LETO XVI SREDA, 19. FEBRUAR 1986 ________ŠTEVILKA 2 ■■ ■■ Pred volitvami | Trinajstega marca bodo že četrte delegatske volitve. Tokrat volitve ne bodo bistveno drugačne kot prejšnje, kljub temu pa naj bi bile vsebinsko dograjene. Tokrat bomo volili nove delegacije in delegate v _ skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter organe v DO, TO in DSSS ter SOZD. ■ Za nami je že desetletno obdobje političnega boja za uresničitev delegatskega sistema. Osnove tega sistema je potrdila praksa. Zaradi različnih objektivnih in subjektivnih vzrokov je bilo v delu naših delegacij občutiti precej tavanja in omahovanja. Delovnim ljudem je še vedno odtegnjena možnost, da celovito upravljajo z ustvarjenim dohodkom in družbeno reprodukcijo, zlasti v njihovih osnovnih organizacijah združenega dela, pa tudi v širših samoupravnih organizacijah. Velike razvojne težave in gospodarski problemi dušijo in zavirajo samoupravne procese in delegatsko prakso. Volitve, ki so pred nami, so velika priložnost, da bi ustvarili bolj smotrno, bogatejšo, naprednejšo in pravičnejšo družbo. Volitve morajo prispevati k večji uveljavitvi pravic delovnih ljudi. Smo v težkem gospodarskem položaju, v katerem naraščajo inflacija in zadolženost države, to pa znatno obremenjuje celotno gospodarsko in družbeno življenje ter močno vpliva na naš življenjski standard. To pa nam ne sme Vzeti poguma, temveč nas morajo vsi ti problemi spodbuditi, da bi se s skupnimi močmi in z močno voljo čimprej skopali iz težav. Organizirane sile z Zvezo komunistov na čelu morajo preprečiti vsakršno izigravanje demokracije in lastno delovanje povsem postaviti v službo interesov delavskega razreda, ki zaradi znanja, načelnosti in moralnih kvalitet to tudi zasluži. Od prvih delegatskih volitev leta 1974 do volitev v letu 1986 se je nabralo veliko izkušenj v delovanju delegatskega sistema. Zato moramo biti še posebno pozorni na dosedanje napake in jih moramo čimprej odpraviti. Družbenopolitične organizacije, zlasti ZK in sindikati, se morajo zavzeti za to, da bodo na zborih delavcev, delavskih svetih in drugih samoupravnih organih pravočasno dane konkretne smernice in sprejeta stališča, na podlagi katerih morajo delovati naši delegati in zastopati naša stališča navzven. Odpraviti je treba vzroke težav pri sestajanju različnih delegacij, zagotoviti je potrebno povezanost delegatov z okoljem, ki ga je izvolilo. Temeljne kandidacijske konference v TO so že opravile težke naloge ter izbrale nove kandidate za odgovorne naloge v samoupravnih organih TO in DSSS. Nosilci za izpeljavo volitev so izvršilni odbori sindikata. Tako bomo 13. marca volili nove delegate v zbor združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, samoupravne organe (delavske svete, samoupravne delavske kontrole, disciplinsko komisijo in druge), delegate za republiške in zvezne organe. Po nalogah republiške volilne komisije morajo volilne komisije po TO in DSSS opraviti volilna opravila v točno določenih rokih. Temeljne kandidacijske konference po TO in v DSSS pa so že sprejele poslovnike o delu konferenc, ki bodo osnovno vodilo volilnim odborom na volitvah 13. marca 1986. Kraigher Proizvodnja in prodaja v letu 1985 Tudi v zadnjem četrtletju se osnovne značilnosti proizvodnje, prodaje niso spremenile, tako da vse ugotovitve, ki so veljale ob oceni gospodarjenja v prvih devetih mesecih 1985, veljajo tudi za celoletno gospodarjenje. Ta dogajanja lahko v kratkem strnemo v naslednje ugotovitve: proizvodnja in prodaja v letu 1985 sta nižji kot leto prej, izvoz se je močno zmanjšal, zaloge so se povečale, zaposlenost je ob manjši proizvodnji večja, kar pomeni padec produktivnosti. Poleg nekaterih domačih subjektivnih vzrokov za slabše gospodarjenje v letu 1985 je precej tudi zunanjih »objektivnih« — iz vseh sredstev javnega obveščanja so v celem letu prihajale »črne kronike« različnih lesarskih delovnih organizacij. Tudi podatki splošnega združenja kažejo na poslabšan tržni položaj in slabšo dohodkovnost lesarjev v primerjavi z ostalim gospodarstvom. (Nadaljevanje na 2. strani) PROIZVODNJA IN PRODAJA V LETU 1985 (Nadaljevanje s 1. strani) Podatki o gibanju fizičnega obsega proizvodnje v letu 1985 v primerjavi s planskimi količinami in količinami v letu 1984 so razvidni iz naslednje tabele: Proizvodnja 85 Proizvodnja 84 In- deks 85/84 Plan 85 Indeks plan/85 TO T. Godec 557.323 583.673 95 603.381 92 TO Rečica 422.204 446.731 95 462.798 91 TO Mojstrana 116.079 115.093 101 127.137 91 TO Podnart 108.439 109.837 99 112.307 97 TO Filbo 164.267 — — 170.332 96 DO LIP Bled 1.368.312 1.324.770 — 1.475.955 93 Podatki o obsegu proizvodnje so v NU (to je čas, ki je potreben za izdelavo posameznih proizvodov), kar omogoča enoten način primerjave proizvodnje. Za leto 1984 je podatek za TO Tomaž Godec brez kovinske delavnice, za DO pa skupaj s kovinsko, vendar brez DO Filbo. V TO Tomaž Godec je glavni vzrok za znižanje proizvodnje obrat pohištvo, kjer je bila proizvodnja v letu 1985 za 12 % nižja kot v letu 1984 in pa podobno kot na Rečici, manjše količine hlodovine v letu 1985 so povzročile zmanjšanje žagarske proizvodnje (v letu 1984 so bile večje dobave hlodovine posledica februarskega vetroloma). Na Rečici je bilo v letu 1985 proizvedenih 164.921 vratnih kril in 110.511 podbojev, kar je v primerjavi s prejšnjim letom za 6 % manj kril in 2 % več podbojev. V Mojstrani je bila po količini tako proizvodnja garažnih kot vhodnih vrat nižja kot 1984. V Podnartu je prišlo v letu 1985 do precejšnjih strukturnih sprememb proizvodnje. Za več kot polovico se je zmanjšal izvozni program IKEA polic, proizvodnja zabojev in oblog pa se je povečala, in sicer za 24 % oziroma 23 %, čeprav planirane količine še vedno niso bile dosežene. Po začetnih težavah spremljanja gibanja proizvodnje v TO Filbo pričakujemo realnejše podatke in primerjave v letu 1986. Eden od vzrokov za zmanjšanje obsega proizvodnje v letu 1985 so zaloge. Pri nekaterih artiklih je povečanje zalog že blizu kritične meje. Pregled gibanja in stanja zalog glavnih artiklov je razviden iz naslednje tabele: Artikel EM Zaloga 1. 1. 85 Zaloga 31. 12. 85 Indeks — opažne plošče m2 13.830 24.838 180 — postelje kom 2.592 3.723 144 — omare kom 535 1.833 343 — mizna podnožja kom 2.099 1.606 77 — vratna krila kom 13.406 28.072 209 — podboji kom 34.999 63.411 181 — vhod. vrata (M) kom 935 1.090 117 — zaboji m3 71 33 47 — obloge (P) m2 1.914 4.222 221 Pri opažnih ploščah je indeks povečanja sorazmerno visok, vendar zaloge plošč še vedno predstavljajo normalno minimalno količino. Pri vratih so se najbolj povečale zaloge furniranih kril za domači trg, pri podbojih pa zaloge SM podbojev, prav tako za domači trg. Zaloge so se v glavnem povečale pri proizvodih, namenjenih domačemu trgu, kjer je osnovni vzrok znižanega povpraševanja zmanjšana stanovanjska gradnja. Posredno pa je na povečanje zalog vplivalo tudi zmanjšanje izvoza. Izvoz je bil v vseh TO manjši od planiranega za leto 1985 in manjši od doseženega v letu 1984. V TO Tomaž Godec se je izvoz v letu 1985 zmanjšal v primerjavi z letom 1984 za 8 %, v TO Rečica za 12 %, v TO Mojstrana za 45 % in v TO Podnart za 50 %. V Filbu v letu 1984 ni bilo izvoza. Za končno oceno gospodarjenja v letu 1985 bodo odločilnega pomena še finančni podatki, vendar že vsi kazalci o fizičnem obsegu proizvodnje in prodaje kažejo, da morajo biti rezultati v letu 1986 boljši, če hočemo vsaj obdržati normalno dohodkovno uspešnost — in vse, kar je vezano na dohodkovno uspešnost — naše delovne organizacije. Slivnik Inovacije v naši DO v letu 1985 V letu 1985 smo evidentirali 1 izum, 2 tehnični izboljšavi in 6 koristnih predlogov. Opis evidentiranih predlogov: — Izum 0 naziv: Prijemnik s kovinskimi varovalkami in plastičnim vložkom 0 avtorji: Pavel Zupan, Ciril Kocjančič in Stojan Ulčar Vsa potrebna dokumentacija v skladu s predpisi, ki jih predpisuje zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znaki razlikovanja je bila oddana Zveznemu zavodu za patente v Beogradu za zaščito patenta in pridobitev patentne listine. Ta izum ni bil obravnavan na strokovnih komisijah, ker so avtorji smatrali, da je to njihova delovna naloga. Nanaša se na konstrukcijo ter način vgrajevanja prijemnika na suhomontažne podboje pri notranjih vratih. — Tehnični izboljšavi 0 naziv: Izdelava filterske enote za zrak na stroju Koch 0 avtorja: Janez Zupan, Božo Pogačar Strokovna komisija je ugotovila, da so bili s to tehnično izboljšavo odpravljeni zastoji na stroju Koch zaradi nečistega stisnjenega zraka. Gospodarske koristi ni bilo možno izračunati, ker ne obstajajo za izračun potrebni ekonomski elementi. Izračunana je bila višina odškodnine po 38. členu (nekorigirana odškodnina), za kar sta prejela predlagatelja 37.518 din. Ta inovacijski predlog se že izvaja v proizvodnji, oddelek SM v TO Rečica. 0 naziv: Izdelava krivih letev za stilna vrata (profil A) in izdelava letev za steklena vrata (notranji del) 0 avtor: Miroslav Stare Strokovna komisija je ugotovila, da je predlog koristen iz dveh vidikov: a) varstvo pri delu na tem delovnem mestu b) omogoča prehod iz obrtniškega načina dela na industrijski način dela. Gospodarske koristi ni možno izračunati a) ker ne moremo predvidevati, kakšni poškodbi se lahko izognemo in kdaj ter kolikokrat poškodba lahko nastopi b) za oceno take vrste inovacijskega predloga nimamo posebno določenega člena v sam. sporazumu o inventivni dejavnosti Smatramo, da je glede na nizek plan proizvodnje stilnih vrat za to leto celotni prihranek časa v primerjavi s prvo navedbo, zanemarljiv. Izračunana je višina odškodnine po 38. členu (nekorigirana odškodnina) sam. sporazuma o inventivni dejavnosti in znaša 54.982 din. Inovacijski predlog se že izvaja v proizvodnji — oddelek vrata v TO Rečica. — Koristni predlogi: 0 Predlog za podaljšanje mase pri zarezovanju za prijemno ploščico na stroju Dingenoto — avtor Tomaž Puc Strokovna komisija je ugotovila, da se je s tem dodatkom Al vložka preprečilo trganje furnirja pri zarezovanju za pripirno ploščico. Z montažo predlaganega elementa je odpadlo delo lepljenja selotejpa. Izračunana je bila višina odškodnine po 38. členu in je znašala 13.264 din. Izračun gospodarske koristi ni bil možen zaradi neevi-dentiranja ur lepljenja selotejpa. Ta koristni predlog se že izvaja v proizvodnji, v oddelku SM v TO Rečica. 0 Janez Skalič je prijavil naslednje predloge: a) Predlog za dodatni vijak za pritrditev kota 90" pri motorju na stroju IMA. Strokovna komisija je ugotovila, da se dodatni vijak namesti zaradi varovanja nastavitve delovnega agregata. Višina odškodnine je bila vrednotena po 38. členu in je znašala 2.756 din. b) Predlog za industrijsko organizacijo dela v proizvodnji SM podbojev. Predlog je strokovna komisija proučila in zavrnila z obrazložitvijo, da v naši DO nimamo pogojev za veliko serijsko izdelavo izvoznih podbojev v danih ekonomskih pogojih poslovanja c) Predlog za namestitev max širine 50 cm obdelave na stroju IMA za izdelavo profila SM podbojev Strokovna komisija je predlog zavrnila z obrazložitvijo, da stroj IMA popolnoma ustreza proizvodnim potrebam in zato ni potrebe po spremembah. d) Predlog za merilno šablono za merjenje trdote pri izdelavi profila SM podbojev Predlog ni mogoče vključiti med inovacijske predloge, ker je to že dalj časa poznana zadeva. Predlog se konstrukcijsko dodela. Za izvedbo pa je zadolžen TOZD Filbo. e) Predlog za praktično izpisovanje delovnih listov Strokovna komisija je ugotovila, da inovacijski predlog ni sprejemljiv, ker ne upošteva principa izdelave dokumentacije za celotni SM oddelek, temveč zajema samo njegovo delovno mesto. Iz besedila lahko razberemo, da so vsi predlogi iz TO Rečica, zato velja vsa pohvala TO Rečica, medtem ko se ostale TO sploh ne vključujejo v inovacijsko dejavnost. Pozivamo tudi novo TO Filbo, da se enakopravno vključi v to dejavnost. Trudili smo se za večjo popularizacijo inovacijskih dejavnosti, vendar je odziv zelo skromen, kljub izvedenim akcijam, ki pa jih bomo v letu 1986 še nadaljevali. Z dopolnitvijo samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti smo vključili tudi nagraditev drobnih koristnih idej, katere so prav tako dobrodošle. Trudimo se tudi, da se kronološko dokaj hitro rešujejo predlogi, ker smo smatrali, da je v preteklosti prav to bilo vzrok za slabo vključevanje v inovacijsko dejavnost. Ta pregled inovacijskih predlogov naj bo vzpodbuda tudi vsem tistim, ki razmišljajo v tej smeri, pa so iz razno raznih razlogov raje anonimni. Ana §i{rer Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (30. 1. 1986) 1. Sprejel je zadolžitve za pripravo in izdelavo kataloga del in nalog v TO Filbo. 2. Sprejel je delni plan za leto 1986, in sicer plan: produktivnosti, proizvodnje, prodaje, izvoza, skupne porabe, investicij, investicijskega vzdrževanja, propagande, varstva pri delu, izobraževanja, delovne sile, TO Trgovina in predlagani plan investicij za AOP po predloženih programih in vlaganja v računalniško opremo po posebnem programu. 3. Sprejel je merila za obračun OD v letu 1986 s spremembami v postavkah: Posredna dela v TO Trgovina, Trgovski predstavniki, Degresijska korekcijska lestvica. 4. Sprejel je predlog ukrepov za boljšo učinkovitost pri delu s spremembanni in dopolnili, ki jih je predhodno osvojil odbor za gospodarjenje. Ukrepi veljajo od 3. 2. 1986 dalje. 5. Sprejel je sklep o razpisu volitev v samoupravne organe DO (DS, svet za finančne zadeve, odbor samoupravne delavske kontrole, predsednika in namestnika disciplinske komisije, zunanjih članov disciplinske komisije) in DS SOZD in OSDK SOZD. Volitve bodo 13. 3. 1986. V volilno komisijo je imenoval Jelko Kunej, Franca Globočnika in Toneta Konciljo. 6. Sprejel je sklep o razpisu referenduma za sprejem sprememb samoupravnih splošnih aktov DO: sam. sporazuma o skupnem urejanju stanovanjskih vprašanj v DO, sam. sporazuma o združitvi v DO, sam. sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in o delitvi sredstev za OD v LIP Bled. V komisijo za izvedbo referenduma, ki bo 13. 3. 1986, so bili imenovani: Peter Debelak, Tone Koncilja in Nada Frelih. 7. V javno obravnavo je posredoval spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov: sam. sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO Lip, o združitvi TO v DO in o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in o delitvi sredstev za OD v LIP Bled. 8. Sprejel je sklep o povišanju nadomestila za topli obrok: — nadomestilo za topli obrok v vseh TO in DSSS se zviša na 150,00 din — za zaposlene v poslovalnici Murska Sobota je določena kvota za topli obrok v višini 27.500 din/mesec in to določilo velja za vse leto. Sklep o povišanju velja od 1.2. 1986 dalje. 9. Soglašal je, da LIP Bled sodeluje pri pokrivanju izgube v DO Lesonit Ilirska Bistrica, TOZD Vlaknene plošče in sprejel sklep o posojilu iz rezervnega sklada v višini 10.000.000 din z rokom vračila 6 let in 10% obrestno mero letno. 10. Pregledal je poročilo o inventurnih popisih v posamezni TO in DSSS. O drobnem inventarju v uporabi (osebne zadolžitve) je sprejel sklep, ki velja za vso DO: Manjko drobnega inventarja ob inventurnem popisu v vrednosti do 1.000 din se oprosti, manjko nad 1.000 din pa je treba povrni;i. 11. Sprejel je nove višine dnevnic, stroškov prenočevanja in kilometrine in višjo ceno uslug za prevoze s kombijem, kamionetom oz. gasilskim avtom z veljavnostjo od 1.2. 1986 dalje. Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (29. 1. 1986) 1. Potrdil je delni plan za leto 1986, in sicer plan proizvodnje, prodaje, izvoza, produktivnosti, investicij, investicijskega vzdrževanja, delovne sile, AOP, propagande, varstva pri delu, izobraževanja. 2. Obravnaval je predlog ukrepov za boljšo učinkovitost pri delu, s katerimi je soglašal, ni pa sprejel predlaganega novega delovnega časa. Ukrepe je predlagal v sprejem DS DO. 3. Obravnaval je poročilo o delu inventurne komisije za obdobje oktober—december 1985 o popisu osnovnih sredstev, drobnega inventarja v uporabi, nedovršene proizvodnje, ustanovnih vlaganj, investicij v teku, investicijske opreme, obveznic in vrednotnic in ga potrdil. 4. Sprejel je sklep o odpisu vplačanih zneskov za združevanje sredstev po sporazumih za elektroenergetske objekte SRS, nafto in plin SRS, cestno infrastrukturo SRS, investicije ŽTP SRS, luško gospodarstvo SRS v skupnem znesku 18,134.523 din. 5. Sprejel je predlog o imenovanju članov in namestnikov inventurnih komisij za izvajanje kontinuirane inventure. 6. V 15-dnevno javno obravnavo je dal spremembo ur na delu medfazni kontrolor, spremembo opisa naloge in dela laborant — kontrolor, spremembo razpisnih pogojev pri delu sušilničar, novosi-stemizirano delo viličarja nad 7 ton, spremembo strukture nalog in ur pri delu brusača I, ukinitev dela pomožnega skladiščnika, spremembo opisov del in nalog v obratu opažnih plošč: kitanje elementov, prevzem plošč. 7. Sprejel je pravilnik o organiziranju in delu službe fizičnega varovanja premoženja. 8. Sprejel je program investicijskega vlaganja v AOP in odobril sovlaganje v višini 55.000.000 din. 9. Za delegata v organe samoupravljanja Ljubljanske banke, TBG Kranj je imenoval Olgo Stare. 10. Sprejel je samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini za obdobje 1986—1990. 11. Razpisal je volitve za samoupravne organe TO ter referendum za sprejem sprememb samoupravnih splošnih aktov TO ter imenoval volilni komisiji za splošne volitve, volitve v TO in komisijo za izvedbo referenduma. 12. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval spremembe samoupravnih splošnih aktov TO. 13. Potrdil je predlog o prerazporeditvi Anice Repinc po 105. členu pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje CD in delitvi sredstev za OD na dela in naloge pomočnika nareza srednjega sloja. Prerazporeditev velja od dne, ko bo upokojena Cilka Fornazarič. 14. Na podlagi določil pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitvi sredstev za OD je Marti Arh odobril nadomestilo OD v višini razlike med prejšnjim in sedanjim OD, ker je po mnenju invalidske komisije zaradi spremenjene delovne zmožnosti prerazporejena na druga dela in naloge. 15. Alenki Smukavec je odobril denarno nadomestilo za čas prekvalifikacije v višini zneska, da bo skupaj z nadomestilom, ki ji ga daje SPIZ prejela 50.000 din. 86 Delavski svet TO Rečica (30. 1. 1986) 1. Potrdil je plan za leto 1986 v predloženi obliki. 2. Potrdil je program investiranja v računalništvo in soglašal, da se iz združenih sredstev TO izloči 50,000'000,— din za nabavo opreme v tekočem letu. 3. Sprejel je pravilnik o organiziranju in delu službe fizičnega zavarovanja premoženja v predloženi obliki. 4. Obravnaval je poročilo o delu inventurne komisije za obdobje oktober—december 1985 o popisu osnovnih sredstev in drobnega inventarja v uporabi. Prav tako je obravnaval poročila inventurnih komisij za popis nedovršene proizvodnje, materialov pri kooperantih, poročilo o popisu materialnih pravic, ustanovnih vlaganj, investicijskega materiala in investicijske opreme v izdelavi, poročilo o popisu obveznic in vrednotnic, blagajne in porto blagajne in jih potrdil v predloženi obliki. 5. Soglašal je z odpisom že vplačanih zneskov za združevanje sredstev na osnovi samoupravnih sporazumov za elektrogospodarske objekte SRS, nafto in plin SRS, cestno infrastrukturo SRS, za investicije ŽTP SRS in za luško gospodarstvo SRS v skupnem znesku 19.172.990,00 din. Po sprejetih sporazumih so ta združena sredstva nevračljiva, zato se odpišejo v breme poslovnega sklada, ker so bila ta sredstva vplačana iz teh virov. 6. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval spremembe samoupravnih aktov TO. 7. Razpisal je referendum za sprejem sprememb samoupravnih aktov TO, ki bo 13. 3. 1986 in imenoval komisijo za izvedbo referenduma. 8. Razpisal je volitve v samoupravne organe TO, ki se izvedejo 13. 3. 1986 in imenoval komisijo za izvedbo volitev. 9. Imenoval je komisijo za izvedbo volitev članov delegacij ZZD in članov delegacij za SIS, ki se izvedejo 13. 3. 1986. 10. Seznanjen je bil s poročilom organov PM Radovljica o preventivnem nadzoru družbenega premoženja in ugotovljenih nepravilnostih in ga vzel na znanje. 11. Sprejel je Samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini za obdobje 1986—1990 v predloženi obliki. Za podpisnika je pooblastil predsednika DS TO. 12. Obravnaval je prigovor Janeza Skaliča in zahteve za varstvo pravic zavrnil. 13. Potrdil je plan dela kontinuirane inventure za naslednje leto ter imenoval komisije za popis po posameznih skladiščih. 14. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval opise novo-sistemiziranih del v oddelku SM, krila in furnirnica ter spremembe opisov del in nalog pri stiskalnici Leopida ter dopolnitev sistemizacije del in nalog »pooblaščenec za VPD-tehnolog«. 15. Seznanjen je bil z obvestilom skladiščnika repromateriala ter zadolžil obratovodja vrat, pooblaščenca za VPD ter vodja oddelka za splošne zadeve, da najdejo ustrezen prostor za opravljanje del pripravljanje etiket. ---------- . Sklepi samoupravnih organov Delavski svet TO Podnart (28. 1. 1986) 1. Obravnaval je predlog ocen novosistemiziranih del in nalog na skladišču žaganega lesa, na katerega ni imel pripomb; 2. Sprejel je normativ za uslužnostni razrez Lancovo; 3. Razpisal je volitve v samoupravne organe TO in referenduma, ki bo 13. 3. 1986 in imenoval komisije za volitve in izv. referenduma; 4. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval spremembe samoupravnih splošnih aktov TO; 5. Potrdil je program investiranja v računalništvo in soglašal, da TO Podnart prispeva 5.000 milij. din za nabavo računalniške opreme; 6. Sprejel je SaS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini za obdobje 1986—1990 in SaS o štipendiranju; 7. Sprejel je nove cene sestavljivih polic STEN z veljavnostjo od 1.2.1986; 8. V skupščino KS Podnart je imenoval Varl Gorazda, Zupan Lidijo in Miklavčič Ivanko; 9. Obravnaval je poročilo inventurne komisije za obdobje okto-ber-december 1985 in sprejel vse predložene sklepe; 10. Potrdil je plan inventure za leto 1986 in potrdil člane inventurnih komisij; 11. Sprejel je plan za leto 1986 v predloženi obliki; 12. Obravnaval je pritožbo Božič Matilde in jo kot neutemeljeno zavrnil: 13. ŠD invalidov Radovljica je odobril 2 x 5 prm žagovine za dobitek na srečolovu; 14. Lušina Rudiju je odobril povračilo stroškov v višini 14.000 din za udeležbo na tečaju za upravljalca nizkotlačnih kotlov; 15. Frelih Janezu iz Posavca, ki mu je pogorelo gospodarsko poslopje je brezplačno dodelil 2 m3 krajnikov; 16. DE Pekarija Tržič je za obdaritev na sankaških tekmah odobril dobitek 1 X 5 prm žagovine; 17. Za delegata v samoupravne organe Ljublanske banke TBG Kranj je imenoval Lidijo Zupan. Delavski svet DSSS (29. 1. 1986) 1. Sprejel je delni plan za leto 1986. 2. Sprejel je sklep o razpisu volitev v samoupravne organe DSSS in imenoval volilno komisijo v sestavi: Jožeta Marolta, Silve Jeglič in Anice Praprotnik V volilno komisijo za splošne volitve pa so bili imenovani: Štefan Banko, Polona Cerkovnik in Nada Frelih. 3. Obravnaval je spremembe samoupravnih splošnih aktov DSSS: pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj, pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD in o delitvi sredstev za OD in pravilnika o delovnih razmerjih. Razpisal je referendum za sprejem navedenih sprememb, ki bo 13. 3. 1986. V komisijo za izvedbo referenduma so bili imenovani: Jordan Blaževič, Malči Stražišar in Martina Šefman. 4. Obravnaval in potrdil je inventurni elaborat za leto 1985. 5. Zborom delavcev v DŠSS je predlagal v sprejem predlog sistemizacije del in nalog komunikacijskega inženirja v AOP. 6. Sprejel je SaS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini za obdobje 1986—1990 ter SaS o štipendiranju v občini. 7. V organe upravljanja LB, TBG Kranj za obdobje 1986—1988 je predlagal Branka Verhunca, novega vodjo finančnega sektorja, za delegata v skupščino KS Radovljica pa je imenoval Iva Mašiča. 8. Obveščen je bil, da je bil v komisijo za izvedbo družbenega varstva v Miri Radovljica imenovan tudi Franc Maček, ki je zaposlen v sektorju za AOP. ^________________________________________________________________ TO Tomaž Godec Nova krojilnica za elemente opažnih plošč Odmev na ukrepe za boljšo učinkovitost pri delu Ob pereči situaciji v gospodarstvu smo delavci tudi v naši DO pričakovali konkretne ukrepe za boljšo učinkovitost pri delu. No, in sedaj jih sprejemamo. Končno! Tako sem si mislila ob prvem pogledu na sveženj papirjev na oglasni deski. Naj se končno enkrat »udari po žepu« tiste, ki zamujajo na delo, ki hodijo v službo pijani, ki med delovnim časom »zabušavajo« itd. To se mi je zdelo samo po sebi umevno, naj se napravi red. Nekega dne pa me je nekdo v šali vprašal, ali me bodo novi ukrepi kaj prizadeli in če me kaj skrbi. Začela sem razmišljati, kaj me pravzaprav skrbi. Razdelila sem najprej naše delovno ljudstvo v dva razreda ali predalčka, kakor že hočete. V prvega sem dala tiste, za katere sem najmanj zaskrbljena. To so tisti, ki so se zapomnili, da so jih starši in v šoli vendar učili, naj vsako delo, ki se ga lotijo opravijo tako, da jim naslednji dan ne bo treba zardevati. To so prepoteni delavci za strojem, katerih izdelki so brezhibno narejeni, to so vzgojiteljice v vrtcih, ki skrbijo za otroke bolj kot bi bile vsem matere, to so lahko administratorke, ki priskočijo na pomoč svojim kolegicam, če imajo le-te preveč dela s strankami, to so učitelji, ki ostanejo z otroki po pouku, da bi jih še več naučili in to so tudi vodilni delavci, ki s pritajenim strahom v očeh hodijo po svojem območju in jim ni vseeno, kakšna bo usoda njihovega obrata. Skratka, to so dobri delavci. Pa poglejmo še v drugi predalček. Tudi tukaj so ljudje različnih poklicev, ki pa svojega dela ne opravljajo tako vestno. Na primer »uradniki« in »uradnice«, ki jih vsak dan po mestu lahko vidiš kar v delovnih haljah, s polnimi cekarji in vrečkami v rokah. Najbrž ne nabavljajo za delovno organizacijo. Ali pa delavce na gradbišču, ki se sončijo. Tudi nekaterim delavcem za strojem je prav vseeno, kakšen je njihov izdelek. In ljudje, ki bi jih moralo skrbeti, če vsi stroji brezhibno delajo, vendar na njihovem obrazu skoraj nikoli ne zaslediš tako zaželjenega zaskrbljenega izraza. Takih poklicev, katerih delo se ne da meriti, je pri nas zelo veliko, kajti tako zahteva naša administracija. Kako bodo vnaprej delali ti, pa sem najbolj zaskrbljena. Kajti delavca, oziroma neposrednega proizvajalca na gradbišču ali za strojem, ne bo težko odkriti, če bo delal prekrške. Kdo pa sodi v kateri predalček, pa naj razmisli o sebi vsak sam. Ce se je morda postavil v drugega, je .gotovo z njim nekaj narobe. Torej je najbolj idealno, da vsak najprej razčisti sam s seboj. Ce ne, se bojim, da res nikamor ne bomo prišli. Ali pa bomo prišli tja, kamor si vsi najmanj želimo. Neposredna proizvajalka Poleg volitev tudi referendum 13. marca 1986 bomo v vseh delovnih organizacijah v SRS imeli volitve v samoupravne interesne skupnosti in v zbor združenega dela. V naši delovni organizaciji pa bomo s temi volitvami združili še volitve v samoupravne organe SOZD GLG Bled, v samoupravne organe delovne organizacije in v samoupravne organe vseh temeljnih organizacij. Poleg vsega navedenega pa smo se v naši delovni organizaciji odločili še za izvedbo referenduma za sprejem sprememb in dopolnitev nekaterih naših samoupravnih aktov. Referendum bo istega dne kot volitve, torej 13. marca 1986. Referendum za sprejem sprememb in dopolnitev aktov na ravni delovne organizacije, to je samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO, samoupravnega sporazuma o združitvi TO v DO in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitevi sredstev za OD v DO LIP Bled je razpisal delavski svet DO na svoji seji, dne 30. 1. 1986 in jih posredoval v javno obravnavo, ki bo trajala do 20. 2. 1986. Kljub temu da je bilo gradivo dostavljeno vsem temeljnim organizacijam in ne glede na to, da so ga delavci po večini že obravnavali, bi vas vseeno rada opozorila na predlagane novosti oz. spremembe. I. v sam. sporazumu o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO se spremene: 1. 32. člen tako, da se obstoječa lestvica soudeležbe zamenja z novo in se tako uskladi z družbenim dogovorom 2. 46. člen tako, da se poveča maksimalna višina kvote za stanovanjsko posojilo za gradnjo od sedanjih 24 na 46 mesečnih poprečnih neto OD SRS iz preteklega leta 3. 48. člen tako, da se kvota stanovanjskega posojila za nakup stanovanja poveča od sedanjih 36 na največ 55 mesečnih poprečnih neto OD SRS iz preteklega leta, za adaptacijo pa se lahko zmanjša za do 50 % posojila za gradnjo. II. v sam. sporazumu o združitvi TO v DO se spremeni oz. dopolni le 120. člen, s tem da se doda nova 5. točka — projektiranje strojev in naprav. Z ustanovitvijo sektorja za prodajo in projektivo v DSSS se spremeni tudi dejavnost, tako da projektiranje strojev in naprav postane stranska dejavnost pri delovni organizaciji. III. v sam. sporazumu o skupnih osnovah za razporejanje CD in delitvi sredstev za OD v DO se spremeni 90. člen, ki govori o zajamčenem osebnem dohodku in se tako uskladi z zakonskimi določili. V temeljnih organizacijah pa so njihovi delavski sveti prav tako razpisali referendum za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov, sprejetih na ravni TO. Tudi ta referendum bo istega dne, to je 13. 3. 1986. Delavski sveti so tudi to gradivo dali v javno obravnavo, ki bo prav tako potekla konec februarja. Spremembe in dopolnitve pa se nanašajo na: — pravilnik o urejanju stanovanjskih vprašanj v TO — pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitvi sredstev za OD — pravilnik o delovnih razmerjih 1. V pravilniku o urejanju stanovanjskih vprašanj v TO se spremeni čl. 31 tako, da se lestvica za plačilo soudeležbe nadomesti z novo mesečni OD na člana družine v procentu proti povprečnemu mesečnemu OD v SRS v pret. 1. udeležba prosilca na nabavno vrednost stanovanja za družine z dvema ali več člani za samske delavce % do 35 do 45 brez udeležbe nad 35 do 40 nad 45 do 50 1 nad 40 do 45 nad 50 do 55 2 nad 45 do 50 nad 55 do 60 3 nad 50 do 55 nad 60 do 65 4 nad 55 do 60 nad 65 do 70 5 nad 60 do 65 nad 70 do 75 6 nad 65 do 70 nad 75 do 80 7 nad 70 do 75 nad 80 do 85 8 nad 75 do 80 nad 85 do 90 9 nad 80 do 85 nad 90 do 95 10 nad 85 do 90 nad 95 do 100 11 nad 90 do 95 nad 100 do 105 12 nad 95 do 100 nad 105 do 110 13 nad 100 do 105 nad 110 do 115 14 nad 105 do 110 nad 115 do 120 16 nad 110 do 115 nad 120 do 125 18 nad 115 nad 125 20 43. člen, drugi odstavek se spremeni, tako da se glasi: Maksimalna višina kvote predstavlja vsoto štiridesetih mesečnih povprečnih neto OD SRS iz preteklega leta. Spremeni se tudi 45. člen, tako da se glasi: Kvota stanovanjskega posojila za nakup stanovanja se lahko poveča, tako da znaša največ petinpetdeset mesečnih povprečnih neto OD SRS iz preteklega leta, za adaptacijo pa se lahko kvota stanovanjskega posojila glede na obseg del zmanjša za do 50 %. 2. Spremembe in dopolnitve pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitvi sredstev za OD pa so naslednje: a) 60. člen pravilnika TO Tomaž Godec, TO Rečica, TO Mojstrana, TO Podnart, TO Filbo 53. člen pravilnika TO Trgovina, 38.a (nov) člen pravilnika DSSS Besedilo se na novo glasi: »Učenci na proizvodnem delu oziroma delovni praksi dobijo nagrade kot jih določa panožni sporazum lesarstva. Višino nagrad sprejme DS DO.« b) 85. člen TO Tomaž Godec, TO Rečica, TO Mojstrana, TO Podnart, TO Filbo 77. člen TO Trgovina, 61. člen DSSS Besedilo se spremeni in na novo glasi: Zajamčeni OD je osebni dohodek, ki zagotavlja delavcu materialno in socialno varnost. Višina zajamčenega osebnega dohodka se objavi praviloma dvakrat letno v Urad. listu SR Slovenije, upiorablja pa se pri izplačilih osebnih dohodkov od prvega dne naslednjega meseca po objavi v primerih, ki so opredeljeni v zakonu o zajamčenem osebnem dohodku. Najnižji osebni dohodek ne more biti nižji od zajamčenega osebnega dohodka. Najnižji OD pripada delavcu za dosežene normalne rezultate dela za polni delovni čas. Objavljene so tudi spremembe in dopolnitve 92. in 139. člena pravilnika o delovnih razmerjih, ki pa se ne bodo sprejemale na referendumu, pač pa na zborih delavcev, tako kot so bili sprejeti tudi osnovni samoupravni splošni akti. Kunej Jelka LIP, lesna industrija Bled RAZPISUJE za šolsko leto 1986/87 naslednje štipendije: za TO Tomaž Godec Boh. Bistrica — lesar širokega profila 4 — lesarski tehnik 1 za TO Rečica — obdelovalec lesa 1 — lesar širokega profila 4 — vzdrževalec strojev in vozil 1 — lesarski tehnik 2 za TO Mojstrana — obdelovalec lesa 1 — lesar širokega profila 3 — lesarski tehnik 1 za TO Podnart — obdelovalec lesa 1 — lesar širokega profila 2 — vzdrževalec strojev in vozil 2 — lesarski tehnik 1 za TO Filbo — oblikovalec kovin 6 — elektroenergetik 1 — strojni tehnik 1 za DSSS — inženir lesarstva 1 — inženir strojništva 1 — dipl. inž. lesarstva 1 — dipl. inž. strojništva 1 — dipl. komercialist 1 — dipl. inž. elektrotehnike — šibki tok 1 Prijave na obrazcu 8,40 DZS in zaključno spričevalo sprejema splošni sektor LIP Bled do 30. 6.1986. ^________________________________________________________ Skrivnostno izginila Čudne stvari se dogajajo. Nekdo se celo ukvarja s skrivanjem kartic, ki so namenjene za evidenco prihoda in odhoda na delo in iz dela. Skoraj leto in pol bo mimo, odkar iščem tatu moje kartice. V tem času je izginila kar trikrat. Vestne vratarke so mi pomagale, da se je dvakrat našla. V sredo, 29. 1. letos sem zjutraj žigosala .kartico, popoldne kartice ni bilo na običajnem mestu. Mudilo se mi je, vratarke ni bilo, pa sem šla. Srečala sem znanko in ji potožila, da je karti- ca skrivnostno zginila. Z vratarko sta skupaj iskali, a brez uspeha. Kot da se je vdrla v tla. Ko sem naslednjega dne prišla v službo, je bila kartica na mestu, a ura mojega odhoda zbrisana. Bila sem ogorčena. Mislila sem na osebo, ki se mi zdi sumljiva. Ne verjamem, da bi se to čudno skrivanje dogajalo samo meni. Zato prosim bralce Glasila, da mi pomagajo, da skrivnostne-ža razkrinkamo. Žvan Zofija TOZD Tomaž Godec TO Rečica Montaža prijemnika na podobjih - Svetovni pokal BOHINJ ’86 Bohinjskim smučarskim delavcem se je letos izpolnila največja želja doslej, saj jim je bila po tridesetih uspešno organiziranih mednarodnih FIS tekmovanjih zaupana organizacija SVETOVNEGA POKALA v smučarskih tekih v konkurenci moških na 15 km in v štafeti 4 X 10 km, to je največjega tekmovanja poleg olimpijskih iger in svetovnega prvenstva v tej panogi. Prireditev je zelo uspela, saj so bili zadovoljni tekmovalci, trenerji in funkcionarji FIS organizacije, pohvalilo pa jo je tudi 46 tujih in 61 domačih novinarjev, ki so imeli izredno dobre pogoje za poročanje o prireditvi iz press centra v domu Joža Ažmana. Tekmovanje je doseglo svojevrstni rekord, saj se je prireditve udeležilo 117 tekmovalcev iz 19 držav vsega sveta (Evrope, Avstralije, Amerike), kar doslej ni uspelo še nobenemu organizatorju svetovnega pokala v smučarskih tekih. Da je prireditev dokaj dobro uspela, imajo zasluge občani Bohinja, turisti iz Bohinja, ki so takrat preživljali svoj dopust v Bohinju in ostali ljubitelji tega športa, ki so nesebično in požrtvovalno brezplačno pomagali podnevi in ponoči nametavati sneg na progo. Zaradi skope zime in izrednega pomanjkanja snega po vsej Evropi in tudi pri nas je bila le-ta skoraj brez snega, pa so jo vendar pripravljalci pripravili tako, da so jo pohvalili tudi najboljši tekači na svetu. Tako veliko tekmovanje kot je svetovni pokal pa nosi za seboj tudi velike materialne in finančne stroške, kajti organizator mora vsem tekmovalcem plačati prevozne stroške in bivanje v času tekmovanja. Ker so tekmovalci prihajali iz vseh krajev sveta, so bili stroški prevoza temu primerno visoki. Organizator je pozval združeno delo iz vse Slovenije in nekatere tudi iz ostalih republik, da mu pomaga finansirati prireditev. Omeniti je potrebno, da so prireditev zelo materialno in finančno podprli glavni pokrovitelji: Elan Begunje, Slovenske železarne in Modni salon M club iz Titovega Velenja, ki je prireditelje opremil z bundami (del vrednosti bund je prispeval tudi vsak sam, ki je bundo dobil), omembe vreden je tudi velik prispevek spon-sorjev: Kompas Jugoslavija, Alpetour TOZD hoteli Bohinj, Alpina Žiri, Almira Radovljica, Inex Adria-aviopromet Ljubljana, Smelt Ljubljana, Ljubljanska banka, Temeljna banka Kranj, Droga Portorož, Mercator Ljubljana, Mladost Zagreb, Iskra Delta Ljubljana, Rašica Ljubljana ter Gorenjske občine. S 30 starimi milijoni in 48 dnevi odobrenega dopusta prirediteljem, ki so zaposleni v LIP-u Bled, pa je organizatorjem pomagal tudi LIP Bled. Za proge, ki so se pripravljale jeseni in predvsem pred tekmovanjem pa sta mnogo prispevali DO: Žičnica Vogel in Gradbeno podjetje Bohinj, ni pa prezreti delovnega prispevka Osnovne šole dr. Janez Mencinger in Elektra Žirovnice — nadzorništva Bohinj. Ker ima prireditev tudi turisti- čni pomen, so tekmovanje izredno podprle tudi turistične organizacije: Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Jugoslavije ter Turistična poslovna skupnost Bled in Turistično društvo Bohinj — jezero. REZULTATI: Člani 15 km: 1. Mogren Tor-gny, Švedska, 37.52,4; 2. Svan Gunde, Švedska, 37.53,2; 3. Ul-vang Vegard, Norveška, 38.32,0; 4. Bechle Jochen, ZRN, 39.26,8; 5. Prokurov Aleksej, SZ. 39.37,8; 6. Eriksson Thomas, Švedska, 39.40,7; 7. Oučalenko Aleksander, SZ, 39.43,8; 8. Wälder Albert, Italija, 39.45,5; 9. Sömskar Ingmar, Švedska, 39,50,0; 10. Burlakov Jurij, SZ, 39,50,3. Vsi smo nestrpno pričakovali, da so zaigrale fanfare in se je pričelo tekmovanje za svetovni pokal v smučarskih tekih. Začetek je bil 15. 1. ob 9.30. Pri tekmovanju niso sodelovali samo tekmovalci, ampak tudi krajani, ki so progo, okolico tribun in Bohinj lepo okrasili in pripravili. Pomagal sem tudi jaz, bil sem namreč zastavonoša. Nosil sem zastavo Bolgarije. V skupini, ki je nosila zastave, nas je bilo petindvajset. Iz našega razreda so sodelovali Primož, Janko in Matija. Na svojo dolžnost smo bili vsi zelo ponosni, najbolj za- Štafete moški 4 x 10 km: 1. Švedska (Oestlund, Mogren, Majbäck, Svan), 1.49,08,4; 2. SZ (Batjuk, Deviatiarov, Burlakov, Šmirnov), 1.49,13,5; 3. Norveška (Tofte, Ulvang, Aland, Mikkel-splass), 1.50,37,7; 4. Italija (Albarello, De Zolt, Rungalfier, Polva-ra), 1.52.20,7; 5. ČSSR (Bečvar, Bene, Petrasek, Švanda), 1.52,44,7; 6. Švica, 7. ZRN, 8. Finska, 9. Kanada, 10. Jugoslavija Najboljši tekmovalec obeh dni je bil Gunde Svan iz Švedske, ki je prejel lep kristalni pokal, darilo Steklarne Boris Kidrič iz Rogaške Slatine, sicer pa je Svan lanskoletni zmagovalec svetovnega pokala in tudi letos ima za seboj že tri prva mesta in eno drugo (v Bohinju ni bil po dolgem času zmagovalec). to, ker nas je gledalo veliko ljudi. To je bila enkratna priložnost, zato sem še bolj ponosen. Najbolj moramo pohvaliti prireditelje, še bolj pa krajane, ki so noč in dan preživeli ob progah. Kljub pomanjkanju snega je bilo tekmovanje izvrstno izpeljano. Veliko gledalcev nam je priča, da tekaški šport ne tone v pozabo, ampak da je vedno bolj priljubljen šport v Sloveniji in tudi v tujini. Krajnc Franci, 8. c OŠ »dr. Janez Mencinger« Bohinjska Bistrica Zastavonoša na svetovnem pokalu BOHINJ ’86 Bohinjska Bistrica 15. — 16. 1.1986 Slovenija — Jugoslavija DIRLO gtmm MEDNARODNO TEKMOVANJE V SMUČARSKIH TEKIH liPiter> vodi« tekmovanja REWN(J Franc PpPP'' v - predsednik MITIČ 8ogomiln Prvenstvo LIP Bled v smučarskih tekih Prvo mesto ponovno za TOZD Tomaž Godec Ženske: 1. RAKUŠ Jelka, Tomaž Godec, 9.47.0; 2. RISTIČ Albina, Tomaž Godec, 9.57.9; 3. LAVTIŽAR Albina, Mojstrana, 11.02.0; 4. ČERNE Milena, Mojstrana, 12.14.6; 5. LOJEVEC Marjana, Mojstrana, 14.05.1. Ženske so tekmovale na 2,5 km dolgi progi. Moški nad 45 let: Teki za moške kategorije so potekale na 5 km dolgi progi. 1. LAPAJNE Franc, Tomaž Godec, 17.13.2; 2. REPINC Viktor, Tomaž Godec, 17.19.5; 3. PINTAR Jože, Tomaž Godec, 18.26.3; 4. VOJVODA Lovro, Tomaž Godec, 22.42.0; 5. MALEJ Metod, Tomaž Godec, 23.15.6 Moški od 36—45 let: 1. KRAVANJA Alojz, Tomaž Godec, 18.16.1; 2. ZALOKAR Milan, FILBO, 18.28.9; 3. BLAŽIČ Henrik, DSSS, 22.47.8; 4. PRIMOŽIČ Drago, DSSS, 24.40.0 Moški od 28—35 let: 1. RAKUŠ Mirko, DSSS, 17.13.1; 2. KORDEŽ Matevž, Podnart, 17.18.5; 3. ĐURIČIČ Vojko, Mojstrana, 18.31.4; 4. URBAS Bogdan, Mojstrana, 19.10.3; 5. ZALOKAR Zdravko, DSSS, 19.23.6; 6. GRILC Alojz, Mojstrana, 20.17.2; 7. RAVNIK Jure, Podnart, 22.25.5; 8. DOLENC Matjaž, Rečica, 24.08.3 Moški do 27 let: L TERAŽ Mirko, Mojstrana, 16.27.1; 2. LAPAJNE Mirko, FILBO, 16.34.2; 3. REPINC Peter, Tomaž Godec, 18.14.0; 4. GIRANDON Karel, Mojstrana, 20.35.5; 5. KNAFLIČ Marjan, DSSS, 23.18.0; 6. ROBIČ Matjaž, Mojstrana, 25.08.7; 7. DIJAK Janez, Mojstrana, 29.27.6 Ekipno: L TO Tomaž Godec, 19 točk; 2. TO Mojstrana, 16 točk; 3. DSSS, 13 točk; 4. TO FILBO, 9 točk; 5. TO Podnart, 7 točk; 6. TO Rečica, 1 točka Rakuš Mirko Sindikalno prvenstvo LIP v sankanju Sindikalno prvensto LIP-a v sankanju se je odvijalo dne 18. januarja na progi od kmetije Sedučnik do vasice Dovje nad Mojstrano. Pogoji za tekmo so bili izredni, saj je bila proga za sankanje enkratno pripravljena, gladka in hitra, brez kamenja in peska na progi. Udeležba je bila zadovoljiva, čeprav so manjkali predstavniki iz TOZD FILBO, pa tudi TOZD Tomaž Godec je bil zastopan izredno skromno. REZULTATI Ženske nad 35 let: 1. SMILJIČ Florijana, TOZD Mojstrana, 3.11.3; 2. BERNARD Jožica, TOZD Rečica, 3.22.8; 3. RISTIČ Albina, TOZD Tomaž Godec, 3.26.4; 4. MOČNIK Milka, TOZD Mojstrana, 3.29.5; 5. JEGLIČ Silva, DSSS, 3.88.0; 6. URBANČ Pavla, TOZD Podnart, 4.17.0 Ženske do 35 let: 1. MAUKO Jerca, TOZD Mojstrana, 2.88.2; 2. OREJAŠ Mojca, TOZD Mojstrana, 2.98.0; 3. BRANC Janja, TOZD Mojstrana, 3.09.5; 4. VIDIC Veronika, Rečica, 3.18.0; 5. LAVTIŽAR Albina, Mojstrana, 3.24.4; 6. LÖ.JEVEC Marjana, Mojstrana, 3.28.8; 7. MIHELIČ Meta, Rečica, 3.29.5; 8. PREVEC Ivanka, Podnart, 3.30.0; 9. RA.IBAR Marija, Rečica, 3.41.2; 10. REKELI Darinka, Rečica, 3.43.5; 11. AMBROŽIČ Marjana, Rečica, 3.56.2; 12. MRAK Vida, Mojstrana, 3.59.7 Moški nad 40 let: L NOČ Anton, Mojstrana, 2.84.0; 2. LUMPERT Janez, Mojstrana, 3.03.4; 3. BRANC Janez, Mojstrana, 3.13.6; 4. MAROLT Jože, DSSS, 3.22.2; 5. BLAŽIČ Henrik, DSSS, 3.43.4; 6. GOLC Anton, Rečica, 4.32.2 Moški do 40 let: 1. KORDEŽ Matevž, Podnart, 2.65.1*2. ZALOKAR Zdravko, DSSS, 2.70.0; 3. GRILC Alojz, Mojstrana, 2.80.0; 4. ĐURIČIČ Vojko, Mojstrana, 2.96.4; 5. GIRANDON Karlo, Mojstrana, 2.96.8; 6. KUNČIČ Tomaž, Podnart, 3.01.2; 7. RAKUŠ Mirko, DSSS, 3.01.8; 8. KNAFLIČ Marjan, DSSS, 3.06.2; 9. LEGAT Lovro, Rečica, 3.08.2; 10. DOBRAVEC Marjan, Tomaž Godec, 3.09.4; 11. DOLENC Matjaž, Rečica, 3.10.0; 12. VARL Gorazd, Podnart, 3.21.8; 13. ČUFAR Franc, Podnart, 3.23.4; 14. TROHA Ante, Mojstrana, 3,28.0; 15. OLIP Boris, Mojstrana, 3.30.7; 16. LOJEVEC Mirko, Mojstrana, 3.38.0; 17. IVAN-ČEVIĆ Brane, Mojstrana, 3.44.3; 18. DIJAK Janez, Mojstrana, 4.87.5 Ekipno: 1. TOZD Mojstrana 40 točk 2. TOZD Rečica 25 točk 3. TOZD Podnart 24 točk 4. DSSS 22 točk 5. TOZD Tomaž Godec 13 točk V nedeljo, 2. februarja, je bilo na tekaških progah v Zgornjih Gorjah izvedeno sindikalno prvenstvo LIP v smučarskih tekih za leto 1986. Tehnično izvedbo so opravili člani TVD Partizan Gorje, kateri so kljub novoza-padlemu snegu dobro, predvsem pa hitro izvedli tekme. Le-te so v sveže zapadlem snegu potekale v ogorčenih borbah, predvsem za prva mesta. Udeležba ni bila zadovoljiva, kajti od 53 prijavljenih se je na startu pojavilo le 29 tekmovalcev. Tekmovalci so bili zastopani iz vseh TOZD. Največ jih je bilo iz TOZD Mojstrana, kateri so v ekipni uvrstitvi zasedli 2. mesto. Kritično besedo pa zaslužijo delavci iz TOZD Rečica, od 316 zastopanih se je samo en sam tekmovalec udeležil tega prvenstva. Žalosten in zas-kljubljujoč je ta podatek, da bi nekateri delavci hoteli imeti izredno plačan dopust za dan pri- reditve sindikalnega prvenstva. Kako nizko je padla človekova zavest, da gleda svojo udeležbo na prireditvi (športni) skozi ustrezno nadomestilo. Žalostno je, da ljudje pobudo za svoje zdravje smatrajo kakor prisilo in ne kakor družabno srečanje zaposlenih delavcev iz različnih TOZD v okviru DO. Dokler bo večina od 1156 zaposlenih v DO LIP Bled smatralo delo kakor neko obveznost in izven katerega so odvezani od akcij in aktivnosti v okviru sindikata in drugih organizacij znotraj DO, se moramo resno zamisliti o prihodnosti dejavnosti naše DO. Tudi sodelovanje na sindikalnih prvenstvih je lahko odraz situacije oziroma določenega stanja, nad katerim bi se morah zamisliti. Tudi v Mojstrani je veliko snega, toda avgusta ga sigurno ne bo več (Ob slovenskem kulturnem prazniku) 8. februar praznujemo v naši ožji domovini kot slovenski kulturni praznik. 1. februarja 1945 je predsedstvo SNOS-a izdalo odlok o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda. V odloku so posebej poudarili, da naj se s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanovah in zavodih. Po smrti velikega pesnika so začeli prav ceniti dragoceno pesniško zapuščino, katera sodi med najbogatejše v svetovni literaturi. France Prešeren je čutil klic, da postane pesnik in to že v mladih letih. Starše je moral razočarati in prav zanimive so vrstice iz pisma, ki jih je namenil staršem z Dunaja v letu 1824: »Meni je prov zlo žov da Vam upanje Vaše spolniti ne morem. Al zdej je prepozno. Sramota, zgubleni čas, zgubleni per-jalli, nova zamera mi branjo v Teologijo nazaj jiti, in jest Vam odkritoserčno povem, da sim terdno sklenil velike težave raj prestati in vsako reč pred skusiti, koker ta stan, v ka-terga sim se podal, zapustiti, in kateri mi je bil gvišno name-nen.« In res je moral pesnik preživeti velika razočaranja in ponižanja. Tedaj ni bil čas, da bi znali prisluhniti njegovi umetniški ustvarjalnosti. Jernej Kopitar je sovražno odklanjal vso njegovo poezijo, zrl nanjo z zaničevanjem. Učil ga je, da naj piše uporabne verze. Toda pesnik se ni vdal, »podplat je koža čez in čez postala«, a klonil ni. V svoji najlepši pesnitvi SONETNI VENEC je prepletal osebna čustva z domovinsko zavestjo. Tu je poudaril važnost ljubezenske pesmi za plemenitenje ljudske narave, za pridobivanje odtujenih izobražencev. Predlagal je, da se ljudska pesem požlahtni. Že na začetku prejšnjega stoletja je izražal željo za enoten knjižni jezik. Rad bi združil razcepljene slovenske rodove v enoten narod. V Elegiji svojim rojakom, katero je pesnik zložil v Celovcu leta 1832, se je pesnik zavedal, da se v tujini že poraja meščanski nacionalizem, naš narod pa je brez smisla za kulturno življenje. So sami pridobitniki brez domovinske časti. Slovenija se je sicer gospodarsko razmahnila, a v kulturnem smislu je nazadovala. Leta 1848 je pesnik pričakal marčno revolucijo že telesno in duševno bolan. V Kranju je celo vodil pravdo proti korum-pirani birokraciji. Jeseni tega leta pa ga je bolezen priklenila na posteljo. 8. februarja naslednje leto je umrl, njegovi življenjski boji so bili končani. Njegove pesmi so ostale v naši narodni in kulturni zavesti. Njegove tri besede: edinost, sreča, sprava pa so in bodo še vedno pomembni temelji za našo neodvisnost. Generacije in rodovi za nami bodo pomnili njegovo veličino, kakor je Župančič napisal: »Iz veka v vek, iz roda v rod krvi gre tek, duh išče pot.« Vesna Osrednja gorenjska proslava Prešernovega dne v Bohinju Osrednja gorenjska proslava Prešernovega dne je bila 6. februarja 1986 zvečer v dvorani Doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Letos je Prešernovo proslavo organizirala Kulturna skupnost Radovljica. Slavnostni govor je imel predsednik skupščine občine Radovljica Bernard Tonejc, v kulturnem programu pa so se predstavili pevci okteta LIP Bled, Klemen Ra-movž na kljunasti flavti in člani Linhartovega odra iz Radovljice. Letošnje Prešernove nagrade iz občine Radovljica sta prejeli Melita Vovk, akademska slikarka z Bleda in igralka ter prevajalka Alenka Bole-Vrabec iz Radovljice. Brezplačen ogled muzejev ob kulturnem prazniku Kot vsako leto so v upravi Muzejev radovljiške občine tudi za letošnji slovenski kulturni praznik ob Prešernovem dnevu, 8. februarju odprli vrata svojih muzejev v Radovljici, Kropi, Begunjah in v Bohinju za brezplačen ogled pod strokovnim vodstvom muzejskih delavcev. Matična knjižnica Antona Tomaža Linharta v Radovljici pa je za najmlajše, ki preživljajo počitnice doma, pripravila v pionirski knjižnici prijetno srečanje s kvizom o knjigah. Resolucija o družbeno ekonomskem razvoju občine v letu 1986 Prve letošnje seje, 37. v tem mandatu, vseh treh zborov skupščine občine Radovljica so bile 5. februarja. Delegati na vseh treh zborih so z več dopolnili in pripombami sprejeli resolucijo o družbeno ekonomskem razvoju občine v letu 1986. Sprejeli pa so tudi spremembe in dopolnila statuta občine Radovljica in poslovnika občinske skupščine. Seznanili so se z analizo sedanje organizacije upravnih organov in z osnutkom odloka o novi organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb občine Radovljica ter z osnutkom odloka o razveljavitvi odloka o izvršnem svetu občinske skupščine Radovljica. Vsi trije zbori so opravili več kadrovskih razrešitev in novih imenovanj. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta potem na ločenih sejah sprejela odlok o določitvi delegatskih mest za svoja zbora, osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov, osnutek odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1986, nadalje osnutek odloka o komunalnih taksah, odlok o cenah nezazidanih stavbnih zemljišč in pa osnutek odloka o zazidalnem načrtu za poslovno skladiščno cono v Lescah in za obrtno cono »Lisice« na Bledu. Oba zbora sta razen tega izrekla soglasje k statutu sklada stavbnih zemljišč. Kako izboljšati odnos referentov do občanov? Konec lanskega leta so delegati občinske skupščine Radovljica postavili tri delegatska vprašanja, ki se nanašajo na poslovanje in odnos referentov sekretariata za notranje zadeve občinske skupščine Radovljica do občanov. Pritožb je bilo vse več, pripombe pa niso zalegle. To velja zlasti za referat registracije motornih vozil in vozniških dovoljenj. Ustanovili bodo izvršilni odbor SZDL Predsedstvo Občinske konference SZDL Radovljica je na zadnji januarski seji sklenilo, da bo za lažje in celovitejše operativno in tekoče delo imenovalo petčlanski izvršilni odbor predsedstva OK SZDL. Člani tega odbora so po funkciji sekretarji vseh petih občinskih družbenopolitičnih organizacij. Izvršilni odbor OK SZDL vodi sekretar OK SZDL Radovljica Bogo Odar, ki bo o delu odbora poročal predsedstvu med dvema sejama. Rudolf Arh 49. samostojna razstava likovnih del na temo »Domačije na Gorenjskem« v prostorih TO Rečica Likovno prizadevanje Rudolfa Arha je dragocen prispevek k obogatitvi kulturnega življenja v delovnem okolju. Rudolf Arh nas s svojimi likovnimi deli vpelje v bogastvo oblik arhitekture domačij na Gorenjskem. Srečo imamo, da se lahko seznanimo z delom vnetega slikarja, ki z dozorelo tehniko upodablja dragocene spomenike ljudske arhitekture na Gorenjskem. Ob tej razstavi v neposrednem delovnem okolju nas navdaja spoznanje, da umetnost lahko občutimo in doumemo, če se z njo oplajamo in bogatimo. V odgovoru na postavljena delegatska vprašanja sekretariat priznava upravičenost nezadovoljstva občanov, ki imajo opravke z njihovimi uslužbenci. Vendar pa opravičuje to z izredno slabimi prostorskimi in delovnimi pogoji. Zavoljo tega je predlagal občinski skupščini Radovljica tri inačice rešitve tega problema: zagotoviti dodatni prostor na sedežu sekretariata za neposredni stik s strankami, zaposlitev dodatne delovne moči za dela in naloge informatorja in posredovalca vseh zahtevkov, ki jih uveljavljajo stranke pri omenjenemu sekretariatu, ali morebitno prerazporeditev ustreznega delavca občinskih upravnih organov k sekretariatu. Služba naj bi v bodoče delovala vse delovne dni v tednu! Občani si vsekakor želimo, da bi se predlagani ukrepi tudi realizirali! Ukinili osnovne organizacije ZK Na predlog komisije za organiziranost in razvoj Zveze komunistov pri občinskem komiteju ZKS Radovljica je občinski komite na zadnji januarski seji sprejel sklep o ukinitvi osnovnih organizacij ZKS v LIP Bled — TO Podnart, Obrtno gradbenem podjetju Grad Bled, v Tapetništvu Radovljica in v Elanovem obratu Vzdrževanje. Za ta sklep se je komite odločil zaradi malo-številnosti članov v teh osnovnih organizacijah, ki ne morejo iz- golnjevati statutarnih pogojev. lani teh osnovnih organizacij se bodo vključili v druge osnovne organizacije ZKS v okviru OZD, ali v svojih krajevnih skupnostih. Zanimivosti iz bohinjskega kota Omenimo naj dva pomembna moža, ki sta v Srednji vasi pustila svoj pečat: prvi je Luka Porenta, župnik v Srednji vasi v letih od 1862 — 1882. Zgradil je sedanje župnišče, pripravil je načrt za trorazredno osnovno šolo, ki je bila dokončana v letu 1875. Ukvarjal se je tudi s čebelarstvom, gojil je 100 do 300 panjev ali »korit«, kot so panje imenovali domačini. Stroški za ta konjiček so bili visoki, saj je čebele vodil na pašo celo na Šmarno goro. Obnovil je cerkev, postavil nove oltarje, notranjo opremo in zvonove. Župnik Matija Zarnik, ki je umrl leta 1903, je zgradil zadružno poslopje izven vasi, kar pa so mu zamerili. Janez Berlic je župnikoval v Srednji vasi od 1903 do 1913. Zakaj se ga posebej spominjamo? Predlagal je, da bi na Brezjah postavili kapelico z oltarjem na sredino cerkve. Frančiškani so na Brezje prišli prav na njegovo pobudo. Bil je ljubitelj planin in nekateri so ga imenovali »malega Aljaža« z bohinjske strani. Delal je pri planinskem društvu. Zanimiva je zgodba, ko je nemško planinsko društvo najelo gorskega vodnika Šesta (po domače Jagra iz Srednje vasi), da bi speljal novo pot od Uskovnice proti Kredarici, t.i. »nemško pot«. Ob poti so Nemci hoteli postaviti še kočo. Za to pa so potrebovali zemljišče, katero je bilo v lasti zgornjebohinjskih kmetov. Župnik jih je naščuval, da tega ne storijo, kočo niso nikoli zgradili. Berlic je imel veliko zaslug za gradnjo duhovniškega počitni- V vseh dvajsetih organizacijah ZZB NOV, kolikor jih je v občini Radovljica, so v decembru sklenili svoje programsko volilne skupščine. Udeležba članov je bila tudi tokrat, kot vedno izjemno množična v vseh krajih, vzlic že razmeroma visoki poprečni starosti, ki se bliža 70 letom in kar precejšni bolehnosti. V tem pogledu bi njihova udeležba in pa sodelovanje na svojih skupščinah lahko služila za zgled članom (delegatom) drugih organizacij in teles. Po pričakovanju so povsod največjo pozornost namenili sedanjim nezavidljivim družbenoekonomskim in političnim razmeram v svetu in doma. Posebno čustveno so razpravljali povsod o vse večjih razsežnostih problemov v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Borci se kljub visoki življenjski dobi in bolehnosti niso odrekli svojih obveznosti v sredinah kjer delujejo, bodisi v okviru SZDL ali krajevne samouprave. Pripravljeni so po svojih močeh prispevati največ kar zmorejo, da bi pripomogli k odpravljanju vseh nasprotij, ki jih je žal vse več tudi zaradi subjektivnih razlogov. Ponekod so borci opozorili, da se odnos do borčevske organizacije in do borcev kot tudi do osvobodilne borbe in revolucije, zaskrbljujo- škega doma pri sv. Duhu (današnji hotel Pod Voglom). Dom so zgradili v letu 1910, gradnjo je vodil gradbenik Dernič iz Radovljice. Pri gradnji pa sta sodelovala tudi Jakob Aljaž in Ivan Pi-ber. Obiskovalci tega doma so bili politični in cerkveni veljaki. Omenili smo že, da je bila Srednja vas kulturno in politično središče. V letu 1895 so tod ustanovili hranilniško družbo, ki so jo potrebovali kmetje. Štiri leta kasneje je bilo ustanovljeno kmetijsko društvo. Namen tega društva je bilo izobraževanje kmetov, poučevali so kmete o planšarstvu, poljedelstvu, živinoreji in sirarstvu. Tudi prosvetno življenje je zaživelo. 