233. številka. Ljubljana, v torek 13. oktobra. XVIII. leto, 1885. Ithaja vsak dan svefter, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeinan za avstri j lko*Of0rikfl dežele za vse loto 15 «id., za pol leta 8 *ld., za četrt leta 4 gld., u ji.!<•>•. mesec 1 gld. 40 k:. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gid, za Aetrt leta 3 gid. AO k-., za jedou ideMO 1 #ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. za mesec, po o kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, koliko; poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ee dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. Rokopisi h - ne vračajo. Uredništvo in upravnialvo jo v Rudolfa Kirbiša hiši, „Glodiliska stolba". Upravništvti naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t, j. vse administrativne stvari. Postava o nedeljskem počitku. (Glas iz obrtnijskih krofov.) Za gotovo se nadejam, da tudi Vi, gospod urednik, pripoznavate, vsaj deloma, načelo, da se imajo zastopniki ljudstva v postavodajočih zborih ravnati po mnenji in željah svojih volilcev, da imajo tedaj dolžnost ozir jemati na izjave onih krogov, koje zastopajo; posebno pašo na tiste, za katere Be postava dela. Zategadelj mislim, da naslednjim vrsticam ne bodete zabranili vsprejema v Vašem listu, čeravno dobro vem; da se večina naših zastopnikov, kakor je dosedaj že večkrat pokazala, ne vjerna vselej z nazori svojih volilcev. Pred vsem naj omenim, da vse naše socijalno zakonodajstvo (in tega v zadnjih letih pač ni bilo malo) tlači mora strankarstva, in da, dokler se poslanci v državnem zboru ne bodo popeli do one višje ideje, da se uravuanje obče človeških in družbinsko delavskih razmer ne sme meriti z navadnim narodnim vatlom, toliko časa ne bodo napravili druzega nego zmešnjavo in kot posledico občno nezadovoljnost prizadetih krogov. Mi vendar menimo, da ravno socijalno zakonodajstvo treba ločiti od narodno'političnih vprašanj. Konservativci imajo večino, ti lahko nastopijo omenjeni pot s tem, da ne zasmehujejo „a priori" vsega, kar predlaga nasprotna stranka. Industrijalni, kupčijski, obrtniški in delavski krogi ne sodijo zadevajočega zakonodajstva po svojem narodnem prepričanji. Upliv novih postav, kakor so: zavarovanje delavskega osobja proti bolezni in nezgodam po tovarnah, novi obrtni zakon, postava o nedeljskem počitku, o normalnem delavskem času, o bolnišnih blagajnicah itd. je popolnem jednak Nemcu kakor Slovanu, posebno pa mi Slovani ne bodemo novih bremen zategadelj ložje nosili, ker nam jih je naložila naša večina! Mi se v teh vprašanjih popolnem zlagamo z nazori naših narodnih nasprotnikov z nemškimi obrtniki. Jednako zlagajo se nemški obrtniki z nazori slovanske večino državnega zbora, kolikor se j tiče njih obrtniških ali pa pridobninskih zadev. Z I Akadernično društvo „Slovenija" na Dunaji. (Iz letnega poročila „Slovenije".) I. Prvo društvo „Slovenija" na Dnnaji leta 1848. Marcija meseca 1. 1848., ko so tostran Litve jeli razvijati črno-rudečo-zlato svojo zastavo Nemci, onostran Litve pa skušali rušiti staroslavno Avstrijo Madjari, pričel se je dramiti ter razvijati narodni čut tudi mej Slovani v metropoli bivajočimi. — Dan za dnevom donašal je nova pitanja, koja so rešavali Nemci s svojega stališča, ki pa Slovanom nikakor ni ugajal.—Uvideli so zadnji, da jim treba središča, kjer bi se vsj)oznavali, ki bi bilo v tesni zvezi z rojaki v posameznih provincijah. — V to svrho ni veo zadostovala slovanska kavarna Ger-levičeva na Bauernmarktu; Čehi umislili so si lastno politično društvo, isto tako Hrvatje in zaostati neso hoteli niti Slovenci. Zbrali so se nekega večera v pisarni dvornega n sodnijskega odvetnika g. dr. Mat. Dolenca fcer ono nemško kliko, ki v lastnem interesu ne jemlje ozira na producenta, se seveda tudi mi ne strinjamo; a nasprotni so ji tudi vsi nemški produktivni stanovi. Ta fakta morala bi imeti večina vedno pred očmi in le na tem stališči razsojevala naj bi socijalna vprašanja. A naši večini nedostaje tega vzvišenega idejala, manjka jej tudi vsem razumljivega, od vseh strank večine pripoznanega p rog ram a za socijalne težnje in v prašanja. Zategadelj pa toliko postav, ki so druga drugi na potu, kojih smoter ni jasen, kojih izpeljivost nemogoča. Da je vse omenjeno zakonodajstvo, za kojega je večina odgovorna, večinoma neiz[)eljano ostala, in da treba dan /a dnevom novih naredeb, ki, kakor pros-jaki ob petkih, druga drugi vrata podajajo, da se pri sleherni, mesto da se zatvori sto pritožeb, otvori na tisoč novih, to vse kaže, da parlament, sestavljen po sedanjem volilnem redu, ni pravo zastojtstvo ljudstva, marveč zastopstvo interesov, zategadelj pa tudi ne more preustrojati socijalnih razmer, tako, da bi bilo delo vspešno. Vsa učenost in veda naših poslancev ne nadomešča praktičnih izkušeni, ki so pa v zbornici premalo zastojmne. Najbrže pripisovati je neki dopis iz državnega zbora v ,, Večerni jtrilogi" našemu učenomu Dunajskemu profesorju. On ima pred vsem navada, da se norčuje iz rokodelca. To priča njegova opazka, da je bil govor poslanca Wrabtza, Dunajskega obrt nika, le obrabljen „Schlager". Gosiiod profesor smel bi samemu sebi čestitati, ko bi mu o pravem času v glavo pal jednaki „Schlnger", ki pa ni druzega Dego gola resnisa, in ki jasneje osvetljuje z jednim samim stavkom vse neosnovane naredbe, nego učeni govor protisemitro posl. Pattaia o priliki predloga posl. Mengarja v zadevi praznovanja ob nedeljah. Poslanec dr. Pattei, ki je duša protisemitskenui gibanju, govoril je ravno za korist židovstva in proti interesom male obrtnije. Postavni načrt, kateri je predlagal poslanec Menger in kojega je večina nasproti Pattajevim idejam izročila v pretres obrtniškemu odseku, izvira iz žive potrebe malega obrtnika in te resnice ne more izbrisati nihče, ki pozna razmere male obrtnije in ve, kako uničujoče nasledke imela bi stroga izpeljava nedeljskega počitka za samostojnega malega obrtnika. Če se trdi, da je bil govor poslanca Wrabtza le „Schlager", dokazali bodemo, da jo bil govor dr. Pattaia nič druzega nego učena fraza, ki je vsled tega imponovala celo učenemu dopisovalcu „Ljubljanskega Lista". Prav ne vemo komu bi se bolj čudili, najnovejši naredbi ministerstva glede počitka ob nedeljah, ali pa tistim, ki mislijo, da je treba vsako najmanjšo stvarico, ki nosi podpis ministra — zagovarjati. Ta postava dobila je že začetkoma toliko izjem in ministerskih dodatkov, da je bilo groza, a cela brezmisel najnovejše ministerske naredbe je pričetek praznovanja nedelj ob peti uri p opolu dne za take kraje, ki ne štejejo 20.000 duš! Za Boga svetega, bi ne bilo veliko modrejše, ko bi se o praznovanji niti ne govorilo več! Je morda to še vedno nedeljski počitek, če se prodajalnica zapre v nedeljo zvečer? S tem napravil se je za nekatere, ki so se sedaj brez jednake postave sramovali ob nedeljah celi dan prodajati, pravi postavni privilegij! Še jedenkrat ponavljamo, če naša večina ni imela poguma upeljati posvetovanja nedelj v polnem pomenu besede, bilo bi bolje, ko bi vso to zadevo bila na stran potisnila, kajti sedaj, ko mora gospodar, če mu veter v nedeljo okno zruši, ali pa, če izgubi ključ do svojo spalnice, še le po ministerskih naredbah iskati, obstoji li izjema, da sme v takem potrebnem slučaji steklar urezati šipo v okno, — ključavničar vrata odpreti, da more v svoje prenočišče Itd. bodo tam, kjer se to naredbe izvajajo (in zato so menda objavljene) nastala zmešnjava nad zmešnjavo, izvršujočim oblastvom pa nedeljski trud! 0 balkanskih zadevah. (Dalje.j Vzhodnja Rumolija je blagoslovljeua dežela. Težko se še najde kje v Evropi tako bujna priroda, tako obilje krasot, divjih krasot; težko se še najde tako oživljajoče podnebje, taka obilna razkošnost. Vse se je zbralo tukaj, kar je treba za srečno, zadovoljno življenje; vse je tako vabljivo, da bi bilo opisati prirodo Rumelije isto, kakor opisati poze-meljski raj. ustanovili tam politično društvo „Slovenija". Predsednikom izbrali so si dr. Kr. Miklošiča, podpredsednikom dr. Hladnika, tajnikom pa pravnika A. (iloboenika. — Omislilo si je mlado društvo tudi belo-modro-rudočo zastavo, ter naselilo se na starem Fleischmarktu nasproti grški cerkvi. Prvi čin „Slovenije" bila je peticija na cesarja, naj se združe vsi Slovenci v kraljevino z imenom „Slovenija", nezavisno od nemške zveze, v šolo in urad pa naj se upelje slovenščina. Razposlala so je ta peticija — da bi se nabirali podpisi — v tisoč in tisoč iztisih v vse slovenske pokrajine. — Proti združenju z nemško zvezo, koje je zagovarjal osobito Anastasius Griin, izdalo je društvo i dve brošuri in velik plakat; prouzročila je nadalje „Slovenija" poziv hrvatske in češke deputacije Slo ve licem, kojega so obelodanila „Novice", a vrhu tega razposlal se je tudi v več sto iztisih. — Ko je prišla na Dunaj deputacija ljubljanska, jiosredovalo je društvo, da se je sešla le-ta s češko v salonih g. Valentina Pleftveisa v \Yollzeile; mlajši udje pa so se predstavili začasno na Dunaji bivajučoniu dvornemu svetniku grofu Ilohenvvarthu, j>roscč ga, naj skusi udušiti v interesu Avstrijo čim hitreje velikonemSko agitacijo v LJubljani Prilikom državnozborskih volitev na Kranjskem imenovala je Dunajska „Slovenija" v so-mišljenji z dr. liloi\veisom, Koseškim itd. kandi-: date, a sredi maja podalo se je več udov s pred-! sodnikom na čelu v Ljubljano, da se pogovore s i tamošnjimi odličnih.', rodoljubi. — Dotično zborovanje j vršilo se je v reduti. Koncem maja odposlalo je društvo k slovanskemu kongresu v Prago zastopnika tajnika GHo-bočnika in absolv. pravnika Alb. Sjiarovica iz Ljutomera, a kakor v obče znano, moral se je razdru-j žiti ta kongres, kojega so se udeležile deputacije i iz vseh slovanskih dežel in kojemu sta predsedovala j Palackv in Bafafik, že po M dnevnem zasedanji j vsled nemirov, ki so nastali binkoStnl ponedeljek. Žalibog jelo je pešati društveno živenje osobito vsled zatvorjenja univerze tudi na Dunaji in še pred oktobrovo revolucijo je „Slovenija" preminula. II. Porod in razvijanje akad. društva „Slovenija". Leta 1807. dne 18. novembra osnovali so slovenski velikošolci na Dunaji pod vodstvom gg, Levca in Sukljoja prvo slovensko dijaško društvo „Sava". Da je bilo že živo treba takšnega duševnega sre- In v tej razkošni deželi žive baš isti Bolgari, I kateri žele samostojnosti, žele, da bi se njih življenje 1 dejalo v isti okvir, v katerem teče življenje njih jedinoplemenikov v bolgarskej kneževini. Vidi se, da sama priroda ni zadosti za razumno bitje; razen prirode potrebuje še neobhodne in razumne uredbe življenja, potrebuje življenja duba in ra- , zuma. Ta potreba prizvala je to gibanje, katero se j je od Plovdiva razširilo po vseh mestih in selih j Vzhodnje Rumelije; bolgarski domoljubi proglasili j so „zjedinenje" Bolgarije in na njih klic odzvali so { se jedinodušno vse rumelijski Bolgari, od malega do velikega, in k njih glasom pridružili so se kriki severnih Bolgarov. No, po kakem pravu so se spun-tali Rumelijcl? Ali morejo dokazati to pravo? In če imajo tako pravo, koliko so zreli, okoristiti se ga. In če se ga okoristijo, ali ne narušijo s tem prav koga druzega, ne dajo li drugim primera svojevolj-nosti in ne zasejajo li s tem razdora, sovraštva in prepirov. Rumelijski Bolgari prestali so nepremerno več vsakovrstnih nezgod, katerih je tako poln Balkanski poluotok uego severni Bolgari. In že zaradi tega več, ker so bogatejši od poslednjih, kajti znano je, kako je ljubila in ljubi bogate turška uprava. Koliko krvavih bed je poleg tega zadelo Rumelijo, kolikokrat je bila krvava Marica, to se ne da prešteti. Še v zadnji rusko-turškej vojni so na povelje vse« mogočnih paš od krvi razdivjani nizam! prebivalstvo celih mest poklali in razmesarili: v Eski-Zagri tako rekoč kamen na kamnu ni ostal in skoro vsi ljudje so poginili pod jagataui razpuščene vojske. Vender so se vzlic temu rumelijski Bolgari krepko držali in potrpežljivo prenašali tlačenje turške administracije. Vzhodnja Rnmelija se je \zlie vsemu temu razcvetela, bila je zlato dno, iz katerega je zajemala turška Uprava s polno roko. V tem je tudi sila Rumelijcev. Dobro so poznali bvoj pomen in ponosno so podjarmljeni gledali v oči svojih tlači-teljev. Izkoristili so si to svojo važnost, kolikor so jim dopuščala sredstva in pri vsakej priložnosti so to tildi javno pokazali. Poleg tega so pa skrivali svoje nade in skrbno in z raznimi sredstvi pripravljali to, ker se je moralo zgoditi zgodaj ali pozno in kar se je izvršilo sedaj pred našimi očmi. Za tako sredstvo zrnat rali so izobraženost. Treba je le bilo videti, kako so se prizadevali razširiti jo mej svojimi rojaki. Skoro v vsakej vasi bila je svoja šola in vsaki, ki je bil vešč čitanja in pisanja, skušal je predati svoja znanja čitanja neveščemu. Znanje čitanja in pisanja se je hitro raz- i širilo mej narodom in čuditi se moramo, kako so se znali tako spretno izogibati bistrim pogledom paš. Programi mnogih ljudskih šol so jako obširni in pogostem se poleg aritmetike, zemljepisja in bolgarske zgodovine, poučuje ruska zgodovina in francoski jezik. V prepisih so se širile mej prostim ljudstvom patrijotifne pesni, pripovedke, novice itd., a ustno so pa spoiočevali vse, kar se količkaj tiče osvobojenja. In tudi v tej zadevi stoje rumeljiski Bolgari višje kakor severni; vsaj pri poslednjih je znanje čitanja in pisanja manj razširjeno, kakor pri prvih, pa vendar pri vseh bolj kakor pri Rusih. Rumelijci imajo pa tudi dosti visoko izobraženih ljudij, več kakor severni Bolgari. Višjo izobraženost dobi- vali so Bolgari največ v Rusiji, pa tudi na tako ime-novanej politehnični akademiji v Carigradu in v inozemstvu pred vsem v Londonu, kamer jih je vedno mnogo odhajalo, da si pridobe trgovske znanosti. Kolikor bolj se je širila omika mej narodom, toliko bolj je naraščalo spoznavanje lastnih sil, podjetnost duha in želja s sio raztrgati verige, ki so s silo bile naložene bolgarskemu narodu. Sploh so južni Bolgari bolj inteligentni in boljši domoljubi. Poslednja čuvstva so se seveda zato pri njih tako široko razvila, in trdno ukoreninila, ker so v veliko večjej meri skusili vse to, kar so skušali vsi, kateri so bili pod turškim jarmom. Zategadelj vlada mej njimi taka jedinost in občno prizadevanje odtrgati se od Turčije. Zategadelj je baš Plovdiv izgojil toliko inteligentnih domoljubov, kateri ne poznajo licemerstva in klečeplastva, kateri lastnosti sta globoko ukoreninjeni pri vseh teh narodnostih, katere so tlačili drugi. Zategadelj je bilo tako navdušenje v Rume-liji, ko so se tam prikazale ruske vojske. Ker so se pa nizami tako hitro umikali pred Rusi, zategadelj ni bilo mej Rumelijci tacega gibanja, kakor mej severnimi Bolgari. Ko se je koncem 1878. in 1879. leta izvedelo, da se je južna Bolgarija premenila v Vztočno Rumelijo, bilo je treba videti, s kako hitrostjo so se vsi Rumelijci začeli priučevati vojni službi, s kako hitrostjo so se snovala strelska društva, katerih namen je, da bi hitro naučila člane streljati z brzostrelnimi puškami in je priučila vojnej službi sploh. Priznati se mora Rumelijcem, da so se s tako gorečnostjo in marljivostjo poprijel! vojaških vaj, da so kmalu cele vasi bile podobne vojaškim taborom. Kako resno so se poprijel! vežbanja v orožji, kako so verovali, da jim je to še potrebno za bodočnost, kaže to, da so bile odločene kazni, ko bi se kdo ne udeleževal teh vaj. Vsakdo od 40. do 50. leta bil je zavezan udeleževati se teh vaj, če ni izpolnil te dolžnosti, moral je plačati nekaj imperijalov globe; v nekaterih krajih določili so pa za zanemarjenje te dolžnosti kazen v podobi palic ali posilnega dela, četudi, kakor so zatrjevali Rumelijci in Rusi, ni bilo nikdar treba nakladati takih kaznij. Očividci lahko potrdijo, kako sliko so predstavljali mestni trgi in selska polja za teh občnih vojaških vaj. — Vsak se je vežbal v svojej domači obleki rabiti orožje, ruski podčastniki so je pa vadili. Obračali so se k ruskim častnikom, da jim pokažejo, da je naučd to in ono. Nekateri so ponujali plačo, da bi je Rusi naučili