List M kortatt dolav-
!akoga l|u4«tva. Dolav-oi so opravl6»nl do vatg« War pr jducira|e.
Thia pa par la devoted to tha intereete of tho working claaa. Workers aro ontitlod to all what tKov produce.
as hoo><-«Um aittM, Ow. t, IW, si «M eeai of fie* »tofctamo 111 und*» tas act of On|nw et Sarai Ire. istv
Office: 2H6 Blue Ulaod Ave,
Delavci vseh dežela, združite se .
PAZITE!
na itevilko v oklepaju-ki ee naha|a poleg vašega naalova. prilepilo« tvega epodalali
na ovitku. Ako (302)
|o številka . . toda) vam • prihodnje itevilko našega lieta potege naročnina. Proel-mo. ponovite |o takoj.
Štev. (No.) 301.
Ženske zmagale v lllinoisu
Chicago» HL, 17. |unl|a (June) 191S.
Leto (VoL) VIII.
Ženske v državi Illinois so zadnjo sredo dobile delno volilno pravico. Zakonodajna zbornica je pprejela zakon, po katerem smejo ženske v bodoče voliti za vse me-atne uradnike in zaatopuike, za predsedniške elektorje m munici-palne sodnike, asesorje in še za nekatere druge mestne uradnike. Zakon je bH sprejet s 83 glasovi proti 58; po strankah je zanj glasovalo 33 republikancev, 24 «demokratov, 24 progresistov in 3 socialisti; proti je pa glasovalo 14 republikancev in 44 demokratov. Zakon sedaj etika le še guvernerjevega podpisa nakar bo takoj efektiven. Governer Dunne je obljubil, da ga takoj podpiše.
Illinois je torej prva država to-stran Misaissippptja, ki je dovolila ženskam volilno pravico. Seveda, ženske še niso pridobile popolne volilne pravice, kakor je po «fr psdnih državah. Glasovati ne bodo mogle za reprezentante v zakonodajo in v kongres niti za državne uradnike. V dosego popolne volilne pravice kot jo imajo moški, je treba spremeniti državno ustavo, toda • časom bo tudi to prifto. Vsekakor bo pa tudi omejena volilna pravica v marsičem spremenila politično obzorje v lllinoisu, zlasti v Chicagi. Zmagovite politikantke se že pripravljajo — kakor se čuje, — da postavijo svoje kandidatinje pri bodočih volitvah. V Chicagi kakor po dru-gih mestih smejo od sedaj ženske voliti župana vsled česar bo število volilcev poskočilo nad en mi-lion.
no pravico!
SOCIALISTIČNI GLASOVI.
Približno 11,000.000 glasov je bilo lansko leto oddanih za socialistične kandidate. Glasovi se po posameznih državah razdele sledeče:
Angleška .......... 505.000
Nemčija ........... 4,238.000
Avstrija ........... 1,060.000
1 Francoska ......... 1,106.000
' Australia .......... 678.000
Združene države____ 900.000
Italija ............. 338.000
Norveška __________________120.000
Švedska ........... 173.000
Finska............. 320.000
, . Švica .............. 105.000
* Danska ............ 96.000
Belgija ............ 520.000
Druge Virža ve ....... 282.000
Socialističnih poslancev v parlamentih je: V Nemčiji 110; Avstrija 82; Francoska 74; Finska 87; Italija 43; Australija 40: Velika Britanija 42; Švedska 64 itd. Vseh socialistov v parlamentih je 681. Najboljše so zastopani delavci r zakonodaji v Australiji. Zato se tudi nikjer na svetu delavce tako ne protektira kakor ravno v Australiji. Po odstotkih «o namreč razdeli sledeče: Australija 54.-9 odstopov, kar se tiče vseh volilcev. Na drugem mestu stoji Finska z svojim deželnim parlamentom, katerega bi rad zadavil despotičen carizem. Francoska ima 13 odstotkov vseh glasov socialističnih in Neiftčija 27 odstotkov.
Kaj ne delavci, lepo Število 11.* 000.000 socialističnih glasov. Se-vsdsje število socialistov še mnogo večje, ker tukaj so račtmani sami volilci. Vseh socialistov na ■vetu se ceni na 52,000.000. Čita-telj, ali si ti tudi zraven! Ako ne, zakaj ne t.
Resolucija
KI 80 JO SPREJELI DELE GATJE COOK COUNTY OR GANIZACIJE V CHICAGI,
vsled obtožbe uradnikov U. M. W. of A., da to kršili proti trustni zakon v W. V.
Ker se poročila iz W. Virzinije glase, da sta bila v Charleston u, W. V a., na zveznem sodišču obtožena predsednik in podpredsednik U. M. W. of A. na podlagi Shermanovega antitrustnegs zakona, pod pretvezo, da nameravana organisaeija premogarjev v West Viržiniji izvojuje ve^je plače, vsrtmje nameravano zaroto, da se ustanovi monopol detla v pre-mogarski industriji, kakor tudi poizkus za odprave tekme cenenega west-viržin8kega premoga z o-nim kopsnega po unijskih premo-garjih v državah Ohiji, Indiani, lllinoisu in ostalih državah nadalje,
ker vidim7T> teh obtožbah začetek novih napadov na organiri-rano delavstvo, potom katerih rabi zvezna vlada na nov način moč da potlači delavstvo.
Vsled tega je bilo zalkiljučeno po delegatih Cook County socialistične organizacije, Chicago, 111., da obsojamo upeljave Shermanovega antitruat zakona proti delavskim organizacijam držeč, da je vsaka taka upeljava j ust i ena perverznost.
Vsled tega apeliramo na vse socialistične in delavske organizacije, naj vsepovsod nastopijo naj-energične je proti tej upeljavi;
khčemo vsem socialistom v jav-NiDrej za popolno žensko vriniti uradih, d* stow vse v njih
moči, <Ta zbude v javnosti najži vahnejše zanimanje za nastop proti novim metodam v napadih na organizirano delavstvo; zahtevamo od kongresa uvedbe takega zakona, potom katerega bodo take obtožbe nemogoče.
Izjavljamo, da bo naša pomoč v boju za izboljšanje delavskih razmer v West Viržiniji vedno na strani United Mine Workers in da se prepis te resolucije pošlje predsedniku in generalnemu pravdniku Združenih držav, Chicago Federation of Labor, senatorjem in kongresnikom ydrznve Illinois, predsedniku in podpredsedniku U. M. W. of A.
in svojim zastopnikom v illi-noiški postavodaji.
Po nalogi Cook County delegacije socialistične stranke v Chicagi Za odbor:
Andrew Lafin, predsednik, James P. Larien, tajnik.
V rudnikih v Cumberland, B. Canada so delavci na itrajku. Delavci. ne bodite v to kraje dokler bode trajal boj msd delavci in kapitalisti. Edinole solidarnost delavcev, lahko stre verige kapitalizma
RECORD!
Socialistični piknik, katerega so priredile združene socialistične organizacije za 'Cook County' dne 15. junija v "Riverview Parku" je po svoje j udeležbi nadkri-ljeval vse druge soc. piknike prejšnjih let.
Udeležba od strani občinstva^ je bila velikanska. Natančna število se seveda ne more določiti, vsekakor pa se ceni število zboro-valcev nad 100.000.
Med mnogobrojnimi govorniki, kateri so govorili na pikniku — se je najbolj odlikoval svetovnozna-ni odvetnik: Clarence Darrow, kateri je bil do sedaj po mišljenju demokrat, na tem shodu pa je prvikrat iz njem o prirojenim sarkazmom polbijal vse kapitalistične stranke — ter govori aa socializem.
IM», kateri je bit tudi na programu, je bil vsled West Virgini-je m bolezni zadržan.
Glasilo hrvatskih socialistov je "Radnička Straža" 1830 8. Centre ave.; srbskih sodrugov pa: "Narodni Glas", 2318 Clyboum Ave., Chicago. Prvi stane $2, drugI pa $1 sa oelo leto.
Odmevi sistema
—	Iz Petrograda poročajo, da je car plačal 250.000 rubljev Ksad paši — kateri je sedaj že mrtev — tedanjemu poveljniku turške vojske v Skadrnz namenom, da isroši trdnjavo Črnogorcem. Dolgo obleganje Skadra je namreš vzbudilo veliko nevoljo med črno gorei in ta nevolja se je obračala proti krsti ju Nikoli. Tedaj je Ni-kola poslal svojo hčer» ki je žena nadvojvode Nikolaja Nikolajevi-ča, v Petrograd k cesarju s prošnjo, da mu naj na kak način pomaga oavojiti Hkader, ker drugače bo ob prestol. Car je takoj poslal svoje agente k Esad paši z denarjem in Hkader je potem v par dneh "padel". Tako je ruski car podkupil Esad pašo in kupil Črnogorcem jalovo zmago. #
—	John J. Mitchell predsednik Illinois Trust Savings banke v
Chicagi, je pred nekaj dnevi iz- nadomestil s kakšnim drugim
javil pred senatno komisijo, katera še vedno stiče za uzroki bele sužnosti, da je njegova banka odpustila nekega vslužbenca, kateri je imel $50 mesečne plače in o katerem se je svedelo, da je ožen-jen. Po mnenju Mitchells ne more biti čllovek pošten re je oženjen in Če ima le $50 na mesec. In " človekoljubni'' bsnkir, namesto da bi si zagotovil poštenost vslužbenca s tem, da bi mu povišal plačo, ga je raje zapodil na cesto t
— Državna senatna komisija, ki preiskuje vzroke prostitucije, je {tatfuala, da mnogo deklet pade v belo snžnost radi tegs, ki se ne morejo omočiti. Ne morejo se ps omožiti radi tega, ker na tisoče delsvcev se ne more ženiti radi prenizkih plač. Živel tak družabni sistem, ki brsni ljudem do poštenega družinskega življenja t
NAfil ZAPISKI*
Grozeča kriza
Dnevno časopisje namiguje, da na zloglaeueiu Wall Streetu zopet grozi denarna panika in da je polom bližje kakor je bil kedaj poprej od leta 1907.
Wall Street sicer ne bi smel imeti nebenega vpliva na splošno gospodarsko stanje v Ameriki, toda pod sedanjim kapitalističnim sistemom ga itua. Tam je središče privatnega bančnega sistema in bančni sistem je dandanes v splošnem tako gnjil in trohnel, da za-more vsak čas pasti in podreti denarni kredit ter provzrpčiti krizo na škodo milionov ljudi. Govori se — in kapitalisti grozijo že par mesecev — da bo radikalna revizija carkisk^a tarifa bržkone rodila gospodarsko depresijo. Ampak to je le pretveza. Aldrich -Vreelandov bančni zakon poteče v jeseni in denarni trust bi ga rad
Kdor se hoče podučiti, kaj je so socializem in kaj socialisti hoče je, ta na j se naroči na 'Naše Zapiske' katera revija se odlikuje po svojih originalnih in interesantnih člankih.
"Naši Zapiski" so edina slovenska znanstveno socialistična revi-ja, ter jih ureduje sodrug dr, H. Turna, odvetnik v Gorici.
'Naši Zapiski" izhajajo mesečno v obliki leposlovnega lista (ma-gazin) ter stanejo sa celo leto za Ameriko 11.30. Naslov: Uprava "Naših Zapiskov", ujica Treh Kraljev, itev. 16, Gorica, Primorsko, Austrlja.
"dobrim" zakonom, ki bi trustja-nom omogočil rop ljudstva za na-daljnih par let. Ako se kmgres ne odzove želji denarnega titsta, tedaj bo zadnji gotovo priredil umetni polom in dobil zgrda, kar ne more dobiti z lepa, kakor se je to zgodilo 1. 1907, ki nam je še dobro v spominu. Predsednik Wilson se je sicer zagrozil, da bo zvez na vlada drastično prijela vsake-ga, ki bi hotel provzročiti gospodarsko razburjenje, ali vprašanje je, če bo Wilson kos svoji grožnji. Ameriko vladjo kapitalisti, ne pa predsednik.
Denarna panika je neizogibna dokler bo obstsl privatni bančni sistem is dokler bo obstal kapitalizem. Zato priporočamo delav-em, da naj se pripravijo kolikor morejo, da jih burja ne zaloti a praznftar rokami. Kdor ima denar v privatni banki, naj ga dvigne in naloži v poštni hranilnici, kjer ga laliko vsak čas vzame, medtem, ko ga privatna banka — pa naj bo tudi First National — ne bo dala, ako pride do poloma.
Prihranil 10.000, služil $8.00 na teden
"Common Cause" v^Hki anti-sociaiistični leposlovni 1st (maga? zin), kateri ima to prednost, da naredi ve«č socialistov, kot ksteri si bodi drugi čsaopis njegove vrste, dela slovospeve človeku, ki je prihranil $15,000 na $8.00 tedenske plaee.
Kot piše "Common Cause" je bil ta človek skrben in varčen in bi mtonrt biti aa vzgled vsem delavcem.
Vetoko mora biti veselje pri hranitvi, kateri smejo biti deležni prosperitete.
Poglejmo to hrsnitev malo bližje. Ko bi ta Človek delal vsaki teden, bi dobil na teto $416. Vzelo bi celih 36 tet, da bi dobit $15,000 s pogojem, da ni dal nič za hrano, ne stanovanje, ne obleko m ne za druge vsakdanje potrebščine.
Ko bi on imel družina vzelo bi mu narm&nj $4.00 na teden za vzdrževanje isti in njega samega. Mogoče je, da bi lahko shajal še zmsnjšo svoto, aH bodimo splošni. Če bi pa on porabil to visoko svoto $4.00 na teden zase in družino, okPtalo bi mu samo $4.00 za hranilnico in prihraniti $15,000 na ta način bi moral hraniti celih 72 let.
"Common Cause" piše, da to je čisto pravilno in za civiliziran višek popolnosti.
"Cotnmon Cause" ne povč, kdo je prejel drugi del njegovega zaslužka. Skrivnost je, koliko je on prihranil milionarjem. Iiahko rečemo, da je on v 36 letih prihranil milionarjera celih $100.000. Vzame namreč samo deset takih poftilevnih iuoš za narediti milio-narja, dvajset, da dobi leni brezdelne* $2,000.000 tod. "Common Cause*' je pozabil iti tako daleč, mo^goče je, da bode to naredi? drugi pot.
Včasih so si posamezni kapitalisti, aii pa cele kapitalistične stranke v laseh. Gre se namreč zsto, kateri da bode sedel pri največjem koritu. Kakor hitro pa se začnejo gibati delavci, ter zahtevajo svojih pravic, takrat pa je raz-por med kapitalisti v trenutku pozabljen in stari sovražniki se drže v prijateljskem objemu. Delavci so edina armada, kateri niso združeni v velikanski bitki med delom in kapitalom.
Slovenski delavci v Chicagi in okolici, pozor!
¥7SLED nečuvene taktike avstrijske kama-* rile napram Jugoslovanom v Bosni ln Hercegovini, kjer |e bilo proglašeno Izjemno stanfe, pozneje vsled pritiska socialističnih poslancev v državnem zboru, odpravljeno, a se zna vsak čas zopet ponoviti, |e gl. odbor J. S. Z. na svofl redni seji zaključil, da prl-rede |ugosL socialist, klubi v Chicagi
dns 22. junija 1.1. ob 9 uri zjutraj v Narodni Dvorani, vogal Centre Ave., in <8. csste
Velik iaven protestni ljudski shod
z dnevnim redom:
AVSTRIJSKA POLITIKA IN JUGOSLOVANI.
Na shodu bo govoril B. R. Savlch In drugI. Vsi na krov!	ODBOR ZA SHOD.
Vojno pravo odpravljeno.
Guverner Hatfield je 12. t. m izdal proklamaeijo s katero je odpravil obsedno stanje v strajkar-ftkem okolišu. Zadnji vojaki, ki so bili še tam, so odpoklicani.
Na zahtevo senatnega komiteja da mora guverner predložiti zapiske in vse podatke sodnih pro cesov pred vojnim sodiščem, je zadnji odgovoril, da tega še ne more storiti, ker hoče podatke porabiti za civilne procese napram dotičnim obtožencem. Obenem je guverner izjavil, da je oprostil vse obsojence, katere je sodilo voj no sodišče (Pod čegavim pritiskom?)
Preiskovalni komite je v- četrtek osebno obiskal premogarske naselbine v okolišu štrajka, Senatorji so hodili od koče do koče in izpraševali premogarje o burnih dogodkih.
Premogarska organizacija je a-pelirala na senatorje, da naj osebno zaslišijo guvernerja Ilatfielda, bivšega guvernerja W. E. Glassco-cka, člane vrhovnega državnega sodišča, generalnega adjutanta Elliota in druge državne uradnike v zapsdni Virginiji. ^
PRIPOROČILO.
Senatna preiskava v zapadni Virginiji
Vojaški poveljniki priposnajo, da so teptali civilne zakone.
Upravnik "Proletarca", sodrug Prank Podboj je šel na daljšo agitacij sko potovanje po vshodnih državah.
Najprvo obišče rojake po Indiana, Ohio, Pennsylvania in West Virginia. Sodrug Pr. Podboj ima polno pravico pobirati naročnino, oglase, ustanavljati nove klube, sploh za vse posle, kar spada v področje "Proletarca" in Jugoslovanske socialistične zveze.
Slovenske delavce pa prosimo, da naj gredo sodr. Podboju kolikor mogoče na roke.
Začasno upravništvo '1 Proletarca" pr s vzame sedaj sodrug Jož« Zavertnik mlajši.
Charleston, W. Va. — Senatni komite je pričel s preiskavo zadnji torek. Komite se je začasno nastanil v enem tukajšnjih hotelov in zaslišal najprvo poveljnike vojaških čet, ki so predstavljali militaristiČno oblast ob času vojnega stanja v štrajkarskem okolišu. Zaslišana sta bila captain Charles R. Morgan, odvetnik in major James I. Pratt, predsednik vojnega sodišča. Oba sta pripo-znala, da se nista čisto nič ozirala na predpise civilnih zakonov, temveč sta smatrala celi štrajkar-ski okoliš za stanje vojne in se ravnala po procedurah zvezine armade <d> času vojne. Ko je omenil odvetnik Monnctt, kateri zastopa premogarje pri preiskavi, da ustava drž.ave podreja vojaške oblasti pod civilne, odvrnil je Morgan, da njemu to ni znsno O).
Senatorji so po daljnem zasliševanju dognali, da je bilo ogromno število premogarjev obsojenih v zapor po vojnem sodišču za prazen nič. Eden je bil obsojen na sedem let ječe radi "krive prisege, drugi so dobili po tri, štiri do pet let za " vmešavsnje v zadeve vojne oblasti" itd.
"Ali se je proti ljudem vodil kakšen civilni proces?" vprašal je sen sto r Borah.
."Ne", odgovoril je Pratt. "Obsojeni so bili le na podlafei obtožnic, kjitere je predložil generalni vojni advokat." Obtoženci niso imeli nobene pravice, da bi bili zahtevali ponovno obravnavo, niso se mogli dobiti prostosti med jamčevino, niso mogli vložiti proš nje za priziv — enostavno so bili obsojeni in vrženi v ječo. V enem slučaju je stalo kar obenem 41 Štrajkarjev pred vojnim sodiščem.
Po natančnem zaslišanju vojaških "sodnikov", ki je trajalo celi dan, je iz javni senator Martine, da komite je že na jasnem, da je bila državna ustava pogažena in kršena.
Zatem je bilo zaslišanih vee pre mogarjev. Ko je neki premogar z imenom Nance pravil, kako mu je major Davis, vojaški poveljnik, pre«povedal hoditi v kompanijs-ko prodajalno, kjer je pošta, tako da ni mogel dobiti pisem in kako da so ga vojaki" vlafili in suvali sempatja se je vtaknil vmes državni pravdnik A. A. Lilly, kateri je bil navzoč. Senator Martine ga je naglo ustavil. "Jaz nisem advokat kot ste Vi" — dejal je ostro — "pač pa sem zvezni senator. Nisem prišel semkaj, da se z Vami prepiram o legalnih frazah, marveč hočem brez ovinkov zvedeti resnico in pri vseh bogovih, zvedeti jo moram!"
Povedalo je se več drugih premogarjev, da jim je bilo zabran-jeno hoditi na pošto.
SODRUOIt
Vsak socialist bo moral naročiti 4' PROLETARCA'\ kajti list živi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral žiriti "PROLETARCA", kajti to je prva naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLETARCA", ker le na ta način se zamore osigurati napredek našemu listu, ter ga povzdigniti v dnev nik. Delavci na krovi JAKO VAŽNO VPRAŠANJE?
"Ali sem ie poslal zaostalo naročnino za "Proletarca"?
Še nel —
Sodrug Milan Lučič pojde na a-gitacijsko potovanje za Jugoslovansko soc. časopisje po HL in r St. Louis, Mo. Sodrug Lučič je pooblaščen pobirati naročnino in o-glase, sploh ta vse posle tičoče se "Proletarca."
prolktarec
Iz naselbin*
Cleveland, O., Ju ni 13. 1913. Mr. Louii J. Pire, '
6119 8t. Clair ave.
Od ¿asa do rasa se ponavljajo v vasem listu napadi na slovenske soeiaVj»te v Clevelandu. Ker ste »«zmožni, (Hi kritizirate naše načela in našo organizacijo, ker V^in je stvarna kritika nepoznana stvar, se poslužujete podlih laži, da škodujete nagemu ugledu.
Ni Vam 'oilo zadoati, da ate ae poslnžili laži i** obdolžili aloven-ske delavce zločinskega dejanja. Sli ste naprej kn poročali v angleško časopisje, kakor da bi bili Slovenci narod mafije in "Črne roke".
Mi slovenski delavci protestiramo proti takim lažnjivim psroži-lom in zahtevamo, da isročite pisca grozilnega pisma, ime katerega Vam je znano — v roke pravice, in da prenehati sramotiti na« narod po angleškem časopisju.
Slov. soc. fchib je na svoje zadnji mini seji, dne 8. junija, sklenil, da skliče »hod in priredi debato med Vami in med enim članom naše organizacije. Na ta način Vam damo priliko da na odru pred slovenskim občinstvom dokažete «no, kar pišete o na». Na drugi strani pa hočemo mi dokazati, da je pisava vašega lista nasprotna koristim delavskega razreda.
Vse stroške za prireditev te debate trpi naša organizacija. Ako sprejmete ponudbo, blagov<cflite poslati Vaš odgovor na spodaj podpisanega tajnijsa Mufoa. nakar v sporazumu z Vami določimo čas in prostor.
Pričakujoč povoljnega odgovora se bilježim za «rtov. itoc. klub it. 27
M. Petrovič, tajnik, 5912 Prosser ave., Cleveland, O.
SLABI ČASOPISI.
Veliko se piše o uplivu in moči, ki jo imajo časopisi. To se tudi opaža v vsakdanjem življenju.
Kadar se slabi časopisi zavzamejo za stvar teda pa tudi stvar ne bo imela pomena. Do sedaj smo opažali v slovenskem delavskem življenju mnogo slabih časopisov in nekaj tudi dobrih. Slabi čaaopisi so oni ki zadržujejo narod v temi in nevednosti.
Se slabši ao pa oni, kteri lažejo z deibek) tiskanimi črkami in potem, ko se jih prime za dokaz — pa molčijo. Slabi časopisi so oni, ki za strupljajo dušo naroda z la£ mi in kateri delajo zapreko vsaki kulturni civilizaciji. Časopisi ki zamolčijo barbarizem zagovarjajo kapitalizem — kadar se bližajo volitve, so neodvisni kot prostitutka! Ti listi delajo reklamo za vae kandidate kapitalističnih strank. Uredniki teh listov hočejo biti svobodni, da lahko pišejo za interese istih, kateri boljše plačajo. Seveda .delavci ne morejo plačati, ker nimajo s čim. Saj je dovolj, da čitajo reklamo za katero smo mi dobro plačeni, pa naj bo že od trgovcev kapitalistov ali pa njih hlapcev kadar kandidirajo za mest. urade. Meščanski pol. klub je tudi dobro da se ustanovi, da se ljudstvo, če ne drugače, pa z pivom in smodkami povabi, samo da vidijo mestni "očetje," da jih imamo na naši strani.
Dober časopis je tisti, ki zagovarja delavako, to je socialistično stranko ,kateri zavzema en cilj, po katerem je mogoče pripeljati narod do boljše bodočnosti. List, ki pove vsakemu resnico in ki neustrašeno zagovarja delavske pravice. Nepristransko časopisje je "smok" ki v eni številki nekaj zagovarja, v drugi pa zopet pobija. V njem se veliko piše, kar Se nikdar ni bik) in kar nikdar ne bo. Kdo pa-je dandanes nepristranski in svoboden! Nobeden! Hudomušni uredniki teh listov ho čejo biti svobodni brez da bi se ozirali za svobodo splošnoga ljudstva. Delavci že vedo, katerih listov se je treba oprijeti in širiti med svojimi tovariši. Časopisi, kateri debeio tiskajo lali, so pravi smrad za vsako hišo t
Ahaaver, Štev. 3. Cleveland.
Weat-Newton, Colliniburg, Pa.
Veseli me, ko so zastopniki in zastopnice Slovanske delavske podporne zveze, zborujoči na tretjem zborovanju v Cleveland, O., v resnici priznali, da pojdemo z močjo in razredno zavednostjo naprej do cilja. Lep dokaz zato je, ker amo sprejeli več važnih točk
v naša pravila, ki so za uas Jugoslovanske delavce velikega pomena.
Prvo važno točko t 53 proti dvema glaaovoma je, da se idruže vae slovenske svobodomiselne organizacije v eno veliko, mogočno jednoto. Sklenilo se je, da naša S. D. P. Z. pošlje štiri /aatopnike na sestanek S. N. P. J. in druzih naprednih organizacij ki ae vrši dne 14. januarja 1914 v Chieagi 111. Dalje se poziva 8. S. P. Z. da tudi ona pošlje na sestanek svoje za-stupnike, katere naj se »voJi na svoji prihodnji konvenciji v Milwaukee, Wi8. Oj>oza rja in brate za sWpnike, da jih čaka težko delo. Toda nič se ne ustrašite, stojte trdno, kakor jambor na ladiji, ter ne dajte se odstraniti od cilja, katerega vam je začrtala S. D. P. Z. na avoji konvenciji v Clevelandu. Vi zastopniki druzih org. imate polno moč, da na tem sestanka sestavite jedro pravil, katera naj se potem dajo na splošno glasovanje vsem krajevnim društvom dotiČ-nih organizacij. Velepomembno je tudi davje 39 društev po svojih zastopnikih zahtevalo, da po8tane uradno glaailo Zveze delavski list "Proletaree". Vsakdo, kateri je prisostvoval zborovanju, je bil prepričan, da je bila delavska zavest globoko ukoreninjena pri zborovalcih. Zelo se je pazilo na to, da so se pravila in ustava sestavile v smislu principov zavednega delavstva.
Imam zaupanje, da bode tretja konvencija S. D. P. Z. velikega pomena, ne le samo članom ali Članicam S. D. P. Z., ampak tudi za vse druge napredne organizacije. Zastopniki in zastopnice so dokazali, da so v resnici za napredek in združitev. Kaj tacega morejo storiti le oni, ki so delavci in katerim je znan mizerni položaj delavstva. Obenem pa tudi obžalujem dopis, kateri je izšel v listu "Edinost" z podpisom: "pennsylvanski Slovenec". (Op. ured. Takih dopisov se ne jemlje v poštev, ker izvirajo iz same ne-vošljivosti. "Edinost" ima le en par sto naročnikov. Ako bode list napadal S. D. P. Z., potem je gotova atvar, da bodo člani pokazali listu "figo", nakar mora iti takoj rakom žvižgat. Mi se takim fabrieiranim dopisom, kot je bW v "Edinost" in v "01. Nar." iz države Utah — samo smejemo.)
Zahvaljujem se elevelenadake-mu občinstvu posebno pa društvom, ki so priklopljena k S. D. P. Z., katera so nam priredila izvrsten banket. Pozdravljam vse člane in članice S. D. P. Z. posebno pa brate zastopnike in sestre zastopnice, s katerimi smo bili skupaj na tretji konvenciji v Oleve-landu, O. Kličem vam živeli! Živela S. D. P. Z.! Živel list "Prole-tarec"!
Jožef Zorko,. bivši komvenčni predsednik.
Carona, Kana.
Želim nekoliko prostora v našem priljubljenem 'listu, ki je res edini pravi zagovornik delavstva. £itam več slovenskih listov, zatorej jih tudi do cela poznam in vem ceniti njih delo za napredek. Nekje izhaja neki list, kateri piše v svoji zadnji številki sledeč:
"Večkrat čitamo v nekaterih li stih: ta je delavski, ta je trgoveki drugi zopet kak drugi. Kateri list pa je delavski? Delavski list je vsak, kateri zastopa koristi delavstva.' ' Rad bi ujprašal onega sanjača, koliko listov pa imamo Slovenci .v Ameriki, kateri zastopajo koristi delavstva? Morda bi vaše sanjske "bukve" prištevali za delavski list? Ali se ne sramujete vaš in še nekaj podobnih listov imenovati delavske? — Mar ste že pozabili, kaj ste namazali v predzadnji številki vašega lista od "osebne svobode". Vi ate se izrazili, da vse organizacije niso za drugo kot za .podporo želodcu in žepu nekaterih osem, S tem ste povedali, da je nespametno, ako se organizira. Ker pa niste rani oži K, katere organizacije so dobre, in katere slabe, se potem razume, da so po vafti logiki vs organizacije od muh. Vi tudi pišete, zakaj da bi ne bil vsak zase osebno svoboden, kakor pa da bi bil pod nadzorstvom ene ali druge organizacije. Nadalje pišete v ¿tanku, da ni potreba ij>oslusati kakega druze-ga, ako ga hoče kaj podučiti. Večje neumnosti pač res ne morete zapisati, kakor ste to. Ako se vam
ni še popolnoma zmešalo v glavi, potem morate pripoznati, da več ljudi tudi več vš, da ae eden družeča izobražujemo; nobeden ae pa še ni do danes aam popolnoma izobrazil in si bodi še tako na-d#rjeni samouk ker nekdo je le moral spisati knjige in časopise, iz katerih se zajeuilje znanstvo. Vi ste se gotovo tudi morali nekje naučiti, ker znate tako imenitno sami seeb za nos vleči. Vaš list je tisti, katerega Vi smatrate, da je za pouk in izobrazbo. Radoveden sem, kaj bi Vi re«kli, ako bi ae vai vaši čitatelji, katerih itak ni" veliko, »pojemali vašo velepomembno iznajdbo in bi Vam rekli, od aedaj zanaprej hočemo biti vsi osebno svobodni ter ae ne pustimo od nikogar nadzorovati. Le imejte vaš liat sami za sebe ter ga marljivo čitajte, morda Lznajdete še kakšno drugo boljšo svobodo. Omenjeni list ima še enega vrednega prijatelja kateri ga zagovarja kako da je dober. Take Hste naj potem čitajo delavci kateri se zavedajo svojega razreda, delavci, kateri vedo, da ie potom strokovne in politične organizacije nekaj dosežejo pri svojih gnezda r jih. Da je to resnica, se lahko prepričamo povsod posebno pa še ako pogledamo barbarske razmere, katere vladajo v West Virginia. Premoga rji v omenjeni državi so uživali lepo svobodo in ko ao se te kapitailstične avobode uave-ličal», ter je njih želodce zahteval večj kos kruha, so modri kapitalisti poslali nad štrajkarje avinec in smodnik, prijazni policaji so pa s koli po glavah učili delavce, kaj ae pravi v imenu svobode odpovedati pokorščino svojim gospodarjem. Ako bi ne bilo nobene delavske organizacije, potem bi še danes 41 Mother Jones" in drugi delavski zagovorniki sedeli v jt4i ter se tolažili s svobodo na drugem svetu.
Omeniti moram nekoliko tudi tukajšne delavske razmere. Kar se tiče dela, se v nekaterih rovih dela vse dni v tednu. Zaslužek je pa odvisen od prostora in tudi delo 8e težko dobi. Rojakom ne svetujem semkaj za delom hoditi. Omeniti moram tudi, da smo tukaj vstanovili novo podporno društvo z imenom "Prvi maj" ter ga kot številko 121 priklopili k S. S. P. Z. Vsa pojasnita lahko ddbrte pri društvenem tajniku.
Blaž Mezori.
"Naš Berač" in "Amerika v Clevelandu" ae dobro razumeta. Prvi hoče ivleči delavce drugi pa zadej poriva ter 8traši delavce z škrlatom.
• • •
Zadnji teden so metali papirnate bombe iz Clevelanda v Chicago. Sodrugi v Chicagi so spravili neznatne bombice v žep — v redakcijo "Jones of Ribnitz"., pa
poslali šrapnele.
• • •
Tisti prismuknjenci,	kateri mislijo, da bodo s svojo	otročjo filozofijo omejili razvoj	socializma — so podobni tistim	"Rdbniča-nom" kateri so ogenj gasili pri
zadnjih "plankah".
• • •
Ultra Slovani so peli "hozana" balkanskim narodom, rekoč, da je to boj križa proti pod um esc n, ta-korekoč sveta vojna h pod krutega turškega jarma. Sedaj, ko so si balkanski narodi v laseh, kedo da bode odnesel večji vojni plen, pa naši vseslovenski patri joti zijajo. Slovanski in turši delavci so pustili svoje življenje na bojišču, mednarodni kapitalist se pa prepirajo za plen.
Blaž Mezori.
Roundup Mont.
Krasni maj je oživel prirodo in s cvetlicami ozaljšal travnike in gaj. Oživel je tudi brate društva "živila Svoboda", štev. 8. S. P. Z., ki 8o dne 25. maja priredili slavnostno razvitje društvene zastave katerega se je udeležilo šest sosednih d ruft t ev. Slavnost se je vršila v najlepšem redu. Razni govorniki, ki so želi pohvalo vieh, so mnogo pripomogli, da je slavnost tako dobro vspela. Tudi godba je vršila svojo dolžnost točno in vestno.
Zastavo je izdelala tvrdka F. Krže Co. (Op. ured. Zahvalo smo izpustili. Ako hoče agent imeti zahvalo, potem naj jo pfaČa. Tako tudi zahteva postava. Sploh se pa ni potreba vam agentu zahvaljevati, pač pa se žiher agent vam zahvali l^cr mu od vsake zastave nekaj tistih "lepih podobic" kot čisti dobiček ostane v žepu.) k 1 •'
V imenu društva "Živila Svoboda", se zahvadim vsem ilrufit-vom, kakor tudi ostalemu občinstvu sploh vsem, ki so pripomogli do vspeha.
Martin Meziiarič, Član št. 123.
Rockwood, Pa,
Vse članos^ <ieam) društva "Kari Učekar" štev. 54 S. D. P. Z. se tem potom da naznanje, da ae društvena seja vrši vsako prvo nedeijo v mesecu. Z ozirom na to, da ae omogoči' redno poslovanje, poživljam vae zunanje člane (ice), da se istih redno udeleže, oziroma pravočasno pošiljajo mesečne pri-spevke (asset men t).
Kdor ne bode svojih dolžnosti napram društvu izpolnjeval, za dotičnega je društveni odbor pri-moran postopati po pravilih, ter suspendirati dotičnike, kateri ne bodo pravočasno poslali asses-menta. S tem, da redno plačujemo prispevke, prihranite veliko društvu, kakor tudi Zvezi, ter samo ob aebi je umevno, da vsak sam ae bi prihranili umogo nepotrebnega pisanja in sitnosti, kar naj bi vsak član v bodoče vpošteval..
Znano bode tudi vsakemu, da dotičnik, kateri je suspendiran v tistem mesecu, v.kterem je suwpen diran, ni opravičen do nobene podpore. Tudi bi bilo želeti, da vsi onw člani, kateri so izprentenili svoje bivališče, to nemudoma naznanijo meni, ter pošljejo svoj stari nasdov, da jim v slučaju i»o-Irebe zamorem pordčati stvari ti-čoče se društva.
S sobratskim pozdravom Ant. Hočevar, box 184.
Rockwood, Pa.
Marianna, Pa.
Nekoliko hočem vani opisati na šo naselbino.
Delavske razmere so take, kakor sploh povsod. Dela se vsaki dan, pa vendar naiu nič ne preostaja, ker se ne da nič zaslužiti. Seveda zaslužimo dosti, ampak plačano ne dobimo. Prevzetni rud niski "bossi", birokrat je, bi naj-rajše (videli, da bi delali zastonj.
Skoraj ga ni dneva da bi iz tukajšnjih rovov katerega delavca ne prinesli polomljenega ali pa mrtvega iz' jame. Ni dolgo tega, ko se je ponesrečil naš rojak Henrik Lamut. Bil je hudo poškodovan, ampak to še ni bilo dovolj za kapitalistične krvosese. Dne 24 maja so zopet prinesli na površje vsega polomljenega Majka Mag-laja kateri je čez eno uro umrl vsled težkih poškodb. Pokojni je bil zelo priljubljen med tukajšnjimi Slovenci. Bil je dober na prednja k v vseh ozirih ter član treh podpornih društev, namreč: dr. štev. 171. S. N. P. J. dr. štev. 71. S. S. P. Z. in dr. štev. 8 S. D. P. in P. Družbe. Spadal je tudi k Jugosl. S. Z. klub štev. 105. Pokopali smo ga dne 26. maja v Monongalia City. Pogreba so se udeležila vsa društva, kakor tudi socialistični klub. Pokojni zapušča ženo in štiri otroke.
Lastnki premogokopa 8e seveda nič ne zmenijo, ako ubije enega delavca. Morda se jim še dobro dozdeva, ker je umrl za njihov profit. Moloh, kapitalizem nemoteno pobija nedolžne delavce v imenu sviti ih dolarjev.
Tukaj na Mariama »e delavci še vse premalo zanimajo za svoje delavake organizacije. Kaj več o delavskih razmerah se pogovorimo prihodnjič.
Z delavskim pozdravom
F. Skubic.
-1
Chigholm,
,V prigibu vam po«iJjam znesek $8.00, kot naročnino, katero sem nabral pri svojih prijateljih, katerim aem ponudil parkrat list "Proletaiec", nakar se jim je tako prikupil, da so ga takoj naročili in postali zvesti čitatelji lista
Sotmdniki — delavci, preglejte in premislite sami. Nikdar ne pustite da bi drugi mislili za vas ter .vam diktirali katere liste ne smete Čitati, ako hočete, da poj-dete v nebeaa.
"ProletaTc" je delavski list, ka teri dobro pozna vse vaše muke in trpfljenja. Proletarca pišejo delavci, kateri so z vami skupaj delali v rudnikih, tovarnah, železni cah itd Proletaree je in bode ne nstrašen zagovornik va*ih pravic, in potem ako se prav vsa meščan ska in kapitalistična purgarija na glavo postavi! Dolžnost veze vsakega delavca, da podpira in razširja delavsko časopisje. Delav »ko časopisje je edina topova krogla in oster meč, s katero mo-
remo mi delavci streti sramotne verige modernega suženjstva.
Ddlaivci, kadar prečit ate "Proletarca" podajte ga svojemu znancu aH sosedu; nagovorite ga, da postane zavedni delavec tudi naročnik na delavsko časopisje. Kdot* nič ne člta, tudi nič ne v£. Kdor pa čita, lahko kmalu vč, kedo da ima prav; delavci, kateri se bore za boljše Življenske pogoje, ali pa kapitalisti, kaleri imajo polne žepe denarja vkljub temu, da nikdar deflali niso. |Vsi na agitacijo za "Proletarca"! Vsi tisti, Jtaterim je naročnina že potekla, naj se zglaae pri svojih lokalnih zastopnikih. Kdor pa hoče, pa tudi sam lahko posije naročnino na upravništvo lista. Nikar ae ne izgovarjajte, da ni no benega naokrog, kateri bi pobiral naročnino. Misliti 8i morate, da Proletarčevi zastopniki in agitatorji nimajo določene plače. Kar od nas en naredi, ne naredi zaradi profita v svoj žep, temveč za koristi delavskega razreda. Bodimo torej vsi agitatorji za boljšo bodočnost človeške družbe in zvesti čitatelji "Proletarca". Vai na noge za povzdigo našrga "Proletarca" iz tednika v dnevnik.
Konečno pa iskreni pozdrav celi Proletarčevi armadi!
, Chisholmski sotrudnik,
H koncu mojega poročila moram še omeniti da je bil v noči petega in šestega junijs tako hud vihar da nam je vae letake odne-ael iz brzojatvnih drogov kar je od Forest City pa do Wandlmga, akoravno so jih naši sodrugi prav dobro pribili z žeblji. Obžalovanja je vreden tak nezaveden vihar, oziroma oseba.
Pozdrav vsem zavednim delavcem, nezavednim pa več »luči, da bi prej ko mogoče prišli do spoznanja in prepričanja.
Poročevalec.
!
Vandling, Pa.
Prvič v zgodovini tukajšnjih Slovencev iz Forest City in okolice zaznamujemo javni socialistični shod, katerega sta priredila dlov. soc. kluba štev. 10 in štev. 93. Shod se je vršil 7. junija ob pol osmih zvečer -v mestni dvorani ter je bil dobro obiskan, kar znači, da se tudi tukajšni Slovenci zanimajo za politični razvoj. Na shodu je govoril aodr. Lovrenc Gorjup, kateri je v svojem govoru bičal današnji kapitalistični sistem. Meni drugimi je tudi omenil, kaj je vzrok, da imamo danes toliko brezposelnih delavcev. Omenil je. da pod današnjim krivičnim sistemom je pogubonosna za delavce vsaka nova iznajdba, nn-obratno pa pravi blagoslov za posedujoče sloje. Pri vsaki novi iznajdbi zgubi nekaj delavcev svoj kruh, ker vsak majhni stroj naredi več, kakor pa mnogo delavskih rok. Zarati tega je nuijno potrebno, da se ustroj vlade izpre-meni v toliko, da bodo iznajdbe tudi delavcem v korist. Da se pa io*do8eže, je treba, da se delavci organizirajo. Organizirati se morajo strokovno in politično. Strokovna organizacija nam zamore zboljšati samo mezdni položaj v posameznih strokah, nikakor pa nima veliko upfliva na politični preobrat, kakor naobratno politična organizacija nima dosti upli-va na strokovne mezde. Toraj te dve organizaciji se morajo združiti skupaj, da na ta način lahko ena drugo podpira, ker le na ta način bode delavcem mogoče, da se jim izboljša njihov tužni položaj v katerem se sedaj nahajajo. Zaradi tega je (vsakega zavednega delavca njegova dolžnost, da si prej ki mogoče preskrbi državljansko pravico, da si potom volitev postavnim potom preobrnemo kolo današnjega režima, kateri nas izkorišča do kosti. Ko so imefli mestno pravo v Milwaukee v rokah socialisti, se je meada zvišala in delovni čas se je skrajšal. Seveda, da to kapitalističnim pijavkam ni bilo po volji, ter so različni graftarji pri vsaki priliki metali polena pod noge pošteni mestni upravi.
Dandanes slepe nezavedne delavce vsakovrstni agentje. Tako na primer nekateri pripovedujejo, da socializem je brezvergki, da socializem nasprotuje veri itd. Socialisti bi takoj proglasili,, da je vera privatna stvar, ako bi se v imenu vere delavcev, ne zkornča-lo. Socializem je nasproten vaaike-mu izkoriščanju in potem naj izkorišča delavce že kdor hoče. Tudi je smešna gonja narod proti na rodu. Kapitaliati nikdar nobenega delavca ne vzamejo zato v svojo službo ker je dotičnik te ali one vere ali narodnosti, pač pa zato, da izžamejo iz delavca kolikor največ mojroce profita. Iz na-rodnjaških hujskarij nastajajo vc\jne kateri so pravi pekel za delavce. Kedor v (vojni zgubi del telesa tistemu potem njegovi višji za spomin dajo kakšno "svetinjo", za kar ima pohabljenec pravico, da sme beračiti od hiše do hiše ter milostno prositi, da mu kateri njegovih izkoriščevalcev kaj podari.
POZOR!
Delničarji, člani in članice 'Zadružne prodajalne" v Browndal-le Forest City in Wandling, Pa., naj vzamejo na znanje, da ae vršijo redne seje vsaki torek zvečer ob 7. uri in mesečne seje vsako tretjo (3) nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. Seje se vršijo v prostorih Jos. Hervatin. ,
Vljudno se prosi člane, kateri so ae zapisali z k delniški kapital, da prihajajo reduo na tedenske in mesečne seje.
Fr. Verbajs, tajnik.
Ameriški 'poslanik odgovoren za
umor predsednika Madera — pravi vdova.
"Zedinjene države po svojem poslaniku so odgovorne moralno za smrt mojega soproga", izjavila je zadnji teden madame Sara Perez de Madero, vdova umorjenega meksikanskega predsednika, katera se nahaja v New Vorku.
"Ameriški poslanik v Wilson ni hotel rešiti življenja mojemu soprogu" — pravi madame Madero* — "dasi bi bil lahko. Jaz sem padla pred njega na kolena in prosila sem ga, da naj vzame mojega soproga pod zaščito Zedinjeni-h držav ob času, ko je bil ujetnik v narodni palači. Poslanik Wilson me je pa mrzlo zavrnil, češ, da ne-če nase prejemati nobene odgovornosti. Takoj na to je brl moj soprog brutalno umorjen. Prosila seru Wilsona da naj brzojavno vpraša predsednika Tafta za pro-tekcijo mojega soproga, pa ni hotel storiti. Zato pravim, da je Mr. Wilson moralno kriv uniora".
Tiskovni fond za dnevnik.
Forest Orty, Pa. V vefteli družbi pri J. Jakliču.
Ker ima dosti nasprotnikov c	50
Saj tega bode kmalu konec	35
Kar pravijo pa nikdar ne bo	25
Petdeset zato, ker ae jezi ..	50
Za dobro zabavo....................25
Ker je vrtnica pozebla ....	25
Ker sem z Gorenjeam plesala	20
Za veselo družbo.............25
Ker je bil vedno poln "kek"
pive ......................................25
Voditeljice driržbe ................25
Ker se je tudi pri nas začelo
daniti....................................25
Ker se je shod dobro ohnesel	25
Ker ni treba zdaj suknje ..	25
Za razprodajo "štofa"________50
Za lalž, da so ga social vrgli	50
Za prekratke "kiklje"..........25
Ker ni imel rdeče "kravate"	20
Zato, ker ga vse pozna ....	25 Zato, ker je bil nazadnje za
lažnjivca spoznan..............50
Zadnja izkazana svota .. $167.10
Skupaj .............. $173.10
Pravi rodoljub bo živel za svojo domovino, ne pa umiral za njo.
Delavec lahko je in pije kadar se mu zljubi — ako se poprej bossu zljubi, da mu da delo.
Med nami je dosti poštenih ljudi, ki hočejo ravno to, kar 8ocia-listi hočemo, samo oni hočejo pod drugim imenom. Besede "socializem" ne marajo slišati.
Lincoln je odpravil telesno suž-nost, toda noben Lincoln ne bo odpravil mezdne sužnosti. Odpra-viy jo morajo mezdni sužnji sami. Vsak delavec mora biti Lincoln.
Kadar lastninska pravica pobija človečanske pravice, tedaj ni več pravica, temveč laatninska krivica.	*
Delavci lahko žive brez kapitalistov in druzih sličnih zajedačev. Kapitalisti in zajedači pa ne morejo ž'veti brez delavcev.
Policija je graftaraka. Ampak
policaji niso zato graftarji, ker so alabi ljudje. Policaji ao zato graftarji, ker ao v službi graftar-skega sistema. Da je graft, vemo, že zdavnej, ker drugače bi ne bilo gospodarjev in aužnjev na svetu.
PBOLBTABIO
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
UsUaSvljOM dn« It. |«|WU
um.
1 Iiburpoi Irans tt a»rüa 1«W»
v drkvl Penn.
"Owl", Itv. 40, Weit Newton, Pa
—	Predsednik: Josip Ogrin, b. (!)} Uj alk: Oto Tekave, b. 263* blagajnik: J um}) Zur ko, R. F. D. 3, b. 91 a ; rti v Weit Newton, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo.
"Jutranja Zveada", Itv. 41, Cleve land, Okio. — Predsednik: Josip Ma riačič, 3536 E. MO. «t.; tajnik: Frau Kokotee, 7023 Omuk« Ave. 8. K.; bit gajnik: Anton Plepié, 8102 Marble tve. 8. E. ;vti V Cleveland, Ohio. 8eja vnako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomatia a.	I
"Mladi Slovenec• itv. 42, Ojjlesby, III. — Predsednik: Ivan Goriiek, b. 67; tajnik: Josîp 8tok, b. 19; blagajnik: Alojzij Novak, b. 121; vti v Ogleeby, IU. — 8v*ja v naku prvo nedeljo.
•Sava", itv. 43, Portage, Pa. — Predsednik : Martin Razpotnik, tajnik: Jurij Razpotnik; blagajnik: Mihael Rožič; vii v Portage, Pa.; R. F. D. 1.
—	8*ja vsako drugo nedeljo. "Triglav", Itv. 44, Tercio, Col» —
Predtednik: Ivan 6krl, b. 137; tajnik: Frtn Hebol, b. 137; ' blagajnik: Ivan Fatur, b. 195; vti Tercio, Colo. — 8e ja vsako drugo nedeljo.	v
"Mirni Dom", it. 43, Johnstown Pa.
Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, »o uljudno proieni, poiiljati denar I ~~ P'e<l*«<inik: Mat. Pečjak, 287 Coo naravnost na blagajnika in nikogar drugega, vse dopite |>a na glavnega tajuika. P*™<itl* Ave.; tajnik: Oregor Hreičak, V »lučaju, da opatijo društveni tajuiki pri poročilih glavnega tajnika kake M07 Kighth Ave. oba v Johnstown, Pa.; pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo na urad glavuega tajnika, da se blagajnik: Josip Debeve, b. 720, Cone v prihodnje popravi.	| maugh, Pa. — Se.ia vsako drugo ne
deljo v dvorani 8v, Ciril« in Metoda. "Jutai Premog ar", itv. 46, Alix, Mat. Oregi, b. 89; vsi v Hungtington, Ark. Predsednik:* Matevž Starman, Ark. — Seja vsako prvo nedelj-	b. 127; tajnik: Ivan Jantar, b. 108;
"Sokol," itev. 21, West .Mineral, blagajnik: Fran Krefel, b. 14; vsi v Kan». — Predsednik: Andr. Belak, b. Alix, Ark. 8eja vsako drugo nedeljo. 381, Went Mineral, Kana.; tajnik: Al. "Slovenski Bratje", it. 47, Avella, Zupančič, b. 68; blagajnik Fran ftpailPa. Predsednik: Josip Kanelus, b. 184; ser, b. 136: oba v Mineral, Kan». Seja tajnik: Martin Obed, b. 167; blagaj
, Sedel: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
„ Predsednik: MIHAEL ROVANAKK, R. F. D. No. 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: JAKOB KOCJAN. Box 508, Couemaugh, Pa. Glavni tajnik: VILJEM 8ITTKK, Lock Bo* 57, Conemauirh Pa. Pomoini tajnik: ALOJZIJ BAVDKK, Box 1, Duulo, Pa. Glavni blagajuik: IVAN PAJK, Loek Box 328, Couemaugh. Pt. Pomoini blagajnik: IVAN BREZOVEC, Box 6, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI: FRANK BARTOlll nadzornik, Box 274, Thomas, W. Va • . ANDREJ VIDRIIL II. nadzornik, P. O. Box 523, Conemaugh. Pa. ANDREJ BOMB A C, III. nadzornik, 166» E. 33rd 8t., Lorain, Ohio.
POROTNIKI:
JOSIP 8VOBODA, I. porotnik, 638 Maple Ave., John-town, Pa. ANTON PI NT A K, II. porotnik, Box 204, Moon Run Pa MIHAEL KRIVEC, III. porotnik, Box 324, Primero,' Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK« 8. A. E. BRALLIER, Grove 8t., Conemaugh, Pa.
IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DBÜÓTÉV S. D. P. Z. ZA LETO
1913.
Borltelj, itev. 1., Comeinaugh, Pa. — Predsednik: Martin Jager, box 102; tajaik: Iv .Potokar, b. 16; blagajnik: Martin Strgan, b. 102; vsi v Cone maugh, Pa. 8eja vsako prvo nedaljo v mesecu v dvorani druitva Sv. Alojzija.
Pomočnik, itev. 2., Johnstown, Pa. Predsednik: Fr. Kovačič, b. 155; tajnik Jos. Glavač, b. 144'a; blagajnik: Ivan GomUar, b. (t); vsi R. F. D. Johnstown, Pa. — Beja vsako prvo nedeljo v dvorani druitva Triglav.
"^avesnlk", itev. 3. Franklin-Cone-maugh, Pa. Predsednik Jak. Gabrenja, b. 422; tajnik: Jernej Lovko, b. 514; blagajnik: Frank Kos, b. 539; vsi v Conemaugh, Pa. — 8eja vsako četrto nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", itev. 4. Uoy deli, Pa. — Predsednik: Matija Hribar b. (f); tajnik Ant. Gerbee, b. 35; bla gajnik: Matija Beruel, b. (f); vsi v Llovdell, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo.
"Avstrija", itev. 5. Ralphton, Pa. Predsednik Ant. Omerzu, b. 168; tajnik Martin Koroiee, b. 250; blagajnik: Jos. Abram, b. (f) vsi v Ralphton, Pa.
"Zvesti Bratje", itev. 6. Garrett, Pa. — Predsednik: Ant. (Sik, b. 217; tajnik: lv, Kralj, b. 227; blagajnik: Jos. Urbas, b. 197; vsi v Garrett, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
"Jedinost", itev. 7. Clartdge, Pa. Predsednik: Jos. JtkliČ, b. 281; tajnik: Matija Regina, b. 216; blagajnik: Fr. Jazbec, b. 455; vsi v Claridge, Pa. — Beja vsako prvo nedeljo.
"Planinski Raj", itev. 8. Primero, Colo. — Predsednik: Mihael Krivec, b. 324; tajnik: Martin Abram, b. 484; blagajnik: Jos. t'dovič, b. 580; vsi v Primero, Colo. Seja vsako drugo nedeljo.
"Zavedni Štajerc", itev. 9. Johns stown, Pa. — Predsednik: Jos. June, R. F.D. 4. b. 142; tajnik: Andrej Dob-nikar, R. F. D. 4. b. 145; blagajnik: Valentin Negro, R. F. D. 4, b. 144; vsi v Johnstown, Pa. — Seja vsako zadnjo nedeljo v Cellso, Pa.
4 Jasna Poljana", itev. 10, Brownsville, Pa. — Predsednik: Iv. Gazdoba, b. (f), Ederborn, Pa.; tajnik: Iv." Bla-žine, b. 88, Newcomer, Pa.; blagajnik: Iv. Stritar, b. 6, Brownfield, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Zarja Svobode", itev. 11, Dunlo, pa. — Predtednik: Fran Bavdek, b. 242; tajnik: Fran Kuiič, b. 73; bla
vsako četrto nedeljo.
nik: Ivan Dolinar, b. 72; vsi v Avella,
Od boja do zmage," itev. 22. La	pa. — Seja vsako drugo nedeljo
Salle, IU. Predsednik: Ignac Jordan;	"Slovenaki Mladeniči", itv. 48, Au-
tajnik: Louis Gregorič; blagajnik:	rora, 111. Predsednik: Jernej Vrbič,
Frank Gregorič; vti 101 Main 8t., La	Aurora Ave.; tajnik: Ivan K. Marsieh,
Salle, 111. — Seja vsako prvo nedeljo.	R. 5, b. 112; blagajnik: Josip Jakoi,
"Slovenski Bratje", itev. 23. Coke	720 Sheridan 8t.; vsi v Aurora, 111. —
ton, W. Va. — Predsednik: Ladislav	Seja vsakega 16tega v mesecu.
Benedikt ,b. 117; tajnik: Alojzij Lu	"Clevelandake Slovenke", it. 49,
kek, b. 381; blagajnik:: Jos. Goreč, b.	Cleveland, Ohio.— Predsednica: Marija
294; vsi v Thomas, W. V a. — Seja vsa ko zadnjo nedeljo.
PolončiČ, 8100 Union Ave. 8. E.; taj nica: Frančiika Peuko, 3657 E. 10. 8t.;
"Ilirija", itev. 24, laelin, Pa. — I blaga ja i ca: Frančiika Juh, 3533 E. 82. Predsednik: Ivan Turk, b. 241; tajnik: gt.; vse v Cleveland, Ohio. — Seja vsa in blagajnik: Ivan Prosnik, b. 262; vsi I ko prvo nedeljo.
v Iselin, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
Proletarec", itv. 50, Franklin, Kaus. — Predsednik: Alojzij Koroiee,
"Delavec," itev. 25, Ročk Si.rings, b. 90; tajnik: Fran Vegel, b. 38; bla Wyo. — Predsednik: Martin Slevar, gajnik: Alojzij Oblak, b. 90; vsi v U2 L. 8t..,; tajnik: Ivan Mohorič, 302 Franklin, Kaus. — Seja vsako tretjo
Pilot Butte Ave.; blagajnik: Jot. S«*-1 nedeljo, lak, b. 151; vsi v Rock Springs, Wvo. | 'Delavec'
itv. 51, Cleveland, O.
---, -----. --- • -----~J---n-f ¿ I	» ■»»•	V.1CI. <	vr. -
— Seja vsako prvo nedeljo v Fran Su Predsednik: Fran Mikie, 1423 E. 21.
St.; tajnik: Primož Kogoj, 6006 8t.
bicovi dvorani.
"Šmarnica," itev. 26, Rvport, Pa. I Clair Ave.; blagajnik Predsednik: Ant. Hribar, b. 18; tajnik: vti v Cleveland, Ohio. — Seja vsako Ant. Martiniek, b. 125; blagajnik: Fr. zadnjo nedeljo v mesecu za prihodnji
Lavrič, b. 108; vsi v Hxport, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Miroljub", itev. 27, Diamond vil
mesec.
"Ljubljanski Grad", Itv. 52, De Kalb, 111. — Predsednik: Anton Osred-
le, Wyo. — Predtednik: Fran Homan, kar, b. 302; tajnik: Jernej Mikuž, 1126 b. (t); tajnik: Jos. Motoh, b. 141, Ke- State St.; blagajnik: Fran Kržič, 1317 merer, Wyo.; blagajnik: Mat. Brunsko Market St.; vsi v De Kalb, I1L — Seja le, b. 157, Diamondville, Wyo. — Seja | vsako drugo nedeljo.
"Planinaka ViJoUca", itv. 53, Pickens, W. Va. — Predsednik: Fr. Preda-itev.. 28, 8. j nich, b. 46; tajnik: Andrej Franetič, b. 46; blagajnik: Fran Čeligoj, b. 46;
vsako prvo nedeljo v prostorih	Joei|i Penca.
"Hababurikl Sinovi
Brownsville, Pa. — Predsednik:	Mike
Biičak, b. 98; tajnik: Ivan Erjavec, b. vti v Pieken«, W. Va. — Seja (f).
52; blagajnik: Ant. Kovači, b. (f); vti v Orient, Pa. — Seja vsako drugo ne deljo.
"Karol Učekar", itv. 54, Rockwood, Pa. — Predsednik: Jernej Hočevar, b. 184; tajnik: Anton Hočevar, b. 184;
"Jutranja Zarja", itv. 29, Meadow	blagajnik: Mihael Hočevar, b. 255; vsi
Lands, Pa.*— Predalnik: Ivan Coklič,	v Rockwood, Pa. — Seja vsako prvo
b. 276; tajnik: Josip Bizjak, b. 253,	nedeljo v mesecu.
oba v Meadow Lands, Pa.; blagajnik "Vrh Planin", itv. 55, Crab Tree,
Ivan Podboj, b. 230, Canonsburg, Pa.	Pa. — Predsednik: Ivan Tofe, b. 94;
—8«»ja vsako prvo 'nedeljo.
tajnik: Josip Valenčič, b. 386; blagaj-
"Trpin", Itv. 30, Currausville, Kas.	nik: Andrej Jereb, b. (f); vti v Crab
— Predsednik: Martin Smolčik, b. 61,	Tree, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo
Breezy Hill Sta.; tajnik: Ivan Pečnik,	v dvorani sobrata Ivan Tome.
R F. D. 2, b. 143; blagajnik: Josip	-skala", Stv. 56, Alleghenv, Pa. -
Z.bert, b. 54; Breezy HU1 Sta.; vti v	PreiUednik: Josip Muika, 1120 Spring
Mulberry, Kans. - Seja vsako prvo	Garden Ave.; tajnik: Mihael Lorber,
nedeljo.
"Sloga", itv. 31, Delagua, Colo. Predsednik: Frank Urbančič, b. 7; taj
gajnik: Ivan Zakrajiek, b. 243; vsi v „jk: Josip Slavec, b. 67; blagajnik: deljo v ¿tna p.
TV.__tT).	tfl««* «'.nL-si fi*vn naJnl in	^_ 1 _	1 osi . ___t__T\_1____n.l. I •
1039 Peralta St.; oba v Allegheny, Pa.; blagajnikr Martin Krall, 60S Butler St, Pittsburg, Pa. — Seja vsako prvo ne-
Dunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Danica", itev. 12, Heilwood, Pa. Predsednik: Lorenc Aajn, b. 105; tajnik: Fr. Braniselj, b. 23;, blagajnik: Alojzij Kitt, b. 85; vsi v Heilwood, Pa. — Seja vsako prv onedeljo.
"Večernica", Itev. 13, Baggalev, Pa. — Predsednik: Ant. Planiniek, b. 114; tajnik: Ant. Verhoviek, b., 141; blagajnik: Ignac Fylin, b. 31; vsi v Hostetter, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.
"MoJ Dom", itev. 14. Orient, Pa. Predsednik: Ant. Korbar, b. 7, Eden bom, Pa.; tajnik :Ivan Lipar, b. 472, ITniontown, Pa.; blagajnik: Iv. Brule, b. (f), Edenborn, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo v dvorani New Salem, Pa.
"Slovan", Itev. 15, Sopris, Colo. — V Predsednik Alojzij Jahn, b. 106; tajnik J^laklaader Jahn, b. 106; blagajnik: Fra^ Lukačič, b. 132; vsi v Soprit, Colo. Seja Vpako prvo nedeljo v prostorih sobrata I^n Koncilja, v Piedmont, Colo.
"Bratatflro", itev. 16. Buxton, la. — Predsednik :\.Leopold Strmole, b. 433; tajnik Ivan Jalovec, b. 433; blagaj nik: ^ nt. Tomii\ b. 433; vti v Buxton, J0w» — Seja vsaVp prvo nedelo v pro atorUQ^pbrata Ant. iTomiič-a.
" Itev. 17, Akron, Mich. — Predseonik: Ant. Novak, b. (t){ tajaik: Ivan Volk, b. 47; blagajnik: Fran Plisfk, R. F. D. 3, b. 6; vti v Akron., Mich. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Zvon", itev. 18, Braddock, Pa. — Predsednik: Fran Žefran, 233 Kinnar Alley; tajnik: Jakob Zalaznik, 8421/, Washington Ave.; blagajnik: Ivan A. Grm, 507 t'hery Way; vsi v Braddock, Ps. — Bejs rstko prvo nedeljo.
"Združeni Slovenec", itev. 19, Ca-rona, Kans. — Predsednik: Blaž Mizo-ri„ b. 162; tajnik: Fran Zupančič, b. 35; blagajnik: Stef. Jakin, b. 127; vsi v Carona, Kant. —Beja vsako drugo ne deljo ob 2. popoldne v dvorani Frana ZupantUf.
"Nada," itev. 20. Huntington, Ark. Predsednik: Frsn Smreksr, b. 237; tsjnik: Frsnk Renko, b. 150; blsgajnik:
Josip Žele, b. 126^ vsi v Delagua, Colo. —Seja vsako drugo nedeljo.
"Zeleni Vrt", itv. 32, Palisades, Colo. _ Predsednik: Ivan Wurzel, b. (t); I j"	'	^ ^J"" ' ' tajnik: Jakob Trojar, b. 744; blagaj-Hj0* Car™'ton, Oh,o. - Seja v, nik: August Miller, b. (f); vsi v Pali- prvo ne<,Hi0 v »"»tori* »<*ra sades, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo.
Slovenska Zastava", itv. 33, Jenny Lind, Ark. — Predsednik: Albin Bobnič, b. 132; tajnik: Frank Orflc, b. 37; blagajnik: Mat. Bokal, b. 13; vsi v
"Čsven", itv. 57, Carollton, O. — Predsednik: Anton Vidmar, tajnik: Ciril Stibil; blagajnik: Josip Prime; vsi
vsa-
prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina Čermelj.
"Rudar", itv. 58, Canmore, Alta, Canada. — Predsednik: Josip Šribar, b. 201; tajnik: Anton Polutnik, b. 115; blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vsi v Canmore, Alta, Canada. — Seia vsako
"Bratje trdno ttojmo", itv. 65, New
New Alexandria, Pa. — Predwdniki Martin Sčiukovee, b. (f); tajaik: Jo-tip Zuraj, b. 103; blagajnik: Fran Res nik, b. (f>; vsi v New Alexandria, Pa.
—	Meja vsako prvo nedeljo.
"Vti Slovani", Itv. 66, Waeson, IU.
—	Predsednik: Josip H\Tilica, b. 554, Muddy, lil.; tajnik: Alojzij Grebenjak,
b. (t)} blaga ju ik: Valentin Marže. b. (f); vti v Wasson, III. — Seja vsako zadnjo nedeljo.
"Narodna Sloga", itv. 67, Seminole, Pu. — PreiUednik: Ivan Jelovčau, R. F. D. 6, b. 160; tsjnik: Ivsu Čsmpa, R. F. D. 6, b. 142; blagajuik: Nikolaj Zvoničar, b. ()j vti v New Betlekem, Ps. — 8eja vsako prvo uedeljo v prostorih sobrata Ivan Campe. •
"Združeni Balkan", itv. 68, Clin-
br. 141; blagajnik: Anton Roielj, b. 1; vti v Clint ou, Ind. — Seja vsako prvo nedeljo ob 10 dopoldne v prostorih sobrata lv. Močuika
"Balkan", itv. 69, Pittsburgh, Pa. — Pre.lnednik: Fran Gerlovič; tajnik: Fran Lah, 5239 Butler St.; blagajnik: Aloijsij Hlad, 5436 Harrison ave.; vti v Phittsburgh, Pa. — Seja vsako (!)
"Zvasti bratje", it. 70, New Derry, Pa. —— Predsednik: Jak. Skofič, b. 5; tajnik: Štefan Kopriva, b. 11; bla gajnik: Ivan Prah, b. 41; vti v New Derry, l'a. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata âtefan Kopriva ob 2 popoldne.
Delavec naprej", itv. 71, Bessemer, Pa. — Predsednik: Ivan Sopetnik, b. 13; tajnik: Anton Katič, b. 86; bla gajnik: Martin Mazi, b. 171; v*i v Bes semer, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Martin Mazi-ja.
' ' Koaczluako, ' ' itv. 72, Bankhead, Alta, Canada. — Predsednik: Anton Plauka, b. (f); tajnik: Rudolf Dutka, b. 438; blagajnik: Valentin Dobia, b. (f); vti v Hank head, Alta, Canada. — Seja vsako (t).
Pod Trfflavom", itv. *73, Smith-field, Pa. — Predsednik: Josip Strle, b. 63, R. F. I). 7; tajnik: Ivan Bržen, R. F. D. 7, b. 149; blagjanik: Anton Bergiae, R. F. D. 7, b. 166; vsi v Smith-field, l'a. — Seja vsako (f) .
Kranjski prijatelj", itv, 74, Falhi Creek, Pa. — Predsednik: Alojzij Slak, b. 61; tajnik: Jernej Gorjup, b. 142; blagajnik: Josip Uriič, b. 261 f vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako prvo nedelji) v prostorih sobrata Josip Ur-ftiéa.
OPOMBA: Tajnike istih druitev, ka teri zapazijo kako pomoto istotako tudi katerih druitveno poročilo je po-mankljivo, prosim, da mi nemudoma |>oročajo, da se nedostatki v imeniku, kateri izide drugič, jtopravijo.
S sob rat ski m pozdravom
VILJEM SITTER, gL tajnik S. D. P. Zveze.
ZANIMIVA ŽENSKA LO BANJA.
Pred kratkem so naAli črepinjo ženake tflave, katera se sedaj nahaja v narodnem agodovinskem muzeju v "South Kensinfcton" na AnifleAkem. Lolmnjo imajo pokrito s steklom m na razpolago je vsem znanstvenim raziskovalcem in visokoHOlcem te široke celega sveta, da si jo offl«lajo.
Oblika človeškega obraza je veliko izpreraenjaua. Ta eropinja ima zobe (»opolnoma jednake sim-
panzu, tec ima jako močne čelju ton, Ind. — Predsedniki Jurij Gariel, ati^kar vzbuja ponovno veliko po K. R. 1, b. 34; tajnik: Teodor Choleva,	nm a„A»nvnA «uuistvm.ik«
zornoat na svetovne znanstvenike v raziskavanju Človeka. Karel Dawson, F. S. A. je pri svojem raziskovanju našel to črepinjo v "Piltdown Common" Sussex, — kjer je bil vpotflen v raziskovanju geologijskepra* problema in je kopal v to svrho že več let, Sečlo se je veliko profesorjev na ogled omenj-ene črpinje, ko je bila ta prvikrat razpostavljena na ogled geologi en i družbi.
Smelo se sme trditi, da ni pri njj nobene ' lpote, čeravno je vele varnega |K>mena za današnjo znanstveno družbo, ampa»k na u-gled toga je tukaj jasuii dokaz, da izhaja ta iz pračloveake dobe, ter daje v zvezi z razvitjem v obliko Človeka. To se razvidi iz njene velike staroati. Njena različna periodična znamenja so zelo pomembna za geologiste danes. Računa se, da pri(>ada v plioceno periodo, (to je v dobo vsaj nad 200.000 let nazaj. To je najromantičnejša iznajdba od vseh do sedaj razkritih potom znanstvene geologiene svetovne «Iniižb^ zakar se je nadejati, da bodo prišli znanstveniki celega sveta leto» na Angleško, da si ogledajo to ereipinjo v "South Kensington". Ta, pravo iznajde-na čre.pinja je na ogled samo "Sa-vantom" in njih učencem. Za splosaio ohiskavanje občinstva je gos|Mxl "Harlow" izdelal po večjem času ravno tako — ali podobno lobanja, katera je na razpolago. da si jo lahko ogleda vsak.
('eljustno okostje je popolnoma sdnako Simpanzu! Gospod Harlow pri po vedu je, da pri izdelavanju je
pazil na vsa poaainezna znamenja po periodah in x j>riloženjem zob
je popolnoma širni jot« ki tip. Nobeden človek današnje moderne dobe, nima /ob te velikosti in oblike, kot jih reprezentira to okostje prazgodovinske dobe. Premerili so natančno prostor možganov te stare črepiuje. Pri vsakem moralnem človeku sednje dobe, meri njegov možganaki prostor 90 ku-bik inčev, naobratno mtri <pa ta atara čre-pinja v možganskem prostoru samo <>4% kubik inčev, kar dokazuje, da sedanja mtoderna ženska je napredovala v tem smislu razširjenja možganov za eno fretjino od svoje pradobne fiim-jotske pratlwhiice. Iz vidika leve strani lobanje, je razvidno, da je bila omenjena pravilno vzgojena — zopet ni dokaz, da je^ črepinja iz človeškega ¿pokoljenja. Ne da se dvomiti, da Píltdown — ženski črepinski ostanek, je najstarejši, kar so jih do sedaj odkrili; je sta-rejái od ostankov dobljenih v "Neandertal", Prusiji, katera je bila iznajdena leta 1856, kakor tudi čeljust, dobljena na "Heidel-bergu" v Nemčiji leta 1907.
Pivovamiski delavci v San Praneiseo, kateri so mislili iti na štrajk, so se aopet pobotali iz svojimi gospodarji, ko so jim ti poviaali plačo. Piv*xvarniška unija v Californiji in pivovarnarji so «^stavili novo plačilno lestvico, po katerej dobe delavci od $1.50
do $3.25 povišanje plače na teden, a • a
Zidarska unija, katera je leto nazaj v Tndianapolis upeljala novi finančni sistem, pod novim sistemom lepo na.preduje. Računi izkazujejo, da je imela zidarska unija konec fiskalnega leta #330,173.21 gotevega denarja na banki. Ta denar ae dcLi na več različnih fondov. Unija je imela lansko leto 79,215 članov, a a a
V dobrih starih časih so sužnji uhajali gospodarjem. No, dandanes pa sužnji love gospodarje, a a a
Pod krinko svobode vlečejo kapitalisti ameriškim delavcem kožo črez glavo.


SLAVNOSTNI DAN
AMERIŠKE NEODVISNOSTI SE BLIŽA
Kako lalafi ja še dan Vaša neodvisnosti in rešitve izpod kapitalističnega jarma?

Jenny Lind, Ark. — Seja vsako drugo <lni«0 nedeljo v prostorih sobrata An-
nedeljo ob 2 popoldne.
Edinost", itv. 34, Yukon, Pa. —I
ton Polutnik ob 4. popoldne. 'Slovenski Fantje", it. 59,
Mav
Predsednik: Mihael Mačkoviek, b.(f); sard, Ohio Predsednik: Anton 8ko tajnik: Anton Lavrič, b. 8; blagajnik: brne, b. 156; tajnik: Leopold Bregar, Ivan Vidmar, b. (f); vsi v Yukon, Pa. b. 46; blagajnik: Matija Breji*»-, b. 46; —Seja vsako prvo nedeljo v Yukon | vsi v Maynard, O. — Seja vsako dru dvorani.
"Planinski Raj", itv. 35, Lorain, Ohio. — Predsednik: Frank Justin, IRun. Ps- — Predsednik: Jurij Llvk,
go nedeljo v dvorani g. Jos. Hrabak-a. 'Moonrunskl Trpin", itv. 60, Moon
170K E. 28. 8t.; tajnik: Jakob Hlepčar, 1649 E. 31. St.; blagajnik: Ivan Svet,
b. 15; tajnik Fran Močnik, b. 133; bla. gajnik: Josip Arh, K. F. D. 2; predsed
1685 E. 31. 8t.; vsi v Loraln, Ohio. —• nik tajnik v Moon Run, Pa., in bla-> drugo nedeljo v prostorih K»jnik v Carnegie, Pa.
Seja vsako drugo nedeljo g. Yiranta.
'Napredni Slovenec", it. 61, Gary,
« Zdruiitslj", it. 36, South Fork, Pa. Ind. — Predsednik: Fran Prapotnik,
—	Predsednik: Jakob Rupert, b. 238; b. 110; tajnik: Fran Tomaiič, b. 73, tajnik Ivan Sestrič ,b. 131; blagajnik: Tolleston St.; blagajnik: Josip Prose-Tomaž (^ulig, b. 86; vsi v South Fork, I nik, 11th ave. Hardware Co.; vsi v Ga-Pa. — 8eja vsako tretjo nedeljo.
"Idnbljana", itv. 37, Barberton, O.
—	Predsednik: Ivan Jankovič, 510 1st St.; tajnik: Josip Jankovič, 515 Van I Cleveland, Ohio. — Predsednica: Zof-St.; blagajnik: Ivan Debeve, 809 Woo- ka Birk, 6029 Glass Av.; tajniea: Fran ■ter Ave.; vsi v Barberton, O. Seja čiika Trbefnik, 1161 Norwood Rd.; bla-vsako drugo nedeljo v dvorani sobrata Igajniea: Marija Poznik, 1254 E. 59. Debevea.	|St.; vse v Cleveland, O. — Seja vsski
ry, Ind. — Sejs vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Fran. Prapotnika. "Žensko drtrttvo Sokol", itv. 62,
"Dobri Bratje", itv. 38, Bridgeport, | torek v mesecu. Ohio. — Predsednik: Martin Potnik, b. 134; tsjnik: Fran Guns, b. 722; blagajnik: Josip Rutar, b. 482; vsi v Bridgeport, O. — Seja vsako prvo ne-
" Adamič ln Lnnder", Itv. 63. Rob-bins, Pa. — Predsednik: Josip Hvala, U. 16, Robbins, Pa.; tajnik: Jernej Rupnik, b. 15, Coulters, Pa.; blagajnik:
deljo ob 8. dopoldne v dvorani druitva Josip Serssnik, b. 15, Robbins,.Pa. —-
•v. Barbare v Bavdsvllle, Ohio.
Sokol", itv. 39, Neffs, Ohio. —I
Seja vsako prvo nedeljo.
"Bratoljub", Itv. 64, Milwaukee,
Predsednik: Josip Brane, b. 181; taj- Mi«. — Predsednik: Ivan Kaker, 220% nik: Josip Drnač, b. 26; blagajnik: Grove St.; tsjnik: Ivan Lenko, 163 Leo Plahuta, b. 26; vsi v Neffs, O. — Reed St.; blagajnik: Florjan Rakun, Seja vsako tretjo nedeljo v prostorih 360 Florida 8t.; vsi v Milwaukee, Wis. sobrata Josip Drnač-a.	| Sejs (f)
Pazite na ta prostor in oglas v prihodnji izdaji tega lista, ki Vam bode pokazal najkrajšo in sigurno pot do Vaše neodvisnosti in samostojnosti, ki se Vam ] nudi v prosti naravi, na farmah v Wausaukce, bodoči največji slovenski na-1 predni farmarski naselbini, kjer se Vam nudijo vse ugodnosti, ki jih kot farmar I potrebujete, kjer je vedno ugodna klima, zdravo in isto podnebje, izborna stu-] denčna pitna voda, ter najrodovitnejša zemlja v državi.
Več o tem se lahko na lastne oči prepričate ali pa äko hočete, se lahko informirate od rojakov, ki so bili tam, videli, zemljo kupili, ki so na potu samostojnosti in neodvisnosti, se rešili tlačanstva, kojega sužnji so bili do sedaj, kakor ste še Vi in tudi ostanete, ako se ob času ne pobrinete.
Imena nekaterih kupcev so:
Louis Glaser, box 112, Piney Fork, O.; John Mrazu, RR. 1 Madrid, Io.; John Sustar, box 10, Ponderay, Ida.; John Hribar, box 127, Mollenaur, Pa.; John Sodeč, box 271, Marianna, Pa.; Martin Jontez, 431 W. Madison Str., Springfield, 111.; Joe Janša, 1114 So. Leeds Str., Kokomo, Ind.; Frank Sedej, box 176, Piney' Fork, O.; Joseph Remitz, box 95, Johnston City, III.; Joseph Ocepek, RR. 3 Fort Smith, Ark.; Math Russ, ravno tam; Andy Terček, ravno tam; Math Oman, Germania, W. Va.; Frank Iskra, box 199, Walsenburg, Colo.; John Lesar, Mait-land, Colo.; Peter Slabe, Wausaukee, Wise., (se je ravno kar naselil) John Urbich, [ 1 box 163, Wausauke, wise, in John Grabnar, ravno tam, ki sta se takoj naselila r 1 na farmo, imata že hišo postavljeno in okoli 30 akrov izčiščenega.

Pišite tem!
Ako se hočete tudi Vi rešiti tlačanstva in sedanjih nadlog, vživati popolni sad svojega truda in postati neodvisen od bede, kapitalistov, kriz in vsakojakoh ffl nesreč, tedaj pazite na prihodnji oglas v tem listu ali pa pišite za podrobnosti in r I
[ j posebne ugodnosti, katere Vam nudim v teku tega meseca.
ADOLF MANTEL,
WITH GRIMMER LAND CO.,
i!	B
I Kedar pišete, ne pozabite omeniti ime lista v katerem ste videli ta oglas.N C j
^janijEjB^^	iipjiijiifl!^^
133 W. WASHINGTON STR.,
CHICAGO» ILL.
prolkta rkc
PROLITARIC
ust za umiiu delavskega
ljudstva.
izhaja vsaki torek.
iMtlft i« i«t*i»t«lj;
deiavUa titkovna SrsiSs v Chfcafo. IK.
Naročnina: Za Ameriko «.00 sa eelo lato. 1.0S «a pol leta. Za Evropo $2.50 aa eelo lato, $1J5 m pol leta.
m 4mm4hi. w l^fmmmm ml^iiii*®
■ ■■aeels <*m« STAMJ mm(m.
PROLETARIAN
OvMd ud publi«e«4 Ivut Tub to ay by
loath Slavk Warkaaa's Psbttthlsf Compaay
, . Chfcaf*. liUaak. _'
OlAiUo Slovenske organisaoije JUgOSl. socialistiön« ZVMS ▼
Amsriki	_ '
•abeeription ratee: United States and Osaada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign eountriee $2.50 a year, $1.25 for half year. Advertiniag Ratee on ag reeipoat__
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC
2146 Blue Island ave. Ohioar
MED ČASOM.
rem in novem svetem pismu je bi lo jemanje obresti priznano kot krjminalno zlottnstvo. Stara Moj-] zesova postava je uosila veliko «ličnih postav proti izkoriščanju svojega bližnjega.
Izkoriščanje v današnji družbi ima seveda če vse večji pomen, kakor je tukaj naveden. Nekdaj se obresti sploh niso jemale, kadar ao bila posojila med prijatelji. Rimska cerkev je sama svoje-Časno v arednjein veku bila popolnoma proti jemanju obresti in je vedno proteatovala ko je nara-šČaOa trgovina z obresti ;v Evropi. Odkar so odkrili Ameriko, so posule obresti 3 isto navadna stvar. Lahko bi jih imenovali — moder-uem razvoju in napredku.
Klasično dobo, kako so ae obresti prilagodile času, je mojster-sko opisal "Shakespeare" v svoji knjigi: "Benečanski trgovec" (Merchant of Venice). Šilak se je izneveril Antoniju zato, ker on Antonij posojuje naš "denar zastonj (gratis) in s tem nam znižuje vrednost v Uporabi denarja v Benečiji. ••• On uničuje mene in , mojo kupčijo, kakor tudi mojo SSUji dobro propagando, katero on imenuje obrestonosnost.
Jaz nisem proti kapitalu, sem
Uravnavanje interesa pitalom, kateri ni direktno uporabljen v produkciji, namerava	-	„__
upeljati profesor Albin W. Small,	Mob£. Jaz
crlavni ravnatelj na sociološkem '.J"___V , -___________
glavni ravnatelj na socio^kem	^ ^ de]avec kot pro
oddelku na chicaakem vseucihsču JJ^ ^ dandane8 ogoljufan v
in predsednik ameriške sociologi ške družbe. Njegove ideje so na
sedanji trgovski družbi za sadove svojega dela. Ako hočemo biti po
dolgo opisane v knjigi "Between ^ tem moramo pri2nati, da Eras"	... -----j. Ai-i —
j« delavec opravičen do tistega
Med drugimi pravi mescanslo ^ producira. Edino le dek) in profesor, ki ima nekaj vseskozi ara ^upnO gpojena v dobro. zdravih mish, da bi ne smelo biti | ^ UoyMe družbe>
so edina pra-
dohodkov za druge kot za tiste, i gredlrtva in pot do bogastva,
kater ustvarjajo dohodke. Samo la«tovanja denarja m zemlje bi ne smelo nositi nobenih dohodkov in bogastva, ako ni laatnik sam nekaj produciral s svojim delom. Ta doktrina se ne tiče samo na poso-jevanje denarja, temveč tudi na oddajo zemlje v najem in ravno ta ko tudi na vsako drugo metodo, s katero se izraiblja premakljivo ali pa nepremakljivo bogastvo v špe
katerega naj bodo deležni vsi ljudje na zemlji Bogastvo ustvarja delo in ničesar dnizega. Kedor je dandanes bogat, dotični je oropal druge za vrednost njihovega dela.
socialistična 'izobrazba.
Vprašanje izobrazbe članov
strokovne organizacije ja za na-
— .. daljni razvoj stranke življenjske kulativne namene v današnji tr- pomenjL g tm problem(>ra gf
govski družbi. Cela ekonomična družba z svojo teorijo, katero trgovski gospodje pridno izrsbljs-jo zs svoje zasebne žepe, je danes na napačni poti.
Jaz nisem nasproten kapitalu, pač pa sem nasprotnik kapitalizma. Kapitalizem je tista fenomena, katero povspešuje privatno lastnino in bogastvo, brez vsakega produkta. Jaz priznavam kot producentom bogastva edino le delavca in naravo, katera dajeta sik); med tem. ko je kapitalizem samo skorja m podoben mlinskemu kamnu, kateri vse zmelje in spravi v svojo vrečo^
Dobiček samo lastnikom.
Vzemimo na primer moža, kateri lastuje velik kos zemlje zunaj
večje strokovne organizacije vneto pečajo.
Zastopniki velikih poklicnih zvez Anglije in severne Amerike obiskujejo kontinentalne države zlasti Nemčijo, da proučijo uredbo strokovnih organizacij, njih način poslovanja, organiziranja in izobraženja delavcev. Ti zastopniki velikih, in mogočnih delavskih organizacij dajejo tem poučevalnim potovanjem po Evropskem kontinentu mnoge važnosti. Sestava nemških socialističnih bojevnih organizacij jim služi v marsikaterem oziru za vzor.
Strokovna organizacija je občna socialno politična in gospodarska tvorba in jej je namen
na uredba dela in agitacije. Vsaki najnovejši nedostatek škoduje v tem oziru mnogo. Ako se na primer na zborovanjih delegatov sproži predloge, o katerih delegati nimajo jasno očrtanih pojmov je vsako delo in sklepanje brezuspešno in bode mnogokrat vzrok neprijetnim posledieam. A-ko bodo taki predlogi valed nerazumljivosti odklonjeni bode zato odgovorno -vodstvo organizacije; iz takih nedoatatkih v praktični ureditvi dela in agitacije se rodijfl one neprijetnosti ki jim mi pravimo, "osebni spori". Druga hiba v tem oziru in ki je v o-čitnem nesoglasju s pravim demokratičnim principom je znana navada, da se sodruga delegira na zborovanje in kongresa s fik-siranim mnenjem. Delegat ima po volji skupine, ki ga je delegirala glasovati za ali proti pred logom, ki so na dnevnem redu. Vsak nasvet, vsaka argument bo za takega delegata brezveljave. Četudi ga je razprava prepričala, da ni mnenje, ki so mu usilili primerno in pametno, on bo glasoval po mnenju skupin^, ki ga poslala na kongres. Mnenje in argumenti drugih se ne uvsžuje.
dobil nezaposlen delavec povprečno J8 56 v od občine, leta 1911. 21 K 12. v. Dve tretjini cele podpore dobiva zavarovanec od organizacije, torej iz lastnih prihrankov, eno tretjino od mestne blagajne.
Država belgijska in ostlandska dctžela, v kateri leži Gent.. dajeta v družbi privatnikov prispevke ^varovalnemu zakladu. Koncem leta 1911 se je pridružilo temu zavarovanju še 11 okoliških in predmeatnih občili, število strokovnih organizacij, ki so sodelo-vale z občino, je znašalo 46; od teh jih bilo 16 socialističnih.
Mesto šteje 180,000 duš, število zavarovancev je od ustanovitve naraslo od 13,Q00 na 18,-000. Leta 1901 so strokovne organizacije izplačale 2089 delavcem 9590 K 67 v; mestni prispevek je znašal 3582 K 92 v. Za časa krize v letu 1908 je bilo zavarovanih 18,582, število brezposelnih je bilo 7539, ki so dobili 93,-161 K strokovne podpore: mestna podpora je' znašala 44,833 K vinarjev. V ugodni industrijski konjunkt uri leta 1911 je bilo zavarovanih 18,600 delavcev, brezposelnih je bilo 3334, ki so dobili
Tudi tQ daje, mnogokrat povod od strokovnih društev 45,377 K neprijetnim posledicam. Razred- 50 v, od mesta 21,847 K 89 v.
no demokratična organizacija za-teva, da naj vse navdaja skupna
Nezaposlen delavec, ki ima pravico do podpore, se mora vsak
volja in da naj vsi stremijo po dan zglasiti v delovnem uradu, enakim ciljem; ampak zahteva Preden dobi podporo, mora nave-tudi, da je vsak član osebnost ki sti vzroke svoje brezposelnosti in
ima tudi lastna utrjena mnenja,	predložiti člansko »knjižico stro-Dem^kracija ne pomeni negacija kovne organizacije. V prvi tretji-
osebnosti.	ni meseca predlože uradniki zava-
bodo in napredek proti nazadnjs-Štvu in mračnjaštvu. Že leta 1792. in leta 1848. so stali delavei polleg meščanov na barikadah. Voditelji meščanov so takrat oznanjevali enakost vsdh ljudi. Ali meščan-stvo je pozabilo takoj na svoje obljube, na svoje ideale, ko je str-lo moč fevdalnega plemstva.Ideali so našli zavetje le še pri proletar-cih, pri četrtem «loju. In dandanes je zopet človeška družba razdeljena v dva tabora. Na eni strani je vsega siti in trdosrčni kapitalizem, na drugi pa brezpravni proletarijat, vkovan v suženjske spone in verige. Ppi stremijo, da se ohrani obstoječi družabni red, ki omogočuje posamezniku, da živi brez dela o žuljih in sragah drugih, drugi pa hočejo preosno-vati čiloveško družba tako, da preide zasebna last v splošno, izgine izkoriščanje in izmozgava-nje in nadomesti z drugim družabnim redom, v katerem bi vsi ljudje živeli v zadovoljnosti, bratstvu, svobodi in enakosti.
Če je moralo evropejsko meščanstvo leta 1848. z orožjem v roki streti gospodstvo plemstva in če «o ameriški naselniki v krvavih bitkah izvojevali ljudovlado in odjavili kraljevo* dinastijo, potem to še nikskor ne dokazuje, da bode proletariat v pouličnih bitkah strmoglavil današnje družabne razmere. Zavedni proletariat je prenesel slojevski boj iz ulic v zbornico, ker noče prelivati človeške krvi, ker hoče mirnim potom, brez krvave revolucije rešiti socialno vprašanje. Bode 9i
Delo strokovne organizacije pa rovanju pridruženih organizacij ' koneéno zmagal prolétariat brez
> smo >,i*i nm o iunn • viuafranalrn » « X nn _ l.nl».".«»!).	/ ' I _ I.	...	... . .
ne sme biti omejeno; vsestransko račun o izplačanih podporah Čla mora biti in ne samo gospodar- ni odbora imajo pravic^, da obiŠ-sko. Naloga razredne stanovske čejo brezposelne, in se na lastno organizacije je rboljšati msteriel- oko prepričajo o vzrokih in posle-ni položaj delavcem in jim obe- dicah brezjKiselnosti.
nem dati moralno zavest. Dušev-| Nadalje je bilo sklenjeno, da' jp rovoja v socialnem oziru.
ne delavce pa vstvsrja izobraz- dobivajo nepolnoletni delavci e-|	-
bs. Tudi o načinu razširjenja glo-'nako podporo kakor polnoletni Tonio: bokejše izobrazbe med Član orga-' delavci in pred kratkim je bil ir»' nizacije in delavstvom sploh se stanovljen fond za slučaj kriz, h nima vedno jasnih in določenih (kateremu bo poleg občine priape-pojmov. Gotovo je, da zamore v vala tudi organizacija podjetni-prvi vrsti strokovna organizaci-'kov. Končno je sprejeta določba, ja uspešno razširjati kulturo.'da bodo dobivali podporo tudi ti-
krvavega boja, brez pušk in topov, je odvisno le od današnjih gospodujočih slojev, ki so zakleti sovražniki vsake izpremembe, vsake preosnove, vsacega napredka
nauki matere.
Sin: Kaj pa so socialisti, mica?
Mati: Kdo ti je govoril o
ma
teh
Strokovna organizcijs ims pomen sti brezposelni delavci, ki gredo stvareh, psglavček T
predvsem kot noeiteljiea kulture s trebuhom za delom.
Sin: Nihče: videfl sem na-zido-
in zavesti, ker daje delavcu zna-čajnost in mu kaže cilj in ga prisadi boju proti sedanjemu krivičnemu kapitalističnemu sistemu. Moč in pomen organizacije ni ceniti samo po uspehih v mezdnem gibsn ju; organizacija vstvsrja mst.erielne in duševne pogoje de-lsvski bodočnosti in predstavlja že v kapitalistični sistemu,dejanski princip socialistične družbe. Danes združuje organizacija .delavce ene atroke; po dovršitvi splošnega razvoja bo združevala celo človeško družbo.
SKRB ZA
BREZPOSELNE OENTU.
Od vseli dosedanjih nscinov o-
na deželi. Gospodar se preseli v glužiti ^teresom in stremljenjem mesto ter odda zemljo v najem.	y dosego namena se stro-
Tako dolgo, dokler lastuje omen- kovna organizacija poslužuje ra-jeno zemljo, dobiva profit v obli- zniij naprav m gredstev; pravica skrbe brezposelnih delavcev se je ki denarja. Lastnik zemljišča ne ^ dolžnosti članov določa v po- doslej najbolje obnesel sistem dobiva profit zaradi tega, ker je gebnem opravilniku. . Opravilnik belgijskega mesta Genta, ki si ga nekaj pridelal na tej zemlji, pač je temeljni zakon organizacije in je osvojilo mnogo napreduih ob-pa zato, ker je lastnik zemlje. odbor glavna vlada. V tej novi čin v tujini. Ta sistem obstoji v Vzemimo osebo, katera kupi skupm tvorbi morajo člani v e- 'smotrenem sodelovanju občiiisike kos zemlje v predmestju ali pa v najjj merj po ujjh možnosti in uprave in strokovnih organizacij, «fredini mesta, katero se je priče- mogi »lu-žiti 'postavljenih namel katerih člani dobivajo v slučaju lo dobro širiti in rasti. Lastnik dr- nom ¡n ci]jem	\ nezakrivljene brezposelnosti pri-
ži to zemljo nalaie tako dolgo, Taka tvorba mora biti strogo .spevek iz občinske blagajne. Le-dokler se cene iste ogromno ne demokratična; nje učinek mora ta 1901. ustanovljeni fond vodi zvišajo. Po preteku deset ali dvaj- ^tj v VBejj 0zirih samo in izklju poseben odbor pod kontrolo občno demokratičen; Enakost, ¿o- finskega s» tla, ki v «tir* vsako le* mokracija ne smejo biti le x>raz- to določen znesek v ta namen. Rs-
«et iet se povrne i iv ti ol>v ¿a prodano zemljišče ogromne odstotke profita. Ali je ta človek poštenim potom prislužil to bogastvo? V smislu danaMije trgovske in roparske družbe — da, mi pa pravimo, da — ne. On kot lastnik te zemlje ni absolutno nič produciral. Edino je, da je on lastnik.
Vzemimo na primer navadne denarne obresti. Naravno je, da kup zlata depositiranega na banki ne more narasti sam od sebe še v večji kup zlata. Ne, to se ni-Jcakor ne more zgoditi. Koruza, pšenica in oves se narastejo naravno sami od sebe aOi zlato se ne more, ker je mrtva kovina. Po današnji trgovski metodi pa mi vi dimo, da se igra na škodo produ^ centov sleparska igra, potom katere zlato naraste. Tukaj opazimo, da je nekaj nerednega, — mi smo takorekoč vodeni in cela praksa produkcije kapitala je absurdno bedasta.
Mogoče sem jaz prvi ki si upsm misliti na prevreditev kspitsls in uničiti dobiček. (Tuksj je profesor v zmoti; na milijone jih je, ki ns to mislijo in delajo) vendar pa vem da nisem prvi na svetu ki to misli. V svetem pismu najdemo v več poglavjih zapisano da v sta-
Občinska uprava je s svojo u-,	V8era lepakih je ta bese-
stanovo popolnoma zadovoljna in da; sin vsak dan slišim ljudi, ko poslednje poročilo našteva s1 na- 8e pogovarjajo o njih . . . Kaj pa vdušenimi besedami vse uspehe in ** *
sadove brezposelnega zavarova-| M*ti: To so reči, ki jih ne mo-nja. Stroški mestne občine niso (res še razumeti. Tvoj oče na pri-večji od prihrankov v ubožni in .mer j® socialist, bolniški oskrbi, tako da se gent- Sin: Zares?! Jaz pa sem mislil, ski občini njena socialno politič-,«3* so socialisti zverine ali malo-na uvidevnost popolnoma renti-, pridneži, ki jedo otroke.
kar mu je bolj pripravno, sti sebi in družbi; lazumil fte veliko drugih • j i, Btva čejo socialisti, kakor n. pr. vo vojn.
Sin: Potem so opravljivci ki slabo govore 0 socialist£h! ko pa se bodo, povej, mamica,, pravile vse te lepe reči?
Mati: Z združitvijo vseh d< cev, dragec, tistih, ki najbolj tijo težo in bol tdlikih krvi tolikega nereda.
Oni delavci, združeni in z samo mislijo navdaihnjeni, »ni pravijo nove, dobre in pravi zakone; svet pa postane poli ma — drug boljši svet!
vojno pravo.
ra.
ti, butiea. Zakaj si
RAZVOJ IN REVOLUCIJA.
Mati: Oj, mislil to?
Sin: Zato, ker je v nedeljo, ko sem s teto poslušal pridigo, dejal Naši nazadnjaški in naprednja- ] župnik: ako ne bomo verni, pri-ški "prijatelji" so prelili mnogo dejo socialisti in pokončajo vse. črnila, pHarili dolge članke v svo- Mislil sem si, da so socialisti kn-jem časopisju, se večkrat pa se kor tisti trije medvedje preroka prepirali na shodih in v gostilni Elizeja, o katerih govori sv. pis-pri polni kupici cvička, bode li mo. O, da bi bila videla, kako je socializem brez pušk. brez topoVbiJ.	rdeč, ko je govoril o
brez pouličnih bitk in brez krva- njih. . .
ve revolucije strmoglavile današ- Mati: Mogoče, da župnik ne po-nji družabni red, ne da bi se bili zna socialistov.** e bi jih poznal., zjedinili v svojih nazorih. Ta pre- Sin: Mamica, kaj duhovniki ne pir je pričel iti že sedaj v klasje, vedo vsego?
ko so se pričeli delavci na celi črti Mati: Duhovniki se razumejo organizirati v stranko, s pomočjo o verskih stvareh, o maši in dru-katere «i hočejo priboriti politiČ- gih takih rečeh; o socialistih pa no gospodarstvo.	jmUlim, da ne razumejo mnogo....
Že zgodovina nas uči, da se človeška družba vedno izpreminja,
Sin: Potem pa naj o njih molče! Povej mi torej, mamica, kaj
ne brezpomembne fraze. Ako vsi enako zasledujejo sklepom in sodelujejo pri njih izvedbi je uspeh delu zagotovljen in koristi tega bodo vsi enako in popolno vživeli Enakimi dolžnostmi gre enaka pravica. Le kjer obstojajo taki predpogoji je mogoče izvesti vedno novejši sklepe in neprestano napredovati. Tako urejena samoupravnost dela in uspehov se dokazuje v notranjem poslovanju organizacije. Ako imajo člani vsi enako pravico določati o zastopstvu in delegacij v zakonodajne inštitucije, na občne zbore, na kongrese zveze ali delegatov, i-mamo tedaj tudi gotovo garancijo, da bodo sklepi kongresov, rnštitueij itd. tudi od vseh enako izvršeni. Pogoj popolni izvršitvi dolžnosti je zavest popolnega vlivanja pravice.
V vsaki pravi razredno demokratični organizacij se pozna le eno dolžnost in ena pravica. Vsaka druga mera in vsako obotavljanje je vnaprej izključeno.
Temu primerno more biti urejeno notranje poslovanje organizacije sli skupne. Vsemu pa mo
ra biti podlaga praktična tehnič
<
zen te redne subvencije pa dovoljuje občinski svet v slučaju potrebe še izredne prispevke; izkušnja je pokazala, da bi fond v času gospodarske krize ne mogel ustrezati v zaželjenl meri svojemu namenu, ako mu ne bi stalf* ob strani občina z izrednimi podporami. Tako je morala občinska uprpava leta 1908 na 19,200 K pro računjeni in določeni prispevek zvišati na 39,804, da je o^»or bil kos svoji nalogi. Zato je bil ustanovljen rezervni zaklad za slabe čase, v katerega se stekajo prebitki dobrih let. Nadalje pa dovoljuje občinski svet rezervnemu zakladu vsako leto izreden znesek 4800 K..ki naj v klabih časih služi za pokritje izrednih izdatkov. Koncem leta 1911 je znašal rezervni zaklad 1,929,040 K, tki se začne le tedaj, ako občinski svet in odbor brezposelne oskrbe spoznata, da je nastopila kriza in da re dni tekoči dohodki ne zadoščajo. Tako je mestni proračun z rezervnim fondom zavarovan pred hujšim bremeni v slabih časih.
Mestni prispevek znaša povprečno 32 odstotkov od organizacije izplačane podpore. L. 1908 je
TWdbo-napreduj.-, ljudje niso ka«' r<»ui;mi: biti ;,:>cie.!i«t, kakor je čez noč strmoglavili kulturno do- oče.
bo — drugo za drugo, potrebovali j Mati: Biti socialist... pomeni: so več tisočletij, da so se stalno sovražiti krivice in združevati se, naselili. Koliko uporov, koliko da se odpravijo. Krivice — si li bitk je bilo treba, da so se evro- razumel? — te hoče odpraviti do-pejpki narodi ob času ljudskega. ber socialist, kakor je tvoj oče.Ta-preseljevanja stalno naselili. In ( ko imamo ljudi, ki Re vse življenje uprav tu bi bilo težko delati raz- ubijajo z delom, ne da bi kdaj loček med razvojem in revolucijo, kaj uživali od tega. Imamo pa Ali se niso le valed napredka druge ljudi, ki ne delajo druzega s puntali slovenski kmetje v sred-( kot uživajo. Socializem hoče, da njem veku, ter šli za staro pravdo «vsak dela po svojih močeh in da v boj? Ali si ni meščanstvo valed tudi vsak uživa te dobrote. Sedaj razvoja na barikadah, v vročih ( vidiš starčke, ki delajo kakor er-bitkah priborilo svojih današnjih na živina. Ne prizanaša se niti pravic? Materialistično naziranje bolnim in slabotnim dečkom. So-nas uči, da je bilo v človeški drui- ciajisti pa hočejo, da bi imeli bi vedno slojevskih bojev, in da starčki in onemogli počitek, bol-ima vsaka do ba že predpogoje za ni potrebna zdravila in postre«-prehod .v drugo dobo, za druge |bo, dečki pa igre in šolo. Vidiš tu-družabne pogoje v sebi. Ako bi di mnogo ubogih žensk, ki mora-
Kadar se vojskujejo civiliziri narodi med seboj, tedaj Bi' rav jo po določenih zakonih, katerim pravimo vojno pravo. To pravo i tvorijo medaeliojne pismene pogodbe, ali pa določbe, ki so splošno priznane, vendar pa ni«o bile^ nikdar pismeno potrjene.
Pismene pogodbe natančno določajo varstvo "rdečega križa". Zopet drugi predpisi in določbe pripovedujejo določno, kakšne razstrelivne krogi je se ne smejo uporabljati v vojni.
Po besedah «me vojskovodja izvršiti vse, kar hoče, da premaga sovražnika. AH tudi to pravilo ima svoje omejitve. Vojskovodja sme preprečiti dovoz živeža in vode, sme sestradati sovražnika in provzročiti, da pogine od žeje, ne sme pa otrovati sovražniku živeča in vode.
Za zgled naj nam služi naslednja primera: Sovrafnik oblega dobro utrjeno trdnjavo, ki ima svoje vodnjake, zunaj utrdb, do katerih sovražnik še ni prodrl, iz katerih oblegani vojaki zajemajo po nofči vodo. Sovražnik ima pra^ vico s kamenjem in prstjo zasuti ^ vodjake. Razstreli jih tudi lahko z dinamitom, ne sme jih pa otrs-vati ali pa v nje pometati crkne-nino.
Vojni jetnik ima svoje posebne pravice. Vpraša se ga lahko, da dš svojo časitno besedo, ali da za trdno obljubi, da ne bo ubežal. Nikakor s pa obljube ne sme izsiliti iz njega. Jetnik, ki se je zave-1 zal, da nebo ubežal, pride pred vojni sod, ako je skušal pobegniti in so ga zopet prijeli.
Jetnika, ki ni storil obljube, -lahko ustrelijo na begu. ne Rmejo ga pa ustreliti, ko so ga že ujeli. Ne smejo ga tudi kaznovati radi poskušenega bega. Pomnožijo lahko le stmže, da mu je nemogoče ubežati.
Tudi za vohune so posebne določbe. Ako vojak iz proste volje postane izdajalec, tedaj lahko sovražnik porabi njegovo izpoved. Nikdo pa ne sme ujetega vojaka prisiliti, da bi izdal svoje tovariše.
Vohun nima nobenih pravic. Ako ga zasačijo in mu dokažejo vohunstvo, tedaj ga čaka krogi ja ali pa vrv. Tastnik ali vojak, katerega so v uniformi prijeli v sovražnem taboru, ne velja za vohuna, marveč za navadnega vojnega jetnka, ki ima pravico ¿ositi u-niformo,
Ako se stroja v mesto, tKlaj se ne sme stresati na javna poslopja. ki ne služijo vojaškemu namenu. Ako sovražnik zasede mesto, tedaj ima pravico zapleniti umotvore, knjižice, ne sme jih pa uničiti.
Vse to se lepo in gladko čita. V praksi je pa drugače. To nam potrdi roparski vlom Italijanov v Tripolitanijo .ali pa ser>anyfoJ-na na Balkanu. "Vojna jejfekel",. je dejal ameriški censrfl Sher-man. V vojni podivig vsak človek, ako ima še takr nežne čute. Kjer so pa podivjani ljudje, tam je pravica umrl & in namesff nje odločuje le surova sila.^^sto je
hoteli popisati le boje pomočnikov v srednjem veku za izboljša-
jo biti cele dni v tovarnah in delavnicah. Njih otroci pa so na ce-
nje gospodarskega položaja, za sti. Socialisti hočejo, da matere
strmogavljenje tedanjih razmer, napisati bi morali jako debele knjige.
Žalostno je pač, da se gospodujoči sloji vedno branijo izboljšati razmere nižjih slojev. Delavci, četrti si o j, je podedoval svobodne ideje po naprednem meščanstvu,
oskrbujejo in vzgajajo otroke. Koliko pridnih dečkov je v šoli, ki ne morejo nadalje Študirati samo zato, ker imajo revne starše, dočim so sinovi bogatinov, četudi imajo trdo butieo, prisiljeni štu dirati proti svoji volji. Tako so nesrečni eni in drugi. Socialisti
• ■ —------i ---- — — ---------
ki se je svoječasno borilo za svo- pa hočejo, da vsakdo lahko dela.
smešno, delati na iuedns^3nih sestankih zakonite dolo<čb<^» ljudi, ki morijo, kradejo, ropajo in po-žigajo po poklicu.
NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"!
Kdor želi čitati podučne Članke o socializmu in novice is starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik "ZARJA."
Zarja' izhaja v Ljubljani, 6e-lenburgove ulice štev. 61 II in stane sa Ameriko $6 za celo leto.
.PBOLBTAKBO
Disciplina.
(Teodor Cvetkov)
Po razmerah lahko na ta »ačin opravičimo vse zločine, lahko o-pravičiolo kartanje, pijančevanje itd. daii tega ne maramo v naših vrat ah — med našimi sodrugi, ker vemo, da ae ne *laga z našimi nauki. To kvari naae delo, ustavlja na a razvoj in odteguje naae člane proč od boja. Pa bo kdo dejal, da »o to malenkosti. Toda kje so potem važne stvari, ki jih vršite vi T — Ali mislite, da vaa te malenkosti ne potegnejo v tista mlakuž<j, kjer se valja ostala bun-¿oazija, ki ni že nikdar slikala besedice o socializmu? —
Stari grški modrijan Epiktet je dejal: "Skrbeti im^aino, da bomo dovršeui v malih rečeh". Kako pa naj bomo koristni sebi in svojim bratom, če se pečamo s takimi malenkostmi, ki nas ovirajo, da ne moremo čitati, misliti in delati za napredek in svobodo!
Socializem zahteva u»d nas avoj čas in avoje moči, da oboje izkoristimo njemu, ne pa da gubimo brez smisla in smotra. Istotako pa moramo skrbeti za svoje zdravje, katero gine vsled pijače in pre-čute noči nagloma. Ljudje, ki tako brezmiseljno zapravljajo svoje zdravje, so največji sovražniki najprej samega sebe, potem pa tudi tistih, ki pridejo z njimi v do-tiko. Zlasti je Škodljivo pijančevanje. Da je to velika bolezen sedanje družbe, menda ne dvomi nihče. Ta bolezen je mnogo škodila in Še škoduje naši agitaciji med delavstvom. Vsled tega so na si sodrugi v Avstriji, Nemčiji, Bel giji in posebno v Finski začeli energičen boj proti pijančevanju. Mnogokrat ae je že Čulo med sodrugi, da je cilj socializma bojevati se proti kapitalizmu in ne proti vsem mogočim drugim postranskim stvarem. ..Ampak tudi to je ena tistih velikih zmot. Mi vsi vemo, da je v resnici materialna beda največji vzrok pijančevanja, a vzlic temu ne odobravamo pijančevanje pri posamezniku. Praksa je pokazala najjasneje, da so vse te male nestrpnosti izginile, kakor hitffc so postali delavei člani socialistične atranke in se vzo-znali z njenimi nauki. Mi tudi trdimo, da je beda največ kriva neznanju delavskega razreda, toda to na« vendar ne opraviči, da bi se ne borili proti neznanju delav-ake mase.
Mi vedno radi naglašamo razmere, katere bi nas kolikor toliko opravičile do tega in onega, toda ne pozabimo, da smo sami del teh razmer in jih pomagamo ustvarjati vsak dan. Nikakor se ne smerno vreči v naročje razmeram, da nas premagajo, ampak boriti se je treba tudi proti njim v taki meri. kakor proti sistemu, ki jih vzdržuje. Ako se sami ne zoperstavljamo razmeram, je naravno, da gospodujeje čez nas in nas vladajo. Prilagoditi nam se jo razmeram le v toliko, kolikor nam služijo v našo korist.
Ni potreba, da bi bili v družbi kakor mašinc. Ljudje so edini agenti in kovači svoje sreče, svoje osode. Tudi poedinec poseduje v? č*?i na.nj moči in eneržiie in je labko agent v delovanju za na predek družbe. Samo slabiči, raz očarani ljudje so sajši sužnji razmer kakor njeni gospodarji. Človek ni tu, da se pokorava razmeram, «ego da jih obvladuje, da jih uklepm v svoje koristi, v korist ^fle družbe.
i JjBtvarjati zavedne ljudi, raz-Mrjaifcje naših idej v širše ljudske mase. fh je delo, ki provzroča velike koratc za spremenitev sedanje družbe delavskega razreda posebej. Mi nfsmo v stanju spremeniti njega dKjižabni polbčaj v tem ^»islu, da bi naredili posameznici v bogatine, za tem niti ne tečimo. amj>a)t menjamo njih stare nazore, zavest, njih duševno življenje.
Naša agitacija ustvarja danes med delavci umako revolucijo ter jih na ta nafin pripravljamo za bodoči prevrat sedanje družbe. Moč uma je tajna sila, katera čaka na primeren trenutek, da začne s svojim dedovanjem na družbo in njene razmere. Toda v svoji celoti ai ustvarjajo razmere ljudje sami. Posamezniku je mogoče poleg njegove sposobnosti delati, da se družabne razmere iz-premene, vendar samemu ni mi-goče menjati smer družabnega živ
ljenja. To dela samo človeštvo. Vzlic temu ae pa ne da in ne sme podcenjevati moč posameznika, da bi se ga uničilo.
Moč delavskega razreda je odvisna od zavesti in duševnega raz vitka posameznih delavcev, kateri tvorijo razred. Moč aocialistič-ne stranke ne obstoji samo v muo žini Članov, marveč v glavnem v njih solidarnosti, razredni zavednosti in umskemu razvoju. Solidarnost pa ni mogoča brez zavednosti, a zaveat in umstveni razvoj so ai v najožji zvezi.
Harmonija v naiih vrstah.
Harmonija ali skladba je l>ogla-vitni temelj vsega lepega in popolnega. Petje uapr. se nam dopa-dc, čc je harmonično skladno. Slika nam je všeč, če so na njej vse barve, ki imajo izražati pomen slik«. Lepota knjige se zrcali v njeni vzvišeni, resnični in moralni vsebini. Vzgoja otroka je dovršena, Če je v soglasju pravil, ki določajo zdrav razvoj uma, volje in srca — sploh življenja otroka. Harmonija v Jem smislu odgovarja disciplini, kakor jo danes pojmujemo pri vseh naprednih, znan stvenih in kulturnih organizacijah, zlasti pri socialistični stranki.
V	načih vrstah mora vladati rfloga, red, harmonija — disciplina. Cilj socializma danes — je boj, a uveljavi jen je tega cilja je v neposredni bodočnosti. V mislih že danes živiruo ono življenje, ki ima šele priti ....
To so naši ideali. In mi moramo že danes gledati, da uravnamo življenje v soglasju teh idealov. Naše privatno življenje se mora skladati z našimi misli in našimi težnjami. To je večkrat zelo težko, a vendar je treba delati v ti smeri. Če velja za krščanskega človeka načelo, tki je vera brez dela piskava, zakaj bi to pravilo ne vetjalo za socialista? — Kaj pa naj veljajo naši nauki o lepoti, ljubezni, o morali in harmoniji družbe, če se sami neČemo po mogočnosti potruditi, da svoje življenje uravnamo v aoglaaju teh naailkovt Slika življenja v bodoči družbi bi nam' bila nejasna, če bi ne bilo že danes v naši družbi mnogo ljudi, ki nam kažejo s svojim zgledom, kako je potrebno, da delamo in živimo v soglasju naaih vzvišenih idej. Kari Marka sam je ¿il najjasnejši simbol socialistič nega ideala v družabnem in pri vatnem življenju. Avgust Bebel je kot "apostel svobodne ljubezni" je živel 40 iet s svojo soprogo v najlepši stogi in ljubezni, do njene smrti.	^
Pa kdo bo od naših sodrugov dejal: "Vsak ne more biti tak ka kršen je bil Marks in Bebel, človek ne mofre biti podoben ange-Ijem". To se od nikogar niti ne zahteva. Saj Marks, Bebel in ostali socialistični pisatelji tudi niso bili niČ druzega nego navadni ljudje. Njih narava se ne razlikuje od naše. A drugi strani angelj sploh ne more biti simbol kakšnega ideala, ker je angelj izmišljena laž. Idealizem mora imeti svoj o-pravičen in resničen obstanek v živHen/iu. ...
Kakšno pravico napr. ima socialist govoriti o svobodi žene, ako sam ne živi ž njo v harmoniji in če zahteva, naj bo podlo&ia in pokorna? — Socialist nima moralne pravice zahtevati pravice Za otroke, če je sam bnr abrsvojim otrokom. Socialist nima pravice govoriti proti pijančevanju, ako sam pije in si tako "bistri" politično obzorje. Vsak od nas je dolžan živeti kot živa prispodoba ostalim ljudem» ki še niso v naših vrstah. Kako naj bi'pa drugače dokazali, da naši nauki nise^posledica napačnega tolmačenja in razumevan ja življenja! r- Naše življenje mo ra biti vsled tega po razmerah različna od življenja nesocialistov, treba je, da je bolje in dostojnej-še.
V naših vrstah mora vladati pri jateljstvo in prava solidarnost. Kajti v moralnem smislu so vsi člani socislistične stranke jedna-ki. Vsi smo se združili v boj proti tlačiteljeki in ljudskim izkoriščevalcem, vsi imamo en ideal, en in isti interesi nas tirajo naprej.
V	pravicah in dolžnostih ni tu nobenih večjih ali manjših. Vsak je dolžan delati ra stvar poleg svojih zmožnosti, in vsakega delo zasluži priznanje.
Posebne obzire moramo imeti z nasiini mlajšimi sodrugi, ki še niso dobro poučeni o zadevi. Njih napake jim je treba pokazati mirnim potom in ueopravičeno trditve je treba izpodbijati s stvarnimi in doMtopjuimi razpravami. Med našimi inteligentnejšimi sodrugi se razvije večkrat nekakšna pre-zirljivost napram manj naobraže-nim aodrugom. To je velika napaka za nas samih in za našo atvar sploh. Nam mora biti vsak človek, ki želi delati za osvob^jenje svojih bratov enako vreden. Vsaka netočnost v tem oziru potrebuje naše najstrožje pažnje, da se stvari pravočasno obrnejo na pravi tir — solidarnosti in iskrenosti.
Osobito ni v socialističn stranki prostora ¿& spletkarenje in zahrbtno napadanje posameznih sodrugov, ki se morda poslužujejo privatnega dopisovanja, kakor se je — ¿al — svoječasno dogajalo in b|atilo posameznike, mesto, da bi se jih obtožilo potom porote ali napadlo javno v naših listih. — Vendar je treba z veseljem kon-«tatirati, da se je zadnji čas opustilo, kar ziiači, da so sodrugi po naselbinah na take reči ne ozirajo.
Pridobitev novih naročnikov na na^e Časopisje, prirejevauje shodov in prodaja brošur zadnji čas .jasno priča, da se naši sodrugi nimajo časa haviti z malenkostnimi rečmi in da je njih glavno delo za stvar samo.
V resnici, tista sils, ki veže bu-čele, mravlje in druge živali, ki se združujejo v namen, da si olajšajo boj za svoj obstanek, veže tudi delavce. Velik cilj je pred nami: Osvolmjenje delavskega raz-rda, svoboda človeštva!
Agenti napredka smo, nosilci isove misli in ideje. Enake misli in zavest vzbujamo o jednakesti vseh ljudi na zemlji.
Bodimo poslušni zapovedim naših idealov, pokorimo se zakonom proti izkoriščevanju* in krivice.
Živeli cilji mednarodnega socializma !
ENAKOST.
Lev N. Tolstoj.
Hodlaga človeškemu življenju je božji duh. eden in isti v vseh ljudeh. Zato morajo biti vai ljudje enaki.
I.
Neresničnost neenakosti.
V	stsrem veku so verjeli, da se rode različni ljudje, temne in jasne krvi, «Jafetiti in Hamiti, ki so deloma gospodje, deloma hlapci. Verjeli so v to razdelitev, ker so bili innenja. da prihaja od Boga. To sirovo in škodljivo praznoverje obstoja, čeprav v drugi obliki, do današnjega dne.
Treba je opaaovati le življenje krščanskih ljudstev, ki obstoje deloma iz ljudi, ki prežive vse svoje življenje v poneumnjeval-nem, morilnem, za nje same ne-potrbnem delu. deloma iz takih, ki so prenaaičeni lenobe in .vseli možnih užitkov, in strmeli bomo nad strašno stopnjo neenakosti, do katere so dospeli ljudje, ki se smatrajo za kristjane, in posebno še nad lažnjivostjo oznanjevanja enakosti ob življenskih pogojih, ki vzbujajo osuplost s svojo naj-grozovitejio, oči vidno neenakost
Ena najstarejših, najglobljih ver je bila vera Judov. Razlog, zakaj ni postala svetovna vera in ni donašala sadu, ki bi ga lahko bila je bil ta, da je razglasila lju di za neenake in jih razdelila v kaste. Ljudje, ki se smatrajo za neenake nemorejo imeti nobene prave vere.
Utegnili bi razumeti, če bi se ljude smatrali za neenake, kjer je eden močnejši, večji ali razum nejši, pogumnejši, modrejši in boljši od drugega. Navadno pa ljudi ne dele iz teh razlogov v razrede in smatrajo ene za višje, druge za nižje. Za neenake jih smatrajo, kr se imenuje eden grof drugi kmet, ker ima eden imenit
no obleko, drugi Čevlje iz ličja. * •
V	našem času že razumevamo, da je neenakost ljudi praznoverje, in to praznoverje v duši obsojajo. Ljudje pa. katerim je ko ristn.), se ne morejo ločiti od njega. ti«ti pa, ki nimajo nobenega dobička od njega, JW vedo, kako bi pa odpravili.
Če bi ne bilo praznoverja ne enakosti bi ijudjt n'kcar ne bil. zagrešili vseh teh sramotnih dejanj. ki so jih bili zagreSili in jih
še nepr^neliuma zagreiujejo le zategadelj ker ne smatrajo vseli ljudi za enake.
II.
Vsi ljudje so bratje.
Bedasto. »t smatra človek z* boljšega od človeka; še bedastej-Še, se a smatra celo ljudstvo za
boljšf «d drugih ljudstev Pri tem žive vse. HuiHtva, vsaj večina ti stih, ki jim pripadajo, v tem strašnem. bedastem, pogubnem piaz noverju.
Zidi, Grki,
Rimljani so imeli navado, da z moritvijo niso bra uili le ueodvisnoati lastnega ljudstva. ampak da so z moritvijo podjarmili tudi druga ljudatva, ker sO smatrali lastno ljudstvo za izvoljeno od Boga, vse druge pa za Pilistejce in barbare. fte v srednjem veku. še krajše, na koncu prejšnega stoletja so mogli kaj takega verjeti. Mi ne verjamemo več.
K<lor*r&zum« znašel in pomen življenja, ne more drugače kakor čutiti svojo enakost in bratstvo z vsemi pripadniki nele svojega, ampak vseh ljudstev.
Preden «i Avstrijec, Srb, Tui rek. Kitajec, si človek, to se pravi, razumno, ljubeče bitje, katerega naloga je v tem, da izpolni svoje določilo v teku kratke dobe. ki jo ima živeti na sVetu. To določilo pa je popoln^ia jasin: ljubiti vse ljudi.
Otnok srfeča druge otroke kateregakoli stanu, vere in ljudstva vedno z enakim dobrohotnim veselim smehljajem. Preden pa se snidejo odrasli, ki bi psč morali biti razumnejši od otrok, z drugimi. že premišljajo, katerega stanu, vere, ljudstva, so dotičniki, in uravnajo po tem svoje občevanje z njimi.
Ni zastonj dejal Kristus: Bodite kakor otroci.
Kristus je dejal ljudem, da je razlika med lastnim in tujimi ljudstvi goljufija in je greh. Kristjan, ki je to razumel, ne sme gojiti zlohotnosti proti tujim ljudstvom in ne sme opravičevati nasilnosti proti njim a tem, da so ta ljudstva slabša od njegovega T Kristjan mora vedeti, da je odločitev od tujih ljudstev greh in skušnjava k zlobnemu; zategadelj ne more kakor preje zavedno udati se tej skušnjavi.
Kri<Tjan mora vedeti, da nje "ova blaginja ni odvisna le od blaginje Tastnega ljudstva, ampak od blaginje vseh ljudstev; on ve, da meje dežel in zakon o njegovi pripadnosti k temu ali onemu ljudstvu prav nič ne more omejevati njegove enote z vsemi ljudmi na svetu ve, da so si vsi ljudje povfod bratje in zategadelj enaki
III.
Vsi ljudje so enaki.
Enakost je priznanje, da imajo vsi ljudje enako pravico do naravnih plodov vsega sveta, enako pravico do vseh dobrin celokup-nosti, enako ifravico do spoštovanja Človeške osebnosti.
•
Resnični "jaz" ljudi je duševen. In ta "jaz' je v vseh isti. Kako naj bodo torej ljudje neenaki !
II Kristusu sta prišla nekoč mati in njegovi' bratje. Niso se mogli pregne8ti do njega, ker je bilo <>kolo Kristusa mnogo ljudi T^len navzočnih jih je spoznal, stopil je k Jezusu in dejal: "Tvoja mati in bratje so zunaj; k tebi hočejo."
Tedaj jeNdejal Jyzus: "Moja mati in moji bratje so tisti, ki razumejo voljo očeta in jo izpolnjujejo."
Te besede pomenijo: da za pametnega človeka, ki razume svoj namen, ne more biti nobene razlike med posameznimi ljudmi in nobene prednosti enih pred drugimi.
Nihče razen otroci uresničijo v življenju resnično enakost. Kako zločinsko ravnajo odrasli, ki rušijo to sveto čuvstvo v otrocih in jih uče, da žive slavni, bogati ljudje, katerim se jo treba približati s spoštovanjem, in služabniki, delavci, berači, katerim se je treba približati z omalovaževanjem. "Kdor stori hudo komu teh najnižjih..."
Z življenjem smo nezadovoljni zategadelj, ker no iščemo sreče tam. kjer je nam dana.
-

VABILO!
VABILO!
Društvo štv. 123 S, S. P. Z. v Detroit, Mich.
priredi
V	SOBOTO DNE 21. JUNIJA 1913
VELIKO PLESNO VESELICO
V	KORIST DRUŠTVENI BLAGAJNI.
Vitclist m vrii v dfsrasi g. Dmckik, ss »of iliftirsis V. is Asitrsss ttttsD*l«ry.
Tem potom vljudno vabimo vse tukajinj« rojake in rojakinje, sploh vsa bratska druitvs, da nas poaetijo v polnem številu. Ob prvej priliki vam počemo vaio naklonjenost povrniti. Upamo, da se v velikem «tevilu odzovete naiemu bratskemu vabilu. Veselica se prične ločno ob 6 uri »večer. Za vse potrebno preskrbi in uljudno vabi	ODBOR.
SSBSSV^
Vabilo na shod in piknik
Slovenski social. klub, štv. 85
————— V LORA1N, OHIO -————
~ priredi
v nedeljo 22. junija shod, ozlromafpihnile
Shod se prične ob 1 uri-j»opoldan v bližnjem gozdu na Olobe Ave. Prostor je kakih 5 minut oddaljen od cente, ter delavcem le itak dobro poznan.
Na pikniku bode govoril sodrug A. Gradifier iz Clevelanda. Razpravljal bode o socializmu in delavskih razmerah. Hlovenei in Hrvatje, vai na piknik dne 22. junija. Posebno so vabljen« iensk« in dekleta. 8odrug Gradiier vam bode poljudno roztolmafil, kaj je socializem in kaj socialisti hočejo.
Zatoraj rojaki vai na ta zanimivi piknik dne 22. junija.
VSTOPNINA 60 CENTOV. PIJAČA PROSTA.
Vse drugo bode preskrbel:	ODBOR.
V tem je razlog vsega zla.
Nam je dana neprimerna sreča življenja z vsemi veselji. Toda mi pravimo: 41 Ta veselja nam ne zadostujejo." Priskrbe nam največje veselje: Občevanje z ljudmi na vsem svetu. Mi pa pravimo: "Jaz hočem svojo lastno srečo, srečo svoje družine, svojega ljudstva. "
Mož pravega časa naj bo še tako izobražen, učen, naj bo najizo-braženejši ali preprost delavec, naj bo filozof, učenjak, naj bo neveden. bogat, berač — vsak človek našega časa ve, da imajo vsi ljudje enako pravico do življenja in 4)0 dobrin sveta; da niso eni boljši ali slabši od drugih, ampak da so vsi enaki. Pri tem pa živi vsakdo, kakor da bi ne vedel te-j?a. Tako močno je še razširjena zmota neenakosti.
IV.
Priznanje enakosti vseh je možno; človeštvo se mu bliža.
Ljudje se trudijo, da izvedejo enakost pred svojimi zakoni, vedeti pa nočejo ničesar o enakosti, določeni r večnim zakonom, ki pa jo ločijo s svojimi človeškimi zakoni.
Ali bi ne morali težiti po živ-ljenskem nazoru, pri katerem bi plezanje na družabni lestvici ne bilo privlačno, ampak bi odbijalo, ker pomeni to plezanje izgubo enega glavnih zakladov tega življenja: enako raAnerje do vseh ljudi?	?
Pravijo: enakost je nemožna. Nasprotno moramo reči: Neenakost je med kristjani nemožna.
Velikih ne moremo napTaviti enake majhnim, močnih ne slabim, bistroumnih ne bedastim, strastnih ne hladnim; moremo in moramo pa enakomerno ljubiti in spoštovati male in velike, močne
in slabotne, modre in neumne, e
Pravijo: Nekateri ljudje bodo vedno močnejši, drugi slabši, eni razumnejši, drugineumnejši. Prav zato, ker so nekateri močnejši in modrejši od drugih, morajo biti pravice vseh, kakor pravi Lichtenberg, enake. Če bi obstojala razen neenakosti razuma in duševnih sil še neenakost pravic, potem bi moralo zatiranje slabih še bolj narasti.
Ne verjemi, da je enakost nemožna ali da bo možna šele v daljni bodočnosti. Pojdi se učit k o-trokom. Možna je sedaj, takoj za vsakega človeka. Ti sam lahko u-vedeš v svojem življenju enakost z vsemi ljudmi, s katerimi prideš v dotiko. Samo ne pokaži tistim. ki se smstrajo za velike in visoke, nobenega nosebnega spo-štovanja in zlasti: skaži isto spoštovanje kakor vsem tudi tistim, ki veljaio v tvojih očeh za majhne in nizke.
V,
Za tistega, ki iivi duhovno Hv-ljenie, so vsi ljudje enaki.
Ene za visoke, druge za nizke, vBe za neenake more smatrati le tisti, ki živi le teleano življenje. Kdor živi dušvno življenje, za tega ne more obstojati nikakšna neenakost.
e
Kristus je raaodel ljudem, kar so že vedno vedeli: da so vsi lju-die enaki, ker živi v njih eden in isti duh. Človeštvo pa se je že od starih časov lako cepilo v dostojanstvenike, bogatine, delavce in berače, da živimo kljub zavesti enakosti tako, kako<r da bi nič ne vedeli o tem/in pravijo, da ne morejo biti vsi enaki. Učite se od otrok! Otrok spoštuje najmogočnejšega moža v deželi natančno taloo. kakor najpreprostejšega. Delajte kakor ti. Občujte z vsemi ljudmi ljubeznipolno in prijateljsko, z vsemi enako.
e
Za kristjana je ljubezen čuvstvo, ki želi vsem ljudem dobro. Za mnogo ljudi pa pomeni ljubezen nekaj temu popolnoma na-sorotneea. Ljubezen je za take ljudi, ki fM>7nava.jo življenje do tega, da najame v blaginjo svojega otroka dojiljo in s tem odvzame materino mleko drugemu 0-troku; očeta: da vzame stradajo-čim ljudem zadnji košček kruha in priskrbi z njim svojim otrokom brezskrbno bodočnost; čuvstvo, v katerem kdo, ki ljubi žensko, trpi vsled te ljubezni in ženski, ki jo zapelje povzroča bolesti, ali pa ugonobi iz ljubosumja njo in sebe; čuvstvo, v katerem pripadniki ene skupnosti drugi, tej skup-1 nosti tuji ali sovražnim ljudem napravijo škodo; čuvstvo, v katerem se kdo muči pri "najpriljub-Ijenejšem poslu" in povzroča s tem svoji okolici žalost in bolečine; čuvstvo, iz katerega^ ljude. ki ne prenašajo žaljenj ljudstva, kateremu pripadajo, in posejejo bojišča z mrtveci in ranjenci, lastnimi in tujimi. Ta čuvstva niso ljubezen, ker ljudje, ki jih občutijo, ne ljubijo enako vseh ljudi. Brez enakosti vseh ne more obstojati resnična ljubzen.
Nenakost se ne da združiti z ljubeznijo. Ljubezen je samo tedaj ljubezen, če posije enakomerno kakor solnčni žarki na vse, kar pride v njeno okolico. Če se razteza le na eno, drugo pa izključuje, tedaj to kaie, da v tem slučaju ne gre za ljubezen, ampak za vse kaj druS^ga.
Ne hodite za delom v Porcupine. Ontario. Canada. V Porcu pine so premogarii na štrajku.
Strajk v Bingham Canyon, U-tah še vedno traja. Delavci, ne hodite v ta krat iskat dela, do kler ne bode štrajk končan. Bodimo ljudje in bratje, na pa isda talci delavskih interesov. "Bingham Miners Union. št. 67 W. F. <rf M."

Aurora, Minn.
Sej© soc. kluba it. 54 J. S. Z. te vrfte vinko prvo in tretjo nedeljo v mesecu. Pl"YO nedeljo ort> 3.30 in tretjo nedeljo ob 2 uri poi>okl*n. Seje ae vrše v finaki delavski dvorani. Delavci pristopajte v nas soc. klub!
Veliko reklami je napravil tukaj za soeislizem. Rev. Polak, kateri ae je v cerkvi z vso farizejsko na dutostjo spravil nad • socialiste. (Op umi. Povabite vašega prismojenega peteftna iz Tržiča na javno debato, da vam pove, kaj je socializem.)8 takem postopanjem je dal pwvod ljudstvu, da so zabeli pogostoma upisovsti v naš khib Zelo se zanima Rev. Poljskičič za na#o organizacijo, koliko Število članov da je v našem soc. klubu. Mi mu svetujemo, da mu ni potreba izpraševati osebe v privat nih hiftab. Rajii naj se direktno udeležuje kiubovih zborovanj, ter postane aktiven član Soc. stranke, ako ga že sociaMzem ravno zani ma. Mi razredno zavedni delavci damo vedeti našemu jeruzalem skeiim romarju, da prebivalci v Aurori se zavedajo, da »o delavci, ne pa romarji. Mi se aevedamO, da nas današnja ciganska driižba iz korifiča na vse strani, zato se tudi ne pulstemo več ulečti za nos od kakšnega romarja, kateri ne zna druzega dela kakor igrati cere menije. Mi izkoriščani delavci apeliramo na nefpotrebnega Rev. Polaka, da naj v miru odide proč iz Aurore, ker mi lenuhov ne maramo.
Naš slavni pisatelj dolgoveznih otrMbov je dejal: S kolom in sklo pom vas ne bora odvračal od socializma, ampak s peresom. Tako toraj. Najprvo je mislil uporabljati silo nad razredno zavednimi delavci, da bi mu delavci še na dalje .polnili malo, ter dta bi jim privedel nazaj v verski fanatizem Obrekovati in lagat z peresom znata tudi So-Jarec in Kranjski-čič, pa naj poskusi še Poljaskičič, kaiko da se socialiste z peresom užene. Ako si naš vrli romar resnici želi naSo sodruginjo za kuharico, ker vedno dekla mira,
FKOIil
Lastnik kinetnatografa, Matej
listiéiunra mišljenja! Zberit* skii-	§ ■
^ ^TJrj! iu-ta Pueblo. Si Oingovac, se je pripeljal s Schuh
vrL da bi ue bilo itevilo X z meierjem. Na peronu mu je ta vra#, <ia o»	„ ^_____I	-«i,« i« 1	«uto
rdeči barvo pobarvanih, Poznam, t «ml roko in odšel rHkoj nato Z da ata socialiati, »to si usta- je zaslisa'1 strel in aakliesl: To novite «voj klub, da se bodemo je Schuhmeier! Tam je moni*!
«kupno borili proti hipokratoui v človeški družbi.
8 socialistvčnrn pozdravom
J. B. Mihelich, tajnik k hiba št. 54.
PROCES PROTI KUNSOHAKU.
Sprevodnik Jai-osisv Stoekl se je pri|>eljal v službi z vlakom 22. Na Dunaju je pogledal v kolodvorsko vežo. Videl je dva mor/a, drugega za drugim. Zadnji je iztegnil roko, pofeil je strel in pred nji je padel na tla. Pohitel je za morilcem in ga pofrrahil za roko. Prišel je še telegrafist in ga prijel za levo roko. Kunschak je klical: Pustite me! Kar se mhotel, sem
Priprave za umor. Nato je čital v socialno demo kratičneiu časopisu, da se bo peljal Seuhmeier 11. februarja 1013	storil, zdaj ne storim nikomur na shod v Stockeiau. Sklenil je,	več nič." Odpeljaka sva ga v straž-da ga pričaka v veži s^verozapad-	nico.
nega kolodvora in ga ustreli pred	Obtoženec: Pnea ne soglasa s
odhodom Pripravil je revolver	Kuglerjein. Naj se upozori, da go-
in naboj pripravU tako, da je bil	vori pod prisego,
učinek zagotovljen. Kroglo one	I>r. Ornstein: Saj je tudi neza
imtrone, ki jo je dal kot prvo v	pristana izpoved kazniva, ' če ni
pištolo, 'je preža«al na osti na-	resnična, vakriž. • 1
Umor.
mlsednik : Obe priči sta izpo-vedali soglasno. Tega ne morete
Z nabito pištoljo j« odšel na pričakovati, da bode vse priče kolodvor. Nekaj časa je čakal, a absolutno soglašaje. Po zmislu iz-Schuhmeierja ni videl. Mislil je, po ved u je jo vse enako, in skoraj da se je Schuhmeier odbijal že tudi po besedilu, prej in zato se je odpljal v Sto- Nadglednik finančne straže R ckerau z namenom, da ustreli Iluinagel je tflišaV, da je Kunschak Sehuhmeierja na shodu ali pa na zaklical nekaj kakor "To je mo-povratku. Kupil je vozni listek in je maščevanje". Nanj je napravil odšel na hodnik, kjer je naenkrat vtisk povsem uerazburj.-nega člo-zagledal Sehuhmeierja, ki je rav- veka, kakor da ni nič storil, no čital plakat. Ali pogum ga je Strežnica Katarina Kckert je zapustil in tudi ni hotel ustreliti slišala beteede "To je moje ma Sehuhmeierja zahrbtno, da ne bi šeevanje!"
dejali ljudje, da je za vratni mori- Predsednik: Preiskovalni sod lee. Odpeljal se je z istim vlakom nik je dobil od uredništva "Ar kakor Schuhmeier. Med vožnjo je bedterzeitung" pismo, da je neki na<irt umora zopet Lspremenil, iz- monter v gostilni sliša'1. da Kun stopil je v Korneuburgu. Na po- schak u ni bilo treba izvršiti take vratku je hotel ustreliti Sclvuh* ga dejanja iz obupa, ker je dobi meierja na dunajskem kolodvoru, val od svoje stranke razna dijet V Korneuburrgu je na izpre- po 50 kron na teden. Osebe, ki bi hod, zvečer je šel v gostilno, ve mogle o tem kaj vedeti, so bile čerjal in izpil tri vrčke piva. Med zaslišane, pa so negativno izpove-tem je vse še enkrat premislil in dale. I ztega razloga so povablje-sklenil, da ustreli Sehuhmeierja ni za priče Josip in K mest Panler tudi zahrbtno, če b0 tako naneslo. Ivan Schotzko, Ivan in Kari Saut Z večernim vlakom se je vrnil na ner. Gospod Kunschak, rečeno je
Dunaj.
bilo, da ste zadnji čas dobival ne
Obtoženec: Ne! Predsednik: Ste li imeli sploh
Ko je izstopil na Dunaju, je šel kaj od svoje stranke, «kozi carinsko vežo proti izhodn,1	V«!
siifiancu. arr ^«»m	počakal na Sehuhmeierja.
da potrebuje izobraženo žensko,	»	zagledal ker je šal I kakšne dohodke?
potem mora na vsak način pristo- 1 . 8 • y , .	Obtoženi*»•
«.*»«; klub mn I** raimo	IzvleM je pi«to-| (>btoženec. Ne
lo, jo nameril proti Schuhmeier-
Dunaj. 10. maja. Popoldneva razprava.
piti v na« socialistični klub. (Op. ured. Seveda vas gospod potrdai-. ..... jejo ittikdirano Wh»rico. in to	«lavl ,n
zaradi tega da gospo<lu pomaga evangelije in prmtlge pisati r cajtenge.) Seveda ne vrjainemo, da bi naša sodrugrnja hotela iti gospodu "pedenat". Je že res, da imajo dobre dohodke, ampak smola je, ker gospod radi jemljejo, neradi pa plačajo.. Vseeno pa stavim 10 proti 1, da ako dobi, , socialisti njo za kuharico, da ^ dne z zasipavanjem prte <1pio imt^in niecovi mftiirnni ktnn-l ^ iŠji preglednik finan
Pre<lse<kiik: Mar naj zaslišimo te priče.
Državnj pravdnik: Po reztiHatih preiskave priznavam, da ni obto ženec ničesar dobil od svoje stran
dejo potem njegovi možgani kma-	preglednik finančne stra-:
lo zaceli delovati pravilno; brž-1** Ljudevit Hofbauer pravi: Za
Po zaslišavanju obtoženca se je ke. Od svoje strani se torej odre-dopoldnevna razprava, na kateri Sem temu zaslišanju, sta še izvedenca dr. Kolisko in Zagovornik: Ugovarjati moram dr. Haberda podala svoje mnenje besedilu "od stranke". Mislim o strelu, zaključila o btri četrt na da se ne more stranka spravljati 2. Nadaljevala se je ob 4. popol- ▼ «vezo z obtožencem.
Predsednrk: Saj tako ne misli mo. Naposletl je Kunschak načelnik krščansko socialnega strokovnega in še dveh drugih društev.
ki so imeli iiripoveduti, zakaj je unisehak izgubil delo. Pri tovar narju (Iriifu je bil Kuusebak leta 905, Zdaj se ne more spomiujati na |>odrol>nosti. Tovarnar Rudolf ieitlinger ae ne spominja natančno, misli pa, da je bilo premalo dela.
I)a'lje je bil zaskinan delavec Josip Matzi. Delal je s Kunschakom poldrugo leto v enem p o« 1 je t ju.
Bil je socialno demokratičen za upnik. Tovariši so mu rekli, naj pove Kunschaku, da mora biti or ganiziran. Odgovoril je, da je to pri Kunschaku brezuspešno. Priča se je namreč spominjal na afero v Schuckcrtovi tovarni. V kljub temu je Kunschak kahko ostal poldrugo leto v vtovarni. Kodrugom je biLa njegova družba pač /opr na, pa so se ga izogibali. Zasliša vanje prič je poatalo živ ali ne je. Mnogo prič je izpovedalo, da je Kunschak svojevoljno zapuščal mesta; tudi porotniki so i/.praše vali priče o tem predmetu. Kun schak je tupatam izkušal ugovarjati, priče pa so izpovedala, da se mnogih podjetjih socialisti spkoh niso brigiali zanj.
Poslanec Domes je zaslišan kot načelnik kovinarske zveze. Pravi, da Schuhmeier ni iiuel nobenega vpliva na poslovanje te organiza cije; pač je dostikrat govoril na shodih in predaval kovinarjem, ni
ADVERTISEMENT
Bol, Pod, Dru!
lakorportrtno M. fabrvvMk
im v Srteti	•
Sedež: Frontenac, Sans.
GLAVNI URADNIKI! Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Minsral, Kana. Podprsds. : FRANK AUGUSTIN, Boz 860, W. Minersl, Kaa^ Tajnik: JOHN ČERNE, Boz 4, Brsszy Hill, Mulbsrry, Ki Blagajnik: FRANK 8TARČIC,Box 245., Mulbsrry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kaas.'
NADZORNIKI: PONGKAC JURÔE, Box 357, W. Minsrsl, Ksns. ANTON KOTZMAN, Frontsnac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana -JOHN ERŽEN, Jsnny Lind, Ark., Box 47^ Sprsjsmns pristojbina od 16. do 40. leta znaša ssmo ©des Dolar. Vai dopisi ss naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
SPREMEMBE PRI KRAJEV NIH DRUŠTVIH A. S. B. P. D. V MESECU MAJU
1913.
Novo pristopli člani: K društvu štev. >1 John Novak pa imel v tej zvezi nobene funkei-Mn Silvester ftraj.
je. Tudi zveza sama ni izdala nobenih ukazov zaradi Kuiischaka. Zveza je le upozorila člane, naj bodo pri konfliktih s Kuuschakom| Au^ust Toplikar. previdni.
Kunscliak želi, naj priča Klein, če ni kovinarska zveza od njega telefouično zahtevala, da naj odpusti Kuiischaka.
K dr. štev. 4. Edv. Ravnikar. K dr. štev. 11. Anton K ral. K dr. štev. 12 Josef Mestek in
K dr. štev. 18 Peter Schumer, se zasliši | Louis Rabolj in Stef. Benedičič.
K dr. štev. 19. Ignae Kotfhak, Jos. Cestnik in Oust. Zavološek. K dr. štev. 20 Frank Lenarčič
Klein pravi, da je bil enkrat tele» in Math- Koščak.
fonično vprašan, če de^a Kunschak pri njem. Kdo je bil pri telefonu, mu ni znano. Reklo se mu je, da naj odpusti Ktuischaka. Domes izjavlja, da ni njemu uii|kuka Podbregar. znano o takem pogovoru. Kar se
Prestopil člani in članice:
Od društva štev. 1 k dr. štev. 16 Frank Drečnik. Od dr. štev. 10 k dr. štev. 21
Od dr. štev. 11 k dr. štev. 16:
«.liouu \ß lain III	vi II. OUI "V/ ■	f # »	-
tiče zveze, je izključeno, da bi bi- Tom. in Terezija Skerbinek, Mar
la izdala tak nalog.
tin in Mary Knez, Alex Hans in
Popoldne sta podala psihiatrič- Oeorg Cvelbar. na izvedenca dr. Raiman in dr. Od	12 k dr- stev' 8-
Pappetibeim svoje mnenje, da ni|M*t'ja Zupan.
1	1 Od dr. štev. 13 k dr. štev. 22:
John Lukač in John Bedenko.
Suspendirani člani in članice:
Pri društvu štev. 1. A. Aldrig-
Kunschak umobolen in da ni govora o začasni zmedenosti. PaČ pa je omenjen, nima veliko inteligence, govori, kar sliši od drugih,
prevzeten je in hoče vedno imeti|beti, S. Babruder, \ al. Golob, J.
prav. Misli enostransko, težko in] na napačni podlagi-
Kimschak pravi, da mu to mne-| nje ni vseč.
Potem so sh-dili pledojeji. Dr-1 /avni pravdnik je predlagal kazen po zakonu zaradi zavratnega umora. Dr. Ornstein je v imena Angelo Dell Antomo
i t.iavii Ao\ Pri dr. štev. 15: John Mohonc.
Kronsteiner, Jo« Opara in Joe Schnsnik.
IVi dr. štev. 2; John Bertoncel I*ri dr. štev. 4: Martin Lafciier.
Pri dr. štev. 7: Jos. Peterko. Fr in T. Jenko, Fr. in Ant. I/amer. I*ri dr. štev. 11: Peter Partel in
lirtne bi ie postal «x-úrtist. ter«"V??* in	^ To ,o klansko «ocialn« .In.štv«:
api tiral ,a ratfirj^je «k^í-IU. P» dofcn.	n. rt.J ^^ : To 9„ npp„litiilla
stičnih klej.
Rev. Jože Polak je zabarikadi-ral celi .Toliet iz samimi evan-geljskhni pridigami, zato sedaj za
Dva koraka za njim je bil človek.
1	- ui 1,1 14t^ društva, izvzemsi krščansko «o-
samokresom v roki, klicoe: 1 o I	'	.
cialno delavsko društvo.
Predsednik: Dobro; recimo torej "od društev", ne "od stranke". Obtoženec se je vendar vse
| je moje orožje!" Storil je par korakov in dejal: "Ne dotaknite se
Schuhmeier j e v« obitelji izjavil, da ne zahteva maščevanja in pripo roča pomiloščenje morilca, ki ji e vzel moža, oziroma očeta. Zago vomik prosi porotnike, naj opro-ste obtoženca, češ da je storil dejanje v zmedenosti.
Kriv!
haja na Auroro!
" » ' ^ * - - |i
enkrat ne bode več razkladal sv o-	^	^	__________ _______ __
je šiiwpansko filozofijo v "Rim- Postajni mojster Franc Fuka: dopoWn<, ^ajal »za strankarja. akern katoliku". Kaj pa hočejo v desetih in 20 minut sem.se pri- Ne razumem torej odgovors. Jofllietu ponatiskovati njegove peljal z vlakom 22. Sel sem mirno 0 fej m oni nirm^ govorimo to-duhovite članke, kto pa jolietski Ukozi revizijsko vežo. Naenkrat L.^ kolikor je potrebno za pojas-
list v tako neznatnem številu za-l^"1 zaslišal stre*!. Mislil sem lzPr* I nilo. Teh prič torej ne potrebuje
va, da je kakšna šala. Potem sem|mo.
Zagovornik: Soglašam. -Hišnica Veronika Kostler pra vi, da je bil Kunschak vedno mi-
----------. ------------------,	.,ren, pa nezgovorcn
rokopisov, proti katerim, ako se moje orožje!" Pohitel sem proti Po(^mo izjavija Knnscbakova objavijo morajo iti vsi Mancovi njemu Držala sva ga s sprevodni-1 goepodiaja Ana Blaaiak, ki tudi in Debsovi članki in knjige — kom Stoeldom iz Znojma. °rvožiH potrjuje, da je bil vedno trezen takoj rakom žvižgat!	I mu je vzel stražnik. V stražnici
Hplošno «e govori, da bodejo opazil na tleh človeka v krvi naš duševni oče začeli izdaje ti Kunschak j«4 držafl sanjokres na-avoj list. Rokoip^V je v župnišcu vzgor in klical: "To je moje ma -j
že kar na koše. To se pravi dobrih Ivanje", ali pa morda "to je
Še ena stvar je, katera našemu ¿^	nadkomisar: " Moža ste pri njemT
velikanu (aa prismodarijah) sp*e-\xmirt™; mo7' .J? ™r!.Z Nekl
Zagovornik: Kaj ste bili vedno
Za govorice o kakšni zaroti pro
ta Oovorjev venec. Naš pemza- rtražnik jp 1 .<?,iiali.m' 'H ti Schuhmeierju ni doprinešen ni-
I o ..v___... „:' ' T»i-ió<<1 in , iiMiifl. . _ . .
Prišel je drulg
Wan iz Jerihe so namreč doVr ftoh\1*™er- . 4 # ... _ pesnik. Kje ste Prešem, Jenko,in je to potrdil. Knn-
Kette, Zupaneič, Aškerc in Ore- M»* F	:	sem'
kakšen dokaz.
Čita se protokol policijskega komisarja o prvi Kunschakovi za-
gorčič! Mar ni «mol« vseh smol,\**m	knv;ca; . n/ki^T,h slišbi. Zaradi besede o "maščevs-
Ico jim je naš poet vzel prvenstvo, izi«v	dft Je 7a,iovn,JJen | nju" se Kunschak prepira, češ da
in takorekoč odj«lel vso alavo.|z Bvetovno «lavo, se Shakespeare
_ ■___ni prišla z njegovim soglašanjem
, proti katerej naj I I>ampist Jurij Kugler je slišal, I v zapisnik. Predsednik ga upozar-
_ _____________, Homer in Dante j ko je neki gospod zaklical: "Kaj ja> <la je bil pri zaslišavanju ved-
kar skrijejo, pa bodejo rfesegli »te storili T Ustreli i ste moža!" Ns n0 previden in je zahteval, da se nas gospod kot žumalist iz svojim I to je Kunsčhak dejal ^ "Da, storil mu zapisniki prečita jo, preden je novim HiMom kateremu mTslijo|mi je veliko hudega."	podpisal. Pri njem ni verjet-" Aa
dati ime "Preteklost". Bravo Plačilni natakar Josip Stramec bi preslišal kskšno besedo. Poljak, m ti hočemo iti na roke. se je pripeljal iz Korneuhurga. Obtoženec še izjavlja, da je Preteklost naj bode vaša, bodoč-1 Ko so truplo obrnili, je spoznsl imel v času atentata 160 do 170
Sehuhmeierja. Ko je z ženo izsto- kron. V zadnjih treh mesecih je
7i<>Kt pa naša!	--------------------VHH ■
Z veseljem sem opazil ▼ zad-Ipil i« v>a<ks, je žena dejala: "Tu dvignil pri drmždanski banki 700 njem "Priletarcu', kdko se vse-1 stoji nekdo z revolverjem." Ko se | kron od svojega premoženja m povsod smijejo novi socialistični je obrnil, je že po^1 klnbi, kateri se ,priklopijujo k Ludmila Stramec je opazila, J S Z V imeniku so zaostane ie Kunschak potegnil revolver iz Razprava je zaključena o btn 'mrlične države repnblike. Samo ta. Uposorila je svojega moža, četrt na 7. (VTorado rnanjka Kje ste l>s* pa je že počilo. Zd se ji da je Poirorelec, Jo», nočerar, Zakraj-}Kunschak zaklical: To je moje
■ _ L -	... W. > ^ I__XX____I-. I»» TA ia nnvad.l. ...
• •
Dunaj» 20. maja.
šefc Korošeč PavRka itv 2 Pu- maščevanje!" To je povedala tu- Danca «o bili predvsem zasliša trihov Jur m drugi delavci socis-ldi svojemu možu.	|ni kot priče nekateri delodsjslci
Pri dr. štev. 17: Jos. Strmole. Pri dr. štev. 18: Fr. Kotnik in |Fr. Lampe.
Pri dr. štev. 22: Kari Baš, John Morsi in M. BabiČ.
Izobčeni člani in članice: Od društva štev. 1: And. in
Kun. Aschbacher, Geo in Mary Porotnikom je bilo predloženo Ascfcbaeher, Juli in Mary Melhio-eno »mo vprašanje zaradi za- ri Jotef ^ Uršula Cvetkovič. vratnega umora. Po polurnem po-f svetovanju je načelnik izjavil, dal so porotniki Kunschaka soglasno | spoznali krivega zavratnega u-mora.
Smrt na vešalihl
Od dr. štev. 2: John Gensaer. Od dr. štev. 4: Andrej Cuder. Od dr. štev. 16: Josef in Mary Govekar. O«! dr. štev. 17: Martin GabriČ. (XI dr. štev. 10: Ant. Sehumak
Sodjšee je ob 0. zvečer razglasi-j ju Joe Cverle. o sodbo na podlagi porotniškega 0<1 dr. štev. 22: Jos. Piller in pravoreka. Po zakonu je Kan-1 Ferdinand Markovšek.
schak obsojen na smrt na vešalih. Ničnostna pritožba.
Umrli člani:
Pri društvu štev. 20. Ely, Minn.
Kunschak je takoj izjavil, da John Arko cert. štev. 176«. l'mrl
naznanja ničnostno pritožbo. Sod bo je poslušal popolnoma mirno.
121. maja 1013.
S bratskim pozdravom. John Černe, gl. tajnik.
Kadar kapitalistični vampirji žro šampanjca, takrat pijejo delavsko kri. Vsaka stvar, katera kapitalist prime v roke, je oškrop
1 jena z delavsko krvjo.
• • •
Bogastvo za gospode, siromašt-
TRIJE CESARJI.
Berlin, 24. maja. Svatbe v vladarskih hišah so vse kaj driigega, kakor poroke v družinah navadnih podanikov. Tn vo in jere za delavce. To je bojni | vendar se zdi človeku, rc nekoliko krik gospodujoči h razredov, a a s
primerja nagibe in namene, da bi se našlo tudi v teh rečeh marsikaj Ako bi delavci lastovali stroje, I podobnega. Romantika sodobnega potem bi izgubile vso veljavo — zakona se je ohranila le še pri lir strojne puške.	, '	I škili pesnikih, ki imajo staro pra
vico, da se lažejo, kar je baje njih V Washington, D. C. je prene-1 naloga slikati lepoto življenja. Že hal izhajati socialistični tednik, romanopisci so se odvadili skle kateri je bil znan pod imenom-.[pati zakone na podlagi ljubezni "The National Socialist". Name-1 ker «e boje, da bi se osmešili pret sto tega pa začvne v Girard, Kans.[ljudmi, ki poznajo dejstva. V dra kjer se tiska znani "Appeal to I mah so zakoni navadno v nasprot Reason" izhajati nov soc. tednik, I nem razmerju do ljubezni. V žiy kateri se bode tudi zval "The Na-lljcnju pa je v naši prelepi kapita
tional Socialist."
listični dobi večalimanj vse knpči
List izide konec junija, ter galja; tudi z ljubeznijo se lshko nga bodo vsi tisti naročniki, kateri I njs trgovina, tudi zakoni se skle imajo še kaj k dobrem pri starem I pajo bolj na zemlji kakor v ne-
1istu, dobivali brezplačno.
besih, bolj z ozirom na nevestino
doto in ženinov socialni položaj, kakor iz sentimentalnih nagibov.
Kapitalističnim maniram se baje še niso odprla vrata aristokra-tičnih salonov, in najvišje plem- ] stvo tega sveta dinastični rodovi starih velikih držav še skrbno čuvajo žlahtne tradicije višjega, boljšega sveta. Dolarske šege niso mogle okužiti po božji milosti po- I klicanih prvih obitelji vseh narodov...
Tudi ta nauk mora obveljati le z gotovimi rezervami. Nemški ee- J sar Viljem n. pr., ki se gotovo zelo intenzivno bavi s svojim vladarskim poklicem, ni v svojih prostih urah, katerih mu hvaJabogii še nikoli ni zmanjkalo, le slikar, govornik, pesnik, pridigar, ampak tudi veleagrarec in industrijalec, >a ima celo ambicijo, da bi ga smatrali tudi v teh rečeh za «tro-^ covnjaka. Svoje sledove zapušča™ torej kapitalizem tudi tinkaj.
Za dinastiene zakone pa ni bilo treba šele kapitalizma, da bi s svojo brutalno roko zbrisal lesk
z m odre cvetice in uvedel mate- Ss matiko v srčne afere; najne^pejša čuvstvs izvoljenih src so morala služiti politiki in njenim špekula-cijam. Nehvaležni podaniki niti J ne slut jo. koliko lepib sanj, ko!T-*n £0 vroče hrepečnih želja so žrtvo- 1 vali razni princi in princese na ol- 1 tarju njih blaginje.
O poroki cumberlandskega prin- j ca in cesarjeve hčerke pravijo, da je bog Amor združil to dvoje mladih src. In ker se to razglaša z najvišjim dovoljenjem, mora «e liti resnično. Rezultat plemenitega zakona pa je vendar, še preden ga je cerkev blagoslovila, državnega značaja. ♦ Ljubezen mladih je pokopala sovraštvo starih: sin-co in hčerka se vzameta, hohen-zollernski in cumberlandski dom >a zaprneta a plaščem pozablje-nja preteklosti in vse, kar sta si prizadela hudega. Romeo in Julija — hvalabogu brez soparne, smrtne tragike, s katero je Shakespeare odel svojo tužno povest o veliki ljubezni.
Nihče ne sme misliti, da je bilo morda narobe. Najprej je bila jabezen; ta večna sila je genils srca starih, Amor in Psyche sta zmagala, potem pa so prišle srečne familiarne in državne pos.edi-ce. Tako je bilo in nič dnrgače.
(Vsarski Berlin pa ima temu srečnemu dogodku zahvaliti celo vrsto lepih dni. Poroka v cesarskem domu je kaj drugega, kakor če se vzame dvoje navadnih smrtnikov. Stara pruska skromnoifc vendar ne more preprečiti (JTTaki' priliki slavnosti, ki imajo Izkazati, da se z nami raduis^ves svet. fV tudi pretežna vcofra nemških državljanov o vsen* prusko-brun-šviškem oziroma IVohenzollernsko-ciimberlondRkem sporu in o njega rešitvi ne ve veliko več, kj&or da je bila to dra«a reč, ¿Oažujejo vendar drugi dvori srečo naše dinastije. In to je vzrok, da je Berlin doživel povsem izreden, slavnosten veličasten dogodek: Trije cesarji so se »ešli v njegovem o-zidju; trije suvereni so si podali roke in se objeli in poljubili. Berlin je bil te dni središče sveta; če drugi ne verjamejo, mora vsaj sam tem glasneje naglašati to slovesno dejstvo.
Pripeljal se je kralj Velike Britanije in cesar Indije Jmrij s svojo soprogo od zapada; počastil jih-je car vseh Rnaov od vzhods. In Berlin, k:i hrepeni z vso dušo
i-
klOLITAlIC
po naslovu svetovnega mesta, je i,i! t»ko internacionalen, da je kaj l)a je meeto polno nemških dostojanstvenikov od vaeh vetrov, »e razume aamo po sebi. Pribijal pa je sabo nekaj spremstva Anglež, posebno pa je Rus povfdifnff na4 tujski promet. Davno, preden jo prklrdal posebni dvorni vlak, a katerim ae je pripeljalo peterbur-ško veličanstvo, so so jeli «birati njegovi najodličnejži državljani v naši rezkleuci. Iu čimbolj se je bližal dan prihoda, tembolj je postajal Berlin. Če si arečal človeka v mestu, ki ga ne poznal, «e bo ugibanje najboflj približalo resnici, ako pravi*, da je ruski tajni policist.
Razmerje meti Nemčijo in Anglijo »e je nemara zboljŽalo, ker na« poseČa britanski kralj. Razmerje med nami in Rusijo pa je moralo postati prisrčno kakor med ženinom in nevesto, če se ame soditi po slavnostnem sprejemu, ki smo ga priredili gospodu Nikoli Romanovn. Ob meji ga je sprejeto nafce vojaštvo, vso pot od pr-vf pruske Štacije do Berlina ga je pozdravljalo vojaštvo. Berlinske ulice «o vse posejane z vojaštvom.
Policijski prezident Jsgow atr-mi. Davno je bil prepričan, da ni na svetu tako "sehneidig" policist» kakor on; zdaj, ko je vladala v Beri i no ri»ka policija, se mu» je kar vrtelo. Vsak Rus, ki je bil količkaj sumljiv, je bil izgnan, brez nadzorstva pa ni hodil te dni živ krst po Berlinu.
Ko so v Strassburgu alarmirali garnizono za cesarja Viljema, «e je izkazalo, da je bila kopenikija-da. Zdaj so mobilizirali za ruskega carja; in to je bilo resno, "Bože, carja hrani'* — V Nemčiji ga "hrani" prusko vojaštvo pred... preveliko ljubeznijo njegovih državljanov.
' Trije cesarji so bili v Berlinu. Sreče« je bil trenotek, ko so se pripeljali vzvišeni gostje. Srečnejši bo tisti, ko se odpeljejo, zlasti ko se odpelje velrčunatvo Ni-kola in za njim njegovi gentle-mani.
Razno.
— Iz pivovarniike stroke.—Ne
da s« vec utajiti, da z vsakim dnem naTašča interea pivovamiS-
kih delavcev vseh dežel po združitvi in po učvrstitvi svoje internacionalne organizacije. Iz poročila mednarodnemu tajništvu pri-klopljenih deželnih zvez posnemamo razveseljive podatke. Ameriška zveza je imela po zadnjem poročilu 61.993 moških in 781 ženskih članov, skupaj torej 62.774 članov. Prirastek znaša 6238 članov. Zveza je sprejela 224.703 dolarjev. Premoženje amerikanske zveze znaša 699.390 dolarjev. Po poročilu blagajnika sodr. Hueb-nerja «e je premoženje glavne blagajne v zadnjem polletju pomnožilo za 73.709 dolarjev. Zveza je imela med drugim sfledeče izdatke: stavke in izpori 19.428 dolarjev; mezdna gibanja brez stavk 17.249 dolarjev; podpore drugim zvezam 1552 dolarjev; agitacija 20.257 dolarjev; list 12.765 dolarjev. Plačanih nastavljencev ima zveza v glavnem oskrbnistvu 12, okrajnih uradnikovl3, lokalnih pa 73. Zraven tega pa je š« 448 neplačanih funkcionarjev. V nemškem in angleškem jeziku izhajajoči list se tiska v 54.000 izvodih. —Stavk je bilo nr poročilnem letu 38, od teh je končalo 31 s polnim, 4 z delnim, 3 brez uspeha. Mezdnih gibanj brez stavk je bilo 231, ^i so se končale vse z uspehom. Hfcvilo sklenjenih pogodb znaša 269!, Najkrajši pogodbeno določeni delovni čas znaša 8, najdaljši 12 ur. Žk večino sklenjennih pogodb pride ▼ poštev oaemurni de-lovnik. Najnižja povprečna mez* da znaša 11 dolarjev 70 centov, najvišja pa 28 dolarjev 20 centov na todeji. So d rog Ad. Aueboer je svoje poročilo izpopolnil todi z zelo zanimivimi podatki, tako nam poroča, da bo imela amerikanska zveza leto* v 105 mestih mezdna gibanja. V štirih večjih tnestih, kakor: Imii i ipolis, Buffalo, Boston in Oin\innati so gibanja že končana ,in sicer z uspehom. Doseženi priboljsek na plači znaša do 2 dolarja na teden. Delovni Čas pa »e je v Bnffalu znižal za 1 uro na dan, in aicer od 9 na 8 nr. Najhujšs borba v St. Lonis, kjer pride v poštev 4500 delavcev. Razlika med zahtovarni od strani delavcev in privoljenju od atrani ^podjetnikov j© tako velika, da je
boj neizogiben. V raznih drugih mestih pa je tudi pričakovati mirno rešitev. Protialkoholno giba-nje je postalo pivovarutfkim delavcem nevarno. V "letu 1914 bodo na podlagi postavnega sklepa v dveh mestih zaprli vae pivovarne. V tem letu stopi v veljavo tudi zakon, ki prepoveduje vaak uvoz piva »v one države, kjer je uveljavljena prot¡alkoholna postava. Po tej |>ostavi ae ne bodo zaprle le vae pivnice, temveč ne bodo ame-li tudi privatniki za svojo lastno potrebo nabavljati alkoholnih pijač. Valed te postave bodo zlaati ekaportne pivovarne iveliko tiyc-le. Amerikansko zvezo pivovar-niških delavcev čakajo težki dnevi, a prav to bo uplivalo da se le tesneje združijo vsi pivavarniški delavci.
—	Nemčija.—Organizacija krojaških pomočnikov je imela ob koncu leta 1912 286 podružnic a 50.004 člani v 684 krajih.—V Berlinu je bilo ob koucu leta 1912 v razrednih atrokovnih organizacijah mnogo nad 300.000 Članov; med temi je kovinarska zveza s 100.000 člani. Vse druge strokov-ne organizacije — tako liberalne in krščanske — so v Berlinu brez vsakega pomena. Liberalne, tako-zvane Hirsch-Dunkerjeve organizacije, so imele le 10.103 članov, krščanske eHlo le 5048 članov. — Kako da upliva carinska politika na življenske razmere delavstva, se vidi iz tega, da so v Berlinu in v predmestju Neukolln zaklali 1. 1911 11.118 konj za konsutn, lansko leto pa že 14.008 konj. Delavstvo si ne more kupovati drugega mesa, ker ga je uvozna carina zdfairLa do skrajnosti, pa leto za leto bolj sega po konjskem mesu. Ena največih nemških strokovnih organizacij je zveza lesnih delavcev, v kateri je bilo obzačetka letošnjega leta 196.810 članov, med temi 7193 delavk in 1116 mladostnih delavcev. Pretočeno leto je pomnožila zveza število svojih .članov za 14.060. Za podpore je izplačala zveza lansko leto 3,676.-000 mark (4,411.200 K). Zvezno premoženje pa je znašalo^,221.570 mark (8,665.584 K). Zveza je vodila 969 mezdnih gibanj, pri katerih je bilo udeleženih 51.449 oseb. Za 31.382 oseb je dosegla zveza skrajšanje delovnega časa za povprečno dve uri na teden, za 37.-782 oseb po povišanje mezd za 2.04 mark (2 K 45 v.).' — Bavarski železničarji, ki so združeni v krčanskih organizacijah, so skle ni!i "z ozirom na zadnji odlok državne vlade", ki prepoveduje že lezniškim uslužbencem stavkovno pravico, "da zveza krščanskih železničarjev nikakor ne zahteva za svoje člane pravico, da bi prene hali z delom." Lepi bratci!
—	Rusija. — Ruske delavce, ki se priznavajo k socialni demokraciji, preganja vlada neusmiljeno. Da pa delavci vkljub. temu ne za puste 8vojih organizacij, «o zopet pokaza/li ruski mornarji na trgovskih ladjah, ki so pred kratkim začeli izdajati svoje strokovno glasilo, in sicer ga tiskajo v tuji ni. Vlada je bila seveda takoj na nogah in biriči so izvršili zelo ve liko aretacij. Samo v odeških ječah je 70 organiziranih mornar je-v. — Glasilo roške socialne demokracije "Luč" je pričelo izba jati v povečani obliki. Glasilo ruskih sodrogov pa rao.T pretrpeti toliko šikan od ruske vlade da mora vsakdo občudovati .vztrajnost in požrtvovalnoat roških de laveev, ki v teh neznosnih razme rah vzdržujejo f!st.— Peterburški kovinarji so dobili sedaj po dol goletnem boju uradno dovoljenje za ustanovitev svoje strokovne organizacije. — Po vaej Rusiji so te dni volitve v bolniške blagajne. Prvi so volili delavci v Peterabur-gu iz tovarne za izdelovanje sveč. Organizirani delavci so izvolili v načelništvo štiri Bodroge in etio sodroiHco. — Ruska strokovna organizacija krojaških pomočnikov se pripravlja na kongres, h katerem« bodo prišli zastopniki krojaških pomočnikov iz vse Rnsije. Kongres bo v Petersburgu.
—	Luksus duhovnikov.—Sedanjim služabnikom krščanatva ae ne godi več tako slabo, kako pa
ae je godilo ustanovitelju kršČan-stvaa ki je bil tako reven — kakor pripoveduje aveto pismo — da dostikrat* ne vedol, kam da bo položil na večer trudno glavo. Prav značilno za razsipnost duhovnikov je, kar pripoveduje klerikalni list "Amberger Volka-zeitong": »"Mestni župni cerkvi v Tirachenreufthu je bila podarje-
na iz zlatega brokata napravljena mašuiška obleka. Veljala je 2106 mark (2588 K)." Pomisliti je pa treba to, da je mestece majhno in da ima zgolj prav u-božno prebivalstvo. Največji del tamošnjega delavstva živi v največji bedi. Gospod župnik se pa ne arauiuje opravljati svojo pobožno alužbo v obleki ki je veljala 2588 K, torej mnogo več kakor zaslužita dve delavski družini v mestecu .vse leto.
—	Človek in oasl — Nekoč je živel airomašen Človek.Dolgo časa je bil brez defla in jela, zato je odšel k bogatinu in mu ponudil svoje delo. Temu bogatinu je dejal delavec — gospodar. Ta bogataš je imeli osla. Delavec in osel sta odslej delala skupaj. Čez nekaj dni je osel zbolel. Gospodar je takoj. poklical živinozdravnika, da »e pobriga za osla. Gospodar je vso noč čnl, da je storil oslu \se, kar je uka/al živinozdravnik.Oael je kmalu ozdravel in bil zopet sposoben za delo. — Lastnik osla ni ukrenil vae to zaradi tega, ker se mu je smilila bolna žival temveč je izdal denar za ozdravljenje osla zato, ker je bila žival njegova lastnina. Ne dolgo po tem j« obolel siromašni delavec in je posta1! nesposoben za delo. No, st*laj gospodar ni poklical zdravnika, kaj še, da bi sam kaj učinil za bolnega delavca. Prav nič se ni zmenil za bolnega delavca, temveč je na njegovo mesto poklical drugega delavca. Za ubogega človeka se ni nihče pobrigal in je Čez nekaj dni umrl Prišli so ljudje in so ga pokopali, ile zato, ker je bil človek ,temveč zato, ker je postal setdaj nekoristen in je od trupla pretila nevarnost zdravju drugih. — Gospodar se je brigal za bolnega osla, ker bi moral drugače kupiti drugega in bi bil moral izdati več denarja, kakor pa je bil izdal za zdravljenje. Delavčeva smrt ga ni vedjala nič, ker je takoj lehko najel drugega delavca. Brezposelnih delavcev je vedno na izbiro. V današnji gospodarski družbi se godi gospodarjevemu oslu dostikrat mnogo bolje nego gospodarjevim delavcem.
—	Škandal v kranjskem deželnem dvorcu. Dr. ftušteršič, ki mu na vaem Kranjskem ni nič drugega všeč, kot težka in mastna gla-varska plača, razkošno, za šestde-rset tisoč kron davčnega denarja adaptirano deželno stanovanje in zveneči glavarski naslov, se ne gane, da bi branil svojo politično re-pu taci jo pred napadi gospodične Theimerjeve. In tudi klerikalni voditelji, ki se na tihem od srca vesele Theimeričine kampanje, ne ganejo s prstom, da bi deželnemu glsvarjji dopovedali, naj iz "pa-triotičnih" ozirov odloži to "neprijetno glavarsko breme", kakor ga je iz " patriotičnih" ozirov prevzel. Javnost se po vsej pravici vprašuje: Ali je mož, ki deželne avtonomije niti pred 8vojo "ženo braniti ne more, ali je tak mož še zmožen dostojno opravljati deželno glavarstvo? Na to vprašanje so klerikalci dolžni odgovoriti javnosti. Ali je spletkarjenje med klerikalnimi voditelji res tako vdo mačeno, da ne zbuja med njimi nobenega škandala? Doslej klerikalci še nico odprli ust, da bi povedali javnosti, kako nameravajo odpraviti nezdrave razmere v deželnem dvorcu, ki so na kvar In V sramoto vsej kranjski -dvv.ett. Dovolj žalostno je, da so več let molče gledali in trpeli v deželnem dvorcu avtokracijo ene familije. Sedaj ko je škandal javen, se klerikalci tudi ne bodo ganili. Klerikalci imajo debelo kožo kot slon. Ako ljudstvo prične godrnjati valed škandaloznih razmer, pa imajo pripravljene farje, da a spovedjo in moštrancami uženo ne-pokorno ljudstvo. Zato pa žrejo in žrejo in odirajo ljudstvo, kakor ae jim poljubi.
8A1TOPNIKI PROLET AHO A.
Auroia,* Hi: John Blaschitz, B. F. D.
4, bos 63 A.	J
Aurora, Minn.: John P. Novljsn, b. 71. Barberton, Ohio: Frank Levatak, 117 Wooeter As*., iB John Balaut, 811 8o. 4th ave.
Hear Oreek Mont.: Frank Dauliek. Black Diamond Waah.: Martin Pod-
ju'cban.
Braddoek, Pa.: Mike Bambich. Brereton, 111.: Frank Alei. Hroughton, Pa.: Jakob Dolena, bos 181. Butte, Mont.: Louia Sporar. Buxton, Iowa: John KraAevee. Canoniburg in Meadow Lands, Pa.* John Koklich, box 276, Canonaburg, Pa.
Carona, Kana.: Blai. Mezorl. Carrollton, Ohio: Anton Widmar. Chicago. 111.: Mike Kulovee in Frank
Wegel, 400 N. llalated 8t. Chi8holm, Minn.: Math Kihter,-Anton Mahne.
Claridga Pa-: Jacob Okorn * John Mis
kar, bos 6«. Cleveland, O.: Anton Pozareli, 2554 E.
82nd St.; Anton Oradiaher, 1158 E. E. 61st St.; Rose Kolar, 7613 St. Clair Ave.; Jo«. Marinfich, 3536 E. 80th 8t.; Math Petrovii«, 5912 Proaaer Av. Clinton, Ind.: Viktor iupanftift, box 17, R. B.
Colllnvood. O.: Dominik BlUmmel. Columbus, Kana.: Martin Jure£ko, B.
B. S, box 60. Conemaugh, Pa.: Andrej Vidrieh, box
528; Frank Pavlov». Coulters * Robins, Pa.: Jernej Bupnik. Darrangh, Pa.: John Matelko. De Pue, 111.: M. Oinerza. Detroit, Mich.: F. C. Oglar. DodgevUle. Mich.: Valentin Krall, Box 49.
Dunkirk, Pittsburg, Kana.: Anton Tom-
4 ¡eh.
Dunlo, Pa : Frank Kauiii.
East Palestine, O.: Frank Bocataj.
Ely, Minn.: John Teran, J. Akerjanec.
Eveleth, Minn.: Frank Zajc, Jacob Am broiich.
Export in Pennsylvanljo: John Proator. Fits Henry, Pa.: Frank Indof. Foreat City, Pa.: Anton Drasler. . Franklin k Girard, Kana.: Fr. Wegel Frontenac. Kana.: Anton Katzman,
John B?dene. Gilbert and McKlnley, Minn.: Anton Sterle.
Girard, O.: Anton Strah, box 372. Girard, Ohio: Frank .Ban. Glencoe, O.: Nace Weinberger. Greensburg. Pa.: Frank Matko, Key
■ton« Hotel. Hermlnle, Pa.: Joa. Brie. Hlbbing, Minn.: Frank Uitti is Henry . DeUea.
Huntington, Ark.: Karel Petrich. Indianapolis, Ind.: J. Markich. Irwin In Wendel, Pa.: Louis Brie. Jenny Lind, Ark.: Frank Gorenc. Johnstown, Pa.: Math. Gabrenja, Jacob
Kocvan. 409 Ohio St. Kenoaha, Wis.: Frank 2erovee. La Sails, 111.: John Rogelj, 1216—3d St.
Martin Novlan, Vencel Obid. Little Falls, N. Y.: M. Penieh, 50 Jokna Street.
Livingston, HI.: Fr. Krek. Lloydell, Pa. In okolica: Anton Strs-titer.
Manor, Pa.: Frank Strainer. McMaechen. W. Vs.: John Merzel. McDonald, Pa.: Anton Skafar. Milwaukee. Wis.: Vai. Basbornik, 414 Vlrgiaia St.; Ig. Kuiljan, 229 — 1st Av.: John Krainc, 317 Florida St. Morgan, Pa.: John Kvartich. Muddy, HL: Louis Furlan. Mulberry, Kans.: Anton Sular, John
Lekfa', Martin Smol^nik. Murray, Utah.: Vencel Broniael, Box 1. Oregon City, Ore.: John Kurnik. Orient, Pa.: Louia Verftnik. Panama, HI.: Joe. Ferjanii£. Plney Fork, Ohio: Louia Glaaer. Pittsburg, Pa. in okollco: Anton Zidan-
iek, Blai. Novak, 6568 Boman ave. Pittsburg, Kans.: Jacob Belak. Pueblo, Colo.: Chas. Pogorelee in Louis
Koroiec, Jos. Hofevar. Pullman, HL: John Levatek, 11262
Stephenaon Ave.	"
Reading, Pa.: John Pezdere, 343 Biver Street.
Red Lodge, Mont.: Louia Yeller, box
47 Call.
Reliance, Wyo.: Jernej Veriii, box 152. Rock Springe, Wyo.: F. S. Tavcher, 440
7th St.
V Združenih državah je aedaj 4,500,000 delavcev brez dela. Kapitalisti pravijo, da ti ljudje ne-čejo delati. Le počaai prijatelji. Ako gre teh 4,500,000 delavcev delati, potem drozih 4,500,000 izgubi delo. Kapitslizem nims delavcev zapoalenih zavoljo dela, temveč zavoljo profital/
Socialisti včasih izgube kakšno postojanko. Ampak socializem ne zgubi nič.
Ako bi »bil planet Mara iz samega čistega zlata, toi ga naši zemeljski veletatovi takoj ukradli— samo ako bi mogli do njega.
Roalyn, Wash.: John Zobec, box 19. Roundup, Mont: Martin Meinariit. Sharon, Pa.: Jos. Paulenich, B. F. D.
57, Box 44. Smlthon In Westmoreland CoM Pa.:
Joseph Badieek, Central Hotel. South Fork in St. Micheal, Pa.: Jakob Bupert.
Springfield, HL: Frank Bregar. Stauton, HL: Anton Auaec in Joe. Mo
star.
Steelton, Pa.: F. N. Bibsrich, 110 N. Front St.
Stene City, Mineral ter W. Mineral,
Xtaie.: John Geriek. St. Louis, Mo.: Vai. Saver. Struthers, O.: Math Urbas. Sublet, Wyo.: John Ostroinik, box 117. Superior, Wyo.: Luka Glosser, box 341. Sweetwater, Wye.: Pavel Hribar. Tonopah, Nev.: W J9. Stefanac. Vandling In Forest City, Pa.: Anton Drasler, box 9; Frank Bataic, box 106. Waukegan k North Chicago: J. Zakov
ftek, 427 Belwedere St. Wick Haven, Pa.: Luka Kralj. WUleck, Pa.: Fr. Sedej Winterquartera, Scofleld in Blear Creek.
Utah: Peter Zmerxlikar, Box 35. Witt, HL: D. Sanuikar. Youngstown, O.: Jobs PetriS. Thorn. Petrich.
Yukon, Pa.: Katarina Klarij, Ant. Lavrii.
Sedruge v tistih naselbinah kjer le nimajo stalnih zastopnikov, proeimo, ds ae zglasijo za sastopniitvo. Prija vije naj ae kar potom dopieaiee na npravniitvo " Proletarcana kar jim poiljemo vse potrebno.
UpravnlJtro.
Vzrok vspeha.
Neredno in nepravilno čiščenje želodčnega soka lahko nastane vsled razdraženja šeloMca samega ali pa valed oslabelosti živcev, ki zalagajo žleze. Ker je težko in ako ro nemogoče za ljudi dognati vzrok bolezni, zato je zelo važno, da izberejo tako zdravilo, ki delu je ob enem na želodec in na živce. Tako zdravilo je Trinerjevo ame riško zdravilno grenko vino in to je vzrok za njegov velikansk
iMmmm
Zapeka pri oM
bi ae ne s mrla ¿a m* mar jat i k««r povzroča nevarne posledic«. I »a j te otroku
SEVEROV LAX0T0N.
Dena 25 centov.
Dojenčki
mnogokrat jofceio vuled bole-«in in kr¿ev. V takih a)u¿a-jih dajti jim	«
SEVER0VE KAPLJICE ZA OTROKE
(Severa's Soothing Drope)
ki podelijo otrokom hitro ola ji bo in oz vetu jote spanje. So tudi popolnoma varne ter ne vsebujejo nikakih škodljivih lekov. Cena 25 centov.
Zapeka pri odraslih
Ako «e vam ne izpraznejo
«reva vsaj enkrat na dan, imate zapeka. Odpravite jo z rabo
Severovih Jetrnih Krogljie.
(Severa's Liver Pllla)
So po(»olnohia neškodljive ter milo delujejo. .
Cena 25 centov.
Glavobol
je zelo razdrailjiva neprili-ka. Odpravite ga z rabo
Severovih Praškov zoper glavobol.
(Severa'8 Wafers for Headache and Neuralgia)
Cena 25 centov 12 praškov.
za ftkatljice
V vaeh lekarnah. Vprašajte za Severova Zdravila in ne vzemite drugih. Ako jih nima vaA lekarnar v zalogi, naročite jih od nas.
W.F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
Kadar nemore-te dobiti pravi Richter painex-peller pri vašemu lekarnarju pišite na
F. A4.RICHTER
74-11 Vaihiaitia
Strast,
IEV YORK. I. T.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zistipa ii vsak tidiiiik.
St. so be 1009
133 W. WASHINGTON STREET.
CHICAGO, ILL. Tslsfon: Main 3989
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Ursduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476.
1842 So. Ashland ave. Tel. reaidence: Lawndale 8996.

GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vae sftvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vae po najnižjih cenah. Na zahtevo ae dovaža na dom.
G. Mamčllovlch & Co.,
331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
IA 411 8RAID IIE., KIOSKA, VIS
Telefon 1190i
uapeh. Isto deluje naravnoat na želodec, atimulira žleze za ponovno delovanje in daje iatočasno moč živcem. To zdravilo obenem učinkuje na črova, ozdravi zaprtje in vae bolsčine in nerede valed te^a provzroČene. V lekarnah «To8. Tri-ner, 1333—1339So. Ashland Ave., Chicago, IU. Za otekline in opahke rabita Trinerjev Liniment.
Advertisement.
M. JOVANOVIOH 84 — 6th Str. Mllwaukss, Wis.
PRODAJA &IFKASTE. Pošilja dsnar po pošti In brsojav-
no. Izdeluje: Obveznioe — Po-oblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in oes. in kr. konzulatu. EDINA HKVA6KO — SLOVEM-8KO — SRBSKA AOEMOUA.
TUJCEM priporočam tvoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa avoj salooa, vaem akupaj pa vae. N
IG. KUŠLJAN
. 229— 1st Ay«.
MILWAUKEE, WIS.
Dr. W. C. Ohlendorf, M, D.
Zdravniy sa notranje bolean!
In ranocalnlk. •zdravniška preiskava bresplaiae—pla-iati je le zdravila. 1924 Blue Island Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 p#-pel.; od 7 do 0 zveéer. laven Chieage Iive4i bolniki naj pišejo slovensko.
JO S. A. FISHER
Buff «I
Ima sa razpolage vaakerratae five, viae, amadke, L t
Izvrstni proator za okrepiile. 3788 W. 28th St.,	Chicago, DL
. Tel. Lawadale 17S1
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovlcc, miiMraln« vode In riz-
nib neopojnlH pijač. 1837 So. risk St Tel. Canal 14M
AVSTRO-AMERIKANSKA
ČRTA.
NIZKE CENE.
Velike sgodnoBll:
električna lnč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine fretjiga raz g red a na parniku
Sledeči pamiki odpluje jo ob 3 uri popoldan iz New Yorka:
Argeotina ... - 28. ma|a Oceanic .... 7. jaDi|a Martha Washington ., 14. |nni|a
Za vse informacije ae obrnite na glavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
8n'I Wt, 2 Washington St., Ni« Yirt.
ali pa na drage uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
s modernim kerljiá¿ea 8vato pivo v oodSkik in la drafe ra—nrzetne pijaée ter
MARTIN POTOKAR,
162» Be. Centre Ave. OhioafS
L STRAUB
URAR
1010 W. lath 81. Chirac* ]
la» vetje sale«« nr, reriflto, fm MV te dragih 4n«atb. IswAojs * popravila v tej etraki
B. I. P, — Rent, interest in profit ao tinto avete selikvije, katere povarroČajo, da exTatira industriel-ni in cerkveni kapitalizem. Father Sojarja pa prosimo, da naj to notico ponatisne v "Am. 81."
M VAfctno upraianjef 1
■ 11A mi opravil
m. M0 W wa)Sa'je w >«jctnijt f
^■■■■■MflBMHB^ •
Konzularne
vojaike/sV/>20'/» firo« rt "AVj^iilwaukce, m,
P H O Li K T A H E O
Kaj piše Jaka Štrigelj.
Pihlerjev kevdei 14. junija. Dragi prednik: —
Morda boste že radovedui, če se je 'kaj debatiralo in če Vam bom ¿e skoraj poslal izvleček debat is "kevder univerze". —Debatiralo ae je že mnogo, toda vae debate ne bi mogel spraviti v Proletarca, zato bom izbral za druk le najbolj važne. Da pa vstrežem mojim poročevalcem, se bom moral ozirati najprej« na njih poročila. End prvih ipiaem, ki sam jih dobil od tega ¿taba, je piorno is La Manche, Meksike, v katerim opisuje John Pila Mekmlcanoe in tamoš-nje razmere. — Pismo ae glasi takole:
Dragi Jaka:
Gotovx> te bo iznenadii ta list, datiran v Lamanchi, Meksiki, ker vem, da nisi mislil, da zajdem v dežele napreatanfli revolucij. Tudi jaz nisem mislil tega, toda prišlo je proti moji volji. Bil sem namreč v Laredo, Texas, pri nekemu farmarju, kjer sem se nameri! o-stati čez poletje in zimo, spomladi pa da je mahnem v Californijo. Toda kakor izgleda, ae je ves moj načrt pooeerečil. Zgodilo se je pa takole:
Kakih 25 milj od Larede, čez meskaikanke meje je mekzikan-ako mestece Camarón. V tem mestecu ae je zadnji čas nastanilo krdelo Blancovih rebelov. Nekega dne prijezdi v Laredo kakih 60 rebeVuhonr naravno^ na farmo mojega go^>odarja. Moj gospodar se je pa rarvno tisti dan mudil v Mineri, kakih 9 milj oddaljenem trgu, po opravkih. Ravno sem po spravljal na travniku sene, ko so prijahali, naravnost vseh fiesde-aet proti metri. Eden njih, ki je bil videti njih vodja, je stopil s konja m me nagovoril v angleščini, naj grem ž njimi. Sli smo do staje in tam je ukazal, naj odvežem konje, seveda moral storiti, ker je imel za pasom pištole. Ko sem odvezal konje, je zavkazal, naj enoga zajezdim, nakar smo odšli z vsemi konji po bliskovo čez meje v La Manche. V La Manchi so mi dali puško in patrone in mi ukazali, naj storim tisto, kar mi ukažejo. Tako sem postal ujetnik raeksi-kanskih rebelov. Sedaj imam priložnost študirati Meksikance od blizu. Hrana teh rebelov včasih ni alafca, toda le tedaj ne, če se nahajajo v redovitnih krajih, sicer je pa mamaliga na dnevnem redu.
/ Kakor ve«, Meksika katoliška dežela — in po tem si lahko mi-.filis, koliko ignorantne mase jc tu. Skoraj 4/5 ljudstva je anafalbe-tov, takoKvawih neons. Meksika ¿teje okrog 16 miljonov prebivalstva in izmed teh je polovico čistih Indijancev, ostala polovica je zmešana pa z indijansko in rt~ sko krvjo.
Meksikanec je negativen človek. Pomeéa se rad v razne zadeve, toda svoje inicijative nima Odgovornosti neče nakladati na svoja iploča Po naravi je len in aila skromen. Samostojnosti ne kaže v nobenem podjetju. Č/love-ku sezdi, da je tako indiferente«, dabi ga iahko odri na meh, pa ne bi zinil besedice. če se ž njim pogovarja*, ti vse pritrdi. Vedno ima na jeziku 4'jes", malokdaj "no". Ne hranijo Meksdkanci nič. aZto tudi v Meksiki ni hranilnic. Vojskujejo se pa Meksikanci najraje oddaleč. Cimdaljša je distan-ca, tem bolj grme pu&ke in topovi. Človeku se sdi. kakor da se grede slepe miši. Tudi v vojski in rebel stvu ae opaža tista flegmatttnost, zato je teéko uipati, kdaj bo konec revofaicije, kajti le redko se zgodi da pnde do odločnih bojev zbog tsike daljave, v kateri se fsjtajo
Najbolj ljribije Meksikanci Bi koborbe} to je njih edini Sport Pisal bi ti vež o raznih rečeh, ki jb vidim, toda to pot ni mogoče ni časa. Jutri odrinemo nekaj ki
lometrov naprej. Drugi teden bom poročal kaj več.
Sprejmi pozdrav od J. Pile.
Pili seiu pisal, naj mi sporoči Ipj yeč meksikausktNnu kapitalizmu in Če imajo tamkaj žs kaj socialistične strsuke, kar upam da mi odpiše.
Toiiko za ta teden.
Upam, da se vidimo jutri na Riverview parku!
Pa gudbaj za ta j ca j t.
Vaš .	Jaka.
— So-Jarac, Kranjakičič in Komar niso več zadovoljni, da so z verskimi bajkami fanami in peskom, odrli svoje verne ovčice na meh. V zadnjem "A. SI." izražajo odprto svoje skromne želje, da bi radi socialistične klube oropali za njih premoženje. Janez, Tone m Franoe hands off od sociahstič-nega denarja! Tukaj se vam rop ne bo posrečil!
Nas velikomestni župnik izdaja neko mesečno pratiko, katero na-zivl(je 44Glasilo župnije sv. Štefana". V tej mesečne j pratiki je pobožni župnik razglasil, da se kanalu prične beračija na debelo. Gre se namreč z» nove 'orgije", kate re morajo za njegovo "kaite-dralo" (šendo) biti vsaj tako
velike kot recimo
kran
jske harmonike". Prajzi za bogo-ljubno de^o so seveda različni. Kedor na primer da $10, dotičnega bode potem bog tako "požegnal", da bode imel $8 dnevne plače. Kedor pa v stanju milosti božje, to se pravi brez "smrtnega greha", da $20, dotičnemu pa bodejo
orgije — Se bučale po smrti. • • •
Ošiskani sižkar se tudi v svoji pratiki jezi, rekoč, da njegovi farani, med katerimi je brezdvom-no mnogo kozlov, med službo božjo v cerkvi sv. Štefana slooro vsi spe. Well to je popolnoma pravilno. Boljše je vsekakor spati, kakor pa poslušati dolgočasne in prismuknjene čenče primojenega Toneta!
• • •
Vae ženske v državi Illionois ao
po principih Lojze StreloviČa pokvarjene. Zakaj? Enostavno zato, ker so si izv oje vale žensko vol in o pravico. — 11 The Oleveflandska Amerika is one of the most progressive newspapers, printed in a foreign language in Oievrtand". Sic! Sedaj inma "Jones otf Rib-nitz" besedo, da nam to stvar raz tolmači!
jCjtJI
INFORMACIJSKI BIRO AHA SVERJA ŠT. 4.
ročal centralni biro Ahasvtrjev.— Vpras. t Ali imamo takg imenovano osebno svobodo T
Odg.: Ne — osebna svoboda je uprežena v službo — ta sluiba je tlačanstvo molohu denarju, ki je iiajsurovejši material i/.e m, kar si ga je tnoči misliti. Osebna svoboda je oropana, ponižana jc, stisnjena med stare straje, paragrafe, fiege i. t. d j —
Vpraš.: Kako »e je vršila obravnava sodr. Pavlovčiča s Pajkom T
Odg.: Dofilo poročilo naznanja, da je Pajk tožbo umaknil dan pred obravnavo. Kaj bode sodr. Pavlovčič storil, o tem ]>oročamo pozneje! —
Jaz bi avetoval sodr. PavIovČi-Ču, da di tisto pošteno (T) bando preiskati, ter zapreti v varen kraj, ker drugače ne bode miru pred njimi!
Vedno vaš za revolucijo, seveda ne za tako, kakoršno si pred* stavlja vaš velikomestni župnik, nainrev, da bi z gnojnimi vilami in cepini po noči "farovž" podrli!!!	Ahaaver it 4.
IZKORIŠČEVALCI DELAVSKIH RAN, PO ŽELEZNEM OKROŽJU V MINNESOTI.
Dear comerade!
Dela imam črez glavo,, včasih malo manjka, da se v njem ne vtopim. Veliko raznih vprašanj prejemam iz držav Amer. Ta teden sem zelo obložen ž njimi, da je to resnica, čitajte sledeče:
Vpraš.: Ali je potreben zastopnik "G. Naroda" v Pennsylvania in W. Va t
Odg. :• Zastopnik "G. Naroda" ni potreben v Z. državah, pač pa organizatorji unijonizma in soci-jalizma, ter zastopniki soc. listov. Delavci v Penna. in W. Va. se borijo proti skebskemu delu. —
Vpraš.: Ali se ju Pajk učil ročna dela T	.
Odg.: Da — Pajk se je učil ročna dela! V stari domovini ju bil čevljar ,tukaj v Ameriki zastave štika. On ima tako dolgo nit, da iz Conemaugh v Chicago zastavo šiva. Primankljaj pri S. D. P. Z. je tudi njegovo ročno delo. — Z eno besedo rečeno, on se razume na vse ročna dela. On zna tudi, komu nos razpraskati, kar je vsekakor ročno delo! —
Vpraš.: Bode iipela Penna. sedaj mir pred kričeči podpornih organizacij, ki niso za družeča, kakor za čast in svoj žep T
Odg.: Well! v 'Conemaugh so odpravili smoflo, sedaj pa kuhajo lim v Pittsburgh-u. Tam nameravajo organizirati podporno zvezo samo za Penno. (Naprimer tako, kakoršno imajo v Clevelantu.) Ime te zveze bode "Kranjska Pennsylvanska podporna delniška družba".—	'
Vpraš.: Ali ju urednik CI. Am Je pri zdravi pameti!
Odg.: Peter Stelovič misli, da je najpametnejši človek na svetu "spiritus spiriatualis", "Jones of Ribnitz" je nameraval odpreti a-kademijo "Tomaža Akvinskega" a psihiatri ao mu «pušsfli možga ne sedaj ga drgnejo z "acido fe nico": Grozilno pismo — je njegova fabrikacija. O tem bode po
Po železnem okrožju severne Minnesote so delavske nesreče na dnevnom redu. Vzrok je: nezadostne varnostne naprave po rudnikih.
Ako bi imeli po tukajšnjem železnem okrožju rudarske unije, bi le , kolikortoliloo zahtevala m nadzorovala te naprave in s tem bi se preprečilo mnogo nesreč. *
Ko so hoteli nekateri rojaki, združeni s Finci, ustanoviti U1-nion, ter so v ta namen tudi za-stavkali, tedaj je eden onih dale-kovidnih (t) mož in voditeljev slovenskega naroda, — katerim je v resnici več za njihov business m reklamo, kakor pa za dobrobit slov. naroda, ali bolje rečeno slov. delavstva, — «klical je shod in ščuval proti organizatorjem, ter delavcem odsvetoval vatop v organizacijo ali Union. Posledice te-gs so se pokazale takoj in obstoje še dandanes. Nezadostno poduče-ni delavci so popustili ustanovitev Unije, ter še drugim onemogočili. Podali so se na delo, a vsi oni, ki ao se borili in agitirali, zgubili so delo pri vseh rudniških družbah.
Vse to po zaslugi našega idealista.
Ta gospod je dobro vedel, da bode on in njegovi kolegi zgubili z ustanovitvijo Unije, del njihovega mastnega zaslužka, pri posredovanju med delavci in raznimi družbami radi od^kodinne.Ako bi imeli Unijo, bi ta zahtevala varnostne naprave, bilo bi manj nesreč, kar pa posredovalcem ne bi bilo po volji. Kako izkoriščajo ti posredovali delavce ob takih prilikah, je že nekaterim znano, in eden nsjbolj fazuputih izkori-1 ščevalcev je na glasni neki B. .ich, rodom Hrvat v Duluthu.
Ta hijena ima dobro organizirane agente, oglas v tukajšnjem lokalnem listu, sploh poslužuje ne vsih sredstev v lovu na žrtve.
Delavstvo, pri katerim vlada še srednjeveško mračnajštvo (tukaj ne štejem onih, kateri se zavedajo in agitirajo proti moderno sužen-ski dobi), katero se Se daadanes malo briga za organizacije in linije, dalo se je takim izvrkom n« milost in nemilost, (ako je sploh pri takih kaj milosti?), tako so izkoriščevalci po svoji volji računajo pri posredovanju ogromne svo-te, a delavcem vržejo ostanek, ako ga je »ploli kaj.
Tako je š4o do zdaj; prisvojili so si tisočake in tisočake delavskega denarja, za katerega so dali: kri, ude, večkrat tudi življe nje. V zadnjem času se je ta lov na poškodovane žrtve podvojil; povod zato je dala v St. Panlu sprejeta takozvana: "Delavska odškodninska postava", zato hitijo. Igrajo ulogo tolmačov, advokatov, barantačev, rae&etarjev in vragsigavedi kaj še, ssmo da do bijo še ostale žrtve. Gorje, katerega dobijo v pest te pijavefr.
Da je ta sodrga dobro organizirana, pričajo dejstva in njih a gen ti po vsem železnem okrožju; posebno pa na Union postaji v Duluthu kar mrgoli takih agentov. Da, tudi v slovensko-tisksr »kem podjetju v Duluthu tiči oseba, ki je bila že omenjena od dopisovalcev v tej zadevi. Tudi to človeče, ki presega v svoji agen-tnri vse ostale, deluje in nagovar-
ja ljudi, kateri se zglaaijo v tiskarni, za onega oderuha B......
K tej oaebi se ponovno vrnemo, ter orišemo širši javnosti, kak značaj je to, vendar naj omeniui za zdaj ¿e to ,kako.se je izrazil pri neki priliki o cbicažkih sooija-listih: "Cbicažki socialisti so lenuhi, kateri nočejo delati." V resnici goji željo, da bi bili delavci vedno zatelebani v njihove bajke, ter da bi pleesali; kakor bi oni godli. Sicer ako bi imeli organizacijo ,oziroma Unijo, bi se jim ksljtdovili vsi dosedanji komišni in mastni zaslužki pri poškodovancih. Zakaj? Zato, ker Unije imajo organizatorje in ti bi preveč poučili delavsko maso, bi pregnali še obstoječo brezbrižnost.
Vseeno ne izgubimo upanja, da se začne svitati v glavah našega delavstva; ter pokaže hrbet takim hinavcem; kajti po vsih državah Unije se delavstvo zbuja, bode se tudi tukaj.
Pijavke pa bodo okušale skriti svojo nagoto ,a prepozno je; preveč je dokazov vašega delovanja, preveč krivice ste že storili delavcem, dasi se imenujete "delavski prijatelji?!"
Kar ste delavcem vkradli, jim ne morete nikdar več vrniti in to bode vaš propad, propad v do-glednem času. Delavstvo zmaguje nad najzakrknjenimi premogar-skimi baroni, zmagalo bode tudi nad vami, delavskimi zapeljivci in hinavci.
Zastonj se trkate na prsa, vaš aboslutizem vpije v nebo in žrtve, katere ste opeharili za njihove odškodnine, teh žrtvi kri bode pognala mladiko in sad te mladike bo sad spoznanja, kateri naredi konec temu izkoriščanju, ki je bilo do sedaj (in je še) naravnost strašno!
Delavske vrste se širijo, z njimi napreduje delavsko časopisje, ki skupno bije boj razrednega gibanja ; bolje rečeno: proletariat se bolj in bolj zaveda svojih pravic.
Tudi mi stopimo v vrste zavednih. Ne držimo križem roke, kadar «e naši tovariši trpini borijo proti izkoriščevalcem, proti meščanskim hlapcem in proti današnjemu kapitalističnemu sistemu.
Združimo se, ter združeni delajmo in v našem delu naj bo geslo: "Kar ni s delavstvom, je proti delavstvu?" Delajmo skupno na strokovnem in političnem polju.
Naša socialistična stranka dela na političnem polju in kot taka zasluži vso pozornost, a ne samo pozornost, ampak vstop in agitacija mora bit združena z pozornostjo, le s skupno močjo moremo delati, ter konečno zmagati.
Agitirajmo, pomnožimo vrste sodrugov; vsak sodrug naj pridobi novega sodruga in ako stori vsak svojo dolžno«t, imamo na tisoče novih sobojevnikov socialne revolucije.
RAZREDNI BOJ.
Zgodovina človeške družbe je zgodovina razrednih bojev, ta stavek je zapisal v komunističen ma nifest naš veliki mojster Kari Marks.
ADVERTISEMENT POTOVANJE V STARO DOMOVINO POT<
Kasparjeve Državne Bani
|e Balceaeje la aalboll sigi
Nafta parobrodna poslovnica je najvi ns Zspadu tn ima vse naj bol ji« ocei črt« (linije). Sifkarte prodajamo kompanl|»klti cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POifJ
Kaapar Drftavna Banks kupu|e In prodala In zamen|u|e denar vseh di sveta. — Pri Kasparjevi Državni Bsnki se izplata sa K6 $1, bres odbitka.
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje t% obresti. — Slovenci posti _ ienl v slovenskem |ezlku. - Banka ima $6,118,821.66 premoienja.
CH1CAOO ILLINOIS
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ava.,
i CLEVELANDČANI POZOR! i
Bela] & Močnik
: 6205 ST. CLAIR A VEL, CLEVELAND, OHIO. i
► , <
; KROJAČA
iN TRGOVCA, priporočava svojo f J , moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo.
Izdelofeva obleke po na|nove|&l modL
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenuc vogal Loomis ulice
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL.
rSKDSKDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Nate podjetje je ped nadaerstvo» "Clearing Honsa" AikaJkik baak, torej je denar popolnoma sifaroo aaloftea. Ta banka pravsema tudi nU-ge poitne hranilnice Zdr. drŽav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od S:30 dopoldne do 5:S0 popoldne; v soboto ie banka odprta do 9 ure svotor; V nedaljo od 9 are dopoldne do It nre dopoldne
Denar vloften v nato banko nosi tri procente. Bedite Je pri nas denar naloften varno la dobi£kaaomo.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
»4Ue Bine laland Avenuc, Chlcago, III.
Mi tiajcamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi y Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
e e e
Svobodnjaki in sužnji, patriciji in plebejci, graačaki in tlačani, mestni obrtniki in pomočniki, med delom in kapitalom bije sp boj nepretrgoma z il a j na skrivnem, zdaj očitno, ali zmirom »o bili gospodarska nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi.
e e e
Meščanska družba se razvema nad tem češ: soeijalisti hočejo privatno lastnino odpraviti. Ali v da-našnjej človeši družbi je devet desetin ljudstva brez lastnine
o o
Pa nam pravijo, da bi se z odpravo privatne lastnine ponehalo delovanje in da bi potem zavladala lenoba. Če bi bilo to res, tedaj bi morala meščanska drulba vslod lenob« že zdavno poginiti, kajti oni, ki delajo, ne pridobivajo, in oni, ki pridobivajo, ne delajo.
o e e
Naj se gospodujoči razredi tresejo pred socijalno revolucijo, proletarijat nima ničesar zgubiti, kot svoje verige. Velikoveč ima osvojiti cel svet. Proletarei vsih dežela, združite te.
Včasih se pripeti, da kataremo dopisniku nikakor ni viač, ako ne priobčimo njegovega dopisa. U-rednik "Proletarca" se ne smatra sa kakšnega gospoda ali sagovor nika absolutisma. Vse sporne točke glede lista naj gredo t bodo če pred direktor!f "Jugoslovan
Restavracija in kavarna ''Jugoslavija99.
1134 — W. 18 Str»,	CHICAGO, ILL.
— Domala kuhinja. Odprto po dnevi in ponoti.' Unijske cigare! —
E. RICHTER, lastnik. •»»»♦••♦»♦•»•♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦•♦♦♦♦♦♦♦eeMsssinsiSM
Conemaugh Pcposit Bank
54MAINŠTR.	CONEMAUGH, PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER blagajnik.
Dobra domača kuhinja.	9.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACUA -IN POOL TABLE-
Odprto po dnevi in po noči.
^»
M. Poldruga*
181« So. Centre Ave.
ske delavske tiskovne družbe',— katera isdaja "Proletarca." Zato pošiljajte vse pritožbe glede nerodnosti lista in druge spore tičo-če se "Proletarca" na predsednika "tiskovne družbe" sodr. Fr. Podlipca 6039—25. Pl., Chicago,
m
Sodrug Simon Fabjančtf je na agitacijskem potovanju po Moun-tani in po druiih sapadnih drža-vah. On je pooblaščen izvrševati vse posle tičoče se lista "Proletarca". Sodruge prosimo, naj gredo temu socialističnemu agitatorju kolikor mogoče na roke.