Leto III., štev. 250 V LJubljani, sobota dne 21. oktobra 1922 rofetmna pavearrrefrc Posamezna štev. stane 1 Om lahaj« ob 4 zjutraj. Stane mesečno lO— Din za inozemstvo 20-— s Oglzsi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, Upravnf&tvoc Ljubljana. Prešernov* ul. št 54. Telet it S& Podružnice: Maribor, Barvarska ulica št. U Tel. št 22. Celje. AJeksandr. mil. Račun pri pošta, čeka«, zavodu štev. 11.842. Ob Ljubljana, 20. oktobra, priliki debate, ki se je vršila včeraj v narodni skupščini z ozirom na interpelacijo posl. Gostinčarja radi razpustitve ljubljanskega občinskega sveta, so uprizorili klerikalci napad tudi na ministra dr. Žerjava. Ker f-e sami niso hoteli blamirati, so pridobili za ta posel Protičevega somišljenika posl Ivaniča, ki so ga nagovorili, da je očital dr. Žerjavu agro-merkurjevo zadevo. Ker jo je slikal tako, kot cla bi bila za dr. Žerjava kompromitujoča, mu je v medklicih posl. Wilder krepko ugovarjal ter mu zaklical, da iznaša klevete, ker dela očitke človeku, ki se je žrtvoval za zadružništvo. Pozneje je prišel v zbornico minister dr. Žerjav, ki je, obveščen o napadu, takoj zaprosil za besedo ter ne le pojasnil, kako je prišlo do nesreče pri Agro - Merkurju — ki je zadela člane načelstva te zadruge, ne da bi se jim moglo kaj nečastnega oporeka+i -— marveč tudi razkril časopisno gonjo, ki sta jo proti njemu radi Agro - Merkurja uprizorila »Balkan* ter »Slovenec* in katere konec je bil ta, da je on težil, glasilo klerikalcev pa je bilo pred sodiščem obsojeno, ker ga je ob-rekovalo. Posl. Ivanid je ožigosan sramežljivo odšel, gotovo med klerikalce, da se jim zahvali, da so ga zapeljali h klevetam. Skoraj istočasno z napadom v parlamentu' je včeraj ostudno ^ napadla ministra dr. Žerjava zagrebška *Tri-bnna», očitajoč mu, da hoče napraviti za ravnatelja osrednjega urada delavske zavarovalnice gosp. Jakliča in to -amo zato, da bi se polastil vlog za i00 milijonov kron r.a leto. Osrednji urad delavske zavarovalnice v Zagrebu je avtonomna korporacija. v kameri je polovica članov vzetih iz vrst delodajalcev. Ravnateljstvo bo svobodno izbiralo ravnatelja in stavilo ministrstvu le predlog za potrditev. Mesto je bilo javno razpisano in menda so se oglasili zanj trije Slovenci in iva Hrvata. Da zadosti izreku: »Tres faciunt co-fegium*. je je Ivaciču in »Tribuni* pridružil v klevetah tudi »Slovenski Narod*, ki nekako namiguje, da ima minister Žerjav tudi pri Kokoschi-negovih hišah — afero. V resnici pa je le neki odličen pristaš dr. Triller-Ravniharjeve grupe pri prodaji interveniral, bržčas iz samega idealizma in navdušenja za zagrebško resolucijo, ki 'e izreka za nedeljeno Slovenijo. Ali ni prijetno tako politično življenje? Dr. Žerjav si uničuje v Beogradu še zadnji preostanek šibkega zdravja. Skoraj noč in dan je njegovo delo posvečeno javnemu blagru. Pozablja nase, na rodbino, na vse vsakdanje in zemeljsko, ko ustvarja na vseh koncih in krajih. Javnost mu poplačuje z vsak dan novimi aferami. Ničesar mu ne morejo dokazati, ker mož ničesar grdega zagrešil ni. zato pa tem intenzivnejše namigujejo in ovinkarsko sumničijo. Sama zavist in onemogla jeza užaljenih političnih veličin, ki ne morejo več prvi nositi ta-on ca ter v brezdelju sedeti milostno na vzvišenih blazinah, sama škodoželjnost lrnpo-tentnih in senilnih političnih generalov, ki žive nazaj v preteklo stoletje, -ain strah klerikalcev in drugih, ki bolj In bolj čutijo moc in vpliv agil-nega, sposobnega in idealnega_ nepri-jatelja. In kako prijetno je politizirati ljudem, ki imajo grajšeine, vile. love, ribolove, ki za svoj iastni žep vlečejo letno milijonske prihode, pa se jim za javnost ni treba niti brigati razven par tednov pred volitvami. Bele, čiste rokavice so že od nekdaj monopol ifaristov. Resnično: Dificile est satiram non seribere! Dr. Edo Lukinič izvolfen za predsednika skupščine DOLGGTRA JNA POGAJANJA MED RADIKALCI IN DEMOKRATI. — DEMOKRATSKI KLUB NE PRIPUŠČA VLADNE KRIZE RADI OSEB- NEGA VPRAŠANJA. Beograd, 20. oktobra. (Izv.) Danes so se dopoldne in popoldne vršial pogajanja med radikalci in demokrati, vmes pa seje obeh klubov o kandidaturi za predsedniško mesto v narodni skupščini. Ob 10. uri dopoldne je imel demokratski klub sejo, da razpravlja o položaju, ki je nastal vsled včerajšnjega sklepa radikalcev, ki so se izjavili proti kandidaturi dr. Ribarja. Poslanca Pečid in Wilder sta po seji kot delegata sporočila radikalom klubovo stališče. Po daljših pregovorih je bil dosežen sporazum, da se dopoldanska seja skupščine samo formalno otvori pod vodstvom starostnega predsednika, ki bo sklical prihodnjo sejo za popoldan. Se le na tej seji naj se potem izvoli predsedstvo. Med posvetovanjem demokratov se ie Pašič razgovarja! z načelniki klubov, ki so mu ob tej priliki izrazili svoje želje. Dr. Korošec je zahteval za svoj klub mesto podpredsednika v skupščini, Beninov-ci in Maglajličevci pa tajniško mesto. Dr. Spaho le izjavil, da njegov klub ne reilektira na nobeno mesto. Dopoldanska seja skupščine. Dopoldanska seja se je vsled teh pogajanj zavlekla za celi dve uri. Poldan je že minul, ko so se poslanci zbrali v dvorani. Pred otvoritvijo je poslanec Ri-sta Odavid predlagal, da naj seji v smislu poslovnika predseduje najstarejši poslanec Tomo Oraovac. Predlog je bil sprejet z odobravanjem. Posl. Oraovac je otvoril drugo redno zasedanje zakonodajne skupščine s kratkim govorom, nakar is sejo takoj zaključil in sklical prihodnjo za 16. uro z dnevnim redom: Volitev predsedništva narodne skupščine. V popolni negotovosti so se poslanci razšli, posebno ker so se širile vesti, da hočejo radikalci za vsako ceno razbiti koalicijo, na drugi strani pa da tudi Veljkovičevo krilo v demokratskem klubu odklanja vsako popuščanje napram radikalnim zahtevam. Popoldanska pogajanja med demokrati in radikali. Ob 3. popoldne so se sestali gg. Davi-dovič, Pečič in Vilder, da precizirajo demokratsko stališče za razgovore z radikali. Ob 15.30 so se vsi trije sestali z delegati radikalnega kluba gg. Ljubo Jo-vanovidem, Gjuričijem in Vlado Andri-čem. Razvila se je dolga razprava o stališčih obeh klubov. Iznesle so se razne prepozicije, kakor n. pr. da nai se dr. Ribar začasno izvoli za predsednika, dokler se ne reši vprašanje rekonstrukcije vlade, ali pa da naj dr. Ribar in dr. Krstelj zamenjata svoji mesti, tako da bi bil dr. Krstelj predsednik parlamenta, dr. Ribar pa minister. Demokrati teh predlogov niso sprejeli. Nastale so tež-koče zlasti radi tega, ker je g. Davido-vid smatral, da bi pomenilo odstranjenje dr. Ribarja z mesta predsednika, njegovo lastno obsodbo radi udeležbe na zagrebškem kongresu. Pri tem svojem prepričanju je ostal tudi potem, ko so mu predočiii, da je velika razlika med njegovo udeležbo na kongresu in udeležbo dr Ribarja kot predsednika parlamenta. Radikalni delegati so končno kategorično izjavili, da pod nobenim pogojem ne Prepečen atentat na nem-škega kancelarja dr. Wirtha TA IINSTVENA ZAROTA. — VLADA IN POLICIJA ODKLANJATA VSA POJASNILA - ZAROTNIKI ZOPET MONARfflSTI? Cirili© iz^ed mellssslc© v&lno Vemzellsti proti kralju Juriju. — Napetost med monarhisti ln republikanci. Atene, 20. oktobra. (Izv.) Venizelo-sovl pristaši delajo veliko propagando, da se odstavi kralj Jurij in uvede republikanska državna oblika. Kralju očitajo njegovo frankofilsko politiko. Revolucij-ski komite se je s proglasom obrnil na narod ter prosil za nadaljno podporo sedanje vlade. Pristaše razkralja Konstantina proglaša za državi nevarne elemente. Nasprotja med revolucionarji in mo-narhisti so se tako poostrila, da se dnevno pričakujejo resni spopadi in se računa s tem, da ie meščanska vojna neizogibna. HUDOŽESTVENIKI PRIDEJO V ZAGREB. Zagreb, 20. oktobra. (Izv.) V kratkem pride semkaj gledališče hudožestvenikov, ki bo v Zaerebu dalie časa eostov-lo. morejo pristati na kandidaturo dr. Ribarja, ker je ministrski predsednik Pašid sklenil, da bo v slučaju izvolitve dr. Ribarja podal demisijo vlade. Sporazum v demokratskem klubu. Dva kandidata. S tem ultimatom radikalcev so šli demokratski delegati v ovoj klub. Tu se je j razvila razprava na podiagi te nove si- i tuacije. Splošno se ie naglašalo, da je j demokratski klub manifestiral svojo enotno voljo, ko je dvakrat soglasno postavil kandidaturo dr. Ribarja. Ker pa bi vztrajanje na tem sklepu vsled stališča radikalcev, zlasti g. Pašida samega, brez-dvomno izzvalo krizo vladne koalicije in države, preden se razčistijo stvarni od-nošaji med radikalno in demokratsko stranko, ie bila večina mnenja, da za sedaj ni odločilno vprašanje, ali bo predsednik narodne skupščine baš dr. Ribar, ker bo demokratska stranka itak v vsakem slučaju obdržala to mesto. Da se ne izzove kriza vsled osebnega vprašanja, je zato prevladalo mnenje, nai se radi tega vprašanja ce zanese razdor v današnjo koalicijo, še manj pa v demokratsko stranko samo. Soglasno je bilo sklenjeno, da nihče ne sme izvajati konsek- j vene vsled odločitve kluba, nai izpade | ta kakorkoli. Dosegel se je nato kompromis, da postavi klub dva kandidata, in sicer dr. Ribaria in dr. Edo Luklnica, med katerima naj potem skupščina izbi-ra sama. Članom kluba se je glasovanje j prepustilo na prosto voljo. Demokratski delegati so ta sklep sporočili radikalnim delegatom, ki so predlog sprejeli. O sporazumu se je razve-delo v hipu po parlamentu, kjer je vladala že splošna nervoznost, saj so pogajanja trajala celih pet ur in se je popoldanska seja zavlekla za skoro štiri ure. Večerna seja skupščine. Ob 8. zvečer je starostni predsednik Oraovac otvoril sejo narodne skupščine in prosil poslance da zasedejo svoja mesta. Zemljoradnik Lazid je prosil za besedo, pa mu jo predsednik ni dal. Nastal je hrup na levici in desnici. Poslanec Si-monovid je kot začasni tajnik določil 4 poslance za skutinitatorje. Nato Je tajnik pozival poslance, ki so v zaprtih kover-tah oddajali glasovnice v glasovalno skrinjico. V času glasovanja in skrutini-ja Je vladala v zbornici ogromna napetost Po izvršenem skrutiniju je predsednik Oraovac med grobno tišino proglasil rezultat volitev. Glasovalo le skupaj 225 poslancev. Od teh je glasovalo 124 za dr. Lukiniča, 88 za dr. Ribarja in 11 za Laziia, dočim so ostale glasovnice bile prazne. Rezultat je bil v centrumu burno pozdravljen. Dr. Lukinid je zavzel predsedniško mesto, od večine zbornice živahno aklamiran. Klerikalci so dvignili rabuko, nato pa so demonstrativno zapustili dvorano. Ostal je samo poslanec Barid. ki je neprestano delal medklice, ko Je govoril dr. Lukinid. Novoizvoljeni predsednik se Je zahvalil za zaupanje ln izjavil da se bo strogo držal poslovnika. Nato je zaključil seio. ter odredil prihodnjo za jutri ob 9. z dnevnim redom- Volitev podpredsednikov in tajnikov. Berlin, 20. oktobra. (Izv.) Na državnega kanclerja dr. W;rtha je bil danes poskusen atentat, ki ie bil še v zadnjem hipu preprečen. Kakor je predsednik zbornice Loebe na današnji popoldanski seji sporočil, so bile že pred časjm povečane varnostne odredbe za dr. Wirtha. Danes se je pokazalo, da so bile odredbe le preveč upravičene. Državni kancler dr. Wirth, ki je na seji ob šestih še enkrat govoril, je sam potrdil, da se je na njega poskusil atentat. Prosil pa Je zbornico, naj za enkrat ne zahteva podrobnosti, ker bi to moglo ovirati uvedeno preiska »o. Naznanilo zborničnega predsednika, zlasti pa potem potrdilo kanclerja samega je izzvalo v parlamentu ogromno senzacijo. Poslanci so hoteli zvedeti kaj več. a oba državnika sta izjavila, da za sedaj še ne moreta dati ni-kakih točnejših informacij. To je razburjenje le še povečalo in zanimanje za potek debate o predlogu glede podaljšanja funkcijske dobe državnega predsednika je stopilo popolnoma v ozadje. Tudi po mestu se je kmalu ra zve- delo o poskušenem atentatu. SpIoSno se sodi. da je izšel poskus iz istih vrst, ki so povzročile umor zunanjega ministra Rathenaua. Podrobnosti ni mogoče izvedeti nikakih. Policija je le objavila, da je neka osumljena oseba ž« aretirana in da je priznala, da je bila zapletena v zaroto. Dunaj, 20. oktobra, flzv.) Is Berlina poročajo: Ko je dr. Wirth v svojem drutrem govoru, ki ga je imel v zbornici. naznanil, da se je na njega poskusil atentat, so razni posland hoteli od njega zvedeti podrobnosti. Dr, Wirth pa ni hotel dati nobenih pojasnil ter je izjavil, da je najstrožja tajnost potrebna, da se izsledijo storilci. Vlada je bila že obveščena, da se prijavljajo razni atentati. Ravno s tem, da je vse svoje informacije držala tajno, se je posrečilo preprečiti sedanji atentat. Kakor izgleda, še ni konte nolitičnih umorov na Nemškem. To se vidi iz izjav osumljenca, ki je bil v zvezi s tem atentatom aretiran. Storilci se bodo morali iskati najbrže v radikalnih krogih desnice. Kako in kda; se je izvršil atentat, se tudi zvečer sa ni moglo dosnati. Odgodifev volitev predsed- republike PARLAMENT ODOBRIL SPREMEMBO USTAVE. - EBERT OSTA-NE PREDSEDNIK SE TRI LETA. Berlin, 20. oktobra. (IzO Državni zbor ; danja ustava. Po daljši debati pri ka. je danes razpravljal o skupnem pred- | teri so govorih e nemški n«ion^m ogu socialnih demokratov, centruma, i sicer proti predlogu, je povzel besedo nemške ljudske stranke, demokratov in ! tudi državni kaviar dr. Wirth, to_je ociientske mirovne konference Pariz, 20. oktobra. (Izv.) V.sled vladne krize v Londonu je nastal v orient-skem vp:a$anju popolnoma nov položaj, ki lahko povzroči še nedogledne komplikacije. Kot prva posledica krize je bila danes iz Londona odpovedana konferenca antantnih izvedencev, ki bi morala, jutri sestati v Parizu, da pripravi material za mirovna pogajanja s Turčijo. Verjetno je, da bo zaradi tega, zlasti pa, ako se angleška kriza zavleče, odgodena tudi mirovna konferenca sama. Francoska vlada je pristala na angleški predlog, da se sestane konferenca v Lausanne, obenem pa izrazila željo, da se zaradi nujnosti ne zavleče preveč in se otvori najkasneje v pondeljek, 13. novembra. Egipt zahteva udeležbo na mirovni konferenci. London, 20. oktobra. (Izv.) »Times* poročajo iz Kaira, da Je egiptska vlada oficijelno zahtevala, da se udeleži bodoče mirovne konference o orijentu. Vlada zastopa stališče, da je treba Egipt smatrati kot neodvisno državo. Češki deficit Praga, 20. oktobra (Izv.) «Narodni Listy> javljajo, da znaša primanjkljaj češkoslovaškega proračuna za prihodnje leto 565 milijonov kron. Deficit v sedanjem proračunu znaša eno milijardo kron. Češki Nemci ostanejo v ooozsciji Praga, 20. oktobra (Izv.) Stranke, ki so zastopane v nemški parlamentarni zvezi, so imele danes sejo širšega predsedstva, da zavzamejo ivoje stališče proti novi vladi. Izrazilo se je mnenje, da nova vlada ne pomeni izpremembe v sistemu in da vsled tega za nemške meščanske stranke ni vzroka za Izpre-membo dosedanjega opozicionalnega stališča. Pri tem se je zlasti poudarjala potreba, ohraniti še v bodoče enotnost nemških strank. PosL dr. Lodv-mann je izjavil, da ne more prevzeti mesto predsednika, ki mu gre po pravilih zveze, vsled česar bo dosedanji predsednik posl. BtShr vodil posle pro-vizomo dalje. priooročaite „Jutro"! bavarske ljudske stranke gleih volitvo državnega predsednika, po katerem bi se državna ustava v toliko spremenila, da vodi sedanji, po narodni skupščini izvoljeni državni predsednik svoje posle dalje do dne 30. junija 1925. Nemško-nacionalna frakcija pa je predlagala, naj se voli novi predsednik že dne 3. decembra 1922, kakor to predvideva se- zavrnil mnenje, da je predlog strank centruma pokion pred socialnimi demokrati. VTirth je poudarjal objektivno in požrtvovalno delovanje državnega predi sednika Eberta. Po gcvoiu dr. Wirtha je zborni«, r prvem in drugem branju sprejela predlog koaliranih strank s potrebno večino Razvof vladne krize na Angleškem BONAR L\W SPREJEL MANDAT ZA SESTAVO VLADE. — SIR GREY POSTANE ZUNANJI MINISTER. stri najbrže ne bodo stopili v norvi kabinet. Le sir Grev bo prevzel zunanje zadeve. Ako bi se pa Bonar Lawa v. London, 20. oktobra. (Izv.) Tudi lord Curzon in vsi ostali člani vlade so se pridružili demisiji, tako da je odstopila sedaj celokupna vlada. Bonar Law je imel sinoči ponovni razgovor s kraljem, ki ga je pozval, naj prevzame sestavo kabineta- Bonar Latv je izjavil, da je pripravljen prevzeti to nalogo, vendar pa je poudaril, da mora, preden prevzame oficielno to misijo sklicati zborovanje konservativcev, ki naj ga v to poobla-ste. To zborovanje se bo vršilo najbrže šele v nedeljo ali v pondeljek v Carlton klubu. Prisostvovali mu bodo vsi konservativni člani obeh zbornic parlamenta. Odločitev bo padla torej šele čez par dni. Ta čas pa hoČ6 Bonar Law porabiti v to, da sondira teren in konferi-ra s politiki, ki jih hoče pridobiti za vstop v vlado. Lord Curzon in lord Derby sta Bonar Lawu že obljubila svojo podporo pri sestavi vlade. Kakor se " parlamentu zatrjuj*, je Bonar Law prevzel sestavo kabineta le pod pogojem, da ostane njegovo prehodno ministrstvo le kratek čas na krmilu. Zaradi tega bo dan volitev vendarle določil na 18. novembra, ne pa kakor se je včeraj govorilo, šele za spomladi. Dosedanji konservativni mini- zadnjem trenutku seetava vlade ponesrečila, bi lord Derbv stopil na čelo ka« bineta. OBŽALOVANJE V AMERIKI London, 20. oktobra. (Izv.) Po brzojavki iz Washingtona je vest o padcu Llovd Georgea povzročila v Ameriki pravo senzacijo. V vladnih krogih splo-šno obžalujejo odstop Lloyd Georgea, ker so v njem videli odkritega prijatelja Amerike. ŠKODOŽELJNOST V ITALIJI. Rim, 20. oktobra. (Izv.) Italijanski B, sti pišejo o odstopu Llovd Georgea i nekako zadovoljivostjo, ker njegova politika v orientu, zlasti njegove simpa/-rije do Grkov niso napravile v Italiji najboljšega vtisa. Na italijansko-angleško pobratenje v Genovi je sledilo nekako ohlajenje odnošajev med obema državama, na čemur se prinisuje glavna krivda ravno Llovd Georgeu. Vendar pa se priznava, da bo imel odstop Llovd Georgea težke politične posledice zlasti v vprašanju orienta. Nadaljnji razvoj dogodkov v Londonu se zasleduje zato z največjo pozornostjo v! vsej italijanski javnosti. IZMENJAVA RATIFIKACIJSKIH LISTIN O KONVENCIJAH S ČE-ŠKOSLOVAŠKO. Beograd, 20. oktobra. (Izv.) Češkoslovaški poslaniški odpravnik Cerny Je izročil danes pomočniku zunanjega ministra Gavrilovidu v Marijanskih Lažnih sklenjene konvencije, podpisane od predsednika Masaryka in zunanjega ministra dr. Beneša. Enako bo tudi naš poslanik v Pragi, dr. Vošnjak, izročil dr. Bene-šu od Pašida in dr. Ninčida podpisane konvencije. ITALIJANSKA VLADA ŠTEDI. Rim, 10. oktobra. (Izv.) Kakor poroča »Messaggero*, je zakladni minister predlagal, naj se mesta vojaških atašejev pri inozemskih misijah iz vzrokov štedenla opustijo. GROF BURIAN UMRL. Dunaj, 20. oktobra (Izv.) Danes 5« umrl bivši skupni finančni in zunanji minister avstroogrške monarhije grof Štefan Burian za srčno boleznijo. Bil j« star 71 let. KRASIN NA DOPUSTU. Moskva, 20. oktobra. (Izv.) KrasiU je dobil tri mesece dopusta ter odpoto-val v inozemstvo. BOLJŠEVIŠKA ZMAGA PRI VOLITVAH ZA VSERUSKI KONGRES Moskva, 20. oktobTa. (Izv.) Volitve za vseruski kongres so prinesle zopet popolno zmago komunistov. Nasprotne stranke so dobile le neznatno število glasov. Šefa mariborskega fsebnega kapitala, ki je lnteresiran v [Rusiji, in je zato sovjetska vlada pri-! čak ovala, da bo pogodba s tako veliko , , Maribor, 20. oktobra. Današnja seja mariborskega občinskega sveta je bila izpolnjena samo z razpravami o novih davkih, o povišanju plač in tarifov. Župan Grčar je najprej odgovoril na interpelacijo, zakaj občina ne oskrbuje dveh revežev beračev, ki se vlačita po hodnikih po rokah in nogah, in je pojasnil da dotičnika nista pristojna v mariborsko občino, ampak hodita beračit iz okolice; mestna občina skrbi za svoje reveže dovolj, da jim ni treba nadlegovati javnosti. V smislu pravilnika o pobijanju draginje se osnuje občinski aprovizacijski odbor, čeprav si župan od tega ne obeta posebnih uspehov. Občinski svetnik Ba-hun (soc. dem.) je pokazal v svojem govoru, da ne pozna naredbe, smatral je pa za potrebno, da kljub temu udriha po njej. Župan Grčar je nato poročal, da so se pristojni odseki ponovno pečali z gorostastnim veriženjem s stavbenimi parcelami, ki so v Mariboru skoro izključna last gotove skupine ljudi, ki iz špekulativnih in nacionalnih (!) ozirov nočejo dati parcel iz rok in tako onemo-gočujejo stavbeno gibanje v Mariboru. Tako je bilo pred kratkim ugotovljeno, da je nekdo, ki ie kupil letos neko parcelo za 200 tisoč kron, ponujal isto čez nekaj mesecev za 7 milijonov. Zato je potrebno, da uvede občina davek na parcele, ki bo znašal letno 5 odst. cenilne vrednosti. Občinski svetniki SLS prehajajo zadnje čase v opozicijo proti svojim socialističnim zaveznikom. To pot je udrihal po njih duhovnik dr. Jerovšek, ki je naglašal, da občina ne rabi v stavbene svr-he toliko denarja, kakor ga bodo dona-šali ti novi davki, saj bo baje sam stanovanjski davek znašal letno 9 milijonov, dinar pa raste in se bo po tem stanju dinarja za polovico ceneje zidalo. Socialistični govornik je pojasnil to opozici-ionalno stanje klerikalcev s tem, da ima «Društvo za zidanje cerkve pri Sv. Magdaleni* velik kompleks stavbenih parcel, s katerimi špekulira na še večje dviganje cen. Občinski svetnik Zebot (kler.) odgovori, obrnjen proti socijalističnim zaveznikom, s psovko: «SvInjarija!» V Mariboru gre torej v nasprotju z Ljubljano bratska ljubezen med socijalisti in klerikalci narazen. Tudi občinski svetnik Slanovec (soc. dem.) si je privoščil Je- Občinskeaa SVGfa Skupino temeljito izboljšala tudi poli- lično razmerje med Anglijo in sovjet- rovškovo demagogijo in priznal, da ie občinski svet mlatil do sedaj samo prazno slamo in da je skrajni čas, da prične s pozitivnim delom. Stvarno sta za predlog govorila obč. svetnik dr. Sernec in podžupan Roglič. Predlog je bil z malimi izpremembami sprejet proti glasovom SLS, ki so bili za znižanje davka na 2 odst., s čemer bi bili zaščiteni samo interesi nemških bogatašev. Finančnogospodarski odsek je predlagal uvedbo še enega novega davka za kritje povišanja plač mestnim nastav-Ijencem, za kar je potrebno 900 tisoč dinarjev. Predlagal je, naj se pobira od litra vina 1 dinar. V debati, ki je sledila, se je pokazalo, da konsumira Maribor letno 30 tisoč hI vina, torej 300 1 letno na osebo. Končno je bila sklenjena uvedba davka 1 K na pivo, za vino pa do-klada 1.40, Če pa bi doklada ne bila odobrena, pa naklada 2 K pri litru. Na prihodnji seji se bo razpravljalo še o uvedbi davka na žganje. Klerikalci so glasovali proti davku na vino in pivo in s tem torej tudi proti zvišanju plač mestnim nastavljencem. Občinskim nastavliencem je bilo nato dovoljeno deiinitivno 50 odstotno povišanje draginjskih doklad od 1. oktobra in sicer do sprejema prag-matike za državne nameščence, ker se bo tedaj položaj občinskih nastavljencev izenačil z onim državnih nameščencev. Olepševalnemu društvu je bil dovoljen v podporo vagon velenjskega premoga, slikarju S. enkratna podpora 1000 Din. V prihodnji proračun pa pride večja vsota za podporo dijaštva. Občinskim slugam je bilo dovoljeno po 300 Din za nabavo čevljev. Dalje je dovolila večina proti glasovom demokratov in narodnih socialistov povišanje mezd nastavljencem pogrebnega zavoda in zato tudi povišanje pogrebnih tarifov, tako da bodo stali pogrebi sedaj velike vsote, ki jih srednji stanovi ne bodo mogli zmagati, na kar je opozarjal zlasti dr. Sernec. Gala-pogrebi, ki so sicer v Mariboru redki, bodo stali 4500 Din, VII .razr. 250 Din VI. razr. 400 Din, V. razr. 550, IV. razr. 850 Din. Povišane pa bodo tudi ostale pristojbine n. pr. za grobove itd. Seja je trajala od 19. do po! 23. ure in se bo še nadaljevala. Ker pa ima župan opraviti razne intervencije v Ljubljani bo prihodnjo sejo razpisal pismeno. Kriza v^imu upiafanifia Zbližanje med fašisti in pololari. Trst, 19. oktobra. V Rhnu se je menda začelo jasniti! Po torkovem ministrskem svetu se je pojavila nova kombinacija, ki naj bi še pred sestankom parlamenta dala Italiji novo, močno vlado, ki bi imela nalogo, da izvrši samo zelo ozek program «ad hoc»: volilno reformo in nove volitve; ali ta kombinacija je bila v 24 urah zopet pokopana. Šlo je namreč za sporazum med Giolittijem in fašisti, iz katerega naj bi se bila porodila nova vlada z Giolittijem na čelu in z dejanskim sodelovanjem fašistov, morda celo Musso-linija samega. Tretji steber te vlade naj bi bil Orlando. Pogajanja so se vršila v Milanu, ali niso uspela. Fašistom se pač vstop v vlado s sedanjim parlamentom ni zdel oportun; računali so popolnoma trezno, da bi jih tako sodelovanje Ie oslabilo, in še tem bolj, ker naj bi vstopili v vlado v razmerju sedanjih svojih ^i! v parlamentu, v katerem štejejo komaj 31 poslancev, kar je pač malenkost napram dosedanji vladni večini, ki šteje okoli 320 glasov, in bi jim torej mogla pripasti pač samo ena ministrska listnica in kvečjemu eno ali dve državni pod-tajništvi. Fašisti so na teh pogajanjih brez dvoma zahtevali, opirajoč se na svojo dejansko moč v državi, znatno močnejše zastopstvo v vladi, ki pa ga •jim Giolittijevi posredovalci niso mogli priznati z ozirom na ostale večinske skupine. Pogajanja so se torej razbila, in je t2ko tudi kombinacija z Giolittijem, ki bi bil prevzel sestavo nove vlade le pod pogojem, da vstopijo fašisti, padla v vodo. Ostal je Facta, in danes je vsa italijanska javnost prepričana, da se je ravno vsled padca kombinacije Giolitti-Mus-solini celo znatno utrdilo njegovo stališče, češ, če nai bi se zopet sestavljala koalicija po dosedanjem vzorcu, je bolje, da se ne izpreminja nič in ostane tako, kakor je, ker bi one malenkostne izpre-membe, ki bi se izvedle, le še zameta-vale položaj. Ce taki glasovi prihajajo celo iz naciionalistiške strani in če listi, kakor je «11 Giornale d' Italia», pojo slavo Facti za njegovo logično in korektno postopanje in jim v tem v polni meri pritrjuje tudi popolarski »Corriere d' Italia*, je jasno, da se je ministrskemu predsedniku končno vendarle posrečilo vsaj trenotno obvladati položaj. Facta je pač s svojim dosedanjim otipavanjem dobil toliko vpogleda v razpoloženje fašistov, da se mu ni bati večjih presenečenj, in tako je sklenil ministrski svet, da se parlament skliče za 7. novembra in bo vlada takoj v prvi seji podala svojo izjavo ln tako dala parlamentu priliko, da se izjavi o dosedanji vladni politiki. Po sedaj nastalem razpoloženju bi bilo pričakovati, da zbornica izreče vladi zaupnico, nakar bi se nemudomi lotila ureditve državnega gospodarstva in volilne reforme. Tako se je letos že v tretje ponovil v Italiji zanimivi slučaj, da ^ ie kriza, sko Rusijo. Toda tik pred potekom ratifikacijskega roka je Anglija pristala na pariški sklep, ki izključuje Rusijo z orijentske konference. V tem činu Anglije vidi Rusija akt posebnega sovraštva in dokaz, da je v Angliji, od-nosno v angleškem kabinetu zmagala ona struja, ki brezpogojno odklanja vsak sporazum in vsako zbliževanje z boljševiki. Na Karahanove cirkularne note Anglija ni dala odgovora, nasprotno, zasidrala se je v morskih ožinah carigrajskih. London je torej uničil politični efekt pogodbe z Urquhartom, gospodarski efekt te pogodbe sam brez političnih koristi je pa za boljševiško vlado tako kvaren, da je svet sovje-tov končno moral ratifikacijo odkloniti. V gospodarskem oziru bodo eovjeti ostali pri dosedanji smeri koncesij, vendar ne bodo več šli tako daleč, kakor v tej pogodbi, niti r.e bodo več do-prinašali težkih gospodarskih žrtev na ljubo političnim iluzijam, ki pozneje varajo prvotne nade. Arthur Ransome je carigrajski dopisnik »Manchester Guardians> in znan poznavalec ruskih zadev. V svojem listu repruducira zanimiv članek moskovskih »Izvestij*, ki izvajajo isto kakor Litvinov, pa še mnogo jasneje kažejo, kakšno veliko važnost je Rusija pripisovala pogodbi z Urcjuhartom in si obetala od nje obnovo svojih stikov z zapadom. Sovjetski komisarji so upali, da bodo z gospodarskimi koncesijami kupili politično prijateljstvo najprej Anglije, potem Francije, končno vsega sveta. Predvsem pa so pričakovali, da bo Anglija pristala na rusko udeležbo na orijentski konferenci in s tem na povratek Rusije v koncert velesil. Pričakovanja pa so se izjalovila. Dokler se sedanji ruski sistem ne odloči za tako bistveno spremembo, da ne ostane po pravem komunizmu niti sledu več, tako dolgo je nemogoče, da bi Evropa videla v Rusiji kaj druzega, ko nasprotnico. Rusi govore danes o vprašanju Carigrada in morskih ožin že zopet enako, kakor svoječasno Milj uko v, ker se pojavljajo resnične^ potrebe naroda vkljub komuni? tičn i pokvari. Toda nekdaj jo izgledalo, da se bo testament Petra Velikega dal uresničiti. Danes je to uresničenje bolj oddaljeno, kakor kedaj prej. Pogoj: Demokratizacija Rusije, obnova vseslo-vanstva, čeprav na drugih temeljih in z drugimi cilji, kakor za časa Katkova in Pobedcnosceva. sporazum Jugoslavije z Bolgarijo, interesna skupnost z Madžari, Rumuni in Grki, izkratka, novo sistemiziranje iztočne, srednje in j južne Evrope kot enotnega velikega ' politično-gospodarskega kompleksa pod slovanskim vodstvom, brez odvisnosti od imperialističnega zapada in Amerike; ves ta kompleks, steber svetov- nega ravnotežja in miru .. vse to je "danes zelo oddaljena utopija. Le Mala antanta je embrionalni pričetek velikega koncepta. Na vse drugo bomo čakali še mnogo generacij. Ne smemo pa pozabiti, da bi čakali še mnogo delj časa. če bi svetovna vojna in velika ruska revolucija ne bile odstranile ogromnih zaprek na tem potu. olltlsne neiežlie ko je dosegla svoj višek, izkazala za nerešljivo in je potem uplahniia sama po sebi. Za tak način vladanja so imeli v bivši Avstriji izraz — « es vvird fortgevvur-stelt* in kakor vse kaže, hoče biti Italija dedičinja Avstrije prav v vsem, tudi v njenem n3činu vladanja! In kako dolgo pojde tako dalje? Brez dvoma dotlej, da nove volitve ustvarijo nov položaj, ki se že sedaj pokazuje, seveda v še zelo negotovih obrisih, ali vendarle. Muzi-ka bodočnosti, ki bi jo igrala četvero-ročno Mussolini in Dod Sturzo. Sicer res še prihaja vmes zasedanje sedanjega parlamenta in ž njim možnost, da bi 80 mož močna koiaboracijonistiška skupina socijalistov znala odločilneje kot doslej vplivati na razpoloženje smrtni boj bojujoče zbornice, ali s strani fašistov so se že culi glasovi, ki vzporejajo «obe strani večne aristokracije, viteza, bojevnika in duhovnika* ter Mussolinija in Don Sturzo, ki »sta vzpostavila stike med j masami*, in tudi iz vrst popolarov ie i slišati zvon, ki bije na »desno® plat, na spravo in skladnost z onimi skupinami, ki so visoko dvignile ideale patriotizma! In D' Annunzio je šel v tretjerednike! So v Italiji ljudje, in ni jih malo, ki so prepričani, da se bodo bodoče volitve vršile v znamenju sporazuma med fašisti in popolari! Do takih neverjetnih izidov prihajajo nerešljive krize v Italiji.. Tako se potem pač nihče ne bo čudil, da ie naš poslanec dr. \Vilfan, govoreč pred nekaterimi dnevi o našem položaju in potih, ki naj bi jih hodila naša narodnoobrambena politika, zaključil svoje poročilo z bridko ironijo: »Kakor kažejo dogodki zadnjih i vafšid del" naše<*a naroda, predvsem pa dni, je potem že boljše, da pristopimo k u -z;avara delegatov zagrebške erea-fašistom,* poslanec Šček pa uredniku j "ker js ravno ona morala vzdr- »Ooriške Straže* na vprašanje, ali je šc "fronto nroti 2'akara nasprotnikov, mogoče računati, da bi prišlo do ra- i Organizacije iz v,-o države so na beo-dikalne izpremembe za nas tako obupne- j CTajskem zboru spontano in enodušno ga položaja, odgovoril takole: »Mogoče, j jzrajye 2eljo," da se ohrani edinstvo de-vse mogoče: človek nikdar ne obupa, i roo'irat?ke stranke. V BeoTradu se je Živimo na vročih tleh in vsak dan nam I no^robno razpravljalo vprašanje, ali lahko prinese kak izreden dogodek. Re- J]aij]-0 obstoji v celi državi edinstvena cimo, da bi izbruhnila vladna kriza ib ; + Sestanek zagrebške demokratske organizacije. V sredo zvečer se je vršil v Zagrebu krasno uspeli sestanjk mestne organizacije demokratske stranke. Na dnevnem redu so bili referati predsednika organizacije gosp. dr. Ljube Tomašiča ter narodnih poslancev gg. Večeslava Vilderja in Sr-gjana Budisavljeviča. Govorniki so predvsem poudarjali, da je beograjska resolucija spontana manifestacija volje vseh organizacij v državi. Na demokratskem zbora v Beogradu se ie dajala posebna važnost izvestjem predstavnikov poedinih demokratskih organizacij iz onih krajev, kjer živj hr- temu se drznejo kavalirji okoli »Slov. Naroda*, ki neprestano naglašajo, da nočejo osebnega boja, zopet in zopet namigavatL kot da bi dr. Žerjav storil kaj nekorektnega. To je politično za-plotništvo. za katero bo prišel težak obračun. Da bo pa zadeva Kokoschi-negovih hiš še bolj pojasnjena, povemo, da je zanje posredovala neka oseba iz Ljubljane, in sicer gospod, ki pripada aktivnim članom ljubljanske frakarije. Menda bo ta konstatacija zadostovala in ne bo treba o tej aferi še podrobneje pisati. Baš iz tega pa se vidi, kako neiskrena je politika dr. Triller - Ravniharjeve grupe, kateri jc postala železna srajca navada, da grehe, storjene v njenih vrstah, odriva na druge. Potrpežljivost je sicer lepa lastnost, a povedati moramo, da nas bo kmalu minula. -f- «Okrnjena samouprava.« »Slovenski Narod* je prinesel članek v številkah od 16. in 17. t. m., kjer se obravnava vprašanje instančnih potov napram sklepom županstev. Trdi se, da gre tožba proti sklepu županstev v zadevi lastnega delokroga naravnost na okrajno glavarstvo, odtod pa na upravno sodnijo. To stališče je čisto nevzdržno. S členom 18. zakona o državnem svetu s poslovnim redom nikakor ni izmenjan občinski zakon. Kot upravno oblastvo v tem slučaju je pač smatrati občino samo; je li v njenem okviru odločal župan končno, ali pa odloča končno — n. pr. na pritožbo stranke — občinski svet, to dejstvo ne more razpoloviti v primeru lastnega delokroga občinskega oblastva v dve instanci na zunaj. Pritožba proti ukrepom župana — če to predvideva ol> činski red, — gre na občinski svet in šele. ko je on odločil, se smatra, da je upravna oblast rešila. Nadaljna pritožba gre potem na glavarstvo, oziroma pri občinah lastnega štatuta na velikega župana in odtod na upravno sodnijo. + Pomislite, kaj se je zgodilo! »SI. Narod* prinaša senzacijonelno vest. da je JDS gosp. kavarnarja Leona Pogačniki postavila na kandidatsko listo brez njegove vednosti in proti njegovi volji ter da se omenjeni gospod ni odzval povabilu tajništva JDS, da naj pride podpisat listo. »Slovenski Naroda ve. da ime gosp. Pogačnika sploh ni bilo objavljeno med kandidati, vsled česar bi si lahko prihranil blama-žo. da priobčuje take otročarije. Tudi bi' modrijani pri »Narodu* lahko vedeli, da je lista postavljena šele. ko jo vsi kandidati podpišejo. Vsak človek. ki se aktivno udeležuje priprav za volitve, ve, kako je pri tem opravilu. Gosp. Pogačnik je bil na predlog krajevne organizacije povabljen v tajništvo. da podpiše listo namestnikov. On se je povabilu tudi odzval, a prosil. da naj se ga oprosti iz kandidature iz tehtnih razlogov, da pa ostane stranki zvest. Taka je resnica._ Radi »senzacijonelne* vesti »Slov. Naroda* o podpisu gosp. Pogačnika v ostalem v Ljubljani ni bilo potresa, kakor je hotel »Slovenski Narod* poročati. Veliko večjo senzacijo bi mogli napraviti mi. če bi objavili, kake brce je dobival sam nosilec liste dr. Vladimir Ravnihar. k3 je zalezoval pristaše demokratske stranke po domovih ter jih zavajal k dezerterstvu. Sele objava demokratske liste mu je pot prikrajšala, ne pa velikih težav in skrbi, ki jih ima s sestavo kandidatske lis*e. -j- Razpokline v Hrvatskem bloku so vedno bolj občutne. Radidevski poslanec Lovrekovič, ki je zaeno s posl. Hauslerjem dospel v Beograd, a se je kot izvidni patruljer vstali! na skupščinski galeriji, je uredniku beograjskih »Novosti* izjavil, da ga je v Beograd dovedlo spoznanje, da moena struja v hrvatskem narodu želi sodelovanje blokaškib poslancev v parlamentu. Isti list javlja tudi, da se pripravljajo za odhod v Beograd radi-čevski poslanci gg.: dr. Rudolf Horvat, Crlenjak, Crneič in Jalžibetič. Razcepanje Hrvatskega bloka je v klasju in pri tem morda ni pod:enje-vati mamljivega dejstva, da so bile gosp. Hiiuslerju izplačane — vse zaostale poslanske dnevnice . . ._ Koncert Glasbene Matice V Celju, 2« napovedani koncert ge. Lovšetove, ki bi se moral vršiti v soboto, dne 21. oktobra se je preložil na poznejši čae, ker je velika dvorana Narodnega do» ma zaradi sadne razstave že oddana. Dan in spored se objavita pravočasna Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek dne 23. oktobra se vrS drugo redno predavanje g. nadučitelja Bizjaka »Iz kraljestva števil*. — Kurz iz srbohrvaščine obiskuje 40 slušateljem. Vrši se vsak torek in petek od pol 8. do pol 9. ure. kar naj druge redne prireditve vpoštevajo. «0 pionirjih večne internacionalen bo govoril danes v uboto dne 21. oktobra ob 8. uri zvečer v Mestnem domu g. Anton Podbevšek. Predavatelj poziva zlasti dijaštvo. naj se udeleži teg3 predavanja polnoštevilno. Po predavanju diskusija, ki naj bi razgibala literarno življenje v Ljubljani Vstopnice se bodo dobivale pol ure pred pričet-kom pri večerni blagajni. Marijonetno gledališče v Ljubljani. V nedeljo predstavi ob 15. in 18. uri, Prolog: Kraljevič Rozencvet in kraljičina Lilija. Slovenska Matica. Za leto 1922 Izda »Slovenska Matica* zadnji zvezek »Slovenskih narodnih pesmi* z daljšim zaključnim spisom sedanjega urednika dr. j. A. Glonarja in 3. zvezek Mencingerjevih izbranih spisov v uredništvu dosedanjega urednika dr. Jos. Tominška Članarina znaša SO kron. Vsi poverjeniki. ki dosedaj tega še niso storili, se prosijo naj takoj pobero in odpošljejo članarino. Dalje se opozarjajo vsi prijatelji književnosti na izdanja »Slovenske Matice*. Ir. založnin zadnjega časa je še v zalogi »Zemljevid slovenskega ozemlja* (120 Ki; Goba. »Pesmi o rla-tolaskah* (40 K) in »Večerna pesmarica* (40 K): Lermontov-Borštnik, »Junak našega časa* (40 K): dr. Lah. »Začetki Slovenske Matice* (20 K) in Češka an-tologija (48 K): dr. Lončar, »Politično življenje Slovencev* M8 K); Vida Jera-jeva, ilustrovana zbirka otroških pesmi »Iz Ljubljane čez poljane* (60 K). Kot izredna založnina je v tisku imenik krajev na zemljevidu slov. ozemlja. Slovenski Pravnik št. 5 do 9, je ravnokar izšel. Zbornik ima to-le vse-bino: 1.) Ivan Skarja: Naša samouprava: 2.) Srečko Zuglia: Subsidijarna, 1 glavna privatna obtožba protiv držav-nih i samoupravnih organa, za krivična dela u službenem radu; 3.) dr. Metod Dolenc: Češkoslovaški načrt k splošnemu dplu kazenskega zakonika v primeri z našim: 4.1 dr. Metod Dolenc: Razvoj kazenskega prava republike Avstrije po prevratu; 5.1 Miroslav Muha: Izvršba proti državi: 6.) dr. Milan Škerij: Nekaj sodne statistike; 7.) Iz pravosodne prakse; 8.) Književna poročila: 9.) XXXII. redna glavna skupščina društva »Pravnika: 10.) Razne vesti. Dragi rokomsi. V Berlinu so proda* jaii te dni na dražbi avtografe raznih slavnih pisateljev in drugih velikih moz ali razupitih žensk. Dražba je dosegla : izredne uspehe. Ljudje so plačali: za stran 1 dolgo Gothejevo pismo 22.100 mark, za 8 vrst dclsro Gothejevo pesem 176.000 'mark, za Schillerjevo pesem mladih vojakov iz »Wallensteinovega ostroga* : 77 000 mark. za Schillerjevo pismo 72.000 mark, za 8 stihov Henrika Heineja 6800 mark za Schefflovo pismo 13.500 mark, za pismo VTalterja Scotta 15.000 mark, za avtograf kraljice Kristine švedske 12 tisoč mark, za menico Dubarryjevke 6300 mark za pismo markize de Monte-3pan. metrese Ludvika XIV. 9500 mark, za 2 strani Beethovnovih »Malenkosti* 101.000 mark, za njegovo pismo 55.000 mark, za 2 pismi Riharda Wagnerja 8000 do 10.000 mark in za Lizstov koder 27.000 mark. Ako računamo 1 krono = 6 mark 60, e: lahko izračunamo, koliko stanejo danes avtogiafi v Nemčiji.__ bi šli potem fašisti in ljudska stranka .nka. ali pa naj se povrne v prvot-stadij plemenskih in pokrajinskih In skupno v vlado. V tem slučaju bi goto- j strank In pokazalo se je. da so vsi vo... toda pustimo prerokovanja i» Da, pustimo prerokovanja, kajti polo- žaj je v resnici tak, da bi tudi največji svetopisemski prerok ob njem izgubi! vero v svoje znanje. V ostalem pa 7. novembra ni več daleč in tedaj se bo menda vendar pokazalo, pri čem smo. A. Ekar. istmns vprašanja Poročali smo o pogodbi, ki jo je sklenil ruski komisar za inostrano trgovino Krasin z angleškim velepod-jetrikom Urquhartom. Svet komisarjev pa je proti občemu pričakovanju odklonil ratifikacijo te pogodbe. Berlinski ruski zastopnik Litvinov pojasnjuje, da je pogodba preveč obremenila sovjetsko vlado gospodarsko, pa tudi politično. Vkljub temu je Krasin še mogel pogodbo skleniti, ker zastoja Urquhar-tova grupa nad 30 % angleškega za- predstavniki organizacij od svojih vo-lilcev dobili nalog, da očuvajo edinstvo stranke. Beograjski zbor je razčistil mnoge pojme in stranko učvrstil. Io njem ie tudi reložaj v Hrvatski postal boljši 'in bo kmalu tudi dober, saj s plan niti ni tako črn, kakor ga slikajo Bodoče volitve bodo pokazale padanje Radidevega vpliva in ojačenje demokratske ideologije. — Številno občinstvo je poročevalcem burno pritrjevalo. -f Kckoschinegove hiše in dr. Žerjav. »Slov. Narod* poroča o tej zadevi zopet tendencijozno in zlobno. Ponovno tako piše, da bi mogel kdo sumiti. da ima minister dr. Žerjav kak osebni interes pri nakupu Kokoschi-negovih hiš za mariborsko oblast. V našem listu smo že ugotovili, da niti dr. Kukovec niti dr. Žerjav nista bila inlciatorja za nakup omenjenih hiš ter da je to zadevo od prvega početka reševalo finančno -nini&trstvo. Navzlic PT Ljubljanska »'rama. Sobota, 2!.: Romantične duše. E. Nedelja, 22.: Ob 15. Jack Stravv. Izv. Nedelja. 22.: Ob 8. zvečer. R. U. R. Izv. Ponedeljek. 23.: Romantične duše. D. Torek, 24.: Zaprto. Sreda. 25.: Živi mrtvec. Izv. Četrtek. 26.: Jack Straw. B. Petek, 27.: Živi mrtvec. C. Scoota, 28.: R. U. R- Izv. Nedelja. 29.: ob treh popoldne Hlapci. Izv. Ob osmih zvečer Živi mrtvec. Izv. Ponedeljek. 30.: Jack Straw. D. Ljubljanska opera. Sobota, 21.: Tajnost. C. Nedelja, 22.: Prodana nevesta. Izv. Ponedeljek, 23.: Zaprto. Torek, 24.: Tajnost. E. Sreda, 25.: Zaprto. Četrtek, 26.: Triptychon A. Petek, 27.: Zaprto. Sobota, 28.: Jenufa. Proslava praznika osvobojenja češkoslovaškega naroda. Slavnostna predstava pod protektora-tom konzulata češkoslovaške republike v Ljubljani. Izv. Nedelja, °9.: Lakme. Izv. Ponedeljek, 30.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Sobota, 21.: Namišljeni bolnik. A. Nedelja. Baron Treni. Izv. Ilirija : Sportverein, Celovec. — V ! nedeljo 22. t. m. ob 15. uri se vrši na ' prostoru Ilirije pred drž. kolodvorom no-! gometna tekma med Ilirijo in celovškim ' Sportvereinom. Predigra med rezervo ' Ilirije in kombiniranim moštvom Jadrana se nrične ob tričetrt na 14. uro. Vstopnina: sedeži 10 Din in 8 Din, stojišča 7 Din, dijaške.članske in vojaške vstopnice 4 Din. — Predprodaja vstopnic na dan tekme med 10. in 12. uro na šport- nem prostoru. Službena objava LNP. V nedeljo dne 22. t. m. se vrši na igrišču S. K. Ilirijs ob 10. prvenstvena tekma Slovan : Svoboda Ljubljana. Blagajno ima Svoboda. Službujoč odbornik g. Cimperman. i Tmprimorje : Maribor. S. K. Primorje iz Ljubljane igra v nedeljo, 22. t m. y Mariboru nogometne tekmo proti 5. K. Maribor. , , . ,, Prvenstvene tekme v Zagreba. V nedeljo se vrši v Zagrebu najvažnejša prvenstvena tekma te sezije, na kateri se bo odločilo prvenstvo Zagrebškega nogometnega podsaveza. Hašk in Gradjan-ski, ta dva dolgotrajna rivala, bosta skušala priboriti si zmago in s tem prvenstvo. Moštvi obeh klubov še nista končnoveljavno sestavljeni. Kako zanimanje vlada v Zagrebu za to tekmo, se razvidi iz pisanja listov. Tako n. pr. pišelo »Novosti*: »Trenotno držita dve vprašanji Zagrebčane v veliki napetosti: Porastek naše krone v Curihu in prvenstvena nogometna tekma med Haškom in Grad-. janskim*. — Jasno je, da bo igrišče S j nedeljo krcato polno občinstva, \i ————— Domače vesti * Povratek kraljice v Beograd. Včeraj popoldne je naša kraljica Marija odpotovala s svojo s«5«tro. grško kraljico Elizabeto, iz Bukarešte v Beograd. kamor prispe danes dopoldne. * Spomenik kralju Petru Osvoboditelju v Sarajevu. Iz vrst delavcev sarajevskega vojnega pirotehničnega oddelka je izšel pokret za postavitev spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Sarajevu. Delavci so nabrali iz svoje srede že 9000 Din, spomenik pa izdeluje kipar prof. Bcdrožič. V nedeljo bo že položen temeljni kamen, a odkritje spomenika se bo izvršilo na svečan način dne 1. decembra t. 1. * Spomenik junaku Popovicu. V Fanče\ u se je ustanovil poseben odbor za prenos zemskih ostankov in po-!•':<•• :tev cpuir.tnf-a četaškemu vojvodi Vnku Vojinu Popov idu. * Reforme v pravoslavni cerkvi. Te dni se sestane v Sremskih Karlovcih arhijerejski sabor, vrhovna instanca pravoslavne cerkve, da razpravlja o važnih vprašanjih, ki se tičejo pravoslavne cerkve. Sabor bo razpravljal o sledečih točkah: Druga ženitev svečenikov, reforma bogoslužja, reduciranje postov, reforma duhovniške obleke in -eforma cerkvenega koledarja. * Poklon kraljeve dvojice invalidom. Kraljeva dvojica je poklonila invalidskemu udruženju v Beogradu dva avtomobila za prevažanje bolnih invalidov in materijala. * Naša vojna misija, ki je pod vodstvom generala Matica prisostvovala francoskim manevrom in si po't m ogledala vsa znamenitejša francoska blišča v svetovni vojni, je prispda včeraj s simplonskim vlakom iz Pari-7a \ Beigrsd. ~ Obletnica otvoritve zagrebškega vseučilišča. Dne 19. oktobra 1874 jc bilo na svečan način otvorjeno zagrebško vseučilišče s tremi fakultetami. Navedenega dne je takratni ban Ivan Mažuranič otvoril univerzo v prisotnosti mnogoštevilnih dostojanstve nikov, delegatov številnih evropskih vseučilišč, kulturnih zavodov, društev in korporacij ter zastopnikov narodne prosvete. Z otvoritvijo vseučilišča je bila oživotvorjena davna in vroča želja hrvatskega naroda. Pred otvoritvijo univerze je imel Zagreb le bogoslovje in pravoslavno akademijo, filozofska fakulteta pa je bila z otvoritvijo r.ovega vseučilišča na novo urejena. V prvi semester novootvorjenega vseučilišča se je vpisalo 200 dijakov, predavalo pa je 25 profesorjev. Z omenjenimi tremi fakultetami je poslovalo zasrrebško vseučilišče dolga leta in šfie 12. januarja 1918 je bila ustanovljena medicinska fakulteta, na katero se je vpisalo 582 slušateljev in sluša-teljic. Danes ima zagrebško vseučilišče, tudi moderno vseučiliško knjižnico. ki je bržčas najlepša in najpopolnejša knjižnica v naši državi. Češkoslovaške učiteljice v Jugoslaviji. Češkoslovaške učiteljice iz Moravske prirede v prvi polovici prihodnjega meseca izlet v Jugoslavijo, da vpoznajo naše razmere. Pri tej priliki prirede tudi nekaj koncertov v Beosrradu, Zagrebu, Novem Sadu, Subotici. Ljubljani in Sarajevu. * Hrvatsko učiteljišče v Arbanasih. Italijanska vlada je, kakor znano, v svoji velikodušnosti dala brezpravnim istrskim Hrvatom celo eno učiteljišče, toda postavila ga je v Dalmacijo, v znano vas Arbanasi pri Zadru. Ker v vasi ni primernih stanovanj za dijake, se je ustanovil internat, ki dobiva p»i-poro od vlade. Lansko leto je bilo v zavodu podeljenih istrskim hrvatskim učiteljiščnikom 15 brezplačnih mest, 10 pa za polovično ceno. Letos pa je zavod vse te dijake odslovil, ker niso hoteli zatajiti svoje narodnosti. Dijaki, ki so sami siromaki, so se morali zato vrniti domov, med njimi celo tretjelst-niki. Italijanska velikodušnost napram slovanskemu življu je res neizmerna! * Bolniška šola v Valjevu. Jugoslovanski »Rdeči križ* je sprejel v dar večjo vsoto z določbo, da ustanovi bolniško šolo. v kateri se bodo izvež-bali bolničarji za bolniške postaje in ambulatorije. Šola se bo zgradila v Valjevu, šolanje pa bo trajalo dve leti. S poukom se bo pričelo že prihodnje leto. 4 Angleški monitorji v Novem Sadu. x'e dni sta prispela v novosadsko donavsko pristanišče angleška donavska monitorja «Gloowworm» in «Lady Bird». Monitorja ostaneta v Novem Sadu par dni. * Nemški učitelji v Beogradu. V torek je prispelo v Beograd 80 nemških učiteljev iz Vojvodine. Namen njihove-ca potovanja je bil. da si ogledajo našo prestolico in da se spoznajo z beograjskim učiteljstvom. * Odlikovanja. »Službene Novine» št, 231 objavljajo ukaz. s katerim sc bili na predlog notranjega ministra odlikovani: dr. Vilko Baltič, šef oddelka za notranje zadeve v Ljubljani, z redom sv. Save n. stopnje; vladni svetnik dr. Henrik Steska v Ljubljani in dvorna svetnika pri pokrajinski upravi v