PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXIV. Št. 145 (7038)
TRST, sobota, 22. junija 1968
DANES, n. JUNIJA
ob 18. uri odprtje kioskov;
od 21. do 1. ure ples; vstopnina na prireditveni prostor 100 lir.
JUTRI, 23. JUNIJA
ob 10. uri otvoritev prenovljenega sedeža prosvetnega društva JEZERO, v katerem bo razstava slovenskega revijalnega tiska; po otvoritvi začno na prireditvenem prostoru delovati prvi kioski; za vstop na prireditveni prostor prostovoljni prispevki (parkiranje zagotovljeno);
ob 18 uri priložnostni govor in kulturni spored, pri katerem sodelujejo naslednji pevski zbori: VODNIK, PREŠEREN, SLOVENEC, SLAVEC, LIPA, SLOVAN, GALUS, REPEN, MIRK, VESNA, RDEČA ZVEZDA, PRIMOREC, JEZERO, KRAS, ZUPANČIČ, KOSOVEL, folklorna skupina «BREG», instrumentalni kvintet in vokalni kvartet BRIŠKI SLAVČEK, godbe na pihala iz Trebč, Nabrežine in Doberdoba; od 20. do 1. ure ples;
ob 21. uri je predviden taborni ogenj s kulturno zabavnim sporedom.
PONEDELJEK, 24. JUNIJA
ob 18. uri začno delovati kioski;
od 20. do 24. ure ples; vstopnina na prireditveni prostor 100 lir. Za ples igra orkester «THE LORDS».
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PRIREJA
DAN SLOVENSKE KULTURE
Doberdob, preprosta vas na skrajnem robu kraške planote, bo v nedeljo dejansko središče tržaških, goriških, beneških in kanalskih Slovencev. Tu bo svečana proslava dveh zelo pomembnih jubilejev: stoletnice ustanovitve kmečkih čitalnic na Tržaškem in Goriškem m 25-letnice vseljudske vstaje proti nacifašizmu.
Slovenska prosvetna zveza, ki skupaj z vsemi prosvetnimi društvi, ki so vanjo včlanjena, prireja to proslavo z lastnimi silami, je pravilno ravnala, ko se je odločila za Doberdob. Ta vas, ki se nahaja ne le na skrajnem robu kraške planote, temveč tudi na skrajnih obron-kih slovenske zemlje, se nahaja tudi na zemljepisni točki, ki je nekako v sredini obmejnega pasu, ki je kompaktno slovenski in je bila neposredna priča grozotam dveh svetovnih vojn, fašističnega in nacističnega nasilja • * *
Pred sto leti so Slovenci na Tržaškem in Goriškem začeli Ustanavljati kmečke čitalnice. Te čitalnice so postale žarišča razvoja narodne zavesti. Iz prvih. čeravno skromnih začetkov, se je razvila široka mreža društev, ki so močno pripomogla k razvoju slovenske kulture. Na temeljih prvih čitalnic so oila kasneje zgrajena bralna in pevska društva, dramske družine in godbene skupine in končno prosvetna društva, s katerimi se niso ponašala samo večja središča, temveč tudi najmanjše vasi v naši deželi.
Četudi takratne oblasti niso bile naklonjene kmečkim čitalnicam, bralnim in pevskim društvom; četudi so se njihovi ustanovitelji in voditelji morali spopadati z najrazličnejšimi težavami, je dejavnost vseh teh ustanov vendarle bila Mio plodovita. Šele vojna
vihra prve svetovne vojne je omrtvičila vso dejavnost, saj se je ta vihra prav na tem področju naše dežele najhuje razbesnela. Doberdob je postal slovenskih fantov grob...
Po končani prvi svetovni vojni se je prosvetna dejavnost zopet obnovila. Obetal se je še večji vzpon, a žal, le malo časa. Fašizem, ki je v naši deželi začel besneti še prej kot v drugih krajih Italije, je nič manj hudo kot vojna prizadel slovensko prosvetno dejavnost. Društva so bila razpuščena, sedeži razdejani ali nasilno odvzeti, prosvetni delavci izgnani. Slovenska beseda in pesem sta morali utihniti, naš narod je bil do skrajnosti ponižan. Sledilo je posebno sodišče, sledili so streli. Fašizem je menil, da bo s tem upognil naš narod, dokončno strl njegov odpor. Toda zmotil se je. Iskra upora je tlela ter se končno spremenila v mogočen plamen, ki je zajel vso deželo..
* * •
Pred sto leti so se naši predniki zbirali na mogočnih taborih. Izpričevali so svojo narodno zavest, terjali svoje pravice. Istočasno so ustanavljali čitalnice, izobraževalna društva, bralna in pevska društva, dramske in godbene skupine. Vse to je bilo uničeno, dvakrat uničeno; mnogo pa je po zmagi osvobodilnih sil oživljeno in se je mogočno razraslo. Marsikaj je bilo doseženo, toda ne še vse, kar pripada narodu, ki ne pozna nepismenosti.
Po zaslugi junaškega osvobodilnega boja, ki je prispeval tudi k ustvaritvi republike, v kateri danes živimo, danes Slovenec iahko govori svoj jezik in goji svojo kulturo. Toda kljub temu se krivice še vedno dogajajo in zapostavljanje Slovencev se nadaljuje. Zato bomo v nedeljo v Doberdobu,
tako kot naši predniki nekoč na taborih, ponovili zahtevo po pravicah, ki nam pripadajo.
Naša narodnostna skupnost mora dobiti vse pravice, ki ji pripadajo, doseči mora popolno enakopravnost. Naš človek mora doseči pravico, da govori svoj jezik povsod, tudi v javnih uradih in na sodišču, pravico da se podpisuje s svojim izvirnim imenom in priimkom, našim krajem je treba vrniti prvotna imena, naša šola mora biti v celoti izenačena s šolo večine, se pravi, da mora 'liti dejansko in dokončno urejena, naše kulturne in prosvetne ustanove morajo uživati enake ugodnosti kot jih uživajo sorodne ustanove večinskega naroda, narodnostna mržnja mora biti po zakonu prepovedana, umetno spreminjanje etničnega značaja naše dežele se mora nehati! Jasno je, da nam vsega tega ne bo nihče širokogrudno podaril. Boja za dosego vseh teh zahtev ne smemo nikoli o-pustiti.	* * *
Predpogoj za dosego vseh teh pravičnih zahtev je enotnost. Ne gre za to, da bi se kdor koli odpovedal svoji nazorski opredelitvi ali strankarski pripadnosti pač pa gre za to, da ko zahtevamo svoje pravice, nastopamo tako složni kot so nastopali naši predniki in kot smo nastopili pred petindvajsetimi leti!
Nedeljska prireditev v Doberdobu naj bo ne le proslavljanje dveh zelo pomembnih jubilejev, naj ne bo le skupno slavje dobrohotečih Slovencev s Tržaškega, Goriškega, Benečije in Kanalske doline, tem več naj bo enoten nastop vseh. ki hočemo resnično proslaviti svoj skupni dan slovenske kulture!
Mirko Kapel)
podpredsednik Slovenske prosvetne zveze
V IZREDNO NAPETEM OZRAČJU
Ob otvoritvi tržaškega velesejma nastop delavcev v obrambo delovnih mest
Demonstracije delavcev pred vhodom na sejmišče - Govori predsednika velesejma dr. Slocovicha, župana Spaccinija, deželnega odbornika Stop-perja in ministra Andreottija - Današnji dan je posvečen Jugoslaviji
Otvoritev XX. jubilejnega tržaškega velesejma je potekla v napetem ozračju demonstracij delavcev, ki so ob tej priložnosti ponovno odločno nastopili v obrambo mestnega gospodarstva za zagotovitev svojih delovnih mest in proti brezbrižnosti, s katero osrednji krogi spremljajo postopno upadanje zaposlenosti in dela v tržaškem ladjedelstvu in pomožnih dejavnostih ter gospodarsko propadanje
mesta na sploh. 2e med priha-, anjem predstavnikov mestnih oblasti in gospodarstva na vele-sejemski prostor so se delavci v velikem številu zbrali pred vhodom na Trgu De Gasperi s številnimi transparenti, s katerimi so izražali svoj protest in svoje zahteve. Čeprav se je prav ob uri napovedane uradne otvoritve vlila ploha, so delavci ostali pred glavijim vhodom, ki so ga zapirale močne policijske sile, in z žvižganjem in vzkliki spremljali prihajanje raznih predstavnikov oblasti.
Minister Andreotti, ki je na otvoritvi zastopal vlado, je moral priti na sejmišče skozi stranski vhod na Ul. Rossetti, vendar so ga tudi tam manjše skupine stavkajočih delavcev sprejele z žvižganjem, med samo otvoritveno slovesnostjo, to je med govori predstavnikov velesejma mestnih ter deželnih oblasti in ministra samega, pa so demonstran-s kamenjem obmetavali sejemske paviljone in lepe, čeprav so gosti kordoni policijskih agentov zadrževali delavce, ki so silili k obema vhodoma. Pri tem so tudi raz-
tudii naš poli tičem smoter, je nadaljeval župan. Trst je vedno vabil Evropo, to je dežele iz svojega zaledja, na svoj velesejem in jih povezoval s čezmorjem. Danes je treba to vlogo še toliko bolj okrepiti, saj bodo v najkrajšem času zginile carinske pregrade med člani, cami evropske skupnosti im se bo hkrati začela pospešeno razvijati trgovinska menjava med EGS in vzhodnoevropskimi deželami. Tudi na tem področju obstajajo izdelani načrti: predvsem bo treba odpraviti tarifmo diskriminacijo v škodo tržaškega pristanišča, im uresni čiti «regionalno» politiko znotraj šesterice. Na koncu je inž. Spače ni izrazil prepričanje, da bo dvajseti tržaški velesejem doživel u-speh, ki mu pripada na tem področju.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zaradi ponovne stavke tiskarjev ne bo izšla jutrišnja številka Primorskega dnevnika. Stavka je vsedržavna, tako da ne bo izšel noben dnevnik v Italiji.
Delavci demonstrirajo pred vhodom na sejmišče
.................................................................................iiimiimimuiiiiiuiimimiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiimi»»iiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii*iimiiiiiiiii«iiiiiii»uiiiiiiiiii»miiiiiiiniii»iiim»iiiiiiiimiiiiii»iii
bili nekaj šip, vendar vse dotlej hujšega ni bilo.
Predsednik vclesejemske uprave dr. Slocovich je v otvoritvenem govoru pozdravil predstavnike o-srednjih in krajevnih oblasti, poslance tujih dežel, gospodarstvenike in razstavljavce, ki se udeležujejo letošnje jubilejne prireditve. Ta je na podlagi bogatih izkušenj, ki si jih je nabrala na dosedanjih prireditvah, izoblikovala svoje sedanje lice predvsem v skladu s vlogo tržaškega emporija med zaledjem in čezmorskimi deželami. Naš velesejem ni samo izložba, pred katero se radovedno ustavljamo kot potrošniki, ampak solidna osnova in življenjska osnova, na kateri se povezujejo širokopotezni poslovni stiki V našem mestu delujejo gospodarski operaterji, ki imajo za seboj stoletno tradicijo in izkušnje v trgovinskem poslovanju s tujino. To poslovanje je posebnega pomena za vrsto zalednih držav, ki so tudi letos zagotovila svojo udeležbo na prireditvi, saj je izmed 1.200 razstavljavoev skoraj polovica tujih, in to iz 30 različnih držav.
Tudi letošnji velesejem se predstavlja kot širok in zanimiv izbor najsodobnejše proizvodnje številnih držav in narodov, vendar so njegova osnovna gibala nekoliko globlja. Kar se tiče lesa in kave, predstavlja Trst najaktivnejše središče v Evropi. Afriške dežele si prek našega emporija iščejo nova tržišča v Evropi, evropska tržišča si pa iščejo nova tržišča izven naše celine. Kar se tiče lesa, je treba posebej omeniti nedavno uresničitev centra za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini, ki se ukvarja s proučevanjem mednarodnih lesnih tržišč in z zbiranjem ustreznih podatkov. Zamisel o u-resničltvi te pobude se je porodila prav na našem velesejmu.
Vloga velesejma je po vsem tem jasno zarisana v njegovi specializaciji. V bistvu je mesto kljub svojim industrijam ohranilo posredniški karakter, kakršnega je imelo v vseh časih.
Za dr. Slocovichem je spregovoril tržaški župan inž. Spaccini, ki je naglasil vlogo vsakoletnega velesejma, kf nudi možnost poslovnim ljudem, da se ob njem zamislijo o delu, opravljenem v preteklih mesecih, in da pripravijo načrte za nadaljnje delo. Vsako leto predstavlja sejem «termome-ter tržaških delnic na borzi italijanskega in evropskega gospodarstva«, kajti velesejem je neraz-družno povezan z mestom in z njegovim gospodarskim ustrojem; tako sd jo je zamislila tržaška občina, ko je pred 20 leti pristopila k njegovi ustanovitvi. Z veseljem je pozneje občina lahko ugotovila, da se sejem tudi pravilno razvija v zaželeno smer.
Tako se je tržaški sejem polagoma razvijal in postal polnoleten: danes slovi namreč svoj dvajseti jubilej. Dvajset let, to je simbol mladosti in življenjskosti, navdušenja in prizadevanje za napredek, ne cilj, temveč izhodišče za nadaljnji razvoj.
Tudi župan Spaccini je nato prikazal pomen specializacije tržaškega sejma na področju lesa in kave ter je zlasti v zvezi s to zadnjo specializacijo poudaril, da se je tudi pobuda za postavitev stalne zaloge brazilske kave v našem pristanišču porodila prav v okviru preteklih velesejemskih prireditev Trst preživlja prehodno gospodarsko dobo, je nadaljeval župan, m v teh zadnjih letih je velesejem pravilno postavil v ospredje najnovejše premike v krajevnem gospodarstvu: tako zamisel naftovoda, dalje čezalpski naftovodod, Industrijsko pristanišče, trgovsko pri-standšče, avtocesta, letališče, itd. Evropa je naše tržišče in hkrati
m ustroj, posredniško
TRST V ZNAMENJU PQNQVNE OSTRE DELAVSKE BORBE
Splošna stavka kovinarjev Hude demonstracije po mesta
Tajništvi Delavske zbornice CGIL in FIOM pozivata druge sindikate na razširitev borbe v obrambo ladjedelstva - Zaradi demonstracij prekinjen promet v mestu - Mnogo ranjenih in prijetih
Delavsko gibanje v obrambo ladjedelnice Sv. Marka, delovnih mest In s tem tržaškega gospodarstva sploh se je včeraj še bolj zaostrilo in zavzelo zelo širok obseg. Prvotno sta sindikata kovinarjev FIOM-CGIL ln CCdL napovedala stavko od 8.30 do 11.30, kasneje pa sta jo podaljšala do danes zjutraj. Delavci so odšli Iz tovarn v povorkah na Seneni trg, kjer je bilo zbirališče, od tam pa so odšli pred ve-
lesejem, od koder so odšli okrog 'S. ure in se na Senenem trgu sko-aj vsi razšli. Manjša skupina de-ivcev, ki so se ji pridružili številni mladinci, pa je odšla na Trg Goldoni in na Ponte della Fabra. Tu so se usedli po tleh ln ustavili ves promet od 13.30 do 19. ure. Ves ta čas je bilo povsem mirno, ker so se policija in karabinjerji umaknili na pločnike na Trg Goldoni. Zlasti na Trgu Goldoni pa
Minister Andreotti (levo) in jugoslovanski veleposlanik v Rimu Srdja Priča; zadaj predsednik tržaškega velesejma dr. Slocovich
tudi drugod je bilo ustavljenih mnogo mestnih filobusov, avtobusov in tramvajev. Do 19. ure pa so redno vozili fiiobusi in avtobusi do Trga Stare mitnice, kjer so se obračali in odhajali nazaj v predmestja. Okrog 19. ure pa je začela policija razganjati mladino in položaj se je Zaostril. Do 13. ure je torej prevladovala množična delavska sindikalna borba, od tedaj naprej pa je demonstrirala v glavnem mladina.
2e v začetku, ko so prišli delavci pred velesejem, je postal položaj precej napet, ker je skušala skupina delavcev vdreti na sejmišče. Pri tem so tudi nosili krsto iz lepenke, ki je bila nekak simbol propadanja tržaškega gospodarstva. Policija je skušala delavce zadržati in pri tem je prišlo do prerivanja. Zatem so delavci začeli močno žvižgati ln vzklikati, zlasti vsaki-krat, ko je prišel na velesejem kak važen gost. Najbolj ogorčeno so vzklikali proti bivšemu županu Bar-toliju, ki so ga nekateri tudi suvali, vendar se mu ni zgodilo nič hujšega. Kot poročamo na drugem mestu, so delavci metali med otvoritvijo velesejma tudi v notranjost sejmišča kamenje ter razbili nekaj stekel na n°kem paviljonu in na «Palači narodov«. Podrli so tudi razne oglasne table in neodgovorni elementi so poškodovali tudi nekaj avtomobilov.
Odposlanstvo petih delavcev, članov notranjih komis:j naj večjih tovarn, je odšla k ministru Andreottiju in mu obrazložila položaj Trsta, zahtevajoč, naj se obrati IRI okrepijo ne pa skrčijo. Minister jim je odgovoril, da pozna položaj in da bo o stvari poročal v Rimu. Delavci pa niso bili zadovoljni z njegovim odgovorom Kot smo dejali, so delavci demonstrirali predvsem za ohranitev svojih delovnih mest, kar so izpričali tudi z napisi na transparentih, na katere so zapisali, da se mora spremeniti načrt CIPE in da se mora Italcantie-ri odreči premestitvam delavcev v Tržič.
Kot smo dejali, se je položaj zaostril šele proti večeru, ko se je zvedelo, da ,ie policija prepovedala že včeraj predvideno povorko mladine, kar je razburilo duhove, in ko je policija skupno s karabinjerji začela razganjati mladince ter s tem odstranila «blok» na zebrastem prehodu od Ponte della Fabbra čez Ul. Carducci na nasprotni pločnik. Potem pa so mladinci izpulili kole z verigami od tega križišča navzgor in napravili na kraju pokritega trga nekakšno barikado, nekaj metrov više, pri avtobu. ni postaji, pa so ukazali šoferjem, da so zavozili čez cesto dva fdobusa. Policija je s križišča udrla za demonstranti, ki so metali nanjo kamenje, po Ul. Gin-
nastica, kjer so tudi skušali napraviti nekakšno pregrajo. Kasneje je policija začela razganjati demonstrante tudi havzgor po Trgu Stare mitnice in med tem so pridrveli tudi policisti s kamiončki, zaščitenimi z mrežami Začeli so divje krožiti po trgih in ulicah ter odvažati prve demonstrante, ki so jih ujeli. Nekatere demonstrante, ki so se nekoliko upirali, so pretepali s korobači kar na ulici, zaradi česar je občinstvo protestiralo. Med drugim^ so odpeljali tud’ nekega mladeniča, ki je kričal, da hoče govoriti s kakšnim poročnikom in o katerem so dejali, da je sin bivšega župana Franzi!« Kasneje se je bitka med policijo i.i demonstranti prenesla proti Trgu Garibaldi in stranskim ulicam, ki se stekajo nanj. Tu je začela policija uporabili solzilne bombe, ki jih je izstreljevala tudi iz pušk, tako da sa včasih tudi sploh m moglo dihati. Mladina se je zato umikala proti Ul. Molino a vento In Drevoredu d'Annunzio. Tudi tu so postavili barikado blizu stopnišča, ki prihaja iz Ul. Molino a vento. Polagoma je policija prodirala tudi po Ul. Molino a vento in okrog 23.30 je prišlo do spopadov pri samem Sv. Jakobu. Ob istem času so se spopadali tudi okrog Ul. Conti In bolnišnice.
Okoli 21. ure so policijski oddelki prodrli čez Trg Garibaldi ter iz Ul. Raffineria izstrelili več sol-zdlnih bomb, od katerih so nekatere padle na Ul. Molino a vento. Ena od bomb pa je predrla okno na stanovanju 46-letnega Emilia Zaffarana iz Ul. Molino a vento 29 ter se vžgala že tik pri vhodu. Ljudje, ki so šli po cesti, so spočetka mislili, da gre za pravcat požar. v stanovanje Zaffarana je prišel tudi neki mestni redar, ki je ugotovil škodo ter poskrbel za vse varnostne mere. V stanovanju je bilo skoraj nemogoče dihati zaradi dušečih plinov. Poškodovan je bil poleg okna tudi parket v sobi.
Po policijskih poročilih je bilo med spopadi okrog velesejma ranjenih 11 policistov in karabinjerjev, od katerih so tri pridržali v bolnišnici. Ko pa je začela policija razganjati demonstrante od 19. ure dalje, je bilo večje število ranjenih tudi med demonstranti, vendar točni podatki niso znani. Ranjeni pa so bili tud; še nadaljnji policisti. Policija je tudi prijela precejšnje število demonstrantov.
Tajništvo nove delavske zbornice CGIL, ki se je zvečer sestalo skupno s pokrajinskim tajništvom FIOM, je izdalo poročilo, v katerem pravi, da je proučilo včerajšnji dan borbe tržaških kovinarjev Tajništvo je pohvalilo delavce za strnjeno udeležbo v stavki ter v
' (Nadaljevanje na 2. strani)
ZELO TEŽAVEN POLOŽAJ GLEDE SESTAVE VLADE
Leone bo menda šele v ponedeljek odgovoril predsedniku republike
Nadaljevala so se posvetovanja, ki so bila predvsem formalnega značaja - Nadaljevanje razprave CK KP1
RIM, 21. — Senator Giovanni Leone, kateremu je predsednik Saragat poveril nalogo sestaviti novo vlado, je danes nadaljeval posvetovanja s predsedniki parlamentarnih skupin.
Ob 10. uri zjutraj se je Leone sestal s predstavnikoma PSIUP
Ceravolom in Valerijem. Po se Stanku, ki je trajal tri četrt ure, je Valori izjavil časnikarjem, da njegova stranka odločno nasprotuje vsaki vladi, ki bi se pod pretvezo pričakovanja izogibala perečim problemom države.
■ lllllllMllllltllllllllllllllimillllllllllllMIIMItllllllllll
Nekaj pojasnil v zvezi s pokojninami
V nadaljevanju naše stalne sobotne rubrike o soaiataem skrbstvu, bomo danes odgovorili na nekatera vprašanja naših čitateljev, kii so nas zaprosili za različna pojasnila * zvezi s pokojninami.
Delovna doba za računanje pokojnine
Citateij C. I. nam piše, da bo dopolnil letos 60. leto, ter da je začel delati že leta 1926. Razen manjših presledkov je bdi ves čas zaposlen. Vprašuje nas ali mu na podlagi novega zakona pritlče pokojnina v višini 65% poprečne plače zadnjih treh let.
Naš čitatelj bo dobil odgovor v tvoji osebni pokojninski knjižici, kjer ima poleg zneskov napisano tudi, koliko tednov ima plačanih socialnih dajatev Ce bo vsota znašala 2080 tednov ima pravico do polne pokojnine. Seveda mora pri tem upoštevati, da mu pritičejo tudi tako imenovane simbolične dajatve, ki smo jih omenili prejšnji teden (doba odsluženega vojaškega roka, doba bolezni itd.).
Povprečna plača zadnjih treh let
čitatelj K. J. iz Bazovice nas prosi naj mu pojasnimo, na podlagi kakšnih zneskov naj si izračuna poprečna plača zadnjih treh let.
Zneski, ki jih je treba vzeti v poštev pri ugotavljanju poprečne plače zadnjih treh let, so tisti, na podlagi katerih delodajalec izračuna ustrezne odstotke socialnih dajatev. Torej je najbolje, da se zavarovanec obme naravnost na delodajalca ali na ustrezne uradnike, ki mu edini lahko povedo točne zneske, na katere se računa pokojnina
Trinajsta pokojnina
Čitatelj M .A. nam Je poslal pokojninsko knjižico, ter nas prosiJ. če mu izračunamo višino pokojnine, ki mu pritiče po starem in po novem pokojninskem sistemu. Ker se nam zdi primer čitatelja M.A. zanimiv, ga objavljamo, tako da bodo čitatelji videli, kako lahko pridemo pri računanju do zmotnih zaključkov V pokojninski knjižici je razvidno, da ima naš zavarovanec plačanih efektivnih 1814 tednov socialnih dajatev. Ce temu prištejemo še za 177 tednov simboličnih dajatev, dobimo skupno 1991 tednov. To znaša 38 let in 21 tednov. Po starem pokojninskem sistemu mu izračunana višina teh dajatev prinese 64236 lir mesečne pokojnine Po novem pokojninskem sistemu mu za 38 let plačanih dajatev pritiče pokojnina v višini 61,76*/% poprečne plače zadnjih treh let. Temu odstotku pa je treba prišteti še 21 tednov. Pomnožimo 0,0312 (odstotek za en teden) z 21 ter dobimo 0.66*'%, kar prištejemo ostale mu 61,76* % Skupaj 62,41*/% je odstotek za 1991 tednov plačanih dajatev. Ker je bila njegova poprečna plača zadnjih treh let 106.000 lir na mesec, bi moral sedaj imeti 66.164 lir mesečne pokojnine, kar je za skoro 2.000 lir več kot po starem sistemu. Tu pa je treba dodati, kar je zelo važno, da medtem ko se pokojnina 64 236 lir izračunana po starem pokojninskem sistemu iz plača v trinajstih mesečnih obro kih, kar bi znašalo 836.068 lir let no, je pokojnina 66.154 lir tzraču nana po novem pokojninskem si stemu mišljena le na 12 mesečnih obrokov, kar bi znašalo na leto le 793 848 lir. Torej razdeljena na 13 mesečnih obrokov bo znašala pokojnina po novem sistemu le 61.066 lir na mesec, ali več kot 3.000 lir manj kot po starem sistemu in ne več, kot se je to zdelo na prvi ■pogled.
Delo v tujini
Čitatelj Cuder Tomaž iz Rablja pa nas je vprašal za pojasnilo, če se mu štejejo štiri leta, ko je delal v inozemstvu, in sicer v Avstriji in na Holandskem, skupno z delovno dobo, ki jo je dosegel v Italiji. Ker je čitatelj šel v po koj po 1. maju 1968 in ima možnost izbire med obema pokojnin skima sistemoma, bi mu štiriletna doba precej zvišala odstotek na poprečno plačo zadnjih treh let.
Odgovarjamo: Ker spadata obe omenjeni državi v konvencije, ki jih Italija ima s tujimi državami, mu pride štiriletna delovna doba v o-beh omenjenih državah vsekakor prišteta k dobi, ki jo je dosegel v Italiji.
Senator Parri, predsednik levih neodvisnežev, se je mudil pri Leo-neju pol ure. Po razgovoru je tudi on izrazil svoje nasprotovanje tovrstni vladi. Leone je nato sprejel predsednika in podpredsednika mešane skupine senata Cifarellija in Volggerja in monarhista Covellija.
Posvetovanja so bila tudi popoldne. Leoneja je najprej obiskala delegacija združenih socialistov, ki so jo sestavljali poslanci Nenni, Ta-nassi. De Martino, Ferri in Zannier. Razgovor je trajal eno uro. Po razgovoru ni hotel Nenni dati nobene izjave. Samo Zannie je dejal, da je upati, da bo nova vlada kmalu sestavljena. Po razgovoru s poslancem Taormino, predsednikom mešane skupine poslanske zbornice, je Leone sprejel predstavnika republikanske stranke La Malfo in Terra-no. Po tričetrturnem razgovoru je La Malfa dejal, da želijo republikanci omogočiti rešitev krize, čeprav bi bili raje videli sestavo organske vlade leve sredine. Glede zadržanja njegove stranke nasproti vladi pa je rekel, da bo treba počakati na Leonejevo programsko izjavo.
Končno je Leone sprejel demo-krščansko delegacijo, ki so jo sestavljali poslanca Rumor, Scelba, Gava in Sullo. Po sestanku, ki je trajal poldrugo uro, je Rumor izra-
zil popotno solidarnost KD z Leone jem.
Po zaključku razgovorov se je senator Leone zahvalil tisku za občutljivost in požrtvovalnost, s katero je sledil posvetovanjem. Dejal je, da potrebuje sedaj nekaj časa. da bo premišljeval o elementih, ki so mu jih nudile stranke, v prvi vrsti KD, PSU in PRI, ter povzet! zaključke. Na vprašanje, če bo v ponedeljek šel k Saragatu ter sprejel imenovanje, je Leone dejal, da bosta dva dneva zadostovala za povzetje zaključkov.
Danes se je nadaljevalo zasedanje . centralnega komiteja KPI, ki mu je predsedoval tajnik stranka Longo. Najprej je govoril poslanec Pietro Ingrao, ki se je v prvi vrsti, dotaknil problema enotnost! levice. Ta enotnost pa ne. mora biti le. nova izdaja starega fron-tizma, pač pa se postavlja problem edine delavske stranke. Ingrao Je obravnaval tudi probleme študentskega gibanja. Za njim je govoril poslanec Giorgio Amendo-la, ki je trdil, da so voMtve 19. maja ustvarile pogoje za zgraditev rjove enotnosti laične in katoliške levice, ki naj ne bo centralizirana, pač pa dinamična in odprta vsem. Na zasedanju so potem govorih še poslanci Scoccdmar-ro, Pema, Calamandred, Rossanda, Pintor in Natoli. Zasedanje CK KPI se bo nadaljevalo jutri.
Pod predsedstvom poslanca Ba-dini-Confalonierija se je danes sestalo tudi vodstvo liberalne stranke. Sen. Bergamasco in tajnik stranke Malagodi sta poročala o razgovoru, ki sta ga imela včeraj
s senatorjem Leonejem. Liberalni voditelji so izrazili upanje, da bo nova vlada delovala izključno v korist objektivnih interesov Italije, ne pa za uresničenje morebitnih in bodočih političnih formul.
Vodstvo Združene socialistične stranke se bo sestalo v prihodnjih dneh, takoj po programskih izjavah, nove vlade.
Dve osebi, en delavec in en sindikalist, sta bili danes laže ranjeni pri pretepu, do katerega, je prišlo pred tovarno «Confezione A-driatica« v Chietiju, ki zaposluje okrog tisoč sedemsto ljudi. Neredi so nastali med oseminštirideseturno stavko, ki sta jo napovedala CGIL in UIL, ko' je hotela skupina delavcev prepričati druge uslužbence tovarne, v glavnem m radnike, naj ne gredo na delo. Morala je nastopiti policija, ki je vzpostavila red.
Do spopadov med stavkajočimi delavci in policijo je prišlo danes tudi v Palermu. En agent, javne varnosti je bil laže ranjen.
Podtajhik za zaklad, senator Eu-genio Gatto, bo jutri slovesno otvo-rii XXXIV. mednarodno umetnostno bienalo v Benetkah. Okrog razstave vlada zelo napeto ozračje. Devetnajst od dvaindvajsetih Italijanskih razstavljavcev je v znamenje protesta proti položaju, ki je nastal v krogih okrog bienale, pokrilo ali odneslo svoja dela. Isto so storili tudi trije od štirih francoskih razstavljavcev ter vsi švedski umetniki. Tudi dve zgodovinski razstavi, ki bi morali biti v okviru bienale, sta bili odpovedani.
•lllllllllllllllllllllIUII||||llllllllllll|||lllllllllllllllllll|||f||||||||||||H||||||||||||||||||||||||||||||||||Hi||||f||||||||||||H|i||||||||||,|||||,|||,|||||||||,||||„|||||||||||||||||||||||||
ZAKLJUČEK VOLILNE KAMPANJE V FRANCIJI
V
Se en oasovski se je včeraj vrnil
voditelj
v Pariz
Izjava francoskih škofov - Stavke polagoma pojenjujejo
PARIZ, 21. — Nocoi se je v Franciji zaključila volilni kampanja po radiu in televiziji. Voditelji petih glavnih političnih formacij so povzeli glavne teme, ki so jih bili razvijali med volilno kampanjo.
Medtem se vračajo v Francijo še zadnji bivši casovski voditelji, ki so bili svoj čas obsojeni, ki pa se sedaj lahko nemoteno vračajo v okviru «splošne pomiritve*, s katero upa de Gaulle pridobiti tudi desničarske glasove. Včeraj se je vrnil v Pariz eden najveejih predstavnikov OAS, kapetan Pierre Sergent, ki je bil dvakrat obsojen na smrt v odsotnosti zaradi teroristične dejavnosti. V Parizu j- imel «tajno» tiskovno kon* erenco v nekem velikem hotelu. Sergent se ni vrnil, da bi se prijavil francoskim oblastem in dosegel začasno svobodo, kakor bivši predsednik vlade Bidault in polkovnik Lacheroy Dejal je: «Ho-čem, da bi moji štirje otroci mogli biti ponosni name. Zaradi tega nadaljujem svojo borbo Iz istih razlogov se ne bom predstavil golistič-ni pravici: ostati hočem simbol nepopustljivosti »
V zvezi z volitvami je Sergent, prav tako kakor Bidault in Salan pozval Francoze, naj glasujejo pri prvih volitvah za centriste. Glede drugega dela volitev pa je izjavil: «Glasujte tudi za komuniste, rajši kakor da ba obnovili v Francij! večino «Tinconditionelle».
«General de Gaulle, je nadaljeval Sergent, nima več let, da bi sl poskrbel novo srce. Ce je izpustil Salana, Argouda in druge, in če je strpen do Bidaulta, dela to iz izključnega volilnega interesa. Popolna sprava bo nemogoča do dneva, dokler bo zastava označena z lorenskih križem.))
Sergent je nato pohvalil študenta Daniela Cohna Bandita in je dejal, da je bil v trenutku barikad v duhu z njim
Stalni svet francoskih škofov je po poletnem zasedanju objavil izjavo, v kateri pravi, da obseg gibanja, ki je pretresel Francijo, nalaga zdravitev «nove družbe«, v kateri naj se človeški odnosa posta-
vijo na popolnoma drugačen način.
Izjava pravi, da so francoski škofje toliko bolj pripravljeni sprejeti to novo družbo, ker «je koncil poudaril njeno potrebo in določil ‘bistvene pogoje«. Izjaiva govori zatem o kršitvi človeških pravic in prave svobode m dodaja, da je treba pravično razdeliti vse bogastvo, materialno in še bolj kulturno in tudi odgovornosti. Toda to ni moč doseči z novim nasiljem. Izvajanje oblasti narekuje sedaj dialog in dostop vseh k večji odgovornosti
Na koncu pravi izjava, da reforma struktur ne zadostuje za razpršitev nezadovoljstva. «LJudje današnjega časa, dodaja Izjava, zlasti mladina, ne zahtevajo samo sredstev za življenje, temveč tudi pogoje za življenje«.
Stavke polagoma pojenjajo, še vedno sicer stavka 200.000 kovinarjev že peti teden, toda upajo, da bo ta teden zadnji, še vedno stavkajo tudi nameščenci v tovarni avtomobilov «Citroen» in v nekaterih drugih tovarnah. Najtežavnejša pa so pogajanja v številnih manjših podjetjih, kjer je zaposlenih skupno 75.000 nameščencev. Prodajalci časopisov na pariškem področju pa so preteklo noč sklenili nadaljevati stavko, ki traja že en teden.
Novi ukrepi o zaposlovanju v Jugoslaviji
BEOGRAD, 21. — Zvezni svet zvezne skupščine je sprejel danes osrednji sklep o vprašanju zaposlitve, v katerem se med drugim nalaga delovnim organizacijam, ob. člnam, republikam in drugim, da zagotovijo sredstva za strokovno usposabljanje delavcev, večja sredstva za nova delovna mesta, nadalje sredstva za materialno oskrbo nezaposlenih in za njihovo u-sposabljanje za novo delo in za novo zaposlitev.
Republike se pozivajo, da čim-prej sprejmejo predpise o odloku
sprejema kadrov in vajencev. Akcijske skupščine se pozivajo, da bi z davčno politiko omogočili hitrejši razvoj raznih specialnih dejavnosti in olajšajo intenzivno stanovanjsko... gradnjo... Poslovne banke se pozivajo, da prouče možnost vlaganja večjih sredstev za. stanovanjsko gradnjo in za razvoj specialne dejavnosti. Zvezna izvršni svet, skupščinski odbor in drugi organi bodo redno spremljali vprašanje zaposlitve in izvajanje sprejetih u-krepov in bodo posebno vzeli v proučevanje predloge in stališča še. stega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije.
Ob otvoritvi tržaškega velesejma
Nato je spregovoril deželni odbornik za načrtovanje N. Stopper, ki je v imenu predsednika Berzan-tija pozdravil prisotne predstavnike oblasti, operaterje in goste, ter naglasil vlogo Trsta kot posredni ka v mednarodnih trgovinskih tokovih. Stopper se je ministru Andreottiju kot članu medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE zahvalil za njegovo prizadevanje, ki je skupno s prizadevanjem njegovih kolegov omogočilo, da je IRI sklenil speljati avtocesto Videm-Trbiž. To vprašanje je zdaj rešeno, je naglasil Stopper, zdaj pa je na vrti vprašanje pro-tosinhrotrona v Doberdobu. Mimo tega pa so na dnevnem redu še druga važna vprašanja, tako vprašanje temeljite proučitve ((deželnih« problemov v okviru Evropske gospodarske skupnosti, in druga.
Nato je spregovoril minister Andreotti: v daljšem govoru, v katerem bi resnici na ljubo le stežka mogli najti kaj spodbudnega m bodrilnega za našo bolno ekonomijo, je naglasil, da se je hotel udeležiti slovesne otvoritve tržaškega sejma, čeprav ba se lahko izgovoril z brzojavko, iz dveh razlogov, prvič zaradi soupadanja petdesetletnice prihoda Italije v te kraje, in pa zaradi napovedanih demonstracij tržaškega delavstva. Prav je namreč, da so vladni predstavniki prisotni tudi takrat, kadar ni vse jasno in vedro
Tržaški velesejem prikazuje vrsto aktivnih plati našega gospodarstva in miru. S sodelovanjem tujih držav, predvsem pa dveh sosednih dežel, kaže velesejem tudi ugodne plati miru, ki se odraža — če smo pravilno razumeli ministrove besede — v sodelovanju, ki se je v tem povojnem času vzpostavilo z Avstrijo in Jugoslavijo, in sicer v nekoliko manjši meri s prvo, a v znatno večji meri z drugo republiko.
Minister Andreotti je prikazal potrebo po preureditvi in moderniza-liji nekaterih industrijskih dejavnosti v Italiji (ter je pri tem očitno imel v mislih predvsem naše lad-jedelstvo), sicer bi se tuji naročniki preusmerili k tekmovalcem, če je nastalo pri tem za tržaško delavstvo težavno prehodno razdobje, je treba toliko bolj strniti vrste in vzpostaviti sodelovanja, uskladiti javne in zasebne pobude ter operirati družno in z istimi skupnimi cilji, kakor se dogaja v Pordenonu, kjer so delavci ob pogrebu indu-strijca Zanussija jokali zavedajoč se,
njih samih.
Minister Andreotti in predstavniki oblasti, med katerimi so bili generalni vladni komisar dr. Cappel-lini, župan inž. Spaccini, predsednik velesejmske uprave dr. Sloco-vich in številne druge osebnosti, so si nato ogledali razstavo. V_ Palači narodov so se gostje delj časa u-stavili ob posameznih razstavah, tako tudi v jugoslovanskem paviljonu v pritličju Palače narodov, kjer smo opazili jugoslovanskega ambasadorja v Rimu Srdjana Pričo, člana IŠ Slovenije Rina Simonettija, člana IS Hrvatske Nikolo šušnjara, predsednika gospodarske zbornice Slovenije Leopolda Kreseta, generalnega tajnika gospodarske zbornice Hrvatske Zdravka Čiriča, generalnega konzula v Trstu inž. Marjana Tepino in druge člane konzularnega zbora.
Današnji dan na velesejmu je posvečen Jugoslaviji. Kakor smo napovedali v včerajšnji številki, sta za danes na sporedu dve srečanji
(Nadaljevanje s 1. strani) jugoslovanski) gospodarstvenikov s
predstavniki tukajšnjih poslovnih krogov. Prvi sestanek bo ob 10.30 v dvorani za konference, drugi pa ob 17. uri na trgovinski zbornici. Zvečer bo na jugoslovanskem konzulatu cocktail, ki ga prirejajo generalni konzul inž. Tepina in predsednika gospodarskih zbornic iz Slovenije in Hrvatske.
Včerajšnji dan je bil posvečen Zahodni Nemčiji. V večernih urah je bil v nekem hotelu v Grljanu sprejem, ki ga je priredil zahodno-nemški ambasador v Rimu Hans von Herwarth.
Nocoj ob 20. uri bo na prostoru za prireditve nastopil zbor «Valsel-la», uro pozneje pa bodo v kongresni dvorani zavrteli dokumentarna filma z naslovom «Hruške in jabolka Tridentinske Gornjega Po-adižja» ter «Trident - Bočen, operacija hruške in jabolka*. Današnji dan je namreč posvečen tudi deželi z avtonomnim statutom Tridentinski Gornjemu Poadižju Jutri, v nedeljo, ob 10. uri je na vrsti prihod avstrijskega gospodarskega odposlanstva, uro pozneje pa bo srečanje s podpredsednikom zvezne zbornice inž. P Foersterjem; ob 13. uri je napovedano kosilo v hotelu na Obelisku ter ob 18.30 sprejem v notelu Excelsior.
Splošna stavka
(Nadaljevanje s 1. strani)
iiiiuiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimHimiiiiiHHHiiMiHiiimniiimiiHHiiiHiiiiimiiiiiiHmiiiHliMiiMHHuii
MED ITALIJANSKIMI IN JUGOSLOVANSKIMI ČASNIKARJI
Sporazum o sodelovanju in medsebojni izmenjavi
Sporazumeli so se tudi o izmenjavi izkušenj in rednih informacij o mednarodnem sodelovanju obeh organizacij
20. in 21. t.m. sta se sestali v Kopru delegaciji italijanskih in jugoslovanskih časnikarjev, ki so ju sestavljali za vsedržavno združenje italijanskih časnikarjev člani vsedržavnega Izvršnega odbora Bergamo, Soli in Kisvarday ter član deželnega Izvršnega odbora Stoka, z jugoslovanske strani pa glavni tajnik zveze časnikarjev Jugoslavije Avramovič, član zveznega odbora štular in ravnatelj radia Koper Abram.
Razgovori so Mii na sedežu radia Koper, kjer so se italijanski in jugoslovanski časnikarji prvič srečali na uradnih razgovorih, ki so potekali v prijateljskem vzdušju.
Po končanih razgovorih sta član vsedržavnega izvršnega odbora združenja italijanskih časnikarjev Bergamo in glavni tajnik zveze čas-
Med demonstracijo delavcev pred vhodom na sejmišče
nikar jev Jugoslavije ob prisotnosti ostalih članov delegacij podpisala sporazum o sodelovanju in vzajemnih izmenjavah med italijanskimi in jugoslovanskimi časnikarji.
V sporazumu je najprej ugotovljeno, da Je visoka stopnja sodelovanja in medsebojnih izmenjav, ki se z velikim uspehom razvija med dvema sosednima prijateljskima državama in med dvema narodoma na vseh področjih, omogočila, da so se tudi predstavniki dveh časnikarskih organizacij dogovorili o, potrebi po vzpostavitvi medsebojnega sodelovanja in vzajemnih izmenjav, časnikarji so prepričani, Je nadalje rečeno v sporazumu, da bo poglobitev odnosov med njimi prispevala k še boljšemu medsebojnemu spoznavanju med dvema narodoma.
Sporazum nadalje predvideva, da bosta obe časnikarski organizaciji dajali vso podporo časnikarjem o-beh držav pri izvrševanju njihove dolžnosti; da bosta poskrbeli za neposredne zamenjave časnikarjev med uredništvi italijanskih in jugoslovanskih časnikov, da bosta dali pobudo za prirejanje sestankov med specializiranimi skupinami časnikarjev, ter da bosta pomagali pri sodelovanju med italijanskimi deželnimi združenji in Jugoslovan skimi republiškimi zvezami.
Poleg tega predvideva sporazum zamenjavo časnikarskih glasil in zamenjavo izkušenj, zamenjavo rednih informacij o mednarodnem delovanju obeh organizacij ter morebitne skupne nastope na mednarodnih zasedanjih. Sporazum bo stopd-l v veljavo, potem ko ga bosta ratificirala izvršna odbora o beh časnikarskih organizacij.
Jugoslovanski časnikarji so zelo prisrčno sprejeli italijansko delegacijo, ki je bila dva dni njihov gost. Italijanski gostje so obiskali sedež radia Koper in koprsko pristanišče. Tu so italijanske in jugoslovanske časnikarje sprejeli na ravnateljstvu, kjer sta jim dr. Koršič in inž. Saksida prikazala de-lovaaije pristanišča in njen razvoj ni načrt, časnikarji so sd nato o gledali pristaniške naprave.
do danes zjutraj ob 6. uri. Pokrajinska FIOM poziva kovinarje, naj se držijo nadaljnjih navodil, ki jih bodo razširile sindikalne organizacije za nadaljevanje in razvoj sindikalne akcije v obrambo zakonitih teženj delavcev.
V zvezi s prekinitvijo prometa je sindikat kovinarjev Delavske zbornice (CCdL), ki je skupno s FIOM napovedal stavko, izjavil, da nima nič skupnega s to prekinitvijo, «ki so jo povzročili elementi, ki so delavcem tuji«. Sindikat nasprotuje tem dejanjem, ki so popolnoma v nasprotju z Interesi delavcev, in s smotri, ki jih hoče Delavska zbornica doseči. Tudi FIN-CISL je izjavil, da nima nič skupnega s to demonstracijo, kajti vprašanja tržaških kovinarjev se
lahko razsodno rešijo samo • splošno proučitvijo in ne s posar meznimi akcijami.
Zaradi nemirov so bile osrednjo mestne ulice zastražene tudi ponoči in policija je preusmerila promet na razne stranske ulice, ker ni pustila avtomobilistom, da bi vozili po Ul. Carducci, čez Trg Garibaldi in po Drevoredu D’Annun-zio. Dovolila pa je promet skozi predor Sandrinelli proti Sv. Jakobu.
Politični urad kvesture nam je okrog 1. ure ponoči posredoval naslednje podatke. Ran,jeni so bili 3 komisarji PS, 21 agentov PS, od katerih so morali 2 sprejeti v vojaško bolnišnico, 8 karabinjerjev in 8 civilistov. Pridrianih pa je bilo okrog 80 demonstrantov.
množični in borbeni demonstraciji, izvedeni bodisi s povorko, bodisi s protestom pred vhodom na tržaški velesejem. Tajništvi poudarjata nujnost, da se okrepi In razširi borba tudi na druge kategorije delavcev in na prebivalstvo, da se z večjo težo pobijajo nespametna stališča voditeljev državne Industrije ter krajevnih in vsedržavnih oblasti, ki, kakor kažejo vesti v tisku in zadnji razgovori v Rimu, poudarjajo svojo politično voljo, da bi onemogočili Trstu, da bi Imel možnost delati in graditi ladje tudi v novih razmerah ter da bi obsodili na nagli propad vse mestno gospodarstvo.
Na podlagi mandata, ki sta ga tajništvi prejeli od Izvršnega odbora Nove delavske zbornice in od glavnega sveta sindikatov CGIL, sta tajništvi sklenili, da bosta povabili druge sindikalne organlza „	..	- . ,,1;	cije na sestanek, da bi skupno po-
ica Zanussija jokali zavedajoč gio-bljeno proučili resni položaj in da je z njim zmanjkal tudi del se domenili o nadaljnjem razvoju
borbe. Tajništvi obsojata napad policije na skupino mladincev na Trgu Goldoni, ki je povzročil reakcijo meščanov, s čimer se je zaostrila napetost, ki obstoja v mestu, napetost, ki je ne more nihče ignorirati. Spričo negativnega izida sestanka delavskega odposlanstva z ministrom Andreottijem, pri čemer je prišlo do obi-čain^ c-ni o Snih	c''" -‘u)
o zanimanju za zadevo, Je pokra jinsko tajništvo „ ,OM sku,,no š sindikatom kovinarjev Delavske zbornice sklenilo podaljšati stavko
iiiiiiimtmtrmutiTftiiiiiitniliiiiiiirtitmiriiiiiiiiiiiii'
Srečanje književnikov Jugoslavije in Italije
BEOGRAD, 21. - V Umagu se je danes v organizaciji časopisa «La Battana* pričelo četrto srečanje književnikov Jugoslavije in Italije, na katerem sodeluje skoro 40 uglednih književnikov iz Italije in Jugoslavije in književnikov italijanske etnične skupine iz Jugoslavije. Udeležence srečanja je v začetnem govoru pozdravil predsednik občinske skupščine Umagu Djure Mako-vac. Na vsakem od dosedanjih treh srečanj književnikov Jugoslavije in Italije, ki so bila v Opatiji, so bile na sporedu zanimive teme.
Na sporedu letošnjega srečanja je tema: «Književnik in poetika*, o kateri je podal uvodno besedo italijanski pesnik Giovanni Giudici. Na začetku sestanka sn udeleženci z enominutnim molkom počastili spomin Nobelovca, italijanskega pesnika Salvatora Quesimoda, ki je nedavno umil. O velikem književniku sta govorila Giovanni Ruboni in Oskar Davičo.
Dean Rusk o Vietnamu
VVASHINGTON, 21. - Ameriški državni tajnik Dean Rusk je na tiskovni konferenci izjavil glede Vietnama, da bi konec bombardiranja Sajgona Imele ZDA kot «zmanj-šanje sedanjega ritma vojaške dejavnosti«. Izjavil je tudi, da se strinja s tem, kar je včeraj izjavil taj ni-k za obrambo Clifford, da se med pariškimi pogajanji opaža rahel premik. Dodal pa je, da bi bila napaka videti preveč stvari v tem, kar se je do sedaj zgodilo, toda morda «so v ozračju nekatere stvari, ki jih je moč pozdraviti z zadovoljstvom«.
Rusk je tudi izjavil, da Bela hiša gleda z resnostjo in Iskrenostjo na pariška pogajanja in da upa, da bodo zaključena v interesu miru v jugovzhodni Aziji.
Voditelj ameriške delegacije Har-riman je prispel danes iz Pariza v VVashington, kjer bo poročal predsedniku Johnsonu in se bo vr-nii v Pariz 1. julija.
Pred odhodom je Harriman pokazal optimizem, Izjavil je, da so severni Vietnamci prišli v Pariz na aresne razgovore«, in je dodal, da je nedavni prihod člana političnega urada severnovietnamske komunistične stranke kot svetovalca delegacije dober znak. Dejal je nato, da «odmori za kavo« postajajo pri pariških razgovorih vedno daljši, medtem ko postajajo prava pogajanja ((nekoliko manj cerimonio zna«. V zvezi z včerajšnjimi Cliffor dovimi izjavami je pripomnil: «Mi slim, da je precej res. Vendar ni smo še našli sredstva, da bi ures ničili napredovanje. Na žalost, Hanoj napačno misli, da imajo ZDA interes do vojaškega stopnjevanja.«
Predsednik severnovietnamske delegacije v Parizu pa je na tiskovni konferenci izjavil, da do sedaj niso na razgovorih prav nič napredovali. Pripomnil je, da vendarle obe strani sedaj po devetih sestankih «bolje razumeta vsaka stališče druge«. Glede «odmorov za kavo« pa je dejal: ((Piti kavo je normalna dejavnost, kaditi in komentirati pa je druga stvar.«
V jugoslovanskem paviljonu TRŽAŠKEGA VELESEJMA
je pripravila
bogato razstavo najbolj reprezentativnih knjig slovenskega in sploh jugoslovanskega založništva
Zastopane so naslednje slovenske založbe:
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljub'* MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana CANKARJEVA ZALOBŽA, Ljubljana ZALOŽBA OBZORJA, Maribor ZALOŽBA LIPA, Koper ZALOŽBA «BCREC», Ljubljana SLOVENSKA MATICA, Ljubljana PREŠERNOVA DRUŽBA, Ljubljana MOHORJEVA DRUŽBA, Celje «SOČA», Nova Gorica POMURSKI TISK, Murska Sobota TEHNIŠKA ZALOŽBA, Ljubljana
SLOVENSKA IZVIRNA DELA
ODLIČNI PREVODI IZ ITALIJANSKE KNJIŽEVNOSTI
MED OBISKOVALCI SEJMA BODO MOREBITNI NAROČNIKI KNJIG UŽIVALI POSEBNE UGODNOSTI!
AllOCJ*
NA SVIDENJE NA VELESEJMU!
STOLPEC
INA
KAJ JE KAJ NUDI
ŽIVLJENJSKO
ZAVAROVANJE
Vs radi delamo načrte za bodočnost. Mnogokrat pa onemogočijo njihovo uresničitev okolno-sti, ki so neodvisne od naše volje. y	Premerih ,se opravičujemo z Izrekom, ki zveni kar fata-
listično: «Takšno je življenje!..,«
In vendar ima danes vsakdo Izmed nas možnost, da z gotovostjo zadovolji določene važne potrebe in težnje (osebne ter družln-ske) s pomočjo zelo enostavnega, cenenega In sodobnega sredstva: življenjskega zavarovanja.
_ . življenjsko zavarovanje je sporazum, ki ga skleneta zasebni državljan in zavarovalni zavod, kakršen je Istituto Nazionale del-le Assicurazioni (Državni zavarovalni zavod).
vJe bistvo sporazuma? Bistvo je v Izredno jasni dvostranski obveznosti «Daj—dam«, brez vsakršne dvoumnosti.
Na primer: neki oče se obrne na zavarovalni zavod, ker želi zagotoviti sinu, ko bo ta odrasel določeno vsoto denarja, ki naj bi mu služila za dokončanje študija odnosno napotitev v poklic (če se namesto sina govori o hčerki, bo vsota lahka služila za doto), Sklene se dogovor in, medtem ko se zavarovalnica obveže, da Do izplačala sinu (hčerki) ob določenem času želeno vsoto, se oče s svoje strani obveže, da bo plačeval mesečno skromni znesek za določeno dobo. Ce bi v predvidenem obdobju oče preminil, nlh*e ne bo dolžan plačati mesečnega obroka, temveč bo otrok vedno lahko Izterjal dogovorjeno vsoto, ko bo dosegel predvideno starost.
