1»o£fnlna plačana v gotovini. Izhaja vsak torek, četrtek In soboto. e (ena posamezni številki Din. — SO. ČASOPIS ZA TRGOVINO, I Orcdntltro fn upravništvo Je v Ljubljani, Gradišče 6tev. 17/1. — Dopisi se ne vratajo >( ftarotnlua za ozemlje SHSi letno D 60*—, za pol leta D 30*—, za Četrt leta D 15*—, m \y^ ^ S*—, za laozemstvo D 90*—. — Plača In toži 6e v Ljubljani .< OBRT. V * o c’ eKovnem uradu v Ljubljani 11.953, — štev. telefona 552, LETO V. LJUBLJANA, dne 19. avgusta 1922 ŠTEV. 96. P. n. trgovcem, Industrljolcem In obrtnikom ter razstBBllalcem L]ab!]HMkega velikega sejma! Ker bo za čas velikega sejma tiskarna, kakor tudi uprava lista zelo zaposlena, si bo usojalo upravništvo glede oglasov že te dni posetiti po svojih akviziterjih p. n. g. trgovce, industrijalce in obrtnike. Z ozirom na velevažnost reklame Vas naproša uprava, da se v čim večjem številu in čim večjimi oglasi udeležite reklame v našem strokovnem listu, ki bo za časa sejma sigurno najbolj zahtevan in razširjen. Kakor že omenjeno, bo ob času sejma tiskarna tako zaposlena, da ne bo mogoče sestaviti oglase tako okusno, kakor bi se sicer to uredilo, če so oglasi že v naprej naročeni. Ker je pa uspeh okusno sestavljenega oglasa veliko večji in sigurnejši, Vas podpisano upravništvo še enkrat najuljud-neje prosi, da ne odlagate naročilo od dneva na dan in tudi ne za čas sejma, temveč že pri prvem, ali pa vsaj pri drugem posetu sestavite vsebino oglasa. Uprav. »Trg. lista«. Ivan Bizjak: Nečuveno gospodarstvo biv. odbora del. bol. blag. v Ljubljani. /Bivša Kocmur jeva klika sklenila jf lansko jesen zgradbo velikanske palače na račun bolniške blagajne za Slovenijo V. Ljubljani; v to svrho sestavil se je gradbeni odsek. Proračun je bil nekako sestavljen na 30 do 40 milijonov kron. V kritje taistega se je sklenilo pobirati poleg rednih prispevkov še 30% doklado. Ta načrt bil je predložen v odobrenje kraljevemu namestniku Hribarju, ki ga je baje z zadovoljstvom sprejel na znanje. Nekako koncem novembra preteklega leta bilo je od vlade razpuščeno načelstvo, postavljen upravitelj, in mu prideljen sosvet. Gradbeni odsek pa je ostal naprej. Glasovih ravnatelj Kocmur in upravitelj Cigoj nista smatrala za potrebno o stanju gradbenega odseka sosyetu poročati. Privatno sem zvedel, da se namerava graditi velika palača v Ljubljani in sem v tej zadevi inter-peliral v seji sosveta. Toda tam mi je nevoljno odgovoril ravnatelj Kocmur, da je ta zgradba odobrena od deželne vlad^, da je potrebna, in da se proti isti sploh ne da ničesar ukreniti. Konstatiral je tudi, da se bo na ta način omejil odtok denarja v Zagreb k osrednjemu uradu, ker sicer bi ta na naš račun zidal palače. Graditi se je pričelo brez vednosti sosveta. Medtem je bilo imenovano prvo ravnateljstvo Osrednjega urada v Zagrebu, katero je takoj po proučitvi te zgradbe ustavilo nadaljeva- nje iste. Ko je bilo imenovano Judi ravnateljstvo okrožnega urada v Ljubljani, v katerega sem bil tudi jaz vpoklican, se je isto na prvi seji ba-vilo z zadevo zgradbe. Pri seji se je poročalo, da je zgradba zasnovana tako, da bi bil v isti Vpeljan ambula-torij s 26 sobami in nameščena delavska zbornica s približno jednakim številom prostorov, dalje javno kopališče in uradni prostori; zgornji prostori bi se uredili kot velika stanovanja, ki bi obsegala po 6 sob, spodnji prostori pa bi se porabili kot trgovski lokali, in pisarne gotovih strankarskih advokatov. Po tem poročilu bi stala zgradba 87 milijonov kron, katera svota se bo najbrž dvignila na 160 milijonov. Pri tem pa je ravnatelj Kocmur še sam priznal, da na notranjo opremo nihče še do sedaj niti mislil ni. Po splošnem prevdar-ku bi torej stavba z opremo stala vsekakor čez dvesto milijonov kron. Priznati moram, da je podjetnost ali bolje drznost, s katero je bivše načelstvo delalo tako dalekosežne ukrepe na račun obrtniških in delavskih žepov, vsega občudovanja vredna. Izrazil sem tudi res svoje ogorčenje, da se je usodil bivši odbor, ki je bil sestavljen edino iz članov ljubljanske okrajne bolniške blagajne, tako nečuveno obremenjevati delavstvo in obrtništvo cele Slovenije. — Izrazil pa sem še v večji meri svoje presenečenje, da si je upala pokrajinska uprava za Slovenijo takemu sklepu dati svoje potrdilo, preko interesentov, in ne da bi se bilo vpra-. šalo obrtništvo, kaj poreče k temu. Ali je bolniška blagajna za to tu, da bo z denarjem, ki ga zbira za zdravila in podporo bolnim delavcem, odpravljala ljubljansko stanovanjsko bedo? Zato je poklicana mestna občina ljubljanska ne pa obrtništvo in delavstvo iz cele Slovenije. Ali pa sme blagajna špekulirati s trgovskimi posli? Proti ambulatoriju, ako je potreben, v zmernem obsegu, nima obrtništvo ničesar ugovarjati. Ambu-latorije bomo zahtevali tudi po drugih centrih Slovenije. Toda kar je več, je luksus in proti temu bodemo z vsemi sredstvi v tej instituciji nastopili. Jako stvarno je tudi član ravnateljstva g. Majcen povdarjal, in sic,, da se je v tem vprašanju javnost goljufala, ker se je na skritem delalo za nečuven problem te luksuzne zgradbe. Izrazil (je željo slišati zastopnike osrednjega urada, nakar sta gg. Bukšeg in Bauer iz Zagreba v jako stvarnem govoru bičala ponesrečeno podjetje in konštatirala, da je bolje zgubiti z ustavitvijo stavbe par milijonov, kakor riskirati stotine milijonov, za katere ni kritja. Ing. Šuklje se je tudi izjavil proti palači v zasnovanem obsegu, nakar je bil izvoljen odsek za nove predloge. — Tako je Kocmurjeva klika povzročila milijonske škode bolniški blagajni, in taisti Kocmur se še danes usoja sedeti s svojo debelo kožo na ravnateljskem mestu zavoda, ako-ravno se mu je cela vrsta nelepih stvari že dokazala. Tudi se ne sme čuditi g. kraljevi namestnik Hribar, ako izgublja zaupanje v obrtniških krogih in dam mu lahko skromno željo štajerskega obrtništva, da bi se čimprej umaknil raz sedanjega odgovornega mesta, za katero se izkazuje nesposobnega. Opisana afera je en dokaz več, kako nujno potrebno je dobro organiziranega obrtniškega dela, da se za vselej uničijo mnogoštevilni nasprotniki obrtniških in delavskih interesov, in da se enkrat razčisti Avgijev hlev okrajne bolniške blagajne ljubljanske. Povišanje trošarin in prhava zalog. Po členu 204. finančnega zakona za leto 1922/23 so se z dnem 15. avgusta povišale trošarinske takse in pristojbine za sledeče trošarinske predmete: 1. od sladkorne repe in trske na 100 kg od 400 Din na 500 Din. 2. Za vse druge vrste sladkorja od 80 na 200 Din. Na kavo od 200 na 400 Din. 4. Na pivo izven Srbije in Črne gore po hektoliterski stopinji od 4 na 5 Din. 5. Na fino vino na 100 litrov od 600 na 800 Din. 6. V Srbiji in Črni gori na pivo na 100 litrov od 44 na 56 Din. 7. Na bencin isto kakor znaša monopolna taksa za petrolej, t. j. na 100 litrov od 10 na 300 Din. Lastniki trošarinskih predmetov, za katere je trošarina povišana, morajo prijaviti najpozneje do 19, avgusta 1922 zaloge trošarinskih predmetov dne 15. avgusta 1922 najbližjemu oddelku finančne kontrole ter plačati obenem v teku 5 dni razliko na povišano trošarino. Od plačane razlike trošarine so oproščene le one osebe, ki nimajo več kot 10 kg sladkorja, 2 kg kave, 10 litrov piva, 5 litrov finega vina in 5 litrov bencina v zalogi. Oproščen je tudi sladkor in bencin, ki se nahaja v državnih skladiščih in podjetjih. Ako imajo posamezniki večje količine, kakor so zgoraj navedene; v zalogi, se mora plačati trošarina na celo zalogo. Prijavo je treba podati pismeno in sicer v prečanskih pokrajinah v treh izvodih. Prijaviti se mora ime in priimek ter poklic pri-javnika, vrsta in količina trošarinskih predmetov po stanju z dne 15. avg, 1922 in kraj, kjer se ti predmeti nahajajo. Trošarinski organi ugotovijo z pomočjo očivida resničnost prijave in morajo prijavniki dopustiti pregled zalog trošarinskih predmetov. Na pivo, ki se nahaja že v svobodnem prometu se plača na ime trošarinske razlike 12 Din v srebru za hektoliter piva brez ozira na ek-straktno vsebino. Po plačanju razlike se morajo vsi predmeti, nanovo pred-pisno vbeležiti, z novim trošarinskim trakom, ki se ima prilepiti preko starega, tako, da se stari vidi, in na katerega se mora napisati datum in »M«. Kdor opusti prijavo ali kdor poda nepravilno ali netočno prijavo, v kateri zamolči preko 5% od faktičnih zalog, se kaznuje z denarno kaznijo v znesku štiri- do osemkratne vsote za trajne trošarine. Opozarjamo vse interesente, da takoj zadostijo svoji dolžnosti, da ne bodo imeli naknadno vsled nepravočasne prijave neprijetnosti. ¥¥Vx*|fV*fwPMiin^r^rr^ir*ir/TLrw^>_ri_rr ^rviv-n** .TRGOVSKI DOM‘! Prispevke sprejema: „Yrgovskl dom. Ljubljana11 G radii! t'. 17. Denarni zavodi Slovenije. G. A. Čebular, revizor glavnega zadružnega saveza SHS, je napisal za zagrebški »Tagblatk poročilo o naših bankah, iz katerega posnamemo sledeče: Pred vojno smo nahajali v Sloveniji tri domače banke: Ljubljanska kreditna banka, Jadranska banka in Mariborska eskomptna banka. Mariborska eskomptna ♦ banka je pred kratkem sklenila fuzijo s Slavensko banko v Zagrebu in nas zato v tem poročilu več ne zauima. V vojnem letu 1916 se ‘je osnovala Slovenska eskomptna banka v Ljubljani. Po končani vojni se je, zbog rapidno rastoče industrije, rudarstva, trgovine in zadružništva, pojavila zahteva po ustanovitvi novih denarnih zavodov. V letu 1920 se je ustanovila Zadružna gospodarska banka v Ljubljani in Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, v letu 1921 pa Slovenska banka Ljubljana in Obrtna banka Ljubljana. Slovenija šteje potemtakem sedaj 7 bank, od katerih se bo Jadranska banka v doglednem času, po izgotovitvi zgradbe preselila v Zagreb. Poleg teh domačih zavodov najdemo v Sloveniji še celo vrsto hrvaških in dalmatinskih bank, rav-notako je zastopana tudi Narodna banka. Na tem mestu bi bilo imenovati tudi mestne hranilnice, od katerih ima Slovenija 15. Slovenija ima tedaj za svoje denarne potrebe za-1 dostao število denarnih zavodov na razpolago, kajti poleg že imenovanih bank in hranilnic je imenovati še 77 posojilnic, ki so organizirane po sistemu Šulce-Delič, 334 Rajfajzenskih blagajn ter približno 50 podružnic raznih tujih bank. Kar se tiče 7 velebank Slovenije, so iste, kakor je posneti iz letnih poročil, v prvi vrsti služile industriji, trgovini in rudarstvu. Slovenski kapital se ni udejstvoval samo doma, ampak je razširil svoje delovanje tudi na zunaj, tako po Dalmaciji, Hrvaškem, Slavoniji, Vojvodini, v Beogradu in slednjič tudi na inozemstvo. Velebanke v Sloveniji imajo v naši državi v vsem 38 podružnic, ki se porazdelijo po večjih industrijskih in trgovskih centrih. Delniški kapital imenovanih 7 velebank Slovenije je dosegel koncem 1921 svoto 269 milijonov kron. Na podlagi sklepov občnih zborov se bo pri 5 bankah delniška glavnica tekom leta povečala. Rezervni fondi so znašali okoli 12214 milijonov K. Iz čistih dobičkov iz leta 1921 se bodo rezervni fondi povišali za 10% milijona kron. Razmerje med rezervnimi fondi in delniškim kapitalom je bilo leta 1921 — 45.5 napram 100. Pravi kapital bank, pri čemer je treba upoštevati delniško glavnico in rezervne fonde, je tedaj koncem leta 1921 znašal 391% milijona kron in se bo z že omenjenim povečanjem delniškega kapitala in z dodatki k' rezervnim fondom iz dobička iz leta 1921 dvignil na približno pol milijarde. Tuj ali bolje rečeno bankam zaupani denar (hranilne vloge in vloge na tekoči račun), je s sklepom leta dosegel svoto 3885% milijonov kron. Temu nasproti znašajo zunanje postavke krediti) 3147 milijonov kron.. V zadnjo svoto so pa vključene tudi vloge pri drugih denarnih zavodih. Razmerje kreditov k stanju vlog je 76.3 napram 100. Razmerje pravega kapitala (delniškega kapitala in rezerv) k tujemu kapitalu (vloge) je 10.06 napram 100. Likviditeta zavodov nudi sliko dobro premišljene in zdrave finančne politike, kajti vlogam v zneksu 3885Va milijonov kron odgovarjajo tekoča denarna sredstva v znesku 1781-% milijonov kron. K likvidnemu kapitalu je prištevati: iznose v gotovini, inozemske valute, menice in devize, vrednostne papirje in vloge pri drugih bankah. Razmerje likvidnih sredstev napram vlogam znaša 44.5 k 100. V bilancah najdemo končno navedeno med delnicami 188% milijonov kron različnih vrednosti, v katerih so zapopadene konsorcijalne udeležbe tranzitorične postavke in inventar. V bilančnih pasivah je navedeno 133% milijonov kron v kavcijah, reeskomptu, ne dvignjenih dividendah, garancijah in tranzitoričnih postavkah. Vseh sedem bank je izkazalo koncem poslovnega leta 1921 celokupni čisti dobiček v znesku 50% milijonov kron. Iz teh svot se je izdalo 30 milijonov kron za dividende in superdividende in 10% milijonov K za rezervne fonde. Od ostale svote se je izplačalo 4M> milijone kron na tantijemah za člane upravnega in nadzorstvenega sveta, 2 Viz milijona kron se je nakazalo penzijskemu fondu uradništva in pol milijona kron se je izdalo za dobrodelne namene. Še ostalih 2V2 milijona kron se je vneslo na novi račun. Povprečno so dosegle izplačane dividende in superdividende 10 od sto delniškega kapitala. Najmanjša dividenda in superdividenda je znašala 7 od sto, največja pa 15 od sto delniškega kapitala. Žal, da ni iz poročil ničesar razvidno o obrestni politiki. Obravnavanje o obrestnem merilu za hranilne vloge, tekoči račun, kredite in vezane vloge bi bilo zelo hvalevreden tema. Nasprotstva v različnih delih naše države so prevelika, da bi se moglo doseči enotno obrestno politiko. Kar je v enem delu države navadno, to bi se v drugem delu smatralo za skopuštvo. Gospodarsko važnost je dokazalo 7 bank Slovenije s svojo udeležbo pri 73 industrijskih in trgovskih podjetjih. V vseh panogah gospodarstva so si znale banke zagotoviti velik upliv: n. pr. v metalurgični-, lesni-, tekstilni-, gradbeni-industriji, v industriji za produciranje umetnih gnojil, cementa, piva, sladkorja, barv, dalje pri tujskem prometu in transportnih podjetjih, pri tiskarnah, v Podlistek. Od začetnika do popolnega trgooca. (21. nadaljevanje.) . »Pri katerih imamo zopet svoj zaslužek,« ga prekine Adolf. »Res jel Ne zaslužimo samo pri prvotni, poškodovani pošiljki, ampak tudi pri nadomestni dobavi, katero bomo morali napraviti v večini slučajev, in s tem smo lahko zadovoljni. * * * Znanstveno obzorje bratov na trgovskem polju se je s tem zopet znatno razširilo. Posebno Fric je imel polne roke dela. Izdelovanje tovornih listov in konnossementov, tehtanje došlega in izišlega blaga, nadzorstvo vzorcev, brzojavne in pismene informacije glede tovomine pri špediterjih in parobrodnih družbah mu je dalo dosti opravila. »Fric, kakšna je tovomina v Grimsby?« »Fric, kalkulirati moram ščetine iz Petrograda in vedeti to-vomino do Hamburga in Londona!« »Fric, ne pozabi konnossementov za Kopenhagen!« »Fric, zakaj še ni naloženih 50 vreč dekstrina za London?« »Fric, iz Rige povprašujejo, veletrgovinah z jestvinami itd. Velekapital rodi tedaj zelo dobre sadove za gospodarsko življenje naroda, pri tem je pa treba tudi upoštevati, da dobijo tudi še socijalne in humanitarne institucije znatne podpore. — M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) Letna produkcija perja znaSa okrog 470.000 kg; Od tega daje Subotica 150.000, Topola 50.000, Baja 20.000. Senta 60.000, Stari Bečej 20.000, Som-bor 10.000. Veliki Bečkerek 100.000, Velika Kikinda 40.000 kg. Od tega perja je 20°/o kokošjega, 3—5°/o puranovega, ostalo pa je račje in gosje perje. Perje se je izvažalo v Budimpešto, kjer so bili 7. januarja, 21. marca, 25. maja, 15. avgusta in 1 novembra sejmi. Tu se je perje prodalo ter se je od tu izvažalo naprej v Francijo, Nemčijo, na Češko in v Anglijo. S predelavo perja se je bavila Nemčija, Češka in Francija. Predvojna cena perja je znašala od 0.60 do 6 kron in sicer kokošje 0.60, gosje pa 3—6 k na kg. Sedaj so cene kokošjega perja 4—5 K in gosjega 20—30 kron. Največji izvozniki perja so bratje Hohender iz Subotice, ki ga izvažajo letno 10—15 vagonov. Na svetovnem tržiš ”.u konkurira v belem obranem perju Češka barvnem gosjem perju Rusija z zelo cenim blagom in v perju, ki je izruvano iz perutnic, Kitajska in Japonska, ter v račjem perju Kitajska. Poleg Budimpeštanske, Čongradske in Čadanskem županije zavzemamo v belem obranem perju edino mesto na svetovnem tržišču. Ravnotako zavzemamo edino mesto na svetovnem trgu poleg Budimpeštanske županije v surovem perju za okrasje. Perje za okrasje je kupovala Francija, ki ga je v svoji razviti pariški industriji predelovala. Z izvozom perja so se bavili Džorže Milič v Veliki Kikindi, Bratje Teper in M. Ekstein v Velikem Bečkereku, Mo-ric Feldman v Starem Bečeju, Bratje Koha in Ignac Polak v Senti. Salomon Gombe v Topoli, Aleksander Kohu in Bratje Holender v Subotici. Ker imamo našo prvovrstno surovino, ki služi za izdelavo perja za postelje, kakor tudi za okrasje, je največjega pomena, da predelujemo to perje doma in, da se vse ukrene, da se ta predelava pri nas čim preje prične. * o * * Jajca so se izvažala v Budimpešto, na Dunaj ter v Nemčijo in v Francijo. Iz Banata se je izvozilo okrog 40. vagonov jajc in sicer iz Vel. Bečkereka okrog 20—25, iz Bačalmaškega Sreza 3.000 zabojev. Iz Odžarskega 6—7.000 zabojev, iz Kulskega 300 zabojev, iz Palanskega 300.000 jajc, iz Topolskega zaka| ni odšla pošiljka klorkalcija z zadnjim parnikom?« Tako je brnelo dan za dnem mladeniču okrog ušes. Toda ni ga zmešalo. Dajal je po vrsti zahtevana pojasnila, in je vsakega po možnosti zadovoljil. Vendar pri vsej pazljivosti in skrbnosti, s katero je Fric uradoval, da je zadel neprijeten dogodek. Nekega jutra je dospelo brzojavno vprašanje iz Helsingforsa, hoteli so nanrreč vedeti zadnjo ceno za pošiljko 27 polzabojev čaja, ki je ležala v Londonu. Gospod Krej je bil ravno odstoten in gospod Feldbach je poveril Kurta, da mu brzo izračuna tovomino London-Helsingfors. . »Hitro, Fric, koliko znaša tovor-nina London-Helsingfors!« zakliče Kurt svojemu bratu, ko je ravno hotel zapustiti pisarno. »Za kaj?« »Za čaj seveda!« se je oglasil nepotrpežljiv odgovor. »25 šilingov za tono se mi zdi, toda počakaj, da vseeno hitro pogledam v tovorno knjigo. — Prav je, 25 šilingov. Katera pošiljka je to?« »Tistih 27 polzabojev EBA.« »Potrpi trenotek, pogledal bom samo za taro v ležarinski knjigi. — 62, 63, 63, 61 angleških funtov brutto in 14, 15, 14, 16, 14 funtov tare. Kal-kuliraj torej 25% taro, to bo pravilno!« 400.000 iz Novosadskega 800.000 jajc, iz Somborskega 130.000. Mesto Sombor 6.000 zabojev, mesto Senta pa 120.000 komadov. Z izvozom jajc se bavijo Hartman in Kohen v Subotici, Wolfrat, Adam Para v Topoli, Jakob Vaje, Bajmok Simon Vaje, Sombor, Simon Rosenberg, R. Ersalaš, N. Ogrizek, Odžak, Džorže Milič v Veliki Kikindi itd. * * * Zgoraj smo videli kako velike interese imamo od perutninarstva v Banatu in v Bački in od izkoriščanja perutnine. Skrbeti moramo, da se perutninarstvo obdrži tudi v bodočnosti in, do se bo perutnina in njeni proizvodi v živem ali v zaklanem stanju, sveža ali predelana v konzerve izvažala. Posebno prikladna bi bila izdelava konzerv iz gosjih jeter, suhih gosjih stegen in podobnega, kakor tudi perutninske konzerve. Ravno tako bi bilo treba razširiti gojenje in izkoriščanje somborskih gosi na našem Posavju, Podonavju in Po-moravju, kjer gosi in race dobro uspevajo. Dalje bi bilo treba razširiti gojenje puranov in kokoši po celi državi; posebno po južni Srbiji, kjer bi bil za purane posebno ugoden teren. V naši poljedeski državi bi predstavljal izvoz gosi in puranov na eni strani nadomestilo za izvoz one pšenice, ki se ni požela, marveč je že poprej padla na njivo in katero bi pobrale vrane in krokarji, ako jo ne bi pobrali purani in gosi in z druge strani pa izvoz koruze v lu-krativnejši obliki. izvoz in uvoz. Izvoz otrobov. Ker je potrebna količina otrobov za prehrano živali v naši državi zavarovana, je ministrstvo dovolilo izvoz po veljavnih predpisih. Izvoz konj in ovc. Ker je kontingen-tiranje izvoza konj in ovc ukinjeno, je generalna direkcija carin odredila, da se more izvoz konj in ovc vršiti preko vseh mejnih veterinarskih postaj, preko katerih je dopuščen tudi izvoz ostale živine in njenih surovin, in da se more tudi pri dotičnih carinarnicah cariniti. Omenjene mejne veterinarske postaje so sledeče: Bitolj, Gjevgjelija, Caribrod, Radujevac, Žombolj, Subotica, Koprivnica, Murska Sobota, Gornja Radgona, ‘Maribor, Dravograd, Jasenica, Rakek, Bakar, Šibenik, Split, Gruž in Kotor. — Poleg teh postaj je dopuščen izvoz svežega in predelanega mesa ter živinskih sirovin tudi preko Kastva. Izvoz avstrijskih avtomobilov prepovedan. Avstrijska vlada je prepovedala izvoz avtomobilov domačega izdelka. Mne gsspaMe wfew. Trgovina. Cene blaga v Nemčiji so narastle od 30. junija do 31. julija povprečno za 100 odstotkov. Kurt se urno spravi na kalkulacijo. »25 šilingov ali M 25.50 + 25% tare,« govori sam pred se, »znaša 32 mark za 1000 kg in M 3.20 za 100 kg. — Tri in en četrt pfeniga za kg, pa-pa,« zaklče svojemu očetu. »Dobro!« zadoni iz druge sobe. Takoj nato pride gospod Feldbach s sestavljeno depešo. »Odpošlji to takoj po kom, da prejmem odgovor ako mogoče še pred večerom in da lahko damo brzojavno potrebna navodila v London.« Odgovor je v resnici dospel zgodaj popoldne, katerega je gospod Feldbach izročil prokuristu. Ta bere glasno: »Akceptiram štev. 304 63 pfenigov cif., odpošiljatev takoj!« — »Vem, vem,« pripomni nato, »ta vedno rad nekoliko odbije, toda zdaj hoče pa vseeno prepoceni dobiti čaj!« Zakaj?« vpraša začudeno gosp-Feldbach. »Saj akceptira vendar zahtevano ceno. Brzojavil sem mu danes zjutraj po 63 pfenigov in sicer, da takoj brzojavno pristane na to. »Toda nemogoče je, da bi bila to cif. cena!« zakliče gospod Krej, »tovomina mora vendar znašati najmanj 12 pf. za kg.« »Kurt, pridi malo sem! Koliko znaša tovomina za čaj iz Londona v Helsigfors?« »Tri in ena četrtina pfeniga, pa-pa, pri 25 šilingih za tono plus 25% Industrija. Noto raistreljivo. Našemu ministrstvu je ponudila neka inozemska tvrdka nov eksploziv, nazvan »Amonkajcitc, ki predstavlja večje jamstvo proti nesrečnim slučajem. Stiennes na Češkem. »Narodni Li-sty« javljajo, da namerava nemški vele-industrijalec Stiennes zgraditi veliko tovarno avtomobilov v bližini Kolina. CJHBrt. Obrtna razstava v Celju — 12. do 22. argusta 1922. Obrtna razstava se prav zadovoljivo razvija. Število obiskovalcev razstave je dnevno večje. Vsi posetniki razstave naglašajo brez izjeme svoje presenečenje nad lepo in bogato vsebino razstave in nad dovršnostjo razstavljenih predmetov. Posebno iznenadenje vzbuja razstava pri kmečkih obiskovalcih, katerih je bilo v pondeljek 14. avgusta povodom premiranja konj in posebno na praznik izredno veliko število na razstavišču. Zadnja dva dneva se je pojavilo na razstavišču tudi precejšnje število posetnikov iz Hrvatske; došlo je tudi več žumalistov, da si ogledajo razstavo, med njimi znani pisec dela »Industrija v Sloveniji« gospod Lakatoš, urednik »Jugoslo venskega Lloyda«, ki je z veseljem povdarjal, da je našel na razstavi celo vrsto novih industrij. — Obrtništvo iz Celja in okolice, ki je povzročilo in v prvi vrsti omogočilo razstavo, je z dosedanjim uspehom izvanredno zadovoljno in izraža čisto odkrito svoj ponos. Posebno veselo je opazovati na razstavi nesebičnost in naravnost vzorno sodelovanje vseh slojev prebivalstva brez razlike stanu. Nikjer ne vidiš in ne slišiš niti najmanj politične strasti, katera je v dnevih razstave popolnoma izginila. Le tako složno sodelovanje je zamoglo omogočiti tako lep moralen uspeh. — Razslav-ljalci so pa sklenili tudi že ogromne kupčije, posebno 14. in 15. avgusta. — Naročila so bila te dni tako velika, da jih nekateri razstavljalci niso mogli več sprejemati, in to v vseh strokah. Posebno se to opaža v usnjarski stroki. — Čevljarski izdelki, na katere se pri razstavah običajno ne polaga posebna važnost, so na razstavi v Celju vzlnidili splošno pozornost. Že danes čujemo vsestransko željo, da se pokrajinska obrtna razstava priredi vsako leto v Celju. — Na razstavišču je v posebnem paviljonu dnevno skozi dve uri koncert Celjskega Godbenega društva in tamburaškega zbora Bratstva. Zabavišče privabi ob večernih urah dnevno mnogobrojno občinstvo na razstavni prostor, kjer je vsaki dan do polnoči najprijetnejša zabava. Za soboto 19. t. m. se pripravlja v pozdrav zunanejmu obrtništvu velik koncertni večer. Nedelja 20. t. m. se bo praznovala kot obrtniški dan. Fotograf g. Pelikan je napravil od razstavnega prostora kakor tudi od posameznih razstavljenih predmetov zelo lične in lepo izdelane razgled , katere sproti pokupijo. taire,« se je glasil takojšen odgovor. »Toda to postavko moramo razumeti za prostominsko tono, oziroma za 40 kubičnih čevljev!« zakliče gospod Krej. »Ali vam Fric ni tega omenil?« »Rekel mi je samo 25 šilingov za tono, plus 25% tare. Sicer pa itak on sam ravnokar prihaja!« »Fric, nesrečni človek, kakšno tovomino si navedel Kurtu za čaj iz Londona v Helsingfors,« »25 šilingov, papa, in 25% za tarok »Toda ta postavka se ne nanaša na težno, ampak na prostominsko tono,« ga prekine gospod Krej, »kajti pri čaju kot lahkem blagu se računa tovomina po prostoru in ne po teži. Kaj pa je sicer napisano v vaši tovor-ninski knjigi?« Fric prinese knjigo, odpre Helsingfors in onemel gleda na list. »No, pokažite!« pravi prokurist. Tu stoji vendar jasno in razločno: 25 šilingov za 1000 kg ali 40 kubičnih čevljev, in vedeti bi vendar morali, da se tovomina za čaj ne računa za 1000 kgk »Sa j sem tudi vedel, toda pozabil sem, gospod Krej, Kurtu to omeniti. Tako se mu je mudilo zvedeti tovor-nino, da v tistem trenotku sploh nisem mislil na prostominsko tovor-nino.« Ocmanitibo. Nore novčaniee po 1000 Din. Koncem avgusta bo dala Narodna banka v promet nove novčanice po 1000 Din. Te novčanice se izdelujejo v Parizu. Stroga obmejna kontrola valute na Češkoslovaškem. Finančno ministrstvo odredi strogo kontrolo gelde izvoza češkoslovaške in tuje valute na obmejnih postajah. Odprava carinarnice v Bakru. Ministrstvo financ je odpravilo carinarnico na železniški postaji v Bakru. Posluje pa carinarnica pri Sv. Ani. S»r«*