PoStnlna ntafann t erotorfnL
Leto XIII., štev. 284
Ljubljana, sreda 7* decembra I932
Cena 7 IMti
u pravmstvo: ljudi jana. Knafljeva ulica a — releton St. 3122. 3123, 3124. 3125. 3128 Inseratni ortaeielt: LJubljana. Selea-ourgova ul. 3 — Tei 3492 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica itev 11 — Telefon št. 2455. Pooružruca Celle: Kocenova ulica
št. 2. — Teiefcm št. 190 RaeunJ pri pošt ftek zavodih: Ljub« liana št 11.842 Praga člslo 78.180, 5t 105 241
Naročnina znaša meseOnc Din 25.—. Za inozemstvo Dto 40.—.
Ureomštvo: Ljubljana Knarijeva ulica 5. Tele ton ftt 3122. 3123 3124 3125. 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St 2440
Celje. Kocenova ui. 8. Tel. 9t 190
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi dp rartfu.
torba ZšllCOIl
o zaščiti kmetov
Važna seja ministrskega sveta — živahna razprava v klubu senatorjev — Prizadevanja vlade za pravočasen sprejem zakona — Parlament sklican za petek
Beograd, 6. decembra. M. Danes opoMme je bila seja ministrskega sveta. Kmetijski minister g. Ju raj Demetrovič ie poročal o deiu skupščinskega odbora, ki proučuje zakon o zaščiti kmetov in o ureditvi kreditnih odnošaiev. Podrobno ie orisal spremembe, ki jih je sklenil odbor. Ministrski svet je razpravljal o vseh teh vprašanjih, posebno pažnjo pa je posveti! temu, kako naj se omogoči pravočasen sprejem zakona v Narodni skupščini im senatu, ker poteče sedai veljavnemu zakonu o zaščiti kmetov veliava že 20. t. m. Situacija je v tem po-g edu dokai težavna. Ce se odbijejo nedelje in prazniki, do 20. t. m. prav ia prav n niti deset delovnih dni, a v tem kratkem času je skoro nemogoče, da bi bila končana razprava v skupščinskem odboru, nato v plenu mu Narodne skupščine in potem še v odboru in plenumu senata. Zaradi tega vprašanja sta bila pozvana k seji ministrskega sveta tudi predsednik Narodne skupščine g. dr. Kumanudi in predsednik senata g. dr. Pavelič. Bilo ie sklenjeno, da se delo kolikor mogoče pospeši. Prihodnja seia Narodne skupščine ie sklicana že za petek dopoldne ob 10., dotlej pa mora zakonski načrt b ti še rešen v skupščinskem odboru.
Nato ie notranji minister obvestil ministrski svet o delu v skupščinskem odboru, k: proučuje društveni in zboroval-ni zakon. Odbor ie sprejel že vse ostale določbe tega zakona izvzemši čl.2., o katerem se vrši še debata.
V parlamentarnih krogih se živo razpravlja o tem. kai naj se zgodi, ako zakon o zaščiti kmetov ne bo pravočasno sprejet Splošno orevladuie mnenje, da bi bilo treba za ta primer pooolastiti vlado, da začasno z uredbo uredi najnujnejša vprašanja. da bi mogla Narodna skupščina in senat ta izredno važen zakon čim pazljivejše razpravljati in nafti rešitev, ki bi najbolje odgovarjala danim prilikam. Slišijo se tu-d; drug; predlogi, nai b* se prihodnje dni sklicala posebna seja članov poslanskega kluba JRKD. skupščinskega odbora in kluba senatorjev, da bi skupno razpravljali o najvažnejših določbah zakona glede katerih so mnenja še vedno različna.
Beograd. 6 decembra, v. Pred današnjo sejo senata se je vršila konferenca kluba senatorjev Razpravljali m> v navzočnosti ministrskega predsednika g. dr. Milana Sr-škiča in ministra g dr Kramerja o postopku za zakon o zaščiti kmetov. Ker se zakonski predlog še vedro nahaja pred skupščinskim odborom je bilo izraženo mnenje, da senat o tem zakonu ne bo mogel razpravljati in .sklepati pravočasno, tako da bi bil lahko uveljavljen že 20. t. m., ko poteče veljavnost sedanjega zakona. Večina senatorjev je zastopala mnenje, naj se s posebnim zakonom podališa sedanji zakon o zaščiti kmetov šo najmanj za mesec dni, med tem pa naj se skuša najti kompromis med nasprotujočimi si stališči, ki se pojavljajo tako v parlamentu kakor v senatu Tud' na današnji konferenci se je pokazalo, da velik del senatorjev ne pristaja na vse sklepe ki so bili dosedaj sprejeti v skupščinskem odboru glede posameznih daleko-sežnih določb tega zakona. Če se ne bo posrečilo najti snorazuma med senatorji in Narodno skupščino, potem je računati z možnostjo, d-* zakon, kakor bo sprejet v Narodni skupščini, ne bo dobil pristanka s?nata
Beograd, 6. dec. p. Odbor za p-roučeva-
vainje zakona o zaščiti kmetov je danes popoidne do pozno zvečer nadaljeval svoje delo. Današnja razprava je bila posvečena pred vsem onim členom, glede katerih je odbor zahteval razne spremembe. Odbor je danes proučil novo sestavljene predloge vlade ter ponovno sklenil razne izpremem-be. Najvažnejše fepremembe se nanašajo na naslednje določbe zakonskega načrta:
Člen 2., ki govoni o tem koga je smatrati za kmeta, se dodajo sledeči nov] odstavki:
Osebe, ki same al) s člani svoje rodbine obdelujejo tujo zemljo, če jim je kmetijstvo glavni poklic In fazen uslužbenskega davka ne plačujejo nobemega drugega davka.
Osebe, kj se kot starešine rodbin ali kot njihovi člani bavijo z drugimi postranskimi gospodarskimi posli, kakor so: hišna industrija, ribarstvo, prevozništvo, brodar-stvo itd., da bi svojim rodbinam odnosno zadrugam, ki so ohranile vse obeležje Kmeta, preskrbeli večji zaslužek.
Davek na hiše. za lastno stanovanje kmetov, četudi se hiše nahajajo v mestnem področju, se ne vzame v obzir in oceno obdavčenega dohodka, ako letni čisti dohodek za tako hišo ne presega 10.000 Din.
Do večjih izprememb je prišlo tudi pri čl. 3 V smislu vladnega predloga je bila določena obrestna mera in amortizacIJsKi obrok za dolgove pri denarnih zavodih na 8 odst. plus 2 odst. amortizacije, če posestvo ni večje od 30 ha ali za zadruge za 100 ha če je posestvo večje, bi znašal amortizacijski obrok letno 4 odstotke. Za dolgove pri privatnikih je bila v vlaamem predlogu določena obrestna mera na 6 odstotkov. amortizacijska kvota po velikosti posestev na 2 odnosno 4 odstotke. Za amortizacijske dolgove je vlada predlagala letni obrok po 10 odstotkov, od česar b! smj-lo Iti na račun obresti največ 9 odstotkov. Odbor je ta vladni predlog tzprementl ter po daljši razpravi predlagaj naslednji način odplačila: Obrestna mera za dolgove prj denarnih zavodih brez ozira na velikost, naj bi znašala v okviru tega zakona 7 odstotkov, za vse ostale dolgove pa 4 odstotke. Amortizacijska kvota naj b] znašala letno 2 odstotka. Odplačilo nui bi se vršilo letno v dveh obrokih do 15. maja 'n do 15. novembra, in sicer tako, da bi se v prvem obroku plačala samo polovica obresti, v drugem obroku pa druga polovica obresti in cela amortizacijska kvota. Poleg tega je odbor sklenil dodatni predlog, po katerem se ministrski svet pooblaSCa, da po preteku enega leta po uveljavljenju tega zakona lahko na predlog ministra za kmetijstvo, trgovinskega ali finančnega ministra ln v sporazumu s finančnim odborom Narodne skupščine in Benata glede na izpremenjene prilik poveča letni amortizacijski obrok.
člena 4. In 5. sta bila sprejeta brez Iz-oremembe Pri čl. 6. je odbor vladni predlog spremenil v toliko, da se za terjatve nanašajoče se na kupnino potrošnih predmetov pri trgo»vci,h in obrtnikih, ki bo nastale po 20. avgustu 1931, zaščita uktne. Vladni predlog je predvideval ukinitev zaščite za taKe dolgove, ako so nastali po 20 decembru 1931 Izvzeti pa so iz zaščite dolgovi in kupnine brez ozira na predmet kupčije, če doLg ne presega 200 Din, se mora ves iznos plačati do 1. oktobra 1933. Ako znaša dolg 200 do 500 Din, se mora polovica plačati do 1. oktobra 1933, druga polovica pa do 1. oktobra 1934. Ako presega dolg 500 Din, do, 2400 Din, se mora vplačati v roku treh let tako, da se vsako leto odplača ena tretjina.
Odbor bo najbrže jutri popoldne svoje delo dokončal ter v celoti sprejel ta zaKon
Zopetao zasedanje senaia
Zahvala poljskega senata - Predložene mednarodne konvencije - Fiskalni režim glede motornih vozil
Beograd. 6. decembra, p. Po dališem odmoru se je danes popoldne zopet sestal k svoji seji senat. Seja ie bila sklicana za 5 popoldne, ker pa se ie pred tem vršila plenarna seia khiba senatorjev, se ie začetek seje zavlekel do 6.
Seji je predsedoval predsednik dr. Pavelič. Navzoči so bili ministri se. dr. Kramer, Pavao Matica in dr. Srkulj. Po odobritvi zapisnika zadnje spje. ie predsednik dr. Pavelič -sporočil, da ie sprejel od predsednika poliskesa senata naslednjo brzojavko:
>Iskrene in prisrčne manifestaciie prijateljskih čustev, ki iim ie dal izraza senat kraljevine Jugoslavije oh priliki ratifikacije konvencije o kulturnih odnošajih med Jugoslavijo in Poljsko, so izzvale živo navdušenje širom vse Poljske Posebno mi ie drago izraziti vzajemna in bratska čustva, ki jih goji senat poljske republike do iuiroslo-venskega naroda in istočasno v imenu poljskega senata poslati vam. gospod predsednik. in vsemu senatu kraljevine Jugoslavije svoio iskreno zahvalo.«
Senatorji so poslušali črtanje te brzojavke stoje in so ob koncu priredili živahne ovaciie poliskemu narodu. Predsednik je nato sporočil, da ie Nj. Vel. krali sankcioniral zakone in mednarodne konvencije, ki jih ie na prejšnjih seinh odobril senat. Medtem ko senat ni zasedal, \e Narodna skupščina dostavila senatu več mednarodnih konvencij. ki so bile v Narodni skupščini že odobrene. V to določeni senatni odbor je vse te konvenciie že proučil in predložil svoje poročilo, v katerem rriroroča njihov sprejem. Gre za konvencije o trgovinskih terjatvah z belgijsko - luksemburško unijo, o
tujskem prometu a češkoslovaško, o trgovinskem sporazumu z Grčijo, o trgovinskem sporazumu z Brazilijo in o opijskem sporazumu s Turčijo Vse te konvencije bodo stavljene na dnevni red prihodnje seje.
Po prečitanju raznih prošenj in pritožb, ie senat prešel na dnevni red ter razpravljal o mednarodni konvenciji o fiskalnem režimu glede inozemskih motornih vozil, ki ie b'la sklemena v Ženevi leta 1931. Poročevalec odbora g. Miloie Jovanovič ie priporočal sprejem te konvencije, opozoril pa ie v svojem poročilu na pomanjkljivost, ki izvira od tod, da konvencija nima nobenih določb, ki bi onemogočile zlorabo. Lahko se zgodi, da se pripelje tujec ali trgovski agent z novim avtomobilom v državo in ga tu proda, ne da bi plačal predpisano carino. Zato priporoča, naj bi finančni minister to vprašanje uredil s posebnim pravilnikom. Po referentovem poročilu je senat v načelu in podrobnosti brez debate soglasno odobril predloženo konvencijo, nakar je bila seia zaključena.
Prihodnja seja senata bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu ie izvolitev odbora za proučitev izprememb v zakonu o zaščiti javnih cest in varnosti prometa ter razprava o gori omenjenih mednarodnih konvencijah.
PRVA SEJA NOVEGA REICHSTAGA
Narodni socialist Goering zopet predsednik, prvi podpredsednik centrumaš Esser — Hitlerjevdv obrambi parlamentarizma
Berlin, 6. decembra, gs. Novi državni zbor se je danes sestal k svoji prvi seji, ki je potekla popolnoma mirno. Sejo je kot starostni predsednik otvoril narodno socialistični poslanec general Litzmann, ki se .ie v svojem govoru bavil z zadnjo vladno krizo in kritiziral postopanje drža1 tega predsednika Hindenburga, češ da ji moral za kancelarja imenovati Hitlerja, ki bi edini mogel rešiti Nemčijo pred boljševizmom. (Porogljivi mcdklici komunistov: Hu. hu, hu!) Pogajanja s Hitlerjem pa so bila le navidezna in so bili narodni socialisti grdo izigrani. Hitlerju se sploh ni nameravalo izročiti oblast ter so mu stavili neizpolnjive pogoje. (Medklic komunistov: Hitler zna vse!) Državni predsednik, ki je zaupal Hermanu Mullerju, Briiningu im Papenu, je odklonil svoje zaupanje možu, ki vidijo v njem milijoni Nemcev največjega ii najboljšega nemškega državnika. (Medklici pri komunistih, odobravanje pri narodnih socialistih). Kar je Hitler, je nadaljeva' Litznianm. pokazal 23. novembra odkritosrčnosti im možatosti... (pri teh besedah so komunisti buhnili v smeh in je prišlo do hudega prerekanja s hitlerjevci). Starostni predsednik, ki ie prišel nekoliko v zadrego, je opozarjal nato. da je bila 23. novembra, torej na dan. ko so se vodila pogajanja s Hitlerjem, obletnica bitke pri Lodzu. Takrat je šlo Hindenburgu za maršalsko palico. Danes gre za mnogo več. Danes gre Hjndenburaru za to, da se reši zgodovinskega greha, dfl ie hotel boljševizem v Nemčiji... Pri teh besedah so komunisti Litzmanna zopet prekinili ter kričali: Hu. hu, hu!
General Litzmann ie končal svoj govor z apelom na državnega predsednika. nai skrbi za največjo blaginjo, to je za domovino.
Po njegovem govoru so izvršili apel poslancev ter ugotovili, da je v zborni-
ci navzočih 566 poslancev. Državni zbor je bil potemtakem sklepčen.
Narodno socialistični poslanci in komunisti so takoj stavili predlog, naj se izpustijo iz zaporov novoizvoljeni poslanci. Socialno-demokratski poslanec Ditmann je izjavil, da njegova stranka sicer ni proti temu predlogu, vendar zahteva, da se poprej podrobno proučijo vsi oni primeri, zaradi katerih so bili aretirani posamezni poslanci, zlasti narodno - socialistični. Preiskavo naj prevzame poseben poslovni odbor. Narodni socialisti so protestirali proti taki rešitvi vprašanja ter zahtevali nujno razpravo, kar pa je bilo odklonjeno.
Volitev predsednika
Sledila je volitev predsednika zbornice. Narodni socialisti so kandidirali dosedanjega predsednika Goringa, socialni demokrati Pavla Loebeja, komunisti Torglerja, nemški nacionalci Grae-tza. Komunisti so takoj izjavili, da bodo v primeru ožjih volitev med Gorin-gom in Loebe.iem glasovali za socialno demokratskega kandidata, da bi tako preprečili zmago narodnih socialistov, čeprav tudi z Loebejem niso zadovoljni. Tudi nemški nacionalci so z ozirom na zadržanje narodnih socialistov pri poslednjih volitvah napram Hugenber gu izjavili, da ne bodo oddali svo/h glasov za Goringa.
Pri glasovanitt le dobil narodni socialistični kandidat 291 od 566 glasov, socialni demokrat Loebe 120, komunistični kandidat Torgler 92, nem~ko"na-cionalni kandidat Gratz pa minimalno število glasov. Ker je bilo prisotnih samo 190 narodno-socialističnih poslancev. se mora Goring zahvaliti za svojo izvolitev predvsem centrumu in manjšim strankam sredine.
Goring ie izvolitev sprejel ter podal nato načelno izjavo, ki ie Izzvala v zbornici veliko senzacijo. Nagiašal ie
namreč, da je bil nemški narod po avtoritativnem vodstvu države jonižan. Njegova stranka bo zato storila vse, da pribori narodnemu predstavništvu vodstvo države. Državno vodstvo se ni" koli ne sme naslanjati na bajonete, marveč izključno le na nemški narod Obžaluje, da je bil imenovan za novega državnega kancelarja minister za narodno obrambo, general Schleicher, ker se je na ta način zapletla v stran karske spore še celo majhna, čeprav izvrstna nemška vojska. Tudi ml smo proti oblasti strank, je nadaljeval Go" ring, ki ni na mestu, moramo pa ugotoviti, da je sedaj parlament edini kraj, kier more priti do veljave volja naroda .
Volitev podpredsednika
Za podpredsednika novega državnega zbora je narodno socialistični poslanec dr. Frick predlagal poslanca Esser ja, ki je član katoliškega centra. Soci" alni demokrat Loebe je izjavil, da se socialni demokratje pridružujejo temu predlogu ,ter je obrnjen proti Goringu dejal ironično: »Upamo, da bomo Goringu postavili ob stran pomoč za njegova prizadevanja za parlamentarne pravice in vveimarsko ustavo.« Esser je bil izvoljen za prvega podpredsednika s 455 glasovi, dočim je komunist Torgler dobil le 93 glasov.
Za drugega podpredsednika so socialni demokrati predlagali poslanca Loebeja, narodni socialisti poslanca Raucha. nemški nacionalci poslanca Gratza. komunisti pa Torgleria. Pri vo" litvi je dobil Loebe 198. Rauch 195, Gratz 58 in Torgler 93 glasov. Ker noben kandidat ni dobil absolutne večine, je bila potrebna ožja volitev med Pauchom in Loebejem. Pri ožil voli+vl je bil narodni socialist Rauch Izvoljen z 255 glasovi za drugega podpredsednika, poslanec Loebe je dobil 202 glasa.
Mandžurski spor pred Društvom narodov
Kitajska obtožuje Japonsko kršitve vseh mednarodnih pogodb in zahteva, da se vzpostavi status quo
Konverzija grških dolgov
Atene, 6. decembra AA. Kakor poroča-
jo listi, proučuje vlada vprašanje konvei-zije vseh notranjih posojil v eno samo 5-odstotno posojilo.
2eneva, 6. decembra. AA. Izredna skupščina, ki bo razipravljala o kitajsko-japon-skem siporu, se je začela danes dopoldne ob 11.10 v- prostorih Društva narodov. V nasprotju z dosedanjimi običaji se vrši zasedanje v eni izmed velikih dvoran razoro-žitvene konference. Vsaka država ima po dva zastopnika. Posebno se je opazila ori-sofcnost francoskega in angleškega premi-erja Herriota in Maodonalda.
Ofo otvoritvi je španski delegat Madarfa-ga predlagal, naj se potrdijo HymanSu predsedniška pooblastila. Preddog je skupščina sprejela in Hymans je otvoril debato. V začetku je na kratko orisal sedanji postopek pred Društvom narodov, nato pa je podal besedo kitajskemu zastopniku dr. Yenu, ki je v imenu kitaiske vlade prosil sHoupščino:
Kitajske zahteve
1.	Skupščina Društva narodov naj se izjavi, sklicujoč se na ugotovitve Lyttooove komisije, da ]e Japonska prekršita pakt Društva narodov, par?ški pakt in dogovor med devietiiiH državami v Was&ingtonu.
2.	Pozove na] Japonslko, da brez odloga Izvrši sklep« sveta Društva narodov z dne 30, oktobra in 10. decembra 1931 in umakne svoje čete v »železniško cono«, potem pa da se umakne tudi iz tega pasu, ter da so tako imenovana mandžurska vlada razpusti
3.	Skupščina DN naj ravna, dokler s« mandžurska vlada ne razpusti, po svoji lastni resoluciji z dne 11. marca* po kateri se Je izjavila, da ne prizna nobenega položaja, dogovora In pogodbe, ki bi ie dosegli s sredstvi, nasprotujočimi prvktu Društva narodov aH pa pariškemu paktu. Dalje naj izjavi, <fa ne bo priznala tako imenovane mandžitrske vlade ln da ne bo ž njo stopila v stike.
4.	Skupščina DN naj uredi In objavi v najkrajšem roku poročite za končno ureditev spora, kakor to predpisuje čl. 15, paragraf 4 pakta Društva narodov.
Japonsko stališče
Za dr. Yem*m je govoril japonski delegat Macuoika, ki je izjavil, da bi morala skupščina Društva narodov proučiti kitajsko-japonski spor iz teh-le vidikov:
1.	Sklepi bi morali biti praktična izvedljivi in take prirode, da se ohrani mir na Daljnem vzhodu.
2.	Treba je najti sredstvo, da se napravi konec anarhiji na Kitajskem.
3.	Če bo Društvo narodov izdelalo načrt za ureditev 9pora, bo tudi Društvo narodov samo moralo prevzeti odgovornost za izvedbo svojega načrta.
Macuoka je zaključil svoj govor ob 13. Predsednik je nato izjavil, da so se prijavili k splošni debati še štirje govorniki: irski delegat Conneily, češkoslovaški delegat dr. Beneš, Sved Unden in Norvežan Lange.
Govor dr. Beneša
Dr. Beneš Je nagiašal, da Lyttonovo poročilo jasno ugotavlja, da je Japonska kršila določbe Društva narodov kakor tudi Kelloggov pakt. Društvo narodov stoji torej pred nalogo, kakršne doslej še ni imelo. Nevarno je ustvariti precendenčen slučaj, ker ne gre za nič manj ko za. bodočnost ženevske institucije. Japonski izgovor, da gre za samoobrambo, Lyttonovo poročilo zanika. Ozemlje članice Društva narodov je bilo zasedeno z oboroženo s:lo. Tudi, če bi obstojala na Kitajkem propaganda proti tujcem. Japonska ni imela pravice, Igrati v lastni zadevi vlogo sodnika, temveč bi se bila morala obrniti na Društvo narodov. Samostojna država Mandžukuo se ne more priznati, ker je ta država samo posledica vojaških nkrepov Japonske, politika fait aeeomplljev se mora obsojati. Skupščina mora strankama prijateljsko Svetovati spravo, sicer pa uporabiti 61. 15. Ako se ne bomo odločili za energično Intervencijo. bi to pomenilo naradovanje, ako že ne propast Društva narodov.
Kapital se vrača v Nemčijo
Berlin, 6. dec. AA. Nemška narodna banka je vrnila 4 milijone dolarjev od 100 milijonov, ki jih je bila najela o priliki Lanskega poloma velikih nemških bank pri francoski, angleški in ameriški Narodni banki ter pri banki za mednarodna plačila. 10 milijonov je vrnila že prej, tako da doLgu-je zdaj še 86 milijonov. Nemška Narodna banka se zdaj pogaja z ameriško vlado tudi o povračilu dolga za razne ameriške izdatke o priliki okupacije nemškega ozemlja po končani svetovni vojni. Američani žele plačila v gotovini. Položaj nemške Narodne banke se je v zadnjem času znatno izboljšal. Zdi se, da se v Nemčijo vračajo kapitali, ki so svoj čas pobegnili v inozemstvo zaradi nesigurnosti nemške valute. Tedaj zagrešeni prestopki se sploh ne kaznujejo.
Skrivnostna letala nad Gradcem
Dunaj. 6. decembra, č. Predvčerajšnjim popoldne so na zračni insipekc;jski postaji v Thalerhofu v bližini Gradca opazili šest velikih letal, ki so v višini nad 2000 metrov letela z veliko brzino in v široki formaciji proti meji. Menijo, da so bila to vojaška letala ene izmed sosednih držav Listi me nijo, da so b;!i aparati italijanski, češko slovaški ali ruaki.
Odgoditev davčnih eksekucij
Beograd, 6. decembra, v. Na podlagi včerajšnje intervencije poslancev dravske banovine glede eksekucij za neplačane davčne zaostanke je danes fi" nančni minister g. dr. Milorad Djordje-vič obvestil ministra g. dr. Kramerja, da je izdal finančni direkciji v Ljubljani telefonsko nalog, da se sicer podrobni popis izvrši, eksekucije pa odlože ter se davčnim obvezancem, kjerkoli je to mogoče* da možnost, da zaostanke plačajo v obrokih.
Napredovanje na ljubljanski univerzi
Beograd, 6. dec. p. Z ukazom Nj. VeL kralja je imenovana na filozofski fakulteti v Ljubljani za rednega profesorja g. dr. Karel Oštir, dosedaj izredni profesor, za izrednega profesorja pa docent dr. Anton Melik.
Iz sodne službe
Beograd, 6. decembra p. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog ministra pravde postavljeni: za sodnika sreskega sodišča v Konjicah Fran Logar, dosedaj sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru; za sodnika sreskega sod šča v Trebnjem Maks Petrič, dosedaj sodnik sreskega sodišča v Konjicah; sodnik sreskega sodišča v Trebnjem, Karel Plei-weiss je premeščen za sodnika sreskega sodišča v Kranjski gori.
Pokret proti španske^?? režimu
Madrid, 6. dec. AA. Policija je zasedla vse strategično važne točke mesta. Te ukrepe spravljajo v zvezo z novim pokretom proti vladi, ki ga pripravljajo združeni skrajni desničarji in skrajni levičarji.
Valencia. 6. dec. AA. 12.000 kovinarjev j« proglasilo stavko, ker jim nočejo zvišati mezd in znižati dela.
Zaščita valute pri inozemskih potovanjih državnih uradnikov
Beograd, 6. decembra AA. V vrsti ukrepov za zaščito naše valute je ministrski svet odredil, da morajo vsi uradniki, ki uradno potujejo v inozemstvo, kupiti vozne listke za odhod in povratek pri »Put-niku« ali pa pri njegovih podružnicah in jih plačr-tJ z dinarji.
Kontingentiranfe rumunskega uvoza
Bukarešta, 6. decembra č. Danes je bila objavljena lista trgovskih predmetov, na katere se nanašajo novi uvozni kontingenti. List navaja 160 predmetov, ki predstavljajo 60 odstotkov rumunskega uvoza. Kontingentiranje za posamezne države še ni izvršeno. Glavni predmeti, na katere se kontingenti nanašajo, so železo, volna in razne vrste tkanin.
A meriš
Kakor je bilo pričakovati, je medvlad-je, ki je nastopilo v Ameriki po izvolitvi Roosevelta, povzročilo zastoj v svetovni politiki, posebno v vprašanju mednarodnih dolgov. Hoover se brani vsakršne odgovorne odločitve in odriva vse na kongres, kdor pa se v stvari dolgov obrne na Roosevelta, dobi malo tolažilen odgovor: To ni moje dete. Ostro pisanje z obeh strani Atlantika je nekoliko ponehalo, ker vsakdo čuti, da ostri očitki, naj so še tako utemeljeni, ne morejo pripomoči k sporazumu.
Prvi dan tekočega meseca sta Anglija in Francija v VVashingtonu že drugič zahtevali odlog obroka, ki zapade 15. t. m., in obenem novo ureditev odplačevanja. Vse razloge so Francozi in Angleži na drobno razvili že v obeh prvih notah, v obnovljenih pa so jih še poglobili in podkrepili z novimi dokazi. Anglija poudarja, da bi funtov tečaj še bolj padel, ako bi morala 15. decembra odvesti zapadlo vsoto; padec angleške valute bi izzval občutno podražitev si-rovin na svetovnem trgu in s tem bi ne bila prizadeta samo Anglija, marveč tudi Amerika ter cela množica drugih držav, ki se jih ta ameriško-angleška zadeva prav nič ne tiče. Francija, koje valuta je trdna in bi ostala trdna tudi po plačilu anuitete, nima tako realnega oslonca, zato se sklicuje na pravičnost in na moralne ozire, predvsem na črta-,, nje reparacij, izvršeno v največji meri pod ameriškim pritiskom Pravne zveze med nemškimi reparacijami, ki jih je ■porušil Hoover iz zelo sebičnih namenov, in francoskimi dolgovi Ameriki formalno res ni, vendar pa faktične in moralne zveze ni mogoče tajiti.
O stališču, ki ga bo zavzela Amerika, so zasedaj mogoče samo domneve. Francoski tisk je mnenja, da nikakor ne bo lahko pripraviti Hoovra in kongres do tega, da bi dovolila odlog in pristala na novo ureditev. Zelo verjetno je ravno nasprotno, da bo Washington vztrajal na plačilu 15. t. m, kajti Američani niso niti najmanj dostopni za moralne razloge, ki z njimi podpira Francija svojo zahtevo. Skoraj da bi učinkovala bolj grožnja, da se bo morala Evropa po plačilu obrokov hermetično zapreti ameriškemu uvozu. Kar se tiče nove ureditve dolgov, ima zopet Anglija več nade na uspeh nego Francija. Pri prvi ureditvi se je Anglija prenaglila in prevzela nase daleko hujše obveznosti, nego jih je kasneje Amerika dovoljevala svojim evropskim dolžnicam, vrh tega pa se je angleški dolg zaradi padca funta pomnožil. tako da je kljub mnogim že plačanim anuitetam sedaj v angleški valuti skoro enak prvotnemu.
Tudi za primer ameriške neodjenlji-vosti bosta Pariz in London postopala ločeno. Anglija je odločena, da porav-
na zapadlo anuiteto, naj stane, kar hoče. V Franciji pa sta se zbornica in senat postavila na odklonilno stališče in vlada jima je obljubila, da ju ne bo postavila pred izvršeno dejstvo. Zato je treba računati, da bosta Anglija in Francija poslej nastopali ločeno. Lau-sannska pogodba obvezuje podpisnike le toliko, da nobeden ne podvzame ničesar v stvari mednarodnih dolgov brez posvetovanja z ostalimi dolžniki To posvetovanje se je vršilo in obe državi imata zato odslej proste roke. Anglija lahko plača svojo anuiteto, ne da se s tem pregreši proti lozanski pogodbi. Enako tudi Francija lahko brez ozira na London odkloni plačilo.
Francija je v prav posebno težkem položaju; zaradi zbornic in javnega mnenja vlada ne sme plačati obroka, enostavno odkloniti plačilo pa zopet ne gre, ker bi v tem primeru nastalo opasno nasprotstvo med Francijo in Ameriko. Zato bo, kakor kažejo zadnje vesti, francoska vlada zapadlo vsoto blokirala, t. j. oddelila in določila za poravnavo dolga, vendar je začasno še ne bo izplačala Ameriki. Gre tedaj za nekak transferni moratorij, kakor so ga uveljavile že mnoge evropske države, vendar pa v drugačni obliki in drugače motiviran. Blokiranje naj prisili Zedinjene države k pogajanjem o novi ureditvi dolgov, ki pa bi bilo po soglasni zahtevi francoske javnosti mogoče le na ta način, da se Francija oprosti obveznosti iausanneske pogodbe. Na to zopet Zedinjene države ne bodo pristale in najbrž tudi Anglija ne, pa se na že itak temnem mednarodnem obzorju pojavlja še črni oblak novih kompolikacij.
Vsa odgovornost pada na Ameriko. Niti formalno niti moralno niso ameriške terjatve do bivših evropskih zaveznikov nič bolj utemeljene kakor so bile utemeljene reparacijske terjatve zavezniških držav do Nemčije. Da je Amerika porušila reparacije zgolj iz sebičnih nagibov, o tem ne dvomi nihče več. Toda isti gospodarski, politični in moralni argumenti, ki je z njimi zahtevala brisanje reparacij, govore v enaki ali še večji meri za brisanje evropskih dolgov Ameriki. Evropske države pa niti ne zahtevajo brisanja dolgov, marveč samo odlog zapadlih obrokov, dokler ne mine svetovna kriza, potem pa odplačevanje na osnovi nove, bolj ekonomične ureditve. Amerika pa o vsem tem noče ničesar slišati. Vendar pa si ne moremo misliti, da bi se njeni državniki ne zavedali nevarnosti, ki bi bile neizbežne za ves svet, v prvi vrsti tudi za Ameriko sarao, ako bi konflikt zaradi vojnih dolgov izzval novo, nedogledno mednarodno krizo. V teh nevarnostih je zato obenem najboljša nada, da se bo končno vendar našel vsaj provizoričen, če za enkrat še ne trajen kompromis.
ZOB0BOL
odpravi takoj
ČLG5
Din 14—, Ogla« rvg. pr<i S. Br. 25.?92/S2.
Dr. Hen rik Steska:
0 ozemlju ia sedežu občin
Na našo željo nam je obljubil sodnik upravnega sodišča v Celju g. dr. Henrik Steska, eden naj-odličnejših upTavnopravnih strokovnjakov, več člankov 0 načrtu občinskega zakona.
Zakon o občinah je eden izmed najvažnejših zakonov o organizaciji javne uprave. Treba je, da imamo dobre zakone o u »trojstvu vrhovne državne uprave (ministrstev in njim prideljenih posvetovainrh odborov in komisij), potem o obči uprav; (kakršne so banske uprave in njim podrejena »reška načelstva jn policijska oblast-va) in o finančni uprav; (finančne direkcije im njim podrejene davčne upjave, katastrske uprave itd.) Istotako morajo biti z dobrimi zakoni urejen; ustroj teritorialne samouprave, ustroj samouprave širok"h gospodarskih in socialnih stanov (kmetijskih posestnikov, obrtnikov in trgovcev, delavcev in privatnih nameščencev), dalje svobodnih poklicev • (odvetnikov in notarjev, zdravnikov im lekarnarjev, pooblaščenih inžen jerjev) in končno samouprave raznih socialnih in podobnih skrbstvenih zavodov (n. pr. za delavsko zavarovanje itu.)
Naša ustava predvideva divoue vrst teritorialne samouprave, namreč samoupravo banovin .m samoupravo občin. O samoupravi smemo pač le potem govoriti, axo dotični krog s funkcionarji, ki jih vsaj pretežno sam odredi in z lastno davčno in spioh finančno močjo vrši javne naloge, k! naj pospešujejo dobrobit tega kroga. Tudi načrt našega novega zakona o občinah ima skladno z ustavo v mislih tako občinsko samoupravo.
Element, občine so na eni strani ozemlje in ljudje, zvezani s tem ozemljem, na drugj strani pa javna, od države ji poverjena ali priznana občinska oblast. Glede ozemlja odTeja načrt, da mora biti nepretrgana prirodna in gospodarska ediinvca z vidnimi naravnimi mejami in da mara vsako zemljišče biti v sestavu kake občT.ne. To ozemlje pa mora vrh tega šteti vsaj 2000 prebivalcev. Ta predpis je izredne važnosti. Premale občine namreč nikakor ne bi bile kos ornim nalogam, ki jih narod dames od občin pričakuje in ki jih zaradi njih krajevnega značaja država in posebno banovina nikakor ne morejo opravljat.:, Premale občine bi le težko nosile breme, na, ki jih nalaga namestitev izvežbanih občinskih nameščencev; škodovale h; ideji im razvoju občinske samouprave, preprečevale prenos raznih, doslej državnih poslov na občine in se upfcale ustanovitv-i ln vzdrževanju razumih potrebnih naprav in zavodov. Ako bi pa bilo prebivalstvo izredno redko naseljeno in bi oblika tal to zahtevala, v takih izjemnih pTimerih b; smela občima šteti tudj manj stanovalcev V Sloveniji imamo po večim; male občine, ki daleko ne dosežejo števila 2000 prebivalcev, imamo celo občine z manj ko sto prebivalci, torej prave karikature samozavestne in krepke občinske samouprave. S sodelovanjem dosedanjih občin in bana oo minister notranjih poslov spojil premale obč;me v velike, odnosno jih pripojili večjim. Dandanes tudi ni več one velike družabne razlike med kmetskim prebival-
stvom po vaseh ln zaseljiih na eni ln malimi trgi ter mesti na drugi strani, saj imamo na kmetih prav dobre in deloma celo večje osnovne šole ter dobro razvito cestno omrežje in ugodne prometne zveze Zavoljo tega tudi; ne more bitj pomislekov proti spajanju malih mestnih in trških ob-čin z okoliškimi selskimj občinam;.
Jasno je, da bodo tudi pozneje, ko bodo občine že organizirane po novem zakonu, tu in tam nastal; spori o ozemlju občim tn bo morda tudi treba obstoječe meje popraviti in jih priklopiti drugi, al] več ob-I čin spajat; ali kar nove občine stvoritj z i novo razvrstitvijo. Podrobni predpisi u.re-j ju jejo način tega postopka. Dočim je po-| prava občinskih mej možna tudi med občinam.: raznih srezov in banovin, pa so ostale spremembe dopustne le v mejah enega in istega sreza in niti ne med srez? iste banovine. Sploh so take spremembe dokaj otežkočene, ker bi morali prizadeli, občinski odbori ob prisotnosti dveh tretjin odnosno večina volilcev na vaškem zboru predlagati spremembo, o kater; bi kralj odločil. Le v prehodni dobi prvih treh let bi se take spremembe tudi brez predloga prizadetih občin in naselbin Jn t>rez kraljevega ukaza mogle izvršiti z naredbo ministra notranjih poslov Ta olajšava ima pač namen, da popravi; napake, ki bi se utegnile napraviti zbog nujnosti pri prvi izvršitvi novega zakona.
Razdvajanje občine pa bi moglo vplivat; tud{ na pravice in obveznosti in na razpored občinskih nameščencev. Ako bi se prizadet; deli ne sporazumeli, da bi o tem omočilo posebno izbrano sodišče (razsodišče.)
Vsaka občina mora imeti svoje ime in svoj sedež Dokler se to ne bo odredilo s kraljevim ukazom, obdrže dosedanje občine svoje staro ;me in srvoj stari sedež. Dosedaj je sedež večkrat zavisel od bivališča predsednika (župana) občine, kar nj bilo vedno najpripravnejše. V roku 15 'et bo pa vrhu tega. Kakor že v mnosdh d,rug!b državah in nekaterih deUh naše države, vsaka občina moTala imetj na svojem se-dežu na uglednem mestu svoj obč'nski dom za pisa.rno. za seje občinskega odbora, za čakalnico, za občinsko stražo in za občinske zaoore. Lep občinski dom bo gotovo bodril samozavest občinarjev.
Načrt zakona o občinah se ne nanaša na vse občine, nego se bo za nekatere mestne (gradske, varoške) občine izdal poseben zakon. Pogrešam na v zakonu predm-sov glede ostalih občin, ki jim že sedaj pripada naziv mesta (srboh.rvatski: grad, ali varoš) ali naziv trga (varošiea, tr.eo-vište). Morda bj bilo primemo, da dosedanja mesta in trg: obdrže vsaj dosedanji naziiv, ki so si ga včasih v teku stoletnega ra-ivoja izposlovali s trudom In žrtvami. Tudj naj bj bilo donustno. da bi se občna m. ki so sedež STeskesa nače'stva. rn občinam, ki so za večie število seskih ob. čin sred;šče trerov.'ne in obrti, nret' n'ačilu večie takse s kraljeVm ukazom'podelil naziv mestne občine, že nnčrt sam predvideva. da občina poleg uradnega pečata z državnim grbem in imenom občine tn sreza lahko uporablja tudi svoj oblastveno priznani grb.
Kacujte kolke protltuberksilozne lige!
Slovo divizionarja liiča od našega Sokolstva
izrabljana, 6. decembra Popoldne so se sestali v sejn» dvoran: Solcolskega doma na Taboru savezni br. Miroslav Ambrožič, župni starosta br. dr. Josip Pipenbacher z župnim tajnikom iu načelnikom ter vsi staroste in načelniki ljubljanskih sokolsk h društev, da se skupno poslove od divizijskega generala g. Bogoljuba 111 č a. Gospoda generala, ki je prišel v spremstvu polkovnika g. Ljube Novakoviča, je pozdravil pri glavnem vbodu dc."način starosta SoKola I. br. inž. Lado Bevc ter ga privedel v okrašeno dvorano k slovesu oa zbranih zastopnikov Sokolstva v Ljubljani.
V pr:srčnem poslovilnem nagovoru je general g. Iiič poudaril veliki pomen Sokolstva in sokolske vzigoje za domovino, zlasti pa za naredno in državno edinstvo, ki je pogoj veličine in srečne bodočnosti Jugoslavije. Vzpodbujal je brate Sokole, naj se tudi v bodoče ne straš jo ne truda ne žrtev v plemenitem stremljenju in naj porabijo svoje sposobnosti v to, da zberejo ves narod pod sokolskim praporom. H kraju se je Sokolstvu za dosedanje plo-donosno delo iskreno zahvalil in ga prisrčno pozdravil, pripominjajoč, da mu bo ostalo službeno bivanje v beli Ljubljani vedno v prijetnem spominu.
župni starosta br. dr. Josip Pipenbacher mu je nato govoril v slovo: »Gospod general! Pred približno dvema letoma smo imeli Sokoli priliko in čast pokloniti fe vam tn vas pozdraviti v beli Ljubljani, proseč vas vaše podpore pri našem sokolskem delu, ki je ob vladajočih razmerah zelo težavno. Nade, ki smo jih stavili na vas, niso ostale neizpolnjene. Kadarkoli smo potrebovali vašo dobroto in naklonjenost, vedno ste pokazali polno razumevanje za sokolske želje in potrebe. Sprejmite za vso vašo ljubeznivost in dobrohotnost nasproti Sokolstvu naše župe najiskrenejšo, bratsko sokolsko zahvalo! Težko nam je pri srcu ob uri slovesa. Vendar nam to čustvo blaži trdno prepričanje, da boste tudi na svojem novem službenem mestu imeli priliko nuditi vzv šeni sokolski ideji blagohotno pomoč in podporo, želimo vam srečo, zadovoljnost in popolne uspehe v vaši novi službi na kraju našega divnega sinjega Jadrana, kamor vas je poklicalo Nj. Vel. naš modri kralj, debro vedoč, da je za našo dragoceno Boko Kotorsko, ki ji nI para na vsem svetu, treba energije junaškega čuvarja. Bodite uverjeni, gospod general, da vas bomo Sokoli ohranili v trajnem, prijetnem in hvaležnem spominu!«
Nato je še br. župni starosta povabil g. divizionarja na I. pokraj nski zlet SKJ in g. divizionar je obljubil, da se bo drage volje udeležil izredne sokolske slavnesti, ako mu bodo le dorniSčale službene razmere. V spominsko knjigo Sokola I., kjer je vpisano že veliko število odličnih mož, je zapisal g. general: »Komandant dravske divizijske oblasti v Ljubljani, divizij-ski general Bogoljub S. Eič opraštajuči se sa Sokolima u Ljubljani uveren, da je 3o-kolstvo najzdravija ideja sadašnjosti, ideja budučnostl, ideja, koja najbolje cdgo-vara duhu i osobinama svih Slovena. U slozi je spas! Samo sloga Slovene spasava, a prvi 1 najidealnlji borci za mir, ljubav i slogu jesu Sokoli. Zdravo, zdravo, zdravo bračo Sokoli!«
Izropana smučarska zavetišča
Kamnik, 6. decembra.
Sijajni smučarski teremi oa Veli'ki planini privabljajo leto za letom čimdalje več prijateljev belega športa. Ob ugodnem snegu obišče Veliko planino vsako soboto toliko smučarjev, da bi v planinski koči SPD vsi ne mogli dobiti prostora. Veliko število kamniških pa tudi ljubljanskih smučarjev ima zato čez zimo v najemu večino pastirskih koč, katere lepo uredijo in pripravijo za zimske mesece. V njih ostanejo navdušeni prijatelj; smučanja po cele tedne, s čimer si znatno zmanjšajo stroške, ker jim ni treba iskati gostoljubja v planinski koči. Letos so si smučarji zagotovili za zuno še več pastirskih koč kakor lani. Vsaka, ki je bila le količkaj primerna, je že pripravljena za smučarsko sezono. Notranje prostore so jeseni dobro zavarovalo prod mrazom, pripravili ognjišča, se pre-skibeli z dr vmi in posodo za kuhinjo, natrosili na planino že nekaj živeža, odeje in rjuhe ter vse lepo poskrili pred neljubimi gosti.
P. ed kratkim pa so neki neznani nepridipravi izvršili generalno revizijo vseh koč in pobrali vse, kar jim je prišlo pod roke. Par koč so popolnoma izropali. S plenom so bili gotovo zadovoljni, saj so bile nekatere koče že prav dobro založene. V koči, ki jo imata že par let v najemu dve ljubljanski smučarki, so pobrali zimske odeje, rjuhe in kuhinjsko posodo; v drugih kočah, kjer so lastniki shranili svoje potrebščine za zimo na bolj skrito mesto, so se zadovoljili tudi s skromnejšim plenom. V neki koči na Mali planini so pobrali celo sipe iz oken. Vandalizem doslej neznanih storilcev zasluži eiksemplarično kazen.
Sovjetska naročila v Franciji
Par'^, 6. decembra č. Agencija Econo-mique et Financiere poroča iz Moskve, da je ruska trgovinska delegacija naročila v Franciji za 20 milijonov frankov strojev.
Novi grobovi
V ljubljanski bolmici je umrla zasebnica gospa Ivana Treo. D->bra mati zapušča hčerko in sina. Pogreb bo danes ob pol 16. izpred bolniške mrtvašnice k Sv. Križu — NTa Kodeljevem 11 je umrla posestnica gospa Neža Vajde in jo bodo danes ob 16 spremili k večnemu počitku pri Sv. Križu.
V	Ložu na Notranjskem je umrla ugledna trgovka gospa Minka Dželendžič-Lahova. stara komaj 37 let. Pogreb bo danes ob 14.
V	čestiti starosti 71 let je v Vevčah umrla gospa Ivana Šubičeva. Pogrreb bo jutri ob 13. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Lajovic Anton:
Oton ŽupmeM
kamenjan, Iračan
Po uprizoritvi »Veselega vinograda« smo pretekli mesec doživeli, da je šla v sSlov^n-cu« na Otona Zupančiča tako gosla in ne-tiehajoča toča napadov, kot se kaj podobnega, kar pomnimo, niti v najijutejši politični borbi ni zgodilo, osebi kakega političnega nasprotnika »Slovenčevega«, kaj šele v svo-:em globokem bistvu politično nevtralnemu knezu duha. oddaljenemu od vsakodnevnega .rušoa in meleža.
Razumljiva je rastoča nervoznost, ki se plašča strankarske erupe okoli »Slovenca;, _'rupe, ki je bila dolga desetletja neprestano na oblasti in je po čudnih zapletljrfjfh ,>o]itičnega življenja sedaj vsaj za nekaj čaja takorekoč brez politične moči in vplivnosti in ji navzlic temu »stanju, ob prilikah, kakršne so, ui dopuščeno, da bi dala duška nezadovoljstvu nad svojo politično brezposelnostjo. Razumljivo je, da rastoča nejevolja in gnev porabita prvo priliko, da te iziieseta in da prideta do eksplozivno burnega izraza na kakem nevtralnem, navidezno nepolitičnem polju.
Vse to je možno razumeti, ali vendar ne moremo molčati ob vdoru političnih strasti na kulturno polje, ki mora biti vsakemu kulturnemu Slovencu predragoceno, da bi smelo postati pozorišče ljutih napadov, najsi ti gredo pod kakršnokoli zastavo.
Vsi napadi v »Slovencu« na Zupančiča, sledeči si dan za dnem z rastočo vebemen-co. so izšli anonimno.
Psihološki odnos pri prostega bralca nasproti časopisnim člaiikom, ki so podpisani in nasproti onim, ki niso, je močno različen in čisto svojevrsten Če bereš članek s podpisanim pravim imenom, veš, da imaš opraviti z mislijo tega in tega in takega človeka, veš, da ti je dano na izbiro ali se hočeš priključiti njegovemu mišljenju, ali sa pa odkloniti, čisto svobodno se prepuščajoč tehtnosti argumentov ali pa zametujoč jih, če so slabotni.
Čisto drugačno pa ie razmerje povprečnega bralca nasproti anonimnemu, nepodpisanemu članku. Tu bralec nima več zavesti, da ima opravek in pogovor s poedincem, temveč se mu zdi, da sloji za anonimnim mišljenjem celo uredništvo in za uredništvom pa neznano velika in neznano močna in vplivna skupina ljudi- Zato vpliva anonimni članek z mističnim pritiskom na povprečnega bralca. A ne samo na njega, temveč po čudnem psihološkem okretu tudi na inteligentnega čitalca, ki bi mu anonimnost sama ne iinponjrala. Inteligentni čili-lec instinktivno čuti ono globoko miselno in čustveno preobraženje, ki ga zaorje anonimni člrmek v široke plasti povprečnih bralcev, in ta čustveni preokret in njega strnitev v določno smer vrže kot močan reflektor nazaj močne temne sence tudi na inteligentnega citate!ia, ki na ta način doživlja svojevrsten psihološki pritisk, pritisk, vrafaioč se na inteligenta v pojače-nem krogotoku množestvenega čustvovanja.
Če je vpliv anonimnega članka psihološko tako silen pri navadnem časopisu, pa se ta vpliv še ojači in poglobi na poseben način pri anonimnih člankih lista, kot je ^Slovenec«.
Strankarska grupa okoli »Slovenca« stoji trdno povezana, dasi je kot organizacija bila razpuščena in dasi zato kot organizacija ne more nastopati javno. Ta. po naravno dani cerkveni organizaciji, te-no strnj na grupa je tako po svojem nastanku, kot po svoji tradiciji, po svojem mišljenju, de janju in nehanju: izrazito katoliška stranka. Škof Misia, ki ji je kumoval ob rojstvu, ji je natančno zarisal smernice njenega de la, izrecno poudarjajoč, da je za stranko zadnji in odločilni arbiter in sodnik škof sam, in sicer v vseh vprašanjih politike, ki imajo le količkaj zveze z verskim življenjem. Koliko stvari pa je v javnem življenju, kjer bi se ne dala najti vez z verskim življenjem? Pri taki vezanosti te stranke s katoliško cerkvijo je razumljivo, če se povprečnemu somišljeniku dogmatično verovanje v dane parole avtomatično prenese z verskega na partizansko-politično po1 je-Prenese se ista stroga disciplina, isto religiozno zaupljivo in verno prepričanje o pravilnosti in pravičnosti vsake akcije, ki jo napravi ta politična stranka. Ko je ne samo med inteligenco, temveč jasno še bolj med priprostim narodom razširjeno mišljenje, da je katoliška cerkev edina in legitimna čuvarica V9eh moralnih vrednot in ona tudi edino komnetentna ohraniteljiea vsega moralnega življenja, ni čuda, da s-e dopušča ista pravica in ista dolžnost moralnega nadzora tudi politično - strankarski grupi okoli »Slovenca«, politični grupi, ki je avtorizirani politični instrument cerkve, stoječ pod najvišjim arbitrijem škofa samega
Za široko maso »Slovenčevih« somišljenikov, ne samo onih iz šiTokih plasti pri-prostega ljudstva, temveč tudi onih iz vrst tiste njihove inteligence, v kolikor ji po na-turi ni dan dar svobodnega razmišljanja in samostojnosti mis'eca. za vso to maso po-menja vsak anonimni članek »Slovenčevr, tičoč se moraličnih vprašanj, dvojni mistični pritisk: prvič, oni pritisk, ki ga izvaja že vsak navaden list s svojim anonimnim Člankom na svoje čitatelje, in pa drugi pritisk, mističneiši od prvega in močnejši, pritisk, ki je sankcioniran religiozno pod pečatom greha in z rizikom izgube onostran-skih, vsčnostnih dobrin v kazen somišljeniku, ki bi se hotel heretično zoperstaviti.
To psfhologilo »Slovenfevega«, zlasti med. preprostim ljudstvom širokega somišljeni-ške-ra kroga, je treba imeti pred očmi. če hočemo prav razumeti psihološko porazne posledice »SlovenČevih« anonimnih napadov na Otona Zupančiča, poraznih baš ra vse te somišljenike.
Ko so ti somišljeniki, gotovo ▼ najširši
pretežnosti dobri ljud;e, z gin'jivo iskrenostjo zaupajoči svojemu političnemu vodstvu, čštali prvi napad otvor.en že začetkoma 8 skrajno vehemenco bobnajočeaa ognja. >o bili v svoji dobri veri upravičeno globoko prepadeni nad dejanjem, zgodivšim se v gledališ ču. deianjem. sotovo platno groznim, da je bil potreben takoj ob začetku tak silen ojenj.
Ko se je pa ta ogenj vse sledeče dni nadaljeval. zgoelil :n polnil predale liista drugega za d rušim, pre ajal iz ikera.iie rubrike med dnevne vesti, prešel v bo eviti kot polemičnega »Kai pravile«, našel pot v piamteče članke na drugi strani lista in končno v uvodne članke, je moral povprečni somišlienik v svo;em rastočem ogorčenju pri ii (lo razpaljenega prepričanja, da je moral Oton Zupančič, na kaieresa je a .oaim-nj člankar pokazal s pr-tom zagrešiti sramoten zločin in gnusno oskrunitev nad slovensko kulturno institucijo, zločin brez primere v naši zgodovini. Razburjenost preprostega somišljenika je v množici vzplapo-lala ko j v začetku v sorazmerju a ei'ovito-stjo »Slovenčevega* anonimnega napadalca Somišljenikov moralni čut se je v njegovi zaupljivosti z gnusom vzpel in vzpen af čedalje bolj, ko j« bral. da ie Oton Zupančič ^izprevrgel tiedališče, hram bogoslužja, ▼ lir;'!n spo!zko?ti, v katerem ima names'o zl-\ie umetnosti kup govna. da ž njim obmetava slovensko ljudsho. ljudstvo razžaljeno in prevarano 9 tem da je Zupančič kulturni zavod izpremeni! v svinjak, kjer t-e pljuje v obraz našim Dolenjcem-«
Čisto prav se je moralo zdeti temu so-rmSIjcu.ku, če anonimni člar.kar poziva, da naj r?e vendar najde človek, ki bo z močnim korakom stopil v pofcvinjano gledališče in tam »z želemo metlo in jekleno pestjo napravil red in dal delati trdo in neusmilje« no pokoro vsem. ki so pri gledališču, Tse-tn od najvišjega do najnižjega...
To vedno hujše napadanje, rastoče z v.sakim dnem in kocčuo prehajajoče v burna d'monstrativna dejanja v gledališču samim, je nuijno moralo ra^plamteti žar gneva v širokem množesivu preprostih eomiš« ljeni-kov do skrajne mere srda, ki se jc po preprosti poti generalizacije in poenostavitve moral ves koncentrirati na onega zlo-čestega človeka, na katerega je že tretji dan napadov anonimni čienkar, neznanec iz množrce, s prstem pokazal kot krivca razburjenemu ljudstvu. Moral se jc ves ta gnev osredotočiti na tega človeka, ki so o njem somišljeniki dotlej mislili, da ie roditelj nekih dragocenih vrednot in glede katerega je bilo razočaranje sedaj ftn več« je, ko se je i/kazalo, da je bil spodoben tako gnusnega početja nad kulturno institucijo, ki jo »ta dobri narod plačuje s svojimi p ris tra da nični parami«; ne samo to, da je bil ta človek sposoben takega odvrat-neg.i zločina, pokazalo se je marveč celo, da je tudi njegova preteklost sumljiva, za» kaj »ostal je bil ob strani tačas, ko je šla borba za najelementarnejše pravice slov>-ii-skega naroda« in ni podpisal izjave, izdane v tej borbi: a končno ie napisa! cek> menda veleizdajakfci članek o »notranjem slovenstvu«. Če so somišljeniki ><Slovenče-vi« bili do tedaj cenili Zupančičevo delo, ko Župančiča niso poznali po njegovem re» janju in nehanju na političnem poprišču, je li bilo dopustno ga ceniti še ®.edaj in cel » po njegovem zadnjem gledališče oskrunja-jovem dejanju, ki ga ponavlja z brezbožno, izzivajoče diktatorsko, zakrknjeno gesto? Ne meče-li vse to ria celo njegovo p"«jšnio umetniško -tvorbo n°ko novo. nečedno ;n umazano luč? To delo, zaradi ueiformim-nosti somišljenikov smatrsno doslej za čisto, ne razgalja-li naenkrat svojih gnilih korenin? In cvet, ki raste iz njih. dasi se zdi vonjiv in sladek, ni H mogoče škodljiv in strupen?
Znano je, da j-e bil v prejšnjih manj cri-vilizovanih prilikah v Ameriki splošno raz^ šir jen barbarski običaj lin ča njo, ki še do dane9 ni popolnomu iaginil. če so namreč nmou-ics izvedele za kak zločin, ko v tedanjih časih pravna za*ščita še ni bila dovolj za<:-igurana. so se rgrnile kar same in poiskal zločinca in če so našle bodisi pravega zloč nea ali pa tudi samo človeka, o katerem »o domnevale, da ie zlocmnec, so brez vsake nadaljnje procedure padle po njam. da trpinčile in k on ano pobile.
Toda v nobeni pravni državi se ne trpita ne krvna osveta, nj linčanje. Vsakemu, tudi naj/hujšemu zločincu, in najsi je nje-< gov zločin povzročil ?e tako delekosežno škodo, recimo spravil v nevarnost življenj" desettieočev ljudi, vsakemu je zajamčena pravna procedura z možnostjo in pravico obrambe prad kompetenfcnim sodnikom.
V	slovenskem narodu take zaščite ni b;l deležen Oton Župančič. Sveti Štefan, muče-nec, ni bil mučnejše kamenjan od njega. A anonimni člankar jn »Slovenca«, neznanci iz množice, so ga predali 6icer dobroverni, a slepi, v skrajno strast nazpaljeni množici somišljenikov v najhujši z a-smeh in za-sramovanje in celo v monal:čno uničenje.
V	korist kakšnih duhovnih dobr:n in s kakšnim duhovim opustošenjem, to hočem še pokazati.
Vremenska na nove d
Zagrebška vremenska napoved ra danes:
Pretežno oblačno, mestoma deževno, megleno, hladno.
Dunajska vremenska napo\vd za sredo: Nobene bistvene izipremembe. večinoma mc&no oblačenje, počasi bo temperatura nekoliko padla.
Tndi hranilne knjižice
S POLNO VLOGO VZAMEM V RAČUN ZA
PFAFF «ii PUCII
ŠIVALNE STROJE	KOLESA
ZA CENJENA NAROČILA SE PRIPOROČA TVRDKA
1UN.VOK, LJUBLJANA
Tavčarjeva ^
Maši kraji in ljudje
I Marija Ribnikarjeva |
Ljubljana, 6. decembra.
Z gospo Marijo Ribnikarjevo, ki je na Miklavžev večer po kratkem trpljenju za-nula večni sen, je zastalo zlato srce slovanske matere, prepolno ljubezni do svojih najdražjih, požrtvovalnosti m dobrote. Gospa Marija, po rodu Arkova, je bila poročena z nadučiteljem Vojtehom Ribnikar-jem v Dolenjem Logatcu. Že leta 1895. je umrl mož in zapustil vdovi štiri majhne
otroke. Z njimi se je preselila ▼ Ljubljano
im jim je ob skromni pokojnini z vso skrbjo, pripravljeno na največje odrekanj« in »amozatajevanje, kakor to zmorejo menda •edino le naše matere, srečno uravnala pot v življenje. Starejši sin g. Adolf Rihnikar .je predsednik konzorcija »Jutra«, drugi sin Stanko je višji davčni upravitelj v Ljubljani, hčerka gospa Ema je sooroga šumarske-ga nadsvetnika inž. Karla Tavčarja, gospa Ema pa je poročena z uglednim goriškim posestnikom Josipom Berbučem in takisto biva v Ljubljani.
Blaga gospa Ribnikarjeva je učakala čestita starost 73 let Deležna iskrene ljubezni svojih otrok je vdano prenašala bolezen, ki jo je letos zavratno napadla in jo zdaj položila k večnemu miru. Jutri, v sredo ob pol 15. bo zgledna slovenska mati nastopila zadnje potovanje s Stare poti 2 na pokopališče pri Sv. Križu. Naj ji bo lahak počitek v osrčju Ljubljanskega polja! Sočustvujemo z uglednimi družinami.
Vladnega svetnika Pinkave zadnja pot
Laško, 6. de.cembra.
Mrak je že legel na zemljo v nedeljo, ko se je ob žalnih zvokih trboveljske rudniške godbe začel pomikati sprevod s pokojnim sresktm načelnikom Ljubom PLnkavo proti zadnji pokojnikovi postaji tik ob grobu neznanega vojaka pod starodavno cipres.) mestnega pokopališča. Ob grobu se je poslu vil od nepozabnega pokojnika v imenu prijateljev njegov tovariš, sreski podnačelnik g. Klopčič, a v imenu županov in Sokola je govoril poslovilne beseda mestni župan g. dr. Roš ter poudarjal pokojnikove zasluge, njegov socialni čut_ in blago srce ter ožigosal krivično denuncira-nje dobrega pokojnika, ki ni storil nikomur ničesar zlega, nego je povsod svetoval in pomagal, kar je bilo v njegovih močeh.
Nešteti so bili prijatelji, društva in kor-poracije, ki so spremljali rajnkega na zadnji poti: zastopniki banske uprave, načelniki in podnačeliriki sosednih srezov, sodni predstojniki in sodniki, uradništvo Laških uradov, župani laškega sreza, učiteljstvo s šolskimi otroki, orožništvo s komandirjem trboveljskega voda, moštvo oddelka finančne kontrole, načelniki in članstvo jamih korporacij, gasilna društva, Sokol, pevsko društvo iz Celja, trboveljska rudniška godba in stotine prijateljev in ostalega občinstva. Pogrebne obrede je opravil celjski prota g. Cudič.
Ko so izveneli poslednji akordi »Vigre-di«, se je začelo občini vo razhajati Noč je legla na zemljo, a mračno je bilo tudi v naičh srcih spričo zavesti, da Ljuba Pinkave ni več. Ni m-u bilo dano uživati sadov jeseni življenja, klonil je pod težo ostrih sap in pohitel tja, kjer ni sovraštva. Vsi, ki smo poznali njegovo plemenito dušo, ga bomo ohranili v blagem spominu!
Smrt ravnatelja Franca Punčuha
V ponedeljek zjutraj je od kapi zadet umr' v Vipavi v Julijski Krajini ravnatelj tamkajšnje Kmetske posojilnice, šolski upravitelj v p. g. Franjo Punouh. Pokojn k, ki je bil markantna in po vsem slovenskem ozemlju nana osebnost, se je rodil 19. januarja 1866 v Idriji Na učiteljišču v Ljubljani je fr«turna' 1886 in služboval v Ljubljani, Košani. Podkraju in ne Slapu pri Vipavi Tu je kot šolski upravitelj ustanovil posojilnico ki jo je pozneje premestil v Vipavo, kjer posluje še danes kot Kmečka posojilnica Z neumorno delavnostjo in nenavadno sposobno^jo jo je kot ravna« tel j dvignil do take višine, da je še sedaj eden izmed največjih slovenskih denarnih zavodov na Primorskem Mimo tega je ustanovil in organtziral po bivšem Notranjskem in Primorskem celo vrsto drugih posojilnic in hranilnic ter gospodarskih zadrug ter posta! upravni svetnik raznih b'vših primorskih bar.fc. Njegova zasluga je tudi krasno moderno poslopje osnovne šole nfl Vrhpolju nad Vipavo.
Leta 1915. ie bi! zaprt in interniran, naposled pa je moral, izpuščen iz internaci-
je, oble« ie vojaško sukno. kar Je »postilo za njegovo zdravje trajne posledice. Kot naprednjak »e je pred vojno udejstvoval tudi v političnem javnem življenju in pisal mnogo zlasti v »Slovenski Narod«. V težkih povojnih letih bi ee bil rad preselil v Jugoslavijo, kjer živi pet njegovih otrok, ali skrb za slovensko narodno gospodarstvo na Primorskem ga je vzpodbujala, da je vztrajal med svojim ljudstvom do smrti.
S Franom Punšuhom izgubi nas© pn« momko ljudstvo zaslužnega gospodarskega voditelja in skoro zadnjo krepko oporo. Za njim nastopi vrzel, ki po9tane lahko usodna. Zato p« žaluje za rtjim ves narod, kakor z* svojim očetom. Pogreb pokojnika bo jutri 8. t m. iz poslopja Kmečke posojilnice na vipavsko pokopališče pri Sv. Križu. Bodi ohranjen plemenitemu in neumornemu možu trajen spomin v zgodovi* ni naše Notranjske in Primorskel
Grascak Anton Rudež f
Sredi noči od torka na sredo je v Ribnici na Dolenjcem umri v starosti 62 let g. inž. Anton Rudež, splošno mami graščak in ve-lepoaestmik.
tež. Anton Rudež j« potomec stare kra-Servškc rodovine a tržaškega Krasa. Se med avetovno vojno so našli v ribniškem gradu zavetišče Rudeževi sorodniki, preprosti kmetje, begunci s Kobje gLave. Prvi Rudež je prišel v Ribnico kot grajski oskrbnik pred 150 leti. Grad je bU tedaj posest grofov Kobencljev, katerih zadnja dva sta Bila v diplomatski služfbi tedanje Avstrija. Ko pa je s Kranjsko vred prišla tudi Ribnica pod Napoleona, Kobenclji tega nteo mogli preboleti ki so za razmeroma nizko vsoto prepustili graščino svojemu oskrbniku. Tako se je kraševski Rudežev rod udomačil v Ribnici in je dosledno dajal s svojim umnim gospodarstvom dober zgled ribniškim kmetovalcem. Rudeži so imeli mnogo smisla tudi za narodno stvar; tako je že prvi Anton Rudež zbiral z Valentinom Vodnikom narodne pesmi po Ribniški dolini. Jožef Rudež je bil eden redkih, ki je dal že pred 100 leti klasičen opis gospodarstva ribniškega kmeta. Bil j« tudi edini Slovenec, ki ga je gnala radovednost v Karlove Vari, da vidi iz oči v oči slavnega Nemca — Goetheja, Oče zdaj umrlega Antona Rudeža, dr. Teodor, je bil dolga leta notar v Ljubljani, nato pa župan v Ribnici.
Tudi pokojnik je stal v vsakem pogledu v ospredju ribniškega javnega življenja. Absolviral je kmetijsko visoko šolo na Dunaju in se zlasti po očetovi smrti oprijel gospodarstva na svojem velikem posestvu, ki obstoja predvsem v sila prostranem goz-dovju vrh Velike gore nad Ribnico. Bil je več let načelnik ribniških gasilcev, še dalje načelnik gospodarskega odbora za ribniški trg, parkrat je tudi kandidiral na narodno-naprednem programu v državni in deželni
zbor. Kot član proslule kuri je kranjskih veleposestnikov je veljal Rudežev glas za trdno slovenskega. Po vsestranskih rodbinskih zvezah je Rudežev rod zvezan s sosednjo veleposestniško rodbino Koslerjev v Peklu pri Ortneku, z družino Lazarinijev itd. Med njegovimi svaki moramo omeniti nepozabnega velikega ribniškega človekoljuba, zdravnika in sokolskega starosto dr. Antona Schiffrerja. Pred par tedni je položila smrt pod rušo poslednjega potomca druge linije Rudežev na Tolstem vrhu na Dolenjskem. Smrt Antona Rudeža pa poleg gospe Olge, rojene Koslerjeve, obžalujeta dva sina, hčerka in širok krog sorodnikov. Zaradi velike konciliantnosti in naklonjenosti vsem dobrim namenom pa bosta Antona Rudeža pogrešala trg in vsa Ribniška dolina.
Ugledni pokojnik je zadnje tedne iskal zdravja v Ljubljani, pred par dnevi pa so ga na njegovo željo prepeljali domov, da v krogu svojih dragih mirno zatisne oči in najde večni počitek v rodbinski grobnici, zgrajeni ob razširjeni cerkvi v Hrvači.
701etnica dobre matere
Danes praznuje v Ljubljani 701etnko rojstva ga. Marija Finkova, vdova po pisarniškem ravnatelju finančne direkcije v Ljubljani. Vrli ženi, vzorni in nadvse skrbni materi iskreno čestitamo ter ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Jos.« voda ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah .

diCictn Hawey Hans Cl£@er&
dražestno nežno bitje, zvezda filmskega neba, ki jo obožuje ves svet
zmagoviti tip stasitega moža, ki si hipoma osvaja ženska srca!
Dva taka igralca prvič	./SHUr p
združena v igri in ljubezni v Ufinem velefilmu
Jutri premiera!
Po rudarski tragediji v ojstrskem rovu
Vse tri smrti otete žrtve so že zapustile bolnico — Žalosten praznik
sv. Barbare
Hrastnik, 6. decembra.
Vesti, da se v zadnjem hipu rešeni rudar Zajec ne more zbuditi iz nezavesti in da bo zastrupljenju s plinom najbrž podlegel, se k sreči niso uresničile. Vaš dopisnik se js ponovno informiral pri zdravnikih, ki pa so izjavili, da tudi življenje tega ponesrečen ca ni več v nevarnosti. Zajec se je včeraj že podal v svojo rodno vas Unično nad Dolom. Tam ima sorodnike in bo pri njih gotovo kmalu kreval Tudi njegova tovariša Višner in Kramaršek sta že nekaj dni kot rekonvalescenta doma pri svojih dragih.
Rudarji že od nekdaj obhajajo god sv. Barbare 4. decembra kot svoj veliki praznik. Sv. Barbara — mučenica, ki so ji zaradi žive vere izrezali oči in jo tako obsodili v večno temo, velja po vsem svetu za zašcitnico rudarjev, ki jih je boj za obstanek vrgel v temne rove. Vsa rudniška podjetja so že od nekdaj skrbela za to, da so
rudarji ta praznik proslavljali kolikor mogoče svečano z godbo in obhodi po revirju, dajala pa so tudi vsem male priboljške, vsaj po en šiht »gratis«. Pri tem je v naših rudnikih ostalo sicer še do danes, svečanega razpoloženja pa seveda že davno ni več. Hrastniški rudarji so dan sv. Barbare posvetili spominu svojih tovarišev, ki so postali žrtve katastrofe v o j »trškem rudniku. Z godbo na čelu, ki je nekdaj ob takih prilikah vso pot svirala koračnice, tokrat
Ea molčala, so krenili n« Dol, kjer je bila rana žrtvam v spomin zadušnica. Po maši so se vsi zbrali na pokopališču okrog velikega groba in tam je godba zaigrala dve žalostinki. Med rudarji sta bila tudi gg. ravnatelj in obratovodja rudnika. Rudarski godbeniki so ves svoj priboljšek za praznik, ki so ga prejeli od TPD v skupnem znesku 1600 Din, odstopili rodbinam ojstrških žrtev.
Lepi in poučni kulturni filmi
Ljubljan, 6. decembra.
ZKD j« pripravila za sredo ln praznik kulturne filme, ki vsekakor zaslužijo, da si jih vsakdo ogleda Po svoji vsebini iz živalstva in fizike so ti filmi najbolj živa knjiga za dijake ia prav tako tudi za odrasle, ki se zanimajo za nepoznane pojave v naravi. Filmi, tako celo uro in prikazujejo v tem času toliko zanimivosti, da bi bilo podrobno naštevanje odver. H koncu ima gledalec edini občutek, da je živel eno uro v doslej nepoznanih pokrajinah in prisluškoval tajnam skrivnostnega žitja živalskih prebivalcev, tn ta ura je vse prekratka, saj si želimo gledati teh lepot še in še, pa čeprav iste zopet izpočetka.
V posameznih dejanjih nam prikazuje film opise iz Brohma o ljubezni med živalmi, družinski «.«estobi in podobnosti živali človeku. Vmes so risani filmi, ko govore živali med seboj in tako vse dejanja prepletajo s šaljivimi podobami. Sledeče pre-
davanje iz fizike nam prikazuje zanimive naravne pojave, ki so sicer za naše telesne oči prikriti, čeprav so za vsakega, še celo za naše gospodinje, velikega pomena. Zato je Ufa vse te pojave o toplotnem izžarevanju, prelivanju in pretakanju zraka, zračenju, dihanju itd. filmala tako, ra so na platnu prav nazorni. Kdor se zanima za gospodinjstvo, ga bodo že prav posebno zanimali primeri iz praktične fizike: kam postavljamo peči, da toploto ekonomično izrabimo, kakšne posode rabimo na gorišču in podobno.
Dr. Heinrich Schulz nam v dveh dejanjih prikazuje u^peh svoje ekspedicije v ogromno usitje Dunava v Rumuniji, ki je kakor znano pravi ptičji paradiž. V tem težko dostopnem močvirnem svetu, večinoma poraslim z ločjem in bičjem, žive še vrste ptičev, ki so nam prav malo znani. Življenje teh plašnih prebivalcev ogromnega donavskega ustja se je posrečilo dr. Schulzu fil-matoi, a je moral zato po več kilometrov v močvirje, da je dosegel srvoj namen. Na
Ako se neka] prismodi...
čistilka Vim to hitro očisti!
Ako se enkrat res nekaj prismodi' , , , lonec se zamaže in začrni —tedaj se šele vidi, kaj more VIM VIM za trenotek odstrani nesnago, ker vsebuje milo« VIM ne praska in ne pušča ni-
kakih sledov.
CISTILKAVIM CISTI VSE!
nedoglednem prostoru, kjer se počutijo varni pred zasledovanjem lovcev, gnezdijo drug poleg drugega ibisi. štorklje, žerjavi, čaplje in siničice v mehastih gnezdičkih, zgrajenih s čudovitim arhitektonskim čutom tudi za notranjo opremo, da leže jajčeca in pozneje mladiči na mehkem, da jim je toplo in so zavarovani pred vetrom in slabim vremenom. H koncu nam pa dr. Schulz prikazuje še življenje poslednjih pelikanov v Evropi, teh čudovitih živali, ki so nam po pravici simbol materinske ljubezni. Z velikimi težavami je prišla ekspe-dicija v bližino naselbine pelikanov. Vidimo, kako so medsebojno organizirani, kako nadzorujejo mladiče v svojem »otroškem vrtcu«, kako iščejo odrasli na dolgih poletih hrano in se pri tem z nam nerazumljivim instinktom menjavajo v napornem vodstvu. Ptič, ki meri z razpetimi krili dva in pol do tri metre, prinese mladičem v svojem velikem kljunu do 4 kg hrane, da ž njo nasiti svoje nikdar site mlade. — Poleg tega lepega filma pa predvaja ZKD v tem sporedu še najnovejši Ufin zvočni tednik m zabavno Miki miško.
Smrtna nevarno obstreljen tihotapec
Stari trg pri Ložu, 6. decembra.
Ni še dolgo, ko je »Jutro« poročalo o umoru na drž. meji na Javorniku, že moramo zopet zabeležiti žalosten dogodek, ki je pretresel mirne prebivalce Ložke doline. V vasi Vrhu, dobro uro hoda iz Starega trga, je prebival brez vseh sredstev nekdanji posestnik Antončič, oženjen in oče petih nedoraslih otrok. Zaradi silne bede, v kateri je živela družina, je mož zašel na kriva pota in se lotil tihotapljenja.
Na državni praznik okoli 14 ure se je mož odpravi' dobro obložen s kotenino, svilo in drugim blagom iz Italije preko meje naše države Spremljal ga je neki njegov tovariš, ki mu je bil za vodnika, ker sam Antončič ni dobro poznal poti. Ko sta bila na naši strani, so ju opazili naši graničarji in so ju pozvali, naj obstaneta. Antončič pa se za pozive ni brigal, nego se je pognal v divji beg in odvrgel vse blago medtem ko je njegov tovariš obstal in so ga graničarji odvedli na stražnico.
Ker se Antončič tudi na ponovne klice ni ustavil je eden vojakov v izvrševanju svoje službene dolžnosti ustrelil proti njemu in ga nevarno ranil. Krogla je zadela Antončiča v pleča, mu prebila pljuča ter mu na prsih nad srcem izstopila. K ranjencu so takoj pohiteli graničarji, mu nudili prvo pomoč ter ga tudi odpeljali v vas Vrh na njegov dom.
Domači so poslali v Lož po banovinske-ga zdravnika dr. Raznožnika, ki je ugotovil, da je rana smrtno nevarna in da skoro ni upanja na okrevanje. Ker bi bolnik zaradi prevelike izgube krvi ne mogel prenesti prevoza v ljubljansko bolnišnico, je zdravnik to odsvetoval Hudo ranjeni Antončič je tako oslabel, da so morali poklicati duhovnika iz Starega trga, ki ga je sprevidel s tolažili sv. vere. — Ta žalostni dogodek naj bo ponoven opomin vsem tistim v naših obmejnih krajih, ki se še pečajo z nevarnim poslom tihotapljenja.
Petrov povratek
Ljubljana, 6. decembra.
Peter Lovšin je doma nekje pri Ribnici na Dolenjskem. Vse poletje je križani okrog po deželi, vsakomur se je upal približati, le orožnikov se je izogibal. Mož je zgovoren in ima bujno domišljijo. Kjerkoli se je ustavil, so ga ljudje prav radi poslušali, ga prenočevali, mu naklonili hrane in celo kak kozarček je zdrsnil v njegovo grlo. Zjutraj pa se je Peter navadno poslovli na vse zgodaj in prav rad je vzel s »eboj kak prijazen swmin.
V neki vasi pri Mokronogu je Peter Lov-
šin uprizoril pravcati pokol kokoši. To pa zgolj iz maščevanja, ker so ga vaščani preslabo sprejeli. V drugi vasi si je 431etni
Eostopač izbral ljubico, dostojno žensko, i je skušala napravin iz Petra poštenega človeka. Zadrževal se je pri njej nekaj tednov, lepega dne pa je izginil in z njim vred precej denarja, nekaj obleke in raznih malenkosti. Nato se je klatil križem po Dolenjskem, oblezel je premnoge vrhove in doline, se gostil Ln kradel po goricah in zidanicah, dokler ni nastopilo puščobno jesensko vreme. Blatne ceste so ga prinesle v Ljubljano.
Sinoči so se ob priliki nočne racije pojavili kriminalni organi tudi v neki gostilni v Kolodvorski uiici, kjer so ugledali starega znanca. Peter pa ni bil sam Poleg njega je sedel kakih 14 let star dečko, ki js bil videti še bolj preplašen, kakor Peter sam. Seveda se možje postave niso mnogo obotavljali in so povabili s seboj kar oba. O Petru je namreč znano, da se je pričel takoj po svojem povratku v Ljubljano spet udejstvovati. Nekam čudna pa je stori ja o dečku Martinu M. Fant je doma tam doli nekje od Št. Janža. Peter pravi, da se mu je pridružil Jcar mimogrede, hoteč si ogledati širni svet. Oblastva so dognala, da sedi fantov oče zaradi raznih pregreh za zapahom, zato sodijo, da je hotel še malt Martin spoznati pravega mojstra v Petru.

Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., bi 8 in &10 zvečer
čarobni zimsko-
športni film
ALPSKA SIMFONIJA
Bob št. 13
Werner FOtterer, Greti TT»e!mer, Peter Vosa, Fritz Kasp H. Jtmnkermana.
Najkrasnejši naravni posnetki in prizori belega športa! Na£»ovejši Ufa zvočni tednik.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Ustreljen in v gozdu skrit
Ptuj, 6. decembra.
V nedeljo zjutraj so našli ljudje v gozdu Gornje Savinsko na meji ptujskega okraja ustreljenega 181etnega Stanka Brumca, hlapca iz Vrhloga. Dosedanje ugotovitve pravijo: V petek zvečer so pili fantje v kleti posestnika Dobrška v Trnovcu in je prišlo do prepira, nakar jc eden ustrelil Brumca. Fantje so nato truplo prenesli v gozd ter ga dobro skrili v grapi. O najdbi trupla je bilo v nedeljo obveščeno sodišče v Slovenski Bistrici, to pa je danes obvestilo ptujsko sodišče, od koder se je podala komisija v mrtvašnico v Majšperk. Krogla je šla Brumcu naravnost skozi srce in pljuča in je izstopila na hrbtu. Vsaka zdravniška pomoč bi bila zaman, ker je smrt takoj nastopila. Ni pa še ugotovljeno, ali je bil ustreljen s puško ali samokresom. Orožniki iz Poljčan so izvršili dve aretaciji.
B I
ŽREBANJE
♦	Novj poljski konzulati v Jugoslaviji.
Na našem Primorju sta bila v zadnjem času otvoijena dva poljska honorarna konzulata. Za honorarnega konzula v Splitu je bil imenovan Branko Smodlaka, za honorarnega konzula na Sušaku pa Emanuel Dvorski. Naloga teh konzulatov je pospeševanje trgovinskega im turističnega prometa med Poljsko in Jugoslavijo.
•	50 letnicc je praznoval 5. t. m. v Ormožu ravnatelj g. Janko Grhec, ki je že od svoje mladosti vztrajen in nesebičen javni delavec. Tudj včasu najhujših avstrijskih persekucij je stal vedno v prvih vrstah na braniku našega maternega jezika in je v takratni nemški ormoški trdnjavi ustanovil Sokola, katerega najagilnejši fimkcijonar je še danes. G. Grivec je dela-vr3 zlasti na gospodarskem poprišču. Njegovi gospodarski članki so vedno teutnl. Kot ravnatelj največjega denarnega zavoda v Ormožu je v svoji odgovorni službi natančen in strog, a poleg tega dobričina in uslužen do skrajnosti. V družbi je obče čislan kot izvrsten družabnik. G. Griivcu želimo še mnogo let!
•» Iz sodnopisarniške službe. Za opravljane zvaničniških poslov pri sodiščih so postavljeni dmevničanji: Janez Apatič, Dol-rja Lendava; Ciril Hartman, Žužemberk; Aleksander Simonka, Dolnja Lendava; Lidija šenkova, višje deželno sodišče v Ljubljani; Jože Sedonja, Murska Sobota; Her-mina Debevčeva, okrožno sodišče v Novem mestu; Fran Hotzel in Marija Vedetova, okrožno sodišče v Mariboru. Premeščeni služitelj Josip Perpar iz Ribnice v Radovljico, dnevničar-služitelj Leopold Gro-še j iz Radovljice v škodijo Loko in dnev-n < ar-služitelj France Marolt iz Radovljice v Ribnico. Upokojen je služitelj Ivan Zobec v Radovljici.