To Je vrsta zavarovanja, ki služi za zagotovitev bodočnosti o-trokom. Obstajajo sicer neštete druge oblike življenjskega zavarovanja s katerimi je možno zadovoljiti mnoge druge osebne in družinske zahteve, kot na primer:	zagotovitev «poko:n!ne» za
starost, možnost razpolaganja z določeno vsoto, da bi zaščitil družino pred nepredvidenimi nadlogami ali da bi preprečil! ekonomske težave podjetja, zagotovili možnost plačila posojila pri nakupu hiše In tako dalje...
Vsi Imajo danes določene skrbi, iz enega ali drugega razloga, skrbi, ki jih more rešiti življenjsko zavarovanje. Torej vsakemu svoje zavarovanje, za rešitev njegovega problema. V prihodnjih kramljanjih pa bomo obravnavali razne oblike zavarovanja in način, kako rešiti razne probleme.
Med tem poprašajte za pojasnila za vsak primer Z zaupanjem se obrnite na agente INA. ki so no vsej Italiji zato, da bi Vam dali vsa pojasnila, da bi Vam svetoval! in Vam pomagali. Lahko nam tudi pošljete priloženi odrezek — prilepljen na dopisnico: prejeli boste zelo obširna p 'lasnlla, brez kakršnekoli obveznosti z Vaše strani. Pomnite pa, da
KDOR DOBRO PRERAČUNA SE ZAVARUJE
I
Ime
' Priimek.
I Ulica...
| Poštni kodeks io mesto j Pokrajina.............
PD/4
Spoštovani	.
ISTITUTO NAZIONALE' DELLE ASMCUKAZIONII Via So! ustmna 51
0010U	|
v*
NA GROBOVIH TALCEV V BEGUNJAH
Škedenjci so se poklonili spominu pesnika in učitelja Karla Široka
V'
Izlet rojakov iz Skednja in Kolonkovca je bil v okviru jubilejnih prireditev ob 100-letnici Kmečke čitalnice
Sivi oblaki, od časa do časa dež, je spremljal škedenjce in rojake s Kolonkovca, ter njihove goste, ko so v nedeljo v zgodnji jutranji uri vstopali v tri avtobuse, ki so nato odbrzeli proti Gorenjski. Med vožnjo se je vreme izboljšalo, oblaki so se pretrgali,
Z jasnine je od časa do časa posijalo tudi sonce. Tako spremenljivo vreme je izletnike spremljalo ves dan, pa vendar ni pokvarilo razpoloženja in tudi ni motilo poteka začrtanega programa.
Ko so izletniki dospeli v Begunje, so se najprej zbrali na grobišču talcev. Tu so se jim priključili še sovaščani, ki so prispeli z lastnimi vozili, tako da je množica udeležencev presegla stopetdeset oseb. Z zadovoljstvom smo v svoji sredi pozdravili tudi Bogdana Široka, sina ustreljenega pesnika in učitelja Karla široka ter sestro Boženo in Brata Alberta. Zbrani okoli o-srednjega kipa, ki stoji sredi grobov, so izletniki v globoki tišini poslušali priložnostni govor Srečka šumana. «šteli smo si v dolžnost«, je rekel govornik, «vne-sti med proslave ob stoletnici ustanovitve Kmečke čitalnice tudi današnjo spominsko svečanost.«
Ko je nato govoril o škedenj-skih kulturnih delavcih je Šu-man nadaljeval:
«Med temi neumornimi, zaslužnimi delavci je bil tudi učitelj Karel Širok, slovenski pesnik. Nastopil je fašizem s svojo strahovlado. Uničiti je hotel vse, kar je bilo našega. Kot toliko drugih tovarišev, je moral tudi Karel širok zapustiti Trst; toda seme, ki ga je bil vsejal, je ostalo v naših srcih in je vzklilo.«
Sledila so težka, mučna leta in nato nas je z vso krutostjo udarila druga svetovna vojna. Zapisani bi bili poginu, če bi se pri nas ne našli ljudje, ki so se uprli krivici in svojo ljubezen za pravično stvar plačali z življenjem ... Tudi iz Skednja in s Kolonkovca je cela množica ljudi dala življenje v boju, po taboriščih, kot talci.
Pod našo vasjo je zloglasna Rižarna. Bila je priča neštetih grozot, več tisoč ljudi so tam mučili, ubili, upepelili.
Grozotam je bil priča tudi ta prekrasni del naše Gorenjske. Tod okrog je vsaka ped zemlje prepojena s srčno krvjo naših najboljših hčera in sinov. Med njimi počiva naš Karel Širok.
Da je seme, ki ga je KaTel širok vsejal vzklilo in obrodilo, nam priča dejstvo, da se je klicu Osvobodilne fronte odzvalo z navdušenjem toliko naših vaščanov. Žal niso vsi dočakali svobode. Mnogi, premnogi so za veliki cilj žrtvovali svoje življenje. Vse te žrtve so ustvarile pogoje da se more naša kultura še dalje razvijati, ali opozarjajo nas tudi na naše dolžnosti do naroda in materinega jezika.
Prišli smo semkaj, da se poklonimo spominu Karla široka in vseh naših vaščanov iz Skednja in s Kolonkovca ter spominu vseh talcev, ki tukaj počivajo.«
Med enominutnim molkom sta nekdanja širokova učenka Mira Šumanova in hči v Mathausnu u-pepeljenega aktivista Zora Verka Marta, položili k spomeniku lovorov venec Na trakovih venca je napisano «Karlu široku in vsem žrtvam škedenj-Kolonkovec
Presunljivi molk je prekinil vzklik «Slava!» na kar je Miha Renko recitiral širokovo pesem «Umrl je Jezus« posvečen Gorta-nu in Bazoviškim mučenikom.«
«Prebile petim fantom krogle so
srce
in grob so izkopali jim nekje zasuli jih skrivaj kot stekle pse, a kje — še mati vedeti ne sme.))
Tedaj se je naša misel zopet oklenila avtorja ter pretresljivih verzov. Kje je njegov grob? Iška li smo med imeni, vklesanimi na skromnih nagrobnikih, a ime na Karla široka nismo našli. Po vedali so nam, da so prve talce v Begunjah, in med temi je bil tudi Širok, zagrebali skrivaj in grobove celo zamaskirali. Vse iskanje ni pomagalo: točnega mesta, kjer leži naš učitelj in pesnik Karel Širok, niso še ugo-tovili.	, ,	,
Po tej skromni, a globoko občuteni komemoraciji, so izletni-
ki razdeljeni v tri skupine izmenoma ogledali grobišče v Begunjah, grobišče v Dragi in jetrn ške celice, ki so spremenjene v muzej. To je v resnici muzej groze in trpljenja skozi katero pa je pronicala tudi vera v zmago in bodočnost.
Pod Skednjem, v Rižarni, bo nastal tudi muzej. Naša želja je, da bi bil urejen po vzorcu begunjskega. Več upanja imamo, da nam bodo priznali in prikazali naš delež v trpljenju, kakor bi ga nam priznali v borbi.
Po ogledih so izletniki zopet zasedli svoja mesta v avtobusih in se odpeljali v Vrbo, kjer so se zbrali pred Prešernovo rojstno hišo. S stopnic k vhodu je svoje rojake ogovoril Drago Pahor. Spomnil jih je, da so škedenjskl prosvetarji vedno častili spomin Prešerna: pred 63 leti je škedenj-ska ((Velesila« pohitela v Ljubljano k odkritju Prešernovega spomenika. In prav je, da počastimo Prešerna tudi ob stoletnici naše čitalnice.
«žive naj vsi narodi«, nam je pred 124 leti zapel Prešeren in
s svojo ((Zdravljico« napisal naš politični in narodni program. In ko je Prešeren zapel to obče človeško misel o miru nad vsemi narodi, je zaželel življenje tudi svojemu slovenskemu narodu. In to je program, današnji program, tudi za nas, za vse Slovence, tudi za tiste v zamejstvu, tudi za tiste v Skednju in na Kolonkovcu. Zato ljubimo Prešerna, ostanimo mu zvesti, da ostanemo zvesti svojemu narodu.
Izletniki so si nato ogledali notranjost Ribčevega doma, se vpisali v spominsko knjigo in v izbi obesili pozlačen lovorov venec z napisom: ((Prešernu ob stoletnici čitalnice — škedenjci 1868». Nato so si ogledali še cerkvico sv Marka.
Pozna ura in prazni želodci so pospešili vstopanje v avtobuse, ki so odbrzeli na Bled, kjer so izletniki dobili v treh različnih gostiščih kosilo.
žal je preostajalo le malo časa, da bi se mogli zadržati delj na Bledu. Naslednji cilj izleta je bil na Brezjah. Skozi Ljubljano pa tudi ne bi mogli in ne smeli
brez postanka. Tu so se izletniki okrepčali in sprostili, da so potem nastopili zadovoljni pot proti domu, kamor so dospeli kar v načrtovanem času brez hujše zamude.
Za zaključek bomo citirali kar besede ene izmed izletnic: ((Hvala stoletnici za tako lep izlet.«
---------- I). P.
Rimsko najdbišie pri Lendavi v Prekmurju
Dolga vas pri Lendavi v Prekmurju je že iz prejšnjega stoletja znana kot pomembno rimsko najdbišče. Raziskovanja v letih 1957 in 1958 so potrdila to ugotovitev, ki so jo izpopolnili tudi s podrobnejšo določitvijo starosti rimske obcestne naselbine. Letos poleti namerava na pobudo in v organizaciji soboškega Pokrajinskega muzeja arheološka ekipa natančno določiti potek trase rimske ceste. Stara rimska cesta je namreč na tem obmejnem področju še sorazmerno dobro ohranjena. Ekipa znanih domačih in tujih arheologov bo prav tako skušala z manjšimi sondami ugotoviti obseg rimske naselbine.
"'V "
Škedenjci polagajo venec k spomeniku na grobovih talcev v Begunjah
llllllllllll■l^Mlllllllllllllllllllllllllllllllllll■lllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■^llll^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIVlllllllllll||||||||||||||||||||||||||||llll||||rllnl■It^llIlllllIllIllllllllllllllllllllllllllllll■lllllllllllllllll^lllllllllllllllllllll||||||||lUlllll
OB 65-LETNICI NAŠEGA KONTOVELSKEGA ROJAKA
LOJZE C JAK - pisec ljudskih iger iz življenja kontovelskih ljudi
Sedela sva v šolski klopi slovenske srednje šole «Srečko Kosovel« na Opčinah. Nekoliko nenavaden ambient za razgovor, čeprav je res, da spomini na mladost sežejo po navadi prav v prva šolska leta. Na stenah okrog naju panoji z risbami šolskih o-trok, ki čakajo na otvoritev zaključne razstave. Na šolski tabli s kredo izrisana glava deklice, morda zadnje posvetilo ob slovesu čez poletje. Dijaškega vrveža nikjer več, le k vhodu prihajajo v skupinah ali posamič in si ogledujejo razstavljene učne uspehe.
V tem okolju je moj sobesednik Lojze Cjak preživel mnogo ur svojih zrelit let, ki jih je posvetil slovenski šoli. Toda mladost je preživljal nedaleč od tod, na Kontovelu, kjer je 20. junija pred 65 leti zagledal luč sveta. A poleg luči je zagledal še nekaj drugega. Zagledal je prostrano modrino morja, ki mu je ostala v očeh, v srcu in v zavesti od tistih prvih let, ko je drobil svoje korake po ozkih stopničastih stezah skozi paštne v kontovel-ski rebri do skalnate obale tam spodaj, do danes, ko se s kon-tovelskega vrha razgleduje proti Barbani in Gradežu pa proti Istri in skuša v zdaj mirni zdaj nemirni vodni gmoti iskati svojo in preteklost svojega rodu na tem čudovitem kraškem robu.
Lojze Cjak ne govori rad o sebi. Pravi, da ne najde ničesar takega v svojem življenju, o čemer bi bilo vredno izgubljati besed. Potem mu le iztrgam nekaj kamenčkov iz življenjskega mozaika in ko jih skušam sestaviti in jim dati zaključeno podobo, se šele dodobra zavem, da je pred menoj človek dvojne in obakrat resnične pristnosti:	skro-
men in vase pogreznjen, tak, kakor ga je oblikovala bolj nemila kot mila usoda slovenskega Primorca, a notranje poln ognja, ko se razgovori o svojem morju, o ljudeh na njem in ob njem, o časih, ki jih ni več, ki pa so v njegovi duševnosti bolj živi, kot če bi bili resnično živi. Ne, nobenega protislovja ni v tej dvojnosti, ki je le sinteza enovite, srčno in razumsko samosvoje o-sebnosti.
Rojen v delavsko-kmečki družini (oče je bil zaposlen v prosti luki pri razmeščanju vagonov, mati je bila branjevka na Pon-terošu), je obiskoval osnovno šolo na Proseku in nato obrtno šolo v mestu. Zaposlil se je pri tržaškem Lloydu in pri občinskih
Gromova ilustracija k Cjakovi drami «Neurje», ki je bila leta 1954 objavljena v dnevniku v podlistku. Ilustracija predstavlja tipično kontovelsko «eupo»
vodovodih. Časi so bili hudi; nad našim življem se je razdivjal fašizem. Ko je zagorela potujčeval-nica na Proseku, je bil skupno z drugimi zavednimi slovenskimi fanti zaprt. Potem se je začela kalvarija brez stalne zaposlitve, saj so bila vrata našim ljudem skoraj povsod zaprta. Ukvarjal se je s tem in onim, tudi z ribištvom in z izumiteljstvom. Leta 1933 je položil izpit za turističnega tolmača z diplomo iz šestih jezikov (slovenščine, italijanščine, nemščine, angleščine, francoščine in španščine). Izdala mu jo je tržaška prefektura in jo še danes hrani. Dobil je tudi dovoljenje za izvrševanje poklica, toda že po enem letu so mu ga odvzeli. Bila so to grda leta, ki jih je lajšala le zavest skupne narodne usode na teh tleh. Lojze Cjak bi jih danes najraje preskočil, a jih ni mogoče, kajti vrastla so se v življenje in tudi v njih je pogojen njegov današnji značaj.
Vojna leta so ga našla na strani svojih ljudi v neenakem boju za obstanek in za boljši svet. Kljub bolezni je prispeval svoj delež v čudoviti epopeji osvobodilnega boja in že prvo povojno leto je našel sebi morda še najbolj odgovarjajočo zaposlitev pri obnovljenem Slovenskem narodnem gledališču v Trstu. Zakaj pravim, da morda najbolj odgovarjajočo? Zato, ker je že kot mladi gledališki amater, igralec in režiser v letih 1920 do 1923, dokler niso bila naša prosvetna društva zatrta ,in kasneje kot pisec številnih gledaliških del, bil po nekem notranjem nagonu pritegnjen v magični svet gledaliških odrov in življenja, ki živi na njih. Potem je bil sicer zaposlen pri neki trgovski družbi in ukvarjal se je tudi s privatnim poučevanjem, toda kratko življenje z gledališčem v družbi odrskih entuziastov kakršni so bili danes že pokojni Modest Sancin, Milan Košič, Ema Starčeva, Just Košuta in drugi, je zapustilo v njem mnogo spominov in je prav gotovo vplivalo tudi na vso njegovo kasnejšo ustvarjalnost.
Leta 1954 je Lojze Cjak končno dobil mesto na srednji šoli v Dolini in na srednji šoli na Op činah, kjer je poučeval praktično mehaniko vse do zaključka letošnjega šolskega leta, ko zapušča šolo in odhaja v pokoj.
Do sem je tekel pogovor s prvo Cjakovo osebnostjo, tisto skromno in vase pogreznjeno, kateri je skoraj vsak spomin kot toliko čašic grenkega pelina. Od tu naprej je sedel ob meni v šolski klopi Lojze Cjak s svojo drugo dvojnostjo, tisto, ko jo označuje notranji žar ko teče beseda o morju in o ljudeh, o teh dveh prvinah skoraj vseh njegovih iger, s katerimi je brž po vojni vstopil v našo domačo kulturno tvor-
nost. če sem moral doslej vleči besede iz njega, se je zdaj razgovoril, kajti sedaj mu ni bilo treba več govoriti o sebi, temveč o njegovih kontovelskih ljudeh iz prejšnjih časov, o sicer trdem, toda kljub vsemu iz današnjih perspektiv idiličnem vaškem življenju, ki ga je označevala bogata ljudska pristnost, o navadnih ljudeh in o posebnežih, ki jih je obudil k življenju v svojih delih in jih skupno z domačo narečno govorico, z običaji in navadami otel pozabi. Če ničesar drugega ne bi naredil v svojem življenju, je že samo s tem opravil veliko in zaslužno delo, kateremu doslej prav gotovo še nismo znali izmeriti vrednosti, a se bomo vendarle morali potruditi, da jo bomo.
Kmalu po vojni 1. 1947 je napisal ljudski igri v dveh dejanjih «Pošast» in «Neverni Tomaž« potem ko je že prej ponašil partizansko igro Jožeta Tirana «Odlo-čitev», s katero je naše gledališče takrat z velikim uspehom nastopilo v Ljubljani, ko je doživela še večji uspeh kot v književnem jeziku. Že naslednje leto je nastalo njegovo najobsežnejše delo, štiridejanka «Neurje», v kateri je z nekakšno intimno izpovedjo spregovoril o našem morju in kontovelskih ribičih (igro smo 1. 1954 objavili v Primorskem dnevniku v podlistku). «Neurje» je kot živ izrez iz življenja kontovelskih ljudi v sedaj že tako zelo odmaknjeni preteklosti, v katerem se gnete sli; kovito vsakdanje pehanje v kleni govorici ribičev na morju, kateri je Cjak pozorno prisluškoval, ko je z njimi ribaril v zalivu, in v katerem se odvija ena izmed tolikih dram človeškega sožitja. Pri prebiranju dela je čutiti, kr ko pisec s svojimi junaki trpi in se raduje, kako z njimi čustvuje, išče izhoda iz situacij in zagat in ga končno tudi najde kot ga vedno najde življenje samo. Sam se spominja, kako so ga med pisanjem igre nastopajoče osebe kar obsedle, kako so mu vstajale pred očmi in se risale vsaka s svojim značajem, vsaka s svojimi težavami in kako so na-mah izstopile iz njegovega življenja, ko je delo dokončal. Prav gotovo je v tem eden izmed dokazov pristnosti Cjakovega dostopa do obravnavane teme in ljudi, pristnosti v kateri se odseva elementaren navdih umetniške narave in notranji imperativ poštenega ustvarjalca.
Za «Neurje» je bilo takrat precej navdušenja v ansamblu našega gledališča, vendar uprizoritve ni doživelo. Kaj ko bi se navdušenje obnovilo sedaj, ko ob stoletnioah našega narodnega prebujanja iščemo kaj bi postavili na oder, da bi bilo kakorkoli odsev naše preteklosti?
Po ((Neurju« je Lojze Cjak napisal še celo vrsto drugih odrskih del za amaterske odre, morda kakih petnajst. Spomnimo se samo na spevoigro «Lojtrca» (1953), ki Je doživela nekaj u-spešnih izvedb, pa še na burki ((Iznajdljivi brivec« in «Burja» ter na igro s partizansko tematiko ((Sol«. V zadnjih letih je za mladino napisal igrici ((Plastika« (1962) in ((Iznajdba« (1963), v katerih «na šaljiv način prikazuje iznajdljivost ljudi ob tehničnem napredku«. Obe sta doživeli lep uspeh na šolskih zaključnih prireditvah, kakršnega je doživela tudi njegova zadnja igra, tride-janka «Slana voda«, ki Jo je u-prizorila prejšnji mesec openska srednja šola ((Srečko Kosovel« ob zaključku šolskega leta in katere
zgodba se dogaja pred sto leti na Kontovelu.
Toda Lojze Cjak še davno ni izčrpal tem za odrsko obdelovanje. V delu ima mladinsko igro (dkarove sanje«, v kateri bo obdelal davno človekovo sanjo, da bi se s silo lastnih mišic dvignil v ptičji let. Igra bo imela tudi vzgojni značaj, obenem pa bo budi, tako kot si jo avtor zamišlja, izredno zanimiva za odrsko scensko realizacijo. Prav tako namerava v doglednem času nadaljevati s. pisanjem že začete igre z nekoliko nenavadnim naslovom «Bauta, bauta!«, ki pomeni nekak lovski bojni klic kriških ribičev na začetek lova na tune. V kriškem narečju obravnava v tej igri lov na tune z vsemi doživljaji ob tem na kopnem in na morju, kjer ima v tišini nočnega pričakovanja v čolnu vsaka izrečena beseda svoj skrivnostni prizvok, vmes pa vple ta resnično zgodbo o ženi, ki je osramotila «kornarja« (ali kolnar-ja, kakor mu pravijo v Križu) na «koruni» — mladeniča na o-pazovališču na jate tun, ker jih je prej zagledala kot onadva.
Pogovor z našim kontovelskim piscem ljudskih iger je zanimiv, prijeten in poučen. Zanimiv, ker izveš marsikaj iz življenja slovenskih ljudi ob morju takrat, ko jim je morje še pomenilo vir za življenje, prijeten, ker je Cjakovo pripovedovanje kot nekakšna romantična povest o časih, ki se ne vračajo pa imajo prav zaradi tega skoraj že prizvok neverjetne pravljičnosti, poučen zato, ker se namah zaveš kolikokrat se lahko za skromno in tiho zunanjostjo skriva bogata in pristna kulturna vsebina.
Ob življenjskem jubileju in ob vstopu v pokoj želimo Lojzetu Cjaku, da bi ga naše morje in njegovi kontovelski ljudje iz nekdanjosti še in še zaposlovali in da bi iz njegove tihe kulturne delavnice še in še prihajal med nas obnovljeni svet naše slikovite preteklosti.
JOŽE KOREN
Ingoličeva GIMNAZIJKA slovenski bestseller
O Ingoličevem romanu Gimnazijka smo poročali že dvakrat. Takrat ko je knjiga prvikrat izšla in nato, ko je kot eno redkih domačih razprodanih del izšla še v množični izdaji v broširani obliki žepne knjige. Zanimiva zgodba in tehtnost dela in aktualna sodobna problematika pa so tej knjigi pripravile Izreden uspeh pri slovenskih bralcih. Tako je založba Mladinska knjiga pravkar izdala v enem letu že tretjo izdajo te knjige, ki se uvršča med najbolj brana sodobna slovenska dela. Tudi sedanja tretja izdaja je izšla v obliki žepne knjige in je docela enaka drugi izdaji. Zaradi svoje priročne oblike in cenenosti bo tako Ingoličeva Gimnazijka našla pot še do novih bralcev. Tri izdaje v enem letu, v nakladi 23.000 izvodov (!) pa pomenijo za sodobno slovensko knjigo prav gotovo rekord, za pisatelja Antona Ingoliča pa samo še en dokaz več priljubljenosti njegovega pisarija.
Slovenska knj‘iga na tržaškem velesejmu
V posebnem oddelku jugoslovanskega paviljona v Palači narodov na tržaškem velesejmu razstavljajo vse slovenske knjige, ki so izšle v zadnjem času ali tudi take, ki po svoji zunanjosti in po svoji vsebini predstavljajo najbolj reprezentativne izdaje. Izbor sicer ni velik je pa zelo smotrn in nenavadno lepo urejen, za kar gre zasluga tudi Tržaški knjigarni. Razstava dokazuje, da je slovensko založništvo na visoki kvalitetni in estetski ravni in da se lahko enakovredno meri z največjimi evropskimi založniškimi hišami. Obiskovalec lahko katero koli razstavljeno knjigo tudi naroči kar na razstavišču pod posebno ugodnimi pogoji.
Brošura o Padričah za 70-letnico «Slovana»
Padriško prosvetno društvo ((Slovan« pripravlja proslavo 70-letnice svojega obstoja. Za to priložnost bo izdalo posebno brošuro, v kateri bo prikazana zgodovina tako društva samega kot tudi vse druge kulturno-gospodarske dejavnosti na Padričah v zadnjih desetletjih. Del brošure bo posvečen tudi deležu, ki so ga Padriče dale v narodnoosvobodilni borbi. Poleg tega bo v brošuri objavljeno tudi slikovno dokumentarno gradivo kot na primer slike ob raznih društvenih prireditvah. Brošura bo izšla v drugi polovici julija, ko bo tudi proslava s sodelovanjem večjega števila društev, zborov in godb.
O KULTURNIH STIKIH MED SLOVENCI IN ITALIJANI
ŽIGA ZOIS IN DOBA NJEGOVEGA MENTORSTVA
Žiga Zois, baron Edelstein, je bil okrog 40 let središče slovenskega slovstvenega dela in sploh duša vsega tedanjega prerodilnega gibanja na Kranjskem. Rodil se je 23. novembra 1747 v Trstu.
Ni ugotovljeno, ali se je rodil v očetovi palači, tako imenovani palači Cancellieri, na Malem trgu Piazza Piccola, tedaj še v neposredni bližini morja (trg je segel do današnje Portizze), ali v družinski vili v Barkovljah. Znano je, da je bila nad portalom Zoisove palače kamnita plošča z napisom «Osveti se jim, o Gospod« v hebrejščini in glagolici. Fašisti so jo nekaj let pred drugo svetovno vojno odstranili. Zdaj leži zanemarjena in pozabljena na trav niku Arheološkega muzeja pri Sv. Justu.
Po očetu Michelangelu, rojenem v Barbenu pri Bergamu, je bil ital., po materi Johani, hčerki ljubljanskega rudarskega nadzornika Franca Sigismunda Kappusa, plemenitega Piehelsteina, pa slovenskega rodu. Najprej je študiral na dvorni akademiji v Reggiu, a po letu 1769 ga najdemo kot gojenca jezuitskega kolegija v Ljubljani. Ko mu še ni bilo 36 let, je po o-četu podedoval med drugim veliko izvozno trgovino z železom ter plavže nad Jesenicami v Starih Fužinah in Bohinjski Bistrici, revirje v Gorjušah, na Jelovici, za Javornikom in Rudni dolini, fidej-komisno graščino Brdo pri Kranju in več hiš v Ljubljani. V Ljubljani je vodil trgovino z železom, ki sta jo imela skupaj s stricem Bernar dom Zoisom. Še mlad je bil ba ron Žiga Zois največji bogataš na Kranjskem
Zoisova korespondenca, ki je šla zaradi napoleonskih vojn vsa v izgubo, nam ga kaže kot zelo delavnega razumnika in velikega zaščitnika slovenskega kulturnega življenja, ki je tedaj imelo glavna predstavnika v Kopitarju in Vodniku. Slovenščino je izvrstno govoril. Zois izjavlja v nekem pismu, da je Slovence vzljubil zaradi njihove marljivosti, skromnosti in zmernosti.
Zanimal se je za industrijski napredek v Angliji, zlasti na področju premoga in jekla. Gojil je misel, da bi smotrno izkoriščal rudno bogastvo v Sloveniji in pospeševal pomorski izvoz iz Trsta. Zato je proučeval tudi razvoj prometnih poti po Sloveniji. Veliko se je ukvarjal tudi z naravoslovjem, posebno z botaniko in mineralogijo.
Zanimivo je vedeti, da se je Zois ukvarjal tudi z izdelovanjem fajanse. To obrt je okrog 1. 1777 uvedel v Ljubljani Italijan Sylva, ki si je postavil delavnico v Gradišču, na vogalu Rimske ceste. Izdeloval je jedilno posodo, lonce, krožnike in skodelice za vsakdanjo rabo. Kot surovina mu je služila belkasta glina z Gorenjskega. Zois je Sylvo denarno podpiral in po njegovi smrti podjetje prevzel v lastno režijo. Vemo, da je imelo podjetje leta 1808 petnajst delavcev in da je lepo uspevalo. Hoff poroča v knjigi «Gemalde des Herzogtums Krains«, Ljubljana 1. 1808, I., str. 141 143, da je bila ljubljanska fajančna posoda »moderna, trpežna in neobčutna proti ognju ali vročini. Po lošču, ki je imel jako lep blesk, po barvi in po lepoti izdelave je ljubljanska po soda prekašala enake graške in tržaške izdelke ter se približevala angleškim posodam«. Pod Zoisovim vodstvom so v tvornici izdelovali tudi dragocenejše krožnike, skodelice in vrče z umetniškimi okraski in dekorativnimi oblikami. Glavne tipe te ljubljanske fajanse hrani Narodni muzej Ljubljani. Leta 1817 je Zois prodal tvornico bratoma dr. Janezu in Juriju Zwayerju. Po Zoisovi smrti je prešla vsa fajančna industrija v roke Josipa in Marka Albor ghettija ter bratov AVasser. Prenehala je okrog 1. 1838. O tem
silit.
»
Ko je prišel pevovodja Vlado (Švara na običajne vaje pevskega zbora Pd »Slavec« v Rlcmanjih. ni pričakoval, da ga bodo tako prisrčno počastili od njegovi 61-letnici, ki jo je praznoval prav tisti dan t.j. v sredo. Vsi pevci so mu iskreno čestitali in mu želeli še mnogo let plodnega življenja. Podarili so mu tudi zlato kolajno in šop rdečih nageljnov, član pevskega zbora učitelj Boris Zahar je spregovoril v imenu vseh pevcev ter se mu zahvalil za njegov trud, vnemo in požrtvovalnost. Sledila je zakuska, med katero so svojemu dragemu pevovodji najprej nazdravili z dobro in pristno domačo kapljico ter potem skupaj zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi
nam obširno poroča dr. Rudolf Andrejka v študiji «Najstarejše ljubljanske industrije«, ki jo je objavil v Kroniki slovenskih mest,
I.,	1. 1934.
Za Slovence pa je Žiga Zois najbolj zaslužen kot mecen in mentor slovenskega prerodnega gibanja.
Žiga Zois je že kot dijak v plemiški akademiji v Reggiu zlasal italijanske madrigal' in se poglobil v študij italijanske književnosti. še nekaj let po vrnitvi v Ljubljano se je ukvarjal z učenjem italijanskih klasikov Le kot posebnost omenjam njegovo dopisovanje leta 1773 v francoščini z italijanskim pustolovcem Giaco-mom Casanovo, ki ga je spoznal v Trstu in s katerim je tudi kasneje ostal v stiku.
Casanova poroča v svojih Spominih o pismu, ki mu ga je iz Ljubljane poslal Zois s poročilom o podjetnosti gledaliških diletantov pod njegovim vodstvom v zvezi z Linhartovim prizadevanjem za u-prizoritev »Županove Micke«. V pismu so navedena tudi imena ljubljanskih meščanov, Zoisovih in Linhartovih prijateljev, ki so nastopali kot amaterji. Na podatek sem naletel v Curielovi knjigi »Trieste ottocentesca«. Naj še dodam, da je Casanova spisal ir: leta 1774 objavil v Gorici «Zgodovino neredov na Poljskem od smrti Elizabeta Petrovne do miru med Rusijo in Turčijo«.
Kot bomo videli, je v tem času vladalo v Ljubljani precejšnja zanimanje za italijansko kulturo. Iz te dobe nam je na primer o-stal Japljev prevod prvega dejanja in prvih desetih prizorov drugega dejanja Metastasijeve opere dArtaserse«, ki je prvi slovenski preporodni dramatski poskus. Povod za ta prevod je dala morda kakšna predstava tega dela v ljubljanskem stanovskem gledališču, ni pa ugotovljeno, če je šlo Japlju samo za prevod kot tak ali pa tudi za predstavo v slovenskem jeziku. V Metastasijevem slogu je Dev leta 1780 sestavil tudi prvo slovensko izvirno opero z naslovom »Belin«.
Morda ni slučaj, če je mladi žiga Zois prav v tem času začel navezovati stike s slovenskimi prerodnimi delavci. Za slovensko prerodno misel ga je pridobil Kumerdej, ki je 28. maja 1779 obnovil ((Akademijo delavnih — Acca-' demia operosorum«. To so prvič ustanovili v Ljubljani leta 1693 kot znanstveno društvo po zgledu italijanskih akademij 17. stoletja. Njen prvi predsednik je bil Prešernov prednik Janez Krstnik Prešeren (1655-1704), duša pa Gregor Dolničar. Obnovljena slovenska akademija naj bi po Kumerdejev: zamisli pospeševala slovenska prerodna prizadevanja in dovedla do izdaje sodobne slovenske slovnice in slovarja ter do uzakonitve pravopisa. Zois je bil med petnajstimi obnovitelji «Accade-mie operosorum«. Med njimi je bil tudi Japelj.
Naj glede njega omenimo naslednje: 13. maja 1779 je prišlo do tešinskega miru. Pri njem je kot avstrijski mirovni delegat sodeloval grof Janez FTlip Cobenzl, ki je imel posestva na Goriškem in Kranjskem. Njemu na čast so izdali še istega leta 1779 v Gorici zbirko prigodnic z italijanskim naslovom «Raccolta». Poleg mnogih italijanskih in nemških sta v zbirki tudi dve slovenski odi: a-nonimna Japljeva in Lavrinova s podpisom. Japelj je odo napisal »na povikšanje tiga visoku rojeni-ga gospoda... Filipa kneza Coben-zelna... k’nar vikši službi vuna-njih opravil«. Lavrin pa je dal svoji odi izrazito preporodno vsebino: «mi se le časti vesel'mo visoke naš’ga Slovenca« in prosil slavljenca «per tolkajn delih nikar pozabit Tvojih Slovencev«. Naj še dodam, da je Japelj dobro znal italijanski: V Trstu se je zanimal za mornarske strokovne izraze. Japelj ie postal tržaški škof, stolice sv. Justa pa ni zasedel, ker je prej umrl.
V dobo 1777-1778 spadajo prvi slovenski prevodi patentov, ki so jih natisnili skupaj z italijanskimi v Beneški republiki.
Po času, ko je zapustil italijansko pesnikovanje, se m Zois več publicistično udejstvoval na nobenem področju. Zavedal se je verjetno svojih mentorskih dolžnosti, ki jim je dajal prednost pred svojim književnim delovanjem.
Pozimi 1779-1780 je napravil Zois dolgo potovanje po Evropi. Pripraviti se je hotel na konkurenčni boj s švedskim železom Obiskal je Švico, Nemčijo, Nizozemsko, Francijo in Italijo. Iskal je stikov z naravoslovci m zbiral gradivo za svojo naravoslovno zbirko. Skrbel pa je tudi za dopolnjevanje svoje knjižnice zlasti s slavističnimi deli, ki jih je začel sistematično kupovati. V Parmi se je zanimal in zapisoval loti.ške tekste, v Bologni staroruske evangelije, v Rimu pa številne slovanske knjige v latinici, glagolici in cirilici in še nekaj rokopisov. V Rimu je spoznal bivšega koprskega škofa grofa Carla Cannusija. Zois je namreč vedel, da se je Cannusio zanimal za glagolske in sploh južnoslovanske cerkvene tiske.
JANKO .TE*
(Nadaljevanje sledi)
Vrem« v te raj: Naj višja temperatura 33.5, najniija 18,4, ob 19. uri 34 stop., zračni tlak 1011,9 raste vlaga 32 odst , veter severovzhodnik 15 km na uro, nebo Jasno, 1,2 mm dežja, morje rah. lo razgibano, temper, morja 22 stop.
Tržaški dnevni
Danes, SOBOTA, 22. junija
AHAC
Sonce vzide ob 5,16 in zatone ob 20,58 — Dolžina dneva 15,42 — Luna vzide ob 2,37 in zatone ob 18,09.
Jutri, NEDELJA, 23. junija
KRESNICA
ODMEV DELAVSKE BORBE V OBČINSKEM SVETU
Svetovalci KPI zapustili sejo nezadovoljni z županovo izjavo
Župan priznal pomanjkljivosti pri izvajanju sklepov CIPE, na vprašanja pa da bo odgovoril na prihodnji seji
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta se je zaključila več kot eno uro pred običajnim urnikom zaradi pomanjkanja legalnega števila svetovalcev v dvorani. To se je zgodilo predvsem kot posledica in odmev na borbo, ki jo vodijo kovinarski delavci že nekaj časa v obrambo ladjedelskih obratov.
Svetovalci leve opozicije so pričakovali, da bo župan inž. Spaocini odgovoril na vprašanja, ki so mu bila {»stavljena v preteklih dneh v zvezi z vprašanjem Izvajanja načrtov CIPE in nevarnosti, ki grozi celotni tržaški ladjedelski in strojni Industriji, kar bi omogočilo razpravo o teh važnih vprašanjih. Namesto tega je župan ob začetku seje podal samo informativno izjavo. V njej je dejal, da je imel na osnovi vprašanj svetovalcev in predvsem želje občinskega odbora, v preteklih dneh nekaj sestankov s sindikalnimi predstavniki (v resnici se je razgovarjal samo s predstavnikom Delavske zbornice FabriccI-Jem, se pa še ni sestal s sindikalisti CGIL) in s predstavniki prizadetih podjetij IRI. da bi poizvedel, kaj je pravzaprav na stvari in si ustvaril jasno sliko o položaju,
Nato je župan omenil predvčerajšnji sestanek predstavnikov oblasti, ki so razpravljali o nastalem položaju v industrijskih podjetjih z državno udeležbo in <, perspektivah izvajanja načrta CIPE. Župan je dejal, da so bile doslej v tem pogledu ugotovljene določene pomanjkljivosti, ki pa jih je treba na vsak način popraviti. Poudaril pa je, da se kljub temu najvažnejše pobude CIPE redno izvajajo. Pri tem pa je župan dejal, da je treba na vsak način rešiti predvsem vprašanje zagotovitve dela in plač sedanjim uslužbencem. Prav zaradi tega, je dejal župan, še ni mogoče odgovoriti na postavljena vprašanja, ker je treba najprej vse probleme poglobiti in jih začeti reševati z od. govornostjo. Zato je obljubil, da bo odgovoril na prihodnji seji občinskega sveta.
Župan je tudi povedal, da so oblasti pozvale vodstva podjetij IRI v Trstu, naj pravično rešijo delavska vprašanja, da ne bodo delavci trpeli škodljivih posledic. Občinska uprava, je zagotovi! župan, bo odločno nastopila za rešitev teh vprašanj.
Svetovalci KPI se niso zadovoljili z izjavo župana, ki je dejansko preprečila razpravo o zahtevah delavcev v podjetjih IRI v Trstu. Odločno so protestirali proti temu stališču in so zapustili dvorano v znak protesta.
Občinski svet je nato sprejel še nekaj upravnih sklepov, nakar so ugotovili, da ne morejo nadaljevati seje zaradi pomanjkanja legalnega števila svetovalcev.
Zaradi gradnje ventilacijskih naprav
Prekinjen promet skozi predor pri Senenem trgu
Spričo začetnih del za postavitev ventilatorjev in aparatov, ki bodo prezračevali predor pri Senenem trgu, je župan izdal ukaz o prepovedi avtomobilskega in osebnega prometa v nočnih urah od 22. do 6. ure zjutraj začenši s 24. junijem. Izjema velja le za javna prevozna sredstva.
Začasno zaprtje predora pri Senenem trgu zahteva tudi naslednje prometne ukrepe na omenjenem področju:
1. prekinitev delovanja tribarv-
nega semaforja od 22. do 6. ure in njegova nadomestitev z rumeno lučjo v presledkih;
2.	pregraditev sredine cestišča Ul. Salata na križišču Trga Baia-monti, kjer bo postavljen napis v velikosti 1x1.5 m: ((Prepovedan prehod skozi predor zaradi del v teku od 22. do 6. ure».
3.	pregraditev sredine cestišča pri vhodu v Ul. della Tesa z enakim napisom;
4.	postavitev treh napisov z že omenjenim besedilom v naslednjih krajih: na začetku D’Annun-ziovega drevoreda pri Garibaldijevem trgu, na križišču D’Annun-ziovega drevoreda, Trga Mioni in Ul. Conti ter na Senenem trgu v smeri predora.
Vsi ti napisi bodo dobro razsvetljeni, tako da bodo vidni. Poskrbeli bodo tudi za trajno službo mestnih redarjev na obeh straneh predora za dobo trajanja del.
Vozni red avtobusov v Doberdob in nazaj
Ob 14.30 odhod avtobusov, katerih prva vožnja je rezervirana v glavnem za nastopajoče.
V drugi vožnji bodo avtobusi vozili takole:
Avtobus št. 1:
Dolina 16.45, Boljunec 16.50, Boršt 16.55, Ricmanje 17, Doberdob.
Avtobus št. 2:
Bazovica 16.45, Padriče 16.50, Trebče 16.55, Opčine 17, Doberdob.
Avtobus št. 3:
Opčine 16.45, Repen 16.55, Brišči-ki 17.05, Repnič 17.15, Zgonik 17.20, Salež 17.25, Praprot 17,35, šemipo-laj 17.45, Mavhlnje 17,55, Sesljan 18, Doberdob.
Avtobus št. 4:
Opčine 16.45, Prosek 16.55, Križ 17, Nabrežina 17.05, Sesljan 17.10, Devin 17.15, Doberdob.
Avtobus št. 5:
Trst — glavna avtobusna postaja 14.30 (prva vožnja)
Kontovel 14.50, Prosek 14.52, Križ 15.05, Nabrežina 15.10, Sesljan 15.15, Devin 15.20, Doberdob.
Trst — glavna postaja
(druga vožnja)
Trst 16.45, Sesljan 17.05, Devin 17.10, Stivan 17.10, Doberdob.
Na vseh avtobusih bodo nalepljeni plakati in jih bo lahko spoznati. Povratek nazaj ob 21. uri po progi prve vožnje, ob 23. uri po progi druge vožnje. Nastopajoči imajo brezplačen prevoz, ostali potniki prispevajo 300 lir. Podrobnejše informacije bo lahko dal vodič, ki bo v vsakem avtobusu.
Avtobusi bodo vozili TOČNO po ' navedenem voznem redu.
IZPRED PRIZIVNEGA POROTNEGA S0DISCA
Enotna resolucija miljskega obč. sveta o sklepih CIPE
Na svoji zadnji seji v sredo zvečer je miljski občinski svet z večino glasov, razen demokristjanov, odobril resolucijo o gospodarskem sta nju na Tržaškem in nujnosti proučitve sklepov CIPE. Resoluciji sta predložila vodja komunistične skupine in liberalni svetovalec. Nato so se dogovorili za enotno resolucijo predstavniki vseh svetovalskih skupin, razen demokristjanov. V resoluciji miljski občinski svet predvsem ugotavlja, da se je gospodarsko stanje v miljski občini in v vsej pokrajini zelo poslabšalo zlasti zaradi ukrepov v škodo ladjedelništva. Spričo tega občinski svet zahteva, naj vlada in deželna uprava ponovno preučita načrte CIPE na podlagi predlogov sindikalnih organizacij, tako da se bodo okrepile gospodarske dejavnosti in da bodo imele več je možnosti razvoja. Razen tega miljski občinski svet zahteva primerne ukrene, da se zagotovi dejavnost ladjedelnice Palszegi in da se preprečijo odpusti delavcev.
Občinski svet je nato med drugim odobril sklep o posojilu (milijon 920 000 lir) za kritje primanjkljaja občinskega proračuna za leto i967. Za odobritev takega sklepa je potrebna večina glasov. V miljskem občinskem svetu je 30 članov, zaradi tega je bilo potrebnih 16 glasov za odobritev sklepa o posojilu. Ker bi pri glasovanju bilo le 14 glasov (KPI in PSIUP), sta tudi svetovalca PSU Robba in Canziani glasovala za posojilo, da bi preprečila padec občinske u-prave in komisarske uprave. Proti sklepu so seveda glasovali demokristjani, republikanski in liberalni svetovalec.
• • •
Tudi občinski odbor zgoniške občine je na svoji redni seji v četrtek razpravljal tudi o gospodarskem položaju in posledicah sklepov CIPE ter odobril zadevno resolucijo. Občinski odbor v svoji resoluciji predvsem ugotavlja, da se stalno veča brezposelnost, da sklepi CIPE negativno vplivajo na laaiedeiniški sektor in da osrednja vlada in IRI ne nameravata zajamčiti potrebnega razvoja podjetij IRI na Tržaškem. Občinski odbor je zaradi tega zelo zaskrbljen in poziva vse prebivalstvo občine, naj izrazi svo.jo solidarnost s prizadetimi delavci, obenem pa nalaga županu dolžnost, da izrazi vladi, pristojnim ministrstvom in vodstvu IRI zahtevo prebivalstva zgoniške občine, da se ponovno proučijo sklepi CIPE in zagotovi ladjedelnici Sv. Marka nadaljnje obra: tovanje, da se s primernimi ukrepi zajamči gospodarski razvoj pokrajine in prepreči brezposelnost.
Po otvoritvi velesejma je minister Andreotti s spremstvom obiskal paviljone sodelujočih držav.- Dalj. časa. se je zadržal tudi v jugoslovanskem paviljonu v Palači narodov, kjer so ga sprejeli veleposlanik SFRJ v Rimu Srdja Priča, gen. konzul v Trstu inž. Marjan Tepina s člani konzulata in predstavniki trgovinskih zbornic SR Slovenije in SR Hrvatske. Dekle v gorenjski narodni noši mu je
ponudilo prospekte
......................................................................................
Poziv zadruge «Naš Kras»
V nekaterih vaseh so se skozi desetletja in hude čase ohranili naši stari običaji, šege in navada, drugod se taki običaji spet obnavljajo. Med naše lepe običaje spadajo tudi kresovi ter okrašenje o-ken. vrat in gospodarskih poslopij ob kresni noči.
Zadruga «Naš Krasi) poziva prebivalce, zlasti pa mladino Krasa, Brega in tržaške okolice, naj obnovijo to našo lepo navado in naj enotno prižgejo kresove ob 21,15 v nedeljo, 23. junija, na predvečer praznika sv Ivana, in naj okrasijo s poljskim cvetjem in venčki, okna, vrata in gospodarska poslopja.
Streljal je na žensko ki ni več marala zanj
Prizivni sodniki so mu skoraj za polovico znižali zaporno kazen
Pred tržaškim prizivnim porotnim sodiščem (predsednik Franz, generalni pravdnik Marši, zapisnikar Petroncelli, obramba Moro) je bila včeraj zadnja obravnava letošnjega pomladanskega zasedanja tega najvišjega porotnega sodišča v deželi. Na zatožni klopi se je znašel 44-letni Giuseppe Vergoz lz Domus civica 11, pleskar po poklicu, ki je bil obtožen, da je 25. ju-liia predlani poskušal ubiti Nata-lio Sami ta vd. Saba iz Ul. Flavia 6. Poleg tega Je bil tudi obtožen, da je pet dni prej prišel, baje vinjen v ženskino stanovanje in da na njeno zahtevo ni hotel odtii, s čimer je kršil ustrezen člen kazenskega akona (vlom v tuje stanovanje).
O dogodku, ki je pripeljal Ver-goza najprej pred porotne sodnike in po-tem pred prizivne, srno že poročali v januarju letos, ko je bila obravnava pred porotnim sodiščem. Vergoz je imel že štiri leta pred usodnim julijem predlani ljubezensko zvezo z žensko, ki je bila precej starejša od njega. Kot je včeraj poudaril njegov zagovornik odv. Moro, je bila ta vez obsojena že od samega začetka na popoln neuspeh: moški je bil precej mlajši kot ženska, a razen tega še hudo bolan na pljučih (odkar so ga priprli, je vedno v kazenskih sanatorijih).
Dogodki so kmalu pokazali, da so bile Vergozove želje brezupne. Sa-mitzeva se mu je počasi začela Izmikati in mu nazadnje dejala, da namerava dokončno pretrgati vsako vez. Po dogodku 20. julija pa ga je prijavila karabinjerjem v Skednju. Vergoz jo je 25. julija skušal prepričati, naj umakne ovadbo. Med prepirom pa se mu je zmešalo ter je potegnil iz žepa pi-štilo znamke «Derringer» tipa flo-bert kal. 6 ter streljal nanjo. Ena krogla jo Je le malo opraskala, druga pa se Ji Je zarila v glavo. Zaradi poškodb se je morala Samit-zeva zdraviti v bolnišnici več kot dva meseca. Krvavi dogodek se Je pripetil v Ul. Catraro.
Na prvostopnem porotnem sodišču so sodniki spremenili obtožbo v namerne telesne poškodbe ter so obsodili Vergoza na 4 leta ln 2 meseca zapora zaradi obeh dejanj.
Proti razsodbi se je pritožil samo Vergoz, ki je trdil, da bi morali porotniki, ker so že sprejeli tezo delne nezmožnosti pravilnega presojanja in hotenja, odpraviti tudi obtežllno okoliščino namemosti dejanja. Nadalje bi ga morali oprostiti tudi obtožbe vlotna.
Prizivni porotniki so ugodili tem zahtevam ter so mu znižali kazen na 2 leti ln 8 mesecev zapora zaradi telesnih poškodb ter so ga oprostili druge obtožbe. Gez manj kot eno leto bo Vergoz torej prišel na svobodo.
V	občinski ambulanti v Dolini Cepljenje otrok
ki gredo V kolonije
V	sredo, 26. t.m. ob 9. uri bo v občinski ambulanti v Dolini občinski zdravnik dr. Slavec cepil proti tetanusu vse otroke, ki nameravajo v kolonije. Kdor ne bo imel potrdila o cepljenju, ne bo sprejet v kolonije.
Včeraj ob 11.30 so sprejeli na zdravljenju v II. zdravniški oddelek splošne bolnišnice s pridržano prognozo 67-letnega gostilničarja Marca Rozgo iz Ul. Frit Pace da Vedano 1. Bolničarji Rdečega križa, ki so ga spremljali, so povedali, da so ga našli nezavestnega v ustavljenem fiatu 1100 na cesti med Bazovico in Jezerom. Domnevajo, da se je mož tam ustavil zaradi nenadne slabosti.
iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiimiiiiimiiiiiMiniiiiiiraiiimiiiiiiiiiiiiiiitimiiniiuiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiMi
ZLATA POROKA PRI KOROŠCIH
V nedeljo, 23. junija ob 19. url bo v Lonjerju v gostilni ((Županu
tradicionalni ples
ki ga priredi pevsko glasbena skupina Iz Podlonjerja.
Preskrbljeno za pijačo, čevapčiče in delikatese.
Vabljeni vsi!
ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA TRŽAŠKI VELESEJEM GOSPODARSKIH ZBORNIC SRS IN SRH
(Socialistične republike Slovenije in Socialistične republike Hrvatske)
VABI
CENJENO TRŽAŠKO OBČINSTVO, DA Sl OGLEDA RAZSTAVO PROIZVODOV JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJE IN OBRTI NA XX. TRŽAŠKEM MEDNARODNEM VELESEJMU V PALAČI NARODOV, LESNEM PAVILJONU IN GASTRONOMSKEM PARKU, OD 21. JUNIJA DO 5. JULIJA T. L.
V četrtek, 13. t. m. so imeli pri Korošcih veliko slavje. Marija Božič in Ivan Oač sta namreč praznovala zlato poroko. V dolgih petdesetih letih skupnega življenja sta si slavljenca delila vse dobrote in težave zakonskega življenja.
Oče Ivan se je rodil 20. oktobra 1883 pri Korošcih. Po poklicu je kamnosek, sedaj seveda v pokoju. Pomaga pa si še vedno z delom na majhni kmetiji, ki jo ima v vasi. «V mladih letih, ko Je bilo prosvetno delovanje živo, ker je bila vas vsa slovenska, — nam je dejal Ivan — sem bil tudi jaz član in pevec našega prosvetnega društva ((Slovenski domu. Takrat je bilo v vasi vse živo ln veselo. Skoraj vsa'-o n^dello smo Imeli lepe Sagre, prireditve in veselice.«
Njegova žena Marija se je rodila 12. maja 1898 v bližnji vasi pri Fajtih v številni kmečki družini in zato je morala že v mladih letih delati, da je pomagala družini. Tudi sedaj je vedno ob moževi strani in mu še danes rada pomaga pri delu na njivi.
Kot zavedna Slovenka sta za časa fašizma marsikaj pretrpela. Preganjana sta bila in tudi fašistični zapor sta poskusila. V času narodnoosvobodilne borbe sta mnogo pomagala in delala ter doprinesla svoj delež za svobodo.
Slavljenca sta zvesta čitatelja našega dnevnika. Čestitkam njunih otrok, sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi z željo, da bi preživela še mnogo skupnih in srečnih let.	M. M.

SOLSKO SKRBNIŠTVO SPOROČA, da so od IS. Im. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1968/69. Lestvice so na vpogled deset dni, vsak dan od 10. do 12. ure, na srednji šoli s slo. venskim učnim Jezikom v Ulici L. Frausin 14.
TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE
V	DIJAŠKEM DOMU
Kakor vsako leto bo tudi letos tečaj za popravne izpite v Slovenskem dijaškem domu v Trstu. Trajal bo od 1. do 31. avgusta. Vpisovanje v tečaj se začenja takoj In se zaključi s 5. julijem. Vpisuje se vsak dan, razen nedelj in praznikov od 10. do 13. ure in od 16, do 18. ure v upravi v Ul. Ginnastica 77 ali Čampo S. Lui-gi H.
Znanstveni licej Ima na ogled razstavo risb še danes 22. t.m. od 10. do 12. ure.
Učiteljstvo in učenci osnovnih šol nabrežlnskega didaktičnega ravnateljstva vljudno vabijo starše ln ljubite, lje mladine na ogled razstav šolskih izdelkov, ki bodo:
23. Junija v Silvanu, Devinu, Zgoniku in Saležu,
28. junija v Gabrovcu, od 10. do 12. In od 16. do 20. ure ln k šolski prireditvi:
23. Junija ob 17. uri v Saležu.
Osnovna šota pri Sv. Jakoba: Sol. ska maša 27, tm. ob 10. uri, šolska razstava 23. tm. od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Osnovna šola v Ul. sv. Frančiška:
šolska maša 27. tm. ob 8. uri, razstava 23. tm. od 9. do 12.30 In od
16.	do 19.30 ter 24. tm. od 9. do 12.
