Leto LXVII	PoSfnfna plahna T gnfnrlnL
4 LJubljani, v letrtek", dne 6. julija 1939
Stev. 151 i
Cena 2 din
Naročnina mesečno i ' ______^^^^ C«k.«l
25 u možem«	flM ^	M VP^ ^^^^^
stvo 40 Din - ne-	^	J^V^ flT ^ ^BT ^	za
SMkt ^^ m m m	m J	m » 1^7 m * m
inozemstvo i 20 Din	#	Uprava:
Telefoni uredništva ia aprave: 4(A)i, 40-02, 40-03, 40-04, 40-0i	«— Izhaja vsak dan zjotraj razen ponedeljka ia dneva po praznika
Bolgarija in Nemčija
Totovanje bolgarskega ministrskega predsednika Kjuseivanova v Berlin je predmet vsestranskega zanimanja po vsej Evropi, kajti pretekle tedne je nad Bolgarijo Se ležal velik vprašaj, na katero stran se bo nagnila. Oba tabora velesil sta se hudo prizadevala, da bi Bolgarijo pritegnila na svojo stran. Brali smo, da je celo Anglija sama neposredno in po svojih turških zaveznikih močno pritiskala na bolgarsko vlado, da se priključi njeni »mirovni fronti t, medtem ko je prigovarjala Romuniji, naj v ta namen doprinese žrtev v Dobrudži, ki jo Bolgarija v imenu narodnostnih pravic zahteva nazaj. Podobne korake je napravila tudi pri grški vladi, ki naj bi Bolgarom odprla pot do Kgejskega inorja. Od bolgarske strani so prišle polslužbune izjave o tem, kar bi Bolgarijo zadovoljilo in kar smatra kot najmanjši a neobhodni pogoj za svoj vstop v Balkansko zvezo. Angliji nasprotni tabor pa tudi ni počival in je Bolgariji stavljal pred oči možnost, da bo z njegovo pomočjo mnogo lažje dosegla svoje cilje, a da bo poleg tega imela od sodelovanja z »osiSčeni Rim —Berlin« velike gospodarske koristi, ko je Nemčija že itak kupec skoraj vsega bolgarskega izvoza.
Borba v Sofiji je sedaj očividno končana. Potovanje bolgarskega ministrskega predsednika v Berlin pove, kako se je končala. Angleška in turška prizadevanja pri Romunih in Grkih niso imela nobenega uspeha. Nobena, niti Romunija niti Grčija nista hoteli nič slišati o odstopu kakšnega ozemlja Bolgarom. Kakšne razloge sta navedli za svoje odklonilno stališče, ni znano. Neki angleški list je namignil, da je romunski zunanji minister Gafencu baje Turčiji in Angliji dokazal, da bi tudi žrtev Dobrudže Bolgarov, ki so v gospodarskem in političnem oziru že preveč navezani na Nemčijo, ne mogla pridobiti za angleško »mirovno fronto« in da je torej nepotrebno, da bi Bolgarijo krepili, ker bi je ne krepili v svojo korist, marveč proti samim sebi. Ni nam znano, če so to zares bile misli romunskega zunanjega ministra, vemo le toliko, da je po njegovem povratku iz Ankare in iz Grčije optimistično napovedovanje o vstopu Bolgarije v Balkansko zvezo in morda celo v angleško »mirovno fronto*, kar naenkrat prenehalo, da se možnost odstopa Oohrudže ter prostega dostopa Bolgarije do Egejskega morja ni več omenjala in da je zavladalo občutje, da se diplomacija angleške fronte umika z bolgarskega pozorišča nazaj na »dardanelsko fronto«, ki jo je pred nekoliko meseci angleški admiral Ushorne v »Manchester Guardianu? označil kot tisto fronto, kjer se bo angleški imperij na Balkanu branil proti zavezniški osi Rim—Berlin. Obisk ministrskega predsednika Kjuseivanova v Berlinu, kjer ga bodo sprejeli z velikimi slovesnostmi, naj bi stvarni položaj, ki je nastal v osrčju Balkana, podčrtal in mu dal tudi javno obeležje. Borba za Bolgarijo je končana.
Ni na nas ležeče, da tako ali tako presojamo in ocenjujemo zunanjepolitični razvoj Bolgarije. Toda za razumevanje odločitev, ki so padle, moramo upoštevati dve stvarnosti. Prva je, da bi nobena bolgarska vlada ne mogla vstopiti v Balkansko zvezo, dokler ni dobila gotovih zadoščenj v Dobrudži, ki je naseljena po Bolgarih in ki ji je bila odvzeta še le v svetovni vojni, ter dokler ni dobila dostopa do morja, od katerega je bila odsekana 1. 1919 po ozkem pasu grškega ozemlja. Druga stvarnost pa ie ta, da je postala Nemčija že z 1. 1924 največji odjemalec bolgarskega izvoza. Pred svetovno vojno je to mesto zavzemala avslro-ogrska monarhija. Medtem ko so druge velesile, ki bi jim bilo politično prijateljstvo Bolgarije prav prišlo, Bolgarom dqjale le dobre nasvete, je Nemčija od te na splošno siromašne države pridno kupovala vse, kar je izvažala ter je tako državi pomagala, da je živela kolikor toliko zdravo gospodarsko življenje in da se v gospodarski stiski, ki je napočila 1. 1929 in je za kmetijske države trajala več let, ni zrušila. Nemški delež tako pri izvozu iz Bolgarije kakor pri uvozu v Bolgarijo je od 1. 1924 stalno naraščal in je lansko leto še znatno prekoračil polovico. Številčni podatki pravijo, da je Nemčija v I. 1938 kupila 63,4% bolgarskega izvoza in da je Bolgarom prodala 57,8'^ vsega bolgarskega uvoza iz tujine. Nemčija kupuje v Bolgariji tobak, grozdje, žito, sadje. Za mnogo-katere bolgarske proizvode je Nemčija sploh izključno kupec, kot na primer za grozdje, slive, paradižnike in jabolka. Žive svinje gredo skoraj vse (96,3%) v Nemčijo. Od tobaka ga več kot polovico kupi nemški trg. Svinjsko mast pokupijo Nemci vso. Isto velja za sojo. Nasprotno pa so spet Nemci dobavitelji za poglavitne potrebe po industrijskih proizvodih, to so stroji, železnina, kemijski proizvodi, elektrotehnično orodje in prede-nine raznih vrst. V zadnjem času in na osnovi posebnih trgovinskih pogodb je Nemčija postala tudi izključni odjemalec gotovih rudninskih surovin in je celo dobila možnost, da na bolgarskih tleh surovine sama predeluje. Nemška industrija je močno dvignila proizvodnjo zelo dobrega premoga. ki ga predel ju ie v koks, nadalje je začela izkoriščati bogata ležišča svinca, cinka in bakra. Ako vzamemo vse to u pošte v - in pustimo ob strani vsa razmišljanja izključno politične narave — se nepristranskemu opazovalcu ne bo zdelo čudno, da je bila beseda zastopnikov osišča Rim-Berlin dokaj tehtna za bolgarska ušesa m da je ponudbe nasprotnega tabora pretehtala tembolj, ker so bile platoničnega značaja.
O podrobnostnih namenih bolgarskega obiska v Berlinu se slišijo razne domneve. Tako se je razširila tudi novica, da bo Bolgarija zaprosita v Berlinu za nemško jamstvo za svoje meje. Na merodajnih nemških in bolgarskih mest,h do seda; ta novica Se ni bila potrjena. Pa tudi če ne bi bila, ostaia vendar le vtis, da spada Bolgarija te pod moralno zaščitno ozemlje srednjih velesil m to dejstvo bo tudi v političnih razvojih na Balkanu Igralo svojo važno vlogo.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro v vsej državi, le v vzhodnih in južnih krajih bo oblačno s krajevnimi nevihtami.
Zagrebška vremenska napoved: Jasno in toplo.
Dunajska vremenska napoved: Jasno in zelo ifoplo, okoli poldne se bo pooblačilo, ponekod nevihte.
„Kdo je močnejši...?"
»Svet še ne ve, kaj premoreta Francija in Anglija" (Bonnet) Jtalija in Nemčija sta glede oborožene sile močnejši" (Štefani)
Pariz. 5. julija. AA. Havas. Po govoru angleškega vojnega ministra Hoare Belishe je govoril
francoski zunanji minister Bonnet ter takoj v začetku naglasil moč francosko-angleške zveze.
Govor francoskega zunanjega ministra
o moči angleškega in francoskega imperija m njuni mirovni politiki Roosevelt:
Prijateljstvo med Anglijo in Francijo,
skem morju. Topovi s Pantellerije morejo s pomočjo topov iz Sicilije dejansko nadzorovati skoraj vso razdaljo med Sicilijo in Tunisoin. Če se k temu prišteje nastop, ki ga lahko razvijeoj italijanske podmornice v tem ozkem prehodu v primeru spopada, ter možnost, da se ta prehod lahko minira zaradi plitkega morja, potem je jasen položaj, t katerem hi se znašle sovražne ladje, ki hi skušale pluti i ene strani Sredozemskega morja na drugo.
je dejal Bonnet, je bilo obnovljeno z razumom in potrjeno zizkušnjami. To prijateljstvo ustreza občutkom obeli narodov. Dva velika naroda sta se združila v obrambi skupnih interesov ter resnice, ki se zdi obema jasna. To je dejstvo zgodovinskega pomena. Oba imperija zavzemata ogromna ozemlja z ogromnim številom prebivalcev. Nobena druga država ne razpolaga z gmotnimi in duhovnimi sredstvi, ki bi bila večja kakor sredstva, ki jih lahko spravita v pokret oba imperija.
Zaradi tega Imata Anglija ln Francija tudi veliko odgovornost, katere se popolnoma zavedata. Obe morata najprej zavarovati neodvisnost in dostojanstvo svojih narodov. To pomeni, da n e moreta pristati na nobeno nadvlado v Evropi, ki bi jo izvajala ena država ali pa skupina držat. Sicer pa je zgodovina dokazala, da je tako nadvlado mogoče razbiti. Junaštvo in ponos narodov ne dovoljuje nadvlad. To naj vsi jasno čujejo. Francija in Anglija sta pristali na vsako žrtev, ki hi bila potrebna za zaščito neodvisnosti. Francija in Anglija imata dolžnost ohraniti na svetu irnlovn stopnjo varnosti, ki se ne sme zmanjšati tako, da hi postala neznosna za ljudi. Nemogoče je. da bi ljudje stalno bali za svoje meje in da hi se t s a k o jutro zbudili r strahu pred nasiljem in vojno.
Da bi okrepili mir in razbremenili liudi. sta Anglija in Francija zvišali vojaške sile. Angleški narod jo navzlic svojemu nasprotju proti vojaški obveznosti z veseljem pristal na uvedbo splošne vojaške obveznosti. Oni, ki so dvomili v francosko skupnost, vidijo danes, da je francoski narod zedi-njen, kakor ni bil nikoli prej. Svet še ne ve, kaj premoreta oba združena 1 m p e -r i j a. Naš sedanji trud nima drugega namena, kakor ohraniti varnost narodov. Prijateljstvo in sila Francije in Anglije bosta za dosego tega cilja premagali vse ovire.
Službeno poročilo Italijanske vlade
o slabostih Anglije in Francije in nevarnostih za Anglijo v Sredozemlju
Rini, 5. julija. AA. DiplomatiČni urednik agencije Štefani piše: V zvezi z bojevitostjo zapad-nih sil je treba ponovno naglasiti, da sta Italija in Nemčija glede oborožene sile močnejši. Italija in Nemčija razr>olagata z velikimi armadami in velikimi rezervami.
Sicer tudi Francija razpolaga s precejšnjo silo. toda ta sila bi se morala razdeliti na razne fronte v Evropi ob ^tenu in ob Alpah ter v Tunisu. Varovati bo morala Pirenejsko mejo, Maroko, Sirijo in lndokino. Daladier je govoril o vojni, toda prav ta vojna bo imela usodne posledice za Francijo, ki bo izgubila svojo mladino ter bo na ta način uničena.
Kar se tiče Anglije bo prva posledica vojne zanjo ta. da bodo prekinjene njene zveze s kolonijami skozi Sredozemsko morje. Bojeviti angleški krogi tega še ne razumejo, toda angleška admiraliteta se zaveda te posledice morebitnega spopada.
List »T e v r e« poudarja ogromen strateški pomen, ki ga ima italijanski otok Pa n tel le-r i j a v sedanjem vojnem položaju na Sredozem-
Za vsako ceno hočemo onemogočiti vojno na katerem koli delu sveta
Hulepark, 5. julija. AA. Havas. Predsednik Roosevelt je s|>rejel predstavnike tiska in jim izjavil, da gre politika Zedinjenih držav za tein, da se za vsako ceno onemogoči vojna na kateremkoli koncil sveta. Iz teh razlogov želim, da bi kongres sprejel zakon o nevtralnosti še v teku tega zasedanja. Popolnoma se strinjam z izjavami Hulla in da se bo moralo zaradi tega sedanje besedilo o prepovedi izvoza orožja črtati. Po vesteh iz tujih
prestolnic se da sklepati, da bodo r«e miroljubna države pozdravile spremembo zakona o nevtralnosti. Te vesti potrjujejo tudi uradna poročila. Ako bi se zgodilo nasprotno, kakor to nekatere države želijo, potem bi to neugodno vplivalo na razvoj sedanje krize v Evropi, kjer bi se še bolj približali vojni. Nastale pa bi tudi težave za Zedinjene države in njihovo skrb, da ne bi stopile v vojno.
Iz teh razlogov, je dejal Roosevelt, mi je na tem, da se vprašanja nevtralnosti dobro prouči. Roosevelt je dejal, da se bo še danes sestal z zunanjim ministrom liulloin. Roosevelt je odpotoval snoči v \Vashington.
Italijansko brodovje v Tangerju
TaiiRcr. 5. juli ja. A A. Štefani. Obisk italijanskih bojnih ladij v odah mednarodnega dela mesta je dal r>ovod prebivalstvu za manifestacije simpatij do Italije, zlasti pa danes zjutraj o priliki odhoda ladij. Prebivalstvo se je čudilo disciplini in moči italijanskih pomorskih edinic. Pri sprei°mu, ki je bil prirejen na čast italijanskih častnikov, je bil tudi zastopnik sultana Gel Mandub, poslaniki Španije, Anglije, Francije in Belgije, komisar španskega Maroka in druge ugledne osebnosti.
»Prijateljstvo med Bolgarijo in Jugoslavijo bo v teh dneh pokazalo svojo vrednost«
Izjava bolgarskega predsednika vlade Kjuseivanova v Belgradu
Belgrad. 5. julija, m. Predsednik bolgarske vlade in nas zunanji minister sta dala časnikarjem ločene izjave.
Predsednik bolgarske vlade Kjuseivanov je dejal:
»Zelo «em zadovoljen, da sem se danes sestal • svojim Mnrim prijateljem in zunanjim ministrom kraljevine Jugoslavije Cinrar-Mar-kovičem. Najini razgovori so potekali v najlepšem razpoloženju in prijateljsko, kar se je moglo samo pričakovati. Pogovarjala sva se o perečih vprašanjih, ki se sučejo v okviru problemov med našima dTcma državama. V vsem sva si bila edina. Jaz sem eden največjih po-bornikov prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. ker bo ravno t teh dneh to prijateljstvo pokazalo svojo največjo vrednost. Čim težji bodo dnevi, tem fvrstejše bo tudi prijateljstvo med Bolgarijo in Jugoslavijo.«
Zunanji minister Cincar-Markovič pa je izjavil naslednje:
»Zelo sem srečen, da sem imel priliko pozdraviti svojega starega znanca predsednika bolgarske vlade in ztinanjcga ministra Geor-gija Kjuseinova, in da prehijem nekaj minut
v razgovoru z njim. Govorila sva n vseh aktualnih vprašanjih, ki zanimajo naši dve državi. Mogla sva ugotoviti obojestransko razumevanje za vsa važna vprašanja, ki se tičejo nadaljnjega raivoja odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo zaradi ohranitve miru na Balkanu.«
Kjuseivanov v Berlinu
Berlin. 5. julija. AA. Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Kjuseivanov je prispel snoči na obmejno postajo Podroščico, kjer ga je pozdravila posebna nemška delegacija ter bolgarski posl. v Berlinu. Potem ko je obšel častno četo na peronu je Kjuseivanov nadaljeval pot v Berlin. V Berlin je prispel danes ob 14.30. Na železniški postaji so Kjuseivanova pozdravil zunanji minister v. Rihbentrop in mnoge druge odlične osebnosti. Predsedniku bolgarske vlade je prebivalstvo na potu od železniške postaje do dvorra Bellevue priredilo prisrčne pozdrave.
Pri sprejemu bolgarskega ministrskega predsednika Kjoscivanova so bili navzoči tudi italijanski pislanik Attolico, jugoslovanski poslanik dr. Andrič, minister Kerrl, general Kcitel, podtajnik Weiszsacker, podtainika Tepler in Korner ter nemški poslanik v Sofiji.
Južne Tirolce preselijo na južno Koroško
London. 5. julija, m. Na merodajnem mestu potrjujejo, da so sprejeli poročilo, da je bil med Nemčijo in Italijo dosežen sporazum glede izselitve Nemcev iz južnega Tirola, in pravijo, da je ta sporazum ]>onovni dokaz za prisrčnost odnošajev, ki vladajo med Kalijo in Nemčijo, ki tako odstranjujeta vse ovire, ki bi kdaj mogle škodovati trdnosti in trajnosti njune zveze.
V angleških vladnih krogih pa zanikajo poročila, da bi bila Nemčija imela namen naseliti tiste Nemce, ki bodo zapustili Južno Tirolsko, na ozemlju češko-moravskega protektorata, marveč jih namerava usmeriti v južni del Koroške. Nemške statistike navajajo, da živi
Ministri na častni tribuni r Maribor« v nedeljo dopoldne. OdI leve »<«*"•	" j/*^
Ruiič, Cejovi*. P a n t i i, dr. k r f k , A It i p a r m a k o t i « , Snoj m mariborski kneio ' 1	ikot dr. T o m a 11 č
na južnem Tirolskem Se vedno 195.000 Nemcev. Ker ni verjetno, da se bi hoteli vsi izseliti v Nemčijo, računajo z možnostjo, da jih pojde v Nemčijo kakšnih 100.000, ki bi jih bilo treba torej naseliti po južnem Koroškem, v kolikor bi ti priseljenci bili poljedelskega stanu.
Ne v južno Italijo!
Turih. 5. julijt. b »Neue ZUricher Zeitung« poroča, da se pripravlja organizacija preseljevanja Nemrev iz južnega Tirolskega v Nemčijo. Po poročilih iz Berlina je nemško prebivalstvo, ki se ni inoglo prilagoditi tarnošnjim razmeram, zaprosilo, da se v interesu dobrih odnoSajev med Italijo in Nemčijo, preseli v Nemčijo. V Bozenu in Mera-nu so se že osnovale posebne oblasti, ki bodo vršile nadzor nad tem izseljevanjem. Do sedaj se je priselilo v Nemčijo okrog 6000 tirolskih Nemcev. Zanikajo pa se vesti, da lmdo preseljeni v južno Italijo vsi Tirolci, ki se nc bodo hoteli izseliti v Nemčijo.
Tudi iz Romunije in Madžarska
Berlin, 5. julija, h. Z merodajne strani ss poroča, da <*> pripravlja preselitev 200.000 Nemcev i« južnega Tirolskega. Istočasno se poroča iz Berlina, da bo na tisoče čeških dela*cev rtastarvjenlh in zaposlenih v nemških industrijskih centrih, ker tam vlada veliko pomanjkanje delavcev.
Istočasno so v teku pocajan a med Berlinom in voditeljem neni5ke manjšine v Romuniji in na Madžarskem o vrnitvi tamošnje nemSke manjšine v rajh.
Bagdad. 5. julija. AA. Reuter. Predsednik iraške vlade in zunanji minister Huri Said ie iiiavll v parlamentu, da Irak odklani« angleško Belo knjigo. Dodal je, da nobenemu Judu ne bo dovoljeno prestopiti iraško mejo.
Stran J
✓SLOVENEC«, dne 8. julija 1G33.
Stev. 151.
Framasonstvo rovarl
Dobro informirani »Zagrebški list« prinaša
zanimive podrobnosti o delovanju zagrebških fra- I masonov. S časom jim je uspelo, da so zavzeli | odlična mesta v hrvatskih društvih in ustanovah, katere prepajajo b svojim duhom iu jih skušajo dirigirati v svojo politično smer ln socialno ori- | entacijo. Danes so se framasoni na Hrvatskem oklenili imena dr. Milana Stojadinoviča in skušajo | svojo politično srečo v rovarjenju proti sporazumu s Hrvati. Na čelu tega framasonskega dela je I znani bivši minister in marksist J ura j Demetrovlč, | ki zbira podpise za »blok narodnega edinstva« in sestavlja nekak memorandum. Glasilo frama* I sonerije so »Jugoslavenske novinet, ki predstavlja mnenje vseh onih politikov v Hrvatskem, katere je dr. Stojadinovič pri decembrskih volitvah obla-godaril z mandatom in ki so sedaj bili vrženi iz poslanskega kluba in iz stranke JRZ. S svojo spomenico proti sporazumu v rokah, pritiskajo sedaj kljuke po raznih zagrebških hišah, da bi dobili podpise za »blok narodnega edinstva«. Poleg te spomenice pa se je pojavila še druga, ki so jo sestavili višji čini zagrebške framasonske lože, to so namreč taki politiki in gospodarski ljudje, ki se najbolj boje, da bi s sporazumom ne bili vrženi iz svojih visokih in dobičkanosnih položajev v hrvatski javnosti, katere so zavzeli samo s po- | močjo belgrajske framasonerije, ki vodi tako-zvano čaršijo. Avtorji prve spomenice pobirajo I podpise bolj med srednjimi ljudmi, avtorji druge pa med »boljšo družbo« ali med takozvano »kremo kreme«. »Zagrebački list< pravi, da je hrvatsko | ljudstvo že do grla sito framasonskega rovanja in zastrupljanja političnega in gospodarskega življenja ter da bo enkrat temeljito obračunalo s temi elementi (kar bi bilo le želeti. — O. ured.).
Beležimo
Važno izjavo v vprašanju sporazuma prinaša glavno glasilo JKZ, belgrajska »Samouprava«, ki ] je napisala sledeče:
Kdor jo proučil naš program, temu je jasno, da se ne more uresničiti brez rešitve hrvatskega vprašanja, oziroma brez sporazuma s predstavniki Hrvatov. Zato so vsi naši člani in prijatelji, ko ] so podpisali naš program, obenem oddali svoj I glas za bratski sporazum s Hrvati. Na podlagi tega narodnega razpoloženja, ki se je zadnje štiri leta očitovalo ob vsaki priliki, kadar je bilo ljud- | stvo vprašano, je jasno, da morajo vsi člani JRZ napreči vse svoje sile, da se sporazum s Hrvati I sklene. Zaradi tega bi se vsak naš član, ki ne bi želel sporazuma ali bi relo proti njemu delal, ne pregrešil samo zoper program JRZ, ampak bi očitno delal tudi proti jasno izraženi volji vsega našega naroda.
Nrzavisna tribuna', ki ima večkrat dobre politične informacije, piše sledeče: »Dočiin se] krogi okoli dr. Mačka držijo zelo rezervirano in nočejo podati nobene izjave, kako potekajo razgovori za sporazum, pa v merodajnih krogih Bel- j grada pravijo, da je sporazum gotova stvar in da se bo sklenil v najkrajšem času.
Umestno opozorilo dr. Ma&ka županom
»Hrvatska straža' javlja, da |e dr. Maček vsem županom hrvatskega Primorja in Dalmacije poslal navodilo, kako nai se ravnajo nasproti domačim in tujim gostom v kopališčih. Cerkvene oblasti so opozorile voditelja hrvatskega naroda, kako po-hnjšljivo se obnašajo ti gostje po hrvatskih krajih, kjer napol goli poserajo restavracije, kavarne in trgovine in žalijo nravstveni čut poštenega hrvatskega ljudstva, zlasli pa vplivajo škodljivo na mla-dež. Dr. Maček prosi župane, naj tujce, oziroma goste opozorijo, da prenehajo s takim pohujšlji-vim obnašanjem, naj dajo tudi po občini nalepiti tozadevna opozorila in opozorijo goste, da je tako škandalozno vedenje prepovedano, oziroma kaznivo tudi po policijskih zakonih.
Volitve obratnih zaupnikov
Kakor pišejo »Novosti«, se volitve za obratne zaupnike, ki eo bile odgodene do 15. julija ne
bodo več odlagale, ampak se bodo od 15. julija dalje do 15. avgusta izvršile po vseh obratih. Storjene so vse priprave, da se bodo te volitve vršile 6vobodno in v j>opolnem redu.
Nove ljudske in srednje šole
NaučnI minister g. fMrič proučuje vprašanje izgradbe novih gimnazij in velikega števila ljudskih šol, za kar je dobil pooblastilo po finančnem zakonu. Minister je ukrenil, da se izdela podroben načrt, v katerih krajih obstoja največja potreba ljudskih šol in gimnazij. Zlasti stanje ljudskega šolstva nujno zahteva odpomoči, ker je še veliko vasi brez šole, oziroma nima zadovoljivih šolskih uroetorov.
Gradbena dela v Belgradu
Od začetka letošnjega leta do danes je bilo v delgradu izdanih 285 gradbenih dovoljenj za zasebne zgradbe. Kar ee liče državnih zgradb, se dovršuje velika palača llipotekarne banke, se dopolnjujejo zgradbe belgra.jskega vseučilišča, se začenja gradba velepalače za ministrstvo zgradb, nadalje monumentalna palača pravosodja in velika državna opera. Ministrstvo telesne vzgojo se prizadeva, da se čim prej zgradi državni stadion za 50.000 gledalcev ter vojno-sokolski stadion,, ki naj bi bil gotov do 1. 104-1. Gradi se tudi šola za telesno vzgojo s svojim lastnim stadionom, kopališčem in zimskim plavalnim bazenom. Za vse te zgradbe v območju ministrstva za telesno vzgojo se bo potrošilo okoli 300 milijonov dinarjev.
Frankovci
»Slobodna misao« piše: »Po vsej naši državi se davno ve, kaj so frankovci in kakšna je njihova protislovanska orientacija. Mnogi so krivo sodili, meneč, da se frankovci približujejo dr. Mačku. Oni so samo molčali in čakali na trenutek, ko zopet začnejo swje rušilno delo. Primer, ko se je sarajevski župnik g. Gralo spopadel z Mačkovim narodnim poslancem dr. Sutejem, je pokazal, kako se frankovci zopet pripravljajo na akcijo.
Osebne novice
Belcrad, S. julija. AA. Ž a sluSalca počitniškega pedagoškega tečaja, ki bo od 10. julija do 5. av-gusta t. I. v Belgradu, sta sprejeta Peree Ludvik, učitelj pri Sv. Gregorju, okraj kočevski. In Skasa liilda, učiteljica pri Sv. Tomažu, okraj ptujski.
Haushofer
mož, ki je iznašel „živijenski prostor"
Monakovo, 3. julija.
»Tukaj Haushofer!«
»Prosim, počakajte pri telefonu. Z vami bi rad govoril vodja.<
Odmor. Po nekaj minutah: »Halo Haushofer? Za danes zvečer potrebujem podroben Črtež Gdanska in okolice. Ob fl. zvečer bo moje letalo prišlo iskat risbo v Oberwie-scnfeld.«
»Na povelje, moj vodja!« Dr. Karel Haushofer jc tisti mož, ki dela za Hitlerja vse akice In zemljepisne črtele. Ko sta Chamberlain in Daladier pretekli september prišla v Monakovo, sta že našla na ogromnih mizah zemljevide, na katerih so že bile včrtane nove meje nemškega rajha. Te zemljevidne je izdelala pisarna vseučilišktga profesorja dr. Haushoferja.
Ta strokovnjak za zemljepisje je čisto nenavadna osebnost. Haushofer je general v pokoju. Ima doktorat iz filozofije, je iznajditelj in utemeljitelj geopolitike in tudi pojma »življpnjski prostor«. Njegova znanstvena revija »Geopolitik« izhaja že 15 let. Dne 81. avgusta bo star 70 let. Med njegovimi učenci eo bili med drugimi Dui»-burg, predsednik I. G. Harben, potem Bockmann, vodja nemškega radia, ministerijalnl direktor Wohltat in general Epp. Tudi njegov sin, prof. Al-breeht Haushofer, se peča z geopolitičnimi vprašanji. Sedaj je ravnatelj politične visoke šole v Berlinu in velja za strokovnjaka za zapadno Evropo.
Toda najslavnejša učenca starega Haushoferja,
ki živi skrito življenje na svojem posestvu na Amersee v bavarskih Alpah, sta Adolf Hitler in Rudolf Hess. Haushofer ju navadno imenuje kar »mlada fanta«.	,»	..».«.-
' — * — i m i	i. j " / J m < .. * t i i k * • t
« Oba pozna ie iz mladih let. Hess se Je pri njem skrival po monakovski vstaji šest tednov. Ko pa je pozneje vseeno bil aretiran, sta ga Hitler in Haushofer v ječi vsako sredo obiskala v zaporu Landsberg in mu prinašala knjige in bodrilo.
Že v tistem času je Haushofer imel v načrtu vse spremembe nemških državnih meja in se o njih veliko z Hitlerjem razgovarjal. Te spremembe je medtem Hitler res že izvedel in deloma jih namerava še izvesti. Haushofer je napisal nešteto knjig in razprav, v katerih je iskal življenjskega prostora za Nemce na Vzhodu. Haushoferjeva miselnost se deloma zrcali tudi v Hitlerjevi knjigi »Mein Katnpf«. Za gotova zemljepisna vprašanja je Haushofer še vedno zaupen svetovalec Hitlerja, s katerim se še vedno posvetuje ob važnih odločitvah, kakor je bil to tudi slučaj v Monakovem.
Z Bleda
Bled, 5. junija. Na Bled je dopotoval pravosodni minister dr. Ružič. Z belgrajskim brzovlakom se je pripeljal na Bled tudi dekan belgr. pravne fakultete dr. (ijorgje T a s i č. Istočasno sta dopotovala iz Belgrada poslanca Semčevič in Simoni č. — Dopotoval je tudi tajnik zunanjega ministrstva dr. M a n o j 1 o v i č, ki bo v hotelu »Toplice« uredil poletno pisarno zunanjega ministrstva.
Danes se je pripeljal tudi madžarski poslanik baron Rakasz-Bessenyei, ki ee je nastanil v vili »Valenta«, in švicarski poslanik dr. Schneider, ki stanuje v hotelu »Toplice«.
Belgrnd, 5. julija, m. V Zemunu Je hujše I obolel prvak SDS Milan Kostič.
Belgrnd, 5. julija, m. Danes je bil pokopan najstarejši čelniški vojvoda Taso Donič.
Ljubljana, 5. Julija.
Ves torek In sredo eo zborovali * veliki dvorani hotela Miklič člani Združenja vlakoepremnega in premikalnega osebja. Na kongree je prihitelo nad 200 delegatov iz vse države. Svoje zastopnike pa so poslale tudi druge sorodne organizacije. Generalnega direktorja državn^ železnic in direktorja ljubljanske direkcije j™ na zborovanjih zastopal načelnik Franc P odbregar, Združenje žel. uradnikov je zastopal svetnik G o r š e Franc, Združenje strojevodij Žar ga Rudolf, Združenje kurjačev Franc Sond in zastopstvo kluba železničarjev JRZ. Navzoči so bili tudi številni železniški uradniki ljubljanske direkcije, kakor tudi šef postaje LJubljana g. Sede j. Oba dneva so l>olekla ob velikanskem zanimanju za najbolj pereča vprašanja, ki tarejo najbolj obremenjeno oeebje naših leleznle. S kongresa so bile poslane pozdravne brzojavke zastopniku prometnega ministra g. Kulenoviču in generalnemu ravnatelju državnih železnic g. Djuriču.
Kasno na večer je bila po dolgih debatah sprejeta obširna resolucija, ki med drugim zahteva, naj se vlakospremnemu in premikalnemu osebju zboljšajo plače na tako višino, kakor so bile leta 1930. Povišanje plač v polni meri opravičuje
Kongres železničarjev
znatno zvišanje veeh een konzumnih potrebščin. Glede na naporno službo, ki jo ima to osebje, naj ee zopet uvede eksekutivni dodatek kot leta 1923. Napredovanje naj sc izvrši avtomatično, kakor hitro so izpolnjeni zakonski pogoji. Duevničarska iu delavska leta naj ee pri prestopu v zvanično službo štejejo v napredovanje in v penzijo. Pri prevedbah iz nižjih v višje skupine naj 66 v polni meri upoštevajo že odslužena leta. Izvaja naj se načelo, da vstopi v pokoj vsakdo, ki ima polnih 25 let službe, ne da bi moral za to še posebej prositi. Namesto kilometrine naj se upošteva prepotovani čas, tako da se šteje kot mesečna služba 240 delovnih ur na mesec. Višek delovnih ur pa naj se honorira kot nadurno delo po 10 din nn uro. Službena obleka na] 6e nabavlja v najboljši kvaliteti in izdeluje po meri. V komisijo za nabavo blaga naj se sprejmejo tudi člani vlakospremnega in premikalnega osebja Temu osebju naj se prizna tudi pravica do dežnih plaščev. V veliki meri je glede na preobremenitev vlakospremnega in premikalnega osebja treba povečati število nastav-Ijencev. To naj se izvrši čim prej. Resolucija navaja še več drugih podrobnosti glede izpitnih formalnosti, kretničarske službe in brezplačnih voženj. Z večernimi vlaki so številni delegati odpotovali domov, drugi pa eo odpotovali na Bled.
Kitajci napadajo v zaledju
Tokio, 5. julija. AA. Reuter: Kakor pravi poročilo, ki je prispelo z bojišča v Tokio, japonski vojaški oddelki napadajo 10.000 kitajakih rednih in pomožnih vojakov, ki so ee utrdili v rovih v zahodnem Šantungu Do tega japonskega vojaškega napada je prišlo potem, ko eo Japonci pregnali še ostanek kita ekih čet v južnem Šantungu Boji divjajo na velikem področju zahodno od železniške proge Tjencin-Fukao. Poročajo tudi o akciji ja-
ponskih čet, ki skušajo pregnati še zadnja ostanke kitajske vojske v pokrajini Kjangeu.
Čungking, 5. julija. AA. Reuter: Zastopnik kitajskih vojaških oblasti je izjavil, da so kitajske čete začele z napadom na japonske postojanke severno in južno od Kantona. Kitajci tudi trdijo, da njihova vojska napada japonske postojanke ob železniški progi Kanton-Hankav,
Grof Ciano 10 dni v Španiji
Rim, 5. julija, b. Italijanski zunanji minister grof Ciano odpotuje v soboto iz Ženeve v Španijo. V Barcelono pride 10. t. m., ▼ Saragono bo prišel 13., v Saragoso 14., v San Sebastian 16., v Burgos 18. julija, na kar bo v Madridu prisostvoval velikim vojaškim paradam, 20, julija pa odpotuje iz
Cadiza v Italijo, S tem službenim obiskom italijanskega zunanjega ministra se bo zapečatilo prijateljstvo med Italijo in Španijo. Pri tej priliki pričakujejo tudi sklenitev nekaterih sporazumov političnega in kulturnega značaja.
Vlomi, napadi In nesrečo v celjski okolici
Celje, 5. julija.
V Osenci pri Celju je bilo danee popoldne vlomljeno v hišo posestnice Gorjupove. Tat je prežal pred hišo, da bi po goepodinjinem odhodu vlomil. Videl je, kara je shranila ključ, šel v hišo, vse prebrskal ter odnesel 1000 din gotovine, žensko srebrno uro in poročni prstan. Oroiništvo je aretiralo neko žensko, ki 6e je potikala z nekim moškim po celjski okolici in je tatu že na sledu.
Snoči okrog 11. se je vračal posestnik Kapitler s kolesom iz Št. Janža v Galicijo. Vozil je precej počasi po slabi cesti. Blizu Cesarjeve žage je navalil nanj neznanec in ga podrl s kolesa. Kapitler se še ni dobro zavedel, že ee je zabliskal v ne-znančevi roki nož. Kapitler je neznanca močno sunil in udaril po glavi. V borbi je dobil Kapitler dva globoka vbodljaja v nogo, nakar je neznanec »izginil. Ni izključeno, da ee je napadalec zmotil
t osebi; ko je to opazil, je zbežal v noč. Kapitler je bil še toliko pri moči, da je prišel domov. Ostane v domači oskrbi.
Danes popoldne je padel s češnje v Pečov-niku 17 letni čevljarski vajenec Alojzij Njič. Pri padcu je treščil z nogo s tako silo ob trdo in špičasto vejo, da mu je ta popolnoma predrla stegno. Poklicani reševalci so morali najpj-ej vejo odžagati, ki je tičala v nogi. Vajenec je trpel grozne bolečine.
Belgrajske novice
Kongres Kristusa Kralja
od 25. do 30. julija 1939
Mladina na kongresi
Ker je mladini na kongresu določen poseben dan in sicer sobota 29. julija dopoldne, mora biti njena udeležba mogočna! Na vseh svetovnih kongresih katoliške misli je bil do sedaj mladinski naslop najprisrčnejši, pa obenem najlepša slika. Z mladinskim nastopom moramo navdušiti zbrane vernike, da l>odo tega dne odhajali iz Stadiona s toplo zavestjo: Mladina stoji za nami in 1k> naše delo z vsem navdušenjem nadaljevala ! Zato prosimo prijavljajte mladino! Vse prijave pošiljajte na knezoškofijski ordinariat v Ljubljani.
Narodne noše!
Pestrost narodnih noš bo na mednarodnem kongresu najlepše poudarila značaj kraja in ljudi Slovenije. Zato naj pride v Ljubljano kdor le more v narodni noši. Pokažimo tujcem svojo edinstveno nošo! Narodna noša pa mora hiti prava in pristna, ne le kakšna zmedena ponaredba. Zato sc prej |K>učite, kako je z vašo narodno nošo! Kongres je verska svečanost. Zato je potrebno vedeti tudi tistim, ki bodo v narodni noši, da se za tako prireditev spodobi le mirno, zbra.io, resno vedenje. Nikakih navlak in pridatkov (vivcek, malha, pastirska palica), ki k narodni aoši bistvt.no ne spadajol
Okrasimo Ljubljano
Ljubljana je postala mesto svetovnega kongresa Kristusa Kralja I Tujci bodo prihiteli k nam. Zato mora Ljubljana kazati v kongresnih dneh še nosebno slovesno sliko. K okrasitvi kongresne Ljubljane so najprej poklicani vsi hišni posestniki ljubljanski, da okrase svoje poslopja na čim slovesnejši način. Pripravile zastave in vence! Poleg državnih zastav naj se vijejo tudi paj>cške. Ljubljana mora tonili v morju zastav.
Sporočila kongresno pisarno
Vsem župnijskim pripravljalnim odborom
smo te dni razposlali večje število kongresnih knjižic in znakov. Prosimo, da takoj začnete z razprodajo. Obdržite samo toliko knjižic in znakov, kolikor jih potrebujete za prodajo. Vse drugo takoj vrnite. Drugače nam bo znakov in knji-čic zmanjkalo.
Gospode župnike opozarjamo na zadnji rok za prijavljanje udeležencev za KKK. Bliža se 15. julij, ki smo ga določili kot končni termin. Hi-
tite s prijavami. Saj vam nI treba drugega, kakor izpolniti dane rubrike na dopisnici bele in rdeče barve, ki smo vam jo že pred mesccem dni poslali obenem z okrožnico. Izpolnjeno dopisnico pošljite na napisani naslovi
Gospode orjeaniste lepo naprošamo, da vadijo pesmi, ki se bodo pele ob kongresnih dneh v Ljubljani. Vse potrebne pesmi so natisnjene v kongresni knjižici. Oskrbite si jihl
Vse ljubljanske gg. župnike vljudno prosimo, da opozore svoje organiste in cerkvene pevce na pevske vaje za KKK, ki so vsako sredo ob H zve-; čer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica. Petje na kongresu mora biti ob navzočnosti tujcev še posebno veličastno!
Znpnijske organizacije naj začno misliti, na kakšen poseben način se bodo udeležili njihovi člani končnega sprevoda na glavni kongresni dan v nedeljo 80. julija. Vzemite si za zgled kranjsko dekanijo, ki si je dala prav za to priilko napraviti ogromen lesen križ » pretresljivo »bridko martro« in ki ga bodo vrli Kranjčani nosili na čelu svoje skupine. Stremite za izvirnimi domislicami. Glejte na pestrost celotne slike!
Na Brezje ho v nedeljo 0. julija romal pripravljalni odbor za KKK v Ljubljani. Odhod iz Ljubljane je ob 6.20 zjutraj. Ob 8.30 bo sv. maša v milostni kapeli. Odboru se mora na njegovi polj pridružiti vsak, komur je kongres pri srcu.
Redi'eljstvo bo na letošnjem kongresa še posebej zelo važen Činitelj. Vsi naši dosedanji nastopi so pokazali strumno discipliniranost redi-teljskih čet. Zato sporočamo: Vsi odseki in društva, ki so bili naprošeni, da prijavijo svoje članstvo za reditelje, naj takoj pošljejo seznam onega članstva, ki bo sodelovalo pri rediteljski službi, glavni kongresni pisarni.
Kongresne knjižite in maki so iinaj! Razpošiljati smo jih začeli vsem župnijskim pripravljalnim odborom. Knjižice so dvoje vrste: rdeče stanejo z znakom v.ed 8 din in bo edino le s te vrste knjižico mogoč dostop na Stadion k »Igri o božjem kraljestvu«. Druge vrste knjižica je modre barve, ki velja z znakom vred 5 din. Z njo dostop k igri ne bo mogoč, pač pa k vsem drugim prireditvam, ki se bodo izvajale na Stadionu.
Kdor bo torej hotel na kongres, naj si takoj oskrbi kongresno knjižico in mak, da ne bo gneče zadnje dni pred kongresom. Segajte po njih pri svojih župnijskih pripravljalnih odborih! — Knjižico potrebujete ludi za znižano voznino po železnici. V Ljubljani se dobe knjižice in znaki v glavni kongresni pisarni: Tyrševa eesta 29-1., levo — hodnik, poslopje Gospodarske zvese.
i Belgrad, 5. julija, m. Za sklenitev nove kt» lektivne pogodbe je stopilo v stavko nad 2500 opekarskih delavcev. Zaradi stavke je moralo prenehati obratovati nad 350 opekarn. Zaradi stavko je nastal zastoj v stavbni stroki. Zaradi pomanjkanja opeke se je ustavilo delo na več že začetih stavbah.
Belgrad, 5. Julija, m. Snoči je prispel iz Aten v Belgrad egiptovski poslanik na grškem in jugoslovanskem dvoru Sirma Omar bej zaradi sprejema egiptovskega zunanjega ministra, katerega prihod je napovedan za petek, 10. julija.
Belgrad, 5. julija, m. V Nišu je danes nadaljeval svoje delo kongres Združenja jugoslovanskih gledaliških igralcev. Na dopoldanskem sestanku so razpravljali o stanju osrednjega pokojninskega sklada. Jutri bodo sprejeli resolucijo, ki jo bo društvo poslalo prosvetnemu ministru za zboljšanje gmotnega položaja gledališkega osebja.
Tenis
Wimbledon, 5. julija. AA. Pri današnjih polfi-nalnih teniških tekmah je Amerikanec Cook premagal Nemca Hcnkla v 4 setih s 6:3, 4:6, 6:4, 6:4, a Amerikanec Riggs Jugoslovana Punčeca v 3 setih s 6:2, 6:3, 6:4. V finalu se bosta torej srečala dva Amerikanca. Današnjim tekmam je prisostvovala tudi kentska vojvodinja.
Drobne novice
Sevilla, 5. juli ja. A A. Kardinal msgr. Segura je izjavil, da bo evharistični kongres leta 1944. v Španiji.
Rim. 5. julija. A A. Havas. Italijansko vojaško letalo je strmoglavilo pri Napolju. Posadka, ki je štela pet oseb, je našla pri tem smrt. Istočasno se je pri Rimu razbilo lovsko letalo.
Bordeaux, 5. julija. AA. 5.000 španskih beguncev je odpotovalo v Mehiko.
Angleiki poslanik t Varšavi, sir Howard Kennard
(s cigareto) je prisp«! v Loodoa.
V Moskvi zavlačevanje
Sovjeti so stavili protipredloge
Anglija in Francija pošiljata nova navodila
London, 5. julija. AA. Reuter poroča iz Mo-•Vve, da merodajni krogi v Moskvi
oporekajo točnost vesti, razširjenih t inozemstvu, da je anglesko-francosko-so-vjetski sporazum praktično že sklenjen in da ho takoj podpisan. Obstojajo razlogi, da se lahko smatra, da so pogajanja napredovala, toda ni znakov, na osnovi katerih hi se dalo sklepati, da je urejeno vprašanje jamstva baltiških držav. Obveščeni krogi smatrajo, da vsebuje odgovor Molotova na zadnje angleško - francoske predloge, protipredloge za nadaljnjo razpravo ter se bodo pogajanja zato nadaljevala v kratkem.
Mnenie v Londonu:
»Še dosti znatnih težav«
London, 5. julija. AA. Reuter: V današnjih Jlankih diplomatskih urednikov velikih londonskih listov prevladuje mišljenje, da bo treba pri pogajanjih v Moskvi odstraniti še dosti znatnih težav. V člankih med drugim poudarjajo, da je Velika Britanija pristala na jamstvo za neodvisnost treh baltiških držav, vendar pa je kot protiuslugo zahtevala sovjetsko jamstvo za Nizozemsko in Švico.
Ko se bavi v svojem današnjem uvodniku s tem vprašanjem, pravi »Times« med drugim: Ni treba potegniti v objem jamstev nobene države proti njeni volji. Po našem mnenju ne bi smeli več oteževati pogajanj, temveč bi bilo treba podpisati sporazum, ki bi obsegal vse tisto, na kar so vsi že pristali. Treba je imeti pred očmi dejstvo, da trojna zveza med Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo dejansko že obstoja v toliko, v kolikor imata Francija in Rusija po eni strani pravo vojaško zvezo, po drugi strani pa sta Velika Britanija in Francija med seboj zvezani z zelo vidnimi obvezami. Po vsem tem bi francoska in angleška diplomacija lahko prepričali baltiške države, da bi mogel edino ta trojni sporazum velikih sil najboljše služiti koristim baltiških držav.
Agencija »Associated Press« poroča, da včerajšnji sovjetski odgovor pomeni, da Rusija sprejme nove francosko-angleške predloge glede jamstev baltiškim državam, vsebuje pa istočasno nove točke glede jamstev za druge države, za katere sta Francija in Anglija že prevzeli jamstva in katerih neodvisnost ti dve državi smatrata za zelo važno. Toda nova vprašanja bodo imela za posledico potrebo za nova pogajanja ter se bodo zaradi tega pogajanja nadaljevala.
»Ruske zahteve nesprejemljive«
London, 5. julija, b. V tukajšnjih diplomatskih krogih se doznava, da je angleški zunanji minister Halifax dal angleškemu poslaniku v Moskvi navodila, da so nove ruske zahteve nesprt-
Dira velikana duha
Sergej Perski je pri Pavotu v Parizu izdal spomine na Dostojevskega. V njih pripoveduje, da se je sloveči pisatelj in filozof najbolj spominjal prvega dogodka v življenju, ki se mu je bil vtisnil neizbrisno v dušo, ko ni bil star niti pet let. Vse življenje je videl pred seboj sobo, kjer je v somraku pred razsvetljeno ikono za svojimi starši in staro služkinjo ponavljal staro vsakdanjo hišno molitev: >Y'ate. o Gospod, polagam vse svoje upanje, ti pa, sveta Bogorodira, me sprejmi pod svoje varstvo!« To molitev je Dostojevski pozneje učil tudi svoje sinove in z njo na ustnih je tudi umrl.
Pri tej priliki se spomnimo tudi na velikega Leva Tolstega, ki v svojih znamenitih spominih večkrat govori o svoji dojilji, s katero je klečal pred domačo ikono in se priporočal varstvu božje Matere. Pripoveduje tudi, kako je zgubil svojo vero, namreč v slabi tovarišiji, v kateri je zatajil glas svoje vesti, da ne bi ovirala grešnih strasti, katerih se je ta tenkočutni plemeniti človek pozneje toliko sramoval. V znani knjigi, ki jo je napisal o očetovem verskem razvoju njegov sin, beremo, kako je stud nad takim življenjem očeta tako mučil, da je mislil na samomor. : Mogoče je živeti,« tako je dejal, »dokler je človek od življenja opojen, ko pa ta pijanost mine, vidi, da je bilo vse le prevara. Niti družina, niti umetnost me nista več zadovoljili. Družina je bila nesrečna z menoj vred, kar pa se tiče umetnosti, tudi ona nima več nobenega smisla, če ga nima življenje. Bil sem podoben človeku, ki v globokem gozdu išče zdaj v to, zdaj v ono smer, čeprav se zaveda, da bo z vsakim korakom zahlodil še bolj.« S 50 leti se je Lev Nikolajevič zopet spreobrnil k svoji dedni veri in je točno izpolnjeval vse njene zapovedi. Ne brez krivde službene ruske cerkve je zopet zašel in si ustvaril neko svoje krščanstvo, ki ga pa. kakor nam pripoveduje njegov sin, tudi ni zadovoljilo. In nekega večera, ko so na Jasni poljani v sobi domačih služkinj na predvečer velikega praznika gorele sveče pred ikonami, se je Tolstoj pred vrati ustavil in poslušal skupno molitev k Bogorodici. Vsega zamišljenega je srečal sin, ki se je nad tem začudil. >Kaj hočeš, sin,« je dejal svojemu ljubljencu, »zavidam jih, ker niso izgubili vere.« Na to se je v pogovoru s svojim sinom •pomnil še zadnjega poletja, ko sta bila v življenju skupaj, in mu je dejal: >Res je, uživam slavo po vsem svetu — toda srečen nisem, kakor je bila srečna moja rajna dojilja, ki j>ie je učila moliti.*
F jod o r Mihajlnvir Dostojevski pa, ki nikoli ni živel v takem nemotenem blagostanju kakor bogati grol in veleposestnik Tolstoj, ampak je prestal dolgo ječo, družinske nezgode in najbolj črno bedo ter- ga je tudi greh hudo mučil, je bil na dnu svoje duše srečen, globoko srečen..,
| e m 1 f i v e. Nadalje se poroča, da je Ruaija zahtevala ob priliki razgovorov znatne kredite in da jc od vsega početka šla za tem, da učvrsti interese «\oje lastne obrambe.
Chamberlain o pogajanjih
London, 5. julija. Reuter: Na seji spodnjega doma so poslanci zahtevali od predsednika vlade Chamberlain« pojasnila glede napredka v pogajanjih s sovjetsko vlado. Chamberlain je odgovoril, da je lord Haliiax včeraj sprejel odgovor sovjetske vlade, ki se pa sedaj proučuje, obenem pa trajajo posveti s francosko vlado. Ni primerno prerešetavati podrobnosti glede razlik, ki se še preučujejo, a prav tako bi bilo napačno misliti, da prihajajo težave samo od ene strani. Chamberlain pa ni odgovoril na vprašanje poslanca Adamsa o tem, če morda še ni prekasno, da bi v Moskva odšel odgovorni angleški minister.
Vtis v Parizu:
»Pogajanja se bodo nadaljevala«
Pariz, 5. julija. AA. Havas poroča iz Moskve, da po vesteh obveščenih krogov vsebuje odgovor Molotova na francosko - angleške predloge gotove protipredloge. Ne gre torej za končnovelja-ven odgovor ter se bodo pogajanja med Anglijo in Francijo ter Sovjetsko Rusijo nadaljevala. Zdi se, da se sovjetska nota tiče vprašanja jamstev baltiškim državam 6 strani Francije in Anglije ter jam-
tev zapadnim državam Belgiji, Švici H Nizozemski I tn brez omejitev ▼ primeru, da fe ogrožena neod-a strani Sovjetnske Rusije.
Kakor je znano, jc 2 dan o v napisal v »Pravdi« z dne 29. junija članek, v katerem se sprašuje,
zakaj Francija in Anglila zahtevata od Sovjetska Rusije jamstva za mala države kakor sta Nizozemska in Švica, ki nista v diplomatičnih odnošajih ■ Sovjetsko Rusijo, ne da bi zahtevali mnenja teh držav, mtdtem ko oklevata pristati na jamstvo baltiškim državam zato, ker one nasprotujejo sovjetskim jamstvom.
V gotovih krogih smatrajo, da bi bila mogoče Anglij« pripravljena pristati na jamstvo baltiškim državam, ako bi Sovjetska Rusija pristala na jamstvo Nizozemski in Švici.
Krožijo pa glasovi, da bodo Rusi načeli vprašanje neobstoja diplomatičnih odnošajev med Sovjetsko Rusijo na eni ter Švico in Nizozemsko na drugi strani. V teh krogih smatrajo, da bodo Rusi zahtevali vzajemno pomoč, ki naj bi bila obvezna
visnoat kake države, ki se nahaja v objemu jamatev.
Nemško naziranje:
»Ni mogoče več pričakovati uspeha«
London, 5. julija. AA. DNB: Listi komentirajo dejstvo, da Moskva v svojem odgovoru na nove francosko - angleške predloge načenja popolnoma nova vprašanja ter praviio, da angleška vlada ne more več prikrivati neuspeha pogajanj. Francija in Anglija naj bi zaradi tega podpisali neposredno zvezo ter bi šele pozneje poskušali pridobiti mate država, ki se zdaj še protivijo jamstvom.
»Times« pravi, da se je vladni odbor za zunanje zadeve včeraj ponovno pečal z vprašanji, ki so jih načeli Sovjeti in zaradi katerih bo morala angleška vlada poslati svojemu odposlancu Strangu v Moskvo nova navodila.
Borbe na mandžurski meji
Tokio, 5. juli ja. A A. Reuter. V zvezi z zračnimi boji, ki se bi jejo na meji Mandžurije in zunanje Mongolije, so naknadno izvedeli, da so sovjetski težki bombniki vrgli veliko število bomb v bližini letalskega oporišča, toda navaja se, da ni bila iK>vzročena nobena škoda. Po japonskih vesteh je bilo okoli 4.INH1 sovjetsko-mongolskih vojakov zbranih v bližini Noinonhana, japonsko-mandžur-ske čete pripravljajo napad na sovjetsko-nionnol-ske čete. Sovjetske in mongolske čele se prav tako pomikajo proti meji. Število vojakov vseh vrst orožja se ceni na več tisoč.
Tokio, 5. julija. AA. Reuter. Po pisanju tukajšnjih listov oba protivnika mrzlično utrjujeta svoje
polažaje pri Nomonhanu ob obalah Ruimorskega jezera. Japonska in sovjetska letala vodijo zračne borbe na meji Mandžurije in Spodnje Mongolije. Tukajšnji listi poročajo, da so sovjetsko-inongol-ske letalske sile dobile očividno [tojačanja, ker so po včerajšnjih borbah bombardirala japonsko letalsko oporišče. »Hoči« pravi, da so bili ti s|>opadi izzvani v praznem upanju, da se Ik> s tem zmanjšal japonski pritisk na Kitajskem. Dejstva pa kažejo nasprotno, da namreč Japonska ne Ivo zapustila Kitajske. List >Mijaho< pravi, da protiangle-ško gibanje na Kitajskem ni |>osledira japonske propagande, temveč izraz razpoloženja na Kitajskem. List pristavlja, da morajo sovjeti prenehati s svojo splošno izzivalno igro proti Jaj>onskL
Anglijo posodi Poljski 10 milijard
Važni politični posveti v Varšavi
Varšava, 5. julija. AA. Pat: Poljski veleposlanik v Londonu Kaczinski je prispel z letalom v Varšavo. Včeraj popoldne je bil Rarzinski sprejet pri predsedniku republike. Sprejemu je prisostvoval tudi polkovnik Adam Koc, vodja poljske finančne delegacije, ki se je istotako vrnila iz Londona, kjer se je pogajala z angleško vlado za posojilo. Raczinski in Koc sta predsedniku poročala o teli pogajanjih. Svola posojila .je zelo velika. Napoveduje se. da ho poljsko pc*»ojilo v Angliji znašalo okoli 40 milijonov funtov šterliii-gov (10 milijard din). Polovica te vsote se bo uporabila za nabavo vojnega materiala. Predsednik republike Moscicki je sprejel nato maršala Rydz-Smiglyja, predsednika vlade, zunanjega ministra ter finančnega ministra, ki so mu poročali o tekočih zadevah. V dobro obveščenih krogih iz-javLjajo, da bo poljska vlada v toku prihodnjega tedna, verjetno 15. t. m. poslala senatu mesta Gdanska noto glede vojaških ukrepov, ki jih izvaja senat mesta Gdansk.
Varšava. 5. julija. AA. Prevladuje prepričanje, da bo poljska vlada danes zavrela svoje stališče do dogodkov v Gdansku. Menijo namreč, da so o tej zadevi govorili na snočnijem sestanku med predsednikom republike Mosciokiin, maršalom Rydz-Smiglvm, predsednikom vlade generalom Skladkovskim in zunanjim ministrom Berkoni. Poljski poslanik v Londonu grof Rarzinski. ki je snoči prispel iz Londona, je bil sprejet na}prej pri Becku nato pa pri predsedniku republike Moscickemu.
Varšava, 5. julija b. Poljaka vlada je proglasila otok Felma na izlivu Visle kot zabranjeno cono. Ta otok leži nasproti Gdanskemu ter je strateško zelo važen. Poljska bo ta otok utrdila in zgradila na njeni skladišče orožja.
Angleški parlament bo dal izjavo o Gdansku
London, 5. julija, b. Angleški kabinet se je sestal na važno sejo, da razpravlja o vprašanju Gdanskega. Ako bo kabinet sprejel od zunanjega političnega odbora izražene predioge, se bo istočasno, ali najpozneje v četrtek parlament izjavil o gdanskem vprašanju. Posebno se bo poudarilo, da se bo smatralo ukinjenje gdanskega statuta brez, ozira na zadržanje Poljske kot ogroženje Poljske neodvinosti ter bi angleško jamstvo moralo takoj priti do veljave.
Nemška vlada bo Cdančanom podelila nemško državljanstvo
Tako poroča angleški list
London, 5. juli ja. TG. >D ai I j T e I e g r a p h< objavlja dopis svojega berlinskega dopisnika, ki pravi, da je na poučenem viru izvedel, da nemška vlada nikakor ne misli na kakšno nasilno priključitev Gdanska. Kdansk je nemško mesto. Že večkrat jo na najbolj slovesni način javno izpovedalo svojo privrženost Nemčiji in svojo željo, da se Nemčiji priključi. Gdančaiii so potem takem že dejansko _ pokazali, da so vredni postati nemški državljani. Čemu bi jim voditelj Nemčije in državni kancler ne podelil nemškega državljanstva, pa čeprav ozemlje (»danska sameca še ostane izven okvirja nemške držat« in ohrani svoj dosedanji položaj. Angleški časnikar meni,
da se na merodajnih nemških mestih ba-vijo z mislijo, da bi Gdančanom i enim samim odlokom podelili nemško držav. Ijanstvo in bi postal bodoči odnos nemške vlade do njih takšen, kakor je odnos Nemčije do svojih državljanov v inozemstvu. Nemčija bi jih lahko klicala v vojaško službo, lahko bi jih nadzirala po obstoječih nemških zakonih, lahko bi i di-plomatičnimi in političnimi sredstvi posredovala v njihov prid na isti način, kot danes lahko nastopi v obrambo svojih državljanov kjerkoli na svetu,
Na ta način — pravijo v Nemčiji po napoved-bah angleškega časnikarja — bi bilo gdansko vprašanje na bolj pametno rešeno in bi bil glede ostalih sporov, ki so nastali s Poljsko, sporazum lahko mogoč.
V Nemčijo je prišlo za dobo žetve 150.000 inozemskih delavcev
Berlin, 5. julija. TG. Najvažnejši činitelj, ki danes odloča o nemški zunanji politiki, je jio priznanju domačih in inozemskih političnih krogov vprašanje žetve. Žetov traja v Nemčiji od julija do srede avgusta. Po podatkih, ki so bili objavljeni, pričakujejo letos tako dobro žetev, da bo krušna potreba skoraj popolnoma krila in bo Nemčija od uvoza popolnoma neodvisna. Najvažnejše žitne pokrajine ležijo na vzhodu in je samo po sebi razumljivo, da se nobena nemška vlada ne bi hotela spuščati v kakšno politiko, ki bi baš sedaj žitne pokrajine postavila v morebitno vojno območje;"S tega vidika je treba razne vznemirljive novice, ki so se zadnje čase širile, obsoditi kot neresnične. Nemčija potrebuje z,a pospravo svoje žitne žetve tudi ogromno število poljedelskih delavcev, ki ji jih že v mirnem času primanjkuje, kaj šele v kakšni morebitni vojni. Nemški strokovnjaki so izračunali, da primanjkuje vsaj SM.OOO poljakih delavcm, da bi žetev hitro pospravili. Letos je prišlo v Nemčijo 40.000 Slovakov, 37.000 Italijanov, 15.000 Jugoslovanov, 5000 Bolgarov in 4000 Nizozemcev. Tudi Cehov je prišlo več tisoč, toda njihove številke niso bile objavljene. Računajo pa, da jih mora biti okrog 50.000. Narodnosocialistična stranka je za povedala zaporo za vse strankine prireditve, tako da bo moglo članstvo raznih organizacij, predvsem pa članstvo Hitlerjeve mladine in dijaštvo, na deželo, ida tamkaj pomaga pri žetvi. V ta namen so bila izdana posebna navodila. Nemčija danes pospravlja svojo žetev in je to zadosten vzrok, da je zunanjepolitično oddaljena od ciljev, ki so ji jih pripisovali zadnje tedne v zvezi s poljsko in gdansko napetostjo.
POD
ZAŠČITO

„SaI«I» krame, sonce, voda in »k veter; Vaše kože ne morejo ogrožali, ampak lahko le pospešujejo njeno lepoto in zdravje.
toema za 6ofyšcr
te f turno-£oie
Trgovinske mornarice in svetovna politika
Za sedanji svetovno politični položaj je vsekakor zelo zanimiv pogled tudi na stanje trgovske mornarice v posameznih državah, oziroma na gradnjo novih trgovskih ladij.
Svetovna trgovska mornarica je dosegla v letu 1938 67,800.000 ton, to je za 1,900.0««) ton več kot leta 1037. V treh letih od 1036 do 1038 je bilo na vsem svetu zgrajenih za 8 milijonov ton novih trgovskih ladij. Zanimivo je, da so države kljub temu, »da je doba gospodarske prosperitete dosegla svoj višek leta 1937, še tudi zadnje leto pomnoževale svojo trgovsko brodovje. Toda gradnja novih ladij je po raznih državah po svoji intenzivnosti zelo različna.
Vzemimo najprej Anglijo. Angleži kažejo v zadnjem letu veliko nazadovanje v gradnji trgovske mornarice. Leta 1921 je Anglija zgradila 3,708.(XK) ton od 7,179.000 ton, kar se je v tem letu zgradilo ladij na vsem svetu. Torej je zgradila Anglija sama več kot polovico svetovne tonnže. Leta 1937 je Anglija še vedno zgradila 1,125.000 ton od 2,900.000 ton vse svetovne to-naže. Toda leta 1939, ko gradi ves svet 2,688.000 ton, grade angleške ladjendelnice le 779.<XX> ton. Nazadovanje je torej očitno, ki pa gre v glavnem na rovaš nacionalizma, ki ne zaupa več gradnje svojih ladij drugemu kot le lastnim ladjedelnicam.
Svojih ladij pa po sedanjih statistikah gradi Anglija v naslednji izmeri: od 1. aprila 1938 do 1. aprila 1939 se je na vsem svetu pričelo graditi 2,668.000 ton trgovskih ladij, od teh Anglija 403.000 ton. S leni je Anglija zdrknila na Iretje mesto in sirer za Nemčijo, ki je v tem času pričela graditi 499.000 ton trgovskega ladjevja in Združene države z 472.000 tonami. Anglija torej ni več prva po številu ladij, ki so se pričele na novo graditi. Pač pa je na drugem mestu po številu ladij, ki so že v delu in teh je 855.000 ton od 2.668.000 svetovne lonaže jn j«' na drugem mestu tudi po številu ladij, ki so bile v zadnjem času spuščene v morje, to je 480000 ton od 3 mi-lij. 33.0W svetovne toiiRŽe. V tem pogledu pa nesporno zavzema prvo mesto Nemčija, ki kaže največ dinamizma in pripravlja bodočnost nemškemu imperiju.
V malo razveseljivem položaj« je Francija, ki bi potrebovala silno močno trgovsko
brodovje. Francija je namreč po svojem imperiju druga država na svetu. Število njenih podanikov onstran morja znaša 65 niilij., torej precej več kot materina dežela. Francoske kolonije so poraz.de. ljene po vsem svetu in samo severna Afrika s svojimi 15 inilij. prebivalcev predstavlja tako rekoč drugo Francijo. Toda Francozi nimajo mornarice, ki bi tej njeni posesti odgovarjala. Francija s svojimi 80.000 tonam* zavzema šele deveto mesto na listi ladij, ki so v zgradnji; zavzema deseto mesto s svojimi 47.000 tonami, ki so bile spuščene v morje leta 1938. Prav tako je Francija dole na desetem mestu po številu ladij, ki so se pričele graditi med 1. aprilom 1938 in 1. avgustom 1939, kajti ona gradi le 45.000 ton med 2,652.000 tonami svetovne lonaže, ko gradi v istem času Nemčija 499.000 ton in Italija 122 tisoč ton. Vse to so še vedno posledice zločinske politike ljudske fronte, ki ni nič delala, ampak hotela dobro živeti od samih štrajkov in šestur-nega delavnika. Sedanja franroska vlada si mnogo prizadeva, da bi popravila zamujeno. Toda treba bo več M, da bo nadomestila ono. kar jo tako lahkoniiseljno zapravila iu opustila socialistična ljud>ka fronta.
Nekoliko boljša je Italija. Italija gradi trgovskih ladij 161.000 ton (Francija 89.000 ton). Zelo odlično mesto pa zavzemajo severne dežele Danska, Švedska in Norveška. Švedi so leta 19H8 spustili v morje 166.000 ton trgovskih ladij, Danri I08.OOO Ion in Holandci 230.000 Ion, ki so na četrtem mestu vse svetovne produkcije.
Ameriške združene države po gradnji novih ladij tudi ne zavzemajo tistega mesta, kakor jim sirer gre po svetovnem pomeuu. Verjetno je njihovo brodovje ilak že dovolj veliko. So na petem mestu po številu ladij, ki so bile spuščene leta 1938 (201.000 ton) Japonci so pred Združenimi' državami. kajti oni imajo v gradnji »»9.000 ton, Amerikanci le 298.000 ton in so lani spustili v morje trgovskih ladij za 441.000 ton. Amerikanci le 201.COO ton. Sedaj »o Japonci začeli graditi 401.000 ton. Amerikanci pa 472.000 ton. Verjetno je Japonska morala nekoliko omejiti zgradnjo novih ladij zaradi vojske n* Kitajskem,
O
MEDNARODNE TEKME V R0K0B0RBI
Od danes 6. julija naprej, vsak večer ob 21. ari t dvorani
KINO UNION-a
p , , . . u i« •	^ a W dolgih letih bo Ljubljana zopet imela priložnost videti svetovne prvake v rokoborbi. Nastopajo: Peter Kop, prvak Jugoslavije:
rreaproda,a vstopnic ob 18. un	Petef Janež bivJ. amaterski prrak Jujj0,lavjjei Dušan Mileusnič, prvak Like; Frantiiak Mrna, prvak Češke: Anton Pirnatiki, prvak
pri agajni »na	Poljske: Adoli Hana, prvak Slovaške; Nino Equatore, svetovni prvak srednje kategorije — Italija; Karol Lebrusch, itirikratni prvak
Nemčije; Aleksander Kirilov, prvak Letonske; Ali ben Abdn, najmočnejši zamorec sveta.	Sodnik Slavko Zdešič; vodja skupine Miroilar Vojnovič
(jJOApodciMtVO
Naš tujski promet
Iz poročila Turistične zveze v Dubrovniku
posnemamo nekatere zanimive statistične podatke o našem tujskem prometu v lanskem letu.
Skupno število turistov je naraslo od 1937 na 1938 od 907.935 na 1,007.011, število nočnin pa od 5.289.113 na 5,479.461 Število jugoslovanskih turistov je naraslo od 634.098 na 719.610, število njih nočnin pa od 3,674.757 na 3,917.013. Tudi število inozemskih turistov je naraslo, padlo pa je število njih nočnin.
Med inozemskimi obiskovale! je najbolj naraslo lani število nemških turistov: od 68.545 na 135.972, nadalje iz Madžarske od 14.735 na 20.393 in Italije od 12.572 na 13.477, zmanjšalo pa se je Število turistov iz Avstrije od 52.483 na 11.298, iz Češkoslovaške od 51.868 na 39.901, Anglije od 16.840 na 13.106 in Francije od 10.249 na 8.831.
Po računih odseka za turizem so znašali naši dohodki od tujskega prometa lani 1.008 8 millj. din (1937 961.7 milij. din). Od tega dohodka odpade na domače turiste 624.86 (572.2) milij. din, na inozemske pa 384.0 ( 389.5) milij. din, izdatki Jugoslovanov v inozemstvu pa so lani ocenjeni na 282.4 (194.6) milil, din, tako da je tu jskoprometna bilanca za nas aktivna za 101.6 milij. din (1937 155.7) millj. din.
Zanimiva je statistika tujskega prometa po banovinah, ki kaže naseldnjo sliko za 1938 vse v tisočih (v oklepajih podatki zt 1937): dravska banovina 197 (189) tis. potnikov in 1.064 (990) tis.
nočnin, savska banovina 197 (178) In 1113 (1089), moravska banovina 78 (67) in 968 (825), zetska 92 (89) in 687 (886), primorska 102 (106) in 592 (627), vardarska 88 (82) in 287 (269), drinska 50 (50) in 28« (324), donavska 77 (63) in 237 (220), Belgrad 101 (63) in 189 (199), vrbaska 23 (21) in 55 (56) tis. nočnin.
Se boljšo 6liko dobimo, če vzamemo naše glavne turistične kraje. V njih je znašalo število obiskovalcev in nočnin (vse v tis., v oklepajih podatki za 1937): Dubrovnik 58 (50) in 473 (474), Vrnjačka Banja 34 (31) in 675 ( 591), Belgrad 101 (63) in 189 (199). Bled 24 (18) in 185 (132), Crik-venira 18 (15.5) in 175 (149), Zagreb 71 (65) in 113 (152). Kal. 16 (13) in 127 (118^, Split 38 (48) in 112 (134), Rogaška Slatina 8 (8) in 105 (107), Mataruška Banja 7 (4) in 98 (79), Makareka 8 (8) in 97 (100), Skopi ie 38 (37) in tri (95), Ljubljana 52 (55) in «0 (97), Maribor 19 (22) in 60 (70).
Iz tega razgleda je razvidno, da dajejo največ našemu tuiakemu prometu kopališča v Srbiji. Nadalje prihajajo v pošte v za naš tuj«ki promet: Dubrovnik, Crikvenira, Kab in Maakrska, v Sloveniji pa Bled in Rogaška Slatina.
Tujski promet v mestih samih nI velik. Padec tujskega prometa v Maril>oru je lani pripisovati priključitev Avstrije Nemčiji, ki je zavrl dotok avstrijskih turistov k nam. Med mesti imajo največji tujski promet: Belgrad, Zagreb, Split, nadalje še tudi Maribor, prav presnetljivo znaten pa je tudi tujski promet v Skoplju.
I Sijajni glasbeni šlager
Pariško dekle
s koloraturko LILY PONS, članico Metropolitan opere. Zabaven film od začetka do konca
Kino Natlca 21-24
ob 16. in 21. uri Znižane cene
I
Osuševalna dela v dolini Račne
Pod tem naslovom je izšel v »SlovenciK od 17. junija t. 1. sestavek predsednika jamskega društva dr. A. fterka, v katerem ugotavlja razne napake pri melioracijskih delih na Krasu, posebno pa pri ureditvi Zatoene jame. Da se te napake odstranijo, daje nekaj nasvetov, od katerih bi mogel premotili zlasti lajike oni s »potapljačem z našega Priinorja«. Zato naj bodo v pojasnilo naši javnosti naslednja dejstva in podatki:
Da se more meliorirati 1300 ha obsegajoče grosupeljsko polje, je treba urediti poleg potokov na tem polju ponore pri Boštanju. Zagradcu in ob kraju dolin Pekla, Viršnice in Zatočne jame. Z ureditvi 10 teh ponorov se je bavil pred vojno deželni odbor že leta 1887—1897. Pod vodstvom inž. VI. Ilraskija se je pričel čistiti ponor v Peklu, napravil se je predor Viršnice, da ee je tako dobila zveza z glavno podzemsko strugo Sire in s tem prosto 900 m dolgo podzemsko pot do Jezerca. Tu je zavrl delo sifon, ki ovira odtok vode. Z rovi se je poskušalo priti za ta sifon, vendar brez uspeha.
Ta dela so nato zastala do konca vojne, ko se"
Je pričela raziskovati struga šice od irvira Krke navzgor. Pri tem se je odstranil prvi sifon, zaradi težavnega dela pa so morala raziskovanja prenehati že pri drugem sifmju Za to se je poskušalo zadnje leto zopet najti prehod v zatočni jami ob stranskem rovu pri Jezercu, ki vodi mimo sifona. To delo še ni končano, verjetno pa je, da bo privedlo do uspeha.
Dela v sifonu, s katerimi so so Havili že 4 Inženirji, so res tvegana in nesigurna, kakor so vsa melioracijska dola na Krasu dvomljiva glede na zaželjeni uspeh in ki jih je zato lažje kritizirati. kakor pravilno voditi, kot lo prizna g. dr. Serko sam. Nikakor pa niso naivna, ker je mogoče tehnično edino pravilno in uspešno odstraniti ovire pri sifonih le s poskusnimi rovi. kar dokazujejo številni drugi primeri. Noben tehnik ne more zato, ako se sem in tja pojavijo izredne |>odzemske ovire, ki jih je mogoče odstraniti šele z daljšim študijem, poskušanjem in seveda tudi z velikimi gmotnimi žrtvami. Pač pa je nesporno naivno, spuščati se v nemogoče avanture s predlaganim morskim potapljačem. Delo potapljača bi bilo življenjsko nevarno in kdo naj prevzame odgovornost zanj? V tem primeru bi mogel potapljal verjetno raziskati kvečjemu drl sprednje stene sifona, izključeno pa je, da bi prišel pod sifonom v podzemni rov, ki meri sodeč po globini sifona najmanj 90m, in po njem onkraj sifona. Brez tega raziskovanja pa bi bilo vsako delo potapljača zastonj. Zato bi pričakovali od dr. Šerka kot dobrega poznavalca Krasa resnejše nasvete za uspešnejše melioriranie kraških polj kot s potapljači. Pričakovali bi od njega, da prizna ogromne težave in odgovornost, s katerimi so ta dela zvezana, pa tudi dosežene u«r>ehe predvsem na I.ožkem polju, na Blokah itd. Glede na razmeroma ma lina sredstva je Ireba priznati tudi uspehe pri čiščenju ponora Jačke pri Dol. Logatcu, zasip, ki ga dr. Šerko mimogrede omenja, pa je za odvod vode neškodljiv (saj ga je le 51 ni"), ker se nahaja na; sproti votlinam — Če naj bi se pa s skromnimi deli in sredstvi, s katerimi se urejujejo ponori, preprečile katastrofalne poplave, kar gotovo ni ramen teh del. potem morpmo dejansko govoriti o neuspehih kraških meloiraoij.
Bilance
Prekmurtka banka. d. d. r M ur »ki Soboti. Bilančna vsota v novem poslovanju se je zvišala od 0 66 na 0.99 milij. din. dočim je staro poslovanje ostalo na bilančni vsoti 17.9 milij. din. Čisti dobiček brez prenosa za 1938 znaša 0.08 (0.15) milijonov dinarjev.
Vzajemna zavarovalnica, Ljubljana. Skladi 7 58 (6.0). tehnične rezerve 59 04 (52.0), bilančna vsota 109.8 (95.5), čisti prebitek 0.745 (0.721) milijonov dinarjev.
Industrija platnenih izdelkov, larie. poila Dominle. Glavnica 10.0. bilančna vsota 35 85 (35 85), brutto donos 17.6 (15.24), teti dobiček brez prenosa 0.7 (0.2) milij. din.
Kompenzacije t Španijo. Da bi se do zaključka nove trgovinske pogodbe omogočila trgovina e Španijo, bo Narodna banka izdajala kompenzacijska odobrenja za izvoz domaČih proizvodov v Španijo z uvozom kontroliranih predmetov iz Španije. Potemtakem se morejo domače tvrdke, ki se žele okoristiti s tem načinom izvoza naših proizvodov v Španijo in uvoza kontroliranega blaga španskega izvora v našo državo, po pooblaščenih zavodih s prošnjo zaradi pridobitve potrebnih odobritev za kompenzacijo. Prošnje za omenjene kompenzacije bodo domači izvozniki predlagali komiteju za uvoz pri Narodni banki v običajni obliki, in sicer samo v konkretnih primerih, ker se generalna odobrenja ne bodo izdajala.
Uvof predira is češkemoravskega protektn-rata. Naša tekstilna industrija se nahaja v slabem položaju, ker tvrdke iz češkomoravskega protektorata ne izvršujejo že prej podpisanih zaključkov o dobavi bombažnega prediva. Zato je Tiaž uvoz bombažnega prediva znatno padel iz protelolorata. Naša industrija je napravila primerne korake pri pristojnih naših oblasteh, ki so spet interveniralo pri vladi protektorata, da se podpisani zaključki o dobavi bombažnega prediva v celoti izvrše s plačilom v kliringu.
Nori zasebni kliring a Bolgarijo bo veiljavljeo
na-jbrže še ta teden.
Lpravni svet Jadransko-pedonavske banke.
Prenehali so biti člani upravnega odbora: dr. Ge-deon Djundjerski, Božo Banac, Gjordje Velisav-Ijevič, Vlada llič, dr. Mišo Kolin, Tihomir Panič, dr. Milan Stojadtaovič, Ljubomir Stojadinovič, dr. Milan Todorovič, dr. čerovič, Andrej Šarabon In Milivoj Šičarevič. Člani uprave so: Milan Mih. Ste-fanovic, dr. Milosav Radovič, Avram Filipovič, Ste-van Tubič in Toma Maksimovič, nadalje ee Zafir Stankovič.
Nova delniška drnžba. V Belgradu Je bila
vpisana v trgovinski register delniška družba »Kovina, stroji in orodje« z glavnico 0.5 milij. din. Člani upravnega odbora so: Lazar Jovanovič, odvetnik, Vanda Buzun, trgovec in Ivan Timofejev, zas. uradnik, člani nadzorstva pa so: Dušan Du-šanovič, akviziter, Dragoljub Nikolič, industrijec in Ivan Popovič, mehanik, vsi so iz Belgrada. Za ravnatelja je postavljen Ivan Timofejev.
Proizvodnja elektrolititnega bakra. V prvih petih mesecih jc znašala proizvodnja elektrolitič-nega bakra v Boru 4697 ton, od tega samo v maju 1939 1085 ton. V 6amem mesecu maju so boreki rudniki prodali v državi 420 ton tega bakra v državi, 813 ton pa v inozemstvu.
Odprava poravnalnega postopanja; Grcgarc Drago ml., neprot. trgovec v Toplicah pri Straži (zaradi končanega postopanja).
Povečanje izplačil pri Srbski banki, Zagreb.
V	drugi polovici leta 1939 bo Srbska banka v Zagrebu vse stare vloge v tekačih računih (po stanju dne 31. decembra 1934) do 60.000 (v prvi polovici 50.000), nadalje vse stare vloge na knjižice do 30.000 (kot v prejšnjem četrtletju), nadalje izplačuje na novo 30% vlog od 30 000 do 35.000 din, 20^ vlog od 35.000 do 40.000 din, 10% vlog od 40.000 do 50.000 din in 5% hranilnih vlog od 50.000 do 100.000 din. Nadalje je banka sklenila izplačevati 10% vlog na tek. račune, ki znašajo 60.000 do 100.000 din. Tudi izplačuje bajika obresti za prvo polovico leta.
Anketa o novem voznem redu za 1940-1941.
V	petek 4. avgusta 1939 bo pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani v sejni dvorani anketa za novi vozni red 1940—1941 ob 10 dopoldne. Dnevni red ankete je naslednji: 1. Pripombe k sedaj veljavnemu voznemu redu. 2. Predlogi za izpremem-bo sedanjega voznega reda. 3. Zelje za novi vozni red 1940-1941. 4 . 2elje in pripombe glede prometa direktnih potniških vagonov pri brzih in potniških vlakih.
Angleški zlati zaklad. Pred nedavnim je bil objavljen uradni izkaz o količinah zlata, ki jih imata Angleška banka in devizni sklad. Konec marca 1038 je znašal angleški zlati zaklad 119.39 milij. unč za 886.5 milij. funtov šterlingov. Do konca septembra se je zmajšal na 98.53 milij. unč ali 731.7 milij. funtov, do konca marca 1939 pa je padel nadalje na 79.97 milij. unč ali 503.7 milij. funtov, ali v dobi 1 leta za 39.44 milij. unč, odn. za 293 milij. funtov šterlingov.
Tuji delaTei v Nemčiji. Po podatkih dr. tajnika dr. Syrupa je število zaposlenih delavcev in delavk naraslo v Nemčiji od 1933 in 1939 od 13 na 22 mil»;onov. Moške delavce se da dobiti le še iz male trgovine, in poenostavljenja upravnega aparata v državi in stranki ter od Nemcev in inozemstva. Za kmetijstvo je bilo potrebno pritegniti inozemske delavce. Trenutno dela v Nemčiji 37.000 Italijanov, 15.000 Jugoslovanov, 12.000 Madžarov, 5000 Bolgarov, 4000 Holandcev in nad 40.000 Slovakov. Tudi je bilo zaposleno mnogo delavcev e Češkega
I PESEM REKE
| Irene Dnnn« in Allan Jones. —
Po noveli Edne Ferber »Show Boat< — Ljubka ljubavna romanca. ki ogreje srce vsakemu gledalcu. Film je poln radosti za oUo. užitka za uho in opojnih melodij. V glavni vlogi KINO SLOGA tel. 27-30 — Danes ob 19 in 21. uri
I
Zgodba treh zaljubljencev
Miriam Hopkins, Marle Oberen, Joel Mccrea
KINO UNION
telefon 22 21 Predstava samo ob 19. uri, ker ob 21. uri nastopijo rokoborci.
Palača gradbenega ministrstva v Belgradu.
Dela za zgradbo palače ministrstva za gradbe v Belgradu so se začela te dni. Prerafunska vsota znaša 16.5 milij. din in izvaja dela arh. Dragotin Živkovič iz Belgrada.
Liritacije za gradbe železniške proge čačak— Valjevo—Banja Luka. Iz Belgrada jjoročajo, da so potrjene licitacije za 5 delnic proge Cačal^—Valjevo in Banja Luka.
Dobava telezniških tračnic. Dosedaj je družba Jugojeklo dobavila državnim železnicam 2700 vagonov tračnic in drugega železniškega materiala. Podjetja Jugojekla bodo v najkrajšem času tako povečana, da bodo lahko pokrila vso domačo potrebo in bo tako lahko prenehal uvoz železniških tračnic iz Češke in Poljske.
Konkurz je razglašen o imovini Bergodca Odoroika, lastnika tvrdke »Bcko«, trgovine z električnim materialom v Ljubljani, Tyrševa cesta 18. Frvi zbor upnikov 10. julija, oglasiti se je do 1. avgusta, ugotovitveni narok 10. avgusta.
Odprava konkurza: Kemžgar Ivan, gostilničar in neprot. trgovec v Žirovnici št. 56 (vsa masa razdeljena).
Poročilo zagrebške obrtne zbornice za 1938. Prejeli smo že 5. letno poročilo zagrebške obrtne zlK>rnice, katerega je uredil agilni glavni tajnik te zbornice g. dr. Josip Butorac. Iz poročila lahko vidimo delo te zbornice. Število obrtnikov na področju zagrebške zl>ornire je znašalo na koncu leta 193« 76.482, število obrtov pa 23.069, v letu 1937 je čte\ilo obrtnikov naraslo na 21.522. število obrtov pa na 23.467, nadal.,e je v letu 1938. število obrtnikov naraslo na 21.931, število obrtov pa na 23.950. Od vseh obrtnikov na koncu leta 1938 jih je bilo v mestu Zagrebu 6008, v ostalih mestih 2915, v posameznih okrajih brez mest pa 13.008. Zanimiv je preračun zagrebške obrtne zbornice, ki šteje približno ravno toliko pripadnikov, kot je obrtnikov v Sloveniji. Znašal je za 1929 1,272.000 dinarjev. Osebnih izdatkov za plače itd. je bilo 659.900, za materialne izdatke bo potrošenih 207.000 din. pris|>evek pokojninskemu skladu znaša 59.500 din, izredni izdatki pa fr»š»>o 315 600 dinarjev, od tega za povečavanje obrti 92000 din.
Avtomati pred 2000 leti
Če mislimo, da smo kajenje spoznali šele po tobaku, torej icle po odkritju Amerike, se jako motimo. Plinij (v času davnih Rimljanov) poroča o barbarih, ki da so kadili iz pip. Skiti so kadili konopljo, in v več ko enem predzgodovinskem grobu so našli oikajcne lončene pipe.
Tudi bankovcem ni bilo treba čakali na moderno denarstvo, da so prišli v promet. Pred več sto leti 60 imeli že bankovce na Kitajskem, ki ima sploh takšno kulturno zgodovino, ki je bila zdavnaj pred evropsko.
Umetnost moderne kirurgije so že v bronasti dobi izvajali. V tej predzgodoviieki dobi niso — kar pričajo v grobeh najdeni okostnjaki — le zlomljenih kosti dobro pozdravili, marveč so znali tudi lobanje odpirati in zobe ustavljati. Bržkone so poznali že narkozo in zdravili z beladono, arniko in s stičnim.
Tisk z gibljivimi črkantt ima prav Jako svoje predhodnike. Ko so izkopavali kraljevsko palačo na Kreti, 60 našli terakotno ploščo, kjer jc bil
Borze
Dne 5. julija 1939.
Denar Angleški funt 258.— Nemški čeki 14.30
Danes ljubljanska borza zaradi praznika ai
poslovala.
Na zagrebški borzi Je beležila Praga v zasebnem kliringu 150.50 blago, v Belgradu pa je bil srednji tečaj 150.75.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.30, nadalje so na zagrebški boru beležili za konec julija in avgusta 14.30 blago.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,800.753 dinarjev, na belgrajski borzi 3.408.000 dinarjev. V efektih je bilo na belgrajski borzi prometa 569.000 din.
Zagreb — Zasebni kliring: Praga 100 kron: 150.50 blago; Solun 1 drahma: 31.15—31.85.
Bclgrad — Zasebni kliring:
Praga 100 kron....... 149.55-151.95
Solun 1 drahma	f 30.83— 31.53
Curih. Belgrad 10. Pariz 11.75, London 20.765, Newyork 443.50, Bruselj 75.40, Milan 23.325, Amsterdam 235.50, Berlin 178 —, Siockholm 106.925, Oslo 104.35, Kopenhagen 92.60, Sofija 5.40, Praga 15.05, Varšava 83. 50, Budimpešta 87.—, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfore 9.155, Buenos Aires 102.75.
mm Kino Kodeljevo tel. 41-64wm
Danes, jutri ter v soboto ob 8 30 najbolj aktualni film sedanjosti z Victor Francenom in Vero Korenč:
Skrivnost Haglnofove (rte
Pretresljiva tragedija patrijota v okviru skrivnostnih utrdb na francosko nemški meji.
Otok smeha
Pat in Patachon, Lucie Englisch, Rudolf Carl
Vrednostni papirji Vojna ikoda:
v Zagrebu 463—465 ▼ Belgradu 466—467
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99.50 denar, agrarji 63.50 blago, vojna škoda promptna 463— 465, begluške obveznice 86.50 do 87.50, dalm. agrarji 83.50—84.75, 4% severni agr. 60 blago, 6% šumske obv. 80—81, 8% Blerovo posojilo 99.50-100.50 (100), 7% Blerovo posojilo 91.50—93, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100 (99), 7% slab. posojilo 100 blago. — Delnice: Narodna banka 7400 denar, Priv. agrarna banka 210 denar, Trboveljska 169—171, Gutmann 35—50, Sladk. tov. Osijek 80 denar, Osj. livarna 150—162, Jadr. plovba 320 denar.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 62 denar (62.50), vojna škoda promptna 466—467, za konec julija 465—465.50 (464), begluške obveznice 87.25 do 87.75, dalm. agrarji 84.25—84.75, 4% severni agrarji 59—59.50, 6% šumske obveznice 80.25 do 80.75, 8% Blerovo posojilo 100-101, 7% Blerovo posojilo 92.25 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7475 blago, Priv. agrarna banka 210—211 (210 drobni kosi).
Žitni trg
Nori Sad. Koruza: bač., bač. pariteta Indjija 121—123. Tend. mirna. Promet srednji.
Živinski sejmi
Cene živini In kmetijskim pridelkom v okraju Črnomelj 1. julija: Voli I. 5.50, II. 5, III. 4.50; telice I. 4.75, II. 4.50, III. 3.75; krave I. 4.50, II. 4.25, III. 4; teleta I. 6, II. 5 50; prašiči špe-harji 8, pršutarji 7 din 1 kg žive teže. — Goveje meso 10, svinjina 14, slanina 16, svinjska mast 18, čisti med 14; surove kože goveje 8, telečje 9, svinjske 4.50 din za 1 kg. — Pšenica 220, ječmen 195, rž 200, oves 230, koruza 180, fižol 250, krompir 90. seno 50, slama 20; moka pšenična 350. koruzna.1 80, ajdova 350 din za 100 kg. — Jajca 0.50 din za komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 18 din za 1 kg. — Vino navadno mešano pri vinogradnikih 4, finejše sortirano 5 din za liter.
hieroglifnl napis natisnjen z gibljivimi črkami, ln to je bilo v 2. tisočletju pred Kristusom!
Znana resnica je, da so skoraj pred 2000 leti imeli tudi že dovršeno delujoče avtomate. In no-bena novost ni več, da so se izgubile razne iznajdbe, ki njih učinke dandanes občudujemo ob izkopaninah iz pradavnih časov. Zmeraj pa, kadarkoli pomislimo na ta dejstva, naj bi postali bolj skromni, zakaj resnično, »nič ni novega pod soncem .. .«
Ponarejeni potres za pridobivanje nafte
Iz Auklanda poročajo z dne 4. julija: Novo Zelandijo prištevamo k tistim deželam, kjer je največ in najboljša nalta, kar io ima Anglija v posesti. Zaklade tekočega zlata pa bodo zdaj pridobivali aa nov in hitrejši način.
Na vzhodni obali Nov« Zelandije so stolpi za črpanje nafte (petroleja). Te nafte je toliko, da zadošča potrebam otoka in jo še izvažajo v Anglijo. 2e več sc bavijo z vprašanjem, kako bi bilo moči iz te zemlje črpati iz več te snovi. Najdišča sa raztezajo še daleč pod morjt. Izkazalo se je, da črpalne stolpe lahko postavijo tudi v morje, vendar jc to jako težavna stvar. Saj vsak vihar čim najbolj ogroža drage stolpe, da sc pogreznejo v morje.
7* vet. mcseccv preizkušajo fo in ono. kako bi nafti ukazali, da bi je prišlo čim več na dan.
Zgradili »o orjaške naprave za črpanje, ki pa n!«w> delovale. Skušali so skozi črpalni stolp /pustiti zrak, da bi tako pospešili črpanje na drugi strani. A tudi to ni zadostno učinkovalo. Le eno bi pomagalo — da bi zemljo potresli.
To ie čudno slišati, vendar je izvedljivo. Pod vodstvom znanih inženirjev so ustanovili način, da bi povzročali umetni potres. Za to je potrebno mnogo razstrelilnih snovi. Ponarejeni jsotresi »o brez vsakršne nevarnosti in so učinkoviti. Pravijo, da bi bilo najbolje, če bi bila vsak An dva potresa v tistem kraju. Tako bi ne bilo treba črpalnih stolpov na morju. Mimo večje množine pridobljene nalte, bi bilo • tem postopkom vse pridobivanje tudi cenejše.
Za ta način črpanja nafte »o že Izdelani vsi načrti, poskusi so se posrečili, in pričakujejo, da bodo nalto izpod morja lt tako pridobivali.
Štev. 151.__>SLOVENEC<, dne C ,alija 1939.	Si ran 5
Vprašanje ljubljanske bolnišnice se vendarle ureja:
Na jesen odpro novi kirurški paviljon
Ljubljana, t juliju 1930.
Vesela novica za naše bolnike! Na jesen bo odprt novi, lepi in moderno urejeni kirurški paviljon ljubljanske bolnišnice.
Tak vzklik je sicer nekoliko hudomušen in žaljiv: ali sploh more hiti kaj, kar lahko bolnika razveseli razen blagoslov zdravja. Za ta blagoslov se je pa marsikomu treba boriti včasih tako dolgo in s tolikim trpljenjem in potrpežljivostjo. Vendar pa bo ta novica zacelila l>olečo rano, ki najbolj gloda vse naše javno življenje in naše javno mnenje: vprašanje ljubljanske bolnišnice, ki je bilo osvetljeno že iz vseh tako presunljivih strani, se vendarle razvija k lepšemu zaključku. Otvoritev in dograditev novega kirurškega paviljona bo pomemben kamen v stavbi in izpopolnitvi našega javnega zdravstva.
Bolezni lajša in celi pri nas samo še miloščina in usmiljenje
Drugod stiska v tem oziru seveda ni tako velika. Bogata in širokogrudna Anglija ima vse zdravstvo organizirano tako, da sloni skoraj vse na dobrodelnosti in podporah bogatih članov angleške družbe. V Angliji se nobena bolnišnica ne vzdržuje iz državnih ali pa javnih dajatev. Vse sloni na pobudi zasebne skrbnosti in velikodušnosti.
Pri nas pa je to še zelo drugače urejeno. V zadnjih letih je hil dotok v ljubljansko bolnišnico zmeraj večji. Stara kranjska deželna bolnišnica po vojni ni bila več kos novim razmeram. V ljubljansko bolnišniro so začeli' prihajati bolniki iz skoraj polovice Slovenije. Sicer so bile tudi drugod po večjih mestih in krajih razne bolnišnice, toda te niso sploh imele nekaterih oddelkov, ali pa ti oddelki niso bili urejeni tako, da bi lahko nudili vso in čim uspešnejšo pomoč.
Dotok s podeželja v bolnišnico v Ljubljano pa je naraščal posebno zadnja leta še zaradi tega, ker je naše podeželsko ljudstvo zelo obubožalo. Za zdravljenje doma ni bilo sredstev, težko vsakdanje življenje članom rodbine ni dovoljevalo zadostno pomoč bolniku v hiši; posledica tega je bila, da so začeli ljudje zmeraj bolj prihajati v ljubljansko bolnišnico, kajti tam ho vsaj nekaj redne oskrbe, nazadnje pa se bo mogoče s prošnjo ali pa s posredovanjem pri javnih oblasteh doseglo, da ne bo treba toliko plačati za zdravljenje kakor kje drugod.
Zdravniška pomoč le zmeraj boljše organizirana
Vse to težko stanje našega naroda so pa še posebej morale vpoštevati številne bolniške blagajne in razne delavske bolniške podporne organizacije. Člani teh organizacij so imeli pravico na bolniško oskrbo in ta organizirana zdravstvena služba je tudi pospešila dotok bolnikov v ljubljansko bolnišniro.
Dasi se zdravstvena služba na našem podeželju stalno boljša, se vendarle mora raČun&ti tudi s tem, da zdravnik na podeželju ne bo imel vseh tistih zdravstvenih priprav kakor pravilno organiziran bolniški zavod. Le redki so zdravniki na podeželju, ki bi mogli imeti svoje lal>oratorije, da bi lahko tam preiskovali bolnikovo bolezen in znake bolezni. Zato mora zdravnik često sam zahtevati, da se bolnik poda v bolnišnico v mesto — v bolnišnico, ki je bila zmeraj prenapolnjena.
Stanje na kirurškem oddelku je bilo najbolj obupno
Prenapolnjen je bil pa seveda zmeraj tisti oddelek bolnišnice, kjer zdravniška veda najodločneje posega za kaljo bolezni in jo uspešno uničuje. Naš kirurški oddelek je bil v tem oziru ravno v časopisih že toliko popisan, da bi bilo skoraj odveč še znova vzbujati žalostne prizore, ki se bodo k sreči kmalu zaključili. Kako pogosto je bilo navajano, da so morali često tudi hudo bolni ležati kar v dvoje v eni postelji. Včasih jih je bilo v posameznih dvoranah toliko, da se je že kar reklo, da> so bolniki spravljeni po sobanah tako, kakor >sardele v svojih škatljah«. In vse to so bili hudo in težko bolni, ki so jih pravkar prinesli k operaciji ali pa z operacijske mize.
Dosedanji kirurški oddelek v ljubljanski bolnišnici je razdeljen v dva oddelka. Prvi oddelek vodi primarij dr. Blumauer, drugi oddelek pa pri-
marij dr. Lavrič. V prvem oddelku je 125 postelj, v drugem pa 117. Bolniki so v velikih dvoranah, težko bolni pomešani z lažje bolnimi, sobane so s kamnitimi tli in vsa razdelitev bolnikov mora biti zaradi pomanjkanja prostora taka, da so pomešani bolniki prvega in drugega oddelka.
Pred tremi leti je bil sprejet sklep za novi kirurški paviljon
Težave ljubljanske bolnišnice so zmeraj odločneje butale na dan in večkrat je javno mnenje zajel grenak val nejevolje zaradi neznosnpga stanja v naši največji in najbolj obiskovani bolnišnici. Pred tremi leti pa je obiskal ljubljansko bolnišnico in si ogledal njene pomanjkljivosti in prednosti tedanji socialni minister in sedanji predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, ki je tako odredil kot resorni minister, da naj se začne graditi novi kirurški paviljon in je zanj odločil najprej predvideni znesek treh milijonov dinarjev.
Novi kirurški paviljon so takoj začeli graditi in sicer ob vzhodni strani sedanjega oddelka ter je bila stavba v surovem stanju končana že pred dvemi leti. Stala je do tedaj 1,700.000 din in torej predvideni kredit ni bil izčrpan. Nato so se pa dela ustavila; denarja ni bilo in vse je čakalo do letošnjega marca, ko je bila sporočena vesela vest, da se naj dela nadaljujejo, ker je za nadaljevanje del v novi proračun že vnesena celotna vsota
3,100.000 din. Ta vsota se bo vsa porabila za notranjo opremo novega kirurškega paviljona.
Licitacije so razpisane, naročila se oddajajo
V zgradbi novega paviljona se že od marca naprej dokončujejo razna dela. Pleskarji čistijo in pleskajo novo poslopje. Ker je denar na razpolago, se je začelo z razpisi za nakup notranje opreme in za nakup modernega zdravniškega orodja ter naprav za operacijske sobe.
Novi paviljon ho imel prostora za 150 postelj. Intel Ik> najmodernejše operacijske dvorane, prav tako pa tudi vse ostale prostore, ki so v skladu z modernimi zahtevami medicine. Bolniki ne bodo več v tistih ogromnih in neizmernih dvoranah, ampak bodo vse sobe manjše in prijaznejše. Ce l>o šlo vse v tem teku, kakor se dola in priprave razvijajo sedaj, bo novi paviljon na jesen izročen svojemu namenu.
Vprašanje naše osrednje slovenske bolnišnice se bo tako pomaknilo za korak bližje svoji rešitvi. Upati smemo, da sedaj ne bo več prav nikakih ovir, kajti vso podporo zaslužijo tisti, ki se nesebično in plemenito trudijo za zdravje našega rodu, zahvala pa bo šla v vsem možnem obsegu tistim, ki so to delo dograditve modernega kirurškega paviljona v Ljubljani podpirali.
Vprašinje nase bolnišnice pa seve s tem ni rešeno.
Preiskava o podmornici »Thetis«
Pretresljiva drama na dna morja
Iz Londona poročajo z dne 3. julija: Posebno sodišče zaradi preiskave žalajgre angleške podmornice »Thetis«, ki se jc t. junija 1939 potopila pri Liverpolu in ki njenih razbitin z 99 mrtveci še do danes niso spravili kvišku, je imelo 3. julija svojo prva obravnavo. Predvsem ni moči pojasniti dveh točk te drame:
1. Kako je bilo mogoče, da so »Thetis« spustili iz ladjedelnice, ko dve zaklopki pri torpedih nista bili zaprti, oziroma sta se slabo zapirali, pa sq se častniki zanesli, da je vse v redu. — 2. Kaj se je zgodilo v podmornici potem, ko so štirje, ki so se rešili z Davisovim aparatom, odšli iz nje.
Ta strašna žaloigra se je v podrobnosti takole izvršila:
Poveljnik je dal t. junija 1939 ob eni popoldne povelje za prvo potapljaško poskušnjo, med katero naj bi bila podmornica štiri ure pod vodo. Že prvo potapljaško kretanje ie pokazalo, da je bila podmornica na koncu zadaj pretežka. Podmornica se je bolj in bolj nagibala in je slednjič, pol ure po začetku poskušnje, v koitu 40 stopinj močno zadela v morsko dno. Dasi so električni varnostni znaki pokazali, da so zaklopke vseh torpednih cevi zaprte, je mogel (pozneje rešeni)) poročnik Waods kmalu dognati, da je bila v obeh torpednih ceveh 5 in 6 že vdrla voda. Moštvu se je še posrečilo, a le s težavo, rešiti se iz sprednje celice, vendar ni moglo nič več zapreti vrat za v drugo celica tako da se je tudi druga celica napolnila z vodo. Čez pol ure sc je potopil tudi sprednji del in podmornica je obležala na dnu morja. Kasneje se je seveda sprednji del polagoma dvignil in je molel 12 ur iz vode, preden se je vnovič, in zdaj dokončno, pogreznil. Poveljnik je skušal najprej rešiti podmornico s tem, da bi vozil počasi nazaj, kar je pa povzročilo, da se je sprednji del spet dvignil. Z drugim poskusom za rešitev »o hoteli izprazniti vodne tanke, kar se prav tako ni obneslo, ker iz glavnega tanka ki je visel postrani, ni bilo moči spraviti vse vode. Nato je poveljnik sklicah na posvet častnike, moštvo in uslužbence ladjedelnice, ki so bili v podmornici.
Ponesrečeni poskus za reSitev
Sklenili so, da je edina pot rešitve ta, da naj poskusijo priti v obe, z vodo napolnjeni celici, da bi zaprli najskrajnejša vrata, ki so bila z moirjem v zvezi, in bi nato izčrpali vodo iz celic. Ta poskus ne bi bil tako napak, saj je bila naprava črpalk izvein tistih delov podmornic, ki so bili že preplavljeni. Vprašanje je bilo le, ali je sploh človeku mogoče vztrajati pod vodnim pritiskom v obeh celicah. Prijavila sta se prostovoljno dva častnika, med njimi tudi poročnik Woods, ki je bil rešen.
Prvi prostovoljec je odrekel, in je takoj, ko je prodrl v celico, dal znamenje, da )e izčrpan. Nato so sklenili, da pojde poročnik Woods in še eden od moštva z njim v celico. Dodeljeni pomorščak pa je dobil take bolečine v ušesih in srcu, da sc je moral vrniti. Nato so zavrgli ta poslednji reševalni poskus, čeprav so vsi vedeli, da jih more rešiti le pomoč od zunaj. Na vsak način so morali dobiti zvezo z zunanjim svetom in zato so sklenili rešiti se z Davisovim rešilnim aparatom, čeprav takrat še nihče ni vedel, da je bila podmornica že lokalizirana.
Kapitan Oran o svoji rešitvi
Medtem se je, kakor je poročal kapitan Oran, zrak jako poslabšal. Moštvo, ki jc bilo spočetka •polno upanja in dobre volje, jc bolj in bolj trpelo zaradi otežkočenega dihanja. Oči so se jim začele solziti, in vročina v podmornici je bila zmeraj hujša. Ob 6cdmih zjutraj naslednjega dne, 2. junija, je
Dobro namočeno-
bilo že potrebno globoko dihanje, da so dobili dovolj zraka vase. Moštvo je bilo vedno bolj utrujeno in mnogi so že omedlevali. Kapitan Oran je bil mnenja, da ima kaka podmornica povprečno za 48 ur dovolj zraka, tako da je imela »Thetis«, ki je imela dvojno število moštva, le za 24 ur, to je, le do 3 popoldne dne 2. junija na razpolago dovolj kisika iz aparatov. Kapitan Oran je bil dalo-čen, da prvi poskusi priti v svobodo z Davisovim aparatom Za primer, da tega poskusa ne bi preživel, so mu privezali na laket sporočilo poveljnika, upajoč, da bo kaka ladja našla njegovo truplo. V tistem trenutku, ko je kapitan Oran dosegel reševalno celico, je zaslišal podvodne signale, ki so mu povedali, da so reševalni čolni našli podmornico. Vsega skupaj bi se spustili iz podmornice najprej štirje možje, a trije so iz neznanih vzrokov, bržkone zaradi oslabelosti srca, že v reševalni celici umrli.
Kaj se je zgodilo potem, bo ostala pač skrivnost. Čeprav je bilo pričakovali, da se bo pojavil z Davisovim aparatom mož za možem, ni vendir nihče več prišel na površje. Kapitan Oran misli, da se je medtem pripetila v podmornici neznana katastrofa, ki je vso posadko uničila. Kapitan Oran (ki ni bil poveljnik podmornice, ampak je bil kot poveljnik 5. podmorške flolilje prideljen »Thetis«), je izpovedal, da sc jc moštvo ves čas hrabro in brez primere vzorno vedlo.
Za na hribe: Lepo vreme, dobra volja in Slamičeve konzerve
Sprevod naših fantov skozi Maribor.
"p k-£
M-
*
.tri.

#

.M
*
Vita! Vodušekt
Ameriške novice
Chicago, 23. junija.
Med slovenskimi novicami iz zadnjega časa je gotovo najzanimivejša o novi maši v najstarejši slov. naselbini Sveti Štefan (Brocklay, Minnesota). Udeležil se je je čikaški župnik p. Bernard Ambrožič, ki mi je seveda na dolgo ln široko povedal vse, kako je bilo.
Novomašnik je bil Janez Smerke iz križarskega reda, osmi novomašnik v ti fari, tretji iz Smer-ketove družine. Pred tremi leti sta pred istim oltarjem pela svoji novi maši na isti dan dva njegova brata, France in Jože, ki sta tudi v križarskem redu. Smerketov oče je doma iz Trebnjega na Dolenjskem, mati je pa Ižanka. Vzgojila sta 6 otrok, štiri fante in dve hčeri. Najmanjši brat je še ministrant pri Sv. Štefanu, ena sestra je redovnica-frančiškanka, druga pa je omožena.
Nova maša je bila v najlepšem vremenu na praznik Sv. Rešnjega Telesa, ki sicer v Ameriki ni zapovedan, a ga v minesotski fari Sv. Štefana obhajajo po starih navadah tako slovesno kot kaka velika fara v starem kraju. Takoj po novi maši je bila sijajna procesija, pri kateri ni manjkalo ne potrkovanja, ne streljanja z možnarji.
Smerketova družina jasno kaže, da so tudi med našimi ameriškimi rojaki še doma pristni slovenski ideati in, če treb£ tudi skrajna požrtvovalnost nekdanjih slovenskih staršev. Ginljiva je zgodba očeta Smerketa, ki je srednje imovit kmet, o težavah štu-dentovanja njegovih sinov. Zgodilo sc je nekoč, da je prišel prav letošnji novomašnik na počitnice, pa ni bilo beliča pri hiši za vlak nazaj v šole. Kmalu hi bilo študiranja konec — pa j« domači župnik Janez Trobec segel v žep in rešil nevarni položaj. Gospod župnik Trobec je sploh vsa leta svojega župnikovanja — in teh se nabira že blizu 40 — bil res očetovski prijatelj dijakom. Njegova zasluga je, da se je zbralo na ti novi maši 8 duhovnikov, ki so vsi domačini in so v»i t isti cerkvi zapeli ovoje nove maše. Krona veeh j« seveda g. kanonik Oman, ki tudi ne zamudi nobene prilike, da počasti svojo rojst-
po zračni pošti
no župnijo ter ji da nove pobude; tako je imel seveda tudi zdaj novomašno pridigo.
Vredno je poudariti, da vsi duhovniki iz te župnije skoraj popolnoma obvladajo slovenščino. Le žal, da edino kanonik Oman pastiruje na slovenski fari. Vsi drugi so v službah med angleško govorečimi katoličani in imajo le malo prilike, da bi v svojem življenju in v dušnem pastirstvu uporabljali materni jezik.
Nobenega dvoma ni, da Sveti Štefan v Minesoti glede svojih novomašnikov prednjači vsem slovenskim raram v Ameriki, tudi štirim močnim elevelandskim. Te so sicer res mlajše, a zato tem številnejše.
Nehote sem omenil to posebno ameriško slovensko rano: saj še ni tako malo slovenskih duhovnikov v Ameriki, a premnogo jih ni niti v najmanjšem stiku s kako slovensko faro ali slovenskimi ljudmi. Tako smo tudi letos žalostni brali: tu slovenski novomašnik, tam slovenski novomašnik — a imena, ki smo jih brali in slišali prvič in bodo najbrž tudi poslej ostala slovenskim ljudem in iaram čisto neznana... Vsako leto pa kaka slovenska fara več brez slovenskega duhovnika. Kakega širšega vodstva tu pač ni bilo nikdar; in kar priznajmo, v tem oziru je še zdaj vse skupaj pošteno revno.
Ko tako tonejo mladi slovenski duhovniki po raznih samostanih križarjev, servitov, karmetitov in drugih, je res še edino upanje in pričakovanje obrnjeno v Lemnnt, kjer v teh tednih hitro raste novi slovenski frančiškanski samostan na lemontskem griču. Ko prej omenjeni duhovniki res ne prihajajo več v poštev za pomoč po slovenskih farah in naselbinah, ostaja Lemont edina postojanka, ki je prav iz tega namena tu, da skuša vsem Slovencem v novi domovini pomagati v njih duhovnih potrebah. Tudi vi bi se čudili, če bi videli, kako visoko je že zrasel zid nad tistim ogelnim kamnom, ki so ga šele 30. maja blagoslovili. Upam, da vam bom kmalu lahko poročal, kako se bodo začeli frančiškani seliti v novo stavbo.
P» še nekaj ameriških poročil. Glavno pozornost je časopisje v zadnjih dneh pač posvečalo dogodkom
na daljnem Vzhodu. Tudi ob ti priliki prihaja do izraza obžalovanje zaradi angleške neodločnosti in slabosti, ki je tem žalostnejša stvar, ko vedno manj verjamemo v kako iskreno in dobro pogodbo z Rusijo.
Zanimivo pa je, da je šele zdaj, ko sta angleški kralj in kraljica že nekaj časa doma, časopisje vendarle precej poudarjalo politični pomen angleškega obiska. Poleg tega pa je seveda prišlo na dan še vse polno kratkih zgodbic iz onih dni. Kako je na primer Roosevelt predstavil angl. kralju republikanskega senatorja Vandenberga (ki bo v republikanski stranki gotovo med najresnejšimi predsedniškimi kandidati): »To je tisti mož, ki bi bil rad moj naslednik, pa ne bo...« Gospa Rooseveltova pa je pisala in po radiu pripovedovala, kako so imeli v Hyde Parku kar tri nesreče: neka miza, na kateri je bilo naloženo vse preveč na eno stran, se je prevrnila prav, ko so sedeli pri južini; neki strežnik je spodrsnil in razbil celo pločo kozarcev in steklenic s pijačo in Roosevelt se je potem skoraj pošteno vsedel na prihodnjo pločo kozarcev in steklenic... A kraljeva gosta sta ob vsem ostala čisto mirna. Posebej pa je razlagala predsednikova žena, kako so kralja inn kraljico samo pri formalnem pozdravu naslovili z Veličanstvom, potem so jih pa kar preprosto klicali Sir in Madam.
Rooseveltova žena je gotovo ena najagilnejših, pa tudi najzgovornejših ameriških žena. Silno veliko potuje in za vse se zanima. Vsak dan pa sproti vse zapisuje,	" še o jedeh in oblekah
v Beli hiši. Njen dnevnik pa sproti, dnevno izhaja v nekaterih največjih časopisih.
Kot predsednikova žena se pa seveda tudi vtakne v marsikaj. Zato jo pogosto kdo ošvrkne. Prav danes ji je na primer pisal župan iz nekega severnega mesta, češ kaj se vtikaš v naše zadeve (zavzela se je za poročene žene, ki so jim vzeli mestne službe): »Moja prijazna soseda Coolidge — žena nekdanjega predsednika — je bila bolj diskretna. Ona je lepo svojemu možu pustila govoriti o javnih zadevah. Mislim, da bo prav, če se tudi vi zanimate bolj za vaše domače opravke...« Tudi demokracija, ne?
Neka banka v Iowi (izgovori: Ajova) pa je pred kratkim obvestila svoie vlagatelje, naj pridejo v kratkem po svoj denar. Nikomur ga ne more posoditi in ne zasluži niti toliko, da bi krila izdatke. Denarja
je res marsikod preveč. Nočejo ga investirati: to je še boj kapitala proti Rooscveltu. Kapital se ugovarja: ob velikih taksah in državnih načrtih in podjetjih je premalo varnosti... Zato pa Roosevelt skuša izdati tem več; vendar mu preračun, ki pride v veljavo s prihodnjim mesecem, v mnogočem krajšajo. Konservativni demokrati udarijo kar z republikanci proti njemu, pa imajo večino. Tako je tudi vprašanic, kako bo prodrl predsednik z novim predlogom, ki bi v prihodnjih letih investiral okrog 4 milijarde v najrazličnejša javna dela, podjetja in posojila in zboljšanja manjšim obrtnikom in posestnikom.
Doslej vlada izdaja res ogromne vsote povsod, zlasti za javna dela, kol pomoč brezposelnim. Zato pa tudi neštetokrat nastajajo najrazličnejši škanduli, ko si ti in oni znajo od teh vsot kaj spraviti v lastni žep. Posebno vneto seveda odkrivajo take škandale zdaj republikanci, ki trenutno nimajo toliko prilike za basanje, a so jo imeli toliko let prej. Menda so pa res nekateri demokrati v zadnjih letih hoteli preveč popravili prejšnje zamude. Teh škandalov smo že kar navajeni.
Bolj čudno pa je bilo, ko je bil pred kratkim tudi eden najvišjih sodnikov , Manton — o katerem sem že poročal — ko so mu dokazali vsaj za 25 milijonov dinarjev podkupnin, obsojen na dve leli ječe in še precejšnio denarno kazen.
Zadnjič se je z »našo pošto« pripeljalo 30 časnikarjev v Evropo; do Portugalske prej kot v 24 urah. To je zdaj opisovanja in pohvale. Bomo morali res kdaj še to poskusiti. Beremo pa, da je tudi že Jugoslavija sklenila pogodbo za redno poštno letalsko zvezo.
Kobilice, o katerih sem zadnjič poročal, res že hitro ginejo. Zanimivo pa te bilo, ko niti v najhujših viharjih in deževjih niso potihnile s svoj;m vriščem. Položile so pa ogromno zalege — to jih bo spet čez 17 leti
Svetovno razstavo » l*ewyorku je obiskalo zdaj že nad 8 milijonov ljudi. A ob'skovalci se še vedno zelo pritožujejo nad draginio. DoBro jo anagujejo: skoraj nič ne zapravio. Izračunih so, da povprečno vsak obiskovalec ne zapravi niti 1 dolarja Zato pa se seveda zdaj pritožujejc razstavljalci. Obisk je pa le velik, ali ne?
Stran g	>RT/)VENEC<, dno B. julija 1939.	fiter. 181.
^ho&jujs, novice,
9oriorose wm
HOTEL PALAZZO
200 aob
Hotelski boni kategorije A Šport — Mondenost Bromove, jodove kure
Pofasnila! ENIT-Beograd. Terazije 16 ter ▼ vseh potovalnih pisarnah in pri ravnateljstvu hotela
V2 nre avto-vožnje od Trsta
Obiščite
POSTOJNSKO JHmO
PRI TRSTU IN OPATIJI (ITALIJA) — ODPRTA CELO LETO POJASNILA: ENIT, TERAZIJE 16, BEOGRAD
Koledar
Četrtek, 6. julija: Izaija, prerok; Bogomila; Dominika.
Petek. 7. julija: Vilibald, Škof; Pulherija, devica.
Novi grobovi
t Župnik Jernej Kovic
V Zalogu, v cerkljanski župniji, je dne 4. julija ob četrt na deset zvečer umrl g. Jernej Kovič, upokojeni župnik polšniški. — Pogrebno opravilo bo v petek, dne 7. julija ob 9 v Zalogu pri Cerkljah, nakar se truplo prepelje k Sv. Heleni, kjer bo ob 11 maša in pogreb.
Šele pred Mom se je k nam preselil s hribovitega, ko Šmarna gora visokega zasavskega Pomnika Komaj je prišel — on se nas morebiti še ni navadil
—	smo ga vsi tako vzljubili, kakor zlepa ne kakega »našega gospoda«. Saj je bila pa rajnika gospoda tudi sama ljubezen. Kakor da je že ne vem koliko časa pri nas, tako je bil z vsakomer takoj prijazen, domač; vsak človek mu je bil kakor brat, kakor sestra. Vsaka beseda je kazala prečudno srčno dobroto. — In skromnost! Kako radi bi ga bili na primer lani slovesno sprejeli — njemu duhovniku, našemu pastirju na čast, pa tudi sebi ne v sramoto
—	ne bodi nam oponošeno —! Pa nam j« ponižni gospod tako povedal, da bo prišel, ko za njegov prihod nihče ne bo vedel... Bomo pa vsaj ob njegovem, žal tako prezgodnjem, odhodu skušali pokazati, kako smo ga spoštovali, kako ga ljubili, kako smo mu hvaležni, da se je pri nas naselil. Res smo samo podružnica mogočne cerkljanske župnije; pa imamo k fari že tako daleč, da stari, bolehni ljudje ob nedeljah še enkrat ne morejo v cerkev. Drugi gredo pa tudi največ le po enkrat. Če imamo pa gospoda, nas gre kar veliko obakrat, pa še precej dopoldne v Cerklje. Zato imamo vsakega gospoda radi, če ga je pa taka dobrota, kakor rajnega gosp. Jerneja, smo pa vsi presrečni.
G. Jernej Kovič se je rodil pri Sv. Heleni pod Ljubljano 18. avgusta 1876. Na gimnaziji je bil kot šestošolec k vojakom potrjen. Ker tega ni pričakoval, ni šel delat »inteligenčne« skušnje in je po maturi moral iti dve leti cesarja služit kot navaden prostak; pa jc kmalu napredoval za narednika (leldveblja). Drugi sošolci, ki so bili potrjeni pozneje, so po maluri šli služit kot enoletni prostovoljci, on, ki ie imel isto maturo, pa kot navaden vojak — samo zato, ker je bil potrjen v šesti šoli. Je bila pač avstrijska vojaška modrost prav posebne vrste...
Pa ga vojaška suknja ni nič preokrenila. Brž jo je slekel in šel za svojim trdo preizkušenim poklicem v hogoslovie, tako da je 1. 1903. pel novo mašo, naslednjega leta 1904. je bil pa nastavljen za kaplana v Starem trgu pri Ložu. Tam je naletel na župnika, ki je bil tudi mož orožja — na velikega lovca Petra Hauptmana. V tem se je vrgel po župniku in za oddih hodil plašit divjačino, ne samo krotke, ampak tudi zares divjo — streljal je celo medvede, kar je
—	morebiti z nedolžno lovsko latovščino malo za-beljeno — med dobrovoljnim, širokim smehom rad pripovedoval. — Iz Starega trga se je po dveh letih za sedem let naselil v Št. Vidu pri Stični, eno leto je kaplanoval v Šmartinu pri Litiji, od tam je pa 1. 1914. odšel na Polšnik za župnega upravitelja; 1. 1935. je bil tam umeščen za župnika; tako je na Polšniku z vso vnemo pascl duše 24 let.
L. 1938. se je dal upokojiti: strmi bregovi s svojimi lovišči ga več niso mogli držati.
Ko smo Zžložani njegovo junaško postavo, polno zdravja zagledali, smo mislili: zdaj smo pa dobri vsaj za petnajst, če ne za dvajset let. Pa ga nam je zahrbtni rak v ustih prvo leto iztrgal — iz rok pač
—	iz srca nikoli! Saj nam je bil posebno v cerkvi tako všeč. Kako smo napeto poslušali njegovo besedo, ko nam je znal tako lepo razlagati evangelij! Ne učeno! Preprosto, pa tako živo, da smo kar gledali, kako Jezus hodi, ga kar poslušali, kako govori, kar z ljudmi tam v sveti deželi vred se v živi misli okoli Jezusa zgrinjali; kar vonjali smo novo preorano njivo tam ob Genezareškem jezeru ... Tudi če je pridigarjev ogenj kdaj malo dlje plamenel, se nismo naveličali.
Videli smo. da našega gospoda čislajo tudi drugi ljudje; zlasti duhovni gospodje so radi prihajali, da se ob tej veseli duši sami razvesele, da se ob tem vedno jasnem licu, vedno vedrem duhu sami raz-vedre, da sc pri tem neutrudno blagem, dobrem srcu požive. Saj je to srce znalo samo dajati, nikdar jemati, svojo bridkost, svoj križ znalo skriti, da njegove teže ie zaslutiti nisi mogel, tako se je ves zavzel, se ves v tebe in tvoje zadeve pogreznil. Naj si k njemu prišel še tako potrt, od njega si odšel vsaj olajšan, če po njegovem vedrem duhu že ne oveseljen. Saj jc še svoio hudo. hudo bolezen nosil s takim plemenitim junaštvom, da nisi vedel, ali naj ti njega bodriš in tolažiš, ali naj le on tvojo dušo dvigne.
Resnično! Lepo nam j« bilo to leto — prelepo morebiti, zato je pa Bog to v ljubezni dogorelo, v trpljenju preizkušeno srce od nas poklical... Težko se vdamo, s solzami v srcu. Živo čutimo: mi smo vam, naš dobri gospod, bili vedno na misli, mi vsi vedno pri srcu — zato pa tudi naša misel, naše src« z vami gre in naša molitev pred tron vašega in našega nebeškega Gospodarja, naj nn povrne ...
Toliko src ste osrečili, toliko duš oveselili — upamo, da se vaša duša že veseli, da vaše srce srečo uiiva pri večnem Viru vse radosti ir. sreče.
t Josipina Marin roj. Novak
Celje, 3. julija.
V ljubljanski bolnišnici je umrla po težki operaciji 53 letna soproga davčnega uradnika v pokoju, gostilničarka in posestnica Josipina Marin roj. Novak iz Arelina pri Vojniku. S celjskim avto-furgonom so jo pripeljali na njen dom v Arelina, kamor jo prihaja kropit veliko število prijateljev, ki ne bodo pozabili dobre Marinove mamice. Ma-rinova murna je rodila 4 hčerke in sinu in jih kar najlepše vzgojila. Pred dvemi leti jc obhajala v krogu svoje dobre družine srebrno poroko, bolezen pa jo je iztrgala družini in jo podrla. Bila jo dolgoletna naročnica našega lista in podpirate-Ijica vseh naših listov. Pogreb drage pokojnice bo v soboto ob 10. dopoldne Iz hiše žalosti na Arclinu pri Celju na vojniško pokopališče. Naj ji sveti večna lu, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožaljel
■+■ Pranja Kumer. V Kamniku ]e v sredo
zjutraj ob 5 po daljšem bolehanju umrla ugledna restavraterka gospa Kranja Kumrova, v starosti 68 let. Pokojna je bila doma iz znane kamniške Bizjakovo družine. Bila je izvrstna kuharica in gos|K>(linja in je med vojno vodila renomirano Krištolovo restavracijo na Sutni, v zadnjih letih pa Mejačevo gostilno na Grabnu in nekdanjo Graškovo restavracijo na Šutnl. Kot vzor neumorno delavne in pridne gospodinje je uživala velik ugled in spoštovanje pri vseh Kamničanih. Imela je blago srce in vedno odprte roke do vseh trpečih, ki se je bodo s hvaležnostjo spominjali. Blaga Kumrova mama bo nastopila svojo zadnjo pot danes, v četrtek ob pol 6 popoldne izpred Kutnro-ve restavracije na Šutni na pokopališče na Žale. Za njo žalujejo hudo prizadeti soprog g. Karel Kumer, hčeri Pepca, poročena s predstojn. okr. sod. v Črnomlju g. Cernetom, in Anica, poroč. z inž. Bojanom Krautom, ter sinova inž. Kari in Ivo. Blagi pokojnici bo ohranjen časten spomin. Hudo prizadetim svojcem naše iskreno sožaljel
+ V Ljubljani jc umrla ga. Vida Vrtovec, profesorica mestne ženske gimnazije v Ljubljani. Pogreb bo v petek 7. t. m. ob 5 popoldne Iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Naj v miru počiva! Žalujočim staršem, ki so izgubili svojo edino hčer, izrekamo svojo globoko sožaljel
Osebno novice
= Na filozofski fakulteti v Zagrebu je bil diplomiran g. Janko Sokiič, član AKA »Danice« v Zagrebu. Iskreno čestitamo!
= Poroka. Na Brezjah sta sklenila zakonsko zvezo kamniški fotograf in lastnik drogerije g. Stane Aparnik in gdč. Marta Erjavčeva iz Ljubljane. Mlademu kamniškemu paru želimo vso srečo!
= Na belgrajski univerzi je promovirala v juniju za doktorja celokupne medicine gdč. Rožica Filipič iz Ljubljane.
V nedeljo 9. t. m. vsi na
GASILSKO TOMBOLO
ki se vr$l na trgu pred gasilskim domom na ViJu
Glavni dobitki: motorno kolo, vredno din 8000'—, 10 moških in ženskih koles in mnogo drugih
dobitkov za trojke in petorke ZaUtak ob 15. uri - Cena tablici 3 din • Začetek ob 15. nri
—	Duhovne va je K A za učiteljice s tečajem ZKU bodo nepreklicno od 9,—15. julija v uršulinskem samostanu. Ne zamenjavajte duhovnih vaj KA z duhovnimi vajami, ki jih prireja vodstvo uršulinskega samostana!
—	Zveza slovenskih obrtnikov vljudno obvešča obrtnike in obrtnice iz Ljubljane, da dajemo v naši pisarni, v Kolodvorski ulici 25, vse informacije glede višine davka na pridobnino, iz katerega je razviden osnovni predpis čistega dohodka, ki ga za vsakega poedinca predlaga davčna uprava, in to med uradnimi urami od 8 do 12 in 3 do 6.
—	Tabor Slovenske dijaške zveze bo letošnje počitnice v Slov. Konjicah za dekleta od 17.—20., za fante pa od 21,—24. julija. Letošnji tabor slovenskega katoliškega dijaštva je narodno-obramb-nega značaja in bo še posebno veličasten, saj bomo zborovali spet pod svobodnim soncem in z vso zakonito močjo. Pokroviteljstvo nad taborom je blagovolil prevzeti slovenski ban dr. Natlačen. Mnogi še niso prejeli vabil, ker nimamo naslovov ali pa so naslovi napačni. Vsi, ki ste z nami, se obrnite na SDZ, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Cas za priglasitev je podaljšan za dekleta do 10., za fante pa do 15. julija.
Ročno in duševno delo s Čik — bonbonom gre veselo!
—	Zveza ribarskih društev dravske banovine
ima svoj redni letni občni zbor v petek, 14. julija ob 16 v gostilni pri »Bergeriu« v Celju.
—	Tečaj Zveze katoliških učiteljic za ljubljansko škofijo se prične po duhovnih vajah, ki jih vodi g. dr. Fajdi''a od 9,—12. julija v uršulinskem samostanu v Ljubljani. Tečaj bo v četrtek 13. in petek 14. julija. V četrtek so na sporedu predavanja: »Kje smo s katoliško akcijo?«, >Boj laicizmu«, »Psihologija osvajanja«, »Naše šolstvo v luči katoliških npčel«. V petek bodo naslednja predavanja: »Naša župnija«, »Umetnost in katolicizem«, »Vloga učiteljice v akciji za družino«. »Metode dela v Zvezi katoliških učiteljic«. Predavajo strokovnjaki. K duhovnim vajam imajo pravico priti tiste učiteljice ljudskih in srednjih šol, ki so že delale pri Katoliški akciji in vse tiste, ki se temu važnemu gibanju hočejo pridružiti. Vse. ki hočejo biti moderno delavne za Kristusovo kraljestvo. toplo vabljene. Začetek duhovnih vaj je v nedeljo 9. julija ob 6 popoldne. Pridite!
—	Kamniška Bistrica ima spet redno avtobusno »vezo. Od 1. julija je spet pričel voziti >Pe-regrinov« turistovski avtobus med Kamnikom in Kopišami. Iz Kamnika voza od drugega dopoldanskega vlaka ob 9, vrača pa se iz Kopiš ob 18.45 na popoldanski kamniški vlak. Ta zveza se je že lani pokazala kol najboljša, saj se z njo turist lahko zamudi v Kamniški Bistrici nad 6 ur. Ob nedeljah in praznikih je uvedena še ena zveza z odhodom iz Kamnika oh 14.40 in s po-vratkom iz Kopis oh 19.15 na večerni kamniški vlak. Turisti so veseli te zveze, saj jim je tako pot skrajšana do Bistrice za dobri dve uri. »Pe-regrinovoc podjel^e je letos tudi znižalo cene za povratne karte, tako da stane zdaj voznina ir. Kamnika do Kopiš in nazaj namesto 20 din samo 16 din, do Stahovice in nazaj za namesto 10 din le 8 din.
—	Kresovanje »Bistrice« v Kamniku. — Na
predvečer praznika sv. Cirila in Metoda so dijaki, organizirani v »Bistrici«, prižgali na Malem gradu velik kres, ki je zagorel ob zvokih kamniške godbe. Zelena trata na Malem gradu je bila polna dijaštva in kamniškega občinstva. Ahitu-. rient Stanko Gabrovee in koncipient dr. Maks Virnik sta v iepih izvajanjih pozivala na vneto narodnoobranibno delo. Kresovanje »Bistrice« je napravilo v Kamniku najlepši vtis.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Frani-Josef< grenčice.
—	Osemdnevni avtobusni izlet v Italijo priredi Prosvetno društvo Trnovo v dneh od 13. do 20. avgusta po sledeči poti: Ljubljana, Postojna, Gorica, Padova, Bolonja, Firenze, Rim, Assisi, Rimini, Padova, Benetke, Udine, Trbiž, Jesenice, Ljubljana. Ogledali si bomo vse zanimivosti v Rimu, kjer ostanemo dva dni, v Firenzi in Benetkah, kjer ostanemo po en dan. Potovali bomo v odprtem modernem avtobusu. Razlaga in duhovno vodstvo izleta je v rokah g. prof. Anžiča. Celokupna voznina s prenočiščem in kolektivnim potnim listom stane 900 din. Na razpolago je še par sedežev. Kdor se namerava izleta udeležiti, naj pohiti s prijavo, ker po 15. juliju ne bo več mogoče sprejemati prijav. Natančnejše informacije dobite vsak ponedeljek, sredo in petek od 7—9 zvečer v društvenem domu. Priglasile se pa lahko tudi pismeno na naslov: Zupane Minka, Krakovski nasip 20, ali telefonično na št. 25-73.
—	Nad 100 din so vredne znamke, ki jih ie našla policija pri aretaciji znanega vlomilca S. F. iz S|x>dnje Ifrušice. Žnanik niso našli sicer pri njem, pač pa pri nekem njegovem prijatelju. Znamke so vrednosti, kakor jih imajo navadno največ v zalogi podeželske trafike, ki morajo po-streči svojim odjemalcem z običajnimi pisemskimi znamkami. Znamke iz kakega vloma v Ljubljani ne izhajajo, ker ljubljanska policija^ take tatvine nima zabeležene. Opozarjamo podeželske trafikante, naj, če je bil kdo oškodovan, to javijo upravi ljubljanske policije.
—	Pri sončenju uporabljajte Tschaniba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGORIC. Ljubljana. Prešernova 5.
—	V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 5. t. m. je objavljen »Dopolnilni zapisnik k zapisniku med Jugoslavijo in Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z niim« dalje »Uredba, s katero se za obrte za predelavo mleka in obrte za prodajo mleka in mlečnih izdelkov predpisuje dovolitev«, »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet«, »Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita za pooblaščene inženirje geodete z določbami o izpitu za izvrševanje javne geodetsko-geonietrske prakse po gradbenih, kulturnotehničnih, geodetskih in geodetsko.kulturnotehničnih inženirjih«, »Postopek za izvrševanje pravilnika o natančnejših določbah za avtorsko pravno posredništvo« iu >Odločba o svobodnih dinarjih«.
—	Dolomiti Vas vabijo! Udeležite se izleta v Dolomite, ki ga priredi od 15. do 19. julija Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica. tel. 22-50. Prijave do 9. julija.
—	Izletniški avtobus Ljubljana, Črnivec. Gornji grad. Logarska dolina je pričel z 2. julijem zopet obratovati ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Ljubljane ob 5, prihod v Logarsko dolino ob 8.58; odhod iz Logarske doline ob 17.45. prihod v Ljubljano ob 21.33. En dan prej javljena skupina izletnikov ima popust. — Avtoprometna zadruga, Dalmatinova ulica 1.
—	Gospodje! Za vroče dni si kupite poletne srajce, ki jo dobite v prvovrstni kvaliteti po reklamnih cenah od 82 dinarjev naprej pri F. I. Goričar — Ljubljana, Sv. Petra cesta.
po- cbižavi
*	Zopet potres v Koprivnici. Dne 4. t. m. zjutraj je prebivalce hrvatske Koprivnice ter okolice znova prestrašil precej hud potres, ki se tamkaj zadnje čase tako [logosto ponavlja. Potres so čutili tudi v sosednem krivackem okraju. Najhujši je bil potres na obronkih Bilogore, iz Česar sklepajo, da je središče potresa kakih 7 km južno od Koprivnice na Bilogori pod vrhom, ki ga imenujejo Bilo.
*	Francoski balon padel na tla na Hrvatskem. V vasi Punikav blizu lvanca na Hrvatskem je fant Jure Maloič preteklo nedeljo ob 4 popoldne našel zunaj na polju majhen balon bele in rumene barve, kakršnega imajo otroci za zabavo. Na balonu je bila privezana dopisnica, ki je bil na njej naslov na neko francosko gospo v Lyonu na Francoskem. Na dopisnici piše, naj bi to dopisnico iZ|>olnil ter povedal, kdaj in kje je kdo ta balon našel in jo odposlal Skoda, da ni bilo na dopisnici povedano, kdaj je bil balon spuščen v zrak, da bi tudi mi vedeli, koliko časa je mali balonček |>otreboval iz Francije v Jugoslavijo.
*	Cigan v zaporih do smrti pretepen. V zaporih okrajnega sodišča v 1'etrinji na Hrvatskem je umrl tamkaj zaprti cigan. Ko so ga sodno pre-
Ljubljana, 6. julija
Radio Ljubljana	' 1
Četrtek, 6. julija: 12 Ruski napevi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave
—	19.40 Nac. ura — 20 Bernhard: Kmochiada, venček (plošče) — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.30 Reproduciran simfonični konrert: Berlioz: Fantastična simfonija — 21.15 Romunske, š|>anske, srbo-hrvaške, bolgarske, turške in angleške plese poje in spremlja s kitaro g. Costelo Crislianovici iz Bukarešte — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dobro voljo itfra Radijski orkester.
Drugi programi
Četrtek, 6. julija: Belgrad: 20 Humor — 21 Narodne pesmi — Zagreb: 20 Opera — Praga: 20
Pevski koncert — 20.50 Orkestralni koncert — Bratislava: 21 Simfonični koncert — Sofija: 19.30 Simfonični koncert — Varšava: 21 Chopinov večer — Budimpešta: 21 Varšava — 22.25 Orkestralni koncert — 23.30 Ciganski orkester — Trst-Milan: 17.15 Brazilski koncert — 21 Pesmi in plesi — 22 Simfonični koncert — Rim-Bari; 21 Verdijeva opera »Aida« — Florencca: 20.30 Co-lomhinijeva opereta »I mulini di Pitt-lill« — Berlin-Hamburg: 20.15 Operetni večer — Vrati-slava: 20.15 Lužiška narodna glasba — Monakovo: 20.15 Opereta »Stric iz Amerike« — Beromiinster: 20.30 Orkestralni konrert — 21.40 Jodlerji — Strassbourg: 20.15 Narodna glasba — 21 Serenade
—	22 Danski skladatelji.
Prireditve in zabave
Krnski APZ. Jutri bo koncert Ženskega akademskega pevskega zbora ob pol 21 v veliki fil-harmonični dvorani. Koncert vodi France Marolt. Vstopnice in sporedi so v prodaji na univerzi. Spored: umetna pesem: J. Gallus: »Eripe me, Domine«, »Pueri, conciuit«; E. Adamič: »Po slo-veru«; A. Tome: »Romarska«, »Glad«, »Kralj Matjaž«; S. Osterc: »Mamica«; M. Bravničar: »Moj očka je rudar«; narodna pesem: M. Tome: >Bogu zaročena«, »Pisan vtič«, panonska; 'Stoji na gora visoka«, goriška; Fr. Marolt: »Mrliška«, ziljska. »Kukovca«, gorenjska. — Koncertna blagajna bo jutri na univerzi poslovala samo do 17, nato se preseli v filharmonično dvorano, kjer bo odprta od pol 20 dalje.
Sestanki
FO sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek. Udeležba za vse člane obvezna!
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli. T.vr-ševa cesta C; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Zgubil je nekdo v trgovini Ničman. Kopitarjeva ulica, več denarja. Dobi se istotam.
Zgubila se je damska torbica 4. t. m. ob pol 6
iz Šiške do OUZD. Najditelj dobi lepo nagrado. Odda naj jo pri Horvatu, Poljanska cesta 69.
gledali, so zdravniki ugotovili, da ima cigan polomljena rebra ter da je ves pretepen. Zaradi tega je prišel pred sodišče sodni paznik M. Babič, ki ga je sedaj sodišče obsodilo na leto dni ječe ter na izgubo službe. Babič se je zoper obsodbo priložil.
Izredno odlikovanje. »Oprostit®, gospod, ix
katere dežele pa je ta lepi red, ki ga imate na prsih ?«
»Ali vam ugaja? To j* ttiuja zamisel.«
Celje
r Tratnik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda jo slovensko Celje lepo proslavilo. V
torek okrog 9. zvečer Je zagorel na starem gradu kres, ki ga je pripravila ženska in molka podružnica CMD v Celju. Stari grad jo bil veličastno razsvetljen, poseben poudarek pa so dajale raznobarvne rakete, ki so jih spuščali s Friderikovega stolpa nad Celje. Na starem gradu se je zbralo precej Celjanov. Preti kolodvorom je priredila vojaška godba iz Celja koncert. Na Trgu kralja Aleksandra se je zbrala množica ljudi. Pročelje Mestne hranilnice je bilo okrašeno z lampijončki. Tudi mnoge druge hiše so razsvetlile svoja okna. V opatijski cerkvi je bila včeraj ob 7. peta sv. maša, v cerkvi sv. Jožefa pa so gg. laza r isti opravili slovesno sv. mašo na njihovem oltarju.
c 8t. inaša za planince bo v nedeljo 9. julija ob 10. dopoldne pri Mozirski koči na Golteh. Izletniki vabljeni!
I1UBI14N4
Zavod za strojništvo je zrastel do strehe
OSJECKA LIEVAONICA 2ELJEZA
I TVOPNICA STROJEVA DXX

Ljubljana, 5. julija.
Prej kakor smo pričakovali je zrasla v Ljubljani prva stavba, namenjena naši univerzi, in sicer tehnični fakulteti. Če upoštevamo, da je vse-učiliška knjižnica skupna last vseh fakultet, potem smo dobili z zavodom za strojništvo po dvaj-•etih letih svobodnega življenja v jugoslovanski državi prvič nov specialni zavod.
Brez vseh posebnih objav je potekel tudi likof, ki je bil v soboto zvečer. Okrog 40 delavcev je bilo pogoščenih z jedačo in pijačo, predstojnik zavoda za strojništvo, univ. prof. inž. Lobe, pa je naklonil delavcem še znaten dar v denarju. Sedaj stoji na vrhu 6tavbe lepo okrašena smrečica, poleg nje pa vihra državna zastava. Oba trakta stavbe sta sezidana do strehe. Popolnoma pa še ni dozidana kotlarna, ki stoji na dvorišču. Pa tudi ta bo kmalu pod streho, nakar bo mogoče začeti z drugimi deli. Prav verjetno je, da bo do jeseni ves zavod vsaj v glavnem urejen, čeprav še ne bodo dobavljeni vsi številni stroji, ki jih zavod potrebuje za svojo opremo.
Da je ta prva vseučiliška stavba tako hitro zrastla do strehe, je najprej zasluga uvidevnosti vseh pristojnih činiteljev, hkrati pa gre priznanje neumorni žilavosti zavodovega predstojnika univ. prof. inž. Lobeta, ki je ves čas, odkar se je začela akcija za zidavo zavoda za strojništvo, neumorno delal, interveniral in prosil, da bi šlo vse čim hitreje. Zato je bilo mogoče, da je svet tehnične fakultete konec L 1937. potrdil načrte, katere je podrobno izdelane potrdilo tudi pristojno ministrstvo v Belgradu 1. 1938. 10. septembra lani je bila licitacija, ki je bila potrjena konec oktobra. Gradbena dela je prevzelo gradbeno podjetje Just Gabrijelčič za 2,700.000 din. V tej vsoti so všteta betonska, železobetonska, težaška in zidarska dela. Ko so v začetku oktobra začeli kopati temelje, je bilo zaposlenih včasih do 100 delavcev. Potem pa se je število delavcev sukalo okrog 50. Pozimi so prenehali z delom in začeli zopet spomladi konec marca. Vsa stavba bo stala popolnoma urejena okrog 5 milijonov 500.000 dinarjev. Ker so potrebna denarna sredstva na razpolago, bo šla ludi dograditev hitro izpod rok.
c Kotomerilee v obliki škatljiee v velikosti 7X7 se je izgubil v nedeljo na cesti od Franko-lovega proti Celju. Poštenega najditelja prosimo, da ga vrne proti odškodnini v podružnici »Slovenca« v Celju.
c Nesreča t železarni v Storah. Pri delu v tovarni je padel kos železa na nogo 38 letnemu delavcu Teržanu Leopoldu in mu Jo zlomil.
c Premestitve duhovnikov. Iz Sv. Jurija pri Celju jo prestavljen za kaplana v Slovensko Bistrico g. Jakob Vraber. Gospod kaplan je bil 5 let v Sv. Jurju in si je s svojo delavnostjo in gorečnostjo pridobil vse farane, da so ga vzljubili. Zlasti požrtvovalno je sodeloval pri naših organizacijah. Na njegovo mesto pride v Sv. Jurij g. Feguš Ignac iz Slovenske Bistrice.
c Provincialni kapitel jugoslovanske ilirske ka-
Sedanja občinska uprava mesta Maribora si uspešno prizadeva, da bi občinsko gospodarstvo čimbolj dvignila. Posebno pozornost posveča zlasti mestnim podjetjem, jim izboljšuje upravo in modernizira obrate. Tudi mestni plinarni, ki Je bila dosedaj nekaka pastorka med mestnimi podjetji, skuša pomagati na noge. S posojilom 2 milijonov dinarjev, ki jih je mestni svet lansko leto odobril, se sedaj modernizira mestna plinarna. Dobila bo najmodernejšo plinsko peč, takozvano »komorno peč«. Že od januarja meseca se vršijo v plinarni ta prenovitvena dela. Najprej so dvignili poslopje nad kurilnico za 3 in pol metra, potem pa »o začeli podirati staro peč, ki je bila zgrajena 1. 1809-70. Pri razkopavanju temeljev te peči so naleteli globoko v zemlji na silno vročino, ki je znašala v globini več metrov še vedno 60 stopinj, dasi je bila peč že tri tedne ugašnjena — znak, kako neekonomično je gorela. Med tem časom so prihajali iz Nemčije sestavni deli za novo peč, obenem pa so dobavljale naše domače tvrdke drug sestavni materijah tako je dobavila vso samotno opeko tovarna v Celju, večino železnih
m Lfrdski oder. D revi ob V) obvezen sestanek na odru.
m »Domen« na meji. Ljudski oder v Mariboru
gostujo v nedeljo 9. L m. v obmejnem Sladkem vrhu z narodno igro »Domene. Odhod ob 12 z avtobusom izpred Zadružne gospodarske banke. Prijatelji vabljeni.
m Karitativna rv©*a, ki že nekaj let Izvršuje veliko človekoljubno delo, da pošilja o počitnicah slabotno deco k morju zaradi okrepitve, pošlje tudi ta mesec slabotne dedke v Kaštel Štafilič. Zato naj se zberejo določeni dečki dne 10. t. m. ob pol 1 popoldne na hodniku frančiškanskega samostana v Mariboru, odkoder bodo odšli na glavni kolodvor in od tam ob tričetrt na 2 z brzovlakoin k sinjemu morju.
m Ciril-Metodovi kresovi so snoči žareli v velikem številu okrog Maribora. Skoraj na vsakem bolj izpostavljenem vrhu je gorel kres, nekateri
pucinske provincije bo v torek 11. julija v sedežu provincije v kapucinskem samostanu v Celju. Pred tremi leti je redovni general v Riinu imenoval za provincialnega predstojnika g. p. dr. Odila Me-kindo. Ker pa to ni običajno, da Kim imenuje predstojnika, si volijo navadno kapucini sami najvišjega predstojnika na provincialnem kapiteljnu. V torek se bodo jugoslovanski kapucini izvolili novega provinciala in obenem tudi predstojnike vseh samostanov v državi.
c Kresovi so goreli na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda po številnih gričih in gorah, ki obdajajo celjsko kotlino in Savinjsko dolino.
predmetov razen najvažnejših litih sestavnih delov pa je napravila Splošna stavbena družba v Mariboru. Ves materija!, ki so ga dobavile domače tvrdke, je bil tako dobro izdelan, da je po izjavi strokovnjakov polnovreden materijalu, ki bi ga lahko dobavila nemška tovarna. Peč so začeli graditi 14. februarja; povezana je s 760 tonami železja. Med tem so dvignili tudi ostalo obratno poslopje za 1.(30 m, da ga bo mogoče sodobnim higijenskim in obratnim zahtevani primerno urediti. Spremenile in obnovile so se čistilne naprave, namestil se je zračni hladilnik, velika dela pa je povzročala postavitev novega dimnika, ki je visok 27 metrov. Dimnik je kovinski, ker je cenejši in lažji, kakor bi bil iz opeke, postavili pa so ga na najmodernejši način, brez vsakih odrov. Dva visoka lesena jambora so postavili skozi strešno odprtino, na njih so na vrhu namestili škripec, potem pa so dvignili vso 3500 kg težko konstrukcijo z vrvmi ter jo postavili na zidan podstavek. Te dni bodo na novo peč prvič zakurili. Poskusno kurjenje bo trajalo 7 tednov. Čez dva meseca pa bo začela peč redno obratovati.
so bili zelo veliki Posebno v Slov, goricah Je bilo letos kresova nje živo in lepo.
m Utonil je pri kopanju v Ščavniei 11 letni Anton Tkavc iz Lukara pri Negovi.
m Arehova nedelja se bo letos praznovala 16. julija na Pohorju pri Sv. Arehu.
m Šahovske novice. V II. kolu šahovskega prvenstva Maribora je Gerželj premagal Marvina, VidoviČ Eferla, dr. Knilc šumenjaka, Babič Re-gorška, Mišura Mohoriča, Lukeš jun. Nosana, rp-mis se je končala partija Lukeš sen. : čentalič, prekinjena pa je bila igra Knechtl : Ketiš
m Tovorni avto v trgovski izložbi. Na Kralja Petra trgu je odrekla zavora pri težkem tovornem avtomobilu, ki se jc potem z vso silo zaletel v izložbo manufakturne trgovine Mavrič. Povzročil je tam okrog 3000 din škode.
m Vlom v davčni urad v Ptuju ostal nepojasnjen. Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta se zagovarjala v zvezi z znanim vlomom v davčni urad v Ptuju, iz katerega je bilo na Silvestrovo noč ukradeno za 317.290 kolkov. 37 letni čevljar Franc Kraševcc iz Maribora ter 46 letni trafikant Ivan Brglez iz Zagreba. Kraševec je letos februarja prodal Brglezu za 120.000 din kolkov, ki so izvirali iz omenjenega vloma, Brglez pa jih je prodajal potem naprej drugim trafikantom. Kraševec se je v preiskavi in pred sodiščem zagovarjal, da ni bil v nobeni zvezi z vlomom, pač pa da ga je pošiljal s kolki k Brglezu neki nepoznan gospod, ki mu je dajal vsakokrat lepo provizijo za prodane kolke. Kraševec je bil obsojen na 1 leto in 3 mesece robije ter 3 leta izgube častnih pravic, Brglez pa je dobil 6 mesecev strogega zapora ter 2 leti izgube častnih pravic. Oba sta tudi obsojena na solidarno [»vrnitev škode državi, kar pa bo težko šlo, saj znaša škoda 317.290 din. Tudi 6 to sodbo ptujski vlom, ki je eden največjih v naši kriminalni zgodovini, še ni povsem pojasnjen m 50 letnico učiteljske mature obhaja.o v Mariboru sledeči gg. učitelji: Cizelj M. (Maribor). Kranjc J. (Šmartno na Paki), Kurbus T. (Rogaška Slatina), Ogrizek Jul. (Gradec), Iglar Fr, (Slovenj Gradec), Ratej Fr. (Vildon), Sernec J. (Lipnica). Terček J. (Šmartno ob Paki), Zacherl Fr. (Ljutomer). Ob devetih zbirališče v starem učiteljišču, ob 11 sv. maša v stolnici za pokojne j>rofcsorje in tovariše, obisk grobov itd. Jubilantom k tej lepi obletnici iskreno čestittmol
m Smrtna kosa. Na Koroški cesti 26 ie umrl narednik vod. v p. Franc čerič, sta.- 76 let. v Peklu št. 7 pa jo umrla 68 letna Neta Tem«nt, soproga tržnega slraiinka. Naj počivata v miru.
13 letni Grmek ii Kranja pri poljubni proMi vaji oh mariborskih tekmah.
Kresovanje na Kodeljevem
Na pobudo Salezijanske prosvete na Kodeljevem so se združila vsa katoliška društva, da priredijo čim veličastnejšo proslavo v čast slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda na predvečer njunega godu t. j. 4. julija L 1.
Proslava je bila koncentrirana na stadionu Sa-lezjanskega mladinskega doma. Uvod v proslavo je bil prav impozanten sprevod z baklami, ki se je pomikal po kodeljevskih ulicah. Z državno zastavo na čelu so šli fantje v krojih s šentpetrsko fanfaro. Sledila je mladina, nato dekleta v krojih, prosvetna društva, rakovniška godba, narodne noše in drugi. Sprevod se je vrnil na športni stadion, kjer je obstopil pripravljeno veliko grmado. Medtem časom došli odličniki z mestnim županom g. dr. J. Adlešičem na čelu so z vidnim zadovoljstvom opazovali sprevod, ki se je vračal nazaj v štadion. Besedo Je povzel g. prof. Terčelj, ki je v jedrnatih besedah orisal pomen sv. Cirila in Metoda za slovanske narode sploh in posebej še za nas Slovence.
Po njegovem govoru je pritekel tekač z gorečo baklo, ki je bila prižgana na grobu našega velikega škofa Antona Bonaventure Jegliča, kot simbol na naše velike in zaslužne može, izročil jo je g. županu, ki je z njo prižgal kres. Baklo Je v prav dobrem času 6 min. prinesla štafeta SK Mladike izMladinskega doma. Teklo je 9 tekačev, tako da so tudi kodeljevski športniki dodali svoj delež k čim lepši proslavi.
V celoti kot v posameznostih je proslava v polnem dosegla svoj namen. Bila je res lepa manifestacija slovenske in jugoslovanske zavesti, ki nam je še posebno potrebna v današnjem času. Kot zaključek naj omenim Se recitacijo g. Vebra, ki je na vso prisotno množico napravila globok utis.
Zobozdravnik
Dr. Jože Ran t
do torka 11. t. m ne ordlnlra
1 Celonočno žeščenje presv. Zakramenta v ljublj. stolnici se prične d revi po skupni molitveni uri. Nočni častilci bodo vsako uro od 9 zvečer do 4 zjutraj opravili molitve iz Večne molitve 14., 15. in 16. ure: Obujenje vere, upanja in ljubezni. Vhod v cerkev skozi stransko zakristijo. Možje in mladeniči, pridite, molimo!
I Klub železničarjev JRZ je imel članski sestanek v torek zvečer ob 8 v dvorani Rokodelskega doma. Sestanka se je udeležilo nad 100 članov, ki so z zanimanjem zasledovali izvajanja obeh ljubljanskih poslancev g. dr. Golie in g. P. Masiča. Poslanec dr. Golia je v izčrpnem govoru orisal naš notranji in zunanji politični jioložaj, poslanec Masič pa je govoril o stanovskih vprašanjih železničarjev. Vsi navzoči so sprejeli z. odobravanjem izvajanja obeh govornikov, nakar 6e je razvila tudi živahna debata.
V soboto 8. julija
koncert
voMke godbe pod vodstvom kapelnika g. podpolk. Hercoga v vrtu restavracije grand hotela »Union«.
1 Predvečer slovanskih blagovestnikov svetega Cirila in Metoda je slavila vsa Ljubljana zelo slovesno. Narodno-ohrambna društva so s svojim pozivom, naj vsa javnost sodeluje pri proslavi slovanskih apostolov, naletela na dober odziv in tako so v torek zvečer na marsikaterem oknu v Ljubljani gorele sveče in žarele električne žarnice v narodnih barvah. Več trgovin je prav okueno uredilo svoje izložbe, v katerih je na najbolj vidnem mestu slala slika sv. Cirila in Metoda, vsa okrašena z zelenjem in cvetjem. Ko se je •temnilo pa so zagoreli kresovi. Prvi je zagortd velik kres na ljubljanskem gradu. Ta kres so zažgali člani ljublj. podružnice Bran-i-bora. Kljub temu. da je bila noč precej svetla, je bilo videti no bližnjih gorah še vse polno kresov, tako na Šmarni gori, na Grmadi, na Veliki planini, na
Krvavcu 5n Grinlavcu. V Ljubljani pa so z Gradu in z Rožnika spuščali tudi rakete, ki so pokale v pozno noč. Ce upoštevamo, da so narodno-ohrambna društva letos prvič započela akcijo, naj bi naša javnost vidnejše p/aznovala praznik slovanskih apostolov, moramo priznati, da so popolnoma uspela. Prav tako so goreli številni kresovi po deželi. Posebno lepi so bili kresovi na obmejnih planinah, kakor Karavankah, v Bohinjskem kotu in Triglavskem pogorju. Tudi na Triglavu je gorel Kres. Želimo, naj bi se ta navada ohranila tudi v bodoče.
No pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec julija. — Le žrtve bodo kongresu pomogle do uspeha!
1 Dve nesreči s motociklom. Zasebnik Vili
Kutnar se Je vozil z motociklom z Bleda proti Ljubljani ter se je v bližini Ljubljane zadel tako, da je z veliko silo odletel po tleh ter se hudo poškodoval po glavi. — Pavli Viktor, natakar iz Ljubljane, pa je pri vožnji z motorjem prav tako padel in se potolkel po glavi. Oba sta se zatekla v ljubljansko bolnišnico.
I Mednarodna skupina rokoborcev v Ljubljani. V Ljubljano je prispela mednarodna skupina svetovnih prvakov v rokoborbi, ki si je izbrala za svoje nastope dvorano kina Uniona. Skupina nastopa od danes naprej vsak večer ob 21
Ameriški rojaki so prišli obiskat domovino
prijatelj in znanec iz Amerike č. p. Kazimir Zakrajšek. V imenu izseljencev, ki so bili ganjeni nad prisrčnim sprejemom, 6e je zahvalila gdč. Katl Triller iz Chicaga in doma iz Stražišča pri Kranju. V lepih besedah, ki so izdajale, da je govornica agilna delavka v naših ženskih ameriških organizacijah, je poudarila, da so vsi presenečeni nad toplim sprejemom, ki so ga deležni v stari domovini in da se že vnaprej vesele na lepe vtise, ki jih bodo v kratkih tednih svojega bivanja odnesli s seboj.
Vsi rojaki so šli nato s svojimi sorodniki, ki so prihiteli k sprejemu, v kolodvorsko restavracijo, kjer je priredila francoska linija vsem skupaj južino. Tu je padla marsikatera beseda in izvedeli smo, da 60 naši rojaki imeli lepo in prijetno vožnjo. Vseh skupaj je prišlo 23, 17 pa je Slovencev. Ženski spol je v veliki večini, kar je glede na mišljenje, ki ga ima Amerika o sedanji Evropi, razumljivo. Večina izseljencev, ki so prišli na obisk v domovino, je doma v Chicagu, De-troitu in Mihvaukeeu. Zastopnik francoske linije g. Leo Zakrajšek pa Je povedal, da je lanskoletni obisk naših izseljencev v Sloveniji vzbudil med našimi rojaki v Ameriki velikansko zanimanje za staro domovino. Mnogo je k temu pripomogel tudi 1200 m dolgi, 16 milimetrski film, ki ga je posnel lani na obisku v Sloveniji in katerega kaže ameriška ženska zveza v svojih organizacijah. Do konca februarja je bilo za to skupino, ki jo prišla danes, že 50 prijavljencev. Češka kriza pa je potem v veliki meri ohladila navdušenje. Kljub temu pa gledajo naši ameriški rojaki z zaupanjem v bodočnost in hvalijo modro politiko, ki jo vodi naša država.
Ljubljana, 5. julija.
Davi so se okrog pol 10 pripeljali z gorenjskim brzovlakom v Ljubljano ameriški rojaki, ki jih vodi lastnik potovalne pisarne v Newyorku g. Leo Zakrajšek. V Evropo so 6e pripeljali iz Newyorka z največjim prekooceanskim parnikom, ki je last »French Line«, Normandie. Ta parnik je zadnja leta med našimi ameriškimi izseljenci posebno priljubljen, tako da večina naših rojakov, ki pride na obisk v domovino, potuje z njim. Ko so pristali v Le Havru, so kmalu nadaljevali pot v Pariz, kamor so prišli v torek ob 8 zvečer. Na hitro so si ogledali Pariz, kjer so tudi prenočili, nato pa so nadaljevali pot Čez Švico in Nemčijo in prišli danes zjutraj na Jesenice. Nad vse prijetno so bili presenečeni, ko so videli, s kakšno uslužnostjo jih sprejemajo naše obmejne carinske oblasti. Na Jesenicah pa jim je bil prirejen kratek, a prisrčen sprejem, ki je vse globoko ganil. Ameriške rojake je namreč na jeseniški postaji z lepim nagovorom pozdravil v imenu Rafaelove družbe in Jeseničanov domači župnik svetnik Kastelic.
Tudi Ljubljana je priredila rojakom iz Amerike na postaji prisrčen sprejem. Potem, ko eo bili zloženi nešteti kovčegi in ko so minili prvi trenutki ganotja, ki je prevzelo marsikoga, ko je po dolgih letih zopet videl očeta, mater, brata ali sestro, je spregovoril v imenu izseljenskega komi-sariala izseljenski komisar g. Fink, ki je želel rojakom iz Amerike prisrčno dobrodošlico. V imenu ljubljanskega župan in ljubljanskega prebivalstva Je pozdravil izseljence magistralni ravnatelj g. Jančigaj. V imenu Rafaelove družbe in Izseljenske zbornice pa je nagovoril izseljence njih stari
v
Žalostna smrt malega pastirčka
Maribor, 5. julija.
V Zgornjem Dupleku se je pripetila tragična nesreča, ki je v vsej okolici odmevala. Pri posest-nici Mariji Cerič je bil uslužben za pastirja šestletni Vinko Grlič, sin najemnice. Zvečer je fantek odšel zgodaj spat v listnjak ter se je čisto zakopal v listje. Kmalu nato, ko je pastirček odšel spat. jia je naročil domači hla|>ec drugemu pastirju, 13-letnemu Mihaelu Pulku, naj prinese iz listnjaka steljo. Pulko je vzel gnojni kramp ter se podal v listnjak, da nakoplje steljo. Ni pa v temi videl svojega tovariša Grliča. ki ie bil zakopan v listiu. Z
vso silo je zasadil kramp v listje, v tistem tre-stem trenutku pa je že odjeknil presunljiv krik. Kramp je zadel Grliča v glavo ter sta se mu tlva roglja zarila skozi lobanjo. Fantka so takoj prenesli v hišo ter mu rane izmili. Skraja je kazalo, da je poškodba čisto nedolžna ter jo bo brez vsega prebolel. Fanla rane niso niti močno bolele ter je naslednjega jutra že lahko vstal ter odšel na pašo. Tam pa je obležal v senci pod drevesom, kjer ga je našla domača dekla, ter ga jc pokrila, ker je mislila, da spi. Ko pa so ga zvečer šli budit, so videli, da jc fantek mrtev.
MARIBOR
Modernizacija mariborske plinarne
KULTURNI OBZORNIK
Mesesnel: Janez in Jurij šubic
Založila založba »Ivan Grohar«. Knjižnica Narodne galerije III. Ljubljana, 1939, str. 255, s 135 slikami in 17 prilogami (16 v barvah). Izdala Narodna Galerija.
Založba »Ivan Grohar«, ki je svoj ča» izdala monografijo Ivana Groharja s precej neumestnim
(IIU1IUKI ail^U	n ano	VJIMIIBI). a K' vv%) .. —----- - -------
uvodom Antona Podbevška,	je že pred letom napovedala monografijo o dveh	največjih slovenjih slikarjih novejše dobe, bratih	Subicih, v redakciji in ..... i j c u_____t.
nar|in	um,«., ./»a.,',	. .----—■
s studijo vseučiliškega profesorja dr. Fr. Mesesnel« v Skoplju. Skoraj že z nestrpnostjo so nekateri pričakovali izida te lepe knjige in dajali izraza temu tudi v javnosti, pa je bilo treba v tem času še marsikaj dopolniti, s čemer 6ta podobi obeh Šubicev dobivali nove poteze. Tako je v tem ča«u, od napovedi knnge do izida, bila v Ljubljani kolektivna razstava obeh Šubicev, ki je prinesla marsikaj novega glede gradiva, raztresenega dozdaj vsepovsod. Potem je prof. Mesesnel osebno raziskal dozdaj še malo po-jasnieno atensko delo Jurija Subica v Atenah in na novo osvetlil vlogo Janeza Subica v Pragi ter o teh raziskavanjih pisal posebne razprave ter predaval v javnosti Reproduciranje podob je terjalo svoj čas. Sele ko ie prof. Mesesnel prišel v Ljubljano kot drž. konservator, je mogel pospešiti izid monografije, ki jo imamo sedaj v rokah ter smo jo v toliko bolj veseli, kolikor bolj s premislekom je rastla in kolikor bolj zaključeno. popolno in pretehtano podobo in sodbo daje o bratih Subicih, o tem zanimivem poglavju slovenske umetnosti.
Knjiga, kakor jo imamo sedai v rokah, spada med najlepše slovenske kniige, med tiste, kakor Jakopičev zbornik in kamor bi spadal Grohar, da je spremlevalčcva beseda na višini Groharjeve umetnosti. In to je tu prijetna razlika od Groharja: Me-sesnelov uvod je prava in resnična slovenska umet-nostno-kritiona študija, postavljena trdno na znanstvene izsledke, pa pisana s prijetnim esejističnim jezikom. kritična osvetlitev dela obeh bratov, gledana iz splošno evropske umetnostne problematike tistega Časa, ter slovenske še posebej in pomeni tako resnično poglavje iz slovenske umetnostne zgodovine noveišega časa. Študija dobiva tako primarni značaj in pomen, slike pa samo ilustrirajo tekst ter ponazarjajo umetnostno podobo umetnikov, kakor v življenjskem liku in umetnostni pomembnosti raste izpod urednikovega peresa.	,	VIY
V uvodnem poglaviu, Evropsko slikarstvo Al A. stoletja, daje Mesesnel bežen pregled umetnostnega problema XIX. veka, ko sc je začel razkroj oblik in je jel razpadati duh baročne dobe. Tu so umetniki najprej segli k Rimljanom, v klasiko, da so se je osvobodili v romantiki, ki je prinesla s seboj tudi težnjo po individualnosti in naravi, kar je obenem z razvoicm znanosti in prirodnih ved pripeljalo do materialističnega nazora in dosledno k naturalističnemu slikaniu sveta, odtod pa v impresionizem, ki je zadnja oblika umetnosti XIX. stoletja pred tako imenovano dekadenco. Ta razvoj sc je vrši! v Franciji, ki je postala v tem stoletju nosilka umetnostnega razvoja in naturalističnega artizma še posebei, dočim je v Nemčiji živela še idealistična tradicija, histori-rem, ki je hodila cclo stoletje po motiv« v umetnostno mrtvo Italijo in njeno preteklost. In prav tu imamo zarodek umetnosti naših bratov, ki jih nato dr. Mesesnel skuša razviti v drugem poglavju iz slovenskega domačega okolja, iz slikarske delavnice očeta Štefana v Poljanah ter Wolfove šole v Ljubljani.
Tudi pri Slovencih se je v tem času že razkrajala baročna doba, ki je izzvenevala sedaj no podeželskih umetnoobrtnih delavnicah, kakršna je bila tudi Šubi-ceva v Hotovljah, odkoder se je eden, znani slikar cerkvenih slik, Štefan, priženi! v Poljane, ki je bil oče naših bratov, pa tudi Janeza, pozneje rezbarja v Loki, in pri katerem se je v poznejših letih učil tudi še Grohar. Mesesnel pospremlja oba brata od mladosti in ljudske šole v Škof]i Loki ter označuje podrobno prva mladostna leta obeh bratov ter njuno sodelovanje pri očetovih slikah. V drugem poglavju daje zanimiv portret slikarja Wolfa, poslednjega velikega učitelja v Ljubljani, ter Janezovo, Jurijevo šolanje pri njem, njihovo vživljanjc v slovensko kulturno življenje tedanjega časa (karikatura Staroslovencev) in njuno samostojno delo. To šolanje pri Wolfu pomeni osnovo, iz katere sta izšla, dokler nista zorela v svetu, ln tu dalje obdela Mesesnel vsakega posebej.	. ,
Najprej Janeza in njegove vtise v Benetkah, kjer ga te spreiel rojak Franke. Njegovo šolanje na Akademiji pri prof. Molmentiiu in Zottoju v smislu tradicije in »genra. brez narave, ki ic boli služila risarskemu izpopolnjevanju kot umetniškemu impulzu Vsako Janezovo delo posebej Mesečne', datira n zabeleži ter sproti oceni in večinoma tudi poda v repi odukciji. Zasleduje rast Janezovega obzoria, njegovega zanimanja izven akademije ter prijateljstvo s tujimi umetniki (Hynais, Mašič). Tu se je Šubic pridružil vrsti umetnikov, ki so tvorili nasprotje tedanp moderni struji (naturalizmu, impresionizmu) in ustvarjal v klasični tradiciji svoje ccrkvene kartone, med katerimi je najbolj zanimiva slika v Šmartnem pod Šmarno goro, ki pa ni našla razumevanja med občinstvom. Iz Benetk gre skozi Firence in Bologn«i v Rim, kjer je bil tudi pri papežu (risba!). Leta 1876 se je vrnil v domovino, r>dkodcr je šel na Dunal ter se s tem odpovedal idealu šolanega cerkvenega slikana in stopil na samostojno pot umetniškega ustvarjanja. Dunaj se je ločil od Rima in zapadal v lahkotnost Na Dunaju je bil celo podpredsednik -Slovenije« in je delal tudi za Stritarjev »Zvon«, s katerim se je spri.
Toda tu je dobil literarno podlago za slikanie ter postal sodelavec Hansu Makartu, dočim je ccr-
kveno slikarstvo opravljal kot krušno delo. Tako je živel dvojno življenje v umetnosti in delal načrte za cclo vrsto ilustracij dram in literarnih del, kar je značilno za dunajsko šolo, obenem pa se počasi uvajal v moderno svetlobo (pismo, portret bratranca). Odkrival je barvne lepote ter obvladal docela tehniko, « katero je bistveno pomagal Ma-kartovi površnosti. Hotel bi se posvetiti historičnemu slikarstvu. Z Dunaja sc je vrnil domov, izvrtil več družinskih slik in se potem podal v Prago, da dekorira Narodno gledališče, ki so ga tedaj postav-Ijali. Tu sc začenja njegovo sodelovanje s češkimi umetniki. In ta delo je prav za prav odkril v vsej polnosti in pomembnosti šele Mesesnel, učenec praške nmetnostno-zgodovinske šole. Toda povsod pomaga samo priznanim slikarjem, čeprav so ga vsi cenili. V Pragi je risal podobe na zgradbi vodne črpalnice ter postal po vsem tem član praške gledališke generacije (Alša. Zeniška itd ). Odšel je v Kaiscrslauten, kjer je slikal muzej in po«tal tudi redni profesor na akademiji, kamor je po svojem podučnem tonu spadal in ki pomeni zadnjo postajo njegovega življenja. Od tu so ga vabili slikati ljubljanski muzej skupaj z Jurijem, potoval je po slovenski zemlji in se vrnil nazaj, kjer je umrl v največjem delu in zorenju 1. 1889. Tako je spremljal Mesesnel Janeza skozi življenje in sproti omenjal njegovo delo in njegovo umetniško rast iz obrtniške osnove v zavirajočo benečansko šolo, do preloma v Rimu ter njegovega iskanja in dela v tujini, ko se je v veselje harmonične mladosti že vgnezdi-la skepsa, ki je razdvajala tudi njegovo umetnost, ki se ni mogla strniti z moderno strujo, kamor je težil, pa je ostal idealist do konca.
Pri Juriju pa opisuje v začetku njegove lastne poti Življenje na Dunaju ter njegove dopise, ki ga označujejo kot razgibanega človeka, ki teži ves po sodobnem življenju. Na Dunaju je takoj začutil nov dih in ga vsrkal vase. Sprejeli »o ga na akademijo, čeprav samo z loško ljudsko šolo. Takoj »e je približal novim izvenakademijskim realistom ter je slikal slovenske kmečke genre (zasnoval tudi ilustracije »Sonetnega venca«!) ter dogodke iz domače hiše. 2e po enem letu jc dobil prvo nagrado na šoli za »Hojo na plavž«. Sredi dela pa je moral k vojakom v Trst, kjer se je udeleževal čitalniškcga življenja s Cegnarjem in slikal vojaške skice poveljnikom. Tedaj je ilustriral za Stritarja »Rajo«, in postal prvi slovenski umetnik, ki riše aktualno snov! Dramtičnost je odlika teh risb. Vrnil se je na Dunaj, pa so ga poklicali v — vojsko v Bosno, odkoder je prinesel lepo vrsto skic in zasnutkov. Bitk se ni udeleževal, pač pa risal »vojna poročila«. Kakšna sprememba snovi v njegovem ustvarjanju, ki ga je odvajala od akademije in ga približevala živemu življenju! Po vojski se je vrnil na Dunaj, kjer je bil zelo zaposlen z delom za vsakdanji kruh. Odtod je šel na Moravsko in v Prago, na kar je dobil delo pri Schliemannovi vili v Atenah. Tam pa ni bil zadovoljen (prišel je celo v Momsenovo dramo kot Schikutzl). Lahko bi se vrnil kot profesor na akademijo, pa je rajši šel kot svoboden umetnik v Pariz, tedanje središče moderne umetnosti, v kateri je Jurij že dihal. Skupno s Hynaisom je slikal za Prago, sicer pa zase in šel s francoskimi umetniki tudi v naravo, Normandijo, kjer je zaživel nov umetniški svet, ki ga je približal impresionizmu in naturalizmu. Tu jc naslikal svoje na-jbolj pomembne slike (Sadovnjak, Vrtnar, Lovec snaži puško) in se približal barvi in hipu'in z njimi poistal začetnik nove slovenske (naturalistične) umetnosti! (1883). Opravil je orožne vaje v domovini in zopet slikal pozneje v Parizu (bar) in živel na Montmartru. Pozneje je slikal doma za ljubljanski muzej znane alegorije Umetnosti in Zgodovine ter Zoisa ter za privatnike več posvetnih slik kakor tudi cerkvenih za cerkve (freske pri sv. Jakobu v Ljubljani). Risal je tudi ciklus kmečkih običajev, katerim je dal dotik s slovensko zemljo sočno pristnost in prisrčnost. Vrnil se ie v Pariz, ilustriral domača literarna dela in cerkvena, toda, ker je bil bolan, je šel v Leipzig iskat zdravja, pa je umrl za kapjo 1. 1890 v 35 letu mnogo obetajočega življenja.
To je življenje Jurija Subica, ki ga je Mesesnel posebno toplo opisal in nakazal njegovo pomembno delo. Izšel je iz istih osnov kot brat Janez, razvil pa sc je drugam, v realista novejšega kova, brez kakšnih doktrin, ter se ves naslonil na življenje, kjer se je paslo njegovo oko in inspiriralo njegovo svežo umetnost. Jurijevo delo je izredno pomembno za slovensko umetnost, saj ji je priboril nove razglede in sprostil njeno svobodo. Čeprav je živel v francoskem okolju, ni podlegel njegovemu skrajnemu naturalističnemu vplivu ter ni pretrgal vezi s slovensko umetnostjo. Ostal je kljub vsemu navezan še na tradicijo in jo po svoje bogatil in postavil samo temelje, na katerih so zrastli slovenski im-presijonisti.
To je vsebina dr. Mesesnelove študije o bratih Subicih. ki je prava in prva monografija o teh pomembnih umetnikih svetovnega slovesa. 2e študija sama zase je veliko in pomembno delo, ki zasluži vso pozornost, toda reprodukcije 135 elik ter 16 barvanih prilog, ki jih ie v odlični tehniki izvršila klišarna Jugoslovanske tiskarne, predstavljajo 1«P album slik bratov Subicev ter uvrščajo knjigo med zbirke slovenskih umetnin. Slog tiska sc lepo dopolnjuje z monumentalno izdajo. Po vsem tem — po znanstveni monografiji in oceni dela, po bogatih prilogah in slikah ter po zunanii opremi in tiskarski kulturi — spada knjiga med slovenska reprezentativna dela.	td.
Baletni večer v ljubljanski Operi
Da ostanemo verni kronisti uprizoritvenega dela ljubljanske Opere, moramo poročati, da je bila zadnja novost letošnje sezone »Balelni vecer<, /.a katerega je sestavil baletne scene koreogrnf Golovin, in to na glasbo slovenskih skladateljev, ter da so izvedli vsevečerno ple.-no predstavo člani domačega baleta z gostinjo Lidijo NVisiakovo Na sporedu ji bilo deset skladb domačih avtorjev in vsaki izmed teh skladb je bila umerjena plesna podoba. >Možiček< Josipa lpavra je dobil novo plesno zamisel pantomimičnega značaja (>Usodna napaka doktorja Bartola«), Zebretova Vizija« se je spojila s sorodno plesno invenrijo solističnega značaja, na Švarov »Valse '"•e"""'"-puec pa se je navezal pantomimičen ples ( Hudič se 7,abava<). Orientalsko barvana pantomimična plesna igra (»Močnejše od smrti-) je postala plesni izraz Osterčevih »Treh plesov*, Skerjančev Plesni motive je dobil svojevrstno solistično interpretacijo, na Adamičevo »Tatarsko suitoc se je ikladno navezala ruska snubitev in Zebretova Suita« pa je postala glasbeni odsev življenja na velemestni nočni cesti. Bravničarjev »Oivertissr-ment< je bil povezan s panlomimično plesno podobo (»Terpsihorin praznik«), ftkerjančev »Arabski ples* je poitsl okvir za solistično plesno gibanje, Bravničarjevo »Slovensko plesno burlesko« pa je dopolnilo napol pantomnnicno rajanje, naslonjene na vsebino nabora.
Uprizoritev in vse oblikovanje v njej je zapustilo v celoti mnogo neurejenih problemov, ki so sodločali ob končnem skupnem vtisu. Ze balet sam je kot posebna umetniška vrsta danes v nekem dvomljivem položaju, ker so pretekle oblike že nekam preživete in se javlja v splošnem stremljenje po novem plesnem izrazu. Na svoj način je problematična še zlasti v danem slučaju panto-niima kot zveza pojmovno opredeljene vsebine in čistih estetskih gibov, ki morajo že sami v sebi nositi dovršeno lepoto. Velik problem je v povezanosti glasbe s plesom. ker zahteva ta zveza nujno notranje vsebinsko ravnovesje, da ni v taki zvezi odbijajočih nesoglasij. Končno pa ostane tehtno tudi vprašanje, kakšna glasba je za tako zvezo prikladna in v danem primeru še posebej, koliko so bile za to prikladne uporabljene skladbe slovenskih skladateljev, o katerih bi bilo treba še posebej razmišljati tudi s čisto glasbenega stališča.
Vsa ta problematika je preobširna, da bi razglabljali o njej sedaj ob koncu sezone, ko je koncentracija vsestransko razrahljana in so pozornosti zasukane drugam. Zato odlagamo vse to na jesen, ko se bo v novi sezoni ta plesna predstava ponovila, kot je javljeno.-Za sedaj pa treba priznati vsaj to, da so imeli sodelavci s to prireditvijo mnogo spoštovanja vrednega truda — in še o gnstinji Wisiakovi to. da j« pokazala v nastopu svojo znano tradicionalno kulturo.	V. U.
Mladinski tabor v Mariboru: Del častne tribune — V ospredju kraljev zastopnik
ŠPORT
Po športnem svetu
Izredni smučarski kongres ?
Po prvem zasedanju organizacijskega odbora za olimpijske zimske igre v Garmisch-Partenkirh-henu je izjavil g. dr. Ritter von Halt zastopnikom tiska, da bo samo počakal povralek predsednika FIS-e Oestagarda iz Amerike, ki naj hi sklical izredni kongres nied narodne smučarske zveze. Ta kongres naj bi našel primerno rešitev, da bi se celotni smučarski program vključil v zimski del olimpijskih iger.
še enkrat: Schmeling : Heuser
Borbi med Maksom Schmelingom in Heuser-jem je prisostvovalo 65.000 gledalcev, ki so odšli precej razočarani od te borbe. Vsakdo je namreč hotel videti borbo, te pa seveda ni bilo, kajti že v eni minuti in enajstih sekundah je odpravil Maksel svojega nasprotnika.
Evropski prvak Adolf Heuser tehta 83.5 kg, Schmeling pa 88.5 kg. Sodnik je poklical oba nasprotnika v sredino ter jima dal potrebna navodila, nakar sta si podala boksarja z boksarskimi rokavicami obdani desnici in takoj nato sta odšla vsak v svoj kot. Gong. Heuser in Schmeling se srečata v sredi oba dobro zavarovana. Heuser je napadel, Schmeling se jc umaknil in je držal z levico primerno razdaljo. Zopet se prerine Heuser v bližino in udari z levico in desnico nasprotnika, kar je ta vse odbil. Evropski prvak steče pod f*ri>-tiskom proti vrvi. Leva stran je nato prosta. Schmeling je potem s kratkim in ostrim udarcem poševno navzdol z desnico zadel y vrat Heuserja, ki je padel na tla in se ni mogel več dvigniti. Schmelingov udarec je bil tako trd, kot da Iti imel dinamit v roki.
65.000 gledalcev je prišlo v Stuttgart, da bi gledalo l>orbo priljubljenega Maksa. Nekateri so prispeli več sto kilometrov daleč. Toda niti 5000 od teh ni videlo, kako je Maks prav za prav udaril svojega nasprotnika. Schmeling je sicer zmagal, toda giedalci so se morali tolažiti samo s tem dejstvom. sicer so pa bili razočarani, kajti oni so hoteli gledati tvorbo.
Bil pa je Schmelingov udarec srečen udarec, kajti niti v dvajsetih primerih ne bo mogel svoje pesti tako spretno ui>orabiti. da bi lahko dosegel enak efekt. Toda Schmeling je v tem primeru spoznal zelo hitro situacijo ter je uporabil bliskovito hitro svojo desnico. Sreča njegova pa je bila, da je zadel Heuserja točno na delikatno mesto na vratu. Kratka prekinitev krvnega obtoka je bila za Heuserja strašni k. o., po katerem se je šele čez več minut, in to v kabini, zavedel.
Za 71 sekund gledanja so plačali gledalci toliko vstopnine in samo za 71 sekund predstave so se pripeljali tako daleč. Celo iz Švice so prispeli poročevalci in z njimi več gledalcev, ki so se vozili z vlakom 10 ur, da so potem prisostvovali borbi, ki ie trajala samo dobro minuto. Sedaj pa, cenjeni čitatelji, sami presodile, če se je to izplačalo!
Otvoritev plavalne sezone
»Ilirija« otvarja plavalno sezono v petek, dne
7. t. m., ob 18 s klubskim tekmovanjem v vseh plavalnih disciplinah. Tekma naj bi bila precled tekmovalnega materiala za letošnjo sezono. Vstop-nia je določena na najnižjo mero, t. j. 2 in 4 din.
Razgovori belgrajskih in zagrebških nogometašev
ki so se vršili v Zagrebu zaradi ureditve našiH
nogometnih razmer, niso prinesli zaželjenih uspehov.
Evropski finale za Davisov pokal
bo v dneh 28., 29. in 30. julija v Zagrebu med
jugoslovanskimi in nemškimi teniškimi igralri. Za to srečanje vlada povsod že danes veliko zanimanje in v Zagrebu so že začeli prodajati vstopnice, ki so pa precej »slane«.
Vesti športnih zvez, klubov In društev
SK Rek« sklicuje svoj redni letni občni zbor za dne 12. julija ob 20.30 v gostilni Oblak na Tržaški cesti. Samostojni predlogi naj 6e vlože do. t. m. — Odl>or.
ZFO
Zadnje izbirne tekme za Belgijo
Zadnje izbirne tekme tekmovalcev ZFA, kf nastopijo na mednarodnih tekmah mednarodne ka-° toliške telovadne in športne zveze, ki bodo letos .od 5. do 7. avgusta v Liegeu (Belgija), bodo v nedeljo, dne 23. julija, v Ljubljani na Stadionu. Tekine bodo javne in opozarjamo nanje že dane3 vse prijatelje naše organizacije in lepe orodne telovadbe. Tekme bodo pojx)ldne ob 16 (4) uri.
Telovadni in športni znak
Vse one, ki so že absolvirali tekmovalno tva-rino za telovadni in športni znak, opozarjamo, da obdrže knjižice vse dotlej, dokler jih ne bomo pozvali, da jih pošljejo ZFO. To se bo zgodilo tedaj, ko bodo znaki gotovi, kar tipamo, da se bo kmalu zgodilo. Kdaj bodo izpiti za ostale kandidate, bomo prav tako objavili v listih.
Nastop FO Dev. Mar. Polje
V	nedeljo, 9. julija, ima F. O. D. M. Polje svoj drugi nastop ob treh popoldne pred Društvenim doniom Spored bo zelo bogat in pester, saj so se fantje in dekleta dolgo in vestno pripravljali nanj. Ob tej priliki se bodo razdelila zmagovalcem letošnjih tekem ZFO v Mariboru pokali, plakete in diplome.
Tudi FO Jezica ima svoj nastop
V	nedeljo imajo tudi vrli fantje in dekleta iz Ježice svoj nastop poleg Društvenega doma. Njihova prireditev bo celodnevna, ker bo obenem prosvetni tabor in blagoslovitev nove zastave. Ker je ob tej priliki tudi tridesetletni jubilej, gotovo ne bo nikogar iz Ljubljane in okolice, ki ta dan ne bi pohitel med Ježenrane. ki bodo pokazali sadove svojega resnega dela na prosvetnem in telesnovzgojnem področju.
+
Umrla je najina edinka
VIDA VRTOVEC
profesorica na Mestni ženski realni gimnaziji
Pogreb bo 7. julija 1939 ob 17 iz Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta št. 9) na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 5. julija 1939. Josip in Olga Vrtovec
Mladinski tabor
15. in 16.
Mariborski mladinski dneri so xa nami. Med Um
rko so bile oči naie javnosti obrnjene ▼ Maribor so s simpatijami spremljale nastop nai« mladine S Štajerske, s« je dolenjska mladina tibo In skrbno pripravljala na svoj mladinski tabor, ki bo za novomeško in ljubljansko podzvezo ZFO 15. in 16. juHja v Novem mestu, zakaj Dolenjska noče zaostajati ta drugimi pokrajinami Slovenije, Pripravljalni odbor je ▼ glavnem že končal s pripravami, ki so bile potrebne za organizacijo tega velikega tabora. Poskrbljeno je že vse, da bo moglo Novo mesto sprejeti množice, ki se bodo 15. in 16. julija zgrinjale od vseh strani v Novo mesto, da bodo tudi tod pokazale svoje simpatije do slovenske mladine.
Odlični gostje na tabora.
Tabora se bo udeležilo veliko število odličnih gostov. Svojo udeležbo nam je obljubil poleg številnih gg. senatorjev in poslancev, zastopnikov cerkvene in svetne oblasti itd., tudi g. minister Za telesno vzgojo Čejovič.
Znižana voznina.
Generalna direkcija drl železnic je dovolila vsem udeležencem izreden popust na železnicah. Člani in članice imajo četrtinsko voznina, ostali udeleženci pa polovično. Člani in članice se izkažejo S člansko legitimacijo in kupija obrazec K 14, ostali udeleženci kupijo na odhodni postaji obrazec K 13. Tabornih znakov ne bomo razpošiljali vnaprej, da prihranimo udeležencem stroške, pač pa si ga bo moral vsakdo po prihodu v Novo mesto, če bo hotel biti deležen popusta na železnici, kupiti.
Spored tabornih prireditev.
V	soboto dne 15. julija v dopoldanskih in Zgodnjih popoldanskih urah prihod tclovadccv in telo-vadkinj v Novo mesto. Ob pol 5 glavna skušnja za nastop. Ob 8 slavnostna akademija v Prosvetnem domu.
V	nedeljo, dne 16. julija ob 5 budnica, ob pol 8 sprejem gostov na novomeškem kolodvoru, takoj nato formiranje sprevoda, nakar krene sprevod mimo okraj, glavarstva, kjer bo mimohod, na glavni trg. Ob pol 9 na glavnem trgu sv. maša z ljudskim petjem in cerkvenim govorom. Po sv. maši zborovanje, na katerem govori predsednik ZFO dr. St. Žitko. Ob 3 telovadni nastop, na katerem sc bodo izvajale proste vaje in rajalni pohodi vseh oddelkov io orodna telovadba. Nastopi vzorna vrsta ZFO.
Prijave udeležencev.
Vsem fantovskim odsekom smo razposlali okrožnice, v katerih jih naprošamo, naj v svoji župniji eberejo podatke o udeležbi na taboru in izpolnjene prijavne pole vrnejo pripravljalnemu odboru. Prosimo, da to nemudoma store, da bo mogoče pripraviti dovolj prenočišč in zaprositi za ojačenja vlakov. Organizacija tabora bo brezhibna le, če bodo odseki storili svojo dolžnost.
Okrožnico z naročilnicami je dalje razposlal vsem fantovskim odsekom in dekliškim krožkom prehranjevalni odsek. Prehranjevalni odsek je dosegel v nekaterih gostilnah znižano ceno za hrano. Izpolnjeno naročilnico izsto tako nemudoma vrnite in nakažite obenem po priloženi položnici denar, ker boste imeli
v Novem mesta
Julija 1939
na ta način zagotovljeno hrano v Novem mestu. Ker bo v gostilnah velik naval, boste sicer le >labo postrežem m dražje plačali kosilo in večerjo.
Telovadcem in tetovadkinjam.
Opozarjamo, da bo skušnja za nastop že v soboto popoldne, ker je v nedeljo zaradi drugih prireditev ni mogoče izvesti. Vsi telovadci in telovad-kinje morajo biti ie v soboto v Novem mestu. Kdor se ne bo udeležil skušnje, ne bo mogel nastopiti. Za prenočišče je poskrbljeno.
Vadite pridno še te dni proste m redovne vaje, da bo vaš nastop čim lepši in impozantnejši! V soboto pa naj nihče ne ostane doma!
Preglejte kroje in telovadne obleke! Na krojih ne nosite nobenih znakov, ša manj šopkov. Telovadne hlačke ne smejo biti predolge in preozke, telovadna majca mora biti pritrjena, da ne uhaja izza hlačk.
Vtem ndeleŽeocem.
Ravnajte se po navodilih pripravljalnega odbora. Vstopanje in izstopanje v železniške vozove naj bo hitro in previdno. V Novem mestu se držite navodil rediteljev. Informacije iščite v informacijskih pisarnah.
Navdušujte drug drugega «a mladinski tabor v Novem mestu 15. in 16. julija. Ne ustraSite se slabega vremena, temveč pojdite v vsakem primeru od doma! 15. julija, zlasti pa na glavni taborni dan, t. j, 16. julija, pride vsa Dolenjska na tabor v Novo mesto!
Rudniško mesto na Aljaski uničeno
Iz Vancouvra poročajo: Na polotoku Aljaski že nekaj tednov bruha več ognjenikov in izbruhi so teden za tednom silnejši. Kakor poročajo poslednje vesti, ki so jih prinesli kanadski letalci, so povzročili izbruhi ognjenika Benjaminova, ki je začel žt 23. maja bljuvati, pa sc ni več umiril, neizmerno škodo, ki se da primerjati le s škodo, ki jo je junija leta 1912 povzročil izbruh Mount Kat-maja.
Kakih 25 km od ognjenika Benjaminova oddaljeno rudniško mesto Perryvile nt obttoji več. Žareči tokovi osjnjenikove lave so .e razlili po mestu in ga upepelili. K sreči so se prebivalci že pred tedni izselili iz mesta. Iz lave in pepela, ki sta do 10 metrov visoko pokrila mesto, štrlijo le še ruševine kvišku.
Ognjeni steber visok kakih 1000 metrov, ki je viden po več kilometrov naokoli, se dviga iz ognjenika, medtem ko se zemlja venomer z bobnenjem stresa. Samo v teh treh tednih je bilo 500 potresov.
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se Sobiva povsod.
OgL reg. S. br. 30474/35.
700 letnica minoritskega samostana v Ptuju
Kakor je bilo že nekajkrat objavljeno, slavi
letos minoritski samostan v Ptuju 700 letnico ustanovitve svojega samostana. Priprave za to slav-nost so v polnem teku. Okrožnire, ki jih je razposlal pripravljalni odbor 60 našle polno razumevanje med ljudmi.
Proslava je pod pokroviteljstvom g. dr. Antona Koroica, predsednika senata. Svojo udeležbo pri proslavi so prijavili trije škofje: dr. Ivan J. Tomaiii, škof lavantinski, dr. Gregorij Itoimnv, škof ljubljanski, in dr. fr. Hieronim Milcla, škof šibeniški. Spored jubilejnih slovesnosti bo približno sledeč:
Prvi dan, 5. avgusta, bo mladinski din — otroški praznik, drugi dan, 6 avgusta, je slovesnost za odrasle, za verske organizacije, posebno pa še za tretjerednike, ker bo ta dan tretjeredni-iki tabor za vso Slovenijo. Tretji dan, 7. avgusta, pa je romanje k Materi božji na Ptujsko goro, kjer bo imel sv. mašo in pridigo prevzvišeni škof g. dr. Gregorij Rožman.
Taborne knjiiice so natisnjene in jih je pripravljalni odbor že začel razpošiljati župnijskim uradom. Tudi okrožnica in prijavne pole so že razposlane. 7.naki za-proslavo so izdelani. Okrogla plaketa v zlati barvi, pritrjena na trak v slovenskih barvah. Ker bo knjižica z znakom dala udeležencem pravico do znižane vstopnine za vse prireditve (pevski nastop, slavnostna igra »Kuga« in veliki ognjemet), naj si jo vsakdo čimprej nabavi, da bo deležen cenene vstopnine. Tudi ličen znak bo vsakomur v lep in trajen spomin.
Pogled s častne tribune med zborovanjem na Stadiona v Maribora.
Za Mladinski dan se je do sedaj prijavilo že
veliko fara, med temi: Cirkovre, Sv. Urban, Sveta Marjeta, Ptujska gora, Sv Marko, Hajdina. Prijave še vedno prihajajo. Župnijski uradi bndo v prihodnjih dneh prejeli novo okrožnico, v kateri bodo navodila za organizacijo mladinskega sprevoda od postaje do minoritske cerkve, ki bo nekaj posebno privlačnega in učinkovitega; saj otroške prireditve v velikem obsegu še ni bilo v bližini Ptuja. Potrebno pa je, da je prireditev tudi v tehničnem oziru dobro pripravljena. Zato prosimo vse gg. kateliete in učitelje šol, ki se hočejo udeležiti prireditev mladinskega dne, naj pripravijo otroke za kak kratek prizor bolj veselega značaja. Prosimo pa, da nam sporočite, ako boste z otroci nastopili, da zamorenio pravočasno sestaviti točen spored nastopov.
.„ Na vseslovenski treljeredniiki tabor, ki bo drugi dan proslave, in s katerim hočemo poudarili misel sv. Frančiška in nje pomen za današnji čas, vabimo poleg tretjerodnikov tudi vse ostale, zlasti pa mladino katoliških organizacij. Vabimo člane FO in DK, da ee v čim večjem številu udeležijo proslave. Nastopili bodo v krojih, posebno v sprevodu. Vabimo vse, ki imajo narodne noše, da ee v sprevodu udeležijo proslave in tako povečajo zunanji sijaj proslave.
Slavnostna igra *kuga*. Pri vseh velikih prireditvah se dandanes uveljavlja kakor v davnih stoletjih kot najvidnejša točka kaka veličastna skupinska igra, pri kateri sodelujejo stotine igralcev in se zato vrši na prostem. Tudi na naši proslavi bo 6. avgusta proti večeru na prostranem Tyrševrm trgu predstava, ki obeta biti najzanimivejša prireditev na naši proslavi. Igralci bodo izvajali slavnostno igro »Kuga«, katere besedilo je napisal g. Davorin Pelančič, ki je zelo posrečeno postavil v slike znano Meškovo povest »Črna smrt«. Vsebinske in oblikovne odlike te igre je že poudarila kritika v raznih časopisih. Pripravljalni odbor pa skrbi, da bo zamisel dobila tudi v uprizoritvi umetniško obliko, ki bo silno učinkovala na gledalce. Režijo je prevzel g. Kdo Grom, gledališki igralec iz Maribora, ki je nastopil v Petaučičevih »Naših apostolih« in zapustil s svojim nastopom močun vlis na vseh, ki so takrat igro gledali v Mariboru. Za igro »Kugo-: so je g. Grom resno zavzel. Nastopilo bo nad 150 igralcev, pevci in godbe. Solistične vloge so poverjene najboljšim igralcem v Ptuju. Brez pretiravanja lahko rečemo, da bo ta veličastna igra največja privlačnost vsega proslavnega sporeda in da bo tudi svojevrsten gledališki dogodek, ki bo privabil mnogo ljudi od blizu in daleč. Igro, tiskano, dobite v minoritskem samostanu v Ptuju za 10 din. Naročajte igro skupno in zbirajte naročnike v društvih! Morda boste tudi pri vas uprizorili to igro. S knjigo boste lažje nemoteno sledili poteku igre v Ptuju. V knjigi imate tudi kratko zgodovino s slikami.
K zunanjim prireditvam spadata ludi pevski nastop ptujskega in ljutomerskega pevskega okrožja (pod vodstvom zveznega pevovodje g. prosvetnega inšpektorja Marka Bajuka) in velik ognjemet, kakršnega Ptuj še ni videl (izvaja Pyrota iz Celja). Da se boste lahko udeležili teh prireditev, se čim prej priglasite pri tukajšnjem samostanu ali pa pri vašem župnem uradul
Vesel izlet, ki se je končal v bolnišnici
Kranj, 5. julija.
Sredi noči med torkom in sredo »e je vračala na motornem kolesu vesela družba z Bleda proti Ljubljani. Motorno kolo je šoiiral 30 letni natakar Viktor iz Ljubljane, za njim pa je sedel okrog 50 let star miner Virgilij, ki je prišel pred nedavnim časom iz Amerike v Slovenijo na počitnice, v prikolici motornega kolesa se ie peljal 32 letni natakar Vladimir iz Ljubljane. Družba se je ustavila v Kranju pri hotelu »Jelene, vendar so se tu mudili le malo časa. Okrog pol dveh ponoči so se naložili na motorno kolo. Preden so se odpeljali navzdol |>o Jelenovem klancu, jih je stražnik opozoril, naj zaradi nočnega miru poženejo motor šele |K>d mestom. Šofer je predlagal tovarišema, da bi se peljali po Jelenovem klancu navzdol kar z ugaslim motorjem, s čemer sta se oba strinjala. Ko so se pripeljali do stopnic, ki vodijo v Zdravstveni dom, se je voz le počasi pomikal navzdol, zato je šofer kar pritisnil pogon in to s tako silo, da je nastal sunek, pri katerem je šofer izgubil prisotnost duha. Motor se je preobrnil in pokopal podse vse tri osehe. Šofer Viktor in Virgilij sta priletela z veliko silo na cesto, na nju se je zvrnil s prikolico vred nato še Vladimir, ki pa ni dobil nobenih poškodb.
Izpod motornega kolesa le oba ponesrečenca potegnila policija in ju nato spravila k zdravniku g. dr. Herfortu. Šofer ima pretres možganov in snirtiionevarno rano nad levim očesom, Amerika-nec Virgilij ima zlomljeno levo ključnico in levo nogo ter poškodbo na glavi. Kljub hudim poškodbam sta bila oba jionesrečenca pri polni zavesti, takoj po nesreči je Virgilij pregledal, če ima v denarnici vseh 1005 dolarjev, ki jih nosi s seboj. Zdravnik je nudil ponesrečencema prvo pomoč, nalo pa odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico.
Kranj
80 letnico rojstva je praznovala v nedeljo, dne 2. julija gospa Marija Mayerjeva, nekdanja lastnica daleč naokrog poznane gostilne >Pri 1'eterčku«. in gostilno »Pri Jahaču« ter elektrarne Mayr. Kljub svojim osmim križem in kljub temu, da je rodila osem otrok je juhilantka še sedaj tako čvrsta, da jo skoro vsako jutro vidimo pri sv. maši. Malo je žena, ki bi bile v gospodarstvu in gospodinjstvu tako podjetne kakor je bila gospa Maverjeva, zalo pa je tudi svoje otroke prav dobro oskrbela, bila pa je tudi do drugih izredno radodarnih rok. Ko je bila gospa Marija, lastnica elektrarne Mavr, je dobivala cerkev brezplačno razsvetljavo, pravtako sirotišnica Marjanišče, brezplačno je dajal razsvetljavo cerkvi in Marjanišču tudi njen sin g. Pavel. Seveda pa je go.spa Marija izdatno podpirala tudi druga društva in ustanove, (iospe Maverjevi naši dolgoletni naročnici želimo, da bi jo Bog ohranil v zdravju do skrajnih meja Človeškega življenja.
Zlata zapestna nra in verižica s križrem je bila v torek popoldne ukradena v stanovanju ge. Šinkovec Frančiške v Tavčarjevi ulici v Kranju. Oba zlata predmeta sta bila skupno vredna okrog 1 (Xt0 din. Svarimo pred nakupom teh predmetov.
Skale pri Velenju
Prosvetno društvo »Slomšek« v Škalah priredi v nedeljo, 9. julija ob 3 popoldne veliko tomlrtjlo. Vršila sc bo v škalah na" prostranem trgu pred cerkvijo. Za nokar dinarjev dobiš lahko kompletno spalnico, moško ali žensko kolo,' svileno blago za žensko obleko, 2 metra borovega lesa, 2 sežnja bukovih drv, vrečo bele moke iu več voz premoga. Vrhu tega še več sto lepih in praktičnih dobitkov. Toml>olske karte so po 2 din in se dobe pri društvenih odbornikih. Cisti dobiček je za dograditev Prosvetnega doma. Vsa sosedna društva in prijatelje krščanske prosvete prosimo, da nas obiščejo v obilnem številu in pomagajo najmlajšemu društvu v šaleški dolini s svojo podporo do popolnega razmaha. Na veselo svidenje I
Zakonske žene po teži
V britski indijski pokrajini Punjab, v državici Mandi, je ondotni vladar izdal odredbo, da se_ odslej ne smejo ženske nič več prodajati po teži, kakor je bilo odslej ondi v ravadi. Doslej so namreč slarši prodajali svoje hčere snubcem kar na kile, ker so mlada dekleta najprej steh-lali, preden je moral plačati za funt žive teže 2 do 3 rupije, in je moral torej časih kar gloltoko poseči v žep, če je hotel imeti pripravno ženico. Ker pa je v državici Maudi »moderna linija« bolj prirojena, so starši svoje hčere kar pitali, da bi dobili zanje čim več. V državici Maudi pojejo celo pnsem, ki je v zvezi s to. zdaj odpravljeno šego. in ki pravi: »Jaz, revež, ki si morem kupiti le mršavo žensko...«
SLEPEC
Dataktivska povest
18
ftele dolgo nato je nehal prisluškovati in si sačel vsiljevati prepričanje, da ni bilo nič, da ni nihče zijal vanj izpred odprtih vrat. Saj duri vča-«ih tako Skrivnostno ropotajo in celo miška lahko povzroči škripanje pri deski. Nič ni bilo. prav nič. Postajal je nervozen kakor gospa Speddingova sama in še bolj domišljav. Vendarle se jima ni ničesar bati. Nemogoče, da bi ju mogla policija zasledovati do le samotne hiše. Vsako sredstvo, ki bi ga utegnila imeti, bi bila morala rabiti že davno prej. In ker ni nobenega rabila, je očitno, da nobenega ni imela. Po vsem tem bi bil moral z vsakim dnem, ki je od tedaj minil, biti manj in manj. ne pa bolj in bolj razburljiv in nemiren.
Vendarle mu je nekakšen nepoznan občutek, tako se mu je zdelo, govoril, ko je sedel na mestu, da se približuje nevarnost. Viharju so. kakor je kazalo, pošle moči. kajti veler se je že pred pol ure polegel. In zdaj je vreme, ki ga je bilo po tistih dnevih neskončnega hrumota čutiti kot nekakšen nezemski mir, v katerem se ni nič zganilo. Kinlochu je bilo skoraj žal, da je bilo konec neurja. Vihar je bil kakor stena, ki je zapirala njiju ves ostali svet. A v tem nenadnem molku in tišini je bilo prej nekakšno pričakovanje kakor pa mir. Zdelo se mu je. da se je svet pomiril, a hkratu napolnil s slutnjo, da se bo zgodilo nekaj •trašnega.
Toda dobra ura je minila, preden je zaslišal glas, zaradi katerega je sedel in prisluškoval — naglo in ostro rožljanje ključa v ključavnici pri sprednjih vratih. Kinloch je vstal, da bi ji bil šel naproti, ko je zaznal njene hitre korake.
»Novice imate,c ji je dejal.
»Veste to?<
>Cutil sem to v svojih koslej. Kal pa je?«
Ženska mu ni odgovorila, toda ko je slišal, gj i« zažvenketal stekleni svečnik, kakor da ga ie
prijela tresoča se roka, ko ga je odstranila, da bi naredila luč, je takoj vedel, da je novica slaba in pa da ima ženska nekaj, kar mu mora prebrati. Slišal je, da je razgrnila časopis po mizi.
SKRIVNOST V BALINGU Tik pred aretacijo.
Dogodki, ki so v zvezi s tem zločinom, sehit.ro razvijajo in naša javnost se bo oddahnila ob vesti, da temu zločinu ni bilo sojeno, da bi ga prišteli dolgemu seznamu nerešenih skrivnosti, ki so zadnji čas tako pogosto prekrižali račune policiji. Našim bralcem 1kxIo gotovo še dobro v spominu kritične opazke, ki jih je moral naš list napraviti glede zastarelih melod policije. V odgovor na krepke ugovore, ki eo jih v nekaterih krogih dvignili proti našim trditvam, moremo zdai odkriti dejstvo, da jo naš list v opravičilo našega <*»|K)ravanja postavil nalašč za to izbranega kriminalističnega strokovnjaka, ki bo delal na tem dogodku. In izredne sposobnosti, ki jih ima naš zaupnik, so že rodile na vso moč zadovoljive uspehe. Postopajoč po smernicah, ki so povsem različne od postopkov, ki so jih navajali mnogi policijski uradniki, ukvarjajoči se s tem primerom, Je on zdaj že tako blizu svojemu namenu, da moremo pričakovati aretacijo že v loku prihodnjih štirih in dvajsetih ur.
Pravici v prid pa moremo kajpada pisati zelo previdno. Toda v nadaljnje poja-nilo tega, kar smo povedali v prejšnjih številkah, moremo zagotoviti, da se zanimanje javnosti ne bo prenehalo že z aretacijo mo;kega in ženske, ki sta sta zapletena v la pozornosti vredni dogodek.«
Kinloch je slišal, da je odložila časopis. Tudi on je molčal. Ni ga pretresel tolikanj eauiozaupni ton paragrafa, kolikanj v njem izraženi namig na moškega in žensko. Natančnost te okoliščine je napravila nanj globok dojeni; in po njeni pravilnosti je sklepal brez dvoma, da ju znanega še marsikaj, kar je ostalo zamolčano.
Slišal jc, da je ženska vstala in začela hoditi
po sobi. Mogel si bili v dvomu, da li je iskani on sam ali pa oni drugi; ampak nobenega dvoma ni bilo glede tega, da je iskana ženska ona sama. ln zdaj se je Kinloch znašel v prepričanju, da bi to žensko rad rešil. To odkritje je napravil, ko je sedel ondi. Rad bi jo bil rešil. Moški, je dejal samemu sebi, so takšni, kakršne se naprav1 o sami, a ženske so take, kakršne jih napravijo moški. Roke so se mu stisnile v pesti spričo sovraštva zoper tistega človeka. Ilripavo šepetajoč je prišel njen glas do njega:
»Kaj mislite, koliko časa imava še?«
»Je to današnja številka časopisa??«
»Da. Oh, ne bi se bila smela meniti za vreme. To vremel In v časopisu so bile reči, ki bi mi bile prej pokazale, kaj ima priti. Toda celih pet dni nisem zaradi slabega vremena videla časopisa. Oh, pa sem se čutila tako varno — tako varno z vami tuk.ij.«
On je ni poslušal. Če jc to današnji list. tedaj hI utegnila vsak hip slišali tisti odločni udarec |>o vratih. Na pol uspavan od pričakovanja je Kinloch dvignil glavo, da bi prisluškoval. In bilo je tako tiho po viharju, da je mogel slišati njene korake in celo njeno dihanje, ko sc je nemirno prestopala sem ter tja po sobi.
»Je li vredno skušati popihali iO od tod — imava li čaa?« jc vprašala in se ustavila pred njim.
On je dvomeč odkimal.
»Ne vem.«
Tedaj pa je prav v hipu, ko je govoril, njegovo za prisluškovanje napeto uho ujelo neki glas v hiši. Vrnil se mu je spomin na njegov pre šnji sum, da je nekdo v hiši. Zdaj ie vedel! Tisto kajpada ni bila nikakršna domišljija: policija je samo čakala, kdaj se bo ona vrnila, da bi ju odvedla oba skupaj. Dvignil je roko.
»Poslušajte,« je zašepelal ostro. »Poslušajte! To je odgovor na vaše vprašanje.«
In ko je ženska naglo potegnila sapo vase, mu je bilo jasno, da je tudi ona slišala, A ie hip
nalo ga Je postavila na noge in ga na pol vodeč, na |>ol pehajoč potegnila v odprtino najbližjega okna Zavedajoč se, da mu ne bi nič koristilo, Če bi se skušal skriti, se je Kinloch vdal Dokler bo hiša obkoljena, se jima ne bo nudila priložnost, da bi ušla skozi okno. A ne da bi skušala odpreti okno. ga je ženska postavila za zaveso, a sama je stopila nazaj v sobo. Čeprav jc bilo po njegovih mislih tudi to brez pomena, se ie lc uklonil in se naslonil s hrbtom na steklo, da bi se bil izognil vsakemu stiku z zavesami. Nastal je prav kratek odmor, med katerim se ni nič zgodilo. Potem je zaslišal oster klic ženske. To je Kinloch razumel tako, da prišlec ni tista oseba, ki jo je ona pričakovala.
»Oho,« je zaklical tisti glas. »mi je že spet izginil izpred oči tisti vaš .maček v vreči'?«
>Oo«pa Speddingova, kaj za božjo volio —«
Stellino nejevoljno ugovarjanje je bilo na mah pretrgano.
»Oh, sai sem ga videla, niti pol ure ni od lega, pa tudi ne prvikrat, a videli se baje pravi verjeti. Zaprli sle ga noter, kaj ne. ko ste bili z doma? Da. jaz pa spni davi snela kuhinjsko okno. Pa sem se splazila noter ter ga videla, ko Jo sedel pred ognjiščem Vsekakor pa sem ga videla zadosti razločno, da sem po sliki v Časopisu mogla sklepati, da ui bil tisti, ki je šel z vami v cerkev «
Stara ženska je malone vreščala od očitanja
in jeze.
»Nedolžna, kakor sem bila! Verjela som vam glede tistih dveh skodelic na mizi prvo jutro. Nisem pa vedela, da sem potehmal imela pri umivanju opraviti samo s polovico |>osodo. Tudi to, da sto pojedli tolikšno zalogo, me ni spravilo v sum. Celo von j>o slanini ne. Pa ludi nič drugega, vse dokler nisem opazila, da tudi drugod kupujete. To sem spoznala po imenih, natiskanih na vrečah, ki sle jih včasih pozabili sežgali. Vidite? Nekaj Čudnega ie tukaj, sem dejala često sama pri sebi.«
Otroški kotiček.
Pravljica iz gozda
(26) Kmalu nato pa so se 7-ačuli njegovi lahni koraki po stopnicah. Zlatokljunček se je ravno hotel predstaviti, pa pa je palček prekinil.
(27) >0, saj te poznam, Ti si Zlatokljunček ki poješ tako lepo, da sega tvoj glas vsakemu v srce. Dosti sem že slišal o tebi in tudi tvoja želja, ki te je pripeljala k nam, mi je znana
KONJSKE DIRKE
v nedelfo 9. julija ob 15. uri
na vojaškem vežbališču poleg aerodroma. Dohod iz Zaloške ceste pri hiši številka 26 tik banovinske umobolnice.
Ksilolltnl tlak
je najidealnejši in sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd. — Izdeluje ga
trg. dr. z o. z,
MATERIAL
Ljubljana, Tyrševa c 36 a
Telefon 27-16 - Brzoiavi: MATERIAL
w	3	< S"1?		M
Š'	>		a.	•a 0
%	e	®	5	/:
	3	Bt X"	K	3 "S'
i	P	m M	1	S
	B	H* •	?	A •
			3	3 O
		5	■o.	a
a.
B *
<o
a	*
it
g-	*
B	-v
»	3
o
te	O
o	-i
<v	O
—	X"
a	<t

30 ►
5S
(-5
M
£ W
</. M
l/J
S
M
r
es CB
g. ■D
S
D
0 a-
1 n
N
3 O
i a
š
TISKOVINA
ZALOŽBA
IVAN GROHAR
LJUBLJANA
Učiteljska tiskarna FRANČIŠKANSKA UL.6
MALI OGLASI
y malih oglasih velja vsaka beseda t dtn; ženltovenjskt oglasi 2 din. Debelo tiskana naslovne beseda se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi sa plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismena odgovora glada malih oglasov treba
priložiti znamko.
|ilužbodobe
Prodajalce srečk
Razredne loterije, iščemo pod povoljntmt pogoji. -Pismene ponudbe na Pu-bllcltaa, Zagreb, Illca 9. 324.	(b)
Trgovsko pomočnico
s prakso, za galanterijo, engros oddelek, sprejmemo. Samo pismeno ponudbe na Ant. Krispcr, LJubljana, Mestni trg 26 (b)
Krojaškega pomočnika
dobro izvežbanega za fino veliko delo, sprejmem takoj. Služba stalna. — Janko Berčič, Skofja Loka.
Delavca-raznašalca
s trtciklom, sprejme tovarna za stalno. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kavcije zmožen« 10901
Moški
vojaščine prost, z 10—15 tisoč dinarjev, se sprejme v družbo za dobro podjetje. Ponudbe v upr. »Slov.« pod 10744. (b)
Trgovskega sotrudnika
alt sotrudntco, prvovrstno mo6 v prodaji manufak-ture, sprejmemo s 1. avgustom. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Agilen« St. 10898.	(b)
&
Dobri Pastir je po daljšem trpljenju poklical k sebi zvestega delavca iz svojega vinograda, g. župnika na Polšniku
Jerneja Kovica
sedaj v pokoju v Zaloga
Pogrebno opravilo bo dne 7. julija ob f dop. v Zalogu pri Cerkljah; nato bo truplo prepeljano k Sv. Heleni, kjer bo okrog 11 sv. maša in pogreb. Molimo r.a dobrega gospoda. Cerklje na Gorejskem, 5. julija 1939.
Janez Črnilcc, župnik.
Umrla nam je naša dobra mama, gospa
Franja Kumrova
roj. Bizjak
Pokopali jo bomo v četrtek, 6. t. m. ob pol 6 popoldne na kamniško pokopališče na Žalah.
V Kamniku, dne 5. julija 1939. Žalujoče rodbine: Komer, Cerne, Kraut, Abramov.

Pekovskega pomočnika
mladega, kt bt raznašal tudt pecivo, sprejmem. -Ivan Gantar, Kranj, Savski breg St. 8.	(b)
Sprejmem takoj
več pleskarskih ln slikarskih pomočnikov. Kresal. Ljubljana, Pred jamska 14 (a)
Za tehnično pisarno »e sprejme
uradnica-začetnica
z znanjem strojepisja ln korespondence ter slovenske ter po možnosti tudi nemško stenografije. — Lastnoročno pisane ponudbe je poslati v upr. »Slovenca« pod Šifro Tehurad« St. 10903.
i mm
Vajenke
za umetno vezenj« ln predtlsk sprejme Matek A MikeS, Ljubljana, Frančiškanska ulica.	(v)
Vajenca
za. specerljsko trgovino v Ljubljani, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10921.	(v)
Pekovskega vajenca
sprejme takoj pekarna Deržič, Tržič.	(v)
[2525CSB
Najugodnejši nakup-
molkih oblek nudi Presker, Sv. Petra e. 14. Ljubljana.	(1)
Rakete,
lopiče m vse druge pirotehnične izdelke dobite v železnim Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. (1)
Najfinejše salame
domače in ogrske, polno-masten polemendolski eir — dobite prt T. Buzzoltni, Llngarjeva ulica, delika-tesa. Telefon St. 26-28. r
Zlato moško zapestno uro
prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10868.
Denar
Hranilne knjižice
2*/* obveznice
tn druge vrednostne papirja kupuj* In plača najbolj«
BANČNO. KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
Hranilne knjižice
Kmečke hranilnice in po sojilnlce v Poljčannh — kupimo. Pisati na Bančno kom. zavod, Maribor, (d
Jfanoianja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
v I. nadstropiu, ob r>o lenjski cesti 81, oddam.
I
Automofor
Fiat 520
I
Sest novih pnevmatik in nov akomulator, registriran. v najboljšem stanju, proda Ivane, št. Jernej.
(f)
Po^jtva
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra st C, telefon 87-3», Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In «tano-vanjskih hi* In vit. . Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.
I
Pohištvo
i
Hrastovo jedilnico
zelo dobro ohranjeno, zaradi pomanjkanja prostora ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 10881.	(S)
Glasba
Prodam
črn! klavir, kratek, lep In močan glas, ter dve omari ln posteljo - zaradi preselitve. Naslov v upravi »Slov.« pod 10919 (S)
Petcevni radio aparat
novejši tip, za vse napetosti. tri valovne dolžine, prodam. Društvena ulica St. 24, Moste-Ljubljana.
(S)
LETOUIŠCR
Tri dijake
sprejmem na letovišče In priučenje nemškega jezika. Dnevno 30 din. To-nudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Oskrbnica« St. 973.	(D)
Koprivna!
Obiščite Sv. Jakob, ki leži v osrčju Raduhe, OlSeve ln Pece, 1073 m visoko, in ki je najlepša točka nad Mežiško dolino. Prihod: Ljubljana-Solčava ali Maribor-Crna. Z veseljem vas bo sprejela Lenka Klemenšek v Koprivnl, p. Črna pri Pre-valjah.	(L)
Darujte
za kongres Kristusa Kralja
Izbira ni težka
kadar Je treba dolofilt! časopis, v katerem naj oglašuj« trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, ■ katerim bo prlSel zagotovo v stik ■ najširšimi kupnomočnlml alojl prebivalstva. In to Ja nas dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere, posebno ob nedeljah, a malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča.
odstranjuje maščobo in nesnago
pranje:
hitro in lahko s pomočjo
kuhinjske posode, jedilnega pribora, kadi za kopanje, lipe, steklenice od olja in vina, ke-ramitnih podov, mastnih krp i. t. d.
Br.zplačni vzorci pri Vašem trgoven aH pri Headv-Denot, Zagreb, Nova cesta 42. Vzorci s« pošljejo tudi na defcejo brezplačno.
Po VaSi Želji Vam izdela
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani
Kopitarjeva 6/11
▼ ivofl Hrtahitd rasne poetome Vnftge, ifes nfoe Se
v zalogi, Istotako irvrSi tudi vsa druga knjigoveSka dela. posebno razne vezave od prepreetife de košnih oblik.
pa
bi«
III	mm
Hll	mm
mm	mm
	mm
Posebni oddelek w Metaraofa Aamririk VitMu,
sov, denamie ln drugega usnjenega galanterijskega laga Vam nudi te predmeta vedno v lepih, mo-dernih fasonah.
Cen« skrajno nizke. Posluilte sel
Zdravite kožne bolezni
lišaie, hraste, mozolje na licu in telesu, izpuščaje (tiregerje), vzemite Se danes Dermoval lonček 20 din.
Želodčne bolezni, vetrovnost, pomankanje teka, slabo prebavo, zdravita z Markuvimi kapljicami katere so že čez 100 let preizkušeno zdravilo, stekl. 22 din. Znojne noge se more zdraviti z Siquid-om. stekl. 10 din.
LEKARNA ROJC, Zagreb, Kamenlta 11.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je podlegla težki operaciji, pokrepčana s sv. zakramenti, naša zlata mamica, stara mama, sestra in tašča, gospa
iosipina Marin roj. Novak
soproga davčnega uradnika v pokoju — gostilničarka in posestnica v Arclinu pri Vojniku
Pogreb bo v soboto ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na Arclinu na vojniško pokopališče.
Žalujoče rodbine: Marin, Končan, in sorodstvo.
Zahvala
7.a vse dokaze iskrenega sočutja ob prerani smrti naše nepozabne soproge, mame, stare mame, tete in tašče, gospe
Marije Planinsek
soprog« trgovca
za številne krasne vence in za mnogoštevilno udeležbo na njeni zadnji poti izrekamo vsem našo najiskrenejšo, toplo zahvalo.
Maša zadušnica bo darovana v petek, dne 7. julija t. L ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 5. julija 1939.
Žalujoča rodbina: Karel Planinšek.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenžiJ