EVROPSKE POLITIČNE ZADEVE
Režim Brianda je bil zaenkrat resen, a pojavila se je ncva nevarnost. — Ministrski predsednik je dobil zaupnico zbornice glede finančne predloge, ki pa ne bo uravnala preračuna. — Nemčija namerava predložiti Ligi narodov protest, če ne bo prenehalo rcvanje proti Nemcem in Nemčiji.
PARIZ, Francija, 17. februarja. — Poslanska zbornica se je odgodila za en teden, a danes bo pobegel senat v veliki boj, da uravna proračun za leto I 926, vsled katerega je bil politični položaj tekom več tednov popolnoma zmeden. Vsled odredbe, katero je sprejela poslanska zbornica včeraj zjutraj, bo manjkalo proračunu še vedno dva tisoč in štiristo milijonov frankov. Ustvarili bodo tudi dodatni primanjkljaj v znesku 750,000,000 frankov.
Izvedelo se je, da bo skusal senat izpolniti te vrzeli v proračunu, posebno s tem, da bo glasoval za prodajni davek, sličen stari ameriški postavi v času španske vojne.
Dohodki iz tega vira bi po mnenju vladnih izvedencev znašali dva tisoč in petsto mliijonov frankov in uravnali bi proračun vsaj na papirju. Vrjet-no je tudi, da bo skušal senat uveljaviti davek na tobak, katerega je večina poslanske zbornice odločno zavrnila, po posebnem pozivu ministrskega predsednika republike, naj razpusti parlament ter razpiše nove volitve.
% LONDON, Anglija, 1 7: februarja. — V treh dneh bo Nemčija potom uradne poslanice povečala krizo, ki je nastala glede položaja Lige narodov. Ker ni izkl j učenje članstva še nadalje mogoče in ker je vsled tega gotov pripust Nemčije v svet Lige narodov, so skušale gotove vlade izenačiti pričakovani vpliv Nemcev s tem, da bi pripustili ob istem času tudi manjše narode k članstvu sveta Lige narodov. Nemški poslanik Schamer je sporočil včeraj zunanjemu ministru Chamberlainu, da pripravljajo v Nemčiji protestno poslanico.
V tej poslanici bo Nemčija zapretila, da bo u-maknila svojo prošnjo za vstop, če bi nadaljevali s temi manevri in da se ne bo nemška država pri tem brigala, če se porušijo pogodbe, sklenjene v Locarno.
Ze včeraj je bilo objavljeno, da bo izročil angleški kolonijalni tajnik Amery poslanico južnoafriške vlade, katera bo odločno protestirala proti pripustu drugih držav v svet Lige narodov poleg Nemčije. Kot znano, bodo na marčnem zasedanju Lige narodov razpravljali o tem.
Južna Afrika protestira proti sprejemu držav kot so Poljska, Brazilija in Španska, ker ni mogoče poslati radi kratkega časa vseh delegatov na zbo-lovanje. Tudi Canada je potom Amery-ja protestirala proti sprejemu nadaljnih držav, ki naj bi bile le orodje v rokah Nemčiji sovražnih politikov.
Za
Standard Oil Co. in sovjetska vlada.
Standard Oil korporaci-ja bo baje razpravljala z ruske sovjetsko vlado glede petrolejskih pravic.
PREDSEDNIK OTVORIL RAZSTAVO
<c> Ml trni Ml
"Airt O- C
otvoritev mednarodne trgovske razstave v New Orleans je dal predsednik Coolidge znamenje. Slika nam pa kaJ:e pol-fi? t-lek-tnenega aparata.
BRUN, Neaneija, 17. febr. — i>aiulai\l Oil Company se pogaja za pet role jske praviee v sovjetski Riusiji, ki naj bi se razvile v neke vrste monopol Standard Oila za petrolej v Evropi. * Xaerrt obsega dalekosežne posledice teq se tiče prav posebno Frane i je.
Pod kritje mi Francoske Banke se vrše pogajanja, ki naj i>i dovolila, s privoljenjem francoske vlade, sovjetski Ru.-iji dolgoročna posojila. Imenovana Banka je že dalj časa v tesnili stikih 7. Standard Oil.
Vipoštev .pridejo koncesije celo Emba petrolej, polja v centralni Aziji; osnovanje nominalno francosko-rnskega monopola, ki pa bi bil dejanski Standard-ruski monopol. Ta monopol bi dajal Standard veliko prednost pred Royal T>nteli Company.
Po vda rja jo, da pogajanja še niso dossti napredovala.
Pogajanja glede uravnave Jugoslovanskega dolga.
WASHINGTON. D. C., 17. fVb. — Ker v senatu se.laj razpravljajo glede odobrenja pogodbe, sklenjene med Italijo in ameriško zadolžilo komisijo, so "poirajanja komisije z drugimi narodi nekolike za ostala.
Senator Smoot, ki zastopa ameriški senat pri ameriški zadolžili komisiji ter jo obenem tudi načelnik finančnega odbora, nima easa pogajati se z zastopniki držav, ki še niso uravnale svojega dol<?a. I Tajnik Mellon, načelnik ameri. ške zadolžne komisije je izdal posebno ugotovilo, v katerem pravi
—	Pogajanja glede dolgo, ki ga dolguje Jugoslavija Združenim državam sd nadaljujejo. Ker se pa peča senator Smortt izključno le i davčno predlogo v kongresu in kei nekaj članov zadolžne komisije ni v Washingtonu, ni bilo mogočt dosedaj pogajanj zaključiti.
—	Jugoslovanski finančni mini ster dr Stoja Jinovič se je moral vr-| niti v Jugoslavijo, ker se vrše \ parlamentu razprave glede drfuT. nega proračuna. I'pa t i je, da bo do vsp težkoče kmalu odstranjen« ter da bo v kratkem dosežen po. poln sporazum.
\
{u
V	New Yornu so
zastavkali krznarji
V	New Yorku je izbruhnila stavka krznarjev. Vse stavkarske^ dvorane so bile prvega dne prenapolnjene.
Generalna (stavka krmarjev v New Yorku se je priceia v torek z velikim obhodom atavkarjev. Moški in ženske, zaposleni v kitznarski stroki, so se zbirali v različnih stavkarskili lokalih ter pokazali s tem. da se je pričela slavka v polnem obsegu. Razpoloženje med sta vikarji je bilo izvrstno. V«si brez izjame so bili prepričani. da je zmaga delavcem zagotovljena. čeprav ni pričakovati da bi dali podjetniki koncesije pred priče tkani serije tekom -spomladi.
Stavka, so je pričela izvanredncL aspe^-no. Poročila kažejo, da je krznarska industrija popolnoma ohromi j ena,. Številni delavci p;i poročajo, da so dali njih p^nljetniki. posebno pa lastniki manjših obratov, -spoznati, da jim je iz-prtje ski-ajno neprijetno in da bi številni med njimi radi zopet sklenili .mir z organizacijo krznarjev.
Predsednik »organizacije A. Schaehtmann se aktivno udeležuje vodstva stavke obenem z voditeljem newvarsskega sveta, Gol-(iocn. Dejansko vo.lstvo stavke pa se.nahaja v rokah posebnega stav-karskega komiteja.
Mati zgorela s šestimi otroci.
CENTRAL BRIDGE. X. Y.. 17 februarja. — Mati :.n sest njenih otrok je našlo smrt v plamenih, ko je izbruhnil zgodaj danes zjutraj v njih domu požar,' ki je bil 'najbrž posledica preveč zakurjen? ! peči ali kake napike v kani wu. !» Mrtvi so Mrs. Elizabeth Tea-le. >tara 29 let, in njeni otroci. Charles. 1] lot. David 7. Ernest 4 Sidney G. Elizabet 2 leti ter pel t mesecev star otrok. Družinski oče Edvard Teale, si je zlomil obe roki. l-Metfnii Katarina je pa ušla nepoškod vana.
Plameni so se razširili tudi na sosednje poslopje, prodno jih jr mogla ustaviti požarna hramba.
Obsojeni na smrt.
RTOA. Estonska. 17. febr. — Petna j stf Estoraeev je bilo tuka. obsojenih n / smrt radi špijonaže
ZAGREB, Jugoslavija, (17. feb ,— Tukajšnje časopisje poroča, da ^je jugoslovanska vlada naročila svojim zastopnikom v Wasliingto-'nu, naj sprejmejo ameriške pogoje,
Grofica bo aajbrž deportirana.
Grofica Cathcart bo o-stala začasno na Ellis Islandu. — Delavski tajnik Davis be razmišljal o tej zadevi na svojih počitnicah.
WASHINGTON, D. C.. 17. feb. grofica Cathcart bo morala ostati že nadaljoiih par dir« "a Elli-Lslandu, dokler se ne oo delavski tajnik IiavLs odločil, če naj se jo pusti v Združene države ali pa ne.' Tajnik se bo jKxlal na kratke pfčitniee, tekom katerih bo sku-al rešiti problem in po njegovem po vrat ku bo izvedela grofica, če ji je zab ranjen vstop v deželo ali ne radi '*moralne umazanosti*\ ker je dalj časa živela z Karlom of Craven, čeprav je bila še vedno poročena s svojim možem. 0e bo odločena njena deportacija, se 1)0 najbrž nai»otila proti Angliji z istim Onnaivl parnikom. s katerim je prišla v Združene države in sicer dne 27. februarja. Istega dne se bo lord Craven baje napotil na Renmudo. Delavski tajnik Davis je upal, da bo mogel že včeraj zvečer podaiti svojo odločitev, potem ko mu je pravni zastopnik grofice v ponedeljek ob razi oži 1 slučaj, vendar pa želi dobiti med tean še nadaljiie informacije glede slučaja. Tajnik Davis se je napotil v Florido in tekom njegove odsotnosti bodo nje-jovi pomočniki v departmemtu >r".pravili slučaj za njegovo odlo-, 'd te v. (V bo odločena deportacija. bo grofiein pravni zastopnik uvedel habeas corpus postopanje v neu vorških sodiščih.
LONDON. Anglija, 17. feb. — Tukajšnji ameriški generalni konzul bo sporočil državnemu depart-inentu v Washiug-tomi seznani odličnih angleških moških in žensk ki so bile zapletene \ slične ločitve mkoifov kot grofica Cathcart, 7 vprašanjem, če naj tem osebam odreče ameriški vizej.
Parobrodne družbe, ki prevažajo potnike, so bile naprosene. naj se. predno prodajo parobrodne listke, prepričajo, če se tiče teh potnikov oni del ameriške priseljeniške postave, ki govori o "moralni pro pa-1 osti".
PREM0GARJI ZOPET NA DELU
Danes se bodo vrnili antracitni premogarji na dele. — Sklenjeni kontrakt je soglasno odobrila tri-okrajna konvencija. — Enega delegata so s silo iztirali iz zborovalnice.
Mussolini hoče popustiti
DUNAJ. Avstrija, 17. febr. — Tukaj pričakujejo, da bo pogovor, ki ga je imel italijanski po danik Bortlona.ro s kancelarjem Ram<*krnm prispeval k boljšim od noša jem.
Italijanski poslanik je izjavil da nima Italija nobenega name na na.-topiti agresivno proti Avstriji in da ne bo izvedla dveh pred kratkim izdatnih dekretov Prvi dekret je zalite val od Av ■drije izročitev laskih italijanskih podanikov, ki baje rovarijo proti italijanski državi.
Drugi dekret pa je prepovedo val obrtnikom delovanje v razdalji tridesetih milj od meje pri
Scranton, Pa., 1 7. -februarja. — 1 58,000 premolar jev se bo v četrtek zopet lotilo dela, potem l:o so stavkali od prvega septembra preteklega leta.
Sedemsto delegatov na tri-okrajni konvenciji United Mine Works je odobrilo včeraj zvečer kontrakt, katerega so sklenili voditelji premogarjev z zastopniki delodajalcev v Philadelphia po nagovoru predsednika Lewisa. Ta kontrakt bo veljaven za pet let. Skoro nikake opozicije ni bilo, glasovali so z vzklikom ter na ta način odobrili dogovoi
Lewis je popolnoma obvladoval konvencijo. V dramatičnem govoru je označil dogovor kot eno največjih zmag v zgodovini premogarjev trdega premoga ter napovedal za antracitni okraj doi:-o dobo prosperitete, harmonije in sodelovanja F\.e-kel j enato, da b i premogarji vzdržali nadaljnih šest mesecev stavke, če bi bilo potrebno, ter po udarjal, da jih ne bo nikdar mogoče prisiliti, da bi dovolili tretji stranki, razsodišču izjaviti: — To je tvoja plača, pojdi sedaj na delo.
Lev/is je ostro kritiziral lastnike premogovnikov, ker so tako dolgo vztrajali pri svoji zahtevi glede razsodišča ter rekel da je bila stavka končana, ka-korhitro so to zahtevo umaknili.
Richard Cappellini, predsednik okraja št. 1 United Mine Workers, je zelo strogo kritiziral gotove liste, ki so bili baje v svojih poročilih glede napredovanja stavke zelo krivični ter hvalil druge liste, ki so se držali resnice,- -~Qžigo9fd—je^tudi-senatorja Peppera in Reeda iz Pennsylvanije ter predsednika Cooiidge-a, ker niso posegli v stavko.
— V nujnem položaju, ki se tiče celega naroda, ni mogoča nikaka nevtralnost, — je rekel.
Tajnik-zakladničar, Thomas Kennedy, je zagotovil delegatom, da bo check-off, to je kolektiranje linijskih pristojbin potom podjetnikov, — izveden še v teku tekočega leta.
Konvencija pa ni potekla brez običajne nasilnosti proti vsaki opozicijonalni kretnji. Delegat Schaf-fenberg iz South Wilkes-Barre je prosil za besedo, da se udeleži debate. Se predno pa ie izgovoril kako besedo, je rekel neki drugi delegat, da je Schaffenberg komunist.
Predsednik Lewis je nato poklical Schaffen-berga na oder ter zahteval od njega izjavo, kateri politični stranki pripada. Ko ni hotel odgovorili, no to povsem neupravičeno vprašanje, ga je? dal Lewis s silo spraviti iz dvorane.
Ostali delegatje niso protestirali.
tojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
veda le inozemskih obrtnikov.
Nove znamke.
WASHINGTON, D. C., 17. feb. Poštna uprava je spravila v promet novo znamko za zračno pošto. Ta znaimka je modra ter predstavlja vrednost desetih centov. To je največja znamka, kar jih je dosedaj izdala poštna uprava, ker je široka pol >nča. SVLka nam kaže zemljevid Združenih držav, preko katerih lete poštni aero-planj.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danca co n&£e cen« Bledeč«:
JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.70 - 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $92.50
Pri nakazilih, ki inaiajo manj kot «n tUoi dinarjev računam« po**-b«l IB eeutov xa poštniHo in druee stroške.
Razpošilja na cadnje poŠte In izplatnje "Pefttai Čekovni ara4".
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir .......... $ 9.10	500 lir..........$21.75
300 lir .......... $13.35 1000 lir.......... $42.50
Prt naročilih, ki inačajo manj kot ttt Ur, rafnne— f 14 centov za poštniuo In droge stroške.
Razpošilja na sadiije pošte In laplatoje 1 f^'Jirtfra kreditna banka T Trato.
Za pofiiljatre. ki presegajo FKTTTSOC DINARJEV ali pa DVAT19<)C
LIR dovoljujemo po mogoČDOutl Se pooeben popust. Vrednost Dinarjem in Liram nedaj nI stalna, menja ae večkrat ki nepričakovano; iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne eeoe vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠ1UATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE ti.—
Denar nam je poslati najbolje po Demeotic Postal Hoser Order aH M New York Bank Draft
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortl&ndt Street	Hew York,
Teteohoao: Oortlaadt MR
I. T.
f^i'^r^^]	fix AC MA T? OH A	F^^^l
fitwrl^T:: IISS	\J(l^JJnLYD • XI J^JLkAJr 1JI «—S
2a New York c«k> leto - $7.00 |	^^ ^^ ^^ ^^	si and legal Hobdays. [f|
2a inoxematvo celo leto $7.00 JU	t t i »L J i i a a« •	^ 75,000 Readers, tf
^ Ji_„ ,__n m	_ List slovenskih delavcev v Ameriki.	^_ ^	j
TELEFON: C0KTLANDT 2876	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: COBTLANDT 2876
NO. 41. — fiTEV. 41. —	NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 18, 1926. — ČETRTEK, .18. FEBRUARJA 1926. ^	VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIvT
Cleveland zahteva pivo 1 in vino.
CLEVELAND. O., 17. f^br. —
S ii~sitnajstimi proti o^mim	'
voni je bila sjvejeta v občin-	j
*k em s vein nn«>liiciia, ki določa.	]
naj se -pošlje ko^resu peticijo ter	|
zahteva v njej modifikacijo Vol-	i
«teadove p<te»tave. da bo lahko m o	i
prodaja Lepiva in Uhka vinn
;- ]
Stavkokazi prisiljeni { prenehati z delom.
EVANSVILLE. Ind.. 17. fe4>r.j Stirwfo prrajiojrarjov v rovrii ni»likeiars premoga m njih prija-' tel j i so akJulali včeraj napotki 1 AUvkokaoe v Ham piton-Scfc-unmel rovu v Netr^mrg. da prenehajo z ' dHoro. Pri tetn je pri&lo do ixgre- . dov, tekom katerih je bilo vce . stavkokazov dobro pretepenih.! Eden je bii mofno poškodovan i VfJ^d S4mka m nožem.	<
Trije rovi m orali staviti obratovanja.	;
Glasovanje glede Tacne in Aric^.
- i
ARIOA. Chile. 17. februarja. —i Tacna-Arica plebiscitna komisija' je izdaJa potst^vo, ki vsebuje do loebe za lj*idsko glasovanje v o-peh provincah. Pričetek rejrbstri-ranja je bil preložen na dan 15. marca.	j
Ljudsko glasovanje bo določilo. ee naj pripadata provinci
Chile ali Peru. i -9-
Zadnje truplo na povr-
v* •	I
sini.
PITTSBURGH. Pa.. 17. feb. — Zadnje truplo so opravili včeraj iz Horning rova št. 4 Pittsburgh Terminal Coal Company, kjer sej je pripetila 5. februarja'eksplozija, ki je .zasula 22 premogarjev. j Zadnje truplo, spravljeno na •površino, je bilo truplo Jobn Getha. kojejra oče je bil k*totako ubit. Devetnajst trupel so našli ie poprej.
GLAS NARODA
(8LOVZNB DAILY)
fruk BakMr, prMenf
M Mul PublUked by iL#ySKIO PUBLISHING COMPANX fA Cšrp0ra*ieuj
Look Banadik, Irioitrtr
PUm «f bniina— «1 th« corporation and addrttMt of abort officer«: •S Oortlandl 81, Boron«h of Manhattan, New York City* N. Y.
u fi L A S N A B 0 D A « "Vaiee §f the People"
luued Every Day Except Sunday t and Holiday ».
We —U UU% liti ta Ameriko tm Komade___$£00
Wa pel leta______$3.00
|< četrt leia______$1*0
Za New York ea eele lete — $7.00
Za pol leta_______$9.60
Za mioeemetva «a eele lete — $7.00 Za pol leta________$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Adrertiaement on Agreement.
"Ola* Nareda" iekaja vaaki dan izvzenii nedelj in pratnfkoe.
Popki br*a podpisa in oaebnosti m ne priobčuj©^"«. Denar naj te ^UfOToli pošiljati po Money Order. Pri tpremembi kraja naročni-proaimo, da ee nam tudi prejšnje bivališče namani da hitrej* najdemo naalovnika.
ufi LAS NAHOD A", &2 Cortlandt Street New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876.	__

TE2KA IZBIRA...
Danas bo objavljeno, da ho delavski tajnik Davis "najbrž"' pri hodnji republikanski governerskj kandidat v Pecmsyivaniji. Ker je ropdb I ikanska nominacija v državi jeklarskega trust a istovetna izvolitvijo, poinenja ta objava, da je bil Davis izbran ckI Gary-ja, .MeUona in Co. za (prihodnjega načelnika države Pennsylvania.
Povsem naravno ni uikak slučaj, če se dela Dav>>a, — poleg li< k eg a ti rant a, v kapitalističnem časopisju odfgov o rnlm za uravnavo stavke antracitnih premogarjev. S tem se ni le hotelo izigrati zvuzjio adiuanistraeijo proti nekoliko bolj naprednemu guvernerju Pirichoda, ki bi rad f>o»tal zveizni senator, pač j>a se hoče prav posebno delati propagando '/a Davisa. Molčeče ipodpiranje lastnikov an-traeitnih premogovnikov od strani predsednika Coolidga je bilo preveč flagratno ter je vzbudilo med premogarji preveč ogorčenja, katero je treba sedaj na ta ali oni način nevtralizirati.
Na drugi strani pa vidimo, da je vodstvo organizacije presno-gar je v v anlracitnem okraju povabilo k. .sebi governerja Pinchota da ga ima med seboj kot častnega gosita. Brez dvoma je bila s tem nameravana odpoved na naslov DavLs & Co., kateri je seveda mogoče še dosti manj zaupati kot pa governerju Pinehotu, ki je potom sklicanja posebnega zasedanja držaji p zakonodaje vsaj vpri-zoril slaboten poskus, da priskoči preanogarjem na pomoč.
jZ drugimi besedami rečeno. se jKKiavili voditelji antraertnih pn mogarjev na stran Piuchola te; proti Davisu in onim, ki stoje za njini. Kdo pa »roji za Davsom? Povsem umevno interesi lastnikov premogovnikov, ki si žele Davi>a kot načelnika drŽave, ker je inež, od katerega dosti (pričakujejo. In sicer pričakujejo od njega razveljavi jen je one licenčne postave za premoga rje. ki je v glavnem odgovorina za to, da se ne najame nikakih stavkokazov in ne more vprizoriti nobenega prufcda se s stavkokazi obnovi obratovanje v rovih. Pinehot >e ustavlja vsakemu poskusu, da se razveljavi to postavo, — ali jo vsaj začasno razveljavi — in v tem o-ziru varuje dejanski trenutne interese premogarjev.
Iz Uga se je racvil zelo zanimiv ter le v Združenih državah mogoč položaj, da sc bodo /:a\z«*li antracitu! premoga rji Pennsvlvani-je, ki ffo večinoma državljani ter lahko merodajnr tekom primarnih volitev s svojimi 150.000 glas<xv. za Pinehota. dočim se bodo zavzeli lastniki premogovnikov en Da visa kot kandidata za governersko mesto. okviru vrlekajntalistične stranke se bo vnel boj med interesi delavstva ter interesi podjetništva v eni in isti industriji.
Ni treba še naAim eitateljem še posebej zagotavljati, da bi mogli premogarji zavarovati svoje interese le v stranki svojega lastnega razreda, namreč delavskega razreda. To pa ne more iepreme-niti dejstva, da ne ostane tem premogarjem Pennsylvanije, — v odsotnosti močne delavske stranke — nobena druga izbira kot poraziti večjega sovražnika delavskega razreda, I>avisa, ki je Izrecno in očifco orodje premogovnega kapitala.
V teh dneh čitatmo dosti o izdajstvu Lewisa in mož, ki stoje za njim. Več kot enkrat smo dali na tem mestu izraza svojemu mnenju glede Lewisa. Naši nazori glede tega republikanskega sovražnika vladajočih sil se niso v zadnjih dneh prav nič izpreiuenili in moža ne sodimo danes prav nič bolj prijazno kot poprej. Prav tako pa smo tudi prepričani, da ni preostajalo Lewisu nič drugega kot ugrizniti v kislo jabolko medlega kompromisa, ki pomenja nov petleini kon/traki, potem ko je biia cela njegova bojna taktika od prvega dne stavke na<prej 'polovičarska.
Prepričani tsnio, da ni mogel storiti nič -drugega kot sprejeti slab kontrakt, kajti v drugačnem slučaju bi bila uničena cela njegova organizacija. Ne govorimo tjavendan. Trdimo, da bi bila stavka popolnoma izgubljena, ee bi se sporazum tz&vlekel le 3e za nadalj-ni teden. Različna l*orocila javila, da »bi se prihodnji teden pričeli ljudje vračati \ premogovnike v masah, če bi se ne sklenilo takojšnje uravnave. Ta poročila so izjavljala, da ne morejo premogarji se nadalje vzdržati, da jc podpora nezadostna, da trpe otroci in žene največje pomanjkanje m da je trefta napraviti stvari konec.
Pred takim i>oložajem je stal Lewis, predno je bil sklenjen dogovor.
BIVŠI COLONEL MITCHELL
bo v Haverstraw <pomtifikalna ina-
sa-zaduaiiea. katero bo daroval škof Lhriui iz New Yorika. Pokojnika bodo pokopali na ipokopali-šču sv. Petra v Haverstraw. (Vlak odpelje iz Weehawkew ob 8.10).
V Ameriki zapušča, sesftri Erno in Mi>n<ko.
Blagemu pokojniku bodi ohranjen trajen spomin!
MAT Ml LLC R. MIH. O. C
Kot znano je bil volane! M tebell za pet let ^tuspendirau iz vojaške siužbc. ker je preveč ostro kritiziral raznnere, ki vladajo v zra-kopLovzicm oddelku armade Združenih držav. Izjavil je. da si bo teh pot iei preganjal z lovom čas.
D
opisi
OBREKOVALKI
Berlinski Šivilji, vdova Hverden in hčerka, sta obreknv&li vse sosede v velikanski hiši delavskega predmestja, kjer sta stanovali. — Med drugim sta naznanili nekega trgovca trikrat, češ. da širi bolj-ševiške letake, ponareja denar in končno da prodaja dekleta. Drugi aosed, pdamonoša, je bil obdol-žeai tatvine dolarskih pisem in je pričelo vslad tega ravnateljstvo preiskovati njegovo vestnost. — Tretjemu soseda, delavca kovina.
ke stroke, sta očitali tatvino zlata. Vodstvo tovarne, ki je prejelo nepodpisano prazno z ovadbo, ga je poklicalo na odgovor. Obtoženec je dokazal svojo nadolžnost, toda doma si je v razburjenosti vzel življenje: prerezai si je vrat z britvijo. Končno je dognala policija vir stahiir ovadb. Porotniki so obsodili obe ženski na Štiri mesece ječe. Občinstvo je protestiralo s kriki: — PresnaHo, premalo za njih grdobijej
S pota.
V Glasilu K. S. K. J. >j> moji večletni napadalci zlili name ves svoj srd. Dvanajst let že rujejo proti meni, proti mojemu pnštr.. njn in moji trgovini. Pred par meseci sem jih pismeno opozoril, ka.j kriniina4ne\ga vedo o meni. Hotel sem, da bi se pismeno pomenili. Mesto pismenega 'odgovora pa —j :»ljnsk — golidn gnojnice name. j Sedaj bo pil javnost izvedela, kar ;em pred |>ar meseci zamolčal za-stran ugleda organizacije, v k oje imenu me napadate. Kot človek vam povem, da tudi vi niste več k"ot ljudje, četudi se v domišljiji ( kronate s kraljevskimi kronami :n visokimi odlikovanji. Dolgn šem trpei. ko ste me nesramno na-( Tiadali. Ker niste hoteli druga ee. bo pa ja\*iiost izvedela za vse vale mahinaeije.
Xasvidenje;
Matija Pogorele.
Forest City, Pa.
Da ne bodo rojaki po Ameriki mi.sliJi, da smo v času pc.t i.n pol-meseene stavke zmrznili ali pa pomrli od gladu, hočem nekoliko poročati.
Resnica je. da tako doltra stavka spravi marsikaterega v -lab položaj, pa vetnda.r smo še pri življenju. Na notico "Ubogi rojaki" v Glasilu K. S. K. .T. moram kon-statirati da nismo bili tako uboji, da bi se bilo treba iti jokat v Cleveland.
Stavka tako dolera in v zimskem "asu je res pobrala prihranke, katere si premogar v Času. ko se dr>-'a, a ko nima posebnih nesreč, dene na stran. Pripoznam, da so tu-■li taki, ki si iz Taizlionih vzrokov niso mogli nič prihraniti. Resnici na ljubo bodi (povedano, da tudi ti niso stradali, ker tukajšnji trgovci so jim še vedno dali na račun in tudi tinija jim je dala nekaj podpore. Dobijo tse tukaj še dobri rojaki, ki radi pomagajo tii-stim, ki so v bedi. Mr. M. Muhie je o Božiču obdaroval vse tukajšnje slovenske vdove in tudi sedaj se je izrazili, da bi bil. ako bi vprašali, rad pomagal tistim, ki so bili. oziroma ee so bili, tako revni. Čast rojaku!
Glede premoga pa mislim, da smo bili mi na boljšem kakor pn v New Yorku ali v drugih mestih, ker smo ga lahko nabirali v tako-zvanih dump=. Eni so ga celo prodajali. Kdor je zmrtzoval, je po ^"voji lastni krivdi. Priložnosti je 'mel v začetku vsak dovolj. Ako pa je bil kdo bolan, ali pa vdove, so jim pa drugi z veseljem pomagali. Upam, da ne bo nikdo napačno razumel tega dopisa. Je pač na mestu pregovor, da za solncem pride dež. V treh letih imamo dve skušnji, da moramo hraniti za deževne dni.
Radi stavke so seveda vse društvene veselice in predsitave izostale; upati je, da po Veliki noči društveno življenje zopet oživi. Pred več časom se je eulo. da eno tukajšnjih pevskih društev priredi koncert v korist SI epskega doma. Da se nI priredil, je gotovo stavka vzrok.
NOVICE IZ SLOVENIJE
i
| Peter Zgaga ||
Smrtna kosa.
V Petelinovi vasi je umrla vdova Alojzija Ule, roj. DoHnšek. imetniea vinoioča.
— V Sp. Kaši ju je umrl gostil niear in posestnik Ivan Strah v 39. letu starosti.
Zima je nekoliko ponehala, »snega pa imamo še zelo veliko.
Pozdrav vsem rojakom!
Poročevalec.
Phillips, Wis.
L.«M-os je snega precej veliko, alt aima ni preveč huda. Kjer se "bosta -eka. ljudje ilobro zaslužijo. Farme so različne, dobre in slabe. ma'le in velike. Zemlja, je po nekaterih krajih peščena, po drugih kamenita. Ljudje največ živino redijo ; obrodi pa it ud i saj vse isadijo in seje jo.
Želeti bi bilo. da bi oni. kateri imajo otroke, šli na farme, kjer se otroci lažje redijo kakor pr mestih in človek si lažje preskrbi za stara leta dom. Seveda, začetek je težak ali vendar, ee je tudi včasih slabo in če človek nima kaj prodati, za sebe ima pa vedno do-•'ti in se mu ni t.reba bati nr štrajka in ne počitnic. Tukaj si pam svoj bos. Bolj ee delaš, več imaš.
S5 spoštovani jem
Anna Betel.
REV. ALOJZIJ L BLAZN1K
Vse, ki so ga poznali, je v srce pretresla novuea. da je umrl Rev. Alojzij L. BJaznik. župnik na slo-va'ki fari v Ilaverstraw.
Pokojnik je bil rojen dne 9. maja 18S3 v Ljubljani. Pred petindvajsetimi leti je prišel v Ameriko. Prvo leto je študiral v St Paul. Minn., potem pa v St. Joseph Seminary v Dun wood ie. N. Y.
V	mašnika je bil posvečen dne 9. j-unria 1905. Novo mašo je pel dne 17. j-unija istega leta v New Yorku kjer je služboval eno leto kot pomožni duhovnik, ostali Čas-do svoje smrti je bil pa župnik v St. Ilarv's Rectory, Ilaverstraw. N. Y. Priljubljen ni bil samo med farani in katoličani, temveč tudi pri ljudali drugih veroiizpo-vedanj.
Jako ga bodo pogrešali tudi njegovi tovariši v Evropi, katere je posebno tekom vojne znatno podpiral, neglede na to. če je zanj kaj ostalo.
V	soboto oft) enajstih dopoldne
Smrtna nesreča na radovljiškem kolodvora.
Xa železniiški postaji v Radovljici je 27-letna Krista Žnidar-šie iz Save pri Jesenicah smrtno ponesrečila. Prišla je po opravki! v Radovljico ter se hotela z nit-šanim vlakom, ki se pa na radovljiškem kolodvoru ne ustavlja, vrniti domov. Ker vozi mešani vlak skozi postajo precej počasi. j< Krista skočila na stopnjice vlaka ter se prijela za prijemaui drog Izgubila pa je pri tem ravnotežje omahnila in prišla pri tem poci kdo vagona, ki ji je odrezal ob< nogi. Dobila pa je tudi na glav' težke poškodbe. Na progi so oble žale nad kolenom odtrgane nog* Prvo pcmoč je nudil nesreenic" dr. Serajnik v kolodvorski čakal niči. BLLai je še dve uri pri polni zavesti ter prosila zdravnika, naj ji da strupa. Kmalu nato pa se j( onesvestila in izdihmila svojo du šo. Pokojaiica je bila v narodnih krogih povsod priljubljena. Ro delovala pri vseh sokolskiiJh Jn drugih narodlnih prireditvah.
Truplo pones-rečenke so prepe ljali na Jesenice, kjer se je \~rsi1 pogreb ob ogromni udeležbi tam-k a j šnjega p reb i v a ls t v a.
Umor nadležnega ljubimca.
V Apneniku nad Pleterjem j t 'amkajšnji posestnik Tomšič izvršil grozen umor. Za njegovo 18 letno pastorko je pohajal posest nikov sin Jože Klemenčič. kar pa Tomšiču ni/kaikor ni bilo po go du. Ko je pred krajtkim pastork« zropet paiišfca v Klemenčičevi druž bi domov, je Tomšič po grah i 1 fcu-hinjški nož in ga Klemenčien g!o boko zasadil *,prsa. Klemenčič j( kmalu nato umrl. Tomšič je bil aretiran in izročen sodišču.
Iz zaporov pobegnil.
Franice Salomon, doma iz An; pri Brežicah, je znan potepuh ir vlacugar. Djusiravno star šele 30 let, ima na vesti že več hudodelstev. Zadnje čase je bil ponovno aretiran radi tatvine ter je čakal obsodbe v zaporih okrajnega sodišča v Sevnici. Moža slabe ve-srti pa v zaporu ni držalo in je zate pred kratkim iz luknje neznano kam pobegnil.
Kje bo stala ljubljanska univerza?
Iz Beograda poročajo, da je rektorat ljubljanske umivenze pred lagal državnemu prosvetnemu erarju za potrebe ljubljanske uni verze nakup pcaostva Cekinov grad pod Tivoli jem s poslopji travniki in parkom.
Lastnik zahteva za to 8 milijonov dinarjev.
Po dolgih letih sta se srečala rojaka.
Dolgo časa se gledata, potem pa pravi prvi drugemu:
—	Ti, ali nisi ti Tone, s katerim sva delala skupaj v šmelei .' • — Seveda sem.
—	Saj se mi je zdelo, ker si mu tako podoben.
*
Kapitani je pripovedoval nailed njo zgodibieo.
—	Steward je stal pri siopnji-cah. vodečih na parnik in ko >o potniki prihajali na krov. je neprestano kričal:
—	Prvi razred na desno, drugi na levo!
Na krov je stopila mlada punca z otrokom v naročju. Ker se :e obotavljala pred stewardom. <r je sklonil slednji k nji ter jo vprašal ul j ud nO:
—	Prvi ali drugi ?
—	Ah. — je vzkliknila dekVien ter izardela. — Ni moj. pač pa moje sestre. Jaz sem le njegova teta.
Za BODOČNOST
je velikega pomena samo oni del zaslužka, ki ga denete na stran.
Zato se preskrbite za bodočnost. Shranite vsaj majhen del zaslužka ter ga naložite pri nas varno po 4% obresti.
Vloge se obrestujejo mesečno.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino
Pesem
Koledarski del.
Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih.
Pri pospravljanju snega <o na pravili nekateri newyorski občinski uradniki za dva milijona dolarjev grafta.
Pet so jih že zašili, (ustali bodo oriši i pa v kratkem na vr-fn.
Dva milijona s >megom napraviti. ni malenkost.
V New Yorku se pa res lahko v«e spravi v denar.
*
Tz Cleveland a poročajo, da so se Clevelandčani zavzeli za onn-1 j en je Vol^teadove (postave. Zahtevajo , naj jim vlada dovoli pi vo in vino.
Zastran piva ne vem. kaka ,i>1 toda zaradi vina se mi čudno zdi
Dosedaj <so v Clevelandn se vsa ko leto imeli vina do prihod, svetega Martina.
^tara garda v prohibicijskem 'aboni ne bo umrla. Toda vdat' ~e
So morala prej ali slej.
*
Danes se bodo premogarji vr-lili na delo.
Mir med premogarji in dolodfl-ialei je uravnan.
Rog ve. kdaj bodo delodajalci napravili mir'Z odjemalci in ura v
nali eene premoga?
*
Kmalu bo spomlad.
Drnzi so se že začeli bojevat; proti Francozom, in Koverta že prerokuje, da bo z|čel izdajati dnevnik.
