Od osvoboditve pa vse do danes smo v naši prosveti orali bolj v širino kakor pa v globino. Drugače tudi ni moglo biti. Slovenske izobražence na Primorskem, ki so preživeli fašizem, bi lahko našteli na prste. Močneje kulturno podkovanega človeka je moral zamenjati kolektiv šibkejših. Naša prosveta pa je le rasla, toda težko je čakala dne, ko bodo jele vanjo pritekati nove mlado moči. Ta dan je zdaj tu. Prišli smo tako do zgodovinske prelomnice! Naj omenimo le pomemben dogodek iz Kopra. Mladi slovenski li-terati iz Primorske so priredili tu literarni večer. Ta je bil skromen, a vendarle bogat! Prepričani smo, da mlado seme klije iz plodnih tal, da bo zatorej bujno pognalo. Povsod v naši prosveti opažamo mnogo novega in bogatejšega od tega, kar smo imeli včeraj. Naši prosvetni delavci zadnje čase živahno razpravljajo zlasti o tem, kaj je treba v naši prosveti najbolj krepiti in gojiti, da bi le-ta kar največ doprinesla k izgradnji naše socialistične družbe. Jasno je že vsakomur, aa bomo morali marsikaj preurediti tudi v naši prosveti, da bomo morali tu prav po istih stopnjah kakor v našem gospodarstvu. Vse to morda ni niti tako daleč in velja v polni meri za naše šolstvo in naše kulturne ustanove. Tu nastaja še vprašanje, kako naj v organizacijskem pogledu usmerjamo tudi našo ljudsko prosveto.
1.	Menimo, Ua se morajo vsa prosvetna društva združiti v dejanske prosvetne zveze, ki naj bi bile dovolj močne, da se same vzdržujejo. Da bi to dosegli, bodo morala vsa naša prosvetna društva postopoma urediti svojo gospodarsko plat, si namreč zagotoviti potrebne dohodke (društveno upravljanje zadružnih dvoran, kulturne prireditve po jasnem gospodarskem načrtu, dokončna ureditev članarine itd.)
2.	Zveza prosvetnih društev jc pravzaprav koordinacijsko predstavništvo vseh prosvetnih društev. To potrebujemo, toda še važnejše je morda, da se prosvetna društva v okviru občine med seboj trdno povežejo s tem, da uvajajo občinske konference zastopnikov ljudske pro-svete. Te konference naj bi olajšale delo svetov za prosveto in kulturo pri občinah in sčasoma volile vanje 1—2 člana. Z izboljšanjem prosvetne organizacije bodo naša prosvetna društva še boljša knltur-no-politična šola za najširše množice.
3.	V vsaki vasi ali tovarni lahko Tazvijemo vsaj eno vejo prosvetnega dela. Na Koprskem se je pokazalo, da imajo v sedanjem položaju podeželski ljudje največ koristi od dramskih družin. Tu se naučijo lepega knjižnega jezika, se kulturno osamosvoje in v njih močno krepijo socialistično zavesi.
Približal se je čas, ko se je treba z največjo resnostjo lotiti vprašanja ljudskih (vaških) knjižic. Graditev socializma predpostavlja tudi širjenje znanja. Za vaško knjižnico naj odgovarja prosvetno društvo, oziroma ljudska univerza. Zadeva je kaj preprosta, treba jo je le pravilno vzeta v roke.
V Kopru bodo imeli v nedeljo občni zbor Zveze prosvetnih društev. Že vnaprej lahko računamo, da bo pregled dela odkril nekatere
vrzeli, pokazal lepe uspehe in jasno povedal, kaj je danes v prosvetni dejavnosti najvažnejše.
Iz vseh strani Primorske dobivamo vesti o lepih uspehih v našem prosvetnem delu.
Okrajna zveza prosvetnih društev v Sežani si zelo prizadeva čim ži-valineje razgibati kulturno-prosvet-no življenje v okraju. Saj nikakor ne moremo trditi, da vlada na tem področju mrtvilo. So nekateri predeli, ki so prav delovni iri so dosegli zavidljivo lepe uspehe, so na zopet predeli, v katerih bo treba speče sile in sposobnosti šele prebuditi k življenju.
Zamisel Okrajne zveze PD o širši proslavi 50. obletnice rojstva kraškega pesnika Srečka Kosovela je izzvala pravilen odmev ne samo v sežanskem okraju, ampak tudi drugod. V tednu od 14. do 21. marca bo v okraju vrsta prireditev, predavanj, pevskih nastopov in literarnih večerov. V vsaki večji vasi o-

kraja bo ob tej priliki primerna proslava.
Z izdatno pomočjo republiškega odbora bo ustanovila Okrajna zveza v okraju 5 do 10 čitalnic ter jih opremila vse s knjigami in potrebnim inventarjem. Y čitalnicah bodo imeli naši vaščani in naša mladina možnost zbiranja, branja knjig in časopisov ter drugega duševnega razvedrila.
Okrajna zveza bo nadalje' razpisala okrajno tekmovanje na ilra-matskem področju. Vsa ona društva in družine, ki žele tekmovati, naj (o javijo do 21. marca. Posamezna društva bodo razdeljena v več tekmovalnih skupin, in sicer z ozirom na zmogljivost, izkušenost in okoliščine, v katerih delujejo. V ta namen bo razdelila Okrajna zveza več nagrad v skupnem znesku lOO.OiO.— dinarjev.
Pričakujemo, da bo razpisano nagradno tekmovanje dalo pravilno pobudo za izživljanje na tem področju.
Zadnji čas sc po našili podjetjih spet češče pojavljajo prime-i tatvin, utaj, poneverb, gol julij, špekulacij in podobno. Res, da so v naši družbi še ve<lno elementi, ki se skušajo okoriščati bodisi z osebno lastnino državljanov. bodisi z lastnino družbe. S tem se pa nikakor ne moremo sprijazniti, posebno še ne, ker se zaradi raznih pomanjkljivosti v naših podjetjih ustvarjajo povoljni pogoji, ki omogočajo, da pride do takih primerov.
Ena osn6vni.li pomanjkljivosti obstaja v neurejenem poslovanju, pomanjkanju kontrole in malomarnem odnosu do družbene lastnine v podjetju. Te pomanjkljivosti so posledica pomanjkanja kolektivne odgovornosti, kakor tudi odgovornosti posameznih vodilnih tovarišev v podjetjih. Zaradi, tega čc-stokrat ugotovimo krivce šele takrat, ko se ne da več pomagati, ko je škoda že tako velika, da jo je nemogoče poravnati. Posledica je, da mora družba v celoti trpeti, četudi, krivca zadene kazen.
¿- Vv	v t »

h*..-J,-



POGLED NA DEL GORIŠKIH BRD Z VASMI MEDANA, VIPOLŽE IN DOBROVO. V BRDA SE JE PRETEKLI TEDEN VRNIL UMETNIK IN GLASBENIK SREČKO KUMAR, KI JE V PORTOROŽU OMAHNIL U SMRT ZA KLAVIRJEM, KATEREMU JE POSVETIL VSE ŽIVLJENJE. ZADNJI GLASOVI STRUN, KI JIH JE IZVABIL IZ KLAVIRJA, SO MU ZAPELI V SLOVO.
Prav tako so taka dejanja često-krat posledica raznih gospodarskih prestopkov, kol so nedovoljene ma-hinacije in izigravanje zakonov. Ker taki prestopki navadno prinašajo koristi podjetju, jih kolektiv trpi, bodisi da se zaveda ali pa rie, da na ta način oškoduje skupnost na račun podjetja. Iz tega se kaj rada iz-cimijo osebna okoriščanja vseh mogočih oblik. Iznajdljiv špekulant pač pristavi svoj lonček h kolektivni, špekulaciji.
Naš namen je govoriti predvsem o odnosu do krivcev in dejanj. Menimo, da mere za pobijanje taki'i primerov niso zadovoljive. Pri tem ne mislimo na višino zapornih kazni, na kazenskopravni prestopek. Ni v tem bistvo vprašanja, kajti kazen je le zakonska posledica za izvršeno dejanje. Gre za odnos do teh škodljivcev in v tem naša podjetja mnd-go grešijo. Mnogi, člani kolektivov še vedno gledajo na družbeno lastnino v bistvu tako, kakor nekoč na državro. Seveda je tako gledanje ne-Mogoče vikladii-i z načeli delavskega samoupravljanja in menimo, da na tem področju čaka velika naloga naprednejše tovariše, predvsem pa člane ZK. Doseči moramo, da bo vsak delavec v naših podjetjih gledal v družbeni lastnini resnično last celotne družbe in se čutil ne samo osebno oškodovanega, ko podjetje utrpi večjo škodo zaradi enega takih kriminalnih dejanj, ampak tudi osebno odgovornega, ker preko svojih izvoljenih organov upravlja z lastnino, ki mu jo je zaupala družba.
Zelo je škodljiva tendenca, ki se pojavlja v nekaterih naših podjetjih, da se utaje, kraje in podobno poskušajo zakrivati pred javnostjo. Ali. je res upravičena bojazen, da na tak način kolektiv trpi na ugledu? Mar nc bo kolektiv, ki odločno čisti škodljivce iz svoje srede, naletel na splošno odobravanje. In s tem se bo njegov ugled brez dvoma dvignil, čeprav bo nekaj dni predmet diskusije široke javnosti. Če pa stvari zakrivamo, s tem prav za prav dajemo potulio takim elementom in onemogočamo vsak odločnejši nastop zoper nje.
Nadalje o odnosu do teh škodljivcev kol oseb. Navadno menimo, da ni naša stvar, kakšen odnos zavzemamo do človeka, ki je prizadejal škodo naši skupnosti. Zato se dogaja, da navadno po prestani kazni čaka nanj prejšnje, delovno mesto, kamor se vrača in nadaljuje s svojim delom. Dogaja se tudi to, da se zaposli še na bolj odgovorno mesto, če ne v istem, pa v drugem podjetju.
Nekaj časa nazaj je prevozno podjetje »Adrija«. zaradi kraje odpustilo šoferja. Prav. Kolektiv ga je obsodil in izločil. Toda isti šofer je takoj dobil namestitev pri Interevro-pi ,kamor si mimogrede rečeno še marsikateri šofer »Adrije« zeli zaradi ne vem vse kakšnih ugodnosti. Ln'iko si. mislimo, kato to deluje na kolektiv »Adrijeti.
Nočemo zanikali, da je namen naši kazni vzgoja in da sc omogoči človeku, ki ja enkrat padel, da se s pomočjo družbe popravi, vendar pa mora ves ta proces biti tak, da ga čuti sam■ na sebi in se mora v prvi i>rsti tudi sam potruditi, da znova pridobi zaupanje skupnosti. Vse preveč smo namreč pripravljeni »odpuščati«. in prečestokral pozabljamo, da se za takimi dejanji krije poleg osebnega okoriščanja tudi želja škodovati skupnosti.
LETO III, ŠTEV. 8
ISoper, psteis 19. februarja 195^
POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
vprašanja vasi v
i ura
Prosvetni delavci vasi koprske okolice so na posvetovanju v Kmetijski šol» v Š kočijami prišli do zaključka, da ho treba rešit; več vprašanj na področju kulture dn prosveto. XIgoto vili so, .da prosvetno društvo v Bertokih no deluje. Vse prosvetno delo na vasi je obtičalo. Ta bolezen se je pnijola tudi političnega dedovanja. Vso je v nekaki faai' pričakovane reorganizacije. Pravijo, da jo 'bo oživel pust, če drugi nc. Škoda, da jc pust — samo enkrat v 'letu!
V Ankaranu je občutena potreba nove šole. Ni prvič, da obravnavajo to vprašanje. Ker ni odgovarjajočega prostora, je tudi; kulturno življe-
nje za ognjiščem. Tam pa ob prijetni .gorkoti najraje dremlje. An-karanci imajo še to lopo navado, da podrejo odter, da l>i potem postavili — gostilno. Naj bi si malo bolj prizadevali, da bi vsaj knjige zopet našle pot v svoje domove. Res ni prav, da so tako -tilii, ko pa .imajo v svoji sredi prosvetno delavce, ki l»i z obema rokama priskočili na pomoč, čc l>i ile izganjali.
Niad Zusterno je nekaj zaselkov, ki so popolnoma ločeni od kulturnega življenja. Ugotoviti, kje so vzroki, jc res težko vprašanje. Tam pod vrhom Sv. Marka je poslopje osnovne šole, v poslopju gonilne v Žusterni pa dvorana. Če povabijo
že drugič sneg na morju, Upajmo, da bo za letos dovolj
Pred občnim zborom Zveze prosvetnih društev na Koprskem
V nedeljo 21. t. m. bo v Kopru •občni zbor Zveze prosvetnih društev za koprski okraj. Nič ne bomo pretiravali, če trdimo, da jo za ta občni zbor veliko zanimanje. Večina prosvetnih društev je že imela svoje redne občno zbore, na katerih so se prav temeljito .pogovorili o doseženih uspehih, o napakah v delu in pa o bodoči društveni dejavnosti. Vse- bolj prihajamo do spoznanja, da bodi prosvetno društvo na vasi šola za kulturno-politično izobraževanje našega ljudstva. Tako smer v naši prosveti nam narekuje celoten razvoj naše socialistične družbe. To so prav gotovo dobro razumeli tudi tovariši iz Portoroža, ki so svoje prosvetno društvo preusmerila na tradicionalno obliko, ki jo imamo v delavskih Svobodah.
Za minulo leto ugotavljamo, da je večina naših prosvetnih društev in delavskih Svobod pokazala viden napredek. V našem okraju imamo zdaj 23 prosvetnih društev, od kater:h so tri Svobode. V okviru teh društev deluje 13 dramskih krožkov, od teh je škofijski najboljši vaški dramski krožek, v obmorskem delu okraja •pa je najboljši dramski krožek v Sečovljah. Dramska krožka v Sv. Petru—Novi vasi in Krkaveili imata to prednost, da sla zajela največ vaške mladine in da njuno dejavnost na vasi zelo močno čutijo. Nekateri dramski krožki so uspešno gostovali doma in celo v drugih okrajih. 'Mnogi od teh se bavijo tudi z mislijo, da bi šli na gostovanje v Koper.
Naši pevski zbori pa niso pokazali v celoti uspehov, ki si jih želimo. Nekateri so celo nazadovali. Na Ljudskem taboru na Okroglici je sodelovalo 434 pevcev iz koprskega okraja. Večina naših zborov jc kvalitetno šibka. Izvzamemo lahko le pevski zbor Svobode v Kopru, ki je eden najboljših v našem okraju, in pa pevski zbor iz Ospa, ki jc naš najboljši podeželski pevski zbor.
Občni zbor se bo moral poglobiti po našem mnenju zlasti v vprašanje tesnejše povezave vseh prosvetnih društev v okviru občine in v vprašanje gospodarske samostojnosti vseli i teh društev, kar je zopet povezano z društvenim življenjem in njegovo organizacijsko obliko (na primer društveno upravljanje zadružnih dvoran; ali naj jih imajo prosvetna društva ali pa zadruge?).
Prepričani smo ,da bo občni zbor, ki ho pretresel vse dosedanje izkušnje, doprinesel k nadaljnji krepitvi naš ljudske prosvele.
ljudi v Žusterno, ne pridejo, ker je predaleč, v šolo pa morajo po blatnih poteh. Torej: pri rokah je kup izgovorov — dobre voljo pa me zaslediš niti z lučjo podnevi. Tisti, ki imajo otroke v šoli, se včasih priplazijo do vrha. Vendar ]>i bilo treba nekako začeti. Mogoče prav s tistimi, ki pokažejo vsaj malo zanimanja. Potem hi šlo.
Pri ČežaTjih nekaj delajo, še bolje pa bi Lnlo, če bi vendar enkrat prenehali ustanavljati pevski zbor in zaeel,; z, vajami'. Mladinci so zahtevali svojo godbo in so jo dobili. Za dramska dela jim manjka dvorane, pač pa bodo ,kot sem slišali, v kratkem gostovali v drugih vaseh.
Ko smo tako pregledali posamezne kraje, jc prišla zaključna beseda. Izkušen prosvetni delavec je bil tegale mnenja:
V vsaki vasi h; morali najti eno ali drugo obliko kulturnega dela. Živeti in razvijati bi se morala dramska družina, če ne ta, pevski zbor, ali pa bi vsaj brali knjige in časopise. Vse se da lepo urediti, pa smo .lc preveč pozabili na tiste partizanske dimi, ko smo zapeli partizansko peacm v kakii stari bajti, alii celo kje v samotni grapi. Prosvetni delavni pa naj se počutijo bolj domači po vaseh in naj se izogibajo vplivom mestnega življenja. Ni potrebno, da hi zastavljali uganke : zakaj ni tako, kot bi moralo biti. Narodna zavest je tista, ki je že marsikoga .naučila .brali in pisati.
Bruno Pcrič
is is Škofij
V soboto smo ¡imeli letni občni zbor našega Prosvetnega društva. Pregledali smo delo preteklega leta, ki je billo precej plodno, predvsem je delovala dramska družina in knjižnica. Dramska družina jc upri-zorila za Novo leto enodejanko »Nerodni ženin«, zatem se je naučila štiridejanko O. ŠenlpEugove »Okence«, za katero je žela vetlilk uspeh. Za ponovitev je imela gostovati v Dekanih. Predstave pa ni bilo zairadi malomarnosti nekaterih odgovornih v Dekanih in pa zaradi namerne sabotaže gotovih elementov.
'Prav dobro posluje v Škoiijah ljudska knjižnica. V minulem letu so vaščlani prebrali nad 500 knjig iz te knjižnice.
Ko obveščamo javnost o delu pro-svelarjcv v škofijah,, moramo dodali', da deluj,- v Škofijah šahovsko društvo, ki ima 56 članov.
Prosveta v Škofijah zadnje ča~e ni delovala pod vodstvom društvenega odbora, ker ga n.j bilo. Vse vodijo lc .nekateri tovariši, ki dobro vedo, du jc prosveta zelo važna za krepitev 6oeia'Iizina. Če bi imel/i odbor,
bi bili seveda tudi uspehi mnogo boljši. Klljub vsem težavam pa Škofije vendarle ne zaostajajo za drugim! našimi vasmi v Istri. Tu imamo .gotovo nekaj, česar drugi nimajo.
Zadnje čase se škofijska dramska družina pripravlja na drugo težko uprizoritev* namreč Nušičcvc »Sumljive osebe«, .katere premiera bo r drugi polovici marca.
Izbrali smo petčlanski odbor, za katerega smo prepričani, dia bo prijel za delo in bo privedel društvo do večjih uspehov.
Gelestun Delasa.nta
V	nedeljo je bil v sejni dvorani občinskega LO občni zbor Kmetijske zadruge. Na zboru so poleg drugega obširno razpravljali ttudi o potrebi izobraževanja kmetov. Zadruga naj hi za svoje člane naročila nekaj izvodov revije »Naša vas«, ki ima dovolj snovi za strokovno izobraževanje. Na predlog tov. učiteljice, naj bii zadruga raje nekaj prispevala za nakup knjig za knjižnico, ki jo mislijo ustanoviti v Materiji, so sklenili, da bodo o tem razpravljali. Nadzorni odbor jc obljubil, da se hod 'o o tem v kratkem pogovorili in bo k temu pripomogel.
V	Materiji še ni bilo roditeljskega sveta. Ta dan so izbrali najboljše ljudi, ki bodo šolskemu upravitelju nudili vso pomoč in skrbeli za šolo.
Razpravljali so tudi o gradnji zadružnega doma, ki so ga pred leti že začeli graditi, a je delo zastalo zaradi pomanjkanja sredstev. Vsi so uvideli, da jc lo za našo vas nujno potrebno, saj nimamo nobenega prostora za kulturno .¡izživljanje. Vse prireditve in proslave so v prostorih, ki so zelo neprimerni za to. Skrb za to je prevzel občinski LO.
Sklenili so, da bo občni zbor redno vsake tri mcsece. Po zboru so biLi člani primerno pogoščeni.
KE
Vaški odbor Zveze borcev je na seji ožjega odbora obravnaval vprašanje spomenika padlim borcem va-šeanom iz Šembij iit Podtabra. Člani ZB so že na prvem sestanku zbrali 7000 din. Organizirali bodo nabiralno akcijo pni vaščanih in po pod-jetjlih postojnskega okraja. Upajo, da bo že letos stal lep in dostojen spomanih pri šoli ob glavni cesti M. ¡Bistrica—IPtvkai—'Postojna,
K. D.
SEJA OLO V TOLMINU
Pretekli teden je bilo v Tolminu redno zasedanje OLO. Okrajni zbor in zbor proizvajalcev sta na skupni seji obravnavala delo ljudskih sodišč. Iz poročil predsednika okrajnega sodišča in sodnika za prekrške je bilo razvidno, da je bilo v letu 1953 manj kazenskih primerov kakor v preteklih letnih. Pokazalo pa se je, da bo potrebno več pažnje glede vzgoje mladine, predvsem v pobijanju pijančevanja, ki često privede do kazenskih dejanj. O-krajni odbor je nato razrešil sodnike porotnice ter ozvaSil nove. Prav tako so bili izvoljeni arbitri za Okrožno arbitražno sodišče v Gorici in imenovana komisija za revizijo katastra.
V	nadaljnji razpravi je OLO sklenil odobriti finančna sredstva za dokončno ureditev prostorov tolminskega gledališča, ki bo urejeno do konca marca.
V	zvezi s pospeševanjem turizma so odborniki sprejeli sklep in odobrili milijon dinarjev za izdajo prospekta, ki bo prikazoval naravne lepote gornjega Posočja .in ostalih turističnih predelov našega okraja, kar bo brez dvoma povečalo zanimanje domačih in tujih turistov za naše kraje.
V	soboto je bila tudi okrajna konferenca SZDL, o kateri bomo obširneje poročali v prihodnji številki. Š. A.
Ostra ziima je za več časa ustavila vsako delo na polju. 'Lc v gozdovih so nekateri nekaj delali. Ko je odneha! mira z, «no pričakovali, da bo nastalo •toplo in sončno vreme. Pa smo se zaenkrat zmotili. Nastopilo jc. južno £«n deževno vreme. Dež je res kar prav prišel, ker bo zemljo osvežil in oživel.
Kaže pa, da bo pomlad kasno nastopila. Koder sejejo .grah, so že v precejšnji zakasnitvi. V naši vasi je neki krnel: dal seme v toplo vodo, da bi ga drugi dan nasadil .in da bi prej vzk'ülo. Deževno v,rcme mu j« drugi dan .preprečilo setev in je tako izgubil seme.
Na oljkah se kažejo posledice hude burje. Listje jc porumenelo in sedaj odpada.	B. F.
Bss^Essi
Na volilnem sestanku je mladina Barke sprejela obširen program dela za 1954. Jeto. Prvi del jc bil že izveden s Prešernovo proslavo, ki je zelo .lepo uspela- Za teden prosvete, ki ho v marcu, ko bomo proslavljali 50. obletnico rojstva Srečka Kosovela, ho mladina priredila slavnostno akademijo. Prikazala bo živiljenje) in delo našega pesnika. Poleg tega bo mladina naštudirala še več prireditev kot za Prvi maj, 22. julij, 29. november.
Pole g 'tega pa mladina ne pozablja na izobrazbo in rada obiskuje večerne 'tečaje, ki jih vodi učiteljica. Naj bo delo naše mladine za zgled mladini ostalih vasi, ki se za kulturno in drugo delo ne zanima.	—b—
Maškeradni ples v Divači
prejšnji teden je mladina iz Divače priredila maškeradni ples. Bilo jc pTecej ljudi iz vseh bližnjih in daljnih vasi. Vse je bilo dobro
organizirano, največje veselje pa so napravili udeležencem »okusno« narejeni obešalniki. Vsa čast in hvala mizarski delavnici! Rjavu žeblji in naslonjala stolic so morala prevzeti njihovo nalogo.
Prišlo pa bi bilo kmalu tudi do hude nesreče. Tovariš S. A. iz Divače je splezal po neki deski do tramovja pod stropom, ki služi kot »bailk on« v dvorani zadružnega doma. Pri tem se mu jo spodrsnilo in je. padel z višine treh metrov in se močno poškodoval.
Opazovalec
V Postojni je zasedal svet za prosveto
Svet za prosveto in kulturo OLO Postojna je na svoja prvi seji postaval odbore za reformo šolstva, za pošolsko vzgojo, vajenske šole, za znanost in kulturo, za telesno vzgojo, za predvojaško vzgojo in za materialno oskrbo šol. Člani sveta so poslušali in sprejeli letno poročilo in predloge, ki j.ih bodo predložili prihodnjemu zasedanju OLO v razpravo dn odobritev.
Obravnavali so nekatera personalna vprašanja, med drugim so ugodili prošnji za premestitev dolgoletnega okrajnega šolskega inšpektorja tov. Lilije Bogomila, ki gre na lastno prošnjo v okraj Nova Gorica kot načelnik v tajništvo sveta za prosveto in kulturo. Važno vprašanje, ki' je bilo na dnevnem redu, je bilo zastoj pouka zaradi nenadnega hudega mraza in burje..
V četrtek je zasedal gospodarski svet, ki je razpravljal o dohodninah in davkih, o investicijah, Dre-moženjskih lastninskih pravicah itd. Po obravnavi in sprejemu proračuna v republiški skupščini je zasedal tudi OLO. Ta je sprejel proračun za tekoče leto.	R. B,
Špekulant in slepar Antončič Janez iz Loške doline prejel zasluženo kazen-
Pred okrožnim sodiščem v Novi Gorini je bila v četrtek razprava proti Antončič Janezu iz Vrha št. 14, obči na £¥tari trg <p-ri Rakeku, -19- letnemu kmciLu in lesnemu manipu-lantu. Bil je močno znan po vsej Loški dolini kot vaški mogotec, ki se je dobro obračal v vsakem kropu mi v vsaki situaciji sedal 'liisuai na rep. Toda pravijo, da hodi vrrč le toliko časa na vodo. da so razbije — mi raizbUa se je tudi puhla slava in lažna napulinjenost Antonoičeva ter se razblinila v nič. Ostala je pod težo dokazov samo še krivda, za katero je tudi prejel' zasluženo kazen.
Antončič je velik kmet— ima 28 ha zemlje s hišo in gospodarskim poslopjem. Bil je nekaj Časa član in predsednik Ki j Z Iga vas in prav njegova krivda je, da je poslovanje tamkaj bilo 'tako, kot je bilo: neredno, .pomanjkljivo v vseli ozirili, neodgovorno in nepregledno, tako dla je bila organom onemogočena vsaka revizija.
Delo na zemlji ga ni mikalo, čeprav jo je imel na pretek, je še hlepel za njo. V času, ko nihče ni mogel svobodno razpolagali z nepremičninami, je .on broahibno razmetaval zaupane mu stotiisoče državnega denarja in kupovali na svoje ime nove parcele zemlje; .od Initihar Srečka iz Rakeka »Kaličko reber« za 75.000 din in od 'Frančiške Volar iz Velikih Lašč pet parcel na Bab-ni palici za 200.000 din,
Spe.kula.ntska žilica mu ni dala miru .in je že kot predsednik KDZ
PREBERITE!
Naročnike »Slovenskega Jadran vilki priložili položnice za poravna ki, ki so v zaostanku z neporavnano listku označeno z rdečim svinčniku 1953. Naročnikom, Iti do 28. 2. 1954 nine, bomo dontavo lista ukinili, Istočasno prosimo, da vsi naroi prvo polletje 1954 v znesku din 259.
i« obveščamo, da smo današnji šte-vo zaostale naročnine. Vsi naročni-naroemno, imajo na naslovnem m znesek, ki ga še dolgujejo za leto ne bodo poravnali zaostale naroe-dolg pa sodnijsko izterjali, niki poravnajo naročnino vsaj za
samo skakal okoli in »trgoval« zanjo (beri. »zase«). Igral se je s sto-•tiisoči in zapravljal denar okoli, medtem ko so zadružniki v pota svojega obraza garali in pridonaša-li tnulodneve tudi zanj.
V zadrugi je zasedel avto .ter vedri! in oblačil, kot je sam hotel., tudi s knjigovodstvom in blagajno je delal kot svinja z mehom. Zato mu je obtožnica tudi očitala marsikaj. Da nc omenjani opeke, je zadrugi povzročil primanjkljaj" uaci 150 kubičnih metrov raznega lesa, skoraj 300.000 dinarjev gotovine je dvignil v zadrugi, ki je "ni obračunal miti pojasnil, kam jo je dal. Na. račun zadruge si' je kupil kolo za. 31.200 din, razen .lega pa je s svojim poslovanjem liudii sicer povzročil zadrugi veliko gospodarsko škodo, ki se niti ne da docela ugolovi-ti, ker je že poprej načrtno onemogočili vsako kontrolo.
Po razpadu zadruge si je takoj-pouskal drug podoben posel, kot ca je opravljali pri zadrugi. Udinjal ?e je postojnskemu podjetju »Agrariact za na k up o v al ea lesa in lesnega ma-nipulanta. Spet je dobil v roke velika denarna sredstva — v manj kot pol leta 5,718.000 din, od česar, je zase in za svoje .gospodarstvo, kot -da. se to samo po sebi razume, porabil 797.507.— din Iz tega je tudi plačal, zgoraj omenjene parcele — kaj in kako je. računal, da bo lo vrnil ali oslepamil, .ga hudič vedi, ker mu je načrte .prekrižala neizprosna roka. pravice.
Že v zadrugi, kjer ga je podjetje terjalo za obračun je v naglici ponaredil1 ari račune za 320.000 din in jih sam podpisal, da h; se vsaj malo izvlekel, pa jc billo «e prepozno — znašel se je za zapahi.
Še v preiskavi in na razpravi so je 'obnašal cinično in predrzno ter je zahtevali revizijo in preiskavo v njegovi navzočnosti. Sodniki so njegovo »ahtevo upravičeno odbili lin ga obsodili. Zdaj bo lahko v strogem zaporu premišljeval 2 leti in 4 mesece o minljivosti in opo.tcči ereči, ki jo prinaša špekulan.tsko življenje.
Kobra
III. TBZElñVñ
Od prvega do viti jiic.no četrtega maja bo v Gorici III. razstava vin Slovenskega Priniorja. Na razstava boelo vsa Mina, kii jih .pridelujemo na Primorskem in v Istri: istrski re-fošk, malvazija, merlot, goriška in vipavska vina, briška rebula. kraška teran in druse. Priuho dn j a taka razstava bo v Kopru, ker organizatorji menijo, da bj postala stalna in bi bila vsako leto v drugem kraju.
Vinogradniki, ki mislijo razstavljati, boclo morallii dati razstavni komisiji na razpolago 10 Jiitrov sortnega in kvalitetnega vina. Vsi vzorci bodo kemično preizkušeni, nakar jih bo dobila posebna pokuševalna komisija.
Vsa vina bodo v enotnih steklenicah z enotnimi etiketami. Analizo on vstekleničenje bo lizvršiJ. Vinar-sko-sadjarski zavod v Šempetru pri Gorici.
Za najboljša vina bodo razstavljal-ei prejeli denarne nagrade in diplome. Podjetja pa bodo prejela samo dipJome. Vina, namenjena za razstavo, je treba oddati do 10. aprila.
Posebna komisija pregleduje vina pri posameznih vinogradnikih in dajo nasvete. Prav bii bilo, če hi se vinogradniki našega .okraja pogovorili in za razstavo pripravili 'taka vina, ki bi vredno predstavljala koprski okraj na razstavi.
Mislimo da ni potrebno poudarjati, da bo ta razstava organizirana v prid vinogradnikov, vinske trgovine in potrošnikov. Namen razstave je razširiti in dvigniti ugled vin Slo-venskcjgH Prianorja-. Vsem pridelovalcem vin pa bo razstava kot kažipot za nadalnje delo pri obnovi vi-ogradov in s tem v zvezi tudi izboljšanje naših vin.
Avtomobilska nesreča pri Msrčafo
Preteklo sredo je pri Merčali prišlo do težje avtomoblske nesreče: avtobus jutranje redne proge Koper —'Gorica, kti ga je vozili šofer »Avto-prometa« Gorica 'tov. Poberaj Jože, se je zaletel v osebni avto .okrajne zadružne zveze Sežana. Nesreča je povzročila precejšnjo premoženjsko škodo, šofer osebnega avtomobila tov. Maver Anton 'iz Lokve pa io pri tem bil težko telesno poškodovan.
Avtobus je vozil uz smeri od Divače proti Sežani1, po sredini cest« s hitrostjo okrog 30 km na uro. Ko jo na ovinku malo pred bivšo gostilno v Merčah zagledal v razdalji- 21 metrov z nasprotne strani prihajajoči 'osebni avto, je šofe.r avtobusa sicer takoj zavrl, vendar ni bilo več
w Gorici
ključju jo je Simoič Albin, ki se je tudi peljal v avtomobilu, srečno odnesel samo z malo prasko na čelu.
Tudi ta nesreča ponovno dokazuje, kako utemeljeni so vsi' pozivi vozačem, naj zlasti po zasneženih ali zailcdenclih cestah vozijo počasi, da morejo vsak hip vozilo obvladati in ga zaustavili.
Graje vredno pa je dejstvo, ki jo tudli k tej nesreči delno pripomoglo, in sicer to, da cestarji z vrača jo kupe gramoza tudi na ovinkih. Tako je na že itak ozkii cesti, zlasti pa na njenih ovinkih ae bolj otefžkočen promet .in ' sc vozjiila skoro nimajo kam izogniti. Uprave za ceste bi morale take pomankljivosti odpraviti.	K. C.
V Divači so .ustanovili remoln« podjetje, kii bo skrbelo za gradbena popravila splošnega" ljudskega premoženja. To bo zelo prav prišla t.udi privatnikom, ker sedaj za manjša popravila niso mogli dobiti strokovne delovne sile. Večja podjetja zaradi .obremenitve niso mogla prevzemati manjših del in so poslopja počasi razpadala.
Novo remotno podjetje bo skrbelo tudi za dokončno dograditev zadružnega doma1, ker smo ba'li v zelo kritičnem stanju zanadi denarja. Od. Narodne banke v Ljubljani smo pre. jedil obrazec za 1,500.00 din .posojila Z dobro voljo kmetijske zadruge, občinskega odbora lin ostalih organizacij bomo letos vendar dokončali gradnjo zadružnega doma.
Imamo še precej površin zemlje splošne ljudske imovine, katere toč. na površina ni znana in jo marsikje še izkoriščajo privatniki, ne da bi od tega plačali kake dajatve. Gospo-. daTskii svet je imenoval posebno komisijo, ki bo vso to površino pregledala. Nailoga komisijo ne bo lahka, ker jc okupator uničil vse podatke.	Kraševee.
»Z Moške planote«
V peti številki »Slovenskega Jadrana je bila ined drugimi objavljena tudi vest o vprašanju motorne brizgalne v Novi vasi. Vest ni točna, zato hočem prebivalcem Nove vasi prikazati stanje tako, kot je. Okrajna gasilska zveza določa sporazumno s tajništvom za notranji zadeve o dodelitvi denarja in opreme posameznim gasilskim društvom. Motorna brizgalna je še vedno v Cerknici pri obrtniku Mailelu, ker vsi stroški za popravilo še miso po-
■ :	; : '.-'..V-..
,y¡ ï te ' 't> - t '	. , ' '

àêëBùJ
¿Í-X-:-

■m
iwá
IC
■ -;-í!
Na soncu se grejejo in opravljajo íiudo zimo
rešitve. Cesta je n-a tem mestu ozka, ovinek precej .oster in nepregleden, cestišče močno izvoženo in povrhu vsega jc bilo tega dne. še zasneženo ¿n dol-no poledenelo. Ko je avtobus • zavrl, ga jo zaneslo proti sredini ceste in vozili ¿ta trčili.
Na avtobusu mi znatnih poškodb in -tudi potnikom se ni nič zgodilo, pa? pa je osebni, arvlo precej zmečkalo tako, da so morali šoferja izvleči iz njega. Po prvih zdravniških ugotovitvah, m» je krmlilo zlomilo tri rebra in so ga eato takoj prepeljali r bodlnico v Vipavo. Po aa-
ravnani, PGD Nova vas jc leta 1952 prejelo za popra-vilo motorke 113.957 din, lani pa še nadaljnjih 200.000 din. Teh dvesto -tisoč din so že nakazali tovarišu Mialetn za popravilo. Celoten račun popravila brizgalne znaša 420.000 din -nc samo 350.000 diin. kot jc navedeno v dopisu.
Mislim, da mi, prav prikazovati napake -lam, kjer jih ni. Komisija za dodeljevanje opreme in denarja ni ozko 'lokalna z limcnon »Postojnča. rili«- Motorne brizgalne pa mL milico vzel, to vedo vsi in je še vedno njihova last.	Rado G-abrovec
Na okrajni konferenci mladine, ki ji je pnisostoval tudi predsednik CK LMS tov. Tiime Re luška r, je bilo razvidno, da je blil-a mladina !.a-n,i aktivna in je sodelovala v vseli večjih političnih dogodkih. V dneh po 8. oktobru jc ogorčeno protestirala po večjih centrih in vaseh, pri volitvah v ljudsko skupščino jc bila med pnikmi na volitvah.
Društveno življenje jc b.iilo dokaj razgibano1, vendar pa je razprava pokazala .tudi na boleče točke. Razna društva, sc borijo .za nove člane, no mislijo pa, kaj hi mladim članom nudila.. Zato miladina sili tja, kjer nekaj delajo. Velik odstotek -mladine je še izven organizacije. Ta se ponekod udejstvuje v društvenem življenju. To je vprašanje, ki •organizacijo siiili, da izboljša svoje delovanje. Doseči mora to, da -bo mladina sama želela bi'li čl'an mladinske organizacije.
Zelo živa je biila razprava o ravnanju nekaterih -občinskih odborov s sedeži mladinskih organizacij. Bili so kar štirje primeri odvzema prostorov, nekje pa so potem razdelili še inventar. Konferenca je sprejela sklep, da- bo to predložila-v razpravo okrajnemu LO v Postojni.
V. M.
Lahko zapišemo, da je ves tolminski okraj "veliko turistično področje, ki ga po pomembnosti prekaša samo radovljiški okraj v Sloveniji. Ker je turizem za take kraje ,kot je vsa Tolminska, poleg drugih gospodarskih dejavnosti, zelo važen, moramo temu posvetiti več pažnje. Za razvoj turizma so dani vsi pogoji in moramo tem pogojem dodati še druge, ki j.ih nujno zahteva turizem. Ti so: dobre prometne zveze, primerni hoteli, prenočišča, gostinsko osebje, dobra reklama itd. Znano je, da je gornje Posočje eno najlepših turističnih področij ne le v Sloveniji, temveč Evrope sploh.
Fašistična Italija je kot okupator teh krajev gradila namesto turističnih objektov — trdnjave, vojašnice, bunkerje in strateške ceste. Vse to iz sbrahopetnosti in s cilji nadaljnjega prodiranja v Slovenijo.
Takoj po osvoboditvi je ljudska oblast začela reševaiti to vprašanje. Bivše vojašnice je spremenila v hotele. Od leta 1948 do danes so v te namene potrosiOi 86 milijonov din.
V nedeljo 7. februarja je bila ob številnj udeležbi delegatov iz Idrije in .okolice konferenca mestnega od-boTa SZDL.
Izčrpno poročilo predsednika tovariša Babiča je .pokazalo široko področje dejavnosti organizacij, društev in šoli v mestu, istočasno pa opozorilo tudi na nekatere napake in nujne naloge, ki jih bo moral rešiti novoizvoljeni odbor SZDL.
Poleg .uspehov, ki so jih dosegli posamezni rajonski odbori, med katerimi so odnesli prvo mesto četrti, sedmi in deseti rajon, jc konferenca pokazala kot pc.reč problem nedelavnost in razcepljnost iDPD o>Svo-bode«. Društvo sicetr šteje nad 300 članov, od katerih je -dobra tretjina delavcev, rudarjev, vendar vsebina dela in 'aktivnost Slianov v raznih kult-urno-prosvetnih sekcijah šc. daleč .ni zadovoljiva, oziroma se pojavljajo v (ujiih nezdrave razdiralne tendence. Zlasti se to nezdravo razpoloženje izraža v pevskem zboru, ki jo prenehal z delom, pa tudi v dramski sekciji ni vidnih uspehov. Poleg požrtvovalnost! in dobre volje manjka pri delu t.udi sposobnega vodstvenega kadra. Glavna naloga SZDL pa bo premagati razcepljenost, kii prevladuje v celotni dejavnosti mesta Idrije in kii daje ostankom reakcije možnost za 'razdiralno delo. Se vedno se ponavljajo naairanja: tu rudnik, tam ljudski odbor mestne občine, tam zopet društvo »Svoboda«, »Partizan« itd. Ta razcepljenost se zčlo negativno odraža v celotnem delu in bo zato morala SZDL vnesti v svoj delovni program kot eno osnovnih nalog: borbo proti tej razdvojenosti, skrb za večjo enotnost in povezanost pri delu.
Le takšna, strnjena v enotni akciji volje lin misli v vseh vprašanjih in pri izvajanju vseh gospodarskih, političnih iin kulturnih na-log, bo SZDL mesta Idrije, ob naporih naših delavcev rudarjev skupaj z vsemi -ostalim! delovnimi 'ljudmi v mestu in ob požrtvovalni pomoči delovne inteligence dosegla zaželene uspehe.
Konferenca jc tudi obravnavala razdrobljenost organizacijske strukture osnovnih organizacij SZDL v mestu. Delegati so predlagali združitev manjših odborov, ker bi na ta način dosegli z dobrim vodstvenim kadrom v odborih boljše uspehe ter večjo aktivnost članov. To je konferenca prepustila osnovnim organizacijam SZDL v -nadaljnje [razmišljanje iin -odločitev.
V Sežani so ustanovili društvo prijateljev mladine
Profesorica Marta Bekarjeva je v svojem referatu o pomenu in nalogah dmštva, na praktičnih primerih iz vsakdanjega življenja, na preprost in prepričljiv način prikazala zbranim, kako potrebno in koristno je to društvo. Njene besede so žele splošno odobravanje in pokazalo se je, da vlada zlasti med
Navedene 'investicije so uporabili za adaptacijo, ureditev in opremo naslednjih objektov:
Planinski dom »Jalovec« v Trenti, hotel »Planinski orel« v Trenti, siPlanika« 'istotam, hotel »Kanje vec« v Soči, hotel »Razor« in noči-šče »Bogatin«. Razen hotela »Planinski oral« v Trenti, so -vsi ostali preurejene nekdanje vojašnice.
V drugih krajih so preuredili in razširili hotel »Golob ar,« »Mangart« in Kanin« v Bovcu in istotam še tri manjše za prenočišča. V Kobaridu hotel »Zvezda«, v Tolminu hotel »Ktoi«, v Idriji hotela »Nanos« in »Soča.« Most na Soči je dobil prijazen bife ob umetnem jezeru, Cerkno in Spodnja Idrija pa kavarno. V Črnem vrhu nad Idrijo pa so dobili planinske postojanke »Pore-zen« in »J.avornik.«
Poleg navedenega pa so posamezna gostinska podjetja investirala velike vsote iz lastnih sredstev. Kapaciteta ležišč se je povečala od 100 na 640, kar je nedvomno veliko. Vse to pa še na zadostuje za naraščajoče potrebe turizma, k-i so ved-
materami za društvo veliko zanimanje. V diskusija so prikazali številčne probleme^ predvsem glede vzgoje otrok od najmlajših vse do odrasle mladine.
Na osnovi referata, razprave in predlogov, so sprejeli važne sklepe. Za čimboljšo vzgojo otrok bo društvo organiziralo vzgojna preda,va/-nja za odrasle in posebej za 'mladino. V sodelovanju z Zvezo borcev in organizacijo Rdečega Križa bo skrbelo za materialno .in moralno pomoč vojnim sirotam, siromašnim in zanemarjenim otrokom itd. Pozanimalo se bo tudi za prostor, kjer naj bi učenci- imeli študijske krožke.
Na občnem zboru je bil izvoljen 15-članski upravni, in nadzorni odbor. Sprejeli so tudi pravila društva in plan njegovega dela. Po potrebi bo društvo ustanavljalo svoje pododbore tudi po dsugih vaseh dz območja mestne občine Sežana.
Prepričani smo, da se bo društvo glede na njegovo vlogo in važnega poslanstva uspešno razvijalo in da bo- njegovo delovanje zajelo najširši krog članstva. Sleherni oče in mati, ki jima ni vseeno, kako se vzgaja, raste iin razvija njun otrok, bosta pristopila v Društvo prijateljev -mladine iin v njem tudi našla dragoceno pomoč, če bomo vsi v
njem aktivno sodelovali.
*
OBNOVA SOLKANSKEGA MOSTU
Pri obnovitvenih delih solkanskega mostu, ki je bil bombardiran med NOB, so ugotovili, da je bil bolj poškodovan, kot so predvidevali. Namesto 10 bo- potrebnih najmanj 30 milijonov din za dokončno obnovo.
Te dni slavijo Bovčani 75-lelnieo ustanovitve prve čitalnice. Anton Kutin, profesor v ■ pokoju, bovški, rojak, kii je pisal kroniko čitalnice iin Bovca, piše, d'a se je narodna zavest v tem kraju zelo zgodaj prebudila. -Bovec je edini kraj, kjer je nemščina v Avstro-ogrski imela velik o vpliv. Bovčani so se izseljevali v Ameriko, Belgijo, Francijo iin drugo kraje. Bili so prisiljeni iskati kruha po svetil, ker ga jim domača zemlja mi dala dovolj. Moški so krošnjariili. Ob vrnitvi v domači kraj, so prinašali s sabo tudi luje navade din šege. Taiko so nehote dvigali ugled nemekiitarutva. Ne,mškiL vpliv pa je prihajal tudi iz bližnjega Trbiža, kjer je bilo nemštvo močno zakoreninjeno.
Slovenstvo v Bovcu jo v takih razmerah preživljalo težko preizkušnjo. Pravo čudo je, da ima Bovec že v revolucionarnem letu 1818 lastno bralno društvo, okrog katerega se .zbira nekaj ljudi, ki dvigajo nacionalno zavest. Zasluge za dvig
Motiv z Mosta na Soči
no večje. Poleg tujcev iz inozemstva, je velik obisk tudi domačih turistov, ki zelo radi prihajajo v te kraje' posebno med poletnimi počitnicami.
Okrajni ljudski odbor v Tolminu je v deseitlteitnemi petrspektžvnem platnu predvidel zelo velike vsote aa gradnjo nadaljnjih 34 turističnih objektov, ki bodo služili razvoju turizma, Z deli bodo začeli že letos. Na Vojskem nad Idrijo že gradijo hotel »Turist.« Iz Gornje Kanomlje bodo na Vojsko do novega hotela zgradili žičnico, ki bo tumistoin olajšala prihod v ta slikoviti kraj in jim že spotoma nudila izreden užitek. V Bovcu bodo gradili kopalni bazen in adaptirali hotel, v Logu pod Mangartom prav tako hotel, turistični' Planfinski dom na Mangartu in še druge.
Za dovršitev vseh predvidenih del bo potrebnih eno in pol milijarde dinarjev. Seveda bo tu treba velikih naporov in tudi večjega razumevanja odgovornih organov. Vsekakor bo -to potrebno izvršiti, kei bodo od tega imeli koristi ljudje in bodo primernejši turistični objekti prispevali k ustvarjanju narodnega dohodka v teh pasivnih krajih.
Anica Sulic
slovenske miselnosti nosita Ivan \ o-grič in njegov prijatelj Ferdinand. Ilulber, sodnik deželne soduije v Gorici. Ta dva sla bila naročena na slovenski list »Novice,« ki so i-zliajale v Ljubljani.
Vzporedno s kulturnim delovanjem v ostalih krajih Slovenije, o-pažamo tudi v Bovcu okrog 1861 živahno kulturno prosvetno dejavnost. Iz bralnega društva je zrasla močna sllovciiiska čitalnica. V čitalnici se je razvila glasba, petje in ostala pro-svejtna dejavnost). Poscihno zaslugo ima mladi in odločni učitelj Andrej Gabršček, ki jc ileta 1883 služboval v Bovcu. Ta so je 'odločno zavzel za dvig in napredek čitalnice.
Zdaj, ko praznujemo to pomembno obletnico, je sedanje prosvetno društvo »Gollobar« .organiziralo pester spored. V hotelu »Kanin« je odprta razstava dela društva. V sobo-ot iin v nedeljo pa so uprizorili igro »Draga Riuth.«
RAZPRAVA O DRUŽBENEM PLANU
Na skupnih sejah odborov za narodno gospodarstvo zveznega sveta in sveta proizvajalcev je bila konec preteklega tedna zaključena razprava o osnutku družbenega plana za leto 1954. V družbenem planu predvidevajo obširne investicije v industriji in kmetijstvu, zlasti za one panoge, k so manj razvite.
Predvidevajo nadaljnje znižanje cen industrijskemu blagu za 10%, kar bomo dosegli v tem letu.
Posamezni poslanci so med obravnavanjem osnutka poudarili pomanjkljivosti v zvezi z nezadostnim izkoriščanjem današnjih zmogljivosti, razpravljali o potrebi po večjih ' investicijah v kmetijstvu in pomoči zaostalim krajem. .
Poudarili so tudi, da izdatki za armado, ki znašajo 164 milijard dinarjev niso negospodarski izdatki, ker tudi armada prispeva h krepitvi narodnega gospodarstva in je v preteklem letu zgradila vrsto velikih vojaških podjetij in ladjedelnic ter s tem pripomogla, da se naš narodni dohodek poveča.
Razpravo je zaključil tov. Milen-tije Popovič, ki je dejal, da stopamo iz obdobja, v katerem je bilo bistveno investirati', v obdobje, ko je treba čim več in čini bolje proizvajati.
ZA IZBOLJŠANJE KMETIJSTVA
Gospodarski odbor zveznega sveta proizvajalcev je na svoji seji obravnaval stanje našega kmetijstva. V osnutku družbenega plana je predvideno 8 milijard in 6000 milijonov za mline, silose, klavnice in Madiilmfee. Na ta način bo omogočeno bolje gospodariti s kmetijskimi pridelki in doseči na zunanjem trgu ugodnejše cene.
Odbor je razpravljal tudi o cenah kmetijskih pridelkov na domačem trgu, ki niso vskiajene zaradi po-manjkljvosti v organizaciji odkupa in pretiranega navijanja cen odkupnih podjetij. Odbor bo nadaljeval z delom in obravnaval po vrsti najvažnejša vprašanja, kot so kmetijska proizvodnja, politika cen, prehrane, krediti in investicije, davčna politika in delovanje državnih kmetij skh posestev.
PROSLAVE PRVE SRBSKE VSTAJE
Po vseh mestih Jugoslavije proslavljajo 150-itetns'dJ prve slrbske vstaje. V soboto je bila v beograjskem narodnem, gledališču slavnostna akademija, katere so se udeležili predsednik republike tov. Tito, Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Moša Pija.de, Rodoljub čolakovič in drugi člani zveznega izvršnega sveta, predstavniki Arma-' de ter množičnta organizacij.
Slavnostni govor je imel tov. Stambolič, ki je poudaril pomen prve srbske vstaje kot začetek boja za neodvisnost ne samo' srbskega, ampak vseh narodov Jugoslavije in Balkana.
Jugoslovanski narodi so v preteklih 150 letih živeli v nenehnem boju proti tujim osvajalcem in končno z zmagovito ljudsko revolucijo dosegli svojo neodvisnost in svobodo,
VOLITVE DELAVSKIH SVETOV
V torek je bila redna seja Izvršnega sveta LR Slovenije, kateri je predsedoval tov. Boris Kraigher. Izvršni svet je sprejel odlok o razpisu rednih volitev v delavske svete. Razpis rednih volitev se prične z 20. februarjem in se zaključi 15, marca. Volitve bodo morale biti končane najpozneje do 31. marca. Izjema so le gradbena podjetja, za katere je rok volitev podaljšan do 15. maja ter gostinska in turistična podjetja, kjer se morajo volitve opraviti najkasneje do 31. maja 1954.
Izvršni svet je sprejel tudi odlok o prometnem davku proizvodov, izkoriščanju gozdov ter odlok o odškodnini za košenice in pašnike, ki so postali splošno ljudsko premoženje.
NAD ENO MILIJARDO DIN ZA
GRADNJO ZDRAVSTVENIH USTANOV V SLOVENIJA
Letos bodo v Sloveniji investira^ li nad eno milijardo dinarjev za
izgradnjo in opremo zdravstvenih ustanov, V Ljubljani bodo dokončali gradnjo poliklinike socialnega zavarovanja in zgradbo patološko-fiziološkega instituta, novo krilo o-troške klinike in preuredili posebni paviljon za tuberkulozne bolnike.
Število bolniških postelj v bolnicah bodo povečali, za nad en tisoč.
BURJA NAPRAVILA 180 MILIJONOV DIN ŠKODE V SLOVENSKEM PRIMORJU
Izredno huda burja, ki je prejšnji teden divjala po Primorju, je zapustila hude sledove. Približno ocenjena škoda znaša po raznih krajih okolji 180 milijonov din. Največ škode tipi električno omrežje. Velika je škoda na sadovnjakih, vinogradih. iln na proslfopjih. Podružnica Državnega zavarovalnega zavoda v Solkanu je prejela nad 3UIH) prijav o škodi.
© O O
RAZOČARANJE OB KONCU BERLINSKE KONFERENCE
Tolrko pričakovana konferenca štirih je končana. Trajala je tri iedne in se končala, ne da bi bilspre-jet en sam sklep, Iti bi opravičil na-de onih, ki so od te konference pričakovala vsaj delne rešitve nekaterih najbolj perečih vprašanj.
Stališče Molotova. na tej konfe-renoi je pokazalo, da se Sovjetska zveza noče odreči svojih pozicij v srcu Evrope in da svojega odnosa do nemškega vprašanja ni v ničemer spremenila. Isto velja tudi za odnose z Avstrijo in za ostala vprašanja, ki se dotikajo njenih imperialističnih interesov.
Čeprav je Molotov v svojih zadnjih govorili priznal, da se na. konferenci ni posrečilo sporazumeti o temeljnih vprašanjih in da obstajajo velika nesoglasja glede evropske varnosti, hoče vendarle doseči vtlis,. da konferenca ni bila brezplodna. Tako naj bi vsaj ostalo tipanje, če že ni prišlo do nobene re-
G ©
ZNOVA VEC ELEKTRIČNE ENERGIJE
Občutno pomanjkanje električne energije, ki je nastopilo v nekaterih delih Jugoslavije zaradi pomanjkanj padavin in mraza, je te dni deloma prenehalo. Izdatne snežne padavine, nato odjuga z dežjem, so dale rekam novih rezerv.
Na Soči je bilo pred dnevi na razpolago za pogon turbin samo še 11 kubičnih metrov vode na sekundo, Zdaj je količina narasla na 35 do 40 m3 na sekundo. To je omogočilo večje delovanje elektrarn. Elektrogospodarstvo Slovenije ima sedaj na razpolago 250.000 kWh več kot prej.
Te dni so odpravili nekatere omejitve v porabi električne energije v Sloveniji. Ce bo južno vreme še trajalo, bodo sledile še nadaljnje o-dajšave pri potrošnji električne e-nergije.
©
Ali naj še kitajsko pokličemo? —
šitve! In ko izjavlja, da vse to ne pomeni, da niso dosegli nobenega uspeha, dela to brez dvoma z namenom, da opraviči politiko svoje vla^-de, kateri pripisuje, največ odgovornosti za tak .rezultat konference.
Mirovna pogodba z Nemčijo je odgojena za nedoločen čas prav tako tudi avstrijska državna pogodba. Kakšne so torej perspektive? Mar se bodo. ta vprašanja vlekla v nedogled? Konferenca štirih je po-kazaila, da hitre rešitve vsekakor ni pričakovati.
TRST NA BERLINSKI KONFERENCI
Sovjetski zunanji minister Molotov je na berlinski konferenci štirih ponovno poskusil vezati tržaško
do nemirov in demonstracij ter do spopadov s policijo,
V Rimu, kjer je tudi prišlo do večjih demonstracij, je policija a-retirala več sto oseb. Prav tako je prišlo do spopada s policijo v Milanu, kjer so delavci tovarne avtomobilov OM demonstaiiTatllr, pred upravo tovarne zaradi odpusta treh svojih tovarišev.
BOJI V iNDOKINI
Boji okrog Laoške prestolnice se nadaljujejo. Francozi so zadnje dni skušali z močnimi protinapadi o-svoboditi mesto pritiska Ho Simin-hovih čet, toda vsi njihovi poskusi so se izjalovili.
Prav tako se je povečal pritisk vietminštelh oddelkov na mesto
Te dni so časopisi prinesli vest, da je bil v Vidmu sestanek udiružc-nja »prostovoljcev za svobodo«. Na tistem sestanku je sekretar omenjenih »prostovoljcev«', ciamerato Fcrando izjavtil. da so za sestanek izbrali mesto Videm prav zato, ker ic to mesto — »ki se je borilo proti vsem sovražnikom domovine od Nem cev do Slovencev!«
Te besede je camenata Fcrando »pogumno« izrekel v navzočnosti senatorja in generala Cadornc, ki je seveda mirno poslušal un dopustil tako . grobo žalitev. Za sekretarja ttdruženja »prostovoljcev za svobodo« so Slovenci isto, kot so bili nacisti, ki so Slovencem kot tudi Italijanom prizadejali toliko gorja.
Ta »pogumni« cameralia Fcrando je najhrže že pozabil, kako so prav tam v bližini Vidma in Čedada med narodnoosvobodilno borbo Italijani skrili ameriškega padalca, ki se je
vprašanje z avstrijsko mirovno pogodbo. To je že iz preteklosti znana teza sOvjetske zunanje politike, ki vso zadevo z Avstrijo pa tudi s Tr-. stom postavlja v nemogoč položaj in ne daje nobene perspektive za skorajšnjo rešitev.
Stališče jugoslovanske vlade se glede tega ne menja in ona odbija vsako povezovanje obeh vprašanj, ker v stvari to prinaša samo nove težave.
Prav tako proti tem poskusom Molotova protestira tržaški tisk, ki poudarja, da je vprašanje Trsta predvsem vprašanje Tržačanov in skupnega sožitja obeh narodov na tem področju ter vprašanja gospodarskih odnosov Trsta, vezanega za svoje zaledje.
DliLAVCl V ITALIJI
DEMONSTRIRAJO
Stavka industrijskih delavcev v Italiji se vse bolj širi. Delavci zahtevajo poenotenje mest in izbolj. šanje pogojev dela. Cesto prihaja
Muong Sal, kjer so se francoske čete utrdile, Po zadnjih poročilih so Ho ši Mšnhove čete uničile več francoskih oddelkov in zavzele področje vzdolž reke Namhu ter zavzele mesto Atope.
Francoski obrambni minister Ple-ven. ki se mudi v Lunag P.rabangu je izjavil, da bodo to mesto branili, in pripomnili, da je sicer res prišel v Indaklino s posebnimi pooblastili, toda ne da h: izvedel umik, ampak da bi pomagal vrhovnemu poveljstvu v njegovi ofenzivni politiki.
Pretekli teden je Sing Ma-n Ri ponudil svojo oboroženo pomoč. Kaže, da mu je že dolgčas, ker premirje v Koreji toliko traja. O njegovi ponudbi še niso odločili.
NIČESAR NOVEGA V SCELBOVEM PROGRAMU
V	torek se je sestal v Rimu mi-nristrsk.l svet novo sestavljene Scel-■bove vlade. Uradno poročilo, ki je kaj skopo, govofli le o tem, da je svet po globokem proučevanju Scel-bovega ekspozeja enodušno odobril njegov vladni program, katerega bo v svojem govoru podal pred pamla/-mentom.
Kolikor se lahko sklepa je osnovna linija programa glede notranje politike nadaljevanje Fanfaniijevih tez. Glede zunanje politike pa naj bi Scelba pred parlamentom podal glede Trsta splošno izjavo zvestobe tripartotoi deklaracija in sklepom 8. pktobra ter izrazil zaupanje, da bodo zavezniki te sklepe uresničili, Pač stara pesem.
TEŽAK POLOŽAJ DELAVCEV V TRSTU
Italijanska gospodarska politika, ki jo pod okriljem ZVU sprovaijajo v Trstu, je izzvala splošno krizo v tržaških ladjedelnicah, Id so ostala braz naročil in začela odpuščati delovno silo. V zvezi s tem že dalj časa delavci največje tržaške ladjedelnice demonstrirajo in zahtevajo izboljšanje položaja.
V	ponedeljek je več kot 2000 delavcev demonstriralo po mestu, noseč transparente z gesli, ki obsojajo tako gospodarsko politiko. Odposlali so tudi posebno delavsko delegacijo na ZVU, kateri je italijanski funkcionar Sartori obljubil, da bo skoraj prišlo do novih naročil. Toda ,sodeč po izjavah sindikalnih prvakov so ti obeti brez vsake stvarne podlage
RAHEL PADEC SVETOVNE
LETINE KRUŠNIH ŽITARIC
Po sedanjih podatkih bo svetovni pridelek krušnih žitaric v letu 1953 —54 nekaj nižji, kot je bil v prejšnjem letu. Poročila o žetvi iz večine dežel severne poloble in previdna cenitev letine v deželah južne poloble kažejo, da bo celokupni pridelek nekoliko manjši, kot je bil rekordni pridelek leta 1952. Glavne svetovne 'izvozne države bodo imele manj pšenice in rži kot lani, žetev v Evropi in Afriki bo pa nekoliko .večja. Vzhodna Evropa, ki je najbolj važno področje rži, bo imela približno enako letino rži kot leta 1952. Argentina bo pridelala nekaj manj žitta kot 'lani. Pridelek pšenice v Evropi bo za okoli 45 milijonov bušljev večji kot lani:, pridelek Azije pa približno enak.
8*KBn&m
i w©BSmwi
rešil 'iz goreče leteče trdnjave. Naci-fašisti so 'takrat v -tržaškem llistn viPiccolo« razpisali — en milijon Ur kazni --- če prebivalci takoj he izročijo skritega padalca. Pošteni ■ljudje so raje plačali milijon lir!!! Camc.rata Fcrando, so Ml tudi ti sovražni ki domovine
Ne bomo zgubljali besed s 'takimi in podobnimi iljudmi, ker ni vredno. Take izjave — pa čeprav so javno — nas prav nič ne čudijo. Dobro verno, da je razpoloženje takih ljudi proti Slovencem vedno le sovražno. Ne moremo pa mimo nekaterih dejstev, ki osvetljujejo o-Impen položaj Slovencev, ki imajo »srečo«, da lahko »zahvalijo boga« za italijansko nadvlado.
Že več kot deto dni se vleče razprava proti skupini sto kmečkih najemnikov -iz Pcvme pri Gorici, ki jiih toži »Entc Tre Venezrie« — ustanova iz časov fašizma. Kmetje sc z vsemi silami borijo, da hi se obdr-žaili na svoji zemlji, ki jo od nekdaj obdelujejo in so jo 'obdelovali tudi že njihovi dedje in pradedje. Ta fašistična ustanova spada danes v območje rimske vlade. Če vemo to, tedaj nam postane jasno, zakaj si je vse prizadela, da bi sc znebila slovenskih zakupnikov in na drugi strani priselila tiste 'ljudi, ki bi pomagali ustvarjati — novo italijansko naselje — v osrčju slovenske zemlje onkraj Soče. Slovenski kmetje so na sestanku sklenili, da bodo vztrajali v pravdi za svoje pravice.
Italijanske oblasti pa med.tem pri-seljujejo v goriško pokrajino na tisoče ii;n tisoče Italijanov. Po ■objavljenih podatkih so v zadnjih štirih letih priselili nad 21.000 (Ljudi. To so predvsem begunci in optianti. V goriški pokrajini pa je 13.000 ljudi brez dela, aili 10 odstotkov prebivalstva. Za priseljence pa kljub temu vedno dobijo detlo lin gradijo hiše in naselbine. V Štandrežu, popolnoma slovenskem kraju, so postavili posebno naselje za italijanske begunce.
Pokrajinska uprava v Vidmu proučuje načrt za ukinitev nekaterih občin v Slovenski Benečiji. Od 16 obči-n, ki jih ¡imia Slovenska Benečija, je deset s popolnoma slovenskim prebivalstvom, v ostalih šestih pa živijo pomešani s furlanskim prebivalstvom. Te slovenske občine naj bi sedaj priključili k italijanskim in jim tako dali — italijanski pečat.
Sedanje italijanske oblasti so zelo »velikodušne« proti Slovencem v Benečiji kjer so z neštetimi izgovori ukinili številne šole. Kako skrbijo za obstoječe pa jasno kaže primer slovenskega svetovailca 'Pavlina v goriškem občinskem svetu, ki je moral i opozoriti, da eo številne šole brez drv in brez peči. Učenci so morali v najbolj mrzlih dneh pisati naloge v rokavicah.
Res, politika, ki z orokavičenimi rokami deli take »dobrote« svojim državljanom.
Nedavno so imeli na videmski prefekturi sestanek vsi župani in tajniki občin Slovenske Benečije. Tam so dobili ukaz -naj .pismeno opozorijo slovenske duhovnike, češ da raznarodujejo itailianisaime prebivalce Beneške Slovenije.« Ukaže j» naj tudi, da morajo prenehali s pratmitalijansko dejavnostjo« — kot to razumejo 'tisti na prefekturi v Vi dmu.
Ne bomo naštevali drugih primerov, čeprav hi lahko napolnila cele strani. Predobro poznamo, kdo so tisti na diiigi strani Soče. Če ima kdo pravico govoriti in pisati o raznarodovanju, smo to samo mi Slovenci, ki smo morali dolgih 25 let na lastni koži občutiti — njihovo razniaro da vanje. Se posebno pa smo občutili njihovo pohlepnost med NOB, ko so se razdivjali po naši zemlji in z ognjem in mečem -— raznarodovali v imenu Rima in njegove kulture ljudi malega naroda, Li so jim pogumno povedialli. da jih ne marajo več.
OSE — VAŽEN IZVOZNI PREDMET HAVAJSKIH OTOKOV
Prav nenavaden azvoani predmet Havajskih otokov so ose. Havajski strokovnjaki za sladkorne nasada pošiljajo z letali havajske ose v Queensiand na Avstraliji, na Fi-dži otoke in v druge predele Pacifiškega oceana, kjer sadiijo sladkorni tis; te ose namreč pomagajo u-ničevatfl. žuželke, ki povzročajo sladkornim nasadom veliko škode.
Nabava nekaj večjih ribiških ladij za novo ustanovljeno podjetje »Ribič« v Piranu je izzvala raznovrstne komentarje. Ker je v to razpravo poseglo tudi: naše časopisje, menimo, da je potrebno, da tudi mi izrazimo svoje mišljenje predvsem, ker so nekateri »stTdkovnj.aki« prišli do Čudovitih zaključkov, iz katerih vejejo zastarela mišljenja in nestrokovne ocene, kakor da ne živimo v dobi vsestranskega napredka na vseh področjih človeškega udej-stvovanja. Razumeti moramo, da se je ribištvo vsepovsod po svetu pa tudi v ELRJ zelo razmahnilo kljub objektivnim težavam, ki navadno spremljajo uporabo novih sredstev in načinov dela v tej važni gospodarski panogi.
Na vprašanje, s kakšno vrsto ladij naj bi dopolnjevali našo ribiško flotoljo, menimo, da so nam potrebne poleg že obstoječih tipičnih o-balnah ladij vsekakor .tudi ladje z večjo zmogljivostjo, ki so opremljene za vsako vrsto ribolova, tn to: za lov z mrežami potegalikami (koče) v zimskem času, za lov na tune dol palamide, kakor tudi. za lov z mrežami plavairicaml Le s tako o-premlj enimi ribSšknmi ladjami bo mogoče pažfiveta ¡naš ribolov in preskrbovati našo predelovalno industrijo s potrebnimi količinami rib. Menimo, da ribolov po dednem Sin že stoletja udomačenem načinu teli potreb ne more zadovoljiti, saj ve mo, da je naša industrija še vedno navezana na uvoz rib iz ostalilh predelov FILRJ, pod Italijo pa so tovarne v Izoli uvažale ribe celo a črnega morja, čeprav je boto tedaj v Izoli .veOSko sakalev. Z ustanovitvijo ribiškega podjetja, ka razpolaga z ladjami, pripravnimi za vse tri vrste ribolova, smo dosegli predvsem to, da naši ribifti lahko lovijo ribe tam, kjer se pojavijo in niso več odvisni od čafcanja na njih oti obali.
Sicer pa so tudi v našem okraju že pričeli uporabi j ati nekoliko večje ribiške ladje z dolžino 18 metrov in motorjem 120 KS namesto prejšnjih 12-metrskHh. Ze to je bil prvi koraik naprej, do njega pa je prišlo, ker naši obalni pas, kakor je znano, ni posebno bogat. Ker pa smo še vse preveč zvezami na ta pas, so tudi cene ribani še vedno viso&e in upravičeno se naši ljudje sprašujejo, čemu so cene ribam v notranjosti nižje kot pa v obalnih mestih koprskega okraja.
Dmugi primer, ki potrjuje, da je gradnja večjih ribiških ladij gospodarska upravičena, je to, da je podjetje »Sardeia« v Novemgradu 2 dvema večjima iriboškfeia ladjama in s posadko, 'ki se je znala prilagoditi naprednejšemu in sodobnejšemu načinu /ribolova, ulovilo v preteklem letu raznih vrst rib v vrednosti 14 milijonov din. Vsa ribiška flotilja v Izoli, sestoj eča se dz sed-
Zanimivo predavanje v Sežani
V okvira Ljudske raniverze r Se-zani je te dni priredila Turistično-olepševalno društvo Sežana turistično predavanje in prikazovanje barvnih dmapozalo/vov turističnih kraje» Slovenije in Slovenskega Primorju 2 podzemeljskimi lepotami Postojnske in Škocjansko jame. Več kod 200 poslušalcev je pazljivo sledilo predavanju tov. dr. Goroa, ki je istočasno prikazoval barvne {¡Kapo¿tire 'in prelep« turistične krajo in naše naravno pmrodne lepote, ki jih imamo nešteto r Jugoslaviji in še posebno v Sloveniji. Ti uram dajejo vso možnost za razvijanje naprednega turinarta, ki je tudi pomemben čamuitolj našega socialističnega gospodarstva. Za zaključek so predvajali še prvi zvočni slovenski propagandni fiilm Turistične zveze Slovenij...
Priso-tne poslušalce je ta nova turistična propaganda pripravila r dobro razpoloženje, ki bo brez dvoma okrepila delovanje društva in povabila znatno število udteleiencev no mednarodno smučarsko tekmo, ki bo od 12.—14. marca na Planici.
C.B.
niih ladij, ni dosegla nilbi približno takšen uspeli. Ali bi mogli »strokovnjaki«, ki govore, da poznajo ribolov pojasniti, zakaj ta razlika?
Naj se vrnemo k osnovni nalogi ribiških ladiij večjih kapacitet. ■Znano je, da v našem obalnem področju traja ribolov z mrežami pila vairicami le tri mesece, Od julija do ■ konca septembra, če pa je ugodna sezona, tudi v oktobru. V Dalmaciji pa se pojavi plava riiba že v aprilu,
jo ribiških kadirov. Zato smo prepričani, da bomo z novimi ladjami dosegli uspeh in dokazali, da so' tuda te vrste ladij našemu ribištvu potrebne, Ko govorilmo o ribolovu na odprtem morju, mislimo prav to, kar smo navedli v članku ta rti-kateršnega lova na slanilke in pole-novke, kar nam poizkušaj o pripisovati že navedeni »strokovnjaki« a določeno dozo ironije.
Iz navedenega iehaja, da je mno-

kar pomeni, da je z večjimi ladjami omogočeno ribariti že tati mesece prej in s tem podaljšati ribolov na šest odn. na sedem mesecev. Seveda morajo biti take ribiške ladje primerno opremljene. ,
Ribiška šola v Piranu je preteklo leto s svojo šolsko ladjo »Soča« ujela toliiko rib, da je s prodajo u-lova popolnoma krila stroške vzdrževanja ladje, čeprav je bila povprečna cena ribani 48.— dttn iin je ladja predvsem namenjena za vzgo
go stvsroi, Id govore za večje ladje, kar seveda ne pomeni, cia se moramo odreči manjšim. Poudariti pa moramo še to, da je tak ribolov možen le z dobro strokovno prijprav-ljenimi' ribiči. Zaradi tega bi morale naše zadruge in podjetja temu posvečati večjo skrb in preMtalti a takšnim odnosom do vzgoje mladih ribičev, kcft ga imajo doslej, ko nffiso ribiške zadruge od 1945. leta naprej vzgojile niti enega ribiča.
L. P.
Predstavniki vseh 45 knrell.ijskih zadrug na Tolminskem so se zbrali na sedežu okrajne zadružne zveze in se do vseh podrobnosti pogovorili o delo vanju KZ v preteklem leltu in pripravah za občne zbore, ki bodo od 14. II. do 15. UI. 1951. Da bodo vsi člani in tudi neeiiani seznanjeni z delovanjem zadrug in lahko sami presodili uspehe in koi-bt zadrug za dviganje in izboljševanje gospodarstva po vascih, prinašamo glavne mlisli razgovorov.
Prvič po osvoboditvi je vseh 45 kmetijskih zadrug zaključilo delno bilance s priblitkom. Pribitki posameznih zadrug znašajo od 200.000 do 4,000.000 din. Za posamezno zadrugo pride, povprečno po 500.000 din. Res je, da so v nekaterih zadrugah nastali tu-dli primanjkljaji To pa nc bo nič vplivalo na pribit-ke, k«r bodo za pnimankljaje odgovarjali odgovorni .uslužbenci zadrug, ki imajo primainkijaje.
Letne, bilance je večina zadrug že zaključila. Tc sedaj pregledujejo upravni odbori, ki pripravljajo .poročila zm občne zbore. 'Knjigovodstvo zadrug zaznamuje precejšen na-' predek, kar je vsekakor pozitivno.
P.recejšen napredek zaznamujemo tudi na področju utrjevanja zadrug. Članstvo je v primerjavi z letom 1952 naraslo za 20 odstotkov. V glavnem so urejeni tudli deležu .in jamstvo. Pri kmetovaltaih je opaziti večje zanimanje in zaupanje v zadruge, koi pred leti'. Prav tako kažejo upravni odbori kot oeliotta več sianimanja za vse delo na področju zadružništva »a vadi.
Od posameznih zadrug so se na področju pospeševanja kmetijstva najbolj .izkazale (KZ v Ledinah nad Idrijo, iKZ na Mostu na Soči in v Otaležu, ki so dalalie na pospeševanju in izboljšanju živinoreje, sadjar-
@M3® w 7fnr
-- ........
iiMIflp
Modernizacija železniškega prometa zavzema vedno večji obseg. Nedavno so v Ameriki izdelali novi aerodinamični ekspr&sni vlak, ki vozi med Los Angelesom in Chicagom. Vlak je opremljen z dveselovimi motorji in vozi s povprečno brzino nad 100 km na uro.
Zadnje avanture ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya so vzbudile po vsem svetu poplavo člankov in poročil o njem in o njegovem delu. Kakor je znano, je Hemingway nedavno doživel v Afriki dve letalski nésreci in to brez posledic. Na sliki vidimo slavnega pisatelja (Slovenci imamo v prevodu njsgov roman uKomu zvoniM.) v družbi novinarke na Kubi, ki ji je sam pripravil okusno malico.
Dirigent simfoničnega orkestra v JVashingtonu dr. Mitchell je velik ljubitelj otrok in prireja posebne koncerte samo za otroke. Med odmori pošilja člane svojega orkestra med otroke, da jim nazorno pokažejo, kako igrajo na svojih godalih. Na ta način vzbujajo med mladino živo zanimanje za glasbo.
»WMBMBiM ligi!!
Mednarodna organizacija Združenih narodov za pomoč otrokom (11NICEF) ima zelo obširno področje udejstvoixmja. Vsdkakor si je s svojim delom v zadnjih leti\'i pridobila velik ugled. Njeno načelo je, da vsak nov top, vsaka nova bojna ladja in vsaka nova raketa, predstavljajo tatvino na ško<lo tisti?'., ki so lačni.
La letošnji največji evropski avtomobilski dirki Rallye Monte Carlo je zmagal Louis Chiron (na sliki). Proga je bila dolga nad 3.000 km. Start je bil v Atenah, vozili pa so tudi skozi Jugoslavijo. Po končam dirki so njegovi tekmeci izjavili, da je vozil z nepravilno opremljenim avtomobilom. Spor je precaj kočljiv, saj znaša prva nagrada milijon frankov.
¡iMmmmmmm ^Älnt 1
Četrta žena pisatelja Hemingwaya je ameriška novinarka Mary Welsk. Z njo je poročen že sedem let. Vse kaže, da se odlično razumeta, kajti Mary je prav tako naixlušena za pustolovščine kakor njen mož. V zadnjih tednih ga je sprendjala t> Afriko, kjer je zbiral obsežno gradivo o gibanju Mau Man.
stvw, semenske službe in zaščite Tastlin. Aktivna sta bila tudi sadjarski in živinorejski odbor, bi delujeta v okvii.ru OZZ. Za pospeševanje kmetijstva je OZZ lani prispevala 2,000.000 din.
Zelo malo pa je bilo uspehov 11a kulturno-prosvetnem področju. Posamezne zadruge so v ta namen dale na razpolago denarno pomoč, vendar so kulturno prosvetno delo v okviru zadrug ni .razživelo. Gotovo je večja strokovna in kulturna izobrazba kmetov eno izmed, osnovnih vprašanj kmetijskih zadrug po vaseh. Tu je nastal nekak zastoj in bo treba več načrtnega dela, da bodo kmetje spoznafli, da brez znanja ni napredka.
Sekcija žena — zndrrružnic, hi kot desna roka zadmig morala pokassati več uspehov. Konservativnost večine žena posebno v hribovitih predelih okraja je kriva, da ne sodelujejo v večjem številu v vodstvih KZ. Lahko pribijem, da so žene — prve vzgojiteljice mladega in napredka željnega rodu na vasi. Te vzgojiteljske žilice pa zelo pogrešamo pri naših ženah.
Delo nadzornih .odborov ni bilo tako, kot hi moralo biiti. To je jasno pokazai seminar, k i ga je organizirala OZZ in ni bila udeležba niti' 50 odstotna. Marsikje so nadzorni odbori niti sestajajo ne, kaj šele, da bj nadzorovali delo upravnih odborov in jim pomagali z nasveti in primerno kritiko.
Zelo važno je vprašanje sposobnosti operativnih uslužbencev v zadrugah. Pri teh je vso premalo zavestnega dela in skrbi zia izpopolnjevanjem izobrazbe. Ta bd nujno moral proučevali vprašanje pospeševanja kmetijstva, .trgovske proble-moitiiko lin 6e v 'tem izpopolnjevati. Tudi vodstva aadrug so ponekod zelo pomamkljiva v poznavanju vprašanj napredka vasi'.
Zastopniki so preučili tudi Ured* ho o kmetijskih zadrugah, ki je naletela na precejšnjo kritiko. Izvajanje te Uredbe bo v pasivnih krajih težko, ker ima od vseh 45 zadrug samo ena ugodna pogoje za postavitev obrtnega obrata. Zastopniki so se dogovorili, da trenutno ne bodo spreminjali pravil, razen v nujnih primerih iin to predvsem v točkah, ili' zadevajo jamstvo.
P. V.
HMr llllpp
Kodhodiš ti oslrozobček gcafer-žega moj . .?
To bo zanimalo naše kraške kam-nolomske in kamnoseške delavce in še koga zraven. Se posebej pa vse tiste delavce, ki v kamnolomu v Ko-PriMi1 na Krasu lomijo brdi kamen s še zelo primitivnimi sredstvi: železnimi drogovi, zagozdami in močnimi. rokami.
Pred dobrim letom je bivša Direkcija gradbenega materiala LR Slovenije nabavila v inozemstvu moderno žago za rezanje marmorja. Ta žaga bi marala pštiti v kamnolom v Koprivi, ker so bila sredstva za nakup ustvarjena, v glavnem z izvozom maimorjia 3Z tega kamnoloma. 2aga pa je obtičala v Ljubljani piti podjetju »Minerali«, ki izdeluje cementne izdelke. Ce bi bilo samo to, bi' še Slo. Lepa pa je ta, da ta gater-žaga lepo stoji ne izkoriščena celih 15 mesecev! TllstS, ki ise na računanje razumejo, so zračunali, cia talca gater-žaga, rtaža-ga v enem mesecu 30 kubičnih blokov, ite katerih izdelajo okrog 700 'kvadratnih metrov plošč. V 15 mesecih je tako nastalo 17,874.000 škode.
Vsa prizadevanja okraja Sežana, da M dobili to gateanžago, bo bila zaman. V inozemstvu fin doma pa je vedno večje povpraševanje po kraškem marmoru. Zato je predpogoj, da mora biti delo čimbolj mehanizirano.
PLASTIČNA »OČALA« ZA KOKOŠI
Na nedavni razstavi kmetijskih strojev v Londonu je bilo videti tudi plastična -»očala« za kokoši, pač eden od najbolj netnavadnih razstavljenih predmetov. Temina in neprozortna »očala«, ki se nataknejo na kljun, naj preprečijo kljuvanje perja in kanitoalizem, h kateremu nagibljejo posamezni' zastopniki perutnine.	t
/
Reportaža iz mladinskega doma v Dutovljah
a—— n——
HE BHB—
»Dutovlje!« Sprevodnikov klic me je opozoril, da sem na cilju. Izstopila sem, tujka na Krasu, pa vendar me je kraško jutro pozdravilo kot domačinko. Zdelo se mi je, da mi hoče reči: »Tu je zdaj tvoj dom, tu čakajo nate ljubezni željna srca otrok!«
Na Mladinski dom me je opozoril vrišč otrok, ki je prihajal iz visoke stavbe blizu postaje. Ob vstopu me je nagovoril deček dvanajstih let, z rdečim trakom na rokavu: »Dobro jutro, tovairišica. Prosim, koga Iščete?« »Rada hi govorila s tovari-šaco vzgojiteljico, ali bd me lahko popeljal k njej?«
»Seveda, tovairišilca, je zdaj z o-fcroki v spalnicah, kjer pospravljajo postelje. Takoj jo pokličem. Veste, jaz sem danes dežurni,« mi je rekel in hitro izginil zgovorni deček, ki je tako ponosen na svojo dolžnost — dežurstvo
še preden sem se mogla dobro seznaniti z vzgojiteljico, ki jo je deček spremljal iz prvega nadstropja, se mi je prijazno ponudil za vodnika, če si bom želela ogledati dom. Prav rada sem sprejela njegovo povabilo.
»Najprej vam bom -pokazal jedilnico. Zdaj je sacer prazna, vendar videli boste naša pridna dekleta, ki jo pospravljalo. Veste, to so dežurne v jedilnici. Vsak teden so druge tri.«
Vstopila sva v prostrano jedilnico. Tri deklice se pridno sučejo v njej. Radovedno povprašam svojega spremljevalca: »Ali -tudi parket čistijo same?« Zdelo se mi je namreč nemogoče, ker se je malo preveč
r
čne, potem pa fantje nadaljujejo. Saj veste, kako mislim!« »Hočeš reči, da ji vzamejo besedo, ker se ob njenih pripovedovanjih spominjajo svojih zgodb?« »Da, prav tako mislim, pa nisem znal povedati.«
TUho se izmuzneva iz učilnice, da bi si ogledala še druge prostore. Ko se vračava skozi oblačiinico, Eljo v zadregi malo zakašlja.
»Kaj pa je Eljo, ali bi rad opravičil tole -razbito okno?«
»Da, ampak... saj se skoraj ne da opravičiti, ker se ni zgodilo po nesreči. Res... raje ne bi povedal.«
»Kar povej, morda pa ni tako hudo, kot si misliš!«
Eljo še msio pomisli, ali bi novi tovarišici »zašpijal« tovarišiba ali ne, nato pa ga moj nasmej ani obraz le pripravi do besede: »Celestin se je igral z revolverjem, hotel je pre-.izkusiti njegovo »ubojno moč«, pa je pomeril v steklo. No, tu lahko vadite, da je Celestin eden od boljših izdelovalcev revolverjev.«
Z dežurnim nalaljujeva pot v prvo in drugo nadstropje, kjer imajo gojenci spalnice. Tu pa mi je .spretno nastavil majhno past: »Ali mi obljubite, da mi boste nekaj čisto po pravici povedali?«
»Seveda bom, kar vprašaj!«
»Prosim, povejte mi čisto po pravici, katere spalnice so lepše, v prvem ali v drugem nadstropju?«
V zadregi sem, ker ne vem, zakaj sprašuje: »Cisto po pravitea ta povem, spalnice v drugem nadstropju se md zde malo, prav malo lepše.«
»Res? Cisto zares?«
»Res!«
Eljo plane kriče po stopnicah:
i '	* - ...„.-. .,, . . j. : vijak;,..•
Mladinski dom v Dutovljah
svetil. »Da, same čistijo, včasih pa tudi fantje, kadar so dežurni. Saj ni težko, tovarišica.« Ponos mu je žarel v očeh.
»Veš kaj, Eljo, -ali bi mi ¡lahko pokazal vašo učilnico. Ta me najbolj zanima.« »Zakaj pa ne, pravkar se četrtki zbirajo k učni uri.« (četrtki pravijo učencem, ki obiskujejo četrti razred). Ko stojiva pred vrati učilnice, nii moj vodnik zašepeče: »Ko bova vstopila, ostanite skriti za gručo otrok. Slišali boste, kako zanimive zgodbe si pripovedujejo tovarišica in fantje.«
V kotu učilnice sem zagledala gručo otrok z vzgojiteljico v sredini. Simon pravkar razlaga: »Moja mama se je še enkrat poročila in novi ata me ima še bolj rad kot pivi. Tudi jaz ga imam zelo rad, ker vedno pripoveduje, kako je bilo pri partizanih. Sedemkrat je bil ranjen. Aldo se s Simonom ne strinja: »O, to pa že ni res, nikoli te drugi -ata nima tako rad kot prvi. Saj Mita pravi ata ni.«
Le drobna Zajčkova glava se ne dvigne. Zajček (to ime se ga drži, odkar ima v igrici, ki se je otroci uče, vlogo zajčka) je še tako majhen, da očeta ki je padel pri partizanih, ne pozna, pa tudi mamica mu je od žalosti umrla tako zgodaj, da se je le malo spominja.
»Eljo, zakaj pa tovarišica nič ne pove?«
»Saj pove, ampak ona samo za-
razumljivo. Komaj sedem let mu je bilo, pa je že tako rad stisnil v žep tujo radirko ali svinčnik. Zdaj sva prijatelja.
Vidite, zdaj sem vam povedala šele o dveh. Kaj pa drugi? Enajstletni Josa, ki mu izpod nosa visi »svečica«, čeprav ima poln žep robcev, predrzni Marjan, vztrajni Aldo, neposlušni Bruno, počasna Zdenka, prepirljiva Olga, marljiva Danijela, nasmejani »traktorista Silvo, resni Miloš s prijazno sestrico Vilmo in še in še...? Za vsakim imenom velike otroške oči, za vsakim obrazom sto interesov, sto napak in sto lepih lastnosti, saj veste, kako pravi naš mladi pesnik: »Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep«.
Pa še nekaj se skriva za vsakim parom teh oči: za vsakim, prav za vsakim najdete žalostno zgodbo o padlem očetu in bolni, nezakonski ah pobegli materi. Nekatere od teh povesti so dolge, druge, krajše, včasih pa ¡se začno ali končajo z eno samo vesedo — najdenček.
Rada vam bi povedala le en .primer s področja vzgojnega dela. Že prej sem vam omenila lenega in ne-
poslušnega Bruna. Deček je poskusil tudi krasti. Ker lepa beseda pri njem ni rodila uspeha, ga je hotel tovariš vzgojitelj kaznovati s tem, da bo p'sal njegovi mami: »Kako ti bo, Bruno, če boš vedel, da je mama žalostna zaradi tebe?«
»Saj jaz nimam mame.«
Da bi se rešil iz zadrege, je no-vodošli vzgojitelj prejšnji stavek o-pravičil kot pomoto in dejal, da bo pač pisal domačim. Nato ga je vprašal: »Kje si doma?« Predstavljajte sd vzgojiteljev položaj, ko mu je fant povešenih oči odgovoril: »Nikjer, jaz nimam ne doma, ne domačih. Odkar se spominjam, živim v domovih za sirote/t
Vzgojiteljica se -je pozorneje obrnila k meni:
»Vaš obraz postaja začuden, tovarišica!«
»Da«, sem odvrnila. »Ne morem razumeti tolike vedrine fin navdušenja teh otrok pri igri in delu. Ne morem razumeti tega vedrega smeha, ki ves dan odmeva okrog njih.«
»Res, malokdaj se raznežijo. Ob igri in učenju pozabljajo na povest svoje preteklosti, v ospredje stopa -tastih sto najrazličnejših interesov, hotenj in domislic — slabih in dobrih.«
Ko sem se poslovila od vzgojiteljice, nisem dolgo mogla zaspati. Bila je to prva noč v domu. Uradno ga imenujejo »Mladinski dom v Dutovljah«, jaz pa bi tako rada izpustila vse drugo in mu rekla samo dom, da ne bi billo nikomur več treba reči: »Jaz nisem nikjer doma !«	MIRIJAM
ODLOČNI VOLJI. VZTRAJNOSTI IN MOč] KRAŠKIH KAMNOSEKOV SE NE MOREJO UPIRATI NITI TAKE SKALE. TA. 180 STOTOV TEŽKI «LOK SO ODLOMILI V KAMNOLOMU V KOPRIVI. S POMOČJO ŠTIRIH »V IN ČE V« GA PREOBRAČAJO DO MESTA, KJER GA BODO LAHKO OBDELALI. ZA TA KAMNOLOM JE BILA NAROČENA GATER-ŽAGA, KI JE »OBSTALA« NEKJE V LJUBLJANI
ZNANSTVENA RAZISKOVANJA V PIVŠKI DOLINI
»Danijela, Danijela, zdaj pa imaš dokaz, da so naše spalnice lepše od vaših, še tovarišica, ki -ne ve, kje spijo fantje in kje dekleta, mi je to potrdila.« Danijela zmaje z rameni in tiho reče: »Da, danes res. Ampak navadno ni tako.« Eljo se nekam prisiljeno nasmehne in nič več ni zmagoslavja na obrazu.
Prvi dan v tem novem okolju sem preživela skoraj brez besed, s široko odprtimi očmi. Malo bolj sem se ¡razgovorila šele zvečer, ko me je tovarišica vzgojiteljica povabila na skodelico črne kave. V stavbi je tiho, iz sobe v sobo hodi osemdeset lepih, še nedosanjarnih sanj. Jaz pa sem samo radovedna,
»Spoznala sem nekoliko igro, de lo in učenje v domu. Zdaj pa bi vas, tovarišica vzgojiteljica, prosila, mi poveste še kaj o njih, ki tukaj žive.«
»Eljo, ki 'vam je razkazal stavbo, je imel — čaprav je majhen — lažjo nalogo kot jaz. Razkazal vam je samo eno poslopje, jaz pa imam nalogo razkazati vam osemdeset labirintov. Posebno -težko je, ker jih še ne poznate in ker si ne morete za besedami predstavljati določenega obraza. Rada bi v-am povedala o Janezu, ki ste ga gotovo srečah v mizarski delavnici s starim, rjavim klobukom in raztrgano hlačnico. In o malem Stanku, ki se je komaj tu v domu naučil izgovarjati svoje ime
V preteklem letu je bila zelo raz-gibana sezona raznih raziskovanj tal, jam, narodne zgodovine dn običajev v Pivški dolini. Posebna ekipa je na primer raziskovala jamo »Golo-binjo« pri vasi Par je. Naj nekoliko opišemo glavne rezultate znanstvenih raziskovanj, ki se bodo nadaljevala- letos .poleti.
Zlasti delovni so bili znanstveniki Komisije za raziskovanje kraških jam v Postojni. Toda njihovo delo, ni bilo posvečeno le raziskovanju jam, pač pa se je bolj -osredotočilo v ugotavljanju podtalnih -vodnih tokov. To je posebnega pomena za preskrbo z dobro pitno vodo za vso Pivško dolino in mogoče -tudi za druge predele našega Krasa.
Pri raziskavi raznih studencev in talnih voda sx> našli posebno dobro vodo pod vasjo Plivka za »Miličeto-vo hišo«. Tu je naravna globoka špranja med skladi .apnenca. Vodostaj le malo pade celo v največji suši. Ta voda naj bi bila v zvezi s podzemnim vodnim tokom med Pivko in Trnjem. Čeprav -bo treba še precej raaiiskovanj .v tej meri, je vend-a.r j-asno, da hti količina vode v zgoraj -omenjeni špranji zadostovala za precej naselij. Sedanji vodovod za Pivko in -Hrastje je že zelo obrabljen lin -tudi naprave ne odgovarjajo svojemu -namenu. Tako dobivata ti dve vaai le skopo količino vode. Vsa druga naselja so navezana največ na -kopnico ali na studenca v Radoliovi vasi in v R-epljah za vasjo Gradec. Seveda pa oh večjih sušah kmalii zmanjka k-apnice v vodnjakih posameznih posestnikov, pa tudi vode v studencih je zelo m-alo. Odveč hi bilo govoriti o gospodarski škodi, ki jo povzroča tako stanje.
Kot smo žc omenili, imamo v bližnji okolici Pivke tlva izvirka, od katerih odpove izvirek v Radohovi vasi le -oh najhujših sušah. Zanimiv pa je izvir v »Repljah« za vasjo Gradec. Ta izvir se nahaja prav sredi apnenčevih skladov in obsega lo malo, škafu podobno odprtino. Iz te odprtine lahko črpaš vodo ure in ure, ne da bi se globina spremenila. Voda upade le oh največji suši, vendar nikdar ne presahne. Znanstveniki menijo, da napaja ta izvor voda iiz Javorniškiih in Snežniških gozdov An pogorja. To bo tudi držalo. V teh gozdovih ni namreč večjih in stalnih izvirkov. Vse ogromne padavine, ki padajo na te gozdove v obliki dežja wllr snega, pronicajo v notranjost zemlje in -apnenčevega sestoja tega pogorja. Ko pa zadeno voda na sloj fliša, ki je za vodo neprepustijiiiv, se ob robu -tega sestava pomika dalje, dokler se 110 prikaže na površju kot izvor in to na drugi strani doline Pivke. Seveda so pa vsi -ti izviri skopi in ne
bi zadostovali za večjo preskrbo z vodo. Zaradi -tega bo še treba temeljitih raziskav, da bomo prišli do res dovolj močnega podtalnega vodnega toka. Znanstveniki pri Komisiji za raziskovanje kraških jam posvečajo ogromno pozornost problemu pitne vode na tem predelu.
V naši dolini n-apravlja ogromno škodo živinski zajedalec — metiljaj, ali kot ga tu po domače imenujemo vovčič. Vsa naša presihajoča jezera, Pivka in vse luže, kjer napajajo živino, so ogromna legla tega zajedal-ea. Poleti se je zadrževal na zgornjem predelu Pivške doline prof. dr. Fran Kos iz -Ljubljane in se mnogo ukvarjal s -tem problemom. Metljaj sam se zadržuje v vo-dii. Ko presiha voda-, raste na naših presihajočili jezerih in v strugi Pivke bujna trava. Na spodnjiili delih listov odloži metljaj svoja jajčeca. To travo pokosijo in spravijo domov, n-a-to pa se živina pase. T-ako preidejo jajčeca nietljaja v želodec živine. Tu se razvijejo in preidejo v kri goveda ali drobnice. Bolezen je itn lin seveda tudi nesreča za živinorejca. Veliko so žc pisali razprav o uničevanju tega zajedalca, pa je ostalo Je na pa-
pirju. Z reševanjem tega gospodarskega vprašanja bo treba resneje začeti.
Več dni se je mudil po naši dolini tudi asistent Akademije znanosti in umetnosti dr. Klemcnčič iz Ljuhlj-ane. Proučeval je razne običaje iz narodne zgodovine. Obiskal je tudli več starih prebivalcev naše doline. Zelo se je zanimal za življenje v naših krajih v preteklem stoletju. Stari možje so mu pripovedovali o zelo težkem življenju. Zemljo so obdelovali na zelo primitiven način z lesenim plugom. Pri vozu p.a je bulo vse leseno, le iglica je -bilta drenova- Skoraj vsi mlajši možje so hodili na delo v gozdove na Hrvaško, Sedmograško in celo v Romunijo.
Dr. Klemcnčič se je tudi zanimal za razna krajevna imena, ki jih je naše ljudstvo prej uporabljalo, a so se potem izpremenila. Nekaj takih preimenovanj je bilo zlasti med italijansko okupacijo. Tako so Italijani preimenovali «I.lov klanec» v Javornnku y .»Sasso grosso«. Naši Iju-
uporabljamo »Monte Lome«, ko imamo vendar lepo slovensko ime »Vrh Loma«. Našim gozdarjem polagamo na srce, da bi se malo bolj potrudili pri uvajanju naših domačih imen!
Skoraj mesec dni je Izkopavala in preiskovala ekipa Arheološkega institut« iz Ljubljane tako imenovano »Golobinjo« pri vasi Parje. Med izkopanim materialom so našli več ko-sov orodja iz kameno dobe. Dobili so tudi kosti jamskega medveda in svizca. Niso pa megli ugotoviti, ali je človek stalno hival v -tem pod-molo, ailli pa mu je služil Je kot prehodno bivališče. Ker je podmoJ precej obsežen, bodo z na daljnim i izkopavanji in raziskovanji odkrili najbrž še druge zanimivosti iz davne preteklosti.	M. Ž.
dje so »Debel
potém ta klanec imenovali
kamen«. Nadalje
vedno
Motiv s Postojnskega (v ozadju Nanos)
FOTOGRAFIRANJE SONČNE KRONE
Skupina britanskih znanstvenikov, ki dela pod vodstvom Nobelovega nagrajenca in predstavnika fizikalnega oddelka na Bristolski u-niversi, prof. C. F. Powella, se v sodelovanju z oddelkom za solarno fiziko univerze v Cambridgeu pripravlja, da bo ma-ja spustila v a-tmosfero 60 metrski poskusni balon, ki bo nosil s seboj 18 metrski teleskop s fotograskim aparatom. Za poskus so -izbrali dva možna kraja,, prvi je letališče v bližini Bri-stola, drugi pa Cardington v Bed-fordshireu.
V višini med 21 ¿n 23,000 metri bo teleskop, ki bo nameščen .v posebni koSari iz aluminija, iz nje avtomatično .izpadel. Ko bo fotografski aparat, pritrjen na teleskop, počasi padal skupaj s padalom, na katerega boi navezan, se bo avtomatično sprožil vsako desettisočinko sekunde.
Prof. Powell je izjavil, da njegova skupina upa, da ji bo u-spelo prodreti skozi plast zraka, ki obdaja našo zemljo in ki vedno povzroča astronomom velike sitnosti. Ce jim to uspe, upajo, da bodo dobili jasne slike o sončni kroni, to je plinastem pasu okrog sonca.
Zračne, plasti nimajo povsod enakega zračnega pritiska, ampak se pojavljajo območja z nizkim pritiskom (cikloni) ter visokim zračnim pritiskom (anticikloni: -ali barometrski makiimi). Razumljivo je, da doteka v predele ciklona zrak iz krajev z vušjim pritiskom, na drugi strani pa odteka iz antieiklonalinega dela atmosfere zrak na vse strani. T-ako gibanje zraka občutimo kot vetrove. Ker ¡ni cikloni in anticikloni ne mirujejo na enem kraju, ampak potujejo okrog po več 'ali manj st-a-lnih poteh, liinamo v atmosferi tudi več ali manj stalne vetrove.
Zaradi različnih motenj zračnih plasti imamo na zemeljski površini veliko število vetrov. Opisovanje vseh hi bilo preveč obširno, zato se bomo omejili Je na -liste, ki so v zvezi 2 našim ozemljem.
Oh islandski depresiji', imenovani tudi severoatlantska, piha pri nas jugozapad, ki je dokaj močan ter povzroča deževno VTeme. Po statistikah je glede na pogostost pojavljanja v naših krajih na drugem mestu.
Kadar nastopi sredozemska depresija, potuje mrzli zrak iz celine v smer ciklona in tam izpodrine toplejšega. ki se dvigne više. Ta veter imenujemo burjo, ki dobiva proti morju vedno večjo moč, proti severu pa njena sila pojema. Poka od jugovzhoda, vzhoda ter severovzhoda, Zadnj-a smer je najpogostejša smer ptihanja- vetra pri n-as.
Kot posledica atlantske depresije nastopi sekundarna depresija v območju Alp ali ob njih na Sredo-ski obliki v naših krajih skoraj popolno brezvetrje.
Veder »jug« ima ravno obratno smer kot burja. Piha tOTej -od morja na celino, od juga proti severu, vendar res tipičnega jjuga« pri naš ni mnogo.
Fen piha -od jugozapada. Povzroča veliko prozornost ozračja. Vzpenja se ob bregovih in pada čez grebene navzdol. Je -topel iveter in povzroča pri'ljudeh {delonra tudi pri živalih) precejšno nerazpoloženje.
Najmanjkrat pihajo pri nas vetrovi , od severa ter juga, čemur so
Značilna oblika po vetru obrušenega kamenja
vzrok gorovja, kli tej smeri vetra nudijo večjo oviro.
Vetrovi so važni za padavine, saj prinašajo s seboj vodne lilapc, ki se zgostijo in padajo na zemljo v obliki dežja ali snega. Zgostitev nastane oh znižanju temperature. Ta pojav opažamo v primeru, ko se zrak dvigne iz nižjih — toplejših predelov, v višje -hladnejše. V Sloveniji imamo za .to lep primer. Veter prihaja segret, nasičen s hlapi od morja in sc dviga preko naših višin. Ve-terna stran pri nas je jugozapad nit, torej je to stran v več padavinami. To potrjujejo tudi statistike, ki kažejo, da je največ padavin na jugo-zapadmi strani Alp ter Dinarskega gorstva.
Veter sam pa n¡ samo atmosferski pojav, ampak je tudi prcccj važen faktor pri preoblikovanju zemeljskega površja.
Iz praktičnega življenja vemo. da piha veter sedaj močneje, sedaj ših-kejc. Čim večjo hitrost ima veter, tem močnejše jo njegovo delovanje na zemlji. Neposredno pri tleli je trenje največje, hitrost pa zalo najmanjša. V severni Nemčiji so z
merjenjem dobili zanimivo podatke, kii jih kaže razpredelnica:
v višini	piha veter s hitrostjo
5 metrov	3,5 metrov na sck.
10 metrov	4,2 metra na sek.
100 metrov	6,8 metrov na sck.
1000 metrov	8,5 metrov -na sek.
10000 metrov	20 metrov na sck.
Iz gornje razpredelnice sc vidi, da hitrost vetra z višino vidno narašča. Seveda je še mnogo ovir, ki vetru zmanjšujejo silo. To so že razne oblike terena, pa tudi gol svet brez rastlinstva veter mnogo manj ovira kot poraščen predel'. Na drugi. strani pa tudi veter vpliva na rastlinstvo, saj najdemo drevesno mejo na odveterni (zaDišni) strani višjo kot na priveternem delu.
Pri ddlovanju vetra na zemlji imamo tiri pojave, ki sc med seboj prepletajo. T-o so deflaoija, .transport dn akumulacija. Deflacija pomeni odpihovanje prašnih delcev. Čim večja je hitrost vetra, tem večje delce prenaša. Veter povzroča tudi drobljenje materije. Drobci, ki jih
SLIKA 2. -
Skala iz Libijske puščave (v nebo štrli ta skala, material okrog nje do spodnjega nivoja je odpii'ianj
p-iranju po vodi in odnašanju po močili burji. Zlasti zadnja je povečala svoje rušilno delo potem, ko je voda iz prsti lizplahniJa glinaste sestavine, ki so bile najmočnejši vezni fa-k-tor. T-ako so nam ostali goli kraški predeli. Pa tudi tu se z načrtnim pogozdovanjem popravlja huda škoda nespametnega izkoriščanja naših gozdov. Seveda gre ta zarast počasi, toda prvi dobri uspehi so že vidni.
Skoraj 4 % kopnega pokriva zeJo rodovitna, rumena prst, -puhlica. Kako neki je nastala? Veter je nosil zelo drobne prašne delce in 1 njimi zasipaval pusliajske rastline. Te so nanošene delce reč ali manj

Slika
Prerez skozi sipino 1) puščavi (sipina potuje v smeri vetra. Pikčasto izrisana je obstoječa sipina, črtkasto izvlečeni pa sta nekdanji mesti in
obliki iste sipine/J
veter odnese, butajo namreč drug oh drugega, se brusijo in polirajo. Slabši material se mnogo hitreje obrusi kot odpornejši-. Veter delco transpocrtiira iz krajia v kraj. Najmanjše dvugne najviišje in prenese najdalje, večje vali po tleli, največjih pa ne more premakniti.
Kjer izgubi veter svojo moč, se vsqdejo najprej najdebelejši delci, najdrobnejši prah pa nese še naprej. Akumulacija je torej obratni proces deilacije. Prav gotovo raasi-pavanje po vetru nli koristno, kaj tli mnogokje zasuje rodovitno prst. Človek se je postavil temu v bran z umetnima rastlinskimi nasadi, ki zmanjšujejo hitrost vetra.
Naj omenim še problem 'Krasa. Nekdaj je bilo — kot je znano — kraško ozemlje poraslo z lepimi gozdovi. Nenačrtno človekovo uničevanje pa je pustilo goličave. Prst je bila izpostavljena neoviranemu iz-
trdno vezale in preraščale, debelina puhlice je naraščala. Imamo tudi do 20 in več metrov debele plasti te glinasto — lapornate snovi. Ker je vsa plast prhka, reke zarežejo vanjo globoke in strmo doline. Tudi človekova prebivaiDišča najdemo v njej.
Pulili oa nastaja ponekod še danes, n. pr. v Mongoliji in Turkestanu. Izredno mnogo jo je na Kitajskem, kjer nastaja iz materiala iz puščavo Gobi še danes. Pri nas im-amo -ostan-, ke iz ledene dobe -ob Donavi, Dravi, Savi ter Tisa.	\
Omenim naj, da imamo še drugotno (sekundarno) puhlico, ki jo je voda iz -prvotnega mesta prenesla drugam. -Od one, M je nastala po vetru, se Joči po pl-astovitosti, ter po-mešanju s prodom.
Veter je torej tudli eden izmed faktorjev, ki silno počasi-, pa tembolj vztrajno spreminjajo zunanjost naše zemlje.
ZANIMIVOSTI PO SVETU
TEKSASKE ČEBELE PAKIRAJO SAME SVOJ MED
Neki čebelar v Texasu je izumil panj z vrči, katere napolnjujejo čebele same s svojim medom,. V tej »tovarni medu« ni treba človeku delati drugega kot da jemlje vrčke a medom iz panja, jih zamaši in 0-premi z etiketo.
MEDNARODNA AVTOMOBILSKA RAZSTAVA V NEW YORKU
Na »Mednarodni razstavi motor-skega športa«, v New Yorku prikazujejo avtomobile francoskega, britanskega, zahodnonemsšega, italijan-
Iv bMílti
skega, argentinskega in ameriškega izdelka. Med drugim je na razstavi 00 avtomobilov, ki jih nameravajo začeti izdelovati serijsko in bodo imeli izredno veliko hitrost. Nek britanski avtomobil bo lahko dosegel celo 276 km na uro. Tudi Italijani razstavljajo nov model avtomobila velike hitrosti z novim sistemom dovajanja goriva v motor, s katerim bo mogoče doseči večjo pogonsko silo kakor pri navadnem motorju. Bencin namreč dov-aja v -motor naravnost in ne preko vpli-njača. Med drugimi novostmi na razstavi je omeniti tudi avtomobilske karosa-r-ije iz plastičnega materiala.

i-^^^^i^siiiaišsfe^ij»-	»^i ... . ..... .....
PRVA ATOMSKA PODMORNICA
Nova ameriška podmornica »Nautilus« je prva tovrstna ladja na atomski pogon. V vseh pogledih bo prekosila dosedanje podmornice. Lahko bo plula tedne in meseca na morju in pod morjem, ne da bi ji bilo treba poiskati oporišče za izpopolnitev po goriških rezerv. Plula bo s tako hitrostjo in tako tiho, da jo bo zelo težko opaziti in poškodovati. Seveda bo treba za to podmornico zelo izvežbano posadko, katere člani se bodo morali dobri dve leti v posebnih tečajih pripravljati za svoje naloge.
Vesela pustna zgodba
Onkraj gora, kjer sonce hkrati vzhaja in zahaja, leži na dveh gričih čudovita vas po imenu št. Jerbas. Tu imajo čudno navado, da poldne zvonijo s košem. Z njim znajo menda tako lepo poitrkavati, kot nikjer in niikolL
Hiše so v Št. Jerbasu pokrite z lepenko, boljše pa i slamo. Da bi jih veter ne odnesel, so privezane z močnimi vrvmi na debele kole, tli pa so zabiti v zemljo, živina leži v hiši, ljudje pa v hlevu, to pa zato, da se ne bi preveč kvarila posteljnina dn ponoči škripajoče postelje ne bi motile presladkega miru.
. VaSča;Di se v št. Jerbasu ne umivajo, ker-bi koža sacer preveč trpela in tudi preveč časa bi izgubili za tc neumno uiznajdbo. Polete nosijo coklje, pozimi pa le včasih čevlje. Teh nikdar ne snažijo, ker bi se traki lahko obra-bili, novih pa se v Št. Jerbasu ne dobi. Srajce imajo ti domačega platna in z žico zašite, da se ne strgajo tako hijtro. Perilo si menjajo le ob največjih praznikih, kot je n. pr. pust aOii kadar luna zadnjikrat zaide.
Kdaj je v št. Jerbasu pustovanje, lahko vsak v koledarju vidi iri šemtjerbičani imajo ta dan trikrat debele podčrtan, da ga ne bi pozabili, kar bd bila seveda gromozanska škoda. Kadar sdije sonce, nosijo slamnike, da jih sonce ne hi preveč žgalo. Kadar pa dežuje, gredo kar pod ¡kap. Pravijo, da je to koristno in baje prijetno.
Razen cerkve -in hiš imajo tudi šolo, ki je zavarovana z visokim lesenim plotom. To pa zato, da ne bi preveč radovedne krave, ki se pasejo najraje okoli šole motile pouka, šola je samo tedaj, kadar je dan in .kadar ne dežuje ali sneži.
Z enega na drugi -hrib je napeta debela vrv, po kateri se drčajo hilačairji, ki hočejo v šolo. Tisti, ki nimajo želja po izobraževanju, lahko ostanejo doma in molzejo kure Včasih se pripeti, da ta ali oni šolar pade z vrvi. Toda gospod župan so pomislili tudi na take primere in vzeli v službo, najbolj pametnega moža v vasi, Petršiljčka pa imenu. Obkrožili so ga s pripravno lovilno mrežo, podobna metuljčnici, s katero se dolgočasijo mestni pobalind, kadai preganjajo nedolžne metulje. PetršiUjček je izredno velik možak, tako visok, da mu ga ni patra. Ce ima pozimi premočene čevlje, dobi nahod šele podeta, tako dolg je. Do sedaj se še nobenemu hlačarju ni pripetilo nič hudega, ker ¡hrabri občinski' stražnik Petršiljček vjame vsakega v svojo mrežo. Za vsakega ujetega otroka dobi kot nagrado meseno ali prteno klobaso. Pravijo, da jih ima doma že toliko zloženih, kakor polen v drvarnifcl.
V šentjerbski šoli sede učenci spredaj dn učitelj zadaj -Namesto palice ima učitelj fračo in po potrebi strelja s cmoki na poredne učence. Nekateri šolarji, starejši seve-da, so že tako spreta^ dadzstreljena cmoke ujamejo v široko odprta usta. Taki učenci smejo v Št. Jerbasu' tudi govoriti Sn jesti med poukom. Zvezkov nikdar ne kupijo, ker pišejo kar na klopi. Vsako popoldne jih občinska Neža skrbno poriba in naslednji dan se pisanje lahko nadaljuje. Tudi občinska Neža je veliko ženšče. Nekoč se je zgodilo, da je pojedla nezrelo jabolko, in je postalo zrelo, še preden je prišlo do želodca.
Lansko leto ob pustu so vrli šentjerbčani pripravili imenitno pojedino. Pri županovih so se zbrali vsi odlični vasuama, le na ubogega Petršiljčka, občinskega stražnika so poBabdli. Mati županja je kuhala mastno juho, ko se je spomnitla, da je pozabila, na sočni petršiljček. ša preden se je zbral-a vsa veleugledm šentjerbska soseščina, je mati županja poklicala občinsko Nežo ta ji - dejala: »Neža, pojdi, no po petršiljčka, čisto sem pozabila nanj!« »Koj grem ponj, mati županja« in že je Neža odra-cala — k občinskemu stražniku Petršiljčku. »Petršiljček, Petršiljček! Kakšna čast! Mata županja so te povabili na pojedino. Hitro se opravi in pojdi z menoj!«
_Občfinsfcd stražnik Petršiljček sprva ni mogel verjeti Nezirmm besedam, d-a ga sama mati županja vabijo ter je rekel: »Bezi no, Neža! Prismoda prismojena, kdo nekj bi vabil ubogega Petršiljčka?« »Res je, res, gospod stražnik ! Kar lepo se oblecite din brž z menoj,« mu je hinavsko prigovarjala občinska Neža. Petršiljčka ni bilo treba več pregovarjati. Neža se je sramežljivo obrnila v stran in z radostjo opazovala skozi tunazano okno, kako so sosedovi pujski -rajali po mastnem gnoju. »Neža, sedaj pa le poj-diva«, se je čez čas oglasil Petršiljček.
Hitrih korakov, kakor bi pri sosedu gorelo, sta se odpravila k materi županji. Ko sta previdno stopila v županovo kuhinjo, je občinska Neža vljudno dejala: »Matj županja, sem že tu, tudi Petršiljček je tu«. »Kar sem a njim,« je odvrnila mati županja. »Petršiljček, zdaj pa le pojdi«, mu je rekla Neža dn ga sunila v rebra. Petršiljček se je malce nerodno obotavljal, nato pa še kaT koraj-zno stopil pred mater županjo. »Tu-tu-tu sem, go-go-spa župa-panja«, je dejal pohlevno in jecljajoče Petršiljček.
»Tak pridi že, Neža! pa kar v juho ga vrži« ,'e ne-jejevoljno zaklicala mati županja. Občinska Neža in občinski Petršiljček -sta pri teh besedah pobledela in obstala na kuhinjskem pragu. Ko Neža le ni prišla s sočnim petršiljčkom v kuhinjo, je. mati županja sama pogledala proti vratom -in z izbuljenimi očmi zagledala občinskega Petršiljčka, se prijela z rokami za ^debelo giavo in zavpila: »Peklenska koza kozasba! Neumna gos, Neža! Saj .sem ti rekla, prinesi mi petršiljčka za juho,' ne pa tega kozlastega, občinskega policaja!«
In prvič v zgodovini šentjerbaske soseske so na pustni torek jedli juho brez sočnega petršiljčka.
MetoJ Jenko
Prežihov Voranc je naš najpomembnejši predvojni besedni umetnik in eden največjih mož naše novejše literarne zgodovine. Vse svoje življenje in delo je posvetil borbi za pravice izkoriščanega človeka. Kakor prej Cankar je tudi on stal vedno na strani ponižanih in razžaljenih, iz katetrih je tudi sam izšel. 18. februarja so potekla štiri leta od njegove smrti, zato je prav, da se ga ob tej priliki spomnimo in posvetimo nekaj vrstic njegovemu življenju in delu.
Prežihov Voranc se je rodni 1893. leta v Ko-tfljah na Koroškem v pol-proletarski družini. Že v zgodnji mladosti je imel dovolj .priložnosti, da je spoznal težko življenje delovnega človeka. V začetku 19. stoletja je namreč zagospodoval nad tistim delom Koroške, kjer je doma Vo-■ran, grof Thurn. Nakupil si je velika posestva in gradove ter na njih dTžal malega koroškega človeka kot najemnika in dninarja. Poleg tega je bila v bližini Vorančeve vasi na Ravnah velika grofova jeklarna, ki je tudi za majhen denar požirala delovno silo. Ne samo socialnih krivic, ampak tudi nacionalne, je imel Voranc že zgodaj priliko spoznati. S Korošci je bilo približno isto kot z nami. Njdih je tlačil in jih skušal ponemčdtn nemški gospod, nas pa italijanski. To nacionalno teptanje se je na Koroškem ohranilo še v start Jugoslaviji.
Vorančevi starši niso prišli' neposredno pod giofovo oblast. Z velikim trudom in ljubeznijo si je Vorančev oče pridobil nekaj zemlje, vendar premalo, da bi lahko vzdrževal ukažeOjnega sina v šolah. Zar to je bilo Vorcuncu usojeno, da se bo moral boriti z zemljo kot njegovi predniki. 2e kot otrok je na paši zelo rad prebiral knjige, in sicer Mohorjeve, saj drugih sploh ni mogel dobiti. Prav oh teh knjigah je poskusil tudi sam prijeti za pero. Mnogo pozneje je nekoč izjavil, da, če bi ne bilo knjig Mohorjeve družbe, bi tudi on ne postal pisatelj.
Ko mu je bilo 17 let, je nekega dne pobegnil od doma v Trst, da bi šel v Ameriko. Že se je pritihotapil na ladjo, toda pred odhodom ga je ujel detektiv. V Trstu je potem ostal še pol leta. Tam se je dodobra spoznal z razmerami in težkim življenjem delovnega človeka. Iz Trsta je šel iskat zaposlitev v papdmriiCo v POdgoro pri Gorici, toda še istega dne se je vrnil domov. Od doma ga je spravil dr. Vranice Kotnik v Ljubljano v zadružno šolo, ki jo je ustanovil in. vodil krščanski socialist Krek. To je bil za Voranca pravi čude2. V Celovcu je videl samo nemške napise, nemške uliCe itd., tukaj pa
vse slovensko. Ljubljana ga je navdala s ponosom.
Naslednje leto je šel na višjo zadružno šolo na Dunaj. Tudi tam je imel odprte oči za vse, kar se j s dogajalo. In ko se je spet vrnil v Koti je, je znal marsikaj povedati o dunajskih socialistih in še o marsičem drugem. Toda bližala se je prva svetovna vojna. V Sarajevu je bil izvršen atentat na avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda. Voranc je bil ovajen, da odobrava a-tentat in hitro, ko se je vojna začela, so ga poslali v vojsko kot politično nezanesljivega človeka.
S fronte je zbežal na drugo stran k Itaflijanoni Jn tam v raznih taboriščih dočakal konec vojne. Tedaj si je tudi dokončno izoblikoval svetovni nazor in postal zaveden socialist in komunist. Ko se je po vojni vrnil domov, so ga zaposlili v jeklami. Tam je tudi ustanovil celico KPJ in jo vodil do šestjanuar-ske diktature, ko je moral emigrira-ti, ker ga je Čakalo novo preganja^-nje. Doma je pustdl ženo z dvema otrokoma in ostal v tujini do 1940. leta. Prepotoval je skoraj vso Evropo. Na predvečer druge svetovne vojne pa se je skrivaj vrnil v domovino. Skrival se je v Polju prt Ljubljani dn tam dočakal najhujše vojne dni. Kmalu so ga Italijani ujeli. Ko so ga prepoznani, so ga izročili Nemcem. Ti so ga poslali v eno naj-
strahotnejših taborišč v Manthau-san. Prav tako so izgnali v razna taborišča tudi ženo in obe hčerki. Ob koncu vojne se je vrnil v rojstni kraj, med svoje ljudi. Spet je prijel za pero iin nadaljeval s pisateljskim delom, dokler ga ni izčrpane-ga od težkega življenja in grozot, ki jih je preživel v taborišču, 18, februarja 1950. leta pobrala smrt.
Voranc je prijel za pero že zgodaj. Prve svoje črtice ah povesti je objavljal v raznih delavskih listih in v »Domačem prijatelju« Zofke Kvedrove. Vsa ta mladostna dela so pesimistično nast-rojena in polna ljubezni do trpečega človeka. 1924. leta je vsa ta dela zbral v knjigo z naslovom »Povesiti«. Toda v tej knjigi še na pokazal toliko umetniške moči, da bi lahko v njej začutili! bodočega veEkega pisatelja. Ni mu prinesla tistega pritenanja, daibi dobil nov polet za nadaljnje delo. V literarnih krogih ni zbudilo skoraj nobenega zanimanj a, zato je Vorainc začasno utihnil. Toda v tridesettih letSh, ko je začela izhajati nova napredna literarna revij »Svo-bodnost«, se je Voranc Jridružil njenim sotrud. ni kom itn objavili v njej svoje novele dn črtice, ni so 1937. leta izšle tudi v knjigi »Samorast-niiki«. Ljudje v »Samo-rastnifedh« so tako živo in prepričevalno opisani, da smemo reči o pisatelju, ida je' do dna spoznal ljudsko dušo.
Brez pretiravanja smemo reči, da so »Samorastmki« ena naših najpomembnejših kruiig v zadnjih pet tedesetfh letih. Dve leti pozneje, 1939. leta smo doMlt prvi njegov roman »Požganfiba«. Dejanje v »Po žganitck se odigrava v letih po prvi. svetovno! vojinii v pfeiMIscitnih dneih. Kakor v vseh njegovih delih so tudi- v »Požganlfei« nosilci dej a nja preprosti ljudje. Tudi' dirusri nje gov roman »Jammilea« opisuje življenje preprostih Korošcev med prvo in drugo svetovno vojno. Roman »Doberdob« pa je vzet z vojaškega življenja med prvo svetovno vojrro
Nedvomno bi! nam Voranc še mnogo, mnogo povedal, da ga rti smrt tako hiitro vzela.
K. L.
V povprečna'i šolskih uspehih, na vseh slovenskih osnovnih in srednjih šolah je slovenščina med najslabše ocenjenimi predmeti. Ob tem pojavu, ki je nekako latenten že vsa leta po osvoboditvi, se mora zamisliti ne samo učeča se mladina, marveč tudi šolniki in starši in vsi, ki se bavijo z vzgojo slovenskega naraščaja: Ljubezen do materinskega jezika mora biti dna izmed prvih vrlin, vsakega! dobrega državljana. In vendar lahko trdimo, da naša mladina svojemu jeziku ne posveča dovolj ljubezni in pozornosti ter slovenščino podreja drugim šolskim predmetom. Ne pripisuje ji dovolj življenjske važnosti in nujnosti iz podzavestnega občutka, da se Slovencu ni treba učili slovenščine in da je le — ta kot učjii predmet neka? ko odveč.
Ako bi tako naziranje veljalo, tedaj bi slovenščina obtičala na tisti stopnji razvoja, kakor je bila na primer v Trubarjevih časih, ali celo v dobi brižinskih spomenikov in bi si nikoli ne bila utrla poti v svetovno literaturo. Slovenščina jc živ jezik, ki se neprestano izpopolnjuje ter bogati. Ta proces izpopolnjevanja in bogatenja jezika pa je dolžan z živim zanimanjem spremljati vsah kidturen Slovenec. In ne samo to. Dolžan je osebno sodelovali v tem procesu, ker s tem prispeva posredno ali neposredno k graditvi naše narodne kulturne samobitnosti. Le z živoi lepo in 'pravilno oblikovano besedo se lahko predstavimo v svetu kot izobraženo, prosvetljeno ljudstvo.
Kje in v čem naj bi bili potemtakem vzroki slabih šolskih ocen v slovenščini? Mnogi dijaki zatrjujejo, da je slovenščina težak, kompliciran predmet, da so profesorji pi-kolovci, da ni lastnih pojmovanj in razlag najnovejših slovničnih pravil itd. Eni se ogrevajo za novi slovenski pravopis z »nenaravnim« nagla-šanjem, drugi prisegajo na Brezni-kovo slovnico, tretji nas mučijo 3 narejenimi glagolskimi oblikami, četrti zahtevajo od nas dvojino, ki je nikoli nismo ne slišali ne govorili, — taka in podobno jadikovanja poslušamo rs dijaških ust. Kako naj izluščimo iz vsega tega objektivne vzroke o pomanjkljivih učnih uspehih. v slovenščini? Mnenja smo, da bi se morali dijaki oprijeti načela, da se slovenščine in drugih predmetov učijo zato, da bi se juh naučili in da bi jih znali v življenju koristno uporabljati. Vzgojitelji pa morajo svoje učne metode takisto prilagoditi načelu, da pomagajo mladini do efektivnega znanja, ne do redov v izpričevalu. Ako dijak razlage ne razume, je to razlago potrebno prikrojiti v poljudno, razumljivo obliko, dostopno intelektualni razvitosti dijaJca. Vem, da je spričo sedanjih učnih načrtov mogočih mnogo ugovorov, ki so opravičeni in sprejem-
Težko mi je, res težko, da Te ne bom več videl, tovariš Srečko Ku-tonir. ¡Ne morem povedati, kako bom pogrešal tiste Tvoje vzpodbudne besede in lihega razumevanja1, ki si mi ga- kazal. Tako poredkoma sva se srečaviaila, zdaj osebno, zdaj s pismi, pa je med mama zrasla močna vez, ki jo je sedaj smrt tako nepričakovan» utrgala. Tako mi jte, kot da je pobila struna na violini takrat, ko pod lokom najbolj vriska in poje pesem novega življenja. Orkester, ki ga igra življenje, bo za
nekaj časa razglašeni,,.
*
Moram povedati tisto, kar Ti živemu nisem povedal. Če 'ti nisem, je to zakrivila nenadna' smrt. Se čutim na rami Tvojo roko, ki me je vedno, kadar sva ses srečala' tako očetovsko .[»trepljala, še vidim Tvoje prijazne oči, še slišim Tvoje besede priznanja: »Dobro delaš.«
Kako bi Ti 'lahko z vso upravičenostjo vzkliknil s Cankarjem, ko bi aei razgledoval1 po Primorski:
»___Moj plug je tod oral'...!«
Zaraščena je bila .tista njiva., kjer se predhodniki sejali prvo seme glasbene umetnosti in pet jat Ti si pograbil za delo z odločnostjo velikana. Sej al si ilepoto noše pesmi celo na tuji; njivah: v Bologni, v Frank-furtu ob Maini, v Zagrebu. Na Primorskem J>a si bil -— povsod doma: v Gorieii, v Trstu, v Kopru, v Portorožu,
In vendar___Kar «i sejali s tako
veliko ljubeznijo, s tako globokim občutjem za lepoto in umetnost, je že vsklilo, že rase .. . Glasbena šola V Kopra pa je Tvoj spomenik...
DOBREGA SEJALCA
©BELB.
(iSpomin na Srečka Kumarja)
Prvič sem Srečka Kumarja srečal v njegovi rojstni vasi Kojskem v Brdilh, pomladi kita 1946. Takrat so bile vasi in valovito nizko gričevje Brd odete v pajčolam belega ¿ešnje-vega cvetj>a. Vsa Brda so pela mogočno pesem pomladnega prebujenja! ...
Peljal me je na razgledni, balkon hiše in tam počasi drsel z iztegnjeno roko po zraku od Gorice do Miščeka, zadnje vasi' v Brdih ob meji Slovenske Benečije.
»Vidiš, to so ¡naša Brda,« ,je dejal z velikim ponosom domačina. Zdelo se mi' je, da stoji pred mano starosta nekdanjih Slovanov, Svarun.
V .hiši sva nato govorila o pesmi dn glasbi. Poslušal sem ga ves zavzet (in so natihem čudil njegovi globoka izobrazbi'. Spoznal sem, da govorim es človekom — umetnikom, ki je z vso dušo navezan na lepoto naše pesmi in na našo zemljo. Ne vem, zakaj sem sc med (razgovorom spomnil na Gradnikov sonet »Prihod«, kjer je zapisal: ... In na Brda onostran pokaže: »Tam naj bodo naše zadnje straže!«
Če kdo, je bil' tudi Srečko Kumar v Brdlili tista .»zadnja straža« slovenstva, saj je takoj po osvoboditvi ustanovil v Kojskem močan pevski zbor, ki je navdušil celo člane zavezniške razmejitvene komisije, ki je
po naročilu »velikih« hodila po Primorski in »malima: — mesarija zemljo...
Odmev Hiistega razgovora je bil potem objavljen v »Primorskem dnevniku« pod naslovom: V Brdih se znova glasa slovenska pesem. Tega je bil Srečko zelo vesel. *
Lani mi je v nekem pisnru med drugim pisal:
»Ali je na svetu še mnogo tako lepih krajev, kot so očarljiva — noša 'Brda, pravi zemeljski raj?!«
Iz teh besed zazveni -tista Telita Ijuliezen do rojstnega fcrajta, iir jo je lahko občutil lo človek — umetnik, ki mu dUša odgovori na najmanjši lepotni odsev rože, ali glas strune. Srečku Kumar ju bo bila Brdo, je bila pesem, je bilo »jlaaba tisto, za kar je živel', delal in umrl.
Lep občutno človeški je bil njegov odnos do domačinov — Bricev. Kako globoko je .občutil njihovo trpljenje, (govorijo besede, ki jih je zapisal v nekem pismu:
»S 'tršimi' žulji kot je briška opo-ka, so se lačni' odpravljali v premogovnike in rudnike. Od časa, do časa jim je bila toča poslastica, ki jim jo je delil .dobrotijivi bog, ki ima posebno rad 'trpine. Kar niso požrli baroni, grofi in kuilaki. so Brucu znosili!1 na ^vojih zmučelnih
glavah in ramenlih 'avstrijski in nemški gospodi...«
Pogostoma jo mislil na svoje Bri-ee in iin ito, kako bi se dalo odpornejši njihovi revščini. Ko je Ml lani odprt vodovod, mi je ves navdušen nad tem olajšanjem, ki ga je začutil — za svoje Brice, sporočil:
»Koncilo so naša prelepa Brda dobila vodo! Sedaj je bil čas, da ba a skromnimi sredstvi začeli ustvarjati turizem v sončnih Brdih — na žemljica najlepšega cvet j a in najslajšega- sadja. S tremi hoteli: v Kojskem, na 'Dobrovem in v Meda-ni in s pametno reklamo bi začeli odkrivati tisto zaveso, Iti je toliko časa zakrivaila svetu lepote tega kraja,«
Tako je lahko napisal samo tisti, ki jo občurtfil vso revščino na lastni koži. In ito jo bril Človek in umetnik
—	Srečko Kumar.
★
V potek so Srečka Kumarja sprejela Brda, katera je tako Jjubdl — mrtvega. Niso .ga pozdravile cvetoče Češnje, briški vinogradi so še spali1. Ttam nad rojstno vasjo bo počival briški um«tmiik in glasbenik
—	Srečko Kumar. Namesto cvetja ga je sprejelo lahko šumotanjc deževnih kapljic, ki so- padale na zemljo in jo prebujale iz zimskega otrpnje-nja. Kmailii se bo narava prebudila in odela njegova Brda v «lavn-ostni plašč prebujenja. Tedaj bodo v če-šivjtevem cvetju dašumeilie čebelice, ¡Dadfšalla bo po nektarju ^., Tako bodo Brda počastila prihod svojega zvestega sina, ki se je vrnil 'in briški zemlji zaupal svoj poslednji počitek...
P. A. — Ogarer
Ijivi. V zadnjem času se v našem časopisju pojavljajo diskusije o poenostavljanju in skrčenju učne snovi. Tako imenovano kabinetno, praktično delo v šolah naj bi nadomestilo teoretično prenatrpanost. V tem primeru bi utegnil dijak s pridom prebrati tttdi kako dobro slovensko knjigo, peilagog bi ii\mproviziral s svojimi dijaki nevezane pogovore, v katerih naj bi uveljavljal slovnična načela na praktičen, zanimiv, življenjski način, ne s suhoparno, odbijajočo, 'teoretično razlaga. Teorija slovnice naj bi služila le kot uzakonjeno pravilo, ki brezkompromisno odgovarja na vprašanje »zakaj« z dokazovalnim »zato«. Na ta način bi se mladina naučila lastnega pravilnega občefaalnega jezika za vse življenjske primere. Smatram, da se da ekzaktnost vseh šolskih predmetov več ali manj praktično, življenjsko prilagoditi.
Z omenjenim načinom učenja slovenščine bi ta šolski predmet postal za dijake prav toliko pravlačen, kakor tudi učinlcovit. Mladina bi prenašala svoje šolske pridobitve v praktično življenje, na dom in svojo okolico ter tako oplemenjevcda svoj materinski jezik.
Razume se, da starši dijaka n le smejo biti pasivni do tega, kako se govori doma. Še vedno — žal — ne-kateri domači vzgojitelji mladine menijo, da je pravilna slovenščina nekakšno nspakovanje«, ki ne pristaja resnemu človeku. Naravne in užitne pa se jim dozdevajo tujke in spakedranke, ki se jih .poslužujemo t; vsakdanjem občevanju. Saj bi marsikatero mamico kar rdečica oblila, ako bi v trgovini zahtevala name/sto vevirna« sukanec, namesto »žajfe«. milo itd.
Potrebno je torej, da v učenju slovenščine, ki je za učečo se mladino obvezen šolski predmet, aktivno sodeluje tudi domača vzgoja in raznk; mladinske ustanove, ¿rustra, krožki itd., skratka vsi, ki se izven šole bavijo z vzgojnim delom. Za-¿nterepirati mladino za pome/i in važnost temeljitega obvladanja materinskega jezika, pomeni gotovo že-pol uspeha in se bodo tako tudt šolska ocene slovenščine izboljšale_ Žvan Jaša
*
Priprave za proslavo
50. obletnice Kosovelovega rojstva
Prosveta v sežanskem okraju je prevzela pobudo, da bi dostojno proslavili pebdesetleibnico Kosovelovega rojstva. V vsem sežanskem o-kraju se že d\je časa pripravljajo na proslave, ki bodo v glavnem od 14. do 21. marca. V sežanskem okrasju bodo imeOd po vseh vaseh predavanje o iSrečku Kosovelu, nastope raznih prosvetnih skupin, gostovalo bo Gledališče za Slovensko Primor-je in pevski, zbor Slovenske Filharmonije petó, vodstvom Rada Shnr1-nitiija.
Glavna proslava bo 21. marca, ko bodo odkrili spominsko ploščo na Kosovelovi hiši v Tomaju. Predvidevajo tudi množičen obisk tržaških Slovencev in prebivalstva iz vseh primorskih Okrajev. Na slav-nosbi ibosta govorila Kosovelova prijatelja Bratko Kreft, bi je prisostvoval Kosovelovemu pogrebu, in lino Legiša.
Primorska založba pripravlja »a proslavo jubilejno izdajo Kosovelovih pesmi pod naslovom »Zlati čoln«, kii jffii je izbral in uredil ter napisal spremno besedo univ. prof-dr. Anton Ocvirk. Knjigo bo krasila Kosovelova slika, .ki jo riše akad. slikar Božidar Jakaic. Izdaja bo izredno .bogato opremljena dn tiskana na boljšam papirju, kljub ■teiíiu pa bo glede na cano dostopna vsakomur. Predvidena cena je broširanemu izvodu 100 aYn, v celo platno vezanemu pa 180 din, -Pred-naročnslke sprejemajo na tajništvu za prosveto in kulturo v Sežana, na okrajnem odboru Ljudske prosvete v Postojni, v knjigarnah Lipe na ■Koprskem in uprava Fttfcmorske za^-ložbe.
Ob proslavi -bo izšel naš Ust verjetno s posebno prilogo tako, da--bodo imeli vsi predavatelji ta ljubitelja Kosovelove -pesmi možnost, da se podrobneje seznanijo z delom in življenjem našega kraškega pesnika.
Bila je velika suša. Vse leto ni padla niti kapljica vode. Sonce je sparilo in posušilo vso letino. Vsi so bili obupani. Izvori in studenci so bili čisto suni. Kmetje so poželi žito že sredi maja, a nekateri so že avgusta sačeli s trgatvijo. Zemlja. je bila opustošena, kot da bi bil divjal požar preko nje. Tedaj se je sredi največje vasi tistega kraja sestal občinski svet.
»Gospodje,<( je dejal župan ob začetku seje, »vi vsekakor veste, da je našo občino hudo prizadela suša. Poklical sem vas, da se dogovorimo in najdemo kakršnokoli zdravilo.«
»Jaz mislim, da bi bilo najboljše zdravilo — pošten dež!« je takoj dejal eden izmed občinskih mož.
»To vemo vsi.,« mu je odgovoril drugi. »Toda kaj naj storimo, da bo padal dež'?«
»To je prav lahka stvar,« je posegel tretji v besedo. .»Mar tega še ne veste? — Tolikokrat sem že slišal, kako pravijo ljudje, da je dovolj, da se ljudje sporazumejo med
seboj, kdaj želijo imeti dež, in de2 prične padati.«
»No, potem pa se dogovorimo in sporazumimo se še mi, pa bomo imeli dež!« se je spomnil župan.
»Tako je! Tako storimo!« se vse vprek pritrjevali občinski, možje.
»Dobro,« je povzel spet besedo župan in resno vprašal: »Ali se stri-njate s tem, da želite imeti dež?«
»Strinjamo se! Strinjamo se!« so dejali kmetje.
»Dobro. Potem bomo imeli dež. Najprej pa si oglejmo, kdaj želimo imeti dež?«
»Cimpreje, tem boljše,«
»Dobro, torej lahko že jutri!«
»O ne, samo jutri ne,« je dejal eden izmed kmetov, »Jutri pere moja žena perilo.«
»Dobro, potem pa v torek!«
»V torek pa nikakor ne, v torek vejemo pri nas žito.«
»No, dobro, potem pa. v sredo.«
»V sredo,« se je oglasil nekdo drugi, »v sredo pa že ne! Mislim, da bo ravno v sredo moje seno suho. Saj je vseeno, dain prej ali kasneje.. .o
»Prav, pa odložimo dež na če trtek...«
»Ej, vraga, nikar v četrtek,« se je oglasil neki vrtnar. »Kaj bo z mo jim grahom, pravkar se je začel sušita.«
»Veste kaj,« je dejal inelci delavec, »odložnno dež na nedeljo. Ne delja je dan počitka. Ce bo v nedeljo deževalo ne bo nihče imel izgubo.«
»Dobro torej,« je dejal župan.« Sejo lahko zaključimo, saj že zvo ni večerni zvon.., Prihodnji teden pa se bomo spet sestali in če sa' bomo tedaj dogovorili — bo prav gotovo padal dež!«
Kiko stu pes in mački
Na robu gozda sta živela dedek in •babica. V njuni kočici pa so stanovali še pes in mačka, v hlevu pa je prebival prašiček.
Dedek in babica sta bila zelo dobra in sta se lepo razumela, pes in mačka pa sta. se neprestano krega^ la. Ni minila minuta, da se ne bi elasala. Nekoč je babica dejala dedku:
»Mačko boš moral vreči iz hiše, neprestano se pretepa.«
»Tako je,« je odgovoril dedek, »mačko bomo vrgli iz hiše, psa pa bomo prodali. Pa bomo spet imeli ljubi mir v hišici.«
Mnogokrat sta tako sklenila, storila pa nista nikoli.
Nekoč se je sredi noči pes prebudil. Na dvorišču so bili tatovi. Odprli so hlev in izvlekli iz njega prašička. Pes pa je odprl vrata in stekel za njimi.
Mačka, ne bodi lena, seveda takoj Ea njim. In tako so tatovi podili prašička, pes je tekel za tatovi, za psom pa je tekla mačka.
»Pohiti, delaj večje korake!« je savpil pivi tat drugemu.
Pes pa je zalajal za obema: »Hov,


hov, stojte, prašiček je babičin in dedkov!«
»Mijav, mijav, stojte, če ne vam pokažem, kaj znam!« je godrnjaje dodala mačka.
Tatovi pa so vpili na prašička in tekli dalje proti gozdu.
Sivi mrak je bil v gozdu.
»Hov, hov, zdaj vas bom zgrabil!« ■je spet zavpil pes na tatove. In u-griznil je prvega lopova v nogo.
Drugi lopov je poskusil ujeti psa, toda mačka mu je skočila za vrat in ga hudo opraskala.
Bilo je praskanja in grizenja, da je bilo joj! Lopovi so začutili, da .jim bo trda predla, pa so jo na vrat na nos pobrisali v gozd.
»Hov, hov, hov,« se je takrat za -smejal pes in ponudil mački šapo.
REŠITEV ŠAHOVSKIH KONJIČKOV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
1. lik: FRANCE PREŠEREN 2. lik: NEZAKONSKA MATI.
REŠITEV LEŠNIKOV: češnja, tehtnica.
»Mijav,« mu je odgovorila muca, »nič več se ne bova prepirala!«
Potem sta oba sedla na prašička in prašiček ju je odnesel naravnost k dedku in babici.
Tatovi so še dolgo bežali in bridko jokali. Dedek in babica sta bila eelo, zelo vesela. Muca pa se ni nikdar več prepirala s psom, pes pa ne z muco.
In, veste, če niso umrli, žive še danes.
OTROCI, tudi pri smučanju bodite previdni!
Da, tudi pri smučanju nesreča ne počiva in je zato treba biti tudi pri smučanju previden. Naj vam povem primer nenavadne nesreče, ki se je pred tednom dni pripetila sedemletnemu M:!rku iz Koprive.
Mali Mirko se je popoldne odpravil skupno z drugimi koprivskimi o-troci na smučanje v dolino za vasjo. Starejši bratec, ki je bil tudi a njim, je sani izdelal doma smučke in palice. Mirko ga je zaprosil, naj mu j.ih posodi. Nataknil si jih je na noge, vzel palice v roke in v smuku zbrzel v dolino. Toda že prvič ni .imel sreče. Spodtaknilo se mu je in treščil je na tla. Pri' tem se mu je palica, ki jo je držal v roki, zarila pod brado in prišla za pedenj dolžine nad ušesom ven.
Kljub neznosni bolečini. Mirko niiti zajokal ni, Z občudovanja vrednim pogumom je ob podpori bratca mimo odšel domov. Ko so ga domači zagledali s palico v glavi, so prebledeli od strahu. Mirko pa je starše tolažil: »Ne jokajte, saj ni hudega. Najbolj hudo mi je le to, da je bolnica draga in ne vem, kje boste vzeli denar, da jo boste plačali.«
Prepeljali so ga v bolnico v Vipavo in vseskozi se je junaško dr-ža% brez j.adiikovanja,. Vsii, celo zdravniki v bolnici, so ga občudovali. Ker se je pallcoa zarila v meso z njenim debelejšim koncem, so mu jo morali v bolnici najprej spodaj pri grlu prerezati in šele nato izvleči ostali del nad ušesli iz glave. Začudeni zdravniški pravijo, da kaj takšnega še niso videli. Na srečo se je vse dobro končalo in bo Mirko 'kmalu spet popolnoma zdrav. Čeprav se je mali junak pogumno držal, prav gotovo ni bilo vse to brez bolečin!
Mirka iz Koprive je ta šola drago stala, vsem ostalim malim smučarjem pa naj bo resno svarilb!
Ali veste, dragu, moji kotičkarji, cla sem zadnjič skoraj popolnoma spraznil tisto mapo, v kateri hranim vaša pisemca? No, in danes — komaj teden dni je minilo od tedaj — je mapa tako polna, da je niti zapreti ne morem! O, pa ne smete misliti, da se pritožujem zavoljo tega! Kje neki! Prav vesel sem! čim bolj ml pišete in čim več, tem bolj vesel sem! — Tako, zdaj pa na delo in na ogled vaših pisem!
Prav na vrhu velikega kupa pisem leži pisemce moje znanke iz POSTOJNE — HERFORT BRANKE! In v pismu sta dve pesmici in lepa pravljica o Ognjeni deklici. Veš, Braika, pravljica ml je zelo, zelo všeč, pesmici bi pa morala, kar po pravicic iti povem, precej popraviti in opilitii, da bi bili dobii za objavo. Saj vsebinsko bi ne imel pesmicama nič pripomniti, le oblikovno precej šepeta! No, Branka, če rada pišeš pesmice, mi brž še kakšno pošlji! Morda bom pa tisto lahko uporabil! — Veš, Branka, Ognjeno deklico pa sem skrbno spravil :in zdaj čaka na objavo!
Med pionirskimi spisi sem prav-
ALOJZ GRADNIK:
Februar
Kaj brenklja to, kaj to piska? Kaj to bobna, kaj to vriska? Starka kuka izza vrat, skupaj dere otročad:
»Seme! Seme! Kakšne spake! Vsake sorte, vsake dlake: medved, osel, vrag, Madžar, črnec, Jud, volk, turški car.«
Režejo jo muzikanti, rajajo dekleta s fanti. Dedel-didel-didel-du! Juliu-juhu-juhuhu!
Kurent pridi: norci dvorni tvoji zvesti, v smehu, šali, tvoji čarobni piščali bomo danes vsi pokorni.
Hočete se šc solziti? Niste še pelina siti? Danes praznik naš je Pust! »Pust!« buči od ust do ust.
1.	mesto na Gorenjskem
2.	del noge
3.	pregrada
4.	kmečko orodje
5.	hrib
6.	reka v Jugoslaviji
7.	pridevnik, ki označuje dolžino. Ob pravilni rešitvi bereš v kvadratih, 11 so označeni, ime glavnega mesta Jugoslavije.
sestavljenko je napisala in poslala Nada Savli iz Zatolmina
Kaj težaven je moj stan, nič pokoja noč in dan. Ko vse spi, jaz moram čuti, ne. zaspati dve minuti; iti moram brez noge, prav kazati brez roke, glasno biti zdaj pa zdaj. Malo še oddahnem naj, že vse v hiši godrnja, nihče mi miru ne da!
	r.ift/ &
	
y ■ /	
'/	■s
/	
	■ CW'y
NA SMUČIŠČU — Narisal SAVLI RADKO iz ZATOLMINA
kar našol neko ljubko zgodbico, ki ima naslov »Na paši«. Zelo mi je všeč in prav danes sem jo hotel objaviti, toda zastonj sem iskal na lis biču ime. Torej, pionirka, ki si napiisala in mi poslala svoj spis, o-glasi se mi še kaj! In imena ne pozabi pripisati!
Kar sem prejle povedal Branki Herfortovi, velja topot tudi za pionirja VADNJAL MIRA iiz HRASTU pri PIVKI. Veš, Miro, tvojo pesmico sem prebral. Po vsebini in po svojem namenu je prav ljubka in dobra, toda izgleda, da si se tokrat skregal z rimami in ritmom, kaj? No, pričakujem še kak tvoj prispevek in upam, da bo oblikovalno boljši!
Še nekdo ml je poslal pismo brez podpisa. V tem pismu sem našel križanko — in nič več. Upam, da se bo avtor, pisma in križanke še kaj oglasil — s podpisom seveda — danes pa mu sporočam le to, da križanke, na žalost ne bom mogel objaviti, ker je prevelika! Prihodnjič, prosim — manjšo, z največ sedem znaki v eni vrsti!
Takole pa mi je napisal eden naših najmlajši/h doprisnSikjarjev iz Trsta — mali prvošolček Ljubo! Oh, glej ga, šmenta! Tudi Ljubo se je pozabil podpisati! Toda ker je njegovo pisemce prav blizu pisma Ondine Majcnove in ker sem se spomnil, da ima Ondina bratca, ki mu je ime Ljubo, domnevam, da je ta naš najmlajši prijatelj LJUBO MAJCEN iz Trsta. No, čujmo, kaj je napisal!
Odkar hodim v šolo, sem se naučil marsikaj lejiega in zanimivega. Predvsem pisati, brati, risati in prepevati. Obiskujem novo šolo pri Sv. Ivanu. Je zelo lepa in velika. Imamo dobro in pridno učiteljico, ki jo imamo vsi zelo radi. Prav tako kakor Tebe, stric Miha.
Dragi Ljubo, prav vesel sem, ne samo zato, ker me imaš rad, temveč tudi zato ker tako rad obiskuješ šolo. Upam, da mi boš še kaj pisal?
Tudi naša ljuba stara znanka iz TRSTA — ONDINA MAJCEN mi je
pisala. In pisemcu je priložila zelo, zelo lep sestavek »Materina ljubezen«. Skrbno sem ga spravil, veš, Ondlana in prav kmalu ga bodo tudi maši mali kotičkarji lahko brali v našem kotičku! In zdaj, dragi mladi prijatelji, vam moram povedati, zakaj je naša Ondina. zadnje čase tako dobre volje! No, naj vam raje sama pove!
Najprej Ti moram povedati, stric Miha, neko zelo veselo vest, namreč to, da smo dobili slovenski dijaki novo šolsko poslopje pri Svetem Ivnu. Saj smo ga prav pošteno nof.rebovali. Ce bi vedel, kako so drugi jezni zavoljo tega in si domišljajo vse mogoče stvari, da bi nova šola ne bila za Slovcnce. Toda kljub temu se jim to ni posrečilo in le z jezo opazujejo vesele dijake, ki skačejo po vežah in govorijo v slovenskem jeziku!
Ljuba maša Ondina, s teboj in z vsemi tržaškimi šolarji se tega dogodka vesele tudi vsi mladi kotičkarji ! In vsi želijo tebi fin vsem tržaškim učencem in dijakom mnogo uspehov ri učenju, da bi se razvijali' v zavedne slovenske ljudi, ki bodo znali vselej braniti pravice svojega ljudstva iini ¡ki bodo znali ljubiti to biti ponosni na svojo slovensko poreklo in svoj lepi materinski jezik!
Iz KRVAVEGA POTOKA se je sDomnila strica Mihe MIHOLIC ZDENKA.
Ali veste, mali ugankarji, kje leži Krvavi potok? Tam blizu Kozine, kjer piha pozimi prav huda burja! No, tin kaj nam prše naša prijateljica? Piše, da je pridna v šoli in da bo v drugem polletiu še bolj pridna ter bo tako najbolje koristila naši lepi domovini! — Tako je prav, Zdenka! Tvojega sklepa smo veseli prav vsi — naši kotičkarji in tudi jaz!
Med ostalimi pisemci sem našel tudi pismo KRAVANJA MAJDE 6z KOPRA. Za lep prispevek —■ Spomin iiz NOB — hvala, Majda! Skrbno sem ga spravili in obljubljam ti, da bo prav kmalu natisnjen! — Tvoji moli sestrici Tatjani pa povej, da ti sme včasih malo p »nagajati, le takrat ne, kadar pišeš stricu Mihi! Saj veš, .star je že stric in
slabo vidi, posebno, če je. kaj zapa-cano!
ANTON SKRABEC iz NEMŠKE VASI pri RAKEKU pa mi je v svojem pismu poslal ljubek spis o muli. Malce ga bom oblikovno popravil, veš, Anton, nato pa objavil v našem kotičku, velja?
Od vsepovsod, kiamor roma naš časopis, prihajajo pisemca. Tako se mi je pred kratkim oglasil tudi STRGULC MILAN iz LEDIN nad IDRIJO. Med drugim je zapisal tudi tele besede:
Med počitnicami smo se pridno smučali in sankali. Na ptičke tudi nismo pozabili. Na okna jim pridno potresamo razna semena. Jaz sem jim napravil krmilnieo in valilnico. Napravil bom tudi krmilnieo, ki jo veter sam obrača.
No, Milan, upam, da si imel pri smučanju več sreče, kot mali Mirko iz Koprive, katerega nesrečno zgodbo si gotovo bral v današnjem kotičku? Vidim, da si zelo priden dečko, ko tako skrbiš za uboge ptičice, ki so pozimi res revUce. In ker vem, da- imajo pridne dečke radi tudi
Narisal SIRCA ALDO
iz STUDENCA pri POSTOJNI
naši mala kotičkarji, te tudi v njihovem imenu z veseljem sprejemam -v našo pisano družino!
No, zdaj pa si oglejmo, kaj so ta teden počeli mali ugankarji! O, pridni so bili! Le glejte koliko pravilnih rešitev »Stolpa« sem nrejel! To so bili naslednji ugankarji* SI-DONIJA PRJNCIC iz KOZ-VNE ANTON BERGOC iz OREHKA, ANICA GRZETIC iz PODGORJA, JAK ŠE JOŽE iz KOZARSC, RUDOLF ALOJZIJA iz NOVE VASI, KLANCAR DARKA iz NOVE VASI, OGRIN NADA iz SV. ANTONA, BAUMAN SliKAFIN Iz STLIMi-NEGA, ŽAGAR IVANA iz KOZARSC, ŠTELE FRANC iz KOZARSC in JURCA LIDIJA iz BUKOVJA.
Tako, zdaj pa še brž odgovore na vaša pisemca ! Lidija, za uganke, sestavljenke in zgodbico o Fidotu
—	hvala! Tudi uganko, ki sem jo zastavil Serafinu, in seveda vsem ostalim, 'si rešila pravilno! — Ivanka Žagar — tole velja zate! Tvoje željo sem sporočil naši upravi in prihodnjič boš že prejela deset izvodov Slovenskega Jadrana! Sera-fin Bauman — posluh! Uganko si rešil pravilno! Rešitev pa se glasi
—	kraguljčfci — itako je! No, kako ti je pa všeč današnji lešnik? — Sidonija Primčič — kajne, da sem danes pravilno prebral tvoj naslov? In še prav natančno sem si ga zapisal ! In ne rečem dvakrat, da te ne bom prišel enkrat pomladi obiskat! Veš, Sidonija, stric Miha ima zelo rad natančne in redoljubne punčke! No, pa še kaj se ml oglasi — boš?
—	In še —Anton Bergoč — pozor! Obe tvoji križanki sem spravil. Prav ljubki sta in videl boš, da bosta kmalu objavljeni!
Iz Nove vasi se mi je oglasila tudi VIDA MAROLT, 'dijakinja IV. razreda gimnazije v NOVI VASI. Prav vesel sem, ljuba Vida, da si se odločila postati maša redna dopiso vailka. Vidiiš, topot žal me morem objaviti tvojega spisa o Francetu Prešernu, čeprav je zelo lepo napisan. Predolg je namreč, če bi ga v celoti objavil, bi nam ne ostalo prav nič prostora več. Ne verjamem, da bi bila s tem zadovoljna, niti ti, niti ostali maši mladi bralci. Crlhod-njič pošlji kaj krajšega, veš!
Tako, dragi mladi prijatelji, spet se moramo posloviti! .No, pa saj bo teden prav hiitro mahal in tedaj bodo prišli na vrsto vsi tisti, ki so danes ostali praznih rok!
Umetnost oblačenja
Malt» je žensk. ki bi bile po svojem obrazu du postavi tako brezhibne, da se lalvko oblačijo, kakor jim je drago, oziroma kar je moderno. Večina se mora ozirati na svoje morebitne nedostatke. Čim sprotncje ena ženska v načinu drže, hoje, izbiri. kroja poudarjali svoje vrline, tem bolj stopajo v ozadje telesni ne-d os ta tki. Bistveno je, da kritično gledamo same sebe. '
O item važnem vprašanju še nekaj glavnih miisli:
Ako ai ¡majhne postave, tedaj ne nosi dvobarvnih ali v dva dela krojenih oblek, bluz ter .kril in jopic. Obleke z velikimi rožastiimi vzorci, širokimi počez položenimi črtami in velikimi kvadrati napravijo na videz postavo še manjšo. Priporočajo majhne vzorce ali enobarvne tkanine, nrezaue po preprostem kroju. Pretirano okrašena .obleka ni primerna Ka majhne postave. Okraski naj bodo rajši majhni kot preveliki. Smešno pa je, če se ženske majhne postave hočejo povečati s tem, da si «bujejo čevlje s pretirano visokimi petami.
Če a prevelika, potem velja prav nasprotno od tega, kar velja za majhno postavo. Obleka naj bo v pasu predeljena. Izredno Lepo učinkujeta pri visoki postavi krilo in bluza. Tudi glede izbire barv in vzorcev si lahko visoke postave marsikaj dovoljujejo. 'Privoščijo si ¡Lahko pestre barve in velike vzorce. Na nekaj pa je treba paziti. Kakor je smešno, da se hoče kdo povečati z visokimi petami, tako pa je neprimerno, da se velika oseba dela majšnjo s sključeno držo, ki le opozarja na nedo-etatek.
Ženska prehujnoga telesa se mora zavedati, da mnoge modne novosti, ki učinkujejo »a drugih prav lepo in .elegantno, zanje niso pri-
Prva obleka je iz karirastega blaga z ozkim životom, in rokavi ter nagubanim ter zvončastim krilom. Ob vratu in po sredini sprednjega dela je obleka okrašena s temnim blagom odgovarjajoče barve. Drugi model je svilena večerna ali popoldanslca obleka z obrnjenim blagom ob vratu, v pasu in širokim, naloženim vložkom ob krilu.
merne. Omisliti si mora nekak lasten slog, ki sc pa ne bo preveč oddaljil od dnevne mode. Ivrižastii in počez črtasti vzoerci ne pristojajo močniim postavam. Barve naj bodo .umerjene, po možnosti temne in obleke naj nc bodo prekratke, pa čeprav hi bilo to moderno.
Ako si presuha, ni težko prikriti ta nedostatek. Izbiraj nagubana ali z volani našita oblačila tc.r tkanine svetlih, bleščečih tonov in velikih vzorcev, na pnimer krogi, velike rože, kvadrati itd. Ne .oblači se v tesno sc prti legaj oče obleke z velikimi izrzi in kratkimi irokavi.
Povešena ramena so bila do nedavna velik nedostaitek. Sedaj pa, ko je moda v tem pogledu ubrala novo pot, jc to skoraj vrlina. Ramena namreč danes nie podlagamo več. S tem se namreč' .poudarja ženskost v post avl.
Ako si širokih bokov, jih ne pod-črtavnj z .raznimi okraski, ki so prav trenutno moderni. Oblačila naj bodo pri taki postavit okrašena okoli ramen jali pa pri izrezu, da se odvrača pozornost na preširoke boke.
Ako nimaš lepili nog, odvračaj od njih poglede na .ta način, da ne obu-ješ pozornost vzbujajočih čevljev in nogavic. Kril a naj bodo .temna, bluze pa svetle. Razumljivo je, da si ne smeš dovoliti prekratkih kril.
Prekratki vrat podaljšamo z globokim ¡podolgovatim izrezom. Velik nakit, kričeče ogrlice apozarjajo na ta del telesa. Za dolge in suhe vratove so priporočljivi visoki ovratniki z raznimi okraska, na primer čipkami, cvetlicami, nabori itd.
Če pregledamo, kako je z vsemi temi zadevami v ženskem svetu, lahko rečemo, da le redko naletimo na žensko, ki je res primerno 'in okusno oblečena. Nekatere so namreč slepe sužnje mode in so pogosto prav neokusne im smešne. Druge pa zaidejo v drugo skrajnost, preveč so brezbrižne in postajajo zanikrne. Ubrati je ;treba lepo sredino, to bomo pa dosegli na ta način, da se bomo stalno zavedale, da ni vse vsaki ženski primerno, in se tako kritično presodile.
Nekaj kozmetičnih nasvetov
Če želiš, da bi ti trepalnice postale daljše in obrvi .gostejše in temnejše ter lepega sijaja, si jih zvečer namazi z ricinovim oljem.
Če hočeš biti posebno svežega lica po težkem dnevnem delu, se najprej 10 minut odpočij na ta način, da se vležeš iin prepodiš vse zle misli ter skrbi ter si na lice daš obkiladek kamiličnega čaja. Tudi parna kopel je učinkovito sredstvo, kli ga pa smemo uporabljati le sem in tja. Če ti na žal jajca, si z njim napravi obrazno masko, 'ki jo nato z vodo izplakneš, ko se ti je na obrazu strdilia.
★ '
Končno pa še glavno pravilo. Narave, ne potvarjaj in popravljaj, ampak jo p<f možnosti le podpiraj.
položeni ameriške žene
Za prve tople spomladanske dni. Široka jopa, svetle barve, in temno, ozko krilo
Posebnost ameriškega življa jc med drugim tudli ta, da se vedno več žena aktivno vključuje v proizvodni aparat. Statistika je dokazala da jc v Združenih državah zaposlena vsaka tretja žena. Zanimivo je dejstvo, da je od tega 55 % poročenih žen. Starostnih omejitev skoraj ni v zahtevah po ženskli delovni sili. 'Danes jo 3 milijone žen več kot v letu 1910, ki so zaposlene, a štejejo ¡nad 45 let.
Človek si zastavi vprašanje, ali vsa ta navedena dejstva, kaj vplivajo na družinsko življenje. V časih, ko je zaposltiv pomenila le Si žično delo iin so 'b.iflte1 £osp|odimjs}ke dolžnosti mnogo težje, kot so danes, je biln razdelitev delovnih .področij med možem in ženo popolnoma logična, Mož je n. pr. delal na polju alfe tovarni, žena pa je delala od zore do mrakia doma. Sama je pekla kruh .kuhala milo in izdelovala sve-
KULTURA V NAŠEM DOMU
Včasih je bilo elegantno iin pravilno, če se je žena oblekla od nog do glave v obleko, obutev in pokrivalo enotne barve. Tudi elegantna stanovanja so bila taka. Danes pa vemo, da je kaj takega dolgočasno in enolično ter da vzbuja podzavestno čut nezadovoljstva. Pravilno menjajoča se nasprotstva pa vplivajo obratno prav ugodno in povečajo občutek domačnosti in živahnosti.	1
P.renatrpanrast. v stanovanju utruja. Stanovanje v takem primeru ni stanovanje, ampak trgovina, oziramo. celo muzej. V sobi, kjer je vse polno omar in omaric, polic, mizic, stolov, kinov, vaz in drug drobiž, se ne počutimo dobro. Ne upamo si skoraj hoditi po sobi iz strahu, da kaj ne zvrnemo, oko bega sem in tja, pa v vsej tej goščavi ne vidiš ničesar, na čeprav je morda skrit kje košček resnične lepote. Zato pa si zapomnimo: ako je kak predmet posebno lep, zahteva samo to. Le v samota bo prišla vsa lepota in vrednost do veljave. To velja za dele pohištva, kakor tudi za manjše predmete.
Japonci bi nam v tem pogledu bili lahko vzor prave stanovanjske kulture. Njihova stanovanja niso prenatrpana. tako da vsak predmet vzbuja pozornost. Vzor bi pa nam mora'ii biti predvsem v on.remlia.nju cvetja. V velikih lepih vaaah bomo videli cvet ali dva in ničesar drugega.
V domači keramika .najdemo danes že mnogo umetniško izdelanih komadov. Ena sama, pa to res lepa povsem zadošča. Prijatelj cvetja najraje postavlja vse, kar najde, v
sobo, Ne misli pra.v nič, kako se u-jemajo med seboj razne cvetlice. Posamezne begojne in kakteje dajejo slikovit videz. Gneča cvetličnih lončkov pa ubija ves vtis. Pomisliti maramo tudi na to, da poleg kaktej ne spadajo sicer simpatični rožen-kravt, rožmarin in pelargonije. Te cvetice so vladarji v kmečkih sobah. To o ureditvi cvetja, ki je simbol ženskosti v stanovanju.
Ko si urejamo ali preurejamo stanovanje, moramo misliti na dvoje: kako ublažim v stanovanju nemir in pretirano živahnost in kako p.re-ženem mir in dolgočasje. Prvo z u-merjenimi barvami in .preprostimi oblikami opreme, drugo pa z raznovrstnostjo. Človek, ki prihaja iz gole ter morda neprijazne in puste delavnice, si želi spremembe. To spremembbo naj mu nudi dom. Kakor vse telo se hočejo tudi oči spočita od. dnevnega dela. V stanovanju mora vladati skladnost, da si prebivalci, utrujeni od vsakdanjega dela, doma naberejo moči za nadaljnje napore. Stanovanje naj bi bilo zračno, svetlo ter ločeno od vnanjega sveta, da se resnično v njem lahko odpočijemo.
Vse to je seveda trenutno nekoliko laže dosegljivo. Vendar tudi v malem lahko marsikaj zboljšamo, tako da bo tudi samo kotiček lahko postal vir veselja, miiru iin zadovoljstva.	i 1
Lupljenje krompirja in jabolk ■povzroča neprijetno črnino na prtih. Odstraniš si jo na ta način,^ če sj roke zdrsneš z limonovo lupino ali pa vodikovim prekisom.
če, .šivala .in krpala perilo in tudi obleke, obdelovala morda domač vrt, vkuhavala gotove količine sadja itd.
Pridobitev moderne tehnike so razbremenile spododinjo skoraj vsega težkega dela. Nastopil je caí. ko ima tudi gospodinja mnogo več prostega časa- Znanstveni izsledki medicine in higijene so podaljšali življenjsko dobo ljudi. Ženske živijo še dolgo let potem, ko so rodile in vzgojile svoje otroke ter tako zadostile svojemu naravnemu poslanstvu. Preostala leta lahko koristno, uporabljajo. ZrcJli in napredni moški iin ženske lahko prilagodijo brea posebnih težav svoje zakonsko življenje tako, da se bo ujemalo s sodobnim življenjem. Srečni zakoni se ne razbijejo zaradi manjših prilagoditev, ki so v današnjem življenju potrebne.
Kaj se je zgodilo, oziroma kaj se-dogaja v družini, v kateri je le moi služil za vsakdanji kruh, žena ¡ya je le gospodinjila ? Povsem točen odgovor na to vprašanje je težko dati. Preblizu smo še spremembam,, da hi lahko stvarno presojaii položaj. Reči pa le smemo, da se mnogo žen danes v takem .položaju čuti, le nekako ogoljufanih za nekaj v življenju. Mislimo predvsem na žene, ki so že. prerasle dobo vzgoje lastnih, otrok.
Z nenehnim naraščanjem ženske delovne sile se zmanjšujejo pomisleki, ki jih imajo vodstva podjetij do nameščenja žensk. Čeprav zaposlitvene možnosti niso tako velike. kot so moške, je vendaT razvidno iz pte-g-.leda, ki so ga naredili .pri am-ari-škem ministrstvu za delo, da vodstva podjetij v vseh panogah dela polagajo vedno večji poudarek na najboljše sposobnosti ljudi, ki jih potrebujejo, in da ne izključujejo žensk samo zato, ker so ženske.
V skladu s posebnimi potrebami in željami zaposlenih žen se v Združenih državah izpreminjajo tudi navade v načinu nakupovanja in obratovanja trgovin. Trgovine so odprte od .poldne do dveh, da ženske lahko opravijo razne nakupe v odmorih.
Večje veleblagovnice so vsaj enkrat tedensko odprte do pozno zvečer.. Mnogi živilski trgi so ob petkih odprli do devete ure zvečer itd.
Kakšna je torej splošna gospodarska slika v ZDA? Včasih je imela družina le enega poglavarja, sedaj ima pa dva. Med dvomi, ki jih je treba šc pregnati, je bojazen, češ da ženske .prevzemajo delo moškim. Pri gospodarstvu, ki je v razmahu,, lahko najde zaposlitev vsak, ki si jo želi. Še vedno pa je toliko panog gospodarstva in industrije, .ki ženi še iz bioloških razlogov niso .priporočljiva in tu so moški tovariši brci konkurence.
Agent Oliver bi imel namreč še zadnjo nalogo pred atentatom: na vsak način in z vsemi sredstvi prepričati lažnega Stuarta Masona, da ne bi o svojem bivanju v ¡sovjetski zvezi črhnil niti besedice. Prepričati bi ga moral, da bi tako priznanje njegov položaj po aretaciji samo poslabšalo. Cim bi pa ugotovili, da je Ivan Oblak 1. 1953 odpotoval iz ZDA v Jugoslavijo, bi padla senca krivde na slednjo in ne na Sovjetsko zvesio.
To je bil tudi drugi glavni namen tega atentata: onemogočiti Jugoslaviji, Ui je ostala po resoluciji Inlormbiroja osamljena, da bi preusmerila zaradi gospodarske blokade Sovjetske zveze in njenih satelitov svoje gospodarstvo na Zapad. Moskva je računala, da bi po tem atentatu, katerega niti bi zaradi atentatorja vodile v Jugoslavijo, Zapad podvomil v resničnost spora med sovjetskim vodstvom in FLRJ ter obrnil slednji hrbet.
Taka je bila moskovska računica, s katero je stalinski krog nameraval ubiti dve muhi na en mah: ¡znebiti sc enega evropskih državnikov, ki je spregledal imperialistične ter druge negativne težnje stalinske politike, in čigar mnenje je imelo v svetu veliko veljavo, obenem pa Jugoslavijo onemogočiti v tiveiu in zavreti njen gospodarski razvoj. Od slednjega si je obetal Stalin še nadaljnje koristi, kar pa e Ivanom Oblakom ne bi imelo več nobene bistvene zveze: e njim bi obračunala justica in Stalin bi si umil roke kakor svetopisemski Pilat.
Kljub dolgoletni moskovski • »šoli« in temeljitemu delu agonta Oliverja z atentatorjem neposredno pred atentatom pa so v Moskvi računali navsezadnje tudi s to možnostjo, cia bi Ivan Oblak izpovedal vse po resnici. V tem primeru bi uradno sporočili, da je bil jugoslovanski državljan Ivan Oblak ustreljen tega in tega dne leta 1945 kot dezerter 1. jugoslovanske brigade v ZSSR, v okolici Kolomne pri Moskvi, in da mrtvi ne morejo izvrševati atentatov. V kolikor bi živel še kakšen jugoslovanski državljan z imenom ivan Oblak, Sovjetska zveza nikakor nc more odgovarjati za dejanja, ki jih organizirajo v drugih državah ...« Ob konca sporočila bi bil seveda pristavek v užaljenem tonu, da imajo podobna sumničenja namen grobo žaliti Sovjetsko zvezo, načrtno blatiti njen ugled v svetu, itd.
Tako je Ivan zvedel, zakaj je odpotoval iz Moskve v Peking kot Ivan Ivanovič Korolenko, višji uradnik trgovinskega ministrstva ZSSR in zakaj biva sedaj v Bombayu kot S tu o rt Mason, novinar »Evcning Post« iz Pcncoasta v državi Massacliussets, ZDA.
Moskva si torej že v naprej pere roke na račun njegove
stare in nove domovine! In za njo je
to le »Zadeva 1949«!
Takoj je izračunal, koliko dni ga še loči od prihoda Do-lores v Mombay. Ob svojem odhodu iz Singapura mu jc namreč poštno ležeče brzojavila. Dan njenega prihoda je lahko natančno določil.
Ko mu bo stala ob strani Dolores s svojo ljubeznijo, potem ga ne bo več videla ne Agatja Semjonovna Popova, ne kateri koli njenih ljudi!
Takrat se Stalinu v Moskvi ni niti sanjalo, da ga bo evropski državnik N. N., Id so ga njegovi ljudje v moskovski centrali NKVD z Berijo na čelu na ta način obsodili na smrt, preživel še za dolge dni.
Moskovski peklenski načrt je bil le račun brez krfimarja. Kremar je bil v tem primeru lažni Stuart Mason, o katerem so bili v moskovski centrali NKVD prepričani, da je eno njihovih najposlušnejših orodij...
Konec I. dela
II. del: ZATIŠJE V INDIJI 1. poglavje ATENTATOR POBEGNE
Težko bi bilo trditi, kateri obeh zaljubljencev je ne-strpneje pričakoval svidenja — Ivan ali Dolores. Toda nesreča nikoli ne počiva. Dan pred prihodom britanske potniške ladje »Walles« v bombaysko pristanišče je uončno pričakala Agatja Semjonovna Popova londonskega agenta % zaželjenimi podatki. S tem agentom naj bi odpotoval naslednjega dne tudi lažni Sinart Mason z letalom v Evropo, kjer ga je pričakoval agent z imenom Oliver.
Po tem načrtu bi odletelo letalo z bombayskega letališča pol ure pred prihodom »Wallesa«!
Čeprav je Ivan na skoraj čudežen način zvedel za naklepe Moskve,ni niti slutil, da so ure njegovega bivanja v Bombayu štete. Zato tudi niBvcdel, da se bo v naslednjih štiriindvasetih urah odločila njegova usoda, da bo moral sprejeti nevarno borbo med življenjem in smrtjo, med srečo, ki ga je čakala ob lepi mehiški pevki in temno usodo, ki mu jo jc pripravila Moskva.
Agatja Semjonovna Popova je opravila svoje poslanstvo v Bombayu. Treba ji jc bilo samo še odposlati lažnega Stuarta Masona v spremstvu londonskega agenta v britansko prestolnico ob Temzi, nakar jo je čakal le še povratek v Peking, Iger bo lahko poročala polkovniku Kudrnjacevu o uspešno opravljeni misiji.
Po kosilu je iznenada stopila v sobo svojega varovanca Našla ga je na videz dremajočega v mraku zavešenih ž aluzij, Toda komaj je zaprla za seboj vrata, — Ivan se namreO ni zaklepal, da bi vzbudil čim manj suma —-, že je bil lažni Stuart Mason pokonci. Z vljudno kretnjo jo je povabU, naj sede in ji ponudil cigareto.
Agatja Semjonovna Popova je nekaj molče kadila. Sam je medtem ugibal, s kakšnim namenom se je potrudila H njemu. Neki notranji glas mu je govoril, da njene vesti nt bodo kaj prida.
Njene vesti res niso bile kaj prida. Se več, nanj so de ■
Razna opazovanja, poročila in statistike nam v prav jasni luči dokazujejo, da smo doslej use premalo pozornosti posvečali vzgoji naših otrok in naše mladine. Saj ne nameravam opisovati raznih pomanjkljivosti, nerodnosti, prekrškov in kaznivih dejanj naše mladine. Pribiti pa hočem dejstvo, da je vzgoja naših otrok in naše mladina prepuščena v pretežni meri staršem in učiteljem oziroma mladinskim aktivom, v kolikor ti obstajajo in delajo. V mislih imam kmečko mladino. Pre-mnogokrat se namreč zgodi, da se starši sami, zaradi prezaposlenosti na utegnejo ukvarjati z vzgojo lastnega otroka. Otrok je v tem primeru prepuščen. ali samemu sebi, ali. starejšim bratom in sestram, ali obdajajoči gu okolici. Popolnoma odveč bi bilo v tem primeru govoriti o pravilnosti vzgoje. Mnogokrat se tudi zgodi, da starši sami. ne znajo vzgajali svojih otrok, ker sami niso bili pravilno vzgojeni. Naj navedem samo nekaj primerov, katerih nisem bral, o katerih mi drugi niso pravili, ampak katere sem sam doživel.
Oče in mati sta kar žarela od zadovoljstva in ponosa, ko sta poslušala štiriletnega sinčka, ki je izrekel še v otroški govorici razne »cvetke« najpristnejših domačih kletvin in psovk.
Mali. je sama pošiljala desetletnega sina, da je hodil ponoči, v tuje vinograde, kradel grozdje in ga v večji količini prinašal domov.
Dečko je sosedu ukradel večjo vsoto denarja in ga izročil materi, ki ga je zapravila. Zadeva je prišla na dan. Pred sodnikom je mati na vse mogoče načine dokazovala in zatrjevala, da je njen sin ne samo nedolžen, ampak da tako pridnega, marljivega in poštenega otroka ni. niti v bližnji, niti v daljni okolici. ŠeJe. tedaj, ko ji je 12-letni sin zabrusil resnico v obraz, šele tedaj je obmolknila.
Oče mi je z nekakšnim tihim ponosom in zadovoljstvom pripovedoval, kako njegov 15-letni Jože že fantuje. Zadnjič da je prišel domov v jutranjih urah natreskan »ku čik«.
Prav pred kratkim mi je neka mati pripovedovala, , da si je kupila predpasnik z denarjem, katerega ji je del sin. Pri tem ni. pozabila omenili, tla je denar sin priigral.
Navedel sem samo nekaj najznačilnejših primerov. Nat>edel bi jih lahko mnogo, mnogo več. Vsem prizadetim materam in očetom sem ob takšnih prilikah prikazoval skrajno nepravilno gleidanje na vzgojo. Posledica tega mojega prikazovanja je bila ta, da sem se vsem navedenim materam in očdtom zameril. Da! Očitali■ so mi tudi to, da sem človek, ki ne privoščim niti otrokom, niti mladini nikakega otroškega veselja in razvedrila.
Problem pravilne vzgoje našiti otrok je zelo resna zadeva in ga je tudi treba gledali z vso resnostjo. Utegne pa se zgoditi, da ne bomo na
tem področju ravno mnogo napredovali, ako bomo prepuščali vso vzgojo samo staršem in šoli. S tem pa nikakor ne trdim, da so vsi starši nesposobni, da bi. vzgajali svojega otroka, niti ne trdim, da šola ne. vrši svojega poslanstva. So pa primeri, ko dom, bodisi zaradi nevednosti, bodisi zaradi pomanjkanja časa zanemarja pravilno vzgojo. V tem pri-mdru naj bi se pozanimale za zadevo naše družbene organizacije. Saj je prav in tudi potrebno, da se na raznih sestankih porazgovorimo o problemih vaškega značaja, kar neod-pustljivo pa je, da se prav malo ali pa celo nič. ne razgovor jamo na takšnih sestankih o vzgoji naših otrok, posebno pa o onih otrocih, ki so vzgojno zanemarjeni. Je to zelo de-likatna zadeva in pre pogostokrat se zgodi, da prav nihče noče prevzeti takšne naloge, ker se boji. ali zamere ali včasih tudi res nepotrebnih besed in sitnosti. Toda s takšnim nepravilnim gledanjem, ki je prepojeno z osebnostjo, jei treba prenehati. Treba je pričeti s preprečevanjem bolezni. Kjer pa se je bolezen že pojavila, jo je treba zdraviti. Vzgoja je problem, ki ne zadeva samo posameznikov, ampak vso našo -družbo. Zelo hvaležno polje udejstvova-nja na tem področju imajo društva prijateljev mladine.
Pred ratkim je bil v Sežani sestanek predstavnikov raznih organizacij, na katerem so razpravljali o raznih večjih in manjših prestopkih naše šolske in pošolske mladine. Dejstvo, da ti prestopki iz leta v leto naraščajo, dejstvo, da so vsi ti prestopki večinoma sadovi nepravilne vzgoje, dejstvo zopet, da je mnogo takšnih prestopkov merodajnim činiteljem tudi neznano, ta dejstva so me dovedla do tega, da napišem o tem nekaj besed. Zdi se mi namreč ne samo popolnoma nepravilno, ampak tudi zločinsko skrivali resnico. Možato ji poglejmo v oči in priznajmo si: tako je! Z vso voljo in sposobnostjo pa skušajmo te napake zdraviti, ako jih že ne znamo ali ne moremo odstranjevati.
Ako hočemo resno k temu pristopiti, tedaj moramo predvsem poznali okolje, v katerem otrok živi. V primeru, da je okolje bolno, da je prenasičeno z bacili proslaških kletvin, da prevladuje v okolju vzdušje vinske kapljice, v primeru, da ima otrok možnost dan za dnevom ne samo slišati, ampak tudi poslušali razne ostudne, vse. ozračje zastrupljajoče razgovore in «vice» opolzke vsebine, v primeru, da bo v jesenskih in zimskih večerih prisostvoval »nedolžnemu« kvartanju in pri tem ujel razne cvetke, ki bruHiajo iz ust igralcev, tedaj ga bo prav gotovo zajela okolica in zaželel si bo postati — velik. Iskal bo možnosti, in priložnosti ,da se tudi sam predstavi svojim sovrstnikom s kakšno krepkejšo kletvlno, iskal bo možnosti, da se na umeten način okorajži in v nočnih urah po vasi porogovili. Skušal
se bo pridružiti skupinici mladih igralcev in sčasoma je kar na najboljši poti, da bo tudi on prekosil svoje vzornike. Ko ne bo imel denarnih stredstev za svoje uveljavljanje, si jih bo znal poiskati. Najprej v domači hiši in nato še kje drugje. Ni. treba iskati vzrokov raz-nih prestopkov naših otrok in naše mladine v raznih teorijah podedova-nja, ampak iščimo te vzroke v nas samih. Mi in samo mi smo oni, ki z našo brezbrižno ravnodušnostjo dopuščamo vse to. Pa ne samo brezbrižnost, ampak tudi bojazen, da se bom. zameril ali. otrokovim staršem ali. njegovim sorodnikom, nas prevečkrat ovira in nam preprečuje, da o vsem tem molčimo, da, celo to, da tudi pred nj\'iovimi. starši zatajimo razne otrokove slabosti in nepravilnosti in jih skušamo kar olepšali. Bojazen torej pred morebitno zamero ali začasno užalitvijo otrokovih staršev nas opravičuje, da dopuščamo, da stopa otrok po listi poti, ki ga bo v prav kratkem času dovedla do nepoštenih in zlih dejanj. In tedaj, ko bodo ta dejanja že izvršena in. povzročila i otroku i njegovim staršem prav neljube posledice, tedaj bomo med prvimi, ki bomo prav farizejsko vrgli kamen na njega. Toda ta kamen ne bo zadel samo njega, ampak bo zadel tudi vse liste, ki bi bili lahko pomagali., ki pa tega niso storili zaradi lastne brezbrižnosti in nemarnosti.
Naša bodočnost je v naši mladini in ta bo takšna, kakršno bomo vzgojili. Ne zapirajmo torej oči pred dejstvi. Opazujmo našo mladino in pomagajmo ji.
-jaz-
SOBOTA, 20. II. 54.: 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.15 Šport doma in po svetli; 14.40 A. Foerster — Šedlbauer; Fantazija iz opere »Gorenjski]. slavček; 17.30 Koncert pevskega zbora CD JLA dz Beograda; 18.15 Zabavni, orkestri; 21.30 Izbrano cvetje z domače grede; 22.00 Z mikrofonom po .Primorska: Koper. - NEDELJA, 21. II. 54.: 8.30 Za naše kmetovalce; 9j00 Vesela nedelja — 15' narodne in zabavne glasbe; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Z mikrofonom po Primorski: Koper; 16.00 'Obiskali smo pevske zbore na Primorskem: Komen in Koper; 16.30 Nedeljski promenadni koncert; 18.30 30' veselih ritmov za nedeljski vccct {novosti «iz naše di-skoteke. -- PONEDELJEK. 22. II. 54.: 11 JO Našim ženam; 13.45 -Lahka lin zabavna glasba; 14.30 S fiilm-skga platna; 14.40 Židane volje v poskok — spored veselih slov. na-
¥
Ob prihodu v -Črni kal sem se pozanimala, kako je. z mladino in za kaj se najbolj zanima. Na to vprašanje mi ni nihče, odgovoril. Žal zato, ker sem naletela na ljudi, ki imajo slabo mnenje o mladini. Kmalu pa sem se prepričala, datemu ni tako. Povabila sem mladino v šolo na razgovor. Sami- so izražali željo, da hi se eesa naučili. V nekaj besedah sem jnm povedala, da bomo v našem okraju posvetni! en teden spominu Srečka Kosovela,' pesnita in opisovalca lepot našega trpkega Krasa. Mladina jo z veseljem sprejela to novico in sedaj hodi v šolo na vaje. Tako borno lahko res dostojno pro-slavild spomin našega Kosovela.
—3a
rodnih; 17.00 Iz glasbene zakladnice. B. Panadopula: Bosansko kolo — svatovska; 18.15 Pisan ponedeljkov glasbeni;' mozaik. — TOREK, 23. II. 54.: 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.30 Kultnimi razgledi; 14.45 F. Koren, II. Plevel, in R. Ko-nitmi pojo narodne pesmi; 17.00 Koncertni mozaik priljubljenih skladb; 18.15 Koncert samospevov! M. Lipovska. Pojeta mezzosopnanist-Ji". S. Brekslcr in sopran S. 'Hočevar; 20.00 G. Verdli ¿Otello« oper,
v, nn -J""?fh- - SREDA, 24. II. 54.: n.00 Šolska ura: Matija Guhec, kmeekr kralj; 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.40 M. Polič »Od-tornk! iz „pere „Deseti brat«; 17.00 Stare_ ruske narodne pesmi pojo so-forti un ensamhli; 17.30 Od melodije do melodije; 18.15 Za vsakogar ne-iraj; 21.00 S knjižne police: Ob 10. obletnici smrt,i partizanskega faika Kajuha; 21.30 Koroška oheet - narodne pesmi fl komentarjem; 21.53 Domači in tu ji orkestri vabijo k fe t T, ČETRTEK, 25. II. 54.:
iT™ V- - lm fflabavna glasba; 14.30 Vprašanja, ki vas zanimajo; 14.40 »Ivomur mar za reč je našo, dvigni se, pa- primi čašo ...« pester spored veselih vinskih pesmi; 17.00 Promenadni koncert lahie glasbe; i . flov- narodne pesmi igra krneč ki trio; _ 18.30 Glasbena kronika;
Hojan Adamič s svojim orkestrom vas zabava; 22.00 Plesna glasba. - PETEK, 26, II. 54.: 11.00 R. Leoneavalo »GJ.umači« — prerez .skozi opero. Sodelujejo solisti, zbor lin ,2aSrebške državne opere; 13.45 Lahka nn zabavna glasba; 14.40 Slov. domačo poje vokalni 'trio ob harmoniki; 17.00 Množične pesmi; 17.36 V narodni pesmi od Drave do Drine; 18.40 20' v veselem ritmu; 21.00 Slušna igra: Molicre »Šola za može; 22.00 S. Hočevar in R. Korit-rnifc pojeta slov. narodne.
Obveščamo naše odjemalce in dobavitelje, da je uveden
SiS^r^š":ssa tKsstsri do » —- - -
svoje terjatve.	P ' 1 71> °/lroma dobavitelje, da do tega roka prijavijo
navala ¡tS^tS ot^nt^k^^	roka, tožila, obrav-
na razpolago potrebna sredstva.	Pravočasne prijavljene. Ostale obveznosti bo likvidirala, če bodo
ščamo,	ZaUPaDje ^ »
Izola - za prehrambene proizvode - za: prehrambene proizvode za kemikalije in železnino ' izota - m tekstilne In usnjarske proizvode
Vsem odjemalcem priporočamo, da se poslužujejo novo ustanovljenih Trgovin.
lovale skoraj porazno. Vsa sreča, da je bila soba v mraku, sicer bi Agatja gotovo opazila spremembo na njegovem obrazu.
Da je cilj njegovega potovanja Evropa, to ni bilo zanj nič novega. Toda Agatja zahteva od njega, naj odpotuje iz Bombaya pol ure pred prihodom ljubljene Dolores!
Agatja se je sedaj odločila, da nadoknadi zamujeno: pričela mu je govoriti, da bi ga psihološko pripravila za potovanje v Evropo. Tudi v tem je bila Agatja Semjonovna Popova vešča, štela je med tiste sicer redke pripadnice než-
nega spola, ki so za vsako stvar pripravne in ki umsko prekašajo marsikaterega moškega. Žal pa je imela tokrat smolo. Njun varovanec jo je sicer pozorno gledal, toda njene beseda so mu šle pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven, Ko je končala, — trdno prepričana o najglobljem učinku svojih besed —, mu jo sporočila, kdaj naj bo zjutraj pripravljen za
odhod na letališče. Nato je skoraj neslišno, kakor je pred dobro uro prišla, zapustila Ivanovo sobo
ve. Jri'n! jC v. Prepričanju, da bo potoval v ZDA. Ce bi vedela, kako pri njem stvari v resnici stoje'
Ivo se je prepričal, da je Agatja zapustila hotel in se a avtoizvosokom odpeljala neznano kam, je stopil do najbližjega postnega urada.	J
Sedaj je bilo treba naglo ukrepati, obenem pa dobro pretehtati vsak korak, sicer ne bi nikoli več videl svoie Dolores l
Imel je srečo, da ga Agatja v Bombayu ni dala nadzorovati. Temu je bila vzrok po eni strani preobilica njenih opravkov, z druge plati pa to, ker je mislila, da je lažni Stuart Mason na lepo pevko iz singapurskega »Morskega vraga« docela pozabil. Agatja seveda ni vedela,da sc ji bo to kruto maščevalo in da jo bo stalo ne samo kariere, temveč tudi osebno svobodo.
stvaV7S™PUnl kajpak ??. Pusti,a loPe P« kc brez nadzor-sumila	JVZ?nCSljIvjm oßera Sama Briwna, ker je
v Rnmhi bi bila ptička zmožna poleteti za svojim Ijubčkom v Bombay. O« Sama Browna pa niso bile tako zanesljive, m?hla Ae»t»a Semjonovna Popova. Ko je lepo Dolores naenkrat zmanjkalo in se je v zabavišču pojavila neka mlada indonezijska pevka, je Sam Brown gladko nasedel lastniku zabavišča, ki mu je dejal, <la se je Dolores vrnila k svojemu mozu na Sumatro. Kakor je lastnik zabavišča nasedel Dolores, — dovolil jj je oditi pod pretvezo ponovno zakonske zveze z bivšim možem —, tako je Sam Briwn nasedel njemu. In končno je obema nasedla Agatja Semjonovna Popova, ki ji je Sam Brown sporočil v Bombay to, kar je bil slišal od lastnika zabavišča.
Nečesa se je Ivan Oblak dobri zavedal in sicer tega, da mora takoj izkoristiti Agatjino nepazljivost, da ne bo prepozno. Najprej je na poštnem uradu povprašal, če je mogoče brzojaviti na britansko potniško ladji »Walles«, ki se bo naslednje jutro zasidrala v bonibayskem pristanišču. Indijski poštni uradnik mu je odgovoril, da lahko posredujejo br-
zojavko preko pristaniškega povelistv-i Rr* „„ • , v sedilo in ga oddal uradnW Ko je nlJrf ¡S3' b-6" «i! poštni urad, kakor ^U^^^SJi Postni uslužbenec je začudeno zrl za njim. ker te S sredi ropske vročine ni mogel razumeti	S
ščn nhlJe D°l0r k ZV6dela' (la ie ne b° Pričakoval v pristani-
Hm,?\ J1Ke b"0JaVl1 ime skr°mnega hotela na Malabar Hillu, kjer jo bi pričakoval.
V hotel »Tadž Mahal« se Ivan Oblak ni več vrnil Kovček je pustil v svoji sobi, da ne bi Agatja takoj op^Oa SegovS
bega, obenem pa naj bi ji služil Kovček kot spomin „fSo
*
mes!orT;!aa J'e razprostrla svoja krila nad bombaysko mesto. Agatja Semjonavna Popova se je nervozno sprehajala po svoji sobi v hotelu »Tdž Mahal« in kadila cigareto za cigareto. Od časa do časa je stopila na hodnik in odprla vrata v sobo, kjer je prebival vse dni od svojega prihoda v Bombay lažni Stuard Mason.
Najmanj sto kletvic je že poslala za njim, toda njegova soba je bila se vedno prazna. Ali se mu je kaj zgodilo? In to ravno nocoj, nekaj ur pred poletom v Evropo?
Na možnost bega sprva niti ni pomislila, čim bolj pa so je kazalec na njeni zapestni uri bližal številki dvanajst tem bolj jo bila prepričana o tem, da jo je njen varovanec popihal in pustU njo in Moskvo na cedilu.
Agatja Semjonovna Popova je bila ženska naglih dejanj. V dobre pol ure se je začela dirka za pobeglun Stuardom M a so no m po bombayskih ulicah, hotelih in nočnih lokalih. Njeni ogledalu so ravnali nadvse previdno, da ne bi neza-željene oči opazile njihovega početja. Tajnica polkovnika Kudrnjaveca je v nekem nočnem lokalu v evropskem delu mesta nervozno pričakovala poročil zasledovalcev. Poročila vseh, ki si se vrnili do zaklinčne ure, so bila enaka: z? beguncem ni nobene sledi. Zasledovanje se je nadaljevalo do jutra, vendar z enakim uspehom. Lažni Stuart Mason jo izginil, kakor Aa bi se vdrl v zemjlo!
YASJA
DRŽAVNI ŠAHOVSKI PRVAK
Po zasneženih igriščih ©feragjOnoiji] usnjem
V medel j o je bale prvo kolo spomladanskega dela državnega nogometnega .prvenstva. Po komaj poldrugem mesecu .odmora so se jugoslovanska nogometna moštva zopet spoprijela v bori» za točke. Poročila s tekem .govore o razmeroma slabi kvalitetli igre, kar je glede na »asnežena igrišča in prvi nastop seveda razumljivo.
Slovenska nogometna publika je z zanimanjem pričakovala spomladanski Start slovenskega predstavnika Odreda, za katerega smo že večkrat pisali, da se je dobro pripravi)! na treningu v Portorožu in da je sklenil na vsak način ostati v prvi lig'-Nedeljska tekma z Vojvodino v Novem Sadu nas o tem n)i prepričala. Rezultat 1:3 je siceT glede na visoko mesto, ki .ga zavzema Vojvodina v tabeli, časten, bolj neugodno pa je dtejslvo, da je Odred .po prvem polčasu '(1:1) povsem odpovedal in se samo branil. No, do konca prvenstva je še 10 tekem iin z zadnjega mesta se še vedno lahko premakne. Že v nedeljo bo imel priložnost svoje pristaše prijetno razveseliti v tekmi proti splitskemu Hajduku — seveda če ne bo Hajduk drugačnega mnenja.
Od drugih tekem je bila najpomembnejša v Beogradu med Partizanom in Dinamom. Zelo tesen Te-zultat 1:0 za Partizana kaže, da je bilia borba zelo huda. Partizanovei so že kmalu v začetku prvega polčasa liz neke gneče zabili vodilu! gol, sicer pa bi po poteku igre bolj odgovarjal neodločen rezultat. V Skopju je prskrbel za presenečenje Ra-botnički, ki je nepričakovano premagal BSK.in zamenjal svoje mesto na koncu tabele z Odredom. Druge tekme so so končale brez presenečenj z zmagami favoritov.
Do nedelje pa je tabela državnega prvenstva naslednja:
Partizan	16	12	1	3	51:20	25
Crv. zvezda	16	.11	3	2	31:14	25
Hajduk	16	12	1	3	31:17	25
Dinamo	16	10	3	3	35:13	23
Vojvodina	16	10	3	3	45:24	23
Spartak	16	7	3	6	28:26	17
Vardar	17	3	7	6	21:22	13
Proleter	16	3	7	6	18:31	13
BSK	11	4	4	8	25 :28	12
Sarajevo	16	5	2	9	12:27	12
RadmiSki	16	4	3	9	18:28	11
Lokomotiva	16	3	4	9	20:26	10
Rabotnički	16	3	2	11	14:50	8
Odred	16	2	3	11	23:46	7
LEP	USPEH		POLDE			
NA. SVETOVNEM PRVENSTVU V SMUČARSKIH SKOKIH
V nedeljo se je začelo v Fallunu na Švedskem svetovno smučarsko prvenstvo ,ki se .ga je .udeležila tudi jugoslovanska smučarska reprezentanca. V hudi konkurenci se Jugoslovani niso ¡najbolje odrezali, z izjemo Poide, ki je ¡zasedel' v smučarskih skokih 16. mesto .in je bil drugi SrednjeevTopejee takoj za B radiom. Druga dva naša predstavnika Rogelj in Langus sta precej zaostajali« za njiim. Svetovno prvenstvo jo osvojil Fince Pietikaincn, ki na dosedanjih mednarodnih prireditvah ni imel vidnih uspehov. Torej presenečenje !
NOTRANJCI NA SMUČARSKIH TEKMAH NA BLOKAH.
Nedavno je postojnski Partizan or-
Pretelcli teden je. jugoslovanska hokejska raprezentanca izgubila srečanje z Avstrijo v Beogradu z 2:5. Naša slika prikazuje prizor s treninga Avstrijcev
gamizirail okrajne smučarske tekme Blok, Starega trga, Planine, Postojne, Pivke iin Ilirske Bistrice. Zlasti številno jo billia zastopana mladina. To so ¡bile že druge okrajne smučarske tekme, ki ji.h jo priredil postojnski Partizan v ziadnjiili dveh letih. Posiojnčani se za Bloke zelo zanimajo in želijo, da bi .postala Bloška planota, središče notranjskega in primorskega smučarskega športa.
Posamezni rezultati so naslednji: v. teku na 15 km je zmagal med člani Ivan Žurga (Bloke), v teku na 7 km pa sta bife prva vsak v svoji skupinii mladinca Jože Ma.lavec ter Franc Virant '(oba Bloke). V vseh dirugih disciplinah (teki pionirjev, Jek članic na 6 km ter veleslalom članov, članic in mladincev) so pa zasedli prva mesta Poštojnčanli.
ŠPORTNE ZANIMIVOSTI
Eden najboljših angleških profesionalnih nogometnih klubov londonski Arscnal je te dni sprejel .povabilo Sovjetske zveze za odigranje dveh tekem v Moskvi. Tekmi bosta letos v mesecu avgustu.
Konec junija bodo po daljšem .presledku .zopet videlli sovjetske nogometaše v Evropi'. Moskovski Dinamo bo namreč odigral dve tekmi v Avstriji z dvema dunajskima kluboma.
Italijansko nogometno prvenstvo se kaj žalostno razpleta za Triesti-no, ki je v nedeljo ponovno izgubila z Genovo. Triestiina je na repu tabele z dvema točkama več kot zad-njep.laskania Atolanta.
Havanski listi poročajo, da so nedavno skušali gangster.ji ugrabiti svetovnega boksarskega pnvaka weiter kategorijo Gavilana, katerega so nekateri strokovnjaki v ZDA proglasili celo za najboljšega boksarja na svetu v letu 1953. Od Gavilana so zahtevali 3000 dolarjev. Boksarski pr.vak je takoj obvestil policijo, sam pa je šel na kraj sestanka z gang-sterji. Ko so ti opazili, da jih je prevaral, so ga skušali s silo odpeljati, kar pa seveda zaradi njegovih fizičnih sposobnosti ni bilo tako lahko. Medtem je priskočila na pomoč 1iudi policija, ki je seveda »ljubitelje tega nenavadnega športa« takoj aretirala.
* * *
V SOBOTO BO V KOPRU PLESNA PRIREDITEV ŠPORTNIKOV
Športno društvo Aurora bo organizirala v soboto zvečer v prostorih hotela »Triglav« veliko športno plesno prireditev. Začetek bo ob 20.30 uri, vstop le z vabili. Rezervacije sprejemajo v društvenih prostorih »Aurore« dnevno od 17. do 22. ure, v soboto pa do 18. ure. Lahko se poslušate tudi telefonskih številk 36, 67 in 128.
Pretekli teden je bil v Zagrebu šahovski dvoboj za naslov državnega prvaka, Wi so se ga udeležili trije prvoplasdrani igralci lanskega šampionata — velemojster Pire in mednarodna mojstra Rabar in Fu-derer. Turnir je bil dvokrožen.
Zmagovalec in novi državni prvak Vasja Plirc je na tem troboju zaigral v polni lonni in je nepora-žen zasedel prvo mesto s pol točke prednosti pred Rabarjem in točko pred Fudererjem. Zaključek je bil pravzaprav presentfljiv, ker je po prvi polovici troboja vodil Fude-rer, nato pa je mladi mojster izgubil partijli s Pircem in Rabarjem ter se moral' s prvega mesta umakniti na tretje.
Firčev uspeh predstavlja tudi lepo afirmacijo slovenskega šaha, ki je v zadnjih letih v precejšnji krizi. Našemu velemojstru želimo, da bi tudi v težkih kvalifikacijskih borlbah za svetovno prvenstvo dosegel čim več uspehov!
DRUŠTVENO PRVENSTVO V IDRIJI JE OSVOJIL DANILO SEVER
V preteklem letu je bilo šahovsko udejstvovanje v Idriji' precej mrtvo, kaže pa, da bodo letos Idrij-čani. .ubrali druge strune. 2e v zadetku tega leta so organizirali društveno prvenstvo, ki: so ga te dtii
V začetku mojega pisanja se moram predvsem zahvaliti vsem mojim starim in novim dopisnikom, ki so me kar bombardirali s .pismi in vabili. Mislim, da mi bodo tudi naprej ostali zvesti, jaz pa bom vestno opravljal svoje kulturno poslanstvo na zadovoljstvo akumulacije in faktorjev.
Obveščam pa vse, d.a z Juco nisva imela občnega zbora, ker mi ni hotela dati Tazrešnice. Revidirala je račune, ki se sevda niso ujemali z blagajno. P.a tudi vseh računov ni botella priznali, kar sc-m že prej vedel. Tako je šel občni zbor za sedaj po vodi. mene je pa spodila za nedoločen čas iz hiše.
To mi je prav prišlo, da sem si lahko peš in s »korjerami« raznih podjetij ogledati ozko in široko domovino. Najprej sem prišel v Koper, da bi poskusil, kako drdrajo 6edaj »amtebosi« podjetja »Slavnik«, odkar se je »Adria« preselila v večnost med mOTske sirene in kala-miare. Pa so me na žalost takoj spoznali na ulici. Nei}c znanec me je zgrabil za rokav in rekel: »Vane, vgliih prou, de te vidim. Nam man-ka an možak za komisijo, hodi z mano!« »Kakšna vražja komisija ti gre po glavi«, sem govorili, .»sej znaš, ' do nimam cajla jenu soudu.« »Ne bodi šempjo, sej tii bomo še plačali«, je odgovoril in mi razložil, da gre za komisijo za olepšan je Kopra.
To laskavo ponudbo sem seveda takoj sprejel, samo mi ni šlo v glavo, kako bom prav jaz olepšal Ko-perč »Neč se ne buj, Vane« me je tolažili, »sej so .ga vre drugi olepšali, mi bomo samu konstaliraili jenu šacali, če so ga (lupil olepšali.« Tako smo šli vse naokrog po mestu in se čudili lepotam, ki so so pojavile v zadnjem času. Tu pa tam smo obiskali tudi »oslarije«, da bi se
tudi mi olepšaili. Videli smo, da so na primer v najbolj vzornem redu nametane smeli okrog table, kjer piše, da je .prepovedano odlagati smeti. Sploh so smeli 'okrasek našega mesta in zelo privlačne za turiste. Upajmo, da bomo letos imela velik do.tok tujcev iz vseh vetrov.
Nasadi dTeves vseh vrst so naš specialitet. Neprestano sadijo in sadijo, tako da bomo čez nekaj let živeli v lepem gozdu. V kopališču pod Belvederjem so jih tako na .gosto posadili, da bodo kopalci poleti bežali ven, 3e bodo hoteli sončiti svoje trebuhe. Prijatelji iz olepševalne komisije so mi. celo povedali, da to pogozdovanje precej stane. Vsa naša opazovanja smo zvečer pod »Triglavom« pri kapljica šampanjca iz okoliških vinogradov »vrgli« na zapisnik in z vsemi pod.piai poslali »Društvu za olepševanje«.
Drugo jutro me je pobral »Slavnik« in dopeljal v Krkavče. Bilo je zelo zabavno. Vsa pot se mi je zdela kot nek tečaj o lepem vedenju in vljudnosti. Kadili smo vsi povprek kob Turki, tako da od dima ¡nismo videli drug drugega, tudi sprevodnik. Na dojenčke se nismo niiti ozirali. Naj se navadijo že sedaj na dim, saj bodo tako in tako sami kadili, ko odrasejo. Podjetje »Slavnik« bi to »korjero« lahko sposojalo tudi zadrugam in privatnikom za sušenje klobas in pršutov. Tako bi se mnogo hitreje amortizirala.
šmarčani, ki jih je bilo precej v avtobusu, so vsevprek preklinjali, da ne morejo več loviti, ker jim je višja oblast razpustila lovsko društvo. Res je, da so lovili vse, kar je prišlo na muho pri lovski puški, toda so šele kasneje spoznali, da so ustrelili srno aHi pa zajca namesto
lisice. Od daleč se ni dobro videlo, očal pa v Šmarjah še ne nosijo vsi. Sedaj bodo nekaj časa delali vaje z očmi in sa kupili slike razne divjačine, da bodo lahko razločili divjo raco od srne in lisico od jerebice. Po uspešnem tečaju pa bodo Jahko naprej lovili.
Popoldne sem hotel v Portorož in Piiran, pa mi je Tone Kovačev odsvetoval pot v Piran, ker bi lahko padel v novi obleki v kanalizacijo, ki je odprta že tri mesece, da se prezrači turistično sezono. Povedal pa mi je, da se v Portorožu še vedno moči nova barka potovalnega urada »Adria« v morju in čaka na letoviščarje. Nihče se zanjo ne zmeni, čeprav je stala lepe denarce, Ifli sedaj izhlapevajo.
Raje sem se prerinil v sežanski ekspres, ki me je z elegantno potezo pniipeljal po gorskih serpentinah mimo "črnega kaila v Divačo. Tam sem užival svežo burjo, ki je dišala po klobasah in pršutu. Nadaljeval sem k prijatelju v Povir, da si potolažim želodec. Na avtobus se je natrpalo toliko mladosti, da mi ni bilo dolgčas. Petnajstletniki so med seboj tekmovali, kdo bo znal lepše okrasiti slovenske stavke z italijanskimi »madonamfe. Od Divače do Povir j a sem naštel, da je nek mladenič samo 35 krat končal stavek s »porka madona«. Pohvalil sem ga, da je tako lepo napredoval. Pordečil je dn se skril v kot. Mislim, da ni samo mladina tega kriva, ampak predvsem tisti, ki jim dajejo zgled. Tak lep zgled je tudi tishi možak iz Ležeč pri' Divači, ki se je oni dan na mašksradi tako napil in nako-zlal, da je zaspal na stranišču, obenem pa sanjal o mehki postelji on ¡vijolicah, čeprav je nos tiščal v lastnem d ..,	Va;Ile
zaključili. Med 12 udeleženci je zmagal Danilo Sever, ki je osvojil 9 točk, drugo in tretje mesta pa sta si razdelila Tone Troha in Pavle Hladnik s 7 točkami:. Inž. Stanko Maai in Milan Miklavčič sta si priborila IV. kategorijo.
V prihodnjih dneh se bo začel tudi turnir za šahovsko prvenstvo Idrije, ki bo prav .tako imel 12 udeležencev.
Ob tej priložnosti bi' omenili, da so idrijskim šahistam zelo potrebn; primerna prostor za igranje, kar bo nedvomno pripomoglo k večjemu razmahu te igre v mestu.
S. L.
¡¡{rSžaedka
Vodoravno: 1. vojak planinskega polka, 8. trnje žensko (ime, 9. ropar, •zlikovec, 10. popolnoma podoben, 11. srna brez glave in ropa,
12.	alkoholna pijača, 14. vrsta srnjad!, 16. svojilni zaimek, 18. ameriška kratica za »vse v redu«, 20. denarna vrednost, 22, slovenska slov-nioar, Prešernov sodobnik, 24. «rahljati, zmanjšati trdnost, 25. književnik, 26. samoglasnik in sog.Iasnik, 27. vpr.ašalniica.
Navpično: 1. drug (lat.), 2. tuje moško ime, 3. tečajen, severn, 4. cepljenje (rnnož., tujka), 5. nerabljen, 6. državna blagajna, 7. lo.c.ajna,
13.	prekupčevalec, 15. vrsta ptičev, 17. topiti železo, 19. pavlilia, burke/., 21. pristanišče v Braziliji, 23. šahovski .izraz.
9
10
15 18
22
24
25
I
26
14
19
12
16
23
20
13
11
21
27
17
.REŠITEV 'KRIŽANKE ,,[ IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno: 1. Motovun 8. izoba-ra. 9. Nazor, 10. iz, 12. delo, 13. Jan, 15: lok, 17. papiga, 18. koloni, 19. ova, 20. iajd, 22/ rega, 24. ar. 25. Adama, .27. katalog, 29. animato.
Navpično: 1. mircij, 2. oz, 3. ton, 4. obad, 5. vazelina, 6. urologi-j.a, 7. .naroka. 11. zapovedan, 14. nalagati', 17. Po, 18. koraka, 21. Drago", 23. Anam, 26. Ala, 28. ot.

t-- '.-, -l ve,-

, Mm
wELJtl "
— Akrobata želite, ki stanuje v petem nadstropju? Trenutek, prosim. Takoj vam ga bom dal!
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko štolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru
Naslov uredništva in uprave: Koper, Santcrjeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2 — Številka tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-T-162