Osnovna šola v Ul. Donadont: šolska maša 26 tm. ob 9. uri, razstava 25. tm. od 9. do 12. ure ter od 16. do 19.30 in 26. tm od 9. do 12. ure.
Osnovna šola pri Sv. Ani: šolska maša 26. tm. ob 17.30, razstava 26. tm. od 9. do 12. in od 15. do 19. ure.
Osnovna šola v Skednju: šolska maša 27. tm. ob 17.30.
Naslednje osnovne šole vabijo na ogled šolskih razstav:
Pri Domju 23. tm. od 9. do 12. ln od 16. do 20. ure.
V	Dolini 23. tm. od 9. do 12. in od 16. do 20. ure.
V	Mačkovljah 23. tm. od 9. do 12. in od 16. do 20. ure.
V	Borštu 23. tm. od 9. do 12. in od 15. do 19. ure.
V	Boljuncu 23. tm. od 8. do 20. ure.
Na Pesku 24. tm. od 9. do 12. Im
od 16. do 20. ure
Osnovna šola pri Sv. Barbari pri. redi v nedeljo, 23. tm. ob 18. uri zaključno šolsko prireditev v šolskem poslopju.
Osnovna šola v Boljuncu priredi zaključno šolsko prireditev danes, 22. tm. ob 20. uri v kino dvorani.
Osnovna šola v Barkovljah ima na ogled razstavo ročnih del in risb 23. t.m. od 9. do 12. ure in od 15. do
17,	ure.
Učenci osnovne šole na Repenta-
bru vabijo starše In prijatelje mladine, da si ogledajo razstavo ročnih del In risb v prostorih osnovne šole v nedeljo 23. t.m. od 9. do 12.30 in od 16. do 20. ur«.
Učitelji in učenci osnovnih šol na-brežinskega didaktičnega ravnatelj, stva vljudno vabijo vse starše im lju. bitelje mladine na ogled razstav šolskih izdelkov, ki bodo: dne 23. ju ulja od 10. do 12. in od 16. do 20. ure v Stivanu, Devinu, Zgoniku in Saležu. V Saležu bo jutri tudi šolska prireditev ob 17. url.
Slovenska osnovna šola v Sv. Križu vabi na razstavo deških In dekliških ročnih del, kt bo v šolskih prostorih občinstvu na ogled Jutri, v nedeljo 23., od 9. do 13. in od 16. do 20. ure.
Na Katinarl bo v nedeljo, 23. tm. razstava ročnih del in risb od 9, do 12. In od 16. do 20. ure.
Razna obvestila
SPDT priredi v ponedeljek, 2«. tm
ob 21. uri na stadionu 1. maj tradicionalno planinsko kresovanje. Na sporedu bo kulturni program, razsta. va risb z otroškega «ex tempore«, razdeljevanje diplom zmagovalcem tekmovanj, ki so bila ob priliki POP, ter Izročitev pokala Zorka Jelinčiča zmagovalcu pohoda.
Da ne bi kres prezgodaj ugasnil, vab: odbor SPDT vse obiskovalce da prinesejo s seboj vse stare In neuporabne predmete, ki bi lahko služili za gorivo. Te lahko Izročite tudi med tednom na stadionu 1. maj
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmebtl, Trg della Borsa 12. Can tauro, Ul. Rossettl 33. Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2. SanfAnna, E rta dl S. Amna 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.31) Blasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Bernln! 4. Benussi, Ul. Cavana 11. Sp on za, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
. KRIŠKI TEDEN *
PD «VESNA»
vljudno vabi na sledeče prireditve, ki bodo od 23. do 30. junija 1968 v Križu:
23.6.	ob 11. uri — v Prosvetnem domu «A. Sirku otvoritev fotografske razstave o kriških ribičih ter slikarske razstave R. Hlavatyja. Razstavi bosta odprti do 30. t.m. s sledečim urnikom: ob delavnikih od 17. do 20. ure in ob praznikih od 10. do 20. ure
Praznik vina in rib:
28.6.	ob 21. uri — nastop kriškega moškega pevskega zbora.
29.6.	ob 16. uri — koncert domače godbe na pihala; ob 19. uri nastop folklorne skupine Turističnega društva Portorož-Plran.
36.6.	ob 17. url — pester spored domače glasbe ln petja v izvedbi ansambla ((Veseli rudarji)) lz Trbovelj.
URARNA ZLATARNA
LAU RENTI
TRST — Largo Santorio 4 — Tel. 723240
Pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zlitnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priloi-nosti — Poseben popust.
PARK MIRAMARSKEGA GRADU. Predstave »Luči in zvokiii. Danes ob 21.30 in ob 22.45 predstavi «Massimi-liano e Cariotta« v 'Italijanščini. Avtobus «M» iz Barkovelj ob 21. in ob 22.15.
Nazionale 16.00 «L’ultimo safari«. St. Granger. Technicolor.
Excelsior 16,00 «Comandament,i per un gangster«. Telecolor.
Fenice 16.00 «E Verine l’ora della ven-detta«. W. Shotne-r. Eastmamcolor.
Eden 15 00 ((Helga«. K. Gassmari. E. Mondry Technicolor
Grattacielo 16.00 «Una meravigllosa realtš«. George Peppard. Technicolor.
Ritz (Ulica San Fraucesco štev 10) 16.00 «Spie oltre il fronte«. Tony Franoiosa, A. Conner. Technicolor.
Alabarda 16 00 «Questo mondo pro. ibito«. Dokumentarni film v barvah. Prepovedan mladini pod 18 letom.
Filodrammattco 16.30 «Escalatlon», C. Auger. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «La notte del generali« Technicolor.
Aurora 16.00 «Bambi» in «11 cavallo indlano«. W l>isney.
Cristallo 16.30 «Quando dlco che tl amo», Tony Renis, Lola Falana. Color.
Capitol 16.30 «11 vecchio ed 11 bam-bino«. Michel Simon, Alain Coen.
lmpero ,16.30 «Un maggiordomo.....nel
Far VVest«. Technicolor. W. Dlsney!
Vlttorio Veneto 16.45 «Masquerade». R. Harrison, Capucine, Susan Hay-
Garibaldi f(6.30 «Attento Gring^)’ !'i špara«, Itaalijanski vvestern.
Astra 16.00 «11 padre dl fami-glia«. N. Manfredi. Technicolor.
Ideale 16.00 «Agente 777, operazione Summergome«. R. Willer, J. Clair.
Abbazia 16,00 «11 colonello Von Ry-an». F. Sinatra, Trevor Hovvard. Technicolor.
Proti poletni vročini in da bi Vaše vozilo bilo bolj udobno, obrnite se na
Autoforniture
TRST, UL. CORONEO 4 TEL. 29-684
m
bli
•	Slamnate prevleke za sedeže
•	Nadvse hladne blazine
•	Poletne prevleke
•	Zaščitne prevleke za avtomobile I.t.d. . . . i.t.d. . . .
Gledališča
Verdi
V soboto ob 21. url bo v gledališču Verd' drugi od treh simfoničnih kon. certov, posvečenih julijskim avtorjem, ki jih prireja gledališče Verdi v sodelovanju z odborom «Trieste 68». Orkester gledališča Verdi bo vodil Franco Cristofolt, sodelovali pa bodo trije solisti: organistka Hedda Illy Vignanelli, sopranistka I!eana Merig-gioli ln pianist Bruno Canino. Program bo obsegal pet absolutnih novosti: Cervenca — Koncert za orgle In orkester; de Banfield — 1. Večerna, 2. Liebeslied (2 lirični skladbi za sopran in orkester na besedilo R. M. Rilkeja); de Incontrera — Koncert za klavir, godala in tolkala; Bibalo — Simfonia Notturna; Viozzi — Discor. so del vento.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča se nadaljuje.
MIRAMARSKI PARK
PREDSTAVE
«LUČI IN ZVOKI*
(Tedenski program in urniki)
Ponedeljek: 21.30 «Maximllian of Mexico» v angleščini — 22,45 ((Massimiliano e Cariotta« v Italijanščini.
Torek: zaprto.
Sreda: 21.39 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini — 22.45 ((Massimiliano e Cariotta« v italijanščini.
Četrtek:	21.30 «Maximilian of
Mexico» v angleščini — 22.45 «Massimiliano e Cariotta« v Italijanščini.
Petek: 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini — 22 45 ((Massimiliano e Cariotta« v Italijanščini.
Sobota: 21.30 in 22.45 «Masslml-liano e Cariotta« v italijanščini.
Nedelja: 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini — 22.45 ((Massimiliano e Carlot-*—> v italijanščini.
Avtobus «M» od zaključnega postajališča tramvaja «6» (Barkov-lje) proti miramarskemu parku ob 21 in ob 22.15. Od parka proti tramvaju «6» v Barkovljah po obeh predstavah.
Mali.oglasi
«C:iTHOEN» — mehanična delavnica Samaritani tu Mlceu in prodaja nadomestnih delov ul Hittmaver 4-a.
SLOVENSKO gospodarsko združenje
išče vajenca, 15 let, za Buffet Tomažič, Via Cassa di Rlsparmlo 3. dobri pogoji.	I
ISCEM GOSPODINJSKO POMOCNI-CO za hišo ob jezeru. Bauer, Mila-, no, Aspromonte 35.
DRUŽINA SVOBODNEGA POKLICA z dvema otrokoma išče takoj resno dekle z znanjem Italijanščine za skrb v hiši in z otroki. Obrniti se na aw. Sfanteni, Ul. Reiima 6, Milano. 1SCLMO PERFEKTNO PISARNIŠKO moč z znanjem strojepisja in pisar-nišldh del ter srbohrvaščine ln slo-\%mreine. Telefonirati na št. 761-470.
SKB()FLEX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Prst. Ul. Mazzini 53 - Tel. 733-361
Prijatelje ln znance naprošamo da nas obiščejo
ZLATARNA
«GALA»
TRST - UL. VALDIRIVO 36/a
Bogata izbira zlatnine za vsako priložnost - Ure «La Martine« - Cene zmerne -
Obiščite nas!
'V'**' V;.	’
,s»
m, jmii
r-r- r: : ’*'• mrr«rtrr F'
T 7 M, ’■

ta

-H
■	'’f ' .1 X
L_____ ) HP?'
mn




TOVARNA POHIŠTVA
.felva
MONFALCONE • TRŽIČ
UL. VALENTINIS 19
ODPRTO TUDI OB NEDEUAH
Športno združenje GAJA PADRIČE — GROPADA
GAJ A
prirej‘a ples na prostem,
ki bo na PADRIČAH danes, 22. t. to. od 17. do 24. ure, v nedeljo, 23. t. m. od 17. do 24. ure, v ponedeljek, 24. t. m. od 19. do 24. ure. Igra avstrijski ansambel DIE LUSTIGENZIR-BITZKOKLER.
Poskrbljeno bo za vse vrste pijače in jedače, pekli bodo tudi čevapčiče! Vljudno vabljeni!
SPDT priredi v soboto 29. m nedeljo 30. Junija dvodnevni Izlet z avtobusom v Logarsko dolino. Od tod se bodo planinci lahko povzpeli do Frlschaufovega doma na Okrešlju In do Kamniškega sedla, medtem ko se bodo alpinist! podali na skupno plezalno turo z mariborskimi plezalci.
Za neplanince Je preskrbljen popoln penzion v planinskem domu v Logarski dolini. Ker je treba rezervirati mesta, se vpisovanje zaključi 31, junija.
• * •
Prosvetno društvo Tabor na Opčinah
priredi Izlet v soboto, 29. tm. v Istro v Buzet, Hrastovlje, Sv. Stefan, Mo-tovun, GrožnJan, Buje, Koper ln domov. Vpisovanje od torka dalje od 20.30 do 22. ure v prosvetnem domu na Opčinah.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Josipa Ižanca daruje žena Ivanka 3000 lir za Dijaško mattoo.
Ob šesti obletnici smrti pok. Pepl-ta Ižanca darujeta brat Marto z ženo Olgo 2000 lir za Dijaško matico.
Bolju nska mladina daruje 4000 Mr za DijaSko matico, namesto plačHa za upSrabo električne energije ob prlililkl vaške šagre, družini Ota Kar. lo, Boljunec št. 71.
Namesto cvetja na grob Ivank« Cl-bic daruje N.N. 1000 Ilir za Dijaško matico.

ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI
Bilanca 1967
(LV poslovno leto)
20. junija je upravni svet Nacionalnega zavarovalnega zavoda — Istituto Nazionale delle Assiourazlonl — na seji, ki ji je predsedoval predsednik prof. odv. Francesco Santoro Passarelll, odobril obračun za leto 1967, ki ga je predložil generalni direktor odvetnik Emillo Pasanisl.
Med dohodke poslovnega leta spadajo premije poslovanja v znesku 95 milijard ln pol ter dohodki od naložb v znesku 31 milijard in pol. Med Izdatki so izplačila zavarovancem v znesku približno 44 milijard (od česar nad 1 milijardo 400 milijonov za brezplačne dodatne ugodnosti) ter odvajanja v matematične rezervne sklade v znesku lir 54 milijard ln pol.
Premoženjska aktiva z dne 31. decembra 1967 je znašala nad 551 milijard, matematične rezerve, vpisane v bilanci, lir 526 milijard, premoženjske rezerve lir 10 milijard in pol. Iz teh številk izhaja popolno kritje obveznosti Zavoda nasproti njegovim zavarovancem.
V letu 1967 se je Število teh ponovno povečalo: to Je dokaz zaupanja, ki ga previdni državljani imajo v jamstva, ki jih daje INA. V letu 1967 je namreč INA izdala 378.708 novih zavarovalnih kritij za skupno 414 milijard Ur zavarovanih vsot, vštevši sem zavarovane kapitale ter dosmrtne rente. V «portfeju» INA, z dne 31. decembra 1967, je bilo 5.966 383 pogodb za skupno zavarovano vsoto 2,464 milijard lir, to je vsaj ena polica na vsake tri družine.
Bilanca za leto 1967 se zaključuje z dobičkom lir 1.80Z.490.640. Polovica čistega dobička, ki preostane po prvih dodelitvah, gre državi, preostala polovica zavarovancem.
Z dodelitvijo dobičkov in drugih brezplačnih ugodnosti bodo police INA, ko dozorijo zaradi zapadlosti ali nesreče, uživale, po dodelitvah v letu 1967, konsolidirane poviške, ki gredo sorazmerno s trajanjem (ali z oblikami) od 5 promll (ali 2,50 promll) do 34 promil.
Upoštevati Je tudi treba, da bodo police, ki bodo izplačane zaradi zapadlosti roka ali nesreče med 1. julijem 1968 in 30. Junijem 1969, podobno kot je bilo s policami, ki so bile likvidirane v neposredno prejšnjih letih, uživale, če bodo sklenjene vsaj za tri leta, nagrado za zvestobo, torej ugodnost, ki bo še bolj velika ln sicer začenši z minimumom od 18 promll (ali od 12,5) za tiste, ki so sklenjene za tri leta, do maksimuma od 171 promil (ali 161,5 promll) za tiste od 30 in več let trajanja.
Goriško-beneški dnevnik
SKLEPI POKRAJINSKEGA ODBORA V GORICI
Odobreni načrti turističnih cest ki povezujejo slovenska naselja
Predvidena je ureditev eeste Jamlje-Doberdob (34,5 mil. lir) • Tudi med Vrhom in Martinšiino asfalt ■ Odobren načrt za popravilo občinske dvoranice v Doberdobu
njih sej sprejel pokrajinski odbor še en važen sklep. Ker je odpadla iz seznama cesta Bukovje - Jazbine-Moša - Plešivo - Dolenje, kd jo bodo gradili z državnim denarjem, je za potrebe turističnih cest ostalo na razpolago približno 200 milijonov lir. S tem denarjem bo moč urediti mnogo cest, kd so bile na zadnjih mestih v lestvici. Naj omenimo tiste, ki zanimajo slovenske vasi:	Doberdob - Redipuglia (za
spomenikom), Poljan (Polazzo) -Crosara - Poljane in števerjan-Groj-na skozi Sčedno. Ustrezne načrte
Na svoji redni seji, kd je bala v četrtek zvečer, je pokrajinski odbor odobril tri načrte za turistične ceste: za cesto Jamlje-Doberdob ob jezeru, katere modernizacija bo veljala 34.500.000 lir za cesto Vrh-Martinščdna in Vrh-Griža, M bo stal 33.100.000 lir in za cesto ob mostu Brancolo do kopališča Marina Nuova v Tržiču, ki bo veljal 8.200.000 lir. Pokrajinski tehniki so pred nekaj meseci pripravili načrte za te ceste, sedaj so načrti gotovi. Odobriti jih mora najprej deželni nadzorni odbor v Vidmu, kar se administrativnega dela tiče, nato pa še deželni tehnični urad, kar se tiče tehnične izdelave. Predvideva se, da bosta obe odobritvi prišli pred koncem poletja, ker so zakonski roki za odobritev zelo kratki. Pokrajinska uprava namerava po odobritvi takoj razpisati dražbo, da bo moč pričeti z deli ali to Jesen ali čez zimo. Prebivalci Vrha, Doberdoba in Jamelj bodo tako prišli do lepih asfaltiranih cest, ki bodo služile ne samo domačemu prebivalstvu, marveč bodo na široko odprle vrata nedeljskemu turizmu v teh krajih.
Pokrajinski odbornik Waltritsch. ki je po nalogu pokrajinske uprave predlanskim — v času izdelave načrta — vodil pogajanja z občinskima upravama v Sovodnjah m Doberdobu, je včeraj sklep pokrajinskega odbora sporočil županoma Ceščutu ln Jarcu in izrazil prepričanje, da bo čimprejšnja ureditev teh cest uresničila težnje in želje prebivalcev omenjenih vasi.
Vedno v zvezi s turističnimi ce-1 ki ga je napisal župan, kakor tudi
PO NEUSPELEM TIHOTAPSTVU
stami je na eni izmed svojih zad-1 bo pokrajinski tehnični urad izdelal še to jesen, z deli pa bo moč pričeti prihodnje leto, ker je denar že na razpolago.
Ker smo že pri javnih delih, naj omenimo, da je deželni tehnični u rad na svoji zadnji seji odobril s tehnične plati dva načrta, kd zanimata doberdobsko občinsko upravo: popravilo občinske dvorane v vrednosti 5 milijonov lir in gradnjo tistega dela občinskega nogometnega igrišča ki bo napravljen z deželnim prispevkom. Za obe deli je doberdobska občinska uprava dobila deželno pomoč.
Šolske razstave v Gorici
Jutri, v nedeljo, ob 10. uri bo v otroškem vrtcu v Ul. Marconi v Gorici, otvoritev razstave ročnih del iz vseh občinskih vrtcev v Gorici. Na razstavi bodo sodelovali tudi slovenski vrtci iz Ul. Randac-edo, Croce in št. Mavra. Razstava bo odprta za občinstvo do večera.
V sredo, 26. t.m. pa bodo v prostorih otroškega vrtoa v Ul. Ran-daccdo otvorili skupno razstavo tamkajšnjega slovenskega vrtca in slovenske osnovne šole.
Obisk iz Pordenona pri občinskih podjetjih
Načelniki strank občinskega sveta iz Pordenona so bili pred dnevi na obisku v Gorici, kjer so si ogledali občinska podjetja posebno glede na ustroj plinarne. Sprejel jih Je predsednik podjetja odv. Gian-nattasio in drugi člani vodstva. Ob tej priliki so se razgovarjali tudi o važnosti porabe metana za zasebna gospodinjstva.
DAN SLOVENSKE KULTURE
Vozni red avtobusov na prireditev v Doberdob
Avtobusa bosta obšla vasi v Brdih ter goriški okolici
V nedeljo 23. junija bo v Doberdobu «dan slovenske kulture«, mno-žična manifestacija, kd jo SPZ prireja za celotno področje v Italiji naseljeno s Slovenci. Da bi omogočila udeležbo vsakomur, ki to želi, je Slov prosv zveza uvedla avtobusno vožnjo iz Brd na Kras. Na tej progi bosta vozila dva avtobusa, prvi bo odpeljal iz šte-verjana ob 15. uri, drugi pa iz Gorice ob 17. Povratek iz Doberdoba ob 22. in ob 24. uri. Avtobusa bosta vozila takole:
Odhod z Bukovja v števerjanu ob 15. url, avtobus se bo ustavljal pri Dvoru, Gravnarju ter «Pri Pe-piju« na Oslavju, na trgu v Pevmi, pri Trpinu in Zadrugi v Podgori, na trgu v štandrežu, pri Tomšiču in cerkvi v Sovodnjah ter pri vod-
njaku Gabrjah. Drugi avtobus bo odpeljal s Travnika ob 17. uri ter bo imel postanke pri pevmskem mostu, v Podgori, štandrežu, Sovodnjah in Gabrjah.
Avtobusa se bosta vračala iz Do berdoba ob 22. in 24. uri. Voznin* v Doberdob in nazaj 300 lir.
V Kanalski dolini smučišče
iz plastične mase

POSVETILI MU BODO VKSTO SEJ
Svetovalci pričeli preučevati goriški proračun za leto 1968
Goriško zastopstvo na v Celovcu
Čitalnica
folklornem festivalu v občinskem parku
Proračun občine Gorice za leto iz posameznih računovodskih prora-
1968 je poglavitna tema sedanjega zasedanja občinskega sveta, ki je o njej razpravlja že sinoči ter ji bo posvetil še več večerov. Ker je proračun temelj celotnega delovanja krajevnega oblastvenega organa, lahko pričakujemo o njem dokaj izčrpno diskusijo. Proračun je sestavljen iz poročila k proračunu,
\ Irt rfo ia o r-M cn 1	71111911	fllrli
Mladi uživalci opija na zdravljenju v umobolnici
Neuravnovešeni Mitiore je pričel uživati mamilo že pri 16 letih
TRST l)L Boccaccio 3 PQZARARTEMIO
Telefon 28-373
TOVORNI PREVOZI
v vse Kraje tudi v inozemstvo
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
GORICA - Ul Ouca d’Aosta 181 - Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOJ VSAKOVRSTNEGA ULAGA
muc na
immt-i
predvaja danes, 22. t.m. ob 18. uri Technicolor techniscope italijanski komični film:
COME SVALIGIAMO LA BANCA D’IT ALI A
(KAKO IZROPAMO BANCO DTTALIA)
(...IDUE UOMINI D’ORO)
(ZLATA MOŠKA)
Igrajo: Franco Franchi, Cicdo Ingrassia ln Mario Plsu.
V nedeljo, 23. t.m. ob 16. uri film:
3 GENDARMIA NEW Y0RK
(TRIJE ŽANDARJI V NEW YORKU)
Igrajo: Luls De Funes, Genevieve Grad in drugi.
Vse tri milanske mladeniče, ki so jih prejšnji dan aretirali pri Rdeči hiši zavoljo tihotapstva hašiša, so prepeljali v umobolnico, kjer jih bodo podvrgli zdravljenju, da bi jih odvadili uživanja mamila. Mladeniči. ki so imeli dolge lase, so 22-letni Antonio Alessi, 22-letni Duilio Migliore ter 23-letni Alberto De Francisis; pri njih so našli 950 g hašiša ln 235 g opija. Sedem ur pred prihodom na mejo so zaužili mamilo, da bi lažje prestajali nervozo pri prehodu meje. Financar-jem se je zazdelo, da imajo nekam odsoten pogled; odpeljali so jih v urad ter jih preiskali. Pri vsakem so našli približno enako količino mamil, o katerih so mladeniči trdili, da so Jih kupili za lastno uporabo. Na podlagi seznamov, ki so Jih našli v fiatu 500, s katerim so pripotovali iz Turčije, je milanska davčna policija ugotovila i mena oseb, ki se ukvarjajo s prekupčevanjem in uživanjem mamil. Migliore je bil oblečen po indijsko, na zapestjih je nosil srebrne obeske. DelJ časa je živel z indijskim svetnikom, ki so ga ovekovečili beatlesi. Pred šestimi leti je pričel uživati drogo; na njegovem telesu je dosti ran zadobljenih v pretepih.
Migliore ln Alessi sta se s trajektom odpeljala Iz Brindisija v Grčijo. V Turčiji sta se sešla s slikarjem Francisisem, ki sta ga spoznala v Milanu. Nakupili so mamilo ter se prek Balkanskega polotoka skušali vrniti v Italijo. Alessi je užival mamilo eno leto, De Francisis pa šele štiri mesece; ker je i Jemal močnejše doze, je zelo zdelan. Po zdravljenju jih bo znova prevzela sodna oblast.
Lepo število narodnih noš na prazniku v Doberdobu
V Doberdobu so v teku zadnje priprave za veliko slovensko slavje, ki ga prireja Slovenska prosvetna zveza. Medtem ko na velikem pašniku za vasjo urejujejo stojnice ter pripravljajo vse potrebno za sprejem velike množice udeležencev, je sedež prosvetnega društva Jezero skorajda že nared
Prostori so prepleskani, oder dokaj urejen, namestili bodo še zavese v dvorani ter spodnjih prostorih, na pročelju pa bodo pritrdili napis, ki ga bodo jutri ob 10. uri svečano odkrili.
Dokaj zaposlena so tudi doberdobska dekleta, ki bodo oblečena v narodne noše. Sodimo, da bo v nedeljo popoldne samo z Gorške okoli 25	noš.	Iz
Sovodenj jih bo prišlo osem, p 't oeklet in trije fantje, ki do do oblečeni v goriško narodno nošo. Dekleta iz Doberdoba bodo imela gorenjsko narodno nošo, obljubljajo pa, da bodo poleg deklet iz Dola ter s Poljan oblekli v narodno no šo tudi nekaj mladenk iz Jamelj. Prirediteljem želimo, da bi jim to uspelo ter da bi pritegnili k sodelovanju tudi mladino — in ne samo mladino — iz ostalih vasi doberdobske občine, zakaj dan slovenske kulture je zadeva nas vseh.
HUDA NESREČA NA MAJNICI
Avto je pri prehitevanju do smrti povozil kolesarja
Drugi kolesar iz Podgore in oba potnika v avtomobilu pa so bili ranjeni
čunskih postavk glede dohodkov in izdatkov.
O njem so razpravljali tudi na zadnji seji odbora, nn kateri pa so se soočili tudi z drugimi stvarmi, ki zadevajo občinsko upravo. Tako je župan Mariina poročal o odhodu delegacije občinskega odbora in sveta v Celovec na folklorni festival z udeležbo predstavništev Koroške, Slovenije ter Furlanije - Julijske krajine. Udeležile se ga bodo delegacije glavnih mest teh treh dežel in pa goriška zaradi bratskih vezi s Celovcem. Našo deželo bodo zastopale folklorna skupina iz Loč-nika, zbora Segghizzi in Grion. Danes popoldne se bod delegacije pogovarjale o možnostih kulturne menjave med mesti sosednjih treh dežela.
V	nadaljevanju seje so o dejavnostih na svojih področjih poročali odborniki Rovis, Tomassich, De Simone) Bratina in- Candussi. Odbornik Lupieri je predlagal nakup zložljive tribune, odbornik Agati pa razpis natečaja za .začasne otroške vrtnarice v letu 1968 1969.
