemu bilo je tesno pri srci. Anina poetava se je umikala, ginjevala pred njim, prevagovala je krasna Elena: Uganka bila je rešena.	(Dalje sledi.)
nosti priznati in za se zahtevajo predpravice. Za nas je jednakopravnost to, da vsak državljan pri pouku, pri sodišču iu v upravi dobi svojo pravico v svojem jeziku.
Finančni minister je rekel, da do jednakoprav-nosti moremo priti le po kompromisu in da je potrebno, priznati nekatere pravice državi. Mi smo s tem zadovoljni in hočemo tudi javno mnenje na to pripravljati, samo da se državne zahteve ne smejo tako raztegniti, kakor se je izustil visok uradnik, da se narodom in njih jezikom priznava le najpotrebnejše, vse drugo naj se pa vrši v nemškem državnem jeziku.
V kaj tacega ne moremo privoliti, temveč baš nasprotno. Narodi in njih jeziki naj dube največ, kolikor je mogoče, centralna uprava pa le najpotrebnejše. Le tako se približamo k članu 19. osnovnih zakonov. Pa še v tem slučaju smo le mi po-pustljivci, ker zakon ne pozna nobenih predpravic.
Več kot mi pa lahko vlada stori v tem oziru. Lahko pripravi razmere, ki bodo pripeljale do narodnostnega zakona. Lahko pripravi razmere, da nam ne bode treba druzega, kakor vzakoniti jih.
Naj se le zabrani, da Nemci in Italijaui ne bodo dobivali slovenskih dopisov, kar se tako ue zgodi, pa naj se tudi prepreči, da Slovenci iu Hrvatje ne bodo dobivali dopisov v druzih jezikih, kar se pa dogaja. Tako dobimo razmere, katere bode treba le v paragrafe spraviti.
Ne le uradi, temveč tudi šole naj postavijo na naravno podlago in tudi tukaj bodo zginile težave. Tukaj mora pred vsem vlada ukreniti olajšave in narediti red. To se vse ne da doseči, če se postavlja na stališče narodne posesti in zahteva, da vse ostane pri starem.
Vlada se še toliko popeti ne more, da bi na uradnih napisih in pečatih zaznamovati dala kraje v slovenščini. Tukaj kaže vlada trdovratuost, ki bi bila vredna boljše stvari. Tega ne zahtevamo le iz narodnih ozirov, temveč da se spozna občinstvo, ki išče urad, in doseže večja varnost pri prometu. Vsa krajevna imena tudi niso jednaka ali podobna. Tako je Adelsberg slovenski Postojina, Lichtenwald Sevnica, Prassberg Mozirje, Pinguente Buzet itd. To so popolnoma različna imena in ta imena bi morala biti razvidna na napisih in uradnih pečatih.
To zato omenjam, ker razpravljamo poglavje »Ministerski svet" in baš ta stvar seže v vse re-sorte. Predlagal bodem resolucijo :
»C kr. vlada se pozivlje, da naj potrebno ukrene, da se v slovenskih in hrvaških krajih na napisih uradov in poštnih pečatih napravijo slovenska oziroma hrvaška imena."
Vsa stvar bode stala le nekaj stotakov. Tacih troškov se pač ne sme ustrašiti, da se ustreže tako veliki potrebi. S tem se naredi pot narodnostnemu zakonu. Narodna .posest se tudi prav za prav ne bode motila. Nemci in Italijani obdrže svoje, le Slovenci tudi svoje dobe. Da bi vse ostalo pri starem, v tako politiko ne privolimo, posebno ne, ker se je volilna reforma odložila do konca sedanje legisla-tivne d6be.	(Konec sledf.)
Politični pregled.
V Lj u bij a u i, 5. maja.
Nevarnost »a koalicijo. Kakor se piše iz poljskih krogov v Sleziji v „Kons. Oorr.", šleški Poljaki ne mislijo mirno čakati, ako se koalicija na njo ne bode ozirala. V Šleziji je poljsko šolstvo tako zanemarjeno, da tako dalje več ne sme ostati. Neobhodno potrebni sta za šleške Poljake poljska gimnazija in dvojezično učiteljišče. K nemški narodni posesti pač to ne spada, da bi za nenemške otroke bile le neneinške šole. Nemški liberalci vedno trdijo, da nečejo nobene krivice, pa tudi nobenega kratenja pravic družim narodnostim. Tu v Sleziji imajo liberalci priložnost, da pokažejo Slovanom, da je zanje mesto v koaliciji, Če zahtevajo Ie naravne pravice in ne hrepene po kakih premembah državnega organizma. Če Nemci odklone poljske zahteve v Sleziji, s tem le pokažejo, da so neodkritosrčni v vsakem oziru. Sleški Poljaki bodo izstopili iz koalicije, ako se njih želje ne izpolnijo. — Šleških Poljakov v Sleziji je pač malo in liberalci bi se dosti ne zmenili, da ni nevarnosti, da izstopijo še nekateri drugi Poljaki. Ce se pa začne rušiti poljski klub, pa je po koaliciji.
Bolgarija. Pariški dopisnik „Tinesov" hoče vedeti, da se kmalu prizna sedanji bolgarski knez. Sultan bode predlagal velevlastim, da se prizna sedanje stanje v Bolgariji. Avstrija, Nemčija, Italija in Anglija sta pripravljeni priznati bolgarskega kneza. Nam se ne zdi ta naredba prav verojetna. Gre se tako le zaradi Rusije. Če prizna Rusija kneza ni nobene dvombe, da ga tudi druge države, ali pa ne verjamemo, da bi Rusija bila voljna priznati kneza. Če ga ne prizna Rusija, mi ne verjamemo, da bi pa hotela priznati Nemčija, ker se sedaj poganja za rusko prijateljstvo. Priznanje Avstrije, Anglije, Italije in Nemčije pa še tudi stvari ne reši, temveč bi jo še le poostrilo. V berolinski pogodbi ni določeno, morejo li vse evropski vlasti priznati kneza bolgarskega ali le večina, Rusija in Francija bi se najbrž postavili na stališče, da za marajo priznati vse in težko bi se dalo le tem doseči kako sporazumljenje. Sicer pa razmere v Bolgariji kažejo, da stvar še ni tako nujna in Bolgari še lahko čakajo.
Kongresni odbor srbske narodne cerkve je imel seje od 16. do 20. aprila. Rešil je 350 stvarij. Patrijarh je naznanil potom ogrskega ministerskega predsedstva cesarju, da se na 20. dan maja sklicuje cerkveni kongres. Odbor je ukrenil vse potrebno, da srbske občine kakor hitro je moč plačajo stroške kongresa. Obrnil se je do političnih oblastev, da hitro iztirjajo te stroške. Letošnji kongres bode pomenljiv posebno, ako se vsprejme civilni zakon. Sklepalo se bode o tem, se li pošlje deputacija do cesarja s prošnjo, da naj ne potrdi te postave. To deputacijo bode menda vodil patrijarh sam. Odposlanstvo bode na višjem mestu pojasnilo, da civilni zakon nasprotuje ustavno priznanim pravicam srbske cerkve. Te pravice se ne smejo jedno-stransko rušiti. Srbi se nadejajo, da dosežejo svoj _i =
t prelat vč. g. Andrej Alijančič.
(Konec.)
c) Omenim naj poslednjič še s par vrsticami nekoliko o njegovi dobrotljivosti in o usmiljenosti do ubogih. Vedoč, da bi bil vč. gospoda v dušo raz-žalil, ako bi ga bil zaradi teh lastnostij živega hvalil, ker je gotovo dobrote delil iz ljubezni do Boga in do bližnjega, ne pa, da bi mu bil svet hvalo pel, spominjam le na brezštevilne zbirke milodarov v dolgi vrsti poslednjih let, na nesreče po ognju in uimah po Kranjskem, Koroškem in Štajrskem, na tisuče večih in manjših požarov in vprašam čitatelje teh vrstic : Čigavo ime ste vselej pri tacih nesrečah videli med prvimi darilci? Ali ni bilo baš g. A. A. prvo, ki se ni nikjer pogrešalo? Se starček z 80 leti nas Kranjcev ni nobenkrat pozabil, kakor nas je pri slednjem dobrem in katoliškem podjetju po svoji moči podpiral. Meni samemu, ko je 1. 1874 v M. na Kočevskem pogorelo 9 hiš, poslal je nenadoma pismo, ne da bi mu bil jaz o tem kaj naznanil, ter v njem 10 gld. z opombo: »Pauperes semper habebitis vobiscum. Beatius est autem magis dare, quam accipere. Bral sem v »Slov.", da je Vašo vas zadela velika nesreča. Ubogi pogorelci! Zato Vam brž pošljem mal prispevek za prvo pomoč". In drugič, ko je farna vas K. pomladi 1. 1883 dne
3. sušca skoraj vsa pogorela, bil je zopet pri prvih, ki mi je doposlal 20 gld. Po teh pošiljatvah jel sem še le zasledovali darove pri drugih jeduacih nesrečah ; a povsod sem bral veče ali manjše dele iz g.
A. A____čeve roke. Da je pa vse to zamogel in
se je še celo v svoji oporoki spomnil cerkve in ko-vorske šole, prihranil si je to s svojim skromnim življenjem. Zakaj kdor ve, da se krške škofije duhovniki morejo le s pičlimi plačami bahati, ta se bode le čudil g. A. darežljivosti. To naj zadoščuje, da mu zakličem: »Gospodu posojuje, kdor se ubož-nih usmiljuje. In tak ima veliko priprošnikov pri Bogu in nemogoče je, da bi Bog molitev in solz tolike množice ne uslišal". Zategadelj pač za gotovo smemo upati, da so se izpolnile nad g. A. besede Kristove: »Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli I"
Njegove zasluge, njegova vernost in bogosluž-nost, njegovo zvestobo v spolnovanju vseh stanovskih dolžnostij, njegovo usmiljenost in darežljivost do ubogih mu je pa Bog že na tem svetu plačeval, ter mu je dal doživeti redko starost 80 let in 5 mesecev, ko ga je že poprej z drugim duhovskim odlikovanjem bogato odičil. Zakaj že I. 1872 imenovali so ga pokojni škof Wiery častnim kanonikom svojega vč. kapitula in leta 1873 postal pravi kapi-tular ali kanonik krški, kje je ob jednem vodil tudi -...C- •
namen, ker civilni sakon zares nasprotuje starim, dolgo let priznanim pravicam.
Pravoslavni in prostozidarji. Srbski cerkveni list v Belem gradu „Vestnik Srbske Cerkve" je te dni presenetil narod s člankom, kateri je vreden, da ga podamo čitateljem. Omenjeni list naznanja povodom pravoslavnih velikonočnih praznikov srbskemu narodu apostoljski blagoslov patrijarhov, potem pa piše v ravno tej številki o odnošajih mej pravoslavno cerkvijo in prostozidarstvom. Zavrača mnenje da bi bili prostozidarji nasprotniki srbske cerkve. Prostozidarji sami pravijo, da pravoslavna cerkev nikoli ni ovirala svobode mišljenja iu vere, ker je vedno se držala naroda ter pospeševala težnje njegove. Krščansko pravoslavno cerkev prostozidarstvo še podpira v njenih težnjah. Prostozidarji dobro poznajo pomen srbske cerkve za narod in jej ne morejo biti nasprotni. Srbska cerkev ne zavzemlje tistega stališča proti prostozidarstvu kakor katoliška. Prostozidarstvo in srbska cerkev težita po resnici in ju je zatorej treba podpirati. — Nam se ta hvalospev prostozidarstva v srbskem cerkvenem listu ne zdi čuden. Pravoslavne in prostozidarje veže sovraštvo do katoliške vere, poleg tega je pa srbska cerkev povsem odvisna od vlade, ministerski predsednik in minister bogočastja sta prostozidarja in to nam vse pojasni.
Nasprotja v pruskem ministerstvu. Mej pruskim ministerskim predsednikom in državnim kancelarjem baje ni nobenega nasprotja. Grofu Ca-priviju nasproten je najbolj finančni minister Miquel. Poljedelski minister pl. Heyden je pa odločno na Caprivijevi strani. Učni in pravosodni minister imata mnogo nasprotnikov. Železniški minister ima nasprotnika v generalnem voditelju pošt pl. Stephanu. Vseh teh nasprotstev je pa to krivo, da ni mej ministri nobene skupnosti. Ministri ne vidijo svojega načelnika v ministerskem predsedniku, temveč le v cesarju. Sploh se kaže, da se cesar preveč direktno meša v državne stvari. Mogoče je, da še letos odstopi državni kancelar grof Caprivi. Naslednik mu bode najbrž pl. Bronsart ali pa grof Zedlitz. Seveda bode novi kancelar kmalu imel jednako težaven položaj, kakor g* ima grof Caprivi.
Socijalne stvari.
Kje je vzrok protižidovskemu gibanju?
Ruski in poljski listi objavljajo to le delo usmiljenja : „Ko je pred dvema letoma grozni glad gospodaril na Ruskem, se je ponudila židovska kupčijska tvrdka Dreyfuss v Parizu, da boče brezplačno uvažati v stradajoče gubernije žito in moko. Ruska vlada je to „žrtvo ljudomilega Francoza", kakor je mislila, rada vsprejela in je dala Židu pravico, da je brezplačno vozil svoje blago po Rusiji. Toda pokazalo se je, da so pri tem največ trpeli gladni reveži. Moka, katero so )im dajali agentje Dreyfussovi je bila namešana s peskom, z mavcem in z mnogimi drugimi zdravm škodljivimi tvarinami. Ubogi ljudje so bolehali za njo in mnogim je pospešila smrt. Začeli so preiskavati in pri tem so prišli na sled neizrekljivo podlemu sleparstvu.
dekanijske posle dolgo vrsto let. A tudi c. kr. deželna vlada poslala mu je jako laskavo pohvalnico, v kateri mu priznava veliko njegovo vnemo za šolo kot šolskemu nadzorniku. Največa čast pa je bila visokemu gospodu priznana, ko je 1. 1888 o priliki svoje zlate maše, katero je obhajal v svoji rojstni fari v Kovorju sredi svoje rodbine in mu je njega stričnik in župnik dobravski, g. Valentin Alijančič v praznik vel. Smarina govoril slavnostno besedo, prejel od Njihove svetosti sv. Očeta papeža pismo, da je imenovan Njih hišnim prelatom in častnim kamornikom.
Tako poslavljen in počeščen deloval je po svoji stari navadi od I. 1888 naprej do I. 1893. Tu pa se ga lotijo hude bolečine v roki, ki potem zaj-dejo v noge in ga onemoglega polože v bolniško posteljo.
Le nekaterikrat je še mogel z veliko težavo vstajati, da je doma v svoji sobi opravljal daritev sv. maše. Naposled pa mu tudi to ni več moči. Voljno in udano prenašal je sedaj ležč, sedaj sede na divanu hude svoje bolečine. Klicali so mu 3 zdravnike, a pomoči ni bilo nobene, odkar se je drevo življenja v raju pogubilo, kajti vsa medicinska učenost propade, ko se javi bela žena s smrtno svojo koso. O njegovih zadnjih urah piše mi njega skrbna in blaga nečakinja to le:
Francoski žid je zato se blinil, da hoče dajati zastonj stradavcem žita in moke, ker je s tem špekuliral zase. Uvažal je velikanske množine blaga brez carine na Rusko, tako je prevažal zastonj in z ogromnimi dobički prodajal, v tamarsko gubernijo je pa pošiljal pesek in mavec. Odeško sodišče je preiskavalo to zadevo in je obsodilo Dreyfus80ve agente teh-le lepo donečih imen : Ajnhorna, Bern-štajna, Sehtera, Kulberga, Levi-ja, Vajnštajna in Langermana na poldrugo leto težke ječe, na izgubo vseh pravic in na povračilo sodnih stroškov. — Pri tem menimo, da smemo izjavljati: Nebrojnokrat se špekulira z revščino in trpljenjem človeškim. To je vnebovpijoči greh po našem katekizmu, a vpije tudi ljudem. Kedor meni, da taka dejanja ne vplivajo na človeška srca, se jako moti!
Slovstvo.
Propovjedi za sve nedjelje. Napisao dr. Martin Stiglič. U Zagrebu. 1894. Kr. sveuč. knjižara Fr. Suppana, cena 8 poštnino 1 gld. 40 kr. Neutrudno delavni vseučiliščni profesor dr. M. Stiglič je zopet izdal lep sad svojega spasonosnega dela. Za vse nedelje v letu (razven velikonočne in bin-koštne) je spisal kratke, mične pridige. Jasnost in lepa logična zveza, ki se kaže v vseh knjigah tega pisatelja, diči tudi ta spis. Brez dvojbe utegne ta knjiga dobro služiti tudi slovenskim duhovnikom. Zato jo priporočujoč omenjamo.
Koledar
za 19. teden leta 1894.
Nedelja, 6. maja: 6. povelikonočna, evang.: Jezus govori o pričanju sv. Duha. Jan. 14; Janez Evang. pr. lat. orati. Ponedeljek, 7. maja: Stanislav šk. Torek, 8. maja; Prikazen Mihaela nad. Sreda, 9. maja: Gregor Naz. škof. Četrtek, 10. maja: Antonin šk. Petek, 11. maja: Mamert šk. Sobota, 12. maja: Pankracij m. — Lunin spremin: Prvi krajec 12. maja ob 7. uri 12 m. zjutraj. — Solnce izide 10. maja ob 4. uri 38 m.; zaide ob 7. uri 15 minut.
Dnevne novice.
V Lj u bi j an i, 5. maja.
(Slavje petindvajsetletnice šolskih postav). Iz Celovca, dne 4. t. m.: Poročal sem vam že, da bode koroška učiteljska zveza dne 14. maja v Celovcu prav šumno in bržkone tudi izzivajoče praznovala petindvajsetletnico sedanjih šolskih postav. Povabili so tudi mestni zbor, naj se te slavnosti „primerno" udeleži in mestni župan je že v zadnji seji poudarjal, da je »samo ob sebi umevno" (?!), da zbor to stori! Mestni zbor je tudi pooblastil župana, naj glede razsvitljave (!) potrebno ukrene! No, nemški zagrizenci bodo že svoje storili, da se bode ultra-nemški iu še bolj liberalni Celovec prav svetil ter dokazal vsemu svetu, da se Celovčani še prav nič niso poboljšali! — „D. allg. Zt." poroča iz ziljske doline, da bodo tudi tam ta dan jako slovesno praznovali in po hribih zažigali kresove! Temu se ne čudimo, saj dobro znamo, da najnovejši čas v Šmo-
Kar se tiče zadnje bolezni predragega rajnika, ki je postala tako osodepolna, omeniti mi je, da je oslabelost v poslednjem času prav rapidno prodirala, tako, da v resnici smrt ui bila nepričakovana. Tudi se jim je začelo zaduje dui prav pogostoma blesti, da se mi je, stoječi ob njih smrtni postelji in zroči v mili njih obraz, srce bolesti krčilo. Poprej tako čili duh jih je zapuščal, živeli so le še telesno. Vendar so se nahajali tudi svitli trenutki. Tedaj so vedno poskrbeli za naji dve, (to je: sestro in nečakinjo). Dajali so nama dobre sovete z ozirom na najino bodoče življenje po njihovi smrti, da, skrbeli so celo za najino stanovanje.
Cesto prosili so i gospoda kanonika L. E., da oni po svoji moči nama stoje na straui ter naji podpirajo z dobrimi nasveti. Sploh so skrbeli za naji, kakor le dober oče more skrbeti za blagor svojih otrok. Znano Vam je gotovo, kako verno in zvesto so č. gospod častili sv. Jožefa, in prav on jim je pomagal prenašati bolečine zadnjih ur. Zadnje dopoludne, ko stojiva ob njih postelji, rekli so: „Gremo! gremo!" Vprašam jih: Kam pa? Reko: K sv. Jožefu. Vprašava jih: Ali bote kaj prosili za naji? na česar odgovore: Bodem, bodem." — To so bile zaduje besede iz njih ust. O polu dvanajstih predpoldnevom so ugasnili.
Pogreb se je vršil dne 11. apr. o '/»3 popo-
horu posluje za okr. š. nadzornika poznati — Hugon Morol
(Promocija.) Danes, dnč 5. t. m. ob «'41S. pro-moviran je bil g. Anton Mi hali č, Člen osnoval-nega odbora slovenskega katoliškega akademičnega društva »Danica« na Dunaju, doktorjem vsega zdravilstva. Častitamo !
(Potovalna predavanja živinozdravnikov.) Na
predlog c. kr. deželne vlade je c. kr. kmetijsko ministerstvo že za tekoče leto dovolilo državno podporo, katera se bode uporabila za potovalna predavanja deželnih živinozdravnikov.
(SpodnjeStajerske novice.) Iz Maribora: Šmar-nične govore imeli bodo letos v stolni mariborski cerkvi domači gg. duhovniki. Uvodno propoved so govorili mil. knezoškot sami v ponedeljek zvečer. — Križevi obhodi so morali letos izostati, ker je vse tri dni močno deževalo. Rožni venec in lita-nije so se molile v stolni cerkvi v prisotnosti prezv. knezoškofa. — Kakor se nam pravi od zanesljive strani, je majhno število tukajšnih mariborskih tiskarskih pomočnikov uprizorilo 1. maja majhen štrajk, ki je ostal brez posledic. — Mnogo pozornosti obrača sedaj na-se »Siid. Post« zaradi neke opombice o celjskem gimnaz. ravnatelju Končniku. Ko so so namreč gg. profesorji celjsko gimnazije posvetovali zastran znane žalostne AVindbichlerjeve afere, izustil je nesrečni mož, da župniki niso nič bolji. »Siid. Post« je izvedela to »von gut infor-mirter Seite« in objavila. Toda takoj v prihodnji številki prinese ta list od učiteljskega osobja on-dotne gimnazije zvito formuliran popravek, v katerem se trdi, da g. Končnik ni govoril istega, česar »Siid. Post« niti trdila ni. »Siid. Post« pa dostavlja, da je izvedela »von gut informirter Seite«, tla sploh nič enakega ravnatelj ni povedal pred profesorji. A v prihodnji številki od 2. maja prinaša »Siid. Post« zopet notico, v kateri trdi, da je zopet izvedela »von gut informirter Seite«, da je vendar res, kar je izjavila prvokrat. Čudna je predrznost g. ravnatelja, čudna pa tudi ista, »gut informirte Seite« našega sicer izvrstnega lista. Naj si bode stvar uže taka ali taka; to pa je gotovo, da mož, o kojem se more kaj tacega sumiti, da celo trditi, ni in ne more biti dober odgojevatelj naše mladine.
(Služba božja na Rožniku.) Delavci tukajšnje predilnice bodo imeli jutri v nedeljo 6. majnika pri Materi Božji na Rožniku ob 9. uri slovesno sv. mašo s pridigo h kateri vabijo svoje prijatelje. Peli bodo pevci Šišenske Čitalnice.
(Iz celovške škofije). Premeščena sta 6. gosp. Mat. Grm, kaplan v Št. Jakobu v Rožu, v Šmihel, nad Pliberkom in Jos. H o m a n , kaplan v Šmihelu v Št. Jakob. — Za prosinodalna eksaminatorja sta imenovana vč. g. dr. Ant. M ii 11 e r in č. o. H. Heg-gen, S. J. prof. v bogoslovju, na mesto pokojnih dr. V. Nemca in A. Alijančiča. — V stalni pokoj sta stopila č. g. J. P u n č a r t, župnik v Liesereggu in P. R a i n e r , župnik v Blatogradu. Obedve župniji sta razpisani do 13. junija. — Duhovne vaje za duhovnike celovške škofije bodo letos od 27 do
------*- ...............i_
ludne. Bil je toli sijajen, da so mnogi rekli, da je bil podoben škofovemu ter da ne pamtijo, da bi bil kateri gg. kapitularjev kedaj s tacim sijajem sprem-ljevan k zadnjemu počitku. Duhovščine bilo je zbrane okoli 200. Videlo se je, kako priljubljeni so bili rajni pri svojih stanovskih sobratih. Krsto blagoslovili so najprej v domači hiši stolni prošt vč. gosp, Miiller, in potem v stolnici prevzvišeni gospod knezoškof. Bogoslovci pa so zapeli: „Beati mortui, qui in Domino moriuutur". Drugi dan je bila sv. maša za pokojnika. Opravili so jo vč. g. kanonik, njih sošolec Šellander v navzočnosti prem. g. vladike; — nov dokaz, kako visoko so bili cenjeni od svojega škofa. Sedaj počivajo njih telesni ostanki na Sent-ruperškem pokopališču v kapiteljski rakvi".
Tako piše žalostna nečakinja, priporočevaje v pobožen spomin svojega preljubega strijca. Mir in pokoj njegovim telesnim ostankom! Mir in pokoj njegovi blagi duši! Čast njegovemu spominu!
K sklepu pristavljam še jaz jedno prošnjo do vč pokojnika, in je ta le: Zadnje tvoje besede bile so obljuba, da boš pri sv. Jožefu pred nebeškim prestolom prosil za svoje bližnje rodovince. Jaz pa pristavljam prepričan o Tvoji iskreni ljubezni do Boga in domovine: O prosi za vso sv. katoliško cerkev! Prosi za ves svoj mili slovenski rod!
M. T.
31. avg. v „Marijanišču", od 10. do 14. sept. pa v duh. semenišču. — Na binkoštni ponedeljek dele mil. g. knezoškof gg. bogoslovcem prvega leta ton-zuro in nižje redove. —
(Iz Gorice.) Na prošnjo ravnateljstva in preč. ordinarijata 18. in 27. decembra 1893 je dovolilo n a u č n o ministerstvo za predavanje filozofije v goriški bogoslovnici 300 gld. od 1. j anu varija 1895 naprej in to z odlokom 2 0 e t e g a aprila t. 1. Ta je v teku dveh let druga nagrada za posebna predavanja. Naj bi se kmalu osnovale posebne stolice za filozofijo in apologetiko. — Govori se, da vit. dr. J. M a u r o v i c h odloži vse občinske časti, ker mu je nemogoče izhajati s skrajnimi elementi. — V VIII. šoli je letos 22 dijakov, ki bi imeli delati zrelostni izpit, toda osmim so to vže odsvetovali oziroma odrekli!
(Slovesno vmeščenje) č. g. Antona Žlo-garj a, župnika v Kranjski gori, seje dne 29. aprila prav slovesno izvršilo. Na povabilo g. župnika zbralo se je 9 č. g. župnikov z vel. g. dekanom Jos. Razboršekom iz radovljiške dekanije in več prijateljev duhovskega in svetnega stanu iz Ljubljane v prijazni Kranjski gori. Slavnostni govor je imel preč. g. kanonik Janez Rozman, kateri je z njemu lastno zgovornostjo novega župnika predstavil fa-rarom, ter potem razlagal obrede umeščenja žup-nikovega. in iz teh izvajal dolžnosti župnikove do faranov in nasprotno. Farani so vidno ginjeni poslušali dovršen govor in smemo upati, da so si ga gotovo globoko vpisali v svoja srca. Cerkvene slavnosti so se udeležili vsi g. c. kr. uradniki in dostojanstveniki kranjskogorski. Pri gostoljubni mizi g. župnika vrstile so se popoldne napitnice na sv. očeta, presv. cesarja, župnika i. t. d. Proti večeru smo se poslovili od njega, želeč mu obilo blagoslova božjega pri njegovem delovanju.
(Iz Celovca,) dne 4. maja: Kakor prejšnja leta se tudi letos šraarnice v več cerkvah obhajajo jako slovesno in so prav dobro obiskovane. V stolnici vsak večer ob 7. uri propoveduje redemptorist č. o. Jan. Mayer, v cerkvi sv. Duha pa i. o. J. Franz S. J.
(Važno za gg. katehete,) kateri poučujejo po šolah pri podružnicah. G. kr. finaDČno ministerstvo je z dnem 24. februvarija 1894, št. 900, določilo, da so pobotnice za potno plačo po imenovanih šolah vsled tarifa redna št. 48e pristojbinskega zakona z dne 9. februvarija 1850 kolekovine proste.
(Tržaške novice.) Iz Trsta: Pri nas je bilo dne 1. maja še dosti mirno. Praznovali eo delavci lojdovega arzenala in iz tehničnega zavoda, tudi delavci v tovarnah Stranski in Sambo niso delali. — V jezuitski cerkvi ima šmarnice znameniti učenjak in govornik P. G. Zocchi iz Jezusove družbe. Poslušalstva se vse tere, samo to kazi, da jih vleče skoraj jedino le krasna laščina in slava govornikova. Versko življenje v Trstu je že blizu ničle. Bog daj, da je poživi letošnje šmarnice.
(Podpore za ranjenee v vojski.) Ravnateljstvo podružnice rudečega križa v Trstu razpisuje natečaj za podporo dotičnim siromakom v Trstu, Primorju ali Dalmaciji, ki so bili ranjeni v vojski leta 1866 ali pozneje, dotično družinam v istih vojskah padlih vojakov, ki niso zmožne zaslužiti si dnevni kruh. Prošnje so proste koleka ter se imajo v teku tega meseca doposlati mestnemu županu v Trstu in morajo obsegati: pristojnost v katerokoli občino zgoraj imenovanih dežel z dokazom siromaštva; spričevalo udeležitve vojske leta 1866 ali pozneje, ki dokaže, da je res ranjen bil ter sedanje prosilčevo pečanje. Kolikor se dostaje prošenj podpore potrebnih družin, to morajo iste izkazati visokost škode, katero jim je provzročila takšna smrt.
(Nov zdravnik v mestni bolnišnici v Trstu.) Kot asistent v II. oddelku v mestni tržaški bolnišnici je imenovan dr. Napoleon Morpurgo. Ta krivonos je dobil to službo brez velicega napora. Ko pa je pred časom za enako službo prosil neki dalmatinski Hrvat — bil je odbit iz vzroka, ker ga je porodila slovenska mati. C. kr. namest-ništvo je vsled tega mestno delegacijo pograjalo, katera graja se je seveda gotovo ne prime.
(Poškodovanje trt.) Kakor poroča „Naša Sloga" so v Vabrigi, v poreškem okraiu, nekaterim narodnjakom odsekali obilo vinskih trt, ter tako pro-vzročili veliko škodo. Ker so poškodovanci znani kot odločni narodnjaki, sumi se, da so ta vandalizem storili narodni nasprotniki. V čast jim bodi !
(Politika strahu.) „11 Popolo" označuje dne 1. maja današnjo politiko — kot politiko strahu. Vladarji se sestajajo, ministri se oživljajo in vedno
govore o miru iu o gotovosti njegovi; pri tem pa neizmerno trošijo za vojaštvo. Mej drugim pravi omenjeni list: „Ce si tudi le površno ogledamo evropske narode in njihovo diplomacijo, takoj ume vamo, da vkljub tolikim in tolikrat ponavljanim izjavam o miru ia varnosti jedna stvar vse giblje in vodi, namreč: strah. Zd6 se nam podobni boječemu potniku, ki potujoč po nevarnih krajih skuša udušiti udarce svojega skrbečega srca s tem, da poje kako veselo pesemco. Ubožec! poješ, ker se bojiš!"
(Tržaški „Mattino* in odvetniški kandidati.) V jedni poslednjih Številk toži se »li Mattino« na okoliščino, da odvetniški kandidati v Trstu, ki so pohajali vseučilišča v Italiji, ne morejo napredovati in do svojega namena priti. Ne ugaja mu, da ne velja tudi za Avstrijo italijansko pravoznanstvo, da bi tem lože taki kandidati v Avstriji do službe prišli. Sedaj pa, da morajo vnovič učiti se avstrijskega prava, ako želijo do cilja priti. Kliče na pomoč tržaško odvetniško zbornico, da temu v okom pride ter da ne bodo morali, — kako se je to do sedaj dogajalo — po končanih vseučiliščnih študijah v Italiji — v Avstriji brez državne službe ostati!
(Iz Slavine) na Pivki. 2e zopet udarec iz južne železnice. Nahajamo se tukaj ravno nekako sredi pota med Trstom in Ljubljano, zato občujemo pre-mnogokrat z enim ali drugim mestom. Slišala se je že tem potom iz Notranjske večkrat opravičena pritožba, kako neugodno nam osobni vlaki prihajajo in odhajajo na obe strani. V enem dnevu in eni noči prideta in odideta dva poštna vlaka in po en brzo, kurir, mešan vlak, toraj desetkratna vožna prilika v 24 urah. Od teh ste nam pa edino le dve vgodni, to je: poštni vlak zjutraj po 7. uri v Trst in brzovlak ob 7. uri zvečer iz Ljubljane; vsak drugi vstop na železnico nam pa kar nič ne ugaja. Prva neprilika se je vtepla pred par leti, da je pričel brzovlak iz Trsta v Ljubljano prihajati, mesto ob 9, še le ob 10 uri dopoludne. Drugi udarec je bil pred letom, da nam je „Zonentarif" železnico podražil in tretji je prišel sedaj s 1. majem, ker prihaja popoludanjšni poštni vlak iz Ljubljane, pri nas oziroma iz Postojine pol ure preje, kar nam obtežuje pri uradih kaj opraviti. Z brzovlakom v Postojino iti in čez poludne tam čakati ali celo zvečer čakati na brzovlak do 7. ure, je za nas jako zamudno in potrošljivo. Mešanca, katera sta malo ceneje, se srečujeta tu ob 1. uri popolunoči, kaj hočem še več potožiti. Ono leto prosilo je mnogo županstev iz Notranjskega direkcijo, naj bi ista hotela na podlagi dobro podprte prošnje, vrediti, da bi vsaj jeden vlak ugodno zjutraj od nas v Ljubljano odhajal, a ni se zgodilo. Pravijo baje, da se morajo ozirati pri vožnji na prebivalce glavnih mest; želeti bi pa bilo, da bi tudi ne pozabila prebivalcev na deželi.
(Iz Idrije.) Katoliška delavska družba v Idriji praznovala je v nedeljo 29. aprila v pivarni „pri črnem orlu" svojo veselico, katera se je v vsestransko zadovoljnost in tako prekrasno izvršila, da se je čul sploh glas občne pohvale. Za ta prelep izid se je zahvaliti vsemu odboru in cenjenim so-delovalcem. Prvi načelnikov namestnik c. kr. jamski paznik g. Jakob Likar otvoril in zaključil je veselico z izbranimi in izbornimi besedami, katere so vsakemu globoko v srce segle. Deklamacije, katerih nekatere so bile kaj težke za priučitev, prednašale so se z največjo preciznostjo in gladkim izgovorom. Družbini pevski zbor rešil je svojo nalogo častno: čudili smo se, da so se v tem kratkem času pevci naučili tako lepo prepevati; pa vsaj je gotovo, da vešč, izvežban glasbeni učitelj z naudušenirai pevci premaga največje težkoče; družbino geslo, katero je družbi zložil dika glasbenikov, naš rojak Daniel Faj-gelj, moralo se je dvakrat ponavljati. Dramatičen prizor: „Vsak po svoje" priredili so si naši vrli igralci našim razmeram primerno in ga kar vzorno izvrševali. Toda bodi dovolj. Ta večer nam je dal zagotovilo, da je katoliška delavska družba lahko ponosna na svoje delovanje, da je pa hkrati krepka in čila. Bog ji ohrani še v prihodnje mnogobrojne njeno prijatelje! — Toliko dopisnik. Pri ti priliki bodi še nam glede naših člankov o idrijskih delavcih zadnja beseda: „Slovenski Narod" je objavil obširen dopis iz Idrije, ki naj bi bil odgovor na članek: „l)elavske zadeve v Idriji". Prepirali se ne bodemo; pisali smo omenjeni članek, da smo stvarno in mirno razložili, kaj je namen družbe. Napadali nismo nikogar razven „Narodovega" dopisnika. Kdor s premislekom prečita „Slovenčev" članek, ne more
najti, kar bi moglo žaliti kogarkoli. Zagovarjali smo jedino prepričanje, da se delavec, ki pristopi v katoliško družbo, ne odpovd svojim pravicam ter ne ukloni svojega vratu sužnosti. Druzih delavcev ne dolžimo in nismo dolžili ničesar. Prepričani bodite le, da družba delavcev ne bode kvarila, pa tudi ne ponemčevala. Nemškutarjev se med duhovščino ne bojte! Pa tudi, ako bi prišel tak, ne more izbacniti iz družbe slovenskega jezika in slovenskih listov, ker družbina pravila tudi načelnika vežejo. In ta pravila zahtevajo, naj je poslovaini jezik slovenski in naj družba v prvi vrsti razširja slovenske katoliške časnike. Gledd vere in katoliške družbe smo govorili tudi dovolj jasno. Da pravila ne nasprotujejo nazorom sv. očeta, marveč je družba osnovana popolnoma po njegovih željah, dokazali smo s citati iz dveh njegovih okrožnic.
(Dunajski židovski listi.) .Neue Freie P r e s s e " ima na leto od inseratov 600.000 gld. dohodkov. Leta 1891 je imel ta list 328.048 gld. čistega dobička, torej vsaka dnevna izdaja skoraj 1000 gld. „Wienar Allgemeine Zeitung", jeden najmanjših liberalnih listov, dobil je v jednem samem letu od različnih bank 70.634 gld. Toliko dohodkov imajo ti listi od tega, kar prinašajo svojim bralcem. Kdo pa ve, koliko jim nese tisto, o čemur za drag denar molč^. — Kaj pa dunajski katoliški listi? „Reichspost" je komaj prišla iz povojev in že se mora s smrtjo boriti. Ako ne dobi pomoči, mora v kratkem prenehati. Svojim čitate-Ijem torej priporočamo, naj se, komur le mogoče, naroči na ta vrlo vrejevani katoliški list. Nihče se ne bode kesal.
(Koslerjeva pivovarna) je z dnem 1. t. m. zopet postala last bratov Koslerjev. Solastniki tovarne so sedaj Janez Kosler ml., Peter Kosler in Jan. Kr. Kosler.
