- 146 - Novičar iz slovenskih krajev. Iz Dvora na Koroškim 10. t. m. B. L. Naznanili smo po ^Novicah" lanjsko leto slabo letino na Koroškem, kjer je rež komaj po maseljnu zdajala; naznanili pasmo tudi, da je letaš vse žito prav lepo stalo, in da smo se, če nas mili Bog- toče obvarje, smeli obilne žetve nadjati. Vesele so prijele tudi ženjice že svoje serpe, in tudi kmeti, ki so že od novega leta krušnjake kupovali, in svojim lačnim otročičem skoro skoz celo leto le tanjke kosčike černega kruha rezali, so se v serci boljšega časa veselili. Ali ah! 9. dan t. m. je bil za marsiktere vasi nesreče polen dan; ob 1. popoldne se privleče črez Osoščico strašna burja, dež je jel liti, ko bi imel vse potopiti, in že smo se veselili, ter smo mislili, da se nam ni treba velike nevarnosti bati, ali na enkrat jame toča u debelosti orehov tako strašno suti, da je bilo strah in groza in o 10 minutah je bila vsa naša noda globoko u zemljo pobita, naše polje je g"o!o in prazno, zrelo in nezrelo zernje je izmlačeno, turščice ni - 147 - ni več viditi, sadje s vejami vred je z drevja zbito, in tudi strehe so strašno poškodovane. Ne sliši se druje-ga, kakor jok in zdihovanje. Marsikteri, ki je že skoz celo leto vse kupovati moral, in se zavoljo tega zadolžil, bo primoranvse zapustiti, z otroci vred beraško palico u roke vzeti, in Bogajme prosit iti. Kako hočejo taki sromaki in reveži zvišane zemljiščne davke plačevati, kako svoje zemljišča oprostiti, in kako svoje še nepla-čene davke grajšinam odrajtati? Ako je kdo na svetu usmiljenja vreden, ga je gotovo tak kmet, kteri si je skoz celo leto svoje roke s teškim delom zastonj žulil, se zastonj trudil in zastonj potil! Bog daj! da bi zdihovanje naših žalostnih sere naša vlada zaslišala, in nam u našej revščini pomagala! Kdor hitro pomaga — dvakrat pomaga. Od Savine. Prijetno sončno vreme pri nas se je zopet v deževje spreobernilo. Tamni bezgodni oblaki pokrivajo nebo, razlivajo sem ter tje dež in točo iz svojiga krila. Tako je nedeljo, 6. t. m. okoli Celja toča hudo razsajala, ter veliko škodo po poljih uzročila: pšenica, turšica, krompir, vse leži pobito! — Tista nesrečna kuga, ki je med slovenskimljudstvam bila svojo kačjo glavo vzdignila — žganjepivstvo — nekoliko popuša. Zbrihtani ljudje vidijo brezden, u kteriga so se pogrezniti hotli. Gotovo je k temu jako pripomogel imenitni ??Duhovsko pastirski glas velike nesreče varovati ljube Slovence," kteriga so naš milostljivi knezoškof Labudski u Celju natisniti in med ljudstvo razširiti dali. Želeti je, da bi mogoče bilo, žganjopijo popolnama spet v njeno ognjeno domovje nazaj pahniti! J. S. 1% Ljubljane. O petek popoldne so se prignali hudi oblaki s točo^nad Ljubljano, ki v bližnji okolici ni veliko škode naredila, v fari Marije Device v Polji pa je veliko polja grozno poškodovala. Kakor slišimo, imajo le štirje posestniki svoje zemljiša pri Teržaški družbi zoper škodo toče zavarovane, ki bojo tedaj saj nekoliko odškodovani — vsi drugi nezavarovani ne dobijo od nikodar povračila o svoji veliki nesreči. Letašnje velike škode po toči in ognju nam očitno kažejo, kako potrebna in dobrotljiva bi bila tista naprava, ktero v ^Novicah" že več let priporočamo in zastran ktere sedaj slišimo, da jo misli vlada v svoje roke vzeti: namreč postava, po kteri bi mogel vsak gospodar svoje pohištva in zemljiša zavarovati. Neizrečeno dobrotljiva bi bila ta naprava o 3 rečeh: 1) če se bo vsak gospodar mogel zavarovati, bo tarifa za zavarovanje clo clo majhna od stogold., S) bojo nesrečniki vselej gotovo in naglo pomoč imeli, 3) bo beračev in mnogo druzih napak manj. Tudi tiste grozne neumnosti od copernic in druzih vraž se bojo s tem nar bolj zaterle. Ce je kakošna postava za blagostan vsake dežele potrebna, je gotovo naprava občniga zavarovanja. Naj bi se vlada te občno-koristne naprave brez odlage poprijela! — Ze drugič so ee letaš Dunajski popotniki v Ljubljani močno pritožili, da so zadeli v Radoljškim kantonu na neprečakovane težave in overe prostiga popotovanja. Težko je o tacih zadevah soditi: kaj je pravo, ker bi se mogla taka reč od obeh strani slišati, — vunder to je želeti, da bi se še ti mervici popotnikov, ki pridejo iz vunanjih krajev na Gorensko, nepotrebne težave ne delale, ktere so vzrok, da taki zdraženi popotniki slabo od Krajnske dežele govore, in kakor skušnja kaže, tudi pišejo, kar gotovo deželi nikakor ni v prid! — Še eno drugo željo zastran Gorenskiga imamo pri sercu, ktero pa predložimo našimu c. k. poštnimu, vodstvu, ktero dobrovoljne svete rado posluša in pomaga, kjer pomagati more. Znano je, da se iz Ljubljane hitrej in bolje kup v Gradec, kakor v Bled pride; tega vzrok je železnica v Gradec, ktere se ve, da si v Bled ne moremo želeti. Potovanje na Gorensko stran vunder polajšati, bi bilo potrebno, da bi poštni voz o takim času (In morebiti tudi večkrat o tednu) iz Krajnja odrinil, da bi ne prišel ravno o polnoči na Otok, kjer ni nobene prave gostivnice za prenočiti, na pot v Bled se podati o polnoči je pa tudi nerodno. Vemo scer, da pošta gre naprej, in da je z drugimi poštami vred-jena; ali bi se pa ne dala ta reč saj poleti na ka-košno drugo vižo izpeljati? — Ljublj. časnika sta povedala, da ni davnej kar so zasačili nekiga berača, ki se je z lažnjivo pripovedko po Gorenskim klatil, in nevedne ljudi šuntal, da je cesar vse desetinske in tlačne davke brez odškodovanja odpustil. Prav bi bilo, da bi prišel ta berač pred porotno sodbo, da bi očitno pokazal tisto cesarjevo pismo, v kterim ta postava stoji, od ktere ves drug svet nič ne ve. — Slišali smo od namena slovenske besede in igre v Ljubljanskim gledišu vpripomoč spodobne naprave Prešerno viga spominka; mnogozaželjena bi bila že zares kakošna igra s petjem domačih pesem po tako dolgim praznovanju! —Do konca rožnika je bilo na Krajnskim zemljišno oprostenje z 81569 podložnimi dokončano. — V Celjovškim časniku se bere govorica, da železnica ne bo šla čez Ljublj. moči rje in Kras; ker se pa v Ljubljani od tega nič ne ve in se železnica čez močir-je pridno izdeluje, bo mende tista govorica bosa.