V	tem tednu so za občinstvo odprli občinski park za županstvom. Občani, ki se bodo zatekli v njegovo senco, se bodo mogli poslužiti krajevnih ter listov in revij, ki se tiskajo v državi. Park je odprt od 9.30 do 12.30 ter od 16.30 do 19.30.
Včeraj okrog 18. ure se je pripetila na Majnid v bližini gostilne Marega prometna nesreča, pri kateri je bdi eden mrtev in trije ranjeni, od teh eden precej hudo.
Ob tasti uri se je peljal 20-letni Flavio Franco doma iz Gorice, Ul. Mazzini 1, z avtom fiat 1100 iz Gradiške proti Gorid. Z njim je bil v vozilu 22-letni mehanik Romano Mian iz Gorice, Ul. Vittorio Vene-to 136. Pri omenjeni gostilni je hotel Franco prehiteti avto opel in prav v tistem trenutku se je pojavil pred njiim neki kolesar. Da bi se mu izognil, je Franco za vil na desno ter se z vso silo zaletel v druga dva kolesarja dirkalne ekipe Interbartolo iz Gorice, ki sta se vežbala. Eden od teh, ki ga je avto potegnil za seboj pod cestni nasip, 16-letmd Bruno Macchitei la iz Ul. Lung’Isonzo 117, je bil na mestu mrtev. Drugi 18-letni Bru-no Piore iz Podgore, Ul. IV. novembre 58 pa sd Je zlomil levo nogo in se poškodoval tudi na levem podlahtu, ter so ga v splošni bolnišnid, kamor so ga odpeljali z avtom Zelenega križa, pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Ranjena sta bila tudi šofer Franco in njegov sopotnik Mian. Prvi se bo zdravil 15 dni zaradi udarca v lobanjo, poškodb na obrazu in številnih odrgnjenj. Mianu pa so nudili samo prvo pomoč zaradi ra ne na levi roki ter bo okreval v 8 dneh.
Izvidnica cestne policije, ki je napravila zapisnik, je ugotovila tudi škodo na vozilih.
Dodatna pogodba za brivce in za delavce v kmetijstvu
Jutri dopoldne bo na uradu za delo v Gorici sestanek sindikalnih predstavnikov s pokrajinsko zvezo obrtnikov v zvezi z zahtevo za ebnovo dodatne pokrajinske pogodbe za brivce. S tem v zvezd bodo sindikalni predstavniki predložili zahteve te kategorije.
CGIL je poslala dne 19. t.m. pismo na zvezo julijskih veleposestnikov z zahtevo, da bi začeli pogajanja za obnovo pokrajinske delovne pogodbe za kmečke delavce in za stalne nameščence v kmetijstvu. V podrobnosti zahtevajo 20-odstotni povišek mezde na uro za vse kategorije delavcev, revizijo kvalifikacij za specializirane delavce, brezplačno dodelitev po e-ne delovne obleke ter nekatere druge manjše zahteve.
S pričetkom prihodnjega meseca bodo pri Sv. Antonu, na cesti iz Trbiža v Rabelj, namestili smučarsko progo iz plastične mase, ki bo dolga okoli 200, široka p* 7 metrov. Vlečnica bo potegnil* navzgor po 400 smučarjev na uro. Športno središče je opremila u-stanova Tre Venezie ,ki je odprl* v Trbižu tudi nov hotel.
Nova športna naprava bo omogočala ljubiteljem športa, da se bodo smučali od pozne spomladi do prvega snega, ter bo prav go tovo pritegnila zanimanje številp nih ljubiteljev hribov.
Ker se je z junijem začel lov na srnjake po občinskih lovskih rezervah ter se pri tem uporablja lovske puške s svinčenkami, priporoča pokrajinska lovska zveza prizadetim lovcem pri streljanju največjo previdnost, da se preprečijo morebitne nesreče. Obenem priporoča tudi vsem drugim, naj se v zgodnjih jutranjih in večernih urah, ko so lovci v lov‘.šč'h, izogibljejo teh krajev.
iiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiKiiiiiimiMiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiimimiiiiiiniiiiiiiiniiii
SODNI ZAKLJUČEK HUDE PROMETNE NESREČE
Julija mladinski izlet na Gorenjsko
V nedeljo, 14. julija priredi mladina z Goriškega enodnevni izlet na Gorenjsko, že lanski tovrstni izlet je prav dobro uspel, v splošno zadovoljstvo številnih udeležencev. Program letošnjega izleta predvideva tudi srečanje s taborniki ob tabornem ognju, ter srečanje z ljubljansko mladino na plesu v dvorani v Tivoliju.
Potovali bomo preko Trbiža na Bled, kjer bo skupno kosilo. Nato dalje v Bohinj, potem ogled Prešernove rojstne hiše v Vrbi ter letališča na Lescah. Nato odhod v Ljubljano, Vse druge podrobnosti pri poverjenikih ob vpisu.
Vpisovanje na naslednjih krajih: V Gorici Martin Tomažlnčič; v Sovodnjah Glasbeni krožek «Rdeče vrtnice« in Branko Kuzmin; v Dolu Jordan Vižintin; v Doberdobu Boris Cotič in Ivo Cotič (v mesnici); Pevma-Oslavje in št. Maver Jožko Prinčič; v števerjanu Milena Koren.
Kdor se namerava udeležiti izleta naj se vpiše čimprej!
__	V
Trije mrtvi v Štandrežu pri trčenju vlaka v avto
Železniška čuvajka s Pilošč obsojena na 4 leta zapora - Voznik avtomobila Zorzi popolnoma oproščen - Proces zaradi smrtne prometne nesreče v Krminu
Kako je z nagrado za avtobusne uslužbence?
Tajništvo CGIL je poslalo občinski upravi v Gorid pismo, v katerem jo opozarja, da je prešlo te 20 dni od obljube občinske uprave, da bo čimprej proučila možnost posebne nagrade uslužbencem mestnih avtobusov spričo večjega dela zaradi premajhnega števila uslužbencev. Ker se ta zadeva vleče že več mesecev, zahtevajo sindikati nujen sestanek za u-reditev tega problema. V nasprotnem primeru bodo ubrali sindikalno pot, ki se bo zdela najbolj primerna.
Gorica
VERDI. 17.00: «Una meraviglios* realta, G. Peppard. Ameriški kinemaskope v barvah.
CORSO. 17.30—21.30:	«11 planet*
delle scimmie«, Charlton Heston, Kirn Hunter, ameriški kinema-skopski film.
MODERNISSIMO. 16.45—22:	«H
maestro di Vigevano«, A. Sordi, Clara Bloom, italijanski film.
CENTRALE. 17.30—21.30: «GU as-sassini del Karate«, R. Vaughn, D. Mc Calhum. Ameriški kine-maskope v barvah.
VITTORIA. 17.15—21.30:	«Killer
adios«, Peter Lee, Lavvrence, Ma-risa Solinas; italijanski barvni kinemaskope.
1 rži r
AZZURKO. 18.30-22.30: «Le awen-ture e gli amori di Miguel Cervantes«, G. Lollobrigida, H. Buh-holz. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 18.30—22.15: «La notte e fatta per rubare«, Caterine Spaak in Philip Leroy. Barvni film.
SAN MICHELE. 19-22: «1 due gla-diatori«, G. Gemma, R. Harria in M. Orfei.
Veliko je bilo zanimanje občinstva včeraj na okrožnem sodišču za sodno razpravo v zvezi s hudo železniško nesrečo, k; se je pripetila dne 30. meja lani nekaj pred 19. uro med vlakom in avtom pri železniški čuvajnici v Ul. Montello in pri kater' so trije mladi ljudje izgubili življenje. Med občinstvom je bilo več ljudi iz Štandreža in Doberdoba, od katerih so bili nekateri tudi priča takratne tragedije.
Kot smo lani ob nesreči pisali v našem listu, je hotel 24-letni Ales-sandro Zorzi iz Passian di Prato pri Vidmu, ki je bil s svojo 21-letno ženo Klaro Zuliani na obisku pri znancih Biasiol v Štandrežu, ki so stanovali v železnišk; čuvajnici Ul. Montello 27 v Štandrežu. Malo pred prihodom vlaka iz Vidma sta se z ženo odpravda v vas po opravkih. Na zadnji sedež v fiatu 1100 sta prisedla tudi 29-letni Aviano Biasiol in njegova 20-letna žena Adrijana Jarz iz Doberdoba. Ker je električni zvonec že začel dajati znak, da
mio «lWiiS» PROSEK
predvaja danes, 22. t.m. ob 19.30 in v nedeljo, 23. t.m. ob 16. dramatični film:
oni pallotlola ■rla il tu Rani i la patra s’impasta eaa la paivere e II lana
* deli j baitamia v.
(NI MESTA ZA PODLEŽE)
«0j Doberdob, slovenskih fantov grob»
Po tej doberdobski zemlji, poškropljeni s slovensko krvjo, bo danes odmevala naša lepa slovenska pesem.
Po tej planoti in mnogih gričkih in dolinah okoli nje, se je tudi pred vec kol petdesetimi leti glasila ta naša pesem iz grl naših mladih slovenskih fantov in tudi že zrelih mož; spremljala jih je v bojno vihro. v krvavi metež in — žal, premnoge tudi v prerano smrt. Primorani so bili zapustiti svoje domove, učenje, delo, svoje roditelje, žene, otroke, zaročenke ter se pridružiti svetovnemu krvavemu klanju, izzvanemu od tedanjih krvi željnih mogotcev, ki so v svoji na-
dutosti in megalomaniji mislili. da bodo s krvavo morijo nedolžnih ljudi reševali in urejali svetovna vprašanja.
Od obale Jadrana, po vseh kraških dolinah in vrheh, grapah in kotlinah, tja daleč v vršace tirolskih snežnikov, so raztresene kosti, prah in pepel teh naših bratov, sinov Slovencev.
Več kot pol stoletja je minilo od takrat, ko so lačni, sestradani in prezebli, preluknjani od krogel, raztrgani od granat, ali pod snežnimi plazovi puščali tu svojo mladost, svoja življenja.
Danes, ko bo v Doberdobu
spet zaorila naša slovenska pesem. posvetimo mi vsi vsaj bežen trenutek v blag spomin vsem tistim nedolžnim žrtvam — spomin prahu in pepelu slovenskih fantov in mož.
Zlasti pa naj se v to zami slijo vse naše mlade pevke in pevci in vsa naša mladina, na vzoča na današnji slavnosti. Naj ta naša mladina ohrani iv poživi narodno zavest, živo lju bežen do naše lepe slovenske pesmi, rodne zemlje in mate rinega jezika. S tem bo našo mladina — in tudi mi vsi — najlepše počastili spomin na vse naše padle Slovence!
Borštanski
prihaja vlak, je Zorzi, ki je bil znan nogometni igralec pri Udinese, pognal avto na tračnice, da bi prišel preko proge pred zaporo zatvornic. Ni mu uspelo in vlak je zadel v polno avtomobil, ki ga je vrglo s tračnic ob progo. Biasiol in njegova žena Adrijana sta ostala na mestu mrtva, Zorzi in njegova žena pa hudo ranjena; žena je naslednji dan podlegla poškodbam v goriški splošni bolnišnici.
Včeraj sta bila zaradi te nesreče na zatožni klopi 49-letna Tranquilla Di Santolo '<z Štandreža, Mihaelova ul. 278, ki je železniška čuvajka na Pilošču, odkoder upravlja tudi zapornico pri čuvajnici v Ul. Montello, ter že omenjeni Alessandro Zorzi, ki je vozil fiat 1100 ob času nesreče ter je sedaj popolnoma okreval.
Di Santolo je bila obtožena, da ni zaprla zatvornic na omenjenem železniškem r.rehodu ob določenem času ter da je s tem povzročila trčenje vlaka z avtom, ki je šel preko tračnic Zorzi pa se je moral zagovarjati, da je kot šofer začel prečkati progo v trenutku, ko so bili že dani prvi znaki da prihaja vlak. Obtoženo Di Santolo je zagovarjal odv. Cossa, ki je poudaril, da ona ni bila neposredno kriva za nesrečo jn oi lahko šofer isto preprečil, če bi se sam držal predpisov in ne prečkal proge, ko je bilo že dano znamenje, da vlak prihaja. Zorzijeva zagovornika odv. Pitassi iz Trsta in Comando iz Vidma, pa sta zahtevala, naj ga popolnoma oprostijo krivde.
Sodišče je končno spoznalo za krivo samo cuvajko in jo obsodilo na 4 leta zapora in plačilo sodnih stroškov ter odškodnine prizadetim sorodnikom, ki naj se odmeri na civilni razpravi; obenem pa bo morala plačati tudi 239.000 lir za sodne stroške civilne stranke. Zorzija je sodišče oprostilo, ker da ni zakrivil kaznivega dejanja.
Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 29-letni mehanik Artu-ro Sfiligoj iz Bračana pri Krminu,
ki je dne 21. avgusta lani ob 9.20 do smrti povozil 8l-letno Antonijo Kocjančič iz Krmina, Ul. Venezia Giulia 34.
Sfiligij se je takrat peljal s fiatom 600 iz Bracana prot: Krminu, ko je žena nenadoma stopila s pločnika in začela prečkati cesto ter prišla pod avto Sodniki so to upoštevali in čeprav je tožilec zahteval za obtoženca 8 mesecev zapora, so ga oprostili, ker ni zakrivil kaznivega dejanja Branil ga je odv. Campeis.
Drž. tož. dr. La Greca; preds. sod. dr. Storto, sodnike Arculeo in Mancuso; zap. Nodetti
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponori je odprta lekarna «Soranzo«, Korzo Verdi 57 — tel 28-79.
TR2IC
Danes je v Tržiču odprta lekarna «Centrale», dr. Fitz in Enneri, Trg republike 26, tel. 72341. RONKE
Danes je odprta lekarna «A11» Stazione«, dr. Matitti, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel. 77446.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri je v Gorici odprta cvetličarna «Micheli Ferdinande«, Via XXIV Maggio 22, tel. 23-39.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam stali ob strani ob smrti našega nepozabnega ln predragega moža In očeta
FRANCA PAHORJA
Posebna zahvala č.g. župniku Komacu :n č.g. Butkovlču za pogrebne obrede, patru Vijemu za tolažbo sv. vere, č.č sestram lz zavoda sv. družine za tolažbo, pevskpmu zboru «Va-silij Mirk« Prosek-Kontovet za ganljivo petje na domu, v cer levi in na pokopališču, g. Ani Gorjup, Mari Fajt, darovalcen cvetja ter vsem, ki so zanj molili in ga spremi.i na njegovi zadnji poti.	Žalujoča žena Marija in otroci
z družinami
Sovodnje, Rim. Trst. Gorica. 22. mm la 19K8
Ob prvi obletnici smrti našega dragega moža in očeta
OLIVERJA PAHORJA
se ga z globoko žalostjo v srcih spominjajo neutolažljiva žena Anica ter otroci LivlJ, Igor in Vojko.
Dol 22.6.1908
SOBOTA, 22. JUNIJA Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja oddaja - 11.35 Slov. pesmi
-	12.00 Kulturni odmevi - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče - 14.45 Elda Viler in Fred Bongusto - 15.00 Glasba za mladino - 16.00 Avtoradio - 16.10 Al Ca-iola - 16.30 Plesna čajanka - 17.20 Dialog - 17.30 Orkester Paramor
17.40	Brata Grimm »Bratec in sestrica* - 17.50 Zbor «Emil A-damik* 18.15 Umetnost - 18.30 Mojstri jazza:: John Lewis - 19.00 «1 Marimba Song* 19.10 Družinski obzornik 19.25 Ansambel B. Lesjaka - 19.45 Kvartet Cetra
-	20.00 Šport - 20.35 Teden v Italiji - 20.45 I. Tavčar: Visoška kronika 21.30 Vabilo na ples -
22.30	Zabavna glasba.
Trst
12.05	Plošče - 14.00 Glasbeni zmenek - 14.50 Tržaški pisatelji.
Koper
7.30,	8.30. 12.30, 15.00, 17.00,
20.15	Poročila - 8.30 Jutranja glasba - 9.00 Popev ke - 9.30 Polke in valčki - 10.00 Orkester -
10.45	Plošče - 11.15 Vesela glas-ga - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.10 Glasbena revija - 14.30 Prisluhnimo jim - 15.10 Mladinski klub -16.25 Popevke - 18 00 Izbrali ste -
18.35	Happening - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Poje T. Re-nis - 22.10 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -
9.05	Ital. Plošče - 10.05 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija -
12.05	Kontrapunkt - 13.20 Tisočak - 14.40 in 15.15 Plošča za poletje - 16.00 Spored za mladino -
15.30	V očkovi diskoteki - 18.00 Znanstvena oddaja - 18.30 Stari jazz - 19.30 Luna park - 21.00 Dvajseto stoletje - 21.15 Oddajali smo.
II. program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.50 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 10.15 Jazz 10.40 Glasbeni variete 11.40 Plošča za poletje - 13.00 Filmska glasba -
13.35	Rita Pavone - 14.05 Juke box - 15.15 Dirigent A. Cluytens - 16.00 Rapsodija - 16.35 Ital. zbori - 17.05 Mladina vprašuje -
17.40	Plošče za najmlajše - 20.01 Roman - 20.45 Jazz - 21.10 Plesna glasba
III. program
10.00	Bachova kantata 199 -
10.55	Veliki interpreti -	12.20
Brahmsov sekstet, opus 18 - 13.00 Malipierova glasba - 14.05 Beethoven, Fidelio - 17.10 Grška podoba Sicilije - 17.20 Nemščina -
17.40	Coplandove skladbe - 18.30 Enotni ra/red - 18.45 Kino in gledališče 19.15 Koncert - 20.45 Simf. koncert.
Filodifuzija
NEDEUA, 23. JUNIJA Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila
-	8.00 Koledar - C.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Skladbe za kitaro - 10.00 Godalni orkester - 10.15 Poslušali boste . . .
-	10.45 V prazničnem tonu - 11.15 »Prigode pogumnega Jakca* -11.45 Ringaraja za malčke - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 in 13.30 Glasba po željah - 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. .. -14.45 Glasba iz vsega sveta - 15.3C »Milost za Ismaya»
-	Prijatelji zborovskega petja -
18.30	Iz pesniških gajev: »Ervin Fritz* - 18 40 Zabavali vas bodo - 19.15 Sedem dni v svetu -
19.30	Lahka glasba - 20.00 Šport
-	20.30 Pod farnim zvonom - 21.00 Moderni ritmi - 21.30 Vaški ansambli - 21.50 Sodobna glasba -22.00 Nedelja v športu - 22.10 Zabavna glasba.
9.30 Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja in maša - 11.30 Za prijatelje cvetja 12.15 Šport - 14.00 El campanon.
Koper
8.30, 12.30, 15.00, 17.00, 20.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasba -
9.00	Prenos RL - 10.10 Zabavni zvoki - 10.30 Nedeljsko srečanje -
11.00	Prenos RL - 11.30 Današnji pevci - 12.05, 12.50, 15.30 in 16.07 Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pregled - 14.00 Dogodki in odmevi - 14.20 Saksofonist Bo-stic - 14.45 Orkester Casagrande
-	15.10 Sosedni kraji in ljudje -
17.00	Prenos RL - 20.00 Orkester Tadini - 20.30 Prenos RL - 23.10 Plesna glasba - 23.35 Športna nedelja.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.10 Nabožna oddaja in maša 10.45 Glasbeno tekmovanje - 11.40 Roditeljski krožek 13.15 Glasbena igra Tisočak * 13.36. Poje Rocky Roberts - 15.40 Operna glasba in zanimivosti 16.10 Popoldne z Mino - 18.00 Simf. koncert - 20.20 Glasbeni variete - 21.10 Orkester
-	21.30 Beethovnov.1 skladbe.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila - 8.45 Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete 11.05 Plošča za poletje - 11.35 Juke Box - 12.00 Športna prognoza - 13.00 Radijski kvizi - 14.30 Teden aktualnosti -15.05 Zabavna glasba - 16.15 Preizkušajo se diletanti - 17.00 Glasba in šport 18.45 in 20.01 Glas-beno-govorru spored - 21.00 O državljanski vojni ZDA - 22.00 Program za konec nedelje.
III. program
10.30 Skladbe za orgle - 10.55 Bartokovi Kontrasti - 11.15 Sopranistka S. Jurinac in basist B. Marangon:	-	13.00 Mozartove
skladbe - 14.30 Čajkovski in Doh-nany - 15.30 Schehade-Benzoni: L’emigrato di Brisbane - 15.30 Sličice iz Francije - 18.45 Kulturni pregled - 20.30 Problemi preventivnega zdravljenja.
8.45	Na sporedu Faure in Prokofjev - 9.25 Lizst, Die Ideale -
10.20	Busonijeva glasba - 12.30 Stravinski, Apolon Musagete -
13.00	Griegove skladbe - (Lahka glasba): 8.30 Glasba z vsega sveta, 10.00 Jazz, pesmi, orkestri in slavni solisti
Slovenija
7.00,	8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila 8.25 Informativna oddaja
9.08 Glasuena matineja - 10.00 Grigorjevič-Olšanskr »Smolček* -
10.15	Collodi Petrič. «Ostržek» -
10.30	Domače viže 11.15 Pri vas doma 12.00 Turistični napotki -
13.00	Na današnji dan - 13.10 Mali koncert 13.20 Kmetijski nasveti 13.40 Pozdrav iz Dalmacije 14.30 Priporočajo vam . . .
15.05	Melodije - 16 45 A. B. Bje-lov: Zmikavt - 17.(K) Vsak dan za vas 18.05 Gremo v kino -
18.35	Igramo	beat 19.00	Aktualnosti	19.15	Pravkar prispelo -
19.50 S knjižnega trga - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Pianist B. Lesjak 21 00 »Sobotni večer z B. Mencingerjem* 21.30 Zabavna radijska igra - 23.10 Oddaja za izseljence - 24.05 S pesmijo v novi teden.
Ital. televizija
13.30,	17.30, 20.30, 23.00 Poročila	12.30	Zemlja naš	dom -
13.00	Komika - 17.00 Giocagič -
17.45	Ugankarska oddaja za mladino	-	18.45	Maria Doris	19.05
čudovita poroda - 19.45 Šport -
21.00	Glasbeni vestern - 22.00 Gospodarska panorama.
II. kanal
21.00	Dnevnik 17.00 Kol. dirke po Švici - 18.30 Francoščina -
21.15	Po tridesetih letih - 22.45 G. Greene: «Peta kolona*.
Filodifuzija
IFaflSIš
PONEDELJEK, 24. JUNIJA Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 1136 Slov. pesmi
-	12.00 Saksofonist F. Papetti -12.10 Pomenek s poslušavkami -
12.20	Za vsakogar nekaj - 13.30 Motivi in melodije - 17.00 Orkester Casamassima - 17.20 Ne vse, toda o vsem - 17 30 Glasba za transistor - 18.00 Zbor A.N.A. -
18.15	Umetnost in prireditve -
18.30	Iz Brucknerjevega in Mar-tuccijevega opusa - 19.30 Moj prosti čas - 19.40 Glasovi in slogi -
20.00	Športna tribuna - 20.35 Trii in kvarteti - 20.50 A. Gruber-Ben-co: «Med barakami in gradom*
-	21.05 Tamburaški ansambli -
21.20	Paul Mauriat - 21.45 Baritonist Samo Vremšak - 22.10 Zabavna glasba.
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Vojaške pesmi - 13.10 Iz domače folklore - 13.55 Simf. koncert.
Koper
7.30, 8.30, 12.30, 15.00, 17.00, 20.15 Poročila - 8.30 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Operne arije - 10.00 Pod senčnikom -11.00 Vesela glasba - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.00 Jugoslavija v svetu - 14.10 Orkester - 15.10 Za oddih in razvedrilo - 16.30 Popularne skladbe - 17.30 Mozaik glasov - 18.00 Športni ponedeljek -18.40 Tržaški trio - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Ruske narodne - 23.10 Motivi za vsakogar.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.10 Zvočni trak - 10.05 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 14.45 in 15.15 Plošča za poletje - 16.00 Oddaja za bolnike - 16 30 Moderne melodije - 17.05 M. Gosov: Zima v nebotičniku - 18.20 Glasba za mladino - 19.15 Radijska priredba -20.15 Zmenek petih - 21.00 Ma-scagnijeva «Cavalleria rusticana*.
8.55	Faurejeva «Lu bonne chan-son* - 9.20 Portret G. F. Ghedi-nija - 10.10 Tri Scnumannove romance - 10.55 Velik' interpreti -13.50 Charpcntier, Medea (Lahka glasba): 8.30 Warren, Pearly, Aznavour, Jackson itd. 10.00 El-lington, Van Heuser, Gherschwin itd.
Slovenija
7.00,	8.00, 14.UU, 20.30 Poročila - 7.30 Informativna oddaja - 8.30 Za kmetijske proizvajalce - 9.05 »Veseli tobogan* - 11.00 Še pomnite, tovariš’... - a) M. Simič: Tri smrti Manolisa Glezosa - b) Nguen Hoa An: Lovci na »Železno ribo* - 11.45 Lepe melodije -
13.00	Na današnji dan 14.15 Iz operetnih partitur - 14.40 Nedeljska reportaža - 15.00 Čez hrib in dol - 15.30 P. Eckstein: Stric Gi-rolamo svetuje - 15.45 Veliki orkestri - 16.05 Zabavna glasba -
17.00	K. R. Tschon; «Klavdija» -
18.05	Športno popoldne 20.00 Lahko noč otroci! 20.15 Glasbene razglednice - 21.00 «V nedeljo zvečer* - 23.15 Serenadni večer -
24.05	Literarni nokturno.
Ital. televizija
13.30,	18.30, 20.30, 23.00 Poročila - 11.00 Maša 12.00 Ženska v cerkvi - 12.30 Settevoci - 14.00 Kmetijska oddaja 16.30 Oddaja za mladino - 17.30 Nedeljski spored - 19.00 Polčas nogometne tekme - 19.50 Šport - 21.00 C. Frut-tero - F. Lucentini. «Primer treh sodnikov - 22.25 športna nedelja.
II. kanal
16.30	Športni prenos • 18.25 G. Arout (po Čehovu) »Ta čudna žival* - 21.00 Dnevnik - 21.15 Znanost in tehnika - 22.15 Settevoci.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Lahka glasba - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman -10.15 Jazz 11 40 Plošča za poletje - 13.00 Športni pregled - 14.05 Juke box 15.15 Poljudna znanost - 16.05 Popoldanski spored -
18.20	Poljudna enciklopedija -19.00 Glasbeno-govorni spored -20.05 Iz opernega sveta - 21.10 Zbori z vsega sveta.
III.	program
10.00	Gabriellijeva maša «Pater peccavi* - 10.30 Britten in Ives -
12.20	Haydnove skladbe - 12.50 Antologija interpretov - 14.30 Ca-savola, Salambo - 16.10 Griegova sonata - 17.20 Francoščina - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.15 P. Levi: Se questo e un uomo.
