O soboški urbanistični in arhitekturni podobi Author(s): Okrogla miza Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), p. 125 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180594 Accessed: 24-10-2018 13:26 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 13:26:12 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV C LŪRT") Poročila št. 16, 17/1991 3. Zaključek Z uvedbo predfaze dela v prenovi vasi, se je okrepila povezava med nosilci planiranja na eni strani in prebivalci na drugi strani. Moderator lahko sproži reševanje problematike tako na prostorskem, gospodarskem in sociálnem podro- čju kakor tudi na področju izobraže- vanja, kultuře in izrabe prostega časa. 4. Ali je nemški koncept prenove vasi sprejemljiv za slovenski prostor Kîjub temu da v zadnjem času tudi v Sloveniji govorimo o pomenu pre- nove vasi in da je bilo narejenih že nekaj konkretnih poizkusov, me- nim, da je nemški koncept v meto- dološkem smislu samo delno pre- nosljiv v naš prostor, in sicer iz nas- lednjih razlogov: - V Zvezni republiki Nemčiji se lote- vajo prenove predvsem v tis tih naseljih, kjer si prebivalci sami želijo določenih sprememb. To po- meni, da mora biti naselje dovolj veliko (v povprečju se ta velikost giblje od 2000 - 3000 prebivalcev) ter daje socialna in starostna se- stava prebivalcev sorazmerno ugodna. - Nemčija zaenkrat nima izdela- nega koncepta prenove za naselja z neugodno strukturo. Šele v zad- njem letu deluje v zvezni vladi poseben oddelek, kjer pripravljajo program in metodologijo prenove tudi nevitalnih območij. Glede na razmere v slovenskem po- selitvenem prostoru bi bilo potrebno zastaviti in razviti lasten koncept prenove vasi. Mogoče bi bilo veliko bolj smiselno govoriti o obnovi ob- močij. Prenova vasi, ki šteje komaj 1 00 prebivalcev ne bo přinesla že- lenih rezultatov v smislu celovite prenove. Možná je sicer prenova z urejevalskega vidika, kije v glavnem odvisna od razpoložljivih fmančnih sredstev. Tudi prenovo v Nemčiji moramo pravilno razumeti. Občina zagotovi denar (kadar gpvorimo o prenòvi z urejevalskega vidika) samo za zunanjo podobo vasi, medtem ko morajo za izboljšavo notranjih pro- storov ljudje siateti sami, česar pa največkrat fihančno ně zmorejo. Angelca Rus, dipi, geogr. Okrogla miza O soboški urbanistični in arhitektur- n i podobí Izvršni svet Skupščine občine Mur- ska Sobota je na pobudo Umet- nostnozgodovinskega društva in Društva konservatoijev organiziial okroglo mizo o urbanistični in ar- hitekturni podobi mesta, kije med všemi slovenskimi mesti po vojni za Novo Corico in Velenjem doživelo najmarkantnejšo rast, vendar pa tu- di preobrazbo, ki je uničila veliko specifìke tega panonskega selišča. Za uvodno besedo predsednika Iz- vršnega světa Ivana Obala in nepo- sredne pobudnice, domačinke, kon- zervatorke Sonje Hojer, sicer rav- nateljice obalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturně dediščine, je bilo več zanimivih predstavitev problematike, ki jo odpira aktualna tema. Janez Balažic je govoril o po- tezah urbano- geografskega razvoja Sòbote skozi čas, in to?ž odličnim zgodovinskim pregledom in opozo- rilòni ná neustrezno obravnavanje stavbne in naselbinske dediščine. Franc Obal je představil delež ar- hitekta Laszla Takatsa (Takača) (1880-1916) pri izgradnji mesta Murske Sobotě. Metka Hari je po- dala shematičen oris razvoja Murske Sobotě s poudarkom na delu .ar- hitekta Franca Novaka-Ferija (1 907- 1959), dunajskega študenta in učenca Le Corbusieņa, ki jē prinęsel v mesto svojevrsten funkcionalizem visoke oblikovne kvalitě te, predvsem p vizionářsko začrtal preobiazbo Murske Sobotě iz provincialnegá trga v mesto, ki je pomembno regionalno središče severovzhodne Slovenije (Murska Sobota je dobila status mesta šele 1952. léta!) Križe in težave spomeniškega var- stva v Murski Soboti je orisal prof. Janez Mikuž, ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturně de- diščine Maribor, urbanistični plan in regionalne náčrte pa jé představil direktor £avoda ża ekonomiko in ur- banizem Murska Sobota arh. Janez Òri, Med razpravo sta nastopila tudi pod- pisani in arh. Maijan Bežan (doma- čin), "ki sta govorila o potrebi večje pozornosti do makrooblikovalskih zašnov in subtilfiejšega navezovanja na obstoječe kvalitete mestne po- době, ki niso majhne: grajski park z močno osjo, ki jo zaključujeta baro- kizirani renesanční grad in evan- gelišanska cerkev, osrednji trg, ki ga je v izhodišču oblikovalsko določil arh. Novak, spomenik Rdečearmej- cem in slovenskim partizanom, od- lično delo sovjetskega arhitekta na naših tleh, ulice z drevoredi itd. Okroglo mizo je vešče vodil prof. dr. Stane Bemik iz Ljubljane, tehtne misii pa so prispevali prof. dr. Nace Šumi in drugi udeleženci, ki so se zavzemali za nadaljevanje prakse podobnih srečanj. Okroglo mizo je spremļjala priložnostna razstava. Po ogledu mesta in skupnem kosilu, ki je bilo tudi priložnost za nadal- jevanje kolegialnih diskusij, so si ne- kateri udeleženci ogledali odlično restavrirano znamenito románsko Rotundo v Selu. Vladimir Mušič Komunikacije št. 16 V Cemu še urbanizem V Beogradu je bil od 30. maja do 1. jūnija letos tradicionalni simpozij, ki gaje vsa leta organiziral CEP - Cen- tar za planiranje urbanog razvoja, pri tem pa je na nekonvencionalen náčin uspeval obravnavati različne aktualne teme s področja urbanizma in pritegovati znaten, zlasti mlajši avditorij. Tega simpozija so se so- delavci Urbanističnega institūta RS udeleževali sorazmerno redno in ak- tivno ... Letošnja terna je imela podnáslov Prispevki za reķonstrukcijo teorije o mestu (dialektika modeme in po- 7stmodeme). Podpisani je govoril na @ ,2s 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 13:26:12 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms