mar v	POŠTNINA	PLAČANA V GOTOVINI
MLADI	BORCI
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJA5TV0. — IZHAJA VSAK PETEK. —LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 30 DIN, PODPORNA VEC KOT 30 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR — UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAC. ŠT. 16.078.
aS^"B!
LETO ni.	LJUBLJANA,	PETEK,	23.	DECEMBRA	1938.	ŠTEV.	15.
Naš	Uvali	s j
Spet nas je objela mehka, prijetna misel: Božič bomo praznovali! Vse se pripravlja in živi v pričakovanju.
Najlepše bo v kmetskih družinah.
Ko bo svetonočni mrak legel na zemljo, bo vzel oče blagoslovljene vode, pokropil z njo hišo in hlev in se spomnil še polj in gozdov, da bi Bog tudi v bodoče vsemu blagoslova dal in vsega nadlog varoval. Za njim bo hitela mati z žerjavico, na katero je ostanke cvetnonedeljske butare naložila. Vsak kotiček domačije mora ta večer napolniti mehki vonj blagoslovjenega di-nia, da bo mir božji počival nad vsem. Družina se bo zbrala pred jaslicami, ki jih je deca dolge dneve skrbno izrezovala in še skrbneje postavila v kot nad mizo. Nihče ne bo dremal, četudi bodo Ves rožni venec molili; saj je Jezus tako blizu nocoj, kot nikdar sicer. Kramljali bodo, oglasila se bo pesem, govorila bo knjiga. Otroci bodo pospali za pečjo in sanjali o božjem Detetu.
Naenkrat bodo zapeli zvonovi...
Sleherni bo vstal sredi noči, in hitel novorojenega Kralja počastit.
*
Božič v mestu! Kako ves drug si, tuj in potvorjen! Jaslic skoroda ni več, le božično drevo se vsiljivo leskeče. Božje Dete je nadomestil dobrodušni možic, ki mu pravijo Božiček. Ta prinaša obleke, knjige, igrače, sladčice, smuči, cigarete in še kaj. A duše pušča brez sreče in milosti božje...
Roka priklopi radioaparat in mehke harmonije se razlijejo po sobi... Srca se otajajo in raznežijo... Ne zato, ker se je Odrešenik rodil ampak ker je pač navada taka ... Praznota njihovih duš podzavestno hrepeni po nečem, kar
jih je nekoč osrečilo; kar so imeli, pa so že davno izgubili...
Ulice so svetle in žive. Vlaki se polnijo s smučarji. Sama mladina in polno študentov je vmes. Vsem tem so doline, planine, smuk in pršič, zabava in družba vsa polnost življenja. Bog ve, če še vedo, da bodo drugi nocoj Rojstvo praznovali ...
*
Tudi po kočah in bajtah je sveti večer. Na prvi pogled dokaj sličen onemu v betlehemski votlini: kakor tam, je tudi tod vse revno, žalostno in zapuščeno. Toda čudno! Prav tod pogosto Jezusa, brata po revščini, najmanj poznajo, celo zavračajo ga in preklinjajo. Božič jim le še poveča bolest in grenkobo ter jih podžiga v srdu in kletvi.
*
Ah, Božič, kaj vse si postal današnjim ljudem! Zabavni večer, ura sentimentalnosti, čas oddiha in športa, vzrok joka in kletve. Vse drugo, samo ne rojstni dan Odrešenika sveta ...
Dr. Karel Sonnenschein pripoveduje v svojih zapiskih o človeku, ki na sv. večer samo zato ni bil srečen, ker je toliko ljudi videl v duševni in telesni bedi. Tudi nam je bridko pri srcu, ko mislimo na one, ki mesto Odrešenikovega rojstva praznjujejo svoj božič in so zato vsi prazni, mrki in nemirni. Kdo jim bo znova odkril lepoto svete noči, kdo jih odtrgal od malikov in jih privedel v naročje božjega Deteta?
*
Kako pa je naš Božič lep in svetal! Kakor jaslice so naše duše, pripravljene, da sprejmejo in objamejo božje Dete. Božji pokoj se je naselil v nas.
Svet pripada tistemu, ki ga najbolj ljubi In ki mu bo to naj' bolje dokazal.	Sv. Bernard
Tudi mi bomo uživali počitnice. Preoravali bomo s smučkami snežno belino in občudovali božjo naravo. Oddahnili se bomo, se razvedrili in sprostili. A vsako misel in sleherni korak nam ožarja svetloba božične noči. Šele v njenem svitu dobe naša dejanja svoj pravi pomen. Kakor kraljem z Jutrovega, tudi nam na vsak korak miglja zvezda novorojenega Kralja. Ah ni to sladka zavest ?
*
Ne pozabimo pa onih, ki jim je tuja taka radost!
O, da bi se znova naselil v njih mir božji, ki ga je v sveti noči oznanila angelska pesem!
Da bi Božič spet postal vsem in povsod Odrešenikov rojstni dan!
Takrat se bo tudi nam postoterilo božično veselje...
Sretonočno spoznanje
Od zapada so privrele megle in zagrnile nebo čez in čez. Po ulicah je zavel mrzel veter, butil ob vsak ogel in prepihal še tako toplo obleko. Ljudje so se močneje zavili v plašče in pohiteli, da čimprej pridejo na toplo. Nato je legel na ulice mrak, vedno bolj in bolj. Na visokih kandelabrili so zažarele električne luči in ob njihovi svetlobi so se videle prve snežinke. Tako je prihajala sveta noč.
Bogoslovec Ivan je zavzdihnil in z nervozno kretnjo tja v en dan pobrskal z železom po žerjavici. Taka bo torej letošnja sveta noč. O Bog, zakaj je vendar tako! In so šli pred njegovimi očmi spomini zadnjih mesecev kakor film na platnu. Z velikim ponosom je pred šestimi meseci stopil pred maturitetno komisijo, z odličnimi odgovori je dokazal, da je zrel. Njegov razrednik je bil ponosen nanj in marsikdo se je vprašal, kam neki bo krenil ta mladi nadarjeni človek. V Ivanu pa je v tistih dneh vedno bolj rastlo prepričanje, da je njegovo mesto v duhovniškem stanu, živeti za druge, nositi Boga v duše, kjer ga je tako malo, popolnoma se žrtvovati. Pa so prišle take težave, da ga je strah, če se jih spominja. Oče in mati. Ko sta ga poslala v prvo gimnazijo, sta že videla v duhu, kako bo nekoč prišel njun edinec visoko trgovsko naobražen In jima odvzel skrb za trgovsko podjetje. Z njim bo prišla zala mlada žena in velika sreča se bo naselila v hišo. In sedaj hoče Ivan po vsej sili v bogoslovje. V grob naju bo spravil, je slišal govoriti ponoči očeta. In nato tisti strašni dnevi, ko je ves dan gledal objokane materine oči in žalosten očetov pogled. Prvi mesec bogoslov-skega življenja ni dobil nobenega pisma, nato pa so začela prihajati, z vedno Isto tožbo, eno žalostnejše ko drugo. In pred tremi dnevi je prejel naslednje:	»Pridi	za Božič
brez kolarja ali pa sploh ne pridi! Tvoja mama.« Zato je ostal v mestu in pri stricu pričakuje svete noči. Zakaj vendar! Tako hrepeni po du-
hovništvu, z neizmerno ljubeznijo se je lotil študij. In vendar? Oče in mati tega ne moreta razumeti. Kaj me Bog noče imeti za svojega? O, Bog!
Ogenj v peči je zaprasketal. Ivan se je splašeno zganil. Sonja, ki je pravkar končevala z delom pri jaslicah in božičnem drevescu, je žalostno pogledala svojega bratranca. Tako se je veselila tega večera, sedaj pa ta žalost!
Ivan, zakaj si tako žalosten?
Zmotila ga je v razmišljanju, pogledal je zmedeno v njen skrbeči in vprašujoči obraz in ni vedel, kaj mu je rekla.
Zunaj se je skoro popolnoma stemnilo in snežilo je na vso moč.
Cuj, Sonja, kaj če je mati zbolela? Hudo ji je, ker me ni domov. Za mizo sedita z očetom v polmraku; oče začudeno strmi predse, materi drsijo solze skozi prste, v kotu so jaslice in božično drevesce, pa jima na misel ne pride, da bi prižgala svečke ... Kaj ga ne bo, pravi mati in solze ji stiskajo grlo. Tudi očetu leskečejo oči. Zunaj pa je temna noč in sneg pada vedno bolj. Cuj Sonja, mislim, da bo mama zbolela, če ne pridem domov. Kaj praviš, če bi prišel sedajle po belem
snegu in potrkal na okno — bi se oče in mama razveselila in bi se sprijaznila z mojo odločitvijo? Kaj praviš ?
Pogledal jo je in videl, da ji solze zalivajo oči.
Da, Ivan, domov moraš, mati bi zbolela ... In že mu je oblačila površnik, ker se že zelo mudi na zadnji vlak.
Mrzel veter je še vedno pihal In se igral z drobnimi snežinkami po poljih in ulicah. Ves svet se je vdel v belino, da dostojno sprejme nebeško Dete, ki prihaja v sveti noči. Takrat je tudi Ivan prebredel sneg do (domačega okna in pogledal skozenj.
Za mizo sta sedela oče in mati. Oče je začudeno strmel predse, materi drsijo solze skozi prste. V kotu so jaslice in božično drevesce, a nobena svečka ne gori. Kaj ga ne bo, pravi mati in solze ji stiskajo grlo. Tudi očetu zaleskečejo oči. Takrat je Ivan potrkal na šipo.
Ivan, kaj si res ti... ? je v solzah veselja zavrisnila mati. Zunaj pa so v vetru prečudno plesale snežinke in pri fari so se mogočno oglasili zvonovi, da oznanijo vsemu svetu preblaženo sveto noč.
Ameriko za katoliško literfttaro
Pred desetimi leti se je krog new-yorških laikov odločil, da ustanovi družbo »Catholic Book Club«, ki naj bi izdajala katoliška dela. Zastavila si je pa nalogo, naj knjige ne bodo samo koristne in poučne, marveč morajo biti v literarnem oziru tako odlične kakovosti, da bo vsak izobraženec, katoličan ali ne-katoličan segel po njih.
Zamisel je uspela, kakor so ustanovitelji pričakovali. Skozi deset let je družba vsak mesec podarila svojim udom eno knjigo. Rokopisov jim ne manjka. Pregleduje jih posebna komisija, ki mora precej del odkloniti, ker ne ustrezajo smernicam in zahtevam družbe.
Doslej so prejeli naročniki več kot
225.000	knjig, ki jih je spisalo 105 najboljših evropskih in ameriških pisateljev. Večino imajo seveda An-greži, a tudi Francoze dobro zastopajo Jacques Martain, Henri Ghčon, Paul Claudel in drugi.
Dobro blago je treba tudi dobro plačati. Letna naročnina znaša namreč 25 dolarjev. Pri nas so to lepi denarci, za Amerikance pa to ne pomeni mnogo. Pravijo, da bi tako odlične knjige bile pri knjigarnah 10 do 15 dolarjev dražje, ki jih sedaj vsak naročnik prihrani. In to za gospodarnega Amerikanca tudi veliko pomeni.
Človek je silno slaba stvar; toda eno moč ima, ki pa jo zna premalo ceniti. To je moč osrečevati druge.	Faber
Sveta
Sveta noč 1. 1938. po Kristusovem rojstvu.
. Nemška sveta noč. Izšlo je naročilo :
»Vsi Nemci bomo na sveti večer prižgali die blaue volksdeut-Sche Weihnachtskerze — modro božično svečo nemškega naroda, podobo nemškega miru in nemškega zedinjenja. Kjerkoli na svetu se bomo ta večer Nemci zbrali okoli te luči nemškega naroda, bomo zapeli nemške pesmi, si v mislih stisnili roke z rojaki v tujini in domovini. In ko se bo v mrzli zimski noči vnel ta plamen, bo ogrel naša srca in jih napolnil z upanjem, da bomo imeli sedaj mir na zemlji, ko smo zedinjeni in močni. Ko bodo izginile vsakdanje skrbi, se bomo ob plapolajoči luči spominjali tistega moža, ki ni prinesel nemškemu narodu samo lepše svete noči, marveč tudi miru. Tedaj bodo naše misli hitele k njemu, v gorsko vilo v Obersalzberg.«
*
Pred dvatisoč leti ljudje niso sprejeli Gospoda, ker ga niso poznali. Če bi ga bili spoznali, bi ga bili sprejeli v svoje domove, v svoja srca.
Zdaj ga poznamo že toliko stoletij, videli smo njegova čudovita dela, videli dela in rast in zmage njegove Cerkve. A ljudje nočejo hvaležno peti zahvalo Bogu, ki nas je odrešil teme zmot in suženjstva, ki je prinesel mir, pravico in ljubezen. Rajši pojejo slavo in kadijo človeku, ki seje sovraštvo in krivico in zmedo in stisko milijonom in milijonom ljudi.
Gospod, ali nisi ti prinesel miru vsem ljudem, ki so blage volje? Glej, danes mnogim bolj ugaja grmenje pušk in topov, brnenje letal in hrušč tankov kot ta božični spev angelov. Sami bi že radi v miru živeli, a drugim tega ne privoščijo. Kakor so nekdaj Tebe izgnali na mrzle zimske poljane, tako so danes pognali tisoče in tisoče po svetu. Zdaj se preštevajo, da bi se pokazalo pred svetom: »Glejte, toliko nas je, kako smo močni! Kakšnemu Bogu hvala? Naš narod, naš voditelj edini zasluži vso hvalo in čast.«
*
noč
O »temni« srednji vek, kako si svetal v primeri s temo, ki nas zagrinja v dvajsetem stoletju! A mi nočemo, da bi nas zagrnila doba novega poganstva. Nočemo dvajset stoletij nazaj! Nočemo barbarstva, nasilja, telesne in duhovne sužnosti!
KAJ BO Z JUDI?
Strahoten in nasilen val sovraštva se je razlil te dni po svetu. Jude preganjajo, zasledujejo in uničujejo. Njih sinagoge rušijo in požigajo. Pode jih iz držav kot čredo živine. Vsi se jih otepajo. Eni jih sploh ne marajo sprejeti na svoje ozemlje, drugi jim državljanstva ne dajo.
Kaj bo z njimi? Ali jih bodo zaprli za zidove in ograje kot gobavce? Ali jim bodo sploh priznali pravico do življenja?
OČITKI JUDOM
Judje! To so vendar naj večji oderuhi, ki na vse načine poskušajo, kako bi zavladali nad vsem svetom; to so komunistični agitatorji in obenem največji bogataši, ki najbolj stiskajo delavske množice ...
Toda zakaj naj bo ves Izrael kriv tega, kar je zagrešil le del njihovega naroda? Od kdaj so vsi Judje roparji, tatovi, pijavke? Resnica je, da so v vsakem narodu pošteni in nepošteni ljudje.
Toda Judje hočejo vendar gospodovati svetu?
Kaj pa drugi? Poznamo narod, ki pravi, da se v njegovih žilah ne pretaka niti kapljica judovske krvi, in vendar hoče gospodovati, da, zasužnjiti vse druge. In zato so mu dobra vsa, čisto vsa sredstva.
Ni pa prav, da bi imeli Judje prevelik vpliv v življenju kake države. Ni prav, da imajo Judje poglavitno besedo v nekaterih poklicih. Tu ima javna oblast pravico in dolžnost, da tako nesorazmerje popravi in omeji delavnost Judov v teh panogah.
Toda zopet ne smemo iti za tistimi, ki obtožujejo Jude, da so oni, samo oni krivi vsega gorja na svetu. Vemo, da niso oni ne edini krivci in ne sami.
Zato bomo mi po stari navadi praznovali sveto noč. Umili bomo svoja srca, poškropili z blagoslovljeno vodo naše hiše, naša stanovanja, vse naše imetje. Pripravljeni hočemo biti na Tvoj prihod, Gospod.
Ti, Gospod, pa pridi in blagoslovi v tem milosti polnem času našo Cerkev, naš narod, naše družine, naše vse.
In miru nam prinesi!
STALIŠČE KATOLIČANOV
S Cerkvijo in s papežem smo proti krivičnemu preganjanju Judov. Voditeljem belgijskega katoliškega radia je sveti oče dejal: »Ne, katoličan se ne more udeleževati preganjanja Judov. Mi priznavamo vsakomur pravico, da se brani in da varuje svoje upravičene zahteve proti vsem. Preganjanje Judov je nedopustno.«
HINAVSKA DVOLIČNOST SVETOVNEGA TISKA
Veliki svetovni tisk se s silnim ogorčenjem obrača protd zadnjim pogromom v Nemčiji.
Res, ti pogromi so krivični. Toda, ali je temu tisku res kaj za pravico in človečanstvo ?
Mi namreč vemo, da je isti tisk, kakor bi se bil zarotil, molčal in še molči o strašnih preganjanjih kristjanov. Pij XI. mu dobro izprašuje vest, ko pravi v okrožnici »Divini Redemptoris«: »Zakaj so ti listi, ki so sicer tako hlastežni tudi po malenkostnih novicah, tako molčali o strašnih grozotah, ki so jih komunisti počenjali v Rusiji, v Mehiki in po velikem delu Španije.«
Svetovni framasonski tisk torej, ko gre za katoličane, zločinsko molči. Ko pa gre za Jude, besni. Besni baje zaradi užaljenega človekoljubja v imenu teptane svobode dn pravice.
Sv. oče protestira proti preganjanju katoličanov v Rusiji, Mehiki, Nemčiji, Španiji. Protestira pa tudi proti preganjanju Judov — ki niso njegovi.
Kdo je torej tisti, ki mu v resnici gre za človekoljubje, za svobodo in pravico ?
use*H uatomkotH iu cdoidj&H
iM*oAutklun iu uuMtu*
PREGANJANJE JUDOV
Francis Finn:
Tom Playfair
John pa ni bil tako uren. Pljuča je imel še polna dima, iv roki je imel cigareto... Na pozorišču se je prikazal strah vseh kadilcev, pater Middle-ton. Toda Johnova iznajdljivost že ni bila izčrpana. Kadilca sta bila obrnjena drug proti drugemu, in žep Tomovega suknjiča je bil točno pod roko, ki je stiskala tlečo cigareto. Skušnjava je bila prevelika. John je razklenil prste in tleči tobak je Izginil v Tomovem žepu. Tom ni ničesar slutil. Gledal je prefekta in si po tihem čestital, da se je tako lahko izmazal. John pa ni bil tako miren, njegov položaj je bil precej kritičen. Res, nesrečne cigarete se je sicer iznebil, toda dim mu je neizprosno silil iz pljuč, in pater Middleton se je ljubeznivo bližal, z očitnim namenom, da se malce po-razgovori.
'»Dober dan, otroka!« pravi prefekt.
»Dober dan, pater!« odgovori Tom, ki se je zavedal Johnove zagate in je sklenil, da bo on izpeljal stvar iz nevarnega položaja.
»Nekam čudno diši tukaj!« pravi pater s pomenljivim nasmeškom.
»Res je,« odvrne Tom nedolžno, »tudi jaz sem že to zapazil. Mogoče je kaka crknjena podgana v razpokah starega zidu.«
»Oh, to pa ni duh po crknjeni podgani. Ampak John, kaj pa vam je ? Ali ste bolni?«
In res, zdelo se je, da ima John božjastni napad. Oči so mu izstopile, usta je tiščal skupaj, lica so se mu napihnila kakor trobentaču, kadar za-svira ivisoko melodijo.
Seveda, John ni ničesar odgovoril. Tom je skušal obrniti drugam pozornost prefekta. Iz čitalnice je tedaj prišla skupina gojencev:
»Glejte no, zdi se, da je tam prepir. Res, prava bitka!«
Toda prefekt se za Tomov manever ni zmenil.
»John, povejte mi, kaj vam je?« vpraša ponovno prefekt in motri Johnov obraz.
Zavladal je mučen molk.
Končno se John ni mogel več obvladati: usta so se mu odprla, prsi dvignile, in oblak dima je splaval iz ust v modro nebo.
»Gorje!« je ironično zaklical prefekt. »Vi pa odznotraj gorite! Vnetje pljuč, ali kaj?«
»Ubogi John,« je spregovoril Tom drzno, da le ni tvoja bolezen nalezljiva. Jaz sem že četrt ure v tvoji družbi, in našim doma bi bilo zelo hudo, če bi...«
Tu je Tom od bolečin zavpil in se zagrabil za suknjič. Iz njegovega žepa se je dvigal dim.
»Bolezen je res nalezljiva,« pripomni prefekt, »vi že odzunaj gorite.«
Tom se je drgnil, skakal in mečkal žep ter tako rešil svoj suknjič pred požarom. Očitajoče je pogledal Johna.
Prefekt je odšel brez besede ter jima pustil možnost, da sta ugibala o naravi in velikosti kazni, ki ju je čakala.
Med večernim študijem je pater Middleton poklical Playfairja.
»No torej, Tom, vse gre dobro, kajne?«
Tom se je izgubil v opazovanju svojih čevljev.
»Sedite, midva morava urediti najine zadevice.«
Tom se je usedel na rob stola.
»Otrok moj, jaz sem te opazoval, tako v učilnici in v razredu kot na igrišču že od začetka leta, in prišel sem do zaključka, ida kar se tiče trme, nosiš zastavo pred vsemi. Ali se motim?«
»Ne, pater,« pravi krotko Tom.
»Toda moje opazovanje... ni imelo uspeha. Vsak dan se je ponavljala ista zgodba: nezadostno učenje, slabo narejene naloge, itd., kadar vas opomnim, vidim na vašem vedenju, da nimate najmanjše volje, da bi se poboljšali. Ali je tako?«
»Je!« pravi Tom nesrečno.
»In kaj mislite o tej svoji trmoglavosti? Ali ni to velika napaka?«
»Je, pater!«
»A res? Jaz pa nisem tega mnenja.«
»Kako?« je vzkliknil Tom, ki je mislil, da sanja.
»Jaz mislim drugače. Krištof Kolumb, Washington, Franc Ksaver so bili v nekem smislu trmasti. Vsi veliki značaji morajo imeti kot podlago precejšnjo količino trme.«
Tomov obraz je razodeval začudenje in zanimanje.
»Da, tako je. Krištof Kolumb je odkril nov svet, ker je vztrajal pri svojem načrtu navzlic tolikim oviram. Washington je sredi največjih težav vztrajal in zato ustvaril nov narod, če bi Kolumb ne bil tako trmast, bi se ustavil sredi poti, in Amerika bi bila nepoznana morda še stoletja. Ce bi bil Washington manj vztrajen, bi naša dežela morda nikoli ne bila postala Bvobodna. Ali ste brali življenjepis svetega Franca Ksaverija?«
(Dalje prihodnjič.)
Zločini kapitalističnega gospodarstva
Da bi vzdržali cene, so poklali V New Yorku 6,200.000 prašičev, uničili 2 milij. ton koruze, v Los Angelesu 600.000 krav in mesečna
200.000	1 mleka. V Kaliforniji
1.500.000 pomaranč, 10000 ha ja^ god, 80.000 breskvinih debel, na Holandskem trli pane, v Braziliji kavo,
*
NAJBOLJŠI INDIJSKI ROMAN
Najboljši indijski roman lz 1. 1936, ki ga je spisal Hlndu, opeva junaštvo katoliške redovnice. Mlad profesor iz Bombaya je nedavno rekel: »Mnogo Izobraženih Indijcev poznam, ki spoštujejo katoliško vero zato, ker so kdaj v življenju prišli v stik z redovnicami ali so pa kaj slišali o njihovem življenju.«
AVTOMOBILI ZA MASNIKK
V mestu Lille je vsako nedeljo pripravljenih 15 avtomobilov, ki peljejo 30 duhovnikov v kraje, kjer nimajo stalnega dušnega pastirja. Lastniki so se sami od sebe pismeno obvezali, da bodo na ta način pomagali v dušnem pastirstvu.
10.000	ŽUPNIJ BREZ DUHOVNIKA
V začetku 1. 1938. je bilo v Franciji nad 10.000 župnij brez duhovnika. V škofiji Bourges je 506 župnij, a 214 nezasedenih. A francoski duhovniki so napeli vse moči, da se opravlja v vsaki župniji nedeljska služba božja.
OCK ENAJSTIH OTROK — NOVOMASNIK
V Strasbourgu je škof posvetil za duhovnika očeta enajstih otrok. Zena mu je umrla, trije sinovi so re-demptoristi, dve hčerki usmiljenki. Bil je uradnik pri industrijskem podjetju in je v večernih urah študiral teologijo. Končal je seveda študije v semenišču. Bila je to posebna nova maša, ko sta očetu-no-vomašniku ministrirala dva sina.
Ali že imaš DR. ALEŠA UŠENIČNIKA OBRIS
SOCIALNEGA VPRAŠANJA ? CENE: 10.—, 7.—, S.— din.
Odg. urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskarna, Groblje - Domžale (A. Trontelj)*