Ljubljani dr. Kremenšek in dr. Leon Stare z redom sv. Save HI. stopnje; dr. Leopold žužek, okrajni glavar v Celju; dr. Srečko LajnšiČ. oVrajni glavar v Mariboru; Miroslav Senekovič, okrajni glavar pri predsedstvu pokrajinske uprave v Ljubljani, in dr. Oton Pirkmajer. okrajni glavar v Ptuju, z redom sv. Save IV. stopnje. * Nabave za poštno ministrstvo. V ministratvu za jiošto in brzojav se bo vršila te dni licitacija za nabavo bakrene žice, ki se bo uporabljala za konstrukcijo telefonskih prog v naši državi ter brzojavnih prog za mednarodni tranzit. Tudi iz Nemčije bo dobilo poštno ministrstvo na račun ^reparacij večjo količino materijala. Najavljeni so že transporti telegrafskih in telefonskih aparatov, železne žice, poštnih avtomobilov, poštnih vagonov, porcelanskih izolatorjev itd. Ako boio pošiljatve iz Nemčije prihajale redno, tedaj je upati, da bomo prihodnje leto oskrbljeni z vsem materijalom za že nujno potrebno ureditev telegrafskega in telefonskega prometa. * Akcija za dobavo cenih živil za državne nameščence. Minister za socijalno politiko je uvedel akcijo za preskrbo državnih nameščencev z živili po znižanih cenah, predvsem s sladkorjem, mastjo in moko._ V svTho organizacije prispe v Ljubljano pomočnik ministrstva g. Jovan. Uradništvo bo moglo nabaviti večje množine cenejših živil le tedaj, če se istočasno uvede primeren modus za odplačevanje v obrokih. * Napadi in nasilja bolgarskih ko-mitašev v južni Srbiji. V zadnjem času izvršujejo bolgarski komitaši zop?t drzne vpade na naše ozemlje. Tako so vdrli te dni v Strumico, kjer se je vršil tedenski sejem. Ko je zvečar sedelo nekaj naših četnikov v mestni kavarni, je nekdo vrgel skozi okno bombo, ki je takoj eksplodirala. Lastnik kavarne in njegov sin sta bila na mestu mrtva, četniški vojvoda PaljDŠ in ravnatelj tamošnje gimnazije pa sta bila ranjena. Atentat je povzročil v mestu veliko razburjenje, oblasti pa atentatorjev še niso izsledile. — Na potu proti Gjevgjeliji je tolpa desetih bolgarskih komitašev napadla trojico naših ovčarjev ter jim pobrala ves denar. Taki napadi se često pojavljajo in prebivalstvo v južni Srbiji je vsled tega neprestano v nevarnosti. * G. dr. Ivan Tavčar se je vrnil s svojega gradu na Visokem v Ljubljano, kjer ostane preko zime. * Smrtna kosa. V Ljubljani sta umrla polkovnik g. Jernej Zebre in soproga brivca ga. Marija Heinula, V Trstu sta umrla dva naša rojaka Ivan Mahnič iz Rojana in mesar Karel Vatta iz Opčin. Na Vranskem je umrla ga Marija Glančnik vdova poštnega upravitelja v visoki starosti 88 let. Blag jim spomin! * Mezdno gibanje trgovskih nastavljencev v Ljubljani. Piše se nam: Po pomočniškem zboru gremija trgovcev v Ljubljani povzročeno mezdno gibanje se je ustavilo vsled neuvidevnost! nekaterih delodajalcev na mrtvi točki. Dasi datira gibanje notorično slabo plačanih trgovskih nastavljencev že od 3. avgusta 1922. vstrajajo vendar zastopniki delodajalcev še danes na svojem docela nevzdržljivem, ozkosrčnem stališču: Kolektivne pogodbe ne priznavamo. — Ne pomislijo pa gospodje, da predvidevajo že pravila Gremija trgovcev kolektivno, celo stroko obsegajoče urejevanje službenih prejemkov trgovskega osobja. Vsaj naj po § 18 pravil Gremijalni zbor ustanavlja, koliko se plačuje pomožnemu osobju in po § 1 pravil za Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani pa naj Pomočniški zbor sodeluje in soodločuje pri določanju o tem koliko naj se plačuje pomož-na-nu osobju v trgovskih podjetjih. Vse to ustanavljajo pravila, veljavna še izza predvojnih časov, torej iz časov, ko je bil princip kolektivnih pogodb še labilen. To nevzdržno stališče vzbuja umevno v vrstah trgovskih nastavljencev veliko razburjenje, zlasti ko je uspe lo njihovim tovarišem v Mariboru, da ureja kolektivna pogodba službene od-nošaje med delodajalci in delojemalci. Ker se bodo vršila čez nekaj dni ponovno zadevna pogajanja-, je nujno, da izprernene delodajalci svoj storjeni sklep skličejo gremijalni zbor. do česar so po pravilih gremija primorani; vseh faktorjev dolžnost pa je, da pomorejo z vsemi razpoložljivimi sredstvi trgovinskim nastavljencem do kolektivne pogodbe. Neutemeljeno odklanjanje kolektivne pogodbe pa lahkomiselno zastruplja razvoja in za proevit trgovsfrva neobhodno potrebne dobre odnošaje med trgovci in njihovimi nastavljenci. Sedanja taktika vodilnih ljubljanskih trgovcev — ne vseh tr?o\cev! — napram trgovskim nastavl,jencem ni niti zdrava, niti prava. * Obisk nemških univerz. Beograjsko časopisje poroča, da je došlo med nem škim in našim ministrstvom prosvete do sporazuma glede poseta nemških uni verz po naših akademikih. Po določilih tega sporazuma bodo nemške univerze letos sprejele do 250 naših dijakov. Dijaki, ki želijo oditi na študij v Nemčijo naj vložijo prošnje na naslov našega ministrstva prosvete z navedbo visoke šole, na kateri bi radi študirali. * Errata corrige. Kandidat JDS v občinski zastop ljubljanski, Anton Merljak ni predsednik društva stavbinskih delavcev, kakor smo predvčerajšnjem pomotoma poročali, pač pa je predsednik zidarskega in tesarskega društva v Ljubljani. No, to pa tudi ni njegov poklic, marveč je le častno mesto, ki ga g. Merljak zavzema v društvu svojih stanovskih tovarišev; in te pač smemo šteti med stavbinske delavce ... »Jugoslaviji*, ki je to našo formalno pomoto takoj zlobno uporabila in kliče zaradi nje g. Merljaka na odgovor, češ odgovarjal bo, kdo mu is poveril mandat zastop- stva stavbinskih delavcev, naj alulS na- f še pojasnilo kot odgovor. Istočasno ji tudi povemo, da je sprejel Anton Merljak kandidaturo kot oseba, ki ima pravico voliti in biti voljen. On ni prevzel kandidaturo kot zastopnik kakega društva, marveč poverile so mu jo osebe, ki ga poznajo in spoštujejo kot uglednega stavbinskega delovodjo. Da uiiva ugled tudi pri svojih stanovskih tovariših, dokazuje dejstvo, da so ga isti izvolili predsednikom zidarskega in tesarskega društva. * Akademski ekonomski savez. V Beogradu je dovršila komisija za ustanovitev »Ekonomskega saveza jugoslovanskih akademikov* svoje delo. Na zborovanja so bile zastopane akademske ekonomske organizacije iz Beograda, Zagreba, Skoplja in Subotice ter delegati jugoslovanskih akademskih kolonij iz Dunaja, Prage. Varšave, Brna, Leobna in Gradca. V sporazumu vseh prisotnih je bil osnovan Savez i nalogo, da zasigura gmotno podporo marljivim in sposobnim akademikom. Za pred sednika je bil izvoljen g. dr. Milan To-dorovič, profesor gospodarske politike na beograjski univerzi. * Dopisa iz Vevč, ki smo ga priobčili v »Jutru* od 23. septembra št. 226, nam ni poslal g. Slavoljub Smrdu, uradnik vevške papirnice in z dopisom, v kolikor je uredništvu znano, tudi ni v zvezi. Uredništvo «Jutra». * Seja celjskega občinskega sveta. Prihodnja seja celjskega občinskega sveta bo v pondeljek dne 23. oktobra z običajnim dnevnim redom. * Celjski vodovod se je moral za tri dni zapreti, ker je počila glavna cev v bližini Vitanja, odkoder dobiva mesto vodo. Glavna napeljava je v precejšnjem desolatnem stanju, vsled česar je obč. svet že opetovano razmotrival vpra šanje, kako bi se vsled razširjenja mesta in večjega števila odjemalcev moglo ustreči vsem potrebam po dobri vodi. Ker podjetje za enkrat nima rezervnega kapitala, se more začasno misliti na najnujnejša popravila, da mesta ne zadene občutna katastrofa. * Tragična smrt. V četrtek zvečer je umrl na Zaloški cesti v Ljubljani tragične smrti komaj 261etni uradnik Za-časne delavske zavarovalnice zoper nezgode, Karel Pečnik. V gostilni pri Kamnarju nasproti bolnice je pomešal v vino ciankalij, spil tekočino in obležal na mestu mrtev. Prenesli so ga sicer takoj v bolnico, toda zdravnik je mogel ugotoviti samo nastop smrti. Pokojnik je že več mesecev bolehal, kar ga je močno potrlo. Bil ie tudi član Delavske zbornice v Ljubljani. Ostavil je pismo, v katerem se s toplimi besedami spominja svoje nesrečne matere. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu, odkoder se vrši pogreb danes ob 16. uri. * Jugoslovan obešen v Ameriki. Te dni je bil obešen v Canon Citv, C ol o rado neki Danilo Borčič iz Krbavice v Liki. Na smrt obsojen je bil zaradi umora svoje žene. * Suspendiran! predsednik okrožnega sodišča v Subotici. Kasacijsko sodišče 'e suspendiralo predsednika okrožnega sodeča v Subotici, Milana Magareševi-ča, ki je obtožen zaradi zlorabe uradne oblasti in tudi kompromitiran vsled zvez z nedavno obsojenimi Madžari v subotiškem veleizdajniškem procesu. * Sovražnika. Samida Janez, posestnik v Koblerjih pri Kočevju ter posestnik Jakob Mihič sta si bila že dalje časa medsebojna sovražnika. Ko sta se v pondeljek zopet srečala, sta se z.ičela prepirati med seboj, nakar je Mihič = težkim kladivom udaril Samida po glavi ter ga. močno ranil. * Vinski bratci. V gostilni Zgonc na Tržaški cesti v Ljubljani so se zopet -tepli vinski bratci. Šofer tvrdke France Zupan je nekoliko preveč odpiral usta. kar pa dingirn gostom ni bilo po volji. Za njegov govor ie dobil Zupsn od neznanca nož v rebra. * Na korajžo. V Vodicah so se steoli fantje na vasi. Prišli so -skupaj od dveh sosednih vasi ter klicali na korajžo. Pričela se je bitka. Na koncu ie bilo več fantov manj oklanih. Podgoršek Franee. tesar pri Ravnikarju v Ljubljani pa ie dobil tako nočan sunek z nožem v'hrbet, da je moral v bolnico. * Nož v glavo. V neki gostilni v ti-sanji vasi so se prijatelji alkohola sprli »ed seboj. Ko jih je hotel zidar ?pa-rovee miriti, je to že dobro znanega pretepača Jakoba Studna tako razjezilo, da je potegnil iz žepa nož, ter ga zasadil Šparoveu v glavo. .Šparovea so prepeljali v bolnico, kjer so ga rešili iz neprijetnega položaja. * Razbojniški napad na vlak na Hrvatskem. V sredo ponoči so dosedaj neznani razbojniki dvakrat napadli tovorni vlak, ki prihaja v Zagreb iz Madžarske: prvič v bližini postaje Remetinec, drugič pri ženski kaznilnici na Savski cesti. Razbojniki so se pod zaščito megle povspeli na vlak in pričeli pleniti. Vrgli so iz nekega vagona velik zaboj Uaga. Ž. Trboveljska premog, družba 275 290. Beograd, devize» London 274 —• 275, Pariz 447 — 449, Newyork 60.50 — 61.50 Curih 1090 — 1110, Milan 254 — 256. Praga 201 — 203.40, Berlin 1.93 — 2X5, Dunaj 0.081 — 0.085. Bukarešt 38.30 — 40.30, Sofija 38 — 40, Budimpešta 2.30 — 2.41. Dunaj, devize: Zagreb 329.75 - 33025, Beograd 1319 — 1321, Berlin 21.65 — 21.95, Budimpešta 29.55 — 29.65, London 329.700 — 330.300, Milan 3096 — 3104, Newyork 73.650 — 73.800. Pariz 5484 — 5496, Praga 2422 — 2428, Sofija 474.50 — 475.50, Varšava 675 — 685, (dne 19. t. m.). Pšenica baška 325 — 345 banatska 320, ječmen baški 297 50, oves ' Curih 13 435 — 13.465. valate: dolarji sremski 200 — 237.50, koruza baška | -3 2,5 _ 73 525 levi 458 _ 462, marke 187.50, fižol beli baški 305. moka št. 0 ; 2J 8'0 _ 27£0 funti 329.IOO — 330.100, 460 — 470, otrobi 130. Tendenca nestal- j {ranc {ra,lkj 5495 — 5455. lire 3062.50 — 3077.50, dinarji 1303 — 1307, poljske marke 655 — 685. leji 464 — 466, švic. franki 13.350 — 13.410, češke krone 2410 — 2415, madž. krone 29.30 — 29.50. Praga devize: Berlin 0.7525 - 0.9525, Curih 556 — 559, Milan 128 — 129, Pa-riz 226 25 — 227.75. London 135.87 — 137.37, Ne\vyork 30.3750 — 30.7750, Beograd 56.75 — 57.25, Sofija 20.4250 — 20.8250. Dunaj 0.0355 — 0.0455, Varšava 0.22 — 0.32. Budimpešta 1.18 — 1.28, valate: marke 0.7750 — 0.9750, švicarski franki 127.50 — 129, lire 135 — 136.50, iranc. franki 30.6750 — 31.0750, dinarji 55.25 — 56.75, avstr. krone 0.0387 — 0.0487. Curih: Berlia 0.157,", Nswyork 547.75 London 24.52, Pariz 41, Milan 23.10, Praja 18.05, Budimpešta 0.2250, Zagret '4750. Bukarešta 3.37. Sofija 3.60, Varšava 0.051/t. Dunaj 0.0072, avstr. krone 0.0078. Berlin: Italija 14.862 — 14.938, London 15.760.50 — 15.839.50, Newyork 3551.10 — 3568.90, Pariz 26.433 - 26.567, Švica 64.438 — 64.762, Dunaj 4.8050 — 4.8450, Praga 11.870 — 11.930, Budimpešta 144 — 146, Sofija 2433 — 2447. na. Z naših tržišč s poljskimi pridelki. V zadnjem času so bile na naših tržiščih sledeča cene: Sabotica: pšenica 1320 — 1360, ječmen 960 — 980. oves 960 — 980, stara koruza 1360. nova 760, moka št. 0 2140. — V Vakovaru: pšenica nova 1300, rž 1200. ječmen 1000, oves 1000, stara koruza 1300, nova v storžih 450, fižol 1100, moka št. 0 2400. otrobi 600. —- V Daravaru: pšenica 1200. rž 1000, oves 1000, koruza 1200, krompir 400. — V Našieah kmetje zelo ponujajo koruzo v storžih. Cene žitaricam polagoma popuščajo. Pšenica se trži po 1100 — 1200, oves 900, ječmen 1000, stara koruza 1400 _ 15OC. rž 1000, fižol stari 1200 — 13C0: nov: noo — 1200. laneno seme 2000, orehi 1800, deteljno serre 5000 — 6000. seno 350 — 400. Vse v kronah za 100 kg. = Konferenca pri zagrebški železniški direkciji. Kakor poročajo iz Zagreba, se je otvorila v zagrebški železniški direkciji predvčerajšnjem konferenca med delegati Južne železnice in člani ravnateljstva državnih železnic. Konferenca je razpravljala o olajšanju prometa na teritoriju zagrebške direkeije. = Uvoz jugoslovanskega vina v Češkoslovaško. Ministrstvo trgovine obvešča trgovsko zbornico, da je po sklenjeni specialni trgovinski pogodbi med našo kraljevino in Češkoslovaško dovoljen uvoz 150 hI vina v Češkoslovaško, in sicer brez obveze za odkup enake količine vina češkoslovaške provcnier.ce. Uvoz navedme količine vina v Češkoslovaško se vrši na podlagi uvoznih dovoljenj, ki jih izdaja češkoslovaško trgovinsko ministrstvo. Dovoljenja se dajejo samo domačim tvrdkam, ki imajo sedež v češkoslovaški. Ministrstvo priporoča, da stopijo naši vinski ekspor-terji ▼ stik s češkoslovaškimi tvrdka-ml, da bi se mogel gornji kontingent v polni meri izkoristiti in da bi naša vina pridobila tudi za bodočnost češkoslovaški trg. Zato ee priporoča izvozni- Dva steklarska se sprejmeta takoj. pove upravništvo ,Jutra", ms lovosti! Za cSamske ptaiie v veliki izbiri. 84/v A. 8 E. SKaberne Jfc Ljubezen na pocitnlcsli Roman. »Ali ste bolni?» je vprašala Šnapsja, vesela prisrčnega sprejema. «Da!» ... d. 20 baaedl Oln. S'—, »MUl« aadallnjlh S baaadi I Oln. — Trgovala »gtasl. doplaorarl«, •*> •rcmlinlM da 20 beoadl 5 Din., .takih »adal)n|!h 6 baaedl 2 Oln. — Plača •• aapral- (Lahka tu« v —— »namkah./ Na »praianj« aa odjovarla la, ak» I* »praianju prltoiana raamka ta odgovor. — I Ljubljana, Bohoričeva ul. 20. g I se priporoča za vsa v to g | stroko spadajoča dela. f za dame, gss^seSe in deco, oprema za novoroienike po -najnižjih cenah v pri H. Sinko^šc ttasa. > 43/1 Lfu&iians. Prestal Srg 19. Jožef Tischler sodar Spodnja Šiška štev. 71 Izdeluje vsakovrstne sode, sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila. Delo točno in solidno po najnižji ceni. Iščem vajenoa, zdravega, krepkega, poštenih, dobrih staršev, ki je dovršil z dobrim uspehom ljudsko šolo, za trgovino z mešanim blagom. Nastop 1. novembra 1922. Naslov: Ivau Sever, trgovina z mešanim blagom, Velenje. 3617 Absolvent 3618 slov. trgovske šole želi primerne službe v kakem trgovskem podjetju. Nastop takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe z navedbo plače, ozir. oskrbe pod »Vesten in marljiv* na upravo »Jutra*. Uradnlo&, 3608 Kompletni kino 3557 (Glasprojektion) se z vsemi potrebščinami proda. Kupec naj vpraša v upravi »Jutra*. Proda se glaaovir, dobro ohranjen. Poizve se: Hotel Sekovanič, Bled. 3615 Proda se nova salonska obleka in dobro ohranjen kožuh. Naslov pove uprava »Jutra*. 3621 SEesečno sobo 3602 pri boljši družini išče gospodična. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »1. november*. vešča vseh pisarniških poslov, slovenske stenografije in strojepisja, s triletno prakso, želi premeniti službo, tudi kam izven Ljubljane. Dopise prosi pod »Vztrajna« na upravo »Jutra* Kupol, pozor! Proda se po zelo ugodni ceni skoraj nova euonadstropna hiša z Trtom, tik državne ceste in kolodvora, pripravna za vsako trgovino ali obrt, obsegajoča štiri kuhinje, šest sob, z veliko, moderno kletjo, svinjakom in drvarnico. Kje, pove uprava »Kmetijskega lista*, Ljnbljana, Kolodvorska nlica 7. 3610 Dvonadstropna hiša na glavnem trgu v Črnomlju, pripravna za vsako trgovine ali obrt, se proda pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi »Jutra*. 3601 Mlad volčji pes, sliši na ime