topografije, taktike in fortifikacije; ruski častniki so je z veseljem vadili, ko so videli, s kakim veseljem so se Bolgari učili, kako so pazili na vsako besedo, katera se je njim važna zdela, da se pripravijo za odpor, kateri se ima začeti prej ali slej. In ta odpor, če tudi le v kali, pokazal se je v zgodovini „finančne komisije", katera seje bila osnovala v Rumeliji po zaklučenji San-stefanskega dogovora. Bolgarsko prebivalstvo Vzhod-nje Rumelije ni hotelo priznati te komisije in zloglasni Schmidt moral je poskusiti, koliko samostojnosti so zmožni pokazati Rumelijci. Posebno hud upor bil je v Slivnu, kamor je prišel Schmidt, da bi pregledal blagajnico in blagajnične knjige. Vse Slivno se je kakor jeden mož uprlo in ne zmeneč se za prisotnost ruskih vojsk in rumelijskega generalnega guvernerja generala Stolipina, v čegar hiši se je skril Schmidt, ne zmeneč se za pogovarjanje ruskih generalov in načelnikov, obkolilo je prebivalstvo v velicih tolpah stanovanje generalnega guvernerja in zahtevalo, da se mu izroči Schmidt, ali pa vsaj iz-tira iz Slivna. Mestna hiša je tudi bila obkoljena z velikimi tolpami naroda in uhod v njo branili so možje, oboroženi s palicami, kameni, sablami in samokresi. Tri dni se je puntalo bolgarsko prebivalstvo, zatvorivši svoje hiše in se je utaborilo po ulicah, kjer so dan in noč gorele grmade, tri dni in tri noči so se slišali klici: „Proč s Selimidtom! Živio car Aleksander in ruski narod!" dokler ni jedno noč stotnija vojakov spremila Schmidta iz mesta. Se le tedaj so se Bolgari pomirili, odprli mestno hišo, prodajalnice in hiše. Upor proti Schmidtu bil je upor proti turškemu vladanju, kajti v Schmidtu videlo je prebivalstvo Angleža, kateri bi je rad zatiral, Angleža, kateri je pomagal tlačiti in izžemati Turkom balkanske narodnosti in je podpiral v boji proti osvobojenju Bolgarov. Bolgari so mislili, da je Schmidt prišel, da odvzame še to malo, kar se je dalo rumelijskim Bolgarom. Ker so se Angleži bratili s Turki, Bolgari neso mogli misliti, da bi kak Anglež mogel brezkoristno delati v prid Bolgarov. Preveč so videli in slišali o Angležih, da bi bili mogli to verjeti; preveč so pretrpeli baš zaradi Angležev. Zategadelj se ni čuditi, da se je takoj v začetku pokazal tak občen upor, ki je pokazal, kako dobro so pripravljeni za upor in kako živo so si jemali k srcu vse, kar se tiče osvobojenja. Iz tega, kar smo povedali o rumelijskih Bolgarih, mislimo, se jasno vidi, da so sposobni za samostojno življenje, sposobni, da dobe isto upravo, kakeršno imajo njih severni bratje. Da, s čim so slabši in nesposobnejši od njih severnih bratov? Morda s tem, da so pretrpeli več zatiranja, ter so bolj izobraženi in domoljubni? A te lastnosti morejo zmatrati za slabše le oni, katerim velja tlačenje in zatiranje za simbol pravice, za laž pa vse, kar je človeško in resnično. (Daljo prih.) Politični razgled. ftUttrctiijc dežele. V Ljubljani 12. oktobra. J Nemški poslanci s Češkega odbili so kompro-i mis, kateri so njim ponudili Cehi za volitev dele« i gatov. Na dotično pismo dr. Riegrovo odgovoril j je dr. Plener, da kompromisa ne morejo vsprejeti, ker nemškim poslancem isti uzroki kakor zadnja leta ne dopuščajo tega kompromisa. Instalacija novega Pruskega župana bila je jako slovesna. Nemci se je neso udeležili. Namestnik prečital je cesarsko potrdilo najprej v eeščini, potem v nemščini. Župan je storil obljubo samo v češčini. Namestnik je častital nemški in češki novemu županu in poslednji govoril je svoj instalacijski govor češki in nemški. %iiaiije države. Dopisnik „Kolnische Zeitung" imel je pogovor z l»olgitr*kiiii ministerskim predsednikom Kara-velovom. Ta mu je rekel, da sta red in sloga, s katero se je izvel prevrat, porok, da se bode vse mirno dovršilo. Da se bode zjedinjenje priznalo, o tem ne dvomimo. Kar se tiče ruskih nakan, da bi dišča v tujem mestu, v metropoli naše države, pokazalo je takojšnje veselo razvijanje njega; a nekateri udje so zaželeli ter se prizadevali, da bi se združili Slovenci z velikošolci z one strani Sotle. Posrečilo se jim je: Vseučiliščniki slovenski in hrvatski osnovali so vzajemni „Jug", vsled česar je „Sava" okončala svoje mlado dvamesečno živenje. A novo društvo ni bilo sezidano na zdravo podstavo, skoro začelo se je širiti nezadovoljstvo in v 15 mesecih se je videlo, da se na ta način ne da doseči nič vspešnega. — Že zgoraj omenjena delavna gg. Leveč in Šuklje začela sta zato vzbujati drugove, naj se osnuje novo društvo — „Mladika" naj bi se zvalo — za same Slovence; tem je ova misel ugajala in 5. maja 186D 1. rodila seje „Slovenija", kakor je prekrstil društvo prvi občni zbor (Slovenci ostali so poleg tena tudi še v „Jugu", dokler ni usahnol, ker so si Hrvatje omislili drugo društvo). Imela je biti politično-knji-ževna, a slavna policija sodila je drugače, ter jej dovolila samo negovanje književnosti. Naša Slovenija je tedaj zvršila že 16. leto svojega obstanka. Mnogo je doživela v tej dobi, mnogo blagodejnega i sadonosnega je porodila i vzgojila. — Res je, da se ne more hvaliti, da bi bila borila slavne bitve, ne more se izkazavati slovenskemu svetu kakor gizdavo naščeperjena bo-Ijarka. Podobna je skromno opravljenej deklici, koje mnogokateri mimohodnik ni ne opazi ne; toda pod nje ubožnim oblačilom prikriva se pošteno slovensko, za vse lepo in sveto vneto srce i umen duh. Živenje milega nam društva je z večine notranje; a to je težko doumno opisati; treba, da se vidi, da se čuti! „Slovenija" ima nalogo, da zbira na Dunaji studujoče slovenske velikošolce v svoj naročaj i da zastopa na vnanje Slovenstvo, kazoč, da i naš narod še krepko živi tam doli ob sinji Adriji ter pošilja mnogobrojno svoje sinove do najvišje izobrazbe. — Tako središče duševnega živenja, tako zbirališče je neprecenne vrednosti. — Dijaki oddaljeni od očevine shajajo se v rodoljubna posvetovanja, bistre si duh z razpravljanjem važnih vprašanj, bude se i pripravljajo se na prihodnje zvanje, a zabavajo se tudi po domače, prepevajoč i poslušajoč mile naše pesmi. » Običajno — če neso kake zapreke — čita se v vsakej seji kako predavanje leposlovne ali znanstvene vsebine, katero se v istej ali bodočej seji pretresa in ocenja. V teku časa ustanovila sta se v društvu tudi dva odseka, namreč pravni in agronomski, ki sta dlje časa budno živovala, a potlej žalibog utihnila. — A potreba takega kroga, kjer bi se samo slovstvo negovalo, razvidela se je bolj in bolj, in letos osnoval se je književni odsek, kateri goji leposlovje, a zraven tudi pravoslovje. Tako se vadi društvenik na tihem, da stopi že z varnim korakom pred občinstvo. V poseben ponos in slavo pa so „Sloveniji" nje pevci. Že v prvem letu nje živenja pripomogli so največ oni, da je zavzela takoj častno mesto mej svojimi brati in sestrami. Često so jo prosila tudi društva slovanska, da so sodelovali pri njih veselicah, mnogokrat se je že priznavala njih vrlina, mnogokrat že združila je slovenska pesem Dunajske Slovane v bratsko kolo, navodila in navduševala jih k složnosti, k vzajemnosti. — Da bi ostali vrli pevci i zanaprej jasen biser mile nam „Slovenije". V teku svojega živenja priredilo jo naše društvo tudi mnogo večjih svečanostij ter na ta način pokazalo, da Slovenci i v tujini ne dremljemo, uego krepko živimo. Malo da ne vsako leto napravilo je slavnost odstavili kneza, se ne sme pozabiti, da je po poslednjih dogodkih knez jako popularen postal, narod in knez sta sedaj jedno, ruska veljava je pa jako pala Ko bi se pa hotel knez odpovedati prestolu, da bi tako obvaroval Bolgare daljših nezgod, bi narod ne vsprejel te odpovedi, ampak prosil bi kneza, da še ostane. Zjedinenje in knez sta nerazdružljiva. — O vsprejemu bolgarske deputacije v Kodanji dobil je ruski agent v Sredci brzojavko, da je car vsprejel deputacijo in jej zagotovil, da prijateljstvo Rusije proti Bolgariji ostane navzlic poslednjim dogodkom nespremenjeno. Ideja zjedinenja obeh Bol-garij je naravna. Rusija tudi želi zjedinenja, car samo ne odobruje sredstev, s katerimi se je to zjedinenje izvršilo. Kljubu carjevi dobri volji prišli so Bolgari v kritičen položaj. Carska vlada bode vse storila, da Bolgare otme nevarnostij, ki jim prete. Zato naj pa Bolgari mirno čakajo, da se odloči njih osoda. Vse prizadevanje zastopnikov velevlastij grško vlado pregovoriti, da bi se nehala pripravljati za boj, bila so brez vspeha. Sklicala je še tri daljne razrede rezerve kot za odgovor na prizadevanje velevlastij. Grški ministerski predsednik naznanil je vsem grškim zastopnikom pri vlastih, da Grki ne bodo mirno gledali zjedinenja Bolgarov. TurrJju se hitro oborožuje. Kmalu bode imela 126.OoO mož zbranih. Llovdovi in 4 turški parniki privažajo vojake iz Azije. Na velevlasti je Torta poslala noto, v kateri je prosi, da naj povedo, kako hoče postopati proti Rumeliji. Ako Turčija ne dobi nikakih jamstev proti napadom od strani Srbije in Grške, začela bode boj s tema državama. Izid francoskih volitev je za vlado še neugodnejši, kakor se je sprva mislilo. Voljenih je samo 127 republikancev. Konservativcev je voljenih 177. Ožjih volitev je 270. Republikanski listi opominjajo republikance k jedinosti. Zlasti „ltepublhpie Francaise" poklada to vsem republikancem na srce. Ta list pravi, da imajo povsod, kjer so ožje volitve republikanci večino glasov da bodo tudi gotovo zmagali, ako bodo zložni. Vsak republikanec, ki bi se izneveril disciplini in slogi, bil bi veleizdajica. Sporazuinljenje se mora hitro doseči, ne sme se čakati do zadnjega dne. Sedaj ne sme biti več nobenega razločka mej zmernimi in radikalnimi republikanci. Kakor 24. in 16. maja morajo sedaj biti samo republikanci, ki nemajo druge želje kakor to, da stro reakcijo, ki zopet vzdiguje glavo. Na l.(JOO funtov dinamita. Razstrelba se je popolnem posrečila. Podmorska skala, ki je ovirala uhod v luko je zdrobljena, in morje je sedaj ondu blizu 30 čevljev globoko. Pok pri razstrelbi ni bil posebno močan, a potres čul se je več milj daleč. Razstrelba pognala je velikoY vode, kamenja in lesa 150—200 črevljev visoko. Škode pa ni bilo nobene. Tujci: 12. oktobra, Pri ftifostnt Rlmer z Dunaj«. — Talian, Skodlar iz Gradca. — Mlakar iz Karlovcu. — Ehreutrennd [| Osjeka. — Gustin Iz Metlike. Pri ^»liOi: Ilochiuutli, Kellerman % Dunaja. —Zi-mer iz (Jradca. — Giitzl iz Zagrebu. — Krauas, Wurmb Fischer c Dunaja. Pri ins'j.,si...... cesarji i Munkaezy z Dunaja. — Kohde iz Berolina. — Leogov iz Trsta. 6. oktobra: Marija Herrlsoh, urednikova žena, 77 let, Krakovski nasip st. 18, sa otrpnenjera si'ca. 7 oktobra: Marija Malinoveki, uradnega sluge udova, 71 let, Salendrove ulice it t>, m jetiko. 8. oktobra: Jera Nastran, delavka, 60 let, Kravja dolina št. 11, za a lotrpom, — M. Heren, KelesnUkega uradnika sin, 2 nios., Krakovske ulice 3t. li, za suSieo. !>. oktobra: Franca Lunder, flrev(|arjeva hči, »i dni, Opekarska cesta št. s. za bnžjnstjo. — Antonija Jarc, delavčeva lici, 4 me«., Karolinška zemlja St. 10, za oslablje-njem. V delelnej bolnici: 8. oktobra: TomaŽ OgriS, postiljon, 04 let, za kron. pljućno tuberkulozo 10. oktobra: Jožef Š.jver, dninar, 3(5 let. za jetiko. — Marija Albe, dnlnarioa, 0! Itt, za rakom v požiralniku. n. oktobra: Doroteja Uaher, gostija, 52 let, za jetiko. Meteorologijo poročilo. Dan """">* : v mm. Tem« P'.ratura Vo-trovi Nrtbo Mo-krlna v sam. ! _________1 12. okt. 3. pop. 9. Kveoor 720-18 o«. 722 01 Mu 72491 rt. 80" 0 9*4« 0 8-2 C si. vzli. z. nb. hI. szb. defc. dež. ohl. 56 ni. ' dežja. I Srednja temperatura 8,5'\ za Sf*0 pod normaloui. Vremensko poročilo l-'. oktobra, Po vsej Evropi zračni tlak ji; vedno Jako uiaek »ajuižjl na Danskem (748 imJ in Kvario rskih otocili t.T11 min.), v tem ko kaže ha- • rometel na severnem Angleškem 763 mm. in v sredi Rusije 769 mm. Vetrovi so posebno močni na obrežjih celo viharni, v od morja oddaljenih krajih pa srednji. Nebo povsod oblačno, v "eč krajih dež. Temperatura pala na zapadu. 01)7. uri zjutraj se poroča: V Parizu 3.7, Brestu 7 6. Biarrici 85, Toulonu 7 % Norwichu 72, Kodanji T*9, Stock-holtnn 11-2, Peterburgu o.3, Moskvi 3 6, Varšavi 113, Bero-linn 8*8, Monakovem 6.3, Curlhu 4-8, Genfu o, na Dunaji 8-5, v Bukarešta 13, Sulini 188, Peri 183, v Odesi 174, Gleichenbergu 7, Opatiji 1P6, Boznu 8, Rivi 87, Laganu 5° C. — Adrijansko morje na severji mirno, sicer se pa morje močno, celo viharno giblje. Pričakovati je severoza-padne vetrove, deževno in invzlo vreme. dne 13. oktobra t. 1. (Izvirno telegratićno poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .......... Zlata renta ........... 5°0 marčna renta......... Akcije narodne banko....... Kreditne akcije......... London ............ Srebro............. Napol. .......... (! kr cekini.......... Nemške marke . . 4°/0 državne srečke iz t. 1854 '250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld 4u/„ avstr zlata renta, davka prosta Odrska zlata renta 4°/0...... „ papirna renta 5°/0...... 5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5% 100 g!d Zemlj. obč avstr 4,/i0 126 n 75 t 169 96 • 108 n 75 •> ^6 95 n 90 n — p 104 n — n 115 — 125 40 n 115 50 106 n — » 175 — 17 _ 60 96 25 180 ■ 75 ir (7-35) GLAVNO SKLADIŠTE JO najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, 1 kas Izkušan liek proti trajnom kašlju plućevine I želtidca bolesti grkljana I proti mčhi rnim kataru, IIINKK M ATT ON I.I V Karlovi vari i Widn. Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov, 160 070 1-20 0- 70 1- 20 (1-70 .... ; ho .... „ 070 .... „ 1-20 Naročnina za VI. do X. svesuk stoji Haino il ghl ; za elegantno vezanih drugih pet. zvezkov (VI.—X. zvezek) samo B gld. 50 kr. Naročnina za I. do X. nevezani zvezek stoji O ulil. Za Na- Jurćićevih „Zbranih Hpisov stoji: I. zvezek, nevezan po......... gld. 1'— elegantno vezan po......... „ II. zvezek, nevezan po......... „ elegantno vezan po......... „ III. zvezek, nevezan po......... „ elegantno vezan po......... n zvezek, nevezan po......... „ elegantno vezan po......... „ V. zvezek, nevezan po......... „ elegantno vezan po........ . „ Ako pa tudi od-dajemo vsak posamični zve/.ek, veniler se. priporoča, pošiljati na-ročuino .'a več zvezkov skupaj. Naročnina znaša za 1,—Vi|ne\ B* zaui zvezek ilgl. 50 kr. Zi vseh prvih pet I po \ raniti zvezkov 6 gl. vseh prvih deset lepo vezanih zvezkov pa 11 gl do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. 7. Jos. Feliks Sinovo v znesku 48 gld. 30 kr., do katere imata pravico dve najbolj revni deklici. 8. druga Ant. Itaabova v znesku 200 gld. 4 kr. Do jedne polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico ubožna, dobro odgojena in že zaročena hči Ljubljanskega meščana po poroki. 9. Jan. Krst. Kovačevo v znesku 151 gld. 20 kr., katera se ima razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po vrč otrok in uboštva neso sami krivi. 10. Helene Valentinijeve v znesku 84 gld., katera se ima razdeliti mej otroke, ki so v Frančiškanski fari v Ljubljani rojeni in nemajo statišev in še neso 15 let stari. 11. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., katera se ima razdeliti mej štiri uboge posle, ki neso več za delo in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove ulože* naj se s potrebnimi prilogami vred «lo 20. liovciulira t. 1. pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani, v 10. dan oktobra 1885. Neoženjen vrtar, ki je priden ter ima veseljo za svoj posel, ima priložnost brez kapitala postati samostojen. Pisma pod: ..lim-ieljoi in trgovski vrtni"' na administracijo ^Slovenskega Naroda". (593—2) c. k. dvorni zalagate-Iji, k. nizozem. dvorni zalagatelji, Amsterdam, se dobi v prvih prodajalnicah v deželi. (b34-6) ustanovljeno leta 1575, katerih specijalitete: Curacao-Anisette, (Curacao-sko aniško žganj«) NAJBOLJŠI |r>K?\R ZA CIGARETF LE H Francosk fabrikat |CAWLE-joV & HENRY-jev v PARIZU. Pred ponarejanjem se svari! Ta papir priporočajo dr. J. J. I'olil, m tem zagotovilom častiti m *5 prebivalcem naftega mesta in okolice. [G V Kamniku, dno to. oktobra 1886. ^ (594-1) KORNELIJ NASTRAN. J Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".