C C. Postale. — Esce ogni mvcoledi a vsne.rdl 27 maggio 1927 Posarr.izn» it «v ilk* 25 ttotink. Izhnja vsako sredo In petek zjutraj. Sinne za celo leto 15 L. » pol lets 8 » » četrt leta 4 » Za tnozemsivo celo leto lir 40. Na naročila brez do» poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. št. 42 V Gorici, v petek 27. maja 1927 Leto X. Nefmnkirtma pisma at? n* aprejemajo. Oglasi •« računajo po dogo* voru in st plačajo v naprej. — List izd»)t konsorci) »Gor. Str*< ie*. — Tisk Katoliikt tisktrne v Gorici. Rt» va Piazzutta it. 18. Upravn in uredniitvo; iilica Mameli itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. itev. 30*. V potu svojega obrazo.... »V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh,« s to težko kaznijo je nagnal Stvarnik prva človeka iz raja in ta tezka beseda lezi še vedno nad vesoljnim človeštvom. Obču; timo jo tudi mi, ki zivimo v tej lepi, solnčni dezeli. Nase gospodarske prilike so bridke, mnogim neznosne. Vojna vihra nam je prizadjala toliko gor; ja, da so ga mogla dolga povojna leta le deloma omiliti. Vprašanje vojne odskodnine in raznih drugih gospodarskih zadev, ki so z vojno v tesni zvezi, še daleko ni rešeno in spravlja marsikoga v obup. Slabe letine in druge vremenske nezgode majajo ponekod že najtrdnejše do; move. Davki, vedno novi in višji, ograzajo ie marsikatero gospodar; stvo in nebrojne so tožbe in pritož; be, ki jih Clovek lahko slisi vsak dan. Razni drugi nepredvideni stroški, ki se kakor v kazen groma; dijo z dneva v dan, silijo človeka, da porabi zadnji, za največjo silo pristradani belie. Zadolževanje na; šega kmečkega posestnika in obrU nika napreduje z grozotno hitrico. Boben je že začel peti po naših va; seh in bojimo se, da bo njegov ne; usmiljeni gins vsak dan bolj stra; sen. Ker je vsled naštetih vzrokov in radi drugih splošnih gospodar; skih prilik postalo pomanjkanje denarja skrajno občutno, zamirata v deželi obrt in trgovina in postaja beg z rodne grude vsak dan usod- nejši. Skoro se ne smemo čuditi, če ljudstvo v nekaki omamljeni za; slepljenosti zapravlja s plesi in drugo potratnostjo še ono bore malo, kar mu je ostalo. Res, gren; ki, bridki so časi, ki jih preživlja naše gospodarstvo! Tudi socialna, zadružna zavest zori zelo počasi. Marsikje in mar; sikod skušajo z zadružnimi ustano; vami zajeziti grozečo gospodarsko propast. Toda tudi v to plemenito delo se vedno bolj pogosto zajedajo škodljivci. Nezaupanje, sebičnost, malomarnost, nevoščljivost, včasih tudi neznanje so žal neredko vzroki ,da dobro zamišljene in za; snovane zadružne organizacije in socialne ustanove hirajo in ne do; našajo onih sadov, ki hi jih tako krvavo potrebovali. Če dodenemo vsem tern težko; cam, pod katerimi životarimo, še številne druge neprijetnosti, n. pr. političnega, družinskega, nravstve; nega značaja, potem moramo res priznati, da so preresnične besede, ki smo jih napisali v naslovu. Toda obupati ne smemo! Stvar; nik je izgnal sicer Adama in Evo iz raja, toda ni ju obsodil v smrt. Dal jima je na razpolago s trnjem in osatom zaraščeno zemljo in ona; dva sta si s trdim delom in krepko voljo, zavedajoč se svojega greha, vseeno ustanovila svoj dom in po; Ur/Ala temelje človeškemu rodu. Tako tudi mi pri vseh neprilikah, ki nas tarejo, ne smemo nikdar po; \ zabiti, da nismo obsojeni v smrt, temveč rojeni v /Avljenje. Trezno gospodarsko delo, prava socialna zavest in prisrčna vzajemnost nam bodo gotovo pomagala, da se bomo pretolkli skozi vse zapreke, ki se zde sedaj marsikomu nepremaglji; j ve. Z jekleno voljo in z ljubeznijo do zemlje in roda bomo, o tern bo; dimo prepričani, ohranili svojo do; mačijo. Kaj se godi po svetu? V domačcm časopisju je vladalo siino zanimanjc za govor prvega ministra Mussolinija v rimski zbor* nici. Javnost je pričakovala, da bo do padle važne in tehtne izjave o notranji in zunanji politiki. V če* trtek jc to pričakovanje prikipelo do vrhunca, ko jc množica poslan* cev in poslušavcevna tribunali ča* kala Mussolinijcv prihod. Zbrani so v zbornici vsi ministri, podtaj* niki in poslanci. Ob štirih prispe vladni nacelnik, ki je obenem no* tranji minister. Množica mu navdu* šeno vzklika, on odzdravi po laši* slovsko in sede na svoj sedež. Čim otvori zbornični predsednik sejo in stavi na dnevni red obrav* navanje proračuna o notranjem mi* nistrstvu, prosi Mussolini za be* sedo. Njegov govor je po večini obrav* naval 1c notranje razmere v državi, o zunanji politiki bo govoril kot je sam navedel proti koncu svojega govora, pred senator ji. V govoru je navedel na podlagi številk marsika? ko zanimivost. Uvodoma ie pouda* ril, da se govor deli v tri dele: 1. zdrnvstveni in plemenski položai italijanskega ljudstva; 2. upravne zadeve in 3. glavne politične smcr* nice zdaj in v bodoče. Bravcem podaiamo v naslednjih odstavkih najvažnejšo vscbino tega govora. Narod bodi moralno in fizično zdrav ter krepak! Zanimive podatke jc najprej na- štel pri takozvanih socialnih bo- leznih, kot so pelagra, jetika in al* koholizem. Z dobro organizirano javno zdravstveno službo, je nava^ jal vladni naeelnik, se je vladi po- sreeilo pelagro skoraj docela za= treti. Drugače ie še z jctiko. Lan* sko leto jc bilo v državi 59.000 je* tienih. Najbolj je prizadeta od te bolezni Julijska Krajina. Dosti raz- saja tudi alkoholizem; predlansko leto je umrlo vsled zastrupljenja z alkoholom 1315 oseb. Treba bo znižati štcvilo pivnic. V Italiji ie 187.000 oštirjev. 25.000 pivnic je vlada zaprla. Italijanski narod mora številčno zrasti. Če bo Italija kaj hotela ve* ljati, ic poudarjal, mora v drugi po* lovici tega stoletja imeti 60 miljo- nov prebivalcev! Ni se treba bati za prostor. Silno škoduje številčne? mu napredovanju italijanskoga ljudstva pritok v mesta in fabrike. Narod, ki nazaduje, ni zmožen za irnperii (cesarstvo)! Nove in obmejne pokrajine. Po tern orisu demografskega sta* nja prebivalstva je Mussolini prešel na drugi del svojega govora o u* pravni razdelitvi v državi. Naglasil je, da je ustanovil 17 novih pokra* jin brez kakršnegakoli pritiska. Pri odstavku o obmejnih pokrajinah se jc pomudil najvee pri Bolzanu. »Cas jc reči, da se jc Bolzano skozi mnoga stoletja zval Bolgiano; čas je tudi povedati, da je bil Bolgiano vedno italijansko mesto in čas je povedati, da se je Bolzano ponenv čil v drugi polovici preteklega sto* letja, potcm ko ie Avstriia zgubila Henečijo. Vse to pa nima ničesar opraviti z mejo na Brennerju. Tu* di če bi slueajno bilo v Poadižju na stotisoče Nemcev, magari sto odstotkov, bi Brenner ostal svet in nedotakljiv. In branili ga bomo, če bo treba tudi z vojsko, magari jutri. Tarn gori je samo manjšina Italija* nov, ki govore nemško narečjc kot občevalni jezik ,in sicer komaj pol stoletja sem. Sicer pa je vprašanje narodnih manjšin nerešljivo. Pre* brniti sc je da, a rcšiti ne. Pokrajina v Bolgianu je bila ustanovljena za* to, da se prej izvrši poitalijančenje tistih krajev. To pa ne pomeni, da je treba prebivalce Poadižja uniči* ti, ker mi jih smatramo za italijan* ske državljane, ki se morajo vrniti.« Za tern je Mussolini govoril o obe. načelnikih in jim je zlasti na sree polagal, naj prenehajo s cere* monijami, banketi in tudi z govori. Občinske izdatke je treba omejiti! Policijo je treba spoštovati. V gotovem smislu sc da reči, da je policaj bil pred zakonodajalcem. Režim ima po Mussolinijevem ra* čunu 100.000 mož, ki skrbe za red in mir v državi. Policija je že tudi moderno opremljcna. Prav poseb* no je pa pohvalil vladni naeelnik karabinjerje. »To ni teror, to je bramba!« V treti em dclu je prešel potem vladni naeelnik na nastevanjc vlad* nih ukrenov, ki so bili potrebni, da sc je fašistovska vladavina utrdila in otresla svojih nasprotnikov. Po znanem dogodku v Bologni, ki ni vrcdno, da se nanj opozarja, je nastalo v državi velikansko ogor* čenje, vsled Cesar je bilo potrebno podvzeti stroge mere. Vse opozicijsko časopisje je bilo zatrto in vse protifašistovske stranke so bile razpuščcne. Uvede* na je bila posebna politiena poli* cija. Poscbni tribunal posluje izbor« no in bo posloval šc bolje, zlasti ako bo prepovedano prisostvovati njegovim sejam žcnskcmu življu, ki zanaša veekrat med resne zadeve znake svoje nepoboljšljive frivol* nosti. Uvedena jc bila kazen kon* finacije. Opoziciic v Italiji ne sme* mo precenjevati. Tekom petih let fasistovskega režima je mogoce u* porabila potokc črnila, toda za resna gibanja ni bila sposobna. Za zatretje opozicijskega gibanja »sol* dino« je zadostovalo, da se je po* javilo na cestah med Palermom in Messino par oklopnih avtomobilov. Za časa »Aventina« pa ni opozicija nikdar izšla iz časopisnih okopov, ker v drugih okopih bi bila naletela na moi odloeni odpor. Sledili so potem sitni atentati. ki pa so bili sitni samo za vas. Koliko pa je kon* finiranih? Ker sc je v inozemstvu govorilo kar o 200.000, je čas, da se odgovori na to vprašanje. Pred* vsem je treba razdeliti konfiniran* ce v navadne in politiene kaznjen* ce. Stcvilo navadnih konfinirancev, ki utegne še narasti, znaša 1527. So med njimi tatovi, odcruhi, oskru* njevalci žcnsk in druga podobna sodrga, s katero pač ni treba imeti posebnega usmiljcnja. Političnih o* sumljcncev ie bilo posvarjenih 1541, opominjanih 959 in na otokih se jih nahaja 698. Sicer pa se tern osebam ne godi ravno slabo. Dnev* no prejemajo 10 revalutiranih lir in so bili loeeni od navadnih konfini* rancev ter koncentrirani na dveh otokih. Do leta 1932. o splošni am* nestiji ne more biti govora, posa* mezne pomilostitvc pa niso izklju* čene, zlasti ako jih bodo priporo* čali fašisti. Mar je to teror? Ne, kveejemu je to strogost, toda ne te* ror. Pa kdo so oni, ki očitajo naj* bolj človeeanski revoluciji teror? Mar so pozabili na teror francoske revolucije?! Kdor je pozabil, naj čita knjigo o žrtvah terorja, ki po* pisuje zgodovino 2(X)0 obglavlien* cev. Grobovi polni trohnobe, nego* vorite o terorju, ko izpolnjuje fa* šistovska revolucija svojo dolžnost, da se brani. Zdravemu političnemu režimu ni potrebna opozicija. Opo* zicijo nam dclajo objektivne živ* ljcnjske težavc, ki lahko izčrpajo še veeje duhove, nego je moj. Zato nc more biti govora o protifasistov* skih časopisih in protifašistovskih skupinah. V Italiji je prostora samo za fašiste in nefašiste, ako so po* šteni in vzorni državljani, toda ne za protifašiste, ki bodo koneno pri* šli do spoznanja, da je glupo biti z glavo ob steno. Še troje bitk. Predsednik nadaljuje s pohvalo fašistovskih prefektov in opozarja, da so oni prva glava v pokrajini. Govoreč o skvadrizmu poudari, da je on, še ko je bil socialist, vedno ločil nasilje od nasilja. Nasilje, ki služi osebnim koristim ni fašizem. Na kratko oriše potem govornik fašistovsko vlado, stranko in mili* co, nato je nadaljeval: »Pred pe* timi leti sem menil, da bo po tej dobi moj trud konean. Toda, go* spodje, ni tako. To ugotavljam, kot ugotavljam,. da je to knjiga. Prepričan sem, da kljub temu, da se ustvarja vodilni sloj, kljub temu da se ljudstvo zmeraj bolj discipli* nira, si bom moral naložiti nalogo vladati italijanski narod še 10 ali 15 let. To je potrebno. Moj naslcd* nik se se ni rodil. (Burno odobra* vanje). To je dol/nost napram res voluciji in Italiji. Čaka nas še troje velikih nalog: ureditev vseh držav* nih oborožcnih sil; gospodarsko si* nančna bitka in sprememba usta* ve.« Potem je govoril Mussolini, da je treba biti pripravljen. Zborova* nje »jeklenih eelad« v Berlinu da misliti, ker so v sprevodu nosili tudi tablo z napisom »Od Trsta do Rige«. Zrakoplovstvo se mora tako izpopolniti, da bo brenčanje motor* jev vdušilo vsak drugi sum na pol* otoku. Glede zbornice je izjavil, da bo ta še naprej živela. Seveda ne bo jutrišnja zbornica tako izgledala ko danes. Ljudstvo ne čuti več po* trebe po volitvah. Še to ali začet* kom prihodnjega leta se bo doloeil naein volitev za novo korporativno zbornico. Zaključil je Mussolini svoj go* vor, da se üstvarja edinstvena ita* lijanska država od Alp do Sicilije. »Rečem vam, da čez 10 let ne boste ne vi ne tujci vee spoznali Italije, naše Italije, ker smo jo temeljito spremenili ne samo po obrazu, marveč še bolj po duši.« Tako je koneal Mussolini, zbor* nica pa je izbruhnila v navdušenje. Govornik pa stopa počasi in smeh* ljaje s tribune. Minister Volpi še predlaga, naj sc govor natisne in nalepi po vseh oglih v državi. Proti sedmim zvečer se zbornič* na dvorana izprazni. Stran 2. »GORISKA STRA2A« Okno v svet. Čičerin v Parizu. • Ruski zunanji minister Čičerin je obiskal francoskega tovariša Brians da. Zvedelo se ni, kaj sta si pravila. Vendar sumijo, da je obisk v zvezi z rusko*angleskim sporom. Nekaj se bo skuhalo. Med Rusijo in Anglijo se napeti lok še bolj napenja. Znana preiska* va v »Arcosu« je izbila sodu dno. Nevarnost je eelo, da bo izbruh* nila vojna. Toda ljudstva ne bodo sedla več na lim ne angleškim ka* pitalistom, ne ruskim boljševikom. Še nekaj albanskega. Belgrajska »Pravda«, ki je pod vplivom zunanjega ministra Marin? koviča, piše, da se bo albanski kon* flikt v najkrajšem času polegcl. Rimska vlada bo pojasnila tiransko pogodbo. Da se spor med sosedoma ob Adriji spravi s svcta, žele naj* bolj Angleži, ki ne bi radi videli, da se kdo v Evropi krega, ko se pri* pravlja obračun z Moskvo. Poljska v Mali antanti. Belgrajski Iisti poročajo, da bo Poljska v najkrajšem času pristo* pila k Mali antanti. Z Jugoslavijo sc že pogaja za prosto luko ob Jadranu. DNEVNE VESTI. Kralj v Trstu. Minili so slovesni anevi ko je kralj prišel obiskat Trst. Pripeljal Be je s sijajnim spremstvom že ob poldevetih zjutraj z /eleznico. Naj* prej je šel v stolnico, nato v Rocol pogledat novo vojašnico in skupi* no novih stanovanjskih his. Ob de* setih je bila na Glavnem trgu vo* jaška parada. Obed je bil na krovu Loydovega parnika »Heluana«. Po obedu so bili na prefekturi spreje* mi, nato sprehod po tržaškcm za* livu s »Heluanom«. Ob sedmih so slovesno blagoslovili na Greti »Sve* tilnik zmagc«. Med tern so grmeli v pristanišču topovi z bojnih ladij. Ob osmih se je kralj odpcljal. Vse mcsto je bilo bajno razsvetljeno. Tržaeani so pokazali velikansko navdušenje. ko so imeli tako viso* kega gosta med sabo. Žilavi Korošci. Naši bratje na Koroškem bijejo krepak boi za svoj narodni in go* spodarski obstanek. Skoraj brez vo* diteljev so, a vendar živo delajo. Na binkoštni pondeljek bo sklicala njih Slov. kršč. soc. zveza (to kar je pri nas Prosvetna zveza) pro* svetni dan kmetskcga ljudstva v Šmihel. Tam bo jedro koroškega naroda manifcstiralo za svojo ko* roško slovensko kmečko zemljo! V znanje prizadetim. Prvi tečaj za tolmače bo moglo ministrstvo pravde sklicati v smislu kr. odloka * zakona št. 1317 od 1926. leta komaj 20. avgusta 1929. Svetogorsko svetišče. Prejeli smo: Okrog našega svetišča je sedaj v mesecu maju vsako nedeljo zelo ži* vahno in tudi ob delavnikili pride precej ljudi. Mnogi so navadni iz* letniki ki jih vabi lep razglcd z na* šega vrha, toda ogromna večina je romarjev, katere duševna potreba sili k svetogorski Kraljici. Ker vemo, da bo innogc zanima* ! lo, naj napišemo par vrst o stanju obnovitvcnih del. Ogromno samo« stansko poslopje je končano in se je samostanska družina že pred ča* som preselila vanj. V prvem začas* ncm poslopju so sedaj veeinoma sobe za romarje. Skupno s prostori, ki so v ta namen v novem poslop- ju, je na razpolago prilično 160 po* stelj v številnih sobah in treh vcli- kih sobanah. Veličastna bazilika je dozidana. Dolga je 76, široka 22 in pročelje ie visoko tudi 22 m. V no« tranjosti je izdelan že strop, so o* metene stenc in je dovršeno mo* gočno stebrišče. Manjka še podsli* kanje in drugo notranje delo ter se* veda ni tudi še nobenega oltarja. Zvonik okrog katerega se vrti se* daj glavno delo bo 45.75 m visok. Dosegel jc že nad 35 m višinc. No* sil bo v 2 linah 6 zvonov. Kot zani* mivost naj navedemo, da se je s planiranjem in uravnanjem obsež* nega prostora okrog nove bazilike znižal vrh Sv. gore za I meter. Sv. gora ni vce 682, temveč samo 681 m visoka. Kakor smo poizvedeli pri zastopniku tvrdke Mattiroli, ki je prevzela zgraditev svetogorskega svetišča, dclo to lcto šenebo kon* eano. Tudi na posvetitev bazilike v tem letu še ne smemo računati. Sa* mo pri izredno ugodnih prilikah bi mogoče prišlo do tega. Naj za da* nes zadostuje. Pa o priliki še kaj. O binkoštih na Vitovlje! Oba binkoštna praznika bo služ* ba božja pri M. B. na Vitovljah. Romarji bodo lahko opravili svojo pobožnost in prcjeli sv. zakramen* te, ker bodo oba dneva trije spo* vedniki na razpolago. Če bo lepo vreme, se napoveduje obilna ude? ležba. Igra narave. V Soči imajo nekaj novega. Pri preč. n,J. župniku se ie zle^la gos s tremi no.qami. Najbrže bi pa raje imel tri Losi po dve no.ai? Vendar ena pametna! Policija v Pra^i je zagrozila star^ šem s prav hudimi kaznimi, če se bodo njih šoloobvezni otroei ude? leževali politienih shodov, obho* dov, manifestacij in podobnih pri? reditev. To hi moralo povsod ve? Ijati! Na papirju. V sredo zveeer so se na <4oriški prefekturi zbrali predstavniki obla? stev in trgovcev ter so razpravljali o znižanju cen. Dognali so, kakor } poroča j>Piceolo«, da se je v Goriei • zvršilo znižanje le na papirju ne pa v resnici. Zbornični vestnik. Predsedstvo rimske zbornice je zaelo izdajati »Bollettino parlamen* tare«. Vestnik bo prinašal vse važ^ nejše zadeve iz rimske zbornice. »Tuji kruh«. # V »Tr^ovskem domu« se vprizo? ri v soboto 28. t. m. ob 9. uri zvečer in v nedeljo 29. t. m. ob 3. uri po* poldne Tureenjeva drama »Tuji kruh«. Pozor! Do 31. t. m. morajo obnoviti vsi lastniki javnih lokalov (gostiln, ka? varn, prenočišč, hotelov itd.) v Go? rici in njej priključenih obeinah svoje licence. V nasprotnem sluča* ju bo kvcstura kratkomalo lokal zaprla. Poskušen samomor. Znani ^oriški zidarski mojster F. Turel, po rodu iz Renč, ki je bi= val zadnja leta v Zagrebu. je hotel napraviti samomor. Vstrclil se je v sence in v prsa, toda oba strela sta bila nekoliko z^rešena; ranil se je samo težko. Sedaj leži v zagreb? ! ški bolnišnici. I Udruženje trgovcev vabi vsc tiste, ki šc niso plačali takse za prodajo alkoholnih in več odstotnih alkoholnih pijač, da se ZLjlasijo do 29. t. m. v tajništvu. K? nako tudi oni, ki so vsled zamude morali plačati kako kazen. Vožnja v Gradež. Od nedelje 29. t. m. dalje bo vo? zil Ribijev potniški avto ob 7 uri iz Gorice v Gradež. Iz Gradeža se bo vračal ob 18.10. X. italijanski zemljepisni kongres. Obveščajo nas, da se bo od 6. do 15. septembra vršil v Milanu dese= ti zemljepisni kon.Ljres. Vdeležili se L¦* bodo številni italijanski učenja« ki in razpravljali o važnih zemlje* pisnih vpra.šanjih. Naznanilo o sprejemu ; v škofijski zavod sv. Stanislava v j St. Vidu nad Ljubljano za šolsko . lcto 1927.-28. V zavod sv. Stanisla* ; va se sprejemajo telesno zdravi, | nravno ncpokvar jeni in dobro vz.tio* j jcni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali vsaj jako dobrim uspe= hom ljudsko šolo; zlasti taki, o ka* terih jc upati, da se bodo po dovr* šcni ^imnaziji posvetili duhovniške- mu stanu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski Ordinariat v Ljubljani. Prošnji se priloži krstni list in »obiskovalno izpričevalo za sprejem v srednjo šolo«. Starši ali njih namestniki naj prineso pros* nje s prilogami osebno v zavod sv. Stanislava v easu od 1. do 15. ju? nija t. 1. Z njimi naj pridejo obe* nem tudi njihovi sinovi, za katcrih sprejcm prosijo. Maksimalna plača za dijake iz ljubljanske škofije zna* 5a na leto 6000 Din, za dijakc iz drugih škofij pa 7000 Din. Zniža se po možnosti potrebnim in vred^ nim. Dan sprejemncga izpita za I. .aimn. razred se naznani na rešeni prošnji, Vsa druga pojasnila se do* be v zavodu. Prošnje za sprejem v nadalnje razrede: od 2. do 4. raz* reda se sprejemajo najkasneje do 31. julija. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljublia* no, dne 12. maja 1927. Češki srebrni denar. Letos mine 1000 let odkar so Čehi začeli kovati svoj denar. Najbolj bodo Cehi proslavili ta spomin s kovanjem srebrnih desetkronskih novcev. Izdali jih bodo UK) mil jo* nov. Imeli bodo toeno za 10 kron srebra. Enako število bankovcev bodo pa vzeli iz prometa. Ravnateljstvo trgovskega zavoda in sole v Gorici nam sporoea, da pričnejo izpiti v poletncm roku dne 20. junija ob 8. uri. Kdor se želi predstaviti k izpi* torn, naj vloži prošnjo na ravna* tcljstvo do 17. junija. Dar (70 lir) za »Goriško Mohorjevo družbo« je preplaeilo voznih stro* škov pri preizkušnji mirenskih zvonov, kar je v zadnji »Straži« po> motoma izostalo. Pevovodje naših podeželskih zborov prihajajo večkrat v mesto s pros* njo, naj bi jim nasvetovali za le* tošnje poletne prireditve par lah* kih, mclodioznih in obenem učin* kovitih zborov, ki z.^rabijo dušo in srce pevcev in poslušalcev. Tem prijateljem lepe pcsmi ne moremo dovolj priporočati 1. in 2. zvezka mešanih in moških zborov nase<4a priljubljenega skladatelja Vinka Vodoyiivca, ki kot malokdo pozna zmožnosti in želje naših zborov. Iz I. zvezka naštudirajte sledeče številke, ki bodo prav gotovo uga* jalc: 1, , 4, 6, 8, 10 — Iz II. zvezka štev.: 1, 4, 6, 7, 8, 10. I. zvezek stane 3 L, II. pa 4 L. Na prodaj ju ima Katoliška kniigarna v Gorici. Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) Parkrat ga je Daubrecq smeje se sunil od sebe, toda mož se ga je tem kreeviteje oprijel. Skoro bi se mo* älo misliti, da ni pri čisti pameti; zdajci se nenadoma dvigne in zgrabi poslanca za grlo. Daubrecq se spočetka zaman brani in že so otckalc njegovc žile — toda močan kot je bil, je bil kmalu na vrhu. Po* tern je držal svojega nasprotnika z eno roko, z dru-go ga je pa temclji* to oklofutal. Mož se počasi dvigne. Bil je smrt* no bled in kolena so mu klecala. Cakal je trenutek, ko di\ bi hotel znova dobiti svojo hladnokrvnost. Potem potegne z grozno ravnoduš* nostjo iz žepa revolver in ga name* ri na Daubrecqua. Toda Daubrecq se smehlja in je tako miren, ko da bi imel naperje* no proti sebi otroško pištolo. Kakih ]>etnajst do dvajset minut ostane mož z iztegnjeno roko, po* tem vtakne prav mirno revolver na* zaj ter potegne iz drugega zepa list* nico. Ta se odpre in iž nje se vsuje šop bankovcev. Daubrecq se jih brž polasti in jih prešteva. Bilo je tridesct bankovcev po tisoč fran* kov. Mož je gledal brez vznemirjenja in ugovora. Očividno je uvidel, da bi bile vse besede zaman, vzame klobuk in odide. Drugo jutro ob enajstih, ko se je Viktorija vrnila s trga, je izročila Lupinu listek, ki so mu ga poslali njegovi tovarisi. Bral je: »Gospod, ki je sinoči obiskal Daubrecqua je poslanec Langeroux, predscdnik neodvisne levice. Malo premoženja. Številna družina.« »Tako, tako« si reče Lupin, »Dau* brecq je izsiljevalec, zdaj vem, od* kod njegova obilna sredstva.« Drugi slieni slueaji so potrdili Lupinovo domnevo. Clcz tri dni jc namreč spet prišel k Daubrecqu ne* kdo in mu prinesel znatno svoto, i tretji mu je pa prinesel biserno o* ] vratnico. Drugi je bil senator in i bivsi minister Dcchaumont, tretji I pa markiz d'Albufcx, bonaparti* stični poslanec in bivši načelnik po* litične pisarne princa Napoleona. »In tako dalje, in tako dalje,« si je mislil zdaj Lupin. »Videl sem štiri obiske in ne bom nicesar no* vega zvedel tudi, če jih pride se dvajset. Zadostuje, da sem po pri* I jateljih zvedel za imena. Naj li ob* i iščem te gospode? Toda čemu? Ni* majo vzroka, da bi mi odkrili svo* je tajnosti. Treba je tore.j izbrati I nova pota, da se resita Gilbert in ! Vaucheray. I Med tem, ko je preudarjal sem | in tja, je neki slučaj še isti dan sto* ; ril konec njegovi neodloenosti. 1 \iktorija je po zajtrku prislusko* i vala telefonskcmu razgovoru Dau* i brecqua. Iz njegovega poroeila je Lupin sklcpal, da se bo poslanec sestal ob poldevetih zveeer z neko i damo v gledališču. ; »Jaz bom kot pred šestimi tedni ¦ vzel parterno ložo,« je telefoniri-.l Daubrecq.« Smeje je pristavil: »U* pam, da mi ne bodo med tem ča* som stanovanja izpraznili ko ta* krat.« Lupin je zdaj vedel, pri čem je: Daubrecq bo večer na isti način pre* bil ko pred šestimi tedni, ko jc on udrl v njegovo vilo v Enghienu. rJ>eba je predvsem zvedeti, kdo je tista dama in kako sta Gilbert in Vaucheray zvedela, da ne bo Dau* brecqua točno od osmih do enih po polnoei. Ko je Lupin še zvedel od Viktorije, da bo prišel Daubrecq prej kot po navadi k večerji, je za* pustil hišo. Sel jc v svojc stanova* nje v ulici Chateaubriand, poklical je po telesonu tri svoje prijatelje, oblekcl je frak in si je na svo jo rus* ko glavo nataknil blond lasuljo in 1 pristriženo brado. Njegovi tovariši so že prispeli v avtomobilu. V istem trenutku izroči sluga Ahil brzojav* ko naslovljeno na Mihaela Beau* monta, ulica Chateaubriand. Cjlasi* lit se je: »Nikar se ne trudite no* coj v gledališče. Boste vse po* kvarili.« (Dalje.) »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. Rudniška nesreča. Že zadnjič smo v dopisu iz Raj* blja poročali o čudnih razmerah v najbeljskem rudniku. Za varstvoru* darjev je tako malo preskrbljeno, da se vedno in vedno ponavljajo nesreče. V soboto 21. maja sta bila zopet poškodovana dva rudarja. To sta Maurer Ivan iz srednjega Loga št. 24., družinski oče in Rošič Fer* dinand, doma iz Kobarida, samski. Zažigala sta mine. 16 sta jih nabila, a predno sta se rudarja odstranila, je ena mina počila in težko poško* dovala po rokah in glavi omenjena nesrečneža. K sreči ie počila samo ena mina, če bi se še ostale vnele, bi rudarja razneslo. — Ob tej pri* liki moramo spet povedati angles* kim lastnikom rudnika oz, vodstvu, da ni slovenski rudar zgolj para, ki bo za pičlo mezdo neprestano v živ* ljenjski nevarnosti. Če vodstvo ne zna potrebnega ukreniti, pozivamo pa javna oblastva, da ona narede konec neprestanim nesrečam v raj* beljskem rudniku. Če bo šlo tako dalje, nc bo v 10 letih nobenega zdravega rudarja vcč. Povsod dru* Mod vžigajo mine potom clektrične napeljave. Čemu bi tudi tukaj tega nc ukrenili, da se bo rudar pri svo* jem težkem delu vsaj varnega po* čutil. Noblova nagrada. Sliši se, da bo letošnjo Noblovo nagrado za slovstvo dobil italijan* ski pisatelj Luigi Pirandello. Sicer pa ni še komisija nie določila. Amonijak (amonijev nitrat) je najboljše in najcenejše gnojilo za njive in vino? grade, predvsem pa za koruzo. Tro* si se pri prvem pletju ali okopava* nju. Polovica dušika, ki ga vsebuje amonijev nitrat, deluje takoj, dru* ga polovica pa polagoma do žetvc. Amonijev nitrat ima v zalogi Za? družna zveza v Gorici, Corso Ver* di 37 in Via Morelli 36. Mlekarski stroji. Zadružna zveza v Gorici sporo* ea, da je radi zboljšanja lire znižala cene mlekarskih strojev in potreb* sein za \5/0. Nesreča v tujini. Aumetz. Moselle, Francija. Sporočamo, da se je v tukajšnjem rudniku ponesrečil v najlepši dobi Franc Manfreda iz Starega sela pri Kobaridu, po domaee »Čorov«. Bil je zaposlen v podzemeljski jami pri izkopavanju železne rude. Udrl se je strop na njega in ga zmečkal. Vsled težkih ran je takoj podlegel. Pokojnik je bil clan Slov. delav. društva. Bil je vzoren fant, rnirnega značaja. Da smo ga vsi splošno lju* bili. je pokazal njegov veličastni pogreb, ki se je vršil dne 20. maja popoldan ob zelo veliki udeležbi. Društvo mu je darovalo zelo kra* sen venec ter se skupno udeležilo njegovega pogreba. Udele/ili so se večji del vsi delavci raznih narod* nosti ter mu skupno poklonili ve* nee. Tukajšnje rudniško ravnatelj* stvo mu je darovalo tretji venec. Svirala je tudi rudniška godba. Ob odprtem grobu se je poslovil v krat* kih besedah od pokojnika predsed* nik tukajšnjega S. d. d. Dragi Fran* ce, pred dvema letoma si zapustil svoj domači kraj ter si šel iskat sreče v daljno Francijo. Zavratna smrt je Tebe izbrala ter Ti ugasila mlado življenje. Nisi imel staršev, bratov ne sester, da bi te spremili k večnemu počitku. Zastonj Te bodo priciikovali doma. Ali imel si mnogo. mnogo tovarišev, kateri so Te spremljali na Tvoji zadnji poti. Bog povrni vsem, ki so na kateri* koli način pomagali ali darovali. Posebna hvala pa družini Lazarje* vi, ki si je veliko prizadcvala, da se je pogreb izvršil tako lepo. Bog po* vrni. Tebi pa, dragi France, bodi lahka tuja zemlja! no, da je na taka sporočila nastala koj velika konkurenca, ka.jti vsak, trgovec je skušal kolikor mogoče blaga skupaj spraviti. Ali ni bilo to kmetu v njegovo korist? Kako pa dandanes naši kmetje črešnjc berejo? Na mojo žalost in strogo obsodbo moram reči, da nepravilno in brezvestno. Ne vidi se več pri branju črešcnj viseti košaric na drevesu, marveč imajo predpasan tisti nesreeni, ne* bodigatreba, ženski predpasnik in vanj črešnje berejo ter se z njim na deblo in veje drevesa naslanjajo ta* ko, da že na drevesu vse zmečkajo in da so take črešnje bolj za krmo prašičem nego za kupčijo na trg. Bodi pa takim ljudem, ki tako rav* nijo s sadjem, v obraz povedano, da se jako motijo, če si mislijo, da imajo od tega kaj dobička, pač pa veliko zgubo, ker trgovci dobivajo na posiljatev tako pokvarjenega blaga, tako*le sporoeilo: Kirschen schlecht, verfault angekommen, Schluss machen, kar po našem po* meni: Črešnje slabe, gnile došle, zakljueiti. Vprašam, kdo trpi v ta* kein slučaju škodo, če ne kmet, ki je s svojim nepravilnim ravnanjem s sadjem trgovea odgnal? Proe to* rej, pri branju črešenj, z ženskim predpasnikom! Košek mora zopet na drevesu viseti, če hočete boljših cen in si trgovce tu obdržati, sicer bodo šli in jih več ne bo, kar boste bridko občutili in obžalovali. Tržne cene dne 27. maja 1927. Cesnik kg L 1—1.10; šparglji L 2.80—3.40; repa L 1.20—1.40; koren* je L 1—1.20; eebula L 1—1.10; pesa L 1—1.20; fižol navaden L 1.80 do 2; fižol koks L 2.4(^-2.60; salata L 0.40—0.60; krompir novi L 1.20 do 1.40; sveži grah L 1.60—1.80; peter* Silj L 0.80—1; radič L 0.40—2; špi* nača L 1—1.20; vrzote L 1.40—1.60; buče L 5—6; pomaranee kos L 0.30 do 0.50; limoni L 0.15—0.20; črešnje kg L 1.60—4; smukvice L 6—8; sve* že maslo L 15—16; presno maslo L 19—20; mleko liter L 1—1.20; trčan med L 10; jajca kos L 0.45—0.50. Odborom naših mlekarn. (Prejeli smo iz vrst naših bravcev posestnikov sledeea koristna raz* mišljanja in jih tu podajamo, ker se nam zde tudi za javnost po* trebna.) »Gospodarski list« je svoj eas že pisal v koliko je načelstvo v zadru* gah odvisno od nadzorstva in o* bratno. Ker je pa ta list še vsc pre* malo razširjen, mora tudi »Straža« o tem izpregovoriti resno besedo. Naj omenim najprej napako, ki se opaža skoro pri vseh nasih mlekar* nah. Prepričani so namree elani na? eelstva, da so izpolnili vso svojo dolžnost, ako so dobro prodali ma* slo in druge mlckarske izdelke. Vse drugo, zlasti še preizkušanje toi* šeobnosti v mlekarno prinešenega mleka, pa je skrb nadzorstva, ki je pae samo zato na svetu in za nie druzega. Pa to je velika pomota. Sicer so oboji, načelstvo in nadzor* stvo, tudi zato izvoljeni, da skrbijo za red in poštenje, vendar imajo prvi vcejo dolžnost v tem oziru, ker so izbrani kot prvi in glavni vodi* telji zadruge. Nadzorstvo je pred* vsem zato pri zadrugah, da čuje nad poslovanjem načelstva. Načel* stvo sploh ne more nobenega važ* nejšega sklepa izvršiti, ako se ni po* prej posvetovalo z nadzorstvom, katero ima v gotovih slučajih celo oblast začasno odstaviti načelstvo, ako bi isto svojcglavno hotelo izvp šiti kak skiep, ki bi bil po mnenju nadzorstva v škodo mlekarne. Za* to je najboljc, da imata nacelstyo in nadzorstvo vedno 1c skupne seje. Velik pogrešek pri mlekarnah, ki je tudi večkrat vzrok prepirom, je pa to, da se volijo v odbore nespo* sobni Ijudje, ki so le za število: iz* voljeni so često zato, ker so od bo; gate družine in niti ciani niso, ali pa so se vsled izvolitve vpisali za? radi lepšega. Kako bo vodil zadrii^ go n. pr. mlad iant, ki nikoli ne po* glcda nobenega easopisa in nobenc knjige, ki mu je prva skrb plcs in ponočcvanjc. Najbolj žalostno je, da se prerinejo taki zanikrneži ce* lo na prva vodilna mesta v odboru. Vcdite, da je zadruga resna gospo* darska organizaeija in veliko trpi na ugledu, ako je morda celo njen predsednik navaden klafae, ki ima le slamo v glavi. V odbor, zlasti v naeelstvo, naj se volijo mladi talen* tirani gospodarji. Ako se je kjc v tem oziru grešilo, naj se popravi kolikor mogoče. Zlasti predsednik zadruge mora biti ugleden in brih* ten gospodar. Kako je treba črešnje brati? Kot staremu trgovcu ozir. naku* povalcu sad ja, ki se že nad 35 let bavim s tem poslom, se mi zdi sil* no potrebno, da povzdignem svoj glas želeč, da bi segel našim kme* torn do uses in jim služil v pouk in svarjenje. Dokler niso zaeeli prihajati v na* še kraje dunajski sadjetržci, kar dobro pomnim, je bila pri nas sad* jereja brezpomembna, ker naše sad* je do takrat ni imelo ne trga ne cen. Prvo leto pa, ko so prišli du* najski trgovci v naše kraje, se je koj razvila po naši deželi živahna kupčija, najprej s črešnjami in po* tem z drugim sadjem. Naš kmet je tedaj s sadjem prav vestno ravnal. Za branje erešenj si je preskrbel primerne kosarice, za katerih drža* je je privezal kljukcc in na njc obe* šal po vejah drevesa košarice ter vanje previdno trganc črešnje ])O* lagal. Ko je došla prva pošiljatev tako branih črešenj na Dunaj, so prekupčevalci dobili tako^le sporo* čilo z Dunaja: Kidschen schön, ge* sund angekommen, mehr senden, kar pomeni: Crešnje so lepe in zdrave došle, več pošljite. In iimev- Št. Maver. Naše prosvetno društvo »Skala« bo 19. junija priredilo veliko javno veselico s petjem in Krekovo igro »Tri sestrc«. Veselica se bo vršila I na dvorišeu gosp. Klanjščeka v ro* | mantieni dolinici ob šumeel Pev* mici. Spored se bo še pravočasno naznanil. Sosednja društva prosi* mo, da bi to blagohotno vpoštevala. us0:šsK auKhas en en en ennnnn Bil.jana. Na vnebohod je naša Marijina družba priredila prav lepo uspelo veselico. Gmotno in pa moralno so družbenicc lahko zadovoljne. Spre* govorili bomo še kaj več o priliki. Ozeljan. Zstdnjo sredo se je zgodila pri nas težka nesreea. Naš obč. sluga Jakob Škarabot je pripravljal voz, da gre po seno. Pri tem se je spla* šila v voz vprežena krava in zdir* jala. Kolo voza jc pa Škarabota, ki še stal zraven, tako nesrečno za* delo v nogo, da mu jo je zlomilo pod kolenom. Prepeljali so ga v bolnišnieo usmiljenih bratov v Go* rici. Äelimo, da bi čimprej okreval. Čepovan. Skoro neopažno je praznoval v Čepovanu dne 19. maja svoj srebrni poročni jubilcj naš velezaslužni organist, predsednik tuk. posojilni* ce g. Martin Podgornik z gospo Marijo Suligoj. Mirni in tihi zna* čaj g. Martina ne ljubi sicer javnih pohval, a vendar ljudstvo Vas lju* bi, Vi ste mu rešii med vojno cer; kev pred vničenjem, gospodarsko ste mu bili vodnik in Vaša jc za* sluga da ima čepovanska fara zbor, ki je v ponos škofiji. Bog Vas živi še mnoga leta s svojo predobro družico, ki z Vami peva božjo čast! Strmec. Kljub slabemu vremenu me je za* ncslo v to prekrasno gorsko vasico, in ne kesam se. Saj so nam priredili vrli in požrtvovalni fantje in de* kleta lepo in prijetno zabavo. Igrali so Krekovo »Tri sestre«. Res izvrstno so igralci pogodili svoje vloge, vsa cast jim. Videlo sc je, da so se igralci res uživeli v svoje vloge. vse jim je šlo naravno. Za* ! torej le korajžno naprej. fantje in dekleta, da nas bodete še kedaj iz* nenadili s svojim nastopom. Gledalec. Iz Brd. Na vnebohod je bil krasen dan. Sklenil sem, da grem v Brda na češnje. Mahnil sem jo v ranem ju* tru proti Števerjanu. Stopil sem v cerkev k maši. Povedali so mi, da občina noče plačevati organista, zato je bilo tudi petje bolj klaver* no. Skoda, ko ima Števerjan tako dobre pevske moči, pa se občinsko Kaj je noveqa na deželi? načelstvo ne zgane! — Med zeleni* mi travniki in rdečimi erešnjami sem šel do Kojskega. Ta dan je bila pri Sv. Križu velika cerkvena slovesnost. Vse polno ljudstva je poslušalo v cerkvi prelepi govor preč. g. prof. Terčelja,, nakar se je razvrstila mogočna procesija na hrib. Vse je šlo v najlepšem redu. V cerkvi je lepo pel domaei zbor. Zlasti nas je razveselil g. Joško Bratuž s krasnimi solospevi, ki so> zelo povzdignili prelepo cerkveno slavnost. Popoldne so blagoslovili zastavo, ki so jo občinarji darovali v priznanje tukajšn,jim karabinjer* jem. Pri slavnosti so bili navzoči zastopniki oblastev, duhovnij, ob.* čin, šol itd. Posvetitev je izvršil domaei g. župnik Alb. Lcban z asi* stenco. Slovesnost je potekla v pol* nem redu. Pod veeer sem se vrnil domov zadovoljen ker sem videl, da letina dobro kaže, če ne bo kake nesrece. Soča. Ne muram Sočanke po kozah smrdi — 'mam rajši Bovčanko, po parfumu diši. Tako bi se glasila stara pesem ki so jo nekoč peli Bovčani, preneše* na v novo ozračje. Lc nikar se ne bojte! Parfum in »bubikopf« sta zlezla celo do vznožja očaka Tri* glava, ki se najrajše pokriva z me* gleno zaveso in se najbrže ... sme* je .. . Sli so časi, ko smo pozdrav? ljali: »srečno Marička!« — danes ni nagovora brez »gospodična«. Če* ravno so nekoliko štmane, imamo zdrava. pridna dekleta. Leto za le* torn romajo z ljubeznijo v sreu in ženinom ob strani v Bovec, Čez* sočo. posebno še v Log in Strmec. Naše punce so pač vstrajne in de* lavne in vsak moški si žcli žcne, ne pa igračke kakor Juri Benko, ki je dobil ženo, ki je rada »čičkala, rada papkala in še rajši v senci dremala«. Prorokujcjo, da bomo v dveh le* tih imeli električno razsvetljavo. Vrtajo že nekatere poskusne jame, da ugotovijo tcren. Če se načrt uresniei, bo naša dolina lepša kot Svica. Spodnja Soča bo vse eno sa* mo jezero celo do konca Lepene. Enako jezero je projektirano na soški meji proti Trenti. Gospodje, k; se radi vozijo semkaj v avto* mobilih, bodo lahko prišli po vodi v »šnelcugu«, ki jih iz Kala popelje naravnost h Kufenk v ošlarijo. Če se to udejstvi bo pisec teh vrstic brezdvomno špilal kondukterj'a. ker mu danes »hotel« strašno slabo nese. Bog živi bodočnost! Morebitl .še pufe plačamo. Stran 4. »GORJSKA STRATA« Št. Viška gora. Kakor od drugod pišejo o slabih časih tako jc tudi pri nas. Večkrat smo pa tudi sami kri'vi, ako trpimo pomanjkanje. Naj omenim le naše mlckarne. Koliko bi bili lahko na boljcm, ako bi imcli samo cno me* sto dveh, ki sta oddaljeni komaj pet minut ena od druge. Ustanoviti bi morali samo eno in sicer v sre= dišču v gorski vasi. Tudi pri nas se prireja vse pre* več nepotrebnih plesov. Zdaj pri? pravljajo pies za praznik sv. Vida 15. junija, ki je naš farni patron. Na ta način nismo tega praznika še nikdar skrunili. Lepo parado bodo s tern napravili tudi našemu priljubljenemu g. župniku, ki hoče baje za ta praznik praznovati svojo inštalacijo kot novi župnik. Plesalo se pa to pot ne bo v gorski vasi ampak v bližnji okolici. Kje? Ne bomo govorili za enkrat- ker ne moremo verjeti, da bi mati, ki ji je v vojni umrl mož in ki ima svo* je hčere v Marijini družbi, dala na razpolago svoje prostore za tako divjanjc. Apcliramo na višja oblast? va, da zatro te pogubonosne plesne razvade. Ravno tako upamo, da se pošteni fantje in dekleta tega pie* sa prav nič ne vdeležc. Dne 15. t. m. je pri nas umrl po* sestnik Anton Pirih v starosti 33 let, zapušča vdovo in štiri otročiee. Kako je bil rajni priljubljen pri vseh je pričal njegov pogreb. Gan* ljive žalostinke pred hišo, v cerkvi in ob odprtem grobu so izvabile vsem pričujočim solze v oči. Poči* vaj v miru, dragi Tone, vsi smo Te radi imeli. Težko nam je bilo slovo. Naj Ti da Gospod večni mir, kate* rega si iskal na svetu in ga v zad* njih mesecih svojega življenja na* šel v Kristusu in njegovi sv. veri. Ledine. Trafiko so prenesli iz Ledin v novo prodajalnö pri Lavru. Čudno, da niso nikogar vprašali. Kar bali* najo se z nami. Kar vemo najsta* rejši ledinski občani, smo imeli to* bak, sol in vžigalice v središeu fare, zakaj prenašajo? Vsaj g. župan in g. župnik bi se pobrigala za urade, da ne bi tako daleč hodili za vsak kolek. Zgodilo se je, da je moral nekdo na večer v Idrijo po koleke, ker ji v novi trafiki ni bilo. Govo* rili so že, da pride trafika nazaj v Ledine, pa le čakamo in še tu go* vorijo, da mislijo tudi pošto pre? nesti iz vasi. Tako neprevidni men* da vendar ne bodo tisti, ki imajo v rokah upravo pošte! Črni vrh nad Idrijo. Dne 11. maja t. 1. je umrl v Čr* nem vrhu posestnik Jakob Čuk. Bil je mnogoletni občinski odbornik in predsednik krajnega šolskega sveta ter je bil svoj čas zelo znana oseb* nost. Pred dvajsetimi leti se je bil pri vožnji iz Trsta ponesrečil, da ni bil potem več sposoben za ni* kako delo. Zadnji dve leti je bil pa sploh vedno priklenjen na po* steljo. Vendar je kljub dolgi bo* ezni dočakal lepo starost 82 let. N. p. v m. Neprijazno in hladno pomlad imamo. Dne 23. maja je vrh Javor* nika še sneg pobelil. Idrijske novice. Idrijski izletnik. Kako zdravo je za Idrijčana, da si ob nedeljah in praznikih poišče boljšega zraka in razvedrila v oko* iici. Zadnja leta so v navadi spre* hodi k Fari in nazaj, Rake. Kovaeev rovt, kvečjemu še Košenik in le male druzbe so sie kam dalje. In vendar. kako lepi so izleti po oko* Iici, koliko vidiš vedno novega, se razvedriš. Mahni jo v Črni vrh. V Koševniku imajo še dobro vino. Črni vrh bodo kar prenovili. Novo župnišče te bo zanimalo med novi* mi stavbami. Ogromne stroške so prevzeli nase farani, a pravijo, da bo j šlo, ker so odločni in verni. Splača i se tudi, da greš v Lorn in si ogle* • daš spominsko znamenje pad'lim j vaščanom. Lepo je to! Sebi in po* I tomcem so postavili spomenik. In* validov že davno več ne bo, tu bo pa še stala priea, kam je elovek zašel v letih vojnc. Pojdi čez Go* do vie nazaj; do litanij boš tarn, Novi zvonovi ti spet govorijo, da ljudje še ljubijo hišo božjo in mo* litev. Sami so jih kunili. Le ven v okolico in okrepčan se boš vrnil domov na večer. To sem zvedel v okolici, da slab zgled dajem, ker maše opuščam ob izletih. Pa smo res neprevidni. Do devete maše že lahko pridemo tudi na Vojsko ali Črni vrh ali v Zavrata, kamor sem namenjen kmalu. Oj ta vojaški boben! Slovenski fantje lctnika 1907., ki služimo pri 68. pcšpolku v Novari, pošiljamo iskre* ne pozdravc svojim staršem, bratom, se* stram, znanccm in prijateljem, posebno pa našim dekletom, ker so nas gotovo one že pozabile ter jim naznanjamo, da se jih mi še zmeraj spominjamo! — Lazar Jožef, Sc* dlo; Lazar Anton, Logje; Suligoj iMihael, Stopec; Suligoj Franc, Pevma; Frank A* lojzij, Bitinje; Pahor Stanislav, Sovodnje; Klavora Stanko, Čezsoča; Pirih Henrik, Kai: Likar Ivan. Ajdovščina; Abram Ivan, Hruševica; Strancar Alojzij, Tevče; Bačer Anton, Tevee; Milavcc Alojzij, Knežak; Remec Peter, Mržiče; Želc Mihael, Trnje; Škerl Avgust, (>rgar; Ženko Franc, Brezje; Mrše Anton, Hrcnovice; Kutin Jožef, Vr* sno; Koron Jožef, Vogrsko; Pugel Jožef, Brdo; Jaksetič Peter, Trpčane; Cregorič Jožef, Vogrsko; Fornazarič Leopold, Vo* i^rsko; Remec Vencelj, Vožiče; Remec Pe* lev, Vožiee; Kodrič Maks, Rihembcrk; La? sijak Kristjan, Kanal; Marko Anton, Log; Želc Andrej, Koritnica; .lereb Ivan, Sebre- Ije; Pavšič Rafael, Stopnik; Gerbce Ivan, Svino; Jaksetič Jožef, Trpčane; Ipavec Jo« /cf, Kolk; Pugel Jožef, Veliko Brdo; Re* bee Jakob, Gorenje; Bucik Stanko, Pod* lešče; Čebron Friderik, Rihembcrk; Čuk Franc, Višnje; Basel j Jožef, Verbano; 5ke== relj Avgust, Zagorje; Germek Karl, Ro= kolj; Fabjan Jožef, Škedenj; Trampuš Karl, Dane; Gabriclčič Franc, Solkan; Mikolin Bazili, Dobrovo; Ivančič Franc, Kamno; vsi letnika 1907. — Višji korporali: Pahor An<= gel, Komen; Volčič Valentin, Komen; Čuš Leopold, Sedlo. — Šulčič Andre j, Sv. Križ; Vadnal Ludvik, Prestranek; Lampe Vinko, Idrija; Komar Friderik, Bovee; vsi letni* ka 1900. Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. /. Leopold Fuma, Štjak 43: Zaradi pri* jave skupinskih pravic na občinskem zem* ljišeu zglasite se eimprej osebno v taj* ništvu. 2. Calligaris, Podgora: Zglasite se ob priliki v tajnistvu. 3. Pavšič Marija, Lorn št. 46: Zglasite se ob priliki v tajništvu. 4. Fabčič Ivan, cestar: Vaša zadeva bo v kratkem resena. O izidu Vas obvestimo. 5. Golob M., Otalež št. 202: Vam je bila priznana pokojnina lir 729 od 1. 8. 1925 dalje z min. odlokom St. 56779 od 17. 2. J927. 6. T. A., Podgrič (St. Vid) St. 13: Vase županstvo je bilo pozvano po pokojninski komisiji v Rimu, da odpošlje nekatere do* kumente. Poskrbite torej, da odpošljc žu* panstvo eimprej zahtevane dokumente, na kar bo Vaša prošnja resena. 7. Sever Anton, Rihemberg 303: Ob pri* liki zglasite se v tajništvu. 8. Berlot Franc, Levpa St. 148: Zglasite sc oh priliki v tajništvu. 9. Štravs lv., Lazec (Cerkno): Ministrstvo je že odredilo pri zakladnem nadzorništvu v Vidmu, da izplača pokojnino sirotam. 10. Orel Anton, Tomaj If. 28 in Persic Franc., Trnovo: Zglasita se ob priliki v tajništvu. Tajništvo. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vo/ujc: v Severno Amertko: »Conte Biancamano« 14. 6. 1927. »Conte Rosso« 1. 7. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko; »Tomaso di Savoia« 10. 6.1927. »Conte Verde« 23. 6. 1927. »Principessa Maria« 30. 6. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres v 13V2 dneh. v Avstralijo: »Regina d'Italia« 21. 6. 1927. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za> stopnik F, Rosich, Gorica, Via Contavalle ši. 4 Načrte in prosnje za priznanje vodne pravice, delitev zemljišč in posaemznih parcel izvršuje ing. Sfi* ligoj, Gorica, Corso Verdi 32, hiša (^entralnc posojilnice. Iščem mesnico v mestu ali na de* želi za v najem ali na prodaj. Na* slov pove uprava »Goriške Straže«. 55sletni moški išče službo kot hlevar ali hlapec pri goveji živini. Naslov pove uprava »Goriške Stra* že«. Dve opremljeni sobi, na željo s kuhinjo, oddam v najem inteligcn* tnim osebam s prvim junijem. Do- ma sem ves dan razun od 5, do 7. ure zvečer. Via Alvarez St. 20. Na prodaj je na Šentviški gori | malo posestvo obstoječe iz hiše in hleva, ter njiv in travnikov, na ka* terem se lahko redi dve glavi go* ! veje živine in enega prešiča. — I Proda se pod ceno radi izselitve. I Naslov prodajalca se izve pri žu* panstvu na Šentviški gori, pošta Slap ob Idriji. Bliža se čas košnje! Le oni kosci j bodo vriskali in prepevali, katerim pojde delo hitro izpod rok. ; Majhen trud — velik zaslužek — prihranck na času— ako kupite ko* se najboljsc kakovosti (znamke »diamant«, »Merkur« in »labud«), dobro znane bergamske osle in vse j druge potrebščine v trgovini »pri i Pušarju« | JOSIP MUNIH — SV LUCIJA OB SOČI — Ustanovljena 1. 1854. Največja izbira! Najnizje ccne! Prepričajte se sami! Za prodano blago se jamči. Iščem službo kot organist in pe* vovodja na deželi. Naslov pri u* pravništvu. Vsem interesentom naznanjam, da sem začasno do konca tega me* seca znižal cene posnemalnikom »Diabolo« za 10% . Izrabite priliko in požurite se z nakupom! — Just Ušaj, Gorica. Zaloga vina, belega in črnega, raznih vrst kakor tudi kraški teran iz lastnih vinogradov po zmerno nizki ceni, se dobi pri Pircu Jož. v Gorici. ulica Formica St. 1. (tik Korna). Velika izbera prenosljivih gra» raofonov, plošč, igel itd. — Velika zaloga iotografskih sip in papirja za fotografe; fotografski aparati itd. Tvrdka E. Vokulat & Co. Go* rica, Corso Vitt. Em. III. st. 7. — I Tel. 3—47. BOTRI! POZOR! Raznovrstna darila za birmo po najnižjih cenah, dobite pri doma* činu ALBERTU MARCU, urarju in zlatarju v Ajdovščini št. 17. Pri* hranite na času! Prihranite na de? narjul Zdravnik kirurg dr. ©. Müller je odpri svoj ambnlatorji v ulici Garibaldi (prej Teatro) St. 12 I nadstr. sprejema od 11-12 in 5-6 ure. ACQUA DEIL'ALABARDA proti izpadanju las. Vscbuje kinin in je vsled tega po sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenic« po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carduci 9 pri Fiegel. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 3i>. Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedeljah in praznikih od 9.-32. Po znizanih cenah prodaja vsa toirinainislca darila Jakob Suligoj, urar in zlafar Gorica, Via Carducci (Gosposka ulica) St. 19 FODRUZBH® Ljübljanshe Mitne benhe v fiorici Corso Verdi „Trgovski Donn" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bank?. Delniška glavnica Din. 50,000.000 Gentrala L3UEL3BN9 Rezerve Din. 10,000.000 Listnica uredništva. Avber: Dopis je brez podpisa, zato ga ne moremo priobčiti. Podružnice in agenrije : Brcžice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Mclkovic, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina. Vloge na knjižice po 4% Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnej.^e obrestne mere). Nakup valut, fcekow, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.