List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Pomoč ubogemu kmetu. Vi, ki Imate se srce in ljubezen do dobrega kmeta, opazujte, kako je žalosten njegov položaj, kako je burno in bedno njegove življenje, kako težko in mučno njegovo delo! Ubogi kmet... od vsega tega svojega trpljenja in dela ima le toliko zase, da se preživi in čestokrat s pomanjkanjem. Mar čuda, da vidimo dan za dnevom, kako kmet propada, da propada pa tisti stan, ki je podlaga vseh stanov, ki je podlaga državi in ki prideluje živež drugim stanovom. In vendar — koliko mladeničev mora v Ameriko, ker doma ni zaslužka. Koliko posestev je zadolženih, kako mora kmet svoje izdelke voziti v mesto in tam prodati pod ceno oziroma brez dobička; celo večkrat se zgodi, da mora kmet prositi s klobukom v roki, da mu odkupijo blago; seveda ceno narekuje odjemalec. In zakaj je kraetski stan tako preziran in teptan, torej na robu propada? Temu so krivi v prvi vrsti brezverci, oni namreč, ai zaničujejo Kristusovo vero in ščujejo proti škofom in duhovnom. Brezverci hočejo z eno besedo spraviti iz sveta krščansko ljubezen in pravičnost med ljudmi. Kjer pa ne vlada ljubezen in pravičnost, tam gospodari krivica, izkoriščanje do krvi in rop. Da, roparji so oni, ki obogate z žulji ubogih in siromašnih kmetov. Brezverci so torej privedli kmeta do sedanjega neznosnega, nevzdržljivega žalostnega stanja. Kmet pa, ki je bil nekdaj gospodarsko močan in neodvisen od oderuhov in brezsrčnih pijavk, je zdaj že grozno zadolžen; nima zato več veselja do dela; s strahom gleda v prihodnjost in zato kliče na pomoč. Vi, ki imate še srca in krščansko ljubezen do njega, pomagajte mu, ker naš kmet ni vendar že izgubjen. A, kako mu je pomagati ? Če se ima dobro voljo pomagati bližnjemu, dobi se tudi vselej sredstvo zato, ker prav v tej zadevi so sredstva raznovrstna. Toda en sam človek ne more vsega storiti; pomagati mu morajo i drugi. Ako se hišo zida, glej, kako eden nosi kamenje, drugi malto itd. Tako je pri vsakem početju: eden drugemu mora pomagati. V edinosti pa je m6č in napredek! Nasprotnika pa se je treba ogibati in ga ne poslušati; očiten nasprotnik je manj nevaren kakor lokav človek, ki se kaže zadovoljen in navdušen za dobro in koristno stvar, a zahrbtno pa zvijačno meče polena onim, ki se s požrtvovalnostjo prizadevajo pomagati kmetu. Krščanski demokratje kličejo skupaj vse delavce in kmete pod Kristusovim praporjem, da «e tnko združeni bojujejo za stanovsko zboljšanje. Krščanski demokratje se potegujejo za delavce in kmete, da zboljšajo njih gmotno stanje in da pribore pravo svobodo in veljavo v človeški družbi. In vse to se doseže na temelju katoliške vere. Krščanski demokratje imajo zato te besede na svojem praporju: „Kmetje in delavci, združite in organizujte se, tu je vaša moč, tu se boste izobrazili in si drugega potrebnega priborili." Organizacija in izobrazba, evo vam prvo in uspešno pomoč, ki ima gotovo trajne posledice. Zares, pomanjkanje zadružne misli in pehanj kanje izobrazbe so glavni vzroki propsfdanja našega kmeta. Da bi besede bile seme, iz kojega klije ljubezen in pravičnost do siromaka in sveta vnema pomagati kmetom in delavcem z organizacijo na temelju krščanskega demo-kratizma! Kršč. demokrat. Rusko -japonska vojska. Mirovna pogajanja. Med tem ko si stojita v Mandžuriji ruska in japonska armada nasproti, vsak trenutek pripravljeni, da se spopadete, stojijo si v Severni Ameriki v majhnem pomorskem mestu Portsmouth (beri Portmees) nasproti pooblaščenci obeh bojujočih se držav, da se pogajajo zaradi sklepa miru. Dozdaj so že imeli tri seje, pri katerih so samo menjavali vse svoje zahteve. Natančnega se seve ne more nič zvedeti, ker so pogajanja tajna, vendar se pečajo listi mnogo o teh sejah. Če je vse res, zato naj bodo odgovorni ti listi sami. Člani ruskega odposlanstva so poleg Vi-teja in barona Rosena, ruski odposlanec v Pekingu Pokotilov, Martens, znameniti profesor mednarodnega prava na vseučilišču v Petro-gradu, Šipov, ravnatelj v ruskem finančnem ministrstvu, vojaški ataše generalni major Jarmolov, Samoilov in Nabokov od ministrstva vnanjih stvari in slednjič še legacijski tajnik Plancon. Člani japonske komisije so: baron Ko-mura kot glavni pooblaščenec, Takahira, japonski odposlanec v Wachingtonu, Danison, referent v ministrstvu vnanjih stvari v Tokiju, Sato, tajnik barona Kamura, Jamaza, ravnatelj 'pisarne za politične stvari, Adaši od ministrstva za vnanje stvari, polkovnik Ta-šibana od japonskega glavnega štaba, Išinji, LISTEK. Plačilo za poštenost, (Povest iz francoščine.) V ulici Git-le-Coeur št. 6 v Panzu sta stanovali pred nekaterimi leti dve mali deklici, dve sestri, katerih tiha hoja in otožni pogledi so zbujali skrito sočutje sosedov. Vsako jutro ob isti uri so ju redno videli iti iz hiše. Ljudje so se povpraševali, kaj da sta mladi deklici tako molčeči, zamišljeni in priprosto skromni. Kakor dve senci sta zahajali v hišo in iz nje. Marica in Pavlina Barthelon, to je bilo nju ime, bili sta pač vredni tihega sočutja iu milovanja, ki ju je spremljalo od strani sosednih stanovalcev. Bili sta nesrečen ostanek rodbine, katero je uničila vojska; tako mladi sta bili občutili že vse britkosti tega življenja; dedek in babica sta jima pomrla od strahu, ko se je vojska začela; tyiju brat je za mrzlico umrl v Lyonu; oče, stotnik pri konjiči, je umrl na bojnem polju, prestreljen skozi prsa. Nemila usoda ni prizanašala otrokoma, vzela jima je nazadnje še mater. Prevelika žalost nad tolikimi nezgodami je namreč mater vrgla na posteljo, prijela se je slabotne žene nekaka sušica, in čez nekaj mesecev je umrla. Med materini boleznijo se je stajalo njih pičlo premoženje kakor sneg na solncu. Tako sta bili v burnem, bojnem času neizkušeni, slabi deklici sami sebi in neusmiljeni usodi prepuščeni. Gospa Barthelon je sicer zapustila malo posestvo blizu Dommartina. Toda nesreča je sirotama tudi to poslednje upanje ugrabila. Prišel je sovražnik v tisti kraj, vse opustošil, pohištvo pa požgal. Vlada je pustila potem zemljišče na javni dražbi za slepo ceno prodati, in še te krajcarje je vzel neki upnik, ki je imel na hiši neki dolg vknjižen. V takem tužnem položaju ste sestri zapustili svoj kraj in šli sreče iskat v glavno mesto Pariz. V tem velikanskem mestu se je že marsikdo ponesrečil, ki je prišel semkaj sreče iskat; nasprotno pa je tukaj tudi marsikdo res našel svojo srečo. Toda teh srečinih ljubljencev ni treba iskati po bornih izbicah pod streho, kjer prebiva le skrb, revščina, glad, mraz in obup. Naši dve sestri nista hrepeneli po bogastvu in razkošnosti; želeli sta se le skromno preživeti in živeti druga za drugo. Pavlina je bila sicer še premlada, da bi mogla kaj zaslužiti, pa Marica je bila izvrstna pevka, zlasti je igrala izvrstno na glasovir. Na duri stanovanja, katero sta si najeli, naredila je napis: „Marica Barthelon, učiteljica na glasovir." Začetek je bil težak. Storila je več potov in iskala učencev in učenk, pa več dnij brez uspeha Te dni sta preživeli v velikih skrbeh, ne ve-,doŽi, ali bo mogoče ostati v Parizu ali ne. Naposled je Marica vendar dobila par učenk, katere so plačevale po petdeset santimov za eno uro pouka. Tako sta sestri preživeli dve leti v bornem stanovanju, pri pičli in slabi hrani. V tretjem letu se je na videz obrnilo na bolje. Marica je dobila službo v nekem novem dekliškem zavodu, kjer so jo najeli za učiteljico godbe in ji dali še precej dobro plačo. Mislila je, da je zdaj rešena. Prazen up! Usoda učnih zavodov ali takozvanih penzijo-natov v Parizu je podobna usodi cvetlic. Rodijo se naglo, kakor rože spomladi, pa ravno tako hitro tudi zvenejo in zamrjejo. Nekateri za-mrjejo že med porodom. Tudi zavod, kjer je služila Marica, zadela je enaka usoda: prenehal je. Zdaj je bila Marica brez kruha in še tistih učenk, ki jih je prej učit hodila, ni imela več, ker so med tem časom dobile drugo učiteljico. Iskala je drugih učencev in učenk, pa brez sreče, niti enega otroka ni dobila v pouk. Položaj obeh sester se je še bolj shujšal. Iz revščine in zadrege je nastalo pomanjkanje in stradanje. Marica ni zmogla več, da bi plačala stanovanje, in morala ga je zapustiti in izprazniti. Prodala je nekaj hišne oprave in si najela drugo, še revnejšo izbo. Od zdaj za-naprej je bilo treba vsak teden kaj prodati, kancelar japonskega konzulata v Čikagu, in tajnika Honda in Koniši. V prvi seji dne 9. t. m. so se samo določili običaji in vzpored, po katerem se bodo vršile. Tako se je določil francoski jekik kot razpravni, angleški pa kot pomožni jezik. Vite namreč zna samo rusko in francosko, Komura pa samo japonsko in angleško. Isto-tako so se poverila tudi pooblastila. Druga seja je bila dne 10. t. m. Pri tej seji so izročili Japonci Rusom mirovne pogoje. Vite je govoril v francoskem jeziku, Komura pa neprestano v japonskem. Zato je konečno začel tudi Vite govoriti ruski. Tolmači so prestavljali govor vsakega. Pri tretji seji dne 12. t. m. so izročili Rusi odgovor na japonske zahteve. Vite je delal s svojimi tovariši v petek do 2. ure popolnoči. Vsako točko so vsestransko pretresovali, nakar je Vite narekoval, da je zahteva nesprejemljiva ali pa vsaj pretirana. Odgovor jk zelo obsežen in tako sestavljen, da vsaj za sedaj ni povoda, da bi se pogajanja pretrgala. Angleški listi vedo že povedati, kaka je vsebina ruskega odgovora. Predvsem je ruski odgovor odločno proti odstopu Sahalina in proti vsakršni vojni odškodnini, da, tudi proti japonski nadvladi nad Korejo. Pač pa se obeta, da se na ruski meji ne zgrade nove trdnjave. Ravno tako se Rusija upira odstopiti Mandžurijo Japonski, razven tistega dela, ki ga že ima Ojama v svojih rokah. Dopisi. Vitanje. (Napad.) V noči od 30. na 31. julija si je neki zlikovec iskal zabave v tem, da je na kaplaniji šipe pobijal. Gotovo se je bil ta hajlovec do dobra nalezel kakšnega fužina. Ne mislite tega! Bil je popolnoma trezen in ravnal premišljeno. V gosti temi — v njo je bila zavita tudi protestan-tovska oštarija — je metal kamenje na okno iz cestne strani. Tu je bilo okno z vetrnicami precej zaslonjeno, in kamenje je obležalo na oknu, ne da bi bilo šipe podrobilo. Vsled te smole je šel na drugo stran, kjer je cerkev in tu je tudi v temi opazil, da je okno z vetrnicami le napol zavarovano. Tu je tedaj začel opravljati svoje plemenito dejanje in je po celi sobi tje do postelje ob nasprotni steni nasul razdrobljenih koščkov stekla. Da tega dejanja ni izvršil kak okoliški Slovenec, nikdo ne dvomi, saj je bilo tudi kamenje mehko in gladko, kakor so germanski Vi-tanjčani. V čudni luči in zvezi se tudi pri tem dejanju kaže oni lepi Slovenec, ki se med nami hoče kazati navdušenega narodnjaka, a je vse kaj drugega, ker je z našimi najza- da je bilo za najpotrebnejši živež, zdaj nasla-njačo, pozneje par boljših, blazinastih stolov, potem spet kako omaro, slednjič stensko uro iz časov Ljudevita XV., katero je bil oče, stotnik Barthelon, še od svojega strica dobil in jo kakor neko svetinjo pri hiši hranil. Najbolj pa je Marico srce bolelo, ko se je morala ločiti od svojega glasovirja, pri katerem je to-likrat iskala in našla tolažbo; ko je namreč v svoji žalosti kaj zaigrala, pozabila je za trenotek na svoje skrbi. Solze so jo polile, ko so postreščeki glasovir nesli iz hiše. Pri vsej svoji žalosti pa je morala tolažiti še svojo sestrico Pavlino in ji dajati pogum, katerega že sama ni več imela. Čez nekaj dni so odprli v bližnji ulici veliko, novo prodajalnico za žensko in moško perilo. Marica je tudi znala dobro šivali in je šla brž tje ter se ponudila za šiviljo, če bi katero potrebovali. Bila je sprejeta. Odslej je celi dan pri mizi sedela in šivala. Veliko ni zaslužila, pa vendar toliko, da sta mogli živeti. Zvečer, ko se je začelo mračiti in je bila že utrujena, poklicala je sestrico k sebi in jo poučevala v pisanju, računstvu, krščanskem nauku in drugih vednostih. Tako se je se- grizenejšimi narodnimi nasprotniki zvezan in celo njim vrlo postrežljiv. Vedel je namreč že pred davnim časom pripovedovati g. kapelanu, da ga Vitanjčanje za svoje godovanje, to je na pust, hočejo osrečiti s kamenitim dežjem. Kar se takrat ni izvršilo, bi se naj kmalu po Veliki noči. Ob koncu julija pa je zvedel, da je gospod kaplan iz Vitanja prestavljen. Brž je kar na svojo roko raztrobil med svojimi hajlbrudarji, da kaplan odide dne 31. v ponedeljek, ne da bi vedel za njegove namene, oditi v torek. In res, kar v noči na pondeljek so plemeniti hajlbrudarji izvršili slaven čin, da so na kaplaniji s kamenjem šipe pobili. Sicer je pa lepi Slovenec vedel, da so se pro-testantovski nemškutarji zakleli, da bodo g. kapelana pretepli, če ga na večer ali ponoči dobijo v trgu. Noč ima svojo moč! Seveda jim ni hotel privoščiti tega tevtonskega veselja in ni šel v trg brez posebnega opravka ali sile. Pa se uprašujete, zakaj so ga tako peklensko sovražili? Sami trdijo, da je delal nemir. A kakšen „mir" razumejo protestan-tovski nemškutarji? Lepo mirno in v redu je vse, če lahko brez skrbi delajo s katoliškimi Slovenci, kar se jim poljubi. Tako „pomirjevati" pa jim ni hotel pomagati. Večkrat je tudi javno razložil, kako delajo pastor in njegovi pristaši, pomagači in izprejemavci za nemško protestant»vsko državo. In to jim je bilo neprijetno. Da bi mladino obvaroval vsaj nekoliko tega pogubnega vpliva, jo je zbiral v nanovo oživljenem bralnem društvu, kjer so brali dobre časnike, lepe knjige ter zapeli marsikatero pošteno pesem. Ali je to hudobno? Seveda poštenjakovičem se je zdelo hudodelstvo. Kajti mladina bi si najraje v tistem času hladila svojo žejo, v gostilnah prepevala in se brhko sukala ter pomagala polniti — preljube mošnjičke. Kaj jim treba prednašanja, kaj poučnih govorov? Da bi se mladina kaj lepega naučila in pošteno razvedrila, kaj tega treba Slovencem ? Iz Zdol pri Kozjem. (Strupena r o s a.) Kakor se je poročalo po raznih listih, je tuintam po nekaterih krajih peronospora ali strupena rosa nastopila v preobilni meri in žugala uničiti največjo nado našim ubogim vinorejcem. Tudi pri nas se je pojavila v preobilni meri ta bolezen in po nekaterih vinogradih hudo posmodila, da jih je bilo tako žalostno pogledati, kakor tedaj, ko v jeseni mraz listje popari. Toda tudi peronospora je izbirčna, kakor se nam zdi, kajti ni se naselila kar po vseh vinogradih, ampak je iskala iste bolj proti večernemu solncu obrnjene, pa tudi drugi so ji dobro ugajali. Strašno hudo je zadela nekatere vinorejce, kar obupani so in tarnajo, kaj je temu krivo. Da se je letos ta bolezen v tako obilni meri prikazala, je več vzrokov. Škropilo se je. Seveda nekateri pra- strama nekaj mesecev še za silo dobro godilo. Toda nesreča ne spi. V prodajalnici, za katero je Marica delala, vnel se je požar in se grozno hitro razširil. Prej da so mogli kaj rešiti, zgorela je cela zaloga blaga; tudi strehe se je ogenj lotil, in plamen je švignil še na dve sosedni strehi; vkljub vsem gasilcem in brizgalnicam je tista hiša vsa pogorela, od sosednih dveh pa strehe. Maričin gospodar je bil popolnoma uničen in je moral svojo kupčijo pustiti. Marica je bila spet ob kruh, pomanjkanje se je vnovič začelo. Uboga Marica je plavala v solzah. Molila je noč in dan in prosila Boga za pomoč. „O moj Bog", je večkrat vzdihnila, „ne pozabi, kaj sigobljubil, da hočeš sirotam biti oče in mati. Usmili se dveh sirot!" Hodila je po cerkvah in tam dolgo ostajala, zatopljena v svojo molitev. Najraje je hodila v cerkev Saint-Germain-des-Pres. Redko je minul kak popoldan, da ne bi bila tam klečela pred podobo Matere Božje, ki se nahaja na prvem stranskem altarju tik nhoda. Skozi cele ure je tam "klečala in ponavljala vedno iste besede: „Tolažnica žalostnih, usmili se mene in sestre!" Konec «ledi. vilno, drugi nepravilno. Opazoval sem vinorejce, ki so v najhujši vročini škropili, drugi zopet v rosi in tretji prepozno in vse to pov-zročuje peronosporo. Pa tudi oni grozni vihar je tega veliko kriv, ker je listje in mladje preveč omamil, listje obtolkel, da se je potem jelo sušiti. Torej eno k drugemu je vzrok letošnje tako hude peronospore, ki ni uničila samo listja, ampak tudi veliko množino grozdja. Kateri vinogradi so pa zdravi ostali, ti so pa pravi kras naših goric, ki obetajo mnogo zlato-rujne vinske kapljice. Naj napravi že letos vsak vinorejec trden sklep, ako mu Bog še življenje da se prihodnje leto bolj skrbno postaviti v bran proti hudi sovražnici peronospori, ki bi mu morebiti žugala uničiti lepe amerikanske nasade, kakor pa letos. Naj se že začne škropiti zgodaj, ko mladika požene 3—4 peresa in potem vsake tri tedne ter hitro po vsaki nevihti. Kakor otrok, tako tudi trs potrebuje varstva in skrbi, da se ne naseli vanj bolezen. Poškropijo pa se naj vsi deli lista enakomerno drobno in fino, pa ne tuintam, kakor nekateri delajo, drugi pa zopet potapljajo, da je groza. Pa tudi na sestavo za škropljenje namenjene sestavine se mora gledati. Zato pa svetujem, da se rabi za poskušnjo lakmusov papir, ki se dobi v vseh večjih prodajalnicah za nekaj vinarjev. Pa tudi v rosi in preveliki vročini ne hodite v amerikanske nasade, ker to škoduje. Vidite, dragi vinorejci, letošnje tako hude perouospore je krivo več vzrokov. Da se pa ti vzroki drugo leto popravijo in obvaruje nadaljno razvijanje peronospore, bode treba mnogo skrbi in truda po zgoraj omenjenih načelih. Pa saj vdste, kaj pravi pregovor: „Pomagajte si sami in Bog vam bo pomagal!" Z dol s k i. Od Save. (Občinske volitve na Vidmu) so se v sredo, dne 9. avgusta zopet vršile, a žal, ne dovršile. Ko smo imeli pred leta dnevi prvokrat po pretekli dobi volitev v občinski odbor, je zračunal pametni „Štajerčev" dopisnik, da je bila velikanska večina odbornikov iz njegove stranke. Resnica je bila ta, da je izmed 18 izvoljenih odbornikov bilo 9 naših, a 9 Štajerčijancev. Vsak razred je takrat volil po 6 odbornikov in po 3 namestnike. Slovenci so popolnoma zmagali takrat le v drugem razredu; v tretjem razredu so bili (po srečkanju) izvoljeni 4 kandidati od Štajerčeve, dva pa od slovenske stranke. A eden izmed onih 4 mož, katere so volili Štajerčijanci, je izjavil že med volitvijo, da ne bo nikdar držal s stranko naših narodnih odpadnikov. A to volitev je naraestnija z deželnim odborom ovrgla in se je morala 9. avgusta vršiti nova volitev. Ker se je število volilcev letos namnožilo nad 600, je moral voliti vsak razred po 8 odbornikov in po 4 namestnike. Zapisnik volilcev je sestavila davkarija v Brežicah in je šel z njim občinski predstojnik Ban k okrajnemu glavarju, ga vprašat, če je prav razdeljen. To je bilo važno radi tega, ker mora biti v prvem razredu po postavi vsaj dvakrat toliko volilcev, kolikor se voli odbornikov in namestnikov. Tretjino direktnih davkov plačuje 18 volilcev; te je postavila davkarija v prvi razred, a po postavi bi jih moralo biti v prvem razredu 24, ker se je imelo voliti v vsakem razredu po 8 odbornikov in po 4 namestnike. Občinski predstojnik Ban vpraša torej g. okrajnega glavarja, ali ne bo treba v prvi razred prestaviti še prvih šest volilcev iz drugega razreda. Gospod glavar mu reče: „Naj ostane tako, kakor je odredila davkarija." „Dobro! naj pa ostane." Ob dobi reklamacij ali pritožb se tudi nihče ni zglasil in nihče ni zahteval, da je treba zapisnik popraviti v tem smislu, da se prestavi 6 volilcev iz drugega razreda v prvi in primerno število volilcev iz tretjega razreda v drugi razred. Po preteku reklamacijske dobe, tekom zadnjih 8 dni pred volitvijo, ko se po postavi zapisnik volilcev sploh ne sme več popravljati in spreminjati, pošlje okrajno glavarstvo občinskemu uradu na Videm pritožbo nekega volilca, ki zahteva, da se naj v prvi razred prestavi šest volilcev iz drugega razreda. Glavarstvo napiše na slovensko vlogo onega volilca samo tele besedice: „Z u r Amts-handlung." (Pri brežiškem glavarstvu še ne znajo slovenski. Opomba uredništva). Kaj naj vkrene zdaj župan? G. glavar mu reče: Saj je zapisnik volilcev, kakor ga je razdelila davkarija, pravilno sestavljen in razdeljen; doba za slučajno spremenitev zapisnika je že pretekla; glavarstvo pa samo reče na došlo pritožbo: „Zur Amtshandlung." Zapisnik volilcev je postal tako pravomočen, da ga ne sme nihče popravljati. Med tem so se vršile med obema strankama prav živahne priprave za bodočo občinsko volitev. „Štajerčijanci" so se tega imena menda začeli sramovati ter so se jeli na svojih volilnih listkih imenovati „napredni kmetje." A kmetov si najšel med Šta-jerčijanci presneto malo; to so le stari liberalci, nemški in slovenski; pa tudi vsi, ki so nemškega rodu, so naravnost rekli: „jaz moram voliti z Nemci." Rojeni Nemci so toraj te ljubeznjive „kmetske naprednjake" smatrali kot nemško stranko. To je pač ostanek tiste uemškutarske stranke, ki je gospodovala do zadnjih let na Vidmu; a pošteni krščanski slovenski kmetje ji nočejo več skazovati pokorščine. Lepše se že glasi „napredni kmetje", kakor „Štajerčijančevi nemčurji." Tudi velikanske lepake so nabijali Štajerčijanci po hišah na Vidmu in v Stari vasi; pri tem grdili slovensko kmetsko stranko ter priporočali svoje nemške kandidate. Pa pošten slovenski kmet ni porajtal več za vse te mu nastavljene zanjke. Ura za začetek volitve je odbila. A ker napovedanega glavarja še ni videti, čaka komisija do 9. ure. To je bilo prav nepotrebno tratenje časa. Od devete ure zjutraj do pol štirih popoldne je oddalo svoje glasove približno 165 volilcev. Od teh so dobili slovenski kmetje po 105 do 110 glasov; tisti napred-njaki pa po 52 glasov. Največ glasov je dobil dozdajšnji župan, vrli g. Franc Ban, v katerega se z največjo strastjo zaganjajo nemčurski sršeni. Nepopisno je bilo veselje med našimi vrstami, ko se je razglasil izid volitve v 111. razredu. Da bomo zmagali v tem razredu, tega smo se pač trdno nadjali, a da bomo zmagali s toliko večino, na to pač niti sami mislili nismo, ker je bil ta razred pri poprejšnjih volitvah za slovensko stranko zgubljen ali pa polovičarski. K tej lepi zmagi so nam pa pripomagali naši vrli sosedje iz Anovca, Gorice, Artič in iz brežiške okolice. Našim „naprednjakom" so pa prišli na pomoč pristni Nemci in nemškutarji iz Krškega in iz Rajhen-burga. Bodi njim! Ob pol petih se začne volitev v II. razredu. Ta je bil vsikdar naš in bi bili tudi letos izvoljeni v tem razredu slovenski poštenjaki, če bi ne bil volitve nenadoma ustavil gospod glavar. Ko je 6 ali 7 volilcev II. razreda oddalo svoje glasove, stopi v volilno dvorano g. okr. glavar, ter vpraša župana: „Ste spremenili zapisnik volilcev ? " Župan odgovori: „Ne! Vsaj sem Vas prišel vprašat, če ga naj spremenim; pa ste mi rekli, da tega ni treba." Glavar razsodi: „Jaz ustavim nadaljno volitev." Začela sta se prepirati gosp. glavar in župan. Slednji je v eno mer trdil, da mu je glavar naročil, naj zapisnik ostane tak, kakoršen je bil sestavljen pri davkariji; glavar zopet, da ga župan ni razumel. Volilci so se silno razburjeni razšli. To ni malenkost, ob tako hudi vročini in ob silnem delu zapuščati dom ter zgubivati celi dan z volitvijo, katera se pa potem prevrie in se ljudstvu nalagajo prav po nepotrebnem nova bremena in novi stroški. Zakaj ne naroči deželni odbor ali namestnija davkarijam, katere sestavljajo zapisnike volilcev, da jih naj sestavijo v taki obliki, da bo volitev veljavna? Zakaj ne skrbijo gospodje okrajni glavarji za to, da so ti zapisniki sestavljeni postavno? Čez kakšne 3 mesece se bo na Vidmu zopet moralo voliti v občinski odbor. Možje iz Vidma in iz vseh sosednih občin! Iskrena zahvala Vam bodi izrečena za toliko požrtvovanje in za toliko ljubav, katero ste na korist pravični stvari razodeli 9. avgusta! Tako je prav: podpirajmo krščanski Slovenci vsepovsod drug drugega in zmaga mora biti naša! Ne dajte se nikdar preplašiti in pregovoriti od brezzna-čajnih ljudi, ki so vedni sovražniki naših najdragocenejših zakladov: svete vere in slovenske narodnosti! Bodite pogumni in srčni v tem svetem boju. Kedar Vas bomo zopet klicali na pomoč, pridite v trdnem prepričanju, da se borite za našo skupno pravico. 9. avgusta smo spoznali svoje prijatelje in svoje sovražnike. Razne stvari. Iz domačih krajev. Osebne vesti. G. dr. Ivan Benko-v i č je odprl svojo odvetniško pisarno v Brežicah. — Imenovan je za sodnega tajnika v Mariboru okrajni sodnik Avg. M o-d r i n j a k v Žužemperku in za sodnega tajnika v Celju sodni pristav dr. Fr. B r a č i č v Ptuju. Mariborske novice. V zadnji občinski seji se je sklenilo, da se naj kmalu podere v Freihausgasse hiša eskomptne banke, da se omogoči promet v imenovanej ulici. Bil je pa tudi že skrajni čas! — Mlad tat je 12 letni Alojzij Cebe, sin perice. Njegova mati je imela opraviti v kavarni Kastner v Tegett-hoflovi ulici, kjer je izmikal fant pogosto denar. Svota, katero je fantič s časoma ukradel, znaša okoli 200 K. Denar je fant s svojimi tovariši zapil. — H gostilničarju Jožefu Majcenu v Mariboru je prišel neki Alojzij Haušel, pristojen v mariborsko okolico. Haušel je s prepričevalno besedo prepričal gostilničarja, da ve za velik zaklad. Gostilničar ga je prosil, naj ga ž njim deli. Haušel je v to privolil še le, ko je spil pijače za 5 K 50 vin., in mu je dal gostilničar 4 krone. Končno je pa Haušel ukradel gostilničarju še kovčeg, v katerega naj bi dal izkopani zaklad in je pobegnil. Sklep šole na mariborski sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se je vršil dne 11. t. m. Zavod je štel minulo šolsko leto 40 učencev, od teh je bilo 31 Slovencev in 32 sinov kmečkih posestnikov. Na deželne stroške je obiskovalo šolo 19 učencev. Šolo je dovršilo letos 18 učencev. Mariborski okoličani, pozor! Mestni svet mariborski je sklenil, da mora imeti vsakdo, ki prodaja na trgu sadje, kakor: grozdje, hruške, jabolka, slive, breskve itd. potrdilo od občinskega urada, da je sadje njegovo. Takšno potrdilo velja samo za en dan. S tem hočejo omejiti krajo sadja. Dirka v Mariboru se bo vršila dne 8. septembra. Slovenke, kupujte kavo družbe sv. Cirila in Metoda! Družba sv. Cirila in Metoda je sklenila z g. Jebačinom, tovarnarjem v Ljubljani, novo pogodbo, vsled katere isti prodaja kavo v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Segajte pridno po nji, zavedne Slovenke! Kava je ravno tako ukusna, kakor so druge kave nemških tvrdk. V Rušah je povozil hišni posestnik Jožef Nek rep dne 1. t. m. s svojim motorjem osemletnega Franc Pečeler. Zaradi tega se je moral zagovarjati pred sodnijo in je bil obsojen na 50 kron in na vse sodnijske stroške. V Brezulah je začela goreti 14. t. m. ob 1 uri po popolnoči hiša kmeta Matija Fin-gušt, ki je popolnoma pogorela. Pogorela je tudi hiša kmeta Franca Fingušt in Fr. Predi-kaka. Požarnim brambovcem iz Rač in Ho-tinje vasi se je posrečilo ogenj pogasiti, da se ni nadalje širil. Tudi iz Maribora, Hoč in Razvanja so prišle brizgalne. Kako je ogenj nastal, se ne ve. V Makolah je umrla blaga gospa Hen-rijeta Hocholausch v 65. letu. Naj v miru počiva! Volitve v okrajni zastop slovenj-graški. V skupini veleposestva se je vršila volitev dne 14 t. m. Zmagali so Slovenci! Slava zavednim volilcem! Ker je Slovencem tudi v kmetskih občinah zmaga gotova, bo veČina v okrajnem zastopu slovenska. Deželno zborovanje učiteljev, ki se je vršilo minoli teden v Gradcu, se je ostro izreklo proti temu, da bi se za šolo godni otroci vporabljali pri dninarskih delih. Nevihte. Tudi iz Slovenjgradca se nam poroča, da je tam nevihta naredila dne 6. t. m. veliko škodo. Nobeni hiši ni pri-zanesel vihar. Vsaki strehi je več ali manj opeke odnesel, nekatere strehe pa kar cele, kakor se je to v Pamečah zgodilo. Hudo je razsajal ta vihar tudi po gozdih in vrtovih. — V G o č o v i je med viharjem dne 6. t. mes. udarila strela v hišo posestnika J. V r u n-č i č a. Zgorelo je tudi gospodarsko poslopje. — Pri Sv. Miklavžu blizu Vurberka je isti dan tudi strela udarila v hišo Gašperja Antolčiča. K sreči ni vnela ampak samo opeko in zid poškodovala. — Iz Sodinec pri Veliki Nedelji. V občinski odbor so prišli dne 20. julija razven dveh Štajercijancev sami narodni možje. Za župana je bil izvoljen gospod Matija Lah.— „Prostovoljno gasilno društvo" v Trgoviščih je obhajalo dne 16. julija desetletnico svojega obstanka ob ogromni udeležbi ljudstva, gospode iz Ormoža in požarnih bramb iz Središča in Hardeka. Pri slavnosti je govoril g. Robert Košar, učitelj na Runču, in razložil glavne črtice iz slovenske zgodovine ter pri tem povedal, kako že od nekdaj delajo Nemci s Slovenci. To pa ni bilo prav gospodu trgovcu Skvorcu, ki je rojen v Sodincih v priprosti slovenski hiši, zdaj strasten Nemec. To si pač hočemo zapomniti! — Iz Višanec pošiljajo otroci svojo deco v ormoško nemško šolo. Ti otroci se prav nespodobno obnašajo in preklinjajo, ko grejo iz šole domov. Ali je to sad te šole? Iz Slov. Bistrice. V našem mestu je pred kratkim otvorila tvrdka I. Smeh trgovino s papirjem in galanterijo; tamkaj se dobe narodni kolki, pisma in cigaretni papir naše šolske družbe, kakor tudi najnovejše razglednice, izdelane le pri slovenskih in čeških tvrd-kah; tudi je tam velika zaloga vseh šolskih potrebščin. Zatorej priporočamo to narodno trgovino Slovencem iz mesta in okolice naj-topleje. — Ravno tako priporočamo narodnega čevljarja g. Cvahte-ja, ki si je s svojim solidnim in cenim delom v kratkem času pridobil vsestransko priznanje. Podpirajmo ga vsi brez izjeme, kajti sramota bi bila, če bi puščali naše ljudi na cedilu, ohole nasprotnike pa bi z našim denarjem sitili. — Končno še opozarjamo na narodnega trgovca g. Pinterja, ki z vsakovrstnim modnim kakor špecerijskim blagom kar najboljše postreže in na g. Las-baherja na južnem koncu mesta. Ce se bomo tudi gospodarsko osamosvojili, le tedaj nam je upati na lepšo bodočnost in potem ne bo Bistrica samo po imenu, ampak tudi po svojem značaju res Slovenska Bistrica. Ptujske novice. Ornik je tožil dr. Bru-mena. Dokler je upal, da pride tožba pred mariborske sodnike, je še obdržal tožbo, ko je pa uvidel, da se bo stvar obravnavala pred ljubljanskimi sodniki, je pa tožbo umaknil. Hm! Hm! Zopet pristaš „btajerca" obsojen. Sedaj ga že ni hndodelnika, katerega bi „Štajerc", to zloglasno glasilo ptujskih in drugih šnopsarjev, ne štel med svoje „sotrudnike" in bralce. Da je navaden tolovaj in morilec prvi pesnik „Štajerčev", to nam že ni nič več novega. Pretečeni ponedeljek se je pa še ena cvetka pridružila temu „šopku". Ant. Glas iz Rajhenburga, ki bolj verjame ptujski kroti kot sv. pismu, je bil v Celju obsojen na me-^sec težke ječe radi motenja vere. Ko je šel namreč nekega dne gospod rajhenburški župnik sprevidit bolnika z Najsvetejšim, ni hotel Glas počastiti, kakor se spodobi za kri-stijana, Najsvetejše. Gospod župnik ga mirno opomni na njegovo dolžnost, a Glas ga začne zmerjati in nespodobno govoriti o Bogu. Za to je bil obsojen in bo sedaj lahko mesec dni premišljeval, kam pripelje človeka „Štajerc". Morebiti bi bilo uredništvo „Štajerca" tako prijazno, pa mu pošlje par krot v luknjo, da se bo ž njimi zabaval in tolažil. „Štajerčevi" inserati. G. Fr. Dolenc, bivši trgovec in sedanji agent za izseljevanje v Ameriko, priporoča v nemškutarskem „Štajercu" svojo agencijo. Mi bomo g. Dolencu prav hvaležni, ako se mu res posreči spraviti vse „Štajerčeve" nemskutarje tjekaj Čez veliko lužo. Blagoslovljenje brizgalne slovenske požarne brambe v Hotinji vasi. Dne 27. t. m. bo, kakor smo že zadnjič omenili, blagoslovljenje nove brizgalne, ki je že prebila svoj krst v ognju v Brezulah. Za danes objavimo vzpored veselice, ki utegne postati, kolikor se more soditi po vseobčnem zanimanju, taka, kakoršne Hotinja vas še ni videla. K mešanemu vlaku iz Maribora bodo v Kačah na razpolago vozovi. Po blagoslovljenju brizgalne, ki se bode vršilo točno ob pol štirih popoldne, bodo vaje z brizgalno in na to velika ljudska veselica, kjer bodo nastopili domači tamburaši in pevci, naši diletantje bodo predstavljali priljubljeno kmetskoigro „Oreh", srečolov nam bode ponujal obilo bogatih dobitkov, zvečer bo slavnostni prostor umetno razsvetljen in celo veslanje po ribniku se nam obeta. Zato pričakujemo ob blizu in daleč najobilnejše udeležbe, saj je tudi železniška zveza ugodna. Ormožke občinske volitve so razveljavljene na pritožbo Slovencev. Volilni imenik namreč ni bil postavno določen čas na ogled. — Tudi občinske volitve v Teli a r j i h so razveljavljene. Nemški napadi na celjske Slovence. Kakor smo že poročali, napadle so pijane nemške barabe v Celju na noč od 7.-8. t. m. „Narodni dom" in „Zvezino tiskarno" ter pobile tam več šip in oken. Jasno kot beli dan je, da so bile te barabe za to hudobno delo nalašč najete in plačane od nekatere celjske gospode, ki so takoimenovani celjski nemški „prvaki". In kdo so ti nemški „prvaki", ki hujskajo in ščujejo celjsko fakinažo proti mirnim Slovencem? Ti celjski nemški prvaki so večinoma odpadniki slovenskega naroda, renegatje ali kakor jih po domače imenujemo — nemškutarji. Ti ljudje so večinoma s culico v rokah priromali v slovensko Celje, se najedli tukaj slovenskega kruha, si pridobili od Slovencev premoženje — in sedaj ko imajo polne mošnje, sedaj se sramujejo slovenskega jezika in še več — sedaj hujskajo pijane barabe k napadom proti lastnemu svojemu narodu slovenskemu. Ti nemški celjski „prvaki" so strupena gadja zalega, katero smo si vzgojili mi Slovenci sami v svojih nedrih. Tej nemškutarski gadji zalegi nosili so leta in leta Slovenci svoj denar, s slovenskim denarjem se je ta strupena zalega razširila po vsem Slovenskem in sedaj nas hoče s svojim strupom uničiti, sedaj nas hoče pregnati iz lastne naše slovenske zemlje. Slovenci! Vzdramite se! Slovenski kmet, zapomni si dobro surove napade celjskih nem-škutarjev na Slovence, zapomni si dobro, da nemškutar od tebe živi, ne ti od njega, in ako bi ne nosil ti njim denarja, bi morali vsi celjski uemskutarji od glada poginiti. Surovi napad celjskih Nemcev in nemškutarjev naj nam ostane v vednem spominu, naj izvejo tudi naši potomci, da so živeli enkrat v Celju ljudje brez časti — brez značaja, ki so zatajili svoj materni jezik in napadali Slovence, ki so ostali zvesti svoji domovini in svojemu narodu! Surovi napadi celjskih nemškutarjev na Slovence naj bode našim kmetom resen opomin, da se tem ožje oklenejo gesla: Svoji k svojim! Teharske novice. Pri Kunstečevi krčmi je zažgal v noči na 5. t. m. okoli 2. ure neznan človek poleg hiše stoječi hlev. Dekla je opazila ogenj in poklicala gospodinjo. Obe sta leteli gasit, kjer je tudi že bilo nekaj sosedov, ki so pomagali pogasit ogenj. Naenkrat začneta vpiti otroka, ki sta spala v prvem nadstropju. Ko mati prileti k njima, zač- neta otroka pripovedovati o nekem fantu, ki se je plazil po sobi. Iz sobe je bila ukradena denarnica s 1800 K in "lata ura z verižico. Orožništvo pridno zasleduje predrznega poži-galca in tatu. — Naš, v očeh nemčurjev slavni župan je sklical sejo za dne 11. avgusta Ko so pa hoteli njegovi podrepniki oddati ribji lov za dobo 6 let za 20 K nemčurskemu grajščaku Kurtu Majerju, med tem ko ponujata za to dva narodnjaka po 120 K na leto, zapustili so slovenski odborniki sejo, ki je postala nesklepčna. Ali je to napredno gospodarstvo ? Bržkone po vzorcu v celjskem mestu! — Od občinskih volitev sem vedno tožarijo podrepniki celjskih nemčurjev Slovence. Vsako najmanjšo priliko porabijo za to. Toda dosedaj so še vedno zgubili pravde. Spametujte se vendar enkrat! — „Johan" Tlaker je prosil za gostilniško obrt. Pri občinski seji pa so celo njegovi nemški prijatelji proti njemu glasovali in tako je bila prošnja enoglasno odbita. „Johan", slabe prijatelje imaš! V Marnbergu so si postavili luterani svojo cerkev, katero bodo dne 10. septembra slovesno blagoslovili. Za prihodnje porotno zasedanje v Celju so izžrebani naslednji gospodje porotniki: And. Antloga, Gotovlje; Maks Seniea, Celje; L. Potočnik, Slatina; Adal. Geis, Žalec; Fr. Skaza, Paka; Rok Kozmus, mesar, Rogatec; Mart. Frece, Staravas-Bizeljsko; Fr. Pečoler, Lehen; Alojz But, Gor. Kostrivnica; Miha Balon, Brežice; Ant. Schuch, Slov. Gradec; Mih. Kumer, Šoštanj; Ulrih Lager, Velenje; Jos. Pauer, Braslovče; Ljud. vit. Mathiens; Fr. Gračner, Dol pri Jurkloštru; Jos. Šošterič, Teharje; Jan. Rop, Slov. Gradec; Jos. Berlizg, Rogatec; Fr. Piki, Št. Pavel pri Preboldu; dr. K. Seuschner, Brežice; Iv. Konečnik, Vrhe; Jan. Zottl, Konjice; Iv. Jezernik, Brezovica; Raj. Bratanič, Luče; Jos. Podgoršek, Vrbno; Franjo Cukala, Gomilsko; Mih. Tajnik, Druž-mirje; Fr. Paccbiaffo, Celje; Ant. Chiba, Celje; Fr. Maricich, Slov. Gradec; Jos. Skaza, Velenje; Ant. Elender, Mozirje; dr. Jos. Rakež, Šmarje pri Jelšah; Jos. Mikuž, Gornjigrad; Ant. Gajšek, Celje. Nadomestni porotniki: Dr. E. Negri, Celje; Leop. Wambrechtsammer, Celje; Dr. Ant. Schwab, Celje; Jak. Čretnik, Št. Jurij ob juž. žel.; Mih. Wakounigg, Celje; dr. Aug. Schurbi, Celje; Vin. Ušen, Sp. Gru-sovlje; And. Globočnik, Žalec; Jos. Kröll, Celje. Celjske novice. V četrtek, dae 10. avg. zvečer je utonil v Savinji pri Celju četovodja 26. domobranskega pešpolka, I. Marks, doma iz Ptuja. Kopal se je v bližini slovenskega kopališča „Diana" pod Celjem, pri tem ga je prijel močan krč. Kopala sta se z njim dva druga četovodja, ki se mu nista upala pomagati, ker nista znala plavati. Iz vode so ga potegnili pri „Diani". Cele tri četrt ure so ga poizkušali oživiti, pa se ni več dalo. Prenesli so ga v mrtvašnico. V Štoreh je utonil delavec P. Kamer. Kozjanske novice. V srce je zasadil nož tamkaj nekje pri Golobinjeku pred nekaterimi dnevi kovaški pomočnik Krumpah 45 letnemu posestniku Jugu. Jug je vrgel v prepiru Krumpaha v jarek, kar ga je tako razjezilo, da je skočil za Jugom in mu zabodel nož v srce. Jug je seveda takoj mrtev obležal. Krumpah se je sam javil sodniji v Kozjem. Vzrok je nesrečno pijančevanje. — Predzadnji teden je tudi v Golobinjeku padel z voza Martin Kunšek tako nesrečno, da je bil takoj mrtev. — Zopet je divjal po kozjanskem okraju dne 6. avgusta od 1—2. ure podoldne grozni vihar s točo, ki je napravil zopet mnogo škode na polju, vinogradih, drevju in stanju. Bog se usmili! Nemški odvetnik — pobegnil. Eden najbolj nemških odvetnikov dr. Viktor Weitlof, sin bivšega predsednika nemškega „šulferajna" je — pobegnil — kakor se govori radi po-neverjenja in dolgov. Seveda, ptujski nemškutarski „Štajerc," ki blati vedno le slovenske odvetnike, molči o tem nemškem „goljufu" kakor grob. Nesreča pred 100 leti. Na veliki šmaren (15. avgusta) 1805. ob eni po polnoči je bila strašna ploha v gornjegrajski in tuhinjski dolini. Voda je odnesla vse mostove, zasula je s peskom, z blatom in s skalami nad en stot težkimi vse polje; v Snoviku je voda odnesla tri mline. V Nori Štifti je utonilo blizu 49 romarjev, ki so iskali zavetja v neki hiši. Romarji so bili iz Hrašnje. Iz Gornjegagrada. Kakor je naš list že poročal pred pol letom, se je za gornjegrajski okraj ustanovila štipendija za učiteljisčnike. Ta je sedaj razpisana do 10. sept. t. 1. v znesku 240 K. Prošnjiki (moški učiteljiščniki) morajo biti pristojni v okraj Gornjigrad ter se zavezati z reverzom, podpisanim od starišev oziroma varuha, da službujejo šest let v gornjegrajskem okraju, ali pa da povrnejo vso štipendijo v vsem znesku. Zadnja leta se zelo množi število učiteljic v gornjegrajskem okraju in zato upa okrajni zastop na ta način si pridobiti nekaj moških moči. Prošnje se naj pošljejo okrajnemu odboru v Gornjigrad. Društvena poročila. Zborovanje kršč. socialne zveze v Mariboru. Za to zborovanje, ki se bo vršilo dne 4. sept. v Mariboru, je zanimanje vedno večje. Oglasi se za shod vsak dan množijo. Iz te obilice glasov se da že sedaj sklepati, da bo shod veličasten in velikanska manifestacija krščansko-socijalne ideje. Noben mladenič na Štajerskem pač ne bi smel manjkati na tem shodu! Posebno iz narodno prebujenih Slovenskih goric bo prišlo na stotine slovenskih mladeničev. Kranjski mladeniči priredijo iz Ljubljane poseben vlak, s katerim bo prišlo na stotine naših vrlih kranjskih tovarišev. Da rešimo našo Čast, mora biti nas štajerskih mladeničev na tisoče! In kakor mi naše vrle mladeniče poznamo, prišlo jih bo tudi kakor listja in trave iz zelene Štajerske, da se skupno z drugimi navdušujejo „Za Boga in za domovino!" Shod zaupnikov katoliških slovenskih društev na Spod. Štajerskem in Koroškem se je v nedeljo, dne 13. t. mes. prav lepo izvršil. Shodu je predsedoval urednik g. d r K o r o š e c, ki je prisrčno pozdravil navzoče zastopnike in kazal na velik pomen tega shoda za delavce. O prepotrebnem delavskem zavarovanju in delavski organizaciji je govoril g. I. N. Gostinčar, o pogubnem alkoholu in izseljevanju pa g. d r. K o-r o š e c. Govorilo se je tudi o zlobni agitaciji naših narodnih nasprotnikov in socialnih demokratov in se sklenilo, ostati zvesti svoji veri in narodnosti. Govoril je tudi g. kaplan Lavrinc iz Prevalj na Koroškem, ki je priporočal, da bi tudi našt kmetje pristopali k delavskim društvom in posebno se posluževali in brali knjige in časopise, ki so danes neobhodno potrebni vsakomur, kdor se hoče izobraziti. Prišlo je tudi mnogo brzojavnih pozdravov na shod, ki jasno kažejo, da so se za shod zanimali tudi mnogi, ki niso mogli biti zraven. Kmetje, posnemajte tudi vi delavce in združujte, učite in izobrazujte se, da bomo lahko skupno napredovali in rešili naš narod propada. Ljutomersko dirkalsko društvo priredi v nedeljo, dne 3. septembra na svojem dirkališču na Cvenu jesensko konjsko dirko, pri kateri pride v I. vožnji 350 K in II. vožnji 450 K v razdelitev. Razun tega dobi najspret-nejši voznik in pa ta, ki bo imel najlepšo in najpravilnejšo oprego, vsak po eno darilo. Sv. Lenart v Slov. gor. Že dokaj let izražena želja, da bi se naj vendar enkrat zopet oživila Ciril in Metodova podružnica pri Sv. Lenartu, se je konečno vendar uresničila. Straj-nemu delovanju tukajšnega narodnega zdravnika dr. Frana Tipliča imamo se zahvaliti, da se je zopet združilo dovolj zavednih slovenskih mož v ustanovitev te za nas narod tako pomenljive družbe. To za ta trg tako važno dejstvo sklenili so proslaviti tukajsni Slovenci z veliko narodno veselico, ki se bode vršila v prid družbe dne 20. avgusta t. 1. na vrtu g. M. Poliča ob 3. uri popoldne. Naj tedaj nikdo izmed narodno zavedne družbe iz sv. lenarške okolice ne zamudi prihiteti ta dan na par uric med sv. lenarške Slovence, da bi se tam ž njimi vred radoval tega narodnega napredka. Slovenskim rodoljubom! „Bodočnost" je sklenila ustanoviti potujoče ljudske knjižnice in to za začetek dve. Uvažuje veliko važnost knjižnic v obče, posebej pa takih potujočih knjižnic, ki se dajo z majhnimi stroški premestiti v kraje brez vsakega bralnega društva ali pa v take kraje, ki so v narodnostnem oziru zelo izpostavljeni, se je lotila „Bodočnost" tega za njene gmotne razmere zelo težavnega dela. Upamo trdno, da pogleda vsak zavedni rodoljub v svojo knjižnico in nam pomore z nekaj knjigami, v prvi vrsti seveda z leposlovnimi, ali pa z denarnim doneskom. Koliko knjig leži po omarah zaprašenih — mnogokrat celo nerazrezanih! — ki bi lahko zasejale mnogo dobrega zrna med ljudstvo! Sezite po nje in nam jih pošljite! S tem pomagate naložiti glavnico, ki bo prinašala neprecenljivih obresti. Ljudstvo splošno rado čita in čim več čita, tem više se dvigne njegova izomika, ki je pri pogledu na mogočne sosede in žalostne naše notranje razmere jedino najboljše sredstvo za naš narodni obstanek. Ne pomagajo nam blesteče fraze pri volilnih govorih, niti šumne veselice, pri katerih za trenutek pri kupici visoko vzplapola narodna zavest, da potem pade v staro zaspanost nazaj; pomaga nam le temeljita izomika priprostega ljudstva, in v to svrho so potujoče ljudske knjižnice neizmerno prikladne. Pripomnimo še, da se po pravici po stanju knjižnic in številu prečitanih knjig sodi na kulturno stopnjo do-tičnega naroda. Obračamo se tedaj do vseh rodoljubov, da pomagajo mlademu društvu pri njegovem nesebičnem, koristnem delu. Vsako najmanjše darilce bogato nagradi obilen uspeh. Pošiljatve vsake vrste naj se blagovolijo nasloviti na iur. Arna Pernata, tajnika „Bodočnosti" v Ormožu. — J. Lešničar, t. č. predsednik. Slov. Bistrica. Predzadnjo sredo priredila je „Čitalnica" v Slov. Bistrici zabavni večer pri novem slovenskem gostilničarju g. Krulcu. Pri tej priliki se je pokazalo, da je pri nas dovolj Slovencev; treba je le, da se po takih in enakih prijateljskih sestankih tesneje združujemo ter med seboj navdušujemo. Zbralo se je domačinov in dragih sosedov tobko število, da so bili vsi obširni gostilniški prostori prenapolnjeni in da so nekateri morali celo oditi, ker niso našli več prostora. In naš ljubeznivi prijatelj Petzold si upa trditi, da v Slov. Bistrici Slovencev ni!? Pri veselici so prvikrat javno nastopili naši „pohorski šrameljni" pod vodstvom našega vrlega narodnega trgovca g. A. Pinterja, ki jih je v šaljivem govoru občinstvu predstavil. Ta prvi nastop je vspel izborno, kar je spričevalo burno odobravanje poslušalcev. Mi kličemo gg., ki sodelujejo: Hvala lepa in pogumno naprej! Tako bomo v kratkem imeli za domače prireditve lastno narodno godbo. Ravno tako izvrstno je rešilo svojo nalogo „slov. bistriško pevsko društvo", ki je po dolgem času zopet enkrat nastopilo. To društvo se prav pridno pripravlja za veliko narodno veselico, katero priredi .»Čitalnica" v prkLdružbe sv. Cirila in Metoda. Pri tej priliki se boste sami lahko prepričali, da ne pretiravam. Vsaj nas tedaj posetite, g. urednik? Seveda! In pa privabite seboj prav mnogo svojih naročnikov in prijateljev, da se navdušimo za sveto narodno stvar! Torej na svidenje! Postrežba je bila pri Krulcu izborna. Zato ga vsem Slovencem toplo priporočamo. Svoji k svojim! Na zdar! Pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah se je dne 6. avg. vršila veselica v splošno zadovoljnost domačinov in gostov od Sv. Lenarta, Trojice, Andraža, Benedikta, Križa itd. Vzajemna narodna požrtvovalnost prirediteljev veselice je pokazala, da je na- vzlic tolikim naravnim vremenskim in nenaravnim zaprekam vendarle mogoče doseči s skupnimi močmi povoljen moraličen in gmoten uspeh. Dasiravno nam vsled močne dežne plohe ni bilo mogoče dosledno izpeljati stavljenega si vzporeda, vendar smelo trdimo, da je našel vsakdo primernega razvedrila, in da je veselica splošno povzdignila narodno zavest posebno med našimi vrlimi domačini. Mogočno sviranje godbe je privabilo ljudstva do gnječe. Tombola z lepimi dobitki, pri katerih darovanju so vse narodne hiše kar tekmovale, nam je vzbujala dvojno upanje: v srečolov in da vremena pri Sv. Antonu kmalu se zjasnijo. In upanje se je izpolnilo. Gledališka igra „Napoleonov samovar" je kakor nalašč stvarjena za to, da more s svojo pi-kantnostjo zavzeti vsakogar, če prav je navajen opernim dramam, kakor je tudi povsem primerna, da privabi tudi oratarju z žulji na rokah zadovoljen smeh in krohot v srce in obraz. Pa smo tudi opazili splošno te učinke, k čemur niso malo pripomogli igralci sami, kateri so kakor vajeni diletantje vsi povprek izvajali svoje uloge izborno. Povrh še pohvalimo Jurija Jesiharja, kateri si je ob jednem kot Martin Krpan s pipco in kobilico še stekel posebno pozornost. Bilo ga je krasno videti, ko je nad svojim junaškim činom, da je premagal in „zadavil" oholega Brdavsa, trium-firal z besedami: „Mi smo mi, ki smo slovenske krvi" in s pipo v ustih kcrajžno od-jahal v svojih širokih hlačah domače slovenske tkanine. Govornikove besede o pomenu družbe sv. Cirila in Metoda za našo narodno individualnost so nam vlile nov pogum k na-daljni neustrašeni boritvi za naš gospodarstveni napredek. Krasne pesmi iz grl izbornega domačega pevskega zbora so plavale iz grl raz antonijev grič čez dolino tja po sosednih hribčkih, oznanjujoč spodbujajočo vest, da še ni zamrla narodna zavest, in da še sredina Slovenskih goric ne tvori trdnega stebra za nemški most do Adrije, ob katerem bi potem naj donela vsenemška „Die Wacht am Rhein". Še smo mi, ki smo slovenske krvi! Kako vsestransko nedolžne zabave si želi naše ljudsvo, pokazal je tako mnogobrojni obisk v tako-zvanej menažeriji, kjer so si naši komiki-dijaki stekli hvalevredne zasluge. V temnem globokem peklu, kateri je bil okrašen z gostim smrečjem, da je — kar je bil njegov prvotni namen — vabil kakor hladen gaj vsakogar v sebe in v katerem je mesto čistega studenčka žuborelo mrzlo pivo izpod skale, nastala je sčasoma taka gnječa, da se je komaj in komaj prišlo globoko doli prav do zadnjega kotička pod zemljo, kjer je v potu svojega obraza svirala antonjevška godba domače okrogle. Tu pod zemljo so se čutili naši domačini pozno v noč svobodne in varne kakor prav v zavetju. Pohvalimo še naša vrla narodno požrtvovalna dekleta, katera so ves večer prav pridno tržila s svojimi lastnimi pripravami in zbirala vinar za vinarjem, tako, da imamo dohodkov 207 "04 K, dasi vsled nagle plohe niti nismo mogli pobirati vstopnine. Čistega dobička za Ciril in Metodov družbo 100 02 K. Slovenci, le tako z združenimi močmi naprej, da branimo hrabro in častno naše narodne meje! Južnoštajerska hmeljarsko društvo v Žalcu naznanja: Kakor znano, bode letos povsodi obilno hmelja, vsled tega bode pa cena precej nizka. V takih letih, kakoršno bode letos, kupujejo trgovci le lepo, skrbno obrano in zadostno suho blago ter ga plačujejo po dnevni ceni; za slabo obrani in neiz-brani hmelj, kateri je po vrhu še preveč ali premalo suh, pa sploh ne marajo, ali pa ga plačujejo prav po nizki ceni. Da se na eni strani ohrani sloveče ime našega hmelja in ieiei< Botri! Najprimernejše birmsko darilo je v « Slavospev s podobami, obsegajoč nad UOOO verzov. Speval Matija Zemljič. Cena t poštnino vred broširanemu izvodu K 2.20, v platno vezano z rdečo obrezo K 8, z zlato obrezo K 4 samo proti predplačilu. Dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. HOGK Konjak iz starega, domačega vina, prodaja franko 4 steklenice 12 K, 2 1. 16 K, novo naravno Franc žganje 2 1 K 9*60, žganje iz dro^ja, tropin in vinskih ostankov 2 1 K 5-60. 85 48—25 BENEDIKT HERTL, posest, graščine Golič pri Konjicah. Štajersko. — Zaloga pri Alojzu Quandestu v Mariboru, Gosposka ulica. B. Talento, prodajalna drv in premoga Maribor, Meilingerstrasse 12 se priporoča. Naročila se tudi sprejemajo v trgovinah J. Janšek, F. Hartinger, C. Weingerl v Tegetthoffovi ulici, M Berdajs' Sofijni trg. Filiala Weigert Bismarkova ulica in v hočki mlekarni Sammerlingova ulica. 62 26—17 Dražba dveh posesti. I. Dne 11. septembra 1906, ob 9. uri dopoldne se bo vršila pri c. kr. okrajni sodniji v Pliberku na Koroškem dražba Karbun hube v Ilnicah (Ilmitzen) vi. št. 24 d. o Gradiše, obstoječ iz hiše in gospodarskega poslopja, host« 21 ha, 56 a 10 m *, njive 6 ha, 29 a 28m«, travniki 4 ha, 56 a, 16m», paše 2 ha, 69 a, 79mki donaša skupaj 97 K 37 h. Prodalo se bo brez pritiklin. Ceiyeno je na 4200 K. Najnižja ponudba znaša 2800 K, pod to ceno se ne bo prodalo. Kupni pogoji so na vpogled pri e. kr. okrajni sodniji v Pliberku, soba št. 2 med uradnimi urami. 1500 K lahko ostane na posestvu. 537 3—2 II. Dne 18. septembra 1905, ob 9. uri dopoldne se bo vršila pri c. kr. okrajni godniji v Pliberku na Koroškem dražba Pudnich hube v Kogelnigu (Kogelnigberg) vi. št. 44, d. obč. Suha (Neuhaus) obstoječa iz hiše in gospodarskega poslopja, 8 ha, 30 a, 3 m4 njive, 6 ha, 17 a, 11 m* travnika, 1 ha, 83 a, 61 m * paše, 19 ha, 14 a, 94 m2 gozda. Prodalo se bo brez pritiklin. Geiyeno je na 8000 K. Najnižja ponudba je 5333 K 32 v, pod to ceno se ne bo prodalo. Kupni pogoji so na vpogled pri e. kr. okrajni sodniji v Pliberku, soba It. 2, med uradnimi urami. 4000 K lahko ostane na posestvu. Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje! 440 53-8 Pozor! Citaj! Slabemu moč! Pakraške kapljice in sla-mska sel, to sta danes dve naj-priljubljenajii ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Fakraike kapljloe: De- tajejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, ve-< 1 trove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, oditranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranid. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Juriii(S, lekarnar t Pakraeu štv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 8« stekleničic (8 ducati) 12 E i 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi c vprav sijajnim in najboljšim uspehom 1 proti zastarelemu kašjju, bolečinam v prsih, zamolkloati, hripavosti v grlu,! težkemu dihanju, astmi, proti bodenjUj katara in odstanjuje goste sline ter • deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): S originalni steklenici ' 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih ste- i klenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic te ne razpošilja. Prosim, da se naročuje na-j ravnost od mene pod naslovom: P. Jurišic, lekarnar v Pakraeu 100, Slavonija. s« Vzajemna zavarovalnica zoper ogenj na Ljubnem bo imela svoj v zadnji številki tega lista oznanjeni občni zbor ki se je bil preložil, dne 19. t. m. ob 3. uri popol. v hiši g. Davorina Budna na Ljubnem. Vabilo 546 1—1 um IV. občni zbor posojilnice v Križevcih" ki se vrši dne 20. avg. t. i. ob 3. uri pop. t iolskih prostorih. Vzpored: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 8. Odo-brenje letnega računa. 4. Volitev načelništva in nadzorništva. 5. Slučajnosti. Načelništvo. F. P. Vidic & Komp Ljubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljudno množino zarezane strešne opeke, ffl0del" (Str&ng-falzzieg-el). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. o Te vrste Rlreinlhi no patentovmil v vseli kulturnih državah. O Lastniki patentov: F. P. Vldie »t Komp. In Josip Marzola. ¡¡^T" Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. MC Sprejmejo se zastopniki. 336 20—16 Takojftnja in najzanesiivejfta postrežba. ■f h \ H * i H Okrožni zdravnik v Braslovčah dr- Vit Červinka se je od svojega poučnega popotovanja, kjer se je poučeval o modernem zdravljenju pfjutne Jetike vrnil, te zdravi od 6. dne avgusta t. 1. počenši v navadnih urah v Braslovčah h. st. 15. Za zobne bolezni, plombiranje, zobne vstavke pa ordinuje vsako sredo in soboto popoludne. 538 3—3 £ \ ¡i Posebni ceniki strojev zastonj ! isa _B jj=j Vsakovrstne najboljše poljedelske stroje Karol Kociancic kamnoseški mojster v Mariboru samo Schillerjeva cesta štev. 23. izdeluje altarje, prižnice, podobe itd. kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča stavbinska dela. Zaloga nagrobnih kamnov. 517 2 Načrti in proračuni. 1 I i i i I i H i % È 1 1 1 posebno pa 473 5 J PETER JAGODIC I pozlatar in slikar za cerkve, kapele, popotne križe itd. I v C e 1 j u J se ponižno priporoča vsem čč. gg. duhovnikom in cerkvenim predstojnikom S za opravljanje in prenov^janje oltarjev, prižnic in podob, križe-I vih potov in križecev. — Delo se izvrši najizvrstnejše in po prav Î nizki s en i. — Mnogobrojnih naročil prosi 519 3-3 Feter Jagodič. t • g p^y-t-H - -^-vrt^t*-*'» > ■<» p - l » 't, r^i » 1 un! H i i 1 mBatilnice za ročno rabo in na vitelj (gepelj) ter čistilnice * priporoča ' trgovina z železnino,MERKUR' P. Majdič, Celje. ♦ ♦ ♦ ^ a 1 o ¡s a ♦ ♦ ♦ omar za led, strojev za izdelovanje sladoleda, surovega masla in prešie za pripravljanje nia-linovega soka. "Vrtni stoli in železno pohištvo. Traverze i S! 1 1 i is I I isiiaioe priporoča tiskarna sv. Cirila v Maribora. I v v «IllZROS Narodni dom 721 12—9 Narodni dom za katero jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje uri Jelš--! in Vransko za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do in petek dopoldne, za druga opravila pa je uradnica odprta vsaki dan ob uavadnih urah. — Hranilne vloge obrestuje po 4in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem tako, da dobe isti popolnoma nad 4% obresti. — Izposojuje pa od (lne 1. prosenca 1905 na zemljiško varnost po 43/4 odstotkov, občinam in korporacijam navedenih 5 okrajev pa po 41/2 odstotkov obresti. neomejene visokosti, ima sedaj čez 0 štiri milijone kron f hranilnih vlog. Hranilnica posluje s strankami vsak torek 1 * vi ■ ■ Iadmatdij in caložnik „Katol, tisk. droAtvo", Odgovorni urednik: Furdo Leskovar. Tisk tiskarna sv. Ciril».