Griša Domišljava žaba
Žabu skoči na dreno:
rega, rega, rega!
da bi dežja izprosila
in m jezih namočila.
liosa pade na drevo: rega, rega, rega! f-aba pravi: da, tak-o. io sem jaz siorila, svet pogina sem resila..
Žaba skoci na zemljo:
rega, rega, rega! pa pretegne si nogo. ijoj, krioicu  fa/«  zastoče. f.soet dobrote žabje noče!«