Poštnina plačana v gotovini POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din /.—, mali oglasi, ki služijo v s o cialn e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 9.50 tmmmmmmmmmmmmmmmmmiiammmmmmmaammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Štev. 139 • Maribor, četrtek, dne 5« decembra 1940 • Leto XV Kapitalizmu gre le za dobiček V švicarski »Volksstimme« beremo: Svetovna časopisje piše, da je neki ameriški kemik Iznašel postopek za izdelovanje stekla iz mleka; tako steklo je neuničljivo in se ne more razbiti. Ubogi učenjak! Tovarne za steklo ga bodo gotovo uničile ali pa bodo kupile njegov patent, ne da bi ga izkoristile. Kjer je dobiček ogrožen, tam ni nobenega tehničnega napredka! T,o je človeštvo že tisočkrat doživelo. Ko je Pred leti iznašel nek dunajski inženir »večno vžigalico«, ki bi bila stala ravno toliko kot navadna žveplenka, samo da bi bila zalegla za celih deset škat-Ijic, je ta patent takoj kupil Kreuger-iev trust in se tako za nekaj časa rešil Pred poznejšim polomom. Tudi »večna Žarnica« ni nikdar prišla na trg, veliki »Osrarn«~trust je kupil patent in ga uničil. Brez dobička nobenega boljšega blaga, z dobičkom pa »šumda« kolikor hočete! Kam bi prišel kapitalizem, če bi bili njegovi izdelki poceni? Kapitalizem mora skrbeti, da se nogavice hitro raztrgajo in da je britvica že po nekaj dneh topa. sicer bi bilo z njim kmalu pri kraju. Če je stroj izdelal preveč blaga, ga ustavijo — drugače bi namreč nadprodukcija cene l>reveč »pokvarila«. V kapitalističnem sistemu je postala tehnika prokletstvo; tehnične možnosti bodo izrabljene v popolni meri šele takrat, ko produkcija ne bo več odvisna od dobička, ampak od potrebe in ko bo kupna moč množic tako velika, da bo potreba zahtevala vedno večjo proizvodnja To se l>a pravi z drugimi besedami: ko bomo imeli socialistično gospodarstvo. B 91 en v mrazu in sneau v Alb III amil Boji za Podgradec so trajali 7 dni, sedaj se Italijani umikajo proti Elbasanu At. ag. Grške čete so iz Podgradca ob jugoslovanski meji napredovale dalje proti severu in severozapadu ter severovzhodu. Ob Ohridskem jezeru so že dospele do samostana Sv. Nauma, ki leži na jugoslovanskem ozemlju. Italijani se umikajo preko planine Kamije in čez planino Mokra. Boji na planini Mokra in Kamija se bijejo v snegu, ki, ga je ponekod zapadlo skoro en meter. Italijanska artiljerija obstreljuje Podgradec in cesto, ki vodi iz Kor-če v grške postojanke pri Podgradcu. Pa tudi grške čete spravljajo v svoje postojanke artiljerijo in obstreljujejo italijanske čete, ki se umikajo na cesti Podgradec — Elbasan v dolini reke Škumibe. Boji za Podgradec so trajali 7 dni. — Italijani so se že v začetku teh bojev umaknili iz Podgradca, toda Grki ga niso zasedli, dokler niso postali gospodarji terena na planini Kamiji in Mokri’ Plen Grkov v Podgradcu je znašal 4 j topove in 50 strojnic. ! Na osrednji fronti so Grki zavzeli j 2000 m visok hrib Polica. Nadalje se jim je posrečilo prodreti v smeri proti kraju | Tcpeleni, I Posebno pozornost posvečajo poro- j čila bojem okrog Argirocastra. Grki so \ vsled uspehov na osrednji fronti mesto Argirocastro obkrožili od juga in vzhoda in od severa. Na jugu imajo Italijani Izgrajene trdne postojanke. Napad v tej ! smeri bi zahteval preveč žrtev, zalo I poskušajo sedaj grške čete s severa pro-: dreti v mesto, 1 >» .v ; t tt — j Enak položaj je na bojišču pri Santi Quaranta, sedaj pristanišče Porto Edda (imenovan po Mussolinijevi hčerki). — Tudi. na tem delu bojišča pričakuje grško vrhovno poveljstvo skorajšnje od-| ločitve. Angleška letala so dne 2. decembra I napadla pristanišče Valono v Albaniji in sicer so prihajala letala v zaporednih formacijah ter metala bombe na cilje, kljub italijanski obrambi. Ena ladja je bila zadeta v polno. Nadalje je bil bombardiran tudi Argirocastro. Vsa letala so se vrnila, pač pa sta bili 2 italijanski letali sestreljeni. Na vzhodnem delu fronte megla in sneg onemogočata letalske operacije. Italijanska vojska brani svoje postojanke Italijani javljajo, da uspešno odbijajo grške napade- V italijanskih poročilih se omenja, da se bore na prostoru pri Podgradcu divizije »Ferrara«, »Siena« in »Giulia« ter »Pustna«. Te divizije so ustavljene iz vojakov iz severne Italije in alpskih pokrajin. Divizija »Giulia« pa je sestavljena zlasti iz Slovencev. Bolgarija in dogodki na Balkanu Bolgarija hoče ostati izven vojne. Zunanji minister Popov v bolgarskem ®obranju je izjavil, da se vojna vedno polj približuje bolgarskim mejam. Vlada le ukrenila vse potrebno v svrho obrambe mej, toda je pri tem na nedvoumen ^čin izrazila željo, da ostane izven y°jne. O odnošajih z Jugoslavijo je detel, da so prisrčni, glede Turčije pa, da so nespremenjeno prijateljski- V Romuniji po Sentjernej-sklh dneh Razpuščena je policija »Železne garde« - ^a. s*rfšne dogodke zadnjega tedna biez dvoma odgovorna policija »Železne garde«, kj je za£eia poslovati, ^odkar ?r! .a »Železna garda« na loblast. Sedaj je minister Horia Sima k> .policijo razpustil jn prepovedal noi-»njo krojev »Železni gardi« razen ob Bečanih prilikah O umorih v Romuniji še vedno ni toČnih poročil. Ha Sredozemskem morju napada italijansko bredovje. Italijani javljajo, da so v noči na 28. ^vember potopili pri Siciliji neko so-Vfažno križarko. ... Nadalje je sedaj dognano, da so Ita- Mani potopili, angleški podmornici !>“ainbow;< z osmimi torpednimi cevmi Tj^'y?ac^<< z torpednimi cevmi- Italijani poročajo, da se vrše v Alba- S* grški napadi in italijanski protina- v, . f.taliianska .Ietala bombardirajo so-aznikovo ozadje. *Vt3miiTd, Hr,Z,a yOi,Sk0 ie Poročilu Abs. ess odobrila italijanska vlada. Nemške bombe rušijo angleška mesta Nemški napad na Bristol V noči na 3- december so nemška le-iirske obale. Potopljenih je bilo 15 ladij tala napadla Bristol. Napad se je izvršil Is skupno tonažo nad 100.000 ton, potem v enakem obsegu kot na mesta Birming-!pa še dve ladji s 16.000 tonami, ena kri-ham, Coventry in Liverpool. Porušeni žarka s 17.000 tonami in neka druga so bili celi bloki stanovanjskih hiš in javna poslopja, s. - . . . • Nemške podmornice so dne 2. decembra napadle nek konvoj prevoznih ladij na Atlantskem oceanu, 300 milj od podmornica je potopila še 2 motorni ladji z 21.247 tonami. Angleški rušilec »Steady« (905 ton) je nasedel v viharju ob obali. Doslej 3000 nemSkih letal sestreljenih nad Anglijo Angleško vojno ministrstvo javlja, da je bilo od začetka bojev nad. Anglijo in do 2. decembra sestreljenih 3000 nemških letal. Od teh jih je bilo zbitih 400 od protiletalskih topov. Zgube Angležev znašajo v istem času 850 letal in 450 pilotov se je rešilo. Zgube letal so si v razmerju 3 : 1 v angleško korist. Na vsakega ubitega angl. pilota odpade po 7 nemških letal. Največ letal so zgubili Nemci v avgustu in isicer 1096, potem pa v septembru 1071. V teh številkah so pa vpoštevana samo tista letala, za katera je nesporno ugotovljeno, da^ so bila sestreljena. Skupno število od začetka vojne sestreljenih nemških letal znaša 6000. Napadi Angležev na norveške luke (Reuter.) Angleška letala so dne 3. decembra izvršila napade na več norveških luk, v katerih imajo Nemci svaja oporišča. Ob norveški obali je bila zadeta v polno neka prevozna ladja. V nekem pristanišču so bombe povzročile velike eksplozije v ondotnih skladiščih petroleja