Filodifuzija
8.00	Viottijev Koncert štev. 22
-	9.15 Operni koncert (sopranistka J. Mencguzzer in baritonist R. Capecchi) 11.00 Chopin in Bruckner 13.30 Veliki interpreti
-	15.30 Bittersdorf, Simfonija štev. 1, Paganini Koncert štev. 1 - (Lahka glasba)’ 8.30 Anka, Trenet, Marshall iti
Slovenija
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila, - 8.25 Informativna oddaja
9.08 Dela domačin skladateljev
-	10.00 Za mlade radovedneže -
10.15 lz albuma :a mladino - 10.30 Operetne uverture -	11.15 Pri
vas doma - 12.00 Turistični napotki - 13.00 Na današnji dan -13.10 Brahmsov, valčki - 13.20 Kmetijski nasveti 13.40 Pihalni orkestri 14.30 Priporočajo vam...
-	15.05 Lahka glasba - 16.40 Komorni zbor z Jesenic - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Operni koncert 19.00 Aktualnosti - 19.15 «Signali» - 19.35 Mladinska oddaja
-	20.00 Lahko noč otroci! - 20.15
Poje Rafko Irgolič - 21.00 Orkester Slov. filharmonije - v odmoru:	«Kul turne diagonale* -
22.30 Zabavna glasba - 23.10 Radi ste jih poslušali - 24.05 F. Zagoričnik: Rdeči val.
Ital. televizija
13.30, 17.30, 20.30, 23.00 Poročila - 12.30 Kino in ital. družba -13.00 Dom 17.00 Giocagič - 17.45 Program za mladino - 18.45 Knjižna oddaja - 19.15 O našem zdravju - 19.45 Športn. dnevnik - 21.00 Film: Džungla na asfaltu.
II. kanal
21.00 Dnevnik 21.15 Športni pregled - 22.00 Simf. koncert -22.40 Bolgarski ansambel narodnih pesmi.
JUG. TELEVIZIJA OD 22. DO 29. VI. 1968
SOBOTA, 22. junija
21.00, 24.10 Poročila - 19.25 Srebrni lisjak in Sam Dawnport -film - 20.20 Napad na Sovjetsko zvezo - 21.15 Karlovy Vary - festival melodij - 22.50 A. Puškin -Stotnikova tiči - 23.45 Tv kažipot.
NEDEUA, 23. junija
21.05 in 23.30 Dnevnik - 10.30 Dobro nedeljo voščimo - 11.00 Kmetijska oddaja 11.45 Vidra v hiši - film 14.05 Športne reportaže - 16.00 Konjeniški turnir -17.50 Nogometna tekma Češkoslo-vaška-Brazi'ija 19.45 TV kažipot - 20.25 Gez reko - film - 20.50 Zvijačni Billy, burleska - 21.55 Zlati zadetjk - 23.00 Športni pregled.
PONEDELJEK, 24. junija
18.00, 21.00	23.05 Poročila -
19.15 Kuharski nasveti - 19.50 Reportaža 20.20 Skrita kamera -
20.30	Studio 14 - 21.35 Baletna oddaja - 21.50 Novejša slov. poezija - 22.50 Haydn, Koncert za rog in godala.
TOREK, 25. junija
21.00	in 24.25 Poročila - 17.00 Boks: Joe Fraser Manuel Rabos
-	19.30 Nekaj o kačah - 19.50 Dve risanki - 20.05 Me.l mladimi na kongresu - 21.40 Češk-' film; Sram
-	20.35 Gospodarski odnosi Jugoslavije z deželami v razvoju.
SREDA, 26. junija 18.25, 21.00, 23.49 Poročila -
9.55	Kongres sindikatov - 18.30 Iz življenja učenca ponavljalca -
18.45	Kje je, kaj je - 19.00 Po Sloveniji - 19.20 Oddaja za otroke
-	20.50 Glasba 22 00 Petdeset let Judenburga - 22.15 Baletna lepljenka - 22.50 Zlata ribica • film.
ČETRTEK, 27. junija 18.10, 21.00, 23.26 Poročila -
16.30	Med kopnim in morjem -
16.45	Festival otroka - 18.15 Policijska pravljica - 18.30 Oddaja za otroke - 19.00 Po Sloveniji -
19.20	Narodna glasba - 19.45 Titograd - 20.05 Glasbena oddaja -
21.35	Gledališki kviz - 22.50 Salon za smeh
PETEK, 28. junija
21.00	in 23.20 Poročila - 18.50 Čarovnik - film - 19.20 Glasbeno igračkanje - 20.05 Moj oddih -
20.35	Zabavna glasba - 21.50 Ca-sta diva - film 23.35 Simf. koncert.
SOBOTA 29. junija
21.00	Poročila - 17.45 Slalom s kajaki - 18.45 Dioklecianova palača v Splitu 19.U Mladinska igra - 20.20 Sprehod po Indiji - 21.35 Glasbena oddaja - 22.50 Oporišče - film	23.40 Kongres zveze
sindikatov	24.00 TV Kažipot -
24.20	Jug. atletski finale.

AUSTINA
Fantastičen dosežek treh Amerikancev: nov svetovni rekord na 100 m: 9”9
Novi svetovni rekorderji so trije ameriški črnci Hines, Smith in Greene
SACRAMENTO (Kalifornija), 21. — 20. junij 1968 bo zapisan v analih svetovne atletike z velikimi črkami. Prvič je človeku uspelo v teku na 100 metrov zrušiti čarobni »zid* 10”. Pri vsem tem pa je najbolj fantastično to, da so v časovnem obdobju četrt ure pretekli progo v času novega svetovnega rekorda kar trije atleti.
Ta izredni podvig so dosegli na ameriškem atletskem prvenstvu, in sicer v polfinalu. Postavili so ga v idealnih vremenskiti pogojih, na zemljeni progi in v okolju, ki je bilo povsem v skladu z vsemi določili, ki jih zahteva mednarodna atletska zveza za priznanje rekorda. Pred 9.000 navdušenimi gledalci je prvi pretekel to progo v času 9”9 Jimmy Hines, star 22 let. (Mladenič je pred tem v izločilnem teku zabeležil celo čas 9”8, toda ker mu je pri lem pomagal veter, dosežka seveda niso priznali). Istočasno z njim, oziroma točneje: s komaj zaznavnim za/ (tankom je prispel na cilj tudi 29 etni Ronnie Ray Smith, kateremu so sodniki prav tako namerili čas pod desetimi sekundami. četrt ure kasneje pa je v drugem polfinalu elektronska ura pokazala 9”9 tudi 24-letnemu Char-liu Greenu.
V finalu je nastopilo 8 tekačev. Svetovnega rekorda sicer niso postavili, vendar pa je bil ta nastop enkraten: skoraj vsa osmerica je prispela na cilj v skoraj povsem ravni črti. Ure so zadnjemu, tj. osmemu tekaču pokazale čas 10”2, med ostalimi sedmimi pa jih je kar 6 teklo v čistih desetih sekundah in šele fotofiniš je pokazal, da je pritekel Charlie Greene do vrvice za las pred drugimi.
Z dosežkom trojice ameriških črncev je tako padel dosedanji svetov-nil rekord v teku na 100 metrov, ki ga je pred osmimi leti postavil Nemec Armin Hary, za njim pa ga je izenačilo še osem drugih tekačev.
Glavni rezultati prvega dne tega prvenstva so bili naslednji:
Tek na 100 m (finale)
1.	Charlie	Greene	10”
2.	Jtmmy	Hines	10”
3.	Lennox	Miller (Jam.)	10”
4.	Roger BamfouCk (Fr.)	10”
5.	Ronnie	Ray Smith	10”
•klllllllllllllllllllllllllllllHliiiiiitlliiilliiHiiiiuilllllll
j fKdttUk ukednUtvu
V	zvezi s pismom uredništvu, ki ga je 13. t.m. poslal Bruno Križman zaradi rubrike «Danes govorimo o...» priobčujemo danes odgovor urednika te rubrike, Bojana Brezigarja.
Dejstvo, da se čitatelji pritožujejo nad pisanjem rubrike «Danes govorimo o...» je dokaz, da ji sledijo in stalno opazujejo njene pomanjkljivosti ter nas o njih obveščajo. Prejšnji teden smo objavili pismo B. Križmana, v katerem je opozoril na tisto pisanje, ki se mu je zdelo «neresno, površno in celo pristransko».
Pismo se je v glavnem nanašalo na dva sestavka. V prvem sem obravnaval vprašanje, zakaj se tudi kako slovensko društvo ne začne aktivno ukvarjati s plavanjem. Seveda sem problem samo nakazal, nisem pa ga niti poskušal rešiti. Prišel sem le do nekih zaključkov, ki se mi ne zdijo zgrešeni. To, ua imajo le tri društva možnost, da ustanovijo plavalno sekcijo, priznava tudi Križman. O možnosti, ki jih imajo ta društva, pa je njegovo mnenje različno od mojega. Najprej govori o možnosti SZ Bor, pri katerem je tudi odbornik. Zato mu rad verjamem, da ima tržaško društvo zadostno število naraščaja in trenerja. Po mojem mnenju pa trener ne sme biti glavni pogoj Odbor Bora bi lahko našel fin to ni nemogoče) nekega bolj izkušenega plavalca, ki bi začasno vodil sekcijo, če že ima dovolj mladine, ki bi obiskovala treninge in to vse dokler ne bi problema trenerja rešil na kak drugačen način. Položaj pri Poletu je, kot piše Križman, enak. To ne drži, kajti na Opčinah je več dobrih plavalcev, ki so večinoma srednješolci in bi lahko posvetili nekaj več časa najmlajšim.
Kar se tiče Sokola, se je večina mladincev, ki je plavala na športnih igrah posvetila drugim panogam, ki jih goji nabrežinsko društvo; društvo ne razpolaga s kvalificiranim trenerjem; morje je četrt ure oddaljeno od Nabrežine, vendar združuje Sokol športnike iz celotne občine Devin-Nabrežina; in končno je bilo n. pr. letos, čeprav smo že ob koncu junija, le nekaj dni primernih za kopanje.
Po pregledu teh podatkov, bi kvečjemu lahko rekel, da imajo vsa tri društva enake pogoje za ustanovitev plavalne sekcije, pa čeprav temu niti najmanj ne verjamem.
V	nadaljevanju omenja Križman košarko. O tem vprašanju naj povem le, da sem v naši rubriki obravnaval popolnoma drug problem in mislim, da me Križman ni pravilno razumel: to, da ima Bor pet košarkarskih ekip je vredno vse hvale in ne predstavlja problema; velik problem pa je, da je ekipa, ki je bila lani na drugem mestu v lestvici, letos na zadnjem mestu; to pa smo mi obravnavali.
Končno naj se ustavim še pri mesečnem pregledu nastopov naših društev. Takoj naj povem, da je to pregled nastopov in ne rezultatov. V kolikor sem kak nastop izpustil, se oproščam; tega gotovo nisem storil nalašč. Kar se rezultatov v atletiki tiče, pa naj pripomnim, da so nekateri uspehi odlični v tržaškem merilu, diskretni v deželnem merilu, v državnem merilu pa že precej manj. Dejstvo pa, da je Boris Košuta državni prvak ali da so bo-rovke zasedle drugo mesto v državi je neizpodbitno. Tega uspeha ne bomo priznali samo mi, ampak se bodo z njim strinjali vsi, ki se v Italiji za ta šport zanimajo.
BOJAN BREZIGAR
6.	Mel Pender	10”
7.	Bill Gaynes	10”1
8.	Larry Questad	10”2
Met krogle: Randy Matson 20,55 Skok v daljino: Bob Beamon 8,33
letošnji sezonski svetovni rekord),
2.	Ralph Boston 8,12 Met kladiva: Ed Burke 66,14 Tek na 5000 m: Bob Day 13'50”4 Tek na 110 m z ovirami: Earl McCullogh 13”5
Skuk s palico: Dick Railback 5,19 m.
V ponedeljek kresovanje SPDT pri Sv. Ivanu v Trstu
Komisija za otroški «ex-tempore» v (kviru spomladanskega POP SP DT je določila v obeh kategorijah naslednji vrstni red osnovna šola
1.	Pavlič Marjan (Boršt)
2.	Košut" Edi (RMV)
3.	Pavlič Aleksander srednja šola
1.	Pahor Adrijan (RMV)
2.	Marega Djego (RMV)
3.	Oblak Marko
SPDT opozarja nadaljnje udeležence pohoda, kvizov in vse prijatelje društva, da bo v ponedeljek
24. t. m. ob 20.30 na stadionu »I. maj* v Trstu ob tradicionalnem kresu podelitev pokalov in častnih diplom zmagovalcem Ob ognju bo tudi kratek kulturni program, nakar bo sledilo veselo rajanje ob zvokih harmonike in kitar.
SPDT priporoča vsem udeležencem kresovanja, naj prinesejo s seboj kurjavo za kres, da bo plamen visoko in dolgo plapolal v noč.
Justek Kovačič zmagal na brzoturnirju v Trstu
Četrti šahovski brzoturnir tržaškega šahovskega društva je uspel izredno dobro. Mladi prvokategornik Justek Kovačič si je zopet zagotovil prvo mesto ir. je premagal vseh ostalih 13 konkurentov. Premagal je tudi preskušenega mojstra dr. Božidarja Filipoviča, ki si je zagotovil 2. mesto. 3 je bil Bua, 4. mesto so si delili Stantič, Dra-govič in Gioulis, nakar so sledili še drugi šahisti.
ii m m mitiiimiiimiiiMiiii uiii umi n m im n n im im ■tHMiiiiiiiiiiiiiHi 1111111111 iiiuiimi ■■ iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
Šolski šport
Uspelo tekmovanje dijakov nižje srednje šole v Dolini
Na dolinski nižji srednji šoli so ob koncu leta organizirali šolsko prvenstvo v atletskem mnogoboju. Dečki so nastopili v četveroboju, deklice pa v troboju. Tekmovanje je uspelo zelo dobro in so mnogi dijaki pokazali izrazit smisel za nekatere atletske discipline.
Pri dečkih je dosegel najboljši rezultat na šoli v skoku v višino Žerjal Valter (140 cm), Dilič Klavdij v metu dvokilogramske krogle (11,50 m), Bankovič Viljem v skoku v daljino z mesta (216 cm). Bandi Valter, ..Dilič. Klavdij .in Ota Robert pa so pretekli 25 m točno v 4”.
Pri deklicah je prvošolka Pregare Ester skočila v višino 100 cm, Korošec Klavdija je pretekla 25 m v 4”2, Turk Anamarija pa je vrgla kroglo 10,16 m.
Tekmovanje se je odvijalo po razredih in je dalo naslednje rezultate: (v oklepaji, po vrstnem redu: skok v višino, tek na 25 m, met krogle in skok v daljino z mesta):
1.	RAZRED
Dečki
1.	Zobec Mavricij 74 točk (105, 4”3, 7,10, 178,
2.	Boneta Sergij 70 (90, 4”2, 10, 168)
3.	Samec Franko 67 (.105, 4"5, 6,95, 150)
4.	Ota Klavdij 64 (105, 4”5, 8, 141)
5.	Lovriha Mavricij 53 (90, 4”5, 6,90, 143)
Deklice
1.	Pregare Ester 40 (100, 4”5)
2.	Lovrečič Lavra 37 (90, 4”5)
3.	Žerjul Silvana 36 (95, 4”6)
4.	Sodnik Mirjam 35 (95, 4”7)
5.	Sancin Kaimen 34 (90, 4”5)
2.	RAZRED
Dečki
1.	Slavec Viljem 77 (110, 4”3, 10,25, 214)
2.	Bandi Valter 74 (90, 4”, 10,10 181)
3.	Bandi Rado 71 (120, 4"2, 7,50, 174)
3.	Žerjal Renco 71 (110, 4”4, 9,60, 2,04)
5, Žerjal Marino 66 (90, 4”8, 10,10, 160)
Deklice
1.	Sancin Fulvija 60 (80, 4”4, 7,60)
2.	Dilič Mariza 58 (80, 4”5, 6,90)
3.	Ražem Marta 56 (80, 4”6, 6,60)
4.	Kuret Magda 55 (80, 4”6, 6,40)
5.	Petaros Divna 52 (80, 4”9, 6,20)
3.	RAZRED
Dečki
1.	Dilič Klavdij 77 (125, 4”, 11,50, 204)
2.	Bankovič Viljem 72 (120, 4”3, 11,45, 216)
3.	štrajn David 70 (120, 4”2, 10,10, 214)
3. Žerjal Valter 70 (140, 4”1, 9,90, 196)
5. Ota Robert 66 (120, 4”. 9,35, 184) 5. Sancin Darij 66 (120, 4"3, 10,80, 192)
Deklice
1.	Purger Vesna 58 (95, 4”4, 7,10)
2.	Korošec Klavdija 57	(95, 4”2,
6,70)
3.	Ražem Cvetka 52 (95, 4”6, 6,25)
4.	Kos Nadja 48 (95, 4”7, 4,70)
5 Smotlak Marija 46 (80, 5”1 6,45)
Skupno je nastopilo 41 dečkov ter 26 deklic in najboljši iz vsakega razreda so bili nagrajeni.
Poletni tečaji za dijake
Šolsko skrbništvo bo v juliju organiziralo poletne tečaje za atletiko, košarko, odbojko in tenis. Prijavijo se lahko dijaki in dijakinje srednjih šol. Tečaji bodo na šolskem stadionu ■ Kolonji v Ul. Commerciale 165. Prijave sprejema urad za telesno vzgojo pri šolskem skrbništvu ob delavnikih od 11. do 12. ure do konca tega meseca.

NOGOMET
[
za iiaiiu
V Milanu: Milan-Torino, v Bologni: Bologna-Inter
Glavno srečanje bodo odigrali v Milanu na S. Siru, kjer se bosta pomerila med seboj glavna kandidata za naslov letošnjega italijanskega pokalnega prvaka Milan in Torino. Vse kaže, da bo srečanje zelo borbeno, saj bo odločilne važnosti za obe ekipi, ki bosta verjetno nastopili z naslednjima postavama:
MILAN:	Cudicini; Anquilletti,
Schnellinger; Trapattoni, Rosato, Lodebti (Giacomni); Hamrin, Ro-gnoni, Sormani, Angelillo, Prati.
TORINO: Vieri; Fossati, Trebbi; Puia, Cereser, Agroppi, Carelli, Ferrini, Comtoin, Moschino, Fac-chin.
• * *
V Bologni pa se bosta sestala oba poraženca iz zadnjega kola, ki so ga odigrali v sredo. Obe enajsterici se bosta seveda skušali rehabilitirati po zadnjem neuspešnem nastopu, zato vse kaže, da bo tudi ta tekma zanimiva. Verjetni postavi obeh enajsteric bosta v tem srečanju naslednji:
BOLOGNA: Vavassori; Furlanis, Roversi; Guarneri, Janieh, Fogli; Perani, Bulgarelli, Pace, Turra, Carminati.
INTER: Sarti; Burgnich, Fac-chetti; Bedin, Landini, Benitez; Domenghini, Mazzola, Nielsen, Sua-rez, Corso (Cappellini).
ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA
Oma-Gaja 3:2
OMA - Gaja 3:2 (7:15, 15:10, 15:4, 12:15, 15:12)
GAJA: Grgič S., V. in L., Kalc,
S.	in N., Vrše, Bizjak, Babič, Bajc, Patavina, Žagar, Milkovič.
SODNIK:	Bratanich; stranski:
Cataruzza; zapisnikar Pappacoda.
Gaja ni Uspela. V odločilnem srečanju je po izenačeni borbi s tržaško OMA morala v petem setu položiti orožje in s tem tudi up na neposredno napredovanje v C ligo. Glavni protagonist srečanja pa nista bili obe šesterki, temveč sodniška ekipa, ki je tekmo krojila precej po svoje in ima dokajšnje zasluge za to, da je Gaja odšla poražena z igrišča.
Tudi v Ljubljani poraz ZDA
Olimpijska košarkarska reprezentanca ZDA je tudi v svojem drugem srečanju v Jugoslaviji doživela poraz. Jugoslovanska reprezentanca jo je namreč v Ljubljani premagala s 83:78 (38:37).
V nedeljo, 23. junija
ODBOJKA
Moška D liga
Ob 10. uri v Trstu
BOR — OLIMPIJA * * *
Ob 10. uri v Zgoniku
KRAS — TORRIANA • * *
Moška promocijska liga
Ob 10. uri v Miljah
LIBERTAS — POLET * * *
Ob 10. uri v Bazovici
GAJA — SOKOL
SD BREG
priredi 7.7.1968 s sodelovanjem Pd V. Vodnik iz Doline, Pd F. Prešeren iz Boljunca, Pd Slovenec iz Boršta in Pd Slavec iz Ricmanj
ENODNEVNI IZLET V KOČEVJE Program: Odhod ob 5 zjutraj, takoj po prihodu nogometna tekma, tekma v ženski odbojki, nato kosilo. Po kosilu ogled mesta in okolice (za Interesente bo na razpolago av-
tobus za ogled partizanske «BAZE 20»), Ob 16.30 nastop vseh štirih pevskih zborov iz Brega ter folklorne skupine iz Boršta. Nato povratek.
Cena s kosilom 3.000 lir, nastopajoči: 2.500.
Vpisovanje pri vaških zastopnikih, pevci ter folklorna skupina naj se vpišejo pri predsednikih prosvetnih društev.
Vpisovanje za Tržačane je v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20.
''Udeležite se polnoštevilno tega edinstvenega izleta.
1 riblkJUJdtjOfUJu K/tfUUu
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
DIREKCIJA: KOPER
Pristaniški trg 3
TELEFON: 21-830 TkrLEX:	34-117
•	carinjenje blaga
•	transportno zavarovanje blaga
•	kontrola transportnih dokumentov
•	dodajanje ledu in vskladiščenje blaga SPECIALIZACIJA ® redni zbirni promet iz eviopskih centrov
•	čezmejni prevozi z lastnim kamionskim parkom
•	adent organizacije IATA
•	blagovni tranzit preko pristanišč Rijeka in Koper
•	sejemska špedicija na sejmih in razstavah doma in v tujini
Poslovne enote v vseh republiških sred!ščih, v vseh jugoslovanskih pristaniščih in na vseh obmejnih prehodih.
ZAUPAJTE TRANSPORTE VAŠEGA BLAGA INTEREUROPI KOPER
AMERIŠKI MOŠKI PROTI ZENSKI DIKTATURI
Svet se je postavil v ZDA na glavo: za enakopravnost se bojujejo moški
«Kadar je ameriški mož že kakih deset ali celo petnajst let poročen, je njegovo mesto v lastnem domu samo še v kakem kotu», trdi Larston /). Farrar
Ameriški moški so se zadnje čase zavedli, da niso več enakopravni z ženskami in da so oni, ki se morajo bojevati za uveljavljenje svojih pravic in r.e, kot je bilo obče mnenje po svetu, ženske. In, ker posameznik v kakršnem koli boju ne opravi nič, so sklenili združiti svoje moči proti ženski diktaturi. Zato so ustanovili poseben klub z imenom: »Združitev za enakopravnost moških, zlasti iočenih».
Pobudnik za ustanovitev tega kluba je bil Larston D. Far-rar, a klub sam ima svoje poslovne prostore v National Press Buldingu v Washingto-nu.
Toda to je le eden izmed številnih, originalnih ali presenetljivih klubov, v katerih se združujejo moški. Noben, še tako nenavaden povod ni dovolj, da ga ne bi somišljeniki izkoristili in se združili ter se od časa do časa shajali in obravnavali svoje probleme ter se posvetovali oziroma razpravljali o svojih težavah.
»Kadar je mož že kakih deset ali celo petnajst let poročen, je njegovo mesto v lastnem domu samo še v kakem kotu,* trdi Larston D. Farrar. »Njegovi otroci ga imajo za
neumnega in jim je dober kvečjemu samo še za to, da jim prinaša denar. Kadar pa je treba o čem važnem odločiti, tedaj je zakonski mož in družinski oče zadnji, ki ga vprašajo za mnenje.*
Tako črnogledo spoznanje je dalo povod, da je sedaj 49-letni mr. Farrar, ki se je po 21 letih zakonskega življenja ločil od svoje žene, ustanovil «Združenje za enakopravnost moških, posebno ločencev*. Namen tega združenja je, da bi člani iz copatarjev zopet postali pravi možje.
Brž ko takle copatar ozdravi, more prestopiti v drug a-meriški klub, in sicer v «Ligo ozdravljenih copatarjev*. V tem klubu dobijo člani obširna navodila, kako se morejo uspešno postavljati proti ženski diktaturi.
Potreba po tem, da se morajo braniti pred lastnimi zakonskimi ženami je spodbudila še številne druge moške, da so se zatekli k «samopomo. či* in k združitvi sotrpinov in so v ta namen ustanovili še več raznih drugih klubov oziroma združenj. V Chicagu imajo na primer «Klub zatiranih zakonskih mož*, v Londonu pa društvo z imenom »Alibi*.
KRIŽANKA
Jf						n	1	rr	rr	n	1	n	L	
J	11						u	12					L	l_
r						at	B					m	16	—S
PL						19					8	20		—I
br				a	22					i	25			—1
EL			■	25						26				
	TT	28	29						50					j
1	3	jT						52					C	
J	L						5i)		•i k		>-•>		35	L
(ir			H			57	i			—	8	8	ir	39
w~					M					8		53		
r"			H						■	56				
sr			*					K	59					
n	t	51					r	8						1
		t	L	___			-		|				\mm	r	m
VODORAVNO: 1. gornja ploskev v stanovanju, 6. število, ki označuje 'kakovost bencina, 12. velik indonezijski otok, 14. nagota, 15. turška vlada do leta 1918, 16. kemični znak za talij, 18. zveza, združenje, 19. reka med Slovenijo in HrvatSko, 20. svetopisemski očak, ki je preživel vesoljski potop, 21. ime nemške vohunke Hari, 22. otočje v Polineziji (glavno mesto Apia), 23. največji francoski naturalist <«Nana»). 24. veznik, 25. otok v Egejskem morju, 26. nasilje, strahovanje, 27. ameriški telekomunikacijski satelit, 30. direktiva, 31. glas konjskih kopit. 32. zanos, besedna nabreklost, 33. starogrški kipar, 34. sodobni slovenski pesnik in prevajalec (Ivan), 36. sovjetski kozmonavt (German', 37. okras, 38. medmet, 40. grški bog divjega vojskovanja, 41. beležnica, 42. že umrli ameriški filmski igralec (Alan), 44. največja afriška reka, 45. francoski revolucionar, ki ga je ubila Charlotte Corday, 46. zver iz rodu mačk, 47. avtomobilska oznaka Karlovca, 48. nordijsko žensko ime (pisateljica Michaelis), 49. glavno mesto Kansasa, 50. reka v Srbiji, 52. znameniti flamski slikar (Peter Paul), 53. maroški kralj, 54. sodobni hrvatski slikar in grafik (Zlatko).
NAVPIČNO: 1. največje mesto v Dalmaciji, 2. mesto, katerega obleganje opisuje Homer v ><Ilia-di», 3. ime italijanske pevke Pa-vone, 4. osebni zaimek, 5. kemični znak za platino, 6. šesti de! drahme, 7. odličen jugoslovanski namiznoteniški igralec (Ištvan), 8. vinorodna rastlina, 9. žensko ime, 10. nikalnica, 11. zlogotvoren glas,
13.	zdravnik za ušesne bolezni,
14.	cedika, 15. morija, genocid, 17. Shakespearov kralj, 19. merska enota za zlato in dragulje, 20. blaznost, neumnost, 22. vrsta svilene tkanine, 23. gorečnež, pre-napetež, 25. mesto v severozahodni SZ, 26. aziat, 28. vrhnja plast kože ali sluznice, 29. grški otok v Južnih Sporadih. 30. gora na Notranjskem. 32. francoska igra s kartami, 33. židovsko žensko ime, 34. zemeljski plin, 35. knjižica vi-»okošolcev, 36. težko oklopno vozilo, 37. ime junaka romana »Slika... Greya» Oscarja Wilda, 39. velika reka na Poljskem, 41. pristanišče v Estonski SSR, 42. host-na lipa, 43. tip ameriške vesoljske rakete, 45. drugo ime za francosko reko Meuse, 46. jugoslovanska tovarna hladilnikov in električnih štedilnikov, 48. zemeljska ožina na Malaki, 49. izumrla vrsta goveda, 51. medmet, 52. kratica na receptih.
REŠITEV PKE.ISIN.IE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Leopoldville, 12. antika, 13. oreada, 15. Scala, 16. Idiot, 17. N.C. (North Caroli-na), 19. Kira, 20. Conan, 21. siki, 22. emu, 23. Lenin, 24. klet, 25. RI, 26. kisik, 27. vrata, 28. saraj, 29. granat, 30. prepir, 32. anali, 33. rojak, 34. Kranj, 35. F(ran) S(a-leški), 37. oker, 38. dsje, 39. ale, 40. Sam, 41. Keres, 42. mlad, 43. od, 44. rakun, 45. trava, 46. ata-man, 48. slanik. 49. Skandinavija.
člani tega društva morejo biti samo poročeni moški. Glavr.o pravilo tega društva je, da mora vsak član oskrbeti za neizpodbiten in zanesljiv alibi drugemu članu, kadar je krokal ali kako drugače prebil noč izven doma — brez žene, seveda.
Zato ni nič kaj nenavaden «Klub plešcev* v Southamptonu ali pa »Klub odvajenih kadilcev* v New Yorku. V tem klubu so včlanjeni le možje, ki so jih žene prisilile, da so se odvadili kajenja. V Los Angelesu so ustanovili «Klub po polnoma nepomembnih mož*..
V njem so včlanjeni le možje, ki morejo dokazati, da imajo občutek manjvrednosti.
«Pravi» možje pa so v Syd-r.eyu ustanovili poseben kluh, v katerem smejo biti samo ustvarjalni možje, taki, ki i-majo močno poraščene prsi. V francoskem pristanišču Marseille pa obstaja klub tetovirancev, v katerem so povečini samo pomorščaki, pristaniški delavci in nekdanji vojaki. Kdor ni tetoviran ne more postati član tega kluba.
Za «prave* moške se štejejo tudi člani «Društva jamskega človeka* v Coloradu. člar.i tega društva prebijejo svoj dopust vsako leto po zgledu pračloveka. Društvo si je kupilo obširno zemljišče, na katerem je prava podzemeljska jama. In tam preživijo člani tega društva svoj dopust tako kot je živel v pradavni dobi pračlovek. Hodijo okrog oblečeni samo v grobo ustrojene kože, lovijo divjačino samo z lokom in puščicami in se počutijo kot pravi neandertalci. »To je dobro za razrvane živce,* zatrjujejo člani tega društva.
Seveda ne manjka v Ameriki tudi «Klub lepih moških*, v Kanadi pa imajo «Klub za povzdigo moškega sex-appea-la*. Ta klub ima svoje glasilo, katerega vodilo je: »Ne skrivaj svojih mišic!*
Za boj proti raznim kompleksom je namenjen švedski «Klub zlatih besed*. Člani tega kluba se redno zbirajo v svojih klubskih prostorih, da bi se mogli «pošteno nakleti*. Na teh klubskih sestankih so dovoljene vse besede. Po teh sestankih naj bi se člani počutili olajšani...
Ne smemo misliti pa, da so ženske pri ustanavljanju podobnih klubov in društev manj iznajdljive in podjetne. V največ primerih pa so te ženske organizacije prav nasprotne od moških, kar ni pravzaprav nič presenetljivo. Tako imajo v Chicagu »Zvezo tašč» in v Milanu «Klub klepetulj*. Ameriška »Zveza govornic* združuje gospe, ki se vadijo v dolgem govorjenju, z
namenom, da bi pri tem dosegale rekorde. Simpatičen je tudi «Klub debelušk* v Rimu. Članice tega kluba so se zaobljubile, da bodo jedle kolikor se jim bo zljubilo in kar jim bo všeč.
Tudi mlade ženske imajo svoje klube. Tako imajo v Londonu društvo z imenom «Poroči se s šefom!* Članice tega društva si med seboj pomagajo, da bi ujele svojega predstojnika.
In kaj naj si mislimo o francoskem klubu «Objestnic»? Članice tega kluba so samo mlada dekleta, ki jih je moški, katerega so ljubile, zapustil. In sedaj se hočejo maščevati. Nad vsemi moškimi. »Objestnice* so se zaklele, da se ne bodo nikoli poročile, vendar pa da bodo vsakega moškega, ki jim bo prišel na pot, tako dolgo vlekle za r.os, da se bo pošteno zatreskal, nato pa ga bodo pustile na cedilu. Njih vodilo je; »Maščevanje je sladko!*
»Liga duhov* je seveda angleško društvo. Združuje ljudi, ki z vso dušo verjamejo v duhove.
Dvomljive moralne vrednosti je v New Yorku «Klub tatic*. Članice tega kluba pa so lahko samo bogate dame. Za zabavo kradejo v različnih samopostrežnicah. Potem pa tajništvo kluba pošilja prizadetim trgovinam vrednost nakradenega blaga s primernim opravičilom. Vendar pa morajo članice-tatice prej v klubu podrobno pripovedovati, kako so »svoj podvig« napravile. Tako si krajšajo «fine dame* svoj dolgčas ...
še in še bi mogli naštevati najrazličnejše klube po svetu: «Društvo predebelih*, «KIub dolgonoscev*. Društvo pegastih deklet*, «Liga proti nočnemu lajanju psov*, «Klub proti tramvaju* ...
Manjka samo še «Klub klubov* ali «Društvo društev* ...
S. A.

Nevesto nu bosenskem konjiču v svatovski poroki
ZANIMIVA NAVADA V PETDESETIH BOSENSKIH VASEH
Ženske se v življenju le dvakrat preoblečejo v svetlo obleko
Legenda o bosanski kraljiei Katarini in žalovanje za njo - Skupinske svatbe v spomin na hude stare čase, ko so ugrabljali neveste za «prvo noč»
Mladi par pred duhovnikom
V	kakih petdesetih vaseh v okolici Kraljevske Sutjeske nedaleč od Kaknja v Bosni, kjer je bila zadnja prestolnica b&sahškth ’ krat jev," imaj o' zelo zanimivo navado, ženske v teh vase slečejo svoje temile obleke samo dvakrat v življenju: np dan poroke in na svojem prvem sprehodu z možem. V vsem preostalem času od otroških let do smrti nosijo vedno enako oblačilo : dolge bele hlače in dolgo belo srajco ter širok ohlapen plašč in životec iz debelega, črnega volnenega sukna.
V	njihovih laseh se nikoli ne poigrava niti žarek sonca: glavo imajo namreč vedno pokrito s težko ruto iz črne tkanine .Te ženske so oblečene v črno v znak žalovanja. Na ta način ovekoveiuiejo spomin na mlado kraljico Katarino, ženo predzadnjega bosanskega kralja Stjepana Tomaša, ki je živel davno, davno od tega v začetku 16. stoletja.
Legenda trdi, da je vsak grob v okolici Kraljevske Sutjeske večni črni simbol nesreč, ki jih pretrpijo mlade neveste. V davnih časih so namreč tolpe tolovajev napadale svatovske povorke, pobijale svate, ugrabljale kot grofje m
ročijo isti dan, ob isti uri in v isti cerkvi. Na ta dan postane Kraljevska Sutjeska prizorišče čudnih proslav. Ze ob zori prihdjftjo mlade neveste in njihovi bodoči možje s hribov iz 'kakih petdesetih vasi v dolino, jahajoč svoje male bosenske konje, ki so vsi prepoteni in jim teče slina iz gobcev. Ti konjiči počivajo tri mesece ter jim dajejo obilno krmo. Na dan poroke jih po-gostoma napajajo z žganjem. Napol pijani dirjajo bolj divje kot kadarkoli in vse beži pred njimi.
Medtem ko čakajo mladi ženini v sedlu pred cerkvijo, molijo njihove bodeče neveste v cerkvi k čudoviti Katarini, k tej čudni kraljici,' o katere lepoti gre glas kot mit iz rodu v rod. Prav na ta dan s' čejo dekleta prvič svojo običajno črno obleko. Lase si okrasijo s cvetjem, prsi z zlatimi dukati, vratove pa z biseri. Tri dni kasneje se okitijo drugič m zadnjič v življenju ter gredo na sprehod s svojim možem pod pazduho do doma do cerkve. Ko se vrnejo v svoje nove domove, se ločijo od vsega tega svojega nakita ter ga položijo v skrinje iz težkega lesa. Tam ostane nakit do prihodnje svatbe — svatbe njihovih hčera, ki se niso niti še rodile.
(I* «La Revue Yougoslave»)
HORO
SKOP
Veljaven od 23, do 29. junija
OVEN (od 21. 3. do *»	\ 20. 4.) Zelo boste
f	J srečni in veseli za
l	) radi nekega dogod
J/ ka, ki se bo nana šal na vaša čustva Prejeli boste zelo zanimivo br zojavko. Na delu boste imeli neko izredno ugodno priložnost, ki se bo spremenila v velik u-speh. Za zdravje je nujna dieta.
HIK (od 21. 4. do 20. 5.) V ljubezenskih zadevah boste premagali neke ovire. Nekdo vam bo dal zelo koristen nasvet, ki vam bo pomagal urediti srčne zadeve. Na delu boste dosegli uspehe z odločno voljo. Zdravje se vam bo izboljšalo in boste polni energije.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Zaradi nekega prerekanja boste pokvarili čustve-stvene odnose z osebo, ki vam je sioer zelo pri srcu. Malo darilo vedno prav pride. Na delu bo pomenil vsak navidezni poraz v resnici korak naprej. Zjutraj vas bo bolela često glava.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Kar se ljubezni tiče, boste prejeli zelo neugodne novice. Potolažite se in iščite utehe drugod. Na delu boste lahko napredovali in se s tem povzpeli na družbeni lestvici. Sploh boste bolj aktivni. Zelo dobro se boste počutili z zdravjem.
LEV (od 23. 7. do S N. 22. 8.) V ljubezen-f C* \ skih zadevah boste J doživljali žalost a V J tudi veselje. Srečali
^----boste neko osebo, ki
vam bo vlila novega upanja. Na delu boste imeli naravnost sijajne zamisli in glejte, da jih tudi uveljavite. Prehladili se boste.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne sme-I te pristati na neko I ljubezensko izjavo, kajti takoj bi se lahko kesali. Sicer pa ne boste v zvezi s tem zgrešili. Na delu boste srečali osebo, ki vam bo pomagala k napredovanju. Zdravje bo na splošno dobro.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) V čustvenih zadevah se vam bo odkrilo nekaj nenavadnega. Neka oseba vam bo
izrazila plemenita čustva, ki pa jih boste razumeli šele v zadnjem trenutku. Na delu ne sprejmite pretežkih obveznosti. Živčno boste potrti zaradi velikih pretresov.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) V ljubezenskih stvareh ne smete zgubiti miru in skušajte ostati čimbolj hladni. Sicer pa sta vedrina in optimizem v tem primeru najbolj prikladna za vaš položaj. Na delu boste nekaj tvegali, a imeli boste srečo. Vzemite zdravila za jetra.
STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) V ljubezenskih zadevah boste sprejeli neko prenagljeno odločitev, ki bo zato nestanovitna. V zvezi s svojo zaposlitvijo boste imeli dobro o-poro v družini. Na ta način se boste lahko lotili zelo težavnih zadev. Umsko boste utrujeni.
KOZOROG (od 22.
✓-----N 12. do 20. 1.) V ču-
( ki stveniil zadevah bo (I možnost zopet nave-V"	zaM stike z osebo,
^-----^ s katero ste pretr-
gali vse zveze V družini bosta s pomočjo nekega prijatelja vladala skladnost in sreča. Na delu gojite družabna prijateljstva. živčno se boste slabo počutili.
VODNAR (od 21. 1.
do 19. 2.) V odnosu z ljubljeno osebo ne smete preveč popuščati svojim nravstvenim nazorom. V zvezi z delom boste zabredli v težaven položaj Trpeli boste zaradi sklepnega revmatizma.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Prejeli boste neke čustvene Iz-^ - jave, spričo katerih Pboste v dvomih. Te-den je primeren za spravo v družini. Na delu vam bo neka mala spretna laž pomagala k izboljšanju položaja. Kar se zdravja tiče, ne bo posebnih sprememb.
©
Q
Hotel
LEV
lev li"b|iana
BOŠNJAKOVA 1
TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji - Restavracije • Restavracijske terase ■ Dan-cing kavarna • Zabavni in artistični program . ples-na glasba • Aperitiv bar Razgledna terasa • Terasa za sončenje • Banketne in konferenčne dvorane Čitalnica Frizerski salon Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor -Pristajališče za helikopterje • Boksi za pse • H'a dilnica za divjačino.
OBIŠČITE NAJVEČJO TRGOVSKO HIŠO V SLOVENIJI
13
mimi
LJUBLJANA
v LJUBLJANI, TOMŠIČEVA ULICA (nasproti hotela Slon)
POLEG VSEH POTREBŠČIN ZA DOM, DRUŽINO IN ZA GOSPODINJSTVO VAM JE NA IZBIRO
—	V PRITLIČJU:
USNJENA GALANTERIJA: KOVČKI, TORBICE, POTOVAL KE, TORBE, ROKAVICE, PASOVI, DENARNICE
—	V II. NADSTROPJU:
EKSKLUZIVNI MODELI MOŠKE IN ŽENSKE USNJENE KONFEKCIJE: PLAŠČI, SUKNJIČI, KOSTIMI, KRILA — ZA VSAK OKUS IN ZA VSAKO POSTAVO
LASTNA MENJALNICA 10 % POPUST PRI NAKUPU ZA TUJA PLAČILNA SREDSTVA
PORTOROŽ PORTOROSE
ROULETTE CIIEM1N DE FER BACCARA TRENTE ET QUARANTE
ODPRTO VSE LETO
Hotel «S0ČA»
most na soc/
tel. 7
Moderno urejen hotel - Pristna kuhinja s specialitetami na žaru - goriška postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba in ples — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna
BOTI0UE
KOTEX TOBUS
KOPER - HOTEL TRIGLAV
VAM NUDI PESTRO IZBIRO EKSKLUZIVNIH MODELOV RAZNIH EVROPSKIH ZNAMK PREDVSEM MODERNO OBUTEV USNJENO KONFEKCIJO DAMSKE TORBICE IN OSTALO USNJENO GALANTERIJO
Hotel «Krn» Tolmin
_ —
«®L^
.	.	.....	....v.'.:...	.	-
Modernizirani hotel B kat., 54 ležišč. V vseh sobah telefon, kopalnica, delno lastni WC. Centralna kurjava. V vsakem nadstropju družabni prostor. Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo. Specialitete na žaru. Soške postrvi. Kavarna, Aperitiv bar. Atraktivna stilno opremljena grajska klet iz 17. stoletja. Zraven stalna razstava slik «Zlatorog». Lepo urejen vrt. Tel. 87-039.
Obiščite
POSTOJNSKO
JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18.
_^
ŠKOCJANSKE
JAME
odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri
štcrfe
RESTAVRACIJA
S21.114
A LB E R G 0
AJŠEVICA (NOVA GORICA)
Raki, ribe in vse specialitete na žaru
	U::::r
E	
	1

d dddfihti
lepotami
'V&d \noJU
PARK HOTEL na bledu
Site* ’’ ■ * ;S>. *" <??
'STk	JL £*'■■**? it	~
r
Tel. 77-521 - Kat. B 134 sob, 339 postelj, 4 apartmaji. Udobne sobe s kopalnicami, tuši in WC, s prelepim razgledom na jezero. Kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami. Kavarna s teraso do jezera. Nočni lokali-Družab-ni prostori. PRIDITE NA PRIJETNE POČITNICE ALI NA HEEK-END V NAŠ HOTEL
“CENTRAL-RIVIERA
PORTOROŽ
Moderne sobe, mednarodna kuhinja,
»GIRL BAR»
z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah.
RESTAVRACIJA
Lipa
Šempeter pri Novi Gorici
ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina.
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA
Oglašujte
v PRIMORSKEM DNEVNIKU
KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VESTE SVE2E PERUTNINE, SUHOxMESNATl IN MLEČNI IZDELKI, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI
PREKO SVOJIH TRGOVIN
na ŠKOFIJAH in v KOPRU
ornim
ARETTA
ULTRA THIN
med elegantnimi in preciznimi ( urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA>
Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT prodaja ua veliko in drobno
Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXP()RT izreden popust — Garancija —
eOSTIŠČE PRI ODDIHU
SOLKAN SKALNIŠKA 10 (Nova Gorica)
Vam nudi dobro pripravljene domače in tuje specialitete. Sprejemamo naročila za slavnostne pojedine (poroke, skupinske iz-lete, rojstne dneve itd.)	Konkurenčne cene
HOTEL SLOKI LJUBLJANA
UTO V A UL. 10 I EL. 20641-43
n
HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
hotel iif/Vffd Gtocecv
Otočec ob Krki - Telefoni: 068 - 21-512
21-512, 21-321
Hotel .s 60 sobami, 122 ležišč, renomirana restavracija, ugodnosti za rekreacijo - ribolov in izleti - campinn
nouum • mreuM tHiMMHi or rrn
— Restavracija MARINELLA —
TRST, Viale Miramare 323 (Barkovlje) ob morju v bližini miramarskega dvorca — Tel. 36366
Nudimo gostom vse ribje specialitete. — Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izreden popust. — Vsak večer godba s plesom
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA
Tel. 21-442, 21-462
s svojimi, obrati: restavracijo, kavarno In gostilna Pri hrastu Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ gostilna -Zvezda>
razen torka in barski program	telefon 21-239
SPLOŠNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.0(10 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
»SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. relexi:	341 23;	341-22 Plovba
Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477
AVTOPROMET GORICA »« ««
priporoča zimovanje na LOKVAH
dnevno obratujejo vse Štiri vlečnice (najmanj 5 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči ln restavracijo z domačo hrano, vinom !n drugimi pijačam) — Tel. 21-314 Turistično društvo Ima na razpolago tudi privatne sobe.
NOVO GOSTIŠČE
«PR KRIŠKI GARDI >
Vipavski Križ
dobra, domača kuhinja 'zbrane pijače Asoli^nt cene prepričajte se!
STEFAN OLIVIER
NO VI ŠEF
'o je nekoliko čudno. Sef zdravnik — pa ničesar ne ve... Ees 8. Mislim, da se je vse to zgodilo. Kaj? Da, maščevanje -— a, da. Splav, ljubezni je konec in tako naprej. Običajna zgod-a Fant jo je pregovoril in vse sam opravil v privatnem kri-i bolnišnice. Lepa stvar, kaj? Rad bi vedel, koliko je takih tvari, a mi zanje ne vemo? Dobro, to preiščite sami, saj bo-te? Toda tokrat pojdite zares do dna. Zlasti, če ima Feldhu-en s tem kakršnokoli zvezo. Da, bolje bo, če boste začeli pri Varzinu. Njega boste lažje stisnili. Da. V redu. Na svidenje.«
Javni tožilec Brandis je položil slušalko in z nejevoljo ledal na obtožbo Brigitte Leonhrad, ki je ležala pred njim a mizi.
Tisto uro je bil Neugebauer doma. Sedel je v sobi, ki je ila topla in prijetna. Toda to ni pregnalo njegove osamelosti, 'o se mu je posrečilo samo pri delu — vsaj za nekaj ur.
Neugebauer je delal. Pred njim je bila pola papirja, zra-en nje nemško-angleški slovar. Na desni je imel številko edenske medicinske revije. Članek, ki ga je prevajal v an-leščino, je imel naslov ((Šivanje zastrupljene rane«. Preden e napisal stavek, je moral pogosto pogledati v slovar. Ven-lar je prevedel že dve strani, tedaj pa je zabrnel zvonec.
Pozvonilo je neobičajno, dvakrat, na kratko. A skoraj brez iresledka. Neugebauer je prisluhnil. Spet je pozvonilo, ne-trpno, kot da se nekomu zelo mudi.
Odložil je pero in vstal. Ko Je odprl vrata, je stala pred
njim Liselotte.
Spustil je kljuko, gledal ženo — in ni mogel spregovoriti.
«No, no,» je zašepetala, «ali me ne boš spustil v stanovanje?«
«Draga,» mu je prišlo prav iz grla, «Lilo! Ti si tukaj? Zakaj nisi pisala?«
Pogledala je mimo njega. «Te motim? Imaš družbo?«
((Neumnica! Kaj pa stojiš tukaj? Vstopi!«
Prijel jo je za roko in jo skoraj potegnil v predsobo. Zaklenil je vrata. Potem jo je objel.
Poljubil jo je na usta, na oči, poljubljal jo je po vsem obrazu. Liselotte je spustila kovček in torbo na tla in se stisnila k njemu. «Nisem več vzdržala,« je zašepetala.
«Draga Lilo! Ne vem, kako sem jaz vzdržal.« Pogledal jo je vprašujoče: «Boš zdaj ostala doma?«
Prikimala je.
«0, Lilo!« Spet jo je vroče poljubil, šele nato ji je pomagal sleči plašč.
V dnevni sobi je opazila na mizi revijo, popisane strani in debel, rdeč slovar.
«Spet pišeš prošnje?«
«Nič več.«
«Si že kaj dobil?«
«Ne še, dokončno še ne.» Bal se je, da bo razočarana, toda njen obraz se ni spremenil. «Toda tako ne bo več dolgo. Učim se angleščino.«
»Angleščino? Saj angleški znaš, ali ne?«
«Da, lahko naročim pijačo, kupim železniško karto ali pa malo poklepetam pri cocktailu. Toda če bi moral na primer stažistu razložiti, kako naj zašije rano — ne bi šlo.«
«Da bi razložil stažistu...«
Nasmehnil se je.
«In zakaj boš sedaj razlagal stažistu v angleščini?«
«Ker v Sudanu ne govorijo nemški. Boljša bi bila arabščina, toda te sploh ne znam.«
«Hans,» je vzkliknila, «kaj pa je z vso to zmešnjavo?«
Roko ji je položil okrog vratu. «Pomiri se. Kaj praviš — no, če bi šla v Sudan? Dva tisoč mark na mesec brez odtegljajev. Prosto stanovanje in postrežba. Na leto tri mesece dopusta s plačanim letalskim prevozom v Nemčijo. Otroci bi prišli kasneje. No?«
Le kaj naj odgovori? «Ali si prosil za Sudan?«
«Da. In skoraj gotovo me bodo sprejeli — čeprav imam slab značaj. Dobre ljudi potrebujejo kot kruh. Zlasti kirurge in ginekologe. No, za božjo voljo, reci no kaj!«
«0, Hans, kaj naj rečem? Saj ne vem... Sudan? To je nekje pod Egiptom, ali ne?«
((Popolnoma pravilno,« je odvrnil, «iz geografije odlično! Sam sem moral pogledati v atlas.«
«Ali ni tam strašno vroče?«
«Udcbno toplo, krznenih plaščev ne nosijo.«
«Ali ni tam veliko stenic, kač, škorpijonov in tako dalje?«
Zasmejal se je. «Kupil bom pištolo.«
Potem je postal resen. Na njegovem obrazu se je pojavil izraz, ki ga doslej še ni poznala. «Samo to lahko storiva, Lilo,« je nadaljeval, «ali pa naj ostanem tukaj, nadomeščam zdravnike in večno trkam na njih srca? Glej, tam imam res lepo priložnost. Cenili me bodo samo po tem, kar znam. Sam svoj šef bom, tam ni nobenega zdravstvenega oddelka, ki bi pisal umazana pisma, razmere pa so take, da niso za ljudi, kakršen je Feldhusen. Samo ti bi bila poleg mene — brez tebe ne grem.«
Ozrla se je vanj. «če si se že odločil, Hans, ne vem... kaj naj še rečem?«
Poljubil jo je. «Vse se bo dobro izteklo, o tem sem prepričan, Lilo. Najprej bom šel poizkusit in med tem boš tudi ti prišla ln pogledala, kakšne so razmere. Prepričan sem, da ti bo všeč. — Tukaj ne bom ničesar našel. Morda šele čez tri leta, zdaj pa zame tu ni službe.«
«Kaj pa Feldhusen?«
«Feldhusen? V svojem naslonjaču sedi in se greje. 0> da, seveda, na mojem mestu ima drugega zdravnika — nekega Schulzeja ali Scholza — še nikoli nisem zanj slišal-On mora delati, jaz pa vseeno dobivam plačo To ni tako slabo.«
Čutila je, da ne govori resno, a zakaj bi mu življenje še bolj grenila? «Hans, povej mi...«
((Najprej mi ti povej, kako je z otroki?«
«Zelo dobro se imajo. Mama jih bo imela pri sebi, dokle* bo to potrebno.«
«To je zelo lepo, tega nisem pričakoval.«
Nasmehnila se je. «Kar dobra je, boljša, kot misliš No, zdaj si pa ti na vrsti.«
«Da, toda prej boš pripravila čaj. Jaz bom šel po cigarete, zmanjkalo mi jih je.»
V kuhinji je razmišljala o mežu — le kako naj mu pove, kar čuti? Bilo jo je sram, da je odšla in ga pustila v stiski samega. To je bilo grdo, brezsrčno! Hans pa je vse prenesel tako mirno, hrabro. Več je vreden kot jaz, je pomislila-Kaj sem — brez njega? Vse bom storila zanj — vse. Sla bom z njim, kamorkoli pa čeprav so tam kače Nikdar več ga ne bom pustila samega — a tega mu ne bom povedala-
Zelo dolgo se ni vrnil — le kje išče cigarete? Ko ja pozvonil, je stekla k vratom. V rokah je držal velik šopek rumenih rož, za njimi je opazila steklenico šampanjca.
«Hans! Zakaj pa to?«
«Ali je že čaj?«
«Da, da, takoj...«
Ponudil ji je šopek, sam pa je nesel steklenico v hladilnik.
Potem sta sedela za mizo, počasi pila In se menila. Nastopil je mrak, prišla je noč. Govorila sta in spet molče sedela Oba sta bila zadovoljna.
(nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, H., TELEFON 93-808 ln 94-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur -vnaprej četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 8/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani — 501-8-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi za tržaško In go riško pokrajino se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana« — Odgovorni urednik: 3TANISI.AV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst