POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE TEVILKA 12, 8. JUNIJ 2001, CENA 289,00 SIT FRANC ATELŠEK, predsednik turističnega društva Ljubno: "Pred 20 leti je bila obiskanost Ljubnega na neprimerno višjem nivoju. Danes so tisti, ki prenočijo v kraju, prej izjema kot pravilo." MššmimmmmiNm SUZANA HEBAR ODLIČNA NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU GLASBENIKOV AVSTRIJSKA DRŽAVNA SEKRETARKA ZA TURIZEM V LOGARSKI DOLINI: JOŠT FUNTEK IZ LUC Z ELANOM DO NAJVIŠJIH STOPNIČK Zadruga mozirje m STRAN 27 ZADRUŽNE TRGOVINE -VEDNO Z VAMI: [ 335*3 Mqpsma.^2m3] Tel.: 837-07-20, 837-07-71, 837-07-58 in faks: 837-07-21 ( ftyregìaossiaajgi^ Tel. in faks: 584-12-41 Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. ( žaiiiaiMaiaaMi) Tel. in faks: 584-40-24 Tel. in faks: 584-13-72 f žasaaaam ©osumi ®aää>) Tel. in faks: 839-44-20 NI VSE V POPUSTIH' POMEMBNA JE CEHA, VII I celovitost izbire, li D0Q0II, dostava, SPOŠTOVANI OBČANI! Poletje je čas, ki ga večina ljudi izkoristi za odhod na počitnice: na morje, v planine, na deželo ali morda na popotovanje. Razpoložljivi denar pogosto ne zadošča, zato vam v naši banki ponujamo možnost najetja posojila, ki je s 1. junijem še ugodnejše, saj smo posebej za vas znižali obrestne mere. Podrobnejše informacije so vam na voljo v naših poslovalnicah: Šaleška, Šoštanj in Mozirje, oziroma na telefonskih številkah: 03 89 95 303, 03 89 84 930 in 03 83 01 719 banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke eOTRAFFIC A s.p. Rosenste &auùtj< ■■ avta iala Tel: 58 32 337 GSM 041 698 252 ■ AVTO Isola ■HMOZIRJE TEČAJI VSAK MESEC NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA BREZPLAČEN tečaj CPP se prične v ponedeljek, 11. junija 2001, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Tečaj je za vse kategorije, vključno za kolo z motorjem. V ČASU POČITNIC NUDIMO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM ŠE DODATEN POPUSTI PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! Vsi naši avtomobili so opremljeni z klima napravami, zato vam kljub prihajajočemu poletju ne bo vroče in bo poučevanje prav prijetno. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic v gasilskem domu v Mozirju. c OSREDNJA knjižnica —Sffcft— TRETJA STRAN D IZ VSEBINE: Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija: Človeški viri ključnega pomena za razvoj regije......4 Pavličevo sedlo: Pred dokončnim odprtjem mejnega prehoda..............4 Logarska dolina: Geografska zaprtost ni ovira za sodelovanje.........5 Podolševa: Plazu se z normalnimi ukrepi ne da ustaviti........6 Občinski svet Nazarje: Korak k zmanjšanju onesnaženosti?...............7 Mozirje: Nerazsčiščeni odnosi med KS in upravljavci Gaja...8 Upravna enota Mozirje: Urejeno in čisto okolje je pogoj za turistično dejavnost......8 Zavod za kulturo Mozirje: Čudežni zvoki mlade pianistke....................11 Planinsko društvo Rečica: Spet v družbi najboljših.....13 Intervju: Franc Atelšek, predsednik turističnega društva Ljubno.... 16 Zgodovina in narodopisje: Brdcam v spomin..............20 5. dan slovenskega rokometa: Slovenija in Hrvaška za prestiž...................26 Jošt Funtek iz Luč: Z Elanom do novih zmag.......27 Osrednja fotografija na naslovnici: ha Nastop pevskega zbora Viva la Musica na reviji v Lučah. (foto: Ciril Sem) ;ica em)\ Slovenska skupščina je 25. junija 1991 sprejela temeljno ustavno listino, ustavni zakon za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti. Slovenija je tako postala neodvisna država. Naslednji danje bila slovesna razglasitev samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, na kateri je takratni predsednik predsedstva Milan Kučan spregovoril znamenite besede: »Danes so dovoljene sanje. Nič več ne bo tako, kot je bilo doslej. « Nekaterim besedamje pač usojeno, dapostanejopreroške. Nenazadnje so bile že povedane tako. Do polne desetletnice osamosvojitve Slovenije je sicer še dobrih štirinajst dni, a zdi se, da v državi že vlada nekakšna vznemirjenost ob pričakovanju jubileja. Naj povem, da se v uredništvu Savinjskih novic temeljito pripravljamo na izdajo prihodnje številke, ki bo izšla 22.junija, saj se bomo v njej spomnili dogodkov v Zgornji Savinjski dolini pred in med osamosvojitven o vojno. Res je, da tukaj ni tekla kri, a to še ne pomeni, daje zmaga prišla kar samapo sebi. Napeto je bilo tako v Logarski dolini (zavzetje karavle) kot na Golteh (prebeg helikopterja Jugoslovanske armade). Seje »pomladno dogajanje« v Sloveniji začelo leta 1986s prihodom Milana Kučana na vodilno mesto takrat edine dovoljene stranke v državi ali leto kasneje z izidom 57. številke Nove revije? Zgodovinarji si glede tega še danes niso enotni, dejstvo pa je, da so se konkretne poteze v smeri samostojnosti najsevernejše republike SFRJ začele marca leta 1988, koje slovenska ustavna komisija začela pripravljati osnutek sprememb in dopolnitev republiške ustave. Jugoslovanski vojaški vrh je v tem prepoznal specialno vojno, kar se je skozi dobri dve leti stopnjevalo do agresijeJA na že neodvisno in samostojno evropsko državo Slovenijo. Pričakovanja ob osamosvojitvi so kajpak presegala to, kar smo dobili. Politično demokracijo imamo, imamo svobodo govora, človekove pravice so zaščitene. Politika je postala javna dejavnost, s tem pa je postala tudi »umazan«posel. Soočili smo se z aferami, ki jih prej ni bilo. O, pač, bile so, a ker niso prišle v javnost, niso bile afere. Ampak skozi javno pranje umazanega političnega perila postajamo normalna država. Počasi sicer, saj niti še vpuberteti nismo. Desetletnica samostojnosti je po mojem mnenju tudi pravšnji trenutek, da vsak od nas, državljanov, potrka na svojo lastno vest in se vpraša: kaj sem v tem čas storil za svojo domovino? Če pri tem ostanemo brez odgovora, nimamo morale, da bi vprašali državo, kaj je v tem istem obdobju ona storila za nas. Malce več samozavesti, prosim, Slovenke in Slovenci! Vsak nas pa tudi menda ne bo »v riti nosil«, kajne? Kajti Slovenija bo dolgoročno obstala le, če bodo njeni državljani ostali Slovenci. Zanašati se, da bi nam ljubljanska birokracija pri tem stala ob strani, bi bilo naivno. Zgodovinaježe ničkolikorat dokazala prav nasprotno. tu ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št. 12,8. junij 2001. Izhaja vsak drugi petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Vesna Petkovšek, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791- E-pošta: savinjske.novice@siol.net Internet http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 246,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA Človeški viri ključnega pomena za razvoj regije Regionalna razvojna agencija Celje je nosilec izdelave razvojnega programa za statistično Savinjsko regijo. Slednjo sestavlja 32 občin, ki jih je mogoče po prostorsko-socialno-ekonomskih kriterijih razvrstiti v pet partnerstev. Eno od teh so že pred časom oblikovale občine Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki so se dogovorile, da bodo izdelale tudi razvojni program za omenjeno območje. Za koordinacijo pri tem projektu je bila določena Savinjsko-šaleška območna agencija, ki je prejšnji teden v Velenju organizirala delavnico za pripravo območnega razvojnega programa. Veliki razvojni problemi v Solčavi in Lučah Statistična Savinjska regija je po površini tretja največja regija v Sloveniji: zavzema skoraj 12 odstotkov državne površine, v njej pa prebiva 13 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Po kombiniranih kriterijih razvitosti (prostorski, socialni, ekonomski) se regija uvršča na šesto do sedmo mesto med 12 statističnimi regijami, vendar je kar tri četrtine regije oziroma 68 odstotkov prebivalcev uvrščenih med območja s posebnimi razvojnimi problemi. Med ekonomsko šibka območja, kjer znaša bruto osnova za dohodnino na prebivalca manj kot 80 odstotkov državnega povprečja in je indeks rasti prebivalstva v obdobju 1991-1999 pod 96, spada 17 občin, med njimi tudi Gornji Grad, Luče, Nazarje in Solčava. Med območja s strukturnimi problemi, kjer stopnja registrirane brezposelnosti za več kot 20 odstotkov presega državno povprečje, spada osem občin, med katerimi sta tudi Luče in Solčava. Kriterij območja s strukturnimi problemi, kjer delež aktivnega prebivalstva v kmetijstvu od skupnega števila prebivalcev za več kot 20 odstotkov presega državno povprečje, izpolnjuje kar dvajset občini, med njimi tudi vse zgornjesavinjske občine. Na podlagi navedenih kriterijev je brez razvojnih problemov v statistični Savinjski regiji le osem občin, največji razvojni problemi pa se kažejo v občinah Solčava, Luče in Slovenske Konjice. ŽEKOVEC Največja zasebna naložba v dolini Kljub katastrofalni zimski sezoni, ki je lastniku smučišča na Golteh italijanskemu podjetju Schaer & Reden povzročila 400 tisoč mark izgube, na Golteh niso vrgli puške v koruzo, saj se pospešeno pripravljajo na poletno sezono. Njihove oči pa so uprte v novo zimsko obdobje, ki bo precej manj odvisno od naravnih količin snega. Zaradi znanih lastninskih nedorečenosti je lastnikom v preteklem letu zmanjkalo časa za izgradnjo sistema umetnegazasneževanja,večinomapaso obnovili in posodobili zastarele in dotrajane naprave. Lanski vložek vnaložbe je vreden približno milijon mark, vendar jim zaradi zelene zime ni uspelo pozitivno zaključiti sezone. S pridobitvijo gradbenega dovoljenja jeomogočenapostavitevsistemadodat-negazasneževanja. Načrtujejo, da bodo izgradnjo zbiralnika končali do konca julija. Zbiralnik naj bi se napolnil v treh mesecih, celoten sistem pa naj bi bil dokončan dokonča septembra. Za gradnjo bodo odšteli približno300 milijonov tolarjev, kar je gotovo ena največjih zasebnih naložbvZgornjiSavinjski dolini. V tem obdobju obnavljajo na Golteh pogonski sistem nihalke, kar naj bi pome- PAVLIČEV0 SEDLO nilo boljši varnostni standard Nihalka naj bi ponovno začelaobratovati23. junij a, do takratpabodo našHrešitevzaalpskivrt Italijansko podjetje se je povezalo tudizMozir-skim gajem, dosedanje sodelovanje pri iz-menjavi prospektov ter ostalega promocijskega materiala pa kaže na resnost in zainteresiranost obeh partnerjev. Prav tako je še vedno aktualna ideja o kmečkem sejmu v Žekovcu. Skupaj z občino Mozirje si prizadevajo pritegniti k sodelovanju morebitne ponudnike, vendar prave rešitve še niso našli. So pa lastniki Goltprepričani,dabibila tržnica lahko zanimiva prireditev za turiste in tudi za ponudnike domačih izdelkov. V počastitev desete obletnice pristanka in predaje helikopterjaJLA slovenski vojski bo 28. junijanaGoltehslovesnost z odkritjem spominske plošče. Savinjčan Pred dokončnim odprtjem mejnega prehoda Jesensko neurje na Solčavskem je pustilo precejšnje posledice na cesti proti mednarodnem mejnem prehodu, na dveh najbolj kritičnih odsekih pa se delavci spopadajo s temeljito sanacijo. Še bolj se izvajalcem mudi pri zaključnih delih na zadnjih treh kilometrih ceste pred prehodom na slovenski strani. Regionalna razvojna agencija Celje je v lanskem letu podpisala pogodbo o izdelavi regionalnega razvojnega programa s Centrom za mednarodno konkurenčnost iz Ljubljane in začela z aktivnostmi za njegovo izdelavo. Regionalni razvojni program je temeljni programski dokument na ravni regije in je sestavljen iz dveh glavnih delov: strateškega in analitičnega. Po besedah mag. Mirana Za-gra iz ljubljanskega CIC-a naj bi bila izdelava programa zaključena do konca junija, nakar bo šel v sprejem na občinske svete. Na osnovi ugotovitev iz analitičnega dela je vregionalnem razvojnem programu predvideno, da bi statistična Savinjska regija v prihodnje razvijala zlasti človeške vire, podjetništvo, turizem, kmetijstvo in podeželje ter okolje in prostor s prometno infrastrukturo. Človeški viri so ključnega pomena za nadaljnji razvoj regije, saj je danes z za- poslovanjem mladih strokovnjakov v Ljubljani in tujini prisoten izrazit odliv znanja iz regije. Iz tega razloga naj bi razvoju človeških virov namenili kar 27 odstotkov razpoložljivih razvojnih sredstev. Po seznanitvi z generalnimi usmeritvami v regionalnem razvojnem programu so se udeleženci delavnice v Velenju razdelili v skupine, ki so oblikovane po omenjenih strokovnih področjih. Vsaka zase je izdelala seznam pripomb in predlogov na posredovani osnutek razvojnega programa in skušala razmišljati o razvojnih projektih na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Končni cilj tovrstnih delavnic je območni razvojni program, ki bo usklajen z regionalnim razvojnim programom in bo kot tak podlaga za prijavo projektov na državne in mednarodne razpise za finančna sredstva. V teh dneh naj bi bila položena zgornja plast asfalta, vsekakor pa naj bi z deli zaključili do konca junija, ko naj bi dokončno in uradno odprli meddržavni mejni prehod Pavličevo sedlo. Gre za pomembno pridobitev tako za slovensko kot avstrijsko državo, temu primer- no naj bi se uradnega odprtja udeležili najvišji predstavniki obeh držav ter predstavniki Evropske skupnosti, ki je v sklopu čezmejnega sodelovanja vložila vizgradnjo prehoda precejšnjasredstva Savinjčan Sanacijska dela na cesti proti Pavličevemu sedlu (foto: Savinjčan) Franci Kotnik LOGARSKA DOLINA Geografska zaprtost ni ovira za sodelovanje V hotelu Plesnik so se pred desetimi dnevi na neformalnem srečanju sešli župani in turistični predstavniki občin z obeh strani slovensko-avstrijske meje. Pogovarjali so se o odprtih možnostih turističnega sodelovanja, državna sekretarka za turizem v avstrijskem ministrstvu za gospodarstvo Mares Rossmann pa je zbrane seznanila o možnostih skupne promocije in trženja projekta “Regije Južnih Alp”. Mares Rossmann je udeležence srečanja seznanila s projektom Regije južnih Alp (foto: Ciril Sem) Pri tem projektu naj bi sodelovale južne avstrijske zvezne dežele, Furlan-ija-Julijska Krajina, Slovenija in Madžarska. Široko definirano turistično regijo bo potrebno najprej napolniti z vsebino, saj posamezne regije niso konkurenčne. Po mnenju avstrijske državne sekretarke bo potrebno jasno definirati, kaj lahko skupna regija ponudi vse bolj zahtevnim gostom. V prvi fazi naj bi se področje v celoti pokrilo z enotnim računalniškim informativnim sistemom. Z razmeroma dobro razvito inff astrukto ob geografsko zaokroženem območju, kjer lahko gostje skoraj istočasno uživajo morje in Alpe, je po mnenju prisotnih do kakovostnega turizma le še korak. Z odprtjem mejnega prehodaPavličevo sedlo so se precej izboljšale možnosti za turistični tranzit v obeh smereh. Slovenija kljub reorganizaciji turis- tičnega ministrstva močno podpira perspektivno gospodarsko panogo, je v imenu slovenske države dejala Helena Brandner z gospodarskega ministrstva. Ravno v teh dneh se pripravljajo razpisi, dosedanje stike, ki so jih že navezali nekateri župani slovenskih občin s koroškimi kolegi, pa bo potrebno spodbujati tudi v prihodnje, je povedala Brandnerjeva. Z odstranitvijo miselnih blokad, ki še prevečkrat vladajo v odnosih med obema deželama, in z jasnim izborom turističnih prioritet je lahko obravnavana oblika čezmejnega sodelovanja dobra podlaga za vsestransko korist Seveda pa bo ob željah in načrtih potrebno poskrbeti za prepotrebna sredstva, brez katerih bo skupna promocija regije Južnih Alp težko uresničljiva. Edi Mavrič LJUBNO OB SAVINJI Ginekološki nadstandard Na Ljubnem so za nadstandard ginekološke ambulante vložili dva milijona tolarjev. Ambulanta je že v celoti urejena in pripravljena, pa tudi občina je ginekologinji Editi Arh že podelila koncesijo, vrata čakalnice pa so še vedili i zaprta. Nerodnost je v tem, da ministrstvo za zdravstvo še ni razpisalo pogojev za opravljanje te in tudi ostalih dejavnosti v tekočem letu. Po dvakratni prestavitvi datuma naj bi se s 1. julijem to končno zgodilo. Savinjčan OBČINSKI SVET SOLČAVA Šola kliče po obnovi Občinski svetniki so osrednjo točko zadnje seje namenili problemu podružnične šole, ki je v vse prej kot primerni zgradbi, v kateri je imela do nedavnega proizvodne prostore tudi Iskra. V Solčavi so s precejšnjim optimizmom pričakovali gradnjo centra za obšolske dejavnosti, vendar je za kaj takega vse manj možnosti, čeprav je bila gradnja obljubljena in nikoli pisno preklicana. Tako vsaj trdi župan Vojko Kle-menšek, ki je prepričan, da bo s šolo potrebno nekaj narediti. Dejstvo je, da se pouk izvaja v higiensko in tehnično neprimernih prostorih, na kar jih že nekaj časa opozarja tudi zdravstveni inšpektor. Pred investiranjem bo potrebno rešiti tudi solastništvo; če se ne bo zapletlo, naj bi postala občina solastnik. V Solčavi seveda ni nikogar, ki bi pristal na ukinitev podružnične šole, zato bodo najnujnejše stvari postorili med počitnicami. Del sredstevbodo poskušali zagotoviti na pristojnem ministrstvu, zaradi čudnih okoliščin pa je vse bolj aktualno tudi razmišljanje o gradnji montažne šole, vrtca in večnamenskegaprostora. Po po- datkih Valerije Robnik, ravnateljice lučke osnovne šole, naj bi podjetje Iskra, kljub drugačnim zagotovilom, v šoli še vedno skladiščila zaboje z bakrenimi izdelki, kar naj bi ustvarjalo možnost škodljivega vpliva na otroke. Ženske, ki so zaposlene v Iskrini firmi na Ljubnem, rojevajo predčasno, nekaj otrok pa naj bi se rodilo s težkimi okvarami notranjih organov, je svetnikom razlagala Robnikova. Po informacijah, ki jih ima župan Klemenšek, naj bi bilo skladišče pod učilnicami prazno, vsekakor pa bo od Iskre zahteval jasne odgovore na vprašanja, ki so lahko vsebinsko pomembnejša, kot se zdijo na prvi pogled. Savinjčan PREMOGOVNIK VELENJE Evropska nagrada za muzej premogovništva Konec prejšnjega meseca so v Pontenderi pri Pisi v Italiji podelili nagrade v tekmovanju za Evropski muzej leta 2001. Naziv najboljšega evropskega muzeja za leto 2001 je dobil National Railway Museum iz Yorka v Veliki Britaniji, Michelettijevo nagrado za najboljši tehnični muzej Englishman Cork Museum iz kraja Silves na Portugalskem, šest muzejevpa je dobilo posebne nagrade, med njimi tudi Muzej premogovništva Slovenije iz Velenja. Člani foruma so v Muzeju premogovništva Slovenije nagradili dolgoročno načrtno projektiranje muzeja, njegovo predanost vsem obiskovalcem ter posebno pozornost, ki jo s postavitvijo zbirke in dostopnostjo namenja invalidom na vozičkih in slepim. V obrazložitvi podelitve posebne nagrade tudi piše, da je muzej del še vedno aktivnega premogovnika, ko pa bo ta zaprl svoja delovišča, bo muzej ključni element v načrtih za revitalizacijo območja premogovnika. Kot je dejal dr. Milan Medved, direktor za razvojno področje v Premogovniku Velenje in pod čigar okrilje spada Muzej premogovništva Slovenije, je nagrada veliko priznanje za vse ustvarjalce muzeja. “Celoten projekt smo vodili skupaj z Mestno občino Velenje in s sodelavci iz Muzeja Velen- je pri Kulturnem centru Ivana Napotnika. Pripravili smo zanimiv in strokovno dobro utemeljen muzej, kar potrjuje omenjena nagrada, saj ocenjevalci ocenjujejo obe plati muzeja. Muzej premogovništva Velenje je tudi eden od programov za zagotavljanje novih delovnih mest v Šaleški dolini, zato bomo vse moči usmerili v to, da bomo tudi zaradi te evropske nagrade privabili še več obiskovalcev in muzej še širili,” je dejal Medved. V Muzeju premogovništva Slovenije so poleg tega prepričani, da je njihova letošnja nagrada priznanje tudi vsem slovenskim muzejem, ki so resnično na zelo visoki strokovni ravni. To dokazuje vseh pet nagrad, ki so jih od leta 1977, odkar Evropski muzejski forum podeljuje evropske nagrade, že dobili slovenski muzeji. Franci Kotnik IZ OBČIN, ORGANIZACIJE d PODOLŠEVA Plazu se z normalnimi ukrepi ne da ustaviti Macesnikov plaz se je v zadnjih letih kljub odvodnjavanju premaknil za približno 800 metrov nižje, tako da je od prvih objektov oddaljen samo še 300 metrov, od Solčave, ki naj bi jo ob neizvajanju ukrepov dosegel v petih letih, pa 1500 metrov. V tem času je bila poškodovana panoramska cesta pred Macesnikom in na dveh mestih cestna povezava Solčava-Sleme, katera je na zgornjem delu serpentine tako poškodovana, da jo je težko vzdrževati, zato naj bi jo prestavili na območje zunaj plazu. Sanacija tako obsežnega plazišča pa bo mogoča le na podlagi temeljito pripravljenih geološko-geoteh-ničnih in hidroloških raziskav. Predstavniki ministrstva za okolje in prostor so domačinom predstavili podatke o obsegu in dinamiki gibanja plazu, ocenjena je bila prognoza nadaljnih premikov in stopnja ogroženosti infrastrukturnih objektov. Sonja Beseničar, ki vodi državno komisijo za sanacije, zagotavlja, da bodo alarmni sistem začeli postavljati v roku desetih dni, za izvedbo odvodnjavanja površinskih voda na zgornjem delu plazu je pripravljena idejna zasnova, potrjen je bil tudi program za nadaljevanje geoloških raziskav. Vlada je letos namenila za program nujnih ukrepov za preprečitev širjenja Macesnikovega plazu s predlogom dejavnosti za trajno sanacijo 127 milijonov tolarjev. Po projektantskem predračunu bi samo za izvedbo celotnega sistema odvodnjavanja rabili l60 milijonov tolarjev. Z izsušitvijo se bo bistveno upočasnilo premikanje zemeljske gmote, kar bo omogočilo kakovostno pripravo projekta za sanacijo z ustreznimi geotehničnimi objekti. Tako velikega plazu se z normalnimi ukrepi ne da sanirati, je prepričan Branimir Vlaj, predsednik OBČINA MOZIRJE strokovnega odbora za izvedbo programa ukrepov za preprečitev širjenja Macesnikovega plazu. Program ukrepov mora biti izveden do konca junija, za njegovo izvajanje pa je vlada zadolžila občino Solčava, ministrstvi za promet ter okolje in prostor, državno komisijo za sanacije in nadzorni inženiring. Domačinom v Podolševi je seveda jasno, da takojšnjega rezultata ukrepov ne bo - zanje je pomembno, da se začno dela prav in kakovostno izvajati. Župan Vojko Klemenšek sicer priznava, da so bile od jeseni lanskega leta s strani države izvedene številne dejavnosti, vendar želi, da ostane cesta Solčava-Sleme na obstoječi trasi. Obstaja namreč bojazen, da bi premik ceste povzročil nova plazišča. Za obvladovanje sedanjih dimenzij Macesnikovega plazu bo potrebno v prihodnjih letih nameniti bistveno večja sredstva od dosedanjih; tako za usposobitev cestnih povezav kot za izgradnjo vseh potrebnih sanacijskih objektov, s katerimi se bo zagotavljala varnost ljudi in premoženja na ogroženem področju. Savinjčan V pričakovanju jubilejnega praznika samostojne domovine Letos praznuje Slovenija deseto obletnico samostojne države. Tako pomemben mejnik bodo v občini Mozirje obeležili s slovesno proslavo, ki bo 2 3. junija, naslednji dan pa bo na Brdčkem vrhu zagorel tudi tradicionalni kres. Zaradi okrogle obletnice je župan stavniki šol, društev in političnih Jože Kramer imenoval pripravljalni strank. Koordinacijo je zaupal Jure- odbor, v katerega so vključeni pred- tu Repenšku, predsedniku Kul- turnega društva Jurij Mozirje, ki ta praznik že osem let svečano obeležuje s kresovanjem. Deset let samostojne Slovenije bo za sabo potegnilo obilico praznovanj širom Slovenije. Prav je, da svojo pripadnost pokažejo tudi podeželski kraji, ki se izven centralnih središč s ponosom ozirajo na prehojeno pot Ta je polna vzponov in tudi težav, katere je bilo pričakovati ob uvedbi samostojnosti. Vendar pa te ne odtehtajo pomembne odločitve za samostojno Slovenijo, za katero so si predniki prizadevali že pred stoletji. Osrednja mozirska občinska proslava bo 2 3. junij a v mozirskem kulturnem domu. Sodelovala bodo kul- turna društva s pevskimi zbori, osnovna šola, Zavod za kulturo Mozirje, godba in mnogi ostali, ki jih organizatorji vabijo, da dodajo svoj prispevek k svečanosti trenutka. Naslednji dan bo na Brdčkem vrhu tradicionalno kresovanje, v pripravo katerega se že več let vključujejo tudi posamezne politične stranke. Svoj prispevek se pričakuje od slehernega občana. Praznik, kot je dan državnosti, je potrebno praznovati z visoko mero ponosa in z udeležbo na pripravljenih manifestacijah. Bo pa težko, saj je “zaspanost” prihajanja na vsakršne prireditve v Mozirju in okolici stalna in tradicionalna. Benjamin Kanjir OBMOČNA ENOTA ZAVODA ZA GOZDOVE NAZARJE Turistična zanimivost gozda Zadnje dni maja slovenski gozdarji že tradicionalno namenjajo “tednu gozda”, letošnja tematika pa je bila posvečena vse bolj perečemu vprašanju turizma vgozdu. Gozdarji se zavedajo, da nudi gozd priložnosti za številne dejavnosti, tudi takšne, ki po svoji obliki ne sodijo vgozd. Stihijski turizem lahko namreč povzroča hude nevšečnosti in precejšnjo škodo. Najboljši gospodarji z gozdom v minulem letu (foto: Ciril Sem) Gozdarji nazarske območne enote Zavoda za gozdove so letošnjo osrednjo prireditev pripravili vLogarski dolini, na planšariji v Kom, v povezavi s turističnimi in planinskimi društvi pa so poskušali širši javnosti predstaviti pravilen pristop v gozdu za turistične in rekreativne namene. Dobro sodelovanje z osnovnimi šolami Zgornje Savinjske in Šaleške doline se tudi tokrat ni izjalovilo. Na objavljeni natečaj z naslovom “Turizemvgozdu” pa so šolarji pripravili zanimive naloge, lučki osnovnošolci so se izkazali celo z dramsko uprizoritvijo. Predstavljeni projekti so bili primerno nagrajeni, podelili so tudi letošnja priznanja najboljšim gospodarjem z gozdom. Izgled gozda je vsekakor najbolj odvisen od lastnikov. Gozdarji so priznanja podelili po krajevnih enotah. V Lučah je z gozdom najbolje gospodaril Vinko Krivec, na Ljubnem Slavko Volov-ljek, v Gornjem Gradu Rafael Pod-pečnik, v Nazarjah Jure Fužir in v krajevni enoti Šoštanj Jože Krt. Savinjčan IZ OBČIN IN UPRAVNE ENOTE C D OBČINSKI SVET NAZARJE Korak k zmanjšanju UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Na poti k certifikatu ISO onesnaženosti? 9001:2000 Agencija za okolje je pred časom izdala podjetju Glin Pohištvo odločbo za predelavo tekočih živalskih maščob. Pri tem se mora podjetje ravnati tako, da ne bo čezmerno obremenjevalo okolja. Ob polnem obratovanju bodo v nazarskem podjetju mesečno predelali od 350 do 400 ton živalskih maščob za 8 tolarjev na kilogram. V stroške ni vključena organizacija prevoza. Uporaba živalske maščobe kot goriva za sušenje iverja PRIDOBIVANJE Živalska maščoba se pridobiva iz ostankov v klavnicah. Živalski ostanki se toplotno obdelajo pri temperaturi 133 stopinj Celzijain tlaku tri bare. Pod temi pogoji se izloči maščoba, ostanek pa se zmelje v mlinih in nastane tako imenovana kostna moka. Koncesijo za pridobivanje živalske maščobe in kostne moke ima podjetje Koto v Ljubljani. IZGLED Živalska maščoba izgleda kot svinjska mast pri domačih kolinah, ko gospodinje na štedilniku topijo mast za skladiščenje oziroma prehrano. Je svetlo rjave barve in ima enak vonj kot svinjska mast Živalska maščoba spada med obnovljive vire energije in ne prispevak povečanju toplogrednih plinov. UPORABA Živalsko maščobo je mogoče uporabiti kot nadomestek goriva v industrijski peči, ki ima veliko toplotno moč in visoko delovno temperaturo (do 1.200 st. C) ter napravo za doziranje tekočega goriva (gorilnik). Izgorevanje je popolno, kar so pokazale dvakratne meritve emisij na odvodu Sušilnice v tovarni ivernih plošč. Živalska maščoba lahko služi kot nadomestek kurilnega olja, torej se lahko koristno uporabi za proizvodnjo toplotne energije, ki se potrebuje za sušenje iverja. Živalska maščoba ne vsebuje težkih kovin in žvepla, ki v nosu povzroča pekoč občutek. DOZIRANJE, KURJENJE Doziranje v peč se vrši z istim sistemom kot za mazut. Najprej se živalska maščoba, segreta na 60 st. C, prečrpa iz avtoristerne v cisterno, ki ima ogrevalni sistem in možnost regulacije temperature. Idealna temperatura za doziranje do gorilnika je 50 st. C. Gorilnik ima avtomatsko regulacijo količine goriva glede na potrebo toplotne moči, kar zagotavlja konstantno vodenje procesa oziroma nadzorovano vlažnost posušenega iverja. Sicer pa so se nazarski občinski svetniki na izredni seji, na kateri je sodeloval tudi državni sekretar iz ministrstva za okolje in prostor Marko Slokar, seznanili z analizo emisij v zraku ob drugem poskusnem sežigu živalskih odpadkov. Koncentracije skupnega prahu so bile ves čas meritev pod mejno vrednostjo in nižje kot pri predhodnih meritvah v mesecu marcu. Znižanje je posledica sanacijskih ukrepov, opustili so uporabo lesnega prahu ob brušenju ivernih plošč, ki so ga kot dodatno gorivo dodajali na gorilniku sušilnika. “Z odločitvijo Glin Pohištva, da bo kurilo živalske maščobe, je prišlo do ekonomske rešitve, ki je okolju sprejemljiva. Po odločbi smejo uporabljati samo živalske maščobe, vse obratovanje pa je vezano na tehno- loški proces, ki je bil uveden v času poskusnega sežiga,” je odločitev države komentiral državni sekretar. Lesnega prahu za gorivo naj ne bi uporabljali več, podjetje mora evidentirati ravnanje z odpadki, prah pa bodo po besedah direktorja Iva Glušiča porabili v proizvodnji ivernih plošč. Živalska maščoba ne vsebuje težkih kovin in žvepla, ki v nosu povzroča pekoč občutek, torej bi morali v Nazarjah odslej dihati boljši zrak. Občinski svetniki so za razgovore z direktorjem Glušičem o merjenju emisij v zraku zadolžili župana Ivana Purnata, za resnično odpravo onesnaženega zraka v Nazarjah pa bodo morali nazarski svetniki odrediti nadzor še nad kakšno od tovarn bivšega Glina. Pridobivanje certifikatov kakovosti se vse bolj uveljavlja tudi v javni upravi. Tako so certifikat ISO 9001 doslej pridobile tri upravne enote (Ljutomer, Slovenj Gradec in Šentjur pri Celju), v roku enega leta pa naj bi omenjeni certifikat kakovosti pridobilo še dvanajst upravnih enot, med njimi tudi mozirska. Po besedah njenega načelnika Darka Repenška bo šlo pri tem le za formalizacijo dosedanjih aktivnosti v smislu doseganja poslovne odličnosti. Upravna enota Mozirje si namreč že nekaj let intenzivno prizadeva približati servis države državljanom, z odlično organizacijo oddelkov in delovanja služb pa sodi med najboljše tovrstne institucije v državi. Žal je vedno tudi država tista, ki postavlja kriterije in merila za organiziranost javne uprave na lokalnem nivoju, pri čemer pa prihaja do navzkrižnih interesov, kot je primer pri krajevnem uradu na Rečici ob Savinji. V tej luči naj bi potekal tudi razgovor z ministrico svetnico Nevenko Pergar Črešnar, ki bo 21. junija obiskala Upravno enoto Mozirje in se ob tej priložnosti srečala tudi z zgornjesavinjskimi župani in županjo. Ministrico bosta spremljali državna sekretarka za lokalno samoupravo Astrid Prašnikar in Barbara Piano, svetovalka vlade za informatiko in elektronsko poslovanje v javni upravi. Franci Kotnik OBČINA NAZARJE KRAJEVNA SKUPNOST NAZARJE 12. JUNU JE PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI NAZARJE. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI OB PRAZNIKU ČESTITA VSEM KRAJANOM IN VAS VLJUDNO VABI, DA SE UDELEŽITE NASLEDNJIH PRIREDITEV OB POČASTITVI PRAZNIKA: 08. 06. 2001 KONCERT KITARISTKE SUZANE HEBAR, ŠTUDENTKE AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI ob 19.00 uri V DVORANI GLASBENE ŠOLE P9- Oj- 2001 SREČANJE MLADINSKIH PIHALNIH ORKESTROV GLASBENE ŠOLE VELENJE, PODRUŽNICE ŠOŠTANJ IN GLASBENE ŠOLE NAZARJE ob 11.00 uri V VELIKI DVORANI DELAVSKEGA DOMA 09. 06. 2001 »PEVSKI VEČER SAMOSPEVOV IN ZIMZELENIH MELODIJ«, KONCERT UČENCEV SOLOPEVSKEGA ODDELKA GLASBENE ŠOLE NAZARJE ob 19.30 uri V VELIKI DVORANI DELAVSKEGA DOMA ISJHMOM »DRUŽENJE V NARAVI« POHODNIKI IN UDELEŽENCI ORIENTACIJE . '1" ob 7.00 uri START IZPRED GASILSKEGA DOMA KOLESARJI ob 8.00 uri CILJ: SV. URBAN NA DOBROVLJAH ■ H mmm ■ PRISRČNO VABLJENI! IZ OBČIN IN UPRAVNE ENOTE 3 MOZIRJE Nerazčiščeni odnosi med krajevno skupnostjo in upravljavci gaja Četrta redna seja sveta KS Mozirje je večinoma izzvenela v seznanjanju s kopico problemov, ki nastajajo zaradi nezadovoljstva krajanov in premajhnega krajevnega proračuna. Bistven problem, ki pa se vleče že dolga leta, pa je vezan na odnose med Krajevno skupnostjo in Ekološko hortikulturnim društvom Gaj. Skromna sredstva, ki jih delovanju krajevne skupnosti iz svojega proračuna izdvaja Občina, težko zadostijo potrebam, ki se po-javljajo na samem terenu, med ljudmi. Potrebno bi bilo urediti ogromno manjših projektov, nekaj tudi obsežnejših, kot je dokončanje ceste na pokopališče. Župan Jože Kramer je svetnike seznanil s postopki glede izvajanja te investicije. V teku so dogovori z lastnikom glede odkupne cene zemljišča. Menda se bližajo koncu, kar obeta sko-rajšen začetek gradnje spodnjega dela cestišča, ki bo povezal zgornji že obnovljeni del z regionalno cesto proti Žekovcu. Vse skupaj naj bi bilo zaključeno še pred letošnjim prvim novembrom. Najbolj pereč problem, s katerim se ukvarja Krajevna skupnost, pa so očitno nerazčiščeni odnosi z upravljavci Mozirskega gaja, Ekološko hortikulturnim društvom Gaj Mozirje. S sredstvi Krajevne skupnosti se urejajo parkirišča in prostori, ki jih nato uporablja društvo ob razstavah. Vse lepo in prav, vendar gaj vsako leto obišče ogromno ljudi, ki za to tudi plačajo. Iz teh sredstev naj bi potekalo tudi urejevanje obstoječe infrastrukture. Občina ne more na tem področju kaj dosti, saj je lastnik zemljišč, na katerih se razprostira gaj, sklad stavbnih zemljišč. Prav z njim že potekajo pogovori o pridobitvi teh zemljišč. Ko bo Občina Mozirje zemljišče pridobila, bo uredila tudi koncesijo za upravljanje. Ta naj bi dokončno zgladila odnose med vpletenimi. Vse dotlej pa bo veliko nejasnosti, ki so jih svetniki izrekli, tudi glede finančnega poslovanja društva. Očitki s strani društva, da pride v Mozirje prav zaradi ogleda Mozirskega gaja ogromno število ljudi, so med svetniki naleteli na negodovanje, saj ti ljudje obiščejo gaj, nato pa odhitijo drugam. Mozirje ima, razen razpoznavnega imena, UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Upravna enota Mozirje je skladno z dosedanjo prakso sklicala sestanek s predstavniki turističnih društev z območja upravne enote in na njem predstavila projekt ter dogovorjene naloge. Ocenjevanje bo potekalo na več nivojih. Na občinski ravni izbrali kraji in šole se vključujejo v tekmovanje in ocenjevanje na regionalni ravni. Najbolj urejene kraje in šole na regionalnem nivoju nato oceni državna komisija. Po besedah Bernarde Čop iz mozirske upravne enote naj bi bilo ocenjevanje na nivoju regije zaključeno do 15. junija, ocenjevanje državne komisije pa naj bi potekalo od 15. avgusta do 15. oktobra. Z območja Zgornje Savinjske doline od njih bore malo, zato je skrajni čas, da se nekaj premakne tudi v tej smeri. Potreben bo sestanek, ki ga bo v kratkem sklical župan, na njem pa se bodo morda dogovorili in zgladili slabe sosedske odnose. Benjamin Kanjir bodo v kategoriji izletniških krajev zagotovo tekmovali Gornji Grad, Mozirje in Solčava, verjetno pa se bodo prijavili tudi nekateri drugi kraji v kategorijah hribovski kraji in drugi kraji. »Tekmovanje in rezultati so sestavni del turistične ponudbe in prispevek k promociji države. Vplivajo na turistično in ekološko zavest ljudi. Projekt prispeva k odpravljanju vzrokov onesnaževanja, urejanje in varovanje okolje postaja del zavesti in kulture vsakega prebivalca, še posebej mladih. Urejeno in zdravo okolje je prvi pogoj vsake turistične dejavnosti,« je prepričana Bernarda Čop. Franci Kotnik Urejeno in čisto okolje je pogoj za turistično dejavnost Turistična zveza Slovenije pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za gospodarske dejavnosti tudi letos organizira tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja pod naslovom Moja dežela - lepa in gostoljubna. Tekmovanje poteka v organizaciji turističnih in drugih društev, občinskih in območnih turističnih zvez, krajevnih skupnosti, občin, podjetij, zbornic in drugih ustanov. HEJ, TURISTI, POČAKAJTE! KO ODHAJATE IZ MOZIRSKEGA GAJA, S! LAHKO OGLEDA TE ŠE MOZIRJE KAKŠNO ZNAMENITOST PA IMATE V TEM KRAJU? UM MM M... TO JE EDINI KRAJ V SLOVENIJI, KJER NI MOGOČE NAJTI PROSTEGA PARKIRNEGA PROSTORA! J V RDEČI KRIŽ SLOVENIJE 4. junij - dan krvodajalstva Od leta 1953, ko je organizacijo krvodaj alskih akcij prevzel Rdeči križ Slovenije, mu je uspelo povezati invključiti posameznike, delovne kolektive in društva v pravo solidarno gibanje - v prostovoljno, anonimno in neplačano krvodajalstvo. Slovenija je pri preskrbi krvi samozadostna, kar pomeni, da dobiva dovolj krvi s krvodajalskimi akcijami. V Sloveniji daje kri okoli pet odstotkov prebivalcev, kar pomeni, da se vsak dan potrebuje okoli 400 krvodajalcev in krvodajalk, da lahko zdravstvo zadosti dnevnim potrebam po krvi. Letno zberejo okoli 45.000 litrov krvi, ki jo daruje 100.000 krvodajalk in krvodajalcev. K tako množičnemu odzivu je pripomogla dobro zastavljena organizacija krvodajalstva pod okriljem Rdečega križaSlovenijevtesnemsodelovanjuz Zavodom za transfuzijo ter ostalimi transfuzijskimienotamivdevetihslov-enskih bolnišnicah. Prav tako je neprecenljivo delo vsakega posameznega aktivista Rdečega križa kot tudi ra-zumevanje ljudi, daje konzervirana kri nepogrešljiva za reševanje življenj in uspešno zdravljenje, ki mora biti vsak trenutek na razpolago vsakomur, ki jo potrebuje. V Sloveniji smo v prehodnem obdobju, ko od množičnega prehajamo k načrtovanemu krvodajalstvu, kar pomeni, da z zbrano krvjo pokrivamo dejanske potrebe zdravstva, tako v količini krvi kot s krvnimi skupinami. To omogočaustrezeninformacijski sistem, ki ga stalno izpopolnjujejo. Samo s takšnim pristopom bo mogoče tudi v prihodnje reševati življenja skladno s standardi, ki jih določa tudi Evropska unija. Kljub razvoju znanosti in še posebej medicine ostaja kri še vedno nena-domesdjivo zdravilo, zato si pri zagotavljanju krvi lahko pomagamo le ljudje med seboj. Ob svetovnem dnevu krvodajalstva, 4. juniju, Rdečikriž Slovenije čestita in sezahvaljuje vsemkrvoda-jalkamin krvodajalcem, prostovoljnim sodelavkam in sodelavcem, strokovnjakom, delodajalcem in medijem, ki se odzivajo humanitarnim pozivom in tako s svojimi dejanji izkazujejo skrb za sočloveka Franci Kotnik RAZSTAVA DEL AL01ZA JERČIČA NA LJUBNEM Obdelovanje kovine je njegova strast Kljub temu, da je kipar Alojz Jerčič - Alois, sicer umetnik z mednarodnim slovesom, nekaj časa živel v ljubenskih Rastkah, ga prebivalci Zgornje Savinjske doline, pa tudi Slovenci nasploh, slabo poznamo. V poslovnih prostorih podjetja Podkrižnik na Ljubnem je 19- maja potekala otvoritev razstave njegovih plastik, ki so nastale v domovini po dvajsetletnem obdobju bivanja na Japonskem. Alojz Jerčič je bil rojen 1948 leta na Muti. Kovino je spoznal že v otroštvu, ko je kot sin kovača v igri oblikoval orodje in igrače iz ostankov železa. Obdelovanje kovine je ostala njegova strast vse do danes, ko se s tovrstnim ustvarjanjem pre-življa. Njegova življenjska zgodba je bogata in razburkana, kar se odraža tudi v njegovih delih. Pred triindvajsetimi leti je na vlaku proti Dunaju spoznal Japonko Hiroto Kubota, s katero se je kasneje poročil in se odselil na Japonsko. Njegovo ustvarjanje se je tam razbohotilo, številne uspešne razstave v največjih japonskih mestih ter mednarodna priznanja pa so mu prinesla svetovni sloves. Jerčičeva dela so ročno izdelana iz železa in pločevine s pomočjo električnega varjenja. Njegovi kipi so gibljivi, ker, kot pravi, ideje noče imobilizirati. V kiparjevih skulpturah je prisoten precejšen vpliv japonske kulture. Likovni kritik Jože Hudeček je ob otvoritvi povedal, da je Alojz Jerčič posebnost v našem likovnem prostoru in nedvomen naravni talent. Po njegovih besedah je pred odhodom v svet kipar s svojim realističnim jezikom pripove- Alojz Jerčič razstavlja v poslovnih prostorih podjetja Podkrižnik (foto: Vesna Petkovšek) doval zgodbe na način, ki so ga tu vsi razumeli. V tujini se je moral naučiti mednarodnega jezika, sedaj pa se vrača in ponovno odkriva jezik, ki ga je nekoč že poznal. Nam pa preostane naloga, da bolje, pa naj bo to ponovno ali prvič, odkrijemo in spoznamo Alojza Jerčiča in njegovo delo. Vesna Petkovšek GLASBENA ŠOLA NAZARJE Igrala sta s srcem in dušo Glasbena šola Nazarje je sredi maj a pripravila koncert Andrej a Mikeka, ki se je občinstvu predstavil s trobento, in Roka Šinceka, ki je igral na klarinet. Za klavirsko spremljavo je poskrbela profesorica Katja Marin. Andrej Mikek je končal nižjo glasbeno šolo v Nazarjah. V začetku je bil njegov mentor Franci Goljuf, nato profesor Stefan Garkov. Uspešen je bil na državnem tekmovanju kot solist in v skupini “trio trobent”. Po končani osnovni šoli v Gornjem Gradu je nadaljeval šolanje na velenjski gimnaziji, hkrati je obiskoval srednjo glasbeno šolo Fran Korun Koželj ski v Velenju pod mentorstvom profesorja Damirja Tkavca. Do sedaj se je udeležil regijskega tekmovanja mladih glasbe-nikovter mnogih srečanj, seminarjev in poletnih šol kot solist na trobenti ali kot član pihalnega orkestra. V lanskem šolskem letu j e igral tudi v simfoničnem orkestru velenjske glasbene šole. Letos končuje gimnazijo in srednjo glasbeno šolo. Študij trobente želi nadaljevati na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Rok Šincek je klarinet začel igrati z desetimi leti, ko ga je za igranje navdušil stari oče. Prvih korakov v svet glasbe se je učil ob Francu Vrzelaku, nato pa ob profesorju Otu Kožuhu. Pod njegovim mentorstvom se je trikrat zapovrstjo udeležil tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije in kar dvakrat osvojil zlato priznanje. Lani je osvojil zlato plaketo tudi v komorni igri - kvartet klarinetov. Rok je član in prvi klarinetist velenjskega simfoničnega orkestra, lani pa je bil tudi član Mladinskega simfoničnega orkestra Slovenije. Obiskoval je različne seminarje in poletne šole pod vodstvom priznanih pedagogov. Letos končuje rudarsko tehnično šolo in srednjo glasbeno šolo v Velenju. Tudi Rokova želja je nadaljevati študij na ljubljanski glasbeni akademiji. Koncert, ki sta ga v dvorani nazarske glasbene šole pripravila Andrej Mikek in Rok Šincel ob klavirski spremljavi profesorice Katje Marin, je bil generalka pred diplomskim koncertom v Velenju. Glasba, ki sta jo igrala s srcem in dušo, je bila prava poslastica za številne poslušalce. Marija Sukalo ZAVOD ZA KULTURO MOZIRJE Razstava ilustracij Urške Stropnik v mozirski galeriji Na pobudo ravnatelja OŠ Nazarje Zvoneta Smrketa je Zavod za kulturo Mozirje povabil mlado likovno pedagoginjo in ilustratorko Urško Stropnik in ji za predstavitev njenih del ponudil stene galerije v Mozirju. Na otvoritvi, 12. maja, je simpatično ilustratorko, nič manj pa tudi živahno glasbeno skupino Kanta kvartet, z aplavzom pozdravila navdušena množica obiskovalcev. Urška Stropnik je Velenjčanka, sicer rojena v Slovenj Gradcu, in trenutno poučuje likovni pouk v osnovni šoli naRečici ob Savinji. Kljub svojim komaj 28 letom je realizirala že vrsto projektov. Ilustrirala je dve slikanici za otroke: O treh netopirjih avtor- ja Roka Polesain Kako so nastale ZDA avtorja Milana Dekleve, marca letos pa je pri založbi Obzorja izšel z njenimi ilustracijami obogaten priročnik Otrok v vrtcu. Poleg otroške knjižne ilustracije se je preizkusila tudi v poslikavi sten, tako je leta 1999 poslika- GLASBENA ŠOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37, Nazarje Tel.: 03 839 42 10, faks: 03 839 42 11 VPISUJE UČENCE za šolsko leto 2001 - 2002 V 1. RAZRED BREZ PRIPRAVNICE: KLAVIR, HARMONIKA, KITARA, PIHALA (blok flavta, klarinet, saksofon), TROBILA (trobenta, rog, tuba in druga trobila), TOLKALA, GODALA (violina, violončelo), PETJE, CITRE, ELEKTRIČNE KLAVIATURE. Sprejemni preizkus bo od 21. do 30. maja 2001 in od 20. do 25. avgusta (naknadni rok v primeru prostih mest) VPIS ZA TE UČENCE BO od 1. do 9. junija 2001. Prednost pri vpisu imajo nadarjeni učenci, učenci orkestrskih instrumentov in petja. Starost učenca določajo izobraževalni programi posameznih programov. Informacije lahko dobite po telefonu. VPIS V MALO GLASBENO ŠOLO IN PRIPRAVNICO (brez sprejemnega preizkusa) IN OSTALE RAZREDE ZA UČENCE, KI ŽE OBISKUJEJO GLASBENO ŠOLO, BO 20., 21., in 22. junija 2001 od 8. do 18. ure. la Rdečo dvorano ter podhod na Cankarjevi ulici v Velenju, z igrivostjo pa je navdahnila tudi stene ob otroškem bazenu v termah Topolšica. Oblikovala je že vrsto promocijskih tiskovin, pri tem pa je, kot sama pravi: “...ne glede na starost ciljnega občinstva ohranila svoj stil.” V času, ko je bila kot likovna pedagoginja zaposlena v osnovni šoli Nazarje, je za šolo oblikovala celostno podobo. Na podlagi tega, očitno plodnega sodelovanja, se je razvila ideja, da bi Urška Stropnik svoje dosedanje delo razstavila v mozirski galeriji. Ravnatelj OŠ Nazarje, Zvone Smrke, ki je razstavo otvoril, je nekdanji sodelavki podaril vezenino z motivom grafične podobe nazarske osnovne šole. Stropnikovo je pozdravil in predstavil profesor Anton Skok, ki jo spremlja že od rane mladosti, ko jo je kot njen likovni pedagog navdušil za ta poklic. Na otvoritvi je poudaril, da so njene slike otroško preproste in zato blizu otrokovemu dojemanju sve- ta. Za Stropnikovo je značilna stroga, zelo prepoznavna, linijska risba, oplemenitena s čistimi barvnimi ploskvami. Živahen okvir, ki obdaja risbo pa nam pove, tako Skok, da “ne gre zgolj za ilustracijo, kot umetniško upodobitev teksta, temveč za samostojno delo.” Urška Stropnik se najraje poigrava z živalskimi motivi, zato ni čudno, da so ji še najbolj pri srcu netopirji iz prve knjige in muc Tigi. Sicer pa prizna, da so ji prav vsi liki, ki jih je ustvarjala prirasli k srcu. V prihodnje si želi ustvarjati predvsem ilustracije za pravljice, saj ji te dopuščajo več izrazne svobode kot na primer učbeniki. Barvno živost galerije so ob otvoritvi odlično podprli in nadgradili poskočni ritmi dixilenda in swinga, ki so uhajali iz glasbil razigranih fantov skupine Kanta kvartet. Kvartet, ki nastopa približno pet let, predstavljajo bodoči glasbeni pedagogi, zaenkrat absolventi Pedagoške fakultete v Mariboru. Vesna Petkovšek Razstavo ilustracij Urške Stropnik je otvoril ravnatelj OŠ Nazarje Zvone Smrke (foto: Ciril Sem) SUZANA HEBAR IZ NAZARIJ Odlična tudi v mednarodni konkurenci V dneh od 5. do 15. maja je v Beogradu potekalo 8. mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov. Udeležila se gaje tudi Suzana Hebar iz Nazarij, ki obiskuje prvi letnik ljubljanske Akademije za glasbo in pridno študira kitaro v razredu prof. Tomaža Rajteriča. Pogoji za nastop na tekmovanju so bili objavljeni na internetu, prek katerega se je Suzana s še dvema kolegoma z akademije tudi prijavila. Vsi stroški in organizacija so bili v lastni režiji, kar je otežilo tekmovanje, seveda pa mladih in neutrudnih glasbenikov ni zadržalo. Ob strani jim je stal tudi profesor, ki se je zara- di njih odrekel prvomajskim praznikom in jih preživel na vajah. Njihov del tekmovanja, torej kitarski, je potekal 7. in 8. maja. Sestavljen je bil iz dveh delov. Suzana je s svojim znanjem navdušila občinstvo in strokovno žirijo, ki ji je ob koncu dodelila tretjo nagrado. Benjamin Kanjir ZAVOD ZA KULTURO MOZIRJE LEA MAROLT SONNENSCHEIN IZ MOZIRJA Čudežni zvoki mlade pianistke V petek, prvega junija, se je v organizaciji mozirskega zavoda za kulturo v tamkajšnji galeriji predstavila mlada pianistka, učenka glasbene delavnice Osminka, Lea Marolt Sonnenschein. Gostje koncerta so bili priznani glasbeniki: flavtist Luka Železnik ter pianista Simon Dvoršak in Gregor Deleja. Lea Marolt Sonnenschein z mentorico in glasbenimi prijatelji (foto: Ciril Sem) Devetletna glasbenica Lea Marolt Sonnenschein obiskuje mozirsko osnovno šolo. Že kot predšolski otrok je začela spoznavati črno bele tipke in se bolj za šalo kot zares začela učiti sintetizator pri Francu Kadilčku. Prvi letnik je končala z odliko. V začetku leta 1999 se je vpisala k uram klavirja pri pedagoginji Miri Kelemen. Poleti leta 2000 se je kot najmlajša učenka udeležila mednarodne klavirske šole na Dunaju, ki jo vodi priznana pedagoginja profesorica Blaženka Arnič. Sodelovala je na številnih dobrodelnih koncertih in javnih prireditvah tako v Mozirju kot drugod po Sloveniji. Glasbo iz klavirja izvablja spontano, lahkotno. Pri pripravi klavirskega recitala, s katerim se je predstavila v domačem Mozirju, ji je bila v veliko pomoč pedagoginja Mira Kelemen. Mlada glasbenica jena koncertu pokazala svoje znanje in izrazno spretnost in tako poslušalcem pričarala čudovito glasbo, kateri so se z veseljem prepustili. Marija Sukalo SREČANJE PEVSKIH ZBOROV V LUČAH Pesem za vse čase Območno srečanje odraslih pevskih zborov v Lučah ob Savinji, ki je bilo sredi maja v lučki osnovni šoli, je potrdilo staro dejstvo, da pesem ne pozna starosti in da njenih razsežnosti ne omejujejo preračunljive meje. Predstavilo se je devet zborov, v katerih prepeva približno dvesto pevcev iz Zgornje Savinjske doline. Za vse pevce velja, da se očitno ne sprašujejo za dan ali uro, saj je potreba po petju močnejša. Glasba jo popelje v njen mali sanjski svet Mozirsko osnovno šolo obiskuje devetletno dekletce Lea, ki se od svojih vrstnikov ne razlikuje v svoji vedrini in otroški razposajenosti. Rada se igra s prijateljicami ali ušpiči kakšno otroško vragolijo, pa tudi sošolci jo imajo zelo radi, saj kot odlična učenka rada pomaga v razredu. Prosti čas Lea zapolni z učenjem tujih jezikov, trenira karate in korepetira osnovnošolski mladinski pevski zbor, včasih pa se poigra s prijateljicami in računalniškimi igricami. Vendarle se Lea kljub vsemu naštetemu razlikuje od svojih vrstnikov, saj v njenem življenju izjemno veliko vlogo igrata tudi glasba in klavir. V svet glasbe se je mala deklica podala s petimi leti, ko jo je na izletu neka deklica navdušila za sintetizator. Ob urah Franca Kadlička je spoznavala prve note in se podajala v svet glasbe. V prvem razredu se je preusmerila v učenje klavirja v glasbeni delavnici Osminka pod vodstvom pedagoginje Mire Kelemen in kmalu začela navduševati s svojo igro. Lani junija se je kot najmlajša pianistka udeležila mednarodne klavirske šole na Dunaju. S svojim delom je pokazala vrhunske umetniške rezultate in z igranjem presenetila Dunajčane. Tudi letos se bo Lea udeležila poletnega izobraževanja. Mlada pianistka je doslej sodelovala že na številnih dobrodelnih koncertih po Sloveniji in na javnih prireditvah v domačem Mozirju. Z mladinskim orkestrom I. gimnazije Celje je nastopila na božično novoletnem koncertu v Celju, kjer se je predstavila z delom W. A. Mozarta. To je bil zanjo nepozaben dan, saj so se komaj devetletni umetnici uresničile sanje vsakega pianista -igrati z orkestrom. V svoji notranjosti je občutila neizmerno srečo ter veliko slovesno razkošje. Širši slovenski javnosti se je predstavila na TV Slovenija v oddaji Zidak dobre volje, kjer so nastopili sami priznani umetniki. Na ta način zbrana sredstva so namenili za obnovo Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS Debeli rtič. Z nastopom je tudi Lea po- darila bolnim otrokom svoj zidak in na tak način pomagala uresničiti delček njihovih želja. Klavir je tako počasi postajal velik svet male Mozirjanke, ki rada posedi ob instrumentu tudi v prostih trenutkih, še posebej rada pa zaigra domačim, kadar so vsi zbrani. Pedagoginja Mira Kelemen je mnenja, da je Leina glasbena govorica po izrazu preprosta in doživeta ter je odraz dekličinega notranjega doživljanja. Z igranjem razvija lastno umetniško osebnost in izraz. S svojo bogato čustveno izpovedjo glasbo približa poslušalcu, njene interpretacije skladb pa so vedno nagrajene z dolgimi aplavzi. V njenem igranju je čutiti natančnost, zvočno prodornost in tonsko subtilnost. Vsemu, kar zaigra, enostavno verjameš. Mala pianistka Lea ima še velike načrte. Ob 100-letnici rojstva slovenskega skladatelja Blaža Arniča bo nastopila z mariborskim orkestrom na prireditvi v Mariboru. Letos jo čaka tudi mednarodno televizijsko tekmovanje v Milanu. Verjamemo, da je takšnih in podobnih načrtov še veliko, in da jih bo Lea uspela uresničiti. Pri vseh uspehih je pomembno, da Lea pravi, da je srečna, ker ima glasbo, ki jo popelje v njen mali sanjski svet želja, hrepenenja in hotenj. In to je verjetno porok, da bo mala 9-letna deklica še dolgo izvabljala čudovite zvoke s pomočjo črno belih tipk. Marija Sukalo Iskreno je izzvenela zahvala Marjana Dobrovca, predsednika mozirske izpostave javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, zborovodjem, ki so ob pevcih duša vsakega zbora. Med njimi sta gotovo dva, ki zaslužita omembo: Anton Acman starejši in Jože Veniš-nik, ki vsak v svojem kraju že nekaj desetletij skrbita, da se zborovsko prepevanje prenaša iz roda v rod. In seveda vsi mlajši, ki zvesto sledijo njuni poti. Mladi zborovodje so garancija, da bo slovenska pesem še zvenela. Škoda, ker ubranemu petju v avli lučke osnovne šole ni prisluhnilo več ljudi. Marija Sukalo /Cvcsnlčkc Oblast, ki se ne zaveda lastnih napak, si zasluži, da se ji zgodi ljudstvo. NAZARJE Pesem mladega poleta Mladost, smeh in veselje so bili glavno vodilo ob letošnjem območnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol Zgornje Savinjske doline, ki je bilo sredi maja v novi športni dvorani v Nazarjah. Na srečanju se je predstavilo štiristopetdeset pevcev skupaj z zborovodji. Vsi se ob številnih šolskih obveznostih zavedajo, da prav in edino pesem zmore odkrivati nove zarje ustvarjalnega poleta. r sj V* K *Ì è ji j M «a Uk -\5 -«■k - - p v Mlade pevke in pevce je pozdravil tudi nazarski župan Ivan Purnat (foto: Ciril Sem) Sedem otroških in šest mladinskih pevskih zborov se je predstavilo s po tremi pesmimi, za glasbeno spremljavo pa so poskrbeli glasbeni pedagogi iz nazar-ske glasbene šole in Vida Vrhovnik ter Maja Holaček iz Glasbene delavnice Osminka. Pomembno pri vsem tem je, da ima srečanje značaj družabnosti in medsebojnega spoznavanja -skozi pesem in druženje. Organizatorja, Osnovna šola Nazarje in Območna izpostava javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti iz Mozirja, pa sta poskrbela za primerno raven in kakovost druženja mladih pevcev in njihovih mentorjev. Marija Sukalo RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Tekmovanje zaključili z dobrim ulovom Člani mozirske ribiške družine so 19. maja pripravili tretji del letošnjega tekmovanja družine v lovu na ribe s plovcem. Skupni zmagovalec tradicionalnega tekmovanja je postal Bojan Lukše. Tekmovanje je potekalo v treh delih. Skupni seštevek je dal tudi skupnega zmagovalca oziroma zmagovalce, ki so zbrali največ točk. Ulovljenih rib namreč niso tehtali, ampak le šteli. Vsaka ulovljena je tekmovalcu prinesla točko, takoj nato pa se je vrnila v ribnik. Takšen način je najbolj human, saj se riba ne muči. Tekmovanja se vsako leto udeleži več članov družine, saj je poleg tek-movalnegapomemben tudi družabni vidik. Ribiči, ki so drugače bolj samo- tarji v iskanju najprimernejših kotičkov za dober ulov, se na tem in podobnih srečanjih pogovorijo in izmenjajo domislice, ki jim jih nikoli ne zmanjka. Zmagovalec tekmovanja je postal Bojan Lukše, za njim pa so se do petega mesta uvrstili Peter Felicijan, Emil Germadnik, Ivo Ribič in Franc Fužir. Naslednje ribiško druženje v prelepem ambientu ob Mozirskem gaju bo že 16. in 17. junija, ko bodo Mozirjani gostili mladinsko in člansko regijsko tekmovanje v lovu rib s plovcem. Benjamin Kanjir OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Osnovnošolci spoznavajo odvisnosti V petek, 18. maja, je v Nazarjah potekal drugi Kviz o odvisnosti. Medtem ko so se jeseni lani v poznavanju odvisnosti pomerili rečiški osnovnošolci, so se “tekmovanja” tokrat udeležili učenci OŠ Nazarje. lika Kramer, sekretarka območne organizacije Rdečega križa Mozirje, si prizadeva, da bi se zanimanje za takšno prireditev razširilo tudi na ostale zgornjesavinjske šole. Z akcijo so predstavniki Rdečega križa in šol želeli na zabaven način prispevati k osveščenosti otrok o nevarnostih zlorabe cigaret, drog in alkohola, obenem pa jih seznaniti z organizacijo Rdečega križa, njenih načel in dejavnosti. Skupine učencev iz 7. in 8. razredov so v pros- prenajedanjem, na drugi pa z zlorabljanjem shujševalnih diet, stradanjem telesa in bulimijo. Seksualna odvisnost se razvija z nezdravim spolnim vedenjem, od prekomernega sanjarjenja do spolnega nasilja. Nekateri niso sposobni živeti brez neprestanega vzpodbujanja Učenci 7. in 8. razredov so pokazali veliko znanja o odvisnosti (foto: Vesna Petkovšek) torih glasbene šole odgovarjale na številnatematska vprašanja, njihovi sošolci, ki so dogajanje spremljali, pa so svoje predstavnike vzpodbujali. Vsi “tekmovalci” so prejeli kape Rdečega križa, učence zmagovalnih ekip pa so nagradili tudi s skromnimi, a praktičnimi darili. Zasvojenost s kajenjem, alkoholizem in prekomerno uživanje nelegalnih ali legalnih drog so nedvomno ene najpogostejših težav družbe. Moteče, če že ne ogrožajoče, so tako za posameznika, ki jim je podlegel, kakor tudi za njegovo družino in širšo okolico. Moderna medicina pa spoznava nove in nove oblike motenj človekovega vedenja, ki se odražajo v takšni ali drugačni pretiram dejavnosti ali nedejavnosti in z nesposobnostjo kontroliranja tovrstnih praks. Govorimo o t.i. nekemičnih odvisnostih, med katere spada odvisnost od hrane, ki se izraža na eni strani s adrenalina v svojem telesu in se zato zatekajo k ekstremnim športom, hitri vožnji in podobnemu. Sodobna družba je proizvedla nemalo zanjo specifičnih odvisnosti. Vsi poznamo vsaj eno osebo, za katero bi lahko rekli, da je obsedena z delom. Nasprotno se nekateri ne morejo zadržati pred zapravljanjem ali zadolževanjem. Še več je takšnih, ki ne morejo izpred televizorja ali računalnika. Na žalost je med slednjimi, še posebej v mestih, tudi veliko otrok in mladostnikov. Seveda je nemogoče in morda Uidi nesmiselno osnovnošolske otroke poučevati o vseh teh in še ostalih, tu neomenjenih, vrstah odvisnosti sodobnega človeka. Vsekakor pa je seznanjenost odraslih, predvsem staršev in učiteljev, dobrodošla, saj omogoča boljšepoznavanjetežavčasa, vkaterem odraščajo in bodo odraščali naši otroci. Vesna Petkovšek PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Spet v družbi najboljših Nedelja, 13. maj 2001, je bil velik dan za člane Planinskega društva Rečica ob Savinji. Na zaključku sezone so osvojili naslov državnega prvaka na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju v kategoriji družin (F), kar je za rečiške planince in za družino Teržan krona večletnih prizadevanj. V Jančah, kjer so zaključili letošnjo tekmovalno sezono, so se poleg družine Teržan (oče Robert, mama Andreja, hči Mojca in sin Domen), ki je zmagala in osvojila naslov državnega prvaka, dobro odrezali tudi drugi rečiški planinci. Ekipa mlajših članov od 26 do 39 let (kategorija D) v postavi Darko Glušič, Negro Kočar, AnkaKolencJoniStaričinAlojzVerbučjenam-reč osvojila drugo mesto oziroma naslov podprvaka, ekipi B in E pa sta osvojili malce slabši mesti. V lažji odprti kategoriji G je ekipa fantov, ki so na predtekmovanju nastopali vkategoriji B, vnedeljski tekmi osvojila 2. mesto in dokazala, da je boljša od marsikatere starejše skupine. Uspeh v Jančah je krona večletnega dela članov Na tej seji naj bi (so) odgovorili na vprašanje, kaj je bilo postorjenega v prvi polovici mandata in katere naloge so še pred njimi. Po odstopu dosedanjega predsednika zveze Andreja Brvarja - funkcijo je odložil zaradi preobremenjenosti - je po mnenju Jožeta Melan-ška pred planinci odgovorno obdobje. Kot je bilo slišati, se znotraj zveze še vedno pojavljajo centralistične težnje, v Savinjskem MDO pa so prepričani, da je planinska zveza zveza društev in je torej zaradi društev in nikakor obratno. Ni vseeno, kakšna bo podoba PZS v prihodnje, dejstvo je namreč, da pada število članstva pri mladih hitreje kot med starej- planinskega društva, kar pa ne bi bilo mogoče brez pomoči Osnovne šole Rečica, Občine Mozirje in Krajevne skupnosti Rečica. Seveda uspehov tudi ne bi bilo brez prizadevanja samih tekmovalcev. Rečiški planinci so začeli tekmovati v planinski orientaciji v sezoni 1997/98, ko je mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije ponovno oživila to tekmovanje. Vštirih sezonah so Rečičani na zaključnih tekmovanjih vedno osvojili vsaj eno od prvih treh mest, državni prvaki v kategoriji družin pa so bili zadnjič leta 1999-VPlaninskemdruštvuRečicajeplaninskaorientac-ija ena glavnih dejavnosti, tudi vpodročni ligi Smrekovec nastopajo z največjim številom ekip. Društvo je financiralo tečajezadva vaditeljaorientacije, aktivno šo populacijo. Zaradi tega bodo (so) predstavniki savinjskih planincev podprli kandidaturo Francija Ekarja, enega od podpredsednikov zveze in dolgoletnega predsednika PD Kranj. Poleg ostalih kvalitet Ekar zagovarja dosedanji sistem organiziranosti društev. Znotraj Savinjskega MDO bo odslej poleg ostalih delovala tudi petčlanska komisija za veterane, katero bo vodil Maksimiljan Korošec. Ljubenskemu ravnatelju Rajku Pintarju pa je bilo ob tej priložnosti izročeno priznanje Savinjskega MDO za osebni prispevek k ugledu planinske organizacije. Savinjčan pasevpriprave in tekmovanja vključujejo tudi planinski vodniki. Poleg uspešnih in dobrih uvrstitev rečiški planinci poudarjajo tudi vsestranski pomen znanj, ki jih pridobivajo med pripravami in tekmovanji. Orientacija v neznanih krajih in razmerah, znanja iz prve pomoči, poznavanje rastlinstva, zgodovine in organizacije planinstva... so koristna znanja tudi v vsakdanjem življenju in delu. Seveda pri vseh teh prizadevanjih ne bi šlo brez pomori že omenjenih in dejstva, da v okviru občinske športne zveze in občine Mozirje planinstvo dobiva vse večjo podporo. Marija Sukalo GALERIJA “ŠTEKL" GORNJI GRAD Predstavitev koroškega samorastnika V gornjegrajski galeriji se s samostojno razstavo predstavljaslikar samorastnikjane/. Repnik. Kritiki njegova dela uvrščajo ob bok najboljših slovenskih slikarjev samorastnikov, po začetnem vplivu očeta slikarja pa je razvil oseben in prepoznaven likovni izraz v okviru precej ohlapnega pojma naivne umetnosti. Gornjegrajski župan Toni Rifelj je Janezu Repniku podaril monografijo o zgodovini kraja (foto: N N) Na otvoritvi razstave, 2 5. maja, so v kulturnem programu sodelovali učenci glasbene šole Nazarje. Osnovna prepoznavnost del Janeza Repnika se obisko-valcemrazodevavobliki trpljenja, ki gaspremljabožje sotrpljenje kot odrešujoče sočutje. Predstavniki planinskih društev na sestanku na Ljubnem (foto: Ciril Sem) SAVINJSKI MEDDRUŠTVENI ODBOR PLANINSKIH DRUŠTEV Podpora novemu predsedniku zveze Sestanka planincev savinjskega območja na Ljubnem ob Savinji so se udeležili predstavniki 34 planinskih društev, za prijetno vzdušje pa sta poleg gostiteljev občine Ljubno in tamkajšnje osnovne šole poskrbeli citrarki sestri Mira in Mojca Lenko. Tokratna seja je bila namenjena predvsem pripravam na letno skupščino Planinske zveze Slovenije. TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Od zibelke do šole Konec junija je čas, ko se začenjajo tradicionalne turistične prireditve. Prvi so na vrsti Rečičani, ki bodo zadnji teden v mesecu pripravili že 22. prireditev Od lipe do prangerja. Sklop prireditev se začenja v soboto, 23. junija, ko se bodo na igrišču pred vrtcem pomerili šolarji, že naslednji dan pa bodo v osnovni šoli odprli narodopisno razstavo. Rdeča nit letošnje razstave bo zgodovina šolstva na Rečici. Osrednjo razstavo bo dopolnjevala razstava zibelk; z likovnimi deli pa se bo predstavil Stane Ermenc. Zadnji petek v juniju se bodo na vadbišču Kinološkega društva Zgornjesavinjske doline v Varpoljah v malem nogometu najprej pomerile ženske ekipe, nato pa bodo na vrsti rečiški in mozirski svetniki. Na športnem igrišču na Rečici bo petkovo popoldne namenjeno Farni 4, ki bo prinesla obilo glasbe za mlade. Vrhunec prireditve bo prvo soboto v juliju, ko Rečičani vabijo na Večer pod trško lipo. Kulturni program bodo obogatili rečiški osnovnošolci, organizatorji obljubljajo velik ognjemet, za zabavo pa bodo poskrbeli Zasavci. Zaključek tradicionalne prireditve Od lipe do prangerja bo prvo nedeljo v juliju, ki bo na Rečici minila vznamen-ju konjev, furmanov in vpreg. Marija Šukalo DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE 1941-1945 KRAJEVNA ORGANIZACIJA MOZIRJE V načrtu zbiranje spominskega gradiva Krajevna organizacija društva izgnancev Mozirje deluje v naši dolini že osem let. V tem obdobju so upravičili svoj obstoj, saj so vložili veliko truda v aktivnosti za priznanje pravic izgnancev. Poleg tega si društvo prizadeva tudi za ohranjanje spomina na leta izgnanstva med drugo svetovno vojno v letih 1941-45 in dostojno počastitev spominskih dni. Eden največjih uspehov za društvo je prav gotovo sprejem Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki jim je zagotovil pravice do mesečne rente in oprostitev plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Po šestletnem prizadevanju Društva izgnancev Slovenije je državni zbor sprejel letos februarja Zakon o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, po katerem bodo začeli izplačevati odškodnine sredi januarja prihodnje leto. V letošnjem marcu se je dejavnost društva usmerila v vlaganje vlog na IOM obrazcih mednarodne organizacije za uveljavljanje odškodnin za prisilno delo po nemškem zakonu o skladu Spomin, odgovornost in obveznost, konec aprila pa še vprašalnike po avstrijskem zakonu o odškodninah za prisilno delo. Avstrijski zakon določa odškodnino tudi za otroke, ki so bili izseljeni skupaj s starši, medtem ko na vlogah po nemškem zakonu na IOM obrazcih še ni rešeno vprašanje otrok, mlajših od dvanajst let in ukradenih otrok. O teh in o drugih problemih, ki tarejo društvo, so spregovorili na rednem občnem zboru sredi majav Nazarjah. Tudi za prihodnje obdobje jim dela ne bo zmanjkalo. Še naprej bodo pomagali članom društva pri izpolnjevanju vprašalnikov in dopolnjevanju z različnimi dokazili, ki jih je potrebno priložiti k vprašalnikom. V načrtu imajo tudi zbiranje spominskega gradiva o izgnanstvu v letih 1941-45, saj je bil na območju Zgornje Savinjske in Za-drečke doline izveden velik fašistični teror nad civilnim prebivalstvom, to pa bi po njihovem mnenju moralo biti zapisano vsaj v kakšni brošuri. Vsaka žrtev je morala pretrpeti številne osebne tragedije in fizično trpljenje, kar je pustilo duševne in zdravstvene posledice za vse življenje. Vse to bo odšlo v pozabo, če društvo ne bo poskrbelo, da se nekje zapiše. Marija Šukalo MEDNARODNO TEKMOVANJE S PODROČJA ARBITRAŽNEGA REŠEVANJA SPOROV Da lahko pokažeš znanje, moraš najprej priti na Dunaj Podobno kot na področjih številnih drugih študijskih smeri se tudi na področju prava letno organizirajo različna tekmovanja, ki so sicer številčno šibkejša, pa zato toliko bolj prestižna. Že z osemletno tradicijo je vsako leto, v mesecu aprilu, na Dunaju organizirano mednarodno tekmovanje s področja arbitražnega reševanja sporov in uporabe Konvencije ZN o mednarodni pogodbi o prodaji blaga (kije marsikomu bolj poznanapod imenom Dunajska konvencija). Tekmovanje, ki vsako leto obsega rešitev novega fiktivnega spora med prodajalcem in kupcem iz dveh različnih držav, ima iz leta v leto več udeležencev (ob tem velja omeniti, da je letos sodelovalo kar 94 tekmovalnih skupin), izdelki in nastopi tekmovalnih skupin so iz leta v leto kvalitetnejši, temu primerno pa so iz leta v leto strožji in višji tudi kriteriji ocenjevanja. Tekmovanje zajema pripravo dveh pisnih izdelkov, tožbo in odgovora na tožbo ter štiri ustne nastope, dva na strani tožnika in dva na strani toženca. Oba pisna izdelka in vsi ustni nastopi so pripravljeni in predstavljeni v angleškem jeziku, pri čemer torej ne gre prezreti očitne prednosti tistih tekmovalnih skupin, ki prihajajo iz angleško govorečih držav. Celoma priprava in z njo tekmovanje se sicer prične že v jeseni, ko je na inter-netuobjavljennanovozastavljenfiktiv-ni primer, čemur sledi priprava prvega pisnega izdelka - tožbe. Letej kaj hitro sledi priprava odgovora na tožbo in končno ustni nastop na Dunaju. Drugi del tekmovanja, torej ustni nastop, je za vsakogar nekaj prav posebnega. Za teden dni to svetovno znano, kulturno in zgodovinsko nadvse bogato prestolnico preplavijo študentje prava ter mladi pravniki s cel- ega sveta in morda za hip nekoliko spremenijo utrip tega veličastnega mesta. Ob vsem tem je zmotno misliti, da tekmovanje terja od vsakega udeleženca le nekajmesečne intenzivne priprave in dolge ure študija, iskanja ustrezne literature ter sodne prakse, ampak predstavlja tudi kar precejšen izdatek. Že sama organizacija tekmovanja za seboj potegne ogromen strošek, ki pa se pokrije s plačilom participacije tekmovalnih ekip. V ta okvir seveda ne sodijo prihod in odhod na Dunaj, bivanje ter prehrana. Ne le da se morajo tekmovalci potruditi in dati vse od sebe na samem tekmovanju, napeti morajo tudi vse sile, da najdejo sponzorje ter zberejo potrebna sredstva, ki jim omogočijo pot na Dunaj, da pokažejo svoje znanje in predstavijo svojo fakulteto kar v najboljši luči. Ekipa študentov Pravne fakultete iz Maribora bi se ob tem rada najprej zahvalila profesorjem pravne fakultete, ki imajo posluh za takšne podvige in se zavedajo njihovega pečata na naša, še neizkušena, ravno »iz knjig padla« življenja, in so nam skupaj s fakulteto omogočili udeležbo na letošnjem tekmovanju s plačilom participacije. Katja Rakun Posebna zahvala gre podjetju F.lkroj iz Mozirja, ki je vse tekmovalce primerno obleklo, ter podjetju PAM - AVTO s Ptuja, ki nas je sponzoriral s prevoznim sredstvom, tako da so bili stroški potovanja resnično minimalni. Prezreti ne gre niti ostalih sponzorjev, ki so prisluhnili naši viziji in nam z denarnimi donacijami omogočili udeležbo na letošnjem tekmovanju: Občina Mozirje, Mestna Občina Maribor, Mestna Občina Celje, Arcont d.d., PBS d.d., ŠOU Maribor, KBM Infond d.d., EMO Orodjarna Celje, Eurovek Ljubljana, IUS Software Ljubljana, Institut za gospodarsko pravo, Bartolič Martinez Željka, Ferlež Janez, notar, Lučovnik Eva, notarka, Keček Slavko Alojz, notar, Marguč Franc, notar, Mesar Milan, notar, Šomen Franc, notar, Dokler Andrej, notar, Pintar Vojko, notar, Kralj Sonja, notarka, Tirana Andrej, notar, Ružič - Tratnik Marina, notarka, Fijavž Darja, Tory Nevenka. Še enkrat hvala vsem, ki ste nas podprli in nam omogočili pridobiti to dragoceno življenjsko izkušnjo, ekipa iz Pravne fakultete Maribor. c ORGANIZACIJE, KULTURA DRUŠTVO ZA POSPEŠEVANJE IN PROMOCIJO IZDELKOV KOMEN Domače je zanimivo Pridnost in iznajdljivost sta vrlini, ki že od nekdaj korakata ob boku zgornjesavinjskih kmetov. Skorjo kruha jim je rezala živinore j a in si je bilo potrebno priboljšek prigarati v gozdu, v novejšem času si pomagajo s kmečkim turizmom, vse bolj prisotna pa je nuja po še dodatnih dejavnostih. Kaj je lepšega očem in okusu prijetnejšega kot kruh iz domače krušne peči, pecivo ali domače žganje? Dobrote, ki prenekaterega vračajo v čase preživelega otroštva, izviren način življenja, ki se ohranja samo še med kmečkimi ljudmi. Takole se je ljubensko društvo Komen predstavljalo na prvomajski prireditvi v Mozirskem gaju (foto: Ciril Sem) Sramežljivi začetki društva, v katerega je povezanih 16 ljubenskih kmetij, segajo komaj do lanskega flosarskega bala. Nekaj treme in negotovosti je spremljalo prve korake, seveda povsem odveč, saj bi lahko prodali neprimerno več, kot so pripravili. Ljudem je potrebno znati ponuditi, je prepričana Alenka Korpnik, predsednica društva, ki se še kako zaveda, da se bo potrebno še veliko razgledovati in učiti, predvsem pa nastopiti enotno. Na razpisu kmetijskega ministrstva za promocijo kmetijskih izdelkov so pridobili 500 tisočakov, kar je lepa spodbuda, saj želijo domače dobrote prodajati pod blagovno “flosarska rihta”. V preteklosti je vsak delal zase, sedaj pa želijo raziskati trg, razpreda o načrtih predsednica društva. Izkušnje kažejo, da je največ povpraševanja po domačem kruhu, dobro se prodaja tudi orehova potica, “štrudl” in pecivo ter pristno domače žganje. Ponudbo želijo dopolniti s spominskimi šopki iz suhega cvetja in spletenimi izdelki iz domače volne. Bolj kot je domače, večje zanimanje zbuja pri ljudeh, je prepričana Ko-rpnikova. Ob nedavni razstavi cvetja v Mozirskem gaju so po njihovih izdelkih, ki so poleg dobrega okusa tudi primerno dekorirani, posegali pretežno tujci. Usmeritev je torej prava, prijetna izkušnja je bil tudi sejem kulinarike v Ljubljani, kjer se njihove začetniške težave sploh niso opazile. “Znotraj društva se dogovorimo, kaj bo katera delala. Stroške poskušamo pokriti s članarino, pridobljena sredstva pa smo porabili za ‘flosarsko rihto’ in predavanja, saj se ne želimo in ne moremo zapirati v lasten krog.” Prodaja kmetijskih izdelkov je zagotovo dobrodošla dopolnilna dejavnost, ki se bo po nekaj letih vsaj delno obrestovala. Tako vsaj upajo v društvu Komen, v katerem z veseljem sodelujejo tudi moški. Seveda pa bo zaradi boljše razpoznavnosti potrebno poskrbeti za promocijo, v katero zagotovo sodi enotna obleka. Ne nazadnje so s ponudbo in prisotnostjo že doslej krepko popestrili krajevne in prireditve v Zgornji Savinjski dolini -torej povsem upravičeno pričakujejo tudi konkretno finančno pomoč. Čeprav s hvaležnostjo sprejemajo tudi moralno podporo, z nasmehom poudari Alenka Korpnik. ZLATA HARMONIKA 2001 V Nazarjah znova iz roda v rod Kot smo že poročali, bo etno-glasbena prireditev Iz roda v rod in izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne 2001 v Nazarjah letos potekalo v soboto, 23. junija. Turistično društvo Nazarje bo vsodelovan-ju z mozirsko območno izpostavo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti tudi tokrat pripravilo srečanje starejših godcev in mlajših harmonikarjev z diatonično harmoniko. Prireditev bo potekala pred gradom Vrbovec, začela pa se bo z revijo vižarjev (godcev veteranov in samoukov). Sledilo bo izbirno tekmovanje harmonikarjev, nato pa bo občinstvo izbiralo grajskega godca leta. Vstopnice, ki bodo hkrati tudi glasovnice, bodo prinašale (izžrebane seveda) lepe nagrade. Na koncu bodo še enkrat nastopili izbrani polfinalistitekmovanjaza Zlato harmoniko, v spremljevalnem programu pa se bodo zvrstili: folklorna skupina Urška iz vrtca Nazarje, folklorna skupina Pastirci iz Podgorja pri Slov- enj Gradcu, vokalno-instrumentalna skupina Pušeljc in ljudski godci Ram-plači iz Otočca. Letošnje tekmovanje v Nazarjah bo predtekmovanje za celo celjsko regijo, zato organizatorja pričakujeta večje število udeležencev iz velenjskega in celjskegakonca. Pravilaza izbirno, polfinalno in finalno srečanje so prilagojena glede na vrsto tekmovanja in jih prejme vsak prijavljeni na domači naslov. Več informacij nudita organizatorja. Franci Kotnik GALERIJA BOŽIDAR JAKAC V KOSTANJEVICI NA KRKI Jožef Muhovič “spregovoril” o minljivosti VgalerijivKostanjevici,kijevčudoviticerkvinekdanjegacisterijanske-ga samostana, je bila 25- maja otvoritev razstave del Jožefa Muhoviča. Umetnik, sicer redni profesor na Akademiji za likovno umetnost Ljubljana, je na svoji 2 5. samostojni razstavi skozi umetniška dela spregovoril o minljivosti, kakršen je bil tudi naslov razstave. Jožef Muhovič se je rodil leta 1954 v Lenartu pri Gornjem Gradu, mladost pa je preživel na Rečici ob Savinji. Po maturi na pedagoški gimnaziji v Celju je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1977. Na isti ustanovi je nadaljeval in zaključil še podiplomski študij slikarstva in grafike. Vzporedno je na filozofski fakulteti opravil študij filozofije, leta 1981 magistriral in pet let kasneje tudi doktoriral. Od leta 1983 predava likovno teorijo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost.. Ukvarja se s slikarstvom, kiparstvom in grafiko ter objavlja razprave in članke s področja likovne teorije in estetike. Poleg štiriindvajsetih samostojnih razstav je doslej sodeloval že na osemindevetde-setih skupinskih razstavah doma in v tujini. Gorazd Kocijančič je ob razstavi zapisal, da Muhovičeva velika platna prav sodijo v posvečeni ko-stanjeviški prostor, saj s svojo sugestivnostjo stopajo v zaupen pogovor z vso gostoto njegovih večstoletnih pomenov in večnih sporočil. “Še več. Cerkveni prostor v najplemenitejšem pomenu bogatijo, dodajajo mu novo razsežnost, ne da bi ga oskrunile v njegovi izvorni čistosti.” Muhovičeva razstava tematizira minljivost, vendar je upodobil tisto, kar ostaja od minljivosti. Svoja videnja je predstavil na petnajstih slikah, šestih skulpturah in desetih risbah.Cerkev Marijinega oznanjenja z gotsko notranjostjo se je pokazala kot prostor, v katerega Muhovičeva dela spadajo s popolno vrednostjo. Hkrati so njegova dela triladijski cerkveni prostor na svojstven način obogatila in dopolnila bogato sporočilnost, ki ga vsebuje že sam po sebi. Minljivost je tema, s katero se ukvarjajo laiki in znanstveniki in sama po sebi povzroča asociacije, vredne umetnikovega izražanja in gledanja. Razstava bo na ogled do 26. avgusta 2001. FRANC ATELŠEK, PREDSEDNIK TURISTIČNEGA DRUŠTVA LJUBNO OB SAVINJI “Predobro se še živi!” Razmišljanja tokratnega sogovornika marsikdaj sprožijo pri ljudeh mešane občutke, celo odpor. Sajenje rožic pač ni njegov slog, navsezadnje življenje ni cvetlična gredica in medtem ko v Zgornji Savinjski dolini delamo male korake, nas drugi prehitevajo z velikimi. Franc Atelšek je prepričan, da bo brez agresivne promocije obstal turizem na stranskem tiru, predvsem pa se bo kljub sprejeti strategiji moral občinski svet jasno opredeliti, kakšen turizem želijo, če sploh, v občini Ljubno. •Vašastališčaskorajpravilomabumoodme-vajo v tem okolju. Če niso kamen spotike, so prav gotovo predmet številnih razprav... Mislim, da to zadnje. Na Ljubnemsmo očitno še vedno navajeni, da vsi vemo vse - najraje v gostilni. Da bi kdo podstavil rame ali se lotil konkretnih stvari, tega je bolj malo. Ker se moji pogledi na razvoj turiz-marazlikujejo od pogleda večine, so odmevi, kakršni so. • Kako torej razumete razvoj turizma? Strategija turističnegarazvojanekegaokoljakončno ni stvar turističnega društva. Se strinjam. In dodajam, da je samo skrb za rožice premalo. Osveščeni občani poskrbijo sami za urejenost okoli domov. Obstajajo tudi grde izjeme, na katere še nisem opozoril, vendar imam namen. Na zadnjem občnem zboru smo načrt dela v letošnjem letu dopolnili tako, da bomo letos prizadevnim krajanom podelili priznanja. In seveda izrekli tudi graje. • Naj se po vašem mnenju ukvarjajo s turizmom samo tisti, ki imajo od tega neposredne koristi? Konkretno gostinci, ki pravijo, da zakaj spodobnega ni ustvarjenih pogojev. Imam občutek, da gre za izgovarjanje ... Vse to je točno. Pred dvajsetimi leti je bila obiskanost Ljubnega neprimerno večja in na višji ravni. Danes so tisti, ki prenočijo v kraju, prej izjema kot pravilo. Bojim se, da se nočitveni turizem začne in konča pri italijanskih lovcih. Jasno je, da si morajo za večji obisk innočitvevprvi vrsti prizadevati tisti, ki odtega živijo. Osebno pa sem prepričan, daje zapromocijo kraja in širše okolice posameznik premalo. Zato smo letos izdali posodobljen prospekt Ljubnega. V zadnjih petnajstih letih ni nihče direktno delal na promociji, oziroma veliko premalo. Imam pismen odgovor vodstva občine, da je za promocijo skrbel g. Marko Lenarčič, ki se je trudil z ustanovitvijo gospodarskega interesnega združenja Po štirih letih uslda-jevanj je trebaugotoviti, daso se nekateri župani pogovarjali s figo v žepu. Po mojih informacijah je g. Lena-rčičžedirektorinformacijskegacentravBohinju. Očitno je ugotovil, da v tem prostor nima možnosti. Za primer naj navedem Posočje, kjer so tri občine stopile skupaj in naredile uspešno promocijo tudi na ljubljanskem sejmu Alpe Adria Za sodelovanje pri ljubenskem prospektu nismo uspeli zainteresirati niti vseh tistih, ki imajo prenočišča Od štirih so se odzvali trije. Za lani še nimam podatkov, leta 1999 je bilo prijavljenih 129 nočitev. Ob 82 ležiščih, kolikor jih premoremo naLjubnem, je jasno, daobiskapraktično ni. To je katastrofa • Na Ljubnem torej dejanjanedohajajo besed ... Lep primer naj bi bil sejem Alpe Adria? Srečo ali smolo smo imeli, da se na sejmu posamezniki predstavljajo drug ob drugem. Poleg naše stojnice so se predstavljali Spodnjesavinjčani. Verjemite, razlika je bila očitna, v njihovo korist Za ilustracijo naj povem, da je bil župan Polzele prisoten praktično cel dan. Verjamem, daje tudi on obremenjen, vendar je očitno svojo prisotnost ocenil za potrebno in si vzel čas ter se poleg svojih turističnih delavcev tudi osebno angažiral. • Verjetno to kaže na nek odnos ... Ljubenska županja se sicer dobro počuti v javnosti. Očitno jo v tem primeru javna predstavitev ni zamikala. • Kaj si obetate od “gasilske” rešitve, ki se Franc Atelšek, predsednik TD Ljubno (foto: Ciril Sem) kaže v ponovni ustanovitvi Turistične zveze Zgornje Savinjske doline? Pošteno rečeno, ne veliko. O zadevi smo se pogovarjali na koordinaciji društev in prišli do spoznanja, da je formalna zveza potrebna zaradi lažjega in, če hočete, verodostojnejšegapogovarjanja z institucijami na državni ravni. Dejstvo je, da ima predstavnik regijske zveze šestih občin večjo težo kot posamezna turistična društva Posebnih rezultatov pa si od tega ne obetam. • Vendar brez vizije ne bo šlo, prvi korak k prebitju blokade bo nujno storiti. Turistična stagnacija očitno še ni dosegla spodnjega nivoja. To je točno! • Kaj torej storiti s tem turizmom, o katerem je bilo zapisanih in izrečenih že ogromno besed? Vprašali ste me več, kot morem odgovoriti. Po mojem prepričanju imaLjubnomedMozirskim gajem in Logarsko dolino idealno lego. V Logarsko dolino se je mogoče pripeljati samo še preko Podolovljeka, velika večina pase je včasih morala peljati direktno skozi Ljubno. Odkar imamo obvoznico, gre večina obiskovalcev veselo mimo. Na cesto skozi Ljubno smo si dali postaviti ležeče policaje, tako da razloga za obisk kraja resnično ni. Potrebni bodo veliki promocijski napori, če želimo kraju vrniti mesto, ki ga je nekoč že imelo. Gostje postajajo vsak dan bolj zahtevni. Za pošteno plačilo razumljivo pričakujejo pošteno uslugo. Na občnem zboru ste razpravljavci precej kritičnih besed namenili občini Ljubno. Občutek je, da pristojni zanemarjajo turistično društvo in celoten razvoj pomembne gospodarske panoge. Po drugi strani pa se sliši, da ste sicer delavni, vendar brez zaledja v ljudeh ... Sem človek, ki nima rad pretiranega, če hočete tudi brezplodnega, sestankovanja. Na začetku sem se lotil stvari, za katere sem menil, da jih obvladam. Na očitke o članstvu smo takoj reagirali. K sodelovanju smo povabili vse, ki vidijo znotraj turističnega društva svoj interes. Z veseljem ugotavljam, daje bilodzivugoden. Verjetno smo v preteklem obdobju tu naredili premalo, čeprav mislim, da smo delali dovolj javno in razen redkih izjem ni bilo pravega interesazasodelovan-je. • Občinska politika bi se verjetno morala opredeljevati po opravljenem delu ... Ne želim debatirati o sestavi sedanjega občinskega sveta, ker to pač ni moj problem. Verjamem pa, da lažje dela na primer predsednica TD Nazarje, ki ima to čast, da je članica občinskega sveta. Daje neprimerno lažje delati predsednici TD Solčava, ki je pač slučajno županova žena. Odnosi so verjetno in tudi razumljivo drugačne. Občinskemu svetu sem pismeno predlagal, da bi po vzoru Mozirja formirali odbor za turizem, in sicer na podlagi strategije razvoja turizma, za kar obstaja študija, katero so potrdili tudi občinski svetniki. V mislih nisem imel nobenega pretiranega administriranja, želel sem samo stvari premakniti z mrtve točke. Iz odgovora je razvidno, da je za turizem zadolžen odbor za okolje in prostor. Pred dvema letoma sem omenjeni komisiji predložil idejo označevanja poti,topajebilona formalni ravni vse. Svetniki očitno ne čutijo potrebe, da bi se o nujnih zadevah pogovorili na ravni občinskega sveta. “Pred 20 leti je bila obiskanost Ljubnega na neprimerno višjem nivoju. Danes so tisti, ki prenočijo v kraju, prej izjema kot pravilo. Bojim se, da se nočitveni turizem začne in konča pri italijanskih lovcih.” • Prodornost nekaterih dejavnosti je razumljiva. Navsezadnje gre za povezanost z vplivnimi in močnimi lobiji... S tem se strinjam. 0 moči lobijev in spreobračanjih je dokaz pismo, ki smo ga prejeli na naslov turističnega društva Nisem imel namena razplavljati o gasilcih, ampak včeraj (pogovarjali smo se31. maja, op.p.)mijepisalpreds-ednik gasilskega društva s prošnjo za denarno pomoč pri nakupu interventnega vozila. Dopuščam možnost administrativnega spodrsljaja, čeprav mislim, da gre za provokacijo. To pismo me je dejansko prizadelo, saj menim, da gre za norčevanje iz mene osebno. Prvi mož ljubenskih gasilcev je tudi svetnik in podžupan občine in verjamem, da zelo dobro pozna našo finančno situacijo. Pričakovati pomoč od turističnega društva je milo rečeno postavljanje sveta na glavo. Ob tej priliki bi svetoval vsem gasilcem v občini, da pregledajo vso razpoložljivo opremo in tehniko. Občani pa naj ocenijo, kakšni na- kupi so še potrebni. Iz prve roke sem obveščen, da gre stvar tako daleč, da je bil na občnem zboru gasilcev v Okonini podan konkreten predlog, po katerem bi na načun enoletne gradnje ljubenske šole, tudi Okonini kupili še en avto. To ni bilo gostilniško čvekanje, besede so bile izrečena na uradnem sestanku. •Vseeno sem prepričan, da niste protigasilsko nastrojeni? Daleč od tega Ocenjujem, da so tudi zanje, tako kot za vse ostale, nastopili novi časi. Stvar se začne in konča pri denarju. Opredeliti se bo potrebno o smiselnosti sedanje organiziranosti gasilcev in pošteno povedano, tako mislijo tudi nekateri gasilci. Pri tem mora občina kot zadnji sofinancer odigrati svojo vlogo. Ob sedanji sestavi občinskega sveta kaj takega ne gre pričakovati. • Očitno so problem finance. S kolikšnimi sredstvi boste gospodarili letos? Po dostopnih podatkih je v prvi postavki proračuna, ki je namenjena financiranju društva in propadlemu gospodarskemu združenju 500 tisoč tolarjev. V postavki turizem ostalo je 3 milijone tolarjev. Kaj pomeni turizem ostalo, mi ni povsem jasno. • Številke so torej jasne. Potrebe verjetno presegajo finančno realnost... Po načrtu, ki smo ga potrdili tudi na občnem zboru, bi lahko potrebe oziroma prioritete strnil v nekaj točk. Kot prvo jegotovopotrebnovzpostaviti osnovne turistično-informadjske točke, še naprej bo potrebno voditi dejavnosti za označitev kmetij v zaselku Ter, v Savini in Planini, smer Komen Krajani so zainteresirani, vse kaže, da bomo letos uspeli. Označiti in obnoviti bo potrebno gozdno učno pot in izdati zgibanko. Po zaslugi gozdarjaJanezaMarolta imamo nad Ledenico uro krasnega sprehoda po hladnem gozdu z označenimi razglednimi mesti. Za Sopotbo potrebno postaviti še dve označevalni tabli. Eno v trgu, druga naj bi stala na izhod-iščnipoti na Produ. Označiti nameravamo sprehajalno pot Ljubno-Švegel-Petovčnik-Prod-Ljubno. V sklopu vseslovenske akcije natemo “Pod kozolcem” nameravamo 6.10. izpeljati prireditev, s katero želimo do- prinesti k ohranitvi kulturne dediščine. Žal kozolci tudi na Ljubnem propadajo. Sodelovali bomo pri projektu oživljanja trškega jedra. Obstaja zanimiva študija, nekaj idej je sprejemljivih, uresničitev pa bo odvisna predvsem od razpoložljivih sredstev. Pripraviti se moramo na sodelovanje v regijskem tekmovanju v okviru akcije “Moja dežela,lepaingostoljubna”.Napredlog županje me je občinski svet imenoval za člana ocenjevalne komisije. Razmisliti bo potrebno o uvedbi takse za vožnjo po Savinji. Naravnost rečeno, vodstvo občine je zaspalo. Izgovor, da koncesije podeljuje država, zame ni sprejemljiv. Savinja je ravno toliko moja in od ostalih 2800prebivalcev občine kot od dveh gostincev - privatnikov, ki se med ostalim ukvarjata tudi s tem. Dogovorili se bomo tudi za turistične takse. Po občinskem odloku je taksa prihodek proračuna, vendar imava z županjo dogovor, da bo sleherni tolarsteganaslovaods topljen turističnemu društvu. To se mi zdi korektno in pošteno. Zavedam se teže izjave, vendar bomo morali na Ljubnem začeti strpno odstranjevati najbolj zanemarjene in neurejene objekte. Izpostaviti moram bivšo klavnico, ki ima to smolo, da stoji ob obvoznici. Ne glede na lastništvo se bo potrebno dogovoriti in to sramoto odstraniti. Problem predstavlja tudi veselični prostor v Vrbju, vendar brez urejenih lastninskih odnosov društvo tam nima kaj iskati. Črnih točk je še več, nanje bomo opozorili ob podelitvi pohval oziroma bodečih než zaurejenost alineurejenostokolja. Še naprej bomo sodelovali z osnovno šolo ... • Načrti so vsekakor ambiciozni, vendar pogrešam sodelovanje z društvi Komen in Flosar. Pripomba je umestna. Za ustanovitev društva Komen sem izvedel iz časopisa. Ne želim se vsiljevati, pogrešam pa pobude z njihove strani. Kar se tiče društva Flosar, pa na kratko takole. Z predsednikom Franjom Nar-aločnikom se še nisva uradno srečala, vendar bom naredil prvi korak. Kljub temu da sem slišal izrecno željo, če ne zahtevo, da Flosar nikakor ne more delati v okviru turističnega društva. Sprašujem se o upravičenosti takšnega stališča, ne nazadnje se namerava društvo vključiti v organizacijo flosarskegabala Daše po štiridesetih letih bala kot pogoj za njegovo nadaljevanje ustanavlja flosarsko društvo, je nekoliko zapoznela poteza • Flosarski bal je vseskozi organiziralo turistično društvo... To je edina turistična prireditev na Ljubnem. • Vseeno mislim, da brez sodelovanja ne bo šlo. Absolutno se strinjam in mi je to globoko jasno. • Znano je, da aktivno sodelujete pri postavitvi muzejske zbirke. Kot predsednik društva sem bil povabljen na dva sestanka, ko se je izbirala lokacija. Na podlagi dogovora z g. Vojkom Strahovnikom, ki projekt vodi, sem bil povabljen, da tudi strokovno koordiniram operativno izvedbo del. Precej časa nam je vzelo iskanje lokac- ije in če misli vodstvo občine odpreti zbirko 2. avgusta, bo treba precej pohiteti. Vendar mislim, daje zadevo tehnično mogoče izvesti. • Po štiridesetih letih flosarske-ga bala je Vrbje resnično vsem v sramoto... Vendar bal še vedno privablja precej obiskovalcev. To je lahko res, vendar so se tudi tu časi spremenili. Ne smemo pozabiti, da je bil svojčas znaten del dohodka vstopnina, kar seveda danes ni več Opustitev vstopnine je logična zadeva, vendar je veliko premalo privabiti obiskovalce v kraj samo dva popoldneva ali večera v letu. Finančni uspeh je enak ničli, stvar se začne in neha pri ansamblih, ki se pustijo mastno plačati. Levji delež zaslužka pa pospravi gostinec iz Velenja, ki pride in odide, kraju pa pusti smeti. Dva dni promocije kraja je odločno premalo, ne nazadnje je bila enakega mnenja tudi moja predhodnica, ki je v ljubensko knjigo zapisala: “Zavedati se moramo, da ljubenski turizem niso samo dnevi okrog flosarskega bala, kot se zdi nekaterim.” Sam bi dodal, da je večina prepričana v to. “Ljubno ima idealne pogoje za množični turizem in če ga hočemo imeti, bo potrebno prav kmalu kaj za to narediti. Predvsem pa intenzivirati penzionski turizem, poživiti kmečki turizem, rešiti ekološki problem kurjih farm in poskrbeti za celotno predstavitev Ljubnega v medijih in njegovo promocijo. Vedeti namreč moramo, da so se časi spremenili in da so za pravi turizem alpsko podnebje, čistaSavinja, lepa pokrajina in savinjski želodec že zdavnaj premalo.” Podštiriletastaro razmišljanje Jožice Valte se še danes podpišem. Stvari se niso premaknile niti za korak! Pogovarjal se je Edi Mavrič -Savinjčan LJUBNO OB SAVINJI Inšpektorji brez moči Ljubenski svetniki so se ob problematiki, povezani z javnimi cestami, zopet soočili s starim problemom, ki mu kljub sprejetim odlokom in posredovanjem inšpektorjev ni videti konca. Gre za samopašno ravnanje nekaterih lastnikov živih meja, ki so očitno dovolj bogati in vplivni, da jih izvajanje predpisov ne doseže. V svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri ljubenski občini sc zavedajo, da brez inšpekcije ni mogoče ničesar urediti, dogaja pa se, pravi predsednik Božo Križnik, da celo izdane odločbe ne dosežejo potrebnega učinka. Izdano odločbo inšpektorja je seveda mogoče realizirati s pomočjo policije, vendar gre za skrajni ukrep, ki ga Ljubenci vsaj zaenkrat še ne želijo uveljaviti. “Pod štiri leta staro razmišljanje Jožice Valte se še danes podpišem. Stvari se niso premaknile niti za koraki" . PLANINSKO DRUŠTVO SOLČAVA Elektrifikacija Klemenče jame Na priljubljeni planinski postojanki Klemenca jama pod Ojstrico še vedno uporabljajo star in precej hrupen bencinski agregat, ki v planinsko okolje že zdavnaj ne sodi več. Raziskave so nesporno dokazale, da je električna energija še vedno najčistejši in okolju najprijaznejši vir energije. Planinci iz Solčave se seveda zavedajo obremenjenosti planinskega okolja zaradi hrupa, vendar bi za elektrifikacijo potrebovali izdatna finančna sredstva. Samo za pridobitev potrebnih dovoljenj bo potrebno odšteti pol milijona tolarjev, napeljava elektrike do planinske postojanke pa bi po grobih ocenah stala 15 milijonov tolarjev. Tega denarja Solčavani niti v sanjah niso zmožni zagotoviti sami. Dodaten problem predstavlja nič kaj rožnat gospodarski položaj, kljub temu pa so solčavski planinci prepričani, da jim bo z raznimi akcijami uspelo zagotoviti potrebna sredstva. Navsezadnje gre za postojanko sredi najlepše alpske doline pri nas, zato bi moral biti načrt po njihovem mnenju sprejet s posluhom v širšem slovenskem prostoru. Savinjčan LJUBNO OB SAVINJI Neurje, kakršnega ljudje ne pomnijo Toča, velika kot kokošja jajca, je v poznem sredinem večeru preteklega tedna, krepko presenetila velik del Slovenije. Ujma, ki je udarila, je naredila precej škode tudi v Zgornji Savinjski dolini, največ škode so utrpele kmetije v Teru nad Ljubnim. Okoli šeste ure zvečer je v Ljubnem ob Savinji, v Nazarjah in Mozirju padala toča velika kot manjša kokošja jajca, v zgornjem delu doline pa se je neurje razbesnelo nekoliko pozneje. Ker se je zvečer že prijetno ohladilo ni takšnega razdejanja nihče pričakoval. Toča je lomila tudi tanjše veje in poškodovala celo drevesno lubje, tako da se bodo posledice poznale še v prihodnjem letu. “Vse je uničeno,” nam je pripovedoval Janko Podlesnik iz Tera, medtem ko smo si ogledovali veliko zaplato sprane zemlje, na kateri je še pred kratkim rasel krompir. Od plodov so ostali samo scefrani listi, enaka usoda je doletela povrtnino, tako da bo ostalo od pridelka bore malo. Pogled na zajeten kup toče pred hišo je zgovorno pričal o razdejanju. Podobno se je godilo tudi okoliškim sosedom. Na občini Ljubno so dan po ujmi aktivirali komisijo, ki je v preteklem letu popisovala nastalo škodo zaradi suše. Kolikor bo v njihovi moči bodo pomagali, je povedala županja Anka Rakun. Prvi hip je škodo prijavilo dvanajst oškodovancev, čeprav je nastale škode bistveno več. Prav pa bi seveda bilo, da svoje primakne tudi država, čeprav se bo verjetno treba sprijazniti, da je tokratno neurje udrihalo skoraj po celi Sloveniji. Savinjčan . % . §ÈT: Jk %; :Sk * ~~ijjj * • ■~ . V . .. • ‘ . . . . v ■ • ' , : Od njive s krompirjem so ostali samo okleščeni listi (foto: Savinjčan) RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Družno varovanje vodotokov Člani Ribiške družine Mozirje so se skladno s tradicijo zadnjih let pred nedavnim znova srečali s policisti mozirske in žalske policijske postaje. Družabno srečanje ob mozirskem ribniku, v sklopu katerega so se udeleženci pomerili v ribolovu, streljanju z zračno puško, kegljanju in pikadu, pomeni nadgradnjo siceršnjega sodelovanja na strokovnem področju. Ribiči in policisti dobro sodelujejo pri varovanju voda, ki jih ogroža zlasti onesnaževanje v različnih oblikah (izlitja gnojevke, odpadki...), nekontroliran odvoz gramoza in krivolov. Družba mora zaščititi svoje vodno bogastvo in prav na tem področju igrajo ribiči in policisti vodilno vlogo. Pri tem je marsikdaj potrebno tudi medsosedsko sodelovanje, zato so dobri odnosi z žalsko policijsko postajo prav tako zelo pomembni. Člani RD Mozirje se v celoti zavedajo izjemnega pomenačistih vodotokov za Zgornjo Savinjsko dolino, zato bodo v sodelovanju s policijo tudi v prihodnje aktivno opravljali svoje zaščitno poslanstvo. Asistenca uniformiranih varuhov reda jim bo, tako kot doslej, kajpak v veliko pomoč. KF Druženje ribičev in policistov vedno poteka v zelo sproščenem vzdušju (foto: F. Kotnik) PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO Srečanje planincev na Travniku Letošnji pohod na Travnik je bil že 22. po vrsti, eden od njih je bil poskusni. “Nekoč je bil ta pohod povezan z različnimi proslavami. Časi so se spremenili, pohod pa je ostal. Zdaj imamo tukaj svoje srečanje planinci, malo niže v lovski koči pa lovci.”, nam je pri Koči na Travniku povedal eden od udeležencev pohoda. Organizator pohoda je bilo Planinsko društvo Ljubno, udeleženci so se z avtobusi iz Ljubnega pripeljali do Rastk, od koder so krenili mimo Robana, Tratnika in partizanske bolnice prod Koči na Travniku. Pohodniki pašo prihajali tudi iz drugih smeri. Pri nekdanjem bivaku, ki je zdaj preurejenem v planinsko kočo in jo z dežurstvi oskrbujejo za konec tedna, so udeleženci lahko dobili izkaznico pohodasspominskoomembo partizanske bolnice. BolnicapodKomnomjebila zgrajena letal944, v njej pa se je zdravilo preko tristo partizanskih borcev. Za tretjo udeležbo so pohodniki prejeli bronasto značko, za šesto udeležbo srebrno in za deveto udeležbo zlato značko. Mnogo pomembneje kot značke, pa je büo za štiristo pohodnikov prijetno druženje. Organizator je dobro poskrbel za okrepčilo udeležencev, narava pa je postregla s sončnim vremenom. Pohodniki so se v večjih ali manjših skupinah sprehodili do razglednega stolpa na Turnovki, mladi so igrali obvezni nogomet, gorski kolesarji pa tudi niso bili “nikomur napoti”. V ranem popoldnevu se je iz grl najbolj vnetih pohodnikov zaslišala slovenska narodna pesem. Srečno in na svidenje čez leto dni. Avgust Robnik VOZILI SMO: ŠKODA OCTAVIA RS Najmočnejša škoda Škoda? Res škoda, da potem, ko je pod motornim pokrovom več moči, tudi z bančnega računa odteče več tolarčkov... Hja, užitki se plačajo tako ali drugače! Samo odločitev je vaša, kje jih boste plačali: na cesti ali kje drugje... Sicer pa, gospodje, kar vprašajte svoje žene, kaj vam bolj privoščijo: 180 konjičkov ali ulico rdečih lučk? Pri PSC Praprotniku v Velenju je odgovor jasen: užitki so v octaviji RS, ki ima enak motor kot audiTT ali A3 ali... Verjemite, užitki so zagotovljeni, in to za manj denarja kot pri konkurenci! Piše: Igor Pečnik Oblika octavie je zdaj že znana. Po lanskoletni prenovi deluje bolj elegantno in odraslo. Kdor jo pozna, jo ceni, kdor dobi alergijo na znak škoda, tudi prav. Raziskave so pokazale, da octavijo kupujejo visoko izobraženi ljudje, ki pričakujejo kvaliteto za malo denarja, in stari ljubitelji škod. Bistvo je seveda premagati kompleks ob dejstvu, da prihaja iz Češke, in to je do danes uspelo že kar nekaj kupcem, kar dokazuje odlična prodaja škode na slovenskem trgu. Dodaten argument je izvedenka RS, ki je na voljo v samo treh barvah: črni, rdeči in srebrni. Športni sedeži, aluminijasta prestavna ročica, kar- bon na sredinski konzoli, v usnje oblečen volanski obroč, ki skrbi za hitro lovljenje avtomobila, in alu pedala za zavoro, plin in sklopko so le dodatki ob drugače popolni opremi octavije RS. Klima, zračne vreče, ABS, ESP (doplačilo) in potovalni računalnik pa le lepšajo življenje z njo. Octavijo RS poganja VW motor z 1,8 litra prostornine in 180 KM. Navor 235 Nm omogočaležerno vožnjo v nizkih vrtljajih, pet ventilov na valj pa vrtenje v visoke obrate. Zato ne preseneča, da potrebuje octavia RS od (J do 100 km/h le 7,9 sekunde in da se merilnik hitrosti ustavi šele globoko v polju sodnika za prekrške - pri 232 km/h. Sedenje je v octaviji je fino, nastavitve sedeža in volanskega obroča so popolne. Motor le rahlo brni, ko pa dodamo plin, se prične pesem brezmejnega pospeševanja in odličnega zaviranja, kar omogočajo večje zavore kot pri ostalih modelih octavije. Glede na serijsko izvedenko je volanski mehanizem di-rektnejši, športno vzmetenje pa še dovolj udobno. V praksi to pomeni zanesljivo lego in izgubo občutka, da je octavia velik in težak avtomobil. Za takšno ceno s takšnimi zmogljivostmi družinski očetje še nikoli doslej niso prevažali svojih otrok hitreje v vrtec in šolo. SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. J Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. Za vas smo v NAZARJAH odprli trgovino z gradbenim materialom SAM Nazarje Na enem mestu vam nudimo vse za GRADNJO in OBNOVO od temeljev do strehe: betonske in opečne zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, fasade in fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, orodje ter opremo za gradbeništvo in še mnogo več. V MESECU JUNIJU NUDIMO NA VSE IZDELKE 10% GOTOVINSKI POPUST Obiščite nas vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah med 7. in 13. uro. Telefon: 03/839 41 90, 839 41 91, 839 47 71; fax: 03/839 47 72 Piše: Aleksander Videčnik V našem časopisu smo lahko prebrali vest, da se pripravlja rušenje mozirskega gradu Brdce. Nič ni škoda, da se taka ruševina podre, toda zakaj je iz nekdanjega gradu nastala ruševina? Ni naš namen o tem razpravljati, tudi ni pomembno po toči zvoniti, so nekoč modrovali naši Brdcam predniki. Sedaj je tako daleč, da bodo stroji kmalu opravili svoje in Brdc ne bo več. Ob tem je vendarle dobro pobrskati nekoliko v zgodovino gradu nad Mozirjem. Izredno izčrpne podatke spet najdemo v mozirski farni kroniki. Saj je njen pisec, Ignac Orožen, poskrbel za risbo gradu po obnovi, navedel pa je tudi vse lastnike, dokler ni gradu kupila ljubljanska škofija. Pa se sprehodimo skozi čas gospostva Brdce. zahodna stran Kot prvi lastnik se omenja leta l6l8 Adam Perger, ki je bil lastnik do leta 1649- Perger je bil poročen s sorodnico ljubljanskega škofa Tavčarja (Orožen piše Tautscher). Domnevamo lahko, da je grad obstajal že prej. Očitno je posest kupil od Pergerja leta 1649 d spomin Daniel Petelin, ki naj bi imel v posesti kmetijo Friškovc. Petelin je bil poročen z Johano in sta imela sinajohanna in hčerko Katarino. S slednjo se je leta 1668 v Mozirju poročil uradnik gornjegrajske gosposke, Johann Daniel Freundt, ki je bil doma iz Celja. Nato je imenovan kot lastnik Franc Merjašič, rojen v Mozirju, ki je leta 1717 poročil Mozirjanko Usarjevo. Potem so sledili: Jožef Zlater, Filip Walter, Julijana Edelmann, Friedrich Mally, Franz Smreker, Ferdinand Freiherr von Dienersberg in končno je leta 1856 kupila posestvo od dedičev Dienes-berga Antonija Florjančič, rojena pl. Bonazzo. Naj omenimo, da je bila družina Bonazzo nekaj časa lastnica ljubijske tovarne barv. Do sem lahko torej sledimo lastnike Brdc. Domnevamo, da je bila Florjančičeva tista, ki je poznana kot »Brčka gospa« in je pokopana na mozirskem pokopališču. Kot kaže, je nato postala lastnica ljubljanska škofija, ki je grad uporabljala za razne tečaje verskega in političnega pomena. Morda je zanimiv pripis Ignaca Orožna, ki omenja podanike fevdalne gosposke Brdce. Podložne so bile naslednje kmetije: Briržovc, Hrastel, Rotovnik (za Oljnikom), Rajšter z Lepe Njivejozel in cestni mlin v Ljubiji, ter Jakše in Jerec v Selah. Seveda so ti podatki za obdobje pred kmečko odvezo sredi devetnajstega stoletja. Povedo pa, da fevdalna gosposka Brdce ni bila velika, saj je imela le malo podanikov. Planšarski običaji Že v prejšnji številki našega časopisa smo objavili nekatere navade in običaje iz časa začetka in konca paše na planinskih pašnikih. Seveda je le malo tega iz naših krajev, pa kljub temu so razna verovanja v zvezi s to dejavnostjo zelo zanimiva, kjerkoli so se že dogajala. Opozoriti velja, da je gradivo v glavnem opisovalo običaje izpred druge svetovne vojne in je verjetno že marsikaj pozabljenega. V Ratečah gonijo črede v planine konec junija. Na dan svetega Ahaca, 22. junija, prinesejo vse ovčje in kozje mleko pred župnišče. Tam napravijo sir. Sir in sirotko izročijo župnišču, da bi vsako nedeljo zmolil župnik pri maši Oče naš za pastirje in živino v planini. Jeseni dobi župnišče še tri hlebce sira za plačilo. Naslednji dan ženejo drobnico v planine, še prej pa se bučno poslovijo pastirji od vaščanov. Podobno so nekoč ravnali tudi v Bohinju. Gorenjski ovčji pastir izpod Stola prosi sveto Nežo, zaščitnico ovac, da mu pomaga srečno jarce pasti. Tako ni čudno, če so nekoč k sveti Neži v Kovorju pri Tržiču nosili k ofru jarce, POPRAVEK INFORMACIJE Vil. številki Savinjskih novic smo na strani 18 pod faksimile učbenika iz leta 1795 pomotoma zapisali, da ga je napisal Franc Hribernik; pravilno je seveda Franc Hofbauer. volno ali denar. Tudi drugim zaščitnikom za živino so se priporočali, tako k svetemu Štefanu, svetemu Juriju, svetemu Martinu, svetemu Lenartu, svetemu Jobu in še kateremu. V Podreči pri Kranju inv Srednji vasi pri Golniku so dali, ko je šla živina prvič na pašo, na hlevski prag palice od cvetnonedeljskih butar. V Žagi so pred odgonom v planine kropili in kadili palice ali zelenje od butar. Enako navado so imeli v Praprotnem pod Veliko planino. Tu so dali še za mašo, da bi ostala živina zdrava. Na Veliki planini so vedno nosili s seboj butare, ko so gnali živino v planine. Drugače je bilo na Koroškem. V Ziljski dolini so dali mati, preden je šla živina o “vigredu” na planine, vsakemu živinčetu košček tistega kruha, ki ga je imel hlapec na vseh treh mašah na božični dan pri sebi. S tem so prosili, da bi se živina v jeseni zdrava vrnila s planine. Planinske stanove, staje in ograde ženske požegnajo, da ne bi prišle blizu kače. Še posebej je bilo treba nekdaj živino zavarovati pred volkovi in drugimi zvermi. Koroški pastirji so zato ovce pred volkovi tako, da so jih “zadelali”. To je pomenilo, da so jih potegnili skozi ostfožnico, ki je v obliki podkve priraščena k tlom. Verjeli so, da so potem ovce volkom nevidne. V Šaleški dolini ženejo prvič živino na pašo s šibo iz butare. Na vzhodnem Štajerskem naredijo z njo pred vsako živino križ, preden jo ženejo na pašo. Kakor v Prekmurju mora tudi tukaj pastir paziti, da šibe vsaj prvi dan ne izgubi, sicer se mu bo živina izgubljala. Tudi v Šmartnem ob Dreti so ravnali tako. Na vzhodnem Štajerskem skušajo prisiliti živino k skupni paši z naslednjim »čarodejnim« postopkom: vsaki kravi odrežejo košček repa ali nekaj dlak iz repa ter nato vse te kose ali dlake skupaj na travniku (pašniku) zakopljejo. Belokranjski pastir ima pri sebi toliko orehovih listov, kolikor glav živine žene na pašo. S tem želi, da bi se mu živina vedno skupaj pasla. Preden je šla živina spomladi na planine, so v Halozah dali mati vsakemu živinčetu košček kruha, ki ga je imel hlapec pri vseh treh mašah na Božič seboj. Tako so izrazili željo, da bi se živina vrnila zdrava s paše. Bomo nadaljevali. I Tiskanje knjige Aleksandra Videčnika Okrogle in malo manj okrogle so finančno podprli: Kmetijska zadruga Mozirje, Savinja Mozirje, Občina Mozirje, Občina Nazarje, Občina Gornji Grad, Občina Ljubno, Banka Velenje d. d., Velenje, Banka Celje d. d., Celje, Miš Maš Mozirje, Lamcom d. o. o., Mozirje, Savinjske novice Nazarje, Slaščičarna Polonca Mozirje, Elkroj Mozirje Dogodek, ki je pretresel bucane Nekoč, daleč nazaj, so se ljudje posluževali vseh možnih načinov, da so prišli do življenjskih potrebščin. Pri tem je bilo posebno poglavje meso, saj si ga reveži zlepa niso mogli privoščiti. Tako so po obsežnih gozdovih raznih gospoščin nà črno lovili divjad, po vodah pa ribe. Seveda so bili lastniki vseh lovišč fevdalci, ki so plačevali poklicne lovske čuvaje, da so preganjali krivolovce. Še pred drugo svetovno vojno ni bilo redko, da so oblasti sodile »divjim lovcem«. Pogosto so pri preganjanju divjega lova uporabljali tudi strelno orožje. Tako je bilo srečanje krivolovca z gozdarjem ali čuvajem za marsikoga, ki si je na nedovoljen način hotel pridobiti plen, nevarno že zaradi visokih kazni, ki so jih izrekali za taka kazniva dejanja. Mnogi so torej, da ne bi bili zasačeni in ujeti, uporabili strelno orožje in prihajalo je do žrtev. Znane so pripovedi o divjih lovcih, ki da so se radi namazali s sajami, da niso bili razpoznavni, pa tudi sicer so bili dokaj iznajdljivi, ko so se podajali na krive poti v gozdove ali za vodotoke. V Lučah je služboval kot vodja gozdarske enote veleposestva Marijingrad Emil Krištof, ki je opravljal po službeni dolžnosti še lovsko čuvajstvo. Bilo je 5. maja 1935, ko sta s tedanjim praktikantom Bogomirjem Supinom krenila na Planico. Kot se spominja Supin, je Krištof učil mladega praktikanta, kako se lovi divji petelin. V nekaj dnevih bi naj na lov prišel dr. Šteinfelser iz Celja, po lovišču pa naj bi ga spremljal Supin. Krištof je bil tedaj že izkušen lovec in je že ob svitu nazorno prikazoval naskok na to prekrasno žival. Lov divjega petelina je vse prej kot enostaven, saj se sme lovec premikati le tedaj, ko žival poje, sicer je vsako približevanje neuspešno. Kot že rečeno, sta Krištof in Supin krenila s Planice, ki je bila tedaj v upravi Marijin-grada, okoli tretje ure zjutraj. Ko sta tako previdno napredovala v smeri pojočega petelina, sta naletela na dva krivolovca, domačina. Krištof je baje pozval zadnjega od njiju, da se ustavi, ta pa se je obrnil in ustrelil proti gozdarju, ki je bil na mestu mrtev. Zadet je bil prav v srce. Supin je pobral puško mrtvega gozdarja in previdno napredoval v smeri, od koder je padel strel. Toda izkazalo se je, da je divjih lovcev več, v dveh skupi- nah po dva, in da je dvojica krenila na petelina, dvojica pa na srnjad. Supin je tekel proti Planici in priklical od tam pomoč, ki pa je bila za nesrečnega gozdarja prepozna. Ko je bila razprava na sodišču proti zapletenim v ta dogodek, je strelec, ki je povzročil smrt Krištofa, utemeljeval svoje početje s tem, da bi bil sam žrtev, če ne Ko so leta I9IO opravljali večja popravila na cerkvenem stolpu v Lepi Njivi, so našli sporočilo tistih mojstrov, ki so na novo prekrivali ta stolp v letu 1839- To sporočilo je še posebej zanimivo, saj je pisano v starem jeziku in seveda zelo po domače. Del vsebine bomo zapisali dobesedno, ostalo pa bo zaradi boljšega razumevanja prepisano v sedanji slovenščini. Vsekakor je hvale vredno, da so rokodelci že tiste čase pisali domače, saj je znano, kako je prav v teh krogih hitro napredovala nemščina. Takole so zapisali: “Lepaniuska Zirku. Feimmešter so bli Gospod Anton Sajring-er. Zekmerstri so bli Andrei Mikek, Peter Pekovnik, Andrej Struz. Mesner je biu Anton Mesner. Mihael Ermenz - Zimemer-man, so ble tudi srauni Franz Ermenz nu Lukes Kramer u Musiskim Targa Doma. Joseph Kuvaz je naredu kris gor naTuren.” Do sem torej dobesedno, naprej pa je vsebina taka: “Luka Mikek, Sedar Palir K. p.d. bi pravočasno streljal... Kot je povedal Bogomir Supin, so solčavski divji lovci večkrat plenili v tako imenovanem »kraljevem lovišču« pod Ojstrico ali Korošico. Še isto leto, ko je padel Krištof, so na mestu njegove smrti postavili spominsko obeležje, ki ga je blagoslovil ljubljanski škof dr. Rožman. To obeležje še stoji. Sedarski Franc, Franz Danle (!) - ta dva sta doma v Ljubiji. Jako Jousenc na Polzeli doma. Cehmoštre (ključarji) so prosili, ko se bo to pismo našlo, da poskrbijo, da se bo brala za vse napisane rokodelce maša v cerkvi na Lepi Njivi. Ko se je pisalo to pismo, je bila velika suša, zato so hodili v procesiji tudi na Lepo Njivo romarji prositi Marijo za pomoč. To pismo je bilo napisano 10. dan v mesecu avgustu leta 1834, ko je bil zvonik gotov. Ne pozabite na nas, ko boste to pismo brali. Amen. Sledi podpis Franc Ermenc. Hkrati je v farni kroniki tudi tale zapis: Molovnikova hiša iz Lepe Njive je dala pozidati kapelo pred cerkvijo leta 19II in kupila kip Matere Božje, ki ga je izdelal Ivan Cesar v Mozirju. Skupaj je stalo 500 kron. Za objavljeno pismo iz zvonika na Lepi Njivi je značilno, da je mestoma slabo berljivo, zato bo mogoče katero od imen ali priimkov napačno zapisano. Tu se seveda že v naprej opravičujemo. 3scemo state fotografije Slika je iz leta 1937 in predstavlja skupino tečajnikov celjske Podzveze Fantovskih odsekov na Brdcah. Poslal nam jo je Danilo Mrevlje. [listina d cerkuenem stolpu NASVETI ) Subvencije 2001 - slovenski kmetijsko okoljski program (SKOP) Piše: Štefka Goltnik Ukrepi kmetijsko okoljskega programa so namenjeni predvsem zmanjševanju negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanju kulturne krajine in biotske pestrosti, odpravljanju zaraščanja ter varovanju okolja in zavarovanih območij. Osnovni cilj programa je uvajanje kmetijske pridelave, ki varuje zdravje ljudi in zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov. Pogoje o neposrednih plačilih iz omenjenega programa ureja Uredba o Slovenskem kmetijsko okoljskem programu in uvedbi neposrednih plačil za ukrepe v letu 2001 (EKO 2, EKO 3). Upravičenci so kmetije, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in ukrepe, za katere uveljavljajo sredstva. Minimalna velikost enote rabe za en ukrep je 0,1 ha, minimalna velikost kmetijske zemlje na kmetiji, za katero se uveljavlja podpora, pa je 0,3 ha. Zgornja meja višine neposrednih plačil znaša: Višina neposrednih plačil za kmetije, ki imajo več kot 100 ha kmetijske zemlje, znaša le 70%. Kmetije, ki se vključijo v SKOP, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: upoštevati načela dobre kmetijske prakse pri gnojenju, načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin, načela dobrega gospodarja, obtežba z živino na kmetiji ne sme preseči 1,9 GVŽ/ ha, količina uporabljenega organskega dušika ne sme preseči 170 kg/ha letno, sprotno je potrebno voditi evidence o vseh delovnih opravilih, kmetovati na način, za katerega je bilo pridobljeno neposredno plačilo, še najmanj 5 let od dneva zadnje pridobitve neposrednega plačila, upravičenci, ki izvajajo kmetijsko-okoljske ukrepe, se morajo udeležiti posebnega izobraževanja. Vloga za neposredna plačila EKO 2 in EKO 3 se odda skupno z “zbirno vlogo” do 30. junija 2001. Program predvideva tri sklope pomoči: I. Zmanjševanje negativnih vplivov na okolje: - odpravljanje zaraščanja; v program mora biti vključena cela kmetija, površino v zaraščanju je treba očistiti v roku enega leta (krčitve gozda ne pridejo v poštev), pridobljena površina mora biti še najmanj 5 let v okviru enega od ostalih ukrepov SKOP. Plačilo/ha znaša 42.000 SIT. - ohranjanje kolobarja; v program mora biti vključena cela kmetija. Za njivske površine mora biti izdelan kolobar, ki vključuje najmanj tri poljščine, od tega pa mora biti najmanj 15% met-uljnic in ne več kot 60% žit. Gojenje se izvaja na podlagi gnojilnega načrta, uporaba blata in kom- postov iz čistilnih naprav ni dovoljena, pri žitih se ne sme uporabljati regulatorjev rasti. Fitofarmacevtska sredstva se lahko uporabljajo le na podlagi prognoze. Plačilo znaša 10.000 SIT/ha. - integrirano sadjarstvo (kmetija mora biti v kontroli integrirane pridelave) - integrirano vinogradništvo (kmetija mora biti v kontroli integrirane pridelave) - integrirano vrtnarstvo (kmetija mora biti v kontroli integrirane pridelave) - ekološko kmetovanje; kmetija mora pri kmetovanju upoštevati Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. Opravljena mora biti kontrola kmetije in pridobljeno pozitivno poročilo kontrole oz. certifikat. Plačila znašajo za njive 80.500 SIT/ha, za travniške visokodebelne sadovnjake (90 - 200 dreves/ha) 50.000 SIT/ha, za trajne travnike 40.000 SIT/ha in za pašnike 20.000 SIT/ha. II. Ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine: - planinska paša (brez pastirja); planinski pašnik mora biti vpisan v registru planin, živali morajo biti označene, priložiti je potrebno pašni red, potrjen na letošnjem občnem zboru pašne skupnosti, ob upoštevanju vseh živali na paši mora biti obtežba v pašni sezoni 0,2-1,9 GVŽ/ha, priložiti je potrebno tudi zapisnik o prigonu in predvidenem datumu odgona živali. Plačilo na ha znaša 4.000 SIT/ha. Pestri, raznoliki in predvsem mikavni izdelki so dokaz, da na področju slovenske kulinarike bogato znanje naših prednikov, ki izhaja iz večstoletne tradicije, še vedno prehaja od ust do ust, od rok do rok, od mize do mize, od hiše do hiše, iz ene pokrajine v drugo. Ni se nam treba samo spominjati, kaj vse so znale v preteklosti pripravljati naše babice, kajti razstavljavci dobrot slovenskih kmetij poznajo stare kmečke običaje in z njimi povezane tradicionalne jedi, jih ohranjajo in tudi razvijajo. Kmetije že znajo uporabiti pridobljena priznanja na razstavi za promocijo svojih dopolnilnih dejavnosti. Tako se za sodelovanje odločajo tako tur- - travniški sadovnjaki; vzdrževan visokodebelni travniški sadovnjak mora imeti gostoto 90-200 dreves/ha oz. 10 dreves na 0,1 ha, pogoj je kosna ah pašna raba z zgornjo mejo obtežbe do 1,9 GVŽ/ha. Pri obnovi ni dovoljeno uporabljati šibkih podlag, gnojiti je potrebno na podlagi gnojilnega načrta, uporaba fitofarmacevtskih sredstev pa je dovoljena le na podlagi prognoze. Plačilo na ha znaša 27.000 SIT - sonaravna reja domačih živali; obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha. Možen je dokup krme z druge kmetije ali tudi v trgovini, vendar mora biti krma skladna s pravilnikom o kakovosti krme. Plačilo 9-000 SIT/ ha je možno uveljavljati le za travinje, gnojiti je potrebno v skladu z gnojilnim načrtom. III. Ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih Kmetija se mora nahajati na zavarovanem območju in mora izvajati najmanj enega izmed ukrepov, ki so navedeni zgoraj. Kmetovati je potrebno na tradicionalen in krajevno običajen način. V kolikor ima zavarovano območje sprejet program upravljanja, je treba kmetovanje prilagoditi tudi tem zahtevam. Za zgoraj omenjene ukrepe je možno pridobiti dodatnih 5% v regijskih in 10% v nacionalnih parkih. Če pri posameznem ukrepu v SKOP ni drugače navedeno, je neposredna plačila za ukrepe iz programa mogoče uveljavljati tudi za površine, za katere se uveljavlja izravnalno plačilo za območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo (EKO 1 ) in za površine, za katere se uveljavlja tržno cenovne podpore. Zgoraj navedeni ukrepi se med sabo lahko tudi kombinirajo. Več podrobnih informacij o posameznem ukrepu in kombinaciji ukrepov lahko dobite pri kmetijskem svetovalcu. Kmetijska svetovalna služba istične kmetije kot tudi kmetije z različnimi dopolnilnimi dejavnostmi, ki jim je lepo priznanje lahko dobra promocija in pomoč pri trženju. Iz Zgornje Savinjske doline so se letos predstavile kmetije s krušnimi, mlečnimi in naravnim žganjem. Vsi izdelki so bili zelo pestri in skrbno pripravljeni. Dokaz izredne kvalitete so priznanja, ki so jih prejele naslednje naše kmetice: zlato priznanje: Milena Marolt, Podveža 3, za krhke flancate; srebrno priznanje: Martina Poličnik, Logarska dolina 24, za mladi sir z orehi in za dimljen sir; bronasto priznanje: Fanika Žunter, Prihova 35, zavelikonočni kruh - pisanko. Bernarda Brezovnik izven zavarovanih območij na zavarovanem območju njive 109.100 SIT/ha 120.00 SIT/ha trajni nasadi 163.600 SIT/ha 180.000 SIT/ha travinje 81.800 SIT/ha 90.000 SIT/ha DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ NA PTUJU Priznanja zgornjesavinjskim kmeticam Na Ptuju so letos že dvanajstič odprli vrata dobrotam slovenskih kmetij. Razstava Dobrote slovenskih kmetij je ena pomembnejših državnih prireditev, ki jo vsako leto pripravijo Kmetijska svetovalna služba Slovenije v okviru Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Mestna občina Ptuj. Iddi letošnja razstava je dokazala, da bogastvo preteklosti znamo vtkati v sedanjost. Piše: Franc Strmšek Naša Zemlja je planet, na katerem je prisotna voda, vsem dobro znana tekočina, pri nizkih temperaturah trdna snov in pri visokih plin oziroma para. Voda je eden izmed osnovnih pogojev za življenje. V njenem okolju je življenje nastalo, sodeluje pri vseh življenjskih procesih na Zemlji in je osnovni sestavni del (z izjemo virusov) vseh živih bitij na Zemlji. Od vse vode na Zemlji je glavnina vode v svetovnih morjih. Življenju na kopnem, torej tudi človeški vrsti so dostopni le trije odstotki t.i. sladke vode. Večina te vode je vezana v večnem snegu in v ledenikih (79 odstotkov), v zemeljski skorji je je 20 odstotkov, lahko dosegljive sladke vode pa je le en odstotek (jezera, reke, podtalnica, atmosferska voda, voda v organizmih, talna vlaga). Od celotne količine vode na Zemlji je to le 0,03 odstotka, zato je varčno ravnanje z njo nuja in pogoj za preživetje sistemom. Narava to ve! Gozd ima pomembno vlogo pri uravnavanju vodnega režima Gozd je najmogočnejša življenjska združbana kopnem, ki ima velik vpliv na naš planet. Zato mora biti ravnanje z njim še posebno previdno in varčno. V naravi neprestano poteka kroženje materije in energije, ki pa ju poskuša vsak sistem čimbolj in čim daljše obdobje zadržati zase. Poseben problem je zadrževanje vode. Ker je tekoča, jo je težje zadrževati kot snovi v trdnem stanju. Še težje pa jo je zadrževati na nagnjenih površinah. Naravi je to z gozdom dobro uspelo, saj je izdelala niz zadrževalnih mehanizmov (velika količina žive in odmrle biomase, velika površina krošenj, močan, globok in razvejan koreninski sistem, opad in humus), ki zadržujejo vodo in preprečujejo hiter odtok vode. Hidrološka funkcija in varovalna funkcijasta najpomembnejši funkciji gozdov in njuni učinki nekajkrat presegajo prodajno vrednost lesa iz naših gozdov. Le zamislite si, kakšna bi bila erozija v naših dolinah, če njihovih strmih pobočij ne bi poraščali bogati gozdovi! Kako gozd vpliva na kroženje in zadrževanje vode Gozd je velik porabnik, hkrati pa dober zadrževalnik vode, ki jo odlično (to pomeni enakomerno in počasi) oddaja. Skrivnost se skriva v njegovi dovršeni zgradbi. Padavine prestreza s krošnjami, ki imajo izredno veliko površino. Površina listov in listnih rež ene same odrasle bukve znaša 400 ha, kar je enako površini 550 nogometnih igrišč. Na ta način prestreže udarno moč padavin in zmanjša erozijski potencial nalivov. Krošnje zmanjšajo udarno (erozijsko) moč padavin za tretjino. Tudi v gozdnih tleh je erozijsko delovanje vode zelo omejeno. T\i številne ovire organske narave (opad, humus, mahovi, zelišča, trhla debla in veje) preprečujejo, da bi voda odtekla po površju. Vse to jo dobro zadržuje tudi nastrmem pobočju. En kilogram mahu npr. lahko vsrka se- dem kilogramov vode. Mehkahumu-sna tla so najuspešnejši vodo-zadrževalni mehanizem v naravi. Veliko vode zadržijo, nato pa jo lahko zelo počasi oddajajo. Del prispele vode izhlapi v ozračje, del jo skupaj z raztopljenimi minerali posrkajo rastline, del jo ponikne v globino in obnavlja podtalnico, le manjši del pa je priteče na površje v obliki izvira. Rodi se potok, a tudi ta se le s težavo prebija skozi gozd. Njegovo pot ovirajo korenine, skale, padla drevesa, odpadlo vejevje, listni opad in mokrišča. Vse to so zadrževalni mehanizmi gozda. Gozd ima na življenje potoka močan vpliv, saj ga napaja z vodo enakomerno, oblikuje njegovo strugo in ga hrani z opadom. Potok pa z Gozd in voda oddajanjem vlage in oblikovanjem posebnih življenjskih prostorov vpliva na življenje gozda. Gozd in potok skupaj oblikujeta nedeljivo celoto. Na mokriščih, kjer voda ob neurjih poplavlja, so doma tiste drevesne vrste, ki imajo globok koreninski sistem in hkrati dobro črpajo vodo v ozračje, davtlehnastajaprazen prostor za akumulacijo odvečne vode. Taka drevesa so črna jelša, številne vrbe, topoli in trepetlike, ostrolistni jesen in hrast dob. Uidi za drevje ob gorskih potokih velja, da mora imeti globok, močan in razvejan koreninski sistem. S svojimi globokimi in močnimi koreninami utrjuje brežine vodotokov in preprečujejo, da bi se bočni in globinski erozijski procesi razbohotili ter odnašali rodovitno prst. Ozek pas drevja ob strugi potoka je ekološko zelo pomemben in hkrati občutljiv prostor med dvema ekosistemoma, pravimo mu tudi eko-ton. Ih se občasno nahaja več kot tri četrtine prosto živečih živalskih vrst bližnjih ekosistemov. Deblo v vodi je naravna pregrada, ki zadržuje in razbija tok vode. Poleg tega oblikuje posebne mikro življenjske prostore, tako v vodi kot zunaj nje. Deblo je velika zaloga hrane za številne mikroorganizme, zato je pravzaprav del struge. Ponavadi je tam, kjer leži v vodi deblo, največ življenja. Tu je veliko drobnih organizmov, žuželk, dvoživk in plazilcev, ptičev in sesalcev. Nekaterim je deblo domovanje, drugim mesto za počitek, tretjim pa pogrnjena miza, kamor se hodijo nahranit in odžejat. Padlo drevo v strugi ni nesnaga, kot to mislijo mnogi, ampak opravlja posebno ekološko vlogo. Tbjek v potoku je sodobna nesnaga, ki jo vanj stresa človek, saj ponavadi zastrupi vodo in s tem uničuje življenje. Kako človek vpliva na kroženje in zadrževanje vode Zadrževalna kapaciteta kmetijskih tal za vodo je v primerjavi z gozdnimi tlemi zelo majhna. Obdelovalne površine zaradi dolgotrajne prekomerne uporabe umetnih gnojil in strupenih škropiv ne vsebujejo več zdravega humusa, ki je sposoben zadržati vodo. Zato s kmetijskih zemljišč večina vode zelo hitro odteče po površini. Tla jo zelo malo vsrkajo, hkrati pa se voda v teh tleh onesnaži s pesticidi in z mineralnimi gnojili. Veliko naše podtalnice je zaradi tega oporečne in neprimerne za pitje. Ob izdatnejših padavinah odteče s kmetijskih površin v potok naenkrat veliko vode. Ta odplakne življenje iz njega ter ustvari pogoje za bočno in globinsko erozijo. V nižinah pa nato ta voda poplavlja. Vodo, ki tako hitro odteče, morajo kmetje v suši nadomestit z namakanjem. Za namakanje človeštvo porabi kar 70 odstotkov dostopne vode. Še slabše se dogaja z vodo v urbani krajini, torej v naseljih, v industrijskih obratih in na transportnih poteh. Večina teh površin je prekritih (asfalt, beton, kritina) in z njih voda v trenutku odteče v odtoke meteornih voda in iz teh v “lepo urejena”, izravnana betonska korita vodotokov. Kako Slovenci ravnamo z vodo, pove podatek, da smo naše vode onesnažili tako, kot da bi nas bilo trikrat ali celo štirikrat več, kot nas je. Kako naprej? Če potok teče skozi gozd ali je ob potoku drevje, je njegov tok mnogo bolj razgiban. Na razdalji 100 metrov je zaradi vijuganja njegova pot tri do štirikrat daljša, kot če bi bila struga povsem ravna. Zato je tu prisotne trikrat do štirikrat več vode, ki odteče počasneje, ima manjšo erozijsko moč in zagotavlja večjo pestrost življenja v krajini. To nam pove, da moramo pustiti strugam vodotokov njihovo naravno pot in jih ne smemo vkleniti v betonska korita in da moramo ob vodotokih ohranjati in pospeševati pasove gozdnega drevja. Ohranjati moramo mokrišča v gozdu in izven njega in ustvarjati pogoje za nastanek novih. Vdeževnemčasugozd zadržuje vodo, vsušnempajo oddaja. To je njegovazelo pomembna vloga. S tem uravnava sezonsko nihanje odtoka vode. Tako uravnavapodtalnico, blaži klimo inpov-ečuje donose v kmetijstvu. To najbolje opravlja odrasel gozd z visoko količino biosubs tance. Zato so visoke zaloge gozda nuja, ne razkošje. Gozd je patent, ki skrbno gospodari z vodo. Voda je obnovljiv, vendar omejen naravni vir, ki kroži po planetu in s tem sooblikuje Zemljo in življenje na njej. V razvitem svetu vodotokom ponovno vračajo njihove naravne struge in ob njih sadijo drevje in grmovje. MLADI BOBENCEK 3 NARAVOSLOVNI DAN »PREHRANA« Na Osnovni šoli Nazarje smo se v šolskem letu 2000/2001 odločili, da pripravimo naravoslovni dan na temo prehrane. Učenci so se skupaj z mentorji na ta naravoslovni dan pripravljali dlje časa. V delo so vložili veliko truda in dobre volje. Vsak razred je podrobneje raziskal svoje področje prehranjevanja. UREJA: Nastasja Kotnik Na razredni stopnji so natančneje spoznali kruh, mleko, sadje in hrano iz gozda. Učenci 5. razreda so pripravljali hrano na »angleški« in »nem- lahko odvisen od hrane, in tudi sami pripravljali tudi različne jedi. V četrtek, 3. maja 2001, je višja medicinska sestra gospa Milena Grudnik pripravila predavanje o zdravi prehrani za starše. V petek pa nas je ški« način, šestošolci so raziskali prehranjevalne navade naših učencev, v okviru zgodovinskega krožka je nastala raziskovalna naloga z naslovom Meso v prehrani podeželskega prebivalstva. Pri tehničnem in likovnem pouku so nastajali različni izdelki, povezani s hrano: leseni pladnji, stojala za prtičke, tihožitja... Starejši učenci so raziskovali prebavno pot, spoznavali, kako je človek obiskal svetovni popotnik Tomo Križnar, ki nam je ob diapozitivih predstavil življenje afriškega plemena Nube, s poudarkom na hrani in boju za preživetje. Dogajanje na naši šoli pa je doseglo vrhunec v soboto, 5. maja. Učenci so staršem in drugim obiskovalcem predstavili rezultate svojega dela v obliki raznovrstnih predstavitev. Osmošolci so za goste pekli palačinke, sedmošolci so pod vod- stvom kuharice Sonje pripravili sirne namaze, v jedilnici pa so bili na ogled in poizkušnjo mlekarski izdelki mlekarne Arja vas in pekarski izdelki pekarne Miš maš. Obiskovalci so prireditev zapustili zadovoljni, s polnimi želodci, izrazili pa so željo, naj kaj takšnega še večkrat ponovimo. Moj obisk v Mlekarni Celje Bil je četrtek. Zbrali smo se na šolski postaji. Kmalu je prišel avtobus, na katerem so nas že čakali učenci tretjega razreda iz podružnične šole Šmartno ob Dreti, se posedli in odpeljali. Peljali smo se mimo Mozirja, Letuša, zavili na avtocesto in prispeli v Arjo vas. Izstopili smo. Tovarišici sta nam ponudili sendviče in sok, za katere so poskrbele naše kuharice. Ker smo bili že zelo lačni, smo vse z velikim veseljem pojedli. Preden smo se odpravili na ogled Celjske mlekarne, smo napravili še skupinski posnetek pred njihovim reklamnim kamionom. Za tem smo se postavili v pare in prijazna gospa nas je odpeljala na ogled. Preden pa smo vstopili v proizvodnjo, smo si na glavo nadeli bele čepice. Ker že dolgo nismo jedli, so nam razdelili njihove najnovejše jogurte. Po končani kratki malici, smo nadaljevali z ogledom mlekarne. Gospa nas je peljala tja, kjer so delali mlečne izdelke. Vsi delavci so bili oblečeni v bele uniforme, na glavi pa so imeli prav takšne kape kot mi. Izvedeli smo veliko novega. Med drugim tudi to, kako sploh nastanejo mlečni izdelki. No, pa čisto na kratko: mleko pripeljejo s kmetij in ga z različnimi postopki predelajo, dodajo potrebne sestavine in že je tu željen izdelek. Seveda ne gre to tako hitro, ampak kdor bi rad izvedel kaj več, naj obišče eno izmed slovenskih mlekarn. Za konec so nam razdelili še nekaj prospektov njihovih izdelkov, kartice, majhne blokce in ravnika. Tea Poličnik. 3. b razred OŠ Nazarje Naravoslovni dan v rudniku Velenje Na dvorišču premogovnika so nas privabili veliki stroji. Dobro smo si jih ogledali in se med seboj pogovorili. Odšli smo v zgradbo. Oblekli smo posebna oblačila in nadeli čelade. Dvigalo nas je odpeljalo pod zemljo. Peljali smo se s hitrostjo 4 m na sekundo. V starem delu muzeja smo videli veliko zanimivih stvari. Tam smo spoznali tudi Antona Aškerca, pesnika ki je veliko pisal o rudarjih in njihovem težkem delu. Kjer koli smo se ustavili, smo izvedeli zanimivosti iz rudarskega življenja, ki so delali cel teden v temi, prepoteni in črni od premoga. Videli smo tudi delo otrok. Izvedel sem tudi, da so nadarjeni rudarji imeli svoje prostore v rudniku, kjer so zapisovali podatke o rudarjih, kot so: - koliko premoga je kdo izkopal, - koliko ur je kdo delal, - kolikokrat je kdo izostal... Po končanem ogledu starega dela rudnika smo si ogledali še novejši del. Tam je delo potekalo že s stroji. Stroji so veliki. Kako poteka samo delo s stroji smo si pogledali na posnetkih kar v jami. Na koncu smo se peljali še z vlakom, nato še z dvigalom na površino. Srečno, smo se pozdravili z rudarji in polni novih vtisov odšli do avtobusa. Žiga Stancar, S.a OŠ Fran Kocbek, Gornji Grad Rudar Zgodaj treba vstati, v rudnik se podati, premog nakopati in vse na trg prodati. Žuljave roke nam povedo, kako je v rudniku hudo. Koplješ delaš in hitiš, da veliko narediš. Rudar si služi kruh težko, ker v rudniku je zlo temno. Anja Čerovnik, 4.a OŠ Fran Kocbek, Gornji Grad Premog Premog vržemo v peč, da ne zebe nas nič več. Le pepel od njega ostane in še nekaj druge krame. A od kod prihaja premog? Iz tovarne - ne, tudi iz pekarne-ne. Kopljejo ga kje v brlogu, kjer je tema kot v rogu. Kdo pa koplje črni premog? Medved prav gotovo ne, tudi krt to ne počne. Kopljejo ga pa rudarji, ki so zame več kot carji. Lenart Ugovšek, 4a OŠ Fran Kocbek, Gornji Grad Hit Lunapark pop skupine KINGSTON je te dni izšel tudi na ponatisu plošče Pazi na korake!, ki je že prodana v platinasti nakladi in ni dvoma, da se ne bi dobro prodajala tudi vnaprej. Prihaja namreč poletje, ki si ga ne znamo več predstavljati brez kake vroče poletne uspešnice Kingstonov. Seveda je na dodatnem CD-ju, ki je priložen plošči Pazi na korake!, še nekaj njihovih že znanih uspešnic, vendar tokrat v nekoliko drugačni, sveži obliki. Fantje in založba Menart se intenzivno pripravljajo tudi na svečano podelitev platinaste plošče, ki bo po zadnjih podatkih v Idriji. Obenem že lahko napovemo najnovejši videospot Lunapark, ki je bil posnet v italijanskem Gardalandu. Plošča skupine SIDDHARTA z naslovom Nord je postala najbolje prodajani domači album v zgodovini lestvice SLO TOP 30 in drugi najbolje prodajani album, upoštevajoč tuje in domače izdaje. Absolutni rekord držijo z zadnjim albumom U2, sicer eni izmed prvakov založbe Universal (prav tako v distribuciji Multimedia records). Glede na izid oziroma začetek prodaje albuma Nord je bila plošča v prodaji le štiri od šestih delovnih dni. Ge prištejemo še dva dneva iz tega tedna, pa so Siddharta ob minimalnem špekuliranju prav gotovo zrušili tudi famozne U2. EROS RAMAZZO 111 je rojen v Rimu, 28. oktobra 1963. Odraščal je v popularnem delu mesta, ki se imenuje Cinecittà, v ne prav bogati družini. Eros je bil povprečen dijak v srednji šoli, kopaše je hotel vpisati na glasbeno akademijo, mu to ni uspelo. Svetovali so mu, naj hodi na privatne ure, kar si družina Ramazzotti ni mogla privoščiti. Zato se je Eros nejevoljen vpisal na višjo ekonomsko šolo samo zato, da ne poležava doma. Hitro je spoznal, da je bila to napaka in da je za to področje popolnoma nezainteresiran, zato se je že po nekaj mesecih izpisal. Edina stvar, s katero se je želel v življenju ukvarjati, je bila glasba. Vsi ljubitelji njegove glasbe, pozor: Eros prihaja 17. junija v Ljubljano! John Francis Bongiovi Jr. „also known as“ JON BON JOVI bo s svojo skupino tresel tribune štadiona, kjer je lansko leto imela Tina Turner svoj poslovilni koncert. Vzrok koncerta je nov album, turneja pa se imenuje Crash Tour. Koncert bo 29. junija na Dunaju (Ernst Happel Stadion). Alenka SPORT ) 5. DAN SLOVENSKEGA ROKOMETA V NAZARJAH Slovenija in Hrvaška za prestiž V nazarski športni dvorani bo v soboto, 16. junija, v organizaciji Rokometne zveze Slovenije injObčine Nazarje potekal 5. dan slovenskega rokometa - atraktivna manifestacija, na kateri se bodo predstavile vse slovenske državne selekcije. Z dnevom slovenskega rokometa bo zaključena izjemno uspešna sezona 2000/2001, v kateri je moška reprezentanca prvič v zgodovini nastopila na olimpijskih igrah, ženski rokomet pa se lahko ponaša s sijajno evropsko zmago Krima Ete Neutro Robertsa. Športno dogajanje v dvorani se bo pričelo že v zgodnjih dopoldanskih urah, ko bodo pomerili moči starejši dečki in deklice ter kadeti in kadetinje, formirani v ekipe vzhodnega in zahodnega dela Slovenije. Za tukajšnje osnovnošolce bo to zanesljivo izjemna priložnost, da si v živo ogledajo, kaj na rokometnem igrišču zmorejo njihovi starejši vrstniki. V popoldanskih terminih se gogov s predstavniki RK Gorenje Velenje, ki je zainteresiran za razširitev rokometne šole na območje Zgornje Savinjske doline. Predsednik države Milan Kučan je svoj obisk v Nazarjah žal odpovedal zaradi srečanja Bush-Putin v Ljubljani. Po besedah predsednika organizacijskega odbora Darka Repenška bo peti dan slovenskega rokometa zagotovo najboljši doslej, temu primerno «Bi PROGRAM TEKEM 0« i« '« ■ ■ « 8.30 Vzhod : Zahod (st. dečki - letnik 84) 9.25 Vzhod : Zahod (st. deklice - letnik 85) 10.20 Vzhod : Zahod (kadeti • letnik 82) 11.15 Vzhod : Zahod (kadetinje - letnik 83) 12.30 Slovenija : Hrvaška (mladinke - letnik 81) 14.15 Slovenija : Hrvaška (mladinci - letnik 80) 16.00 Slovenija : Hrvaška (članice - reprezentanca) 18.00 Slovenija : Hrvaška (člani - reprezentanca) bodo mladinke in mladinci ter članice in člani pomerili z nasprotniki iz Hrvaške. Mladinci bodo odigrali celo troboj Slov-enija-Hrvaška-Jugoslavija, saj se bosta v soboto dopoldne v Velenju najprej spopadli reprezentanci Hrvaške in Jugoslavije, popoldne bo sledil dvoboj med Slovenijo in Hrvaško, v nedeljo pa bo v Celju še srečanje med Slovenijo in Jugoslavijo. Tekom dneva slovenskega rokometa bodo v Nazarjah potekala številna formalna in neformalna srečanja rokometnih delavcev, trenerjev in poslovnežev, dopoldan pa bo na osnovni šoli sestanek ravnateljev zgornjesavinjskih osnovnih šol in športnih peda- pa bo tudi medijsko odmeven. V ta namen bo izšla posebna revija z enakim naslovom, kot ga ima prireditev, ob prisotnosti vseh nacionalnih in lokalnih medijev pa bo dogodek »pokrivala« Vaša televizija Velenje, ki bo posnela obe članski tekmi in ju preko združenja lokalnih TV postaj posredovala slovenski javnosti. Celodnevno dogajanje bo v obliki polurne reportaže predvajala tudi Televizija Slovenija. 400 vstopnic za ogled članskih tekem bo v prodaji od ponedeljka, 11. junija, v agenciji Svit v Mozirju, v bifeju Glin Gostinstvo v Nazarjah in v bifeju Bric v Šmartnem ob Dreti. Za ogled ostalih tekem bo vstop prost. Franci Kotnik JU-JUTSU KLUB SAMURAJ GORNJI GRAD Suzana Sternad državna prvakinja Člani ju-jutsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada nadaljujejo z uspešnimi nastopi. Na državnem prvenstvu, ki je potekalo 19. maja v Mariboru, so osvojili kar sedem medalj in se tako uvrstili med najuspešnejše slovenske klube. Tekmovanje v štajerski prestolnici je potekalo v kadetski, mladinski in članski kategoriji. Udeležilo se ga je preko 120 tekmovalcev iz cele Slovenije, med njimi pa je bilo tudi 14 članov ju-jutsu kluba iz Gornjega Grada. Tekmovanje se je pričelo v kadetskih kategorijah, kjer sta se prvič borila dva mlada Gornjegrajčana. V kategoriji do 48 kg je nastopil Ilir Si-nani in zasedel peto mesto, v kategoriji do 5 5 kg pa je David Stergar osvojil četrto mesto. Mladinci so najprej tekmovali v kategoriji do 62 kg, kjer sta nastopila Andrej Pahovnik, ki je zasedel tretje mesto, in Rok Remic, ki je bil peti. Športna sreča tokrat žal ni bila naklonjena lanskemu državnemu prvaku v tej kategoriji Andreju Pahovniku, ki je le za točko izgubil borbo s kasnejšim zmagovalcem iz Črnomlja. V kategoriji do 69 kg je Peter Stakne prišel do finala brez posebnih težav, v finalu pa se je poškodoval in moral borbo predati ter se zadovoljiti z drugim mestom. Med mladinci do 85 kg je imel gornjegrajski klub dva tekmovalca, in sicer Gorana Krebsa in Janeza Ločičnika. Kljub neizkušenosti sta se oba tekmovalca zelo izkazala, kar je Goranu prineslo drugo, Janezu pa tretje mesto. V članskih kategorij ah so med prvi- mi nastopili tekmovalci do 62 kg, kjer je Hrvoje Margič osvojil 6. mesto. V kategoriji do 69 kg je gornjegrajski klub zastopal Miha Pančur, ki je končal tekmovanje v prvem kolu. V kategoriji do 77 kg sta se borila Grega Ročnik in Jernej Pečnik. Grega je bil na koncu peti, Jernej pa sedmi. David Sedušak je nastopil v kategoriji do 85 kg, kjer je izgubil le borbo v polfinalu in tako osvojil 3- mesto. Najboljši rezultat med vsemi gornjegrajskimi tekmovalci je dosegla Suzana Sternad, ki je v finalu članic do 55 kg premagala lanskoletno zmagovalko in tako postala državna prvakinja za leto 2001. Njen uspeh je v isti kategoriji dopolnila Barbara Virant z osvojitvijo 3. mesta. Kljub napornim treningom pred tekmovanjem in na tekmovanju člani kluba Samuraj ne počivajo. Že konec junija jih čaka izpitno polaganje pasov, nato pa skupne priprave klubov v kampu v Fiesi. Naslednji vrhunec letošnje sezone bo nastop na domači tekmi, ki bo konec meseca septembra. IE,TS ROKOMETNI SODNIŠKI PAR REPENŠEK-POŽEŽNIK Julija na mladinsko SP na Madžarskem Pred mednarodnim rokometnim sodniškim parom Darko Re-penšek - Janko Požežnik je nova preizkušnja. Svetovna rokometna organizacija ju je namreč nominirala za sojenje na svetovnem prvenstvu za mladinke, ki bo potekalo od 27. julija do 11. avgusta na Madžarskem. To je Repenškovo in Požežnikovo tretje svetovno prvenstvo v mladinskih kategorijah. Slovenski reprezentanci se na omenjeno prvenstvo žal ni uspelo uvrstiti, zato bosta Darko Repenšek in Janko Požežnik naša edina predstavnika v madžarskih mestih Györ in Papi, kjer bodo potekale tekme. Na prvenstvu bodo predstavljene nove spremembe pravil rokometne igre, ki naj bi povečale njeno di- namiko in atraktivnost, zato se Repenšek in Požežnik v pripravah osredotočata zlasti na slednje. Njuno visoko mesto v mednarodni sodniški organizaciji potrjuje tudi podatek, da sta v širšem izboru za sojenje na svetovnem prvenstvu za članice, ki bo decembra v Italiji. KF JOŠT FUNTEK IZ LUČ ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Z Elanom do najvišjih stopničk S podpisom sponzorske pogodbe med svetovno znano tovarno smučarske opreme in državnim podprvakom Joštom Funtkom je tudi formalno potrjeno sodelovanje. Sicer pa je Funtek zvest Elanovim smučem že od četrtega leta, ko je po zaslugi staršev prvič stopil na smuči ter v sezoni 1995/96 komaj petleten nastopil v pokalu Nama in osvojil drugo mesto. Leto kasneje je na veleslalomski tekmi Fischer Cebe Promo prismučal tretje mesto, v sezoni 1997/98 pa je postal zmagovalec pokala Nama. V naslednji sezoni se je v pokalu Ski open Sladkosned sedemkrat uvrstil med prvih pet in na koncu osvojil drugo mesto. Enak uspeh je dosegel v pokalu Nama in pokalu Hervis, medtem ko je v Zmajčkovem pokalu in na prvenstvu Celja pustil za sabo vso konkurenco in zmagal. Z osvojitvijo naslova državnega podprvaka so se mu široko odprla vrata tovarniške ekipe Elana, ob begunjski tovarni pa je sponzorsko pogodbo podpisalo še šest podjetnikov. S prvo Elanovo premijo, ki jo je Funtek dobil za tekmovalne uspehe v pretekli sezoni, je sodelovanje dobilo obojestranske razsežnosti, sicer pa bodo, po besedah Bojana Križaja, v Elanu poskrbeli, da bo imel mladi smučar iz Luč na voljo najboljše materiale. Na osnovi zakona o športu so na lučki osnovni šoli sprejeli pravilnik o statusu športnika, je povedala ravnateljica Valerija Robnik. Zaradi številnih obveznosti je Funtek precej odsoten od pouka, ob dobrem sodelovanju s SK Luče in starši pa so tudi šolske obveznosti obvladljive. Ob tej priložnosti je bila v hotelu Plesnik tudi predstavitev spletne strani www.funtski.com, ki naj bi postala stičišče ljubiteljev alpskega smučanja -tako rekreativcev, mladih tekmovalcev, njihovih staršev in trenerjev, kot tudi strokovnjakov in vodstvenih delavcev klubov s tega področja Savinjčan Jošt Funtek s staršema in pokrovitelji v Logarski dolini (foto: Ciril Rose) Ženska odbojkarska liga Mozirje V Mozirju od 6. maja dalje vsako nedeljo popoldne poteka ženska odbojkarska liga. Spomladanski del bo zaključen 17. junija, sledil pa bo še jesenski del. V ligi sodeluje sedem ekip iz Mozirjain okolice, ki se zagreto borijo za naslov prvakinj ŽOLM. Rezultati prvega kola: Loke mlade : Šmihel: 2:0, Pupike : Trnava 2:0, Mozirje : Lepa Njiva 2:1, prosta ekipa »Jebe«. Rezultati 2. kola: “Jebe” : Lepa Njiva 2:0, Trnava : Šmihel 2:1, Pupike : Loke mlade 1:2, prosta ekipa Mozirje. Rezultati 3. kola: Lepa Njiva : Loke mlade 0:2, Šmihel : “Jebe” 0:2, Trnava : Mozirje 0:2, prosta ekipa Pupike. Rezultati 4. kola: Loke mlade : Mozirje 2:0, “Jebe” : Trnava 2:0, Pupike : Šmihel 2:1, prosta ekipa Lepa Njiva. Urška Čokan Wyatt osvojil prvenstvo Po odigranem predzadnjem kolu Zgornjesavinjske lige malega nogometa je že marsikaj znanega. Wyatt je z naskokom osvojil prvenstvo, ligo zagotovo zapušča Policija in najverjetneje ŠD Vrbovec, v kvalifikacije so se uvrstili Kozorogi in Razborčani, edina neznanka okrog drugega mesta pa bo padla prav v zadnjem kolu. Rezultati 16. kola, 25. maja: KMN Emil : Razborje 5:3, Policija : Dolman 3:10, Poldas : Tekom 4:4, Kozorogi : Solčava 0:2, Davidov Hram : Wyatt 2:2. V 16. krogu Zgornjesavinjske lige ni prišlo do večjih presenečenj in ker so rezultati dokaj pričakovani bo tudi komentar temu primerno kratek. Razborje še vedno ne najde pravega vzroka za velik padec v svoji igri in tudi proti Emilu ni bilo nič drugače. So pa, za razliko od njih, “Gostinci” s tremi zaporednimi zmagami spet v igri za osvojitev tretjega mesta. Visok poraz Policije in dokončno slovo iz elitne konkurence. Dolman je v drugem delu prvenstva preveč nihal v svoji igri in to ga bo prav gotovo stalo prvega mesta. Poldas si je po zalogi točk iz jesenskega dela najbrž že zagotovil udeležbo v ligi tudi za naslednjo sezono, “nazarski graščaki” pa še z zadnjimi atomi moči lovijo kvalifikacije. Kozorogi so spet izgubili in si tako dodobra otežili delo v zaključku sezone, Solčava pa si je s tremi zaporednimi kompleti točk že zagotovila mesto v zgornjem delu razpredelnice. Malo več prostora pa je potrebno posvetiti derbiju tega kola med vodečim Wyattom in tretje uvrščenim Davidovim Hramom. Po pomembnosti tekme sodeč smo pričakovali neizprosen boj do konca, da pa bomo videli toliko grobe, ostre in na trenutke že kar umazane igre, tega res ni nihče pričakoval. Že od prve minute dalje se je nervoza, začinjena z dobro mero žaljivk in nešportnega obnašanja, stopnjevala in dosegla vrelišče po nekaj medsebojnih obračunavanjih posameznih igralcev. In ker te strasti sodnik ni znal umiriti je bila edina sreča ta, da se je tekma končala neodločeno, saj v nasprotnem ne vem kdo bi poražene strasti umiril. Daleč najslabši mož na igrišču je bil sodnik, ki je s svojimi odločitva- mi prej škodil kot koristil obema ekipama in prav to je v veliki meri botrovalo nastali situaciji. Rezultati 17. kola, 1. junija :Dolman: Davidov Hram 1:2, Poldas : Razborje 2:0, Solčava : Wyatt 0:2, Policija : ŠD Vrbovec 5:3, KMN Emil : Kozorogi 2:2; V neposrednem dvoboju za drugo pozicijo so bili varovanci Dušanovega Davidovega Hrama uspešnejši od domačega Dolma-na. Slednji se kar niso hoteli sprijazniti s porazom in predvsem njihov vratar se z nešportnim obnašanjem ni ravno izkazal. Razborje tone vse nižje in še sreča, da je pred vrati zadnje kolo. Tokrat jim je peti poraz zapored zadal Poldas, ki si je že zagotovil zlato sredino in nastop v naslednji sezoni. Srečanje med vodilnim Wyattom in Solčavo ni praktično odločalo o ničemer več in takšna je bila tudi njihova igra. Po zmagi Davidovega hrama nad Dol-manom je bil zmagovalec prvenstva znan, Solčava pa si je tako že prej zagotovila obstanek v najelitnejši konkurenci. Še zadnje upanje športnega društva Vrbovec, da se vendarle reši izpada, je splavalo po vodi. Da pa je bil tokratni poraz še toliko bolj boleč govori dejstvo, da jih je premagala prav ekipa, s katero skupaj zapuščata ligo. Kljub remiju na zadnji tekmi, se tudi tu ni nič spremenilo. Mladi ljubenski Kozorogi si bodo ponovni vstop v ligo poskušali izboriti na avgustovskih kvalifikacijah, klubu malega nogometa Emil pa to ne bo potrebno, saj so se z dobrimi predstavami uvrstili med prvih šest ekip (“top 6”) in si tako že zagotovili sodelovanje tudi v prihodnji sezoni. Lestvica po 17. kolih ; 1. Wyatt 39,2. Dolman 32,3- Davidov Hram 32, 4. KMN Emil 27, 5. Solčava 26,6. Poldas 25,7. Kozorogi 18, 8. Razborje 17, 9- ŠD Vrbovec 14,10. Policija 8. Franjo Pukart ŠPORT, PISMA BRALCEV, OGLASI STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Zaključena liga z zračno puško Gornjegrajski strelci so tudi letošnjo sezono začeli z ligo tekmovanj z zračno puško. Potekala je od 21. aprila do 26. maja na strelišču lovske družine Gornji Grad v Zagradišču. Strelce je na prvi tekmi pošteno zeblo, na zadnji tekmi pa jim je bilo že dodobra vroče. V članski konkurenci je nastopilo 25 strelcev, v mladinski paenajst Skupaj je bilo opravljenih 136 nastopov, najbolje pa so se odrezali člani LD Gornji Grad. Zmagal je Dušan Žehelj (834 krogov od 1000 možnih) pred Nanijem Tirškom (819 krogov) in Cirilom Kolarjem (791 krogov). Pri mladincih je slavil Borut Kolar (370 krogov od 500 možnih), drugi je bil Aleš Kolar (270 krogov), tretji pa Denis Mlinar z enakim številom krogov. Tomaž Trogar Svetniki S tem odgovorom ne tvegam, da bi zadeve okoli lučkega proračunskega denarja dodatno zapletel, se pa zavedam, da bo “poštenjakom”, domnevam da iz SDS, dodaten motiv za neprizivno dokazovanje svetlega lika in dela lučkega župana. Po objavi komentarja z gornjim naslovom sem bil deležen kar nekaj “prijaznih”, seveda anonimnih, podučevanj, kako se sme in mora pisati o vi-sokomoralnih in poštenih predstavnikih omenjene stranke. Komuniste v podobi odgovornega urednika Francija Kotnika in njihove podrepnike v moji malenkosti bodo že znali spraviti k pameti. O lastni morali pa nič. Vse prej kot prijazne poslanice me ne presenečajo, še manj me strašijo, so pa edini pritisk na prosto voljo mojega pisanja -vsaj v zadnjem času, pred leti se je nekoliko spozabil gornjegrajski župan, o čemer pa lahko več pove odgovorni urednik Savinjskih novic. Zato je dobro vedeti, da lučki župan ne polemizira z vsebino objavljenega poročila s seje občinskega sveta, ampak s komentarjem. Torej mojim osebnim mnenjem, kar seveda v smislu svobodno izražene volje dobi povsem drugo vsebino. Pojdimo k stvari. Po županu je posojanje denarja po veljavnem odloku o izvrševanju proračuna povsem zakonit prenos sredstev. Verjamem, čeprav ne razumem, zakaj niso bili na podlagi tega dejstva argumentirano utišani svetniki, vključno s predsednikom nadzornega sveta občine Tonijem Breznikom. Zakaj torej župana boli glava in kaj pomeni njegova izjava, da mu je strankarski kolega Franjo Bartolac leta 1995 pomagal “ko so občino postavljali?” In si zaradi minulih zaslug prislužil posojilo v višini 700 tisoč SIT. Vsekakor sem zmotno mislil, da je postavljanje občin državni projekt. Nedokazljivo se bojim, da je podobnih pomagačev po naših z jajci (2) občinah še nekaj in bomo podobne usluge davkoplačevalci še plačevali. Če jih že nismo. In če lučki župan tako nedvoumno razume svojo odgovornost, zakaj ni denarja že takoj posodil iz lastnega žepa. Tako kot ga je očitno v proračun tudi vrnil. In to 21. maja tega leta, istega dne, kot je poslal na uredništvo SN odgovor na moj komentar. Splošna položnica je bila plačana na lučki pošti, postavlja pa se vprašanje, zakaj je zabrisano ime plačnika. Je pa očitno tisti, ki je želel, da pride položnica v javnost pozabil zabrisati družbo z omejeno odgovornostjo. Je torej položnico plačal Bartolac z denarjem župana, v kar dvomim, ali tretja oseba, je pravzaprav vseeno. Takšen način dela je najmanj moralno sporen; torej lahko sleherni, ki ima dovolj debelo denarnico počne, kakor se mu zahoče? Odgovor je očitno pritrdilen. In ne nazadnje, če firma g. Bartoka ni šla v stečaj, zakaj ni denar vrnjen s tega naslova. Ni stečaja in ni denarja. Profesionalen pristop bi vsekakor terjal, da “živa” firma poravna obveznosti, a očitno temu ni tako. Od župana bi bilo zanimivo slišati, kaj je tisto, kar se mu je povzpelo preko glave. Menda ne lastni občani, ki so mu pomagali zgraditi politično kariero. Vse ostalo je predmet še vedno dovolj dobro plačane funkcije župana, katere skoraj ne opravlja. Skoraj bi si upal trditi, da bo sedanji lučki župan tako Lučane kot Zgornjesavinjčane še potreboval in takrat mu želim obilo sreče. Odpoved časopisa pa je zgovorna sama zase in ne potrebuje dodatnih besed. Skoraj vse pove o Mirku Zamerniku iz Podvolovljeka 42 in bore malo o časopisu kot takem. Seveda pa pričakujem, da bo lučki župan omenjenega gospoda seznanil z vsebino polemike. Edi Mavrič - Savinjčan publicist Liga malega nogometa Rečica ob Savinji Rezultati 14. kola, 13. maja: Zvirdo.o. : Veseljaki 4:7, Šentjanž-KG Cigale : Gruš-ovlje 5:1, ŠD Gmajna : Bar Mars 0:2, Veterani Rečice : Plavi 0:7, prostaekipa- Pobrežje. Rezultati 15. kola, 20. maja: Bar Mars : Plavi 4:3, Grušovlje : ŠD Gmajna 3:5, Veseljaki : Šentjanž-KG Cigale 3:3, Pobrežje : Zvir d.o.o. 1:1, prosta ekipa - Veterani Rečice. Rezultati 16. kola, 27. maja: Šentjanž-KG Cigale : Pobrežje 3:0 bb, ŠD Gmajna : Veseljaki 4:4, Veterani Rečice : Bar Mars 1:7, Plavi : Grušovlje 2:3, prosta ekipa - Zvir d.o.o. Rezultati 17. kola, 3. junija: Grušovlje : Veterani Rečice 3:0 bb, Veseljaki : Plavi 7:3, Pobrežje : ŠD Gmajna 2:3, Zvir d.o.o. : Šentjanž-KG Cigale 1:2, prosta ekipa - Bar Mars. Lestvica po 17 kolih: 1. Veseljaki 38,2. Šentjanž-KG Cigale 36,3- Bar Mars 24,4. Plavi 22,5. ŠD Gmajna 19,6. Zvir d.o.o. 16,7 Grušovlje 14,8. Veterani Rečice 11,9-Pobrežje. »Štoflc« liga malega nogometa Šmihel Rezultati 10. kola: Šmihel-POPTV : Žekovec 0:12, Čehi-Lepa Njiva : Sele 7:4, Brezje : Šmihel-Baza Bar 1:4, Trnavče : Šumečki boys 2:5, Dol Suha : Loke-mladi 4:5. Rezultati 11. kola:Čehi-LepaNjiva:Brezje4:l, Šmihel-POPTV : Šumečki boys 1:8, Dol Suha : Šmihel-Baza Bar 3:3, Trnavče : Žekovec 0:8, Sele : Loke-mladi 73- Rezultati 12. kola: Dol Suha : Trnavče 14:5, Šmihel-POP TV : Brezje 2:9, Šumečki boys : Sele 12:2, Šmihel-Baza Bar : Loke-mladi 1:14, Čehi-Lepa Njiva : Žekovec 4:4. Rezultati 13. kola: Šumečki boys : Šmihel-Baza Bar 1:2, Trnavče : Loke-mladi 3:6, Dol Suha : Žekovec 4:4, Šmihel-POP TV : Čehi-Lepa Njiva 2:4, Brezje : Sele 4:2. Rezultati 14. kola: Trnavče : Šmihel-Baza Bar 2:0, Dol Suha : Sele 5:2, Loke-mladi : Šmihel-POP TV 16:0, Brezje : Žekovec 2:6, Čehi-Lepa Njiva : Šumečki boys L3. Lestvica po 14 kolih: l.Šumečki boys 34,2. Loke-mladi 31,3. Žekovec 25,4. Šmihel-Baza Bar 23,5. Čehi-LepaNjiva 22,6. Dol Suha 22,7 Brezje 19,8. Trnavče 16,9. Sele 10,10. Šmihel-POP TV 0. www.2BiT.si 2BiT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 (IRER MOTOR Veliki vrh 47/a, Šmartno ob Paki Tel.: 03/897-26-00 Pooblaščeni serviser za vozila DAEWOO in MARUTI. Podražitev KTV za 80 % Kako nesramno je Elektro Tbrnšek podražil naročnino KTV, je lepo razvidno iz dejstva, da jo je zaradi močno povečanih stroškov enostavno in brez obvestflainsoglasjalastnikovpodražil za ne celih80 %. O tem ni obvestil niti Občine niti Župana, se je paizgovoril na njihov račun. Elektro Turnšek iz Celja je naše omrežje zelo kritiziral, ko ga je prevzemal, sedaj pagane kritizira več, ko mu že leta daje lep dobiček. Sedaj pa je enostavno dvignil naročnino iz 519,00 SIT na 920,00 SIT. Za Elektro Turnšek je to samo 3 DEM + DDV, za mene pa je to točno 77,26%. Pričakujem ustrezno pojasnilo, zakaj temu tako, oziroma zamenjavo operaterja, kajti zavedati se moramo, da je to omrežje zgrajeno z našim denarjem in Thrnškovim. Na koncu samo še to, da je njegovo tolmačenje, dav Mozirju gledamo enake programe kot v Celju, laž. Na moje poizvedovanje pri omenjeni firmi so mi odgovorili, da imam zastarel sistem, in da je potrebno zadevo obnoviti. Miran Uratnik, Nove trate 40, Mozirje Proti uveljavitvi sprememb zakona o postopkih umetne oploditve Člani občinskega odbora Nove Slovenije Mozirje smo se soglasno odločili, da bomo na referendumu glasovali “proti” uveljavitvi sprememb zakonao postopkihumetne oploditve. Prepričani smo, da sta za celovit otrokov razvoj potrebna tako mati kot tudi oče. Zavedati se moramo, da se v zgodovini floveštva nikoli ni pojavila družbena inštitucija, ki bi uspešno konkurirala družini. Dejstvo je, da skupnost moža in žene najbolje poskrbi za celovit in uspešen razvoj njunega potomstva. Žal tudi v družinah niso vedno zagotovljeni idealni pogoji za otrokove pravice in interese. Vendar smo prepričani, da družina nudi boljše pogoje za otrokov razvoj, kot pa samska ženska, ki bo z umetno oploditvijo dobila otroka. Spornazakonskadoločbanipodprtas strokovnimi argumenti, temveč je sprejeta zgolj zaradi politične prevlade. Možnosti umetnega oplojevanja odločno nasprotujejo najvidnejšipred-stavniki medicinske in pravne stroke ter tudi etična komisija Posameznikom ne odrekamo pravice do svobodne izbire življenjskega sloga, vendar morajo odgovorno sprejemati posledice svojih odločitev. Ženske, ki so si izbrale življenje brez partnerja, se morajo zavedati, da z umetno oploditvijo ne bodo mogle dobiti otroka. Možnost umetne oploditve samske ženske je lahko zgolj prvastopnjapriposeganjuvvrednote, ki predstavljajo temelj zahodne civilizacije. Nič se ne bomo čudili, če bo jedro vladajoče koalicije že v bližnji prihodnosti po hitrem postopku sprejelo zakone o genetskih posegih na človeku, kloniranju, evtanaziji in tako dalje. Takšnemu odločanju brez sodelovanja širše javnosti nasprotujemo, ker bi se morala o takšnih vprašanjih v celotni družbi opraviti temeljita, strokovna in tehtna razprava, ki bi v državi pripeljala do splošnega soglasja Razpis referenduma bo zagotovo prispeval tudi k boljši informiranosti javnosti o navedenih problematikah, kar bo povzročilo globjo osveščenost o teh temeljnih človeških vprašanjih. Pravico otroka do normalnega otroštva je potrebno postaviti pred pravico samske ženske do materinstva brez partnerstva Ker se čutimo odgovorne tudi za še nerojene državljane in za zagotovitev kolikor mogoče ugodnih psiholoških, socialnih in materialnih pogojev za njihovo rast in razvoj, bomo na referendumu glasovali proti predlaganim spremembam zakona. Občinski odbor N.Si Mozirje ČRNA KRONIKA • SPECIALNO TOVORNO VOZILO POVZROČILO POMOR RIB Luče: 22. maja popoldan je občan iz Luč obvestil policiste, da je v Lučah prišlo do prometne nesreče. Voznik specialnega tovornega vozila za prevoz betona, 43-letni Z. A. iz Celja, je zapeljal preblizu desnemu robu vozišča, zaradi česar se je vozilo prevrnilo v potok Struga. Vozila istega dne ni bilo mogoče izvleči iz potoka, materialna škoda pa je bila velika. V zvezi s to prometno nesrečo so bili policisti tri dni kasneje obveščeni o poginu rib v potoku Struga. Do pogina je domnevno prišlo zaradi izlitja betona in pomanjkanja kisika, kar je povzročilo pogin okoli 15 kg rib. • TATVINA KOLESA Z MOTORJEM Mozirje: 23. maja v večernih urah je M. M. iz Mozirja policiste obvestil o izginotju svojega kolesa z motorjem, znamke tomos apn 6 bele barve. Motor je izginil izpod nadstreška njegove stanovanjske hiše. • V GOZD KAR PO POSEKAN LES Ljubno: V času med 1. in 23. majem je prišel neznanec v gozd, last M. K., kjer je s traktorjem in vitlom v gozdno vlako potegnil že posekan les-smreke. Naložil jih je na tovorno vozilo in odpeljal v neznano, lastniku pa povzročil za okoli 200.000 tolarjev materialne škode. • ILEGALCI V JARKU Nazarje: 26. majaokoli 3.30 ure zjutraj je policijska patruljas terena sporočila, da so v Nazarjah ustavljali osebni avtomobil s krško registrsko tablico. Voznik ni upošteval policijskih znakov, ampak je z divjo vožnjo odpeljal v smeri Radmirja. Policisti so odpeljali za njim in ga ustavljali s svetlobnimi in zvočnimi signali, ki pa jih ni upošteval. Izven naselja Primož pri Ljubnem je pobegli voznik zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste v jarek, pobegnil iz avtomobila, z njim pa tudi njegov sopotnik. Le-tega so policisti ujeli in kasneje ugotovili, da gre za 17-letnega romunskega državljana B. I. Voznik je pobegnil v neznano. S preverjanjem je bilo ugotovljeno, da je bilo vozilo prejšnji dan ukradeno na območju Krškega, kjer sta ilegalca verjetno prečkala državno mejo s Hrvaško. • VLOM V LOVSKO KOČO Luče: 28. maja popoldan so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec vlomil v lovsko in pastirsko kočo na Odulah. Neznani storilec je v oba objekta vlomil v času od 19. do 28. maja, pregledal notranjost, našel pa ni ničesar zase. • Z OSTRIM PREDMETOM NAD PNEVMATIKE Bočna: 29- maja dopoldan je I.S. policistom sporočil, da je bil prejšnjo noč na obisku v Bočni. Preko noči mu je neznanec predrl dve pnevmatiki na osebnem avtomobilu in dve na kolesih ter s tem povzročil za okoli 20.000 tolarjev škode. Po ogledu so policisti dejanja osumili 50-letnega I.S. iz Bočne, ki bo moral na zagovor zaradi poškodovanja tuje stvari. • ŽEJO POGASIL Z VLOMOM Ljubno: 31. maja so bili policisti obveščeni o vlomu v planinsko kočo na Travniku. Vlom je bil izvršen med 28. in 31. majem, neznani storilec pa si je v notranjosti postregel tudi s pijačo. OGLASI VSEM, KI ČUTITE STISKO OTROK Na Osnovni šoli Mozirje s podružnicama v Šmihelu in na Lepi Njivi je vsako leto več učencev, ki se znajdejo v težki socialni stiski. Zato se je Svet staršev že pred leti odločil, da smo ustanovili sklad za socialno ogrožene učence. V vseh teh letih smo rešili že marsikatero stisko in razočaranje, zato se tudi letos obračamo na vas s prošnjo in željo, da po svojih močeh priskočite na pomoč. Ni toliko pomembna višina denarnega prispevka, kajti vsak, še tako skromen prispevek, razveseli nekoga, ki je v trenutni zagati, da ne zmore plačati šole v naravi, raziskovalnega tabora, strokovne ekskurzije, zaključnega izleta, šolskih potrebščin, kulturnih prireditev ali šolskega kosila. Z vašo pomočjo bomo omogočili otrokom, da ne bi prezgodaj občutili posledic pomanjkanja in razočaranja. Pri vaši odločitvi naj spregovori srce ! Če boste sledili govorici srca, svoj dar nakažite na žiro račun: OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE, sklad za socialno ogrožene učence 52810-743-37032 S skladom upravlja odbor Sveta staršev v sestavi: Andreja Hramec, Marija Uratnik, Roman Čretnik, Vida Korošec in Nataša Atelšek. V sklad prispevana sredstva se vam bodo upoštevala kot davčna olajšava. Vsi, ki bodo deležni vašega prispevka, se že veselijo in se vam zanj zahvaljujejo. nCNOVNA cm A M07IDIC Turistično društvo Rečica ob Savinji VABILO Turistično društvo Rečica ob Savinji vas vabi, da sodelujete na turnirju v ženskem nogometu, ki bo v petek, 29. junija 2001, v okviru prireditve “Od lipe do prangerja” na vadbišču Kinološkega društva Zgornjesavinjske doline v Varpoljah. Tekmovanje se bo pričelo ob 16. uri, sodelujejo lahko ekipe iz vseh šestih občin Zgornje Savinjske doline. Starostne omejitve ni. Prve tri ekipe prejmejo pokale. Prijave in informacije do srede, 27. junija, na telefon 583-53-64, 041/827-451 ali 583-54-64. Vljudno vabljeni k sodelovanju! ADUT MOZIRJE in d) tel. št.: 583-35-82 XEUmVA REOCA (J) tel. št.: 583-30-55 vi/ya MOZIRJE d.d. TRGOVINE PRIJAZNIH NAKUPOV TRGOVINA SAMO CEMENT ARMATURNE MREŽE 9/6 VOBITEKT 3 mm JUPOL 15 1 TEKAPUR 860.00 SIT 6.000,00 SIT 3.700.00 SIT 3.050.00 SIT 699.00 SIT AKCIJA! ($) tel. št.: 583-33-25 MODNE DAMSKE TORBICE 2.150,00 SIT BLAGOVNICA MOZIRJE ODDELEK POHIŠTVA-ŠPOIM ^ tel. št.: 583-36-09 STREŠNI BRAMAC10 % POPUST. NAHRBTNIK 751 19.690,00 SIT NAHRBTNIK METEOR 50 I 8.990,00 SIT PAPIRNICA MOZIRJE NAHRBTNIK FERINO MALI 2.390,00 SIT , „ -o,-iA.no SPALNA VREČA CAMP 7.290,00 SIT Vj/ tel. st.: S83-3Ö-U/ ŠOTOR IGLU ZA 2 OSEBI 6.690,00 SIT w Že sprejema naročila za šolske učbenike ter delovne zvezke za šolsko leto 2001/2002. OBVESTILO! Cenjene stranke obveščamo, da je s 1.6.2001 do 31.8.2001 PODALJŠAN DELOVNI ČAS od ponedeljka do petka v trgovini TRGOVSKI DOM NAZARJE in MARKET REČICA in sicer do 20.00 ure. ŠPORTNA ZVEZA MOZIRJE Martin Aubreht predal krmilo mlajšim Predstavniki športnih društev, ki sestavljajo mozirsko športno zvezo, so se 8. maja sestali na volilni konferenci. Razrešili so dosedanje predsedstvo in predsednika Martina Aubrehta, ki je zvezo vodil in ji tako ali drugače pomagal pri delovanju več desetletij. “Čas je, da damo prostor mlajšim,” je dodal Aubreht, ki je svoje življenje že zdavnaj posvetil društvenemu delovanju. Te mlajše, ki prihajajo za njim, pa čaka veliko in odgovorno delo. Zaplete se vedno in povsod seveda pri pičlih finančnih sredstvih, ki jih za delovanje športnih društev namenja občina. Zadnje poročilo o delovanju zveze, ki Prostovoljno gasilsko društvo Gorica ob Dreti PGD Gorica ob Dreti se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi enajstega tradicionalnega turnirja za kip sv. Florjana. Posebna zahvala Občini Nazarje in Diskontu Krznar Danica - Franc za podarjena kipa sv. Florjana ter GLIN IPP in KS Kokarje za podarjene pokale. Iskrena zahvala tudi vsem sponzorjem, ki so s svojimi prispevki omogočili, da smo lahko prireditev brezhibno izpeljali: Felicijan Mitja-Grad Vrbovec, Mesnica Krajner Matej, Skok Pavel Potok, Ribežl Samo Pusto polje, Praznik Jože - Govek Kokarje, Slapnik Jože Kokarje, Fricelj Jože Kokarje, Cigale d.o.o., Caffe Tropic, Buteko d.o.o., Hotel Štorman Veniše, Avtoprevozništvo Rokovnik Ivan, Bife Kmetič, Žagarstvo An-drejevec Trnovec, Spix-tiples Pobrežje, Heri d.o.o., Praznik Jože s.p. Kokarje, Fricelj Anton s.p. Nazarje, ZKZ Mozirje, Strgar Miran Kokarje, Gradič Marjan Lačja vas, Hudoklin Samo Nazarje, Orel Darinka Lačja vas, Koren Peter Kokarje, Moličnik Jože - Motorček Potok, Šefki Bitiči Pusto polje, Elkroj Mozirje. Zahvala tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali pri prireditvi. Upravni in nadzorni odbor PGD Gorica ob Dreti Kaj torej plašil bi se smrti? Saj ta mm odpre, svet ves nov, skoz grob odprti, spet zaprti, se v carstvu združimo duhov. (Gregorčič) V SPOMIN Jakobu PEČNIKU Šeštirjevemu atu iz Potoka Pred desetimi leti 27.6.1991, ko smo se borili za našo Slovenijo, si nas zapustil. Ni te zvabila tujina in sedaj počivaš v zemlji domači. Hvala ti za vse, z nami ostajaš za vedno in hvala vsem, ki se ga spomnite z lepo mislijo ali lučko. Vsi njegovi Potok, Pusto polje, Mozitje, Lačja vas, Nazarje ga je na konferenci podal predsednik, je izpostavilo množičnost športnega udejstvovanja v športnih društvih. Veliko je mladih, na katerih sloni prihodnost in tudi prihodnost rekreativnih ter vrhunskih aktivnosti Ti so polni moči in idej, zato je konferenca pred koncem razrešila stare organe zveze in se jim za- hvalila za požrtvovalno delo v preteklosti. Na novem devetčlanskem izvršilnem odboru, ki bo v svoji sredini na prvem srečanju izvolil tudi predsednika, je iskanje novih rešitev pridobivanja sredstev za nemoteno delovanje in organiziranje športa vmozirskiobčini. Benjamin Kanjir Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnilje tvoj glas, le trud in delo tvojih rok, za vedno nam ostaja. Mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš Franc NOVAK iz Mozirja Zahvaljujemo se vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu. Mozitje, maj 2001 Žalujoči: žena Marija, hčerki Romana in Agica z družino »Čudno, kako boli, kadar se najdražji odseli -za seboj pusti le tišino«. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in ata Karla BEZOVŠKA iz Lenarta pri Gornjem Gradu 22.8.1919-24.5.2001 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti, Hvala dr. Blažičevi in sestri Zofki za pomoč pri negi, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku za poslovilne besede, pogrebcem in pevcem. Vsi njegovi PLAČILO MOŽNO TUDI Z KARTICAMI VISA, KARANTA, MAESTRO, EUROCARD OGLASI ) (32 DAVIDOV HRAM Prihova 21, Nazarje PE GOLDING: Heroja Vednika 22,4270 Jesenice Tel: 58-32-753 PE ŠEMPETER: Petrov trg 7,3311 Šempeter 58-33-135 PE LJUBLJANA: Pot k sejmišču 30, Ljubljana-Čmuče Faks: 58-33-035 PE VRHOVO: Vrhovo 60,1433 Radeče AKCIJA V MESECU JUNIJU! V MALOPRODAJI DAVIDOV HRAM, PRIHOVA 21, NAZARJE! Delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 16.00, sobota: od 8.00 do 13.00 ure • Pivo 0,5 st. LAŠKO ....................................................................................... 146,10 sit - Pivo 0,5 ploč. LAŠKO ..................................................................................... 149,90 sit ■ Pivo pils export 0,5 st. LAŠKO ............................................................................. 85,00 sit ■ Pivo 0,5 st. CELJSKI GROF ................................................................................. 95,00 sit ■ Pivo 0,5 st. PILS - CELJSKI GROF .......................................................................... 75,00 sit - Vino PRLEK 1/1 ORMOŽ.................................................................................. 199,00 sit - Vino Jeruzalemčan 1/1 ORMOŽ........................................................................... 337,00 sit - Vino namizno belo 1/1 GROZD VINAG ................................................................... 199,00 sit • Vino Laški rizling 1/1 VINAG ......................................................................... 199.00 sit • CAPPY brik oranža 1/1 COCA COLA ................................................................... 118,80 sit ■ Bibita ORANŽ LIGHT 1,5 I FRUCTAL....................................................................... 99,90 sit ■ ACE 1,51 PVC C.C..................................................................................... 138,00 sit - Sirup MALINA - POMARANČA 1,5 FRUPI.......... ........................................................ 399,00 sit - MULTIVITA PLUS Šumeče tablete 80 g .......................................................................... 220,00 sit ■ MULTIVITA granule 200 g..................................................................................... 199,90 sit ■ TOP POWER 0,33 I PLOČ. (energ. napitek).....................................................................115,00 sit • Whisky CANADIAN SPECIAL OLD 0,75 I + 2 KOZARCA.......................................................... 1.750,00 sit ■ Whisky OLD PREMIUM 0,751............................................................................... 1.350,00 sit ■ MATIS ČOKOLADNI LIKER 0.7 I Fructal.................................................................... 999,00 sit ■ ZELIŠČNI LIKER BLISK 0,7 I .......................................................................... 799,00 sit ■ Rum 1 I PETOVIA PTUJ (povratna embalaža)............................................................ 899,00 sit ■ Rum OLD MONK 0,751 7 let.............................................................................. 879,90 sit ■ Rum OLD MONK 0,751 12 let............................................................................. 942,80 sit Cene veljajo za takojšnje plačilo. V cenah je vračunan DDV. Akcija velja v mesecu JUNIJU oziroma do razprodaje zalog! OBIŠČITE NAS NA INTERNETU NA WWW.DAVIDOVHRAM.SI ZAHVALE IN OGLASI Naročniki Savinjskih novic imajo 15% popusta pri zahvalah in malih oglasih. Zemlji, ki meje rodila, dajte moj umrli prah, ona bodi mi gomila, njen odeva naj me mah. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage svakinje in tete Anke PRESEČNIK iz Gornjega Grada 1934-2001 se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v življenju imeli radi in vsem, ki ste jo v takem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ivanu GROBELNIKU Zdaj ko zatisnil si trudne oči, spomin naj nate v gorah živi. Zasejte na grob mu vaše cvetlice, naj vedno bo zaljšan kot gorske gredice. Rečički planinci Tiho, tiho mi srce zaspi, tam pod rušo, tam so tihi sni. ZAHVALA Nepričakovano je prenehalo biti srce naše drage žene, mame in babice Marije - Mimi KRANJC 27.1.1926 -30. 5.2001 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom Aškerčeve ulice in Pod-vrha, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu Purnatu, pevcem in Juretu. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, najdem o te v gomili tvoji, kamor rožice ti bomo dali, zraven svečko ti prižgali in tiho s tabo pokramljali. ZAHVALA 0b boleči izgubi našega dragega brata, strica in svaka Janeza KUMPREJA 21.12.1961-6.5.2001 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih dneh kakor koli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in denar za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, gospe Anki Rakun za lepe poslovilne besede ter pevcem za odpete pesmi. Hvala tudi pogrebni službi Morana za njihove storitve in odigrano Tišino. Vsi njegovi MORANA STEBLOVNIK POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c, Braslovče Tel.: 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 I _____________Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tei.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni žhrinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Kovaška služba, tel. 5451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 050-631-933. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE j Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC MAJ 2001 ROJSTVA: Rodilo se je 5 dečkov in 9 deklic. POROKE: Vasjo Volovšek iz Žolco in Morfina Skok iz Brega pri Polzeli, Alojz Tomše iz Zovodenj in Borbom Bezovšek iz Radmirja, franci Bizjok iz Dol Sube in Štefka Kosmač iz Rodegunde, Marko Hriberšek iz Poljan in Bloženko Vovdi iz Strmco, Slovko Fludernik iz ljubnego ob Sovinji in Anico Šporej iz Ljobnego ob Savinji, Anton Suhoveršnik iz Gornjega Grado in Tonjo Fužir iz Gomjego Grado, Igor Zaluberšek iz Šoštonjo in Alenko Kofevor iz Šoštonjo, Luko Kovof iz Mozirja in Motejo Slokan iz Govc, Tomož Tisnikor iz Mozirja in Nevenko Dešmon iz Roduhe, Miran Sorter iz Zolož in Miboelo Brezovnik iz Rodegunde, Motej Krojner iz Žlobro in Morijo Pečnik iz Mozirjo. SMRTI: Ferdinand Funtek iz Podvolovljeka, Alojz Hudobreznik iz leč, Jožefo Mikek iz Rodegunde, Ano Budno iz Ljubnego ob Sovinji, Morijo Krivec iz Solčove, Rofoel Mavrič iz Florjono pri Gornjem Grodu, Kori Bezovšek iz Lenarta pri Gornjem Grado, Frančišek Praznik iz Planine, Janez Grobelnik iz Poljon. ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE z.o.o. OBJAVA zbiranja ponudb za najem poslovnega prostora Poslovni prostor se nahaja v pritličju zadružnega doma v Bočni in izmeri 73 m2. Prostor se oddaja v najem za gostinske namene. Pri izbiri najugodnejše ponudbe se bosta kot kriterija za izbiro upoštevala predvsem višina ponujene najemnine in usposobljenost ponudnika za opravljanje dejavnosti. Dodatne informacije lahko kandidati za najem dobijo vsak delovni dan do izteka roka za zbiranje ponudb med 8. in 13. uro po telefonu 03 837 07 33 ali 03 837 07 08, v istem času pa si poslovne prostore lahko tudi ogledajo. Pisne ponudbe naj ponudniki oddajo v zaprti kuverti najkasneje do 23. junija 2001 na naslov: ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE z.o.o., Cesta na Lepo njivo 2, MOZIRJE s pripisom: NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA. Ponudniki bodo o izidu obveščeni najkasneje 30 dni po končanem zbiranju ponudb. Ta razpis zadruge ne zavezuje, da s katerimkoli ponudnikom sklene najemno pogodbo. KINO MOZIRJE Sobota, 9.6., ob 20.00 in nedelja, 10.6. ODA PREŠERNU - komedija Režija: Martin Srebotnjak, vloge: Martin Srebotnjak, Barbara Cerar, Gregor Čušin, Branko Djurič Neupoštevani pesnik Miha si svojo eksistenco zagotavlja s pisanjem poceni reklamnih sloganov. Potem, ko so že vsi povabljeni zavrnili naročilo, dobi §j§ ponudbo, da napiše veliko pesnitev v čast 200-letnice Prešernovega rojstva. Pisanje nikakor ne steče. Pomaga mu študentka Petra, prijatelj Edo je pa že nestrpen, ker ima za Miho že nova naročila za reklamna sporočila. Še najbolj raztogoten pa je državni sekretar, ki mu postaja jasno, da državno proslavo pripravljajo sami »briljantni« pesniki... Sobota, 16.6., ob 20.00 in nedelja, 17.6. LEPOTICA POD KRINKO - akcijska komedija Režija: Donald Petrie, vloge: Sandra Bullock, Michael Caine, Benjamin Bratt Eden najbolj zloglasnih ameriških zločincev »Državljan«, ki že leta ustrahuje ljudi z bombami, požigi in streljanji, zagrozi, da bo naslednjič udaril na svečanosti ob izboru najlepše Američanke. FBI ga že dolgo zasleduje in končno se jim ponuja priložnost, da ga ujamejo. Ena od agentk FBI se bo pojavila kot tekmovalka in ostala na odru do konca prireditve... KINO NAZARJE S Sobota, 9.6., ob 20.00 in nedelja, 10.6. BILLY ELLIOT-drama Režija: Stephen Daldry, vloge: Jamie Bell, Jamie Draven, Gary Lewis Ko 11 -letni Billy prvič vidi učenke baleta v mestni telovadnici, ga ples popolnoma prevzame. Opusti boks in naskrivaj začne obiskovati ure plesa pri gospe Wikinson, ki v njem takoj prepozna velik talent. FILM Z ZLATIM GLOBUSOM TER TREMI NOMINACIJami l Sobota, 16.6., ob 20.00 in nedelja, 17.6 MOŽJE ČASTI - vojna drama Režija: George Tilman, jr., vloge: Robert De Niro, Cuba Gooding jr. Resnična zgodba o črnopoltem vojaku Carlu, ki se želi vključiti v Program šole potapljanja. Njegov časnik za urjenje ga priganja do onemoglosti, da bi odnehal. Toda Carl se ne da... KINO LJUBNO Sobota, 9.6., ob 20.00 in nedelja, m.«.., KOKOŠKE NA BEGU - animirani film Režija: Peter Lord Simpatična zgodba o kokoškah, ki načrtujejo pobeg s piščančje farme, ujci je njihova usoda jasna: če ne znesejo dovolj jajc, gredo pod nož. Mimo slučajno prileti cirkuški petelin In kokoške ga prosijo, da jih nauči leteti... Sobota, 16.6., ob 20.00 in nedelja, 17.6., ob 17.30: SCARY MOVIE - FILM DA TE KAP - komedija Režija: Keenen Ivory Wayans, vloge: Carmeii Electra, Dave Sheridan Predrzna komedija, ki se učinkovito ponorčuje iz grozljivk, najstniških komedij in trilerjev v želji, da zamesi nesramno zmes, pred katero noben film ne bo več varen. Ta sprevržena zgodba z nešteto grozljivimi presenečenji in nčzaslišnim, strupeno satiričnim humorjem, bo grozljivke in akcijske filme postavila na glavo. .j.-,. *35 * ' f. * ## — Ì ' is li ^ Cvetke «h kvp> PHIL COLLINS JOKASTIN SIN V GRŠKI MITOLOGIJI. OJDIP KRAJ V BELI KRAJINI VRSTA GRAFIČNE KARTICE JMPIW PRJIMB4 SODOBNEGA PERUJSKEGA PISATELJA (ZLATA KAČA) SAVINJSKE NOVICE TIHOOCEAN-SKA LADJA ANTIČNA PROVINCA V MALI AZIJI BOG SONCAV HINDUIZMU STARORIMSKI CENZOR. GRADITELJ PRVEGA RIM. VODOVODA GRŠKA ČRKA NAČELO SAMO- ODLOČBE HRVAŠKI NARAVO- SLOVEC (OTON. 1857-1931) AM. N§K\ ZNANSTVENE FANTASTIKE (ISAAC, 1920-1992) SESTAVIL: METOD ROSC IME IRAŠKEGA DIKTATORJA HUSEINA KDOR JE STRASTNO ZAVZET ZAKAJ. NESTRPNEŽ GORA NA HAVAJIH JEZERO V TIBETU OKRASNI PTIČ ' ENA OD PRVIh DVEH KNJIG V SLOVEN-SKEM JEZIKU VEZ. OKOV PLAČILNO SREDSTVO AMERIŠKI IGRALEC (CHARLIE) ROMUNSKA DENARNA ENOTA ŠPANSKA REKA, PRITOK EBRA REKA V FRANCIJI. LEVI PRITOK GARONE POKRAJINA NA JUGU NORVEŠKE SOSEDNJI ČRKI STRUPEN VOJAŠKI PLIN CERKVENO IZOBČENJE BALERINA PAVLOVA ODKLON OD NORMALNE SMERI IGRALNI AVTOMAT SLOVENSKI ALPINIST (MARJAN) EVGEN CAR DOLINA POD TRIGLAVOM ROGATA GOZDNA ŽIVAL ITALIJANSKO MESTO OB JEZERU MAGGIORE SAVINJSKE NOVICE MESTO NA KAMČATKI PRIZNANJE PORAZA GESLO, VODILO KOSOVSKI OPOREČNIK DEMAČI RADIKAL METANA ITALIJANSKA SMUČARKA MAGONI MIK, OČARLJIVOST BANTUJSKI JEZIK PALICA ZA OTEPANJE SNOPOV POKLON, DAR ZGORNJI DEL GLAVE STRUPEN VNETLJIV PLIN VRVAR (narečno) DRUGI NAJVEČJI INDIJSKI EP f \ IME in PRIIMEK: k NASLOV(ulica, kraj): z r tastai pasata KRoSasm ' Potsdam, Tbilisi, ion, RTL, ČA, Aero, kokoš, grifon, ne, zatiranec, kov, Arava, Cl, Romi, Nihad Pejkovič, EJ, čvrstost, Samir, tortuga, enačba, Nernst, NSU, orgija, Te, JT, Aversa, kal, avstenit, kraj, kobacači, bide. 'saoKia ALEGRIA: Sodobni perujski pisatelj (Ciro) ARRATS: Reka v Franciji, levi pritok Garone KAALA: Gora na havajskem otoku Oahu PALANA: Rusko mesto na polotoku Kamčatka RAMAJANA: Drugi največji indijski ep VAKA: Tihooceanska ladja___________________ OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 11. številke SN smo izžrebali pet dobitnikov Almanaha Zgornje Savinjske doline 2001: Ana Vreš, Nove Loke 61, Mozirje; Ludvik Jezernik, Solčava 19, Solčava; Vida Prušek, Levstikova 4, Mozirje; Klavdija Blažek, Tomšičeva 11, Slovenj Gradec; Mirna Hren, Pod Slatino 16, Nazarje. Dobitniki prevzamejo nagrade osebno na uredništvu Savinjskih novic. Čestitamo! Rešeno križanko iz 12. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 15. junija 2001, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartico, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartico, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartico. Otrideja Vtrii hram Mozirje, Praprotnikova 36, tel./faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308 V/ VSE NA ENEM MESTU ZA VAŠ VRT IN MALE ŽIVALI! Ponudba meseca: okrasne drevnine in grmovnice, do 15% ceneje, cvetlična posoda, vrhunska gnojila in substrati za sajenje, semena vrtnin, trav, vrtnarska orodja. Kosilnice v juniju po ugodnejših cenah! Za vaše pse, mačke, ptice, kunce, hrčke, ribe... _______________samo najboljše. Vabljeni!_____________^ Morda ste iskali prav to PRODAJAMO JAGODE Govek Peter in Antonija, Okonina 5a, Ljubno ob Savinji. Tel. 041/354-611. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT aneten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. GOSTIŠČE TR0BEJ-FILAČ in SL0VAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tel. 5725-430. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 03/572-04-06, GSM 041/661-309. POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. ODKUPUJEM STARO POHIŠTVO nad 100 let: omare komode, mize, stole in razne drobne predmete. Tei. 041/292-068. JADRALNO PADALSTVO Organiziramo jadralno padalske tečaje in polete v tandemu na področju Savinjske doline. Tel. 041/402-456 in 041/616-056, e-mail: sky.miran@siol.net SANACIJE DIMNIKOV Strokovno saniramo dotrajane dimnike z vstavitvijo tuljav iz nerjaveče pločevine, dimnik po potrebi povrtamo. Izdelujemo in montiramo tudi obfasadne troslojne dimnike. Tel. 03/705-50-90 ali 041/611444, internet: http//www.albo-dimniki.com PESEK ZA ZIDAVO IN OMET Gramoz za uste in drenaže, lomljenci za škarpe ter kiper prevozi in storitve z rovokopačem, grederjem, valjarjem in kompresorjem. Se priporoča kamnolom Burja. Telefon: 583-40-27, GSM 041/ 651-196. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, mobitel 050-654-651. TAPETNIŠTVO Obnova oblazinjenega pohištva, stolov, kotov ter izdelava zaves po naročilu. Velika izbira blaga in usnja. Tel. 03/5834-341, GSM 041/411-218 - Banko, Rečica 17. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/793-636. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Prodam savinjski želodec, domačo zaseko, avto fiat 128, tel. 5844643 Prodam 40 m2 borovega opaža in VW hrošč 1.75, vozen, tel. 041/754808. Prodam dve telici, ena je breja devet mesecev, ena šest, tel. 03/58441-01 ali Kupim teleta starega do 10 dni, tel. 01/ 832-58-11. 041/574-634. Prodam lado nivo, letnik 1990, lepo ohranjeno, dodatna oprema, tel. 584 14-04. Prodam prikolico za živino, nova, A-test, ugodno, tel. 583-1648 ali 041/ 265402 popoldne. Prodam kombiniran voziček hauch, otroško posteljico z jogijem (belo) in povijalno mizo, ugodno, vse skupaj 25.000,00 sit, tel. 03/839-48-26. Prodam 155/80R13 M+S, dva para, dva para 155/70R13 s platišči, tel. 031/235-343. Prodam 2 telici frizijki, eno brejo 7 mesecev, tel. 584-18-91. Prodam stari moped A3 ml, tel. 583-55-53. Tri telice stare 2 - 4 mesece, prodam, tel. 838-30-60. Lado karavan 1300,1.88, prvi lastnik, 68.000 km, prodam, cena po dogovoru, Prodamo invalidski voziček akumulatorski in ročni, tel. 03/58436-72. Kajak perception pirovette super sport in prijon kaituna z balonom, rešilnim jopičem, prodam, tel. 041/793-659. tel. 041/783-595. Nissan micra 1. 86., prodam, cena 80.000,00 SIT, tel. 041/364124. Telička sedem dni starega prodam. Tel. 5841-785. Prodam opel astra 1,6 i, letnik 1993, srebrne barve - limuzina, cena 700.000,00 SIT, tel. 041/665-178. Dvosobno stanovanje 59 m2 v Bočni prodam, cenapodogovoru, tel. 584-54- Oddam trosobno stanovanje cca 100 m2. Tel. 041/469-280,031/766492. Hrastovo prešo - ohranjeno in mlatilnico poceni prodam. Tel. 5834117,04l/ 657-628. 02. Prodam motorno 100-litrsko škropilnico - samokolnica. Tel. 839-06-90. Prodam telico simentalko v osmem mescu brejosti, tel. 03/583-13-18. Prodam zmrzovalno skrinjo gorenje Prodam kajak, ugodno. Tel. 031/548-079- 2101 ter gospodinjsko jeklenko za plin, tel. 031/392-027. Kajak prijan kaituna in perception pirovette super sport prodam. Tel. 04l/ 793-659. Prodam mix mizo Yamaha emx 200,8 kanalov, 2 x 250 w, tel. 041/783-621. 89.1 Mhz RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 313 (kulturni dom) p.p. 30 3313 Polzela telefon: 03/70-00-810 . 6SM: 041/724-977 041/630-611 e-mail: infogradiorap-polzela-sp.si KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 13. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. i i m Janez Krivec s. p. TIŠLERJEV KAMNOLOM Poljane 18, Rečica ob Savinji Tel.: 03/838 80 27, faks: 838 80 28 GSM: 041/634 514 Nudimo Vam: - pesek za zidavo, omet, podložni beton - pesek za ostali beton - gramoz za drenaže - tamponi 1 in 2... Z DOSTAVO NA DOM - PVC okna MAROVT GREGOR s.p. -vhodna vrata Bočna60 - senčila SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 V juniju masivni smrekov podboj brez okovja in zaključnih letev že od 5.490,00 sit dalje. (V ceno je DDV že vštet.) Levec 56 c, 3301 Petrovce tel.: 425 45 12 Obrat Mozirje, Savinjska c. 24 tel.: 58 333 20 Hiša dobrega nakupa RENAULT Nekatere čustva povsem odpeljejo. Druge obsedejo. Karkoli že doživite v novem Cliu, vas zaznamuje za vedno. • Neizmerna moč: 16V motorji od 1.2 do 2.01, do 172 KM. • Vrhunska tehnologija: 1.5 dCi turbodiesel s tehnologijo skupnega voda od 65 do 80 KM. • Poslušna odzivnost: vsako vozilo ima vgrajen sistem ABS in sistem za pomoč pri zaviranju v sili. • Varčnost: do 4,21/100 km Obiščite salone Renault in spoznajte novega Clia. www.renauit.si In ne pozabite... vstopiti ni težko, težje bo izstopiti! wap.renauit.si www.rsl.si www.rsl.si Dobrodošel med nami. svit.agencija@siol.net Na trgu 22, Mozirj^ tel.: 03/58-32-200 Mine veste, s eint bi razveselili svoje naj bi izje ob priložnostih, kot so.-rojstni dan, god, obhajilo, birma, obletnica, matura, rojstvo otroka ali preprosto kar tako... %* Oglasite se pri nas, ob tako veliki izbiri modnega zlatega nakita, boste prav gotovo našli kaj, za vse priložnosti. Delovni čas: 8“ -19“. sobota: 8“ -12” Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! Otok VIR ZAKAJ BOM LETOVAL NA OTOKU VIRU? - ker lahko letujem tudi 10 dni - ker lahko svoje počitnice na Viru rezerviram kar po telefonu ali internetu - ker imajo v turistični agenciji Svit ugodne plačilne pogoje - ker lahko izberem apartma v prvi vrsti tik ob morju - ker vem, da je najdlje oddaljen apartma le 300 metrov od morja NIČ ČAKAT, KAK V SVIT POKUKAT! www.agencija-svit.com svit.agencija@siol.net TURISTIČNA AGENCUA . ‘ - TEL. 03/83-90-810 kJ f «K- Hribernikova 6, MOZIRJE (pri parkirnem prostoru za kulturnim domom) COBISS 6. MIRA VARGA, ROŽNO NASELJE 50, MURSKA SOBOTA 7. MOJCA POTOČNIK, OB ŽELEZNICI 6, 3000 CELJE 8. MARIJA KRESNIK, STARI TRG 85, 2380 SLOVENJ GRADEC 9. UROŠ PODGORELEC, POLANŠKOVA UL. 3,1231 LJUBLJANA 10. LUCIJA GORNIK, KOKARJE 45, 3331 NAZARJE 11. PETRA SUHADOLC, HRUŠEVO 92, 1356 DOBRAVA 12. SONJA ŠINK, ČEŠNJEK 9, 4207 CERKLJE NA GORENJSKEM 13. TANJA-VRHOVCrPODOLNICA 56, 1354 HORJUL 14. GORÖ^ ILC POLANŠKOVA 10, 1231 LJUBLJANA ČRNUČE 15. VINKO BfeÄ®SlltS‘STRMICA 3, 4227 SELCA 16. NEJC BAJGOT, TOLEDOVA 17, 2342 RUŠE 17. DARKA VOLAJ, C. TONČKE ČEČ 2A, 1420 TRBOVLJE 18. ANDREJ BISTROVIČ, MLAKA 18, 1332 STARA CERKEV 19. ANDREJ KUNSTELJ, SPODNJA SENICA 13, 1215 MEDVODE 20. MITJA ŽERDONER, LETUŠ 13A, 3327 ŠMARTNO OB PAKI 3. NAGRADO - izlet v Gardaland za eno osebo prejme: TILKA GRUDNIK, KNEZOV ŠTRADON 11, 1000 LJUBLJANA 2. NAGRADO - vikend paket za eno osebo v hotelu DELFIN na Krku, prejme: STANE PAPEŽ, GORNJA TEŽKA VODA 4A, 8322 STOPIČE 1. NAGRADO - počitnice v hotelu VIVAT, v Moravskih toplicah, prejme: FRANC PETEK, GORIŠKA CESTA 40, 3321 GORICA-VELENJE Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrajenci bodo obvestila o nagradi dobili po pošti. Celje - skladišče Rezultati nagradnega žri D-Per MAJICE TURISTIČNE A 7 / 2001 1. SIMONA KAVKA, KERSNIKOVA 2. JELKA SAZONOV, MIKLOŠIČEV, 3. JANJA PIKŠ, JANA HUSA 18, 10 4. GABRIJELA PRAPROTNIK , NA ' 5. ANAM ARI NARAGLAV, ROŽNO 2 5000009370,12 Fotografija je simbolična Že od 2.935,446 SIT (26.355 DEM) dalje Cena v SIT je informativna odvisna od valutnih razmerij Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19