in municije. V Stavangerskem fjordu je padla bomba med dve ladji, od katerih ena je bila zadeta v polno. Nadaljnji angleški letalski napadi so se osredotočili na luko Lorient v Franciji, ki je znana kot oporišče nemških podmornic. Potopljene ladje. Reuter poroča, da je bilo v tednu od 18. do 25. novembra potopljeno 75.000 ton ladij, od teh so bile 3 zavezniške ladje z 12.400 tonami. Kake ie v Franciji? Težkoče vlade — reforme so povzročile zmedo. Po švicarski »National-Zeitung« posnemamo: no. Na kolodvorih se vsak dan odigravajo £a- Poročila iz Francije govore o izrednih tež- i lostni prizori. Ljudje, ki so cele tedne spali na kočah in negotovosti, v kateri se nahaja vlada [ strehah in v raznih luknjah, zdaj v masah oblegajo vlake, da bi prišli prvi na vrsto. Posamez- ni vozovi so prenapolnjeni in močno poškodovani. Gospodarske razmere so v svojih temeljih omajane. V okrožjih Bretagne in Normandie, od koder je šel ves izvoz v Anglijo, so bile nakopičene ogromne sveže zaloge živil, ki so se hitro kvarile, v drugih okrožjih zopet je velikansko pomanjkanje živeža jn neizogibno grozi lakota. Zaradi pomanjkanja prometnih sredstev in pogonskega materijala se sploh ne moro izvršiti pravilna razdelitev življenjskih potrebščin. Neštevilna okrožja so prenapolnjena z be- Japonska ofenziva je ponesrelila Japonska ofenziva je ponesrečila javlja Čankajšek. N Kitajske armade v pokrajini Hupeh so porazile Japonce, ki so začeli pred 10 dnevi veliko ofenzivo v dolini reke Han, ki se pri Hankovu steka v reko Jangce. Namen japonske ofenzive je bil odriniti Kitajce izpred mesta Hankova in Ičanga, ki leži 600 km oddaljen od Hankova. Japonci priznavajo, da so ofenzivo »prekinili«- 120-000 Japoncev mrtvih in ranjenih. Kitajsko vojno poročilo pravi, da znašajo zgube Japoncev v pokrajini Hupeh 12.000 mrtvih in ranjenih. Boli med Siamom In Indoklno ; Na meji Siama in Indokine so v teku manjši boji. Siamci javljajo, da so zažgali neko francosko topničarko na neki obmejni reki Indokine. i Obvezno predvojaško izobrazbo mladine so odklonili v Švici, dasi jo je vlada predlagala. I Ameriško brodovje je največje na svetu, ima 460 večjih in 193 manjših ladij in sicer: 13 bujnih ladij, 5 matičnih ladij za letala, 18 velikih in 19 manjših križark, 206 rušilcev in polagalcev min, 64 podmornic, 11 patrolnih ladij in mnogo pomožnih vojnih ladij. Letos junija meseca sklenjeni gradbeni program vojne mornarice bo v nekaj letih pomnožil ameriško vojno mornarico, da bo štela: 32 velikih bojnih ladij, 18 matičnih ladij za letala, 91 križark, 325 rušilcev, 185 podmornic in 13 tisoč letal. v Vichyju in celokupna uprava. Napoved dale-kosežnih reform Je povzročila spolšno zmedo, tako n. pr. prefekti in podprefekti sploh ne vedo, ali so še nahajajo v službi, potem, ko je bilo objavljeno, da sc ibo ustvarila nova provinci-onalna uprava. Dežela je popolnoma ohromela zaradi prometne krize, ki se niti najmanj ni omilila, pa četudi skušajo nekatero vegti to dejstvo zanikati. Železniškega prometa skoro ni in sicer zaradi ogromne rekvizicije lokomotiv, ki so iih okupacijske oblasti osredotočile v zasedenem ozemlju, velikega števila lokomotiv pa splnn ni bilo mogoče v vojnem času spraviti na var- gunci, dočim so nekatera skoro prazna —• tista v zasedenem ozemlju — in zadnje žage Francozi z začudenjem ugotavljajo, da nemške okupacijske oblast: naseljujejo prebivalstvo iz Po-ruhrja in drugih nemških industrijskih odsekov, ki so ogroženi po angleškem bombardiranju, v Pariz jn dnuga popolnoma francoska mesta, zlasti pa v Alzaciji in Loreni, odkoder morajo Francozi v južno Francijo, ker si je Nemčija zopet vzela obo deželi. V francoskih mestih v zasedenem ozemlju je namreč nešteto stanovanj praznih. V nezasedenem ozemlju so pa vsi hoteli in vsa stanovanja prenatrpana. Na mnogih krajih Francijo se pojavljajo od časa do časa nemiri in oblasti proti temu ne morejo ničesar ukreniti. Morska ožina Gibraltar —— -■ ■ mmk ■»v. ■ doma lh> mmmBBmmssammmmmmmmmmaamaBaasmmmmm Zakaj mora biti svobodno delavsko gibanje enotno v vsej državi? Znano je, kako krčevito : nekateri premaio poučeni in večkrat tudi zv-i slepljeni ljudje na Hrvatskem zahtevajo avto-inomijo za vse mogoče panoge javnega življenja in med drugim tudi za delavsko gibanje. — Hrvatsko delavstvo nima ničesar skupnega z ostalim delavstvom, tako nekako pridigajo in dostavljajo, da je vse kar uči socializem, zmotno in tuje hrvatskemu narodu. Toda teorijo čezdalje zamenjuje praksa. V praksi pa se kažejo gotove ideje v čisto drugačni luči kot pa si jih zamišljajo propagatorji. Zadnje čase se vedno bolj glasno čuje zahteva, da se ured- Kdor je gospodar morskim ožinam, ta je po-spodar nad dotičnim morjem; tako se, rec.no pride v Sredozemsko morje, katerega smatra/O Italijani za svojo domeno, skozi Gibraltar k; je angleški, skozi Dardanele in Bospor, ki sta turška in skozi umetno zgrajeni Sueški prekop, čigar delnice so tudi v večini v angleških rokah. Zahvaljujoč se daljnovidnim politikom in smelim pomorščakom prejšnjih stoletij, so Anglež; zagospodarili večjemu delu morskih ožin in razumljivo je, da prav ljubosumno pazijo nanje, odtod tudi večkrat nam popolnoma nerazum ljiva politika in popustljivost pred to vojno. — Tam, kjer se Evropa najbolj približuje Afriki .n kjer se Atlantski ocean spaja s Sredozem.kim morjem, so Gibraltarska vrata, ki imajo svoje ime po istoimenski pokrajini v jutžnošpanski p, -krajini. Na najožjem kraju meri ta ožini okoh 13 kilometrov. To ime čujemo-v današnjih vojnih poročilih skoraj dnevno. — Gibrdtar je skalnat rtič v pokrajini Cadiz, meri 5 kv km, šteje pa 20.600 prebivalcev. Ime je nasta o iz arabskega »Djebel al Tarik«, kar pomeni --Tankova gora«. Na zapadni strani Algeciraškega zaliva je zidano mesto Gibraltar, mogočna angleška obmorska trdnjava in pomorski oporišče. Vedeti namreč moramo, da se imenujeta mesto in pokrajina enako. Na nasorotn", afriški strani je sosed španska trdnjava Ceuta. Gibral- tar, ta mali košček zemlje, ima kaj pest-o zgodovino. Od XV, stoletja je bil španski, , 1704, so ga jim prevzeli Angleži, ki ga imajo se dai’-danes. V letih 1779. do 1782. so ga jim . i tušali iztrgati Španci in Francozi, vendar so bili vsi napori zaman. Gibraltar je še danes angleška kronska kolonija in najvažnejša angleška točka na poti na Daljni Vzhod in v Indijo. Ne dolgo tega smo čitali o demonstracijah španske nacionalistične mladine, ki je vzklikala proti Angl ji zahtevala to oporišče zase. Tudi oficijelni spar.-ski politiki dajejo slične izjave in splošno se domneva, da je tudi obisk španskega notr injcga ministra Sunerja v Berlinu, ki je traial sk- ro dva tedna, bil v zvezi s temi španskimi zahtevami, ki jih upa Španija uresničiti s p močjo Rima in Berlina. Današnja vojna se 'rije za upostavitev nove gospodarske ureditve ki pa ne bo mogoča, če ne bodo fašistične države potisnile Anglijo ob stran. Italijani trenutno napadajo Egipt, kjer bi radi iztrgali Angležem Suez iz rok, skupno z Nemci pa žele PDtegn:t-tudi Špance v vojno, da bi udarili proti Gibraltarju. V tem pravcu lahko pričakujem'- no v h zapletljajev. Med tem pa so Angleži dolgi ozki pas zemlje, ki veže Gibraltar s špansko kopno zemljo prekopali in pustili, da jo je preplavilo morje, tako, da je Gibraltar postal otok. Imenovani občinski svet v Subotici je odstopil, ker so se sporekli z Bunjevci, ki so člani HSS. HSS zahteva pripojitev Subotice Hrvatski banovini. Kako računajo trgovci, ki so obtoženi zarat spekulacije z manuiakturnim blagom. »Jugo-j slovanski Lloyd« se peča z obtožbami trgovcev z manufakturo, ki so blago prodajali s 70 odst. kosmatega dobička. Račun izgloda tu-ko-le: Trgovec je kupil 1. 1924. 1 yard (91 cin) angleškega sukna po 24 šilingov (tedaj je bil 1 šiling = din 17.35). Meter tega blaga je stal torej tedaj 449.70 din; k temu je treba prišteti carino v znesku din 27, tako da je stal ba o minimalnih plačah nameščencev na Hrvat- (meter din 476.70. Trgovec, ki je imel blago na skem razširi na vso državo, ker sicer hrvatska j zalogi od 1. 1924., mora računati za vloženi industrija tega ne bo izdržala. To je ravno, na , kapital vsaj 5 odst. dopustne trgovske obresti, kar smo vedno opozarjali in kar trdijo svo-jt0 pa znašajo v 17 letih din 357.30. Ako pri-bodne strokovne organizacije. Država ie eno štejemo k ceni blaga po din 476.70 5 odstotkov gospodarsko telo in ni mogoče nikakršno iz- obresti po din 357.30, bi smel trgovec proda-boljšanje življenjskega položaja delavskega raz- jati blago po din 834 meter. Ker pa je prodajal reda v enem delu države, ako se ne izboljša po ^in goo, zaradi česar je bil ovaden, znaša v vsej državi. S tem je najsijajneje ovržena te- samo izguba na obrestih, ki jo utrpi din 34; orija izolacije, ki so jo vrgli v svet prvaki(ne vračunani pa so vsi režijski stroški, taka Božične počitnice na šolah bodo od 22. decembra do 10. januarja. Bafbarin dan so kot ponavadi zopet praznovali v naših rudnikih. Na kmetih pa ta dan menja služinčad svoje gospodarje. Torej ima ta dan tudi svoj velik socialni pomen na kmetih. Drngi plavž pri K1D na Jesenicah bo te dni prižgan. Poleg ovac se bodo sedaj izvozile v Nemčijo tudi buše, . . i. govedo Iz Bosne in ostalih ; . krajev na našem jugu. Doslej se je v Nemčijo izvažala le prvovrstna živina. Prvovrstne živine pa sedaj primanjkuje. Kdor išče svojce v od Nemcev zasedeni Lo-trinšid (Moselle), naj piše na »Jugoslawisches Konsulat, General Mudra Strasse 3, Metz, Deutsches Reich«. Vlak je iztiril. Dne 3. t. m. je na postaji Blanca pri Brežicah iztiril tovorni vlak. Prevrnilo se je 8 vagonov, štirje so se popolnoma razbili, ostali pa so hudo poškodovani. Zaradi te železniške nezgode je oviran promet. Na- stala pa je tudi znatna materijalna škoda, do-čim k sreči ni bilo človeških žrtev. Cilo zmedo so povzročili beograjski listi te dni, ko so objavili, da je bil neki Stevan Milutinovič s kraljevim ukazom imennovan za beograjskega podžupana. Objavili so sliko imenovanega in njegov živetopis. Sedaj pa je notranje ministrstvo izjavilo, da vse skupaj ni nič res, ker podžupana imenuje minister, ne pa kralj. Lahko si mislimo, v kakšnem neprijetnem položaju se je znašel Milutinovič, ki so mu od vseh strani prihajale čestitke »t Tkanine iz stanične (celulozne) volne se bodo carinarile po isti carinski tarifi kot tkanine iz bombaža, s carinskim dodatkom 25 do 40 odstotkov, kakor je pač teža blaga, toda šele od 1. aprila 1941 dalje. Pač pa se celulozna volna in preja carini po znižani tarifi in ne več po luksuzni že od 1. decembra dalje. 30.01 odstotkov vsega našega izvoza v mesecu oktobru je šlo v Nemčijo in 19.35 v Italijo, iz Nemčije pa smo uvozili 62.44 odstotkov vsega uvoženega blaga in iz Italije 12.28 odstotkov. hrvaškega delavskega gibanja. Hrvaško delavstvo bo moralo slej ko prej z ostalim delavstvom v državi. Ako gledamo potem še nekoliko dalje naprej, bomo tudi uvideli, kako pravilna (je ideja mednarodnega sodelovanja delavstva. - . > a. » it Zr. izboljšanje pokojnin staroupokojencev v rudniški in topilniški stroki bi bilo potrebno 7 milijonov dinarjev letno, ako bi se osvojili sklepi zadnje konference, ki je bila v Ljubljani v novembru. Vendar pa sklepi te konference niso obvezni in je treba počakati, kaj bo. Vsi ki se jih tiče, pa naj se zavedajo, da staro-upokojenci ne morejo čakati. Ako bi se stvar ne dala urediti s sporazumom, potem je ireba rešiti to vprašanje z uredbo na področju naše banovine. Ustrnovitev podpornega sklade, za delavstvo prizadete vsled redukcij je menda sklenjena stvar. Industrija bo morala prispevati 1 odst., delavstvo pa pol odstotka mezd, t. j. toliko, kolikor prispeva za bednostni fond. Vendar pa bodo prispevke v ta sklad plačevale zaenkrat samo tekstilna, živilska, kovinska in keramična industrija. Banska uprava bo ob novem letu nakazala v to svrbo 1 milijon dinarjev iz bed-nestnega fonda. Tudi dimnikarski pomočniki bodo dobili enotne mezde za vso banovino, ko ho rešeno vprašanje mezd v podeželskih krajih. Inozemstvo o Jugoslaviji. — Ob priliki državnega praznika dne 1. decembra so bolgarski listi objavili članke, v katerih povdar-jajo večno prijateljstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo. Italijanski tisk je izjavil, da se Italija s prisrčnostjo pridružuje proslavi narodnega praznika v Jugoslaviji. — V Madžarskem part lamentu pa je predstavnik »puščičastih križarjev«, poslanec Zoltan Mecko, govoril o potrebi ohranitve dobrih ednošajev med Madžarsko in Jugoslavijo, ki živita v svobodi, 'le dni pridejo madžarski poslanci na obisk v Jugoslavijo in Mecko je dejal, da »mora biti pri- da je trgovec faktično prodal blago v izgubo. List povdarja, da zgledajo vse kalkulacije ma* nufakturistov z dragim blagom prilično enako, ker se dragega blaga zelo malo proda. Zanimivo pa je to, da se staro blago iz 1. 1924. po desetih in več letih pojavlja v izložbah z o-značbo: najnovejša moda. Vprašanje je seveda tudi, v koliko tako preležano blago ni izgubilo na svoji kvaliteti. Za poldrugi milijon dinarjev blaga so zaplenili v Zagrebu manufakturistu Mojzesu Salomu, ker je prodajal blago za 80 do 300 dinarjev nad nabavno ceno. Razen tega bo trgovec sedel 10 in pol meseca ter plačal še 200.000 din globe. Bombaža smo uvozili od vstopa Italije v voi-no pa do konca oktobra samo 1787 ton, med tem ko smo ga lani v istem času 8902 toni. Do konca oktobra letos smo uvozili 19.4 tisoč ton bombaža in preje, lani pa v istem času 25.5 tisoč ton. Kave je dovolj. Letos smo jo uvozili v 10 mesecih 6196 ton, lani pa .5950 ton. Stara guma se sme prodajati po din 4 za kg postaja prodajalca. / Zakaj je Romunija odstopila del Sedmogra-ške Madžarski? O tem je govoril vodja -omun-ske »Železne garde«, Horia Sima, ki je dejal, ; da je vzrok v tem, ker se je zanemarilo borbeni duh Sedmogračanov in sedmograških le-gijonarjev. Treba je podčrtati da je Madžarska dobila romunsko Sedmograško, ko je »železna garda« prišla na oblast. . ti.t Francoska Petainova vlada je, kakor poroča Reuter, te dni na svoji seji sklenila prenesti sedež vlade v Versailles v Parizu, seveda ^ dovoljenjem Nemčije. 70.000 Francozov je moralo zapustiti LorenOi ker smejo po izjavi namestnika vodje rajha, Biirckla, na nemških tleh živeti samo Nemci. Mehiški državni predsednik Manuel Avila Comacho je dne 1. decembra prevzel poste-zvoljen je bil pred par meseci. Pri slovesnem SldVlJO IH J'1Curu je “ * . J* J J, jateljski stisk roke iskren, kakor morajo biti prevzemu poslov je bil navzoč tudi podpre iskreni tudi oni, ki si podajajo roke.« — | ednik Zedinjenih držav. A. M. de Jong: v "x.. [H Cude*i. iccU .OTROŠKA LETA MEREYNTJEJA G E Y S E N A* i »Gotovo mi ni vseeno! .-. Ta občutek nikakor m prijeten in tako res ne sme več dalje!.. • Dobro, vr- šil bom službo cerkovnika, dokler si pač ne dobite drugega!... Toda niti pol minute dalj ne ostanem, to si pa zapomnite!... In svetujem vam, da ga vztrajno iščete, ker ako ga kmalu ne najdete, vam bom, če ne bo šlo drugače, privlekel enega za lase, pa magari iz Rusije ... To je vendar grozno, človeka na ta način oropati svobodo «*• edino, kar ima še kakšno vred-nost za me na tem svetu ... In preklicani lopovi, ki so vaši župljani, si upajo še trditi, da ste najbolisi človek na svetu- Ako bi bil to vedel, gospod župnik, v velikem loku bi se bil ognil vaše ciganske vasi. Ni lepo od vas, da pustite, da se človek, ki vam ni storil nič žalega, tako opeče... Sram vas bilo!« Brezupno je krilil s svojimi dolgimi rokami in oponašal ljubezniv, miren župnikov glas: ,.Aj, ali ne bi hotel malce večerjati z menoj, Flirefleter? Že dolgo se nisva nič pomenkovala, dragi moj! ... Vstopi in prisedi, Flirefleter! Prižgi si cigaro in popij vrč piva, stari moj znanec ... Tristo pošastnih! ... In jaz, bedak, sem tako neumen in Vam nasedem! Pravite, da ste pastir, ptičar ste, pa ne pastir, ta označba Vam bolje pristoja, kaj,!« Brez sape ie za-vršil. Župnik je sedel pri peči in se tresel od smeha nad tem smešnim izbruhom slabe volje in s podrhte vajočim glasom, je zaklical: Že dobro, dragi moj, že dobro,. , Jaz pa ptičar7 . •. O, lepega ptiča sem vjel, nihče mi ne more oporekati« ... »Da, toda, čuj me,« se je upiral Flirefleter, »naj-prvo grem pa še k poroki tega Ko-van-Dingenas-Venta, he.. • Te pa res ne morem izpustiti.« »Že dobro, dragi moi, že dobro... Toda, ako bi slučajno pozabil priti nazaj, vedi, da bi mi s tem na moje stare dni iztrgal iz moje duše zaupanje v človeka, da veš. Misli na svojo vest, dragi moj!« Zamišljen ga je gledal Flirefleter. »Mogoče,« je rekel počasi, kot da bi premišljeval, »hm, mogoče je to moia naloga na tem svetu, da »as na Vaše stare dni pa vendarle spravim k pameti!« ... »Jaz na Tvojem mestu tega ne bi niti poskušal,« mu je svetoval župnik smeje, »kajti ako bi ti imel pogum, da mi kaj takega podrobiš, bi ti v nebesih tako podkuril, da bi te prav gotovo ne pustili notri!« Ozlovoljen je zmajeval potepin s svojo veliko glavo in renčal: ... , . >0 joj, Vi ste res pravi nasilnež. Kai naj jaz ubogi začnem proti Vam? ... No, Vi niste človeku niti brat ... Zloben, star župnik ste, da veste!« »Ali ne bi bilo bolje, da bi tale svoj prepir odpihnil s svojo flauto?« je vprašal župnik sebično in poparjen je rekel Flirefleter: »Sedaj naj bi še godel pri svojem lastnem pogrebu .. No, da, vidim, mi smo res vsi skupaj samo za to na svetu, da trpimo, ali ne? Sai tako učite ljudi, ali ne, Vi stari grešnik?« Župnik je zadovoljno prikimal in z mučeniškim obiazom je Flirefleter potegnil svojo flauto na svetlo ter užaljen krepko zapiskal marseljezo, da se je m .'.oral župnik tako smejati, da ga je popadel kašelj. Teda počasi se je porazgubil Flirefleterjev uporni ob' up, in spustil ie fine, poskočne glasove iz svojeg* starega, črnega godala; vedno bolj ga je prevzel^ počasi je pozabil, kje je bil in je piskal in piskal, je pretekla ura in več ... Kmalu potem, ko je zace igrati, je prišla Jans in se vsedla na stol blizu vr« ' Stari, oveli roki v naročju, je sedela tiho in posluša pobožno, glavo lahno nagnjeno postrani in se ni jj. nila. Ko ie Flirefleter končno nehal, je bilo Čisto tiho v sobi. Potem je župnik globoko in parkrat počasi pokimal s svojo belo obra*, glavo. Obotavljajoč se je vprašal svojo služkilB0' »Jaanske. .. Kaj misliš, ali ne bi postlali se. terju tu na kanapeju? Saj ga vendar ne i»orem dai v temi in megli pognati iz hiše!« , . In Jans je odgovorila s kar moč neprijaZI”m a »Sem mu ž^ostlafc v sob^jf6^ ta nJec se mi je, da bo stvar tako konca i,„i;i-n ie začne enkrat s svojo flauto, vem, koliko 1 bila ura.« • . . . -luž* Župnik in Flirefleter sta se smejala in stara sluz kinja je godrnjaje odšla iz so e »O, oh... ti moški!« . .. , čedn° Ko pa ie Flirefleter pol ure pozneje pntol vč*®. sobico za goste, je našelna nočni omarici le^h garo poleg sveče. In hvalil ,e zeno, kot krono s- stva. Naslednjega dne se Flirefleter ni napotU^jl® Godrnjal je nad župnikom, da mu 1® -P da ima pravico do pla£e še za 1 teden, a ^'tnanj 1 leto, da mu pripada plača- še 4 tedne slučaju vpoklica na orožne vaje. Podjetnik "ha pravico odtrgati mezde za čas, ko se dela-, seli, gre na sodišče za pričo (ne po lastni apvdi), ima pogreb svojca, nesrečo v družini r 1 so se pokvarili tovarniški stroji oz. ni na i.,žDolago sirovin itd. Nadure se lahko izto-j.l|h samo za 3 leta nazaj. Vsak delavec lahko im • Z “Košnim spričevalom. Razume se, da aio delavci tudi pravico do svobodnega or-^i*iranja, sklepanja kolektivnih pogodb itd. ^Morilci proi. Jorge v Romuniji so bili že ..["rčeni in med njimi tudi neki bivši policij-L^efekt. (Rador). 'ate • ° (fancoskih vojakov je še vedno v Švici Ne,„rn.Iranib- Vojaki so se v maju umaknili pred J1®; na švicarska tla. V.d? žeJczniika “esrcŽB se Je zgodila P«* v i T ,Sp8nilK Ekspresni vlak se je zaletel W j vlak j2 Barcelone. Lokomotivi sta se 'aga » Uja V drUf:0, Spalni voz >e z|iahal svo-Mno 80scda- osjfh vozovi so padli Tčez nasip. ie mrtvih in ramenih. 'l'>»«nfkrSk? pl,aTalna 2Ve2a ie povabila iugo-h P^valno zvezo na tekme, ki bodo še LJUBLJANA ■jugoslovansko - bolgarska liga in dumanov-stvo. Jugoslovansko-bolgarska liga v Ljubljani je na- svoji seji dne 29. novembra 1940 v navzočnosti zastopnikov lig iz ostalih krajev Slovenije sklenila v zvezi z dogodki v Bolgariji podati javnosti sledečo izjavo: Ju-goslovansko-bolgarske lige 'so bile Pred sedmimi leti ustanovljene z namenom, da na- kulturni osnovi in potom medsebojnega spoznavanja pomagajo graditi lepšo bodočnost v odnošajih med Jugoslavijo in Bolgarijo. Mnogoštevilne prireditve, kulturne in gospodarske manifestacije ter medsebojni obiski- vi teh letih so pokazali, da vlada v vseh slojih naroda v Jugoslaviji in Bolgariji krepka volja pozabiti temno preteklost ter v bratski slogi in sporazumu ustvarjati resnično bratsko skupnost. Ta volja niti danes ni omajana — močnejša je kakor kdajkoli. Usodna povezanost vseh balkanskih Slovanov nam narekuje, da jo še bolj krepimo, kajti edino na ta način bomo prenehali biti igračka kogarkoli, Za- radi tega pa- tudi Jugoslovansko-bolgarske lige v Sloveniji najosfrejše obsojajo vsak poizkus skaliti (prijateljske in bratske odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Slovenci, Hrvati in Srbi smo v Jugoslaviji povezani v nerazdružljivo celoto in vsaka žalitev ah napad na enega izmed delov te celote enako močno odmeva pri vsakem izmed njih. Odločni odpor v bolgarskem narodu proti dogodkom, ki jih je povzročil nepremišljen go-' vor v bolgarskem narodnem sobranju potrjuje, da je naša pot pravilna, da je.naše dosedanje delo že rodilo uspehe in da je misel bratstva in sloge pognala globoke korenine v naši in bolgarski javnosti. Vse 'to nas vzpodbuja k še intenzivnejšemu delu za ohranitev bratskih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo ter miru med vsemi balkanskimi nabodi. — Za Jugoslovansko-bolgarsko ligo v Ljubljani: Rasto Pustoslemšek, predsednik. Vekoslav Bučar, tajnik. MARIBOR Iz življenja konjarja na Pohorju Sv. Lovrenc na Pohorju je lepo in bogato letovišče s številnimi premožnimi lesnimi tr-ovci. Trg je izhodišče lepiti pohorskih izletov :ia Pesek in drugam, po globokih dolinah, ki so v poletju Prijetno senčnate, pozimi pa brzijo skozi nje v oblake snežnega prahu zaviti mladostni smučarji. Po smrekovih gozdovih .pojejo leto in dan sekire in žage, konjarji prevažajo z vrhov težke hlode na žago. Ali pa kdo sluti, kako živi naš delovni človek v tej idilični lepoti? Prišel je konjar, star nekaj nad 50 let, toda prisodili bi mu 60 ali še več, tako ga je že strlo in upognilo življenje in delo v zdravem planinskem raju. Prišel se je pritoževat in iskat pravice, plačilo za svoje delo. Tako-le nekako je opisal odvetniku svojo pravico: »Delal sem par let pri lesnem trgovcu Lo-schniggu, kateremu sem v .rekordu’ z njegovimi konji prevažal hlode na žago. Stanoval sem skupaj z njegovimi konji v leseni bajti, kjer sem spal in si kuhal, na štedilniku iz kamnov, polento. Z menoj vred je tam prebival tudi ogljar, ki je za Loschnigga kuhal oglje. Bajta že davno ni bila za drugo, kakor za zakurit, .povsod, na strani in zgoraj, so bile luknje, ena sama umazana podrtija. Letošnje poletje sem naenkrat ponoči čutil, da mi nekaj lazi po nogi in ker je ravno svetil mesec, sem spoznal kačo, ki se je ovila okrog moje noge. Skočil sem pokonci, pa me je medtem gad že pičil. Prebudil se je tudi ogljar, ki je zagrabil poleno in sva oba pregnala kačo, potem pa sva našla še cel klobčič gadov v bajti. Tekel sem v trg k zdravniku, ki mi je rešil zastrupljeno nogo. Kmalu na to sem imel drugo nesrečo. Kuhal sem polento. Moral sem po vodo v oddaljeni studenec. Nad mojim .štedilnikom’ je bil lesen strop, pa že tudi tako razdrapan, da sem lahko roko .potisnil skozi špranje. Skozi tiste špranje je najbrž švignila iskra na seno v podstrešju, ker sem naenkrat opazil bajto v plamenih, ko sem nesel vodo za svojo črno žitno kavo. Kolikor so me mogle nesti trudne noge, sem planil nazaj, reševal konje iz bajte in mojo .futražo’, ognja pa nisem mogel pogasiti, čeprav sem si pri tem sam opekel obe roki. Po moji pameti nisem prav ničesar zakrivil, sa-j smo leta in leta vedno na enak način kuhali v bajti in tako kuhajo po vseh bajtah na Pohorju, a kljub temu mi je sedaj gospodar odtegnil din 1123.49 kot odškodnino za pogoreli hlev. Tudi plačevali so mi samo vožnjo med tednom, ob nedeljah Pa sem moral zastonj opravljati konje. — Ne morem zlasti razumeti, kako da je zaokrožil gospodar odškodnino za pogorelo bajto ravno tudi' na 49 para.« — Tudi odvetnik konjarju ni mogel razvozlati tega zagonetnega računa. Morda ga bo sodnik. |POSLEDNJE VESTI Nemško vojno poročilo. Podmornica Schulze je potopila 94.500 ton ladjevja. V noči na 4. december so nemšika letala v nizkem poletu napadla Bristol in vse cilje točno zadela. — Bombardiran je te bil tudi Southampton. Kraj je ena sama razvalina. — Blizu Irske je bil z bombo zadet nek parnik. — Birmingham je bil bombardiran 10 ur. — Angleška letala nad zahodno in južnozahodno Nemčijo niso povzročila nobene velike škode. — Eden najboljših nemških letalcev, 25 letni major Wieck, je našel smrt. Italijansko vojno poročilo. Dne 3. decembra so Grki z letali in topovi pripravili napade na albanski fronti, toda so bili odbiti. Nad Tirano je bilo sestreljeno eno grško letalo, 3 italijanska pogrešajo. — Italijanska podmornica je v Atlantiku napadla angleškega rušilca. — V Afriki so bili odbiti vsi sovražni napadi. Grško in angleško vojno poročilo. Angleška letala so dne 3. decembra napadla Neapelj, zlasti ondotno čistilnico nafte in glavni kolodvor, potem pa razna mesta na Siciliji. Napad na Valomo ie bil eden najbolj uspešnih. Ena ladja je bila zadeta. Grške čete so zavzele nove višine v Albaniji, zajele precej vojakov in orožja. 2 italijanski letali sta bili sestreljeni in 1 grško. V Grčiji so italijanske bombe ubile več žen in otrok. — Angleška letala so opremljena s topovi, ki so se izkazali kot zelo dobri pri uničevanju nemških letal. Najnovejša letala bodo imela 37 mm toopve in brzino 800 km na uro. Na Grškem je bilo ubitih od začetka vojne z bombami 600 ljudi, 1000 pa ranjenih. Omejitve v prehrani na Madžarskem je napovedal minister Teleki. Rekel je, da ne gre, da bi madžarski narod živel bolje od ostalih sosedov. Zato bodo beli moki primešali koruzno, fino pecivo 'bo odpravljeno. Pravovernim Židom pa bodo vzeli nakaznice za svinjsko mast. Obletnico ustave v SSSR bodo proslavili v vsej državi. ___________________________KINO KAVARNA — KINO BARV__________________________________________ j V četrtek, 5. decembra VKSKtO MIKLAViCVANJK z veselim varietejskim sporedom. Prihod sv. Miklavža in njego- || Vega spremstva 00 11. uri zvečer. — Prisrčno vabljeni! g llllll!il!l!llllllllll!ll!illllll!llll!lllilllllllllllll!llll!lii!ll!!illlllllli:illll!llllllilll!il!iil'illl'lilllll^ O zgodovini Maribora je predaval minuli Ponedeljek v »Vzajemnosti« g. prof. Baš. Predavanje je bilo nadvse zanimivo, ker je predavatelj na poljuden način obrazložil nastanek Maribora, njegov razvoj in napredek, takratne šege 111 običaje itd. Predavatelj je žel za svoja izvajanja vsesplošno odobravanje in je pred zaključkom obljubil, da bo ob priliki razkazal članom »Vzajemnosti« zanimivosti mariborskega muzeja, ki je sedaj na novo urejen. — Prihodnji ponedeljek bo predaval književnik s. Anton Tanc o velikem ruskem pisatelju in mislecu Leo Tolstoju. Žalosten slučaj, ki nas opominja, da bi moralo naše mesto imeti javno ogrevalnico. V neki duplini pri Dravi so našli 26 letnega brezposelnega delavca Franca Tarkuša iz Limbuša, nezavestnega in vsega premražene-ga. Delavec že par dni ni jedel. Ko je proti večeru 30. novembra prišel v Maribor, se ni imel kam zateči, kot v skalnato duolino ob Dravi. Ponoči je pritisnil hud mraz in Tarkuš se je onesvestil. Nezavesten in oslabljen, da se ni mogel niti ganiti, je preležal v duplini brez odeje eno noč in en dan, predno so ga slučajno našli. — Ta slučaj dovolj glasno opozarja na to, da ipotrebujemo vi našem mestu javno ogrevalnico, kjer bi našli brezposelni in brezdomci zatočišče v hudem mrazu. V. i'|t k*.. 1 * * * ■*. ...*«*#' - '4 • fr Nekaterim državnim upokojencem, ki so te dni prejeli pokojnino, je bil odtegnjen majhen znesek brez vsakega pojasnila, na kaj se ta odtegljaj nanaša. CeiPrav znašajo ti zneski samo Po par dinarjev, vendar 'to razburja upokojence, ki se morajo boriti za vsako paro, ker njih pokojnine nikakor ne ustrezajo sedanji draginji. Prav bi bilo. da bi se istočasno z odtegljajem na poštni nakaznici označilo tudi, zakaj je bi! odtegljaj uporabljen. Sicer pa bi bilo nujno potrebno, da bi državni upokojenci, zlasti- delavci in bivši nižii uslužbenci, prejeli primerno doklado oz. zvišanje pokojnine, ker draginja še vedno narašča in zaradi' tega postaja življenje teh -revežev vsak dan bolj obupno. Železniški rentnlki morajo dolgo čakati na rento. Kurjač državne železnice Gupfleitner Jože se je, kakor smo svoječasno poročali, 19. junija t. 1. na postaji Trbovlje smrtno ponesrečil. Ostala je vdova- s štirimi nepreskrbljenimi otroci, ki je 24. julija t. 1. zaprosila za rento, vendar pa še doslei ni prejela rešitve svoje prošnje. Vsa družina, zlasti pa otroci, morajo trpeti .pomanjkanje, ker ni ni-ka-kih sredstev za nabavo življenjskih potrebščin. Hišni gospodar, kateremu nesrečna vdova ne more redno poravnati najemnine, postaja nestrpen, prav tako tudi ne dobi kredita za nabavo življenjskih potrebščin. Nujno potrebno je, da bi prizadeta družina preiela vsaj primeren prednjem, Miklavž in parkelj še nista prišla iz mode, dasi je dandanes težko staršem, ki kaj dajo na to. nagraditi Pridno deco. Premalo je dohodkov za najpotrebnejše, da bi mogli dati deci še kaj izrednega. Šiba za poredne pa ie zgubila svoj pomen, odkar bičajo človeštvo čisto drugačne šibe, kot pa so simbolizirane v tistih pozlačenih šibah, ki iih te dni prodajajo po mestnih ulicah otroci — e»»i*ly‘4a a*ve., Udeležile se proslave 500-LETNICE izum. premakljive črke Janeza G. Guienberaa V. XII. v Nar. gledaliitu ;R U|r ‘ Dram prikaz, vojaška mvjM cjodba, pevski naslopi Krojaški mojster Ivan Safran umrl. V soboto, dne 30. novembra je zadet od kapi preminul 53 letni Ivan Safran, krojaški mojster, v Tkalski ulici št. 9. Kot pomočnik ie bil vnet borec za delavske pravice in se je živahno udejstvoval v organizaciji oblačilnih delavcev, kjer je bil organiziran od leta 1905 do 1921, ko se je osamosvojil. Pa še kot krojaški mojster se je \edno zanimal za organizacijo -in pravice delavcev in je bil dolgo vrsto let tudi naročnik našega lista. Bil je blage narave in dober tovariš, zato ga bodo vsi 'zrtanci in prijatelji ohranili v najlepšem spominu. V svetovni vojni si je nakopal mnogo bolezni, na katerih posledicah je trpel vso povojno dobo. Kljub temu pa .ie bil nad vse dober zakonski tovariš svoji ženi in skrben oče dvema sinovoma. Pogreba se je udeležilo veliko število krojaških mojstrov in pomočnikov, kakor tudi drugega občinstva, kar najbolj priča, kako priljubljen je bil. Težko prizadetim svojcem izrekamo tem potoni naše iskreno sožalje! Tegobe tarejo človeštvo. V Dravo je skočil 32 letni trgovski pomočnik R. Hošič. Toda samomorilni sklep si je premislil. Klical je na pomoč in izvlekli so ga potem, ko je preplaval že en kilometer vodne poti. človek težko živi, pa vendarle rad živi, kot vse kar leze pod nebom. — 18. novembra so pokopali v Selnici ob Dravi neznanca, čigar mrtvo truplo je naplavila Drava. Ugotovili so, da je IZ CESKE Prepoved prehajanja preko meje za delavce. v lada je izdala nove Pogoje za posredo-\arije cela, po katerih se smejo sprejemati v Nemčiji delavci iz Protektorata le tedaj, če predložijo -potrebni dodelitveni list Protekto-ratnega delovnega urada. Brez tega lista je prehod čez mejo prepoveaan in bo v vsakem takem slučaju delavec poslan na lastne stroške in odgovornost s tiralico domov. Mleko za kinete. Po novem razglasu si sme vsak kmet obdržati za sebe tri četrt litra mleka dnevno in sicer pol litra mleka za lastno uporabo in četrt litra dnevno za izdelovanje masla. Kdor toliko mleka sam ne uporabit mora preostanek oddati zbiralnici. Kljub ostrini kaznim se je razpasla ilegalna trgovina. ČTK. V najvišjem uradu za- določanje cen v Pragi se je vršila širša seja načelnikov pod predsedstvom komisarja, ministrskega svetnika dr, von Busseja, ki je bil poklican na to mesto iz Berlina potem, ko je prejšnji načelnik, bivši minister ing. Nečas odšel v Francijo in od tam v, London. Dr. Busse je v svojem govorit ugotovil, da je odprava carinskih mej tudi glede določanja cen gladko potekla in ni vplivala na stalnost cen. Obsebi umljivo morajo uradi upoštevati rentabilnost podjetja, toda istočasno je treba skrbno paziti, da višina cen ne prekorači kupne sile najširših slojev: Pri trgovini je treba- ločiti legalno in ilegalno trgovino. Glede legalne trgovine, ki je podvržena nadzorstvu javnosti in uradov, ni posebnih pritožb. Nasprotno pa je treba ugotoviti, da so se poizkusi za ilegalno trgovino, -posebno trgovanje pod roko in veriženje, razpasli in se za blago plačujejo nezaslišano visoke cene. Dolžnost vseh uradov in najširše javnosti je, da te nezdrave pojave odpravi. Visoke cene za blago so posledice pomanjkanja blaga. Pokojni Ivan Kolina, Slovenec, doma i-zpod Beljaka. Slabi živci so ga pognali v smrt. Na kmetih se včasih dogajajo strašne stvari. Zakonca Draškič sta se skopala na soseda Malenka. Med -tem ko ga je Draškič tiščal k tlom. ga je njegova žena z motiko obdelovala po glavi in potem napadla še Malenkovo ženo. Malenka je rešil šele nek drug sosed, ki je Prišel na pomoč s puško. Toda bilo je prepozno. Malenk je umrl zaradi poškodb. —* Draškičeva je dobila 6 let in 6 mesecev robi-je, njen mož pa 4 leta in 3 mesece. Mladi par prostovoljno v smrt. V gostilni »Wilson« na Aleksandrovi cesti sta minuli petek najela sobo 21 letni čevljarski pomočnik Karel Seškar iz Ljubljane in 21 letna hišna pomočnica Marija Koračim iz okolice Novega mesta. Ker jih minuli ponedeljek ni bilo več na izpregled, je lastnica udrla v zaklenjeno sobo. kier je našla mladi par mrtev na postelji. Samomorilca sta skrbno zamašila vse špranje v stanovanju, nato pa zakurila peč z ogliem. ki sta ga nakupila in v to svrho prinesla v sobo. Ker nista zapustila nobenih poslovilnih pisem, ni znano kaj je mladi par tiralo v smrt. Smrtna kosa. Umrl je pekovski mojster Josip Mislej. Pogreb se je vršil minuli torek na pobreškem pokopališču. Zveza strojnikov, strojevodij In kurjačev, podružnica v Mariboru vabi na redno mesečno sejo, katera bo v nedeljo, dne 8. decembra ob pol 10, uri dop. v Sodni ul. 9-II. Pridite vsi! — Odbor. Opozarjamo na koncert septeta bratov Živko, ki se bo vršil 4. decembra. Clan tega septeta, g. Vinko Živko, je pevovodja mariborske »Grafike«. Zbran spored1 umetniških in narodnih pesmi bo nudil res umetniški užitek. Letošnii Miklavž v gledališču pride šele na svoj god, dne 6. decembra po končani otroški igri »Pikica in Tonček«. Darila sprejema gledališka pisarna. Narodno gledališče. Sreda in četrtek zarito. Petek. 6. dec. ob 15. uri: »Pikica in Tonček«. Premiera. Otroška predstava. Sodba zaradi dveh ubojev Sodišče v Valjevu Je končno izreklo svojo sodbo. V času parlamentarnih volitev vlkinjena in zaslišanih 150 prič. Predsednika se- decembru 1938, %. ax. . » . ij ti '* j nata so prvotno odklonili zastopniki zasebnih je prišlo v Valjevu do dveh ubojev, Vi ,1. ;.l» udeležencev, v tretje pa državni tožilec. Na- Na cesti je bil ustreljen socialist, trgovec Mirko 'Korač in pa ključavničar Dragan Nikolič. Prvega je ustrelil z revolverjem Milorad Radič, mesar a , .-4 -t. - drugega pa občinski stražnik Ljubomir Simovič, ki je streljal nanj s karabinko. Oba ubojstva sta se izvršila brez vsakega razloga, iz golega političnega sovraštva, ui •* Postopanje proti obtožencema je trajalo dolgo časa, razprava sama je bila štirikrat pre- [4 Položaj žene v Sovjetski Uniji Socializirano materinstvo, Ali to široko udeleževanje žene v gospodarskem, kulturnem in državljanskem življenju, nas postavlja pred vprašanje: če je žena pri- , . . • ii u morana, da sodeluje aktivno v življenju izven zadnje ,e sod.sce pretekli teden izreklo ob- tedaj se mQra neizoJJibno odtr(Jati 0d sodbo in je dobil Milorad Radič 12 let robije, ' družine, ali pa se izkaže za nesposobno, da bi Simovič pa 8 let robije. j upravljala hišo in gospodinstvo, tedaj pa se Zasebne udeležence je zastopal tudi s. dr . m°ra tudi odpovedati negi in vzgoji dece. Ako. ' pa je to zadnje njen stvarni, »prirodni poklic«, Topalovič. Pri procesu je sodelovalo 10 odvetnikov, Vsa poštena srbska javnost pozdravlja sodbo, proti kateri pa se je pritožil držav, tožilec zaradi prenizke odmere kazni, obsojenca pa sta prijavila revizijo, ker nočeta biti kriva. Za mizarsko obrt enotne mezde v vsej banovini Od 1. januarja 1941. Stremljenje svobodnih strokovnih organizacij, da se uredi mezde na vsem področju dravske banovine s kolektivno pogodbo, je menda pred uresničitvijo. Ban bo predpisal tarifno lestvico, ki bo taka-le: Za nekvalificirane pomožne delavce bo znašala mezda na deželi din 4.50, v Ljubljani, Mariboru in Celju din 4.75 na uro. Za nekvalificirane delavce, zaposlene pre- težno pri strojnih delih bo znašala mezda v III. razredu (podeželje) din 5.—, v II. razredu (mesta in okolica Ljubljane, Maribora in Celja) din 5.50, v Mariboru, Ljubljani in Celju din 6.— na uro. Za mizarske Pomočnike pa bo znašala mezda od din 4.50 na deželi, odnosno din 4.75 v Ljubljani, Mariboru in Celju do 'din 6.25 po triletni zaposlitvi v mizarski stroki. Najmodernejšo železniško postajo ima sedaj Skoplje. Postajo so otvorili 1. decembra. — Postaja ima peron, podvoz in podzemeljske prehode ter je stala 20 milijonov dinarjev. — Poslopje je dolgo 113 metrov, s peronskimi zidovi pa 185.5 m. V poslopju je tudi železničarska šola. vsi uradi, restavracija, moderne čakalnice, dvorska čakalnica itd. Znižanje cen mesu v Zagrebu. V Zagrebu je mestno poglavarstvo znižalo cene sviniskcmu mesu za din 1. 2 do 4 pri kilogramu, kakor je pač kvaliteta in stane sedaj svinjsko meso od din 29 (odrezek brez kosti) do din 20 (hrbet, kare). — Govedina stane od din 12 do din 14 kg (prednji del s kostmi II kval.) do din 21 in din 27 (pljučna pečenka brez kosti). Tudi govedini so se znižale cene za din 1.50, 2, 2.50 do din 3 za kg. — Teletina se je pocenila na din 15 do 17 (prednji del s kostmi la) in na din 25 (odrezek brez kosti), torej znaša pocenitev din 1, 2 do 4 din. Pa tudi suhomesnat? rdbi se je znižala cena za din 1 do 2 za kg. Sveža svinjska mast stane sedaj din 29 (prej din 30). 42.000 Nemcev iz Besarabije je šlo skozi taborišča v Jugoslaviji od 25. septembra do 16. novembra. Iz Dobrudže je doslej šlo skozi taborišča 10.279 izseljencev, 2516 jih je v taboriščih in 2000 jih še pride. S tem bo preseljevanje Nemcev končano. Ravnatelj gimnazije v Sisku si je vzel živ* ljenje. Ravnatelj prof. Rupčič je bil dne 2. decembra zjutraj v cerkvi, potem pa je izvršil svoj naklep, kakor pravi poročilo, v duševni zmedenosti. Krivo pričanje kar v navadi. Pred varaždinskim sodiščem so aretirali pet prič zaradi suma krivega pričevanja; priče so hotele izrezati moža, ki je zabodel svojo ženo, katera ga je prišla iskat v gostilno, ko je popival s svo)imi prijatelji. Brat ubil brata. V Dolnjem Zabancu na Hr-vatskem je kmet Franjo Bistrovič oral njivo. Nenadoma ie planil nadenj njegov brat Marko in nekoliko njegovih pajdašev. Po kratkem prepiru je Marko zabodel lastnega brata v srce — zaradi zemlje. Židom je dovoljen prost odhod iz Romunije, tako je razglasila romunska vlada. Seveda beže Židje neprostovoljno. . _ Koliko časa bo trajalo racijoniranje življenjskih potrebščin? Dr. v. Keller, ena najmero-dajneših osebnosti v nemškem gospodarskem ministrstvu, je izjavil, da bodo tudi po končani vojni ostale omejitve in nakaznice za življenj- ske potrebščine v veljavi še najmanj eno do dve leti. — _ : k. ■. 1 - Usmrtitev zaradi veleizdaje. 38 letni Rudolf Meier je bil pred Ljudskim sodiščem v Berlinu obsojen na smrt in v trajno izgubo častnih pravic. Dne 23. novembra je bila smrtna kazen izvršena. Obsojeni je v letih 1935 do 1938 najemal agente za poročevalsko službo tuje države. DNB. Ne. norveškega vodjo Ouinslinga so uprizorili atentat v mestu Frederiku. Bomiba je eksplodirala pod podijem, na katerem se je nahajal tudi vodja, toda je slučajno ostal nepoškodovan. „1» ------------------------------------- *- tedaj pa ne more imeti časa, niti možnosti, da v zadostni meri 'sodeluje v proizvodnji, v javnem življenju države in v njeni kulturi. — V kolikor pa je žena v naši sedanji družbi vendar primorana, da kakorkoli sodeluje v življenju izven družine, kot delavka, nameščenka, ali kot kulturna delavka, gre to na račun njenega materinstva, oziroma na račun pravilnega negovanja in vzgoje dece v družini. ,Kar je posebno značilno za rešitev te socialne dileme (odločanja med dvemi neprijetnimi stvarmi) v sovjetski državi je, da je tu funkcija materinstva, da se tako izrazimo, postala zadeva družbe; ona je prenehala biti in-duvidualna (osebna) in je prešla v krog najvažnejših državnih brig in nalog. Z drugimi besedami; funkcija materinstva postaja socializirana. Skrb za mater in otroka. Poglejmo še dalje. Če je torej sovjetska žena pritegnjena in zaposlena v gospodarskem in v vsem drugem družabnem življenju države in se bo v bodoče še v večji meri zaposlila, tedaj pa — bo marsikdo vprašal — kdo tam vzgaja otroke? Splošno, kakšna je vez med otroci in družino, v tej najnovejši fazi v razvoju sovjetskega življenja? Ko se približa čas poroda, pride bodoča mati pod zakonsko zaščito sovjetske države; ta zaščita se nadaljuje gotovo dobo tudi po porodu. Sovjetska mati, ki je bila javno zaposlena, more izkoristiti 3 do 4 mesece popolnoma pla- čanega dopusta pred in po porodu. Ko popolnoma okreva in začne spet hoditi v tovarn* ali v urad, kjer je zaposlena, odda otroka če* dan zavetišču za dojenčke, kjer ga ima pravic* vsaki dve uri obiskati, da ga podoji. Zvečer, j ko se vrača domov, pa otroka lahko vzame s seboj, da ga drugo jutro, ko gre na delo, spet izroči v zavetišču. Večkrat sem imel priložnost, da sem obiskal taka zavetišča. V teh svetlih dvoranah so razvrščene dečje posteljice, vse enake, po 50 do 100 in več. Vsako zavetišče ima organizirano stalno zdravniško službo in posebno izšola ženski personal za nadzortvo in nego novo : i rejenčkov itd. Takih zavetišč je v sami Moskvi | nad sto. Navadno se nahajajo v bližini velikih tovarn, zavodov in uradov, da so otročički lak-ko v bližini svojih mater. Dečja zabavišča in domovi. Pozneje, ko malo odraste, se dete odda v zabavišče, takoimenovani »dečji sad« — otroški vrtec. Taka zabavišča so v vsaki mestni četrtir v vsaki vasi. Široke poljane z zadosti svežega zraka in sonca, veliki prostori, s čistim peskom za igranje, tu imajo lutke, vseh vrst igrače i» druge otroške potrebščine. Tukaj otrok preživi svojo četrto, peto in šesto leto, ne da bi bil v breme materi, ali sploh starišem. Čas mu poteka med igranjem, med lahkimi ročnimi deli, med telesnimi vajami, tu se navaja k risanju in modeliranju in končno dobiva tu tudi prvo znanje v čitanju in pisanju. Poleg zabavišč moramo omeniti tudi tako-imenovane >'dečje posteljce«, po 50 do 100 i» več v enem takem zavodu, kjer stariši puščajo svoje otroke tudi čez noč, ob popolni oskrbi. Na deželi, po vaseh, na kolhozih, so poleti, ko se vse prebivalstvo za časa setve, žetve ali mlačve nahaja daleč zunaj na prostranih poljih, so organizirane takoimenOvane »sezonske dečje poljane«, kjer žene špecijalistinje zabavajo* in negujejo deco, medtem ko so stariši zaposleni. Delavski pravni svetovalec Zvišanje miloščine (Celje) I Varnostna tabela je objavljena z naredbo n:i- Vprašanje: Po Vašem nasvetu, katerega ste nistrstva socialne politike z dne 8. aprila 1938, LAŠKO Odgovor plavim. Presedlani bivši marksist iz Trbovelj, ki ga imajo rudarji še v »analih« in sedanji pripadnik plave NSZ v laški pivovarni je mogoče tudi čital žolčni članek na marksiste v »Novi Pravdi« št. 47 z dne 21. novenvbra t. 1. Zato naj si prečita še to-le: Spet govori »N. P.« o zveličavni poti marksizma v Laškem. Ker pa ima tako slab spomin, ga bomo še enkrat obudili, ker noče poznati zgodovine svojih plavih »bratcev«, ki so na poseben način že vcepljali s posebnimi sredstvi zveličavnost plave vrste. Ali je že pozabil na leto 1924, ko so hoteli nekateri plavi junaki na poseben način zveličati trboveljske rudarje in kje je bil takrat on? K temu mu je čestitati! Vsi takratni junaki pa so ostali še do danes svobodni. Še »Slovenec« ie tedaj z vso silo bičal take zveličavne metode plave vrste. Imamo 2 gospoda blizu pivovarniškim svetnikom in delničarjem, ki sta bila tudi vzornika takratne plave garde. Na ukaz ene-j;a so občinski odborniki na seji dne 4. junija 1924 klicali slava junakom, ki so hoteli zveličati rudarje. Pod čigavim režimom so bili zveličani rudarji ob času gladovnih in delovnih stavk, brezplačnih dopustov, znižanj plač, denuncijacij itd.? Na zveličaven način je zrna gala NSZ v Trbovljah Pri volitvah v »Delavsko zbornico« I. 1933. Takrat je okusil zveličavnost NSZ v Laškem tudi socialist Rig-ner. Prav tako so zveličali hudoiamskega rilčarja Lešnika. Način take narodnosti je ves slovenski živeli vedno odklanjal in ga odklanja še danes. Dopisnik v »N. P.» govori tudi bilo dovolj časa za dejanja, ki jih pa nikjer ni. V Hrastniku ima primer iz lastnih vrst, da imajo po zadnji »sijajni« zmagi NSZ vsi iu-darji težkega mačka, ker pač ni dejanj. Glede socializma mu pa povemo, da .ie bodočnost odalistična, ker to razvoj družbe sam zahteva, pa če se dopisnik in vsi plavi junaki postavijo na glavo, ker bo za to poskrbel čv.s sam. Še danes je v pivovarni cela vrsta prepričanih marksistov, ki pravijo dopisniku D. P.«: »Če nisi plav, si sumljiv, ali Pa lahko greš!« Glavno Pa je, da so vsi zveličani. Tudi ni resnica, da je delo v tovarni pustil samo eden, temveč ga je moralo pustiti 6 delavcev. Dopisniku »D. P.« tudi očita osamelost. Kadar bo plavi dopisnik v takem položaju in imel težko neozdravljivo bolezen in bo zaradi tega še brez službe, bo tudi on občutil vso grenkobo življenja in z nio nujnost prave socialne reforme človeške družbe. Takih sorodnih duš pa ima dopisnik »D. P.« po vsem svetu na milijone. Da »N. P.« sovraži rdečo barvo, še bolj kot pa španski biki, to itak vemo! — Marksist. STUDENCI PRI MARIBORU Aretiran zaradi izvabljanja denarja. Studenški orožniki so aretirali nekega Rotha, ki je pod različnimi pretvezami izvabljal denar zasebnikom in trgovcem v Mariboru in Celju, najbrž pa tudi še po drugod, na ta način, da se je izdajal za trgovskega potnika, uradnika itd. ter se, skliceval na razna poznanstva in Podobno. Roth je vršil ta svoj posel ž3 mi dali v »Pravnem svetovalcu«, sem vložila na bansko upravo prošnjo na povišanje miloščine, katero prejemam od celjskega cestnega odbora po svojem pokojnem možu, ki je prejemal tudi le miloščino. Banska uprava mi je odgovoria, da mi miloščine ne more zvišati, češ da mi je 'bila odmerjena v najvišjem zne- sku. Kai na storim? Odgovor: Ako je bila miloščina res odmerjena že v najvišjem znesku, ne morete doseči zvišanje, dokler ni predvideno in odobreno, da se izplačujejo miloščine v višjem znesku ali pa. da se jim dodaiejo še kake draginjske doklade. Minimalne mezde (Petrovče) Vprašanje: V naši tovarni Rleramičae industrije so imeli do konca septembra t, 1. moški delavci do največ din 4.60, ženske pa do dan 4.50 na uro. Od 1. oktobra dalje pa imamo brez. razlike spola in sposobnosti po din 4.75 »Službeni list« Dravske banovine št. 43 z dne* 28. maja 1938. Keramične industrije nobena teh odredb točno ne omenja. Po našem mnenju pa je včleniti Vaš obrat že na podlagi odredbe banske uprave z dne 31. julija 1937 pod stroko: kopanje gline, kaolina, peska, cementarne, apnenice itd., za katere velja lestvica a. Na ta način pa pade Vaše podjetje, ki je i»-dustrija, pod prvo minimalno mezdo, t. j. din 5,50 na uro neglede na spol in zaposlitev, torej za navadne in kvalificirane delavce, ker za slednje še ni določena posebna minimalna j mezda. Za delavce pod 18. leti velja pri Vas , minimalna mezda na ta način din 4.25. ča Vam / plačujejo le din 4.75 na uro, je to premalo. Tudi po najnovejši odredbi, veljavni od 1. oktobra naprej in naredbi o nevarnostnih tabelah, spada stroka lomljene kamenja in kopanje zemlje pod industrijo kamenja in zemlje v V. skupino. Pod to skupino spada izrecno tudi »predelovanje zemlje, izdelovanje glinastega na uro. Nekateri nadzorni organi nam pravijo, I blaga, majolike, lošča, kamenine, porcelanaste-da smo zaradi tega v tako slabem mezdnem I ga blaga, teralita, terakote in kamenitih posod, razredu, ker vzporejajo našo tovarno med opekarne, ne pa med druge industrijske tovarne. Da bomo enkrat na jasnem, prosim pojasnila, kakšna plača velja za našo tovarno po uredbi za minimalne mezde in to za navadne delavce in delavke in kakšna za strokovne delavce v sukačnici in kakšna je razlika nsšc tovarne od drugih industrijskih podjetij? Odgovor: Minimalno mezdo določa ..edaj za pomožno delavstvo odredba banske uprave za Dravsko banovino z dne 28. septembra 1940, veljavna od 1. oktobra 1940. Ta odredba deli podjetja v 3 oddelke, a, b in c in našteva nekatere obrate, pod kateri oddelek spadajo. V primerih, kjer obstoji dvom o uvrstitvi podjetja v spadajočo stroko po tej uredbi, je po čl. 3 odločilna uvrstitev po »Nevarnostni tabeli«. — Sprejmem Čevljarskega pomoZnika n sblta dela. Nastop takoj. Ponudbe na naslov naše uprave precej časa, sedaj pa so začele prihajati pri- o besedah in dejanjih. Od leta 1929—1935 je jave proti njemu. ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH Rokavice, nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje. žemperje (lastni izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Kombineže, modrčke, srajce svilene In flor nogavice itd. Oblekce, platno., odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo za ženske, moške, otroke. Živilske potrebščine, galanterija. OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov trg). MALI OGLASI FRANC REICHE R, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstv« za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski dom ii11. ?• Maribor, Frankopanova ulica 1. Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru Sodna ulica štev. 20 Izvršuje vsa v grafično stroko spada-joča dela najceneje in najhitreje. Ivin Krivos 0 Maribor, Aleksandrova cesta 13 priporoča:ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike Itd. kot zelo praktična Mlklav2eva daril* m. Damske plaSČe najnovejših modelov, volno, ročna dela itd. priporoča LAMA Maribor, Jurčičeva ulica 4 Mo bonzumno Mvo POJAVJE v ZAGORJU ob Savi r. z. z o. z. « Prodaja svojim članom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno Meže' in prvovrstno blago po naj nižjih dnevnih cenah. Član zadruge lahko posta. ^ vsak, ki plača Din 2‘50 vpisnine in Din 50- * zadruge t,"'*™ r- .. h deleža. — Pristopajte k vsan, m piaca um sov vpisnine in um ov— ' " j f zadrugi, ki bo oostala tudi Vaša last in od katere imate le doDicen. tnhtpnHfte Dedno h povsod M hi pedoo Iz Delavske pekarne g Itallnni, gSjj? Za kmiorei} izdala tn urejale Adolf Jelen v Mariboru. Tilka Ljudsko tiskarna d. d v Mariboru, predttavnik Viktor Erien v Maribora.