Ej
in vsa druga oblačila v največji izbiri J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova 12
*	Ljudsko vseučilišče v Litiji. Prosvetni odbor litijskega Sokola bo začel jutr; z ljudskim vseučiliščem, ki bo trajalo iz-nanoma do 5. februarja. Jutri ob 10.45 bo predaval v osnovni šoli učitelj Kopriva iz Zagoija o vrtna.stvu, v petek ob 10.4-5 pa zdravnik dr. Mis o skrbi Sokola za povzdl-.go narodnega zdravja. Vstopnine ni.
*	Koroške novice. V Girebinju so pri posestniku Lojku imeli ženitovanje. Po polnoči, ko so se pari še vrteli na plesišču, je v gospodarskem poslopju nastal požar. Zgorela je tudi sosedova hiša in ogenj se .ie prijemal tudi že drugih poslopij. V vas} št. Štefanu pri Veilikovcu je po daljši bolezni preminil znani posestnik Jože Dobri ik. Bil je dolgo let občinski odbornik in vedno odločen narodnjak. Posestnik Cim-pesar na Obirskem ima menda hudega sovražnika, ker mu je bil že trikrat podtaknjen ogenj. Dvakrat so ogenj pravočasno opazili, tretjič pa mu je pogorel hlev.
SLON restavracija — danes K0MCERT
ZNANA DONI JAZZ KAPELA. Normalne cene! Izborila vina — prigrizid.
*	Časopis »Borba« zabranjen. Z odlokom ministra za notranje zadeve je listu >Bor-baj, ki izhaja v Kanadi, zabranjen uvoz v našo državo. List izhaja v hrvatskem jeziku in propagira komunistična načela.
*	španski bezeg v cvetju. Po vesteh iz Splita je na našem Jadranu zavladalo pravcato pomladno vreme. Temperatura je visoka (predvčerajšnjim +14 stopinj Celzija), kar je povzročilo, da so mnoge rastline začele znova poganjati. Na splitskem
, živilskem trgu se prodaja zelen fižol v stročju po 6 do 8 Din kilogram. Pri Kašte-lu cvete španski bezeg.
*	Huda nesreča na železnici se je pripetila v Lešču pri Otočcu. Iz vlaka je Izstopila Katarina Oreškovičeva iz Vrhovin, ker je mislila, da je že postaja Vrhovine. Ko se je vlak že začel pomikati, je izku-šala skočiti v vagon. Pri tem pa ji je spodrsnilo in po nesrečnem naključju je padla pod kolesa, ki so ji odrezala obe nogi, tako da je kmalu nato izdihnila.
+ Samomor profesorice. V Zagrebu so v ponedeljek zjutraj našli mrtvo v njenem stanovanju profesorico tamkajšnje dvoraz-redne trgovske šole Anko Frankovičevo, sisro 41 let. Poleg nje je ležal nabit revolver, iz katerega pa se ni, kakor se je ugotovilo, oddal niti en strel. Pokojnica si je z močnim strupom končala življenje. Komisija je v stanovanju pokojnice našla več zapečatenih pisem ter njeno oporoko V pismu, naslovljenem na policijo, izjavlja pokojnica, da se je odločila za samomor, ker ji kri sili v glavo in teh bolečin
10.000 plačam, ako Vam ne odstranim za vedno, brez noža in bolečin, kurjih očeš in trde kože (Hornhaut).
Pridem tudi na dom.
Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kurje oko«.
Vaši smučarshi čevlji
morajo biti lahki,
ver..dar pa čvrstih podplatov in mehko kro-move juhtovine, nepremočljivi in izdelani točno po obsegu vaše noge. Take čevlje delata: BRATA NAQLIC, industrija čevljev. žIRI.
Zahtevajte prospekte! Nadrobna prodaja A. GOl£EC, Ljubljana, palača Ljubljanske
kreditne banke.
^rane Itltarjeva
divna opereta čarobnih arij
V glavnih vlogah: H. H. BOLLMANN MADY CHRISTIANS
ne more reč prenašati. »Izrazila je tudi željo, naj jo pokopljejo ponoči brez sprevoda, njeno truplo pa naj secira zdravnik dr. Kleinberger, ki jo je zdravil dalje časa.
♦	Sava nosi trupla. Blizu Martinjske vasi pri Sisku so našli te dni žensko truplo. Identiteta se ni mogla ugotoviti. Predvčerajšnjim pa so pri selu Muži,lovcu potegnili lz Save truplo neznane ženske. Po zdravniški izjavi je truplo že tri do štiri mesece ležalo v vodi jn je že v stanju razpadanja. Truplo je popolnoma goio. žemsita je bila stara približno 35 let, v utstili pa je imela šest zlatih zob.
♦	Požar v Halozah. Pred dnervl je okoli polnoči gorelo pri posestnici Gabrovčevi Ani v Gruškovju. Požar je uničil gospodarsko poslopje s hlevom, vinsko stiskalnico in kletjo. Obenem so postali žrtev ognja krma, razno gospodarsko orodje in živilske potrebščine. Domačim in bližnjim sosedom se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na bližnja poslopja, škoda je precejšnja, a zavarovalnina neznatna, Ogend je bil najbrže podtaknjen.
♦	Krvava svatba. V Beltinciu pri Varaždinu se je vršila svatba Med gosti je nastal prepir in nato krvav pretep. Kmet Budanič je obležal mrtev, več drugih gostov pa je bilo hudo ranjenih. Krivci so bili aretirani.
♦	Trgovski koledar 1933 je izšel v založbi Trgovskega društva »Merkur« v Ljub-Ijani. Trgovski koledar bodi zvest in nepo-grešen spremljevalec naših trgovcev ln trgovskih sotrudnikov. Obilna in skrbno izbrana je njegova vsebina, tako da je zanesljiv svetovalec v kupčijskem praktičnem življenju. Cena mu je 15 Din. Trgovski koledar ima svojo dolgo tradicijo in Je letos stopil v 19 leto.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
u— 20 let Preporoda. Spored slavnostne akademije 16. t. m. v Unionu bo obsegal vec koncertnih točk. Sodelovali bodo: Majda Lorvše (sopran), Uroš Prevoršek, kous. (violina), Cveto švigelj, kons. (bariton), Demeirij žebre kons. (vodstvo orkestra), Kovič France (recitacija). Spremljajo Jih konservatoristi Samo Lovše, Valens Vodu-šek in Demetrij žebre. Priznani oktet bo zapel več slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Prireditev se prične ob 20. Vabila bodo razposlana te dni. Vse podrobnejše javimo v časopisih. Vljudno vabljeni.
u— Lep uspeh pomožne akcije. Pod geslom »Delavec za delavca« so mestni delavci v soboto in nedeljo pobirali prispevke za brezposelne in njih rodbine. Delavci so pokazali izredno požrtvovalnost. Moral; so pač tu in tam preslišati kako trpko opazko, toda v splošnem so se ljudje rade volje odzivali jm kupovali listke po 1 Din, odnosno odkupne znake po 5 Din. Mnogi delavci so oba dneva nabrali lepe svote po 5000 Din in še več. Na socialnopolitič-ne,m uradu je bilo včeraj štetje prispevkov končano. Nabranih je bilo 51,150 Din. Omeniti je še treba, da so nekatere stranke poslale uradu direktno večje prispevke, tako eden 1000- drugi 300 Din. Na razne tvrdke in denarne zavode pa so bile posiar ne položnice Poštne hranilnice s prošnjo, da nakažejo za pomožno akcijo primerne vsote. Obračun teh prispevkov pa še ni izvršen. Upati je, da bo akcija dosegla najmanj 100.000 Din.
u— Spored koncerta koroške narodne pesmi 10. t. m. člani koroških pevskih društev nastopijo samostojno in v skupnih zborih. Prvi nastop je skupen. 70 članov moškega zbora zapoje dve ljubki pesmici iz Devovih zbirk koroških narodnih: »Je pa krajčič posvava« in »Vse te uštne Ljite moje«. Zatem govori vodja zborov župnik Poljane lz škoojana ob Klopinskem jezeru. Po govoru zapoje skupen zbor najbolj občuteno koroško pesmico >Nmav čriez jizaro«, sledi nastop združenega zbora iz škocijana in Libuč: >Mrzva rosa, ostra s.o-sa« in v »V šmihele ano kajžico mam« Ta zbor je doma v Podjuni. Nato pridejo na vrsto Gorjanci [z Kotmarevesi s pesmico: »Na misu mi pride«. Tretji samostojni zbor je iz srca Koroške, iz št. Janža v Ro-žu. Zapojo »Bom pa ruteč zvorav« in »še Ijipša življenje na avijete knk. Zadnji nastopijo Ziljani Moški zbor iz Brnce, najboljši koroški moški zbor zapoje pri nas skoro popolnoma nepoznano šaljivko »Poj-damo v škufče« in samozavestno narodno »Tam, kjer teče bistra Žila«. Druigi del koncerta tvorijo skupni zbori In sicer »Jest sem an buren pauer«, »Jest mam tri lub-ce, »Sem se rajtov ženiti«, dalje »Pojdem v rute«, >Mam pa mlinč pod kvancam« m »Horjančce so dro lape«. Slišali bomo vrsto koroških narodnih pesmi v najpraviil-nejši izvedbi koroških Slovencetv. VstopnL ce }n tiskani spored z besedilom vseh pesmi se dobi v Matični knjigami. Cene od 8 do 30 Din.
u_ člane ljubljanskih in okoliških pevskih zborov opozarjamo na nastop koroških pevskih zborov 10. t. m. ob 20. v veliki unionski dvorani. Sveta dolžnost vsakega slovenskega pevca je, da se koncerta udeleži. V soboto visi na koncert koroške narodne pesmi.
u_ Guslar Tanasije Vučič. Včeraj je prispel v Ljubljano spet naš stari prijatelj guslar Ta/nasije Vučič, ki ima za seboj dolgo trajno turnejo po severnih državah. Njegova umetnost je tudi po Nemčiji in Avstriji žela velika priznanja. G. Vučič je bil včeraj sprejet pri g. banu, od danes naprej pa bo nastopal v nekaterih ljubljanskih učnih zavodih in pozneje tudi na javnih koncertih, ki bodo še objavljeni.
u— Medicinci na univerzi kralja Alek. sandra I. v Ljubljani prirede 7. t. m. pod pokroviteljstvom bana g. dr. Draga Ma-rušlča in častnega damskega komiteja svoj 11. elitni ples v vseh prostorih Unio-
PRIDE!
V najsijajnejši zasedbi
^rideri&a
LOTERIJE
na. Oflcijelni sprejem gostov od pol 21. do 21. Ker je čisti dobiček namenjen za izpopolnitev strokovne knjižnice in za podporo siromašnim tovarišem, da se jim omogoči študij na medicinski fakulteti, pričakujemo od cenjenega občinstva, da se v velikem številu odzove vabilu najmanjše fakultete v Ljubljani. Vse zadevne informacije daje in sprejema reklamacije pripravljalni odbor na Sv. Petra cesti 30, 'I. nadstropje, vsak dan od 11. do 12. in pri večerni blagajni na dan prireditve.
u— Božič, Bach, Božični oratorij. 12. t
m. bo v Unionu velik koncert. Zbor, orkester Sloge in solisti: ga Lovšetova, ga. škerlj-Medvedova, g. Gostič m g. Rus izvajajo veliko delo Božlni oratorij, ki ga je zložil J. S. Bach, veliki mojster IS. stoletja. Vstopnice v Matični knjigarni.
u— Društvo »Seča« matica v Ljubljani opozarja, da bo 10. t. m. v salonu pri »Levu« ob pol 21. predavanje o PohoTju s skl-optičnimj slikami. Predavatelj g. Ludvik Zorzut, magistrani uradnik v Mariboru t)o s 120 najlepšimi, po večini zimskimi diapozitivi pokazal vse lepote zanimivega Pohorja. Zapel bo tudi lepo pohorsko pesem, ki nosi s seboj kos štajersko-mariborske-ga življenja, druženo z zdravim pohorskim humorjem. Pridite polnoštevilno, vstop vsem prost.
u_ Tujski promet v novembru. V preteklem mesecu je dospelo v Ljubljano 3079 tujcev, od teh je bilo 803 inozemcev. Iz balkanskih držav so bili le 3 292 je bilo Avstrijcev, 106 Cehoslovakov, 211 Italijanov, 87 Nemcev, 11 Francozov, 24 Madžarov, 22 Poljakov, 7 Angležev, iz ostalih ev-rovskih držav 28, iz Severne Amerike 14, iz Afrike pa 1. Inozemcev je pripotovalo v mesto 511 v poslovnih zadevah, ostalih 295 na kot turisti. Izmed tuzemcev je obiskalo Ljubljano poslovno 1329 tujcev, dragi pa kot turisti ali izletniki. Tujski seznam beleži skupno 9538 nočnim.
Dobri Nikolaj svetnik pač zasluži spomenik. Mnogo nam Je daroval, ko Je Slamica nam dal.
u_ Zveza gospodinjskih pomočnic priredi v letošnji zimski sezoni več zdravstvenih in poučnih predavanj. V dneh 8. in 11. t. m. bo predavala ga. dr. Ana Zalokarjeva o amatomji in fiziologiji žene; v dneh 6. in 8. januarja pa ga. šimčeva Amalija ,o higijeni telesa in hiigljeni stanovanja. Druga predavanja se bodo naznanila kasneje. Predavanja se bodo vršila vsakikrat ob 16. v mali dvorani Delavske zbornice. Vabljene so vse služkinje!
VEDNO NAJBOLJŠE
in najcenejše nogavice kakor tudi vse modne potrebščine pri M. PIRNAT, Sv Petra cesta 22.	377
u— Krajevni organizaciji JRKD za dvorska okraj pozidata člane, ki hočejo sodelovati pri prireditvi božičnice, naj se javijo v društveni sobi, Borštnikov trg 1-1, v četrtek 8. t. m. od 9. do 12.

KINO LJUBLJANSKI DVOR
_Telefon 2730_
Buck Jones
v senzacionalni pustolovščini
Srebrni oret
Ob 4., pol 8. in 9. zvečer.
u_ Prekinjenje sodnih kazni. Do 1. aprila prihodnjega leta so bile nekaterim kaznjencem kazni prekinjene iz razlogov štednje. Deželno sodišče v Ljubljani je doslej dovolilo 26 kaznjencem prekinjenje Dopustno je prekinjenje kazni le za one, ki so bili obsojeni do 1 leta zapora. Splošno računajo, da bo doseglo število odpust-nikov v področju višjega deželnega sodišča okoli 300.
u_ J NAD Jadran priredi tudi letos čajanko v četrtek 8. t. m. v dvorani Trgovskega doma. Za prijetno zabavo bo skrbel priznani »Romny jazz«, za okrepčilo pa bogato založen buffet. Začetek točno ob 8.
Individualni kroji — damski modni atelje JOSIPINA IGLIC, Tavčarjeva ulica 3.
NACE NAROBE, tapetmk, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225
Novo izborno vino
je prispelo v AVTOMATIČNI BUFFET RIO v šelenburgovi ulici, ki toči vedno samo izborno kapljico. Buffetu RIO je uspelo tudi letos nabaviti prav izborno pijačo, in sicer novi najpristnejši cviček, dalje novi in stari žlahtni rizling in priznano zdravilno »Kuč« vino. Nabavna cena teh vin je prav neznatna, saj stane 1 liter čez ulico komaj 9 Din, tako da si ga lahko vsakdo privošči. Ta vina so pridelek samo priznanih vinogradnikov in stalnih dobaviteljev avtomatičnega buffeta RIO v šelenburgovi ulici.
14970
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v »/o, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
6. decembra Ljubljana 7, 759.8, 4.0, 90, NE1, 10, 11.1, dež Ljubljana 13, 759.9, 6.0, 80, NE1, 9, —, —; Maribor 7, 758.8. 3.0, 90, NW4, 10, f.0, dež. Zagreb 7, 758.7, 5.0, 90, SE4, 10, 7.0, dež; Beograd 7, 756.3, 9.0, 90, mirno, 8, 0.2, dež; Sarajevo 7, 758.7, 7.0, 90, mirno, 8, 5.0, dež; Skoplje 7, 761.8, 5.0, 90, mirno, 8, —, —: Split 7, 757.5, 9.0, 90, N6, 10, 6.0, dež Kumbor 7, 757.0, 12.0, 90, E2, 9, 22.0, dež: Rab 7, 758.4, 7.0, 90, NI, 3, 10.0, dež.
Temperatura: Ljubljana 9.0, 4.0; Maribor 8.0, 3.0; Zagreb 8.0, 5.0; Beograd 10.0, 8.0; Sarajevo 12.0, 6.0; Skoplje 15.0, 1.0; Split 14.0, 9.0; Kumbor 12.0; Rab 5.0
Sonce vzhaja ob 7.23, zahaja ob 16.19.
Luna vzhaja ob 12,55, zahaja ob 0.42.
u_ Neroden gost. V gostilno Alojzija Kuštrina v Rožni dolini je prišel PTedsnoč-n-jim neznan gost, ki je popil četrtinko vina, nato pa se je vtihotapili v privatno stanovanje Kuštrina, kjer je ukradel ša-tuljo s sliko Bleda na pokrovu, nekaj kovanega avstrijskega denarja, iz košare natakarice Julije Majcenove pa 1500 Din gotovine m rjavo torbico, nakar je neopaže-no pobegnil.
Številke so dokaag
Damsfci ptaSSl v lepa fasonl.....od 160 Din napr«*3
Mo&ke dolge in kratke lim. suknje od 220 Dio na; rej Onjeoi suknjiča t toplo podlago . . od 580 Dia o«.;-r
Prešite odeje klot c kiotom.....od 130 Dio M,:>r«-j
Flanei ostanki ....... .....od 6 Dia aa.; rtj
dobite pri	13537
FRANCE K0L3EZEN, CELJE, PREŠERNOVA UL. 3
e— Članski sestanek JRKD za mesto Celje se ne bo vršil drevi, ampak šele v sredo 14. t. m. ob 20.
e— Mestni kino. Danes ob 20.30 izvrstna zvočDa komedija »Dunajska cvetličar, ka« z znano Hansi Niese. Ob koncu predstave pleše zamorec Jenki Lukas, artist cirkusa Gleich, zamorske plese.
je vas
zadosti močan9 da pohaja šolo?
Nekateri otroci hodijo sveži In brezbrižno v šolo, dragih se loti bojazen pred vsem, kar znači učenje in šola. Taka de-ca često ni baš nesposobna, temveč samo telesno slaba. Njihovi živci prerano odpovedo, oni se prenaglo utrujajo . . . Mnogo mater se je že prepričalo, da daje pravilna dopolnitev predjužneka takemu otroku nenavadno odporno moč, pa ga zato hranijo z nekoliko žlicic okusne Ovomaltine
u— Zaloško klanje pred sodniki. Pred
malim kazenskim senatom je včeraj stal 22-letni orjaški mesarski pomočnik France Mazcvec iz Zgornjega Kašlja, ki je v začetku septembra v Fožarjevi gostilni v Zalogu navalil z dvema mesarskima nožema na družbo fantov in deklet in začel neusmiljeno prelivati kri. O dogodku je »Jutro« obširneje poročalo. Državni tožilec je zahteval ostro kazen in mali senat je Mazovca obsodil na 16 mesecev robije, v plačilo vseh stroškov, vsem oškodovancem pa bo plačal 11.990 Din odškodnine.
u— Društvo »Tabor« vabi članstvo, dobrotnike ln prijatelje, da se udeleže prijateljskega večera drevi ob 20. v restavrar ciji »Pri Levu« (Gosposvetska cesta) v proslavo dograditve društvenega prenočišča na Viču. Nastopijo mandolinisti in pevci.
u— Maturanti ljubljanskih srednjih Bol
bodo priredili čajanko danes ob pol 8. uri izjemoma v Trgovskem domu.
u— Miklavžev večer za odrasle priredi Sokolsko društvo Ljubljana IV. pri br. Jelačinu na Dolenjski cesti danes 7. t. m. ob 20. Istotam se sprejemajo tudi darila. Po odhodu Miklavža bo prosta zabava. Vabimo vas, da se prireditve udeležite! Vstopnine ne bo.
Iz Maribora
a— Borci generala Maistra so se v častnem številu zbrali predvčerajšnjim v avo-rani Nabavijalne zadruge na Rotovškem trgu z namenom, da ustanovijo društvo »Maistrovih borcev«, ki bo skrbelo za to, da se jim prizna njihovo delo ob prevratu Sestanku je predsedoval bivši poveljnik mariborskega pehotnega polka, upokojeni polkovnik g. škrabar. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni polkovnik škrabar, ma-giatratni svetnik Barle, ravnatelj Mestne hranilnice Koemut, železniški uradnik Vo-kač in prof. šilih.
a— V počastitev spomina skladatelja dr. Deva so darovali mariborski gg. odvetniki 485 Din tukajšnjemu Prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu.
a— Za prihod koroških bratov in za njihov koncert 12. t. m. ob 20. v veliki unionski dvorani vlada veliko zanimanje. Nastopili bodo pevski zbori iz Brnce, št. Janža, Kotmarevesi, škocjana In luibuč. Vstopnice se prodajajo v trgovinah ge. Brišni-kove in g. Hoferja.
a— Postajališče avtobusov na Glavnem trgu bo preloženo 8. t. m. izpred velike kavarne na otok sredi Glavnega trga nasproti dosedanje čakalne lope. Postajališče na tem mestu bo za vse avtobuse, ki vozijo preko Drave. Želeti bi bilo, da bi avtobusna podjetja tamkaj postavila vsaj zasilno streho.
a_ Poskušen samomor. Včeraj zjutraj
si je prerezal z nožem vrat 62 letni delavec Fran škrabar, ki stanuje na Aleksandrovi cesti 36. Domači pa so to še o pravem času opazili, ter so poklicali reševalce, ki so škrabarja prepeljali v bolnišnico.
a_ Uboj v Pečkah. Predsinočnjim je bil
ubit v Pečkah posestniški sin Slavko Bru-men, ki so ga ubijalci zavlekli v precej oddaljeni gozd na Sestržah, k.ier so ga včeraj zjutraj našli domačini. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico v Majšpergu, kjer je bilo obducirano. Za neznanimi ubijalci poizvedujejo orožniki.
a_ Roparski napad pod Meljskim hribom. Ko so se te ddi peljali z vozom domov proti Sv. Petru posestnik Cvlkelj, njegov hlapec in neki njegov znanec, so jih napadli neznani roparji. Napadene pa je rešil konj, ki se je na gospodarjev krik pognal v dir ln je bil zaman ves napor roparjev, da bi voz dohiteli. Napadalce zasledujejo orožniki.
a_ Vlomilci na delu. V dr. Rosine ulici Je vlomil neznan storilec v ponedeljek popoldne v stanovanje zasebnika Ludvika Langa in odnesel 220 Din gotovine in nekaj metrov k lota. Skoro ob istem času pa je biio vlomljeno v Krčevini v Tomšičevem drevoredu v stanovanje hišnega posestnika Antona Kutina. Vlomilec je odprl s ponarejenim ključem stanovanje, nato predal v miznici, v katerem je bila ročaa blag ajna, ki jo je odnesel na podstrešje In jo tam neovirano razbil. Plen se mu je Izplačal, ker je dobil v blagajni 7 tisočakov, več starih avstrijskih zlatnikov in zlato uro, vredno nad 2000 Din. Vlomilec Je ;z-inil brez sledu.
a— Dame, ki hočejo sodelovati pri operetni reviji >Pri belem konjičku«, naj se zglase v gledališki pisarni ali pa pri režiserju g. Bachmannu.
Iz Celja
e— Poskus, samomora. Včeraj okrog 11. dopoldne je odšel 561etni delavec Martin B., ki je bil zaposlen 20 let v Westnovi tovarni v Gaberju in 16 let pri tvrdki Ra. kuseh v Celju, iz svojega stanovanja na Dečkovi cesti 2 v Gabsrju. Ko je prišel do bližnjega, z vodo napolnjenega jarka, je izvlekel iz žepa nož, si prerezal žile na 'evici, vrgel nato nož vstran in se po;jnal vodo. Ljudje, ki so bili v bližini, so ta-j prihiteli na pomoč in izvlekli samo-.norilca na suho. Obvestili so bližnjo policijsko stražn'co, ki je pozvala reševalno postajo. Martina, ki nima posebno težkih poškodb, so prepeljali v celjsko bolnico. Dejanje je izvršil v zmedenost1. Bil je že ves mesec bolan in je hudo trpel na živcih.
v mleku ali kavi. Koncentrirana hrana Ovomaltine je poznana že več decenijev po vsem svetu in priporočana od vseh zdravnikov. Prireja se iz slada, mleka, jajc in nekaj kakaoa. Kakao je dodan samo zaradi boljše arome, a ne zaradi hranilne vrednosti. Ovomaltine se lahko prebavlja ter hitro prehaja v uporabljivo moč, a ne obremenjuje prebavnih organov.
e— Nakup zemljišča za novo, m^demo kopališče. Celjski občinski svet se ji v zadnji seji odločil, da bo kupil zemljišče g. Rajerja pri »Savinjskem dvoru-' ob Savinji v izmeri 24.292 kvadi-atnih metrov po 28 Din za kv. meter. Kupnina bo poravnana a hranilnimi knjižicami meščanskega oskrbovalnega skleda Mestna občina namerava pozneje zgraditi na tem zemljišču novo, moderno letno in zimsko kopališče, ki ga mesto nujno potrebuje.
e— Osumljen umora novinarja. Nedavno smo poročali, da je celjska policija 23. novembra na podiagi telefonskega obve. stila jeseniške obmejne policije aretirala 33-letnega brezposelnega natakarja Viktorja G. fe škofje vasi pri Celju, ker je bil osumljen nekega umora v Avstriji, od koder je bil okrog 20. novembra izgnan. Sedaj je prispelo v Celje poročilo, ga je G. osumljen, da je letos 29. septembra pod gradom Amrasom pri In orno s tu umoril in oropal urednika s-Tiroler Bauernzeitungs Josipa Guflerja iz Inomosta. Viktor G. je odšel letos v avgustu iz Celja v Avstrijo in je bil proti koncu septembra v Ino. mostu in okolici. Policija v In o m o s tu ga je kmalu po umoru prijela, a ga je pozneje zaradi pomanjkanja dokazov izpustila. Sedaj pa so se pojavili novi momenti, ki ga obremenjujejo. Osumljenec je v zaporih celjskega okrožnega sodišča.
Iz Trbovelj
t— Predavanje o davici in griži. Ker je zaradi hrastniške nesreče napovedano predavanje o davici in griži odpadlo, se bo isto vršilo v petek 9. t. m. ob 17. v Delavskem domu Ker se te bolezni pri i^s opasiio širijo, je v interesu vsega prebivalstva posebno staršev, da se predavanja udeleže.
t— Pet in dvajsetletni jubilej. Pevsko društvo »Zvon« v Trbovljah priredi v četrtek 8. t. m. v proslavo 251etni.ee delovanja svojega pevovodje g. Oskarja Molla velik koncert, na katerem nastopijo tud: pevsfci zbori: »Loški glas« iz Zagorja,' Glasbeno društvo iz Hrastnika, pevsko druš'vo »Domžale«, »Sava« iz Ljubljane, »Slavec < *z Ljubljane, »Krakovo-Trnovo« iz Ljrb-ljane in mladinski pevski zbor »Trbovelj-?<<i slavček«. Udeležnikcm je dovoljena polovična vožnja po železnici.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes ob 20.15 in jutri ne praz« nik ob 15., 18. m 20.15 najslajšo zvočno opereto do danes: »Kongres pleše« in zvočno predigro.
Iz Pttsfa
j— Ustanovitev društva j5ola in dom«;. Predavanja o tem potrebnem društvu sc j-s v nedeljo udeležilo mnogo interesentov in se je že tudi izvolil pripravljalni odbor, v katerega so bili izvoljeni ga. Jelka Ša* lamunova. šolski upravitelj g. Muzek, profesor g. Alič, odvetnik g. dr. Alojz Remec, trgovec g. Pcrtot in učitelj Pertot.
j— K notici o nepremišljenem eksperimentu s strupenim plinom doznavamo, da osmošolec A. cvi imel slabega namena in da plina ni namenoma spustil pod nos šesto-šolcu Poliču. Plin je nosil A v balončku 9 seboj, pa se je balonček po najključju odprl, kar je imelo za posledico, da so morali Poliča odpeljati v bolnišnico.
j— Kino »Rdeči križ« bo predvaial ▼ eredo in četrtek ob 20. zvonoi film »Spletke na habsburškem dvoru«.
Iz življenja na deželi
BLED. Danes in jutri na praznik bo predvajal kiDO Bled senzacijonalni nemški film »M«, poleg tega šc najnovejši Forov tednik.
DEVICA MARIJA y POLJU. Ustanovni občni zbor podružnice Zveze bojevnikov pri Devici Mariji v Polju bo na praznik 8. t. m. ob 8. v dvorani občinskega doma. Govorila bosta gg. Bonač in Roz* man iz Ljubljane. Bojevniki pridite!
Zvočsl kiiso Meal
Grandiozno filmsko delo!
Film, ki Vas bo zadivil kot še nobeden!
Mfuhezen o polnoči
Film strasti, ki se je kasneje razvila v globoko ljubezen.
Daniela Parola Hans Adalbert Schlettow
Peter Bačev in Alfred Lcretto.
Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer.
kok čez kožo 10. XI3. Tabor
POR

Evropa v športnem trepetu
Danes ob 14.15 zapadnoevropskega časa se bo vršila v Londonu meddržavna tekma Anglija - Avstrija, za katero vlada po vsej Evropi
ogromno zanimanje
V Angliji se že dalj časa eučejo razgovori Mino o dveh vprašanjih; Ali bomo plačal; domove Ameriki in ali bomo zmagali v nogometni tekmi proti »čudežnemu« m'*»tvu Avstrije? čim bolj se bli* ia dan usodnega srečanja, tem boljj pozabljajo Angleži na vojne dolgove in si belijo glavo samo sc z izidem nogometne tekmo. Prav za prav je čudno, da more
navadno okroglo usnje ▼ tea rosnih časih povzročati toliko skrbi
Značilne za važnost tega dogodka v Angliji «o najodličnejše stave. Od zadnjega časopisnega razr.ašnlca v Londonu do najmanj zainteresiranega de/elana imajo vsi svoje stave o izidu tega velikega športnega Loj.'i. Tiz poslovnih ozirov so nekateri »hazarderji« — seveda oni. ki 'majo denarja dovolj — pričeli izdajati
poseben list, ki prinaša o tem srečanju in njegovih akterjih najmanjše podrobnosti. Tafco izvedo čitatelji tunkaj, kaj je jedel avstrijski vratar Hiden, česa vsega se zadnje dni brani angleški branilec Goodall, koliko časa je v pretekli noči spal krilec Hart in zakaj se napadalcu Voglu zadnjo noč ni boteio nič sanjati. In tako gre dalje od yobobola in glavobola do živčnega neraz-položenja in vseh mogočih podrobnostih, iz katerih se da sklepati, kako bodo igrali. List navaja še kopico statističnih podat« kov o obeh enajstoricaJi, tako n. pr. koliko je nekadikev. koliko je abstinentov, koliko je samcev itd
Prav posebno važni ljudje za javno zanimanje so kar naenkrat postali
vremen oslovci. Saj je vreme za nogomet res vaižno. Če bo mokro, ima Anglija več nad, toda pri tem ;e spet nevarno, da bo manj golov. Anglež, ki se spozna v nogomet, ve dobro, da gre na mokrih tleh marsikatera žoga mimo cilia. Sicer pa je za stvarnost tega naroda rnačilno. da stavijo na vsako nogometno t'f mo. pa naj bi deževalo ali ne.
Dež je v Angliji pokvaril že marsikateri vtiiiki dogodek, toda pred slično nesrečo cVi se to pot
dobro zavarovali.
Da bi 'grišfa ne ra zmehčala voda. 60 pripravili ogromne ponjave, s katerimi so 24
TKD Atena (hazenska sekcija) Za odiranje prvenstvene tekme s SK Čakovceni morajo v četrtek ob 10 biti na igrišču te le igralke s popo'«o opremo: Mara, Pipsa, Malči. Krista. Vida, Dora Elza, Ici, Neta. Fan\
Službene objave LHP. (Seja uprav, odbora 5. t. m.) Za prvenstvene tekme v četrtek se delegirajo ti le sodniki: g Zupan za tekmo SSK Celje : SK Ptuj, g. Doberlet (rez g Kušar) za tekmo TKD Atena : čakovečki ŠK. Za tekme Čakovecki ŠK : SK Ptuj 11 t. m. pa g. Peterka (rez. g. Zupan) Tekme se morajo vršiti: Celje : Ptuj ob 11. na igrišču Celja Atena : Ca* kovecki SK 11 t. m. naj določita kluba sporazumno sama. o čemur naj obvestita podsavez najkasneje do petka opoldne. Službujoči odborniki za te tekme sc: g. St-TZ v Ljuibliani g Volkar v Celiu Pri tekmi Cakovečki : Ptuj 11. t m. g. Veisel.
or pred pričetkom prekrili notranje prostore S ta mford »s tad iona Da bodo tla še bolj -gotovo brezhibna, so jih že tri dni pred igro na debelo prekrili s «enom in s'amo. "Garancij je torej dovolj, da bo igrišče tako. kakor si ga je treba želeti za tako važno tekmo.
Najlepše v življenju in tudi v nogometu so p.".č priprave; kdor opazuje priprave svetovnega mesta in svetovnega imperija za to nogometno igro, šele lahko presodi, kako brezmejno lepo se je približevala ta tekma. Dobro da ni bila določena za praznične dni, ker bi 6icer vsi pozabili, kaj prav za prav praznujejo ... Ker bo naval na igrišče ogromen, je policija mobUizira'a 5000 mož, ki bodo skrbeli za prihod in odhod ogromnih množic.
Sc en lep običaj majo v Angliji, ki bo nrišel to pot še prav posebno do veljave. Pri vseh »ličnih dogodkih pojejo gledalci svečan koral; zato ie londonska nogomet« na zveza posvarila člane vseh nogometnih k'ubov. naj pri tem petju ne pozabijo zapeti tudi
avstrijske narodne himne
Uspeh je bil lep, toda žal so se oboževa-telji nogometne igre lotili študija etare avstrijske: »Gott erhalte, Gott be-schijtzp...« Nekaj avstrijskega bodo peli, toda ta ne bo"prava!
Stadion v Stamfort Bridgeu ims za 80.000 oseb prostora. Sedežev pa je bilo iz vsega sveta brzojavno in drugače naročenih 700 000. Kaj se bo jjtri popoldne godilo v te>m stadionu, se po teh številkah ne d" reči. Najmanj pa se lahko prerokujejo on; prizori, ki se bodo odigravali pred vhodi vanj.
Da je tudi v naših krajih zanimanj« za tJ;mo zelo veliko, je razumljivo. Le štirim gospodom iz Ljubljane sta čas in potrebni »drobiž« omogočila, da eo jo mahnili v angleško prestolnico. Vendar pa bo tudi nam »zaostalim« mogoče, da bomo lahko sledili poteku tekme. Dunajska radio postaja bo danes ob 15.5 pričela s prenosom tekme v nemškem jeziku, nakar opozarjamo vse naše čitatelje, ki se zani* majo z* ta dogodek in jim je na razpolago radio.
SSK Celje. SK Korotan in SK Bratsvo se obveščajo, da podsavez ne more ugoditi njihovi želji po preložitvi prvenstvenih tekem na pomladno sezono. Prizadeti klub' prejmejo o tem posebne dopise Klub;, k' nastopajo v prvenstvenih tekmah se opozarjajo ponovno na prijave t<(cem ker jih v nasprotnem slučaju podc=avez ne bo dovolil in jih bodo prizadet' kluhi izgub li par for-fait Na pritožbo SSK Celja se preloži prvenstvena tekma Čakovecki ŠK : SSK Celje, ravno tako se preloži tudi prv tekma Atena : Ptuj. Obe tekmi se odigrata prvo nedeljo po končanem jesenskem prvenstvu.
Službeno iz LNP. Danes pri »Levu« ob 19. seja p. o., ob 20. seja u. o. Tajnika I in II
SK Jadran (nogometna sekcija). Dan"£ ob 20. sestanek vsega članstva pri M. Sokliču. Seboj prinesite opremo.
ospodarsfvo
črna borza
Navzlic strogim deviznim predpisom, ki omejujejo trgovanje z devizami in valutami samo na kontrolirane pooblaščene denarne zavode, se pri nas okoro neprikrito vrši zakotna trgovina z devizami in valutami v raznih javnih lokalih na tako zvani črni borzi Ta trgovina 6e je očividno že tako razmahnila, da smatra beograjski gospodarska tednik »Narodno ola> gostanje« za potrebno, da v vsaki številk; j"oroča o tečajih, ki se plačujejo na tej črni borzi. V svoji zadnjj številki pravi »Narodno blagostanje« ▼ svojem borznem poročilu takole:
Na tako zvani črni borzi so se devize za malenkost podražile. Do.ar se plača po 75 in 76 Din. Ostale devize se trgujejo po tečajih, ki so za 32 do 34 odst višji od paritete. Dočim je bilo na beograjski čim borzi v teku tedna zabeležena podražitev deviz, se na provmcijaluih trž ščih, zlasti v Dalmaciji cene mso dvignile in je na razpolago dovolj blaga. Zagreb in Sarajevo, ki sta bili vedno glavna komitenta za dalmatinske devize (od tujskega prometa} sta v zadnjem času zabeleži.a manjše po» vpraševanje. Najdražje j;a se plačajo devize n zlato v Južni Srbiji.
Tem tako zvanim črnim borzam bi mora,a uiša oblastva posvetiti večjo painjo, ne s^mo zaradi tega. ker je tako početje proti deviznim predpisom in je strogo kaz-mco, temveč predvsem zaradi tega. ker so na ta način odškodovanj življenjski lntere-s: našega gospodarstva, če bi se devize ;n valute ki se prodajajo na teh črnih bor« z ih. porabile za legalne potrebe naše uvozne trgovine, stvar ne bi bila še tako hu-da, kajti končno ne more biti za gospodarstvo večje škode, če se devize in valute kupujejo za plačilo uvoza ali za druge legalne potrebe preko črne borze, četudi po malenkostno višjih tečajih Toda tuja plačilm sredstva, k- se trgujejo na črni borzi, se v pretežni večini porabijo bodisi za plačila v inozemstvu, ki niso dovoljena (za iznos kapitala) predvsem pa za tesavriranje. Baš ta okolnost pa predstavlja za vse gospodar c.'vo veliko škodo
Kakor se zd- ne gTe tu za malenkostne zneske Tuja plači'na sredstva v protvz&ko* nit1 zakotni trgovini izvirajo predvsem od iuj'-tse!ja prometa in od pošiljk iz inozemstva, ki niso v zvezi z zunanjo trgov no. 7;asti od izseljencev V normalnih časih je od izseljencev prihaialo v našo državo ol<rog 800 milijonov Din na leto. Danes In h,ko računamo le s polovico nekdanjega zn&sfca, torej e 400 milijooov. Inozemski tu-
risti pa prinesejo v našo državo v valutah gotovo tudi nekaj sto milijonov Din na leto. Če račun.imo, da najde le polovica teh dohodkov naše plačilne bdance v oblik; valut in deviz pot do črne borze, tedaj si lahko predstavljamo, kako znatni zneski re na ta način izgubijo za naše legalno de« v zno gospodarstvo, ker gredo v nogavice n v razna skrivališča. Kako hudo trpi tudi naša izvozna trgovina zaradi pomanjkanja deviz, nam kaže zlasti najnovejši pri-| mer s Španijo ki je že pred 2 mesecema proglasila zaporo naših terjatev, kar je i-z-zvalo popoln zastoj izvoza m to le zaradi tega ker naši uvozniki ne morejo dobiti dovolj deviz za plačilo uvoza iz Španije, čeprav predstavljajo te obveznosti le ma» IcnkostPn del naš;h terjatev v Španiji.
Ker imajo naši devizni predpisi predvsem ta namen, da rezervirajo vse došle devize in valute za lega'no potrebo plačil v inozemstvo, zato ni v toliki meri notrebna stroga kontrola v legalni trgovini kakor je potrebna kontrola glede te.ga, kam gredo tuja plač'lna sredstva, ki ne izvirajo od izvoza in ki se ne prodajo preko denanvh zavodov Zakon o kazenskih sankcijah glede deviznih prestonkov bi kazalo poostriti, predvsem pa izvajati Zakotne trgovce z valutami in devizami ne bo težko dobiti, treba jih je le prieti in po zakonu kazno* vati Na drugi strani pa bi biTo morda umestno da bi Narodna banka zvišala snlošno prenvijo k devizam tečajem nn višino. ki velja za italiismki nli rimski kliring, zakai ootem ne bodo dolarji od tujske«« orometa fli od 'izseljencev v taki me« ri prihajali na črno borzo.
Bone
fi. decembra.
Na ljubljanski borzi se tečaji deviz danes niso bistveno spremenili. Deviza Pariz je nekoliko popustila, prav tako deviza Berlin, dočim sta se London in I rst za malenkost okrepila. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8-50 — 8.65.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje čvrsta Zaključkov nj bilo, ker ni bilo blaga. denar pa se je nudil po 212. Dolarski papirji so se nekoliko okrepili. Zaključek ie bil zabeležen v 7'/o Blai-rovem posojilu po 40. Od industrijskih vrednot se je trgovala Trboveljska po 147.fj0 in 130.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 231651 _ 2327 87, Berlin 1368.19-1378 99. Bruselj 79i>.02 ,10 SOI.96, Curih 1108.35—1113.85. London 183.64—185.24, Newyork ček 5741.59 tk>
5769.So, Pariz 225.10-226.22. Praga 170.07 do 171.53, Trst 291.24-293.64.
Zagreb. Amsterdam 2316.51 _ 2327.S7, lierlin 1368-19 - 1378.99. brusts-j 793.02 do ^01.96, London 18364—185-24, Milan 291.79 do 2944.19, Newyork kabel 5763.59—5791 >5, Newyork ček 5741.59 _ 5769.85, Pariz 225.10 — 226.22, Praga 170 — 171.54,
Cnrih. Pariz 20.3075. London 16.61, New->ork 72.025. Mihn 26.39, Madrid 42.425, Amsterdam 209, Berlin 1°3.665, Stockholm 91.70. Oslo 86, Kobenhnvn <S6.80, Sofija 3 76, Praga 15-40, Varšava 53.30, BukaiosUt 8.085.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 210 — 212* 7n « investicijsko 46 — 48. 8°/« Blair 40 — 45, 7°/» Blair 40 bL, Ruše 125 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 212 den., za december 213 den., 7*/t investicijsko 46 — 49. 4J/o agrarne 24 — 26, 7°.'» Blair 3850 _ 40. Sfl'o Blair -10 — 45, 7«/, Drž. hipotek, banka 42 — 44, (jV» begluške 32 _ 33.50; bančne vrednote: Narodna banka 4050 — 4300. Priv. agrarna banka 217 — 219; industrijske vrednote: Trboveljska 147-50 _ 155. Našička 500 den., Se-čerana Osijek 178 den.. Sečerana Vel. Beč-kerek 600 bi.. Gutmann 80 bl„ Drava 135 den-, Dubrovačka plov. ICO — 125, Isis 35 bl„ Narodna šumska 25 bL, Split cement 130 den., Impex 50 den.
Kt ograd. Vojna škoda 214, 209 zaklj., za december 215 zaklj., za februar 206, 205 zaklj., 7°/o investicijsko 46 — 47, 4*/o agrarne 24 — 26. 6"/o begluške 33.."O; 33 zaklj., h' o Blair 43 bi-, 7°/» Blair 37.50. 37 zaklj.. 7°/n Drž. hipotek, banka 43 — 45, Narodna banka 4150 zaklj., Priv. agrarna banka 218 za\lj.
Duna. Dunav-Sava-Jadrao 13.50. Staatsei-senbahnges. 15.07, Trboveljska 19, Alpine-Montan. 11.63.
Jbiagovr* tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (6. t m.) Tendenca
xa les mlačna. Promet 5 vagonov, in 9icer 3 vagoni jelovih desk in 2 vagona jelovih tramov.
Ž i TO
-I- Chfosgo, 6. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 44.875, za marc 4S.625, za maj 43.875; koruza: za december 23, za marc 27.75, za maj 29.375; oveJ: za marc 17.50. za maj 17.875; rž: za december 33, za maj 33.625.
-f- VVinnlpeg, 6. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 44.625, za maj 49.
+ Ljubljanska borza (6. t. m.) Tendenca za žilo nespremenjena. Prometa ni bilo. Nudi se pšenica isiov postaja, m lev tarila. plač v 30 dneh): baška 76 kg do 197.50 — 200. baika 77/78 ks 00 2'KJ 202 SO srem^k* 79/80 po 207.50—212.50- moka felov. postaja): baška *0< po 330 - 335. banatska 00 340 lo 345. koruza (slovenska oostaia. Tilevsk« tarifa): baška umetno sušena po 115 do 117.50 za december r>o 120 — 122.50. za januar po 122 50 - 125
-f Novosad-ka blagovna borza (S. t. m.) Tfidenca nespremenjena Promet 85 vag Pšenica (76 kg): baška okolica Novi Sad. Sombor 148 _ 150- gornjebaška 150 _ 152, baška potiska 151 — 153. ladja Tisa 15-1 d:> 155; gornjpbanatska 145 — 147; |užno-
7. 12.
XI. elitni medicinski ples
JAZZ ODEON
banatska 143 — 145. Jetmen: baški m sremski. 65/6 kg 90 - 97 50. Oves: baški. sremski 95 — 97.50 Ri: baška 125 - 127 50. Koruza: baška 52 — 54; za december 53 do oj, za marc - maj 68 — 70; banatska 49 do 51; sremska 52 — 54; baška sušena 61 do 63; banatska sušena 50 — 60; sremska sušena 62 — 64. Moka: baška in banatf»ka :0g? in »0s2« 247.50 _ 262.50; >2< 2*27Jkt - 5c 210—220, 6< 170—180; >7« 125—135; >8« S5 — 90. Otrobi: baški in sremski 61 — 63. banatski 60 — 62. — Krompir: slovenski beli 117.50 - 122 50 - Fižol: baški in sremski b«!i 115 — 120.
+ Budinipeštanska terminoka borza (6. L m.). Tendenca slaba. Promet miren. Pšenica; za marc 12.81—12.83, za maj 13.20 do 13.22; rž: za marc 7.52—7.53; koruza; za inaj 9.90—9.92, za julij 8.30—8.32.
Repertoarji
DRAMA
Sreda. 7.: Strast pod bresti. Sreda.
Četrtek, 8. ob 15.: Srce igračk. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Celjski grofje. Izven. Znižane cene.
OPERA
Sreda, 7.: A del in Mara. C.
Četrtek, 8- ob 15.: Mala Floramve. Gostm.e g. Dubajič iz Zagreba. Izven. Zniža ne cene. — Ob 20.: Manon. Izven. Znižane cene.
MARIBORSKO GLmTJALISCE
Četrtek, 8. ob 15.: Trije vaški svetniki. Znižane cene Zadnjič. — Ob 20.: FrideriKa-Znižane cene.
Potrt neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja iskreno ljubljena, nepozabna soproga, mati, hčerka, gospa
i
K**
trgovka v Ložu
v ponedeljek, dr.e 5. decembra 1932 ob 10 V2 uri ponoči, v 37. letu svoje dobe, po kratki in mučni bolezni preminila.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil dne 7. decembra ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Ložu.
Lož, dne 6. decembra 1932.
Žalujoči soprog — Steva, Branko in Nedeljba, otroci — Alojzija žuža,
mati, in ostalo sorodstvo.	14962

jiiaa oufttova drva prlsna
dostavljena na dom cela m3 Din 105.— žagana m3 Din 115.— klana m3 Din 125.—
PUTRICH,
Dolenjska cesta 6. 13419
CREPE DSE CHINE
ZA OBLEKE IN PERILO
DIN 40.— D2N 48.—
OSTANKI MET. DIN 28.—
155 RAZLIČNIH BARV	13270
LJUBLJANA, MESTNI TRG 24
Za vsako—
od
črnolaske
pa do
lolondinke POUDREkBEAU
ima za vsako polt primerno nianso barve.
Čist fin, se dobro prijemlje kože — tak je Poudre de Beautč Gibbsl
Koža postane mehka kot baržun, lepa sveža in mlada — to je učinek pudra Gibbsl
Brez posebnega naznanila.
Težko nam je pri srcu zaupati prij*ateljem in znancem tužno vest, da nam je na Miklavžev večer odšla v večnost naša dobra mati, babica, prababica, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa
Marija Ribnikar roj. Arko
vdova po nadučitelju.
V	visoki starosti 73 let ji ni bilo usojeno, da bi premagala še zavratno bolezen, ki jo je napadla letos.
S Stare poti štev. 2 bomo blagopokojnico spremili na zadnji poti v sredo, dne 7. t m. ob pol 15.
V	Ljubljani, dne 6. decembra 1932.
Adolf, Stanko Ribnikar, sinova. — Ema, omož. Tavčar, Olga, orno ž. Berbuč, hčeri. — Franja Arko, Ivanka Šega roj. Arko, sestri. — Inž. Karel Tavčar, šumarski nadsvetnik, Josip Berbuč, posest., zeta. Katinka Ribnikar roj. Seunig, Ivanka Ribnikar roj. Pehani, snahi.
Vse ostalo sorodstvo.
Ob«n» I^aUjao* Mastni pogrebni «a.«x3
Sporočamo žalostno vest, da je naša predobra mama oziroma stara mama, sestra in teta, gospa
t^CZfl (Dttfd®
posestni ca
v torek, dne 6. decembra po kratki in mučni bolezni boguvdano preminila.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 7. decembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Kodeljevo št. 11 na pokopališče k Sv. Križu.
V LJubljani, dne 6. decembra 1932.	14964
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Zahvala
Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi naSe nenadomestljive in predobre mamice
IVANE DEBELJAKOVE roj. LUKAN
skušali lajšati našo neizmerno bol, izrekamo s tem našo najsrčnejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo preč. duhovščini za častno spremstvo, zdravnikoma dr. Jugu in dr. Merčunu za požrtvovalno zdravljenje, sestram »Vincencijeve družbe« za vzorno sopomoč, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in slednjič vsem, ki so spremili blagopokojnico v tako častnem številu na njeni poslednji poti in nam preostalim kakorkoli izrazili svoje žalovanje in sočustvovanje.
Najlepša hvala vsem in za vse!
V Ljubljani, dne 6. decembra 1932.
Žalujoči ostali
Obč™ LjnMjae* Meslw pogTabmd t»ro<J
Umrla nam je naša predobra mama, gospa
(Ivana t?reo
zasebnica
Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 7. decembra 1932 ob V2 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Maribor, dne 6. decembra 1932.
14963
Žalujoča hčerka in sin.
Iz življenj
Otroci pri predsednika Lebrtmtt
Odprava za proučevanje severnega sija
Volkovi na rusko-poljski meji
Mraiz, ki je zadnje dni pritisnil, je pregnal mnogo zveri, zlesti volkov iz rusiko-polj&kih obmejnih gozdov tik do človeških bivališč na Poljskem. Koder je bila živina v odprtih in napol odprtih 6tajah, so jo vo'kovi napadli in s plenom pobegnili na« zaj odkoder so prišli. Drugod p« eo postali volkovi tako predrzni, da so nadlegovali celo ljudi. Primerilo se je nekaj slučajev, da so volkovi napadli vojiške straže. Zato je poljska vlada oborožila obmejne straže z ročnimi granatami teT jim dala nalog, naj se jih poslužiio v primeru, da bd jih ogražale volčje tolpe.
Zavod Heinricha Hertza v Berlinu je opremil posebno ekspedicijo za proučevanje severnega sija. Slika prikazuje ogromno zrcalo s pritiklinami
Polet nad Mount Everest
Drzen podvig angleške ekspedicife
Ker ne morejo premagati Mounta Eve-resta, najvišjega hriba na svetu, s plezanjem, ga nameravajo ukrotiti sedaj z letalom. Neka angleška ekspedicija, ki jo fi-nansira lach' Houstonova, se pripravlja, da izvede v kratkem to nalogo
Teoperično stvar nikakor ni tako težka, kakor je videti, saj leži svetovni višinski rekord z letalom za celih 5 kilometrov višje nego vrh Mount Everesta. Le da se dviga ta vrh sredi gorskega sveta, v katerem bi pomenil prisilen pristanek neizbežno smrt. Dalje divjajo okrog tega vrha neprestani viharji, ki prekašajo po svoji silovitosti vse viharje tega sveta. Mraz. k: vlada v njegovem večnem ledovju, je nepopisen Zato ni čudno, da smatrajo nameravani pole* za eno najnevarnejših dogodivščin v zgodovini letalstva. Vendar pa
Pisatelj »Golemacc mrtev
V Monakovem je umrl v 64. letu svoje dobe znani pisatelj Gustav Meyrink.
Pokojnik, ki v'ja med nemškimi pisatelji za nekakšnega nadaljevalca tradicij fantastičnega T. A. Hoffmanna. je bil prvotno bankir v Pragi. Nekega dne pa je prišel v konflikt z oblastmi, kar je izzvalo pri njem hudo živčno krizo. Tedaj je prijel za pero in napisal svoje prve zgodbe, ki so zbudile pozornost in mu prines* le sloves novodobnega Poeja. Preselil 6e je v Montroux, pozneje pa v Monakovo, kjer je postal sotrudnik »S mplicissima® in drugih listov.
Mevrink, z meščanskim imenom Maver, se je vse življenje zanimal za okultne pojave. Temeljito je poznal zlasti verstva Lidije. V središču njegovih romanov stoje vedno čudovišea, fakirji in rožni križarji. V tem pogledu je dosegel višek z romanoma »Golem« in »Zeleno obličje«. V obeh 6tvareh je ovekovečil praški ghetto in večnega Zida.
Poleg tega je bil Mevrink eden najpomembnejših Podobnih remških humoristov. Humor vsebujejo zlasti njegove krajše isfri.jp, v katerih je bičal stremuštvo in m'cmeščanstvo. Pobrala ga je bolezen obisti potem ko so ga gospodarske razmere prisilile, da s« je omejil na najnujnejše zahteve življenja.
jo podpirata tako angleško ministrstvo za zračni promet kakor indijska vlada. Tudi nepalski maharadža, v čigar deželi se dviga najvišji gorski masiv na svetu, je obljubil svojo pomoč.
Priprave se vršijo z vso skrbnostjo, saj je jasno, da bi povzročil najmanjši nedo-statek v motorj h katastrofo. Ekspedicija bo imela dve letali. Eno bo preletelo vrh, v drugem pa bodo ta polet filmali. člani te ekspedicije, med katerimi je tudi lord Douglaški, trenirajo z vso močjo za svoj podvig. Aparate za kisik bodo uporabljali že pri vzletu, ker bi se med potjo v višino lahko primer la kaka pogreška. Z glavnim letalom bo poskusil najprvo še Cyril Umvins,' imetnik sedanjega višinskega rekorda, doseči nov svetovni višinski rekord.
Manj kruha v Moskvi
Ruska vlada je odredila, da se morajo
skrčiti obroki kruha v Moskvi. Delavci, ki so doslej prejemali na glavo po 1 kg kruha dnevno, bodo odslej prejemali samo tri-četrt kilograma, uradniki, ki so dobivali po pol kg, pa bodo posihmal prejemali samo tri osmine kilograma kruha. To skrčenje upravičuje moskovska vlada z »nepremagljivimi težavami«, za katerimi vi-d'jo nekateri pošast gladu.
Letalo v jezeru
Ameriški ribiči so prošlo soboto opazovali oa jezeru Erie letalo, ki je najprej preletelo jezero v lepi višini. Potem je aeroplan zakrož;I v drugo smer. nena« doma pa je omahnil iz višine in strmoglavil v vodo.
Po pripovedovanju rib:čev sta padli med katastrofo dve osebi iz strojne kabine. Ko je prišel aparat v dotik z vodo, je nastala detonacija z eksplozijo. Ribiči 60 takoj cd-veslali na kraj nesreče, toda na površini vode so našli samo nekaj ostankov razbi« tega aeroplana. Po dosedanjih poizvedbah ps je ponesrečil aeroplan s štirimi osebami, dvema moškima in dvema ženskama. Četvorica si je privoščila izlet, ki se je pa končal katastrofalno.
Trojčki v dobi lakote
O nenavadni materinski sreči, ki bi jo danes lahko imenovali tudi materinsko tragedijo, poročajo iz Badna. V Pfaffstett-nu živi brezooselni Franc Bauer z ženo in štirimi otroki v naiveč'em pomanjkanju.
Pred dnevi je Rauerjeva žena vnovič legla v porodnico mostelio. Ko ie prišla usodna ura. je mož noklical hiifvoo. Za zdravnika ni im^l denarja. Najprej je prišla na svet deklic*, za nio še ma. nato pa tretji otrok moškega spol«. Vsi trtfie so. dasi ro;pn; v bedi ;n sirom "i5t"vu. čvrsti in zdravi. Deklici tehtata 2 kg in po', deček po 3 kg. Novor^Vnffc? s* z mitorio vrfd ponitii^ dcthro očfN "a tarejo skrbi, kako bo preživel lačne kljune.
Pri zanrtosti in hemeroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu ie naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Francoski državni predsednik Lebrun je te dni sprejel otroke iz vseh delov J? rancija
v narodnih nošah
Eden, ki je mislil na vse
Senzacionalna oporoka
V nekem sanatoriju blizu Dunaja je pred dnevi umrl bivši generalni ravnatelj banke »Mercur« Ernest Schwarz. Dolgo let ga je mučila jetika v grlu. Bil si je popolnoma na jasnem, da bolezni ni leka, zato se je pripravil na zadnjo pot z oporoko, v kateri ni pozabil nikogar, ki mu je stal ob strani v življenju, tudi ne tistih, ki so mu opravljali najnižje posle služabnikov.
Celokupna zapuščina pokojnika znaša blizu 30 milijonov Din. Scbpvarz je večkrat razmišljal o tem, kako bi ta denar pravično razdelil. Mislil je na sorodnike, prijtelje in znance, na svojo nevesto tajni oo, šoferja, kuharico in strežnico. Za vsakega je določil poseben znesek, izkupiček za pohištvo v stanovanju, ki se bo prodalo na javni dražbi in ki predstavlja lepo premoženje zase, pa je določil v obče dobrodelne svrhe.
še ko je bil Schwarz v bančni službi, je skrbel, da je bil njegov zavod vedno likviden. Opustil je industrijske koncerne, ki so postali drugim usodni zaradi gospodarske krize, še ne petdeset let star, je odšel s svojega mesta, se ločil od žene, ki se je
generalnega ravnatelja
vnovič omožila v Budimpešti ter skribel za svojo hčerko - edinko iz tega zakona, ki se je pa mudila večinoma pri materi.
V oporoki je postavil Schwarz za glavno dedično svojo 14-letno hčer. Lepe vsote je zapustil tudi svojima sestrama in drugim sorodnikom, prijateljem in znancem. Svoji dolgoletni tajnici je zapustil premoženje, ki ji bo zasiguralo za nekaj let brezskrbno življenje, šoferju je zapustil avtomobil, pa tudi lepo vsoto v gotovini. S tem je šofer preskrbljen za vse življenje, kajti vozilo ga bo sigurno preživljalo. Kuharici, sobarici in drugim poslom je zapustil zneske, ki bi si jih prislužili šele v več letih. Končno se je spomnil z večjo vsoto tudi svoje zadnje bolniške strežnice, ki šteje jedva 20 let in ga je negovala z veliko skrbnostjo. Ta strežnica se je zelo trudila zanj in je celo šla z njim v neki inozemski sanatorij.
Njegova smrt je osrečila vse, ki so ga poznali. Schwarzov testament določa zelo izdatna volila tudi za usmiljene brate, za slepce in za dunajsko polikliniko. Ce bi tako umirali vsi bogataš', bi bila na zemlji preskrbljena vsa uboga raja.
Drobne zanimivosti
Omejeno število odvetnikov v Nemčiji
Nemško advokatsko društvo v Berlinu je imelo te dni letni občni zbor, pri katerem je bil z veliko večino sprejet predloo, d« 9e uvede za odvetniški stan numerus clausus. Še pred kratkim bi bil takšen predlog sigurno propadel, v zadnjem času pa 9e je položaj tako sprrmenil, da je bila misel sprejeta z ogromno večino in odobravanjem, Zaenkrat velja omejitev za odvetniški stan za tri leta.
»Hudič poka od jeze«
Neka newyorška knjigarna je dala v svoje izložbeno okno sveta pisma v vseh mogočih jezikih sveta in naznanila to z lepakom, ki veli med drugim: »Hudič poka od jeze, ko vidi, kako poceni prodajamo mi sveto pismo.«
Skrivnostna letala
Nad avstrijsko Koroško in Štajersko so se v zadnjih dneh pojavila dvakrat tuja letala. Letela so v višini 2000 m. Kakor ugotavljajo avstrijski obmejni organi, gre za letala vojaškega tipa tujega, bržkone italijanskega izvora. Letaa so ob;.krat plula v vojaški črti in so bila dvokrovniki. Čeprav sta vojaštvo in policija opazovala umetne ptiče z najboljšimi daljnogledi, ni bilo mogoče ugotoviti imen letal, zdi se pa. da so bili aeroplani italijanska lovska in poizvedovalna letala, ki so letela z brzino 160 do 180 km na uro.
Masten honorar
Za svojega zadnjega bivanja v Kodanju je imel Trockij predavanje v radiu za ameriške poslušalce Cohrmbian Radio Co. Privrženci so mu omogočili predavanje s posredstvom posebnega tajnega kflbla. Trockij je govoril Američanom o ruski revoluciji in je prejel za svoje predavanje okroglo vsoto 1600 funtov ali 350.000 Din.
Kovač — ponarejevalec bankovcev
Na Dunaju so prijeli neko žensko, ki je hotela plačati račun v trgovini s ponarejenim bankovcem za 10 šilingov. Na policiji je ženska povedala, da je prejela denar od 191etnega kovaškega pomočnika Hrdine. Mladega falsifikatorja so aretirali in odpeljali v zapor.
Razstava neokusnosti
V Budimpešti obstoji društvo, ki se bori proti kiču v umetnosti. V kratkem priredi to društvo razstavo »neokusnosti«, ki bo zelo poučna za vse ljudi. Prikazova* la bo razliko med umetnostjo in kičem.
Preveč masla na Danskem
Posledice gospodarske avtarkije v nekaterih evropskih državah že kažejo svoj« poguibne učinke. Tako ne smejo n. pr. Dan ci izvazati svojega masla v sosedne dežele Nadprodukc;j-a masla pa je to* likšna, da so oblasti odredile, da s® mora del živine, ki so jo redili samo zaradi mleka in tolšče, pod klavski nož. V šestih tednih bodo zaklali 14.000 krav-mlekaric in jih bodo vrgli — svinjam, ki bodo imele nekaj časa krepkejšo hrano.
Večkratni zastruplfevalec
Pred porotnim sodiščem v Gorlicah se je te dni pričel proces proti 351etnemu čevljarju Edvardu Justu i-z Slezije Obtoženec je v 1. 1930. zavdal svoji ženi. svaku, sinu, tastu ter sestri. Vse je zastrupil z arzenom. Najhujše je to. da je izvrši! vse te umore iz pohlepa. Hotel je namieč pre* prečiti, da bi podedoval tastovo posestvo po ondotni šegi najmlajša hči. Pri razpravi sodeluje dvanajst zdravniških izvedencev. Zločinec priznava svoje čine.
ANEKDOTA
»Dovtip, ki s.te mi ga. povedali,< je dejala gdč. Radamlada, »je star najmanj dveeto let.«
>Moj Bog, kako dober spomin imate,< Je odvrnil dortipaiež.
Vsak d
»Kaj želite maslo za 7 ali 8 Din zavitek.«
»Kakšna pa je razlika med obema vrstama?« »En dinar.«
Smučar na kotalkah
Inženjer Schiirmann
iz Essena je skonstruiral idealne kotalke za smučarje, ki služijo izborno zlasti novincem, ki se hočejo priučiti tega lepega športa
Moški se ne smejo imenovati Marija
Dva zakonca v Pragi sta dobila sina. ki sta ga hotela krstiti na ime Ludovik Marija. Uradnik, ki vpisuje otroke v matriko, pa je ime Marija odklonil češ, da je ime Marija za otroke moškega spola nedopustno Oče n mati sta se zaradi tega pritožila na najvišje sodišče, ki je izjavilo, da je imel uradnik, ki vodi matrike, po» polnoma prav.
Nova električna lokomotiva
Na železniški G ran vil le so progi Pariz-minule dni z velikim uspehom preizkušali novo električno lokomotivo tipa »Michelin«
Cene malim oglasom
Zenitvm Im doptsvvtaijtt.	oeseda L/m L.— ter enkratna prt-
Vojbma ta tiiro dh t* dajanja naslovu Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja, vsaka beseda Dtn l,—k Po Din l.— ta besedo ta tmračunajc nadalje vn oglasi, kt spadate pod rubrike »Kam pa bmt, »Auto-moto* »Kapital*, »V najema. »PosesTu •Isokah* »St» novanja oddan. »Stroji*. »V red note*. •Informacije»Živali*, mObrt« bi •Les« ter pita rubrikama »Trgovski ootniki* tn »Z^aslu-Ickm, ča g oglasom nudi zaslužek oziroma, če te išče potnikm. Kdor ti pa pod tema rubrikam* iiče zaslužka a/' tlurbe. plač* ta
v zn&mhato
vsako besedo 50 pot Pri vseh oglasiti, kt t* taroCunajo po Din Ista betedo. ta izračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta litro ta dajanje naslova V ti ost alt oglasi rocialnege enačaja se računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratne pristojbina ta titro ali za dajanje naslova pri oglasih, ti te taručunaio po 50 par za vsako
besedo, tnaia Chn 1.— Najmanfb tnesek pri oglasih po 50 pm ta besedo, ja Din 10.—,
%ri oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—» V ta pristojbine ta tnale oglase fe plačati pn predaji naročila, oziroma tih h vpnslati v pismu obenem t naročilom
IVjaia tK»eda 50 par. m da:an'e naslova ali ta Šifro pa 8 Din. (1)
Šivilj>ko pomočnico
6-;»ic .iiKjm. .\a».ov v og.ut. odd »Hro »Jutra«. 49uo9-l
Frizer
ki »e hoče n^draosivojita, dobi na razpolago oprem-ijen lokal v manjšem industrijskem kraju. V po-itev pridejo samo neeže-njeni, vešči damisikega. deli. — Ponudbe nastoviiti:
Cel*, poltmi predal 1.
49692-1
Plačilna natakarica
finega nastopa, zmožna nemščine ln 2000 Din Kavcije dotjl mesto v boljši restavraciji r.a Gorenjskem. Isto tam ee sprejme tudi dekla pridna in poštena uporabna za vsa hišna dela. Ponudbe pod šifro »Letovišče na Gorenjskem« na ogl. odcl. »Jutra*.	49427-1
Brivskega
pomočnika
samo dobrega drlavca sprtim" v Mai »o elužbn Ivaa L"l;ac, Trbo-vlje.
497C.5-.1
Prvorazredno^
retušera
aA BegalŠT-jpocEki-v retnšro j poroeč&rja, te vješta i o^taiom fotografsko® po-ičn k*o i vaajfikiin sraim-Jtama, traTimo za Split. y fp&o ia nasrtmpdtii ori mah Molbe sa vJa-stitiom »ii-koun i referf <"<wm kao i sa ne-frollfco ■'•-> rcF ekta.ntu iz-mdjeačl {retuširanih) s'ika p? iti i Fv"» »Slavija«, gjjif-t, Subičeva 1. 4074-5-1
B79awaBrr»m
Kdr»r Iščt njsstiO pot nika. piača ia vs-a-ko beeedo .V* (•a.''; sa da anj-e naslova ali z» Šifro S Din. - Kitor sprejema pomnike, pla ča besedo po 1 Diu; ia dajanj« naslova aH ia šifro p« 5 Din. (5")
Trgovski potnik
ieče pn.imet za L.ub:„ano in otolioo. Ponudbe na ogla.«. oddelek »Jutra« pod mačko »Dobro znan«.
Za majlino plačo
bi šla v pomoč gospodinji — najraje t gostilno. Znam tudi šivan. — Mara Stramber, Zdemsfta ras — po-šta Vid^m-Dobrepe']^.
49722-2
Brezposelni mizar
strnili in pod iti ra parkete ter popra.vlja v?a v mizarsko ftrafoo spadadela. Sprejme tod; službo. Peter Kuret, Jarše št. 36, pošta llo.it e pri Ljra-bi jami.
49746-2
I iiese-da 1 Din; za da-j janj« naslova ali ta j šifro o Din. Dijaki, ki iščejo instrukc.iie. p'.a-j Saj« vsako besedo 50 ! :>ar; za šifro ali ta dajanj« naslova S Din. (4)
Profesor
pomčuje v«it- srt-il.nj^eSol^ke realne predmete in moderne jezike. — Ponudbe n3 oddelek »Jutra« pod značko >!>p<h«. 49303-4
Šoferska so!.i E. Čeh
pTrš^va 'I>unaj5ka> št 36 Zaht-e-vajte j>ro€ppki
m
0?lajM trg. značaja t/u	i
1 Dia beseda: za da	j
janje naslova ali za	;
šifro 5 Dia. — Oglasi	j
socialnega značaja vsa	j
ka beseda 50 par; za	j daianje nafkrva ali za fcifno Pa 3 Din. (6)
U
Kaseta s srebrnim jedilnim priborom
kom.p:etrw> za 12 oseb. starinska komoda, bronast lestenec. 'gralna miza in velik prt ii kašmirja na-pro-ilaj mod 3. 'n 5. popoldne na Starem trgu 21/TT, ievo.	49iil7-6
Piilt in nastavek
po z-elo u-giodai c-enri napr«v daj v viaamd t vegovi u3ii«4 št. 2.	49729 6
Kdoi ' 5 6 e zaslužka, plača 7A vsako besedo .V> oat: ta naslov ali šifro 3 Din. — Kdor u n d i zaslužek, pa za vsako besedo 1 lr.n. za dajanje naslova »li sa ii fro pa 5 Din. (3)
Tudi Vam
w! treija obu|iat:. ako bo-i.<*te deiati. — Pišite na: »Ova«. LJubljana, postni predal 24ii — Za odgovor priložite 3 Din. 49570-3
Dobro eksistenco
»i lahko us-tvarite! Pogoj: azilnost in gotovima 5000 Din. Do niše na oglas, od-do'ek >Ju.tra« pod značko »Orgaoizator«.	496S2-3
Gašperček
dobro obraaj-em, moško kolo, oanjata suknja, goj^er-e^ št. 43 in lepo veza ne kmji'ge »Življenje in fivet« agodnto naprodaj v Rutarjevi ulici 4, podpri-tlrlčje.	49726 6
i-a otjsodo. Ogiasi so-e-ijaln^ga značaja po .50 par beseda. Za da janje naslova a ti šifro 3 Din. oziroma 5 Din.	(Id)
Dektrični števec
rabljen. 220 V. 10 Amp. kupi Lo;7ye Smuč. Selenbur-gova Ulica 6. 49672-7
Excenter prešo
z 2&1 in.ai tlačne povrSine, krogl/lčno prešo in škarje za pločevino v tablah, vse že rabljeno, kupi Va'dec Josip. Erod na Savi. Srar-čevičeva nI. 74. 49630-7
Parni kote!
za rzparivanje sodov, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na og'asnj oddelek »Jutra« pod šifro »Kotel«.
49633-7
Moško kolo
močno in v dobrem stanju kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod š;fro
»Trpežno kolo«. 49478-7 p----
4 Vsaka beseda 1 Din \ za dajanje naslova ali i za šifro pa 5 Din. (BO)
Kitie, posestva
got«&i.ine, j*a:u-u peka.no, mline in žage prodaja Posredovalnica v Mariboru — Fra>tt6iake.i»ka ulica 21.
49695-20
Tvorniški objekt
v Slavonski Požeg;
primere® za veak-o manjši.' industrijo, z vpeljano elek triko ia razsvetljavo in [K)gon. kanalizacijo, vodo vodom in stalnim vrelcem izvrstne pitne vode. rad: preselitve zelo ugodne prodamo. V meritu je elek trična <truja za pogon izpod 2 Din za Klw. Lahko se prevzame hipotekami!] d.ve tretjine vrednosti proti 8°'o z amortizacijo, a.r; za gotov denar. Po;a«nila dale Bra-63 Nedela. Slav. P>žega.	49161-20
Redka prilika
JTovozidano hišo, £ hlevom drvarnico in delom njive, ob žel. postaji za 25.000 IV-ti takoj proda Terezija Sater, 2ače, pošta IyOČ>".
49629-20
Lepa prilika!
Lpt>0 posestvo, primerno za manj&o družino, prodam Pojasnila dajo M. Lonča-rič. Škovce, pošta Tržišče. Dolenjko.	49723-20
j IDin.
ta ia janje naslova al! za š'fro m 5 Din. ("351
Kolo kupi	
K a če rov.	„ ii,h. Bobo-
ričeva u	lica 5. -19700-Ij!
sls m,	.f 'I s f' f 1
	
Vijaka	beseda ! Di.n:
t\ ia	a nje naslovi ali
za šif:	o pa 5 Din. (16)
Vsaka t*weda 50 par; [ ia dijenj« naslova ali j I* šifro pa 3 Din. (2) j
Kuharica
f&*e e 1 u 2 t>u pri i^. ožni-kih aii fini-nčai kontroli. Po-wi:-ibe na oglasni oddelek »Ju< f»d »Kuharica 25« 49704-2
Kot sluga aH tekač
l»im zaposlitve. — Im3m svo je d ^okoio. Ponudbe na cl'lWok »Jutra- pod »Lastno kolo- 49717-2
Reprezentativna
alnpatična ta mlada dama, i,-fvwnk o mi gosrpodirojeko v polni meri izobražena, išče prmerno nameščenje. PoTtndb-* prosi na oglasn-i f"jdel«k »Jutra« pod šifro »Zfv.o podjetna ta agitaa«-47902-2
Viožne kn"žice
kupite ali prodaste na bolje
pri Komanditm družb- M. Jankole. Ljubjana. Selen j burgova ulica 6/11. Teiefon ' 30-52.	49306-16
Družabn!co
izučeno trgovine, ,'taro 20 do 28 let. s 40—60.000 Din išče samski posestnik in gosrtilničar. Zakon ni izključen. Ponudbe na og'as. ddelek ».Jutra« pod šifro »Vestna 16.865«. 49715-16
Družabnika
s cea 150.000 Di.n išče ze'o rectabilfflo podjetje, v -»vrbo po večanja obrata. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurno«.
47953-16
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija iragti kovin. Ljub ja.na Ilirska ulica 5tev 36 — vhod i Vido v danske eette. pri go ■siCMiiš M ožina.	70
Trg. oglasi po 1 Din besirda; za dajanje na ■ slo-va ali za šifro 5 Di Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 pa.r; Za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13)
Moško suknjo
ponošeno, Kuipim. ponudbe na oglasni ouuelek »Jutra« jKvd »Suknja«. 40712-13
Suknjo
dobro ohranjeno proda Do'm>ovič, Kra.bov&ki na-
sip št. 16.	49718-13
g
Vsak« t)ese<la 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro p4 5 Din. (19
"~lasi trg. znača>- po T Din beseda: za dajanje naslova aii za šifro o Din. — Oglas-socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za
šifro pa 3 Din.
(7)
Skobelnik
kimrm takoj. Ma-sa^rkovn c Mit a 60.	49731-7
Trgovino
z mešanim b agom. v zelo prometnem krajn oddam v najem z zalogo, ali pa tudi 6-am i—kal. Ponudbe oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra ek.«is>ten<'a«.
49167 19
Dve pisarni
srvefBti im mirni, oddam v I. nadstropju pri sodišču. — Pojasnila v drogeriji Hcrmee, Miklošičeva c. 30 49716-19
tittt^ar Kice fii<rrouch»:
Tarzan., te!!
DRUGI DEL

^ Lokal
oddiim> v naj-ecn t Ljm.b-liani, HIkflošičeva eesta 6.
49791-19
i Kdor o n d i prehrana j plača za vsak« besedo ■ 1 Din: kdor išče pre hrano pa za besedo 50 par; za dajanje na slova alii šifro 8 Din. oziroma 5 Din. (14) Trgovski oiriasi 1 Din
Prijeten dom
z najboljšo domačo hrano, vso oskrbo, nego ta družbo nudim uvteiige.ni'..nii dami ali gospodu. Ponudbe :ia oglasna oddelek Jutra pod znaSko »Topel dom«.
47950-14
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in kopalnico, v leim polnČTiii 1^1, z yr-tx-»m 'odkiam v H-e-.berftein-ovi udi-ci 12, pri Stadionu.
49758-31
Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova ali t* šifro pa 5 Din. (171
188.
Pek ari jo
dobro idočo, prevz-i TO**m v uajem aii odkupim. — Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Podieten«.	47351-17
Bo'!5o trgovino ali buffet
prevzamem. Imam lastno
koncesijo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina 62.0(M>«- 4976847
Vzdignili so ga in ga sirovo zavlekli na notranji dvor svetišča. Tu je prvikrat zagledal svoje zniagalce. Strašno odurni so bili na oko. Razgovarjaje se v odurnem, krulečem in lajajočem jeziku,^so nekam odšli, svojo žrtev so pa pustili ležečega na tleh.
Vsaka Beseda 1 Din za dajanje oaslova ali za šifro pa 5 Din. (33)
Prodam peso
za prašiče ta krave. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	49648-23
Zdravo vino
izvrstno, novina ln starina, večja zaloga. po najnižji ceni naprodaj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 49481-33
glgg	Pi		
			
VsaKa oesetla 1 Din_ ia dajanj« naslors ali za Šifro pa 5 Din 1341			
Razna jabolka
po 2—3.50 Ka bruto za neto povzetno: Poatržin. Krško.	48048-34
Jabolka
ra-riis, fina, po 2 in 3 Din kg razpošilja P o s t r ž i n. Krško.	48948-34
Vsaka beseda l Din, ta lajanj« naslova ali sa šifro pa 5 Din. (16)
Ia lipov les
1—3 vagona, iščem. Les mora biti popolnoma čist in euh, brez grč, zdrav, v plohih debeline 30—100 mm. Ponudbe pod šifro »Prima lipov les« na ogl. oddelek »Jutra«. 49-3:9-15
Vsaka beseda 50 |«.r: za dajanj« nasJov* ali za šifro 3 Din. (22)
Dva dijaka
sprejmem v zračno stanovanje v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	49537-22
Vsaka beseda 50 par, za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-a)
Enosob. stanovanje
iščem	s 15. neceimbrom v
bližini	mesta. Ponudbe na
osrlas.	oddelek »Jutra« pod
»Cisto	in srrho«. 49698-21/a
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naskvva ali ta šifro pa 5 Din. (31)
Enosob. stanovanje
s kuhino in priliki inami. takoj ali z januarV.m odda Joisip Pretmer, Tržaška cesta 24.	49710-31
Enosob. stanovanje
s kuhinjo im drvarnico, v I. nadstropju oddam takoj ali s 1. januarjem. Poizve se: Ljubljana VII, Cerne-tova 26/1 (pri novi cerkvi) 49099-21
Več stanovanj
odda društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Snien-drova 6. ' 49670-21
Dvosob. stanovanje
parketirano. s kuhinjo, jedilno shrambo, kopalnico in vsemi pritiklinami oddam g 1 januarjem družini z odraslimi rodbinskimi člani v Zeleni jami Prešernova uiica štev. 15.
49655-31
Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova aii za šifro 3 Din. (23)
Lepo stanovanje
sobe in kuhinje takoj oddam v Kamniški ulici 20.
49706-2
Trisob. stanovanje
e kopalnico, plinom in pritiklinami. v visokem pritličju blizu bolnice oddam miirn stranki s 1. »annar-jem 1933. — Poizve se pri krojaču na Vidovdanski e. Bt. 20.	49642-21
Čisto sobico
S po.'vb.	.ii elek-
triko takoj oddani samo sondnd oetbi v Hren-ovi ulici 12.	49705-23
Ler-o sobo
opremi,turu - o	pujebn-.ifl
vhod»>itt, oddam	boljšemu
gospodu. Naslov	v »trla*.
oddrlku »Jutra«.	49708-23
Soparirano sobo
oddam :akoj a i o 15. decembrom. Naslov v Mg as. oddeJku »Juitra«. 40713-33
Oorem!,teno sobo
z električno tačjo, * hrano aii brtz t'.koj oiidam. Pouk nemščine zastonj. — Gius.i>o«uia ulica štev. 10/1.
4971ii -33
Sobo
lepo opremljeno, e separi-raiuian vhodom, elektriko ta parketom, v centru mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddtJkn Jutra 49709-23
Vsaka beseda 2 Din: za dajanj« naslova ali šifre pa 5 Din. (34)
3 mladi gospodje
v državni službi, želijo do-irVjvati s 16—£2 let 6*a-rimi g».s.{>«d!{iaamč. Žeodtev ni izključena. Ir.sk recija zajamčena. — Ponudbe po mnjžiiiosri s sliko n« o^r'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Lira«, »Plantaka«, »Nada« 49724-24
j V«aka besed« 1 Din: I za laia-nj« naslova ali 1 za šifro pa 5 Din. (261
Dve sobi
s ppoesbn.i-m vbodom, oddam v SiKidiiji Šiški. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 4S6BO-23
Lepo sobo
s paiketuin, elebtriiko, souporabo klavirja ta kopalnice, v centra meft3 takoj oddam. Naslov pove o-glasnj oddelek »Jutra«.
49697-23
Opremljeno sobo
eeparlra.no. čisto ta solnč no. u2"odno oddam s 15. decembrom bo-lj^emii gospodu ali gospodični — Cesta v Rožno dolino -14'TI 49668-23
Dve prazni sobi
s po■>ebnimii vbodi, takoj ali s 1. jami a rji m odda Jiosin Uran, LjuVjana, Meseni trg 11. 49028-23
Sobo
lepo oipreimiljeino, » s>hv>?o gepariranim vbodom s stop-njic, odda Tomšič v Rožni dolini, ccetj X/13.
49730 33
Separirano sobo
z« 280 D5n oddam pri Sv. Krištofa. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 49733-23
Pozor!
Prodam prvovrstno tro-vrstno, črno, oktavno liarnionilto v najbolj, šem stanju ter lepimi eiasovi! Ogleda se jo lahko vsak dan od 1. io trlčetrt na 2. pop Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	49508-26
Krason pianino
malo rabljion, proti gotovi ni [»oceni proda Pogačnik, Glince pri Ljubi;arl. ces»a IX/30.	' 49732-26
Kovčeg-gramofon
zelo dobro ohranjen, e
ploščami zelo ugodno na-proda: na Dvornem tirgu št. l/II.	49770-36
I Vsaka beseda 1 Din. lj za dajanje naslova ali 1 za šifro pa 5 Din. (27';
Volčjega psa
čistokrvnega. Biarega od 6 do 18 mesecev, kupi Valentin Droo. Sv. Trojica v Slov. goricah. 49677-27
Vsaka beseda 50 par: m dajanje naslova ali za šifro p« 3 Din. (28)
Opremljeno sobo
z vtu> os&rtoo oddam. Naslov pove oglasno oddelelk »Jutra«.	49738-23
Sobo
o d d a m na Starem trg-u St. 2411.	49730-23
Prazno sobo
veliko in lepo. 8 posebnim vhodom, v sredini Ljublja n« odda diruštvo posestmi kov, Saiendrova ulica 6.
49742-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam solidnemu gospodu al j gospodični na Resljievd c. 12/11. levo.	49757-31
Opremljeno sobo
s hraino ta vso oskrbo oddam — ter sprejmem
sostanovalko
z vso oskrbo na Sv. Petra nasipu 43.	49760-33
Sobo
v centru mes.ta oddam 2
srednješolcema ali zakonskemu paru. NasVov pove oglasni oddelek »Jutra«.
49755-23
1 aii 2 svetli sobi
oddam takoj eni ali več osebam. Nas'ov v oglas, oddelkiu »Jutra«. 49740-23
Elegantno sobo
s centralno kurjavo in souporabo kopalnice o^dam stalnemu gospodu v sredini mesta. Neslov v oglasnem ou-^^-u »Jutra«. 47954-20
Lepo solnčno sobo
v vili oddam gospodu ta boj ali e 15. decembrom. Rutarjeva 4.	49762 23
Čeden kabinet
s posebnem Vubodom, proti mlaki najemnini oddam stalni oso-br. Naslov pove oglasni od dede« »Jutra«.
49760-33
Sobo
s podptiniim vbodom in oskrbo oddam v centru mesta. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutrac. 49759 23
Zavoj s širnimi prti
je bil dne 311. okitobra pozabljen v viaku od Kar-lovca do Ljubljane. Najditelj naj ga prosti nagradi odda pri podružnici Jutra v N o v l. m me«tiu. 49734-28
Črn pes
•nofene pasme, ki rfiši na aiie »Nero«, se je zgubil. Poaten najditelj je napro-šon. da ga vrne na naslov Pernek, Cesta dveh cesarjev št. 95.	49747-28
Vsaka besela I Din. za daianje naslova al4 za šifro rw ^ D:.n (291
Elektromotor
za trolazm izmenični tok 220-330 I'/:—2 KW kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Elektromotor«
49450—29
Šivalni stroj
mali »Sirsror« za 5"0 Din proda Okora, Kolodvorska u!ica l&I.	49727-29
Kroj. šivalni stroj
2 postelji, otroški voziček
u?odnio prodam. Naslov v oglasnem odd t-i!k« »J-utra« 49737-29
Vsaka Deseda 1 Din: ta dajanj« naslov« ali ta šifro p« 5 Din. (90)
Maribor, Mlinska 8
Britje 2 Dim, striženje 4 Din. — Brusimo britve i«n škarje.	49351-30
Špalima
ln druga sadna drevesca. galv. počrnjeno žico, kline, vijake in morebitne načrte nabavi najceneje A. SmerdelJ, Rutarjeva 4. 49393-30
Posteljne mreže
iideluje ta popravlja najceneje Aloj.zij Andlovic v Komenskega ulici štev.
49719
Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« aaslor« aH
ta šifro p« 6 Din. (37)
Telefon 2059
PREM00 suha drva POGAČNIK
Bohoričeva ulica št 5
Za mai denar kupiš barve, firnež i. t. d. pri tvrdki
DRAGO FRANZ
Stari trg štev. 11.
Kur ja očesa
NajboljSe sredstvo proti kurjim očesom »Ciaven« j« majt
Dobite ▼ lekarnah, dro^er! jah ali naravnost ia tvor niče in glavnega skladišča Cuvajite se ponaredb! 15
M. Hrajak
lekarnar — Sisak
in vse mlevske Izdelke vedno sveže dobite pr)
A. & M. ZORMAN Ljubljana
Start trg št. 32.
180
L® B U KI , E P ICE
Drva ln premog
pri
IV. SCKUMI
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
Mesarski pomočnik
nesrečen v eiužbi, prosi dobrosrčnega gospoda za kako obleko. Cenj. ponudbe pro*i na ogast:i odde.ek ■ Jutra. pod zr.ačko »IIv;-ležen 677«.	49744
Baker, sEesmg, clssk
kupuje najugodneje MIROSLAV RRAS Zagreb,
Sajmišna ulica. Tel. 6G—49.
280
do'oite v »Jutrovein« malem oglasniku.
iBM—BMHME^-MMB B f "
Potrtega srca naznanjamo, da je naša iskrer.o ljubljena soproga, mati, h stara mati, babica, prababica, gospa
po dolgi in mučni bolezni v torek, dne
6.	decembra, previdena s sv. zakramenti, v 71. letu sklenila svoje tru-dapolno življenje.
Pogreb drage pokojnice bo jutri na praznik 8. decembra ob 1. uri popoldne iz hiše žalosti, Vevče 44, na farno pokopališče Dev. Mar. v Polju.
Sv. maše zadušnice se bodo brale istotam.
Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin!
Vevče — Dev. Mar. v Polju, dne
7.	decembra 1932.	14971
Žalujoči ostali.
LEPA JABOL
po Din 2.— kg nudi
GOSPODARSKA ZVEZA
LJUBLJANA.
13306
O. L A M
MARI B® C
Čitaite tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Potrti zaradi bridke izgube naznanjamo, da je danes dopoldne od kapi zadet preminul v 67. letu starosti v Vipavi naš dobri in iskreno ljubljeni soprog, oče in stari oče, brat in stric, gospod
n j. >
Vsa.ka beaeda 50 par: za dajanj« naslova ali zi šifro 3 Din. (23-a)
Samostojna gdč.
Išče sobo ▼ Spodnji Šiški med Uniomom in Jernejevo cesto. Naslonr v Ekspozitu ri »Juitra« v Slžki •
49T18-28/a
Sobo s štedilnikom
išče zasebniea. Ponudbe na og'ae. oddelek »Jntra« pod »Žasebnica«. 4OT67-33/a
r«.,,,. Ti
»i ■ v..

ravnatelj Kmetske posojilnice in šolski upravitelj v pokoju.
Pogreb blagega pokojnika bo na praznik 8. t. m. iz stanovanja na pokopališče v Vipavi.
VIPAVA, MARIBOR, LJUBLJANA, PTUJ, LJUTOMER, dne 6. decembra 1932.
Antonija, žena — Ivan, carinik, Vladimir, sod-nilski pripravnik, Mirko, bančni uradnik, sinovi - Minka Reharfeva, Ela Hribova, Pavla Tro-stova, hčere — Radivoj Rehar, glavni urednik, Ivan Hrib, veleposestnik, Leo Trost, mag. phar., zet je — Pavla Puncuhova, snaha, ter ostalo sorodstvo »	14969
Allchel Zčvaco:
212
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Jeharov kes ki sram sta si dala duška v napadu divtfe jeze nase.
»Zaslužil bi, da bi mi kdo stolkel glavo, ki je bila zmožna te nizke misli... Krvnik bi mi moral sežgati roko, fci je segla po tuji lastnini!«
Pardaillan, ki se mu je bila vrnila vsa veselost, se je v duhu namuznil:
»Res lepa misel! Potem mi šele ne bi mogel seča v roko!«
»Strašne kazni sem vreden,« je nadaljeval Jehan. *In sam si jo hočem naložiti.«
»Oho!« je zaskrbelo Pardaillana. »Pa ne da bi se končal?«
»Priznal jima bom svoj zločin,« je nadaljeval Jehan; »im če se z zaničevanjem odvrneta od mene, prav mi bo! Imel bom samo to, kar sem zaslužil.«
»Nu, da le ni hujšega,« si 'je rekel Pardaillan.
Jehan je srdito zajprl skrinjo, zmetal žaganje, ki ga je bil izgrebel, v krsto, in pritrdil oba pokrova, kakor je vedel in znal. Nato se je za trenutek zamislil. Ko se je pomiril, je vzdignil roko, kakor da bi hotel priseči.	i
»Ne vem. čigavo je to bogastvo,« je rekel; »a če ga nihče drugi I
ne ukrade, naj njegov lastnik mirno sipi!«
Malo je manjkalo, da ni Pardaillan zaikKcal:
»To bogastvo je tvoje!«
A čas je hitel; ako je hotel vitez odvrniti katastrofo, ki se je zbirala nad siinovo glavo, se je moral vrniti k svoji nalogi.
Umaknil se je od odprtine in stopil k zidu, nekaj korakov od stopnic. Tam je zevala tik ob tleh luknja, v katero je zlezel. Z one strani je porinil kamen, ki jo je zapiral, nazaj, se vzravnal in nastavil oko na drugo, skoraj nevidno luknjo.
Videl je Jehana. kako je zavalil ploščo na prejšnje mesto. Zdaj je smel mirno oditi. Preizikušnja se je bila končala s sinovim opravi-čenjem. Vitez je naglo odšel in stopil v nekem drugem kamnolom«, ki ga Jehan ni poznal, spet na beli dan. Z dolgimi koraki jo je ubral proti mestu, češ:
»Zdaj pa najin razgovor, Klavd Acquaviva!«
To se je godilo nekako ob tistem času, kt> se je Sarin t-Ju lian drugič vrnil v zapuščeni kamnolom, kjer so prežali na Jehana. Ura je bila okoli sedmih zjutraj.
Jehan je med tem skrbno zabrisal sledove svojega kopanja. To delo je trajalo dobršno uro. Prišel je bil 06 štirih zjutraj, štird ure so bile zapravljene!
Telesno in duševno strt se je vrnil v votlino in legel na slamo. Do enajstih je spal kakor ubit. Ko se je zbudil, se je čutil svežega in dobre volje; strašna dizkušnjava, ki bi ga bila skoro zapeljala, se mu je bila odvalila z duše kakor težko breme. Kakor preroijen je jel
hoditi po votlini in žvižgati veselo popevko. I
Zakuril je ogenj, sd scvrl jajčnico, ki ji je dodal debe! reženj gnjatd in nekaj kosov klobase, ter pojedel vse to s krepkim tekom mladosti, ki ga ni mogel potlačiti ne trud, ne nevarnost, ne razburjenje. Kruh, ki ga je prigriznil, je bil sicer že suh, a vino je bilo sveže in staro, <tako dobrodelno, da bi bilo zbudilo mrliča. Ko je vse použil, se je čutil močnega kakor Samson.
Pomislil je.
»Zdaj 'bo gotovo že kmalu poldne,« Je rekel sam pri sebi.
Njegovo lice je dobilo tisti izraz nadzemeljske nežnosti kakor vselej, kadar se je spomnil Bertille.
»Pojdimo gledat, kaj dela!«
Odpravil se je. Dokler je hodil po temnem rovu, je stop-al oprezno, tipaje z nogo in držeč roko na ročniku svojega rapirja. Bolj ko se je pa bližal izhodu in bolj ko se je svetilo okoli njega, bolj ga je minevala previdnost in hitreje je ubiral korake.
Ob vhodu, preden je stopil na beli dan, je naglo vrgel oči okoli sebe. Nikjer žive duše! Z gibčnimi, urnimi koraki je odhitel dalje.
Se dvakrat ali triikrat je stopil. Nato je zdajci zakrilil z rokami, kakor da bi se hotel ujeti, in glasno zavpil.
Zmanjlkalo mu je bilo tal pod nošami! Zdelo se mu je, da s strašna brzino pada v prepad brez dna.
»Bertille!« je vzkliknil, kakor da bi se poslavljal...
MILIJONE "T PRAVA LE
brez kreme, brez pudra samo po
VELOUTY de
Nadomešča kremo in puder, a se ne masti in ne maže obleke.
Oratis-kaset© (proti 2 din ca ©dpošiljatev) zahtevane od zastopnika: COSMOCIIEM I A. Zagreb, Smičfklasova Ti I i ca štev. 23
, v
"A •
" ''V-* i
feif

Zahvala.
Ob nenadni to težki izgubi našega toliko ljubljenega očeta, sina, brata in svaka, gospoda
VLADIMIRA PFEIFERJA
kapetana fregate v pokoju, večkrat odlikovanega in ime.iitelja reda legije časti, predsednika sreske sekcije udruženja rez. oficirjev in bojevnikov, občin, odbornika ter odbornika raznih nacijonalnih in kulturnih društev itd.
smo prejeli toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej.
Zahvaljujemo se preč. dekanu g. Al. Kurentu za pogrebna opravila, vsem sorodnikom in številnim zvestim prijateljem pokojnika, ki so nam v teh težkih urah stali ob strani in z nami delili gorje, blagodejno sočustvovali in dokazali, koliko odkritega in globokega spoštovanja in ljubezni je pokojni užival v najširših slojih. Prav iskreno se zahvaljujemo možem, ženam, fantom in dekletom iz Leskovca in okolice, ki so v toliko častnem številu spremili svojega ljubljenca na njegovi zadnji poti.
Posebno se še zahvaljujemo darovalcem krasnega cvetja, zastopnikom vojske in mornarice, udruženju rez. oficirjev in bojevnikov, gasilskemu društvu v Leskovcu, gasilski godbi iz Krškega, pevskemu zboru za ganljivo petje, gg. občin, odbornikom, zastopnikom Sokola in Narodne odbrane.
Posebno se prav prisrčno zahvaljujemo poročniku vojnega broda g. J. Debeljaku, ki se je v prelepih besedah ob odprtem grobu poslovil od svojega tovariša, za vznc-šeni govor šumar. svetnika g. ing. Cerjaka, za lepe besede g. Ambroža in končno pokojnikovemu ljubljenemu prijatelju načelniku g. E. Vargazonu za tolažilni in globoko zasnovani govor ter cvetje iz Jadrana.
leskovec pri Krškem, dne 5. decembra 1932.	14963
žalujoči rodbini: Ivan Pfeiferjeva in dr. Ferd. Trenzeva.
Vaši zobje so lahko bili dolgo let rumeni in počrneli, pa jim bo dala KOIANOS zopet njihovo prirodno bar-j vo in njihov prirodni blesk. ; Zadostuje, da uporabite en i centimeter na suhi ščetki dvakrat na dan. V treh dneh izginejo zoprni madeži, lista so ozdravljena, dlesni so oja-čene, dih zopet diši.
KOLVNOS
antiseptično sredstvo najizdatnejše sredstvo4« negovanje rob. — En centimeter zadostuje.
Kot čudežno izginejo hibe polti
Dparabijajte r«d«e »Lavoner« -ro&» o I[040 io o6rxx. Vsebuj* koom«-tatne učinke »Virg-im&irga čarobnega »rmitja* Ham.it/mt-ii8 (Haan«
mel-it viirifinK"«. Witoti Haxei). kj ga bvaJiju avtoritete kot čarobno idr» rilo. Odpravi kodn* tebe. ustvari jfcstto. m^-hko. "iobno t terrio pr«^ pluto kožo. preimve grobe, ruge ia starostne pojave. Izrabite u oego avove polla na 6u"d» mmje&o mo4 »Vir<jimin«jra 6a.rorbn.ogi graiaija«,
F^reirkueotoe
„LAVENOR" vodo za kožo In obraz
mali steklem« Din 80__,
arttdnjj Din 36.— ia veliki I>šd 48__
Izdelovatelj: JUnger & Geb-hardt, ustanovljeno 1873, Berlin S 14. Zaloga Droge-rija Gregorič, Ljubljana, Prešernova
Oglasi v „Jutru" imajo
sigssren nmeh*

: }Mtmm
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš predobri soprog, oče, stari oče, očim, brat in tast, gospod
'.«;	'v' • •■■■■■ \ >'•
-
^mmmm

• - \
t . ' ■'■•?: -''t
-r ^j?

graščak in veleposestnik v Ribnici
v torek, dne 6. t. m. ob V? 1. uri ponoči, po krajši bolezni, previden s tolažili svete vere, v 62. letu starosti, mirno preminul.
Pogreb predragega bo v četrtek, dne 8. decembra 1932 ob x/2 12. uri dopoldne izpred hiše žalosti na farno pokopališče v Hrovači. Sv. maše zadušnice se bodo brale v grajski kapelici, v farni cerkvi v Ribnici, v patronatskih cerkvah v Sodražici in Loškem potoku ter v cerkvi v Novi Štifti.
Ribnica, dne 6. decembra 1932.
•v -.-i.v. .	r.trJ-


Olga Zore roj. Rudež, Ing. Anton Rudež, Marko Rudež,
hčerka bi sinova.
Dr. Vinko Zore, Henrik baron Lazarini,
zeta.
Olga Rudež rc> Kosler,
soproga.
ESza pl. Petrovan roj. Rudež ŠteS. SchiHrer roj. Rudež,
sestri.
Katja, Miša, Hubert, Rene,
vnukinje in vnuk.
Gerta baronica Lazarini roj. Kosler, Oskar Kosler,
pastorka.
Ena Kosler roj. Urbane,
snaha.
Lrejuje Davorin KavJjeo. izdaja ca konzorcij »Jutra* Adolt jctibnikar, £a JNaruiao tiskarno d. d. kot Uakamarja fraac JezeršeJu La inseratai del Je odgovoren Alojs JNovaiu
Lguoijaiu,