(Splašeni konji.) Včeraj ob sedmi uri zvečer so se v Rožni ulici splašili konji g. Lenčeta povozili 5 letnega dečka, katerega so nevarno ranjenega morali pripeljati v bolnico.
(Hroščem smrt!) Poroča se nam, da je slavni c. kr. okr. šolski svet v Kočevju zaukazal vsem vodstvom šol, da naj se da otrokom 8 celih dnij prosto ali pa 16 dnij samo po pol dneva, da bodo otroci ložje nabirali hrošče. Vodstva šol naj to delo nadzorujejo.
(Razpisani službi na tukajšnjem c.kr.učiteljišču.) Do 31. maja se zopet razpisuje izpraznjeno mesto vodje. Znanje obeh deželnih jezikov se zahteva. Ker se bode s prihodnjim letom razširila ženska pripravnica na tri tečaje, razpisuje se tem povodom do 31. maja tudi mesto glavnega učitelja za slovenski in nemški jezik ter za pedagogiko.
(Razpis štipendij.) G. kr. primorsko namest-ništvo v Trstu razpisuje nastopne štipendije: Za obiskovalce tečajev teoretično-praktičnega poduka v sviloreji in vinarstvu, ki bodo trajali od 4. do 30ega junija t. 1. na c. kr. kmetijsko-kemičnem poskuša-lišči v Gorici in sicer: 1. Trije štipendiji po 50 gld. za obiskovalce, pristojence goriško-gradiške grofije; 2. Eden štipendij 60 gld. za obiskovalce iz tržaškega obmestja; 3. Trije štipendiji za obiskovalce iz Istre in sicer 1 po 60 gld. za koperski okraj in dva po 70 gld. za vse druge isterske okraje. Prosilci morajo dokazati: 1. da so dosegli 20. leto; 2. da so končali 4 razredno ljudsko šolo; 3. da imajo pristojnost in domovje v deželi, za katero so štipendiji odločeni; 4. da posedujejo kaj kmetijstvu odmenjenih zemljišč in da imajo tudi vže kaj praktičnih kmetijskih znanostij; 5. da potrebujejo podpore za obiskovanje učnih tečajev. Vsak štipendist bo moral obiskovati svilorejski in vinarski poduk in udeležiti se dotičnih praktičnih vaj ter po končanih učnih tečajih napraviti izpit, o katerem se mu bode potem dalo spričevalo. Prošnje za štipendije je podati vsaj do 26. maja t. 1. naravnost c. kr. na-mestništvu v Trstu.
(Varšavski vseučiliščniki) sedaj polnijo vse možne liste. Na 150 jih je zaprtih, ker so se udeležili Košcjuškove slavnosti in se pri tem spominjali tudi k!anja, ki jo je uprizoril Kilinjski proti Rusom. Pravnučica tega moža je delavka v neki varšavski tovarni in pred njo se je zbralo mnogo mladine obojega spola in je jelo opevati. Policija je brž planila mej nje in jih že tedaj mnogo pozaprla. Po noči so se nemiri pojavljali še drugod in tako ima policija sedaj blizu 200 oseb zaprtih, seveda največ Poljakov, dasi je tudi več Židov in Rusov mej njimi. Postopanie teh mladičev se seveda ne da opravičevati, toda svetovuega šuma vsa stvar ni vredna; še
manj pa je pametna grožnja „Varš. dnevnika", ruskega lista, češ da se bo skorej gotovo moralo razpustiti vse varšavsko vseučilišče.
(Zopet politični zapori v Bujah v Istri.) Pišejo nam iz Istre: Kolikorkrat se v Avstriji pro lavlja kaka patrijotična dinastična slavnost, ne zastanejo Bujski neodreštnci, da ne bi izkazali svoje zopernosti proti oni dinastiji, pod katero živijo — nasprotno pa če se v Italiji proslavlja kakšna slavnost tičoča se italijanske kraljevske dvojice, tedaj tudi ne za-ostanejo izkazati zopet svoje prave občutke za pre-koluške brate. Kaj se je zgodilo pred časom v Bujah, ko se je slavila srebrna poroka italijanske kraljevsko dvojice, nismo še pozabili in čeprav Se danes ne vemo, kako je ta zadeva koučala ukljub obilnim zaporom — to uam je zopet dolžnost poročat', da so se o priliki proslave 401etne poroke cesarske naše dvojice zopet v Bujah dogodile protidinastiške demonstracije, kar nam pričajo po samih italijanskih časopisih objavljeni politični zapori najuglednejših bujskih meščanov. Buje je najčistejše z Italijani prebivano mesto ter je znano svetu tudi zaradi svojih demonstracij proti hrvatskim duhovnikom, ki so prihajali po službenih opravkih v Buje. Nahaja se pa v poreškem političnem okraju, kateremu je glavar vitez Elluscheg.
(Iz Prage) 23. aprila G. poslanec Kun, sotrud-,Nar. Listov" je imel te dni razgovor z dopisnikom ^Moskovskih Vjedomostij", in je popolnoma obsodil .Omladino". Med drugim je rekel: .Nujuo je, da se jim pov6 tu pa tam resnica, posvariti se morajo, ker bi drugače pripravili češki narod ob simpatije ne-le vseh Slovunov ampak tudi vseh civiliziranih narodov. S tem se ž njim strinja večina Čeških listov, samo obžalujejo, da ui bil g. Eim enacih misli koj od začetka. Povedal je tudi, kakšne posledice bode „OmIadina" rodila: .Krmiti ljudi z idejami, kojih končni cilj je prekucija, je v današnjih dnevih norost. Ne morem in nočem sprejeti na-se odgovornosti za „Omladino". Jaz obsojam slične izgrede kakor je bil oni 17. avg. m. 1. in smatram jih za sad zmote. Ne morem tajiti svojemu narodu, da pot, po kateri ga hočejo peljati — je pot v pogubo. To je sedanje mnenje Eimovo o .Omladini". Tempora mutantur et nos mutamur in illis! — J. U. Dr. Rudolf princ Thurn • Taxis je sklenil morganatični zakon iu se vsled tega odpovedal svojemu predikatu ter sprejel novega: plemeniti Troškov. Hiša Thurn-Taxisova mu bode plačevala na leto 8000 mark. — V Zižkovu in Novem mestu so našli liste z napisi: Pogine naj policija, poginejo naj židje I Z Duuaja so poslali sem dva zaboja socijalnih okiicev, kjer so se izzivali delavci slaviti 1. majnik. Okiicev je bilo 70.000; policija je vse zaplenila. — V Novi Cerkvi so pokopali Albrehta grofa Waldstein - Wartem-berga cesarskega kamornika in majoria v pokoju, Banjki grof je bil vzor katoliškega plemenitaša, kar ve posebno dobro revno ljudstvo. R. i. p. — Po dolgotrajni bolezni je umrl pisatelj Emanuel Ziiugel. Spisal in deloma tudi preložil 130 glediščnih i^er. — V Kostelci ob Orlici je upepelil ogenj 34 hiš; črez 300 ljudij je ob streho. Žalostno, da je uničil ogenj dva človeka, in sicer 66 letnega zakotnika Vanickega iu načelnika gasilcev Redrno. Le ta je delal na vse pretege pri požaru in hotel rešiti imenovanega zakotnika, a ni se mu posrečilo, življenje je dal z& svojega bližnjega. Jednak pogum je pokazal tudi kapelan Bezdiček, ki je rešil 4 otroke; komaj je to izvršil, sesula je se streha. Več tisoč gld. ježe prišlo podpore uesrečnim pogorelcem. V Labski Ty-nici je vrgel nekdo kamen v vagon v kojem se je peljal minister Plener od SchmeykaIovega pogreba domov. Orožniki krivca pridno zasledujejo. — V Libercah nočejo plačati češkim učiteljem, stauovanja. Mestni zastop v Žižkov u je ukrenil isto storiti ozir nemških učiteljev, in sicer toliko časa, dokler bi v Libercah svoje dožnosti ne izpolnili. Prevzetni nem-čurji niso na dopis niti odgovorili. — V Jilovi so odkrili zlate žile. Ali se bode začelo zlato dobivati, je ležeče na tem, če se bode našlo v okolici zadosti pyrita. Jedna taka žila je dolga 1000 m. in široka 3 m. Dobro bi bilo, ako bi se češki kapitalisti na jilovske rudnike opozorili.
(Dobro znaui bivši blagajnik Tržaške „Comer-cijonalne banke" Contento) nahaja se resnično na Krfu, kjer brezbrižno živi;-z ukradenimi denarji — pa igra poštenega kavalirja.
(Rast na poljih in travnikih) je zadnji dež po vsodi ugodno pospešil. V tem oziru prihajajo od vseh stranij z dežele ugodna poročila. Sena pridelalo se bode letos obilo in se v tem oziru letos ni
bati nikacega pomanjkanja in tudi ne požrešnih kobilic, ki so lani prouzročile dokaj škode. A tudi glede poljskih pridelkov se bode letina dobro obnesla, ako nas obvaruje Bog vremenskih nezgod.
(Poslanec Pjentak • poljskih srednjih šolali) je izrekel mej drugim ta-le zanimivi stavek : .Kot večleteu vseučiliični profesor imam dovolj priložnosti da se prepričujem o tem, da vspeh izobraževanja gimnazijskih učencev, prihajajočih na vseučilišče, ne zadovoljuje in da se ta vspeh še leto za letom znižuje.
(Vojaška godba) svirala bode v mesecu majn vsako nedeljo v .Zvezdi", začetek ob pol 12. uri in vsak četrtek v Tivoli, začetek ob pol 6. uri zvečer. Binkoštno nedeljo, praznik sv. Rešnjega telesa, in zadnjo nedeljo v mesecu (27. maja) ne bode godbe.
(Semnji po Slovenskem od 7. do 12. maja.) Na Kranjskem: 7. maja v Ljubljani, v Posto-jini, v Zatičini; 8. v Završih, pri Sv. Mohorju, v Zagorju na Notranjskem, v Šmarju; 9. vžerovnici; 10 na Toplicah, v Lašičah, v Sodražici; 11. v Senožečah; 12. v Zagorju za Savo, v Vel. Loki na Temenici. Na Štajerskem: 7. v Trbovljah, pri Št. Lovrencu v Puščavi, v Ra|henburgu, v Poliča-nah; 8. pri Sv. Miklavžu v Polju; 9. v Podplatu; 10. v Artičah, v Brežicah ; 12. v Planini, v Središču. v Slatini, v Slovenjem Gradcu, v Lembergu. Na Koroškem: 7. v Grobinju, v Trgu.
Društva.
(Slovensko planinsko društvo) prejelo od posojilnice v Mozirji 40 kron iu od posojilnice v Gornjem Gradu znesek 10 kron kot darilo ter jima izreka tem potom najtoplejšo zahvalo.
(Nova podružnica sv. Cirila in Metoda). Na Koroškem se je ustanovila za Velikovec in okolico nova podružnica sv. Cirila in Metoda, ki ima svoj prvi občni zbor na binkoštni ponedeljek dne t. m. v S t. Štebnu za Velikovcem. Na vsporedu so razni govori zlasti o verski in narodni šoli, volitev odbora itd. Sodelovalo bode tudi pevsko društvo .Gorotan" in Smibela pri Pliberku. — Osnovalci te podružnice, ki ima biti važna postojanka za Slovence, morali so odstraniti premnogo ovir predno se je mogla podružnica osnovati. Pa vse spletke nasprot nikov so bile brezuspešne. Želimo najmlajši naši šolski|! podružnici prav obilo uspehov v prid koroških Slovencev. Dela je čaka ogromno, dal Bog, da se posreči in obrodi bogat sad!
(Vabilo) k veselici, katero priredi ndrodna čitalnica v Škofji Loki v nedeljo dne 6. maja 1894. leta v svojib prostorih s prijaznim sodelovanjem slavnega tamburaškega zbora .Slov. bralnega društva v Kranju." Na vsporedu je : Taraburanje, petje, gleda liščua predstava: .Krojač Fips", burka vldejanu, in prosta zabava. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina : udom 20 kr. z družino 40 kr., neudom 40 kr., z družino 80 kr. K obilni udeležbi vabi naj-uljudueje odbor.
(Čitalnica v Brežicah) vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne 6. maja v prostorih hotela Klembas. Pri veselici udarja prvikrat čital-niški tamburaški zbor. — A. XI. gledališka predstava diletantov .Kje je meja". Izvirna gluma v enem dejanju, spisal Jos. Ogrinec. B. Koncert:
1. P. H. Sattner : .Kje so moje rožice", fantazija za glasovir svira gdč. Jelica Degen. 2. Jenko: .Naprej", tamburaški zbor. 3. J. Kocjančič: .Danes tukaj, jutri tam", moški zbor. 4. Dr. G. Ipavic-Bartl: .Danici", tamburaški zbor. 5. Vogel: .Glas domovinski", moški zbor. 6. Hoffmeister: .Podok-nica iz Teharskih plemičev", transkripcija za glasovir, svira gdč. Jelica Degen. 7. Zeise Bartl: „Lju-bičin sen", tamburaški zbor. 8. Jeklič: .Pevčeva spomladanska", moški zbor. 9. Vilhar: .Mila lu-nica", tamburaški zbor. 10. F. S. Vilhar: .Balada", (Pravljico pravil je starček pod lipo) — za glasovir, svira gdč. Jelica Degeu. 11. M. pl. Farkaš: .Vie-nac hrvatskih narodnih popievaka", tamburaški zbor. C. Prosta zabava. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina: oseba 50 kr. obitelj 1 gld. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo za stroške tamburaškega zbora.	Odbor.
(Novi poti .Slov. plan. društva".) 1. Golovec Marožnik-Bizovik. Pot se začenja pod prof. Westerja gradičem ter drži jedno uro daleč ob višnjevorudečih znamenjih, potem pa krene na levo ob višnjevih znamenjih in skoraj potem na stezo čez Marožuik, pod katerim leži vas Bizovik. Drugi del pota je pičlo uro dolg. Bi ž ko prideš v vas, stoji pri cesti prav dobra gostilna gospoda J. Cerina. Malo »dalje je razpotje: na levo drži pešpot proti Stepanji vasi, na desno pa te vabi cesta skozi vas, koder dospeš na ono cesto, ki pelje iz Ljubljane v Vevče. 2 Od Loža pri Rakeku do Jame pod Križno Goro. Pol ure od Loža pod Križno Goro, na kateri je cerkev Sv. Križa, nahaja se velikanska, 2 uri pod zemljo segajoča votlina, podobna Postojinski jami. V njej so prav lepi kapniki in tudi precej veliko jezero. Da si bo mogoče vso jamo ogledati, treba bode vhod in pot popraviti. Vsa pot je rudeče zaznamenovana.
3. Zagorje ob S a v i - K o t r e d e ž - S v. Planina (985 m.) 21/, ure. 4. Sv. Planina-Pla-ninska vas-Trbovlje. I1/, ure. Pot na Sv. Planino drži iz Zagorju mimo hiše g. M. Medveda, kjer je dobra gostilna, po okrajni cesti do Kotre-deža, sredi vasi krene na desno mimo cerkve in se vije dalje po jarku skozi gozd do Cebinj. vasice, ki šteje samo še-t hiš. Dotie je 1 uro hoda. Potem drži pot med njivami do posestnika Ožigovca. Že od tcd je krasen razgled na staro razvalino Gam-berškega gradu (Gallenberg) in na bližuje vrhove. Od Ožigovca greš najprej po kolovozu in potem po stezi skozi gozd do sedla, kjer je razpotje: pot na levo te vede proti Cemšen ku in Sv. Lenartu, od koder je prehod v Saviusko dolino, na desno pa proti Sv. Planini, kamor polagoma dospeš po zložnem kolovozu ob lepih senožetih. Sv. Planina je bila v prejšnjih čas h sloveča božja pot, samostojna župnija, sedaj pa je že veliko let podružnica župnije zagorske. Cerkev je prav lepa in dobro ohranjena. Oltarii in prižnica so lepo iz marmorja izdelani. S Sv. Planine je krasen in širen razgled. S te 985 metrov visoke gore vidiš na jedno stran Sa-vinsko dolino, Kamniške planine in Karavanke do Triglava, na drugo strau pa Kum, Sv. Goro in druge dolenjske hribe. Takoj pod vrhom Sv. Planine v prvi hiši je po letu gostilna, kjer se lahko pokrep-čaš z dobrim vinom in okusnim kruhom, da ideš potem nazaj, a po drugem potu, namreč skozi Planinsko vas na Trbovlje. Dz Planinske vasi drži pot skoraj zmirom po gozdu, potem pa po kolovozu do Trbovelj, in sicer do mostu pri veliki cesti. S Svete Planine do Trbovelj je 1 in pol ure hoda. Pot iz Zagorja ter tudi iz Trbovelj je le malo sirma in večinoma senčna. Oba pota sta rudeče zaznamenovana.
Narodno gospodarstvo.
Cena živini in mesu.
Prav važno in pereče vprašanje sprožil je nedavno .Slovenec", kako je namreč to, da je sedanji čas cena živini in mesu tako različna. Ker sega to vprašanje globoko v blagostan kmetskega in ubož-nega ljudstva, dovolite, da tudi jaz izpregovorim nekoliko o tem, z namenom, da v to poklicani krogi vendar ukrenejo kaj v tej zadevi.
Že dalje časa, posebno pa zadnja leta se žalibog opazuje, da cena našej živini dosledno pada bolj in bolj. Stari kmetje so nekdaj trdili, da je cena lesu in živini enakoiSerno ravnotežje imela, oboja je svoječasno rasla, pa tudi padala enako. Sedaj to ni več tako; med tem ko včasih cena lesu raste, ali se vsaj drži, hira cena živini skoraj ob vsakem letnem času, najbolj pa v jeseni. Vzroki imenujejo* se različni, spomladanska suša, jesensko deževje, dolga zima itd. Ali se tudi ob boljših letih in ugodnih letnih časih stanje ne zboljša, naj se nam ne zameri, če smo začeli sumničiti, da so vzroki tej gospodarski nezgodi popolnoma drugje.
Prvi in najhu ši vzrok nizkej ceni je najberže tuja konkurenca. Svoječasno se je na pr. iz spodnje Štirske spravljalo mnogo živine v večja mesta Gradec, Dunaj in morda še drugam, sedaj je ta trgovina skoraj popolno otrpuila. Videti je, kakor bi v imenovanih mestih se ne potrebovalo več klavne živine, tako tih.) je na sejmih celo v njih obližju. Ce pa povprašaš dalje o tem, zvedel boš, da večinoma povsod koljejo ogerska goveda, ki jih dobivajo iz dolnjih ogerskih planjav, živina v obližju pa ostaja brez kupcev. Razume se, da s tem mora pasti cena poslednji, posebno ker v ta namen delujejo vzajemno tudi domači mesarji po deželi, zlasti ker se v ta obrt malokdaj in komu v novič dovoli, nimajo ti skoraj nobenih konkurentov. Dogodi se čedalje pogosteje, da kmet mesarjem in njih prekupcem mora živino ponujati in oddati za ceno, ki je morda za polovico manjša od vrednosti. Tako se na pr. plačuje pitana goved na Dunaju I. vrste po 62— 64 gl. II. vrste po 59 — 62 gld. in III. vrste po 55—57 gl. za 100 kg. žive teže in s popustom od 40 do 44 odstotkov. To kaže, da se plačuje živina vred 8 popustom konečno od 29 do 38 gld. za sto kil, med tem, ko se na naših sejmih ponuja najvišja cena le v redkih slučajih do 25 gld. Dostikrat se celo prigodi, da mora kmet dati živino srednje rejeno še izpod 20 gld. meterski stot. Koliko potem ono iznese, si lahko mislimo, pa se ne čudimo, ako kmet tarna, da z živinorejo ni nič. Vsaj še le takrat moremo reči, da se nam je delo dobro obneslo, ako smo pridelke lahko in za primerno ceno sptčali.
Vendar to še ni zadosti, da mora kmet v lastno zgubo živino rediti in po niČevej ceni oddajati, ta zguba se mu še podvoji, ker nasproti temu mora on meso po primerno visoki ceni kupovati. Ni ga menda mesta, trga ali vasi ua spodnjem Stirskem, kjer bi se goveje meso prodajalo izpod 50 kr. kilo. Kako je mogoče ubogemu ljudstvu si privoščiti več-
krat krepilne juhe pri takšnej draginji? In ravno to je vzrok, da se ljudstvo raje zadovolji z drugim živežem ter se izogiblj« mesuic. Ko bi se ravnalo v tej reči pravično, da bi mesarji prodajali meso primerno živini, upamo si trditi, da bi se med ljudstvom povžilo polovico več mesa, toraj še enkrat toliko živiue bi se doma porabilo kakor zdaj. Takrat bi nam tuja konkurenci veliko manj škodovala in ljudstvo bi imelo po nizki ceni krepilen užitek.
Dozdaj smo govorili le o več ali manj pitauej živini, kaj pa je z ono množino srednje in medle, s katero se navadno polnijo uaši sejmi? Ne sum ničimo nikogar, vendar brez greha si upamo reči, da mnogo takšne živadi počepa v mesnicah, ki so se pod polovico cene kupile kot »sloke rarcine", pa mesto pitati so jih tiščali v mesnico, od koder se meso po zgoraj omeujeuej ceni prodaja. Kaj zato, če je bolj trdo iu neokusno, za ,bol|šo gospodo" se zraven prihranijo že še biljši kosi, priprosto liudstvo pa je tako vsega vajeno, toraj tudi »kosti glodati." Na ta način pa se da mesarju lep skupiček shraniti, moida ga stane žival komaj tretjino od sku-pička, drugo gre v njegov žep.
Seveda tega ne trdimo v obče, v mestih, kjer imajo natančne mesoglede in se konkurenti skušajo med seboj, ondi kaj tacega ni mogoče, ali drugače je to na deželi v več ali manj skritih kotih, kjer se ne gleda toliko na prste. Dosti je, da mesogled živino vidi iu za zdravo spozna, potem pa bodi si debela ali medla, mirne vesti jo tišče v mesnico. Nujno potrebno toraj je, da bi se 1. odprla kupčija naše živiue v mesta s tem, da bi se zaprla meja tuji živini, ali vsaj obtežila s kakšnim d vkom; 2. pa naj bi se postavno določevala cena mesu in sicer z ozirom na ceno živine. Tudi naj bi se rad izro-čeval mesarski obrt novim podjetnikom, da se tako nstanove konkurenti, kar bo najgotoveje znižalo ceno mesu in tako spravilo več živiue v denar. Prosimo gg. poslance, da storijo potrebne korake v ta namen x zagotovilom, da bodo s tem jako ustregli živinorejcem, kakor tudi vsemu ljudstvu, ki meso vživa.
Sedaj pa še nekaj 1 Mnogokrat kakor sem že omenil, prigodi se, da kmet na noben način ne more svoje živine v denar spraviti. To se godi posebno v jeseni ali kadar žuga suša, da je malo krme. Kako koristno bi bilo za kmeta, ko bi se ustanovila zadruga v povzdigo živinoreje, ki bi živino kakor naši prekupoi, kupovala, opitala in na določena mesta pošiljala. Ne verjame se lahko, kako nizko mora dostikrat kmet svojo živino oddati, pa še tedaj ni kupca! V takej stiski bi se lahko obrnil na zadrugo, katera bi poslala zastopnika, da žival kupi in spravi v zadružni hlev. Tukaj bi tudi lahko mesarji si iskali blaga in kar bi tem ostalo, pošiljalo bi se v daljne kraje v mesnice. Ustreženo bi bilo s tem obojim, živinorejcem se ne bi trebalo bati, da ne bi mogli spraviti svojega blaga v denar, mesarjem pa tudi, ker bi vedeli, kje je njihova zaloga. Samo podvzet-nosti nam treba in pa bratoljubja. kakor imajo to isterski rodoljubi, ki so ustanovili prepotrebno »vinarsko zadrugo", v pomoč ondotuim vinorejcem, pa se bo s tem naša živinoreja močno povzdignila. Naj ne bi ostal ta glas »glas upijočega V puščavi!"
Pohorski.
Telegrami.
Cesar.
Liohtenegg, 5. utaja. Cesar je semkaj prišel.
Avstrijska zbornioa poslanoev.
Dunaj, 5. maja. Minister Bacquehem je danes odgovoril na interpelacijo glede nesreče v Luegloehu. Opisal je, kaj se je že storilo za rešitev ponesrečencev. Graško na-mestništvo je ukrenilo vse naredbe za rešitev, ki so mogoče pri geologičnih in hidravličnih razmerah v tamošnjem kraju, vendar je malo upanja za rešitev.
Dunaj, 5. maja. Zbornica poslancev je vsprejela načrt zakona, po katerem se oprosti koleka in pristojbin posojilo 35 milijonov kron, katero vzame dunajsko mesto na posodo. Vsprejela je tudi s finančnim ministrom dogovorjen dostavek, da se neposredno oproste pristojbin in kolekov vse iz posojila izvirajoče zastave in vknjiženja. Potem se nadaljuje budgetna debata o finančnem ministerstva.
Dopolnilna volitev za državni zbor.
Lvov, 4. maja. V volilnem okraju vele-posestva Bochnia - Wieliczka je namesto pokojnega poslanca Beno8 voljen veleposestnik Wlodek s 128 proti 68 glasom.
Kriza v Hohenwartovem klubu.
Dunaj, 4. maja. Po avtentičnih poročilih so je pokazalo v včerajšnji debati o valutnem vprašanju v klubu konservativcev tako nasprotje, da se je grofu Hohenwartu zdelo potrebno, iz kluba izstopiti. Danes jo imel grof Hohenwart v zbornici poslancev daljše posvetovanje z odličnimi člani konservativnega kluba. Govori se, da se včerajšnji klubov sklep, ki ima, kakor se naglaša, le gospodarski, ne pa političen pomen, ne bode izvel. Govori se, da se klubovim članom pusti, da bodo glasovali, kakor bodo hoteli. Splošno se misli, da so nasprotja v Hohen-wartovem klubu poravnana.
Dunaj, 4. maja. V zbornici poslancev se govori, da grof Hoherrsvart ostane načelnik konservativnemu klubu. Tudi „Vater-land" potrjuje to poročilo.
Štrajk.
Moravska Ostrova, 4. maja. V treh jamah severne železnice v Zarubeku, v Ivanovi Jami severne železnice in v Poljski Ostrovi premogokopi niso hoteli na delo, ako se jim ne skrajša čas za delo. V vseh drugih jamah okrog Ostrova delajo.
Praga, 4. maja. Brzojavke iz Falkenau-a poročajo, da je včeraj bil boj mej 1000 štrajkovci in 5 žandarmi. 2 štrajkovca sta bila mrtva, 1 težko, 7 pa lahko ranjenih. Štrajkujoči delavci pretč tistim, ki delajo. V varstvo delujočih so prišli vojaki.
Nevihta.
Vratislava, 4. maja. V teku včerajšnjega dne je v Bolkenheinu in okolici bila huda nevihta z nalivom. Voda je vse poplavila. Tako velike vode se ne pomni. Podrla je več mostov. Škoda se sedaj še ne da proračuniti.
Ogerska zbornioa.
Budimpešta, 5. maja. Zbornica je sprejela predlog peticijskega odseka, da se kot sedaj brezpomembne odlože v arhiv vse prošnje za povrnitev domovinstva Košutu. Odklonil se je predlog manjine, da bi se pre-menil inkolatski zakon.
Pruska zbornioa.
Berolin, 4. maja. V zbornici poslancev se je danes razpravljalo o poročilu budgetne komisije o finančnih razmerah države. Poslanec Sattler pVedlaga več resolucij, da se s posebnim zakonom določi poplačevanje državnih dolgov, vredi poraba prebitkov državnih železnic in oraeje doneski Prusije za državni zaklad.
Rusija in Franoija.
Pariz, 4. maja. Car ruski je poslal tisoč frankov za spomenik, ki se v Lesnevenu postavi generalu Leflo.
Italijanska zbornioa.
Rim, 4. maja. Pri nadaljevanju o budgetu ministerstva vnanjih stvarij, je izjavil ministerski predsednik, da ima trodržavna zveza le defenziven značaj, ne pa ofenzivnega. Proti komu pa tudi hoče Italija začenjati vojsko. Vojska s Francijo bi bila neumnost, za vojsko z Rusijo manjka pa nasprotnih koristij. Trodržavna zveza ima torej miroven značaj. če bi se razrušila ali če se ne bi mogla obnoviti, potem bi Italija prav gotovo ne mogla razorožiti. Tega še opozicija ho-teti ne more. Takoj, ko bi se razrušila ali-janca, bi bili na vshodu v nevarnosti in zgubili bi najbrž tudi prijateljstvo francoske republike. Razorožena Italija morala bi v slučaju kakega evropskega razpora stroške plačati. Crispi spominja na to, koliko bi dežela trpela, ko bi sovražniki prestopili Alpe. Leta 1859 so Italijani s pomočjo Francoske prisvojili si Lombardijo ali so morali zapadne Alpe pustiti Franciji, leta 1866 so bili Italijani premagani pri Custozzi in Lissi in Ita-
a rt Q	Cas	Stanje		Veter	Vreme	t>- 2 " a s 1 ■g« 8 s 1 o
opazovanja		zrakomora v mm	toplomera po Celzija			
aii 4	7, u. zjut. 2 «. pop. ? a. zvee.	730-3 728-7 729.2	9-8 15-4 11-2	si. vzh. si. jzapad brezv.	del. jasno » n	0-70 dež
lijani niso vsled tega mogli ostalih Alp dobiti. Zatorej ni patrijotično, če se hoče Italijo slabiti, ob jednem pa zahtevati, da se naj Italiji dajo naravne meje. (Prav dobro!) Odločno je Crispi zavračal, da bi politika Italije v orijentu bila podrejena koristim tro-državne zveze. To ni res. Bolgari so svojevoljno volili kneza Ferdinanda za svojega vladarja. On se je uprl odpošiljatvi posebnega komisarja v Sredec in tako varoval svobodno voljo Bolgarov. Več govornikov je izražalo misel, da se bode Avstrija razrušila. Jaz pa pravim, da ima Avstrija toliko moči, da se ne razruši, in je z narodnostmi, katere sestavljajo državo, dovolj močna, da zavrne napade od zunaj. Razpad Avstrije bi bil nesreča za Italijo, ker bi zgubila trdno obrambo proti orijentu.
Franoija in Portugalsko.
Pariz, 4. maja. Vsa nasprotja mej Francijo in Portugalskim so poravnana. Francoski poslanec povrne se v Pariz.
Anarhisti.
Liittioh, 4. maja. Včeraj ob 11. uri po noči je bilo v hiši dr. Rensona v Rue de la Paix dinamitna eksplozija, ki je napravila mnogo škode. Dolenji del poslopja je močno poškodovan. Dr. Reuson in njegova žena sta ranjena. V sosednih hišah so se razdrobila stekla v oknih.
Liittioh, 4. maja. O razpoku v hiši dr. Rensona se dalje poroča: Ko je dr. Ren-son s soprogo in prijateljem dr. Bodardom prišel v hišo, je opazil nekaj z gorečo lunto. Ko je stvar pobral, se je razletela. Renson je padel ves krvav na tla. Nogo mu je zlomilo in na prsih je hudo ranjen. Tudi se je bati, da oslepi. Soproga njegova je močno ranjena na roki in je zgubila mnogo krvi. Dr. Bodard je poškodovan na nogah. Vzroki atentatu niso znani. Nobenega sledii ni o napadovalcih.
Liittioh, 4. maja. Stanje dr. Rensona je nevarno, druzih dveh poškodovancev raz-merno dobro. Mnogo ljudij je pred hišo, kjer je bila eksplozija. Policija je zaprla po noči 15 anarhistov. Veliko vznemirjenje je. Misli se, da je napad bil namenjen svetniku pri prizivnem sodišču, Rensonu, kateri drugje stanuje.
London, 4. maja. Porotno sodišče je obsodilo anarhista Poltija v lOletno in anar-hista Farnaro v 201etno prisilno delo._
Vremensko sporočilo.
Srednja temperatura 12-1 , za 0-3 nad normalom.
Dvovprežna kočija
je na prodaj,
Natančneje pov<5 gosp. Sohlegel na Poljanskih ulicah (živinozdravnižnica)._264 3—2
Od 4. maja t. I. počcnši
nahaja se pisarna
Prvega ljubljanskega
uradn. konsumnega društva
v krojaški ulici št. 8
I. nadstropje. 269 (i)
France Pavšner
krojač v Ljubljani
naznanja proč. duhovščini in si. občinstvu, da se je
preselil v Dijaške ulice št. 9.
Oh jednem se prav toplo priporoča v izdelovanje
talarjev, sukenj, havelok in razne obleke i82 26-6
ter zagotavlja trajno delo in uljudno postrežbo.
mum
5C
£
Jožefa Cotman-a vdova
priporoča svoj	100 12—12
na Bregu št. 6 v Ljubljani
ter sprejema vsakovrstna v ta obrt spadajoča dela v mestu in na deželi po najnižji ceni.
f rane Ivan Kwixda,
c. in kr. avstr.-oger. in kr. rumunski dvorni založnik.
jSftcr

Že nad 30 let z najboljšim vspehom v rabi v mnogih dvornih _	hlevih, v znameni-
tejših zasebnih in vojaških hlevih, okrepčajo pred ln ojačuje po velikih naporih, pri iz-p&hnenju, otrpnelostl itd. ter ojači konja za Izredno težko vožnjo in tek.
Kwizdov restitucijski fluid
c. in kr. priv. voda za umivanje konj.
Steklenica velja i gld. 40 kr.	V.
Glavna zaloga: Okrožna lekarna, Korneuburg p. Dunaju.
BHSHi
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
^sasgsHsgsasggasHsgsasssasasHsaggj
Orgljarska in cerkvenikova služba
župnije sv. Urha v Podgorji pri Slov. Gradou odda se do 10. junija 1894. Cerkveno predstojništvo. 270 (3-1)
Vozni red c. kr. priv. južne železnice
od 1. maja 1894.
315	■■ ■»3» js» -w TTm-si*«;_
Postaj e
Brzovlak
Pri nakupovanju pazi naj se na varstveno znamko ter zahteva 135 20 4
Ewizdov restitucijski fluid-
Dobiva se v vseh lekarnah in droguerljah.
104 9
Ivan Kregar,
izdelovatelj cerkrenega orodja ln posode
v Ljubljani,
Poljanska cesta št. 8
poleg Alojzijevisča
dovoljuje si opozarjati veleč, duhovščino, cerkvena predstojništva in cerkvene dobrotnike na svojo dobro urejeno
t pasarsko delalnico J
zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bode kot doslej po vposlanem uzorcu ali lastnem okusu in načrtu.
JPriznalna pisanja so na razpolago. Izvršeno blago pošilja skrbno zavito poštnine prosto.
Dunaj . . Miirzzuschlag Gradec . . Maribor . . Celje . . Laški Trg . Rimske toplice Zidani Most Hrastnik Trbovlje Zagorje . Sava . . Litija Kresnice Laze . . Zalog
Ljubljana
Borovnica Logateo . Rakek . Postojna Št. Peter Divača . Nabrežina Trst . .
Odhod
Prihod Odhod
Prihod
8-20 zvečer 11-39 po noči 1-32 „ 253 „ 4'18 zjutraj
4-52
6-58	„ 6 02 _ „
6'56_ „
7-31	„
7-55	„
8-21	„ 9-03 dopol. 9-25	„
7-20	zjutraj
1021	„
12 50	popold.
211	„
3-27	„
3-40	„
3-50	„
4-04	^ „
4-18 ~ „ 4 24 _ „
4-42 „
5-14 „
5-19	„
5-43	„
6-15	zvečor 636	„
6-53	„ 715	„
7-43	„
8-24	„ 8'47	„
Poštni vlak
popold.
zvečer po noči
1-20 5-38 915 11-33
1-51 208
2-2o	;
2 44	„
2-58	„
3-07	n 316	„ 3-31	„ 3-44	„
3-57	„ 412 zjutraj
4-24	„ 4-37 „
4-55	„
5-31	„ 613	„
6-43	„ 705	„ 805	„
8-48
9-49 10-20
dopold.
9-1-48 5-45 7-57 1006 10-21
10-31 1106 1117
11-25 1133
11-46 11-66 12 07
12-20 12-30 12-41 12-49
1-23 203
2-33
2-54
3-22 3-58 5-04 5-40
zvečer po noči zjutraj
n
dopold.
popold.
Mešani vlak
5-55 10-50 2 19
5-40 603
6-20
6-57 715
7-28
7-40 801
8-17
8	35
9--9-17
9	35 1015 11.16 12-35
132 2-09 310 4-24 6 — 6-48
zjutraj dopold. popold. t>
zvečer
po noči
zjutraj
Osobul vlak
5 35 ziutraj
5-55	„ 609	„
6-28	„ 6-44	„
6-55	„
7-05	„ 7-22	„ 738	„
7-53	„ 811	„
8-25	„ 8-40	„
■■ srn.
»j.
Postaje
Trst . . Nabrežina Divača . Št. Peter Postojna Rakek . Logatec . Borovnica
Ljubljana
Zalog Laze . . Kresnice Litija Sava . . Zagorje . Trbovlje Hrastnik Zidani Most Rimske toplice Laški Trg . Celje . . Maribor . . Gradec . . Miirzzuschlag Dunaj . .