1906. leta je bilo ustanovljeno izobraževalno društvo Savica, kasneje katoliško politično društvo, imenovano Kmečka zveza. Tudi na obrambo pred požari niso pozabili, 1901. leta je zaživelo gasilsko društvo. Telovadno društvo Planinski orel so ustanovili leta 1910, največ so se ukvarjali z vadbo najmlajših. Vemo, da je za vsako vas pomembna komunalna ureditev. V zgornjebohinjski dolini so električno razsvetljavo dobili v letu 1925. Pred drugo vojno so začeli širiti cesto proti Stari Fužini in graditi novo strateško pot proti Uskovnici, ki pa še danes ni dokončana. Z gradnjo in vzdrževanjem cest in mostov so odpirali pot turizmu. Vreden ogleda je zidan kamniti most pri cerkvici sv. Janeza. če slabša. Bogate izkušnje udeležencev NOB podcenjujejo nekateri t. i. »perspektivni« kadri, ki vidijo v naši revolucionarni preteklosti nekaj minljivega in že odvečnega?! Niso redki primeri, ko se brez slehernega sramu očita udeležencem NOB, da so krivi za zdajšne razmere, podtikajo neresnice o nekakšnih previlegijah, ki da jih družba daje borcem, četudi je znano, da je vse več borcev, ki kljub polni pokojninski dobi, bolj životarijo kot živijo s sramotno nizko pokojnino. Posebno poglavje v sedanjem vzdušju je odnos do zgodovinskih dogodkov v NOB in njihovo tolmačenje pri vzgoji mladega Čigavo je Bohinjsko jezero? To je bilo večkrat sporno. V knjigah je bilo vpisano kot »javno dobro«, upravljala naj bi ga občina. V letih 1936 — 1937 je nastal spor glede pobiranja takse za turistične čolne. Lastniki čolnov so se spraševali, ali je občina upravičena pobirati takso. Za vzdrževanje ceste Zlatorog—Savica so Bohinjci vložili veliko truda. Dokazovali so, da je to strateškega in turističnega pomena, naj se uporablja pot kot javna. Zato naj se ne kategorizira kot občinska ampak kot banovinska ali subvencionirana cesta. Zaradi zaščite kmetov pred lesnimi trgovci so leta 1919 dobili lesno zadrugo. Zanimiv je podatek, da so na Rodici v letu 1917 začeli kopati boksit, ki so ga uporabljali za aluminij. Domačini so bili zadovoljni, saj so mnogi našli zaposlitev, pa še vojaščine so bili oproščeni. Leta 1935 so kopanje rude opustili, ker ni bilo pravega izkupička. rodu, so na domala vseh skupščinah ocenili stanje člani ZZB NOV. Ogorčeno so zavrnili neresnično prikazovanje deieža partizanov v zmagi nad nacizmom in fašizmom v zadnji vojni, kot ga skušajo ponarediti v nekaterih javnih sredstvih obveščanja in celo v literaturi. Vzroke je očitno izkati v vzgoji mladine od vrtca naprej do visokih šol, kjer se kot kaže, vse manj posveča pozornost temu področju. Seveda pa ne kaže vse metati v en koš, saj zlasti v radovljiški občini ni moč oporekati zavzetosti vzgojno izobraževalnemu kadru, ki zategadelj zasluži tudi priznanje borčevske organizacije. Znana je afera o prodaji kipa sv. Janeza Krstnika iz 15. stoletja. Leta 1937 ga je župnik Golf prodal Narodni galeriji za 500 din. To pa je silno razburilo domačine, pisali so o dogodku v časopisju, protestirali so proti župniku. Končno se je vse pomirilo. Tod so bili doma tudi slavni možje. V Češnjici je bil doma Odar Alojzij, znani strokovnjak za cerkveno pravo, na Koprivniku je grob pesnika Ivana Sadarja. Prof. Janko Ravnik, glasbenik in skladatelj, veliki ljubitelj planin in ekolog, je bil tudi režiser prvega slovenskega filma »V kraljestvu Zlatoroga«. Znan je po knjigi »Lepa si, zemlja slovenska!« 1929. leta ie v Bohinju umrl dr. Gregor Žerjav, pomemben slovenski politik in prvak SDS. V Srednji vasi pa je kaplanoval slovenski pisatelj Janez Jalen. Poleti pa je tod bival pisatelj Janko Mlakar. Božo Benedik (se nadaljuje) Zbor gasilcev V soboto, 1. februarja je bil v Podnartu občni zbor Industrijskega gasilskega društva LIP Bled TOZD Podnart, ki je bilo ustanovljeno 23. 10. 1982. leta. Po pregledu dela v minulem letu, ki je bilo opravljeno po lani sprejetem načrtu in zaključeni razpravi so se dogovorili za aktivnosti v letošnjem letu. Za letos načrtujejo dve mokri in dve suhi vaji. Občinski gasilski zvezi bodo priporočili, da bi bila po dograditvi novega črpališča vode v Podnartu tudi meddruštvena mokra vaja. Letos bodo nabavili nekaj požarno-varnostnih omaric. Delovni organizaciji bodo priporočili, naj za obrat Podnart uvozi vsaj dva dihalna aparata za notranje gašenje. Ker je od ustanovitve društva nekaj gasilcev že odšlo iz obrata, bodo letos vključili v društvo nekaj novih, mladih članov in takoj poskrbeli za usposabljanje, da bodo napravili izpit za gasilca. Strokovni službi bodo priporočili, da predvidi primerno lokacijo za izgradnjo novega, večjega prostora za gasilsko opremo. Tudi letos se bodo prizadevali za čim-tesnejše sodelovanje s krajevno skupnostjo Podnart in sosednjimi gasilskimi društvi, da bi bili v primeru požara bolj uspešni. Ciril Rozman Rekli so Resnice ne zvijmo drugemo krog glave kot mokro cunjo, temveč mu jo ponudimo kot plašč, v katerega lahko smukne. Max Frisch Uravnovešen človek je tisti, ki lahko dvakrat napravi isto napako, ne da bi postal zato živčen. h. Potrpljenje je ključ do veselja. . , Arabski rek Bolje spimo s prikrito jezo kot s kesanjem. C. Foucauld Za prijatelja izberi vedno nekoga, ki je dragocenejši kot si sam, nikakor pa nekoga, ki je vreden manj od tebe. C. F. Borci NOB so sklenili svoje skupščine STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JANUAR 1986 delavcev pripravnikov TOZD Tomaž Godec 426 2 TOZD Rečica 315 7 TOZD Mojstrana 86 TOZD Podnart 78 2 TOZD FILBO 108 TOZD Trgovina 26 DSSS 97 8 Skupaj: 1136 19 ZAPOSLILI SO SE: v TO Tomaž Godec Ivan SMUKAVEC, 1928 - K v TO Rečica Vinko SUŠNIK, 1963 - SS Marko RUČIGAJ, 1965 - Ks v DSSS Barbara VIŠNAR, 1961 - SS ODŠLI IZ DO: iz TO Tomaž Godec Janko STARK, NK - smrt Alenka SMUKAVEC, PK — prekvalifikacija Marjan SMUKAVEC, K - JLA Mirko JERŠIČ, PK - JLA Samo CESAR, NK - JLA Bogomir Odar, K — sporazumno iz TO Rečica Igor PETERMAN, NK - JLA David BIZJAK, PK - JLA Miran KRAŠNA, Ks - JLA Mirko ZUPAN, K — sporazumno iz TO Mojstrana Anton NADIŽAR, 1969 — samovoljna prekinit, iz TO FILBO Stane KOSEI J, VŠ — sporazumno iz TO Podnart: Marjan ŠTALC, NK — sporazumno Matilda BOŽIČ, PK — inv. upokojitev RODILI SO SE: Alenki HODNIK (TO Tomaž Godec) - hči V slovo Janku S tar e tu Ko smo v četrtek, 16. januarja prišli v službo, nas je presenetila novica, da nas je za vedno zapustil sodelavec JANKO STARE. Smrt ga je presenetila v sredo zvečer, ko se je vračal z dela, tik pred domačo hišo. Čeprav je zadnje mesece veliko boloval, nihče ni pričakoval, da je njegovo zdravje že tako načeto in da je smrt že tako blizu. V kolektiv LIP Bled, TO TOMAŽ GODEC je prišel junija 1970. Preden se je zaposlil, je trdo delal na svoji kmetiji, da je lahko preživljal štiri otroke. Tudi na delovnem mestu mi ni bilo prizaneseno. Vedno je delal tam, kjer je bilo delo najtežje. Najprej je delal v obratu žaga, potem pa v obratu opažnih plošč na delih in nalogah »sekanje lesnih ostankov«. Na tem delovnem mestu je delal do zadnjega dne. Sodelavci so ga spoštovali, saj so se njegovega zadnjega slovesa udeležili v velikem številu. V slovo Janezu Salmiču V petek, dne 24. januarja smo se na pokopališču na Blejski Dobravi poslovili od našega upokojencu Janeza Salmiča. Rodil se je 3. maja 1936 v Rovišču pri Krškem. V LIP Bled, TO Mojstrana se je zaposlil 4. januarja 1977 leta kot čuvaj-gasilec. V času aktivnega dela je bil Janez zelo vesten pri opravljanju svojega dela. Pomagal je vsakomur in bil vedno dobre volje. Pred dvemi leti pa mu je bolezen onemogočila aktivno delo. Se vedno pa je upal da bo ozdravel, vendar so ga v lanskem letu novembra invalidsko upokojili. Ni mu bilo dano da bi užival v pokoju ... Ko smo ga pospremili na njegovo poslednjo pot, se je marsikdo zamislil nad tem, kako kratko je življenje in kako tega največkrat ne znamo ceniti. OBVESTILO Vse zaposlene obveščamo, da bo kamp v Atomskih toplicah, kjer imamo 1 prikolico, odprt 25. 4. 1986. V kolikor bo dovoj interesentov, bo prikolica ostala v kampu vse leto (od 25. 4. do 15. 10. 1986), sicer pa jo bomo prepeljali k morju. Prosimo vse, ki bi želeli preživeti oddih v Atomskih toplicah, da izpolnite prijavnico in jo pošljete do 5. marca 1986 na naslov: LIP, lesna industrija Bled, Ljubljana 32, Bled. Zahvali Ob smrti očeta MIHAEIA UIAMCA se vsem sodelavcem TO Rečica, posebno oddelku žaga in vrata BP zahvaljujeva za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti hčerki Štefka in Mihuela Ob izgubi dobrega moža in ata JANKA STARETA se zahvaljujemo vsemu kolektivu UP Bled. TOZD-u Tomaž Godec in najožjim sodelavcem za denarno pomoč, podarjeno cvetje in izrečena sožalja ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. , , vsi njegovi TOZD PRIJAVNICA za letovanje v počitniški prikolici v Atomskih toplicah Priimek in ime--------------roj. leto - Delovno mesto--------------------- Naslov bivališča-------—-------------------------------- Prikolico želim koristiti od______________do------------- V prikolici bo poleg mene letovalo še______________oseb. Podpis I I I Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Tomaž Šolar, Miro Kelbl in Ciril Kraigher.