gospodarske, obrtniske in narodne.
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
Ljubljani v sredo 18. februarja 1863.
Gospodarske stvari.
v 100 delih koščenih je prstenih soli po 60 delov, in sicer fosforové kisline največ, 30 delov je hru-
Zmlete kosti.
Po nemškem Pet. Nik. Feuser-a.
S posebnim veseljem sem bral v
s tan ca, 10
pa maše obe.
listu
da
v
i*** v uotu „Qglas-Ljubljani g. V. Češko
Maše ob a po obilnih skušnjah rasti nikakor ni koristna, za vsako drugo rabo je bolj kakor za gnoj.
H ru s tanec, posebno razkrojen, je prav dober
nika" prevažno naznanilo, kostí melje in to moko po nizki ceni prodaja.

Ker
pa
Najbolji gnoj imajo pa prsteni deli v
kosteh, to je,
naši
gospodarji od velike gnojivne močí koščene moke fosforo-kislo apno. Da zrno na močvirnih njivah
še vse premalo vedó, naj jim tudi jez povem to in uno.
Preden pa o tem kaj več govorim, prosim velike posestnike, naj brž to spomlad začnejo skušati koščeno moko, da se prepričaj o neprecenljive njene vrednosti.
(na mahih, Morast) pridelanega žita ni tako čvrstega
jedra
J <A> , je 1C ■U-IV^AJ.l.lÉltía ZjCULUJČI lVUYřt , JVC1 II JI Čt Ul ClllcîUU
fosforo-kislega apna v sebi. ' Zato bi bilo želeti, da bi se ravno na močvirjih v tej reči pogostoma skušnje na-
močirnata zemlja kriva, ker ima premalo
Angleži so med všemi narodi prvi poljodelci ; ali pravljale; svest sem si, da se bojo dobro splačale za
potrebujejo, ali deloma v s akt ero žito. Se celó pri požiganji gornje šote po-
deloma za to, ker veliko zato
živeža
gore ie organske
stvari koščene moke. kakor so hru-
ker se kupčijstvo mogočno razširja na vse strani
po svetu. Pred vsem pa je njih nagli in jadrni razum,
da vejo oslabljeno in kolikor toliko izpito zemljo z re-divnim gnojem zboljšati. Kar, na priliko, ta ali uni sad apno, ostane v zemlji, ki je za rast žita in druzih rastlin
stančne, m potem takem se pogubi morda kakih 10 od-stotkov enoine moči; al poglavitni del, fosforo-kislo
potřebuje
j
treba
na
tej
mu
brž.
Kar
na
priliko
uni zemlji, Anglež ji dá brž
, je pšenici
?
če si
najboljši pripomoček. Pa ne, da bi kdo mislil, da s tem
zahtevam naj se kostí žgó; tega nikakor ne! kosti
mora tudi kje od deleč iskati. In res ni ga bolj šega in rodovitnišega gnoja kakor je koščena moka za repo in pšenico, ktere oboje pa Angleži največ pridelu-jejo. Na Angležkem ne pazijo samo pri vsakteri obrtnii na to, da se jim koščena moka ne pogubuje, ampak jo
naj
se
naberajo in
melejo, in ta moka
(Dalje prihodnjič.)
naj
se
rabi.
dovažvajo iz druzih dežel evropejskih, kakor tudi iz
južne Amerike itd. Marsiktero b oj i š č e so že angležki
opravilniki potrebili kakor na pr. lipniško, vaterlovško predsednik c. kr. mornarstva v Trstu, zdaj posestnik
Gospodarska iiovica.
Mašina, 8 ktero Amerikanci krave molzejo.
Gospod vitez Gutmansthal-Benvenuti, poprej
uuiavmiijvi jjuiicum xvciivui. ne* jJi.	, vadily voivw	vw^w^x^	^ ^. .	j "^"J
in sevastopoljsko, in izkopanih kostí človeških in konj- mnogih grajšin tudi na Kranjskem, kakor grajšine bo-
skih kolikor so le mogli, nabrali in na Angležko odpe- štanjske itd. in častiti ud naše kmetijske družbe z bi-
ljali.
luko hulško samo se je leta 1860
več
kakor strim svojim umom in za napredek kmetijsva navdu-
poldrugi milijon centov kostí pripeljalo. Samo blizo šenim srcom obilo svoje premoženje tako na vse straní
mesta Linkoln je čez 60 paromlinov, kjer se koščena koristno obraća, da pospešuje živinorejo v novih, umno
izreja v lepih nogradih,
U1VOVCA. iJllllVVlil	^Vii	V" '	J^**.«. V/	. ,	"J^*	^ ~ "VWVV«MP	----------'
moka mélje. Marsikter angležk kmetovavec izdá leto napravljenih
hlevih, žlahno trto
in
dan
po
do 10.000
gld.
pognoji
v srebru za koščeno moko, murb vsako leto zasaja veliko itd. Njemu tudi gré
, da se je krepko poganjal za znižanje cene ži-
da svoje polja le dobro
Angležki kmetovavec pač z glavo maje, ko se spo-minja nečimernosti svojili evropejskih kmetijskih tovar-
ki leto za letom drage zaklade kmetijstva iz do-
li'vaia pmm
vinske solí, dokler so gospodarji to dobroto vendar do-
segli.
Te dni pa je neutrudljivi gospod Gutmansthal
sev
?
pokazal nam Kranjcom čisto novo stvar
mače
molzno
dežele prodajajo v tuje kraje.	mašino. Na štiri vogleje viditi dosti prostorna posoda
poslednjih 10 letih so tudi nemški kmetovavci iz kositarja, ki služi namesti žehtarja, v kterega se steka
se začeli koščene moke bolj pridno poprijemati; najbolj mleko, ktero so 4 elastične cevke iz kravjih seseov so se je pa Saksonci in Badenčanje poprijeli.
Pač prav bi bilo, da bi tudi slovenski kmetovavci
same izmolzle; te elastične cevke so namreč vrh ko-sitarske posode tako postavljene, da se podtaknejo pod
>
nje važno moč po lastnih skušnjah zvedili; gotovo ne kravje vime tako, da v vsako cevko se vtakne en sesec bojo nikdar več zmlete kosti izbrisane iz kmetijske pod temi 4 elastičnimi cevkami je pa meh, tudi elasti-
pratik*.
čen
kteri se z dvema
v •
Pri koščeni moki je pa najvažniša reč
?
da
v.v.11, XVIA.XX ~	rocicama goni, kteri pa u^uv»«
se vé, da bi pihal kakor meh, nasproti delà in sapo na-se
namesti
iz cesa da obstaja kost
?
ker
biti ta
gnoj za pravi s
ad
potem je mogoce ra-
vleče
?
kakor da bi kravo na vseh
sescih na en-
?
za pravo zemlj o.
krat sesal.
Najpoglavitniši deli kosti so prstene solí
•	v v 1	•	•	VV
?
hr u-
stanec in maščoba
7
in sicer se more pocez
šteti
7
da
Amerikanci hvalijo zlo to mašino.
Mi
smo gosp
vitezu Gutmansthal-u hvaležni
7
da
si
J° Je
k n p i 1
m
J°
50
tuđi nam pokazal
y
da
jo poznamo
Ali
Kranjci toliko hvalo peli kot Amerikanci, bo skušnja
i
pa bojo
učila.
F. Terpinc.
Za domaće potrebe kaj,
* Seme divjihvrtnicaligartrožjeprav okusna in zdrava kava. Kdo ne pozná divjih vrtnic ali gartrož (rosa canina), saj rastejo skoraj povsod v naši
cvetlic, ktero
Je
v
lepi krajnski deželi. Seme teh lepih rudečih glavicah kakor v pušicah shranjeno, ktere od
, daje še prav
mraza prevzete so tudi dobre za jesti
okusno in na pljučih bolnim zdravo in boljšo kavo (kofe) od navadne kave in
dobro pijaco, ce
se iz glavić
izžme, očedi, posuši in potem posušene kakor navadna kava povadi ali rožgé in ker je zrno precej jekleno , v možnarji zdrobi in zmelje, poslednjič skuha, ter kuhano poleg volje z mlekom nameša in s sladkorjem osladí. To je pijaca, da se národna imenovati sme. Kdor ne verjame, naj poskusi in bo v svoje veselje zadovoljno
se tega prepričah
Robč.
Poduk za življenje
5
pot
premoženju
Iz ,,zlatih bukev" přestavil Juri Pajk.
Nihče ne zabi pregovora: če si kupiš nepotrebnega, ne bo dolgo trpelo, da moral boš prodati kaj potrebnega. Dober kup kupljeno blago je že marsikterega v revšino
kot
ce se
spravilo. Nadalje. Nič ni bolj neumnega, človek denarja zato znebi, da si kèsanja kupi; vendar se vidijo take neumnosti pri vsaki dražbi (licitirengi). Dosti jih je, ki rajše s praznim želodcom v postljo gredó, ali pa jim družina stradati mora
da
na-se morejo
obesti dragih cunj. Zida, škrlat in žamet ugasnejo ogenj v kuhinji, pravi pregovor. To niso potrebe za življenje ; al bedaki hrepenijo po njih samo zato, da bi se svetili! Le-sèm spada tudi enak pregovor, ki ga vsi poznate : Kmet na nogah je viši kot plemenitnik (žlahni gospod) na kolenili.
Ta ali uni je morebiti premoženja přiženil ali po-dedoval, pa meni, da ga nikdar povžil ne bo.
Tak
Je
ne more
podoben tistemu, ki misli, ker je danes dan, več noč biti. Po pravici se pravi: Le otroci in norci
mis lij o
7
da dvajset goldinarjev in dvajset let na veke
(vekomaj) trpí; če se neprenehoma iz kaste jemlje, pa ničesa ne domesti, se kmalo sprazne. Ce hoćete vred-
nost denarja prav spoznati
poj dite
in
glejte
7
kdo
vam
• V V
ísce
ga posodi. Kdor gré denarja na pósodo iskat, skrbi, pregovor pravi. Ravno tako gré temu, ki takim
lj udém
dobi.
posodi ; naj gleda
7
kako
svoj
denar
nazaj
Ošabnost je ravno tako silna beracica, kakor po-
Natoroznanske stvari.
luni.
Spisal O grinc Viljem.
Luna je podoba luci, ktera jo
razsvitljuje.
Makrobi. *)
Ko lune svit iz zgor viaave Mi posije žarko v mil pozdrav, Y dnu srcá pač gled daljave Cud o Božji zbuva mi veljav.
V v o cl.
Kr anj ski.
Kdo ni že večkrat v jasnih nočeh občudoval milo
luno na zvezdatem nebu? razne misli
Gotovo so se mu tu zbuj ale
in razni občutki, misli o njeni velikosti, svit-lobi, podobi itd. Mislil je sèm in tjè, želel si razjasniti svoje dvombe — pa človeški um je preslab, da bi mogel v trenutku seči do skrivnosti, navadnem opazovavcom komaj komaj uganljivih. Al tù nam pride na pomoc
zvezdoznanstvo (astronomija), lepa rastlika natoro-znanstva.
Preden pričnemo z dotičnim zvezdoznanskim popisom lune, hoćemo v kratkem obrisu pregledati zgodo-vino lunoznanstva ter opazovati, kteri omikani narodi starejega in novejega veka so njemu pripravili z raz-
ličnimi znanostimi na tem polji visoko stopnjo sedanje vednosti.
Da pa lože pregledamo osnovo našega predmeta, si
razdelimo delo v sledeče poglavja
zgodovina lunoznanstva.
II.	velikost, daljava.... lune;
III.	lunine premene (Mondphasen)
IV.	fizična (naravna) podoba lune
solnčno in lunino mrknenje;
VI.	otamnine lunine
VII.	zakrivanie zvezd do luni
VIII.	vplj
7
7
7
in
lunini gledé zemlje.
Zgodovina lunoznanstva.
Přisel bo čas, v kterem bota dan in marljivost več stoletij přinesla na svitlo, kar je sedaj se neznano. *)
Seneka.
Kakor ima vsaka rastlika vednosti svojo zgodo vino , ki nam natanko razjasnuje dočasni razvitek in napredek na nj enem polji, tako ima tudi luna svojo zgodo vino, ki pričenja že v starodavnosti, ter pelje, kazaje
»
dobi.
7
vsakočasno napredovanje k noveji
Toraj si poglejmo natančneje ljudstva vsake dobe kteri so se soznanjali z zvezdoznanstvom, in so zraven izvrstne priče vednosti o luni, njeni velikosti, daljavi itd. za dotično dobo.
Kit cij ci ali Kinezi.
manjkanje in še veliko bolje nesramna. Si si kak lišp jamo pri Kitajcih že leta 1100 pred Kristusom.
kupil, si primoran, se cieset aruzin si Kupiti, aa se vsa obleka k tej novi prileže. Berač, ki bi se rad z boga-
Najstareje znanosti o zvezdoznanstvu naha-
Do-
speli so do velike urnosti si določiti čas in ure, v kterih
da
mrkneta solnce ali luna, kar so si pridobili po tem
7
tinom spakoval, je gotovo tako velik norec kakor žaba, so si zvesto zapomnili dneve teh prikazin in po takem
se napenja, da bi tolika postala kot vol. Pravičen
ki _____________________r.
je pregovor, ki pravi: Ošabnež zajtrkva z napuhom, kosi z revšino
našli neko (veljavno) dôbo, v kteri se ponavljaj o te
pri-
kazni v taistem redu.
To
nam
kaže
7
kako staro mora
;
in večerja s sramoto. Ce se prav premisli, pri njih biti to znanstvo.
i___• A: i________• _____:: ___±____ iu.	* i_____• :____•__ •
čemu nek koristi hrepenenje po lišpanji, zastran kte-
rega človek toliko vaga, toliko trpi. zdravja pa tudi bolečin ne lajša člověkově, budí le nevošljivost
dospè.
Lišp
Cesarja imajo za „sina nebeškega" ; toraj je po njih
7
ne množi
y
da
ne pomnoži domišlii od n j e g a morala iziti slika nepremičnega reda vrednosti po kterem naj se ravnajo vsi poti svetov. Kadar ste
ga
nesreća
hitreje
(Kon. prih.)

**
. Pis.
lucem dies
,,Luna spectaculi instar, lumen, quo illustratur." M. com. in somn. Scip. I. 19.
,,Veniet tempus , quo ista, quae nunc latent extrahat et longioris aevi diligentiae
S. Naturalium Quaest. 1. VIL c. 22
Pis.
44
51
J
dvojne „velike luci nebá",
živel
v
sredi
?
se
stoletja pred Kr.) iskal pri Egipcanih dotične znanosti, da je prerajtal solnčno mrknenje, ktero
me-
se križale solnee in luna
namesti da bi vsaka sledila svojo odločeno pot
jima je vidila pravilnost nebeškega reda zmotena, in toraj	se je takrat přiměřilo, ko sta se borila Ciaksarez,
je morala cesarska vlada naj ti njeni vzrok in ga Ijudem	diški kralj in Aliatez, lidiški kralj leta 585 pr. Kr.
pojasniti v slikah. Solnčno mrknenje se jima je vidilo	Talez je po dokazu Herodota iz Halikarnasa (leta 484
po tem takem nebeska prikazen, ces arj u nam en j ena.	pred Kr., umri 408 pred Kr.) „očeta zgodovine" na-
Kadar so namreč naznanili cesarjevi zvezdoznanci	znanil Joncom omenjeno mrknenje, ktero je premenilo
solnčno mrknenje, pripravili so se na to prigodbo vladar „u.cm v , au u v u aiu ^ i^n	uuvu xu.cuij<muv
in najviši uradniki („mandarini") ter se postili. Tistega in Lidijev (Joncov). Talez je tudi učil, da luna zakrije dne so se zbrali vsi mandarini, oblečeni v uradniško solnee in ga tako otamni, — da je luna iz zemljiških
obleko, ^
dan v noč"
in oviralo po tem takem bitvo Medijanov
oboroženi z lokom in pušico pred cesarsko pa- prvin
miz, na tistem
lačo, in pričakovali prikazen stojé okoli velicih kterih so ležale narisane podobe mrknenja. hipu, ko začne solnee mrkniti, pokleknejo vsi in se z obrazom dotaknejo zemlje. Cesar začne bobnati na
in ravno
takrat
„gromnem bobnu" (Donnerdrommel), ustrelijo mandarini s pušicami, da bi pomagali luni. Potem se prične preglasno bobnanje po celem stolnem mestu Peking, ker mislijo prebivavci, da bodo s tem luno oteli „drakonu" ali „lintvernu" (namreč solneu), ki
misli luno požreti.
Ceravno mandarini dan današnji poznajo natanko
vzroke solnčnega mrknenja, vendar ostanejo zvesti starim šegam.
Leto prične se pri njih vselej z mlajem določenega mesca (ehong-ki).
Kaldejci in Egipćani.
Rimljani.
Rimljani niso vedili nič bolj natančnejega o luni, o planetih in zvezdah, memo Grkov, od kterih so si pridobili vso vednost. Kakor vsi omikani narodi stasi tudi Rimljani niso upali natančneje po-
•lTrn Adfi •	lícllíO iri r7nlrni^	lr nn	via /\ ^ * A
rega
veka
)
gledati v skrivnosti:
V
in
zakaj
iz njih srede ne tajijo. „Přišel bo
?
čas
kar celó možjé
bodo čudili
naši
reci
;u #
mlaj ši
?
v kterem se da nismo umeli tako razločnih pravi slavni Luci Seneka, rojen v Kordubi
?
A	J	Xr	* AJLA J^dfl V^v/A ^VAlVXXUj J	JL V^J V XX	T XXVI vi ti MX
na Spanjskem kmali po Kr. rojstvu, umri leta 65 po
Kr.
ko je bil Nero rimski césar. Luna, ki je po dokazu računarjev (matematikarjev) za polovico manja od zemlje, preteče tišti prostor kot
zdaj blizo solnca, zdaj od njega bolj odda-
solnce
ali
. Do veče stopnje omike v ti vednosti so dospěli Kaldejci, kteri so bili po soglasnim mnenji učenih duhovni in učeni stan, in ne, kakor se je nekdaj mislilo, narod prosti.
Od visočin stolpov, ki so bili posvećeni maliku Belu, so opazovali več stoletij pred kraljem Aleksandrom Velikim solnee, luno in planete. Oni so vedili veliko časa poprej kakor Grki, da pride pri luninem mrknenji luna v senco zemlje. Oni so bili, ki so. najprvi opazovali lunino mrknenje leta 720. p. Kr. 19. marca.
ljena, daje od solnca posojeno luč na zemljo, in se nam kaže v različnih premenih. Dalje otamnuje luna, pri-sedša zad ali pred solnee, njegove žarke, in kadar pride v zemlj ino senco, solneu nasproti, in kadar je zemlja med ali pred luno gledé solnca, se otamni" — pravi Ciceron, slavni govornik Rimljanov (rojen leta 106 pred Kr., umri 44 pred Kr. v knjigi: De Natura Deorum
II.
c.
40).
(Dal. prih.)
Slovstvene stvari.
Delà Egipčanov na tem polji so bile tako obširne
slovenskem naglasku ali akcentu.
in
stare, kot Kaldejcev
se jih je veliko pogubilo.
njih letopisih je bilo zapisanih 373 solnčnih in 832 lu-
ninih mrknenj. Ker ste te dve številki, gledé števila mrknenj v 12—13 stoletjih (na enem in istem obnebji)
Lani
Je
v pravi razmeri
moramo razviditi iz tega
?
da
so zares
opazovali te mrknenja. Po tem takem so opazovali 16 do 17 stoletij pr. Kr. lunine in solnčne mrknenja.
Grki.
Spisal Podgorski.
, o pretresovanji parlamentarnega jezika našega, bilo izrečeno upanje, da se najde tudi nekdo, ki nam pomore premagati težave, ktere ustanovi parlamentarnega jezika različno naglaševanje napravlja. Od tište dôbe sem bil jel marljiveje premišljevati o naglasku našega narečja, poslušal sem pazljiveje narod raznih krajev, prebiral sem iznovega južnoslavenske pisatelje, ki so pisali o naglasku: Karadžiča, Daničiča, Ant. Ma-
5. Znanost starodavnih narodov ni se sukala okoli žuraniča, ktere sem poznal po nekoliko že odpřed
zakaj
temveč se je gibala
na
polji
vprasanja: „
pripovedovanja in osebnega mnenja, dokler ni po Grkih se prikazala prava luč, ki je pojasnila važno vprašanje: „zakaj in kako?
Da pokažemo zdatno gibanje grškega zvezdoznan-
primerjal jih z govorico našega naroaa, in
naših slovničarjev, posebno Metelkota, Murkota kota itd.	' " ,3
JUV1WJL1IW /JU VUU1UU y 111
naroda, in naglaševanjem
, Danj-
Tako sem bil našel, na svojo neizrečeno radost, da
Je
glasek, ki
vlada
j
na
lavenskem jugu, to je v
stva
?
naj tukaj le povemo
?
da
so se bližali z veliko
jih kajkavskem, čakavskem in štokavskem
natančnostjo določenju daljave lunine od zemlje in njene velikosti. Prvaki v zvezdoznanstvu so bili:
svojem biti
?
?
n am r
v teži in meri besed samo ed
po
m
da
jih različnost, obstoječa v tem, da
Aristarh, rojen na otoku Samo (okoli leta 264 teža razno izrazuje, ravná v vseh treh
gl
?
jih po enem
pr. Kr.) je našel, da je luna od zemlje 50 zemeljskih istem nepremenljivem pravilu. Kdor vé to pravilo
polipremernikov (Halbmesser) daleč, da je polopremer- pozna
glasek
?
to je
7
besed
?
m
t
m m
nik lune tretji del zemljiškega.
Kr.)
Hipparh, rojen v Nici (okoli leta 160
125
samo enega narečja, on vé in pogodi precej in s po
pr
? ??
oče zvezdoznanstva" je nastopil še višo stopnjo
zemljiških polopremer-
ter rekel, da je luna 62 do 72 /<2
polno gotovostj Razteza se ta s rusko.
tudi odnost
v
glasek druzih dveh narečij. naglasku še celó na narečje
nikov od zemlje daleč. Polopremernik zemlje je njemu
1095 milj, lunini pa 32/3krat manjši, namreč: 299 milj ; njena daljava od zemlje 54.750 milj.
Pozidoni iz Sirije rojen (leta 103 pr. Kr.), pravi,
da je luna 45.000 milj od zemlje daleč.
Verjetno nam je , da si je Talez iz Mileta (ki je
Iz djanske te resnice, ktere se bodo častiti bravci
skoraj prepričali
?
lahko
znanje
glaska za
Je
viditi
y
kako
važno je po-
medsobne vzájemnosti
učenje slavenskih narečij in naše
*
„Veniet tempus, quo posteri nostri tam aperta nos nescisse mi-rentur." S. Nat. Quaest. 1. VII. c. 25.
Pis.


Od koristi, ki od znanja, kako se naglašuje pra^
jezikovi, dohaja pesniku in govorniku, go
Rekel
sem, da se naglasek
slovenski, kakor se bomo
m po
voriti, bilo bi odveč ,
pozneje prepričali, kar se tiče teže in mere
ker je samo po sebi očitno,
dovr
da
7
to je
7
ali
je oster ali mehek; dolg ali kratek; nikakor ne loči od hrvaško-srbskega (čakovskega in štokavskega) naglaska ;
tudi najbolje, naravi in vzájemnosti
zato mislim, da bo
brez tega znanja umetnost njegova popol biti ne more. Pa tudi jezikoslovec težko prebó brez
natančnega poznanja naglasnih postav. Koliko je jezi-	naši najprimerneje, ako privzamemo za-nj tudi tište zna-
koslovnih prikazni, ki se edino po naglasku razjas-	menja, kakor so pri naših južnih bratih v navadi. Rabil
HBHH|	Hl mĚĚ B^^^H H	WĚ ^^H	H	fll H|
Ne morem se tedaj zdržati
>
glasil zvedeb in skušinj svojih zastran naglaska, čeravno živo čutim, da moje misli o tej reci niso še popolnoma
bom tedaj v tej razpravi, kakor Ant. Mažuranič v svoji da ne bi očitno raz- hrvaško-srbski slovnici od leta 1856 za naglasek sle-
deče
znamenja
7
,kaj pri nas sedaj o naglasku pisati
ni še
pred
eboj
dozorele
lahko delo; mi imamo celino; tudi bi člověk moral imeti priliko, raznih krajih narodno govorico, kar meni do zdaj še ni
bilo pi
za za
tri dolg
/
t
kratk
w
se po većem samo
poslušati po
za mehki dolgi za mehki kratk

(grád) ; (rád) ; (glâva) ; ( dála)
Da bodo častiti bravci imeli več priložnost
......... ™™.....—	pn-
merjati razne naglaske, in tako razločevati enega od
Ťoda ako dosežem samo to, da bodo jeli še drugi druzega, naštejem tu še nekoliko besed za primer na-
mogoče
o
tej reči misliti , zbujeni bodi si
bodi
niti moram
krivem trjenji, jez bom čisto zadovolj
po mojem pravem
3n. Opom
7
glaska
še to
da primeri, ki jih podajain, niso
kost
tro-dolzeg
dóm
moj e
d
In
1 cl III IU OC vvy , VA.CV |/AAJ.XXV>XX , XVI. J XJJ. J' \J	11111 J	-~ 7
nišlije , temveč so vzeti skoz in skoz iz slišane (z) lép
Le govorice. sdaj delo na vidiloî
Kaj je naglasek (akcent)? kolikovrsten je v slo
venskem jeziku in kako se zaznamenuje !
Člověk, kadar govori, pèha ali suje sapo iz plj udarja ž njo z neko silo ob svoje govorila
lép
7
na
nag
7
pet
7
7
móst
7
Bóg
káj V tó, znám, zláto
7
stráň
;
on ciii , líl/J
(od) grád a
glem, na glávo (v tožilniku), kúp (kupiti/ tro-kratk ega: gad, kriih, brát, miš, kmët
7
7
dëd, cas, kîip, skupaj,
sit
nov
, sedem,
pólli, svět tisem, kár. Láh
~----mio; JViHOL,
(svëtovati), krop, slab,
____«	« •	n •
7
mera. zába, lïpa, sipa, bëra, cresnja,
, ——,
v n v •
ura
7
sôva
m
postajaj o zvoki ali glasovi sploh
nase jezika
iju Zivuivi au ^íaouvi	, x>.x j
azčlenjujejo in predeluj ej o v gl
Tako
ki jih potem govorila
gëba, sapa
;
vrana
7
brána

7
znova ali
lu knj
vera, saj a, seja, krošnja, sol, z ino,
^ v	n v	i
nas, vas, delo,
7
znovu ; z
dôma ali z
dë-
slovenskeg
PU
Tista sila ali
moč
y
7
da bij
s ktero poganja člověk sapo iz
ob govorila
7
Je
glasek ali akcent v
š i r j e m p omenu
Ako ne pahneš sape iz pljuč, ne dobiš nobenega
zvoka ali glasa,
niti najkraćega, najslabšega ne.
dëlam, sèdem , pëkel
domu, od Boga, zlo, dno, srebro, pesem, črevljice, lamo, bob, slon, stol, laz, clôben, drëgam, plëzam;
c) mehko-doizega: králj, križ, hrâst, rêp, Rîm. grêh , bel, pêti, sêsti, môj , mrêti, stâti, dam , vêm cêrkev, lôka, moka, rêka, hvâla, trâva, zima, rôka. dôga, Sâva, stêna, sôdim, hvâlim, strežem, zîdam, mečem, dâjem, stôj! prêlaz, prîsad, nârod, sôrsica, sôsed
A •	A 1 •	A	**
7
Toraj mora vsaki samostalni glas, «.x ^ y sain za-se, ne v družbi druzih, imeti svoj naglasek.
ki
grôzdje, pêrje, sâdje, vrême, plême, mlêko, zvêzda, pôd
y
se izgovarja tara, Mokrônog, nâgnem, v mrâku, v mêhu
Kadar se pa združi
več
glasov v eno enoto
7
to je;
\ mehko-kratkeg
v >	i\ i	>•
voda
y
7
gora, igra, igla, sè-
v besedo ali stávek, tedaj se izgovarja v besedah po navadi, v stavkih pa včasih, z naglaskom samo en glas ; vsi
stra, žéna, dôbra, môja, nèsem, pččem, plèla (plètla)
7
• ^
oves, jesen
v \
(drevo)
7
jèzik
7
mètla

nosil
7 7
hôdil
1
jèklo
7
y
drugi se pa naglaska ali vsaj
temu pridružijo ali prislonijo brez
màslo, psèno, vretèno, gùmno, kozel, màknem, ganem.
slabeje naglašeni.
iščem, boba, stola, slona, làza, v
To je naglasek v ožjem pomenu.
Sapa se v enili besedah pahne hitro iz pljuč
7
da
laglj
Da razloček med
'. m kosti, v noči.
razumemo, razdelimo
trim in mehkim naglaskom
gl
gia
v
dve
po
buši naglo ma in
trdo v govorila.
usta se bolj stisnejo
y
g
las je oster in visok; v drugih besedah se pusti sapa on bo mehek: g!
lovici (graad, giaava), pa ako udarimo s sapo prvo po-
; ako udarimo drugo,
7
lovico, naglasek bo oster: gráad
bolj polagoma na govorila.
ona jih udari slabeje; usta
se bolj odprejo; glas je mečji, širji in globljeji.
Naglasek prve vrste bom imenoval oštri vrste pa mehki.
7
druge
pita
Dolg
od
nju
gla gl
glašen, ali
dobivamo po navadi, kadar se sto
v
Za primer o str ega naglaska vzemimo: pot (ki teče od obraza); daj (dati) čaj (čakaj), bodem (biti),
drug pr
ga; in potem , ali je bil p
črevelj, prava, rena, ura, češ nica, sol 11 ce,
Meta (ime) ;
bije
7
pesem, jutro,
ali mehek. Tako je 1
stâti, stâl; iz dějem,
Tudi kadar na gl ni ci biva glas dolg.
\7
iz
biva sestavljeni glas oster tojàti, stoj al postalo :
aj e m pa
dém, znam
ledujete
gi
(bosti) , m uj, imaj , ivrctij, gmva, u. a, j yu.<*ja>vLj7	± rusu naroa mnogin siovensK.ni igraju v iw<* uavnu.
moja, s tena, rebro, konec, pleteni, meta da glasnicam, mehko naglašenim, j ali v predstavi]
za primer m eh keg a pa: pot (za lioditi), bodem
1110 j
1111 a j
kralj
glava
daj
(dajati)
merljeji po bëra, lonec
vendar se naglasek v tem pri-
adi
11e menj a, na pr
bérba, lonca
7
od
Prosti narod mnogih slovenskih krajev ima navado
(zelišče).
Glas
kratek
in kratek.
7
'7
7
lia
\j
7
kteri in potem se
ali dolg
ali
pada naglasek, je <*Aj. uvxb
deli tudi naglasek v dolg
ostronaglašenim
Tako
k
pa zapostavlj se govori: nj esem
bvodem, sjuk
ali
namesti nèsem, bodem
k
in
JP
1 >olg je naglasek na pr. v besedah
7
Pot
7
a
7
g1 a v a ;
dam
kratek pa v besedah
1

a
7
u
7
B o v h ali
ali pustil namesti rep
Buh, s koj
, skovzi ali s kuži, pujstil
7
Bóg
7
k
7
til
nekterih krajih, ki gl
celó vlecejo, govoré
7
zna
mehki kratki « in e kakor a. Tako
a ve s,
glasek
Imamo tedaj v slovenskem jeziku
v
t
nJ
na-
t r a in s predstavljenim j : s j a s t r a namesti oves
; 7
1. oster in dolg
t
in krat
(grad)
genj
7
t
o
O.
e k (rad) ; h e k iri d o 1 g (glava) ; hek in kratek (dala)
O p 0 m b <X I . XJU.II, OiVU-ZJJ., Jt. ÍCA -LTV/YJ.J., O
postalo po istem pravilu, kakor kmètïï, kràjcarj
Buh
k
iz Bovh, sk
nam
kmëtov, krájcarjov. Iz
je po
talo u
Pr
tem pred- in zapostavljanji mi se dozdeva
7



53
kakor da bi si tudi narod razkrojeval gl
v
ter bi si nastavši med njima ze v (hiatus)
polovici,
polnjeval z rečenima soglasnicama j
v
y
kakor da bi
govoril glašenc
gi
j-esem
?
bo-v-odem, re-j-epa,
samo
da
nena-
kakor polgl
j-esem
bi-y-odem

izgovarja, nami
Prijatelstvo ohranis v srcu. Vi Vodnik pravi sin ste Krajne, Ki gorko svojo mater ljubi; In Tone Linhart enih misli Je, kakor vi, ker vaju veže Ljubezen do dežele kranjske.
In pesnika noben'ga lira Triglava vrhov ne prepeva, Savice vira ne pozdravlja, Vodnik, Linhart! Al se dalje Bi križem mi roké držali?
v
Vodnik.
? re-j-tp
repa)
(nèsem, bodem, Jez pa dolžan sem tej deželi
Vse, torej kar ukazujem sinu
i
O p o m b
Ako ti je, dragi bravec, v začetku
Naj bo tud' materi podano.
Oastil sem vedno Vas možaka, Al zdaj, ko te besede slišim Iz vaših ust, Vas občudujem.
težko razlocevati v govorici oštre in mehke glasove, naj
Kaj ste přinesli Linhart s hribov ? Naj rudecica, sini Slave,
L i n li a r t.
te to ne straši; samo tanko poslušaj in primerjaj gla- Marsiktero s čela kapljo znoja
Oblije lice vam, ker ptujec
sove
med
eboj
y
in porok sem ti po lastni skušnj
?
da
sčasoma vsak
br
težave razpoznaš, ker je ta raz-
loček trdo ukoreninjen v slovenskem ušesu
(Dalje prihodnjič.)
Obrisala sva dans na gorah. Pa trud obilo je poplaćan, Ker zlo, gospod, bom obogatil, Bogato zbirko našo. (Kamnje po mizi razloži ; Coiz ga
Vodnik !
ogleduje.)
Menda
Naznanilo zavoljo
Za drugo šestko „Cvetj
Cvetja
44
Se tacih kamnov vendar nima.
Coiz.
IZ
domaćih
tuji h log
u
(v e z e k 10. —15.) se je oglasilo že
m
ekaj
O hvala ! Lep Kristal je to; So koščiki; to je navadni
Bistri
to amonita
Čez 500 naročnikov , torej več kot je bilo iztisov na- Apnénik beli; to karniol je pravljenih. Da se pa more vsem naročnikom ustreči, To pa ahat, to apatita
r J - -	......................je mali kosček. Okamnjen
Kje ribo ste dobili čudno?
Vodnik. Kamnito glejte kost živali, Ki pred potopom je živela
dalo se bo 10. vezka še toliko iztisov napraviti, kolikor
se do k
teg
m
prejemnikov ogl
bodo
w
01 pri jjUJiaoiimuv^iu »ivmuun u v	y ^lv mu.
stitih gospodih, ki blago voljno naročnike nabiraj
Glasnikovem vredništvu" v Celovcu ali pri ča-
ali
Deželo vaso bolj spoštuje Kot vi; jo ljubi, jo ljubiti UČi in ukazuje.
Dolžnost, je naša to-
Vodnik. Previdnost Božja naložila Mi skrb za dušni blagor Kranjcov, Da vodim jih, da pot jim kažem Tjè v večno, pravo domovino. Na srcu mojem pa je vedno Mem vecne, sreča časa bratov. Da se omika rod slovenski, Da v bukvah najde hrane dušne; Da med omikane narode Stopiti sme, sem želel vedno. Dežela tužna, kje možak je, Ki dal ti bo dobrotno roko, Pamagal ti, te s praha vzdignil?
jenih knjigarjih po slovenskih in drugih Pa bolj ko kamnje, bolj ko ruda, Xa misel mi je up kalila>
pa pri
mestih. Cena vsacemu vezku (brez poštnine) je 25 n(
po bukvarnicah 32 kr. ; kdor pa hoče vseh
w .	•	,	,	V J •	•
Nabrana po planinah strmih Blago me veseli sobrano Med ljubim narodom slovenskim
L i n h a r t.
kraj< _	__ ___
vezkov, poštnine prostih, naravnost po pošti prejemati, ô mili narod, kaj zakladov
naj pošlje 1 gold. 80 kr. — Pri tej priložnosti nazna-njamo, da se more še okoli 30 iztisov letošnjega ..Glas
nika'
mož je najden že. Pokazal
Med
tvojimi
skritih
Ta
Je sam srcé, ki le domovju bije
Ta	■■■
mož je Coiz.
yy
í
štev
in
s prilogo dobiti. Poznej im naročni-
kom se ne \>o mog\o z	letosiijimi \is\i çostreci
Celovcu 14. sveč.
Vredništvo „S1. Glas "
Slovenija oživljena.
Zložil Janez Bile. *)
Vodnik Coiz
9
9
Linhart.
/. Nas top.
Soba v Coizovem gradu; Coiz na okno pogleda ter govori
Ki čakajo, da roka pridna Jih reši, ter na dan pripelje. Z&pisal sm besed in. rekov "Veliko po vaseli boViinj: Koristile mi bodo skoraj.
Linhart. Po hišali hodil je in praŠal, Kak mnogovrstno imenuje Orodje kmet, kak ti ali uni Se roži po domače pravi. Iskal je skrbno pesem starih Ki dedov naših vrle delà Nam oznanujejo. Nabiral Povesti stare je, ki vero In šege kažejo ocakov. Se smejale so stare žene,
Coiz.
Sloven c po rodu Scer nisem ; al sercé slovensko Nli v persih Vi^e. "Veftno Vjubmv Bogati jezik, v kterem Dante, Petrarka , Taso je prepeval, In domovino krasno milo , V kteri zmérom solnce sije Na travnike zelene vedno , Kjer oljka se z limono druži. Objema trta pomorančo. Drželo krasno vedno ljubim, Ki sedež je očetov svetih, In zibel slavna mož preslavnih. Pa Bog mi dal doinovje drugo,
Ki ravno tak'
ga cislam in
spo-
Coiz.
K zapadu solnce se pomika, Zlati snežnikom našim glave. Planine čeda že zapusča, Škrjanec večerao pesem poje Iskaje v rosni travi gnjezda. Naložen voz domu se maje,
Duha, ki učenosti isce. Rastline vse, ki rastejo Po naših hribih in dolinah , In kamnja vse so jima znane. Ljubezen, ki ti v srcu klije Do miljene dežele kranjske, Do ljubljenih slovenskih bratov,
Ko jih pazlj
poslušal
stuj em :
Za njim pa stopa koseov truma. Na vrhe vabi te „Vrsaca", Večernje ^^H
v
ze
in se s planine
jf
Prijatlov ni. Mudita dolgo Po strmih gorah in pečinah Se vrla sina domovine. Podoben čbeli je moj Vodnik, Podoben mravlji je moj Linhart: Vročine, mraza ne poznata, Se truda, pota ne bojita, Da le nasitita si želje
Se usede.
Da ogleduješ zemljo drago, Krasotě duša se napaja. Tam pevska Vila te navdaja, Ti v roke gosli bo podala, Na njih bo strune ti ubrala, Da peval bos domovja rane, Slavil prelepe kranjske kraje, Budil sinove bos zaspané, Oznanoval jim dobe slaje.
Gospod, častitljivi duhovnik.
Coiz.
Vi Vodnik mož ste, ki ga treba Je v zdanjih časih domovini. Vi zvezda ste, ki dobo lepso Deželi kranjski oznanuje. Deželo to nihče ne ceni, Ki zibel vaših je ocakov. Vaš jezik nihče ne spostuje, In ptuje učiti se ga noce
vaši bratje
Ko zagleda Linharta in Vodnika, jima hiti naproti
IL Nystop.
Coiz.
Vodnik.
O dobro došla Vodnik, Linhart! Kako povrnem, skrb, ljubezen
?
Že dolgo tukaj vaji čakam, V skrbeh sem bil, da vaj' nesreča Na gorah strmih je zadela. Pa zdaj pozabim vse, ko zopet Prijatla vidim v svojem gradu.
Kako poplaćam Vam dobrote, Ki mi skazujete jih vedno ?
Coiz.
Le majhne so in te mi vrneš, Ce vedno kot doslej mi zvesto
*
) Dramatična scena v slav. ,,besedi'4 2. sveč. Vodniku na čast napravljena v Ljubljani.
Rojaki vasi, Al cenijo ta dragi biser, Ki jim ga Stvarnik je podělil? O Bog! kam rod je ta zabredel, Sramujejo jezika svoj1 ga Se Kranjci in teptajo z nogo, Kar vsim najdražje biti mora. Kar mati Kranjcom je pustila, Zavrgli so in le po ptujem Stegujejo roke ! Al slovstvo Slovensko se razvija, raste?
Ko vsim narodom že cvetlice V najlepšem cvetu so, je njiva Slovenska mila neorana, Je neorana, ne obsjana; Le traje raste in koprive Po travnikih nam zelenijo. Jih solnce svitlo ne obseva: Meglé zakrivajo ga temne. Le ene rožce ni na vrtu, Da bi srcé razveselvala.
Deželica je to slovenska. Slovenske matere sinova! Vzemita v družbo me za brata, Da z združeno močjo začnemo Buditi domovino drago.
Vodnik. Kak bi Vam željo to odrekla , Ki srce jo je razodelo, Za blagor domovine vneto! Z veseljem vzameva Vas v družbo; Sej vi ste mož, po kterem davno Srcé je moje hrepenelo. Da Vas objamem dovolite, Da Vas pri jate la pozdravim.
(Ga objame.) L i n h a r t.
aja zora lepsih casov.
Coiz.
Veselja dan je dans napocil.
L i n h a r t.
Srcé veselja se raduje.
Vodnik.
Bog blagoslovi zvezo naso!
Coiz.
Obema Stvarnik je podělil Modrosti dar in učenosti. Darvala Vam je Vila liro Moj Valentin; obilo meni Gospod podal je premoženja: Z veseljem vse, karkolj imamo,
Domovju v prid v korist podamo !

54
Vodnik. Da ! To storiti smo pripravni. In trdno upam, da narastla Skor družba nasa bo. V deželi Mož nekaj je, ki še gojijo Ljubezni do domovja iskro. Sej Kumerdej je domorodec, Kopitar sin Slovenje zvesti, In Juri Japel tud z veseljem Tri družil družbi se bo naši.
y
Se enkrat zvezo potrdimo
Ki nas je tu
vek sklenila
Častili so Slovani vedno
Drevó ko šato lipo. Nasi Očetje lipe so sadili, Kjer Božje hiše so gradili: Podoba naj bo lipa družbi. Ko ona trdno bomo stali, Do zdilia zadnjega sinovi Slovenje najzvestejiši bomo
vori na [Kranjskem, Stajarskem, Koroškem itd. Zna biti, da g. Kromer kranjski jezik zato zmiraj zagovarja, ker se slovenskega učil ni in ga tudi ne zná. Zato ostaj am pri svojem predlogu zastran slovenskega in nemškega jezika. Gosp. Kromer pa še ne dá mirti in dalje ugovarja, da kranjsko ljudstvo slovenski ne
razume. Dr. Toman ga zopet zavrne in mu kaže
se
povsod
?
tudi v ministerskih razglasih in ukazih
?
da
o
Sej vsaka stvar, v začetku mala, Z besedo, z djanjem jo gojiti Velika s časom le priraste :	In jezik z vseh moči čistiti,
Le seme družba bo zasjala In seme bo pognalo klase.
Linhart. Slovenskemu podlaga slovstvu Bo delo naše. Na podlagi Naj zidaj o otroci, vnuki
Poslopje krasno, hišo Slave.
Slovanski bratje sramovali
slovenskem, nikjer pa o kranjskem jeziku ne govori,
, saj ministerská beseda bode
in ce vse
drugo
ne
Množiti slovstvo, skrb bo naša. c. kr. sodniškega svetovavca prepričala. To podpira
tudi poročnik gospod Ambrož in tako se Tomanov
Ne bodo se
Slovencov bratov
Vodnik.
Stopimo v njih Častito kolo: Sprejeli bojo nas veselo, Nam bratovsko podali roke, In svoje brate nas spoznali, Slovanské matere otroke.
Coiz.
Besede naše so resnica; Al preden loČimo se bratje,
Vodnik Proté nevihte lipi stari, Pa lipa krepka se ne gane. Nad nami naj vij<5 viharji, Nevihte jeza naj razsaja, Větrov se divjih ne bojimo, Ko stara lipa mi stojimo.
(Si podajo desnice.)
Vsi trije.
Ko stara lipa mi stojimo Vetrov se divjih ne bojimo.
Coiz.
Dokler Triglav kipi v Bobni po Krajni bistra Sava, Dokler nam zelené doline:
V
Zivi naj naša mati „Slava !"
Zal
nam je
bilo
popravek skoraj enoglasno sprejme da v današnji seji ni tudi bilo (po bolezni zadržanega gospoda dr. Bleiweis-a, da bi bil še on dober kos svoje
gospodu Kro mer-ju dostojno razložil. Še vé, da bi
brošure „Slovenski jezik pa kranjska špraha
t/_______ „ : „ j	___ ____i v m .i	t i i
visine
5
mu bil tudi gospod Dežman lahko levite bral kakor
jih je leta 1849 izvrstno bral gospodu Rechfeld-u v „Illyr. Blatt" stran 199. itd. v sostavku: „Diirfen die Krainer ihre Landessprache die slovenische nennen?"
in mu bil po unem izgledu lahko zaklical:
bone mi Krommer ! quis te malus abstulit error."
jjW	1111 1^1 V111111V1 • i^uio	liiciiuo i^Uollllll
Ker pa gospod Dežman sedanji ni več tisti
ki je
Deželni zbori.
Deželni zbor kranjski.
bil leta 1849 in še veliko let pozneje, je molčal danes
in ker je po takem tudi misliti, da ga morebiti ne bo
na
XXX	J^	*c*x»vxxx i^ix	J	IliUiCUlU 1
volja podučiti svoje ljudi, ki poduka potrebujejo, *ic drugi poti pa tudi „Illyr. Blatt" ni vsakemu pri rokah, naj jim podamo gosp. Dežmanove resnične besede, s
13. seja 11. svečana tega leta, kteri predseduje kterimi je končal oni sostavek na strani 208. tako-le:
„Wenn in den neuesten Zeiten zur Bezeiehnung der von bestimmteii Volksstâmmen bewohnten Gebiete solche AusdrScke, als: Teutonien, Slavien, Cechien, Magyarien etc., sehr gang und gebe geworden
dr. žl. Wurzbach. Na dnevnem redu je opravilni red za deželni odbor. Ker je gospod žl. Strahl bolan,
ga kot poročnika baron Apfaítern nadomestuje. Od kraja	ÏTtvJltA„x _ uiiiiuvuvi ? ^ siuvciii>(;iini ^«um^iumc
se potrdijo skoraj vsi §. brez Ugovora; pri §. 11 na-	treffend bezeiclmender, nicht auch gebraucht werden? Oder hat etwa
sind
warum solíte ein ahnlicher , die slovenischen Landestheile sehr
svetuje gosp. Kromer, naj bi se vsako novo zidanje in der humane Vertovc, der schon zu Zeiten der Censur in seiner „Vi-
1	V	1 • •	1 w	1 • •	IT	•	w	U A^Alin rllAClAY^ A Vinil 1*11 /ll^ AiAlvt«At<«	- A 1 V____ TI y__J
vsako
veče
popravljanje dež. poslopij po konkurencni
rekši, dobro
y
noreja" ofters diesen Ausdruck gebrauchte, hat Herr PotoČnik daran gedacht, ein Reich oder eine Provinz Slovenien zu griinden? Welche Begeisterung hat nicht vor Jahren das an Erhabenheit der Gedanken und Majestát der Sprache bis jetz uniibertroffene Gedicht Koseski's:
unter
poti izpeljalo; baron Ápfaltern nasprotuje temu
da po takem je delo sicer ceneje pa tudi slabše, vw^xv	und Majestát aer »pracné bis jetz uniibertroffene Gedicht Ko
izdelovanje poslopij pa nam mora prva skrb biti; vrh tega	„Huldigung Slovenias an ihren Kaiser Ferdinand'
je pa tudi odbor deželnemu zboru odgovoren za svoje	alien Slovenen erregt! Insbesondere seit jener Zeit wurde das Band
početja, in zato podpira o db or o v predlog, pri glasovanji tudi sprejme.
kteri se	literarischen Wechselseitigkeit unter ihnen fester gekniïpft, und
Pri
27
meni gosp. ces.
namestnik baron Schloissnigg, z ozirom na §. 41. deželnega reda, da naj bi se v §. 27. reklo, da „deželni
po poti
?
X -OVICAI , VÍC* AItVJ	OC Y v,'. Ù t • ICIV1U ,
odbor dopisuje drugim deželnim odborom c. kr. deželne vlade"; dr. Župan se temu zoperstavlja opiraje se na navadno ravnanje dež. odbora že skozi dve přetekle leti, in po tem se odborov predlog brez
o čelem
v
se
spremembe šprejme. Zadnjič se glasuje opravilnem redu za deželni odbor, in seja sklene.
14. seja 13. svečana t.
službeni pravilnik za deželne uradnike in
služabnike. Predseduje baron Codelli
ein engerer Wetteiťer zrn- Bildung ihrer Sprache ist nun erwacht. Zwar ertonet auch ihnen, wie iiberhaupt selbst bei den gerechtesten nnd billigsten Bestrebungen der Slaven, aus den Pfutzen der Jour-nalistik der Unkenruf: „slavischer Separatismus!" ,,slavische Culturfeindlichkeit!" „asiatische Barbarei!" entgegen. Doch diese unsaubern Helden werden ja von selbst verstuminen, ohne dass man sich die Miihe nehmen solite , sie nâher zu wiirdigen. Wenn jedocli in den der vaterlândischen Geschichte gewidmeten Blattern die Parteileidenschaft das Paradepferd eitler Gelehrsamkeit besteigt, wenn statt einer, die Wiirde historischer Forschungen angemessenen Sprache eine an gemeinen und verdáchtigenden Ausfallen iiberreiche
Pretresa se danes Geschwatzigkeit den Mangel an Logik und Griindlichkeit ersetzen
soli, wenn sogar der ehrwiïrdige, glorreiche Name unserer Vâter
je poročnik.
Precej pri
Ambrož
... leichtsinnig in Frage gestellt wird — dann ist es die Pflicht eines
^vvi^xx, gosp. Amoroz
Jeden, in dessen Brustauch nur ein Funke slavischen Ehrgefiihls gliiht,
se uname pravda med solche Tiraden ill ihrer Blosse darzustellen, selbst auf die Gefahr
hin, von sogenannten Gutgesinnten als Zeloten imd Wiihler
n as vetuje,
dr. Toman-om in Kromerjem. Dr. Toman
naj se namesti: „Kdor prosi za kako konceptno službo verdáchtig zu werden." pri §. 5 nasvetuje grof Anton Au-pri deželnem odboru, mora skazati, da je dovršil vse ersperg, naj se deželni odbor pri oddajanju deželnih
državne preskušnje in da je obeh deželnih jezikov v besedi in pismu popolnoma zmožen"
za
ude pomnoži; po dolgi pravdi je bil Auers-
slovenski in nemški."
jasnejse
reče
jjoiu v cjjojvi ni li c ui o jb.1. " Na to se gosp. Kromer li prise umno. vuuju , vx<* ov> ro«^» * muj. v«». nekako srdito dvigne in trdi, da pritiklina „oba jezika" poslancov (velikih posestnikov, mestnih in kmetiških;
služb
pergov predlog sprejet. Dr. Toman nasvetuje, naj se ti prisedniki volijo tako, da se iz vsakega razreda
je sicer nepotrebna; če se pa vendar sprejme
llVjoíV/tl VW11M) ^ V>\J OV/	V ^liuai OjJlUJlU^ J H3J OU	VV11JV jJHOVU-llllVi j	vv*. ^ v***	~ ~	---
kranjski in nemški", ker s slovenskim predlog svoj, ga umakne raje pred, kakor da bi padel
se
volijo prisedniki;
ko dr. Toman vidi upor zoper
glasi „
jezikom nimamo nič opraviti. (Nemir med poslanci in poslu- po glasovanji.
šavci.) Dr. Toman besedovanje Kromerjevo resnobno
15. seja 14. svečana t.
tej seji odgovori
zavrne ter reče, da ne zapopade, zakaj da g. Kromer cesarski namestnik o interpelacii zastran vpeljanja po-zopet prepira išče. Kakor Nemci ne govoré o štajar-	- -	........
rotnic, ter
reče
da po vladnih mislih mora poprej ka-
ampak o nemškem ženski red v državnem zboru zagotovljen biti in po-jeziku, tako tudi mi ne moremo govoriti o kranjskem stavno moč zadobiti; v tem deželnem zboru tedaj ne jeziku, ampak o slovenskem; slovenski jezik se go- bode vladnega predloga zastran porotnic. Ta novica
skem, heskem, pruskem jeziku itd.
55
bo pač osupnila vse, ki hrepenijo po pra vem ustavném življenju. — Gospod Ambrož poročuje dalje služ-
bini pravilnik; skoraj vsi mejo
naravnost domu, in nj une goveda so ostale
zdrave; volar
se
brez
ugovora sprej-
je pa hotel vedriti, zato odklene vola in ju žene v hlev ; ker pa ništa ne jedla ne pila, ju spet vklene, ko se je
Za pisatelja sejnih zapisnikov se volita doktor enmalo spreletelo, in gré proti domu. Doma oboli eden Toman in Dežman. — Prihodnja seja je v četrtek 19. za drugim; prvega je vzela noč od 22. do 23. listopada
tega mesca, ker pustne dni tudi zbor hoče praznovati.
kam je zginil? še ni dognano!
ali
vozu
Dopisi

pa v drugo selo zanesla, posestnik Pertič posodil Kalcinom, da so ž
po
Iz Praire
febr.
Razne vesti iz raznih
ali pa po pseh
Kako se je kuga
, kterega je njim vozili,
y
se ne ve.
■ Ci A 1	V J. • XVN/X •	^ •	---- - ~ ---------------
slovanskih krajev so nekako oživile zadnji mesec kakor
nj enega
vola
v
potok
*
Vrgli so, tako pravijo
y
crk-
in zasuli
i
psi
so
drugod tako tudi tukaj vès politični svet.
Zdaj
se
zdaj
Je
hali. izgrebli in požrli, samo noge so jim
pa
mrho ovo-
;
0
Med
govorilo o Mirku in o strelnicah crnogorskih ,
Srbih in orožju, ki si ga vlada srbska pripravlja.
tem se začnó deželni zbori, in občna pozornost se obraća
, ko se
in menda ne bo
ostale, ktere
da
?
so okoli vláčili in pri hišah popustili. Gotovo je so psi odsekane noge vláčili; kdo pa jih je odsekal V Psi, ali kdo drugi? to reč preiskuje zdaj Buljska okrajna
hipoma vse druge novice potihnejo
na-nj e ;
začuje bojni krik iz bližnje Poljske trpelo dolgo, da se čuj ej o bojni glasi od druge slovanské strani; že namreč na jugu hrabri narod brusi orožje zoper zatiravca svoje vere in narodnosti. Spomlad utegne po takem viharna biti na severu in jugu ™ 1 " '
sodnija.
mislih ni bila kuga
Baredinah v soseski Krašica pa po mojih
y
m
zakopali, ker
ceravno so 14. grudna vola pobili
v tistem hlevu je bilo še drugih sedem ktere je pa c. kr. deželni živinski zdravnik 22.
Radostni
goved,
grudna popolnoma zdrave spoznal. nj an
dozdaj še ni bilo kuge
bila je
gradiću Grož-
na Grož-
smo
brali
v
seji ljubljanskega zbora borbo za rav- in županijo Grožnjansko.
njancini v selih Prtici in Kalcini, ktere spadate v faro
da rečemo, se mo-
nopravnost slovensko. Radostni rebiti čudite, ker pogube se radovati vendar ni bra-
Gorici 12. febr.
Pustne veselice v naši čitav-
tovsko? In vendar rečemo
„tako" zmago zoper nas,	iu ^	— ~—&
nasprotne strani, in zmagala bo pravična stvar slovenska. — Od novega leta sem dobivamo v zlato Prago
Radostno srce bije Slo-

da smo radostni brali nici grejo popolnoma po godu, kakor sploh vse
j
eesar
ker
se
vec „takih'
í
zmag
smo se dosedaj lotili. Posebno pa je spomina vreden
z „Novicami" vencu
tudi
Naprej
(i
ko
vcuuu, xw vaju brata in sestro zagleda na mizi ,,u české koruny"; ker nam prinašata mnogo zanimivih
veliki ples 8. dne t. m. Izid tega plesa je takošen, da smemo po pravici reči, da zaznamuje zopet važno dobo v narodnem našem razvitku. Bil je to ples , ki ga je Čitavnica ne, kakor druge bolj domače veselice,
samo
sebi
ampak
novic iz mile domovine, izmed kterih nas najbolj mikajo mestu na čast napravila. Gledé na posebni značaj
naj naraynost rečem — goriškemu
dal
razni dopisi o slovenskih čitavnicah,	iu ^
moramo in moremo na tujem meriti narodno napredo-
kajti
po
teh
^ w V ^	XIWJ^xwtxxm. VIXVV4V Ait*/	UL J. J. Ci\j C«J y UCil
bi se morebiti slovanskim plesom na Dunaji nekako
primeriti. Skušnja
uči, da, kakor „virtus
post nummos
u
y
vanj e
dokler nam je zap rta šola in sodnica.
To pa
nas Slovence še posebno veseli, da vidimo, kako pridno čitajo v kavani ne samo Jugoslovani,
temuč tudi Cehi
naša
dva časnika
in
Naprej
„Novice",
ki so jim že star znanec
7
tako meri svet spoštovanje in pravice, ki jih komu privoli, po veljavi, ki jo uni po njegovih mislih ima. Tep ta se, kar se ne spoštovanje, ki
pozná. Priznana veljava tedaj in se na-nj o opira, je edina prava podlaga
a
ktero ime srce ogre va Cehu, ko mu je
i. 11	, IVl^i \J XXXJ.O OIVV vy^iv^TM.	v-*. J ~
narodna postala Jenko-tova „Naprej zastava!"
slovenskim zahtevanjem. Bolj pa, ko drugde mora v
Res!
nice.
ni ure
__________Gorici mar biti Slovencom za cast in veljavo pred oli-
ďa bičlo vek ne síiša^te prelepe popot- kanimi in omikanimi sosedi. Treba je, kadar priložnost
11 Ultž , ua ui VJiu Y VJXV. av «A A u MM. UU
Zdaj si jo žvižga fantič rokodelec
kor
svojih opravkih zdaj, si jo poje kolov, zdaj jo suce berač na orgelcah, zdaj jo prekrasno
gode Sokolov godbeni zbor;
ko teče po nanese, pokazati jim „da smo ž njimi enake vrste in ali kor So- veljave." Pokazati pa se dá to na razen način. Izredno
sredstvo je tudi ples, sosebno, ako
gre za to, da zado-
tudi
Hlahol"
zápoje
ker
marsi-
ravno govorim o slovenskih pesmah kdaj kako slovensko: tako so bile naznanjene nedavno
71 11
Mila mila lunica" in „Dve ut vi".
yy
Sokol
in
Hlahol" sta prva česka národna zavoda, kterim se pridružuje že začasno gledišče — res da majhno,
bimo veljavo v družném življenji, v kterem je Slovenec kot Slovenec, še na slabšem, kakor v druzih
mesci od tega, kar so nas dražili z zabavljico, da izobražena gospoda, sosebno gospé,
. své-
ráz merah.
Niso
se
7	■ ■ ■
bodo se sramovale, hoditi v
7t
čitavnico, in glejte
7
ali
pre-
krasno in praktično izdelano. Pri glumcih bi bilo še
pomisliti je, da je začetek. Poslu-
čana imela je naša v slovenskih barvah krasno in okusno okinčana, čarobno razsvitljena dvorana čast, sprejeti Čez
mnogo
želeti
300 oseb brez razločka narodnosti
šavcov je pa vselej polno, tako polno, da je komaj pro-
pomenu cvet
elite'
c
7
in stanu, v pravém goriške gospode. Bliščoba
stora za vse.
zora
u
7 yy
pa mislijo
Občené listy
Casništvo je zadnje čase zgubilo
yy
u
7 77
kaj
Kováča" in zdaj
77
Brej le
a
7
Po-ki
list. Zamrl je tudi včeraj vladni
kmali zopet izhajati kot političen
77
Cas
a
yy
m
pace

mu je dohajalo od vseh straní;
requiescat
tudi „Hu-
tě vesele družbe je prekosila najdrzneje nade; lišp pa in naprava plesavk je potrdila popolnoma, kar se je že nekoliko tednov popřej zastran priprav po mestu govo-
Bil je ta ples, kterega zvedenci ne morejo pre-
morističký listy" niso mu zabili postaviti spomina Se nekaj ! Naprodaj sta tukaj obraza dr. Rieger-a inPalacký-ga, v pravi velikosti, kaj prekrasno podobno izdelana. Prav bi bilo, da bi si ju omislila vsaka naša čitavnica. Naprodaj ste sliki v slovanski bukvarnici.
Iz Istre 28. grudna. Hvala Bogú! goveja kuga je
tudi na Grožnjanščini jenjala; do 17. p. m. ni nobeno živinče
rilo.
hvaliti, v naših družnih zadevah decembra." Razun tega ima ta ples
pravi „coup
še drug nič
état
manj
važen pomen. Zginila je namreč po njem megla abot-
nega suma, ki je našo reč nekako temnila
7
po drla
se
je pregraja mrzenja in predsodkov, ki je Neslovence od nas ločila. Imeli smo namreč čast, viditi zbrane krog
na-
več
poginilo; nekoliko sumljivih so sicer še
potlej pobili, zdaj pa se ne čuje zlega. — Po besedah volarja Pertičevega so se goveda v hlevu naŠkofii oku-žile. Volar je s še dvema drugima vino v Trst peljal, nazaj gredé je začelo nekoliko deževati; kmeta sta šla
sebe najslavniše može — urednike in privatnike šega mesta, deloma same, deloma z družino. Izmed gosto v imenujem le višega dvornega moj stra pri tukaj šnem nadvojvodu, razne vojaške načelnike s spodobnim sprem-
*) Hudournik.
Pis.
**) Grožnjan pravijo Slovenci; Griz nj an pa Lahi in Karnieli.
Pis.
56
stvom častnikov (deloma Slovanov), veljake — tudi ita- Dozdaj so (emu?) kancelije imele svoje leto, ki lijanske
?
našega deželnega zbora,
ki
Je
bil
ves po
imenovalo
v ab lj spra tudi napisi
7
skor vse imenitnejše boljarstvo itd. Bil je to se je o
P h
let
tih
večer
m e d
odnostmi in stanoví
11 večer IllCU ÍUII UU.IlUQtj.ux lil O lauw v IJ - xy<*jl ou	«T^»
apitnice kazale. Da so bile vse zunanjosti, kakor tudi kaneelij sko novo leto
;e je
(Verwaltungsjahrj , začelo
po e. bo
i jc tu	v »«^xx «yv,Lxix? pa trpělo do vseh svetih
kar so tem letu so sklepali svoje račune itd. Vprihodnj
ple
že tako razume. Red je bil
ed (gospinsko darilce) itd. slovenske
;
se
Veliko častnih redov
jalo se po navadi
sten ; unetega
zlatih križev in drugih
ni nobena stvar
Ljublj
motila
(Pr proved
'	xv^vivyy , Zildtllt JV1 1/iC V ili. tU Llgill
poslavil je bilo po sklepu Njih Veličanstva cesarja od
10. t
m
sej ma.)
podelj
mozem, ki so
Kakor poslali v londonsko razstavo
lani kaj imenitnej
nektere druge županije je tudi županija v Velikih Laščah
. deželno vlado prosila, naj zavoljo kužne nevarnosti
c.
t
Po cesarskem sklep
od
t. m
ima velika
obrtnijskega in rokodelskeg
blag
in
živinski sejm, ki ima biti 23. dne t. m. v vé- tijskih pridelkov na Dunaji biti leta 1865
ali
kme-če bi
Laščah
deželna vlada je to storila in z
to leto ne bilo
mogoce, eno
oklicom od 13. t. m. pod št. 2124 prepoveduj
ta
pet pr
V nedeljo v čitavnici ne bo „besede
sejm
ali dve leti pozneje. Da se imajo deželni zbori res končati 28
Kdaj bo pripovedujejo zdaj tudi vladni casniki
7
se bode čast. družbenikom že
z n anj e
dalo
Rorosko. Iz Cei
14. febr. V deželnem zboru
ip
Iz Gradca nam prečastiti gospod dr. Benjamin je bil Einšpilerjev predlog zastran vpeljanja porot
1 V _ _ 1 _ 1 _ y ^ __ ^ ru Av 1 /\ «rv ✓-v vti rk #	rv rj n rl vi i i li	rv tri /i n Vv C C
ri Aftf Ai vi f\ r\rwl niro n __: * 1-)/\rf ^riTrn	i-v i- u ^-v ^ ^ Z U
piše sledečo veselo
Po zadnjih „Novicah" dostojno podp
sem zvedil , da je moja kompozicija pražkih
1 x y \aiai I	aaa v J ^	^
muzikalnih sodnikov
77
Kdo
Je
m ar
za
znana.
Želj
Vašo
drugo naj bolj
od
spo
7
da se pesem moja v slavni ljub
konca posvetov tarifa stavila.
Štajarskc
m
Postava o patronatih je do su se po celi deželi ne bo več
Iz Grad
ljanski čitavnici pope\ slišati, da vam je
?
rad
v srce segla
polnujem; veselilo me bo letele v današnj
13. febr. Oštre pšice so
Samo to pi
7
ori-
francozko vodstvo
pa popolnoma po pravici
na

ginal meni kakor hitro bo mogoče, nazaj poslati. „Živio",
seji,
kteri je rajnki minister Bruk želez
ktero ste mi zaklicali, me je zlo veselilo .in iz
srca Vam vsem nasproti zakličem
Živili
eleg
nico dunajsko-tržaško prodal in tako veliko škodo
prizadjal Avstrii. Treba je, da se pregleda ta pogodba
Dobili smo te dni 1. list gosp. Einšpielerjevega nemškega časnika „Stimmen aus lnnerosterreich", ki je
izšel kot
treba je pa dohodkini davek raj ta
tudi, da
se naredi postava
*>-« *jyj umi vui ^uotaya ^ pO J\ICII j.
ki ga železnice državi plačujejo
kteri

naj
7
na dobro davkom vsaki deželi, skozi ktero
7
se za-
V
ze-
v
se
kot mesečnik in dosihmal ni mogel izhajati še leznica gré, se vé da v primeri dalj
vsakdanjt not, xwx xAV *
moč še le 45 dni po razglasu svojem
list
Dr. Hlubek
ker nova postava za tisk zadobi je izročil predlog: naj se deželni zbor potegne za po-
7
se
10
sušca.
Tako bogato je obdarj
ta
tedaj
list in na tako vojaščine prosti
stavo, po kteri bi bili pridni učenci kmetijskih
različnem polji se sprehaja, da ga moremo res iz srca
yrvačko
z Zagreb
veseli biti. Naj bi vsak domoljub si po
jih
š čin ah prizadjal, da pridejo „Simmen", ki branij
da
svetinje, na vsak javen kraj (k
itd.)
7
kolj naše
saj
Pozor" piše, da je od-
postavo
tiskárno
z
njimi popravimo, kar Slovenci preočitno grešimo v tem, da nimamo skor dopisnika v nemške časnike! Cena
celo
borna kancelija trojedine kralj in še nekoliko druzih postav, ktere je naredil deržavni zbor, izročila nekemu veljavnemu zagrebaškemu pravo-
;
znacu, da pove
svojo misel
Stimmen" je za četert leta 3, za pol leta
Cesko. Iz Praga 12. febr. Predlog Herbst
za
peljanje porotnic, in pa predlog
dr
leto 12 gold, po pošti
v „Laib. Zeitg. lepo veselico, Nemca, vsi so
(Kratkocasen pogovor.) Bobek
Si
gré poslanic
do
K1 a u d v
Veličanstva s prošnjo, da se
a
7
pri bili
da so imeli unidan v Kamniku prav
ni bilo viditi ne Slovenca ne
bral, Babek, delà kázeňská pravda in ustanovijo porotnice
v za , naj pre-
db
v prevdark izročen.
7
Je
bil
ktei
Galicij
L
febr
Kranjci
Babek
I ^ xil ^ ^	y KJ I.	KJ v/ M Ji. JL JL JL V^ ■■ m jl. VV AAJ A •	■ ~ w v t v •	^J •
bil sam v Kamniku tisti večer; vidil sem dolg
sej sem hlače
do
Po cesarskem šusca. Homatij
kratke frake pa visoke cilindre
?
7
sklepu je deželni zbor odložen sosednem Polj skem so tega krive, ker ne rado bi se
anec kako vprašanje zastavil o
leka k 1* a njo IV Čt. unoai ot/xxx v \JÍ 1W ixv^xxxoxxa , JLCJ LU JC
jezik kranjski. Kaj se tedaj čudiš, da so v Kamniku
Slišal sem govoriti nemški
SCI1I UUlgC niace, ouo^uuvm JL VXJQJV^JLU ou I
Bobek, to je ob- vidilo, da bi kak posl
to je
teh zadevah
samo Kranjci? — Bobek: Pa to so čisto
Ogersko. Iz Pešta 11. febr.
Res
Je
7
cla se du-
pr a1 drug
Kranjci niso taki bili. Vah
popisuje
tudi Linhard vse drug
Kranj
Kranj
najsko ministerstvo zdaj nekako bolj pripravno kaže za
vse
porazumljenje ; al nasledkov še ni nikjer viditi.
tudi Vod
Huško Poljsko.
Punt se čedalje bolj razširja;
nikov „zadovolj
Kranj
«
Se vé da, kakor noč in dan. Al, Bobek, kaj vazor, Linhart, Vodnik vedili od Kranj
LICU U. v CJV U1 U^av y b LI LIL Y ULI""	v m »J ^ Vf •	JL Linu uv vvvitiJi j v +J vy aj	J ^
je vsa druga duša! — Babek: ruska armada, ki je zdaj na Polj skem, ni zadosti mocna,
so
Val Pra
da bi ga zadušila ; šteje sicer še 100.000 vojakov, al polovica njih mora braniti Varšavo. Zato je ruska vlada
vega Kranj
zbora
so
Bobek
jdi
se
Oho
try
Babek
oho
tak
tako se bere „schworz auf baj
u
Bog
poslanci deželnega 14. dné t. m. s prusko sklenila zvezo, da ji pomaga;
že se dvoje krdel pruskih pripravlja, udariti na rusko Poljsko. Ta zveza pa angležki vladi nikakor ni po volji; sliši se, da je dala ministerstvu pruskému vediti
Je>
Novičar iz domaćih in ptujih dežel.
7 7
da vzame kakor angležki vladi napovedano vojsko če gré pruska armada ruski pomagat. Avstrijanska iz Dunaja. Ukaz c. k. ministerstva od 11. t. m. vlada dosihmal na nobeno stran ne vleče. Da sta ge-
prepoveduje, da nikakoršno orožje m nikakoršno stre- nerala Titrr in Mieroslavski v Volhinii
7
ni res
7
ljivO (ne Solitar, /J V tpu J o v ili cey ne ome V£j vjrčtiicijc
in Bukovine na Rusovsko ali rusovsko Poljsko; tako tudi kosé ne smejo čez mejo.
C. k. ministerstvo je razposlalo deželnim zborom sporočilo, da vsako prihodnje novo leto se ima tudi v vseh kaneelij ah začenjati s 1. prosencom ali januarjem.
žveplo
svinec) ne sme iz Galicije Tiïrr je v Turinu in ga ni volja se udeležiti sedanje
poljske ustaje, Mieroslavski pa je v Parizu.
Kursi na Dunaji il. februarja.
5 % metaliki 75 fl. 95 kr. Narodno posojilo 81 fl. 85 kr.
Ažijo srebra 14 fl. 35 kr Cekini 5 fl. 515/10 kr.
Odg
vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in zaiožnik: J OŽef Bláznit