	Brzo		vlak		Poštni vlak				MeSani vlak	Osobnl vlak
Odhod		8-— zvečer	7 50 zjutraj		9-55	dopold.	6-20	zvečer	8-10 zvečer	
»1		8-42 „	8-27	„	10-50		711		9-35 „	__
n		9-37 po noči	9-20	dopold.	11-57		8-27		11-36 po noči	_
n	1019 „		958	n	12-42	popold.	9 19	n	1-10 „	_
n	10-38 „		1017	n	1-07		9-45		1-53 „	_
n		—	10-32		1-25		1006	po noči	2-26 „	_
„	1109 „		10-49	n	1-49		10 30		3-08 „	_
n		—	11-09	n	2-15		11 01		3-52 „	_
Prihod	11-51 „		11-32		2-45		11-32		4 46 zjutraj	_
Odhod	11-56 „		11-37	n	2-63		12-25		5 04 „	6'— popold.
n		—		—	305	n	12-38		5-21 „	6-16 zvečer
ii		—		—	315		l'M9		5 39 „	6-30 „
M		—		—	3-28		1 03		5 58 „	6-48 „
n		—	1211	popold.	3-39		1-16		6-i5 :	704 „
♦ i n		—		—	3-50		1-26		6-30 „	7-18 „
ii		—	12-28	n	404		1-40		6-50 „	7-35 „
M		—	12-34	it	4-12		1-48		7-01 „	7-45 „
»i		1-07 ~ „		—	4-20		157		7-14 „	7-56 „
„			1-13	n	4-41		224		7-43 „	8-16 „
„		—	1-23	„	4-53		2-37		802 „	8-31 „
n		—	1-32	n	5-04		2-49		8-20 „	8-45 „
n		1-37 „	1-45	n	5-24		310		8-50 „	9 04 zv. Prih.
M		314 „	306	n	7-42	zvečer	5-35	zjutraj	12-31 popold.	_
M		4-35 zjutraj	4-32	n	1005	po noči	8 05 dopo'd.		4-40 „	_
n		6-57 „	6-51	zvečer	2-12	n	11-57		Prih. 9-39 zv.	
Prihod		9-50 dopol.	9-45	po noči	6-40	zjutraj	4-—	popold.		—
Vozni red državne železnice
veljaven od 1. maja 1894.
P o s ta j e
Ljubjana j. k. Ljublana d. k. Vižmarje . . Medvode. . . Loka . . . Kranj . . . Sv. Jošt (ostaj.) Podnart . . . Otoče (ostaj.) . Radovljica (ost.) Lesce. ... Žerovnica (ost.) Javornik . . Jesenice . . . Dovje.... Kranjska gora . Rateoo-Bela Peč Trbiž . . . .
j. k.
št. 1714
710 7-18 7-27 7-38
7-52 807
8-12 8-26 8-32 844
8-56 9 07
9-17 9-28 9-45
10-06 1019
10-33
11-55
it. 1716
11-50
11-57
12-06 1217 12-29 1244 12-49
103 109 1-21 1-32 1-43
1-53 202
2-20 2-41
2-54
3-08
4-34
št. 1712
4-14 4-21 4-31 4-42
4-54
5-09 5-14 5'28 5.34 5-46
5-57
6-08 618
6-27 645 706 719
7-33
8-35|
Nočni čas je zaznamovan 6'00 zvečer do 5'59| zjutraj.
št. 1718
1205 1209 1219 12-31 12-44 12-58 1-03 1-17 1-23 1-36 1-45
1-56 206 2 17
2-35 2.59
3-13 3-29
5'55|
Postaje
Beljak j. k.
Trbiž. . . . Rateče-BelaPeč Kranjska gora. Dovje. . . . Jesenice . . . Javornik . . Žerovnica (ost.) Lesce. . . . Radovljica . . Otoče (ostaj.) . Podnart . . . Sv. Jošt (ostaj.) Kranj . . . Loka . . . . Medvode. . . Vižmarje . . Ljubljana d. k. Ljubljana j. k.
št. 1717
11-02|
2-28 245 300 3-22 343 3-49
3-59
4-14 4-20 4-32 4-39
4-51 459 514
5-27 5-38 5-46 5-53
St. 1711
7-32
8-26 8-40
8-52
9-12 9-30 9-36 9-45 9-56
1002 1014 10-20 10-31 10-38
10-51
11-03 11-13 1121 11-27
št. 1715
1159
1-28 1-43
1-56 219
2-38 2-44
2-53
3-10 3-16 3-28 3-35
3-46 354
4-08 4-20 4-32 4-40 4-48
št. 1713
3-18
5-48 605 619
6-44 705
7-11 7-21 7-41 7-47
7-59 806
8-18 8 26 8-41
8-54 9 06 913
9-21
z navpičnimi črtami za minutnimi številkami in traja od
Vozni red železnice Ljubljana-Kamnik
Veljaven od 1. maja 1894.
Naznačeni čas na desno od postajnih imen čita naj se od zdolej navzgor.
2153 1. 2. 3.	2155 1.2.3.	2157 1.2.3.	2159* 1.2.3.	Klm.	Postaje				2152 1.2.3.	2154 1.2.3.	2156 1. 2. 3.	2158* 1. 2. 3.
zjutruj	popoldne	zvečer	zvečer						zjutraj	dopol.	zvečer	zvečer
7 23	205	650	1010	—	iz Ljubljane drž. k.			v	656	1115	620	955
737	21»	704	1024	5	.. Tavčarjev dvor				643	1102	607	942
740	222	707	1027	6	1	" Černuč p.. . .			6 38	10"	602	937
a 01	243	7 28	10«	11		Trzina ....			618	1037	6<2	917
812	254	74«	1055	14		Domžal . . . .			611	1030	533	910
«24	306	805	1105	17		Jarše-Mengeš .			6*7	101«	512	900
8 29	311	810	llio	18	>	r Homec p.....			54S	1007	456	853
843	325	824	H24	23		v Kamnik . . . .	iz		535	954	443	840
številkami. — p, pomeni postajališče.
* Vlaka St. 2158 in 2159 prometujeta samo ob nedeljah in praznikih.
s podčrtanimi minutnimi
Vozni red železnice Ljubljana j. k. —Kočevje
0.2211/2311	0.2213/2313	0.2215/2315			Postaj e		0.2312/2212		0.2311/22«	0.2316/2216	
1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.		j			1. 2.	3.	1 2. 3.	1. 2.	3.
607	1141	630		iz LjnbljAne j. k. . v			806		1244	834	
619	1153	644			i Ljubljane Dol. žel.	k	755		1234	823	
631	1205	657		\	| Liivrice p. . . .		741		1221	809	
639	1215	705			Škofljice ....		734		1214	801	
653	1229	719			Šmarja — Sapa		720		1200	74?	
707	1244	73=			Grosuplja . .		710		1150	737	
723	100	749			Predola p. . . .		651		1131	717	
732	109	758			čušperka . . .		64»		1122	708	
747	124	813			Dobrepolja . . .		627		1107	(153	
759	136	825			Velikih LaSič . .		615		1055	641	
820	157	846			Ortneka ....		558		1038	624	
837	21«	903			Ribnice . . . . i	I	537		10"	603	
904	2«	930		1'	f Stare Cerkve p. . f		5"		950	536	
912	249	938		v Kočevje ... iz			502		941	5*7	
Pojasnilo znamenj, p. Postajališče. — O
sebni vlak. - - Nočna doba od 6. ure
zvečer do 5. ure 59 minut zjutraj označena je z navpičnimi črtami (6°o| — 569|).
Vozni red železnice Ljubljana-Straža.
zjutraj	popoldne	zvečer		Postaj 0	zjutraj		dopoldne	zvečer		
607	11-41	6-30		iz Ljubljane juž. k. v	806		12-44	8-34		
619	11 53	6-44		y Ljubljana d. 2. . .A.	755		12-34	8-23		
6-31	1205	6-57		I Laverca .... T	7 41		12-21	809		
6-39	1215	7-05		T Škofelca .... A	7-34		12-14	8-01		
6-53	12-29	719		V Šmarje-Sap . . . fl	720		12-00	7-47		
714	12-54	7-43		v Grosuplje .... iz	7-10		11-50	7-37		
7-27	108	7-58			6-30		11-29	6-58		
7-39	1 20	8-10		M ViSnja Gora . . .	6-19		11-18	6-47		
7-53	1-35	8-25		Zatičina	6 05		11 04	6-32		
8-03	1-45	8-36			5-54		10-53	621		
8-08	1*50	8-42		Radohova vas . .	6-49		10-48	616		
8-29	211	903		Velika Loka . . . .	5-29		10-28	5-54		
8-42	2 24	9-18		,, Trebnje.....i	516		1015	5-41		
902	2 45	9-39		T Mirna Peč . . . . "	4-54		9-55	618		
9-39	317			iz Novo Mesto ... v	4-32		9-33	4-55		
968	3-36				4-03		806	4-25		
Podpisani generalni zastop uljudno objavlja, da je po odstopu njegovega dosedanjega zastopnika gosp. Franca Terček-a prevzel podenši s 1. majem t. 1.
glavni zastop ssa Kranjsko
g. Alfred Ledenik,
v Ljubljani, Mestni trg 25, I. nadstr.
Tu se sprejemajo oglasila na zavarovanje zoper škode po požaru in toči, zoper telesne poškodbe na človeško življenje. Vsakojaka pojasnila dajejo se radovoljno.
V Gradcu, dne 1. maja 1894.	268 l-i
Generalni zastop v Gradcu
ogersko - francoske zavarovalne delniške družbe „Franco - Hongroise".
POOttQCOOOOOOOO<KH:
Najboljši in najcenejši vir nakupovanja
kmetijskih strojev in orodja
Strojev za vinarstvo
vsakovrstnih sesalk
pralnih strojev
ovijalnlkov, zravnalnikov perila
patentovanih
mlinov
za domačo uporabo,
na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri	(52-3)
Avgustu Kolb, tovarna strojev
Dunaj, II., Pasettfstrasse 29—31.
Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje.
BV Ilustrovani ceniki zastonj in franko. ~WI
Zavarovanja proti škodi po toči
vsprejema po najniijih premijah
glavni zastop za Kranjsko y Ljubljani
(pisarna na Glavnem trgu št. 25, I. nadstr.)
ogersko-francoske zavarovalne družbe
,Franco-Hongroise'.
Škode ■e kulantno poizvedb ln točno Izplačujejo. — Premija se na
željo more plačati ie le jeseni.
Družba je do sedaj izplačala
nad 54 milijonov goldinarjev avstr. velj.
za škode zavarovancem. 267 3-1
Kdor želi prevzeli zastopstvo na deželi, obrne naj se do označenega glavnega zastopništva v Ljubljani, katero radovoljno daje vsakojaka pojasnila.
rooooooooooooooooooooooooi
239
Botro 86 izplačliivi papir za nimam
B°|0no bolgarsko
110
obrestljivo in povračljivo.
hipotekarno posojilo.
V zlatu
Hinntpkiiriin zaSOtovlJeno s prvohi-
UipUltliaillV poleko na žeieZnici ru„
ščuk-Varna in Kaspičan-Sofija-Klstendil
in na pristanišča Burgas in Varno.
Se more podražiti,
9 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakrvati da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo.
Popolno davka in pristojbin je prosto ^ostedaj 111 za vso prihod" DonaŠa set*ai)iem kurzu okoiu 6i„ od-
stotka.
Po dnevnem kurzu dobi se pri
58 40—15
deliTišk" družbi ^MerCU!*4,
Dunaj,
I., Wo 11 z e i 1 e 10.
Izborno svojo zalogo
vsakovrstnih
žepnih ur
zlatih, srebrnih nikelnatih in iz kovine tula
2W~ po najnižjih conah in polnim jamstvom	dalje
zlate, srebrne, jeklene in nikelnate
priporoča o priliki bližujočih se binkošt-nih praznikov
Frid. Hoffmann
urar v Ljubljani, Dunajska cesta.
1 m
80 m
^MIIIIIIIIIHIIHIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlliliii^
=...... " g
Lepa mladinska knjižica!
petrti zvezek „Pomladnih glasov" upa, da se bodo vsestransko močno priljubil slovenski mladini in mla-dinoljubom po svoji mikavni in različni vsebini (življenjepis Valvasorjev, s sliko slavnega moža, mična narodna pripovedka v verzih, več povestic, med nje uvrstene pesmice, daljša otroška igra), zlasti pa se nad(ja prijateljev zaradi letos mnogo lepše zunanje oblike, (nove črke, barvan okvir) in precej večjega
obsega, kakor druga leta. *
Primerno darilo so:
posvečeni
SLOVENSKI MLADINI.
IV. zvezek. Uredil
IVAN ŠTRUKELJ.

Založili sotrudniki.
Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani. 1894.
ftena mehko vezanemu i
vodu je 85 kr., trdo I vezanemu pa 36 kr., pol pošti 6 kr. več.
I Naročnino sprejema Ivan | I Štrukelj , bogoslovec I Ljubljani, in Katoliika | Bukvama.
II. in III. zvezka
I je tudi še nekoliko izvodov I na razpolago, mehko vezan [ po 20 kr. , trdo vezan
po 30 kr. *
-ž- Lepa mlad in 8ka k n j i ž i c a I -S-
niiniinMinninnMninniinnMiiiiMMiiiniMiiiHMnniiiHMiMMinininiiiniiiiiiiiiinnHniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiHiniiiiiiiiiiiiiig
I
5
W
lil
|
I
Preselitev kamnoseške obrti in priporočilo.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno javljam, da sem preselil in popolnoma prenovil svojo "•d
kamnoseško delalnico
s sv. Petva nabrežja v
Poljske ulice štev. 49 v Ljubljani
(nasproti učiteljišču in poleg Hafnerjeve pivarne)
kjer bodem izvrševal vsa v kamnoseški obrt vštevajoča se dela vestno, iz dobrega, trpežnega različnega kamenja po možno nizki ceni. V zalogi imel bodem še v večji izberi vsakovrstne
nagrobne spomenika
naročene pa izdeloval po izbranih obrisih ali načrtih po želji cenj. naročnikov.
Zahvaljujoč se za dosedanjo mnogostransko naklonjenost priporočam se i nadalje osobito prečast. duhovščini in stavbinskim podjetnikom v izvrševanje
cerkvenih umetnih in stavbenih kamnoseških del.
Velespoštovanjem	254 12 — 2
^nmamiL kamnosek, v Poljskih ulicah
Ignacij oamerniK, štev 49 v izbijam. ^
giS
K
I • l
I



M
Povsem nova zaloga!
Mam.jm.ovfJjilie
i svilnatem Mag-ii &
zia cele obleke in bluze.	Ji
Vzoi-ci so lVimlto na razpolago. 9U	1C
i®?- Solnčniki ^m ft
istotako	[Ml
Jjj najnovejše blago za lišp,
čipke, pajčolan in trakovi,	m
j| c v 61 i c e i n peresa. L'1
yl Velika izher srajc za turiste, nogovic za gospe in [jj1 J otroke, obujkov za gospode, rokavic, kravat in l"J
5?
najtrpežuejš:h srajc za gospode, ovratnikov in manšet
priporora
241 5-4
jzij Persche, stoIni	J

podobar in pozlatar
v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8
opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno
podobarsko in pozlatarsko delalnico
v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah.
V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja.
Naročila na križeva pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—11
DomaČa zanesljiva tvrdka! J
Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov!	"
Najboljše ln najcenejše
žepne in stenske ure
nr-e l>ri<Iiln iee
zlate, srebrne in nikelnate verižice, medaljone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi
Fr. Čuden
v Ljubljani Mestni trg, nasproti rotovžu.
Popravila tudi najtežavnejša izvršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri njem kupljeno istotako za natančno popravo jamči.	158 8
Ceniki s podobami so franko na razpolago.
;xxxxxxxxxxxxxx;
T letu 1838. v Trstu osnovana
c. k. privi ei.
zavarovalna družba	y
RIUNI01E ADRI1TICA 01SICURTA,
katere
generalnega zastopa pisarne
80
11 a 131111 a j II 53 12-12
v družbini hiši, mesto, Weihburggassse št. 4,
in katera v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih
avstro-ogerske države
zastopajo generalni, glavni in okrnili zastopi,
zavaruje po najnižjih cenah proti
požaru poškodbam pri prevaževanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka.
Glavni zastopnik v Ljubljani: IVAN PERDAN.
DR ROMAN JACOBI,
zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4,
ustavlja po najnovejši iin najboljši metodi
umetne zobe in zobovja.
Plombira in trga zobe brez boledln. Zdravi sploh vsako ustno bolezen.
Ordintra od it. do 12. ure dopoldne In od 2. do 5. ure popoldne. — Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od 9. do 10. ure dopoldne.	78 (7)
♦] ♦ * » ♦
A
H§
:;v ■■ m.
Ulifa^ffi®
f

/*** j
626 24—9
Slatina kava, katero izdeluje tvrdka Frana Kathreinerja in naslednikov v Stadlau-Dunaju, ima zares pred drugimi izdelki merodajno prednost, da imu prav kavi podoben okus in je torej najbolje nadomestilo za zdravju škodljivo navadno kavo. Jaz torej morem vsakemu priporočati popolnoma okusu ' in zdrava Kathrelnerjev izdelek in opetovalno izjavljam, da .	sem zaradi teh prndnostij dal gospodu Francu Kathreinerju
prayjc0) p0(i mojim imenom svoj slad, kavo v cglih zrnih, prodajati, zatorej nema nobena druga firma jedine pravice posluževati se mojega imena. S. Kneipp, kat. župnik.
Tudi kbt dodatek k navadni kavi se Kathreineriev' Kneippa sladni kavi odkazuje prvo mesto, ker ima svojstva, katerih dosedanji surogati nikogar nimajo. Pl'!kvi<illft«t * Vzemite le bele originalne zavitke s I/,sfl,	T
J I < HUIltni . podobo gosp. Kneippa in z imenom lldllll tlUtl .
jcC.y-a.sit
Svetovni predmet. V vseh dežel sijaji uveden.
Sargovo
priznano iieol>lio<liio
sobno čistilo
AL0D0
(zdravstveno preskusen.)
Jako praktičen na potovanjih. — Aromatično osvežujoč. — Dobi se povsod.
Daje dobro prebavljanje najvažnejše, ako hočemo ostati zdravi in se dobro počutiti, je znano slednjemu, ali malo kdo pomisli, da je zato neobhodno treba dobrih, zdravih zob. Star pregovor pravi: »Dobro prežvečeno, je na pol prebavljeno«, in ta pregovor se ne more dovoljkrat ponavljali.
Dvorni zobni zdravnik, cesarski svetnik E. M. Thomas na Dunaju, prof. dr. Koch, in druge znanstvene autoritete, naposled dr. \V. D. Miller, profesor na zobozdravstvenem zavodu berolinskega vseučilišča v svojem delu: »Mikroorgauismen der Mundhohle«, Leipzig, 1892, so spričevalno dokazali, da se neprestano in v neverjetni množini delajo škodljive snovi v vlažnotopli ustni votlini in se torej od tega nastajajočim večkrat jako nevarnim boleznim moremo resno izogniti samo, če redno in vestno čistimo usta. Tesna zveza mej spridenimi usti in sprideuim želodcem se je z novejšimi preiskavami zanesljivo konstatovala.
Voda sama pa vendar ne odstrani teli strupenih snovij. To se doseže samo, čc se rabi najbolje zjutraj in zvečer kako varovalno skrbno pripravljeno in preskušeno zobno čistilo, za kakeršno se »Sargov Kalodont< občno priznava, ki se vedno bolj rabi, danes ga rabijo že milijoni, kar pač dokazuje, kaže vrednosti je to sredstvo. Rousseau je rekel: »Ženska z lepimi zobmi ni nikoli grda«. w skrbimo za zobe, se ne ohrani le lepota smehljajočih ust, temveč zagotovimo si, da ostanemo zdravi in se dobro počutimo do visoke starosti.
1'otrdila povedanega, priznanja in naročilna pisma iz najvišjih krogov so pridejana na vsakemu kosu.
Svari se pred po zavitku podobnimi, varljivimi nič vrednimi
ponaredbami.	635 (10—6)
n i ž a n e cene!
v/
A ST Bi 11. »II iT N KO VIC
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10
prodaja kakor bi bila
vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki
1Zbe"	^drevesa (plug-e)
l^nv/iapi I Tu kuPuJele železo naj-rvUVctL/l . ceneje, pri pošteni vagi
in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete
prepričali!
štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe
in sploh vse v njegovo stroko spadajoče.
Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsako vrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči.
Zunanja naročila se takoj in vestno izvrše. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja, istotako so kupljeno blago radovoljno pošilja na dom aH na napovedani kraj.
Ceniki pošiljajo se na zahtevanje]brezplačno in franko.	159—9
CARB0L1NEUM!
DR IVAN ŠUSTERŠIČ
otvoril je svojo
odvetniško pisarno
t Ljubljani na Kongresnem trgu št. 2,
1. nadstropje (v hiši, kjer je Kleinmayr & Bamberg-ova bukvama).
Uradne ure od 8. do 12. dopoldne in od 2. do G. popoldne.	- -
263 3-3

U
8
Primerna darila za Binkošti in sv. birmo
po doka] znižani ceni, kakor bi bila lil
ic. 0
razprodaja
velike zaloge najnovejših zlatih, srebrnih iu nikclnastih
žepnih ur in verižic, g
vsakovrstnih zlatih in srebrnih uhanov, zapestnic, prstanov, naprsnih igel in naj-raznovrstnejših okraskov.
O priliki binkoštnih praznikov vabi v prav obilno nakupavanje vse botrce in botre
Franc Čuden, "ZSt ,„
v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu.
F. P. Vidic & Co.
v Ljubljani 266 251
priporočajo po najnižji ceni:	1
Mosaik (chamotni) tlak
za cerkve. Pripoznalua spričevala od že napravljeu:h tlakanj so ua razpolago.
Lončene J^eCl vsake barve.
Zarezane strešnike,
nejše kritje.
Roman in Portland cement.
Cevi iz kamenine SJffiTiS: Nasade za dimnike. Drainage cevi močvirnih


Zaradi prezidanja in izpraznenja mojega prodajalničnega prostora v
Grlediških ulicah. št. 4
v hiii gospoda Josipa Lenčeta („Prl belem volka") bode
od 28. dne aprila do 23. maja
mojega stekla, porcelana, beloprstenine in razkošnega blaga, zrcal, podob, okvirjev, petrolejskih W	svetilnio po neznansko nizkih cenah.
W	Vsled tega se bode tudi v moji drugi prodajalnici
na Marijinem trgu štev. 4
^	nasproti frančiškanski cerkvi
^ vse blago prodajalo po znižanih oenah, dokler se V ne odpre nov prostor. Velespoštovanjem
$ f® Bernarda nagle talk
s^	Julij Klein v Ljubljani. 256 12-4
Pod Trančo štev. 1
J. SOKLlC mtt.fce
v L .j ubljnni
£ priporoča osobito prečast. duhovščini in sl. občinstvu C v mestih in na deželi izboruo svojo zalogo
3
J
[3<E3<E3K3<B<B<BK3K3K 3<S3e63>BO>B<BOtB>E3<BK3<B>E3K3K3<E;
Zaloga in zavod za izvršile? civilnih is duhovniških oM za prečasiito duhovščino
„pri rudečem križu"	623 52~20
ikarda
IV., Waltergasse 1, Dunaj, lil., Favoritenstrasse 28
priporoča za pomlad in poletje 1894:
Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike
kot: Havelock, vrline suknje, duhovniške suknje itd.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih predpisih izvršeno:
birete,kolarJe,naprs-nioe, vsakovrstne duhovniške čepioe.
Paramente preskrbuje po najnižji ceni.
Izvršuje se točno, iz najboljšega. trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj.
Plačuje se tudi na obroke. - Blago po meri je na razpolago. Ceniki in vzorci na zahtevo brezplačno. T6SS
JL> u 11 j s* Jk a, t> o t* k a.
a.
One 5. maja.
Pspirna renta 5*. lv>> davka Srebrna renta 5*. 16% davka . , Zlata renta 4%. davka prosta 4% avstrijska kronina renta, 200 kron Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akeije. 160 gld. . London, 10 funtov stri. Nipoleondor ^20 fr.) C.sarski eekini Nemških mark 100
»nč 4. maja.
98	srJd. 55 kr. ,				i
98	40	Ogerska zlata renta 4<j> . .	119	gid	25 kr. j
120	20	Ogerska kronina renta 4 %, 200 kron	95		20 „ j
97	90 , i	državne srečke 1 )854.. 250 gld.	147	„	50 .
993		5% državne srečke !. 1860.. 1U0 gid. , .	158	„	— „ !
358	75 .	Državne srečke i. 1864., 100 gli. ■ .	197	h	so ;
124	90	/.astavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	98		50 . j
9	„ 93	i 4% kranjsko deželno posojilo.....	97	„	60 „ J
0	90	Kreditne srečke. 100 gld. . .	196	„	25 i
61	n 17'/.	8t. Genois srečke. 40 gld. ...	70	n	50 .
4 srečke dunajske parobrodna družbe	142
Avstr, rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld. ...	22
Salmove srečke, 40 gid..........74
Waldsteinove srečke, 20 gld. . .	, 50
Ljubljanske srečke.............23
Akeije angio-avstrijske banke, 200 gld.	J50
Akeije Ferdinandove sev. žoiez. 1000 gl.	st. v 3005
Akeije južne železnice. 200 gld sr. .	104
Papirnih rubeljev 100	133
gld. 75 . 75 „ 50
25 50
75 75
kr
gfjT Nakup ln prodaja ~tJX vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izzrebanju najmanjšeza dobitk Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M K K C U R"
Nollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
AiT Pojasnila tJCL v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoeega obrestovanja pri popolni varnosti OfT nnloženlh glavnic. 'Vi