*
Paiter Koverta naj prečita v današnji številki dopis iz Forevt City. Pa., pa bo izvedel marsikaj zanimivega. "Dopis je pisal možak.
ki ve. kaj govori.
*
Pri tem naj mi bo dovoljeno ponižno vprašanje: Kam bo Koverta z denarjem, katerega je nabral za štrajkarje? Ali ga je že razdelil in kako ga namerava ra/.deliti ?
Pred kratkim je bil namreč v svojem listu objavil poziv na slovenske rojake, naj pomagajo štrajkarjem v okrajih trdega premoga. Darovalci naj bi pobijali darove naravnost na njegovo uredništvo. češ, da jih bo potem razdelil med potreibne delavske družine. ki bi prosile za pomoč.
Recimo, da bi štrajk še nekaj časa trajal in da bi dobrosrčno-t darovalcev tako narasla, da bi prišlo na vsakega lpotrebnega deset dolarjev.
Stavim, da bi Koverta tistemu, ki /bi ga prosil za podporo, takole odpisal:
Spoštovani sotrpin:
Tem potom Vain nakaizujem deset dolarjev j»odjpore in sicer stane
Ave Marija za vse leto. .. 3.50
Edinost..................$ 5.00
St. Francis Magazin......$ 2.00
Skupaj . . . stil 0.50 Potem takem mi torej dolguje-te še petdeset centov. <za katere se pa nam še tako ne mudi. Ko jih boste mogli poslati, jih pa nemudoma pošljite. Z odličnim spoštovanje
Koverta.
Premogovna industrija v Ameriki.
Detektivska zgodba.
Svetovna mesta.
Divji konji v Montani.
Inženirska čuda preteklosti.
Gumi j — novo zlato svetovne finance.
Strašna bolezen — rak.
Doživljaji lavnega v A Yorku.
Tam za brezami.
Sibirske slike.
Abdel Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški državnik Lord f^ur-zon.
Pleme in pol na Norfolk otoku. Strup v kriminalistiki. Izgubljeni kontinent.
Življenje v morskih globočinah.
Prodiranje v polarno ozemlje.
Amudsen o svojem polarnem poletu.
njalmar Branting.
<
Kitajska.
Sunjatsen.
Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj.
Načrt novega koledarja. Pavel Ilindenburg.
Smrt Roberta La Folletta.
Doživljaji v džunglji.
Vpliv nikotina.
Židovska univerza .
Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti.
S mesnice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY
Mussolini - kakršen je v resnici.
Poroča Angelika Balabanov.
RAZSTAVA PSOV V NEW YORKU
GROF - POŽKALEC
NAZNANILO.
i ■■ s: ■■^»za&xiML i.	iB
UfcDl.wOOB « UNO(RWOOS M v
Prt d kratkim je bila v New Yorku razstava psov najrazličnejih pasem. Nekateri so predstavljali vrednost več tisoč dolarjev. Slika nam kaže tri kitajske eueke, ki so vzbujali na razstavi splošno pozornost.
VILJEMOV GOD
IŠČEM DVA HLAPCA.
Plača $50.00 na mesec, ki je spo sobeai pri konjiht in strojih, za sa ino pri konjih pa ^40.00. Dele stalno.
Jernej Mezek, B. 1, Beach,	N. Dak.
(2x 17.18)_
ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič star 35 lot dober dela vee. poltenega značaja, imam ne kaj prihrankov, se želim seznanit s Slovenko ali Hrvatico poštene ga značaja in lepe zunanjosti Pisma naslovite:
MLADENIČ c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St. New York. N. Y.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu *'Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda".
Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za'Oleveland in okolico
Mr. IX>U1>S Rt* 1)MAN. ki je v Indianapolis. Ind., zastopal naš List nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Cleveland1« ter nam spo-ročid. da namerava tudi v Clevr-la»mlu vršiti isto delo za naš list, ki ga je tako uspešno vršil v Indiana polisu.
Mr. Rudmaai je mož poštenjak od iK»g do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list. sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočam t ter želimo, da nui gredo na roko. Uprava "Glasa Naroda".
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi imam Jedilne dlSav«.
Knajpovo ječmenovo kavo ln im-portirana domača zdravila, katera priporoča nifrT. Knajp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK
PiSite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rab!. - V ceniku bodete naSii 6e mnogo drugih koristnih stvari.
Math. Pezdir
Box 772, City Hail Sta. New York. N. Y.
NOVE FEBRUARY PRAVE VICTOR
GLASNE PLOSCE
Noten dom bi
p'ošč. Na-
Jadransko Morje, Čuj Marica......
rs-ioo
saksonske kraljevske hiše dr. ?S36i
Sedem najfinejših, najglasnejših pravih Victor plošč smo ravnokar prejeli.
ne smel biti brez teh izvrstnih plesnih, zabavnih rodite Jih takoj, dokler zaloga ne poide.
Vojaški nabor, |>oIk:i	na harmonike .Mr. Ivan Potcknr iz Conemaugh.
Poročni valček,	l'n. Pri)ioznan <kI Vlotor Gramofonsko «.'•». kot eden
najboljših igralcev v Ameriki. Ploši-a je tako ilvahna, d' boste plesali, tudi Oe ne znate plesati. Izvanredno lepa. poskoVna.
........ Tambura.ši Jorgovan s petjem.
........ Tamburafil Jurxi>vun » p<-tjem.
........... Flnu. _t"'eakii godba na	pihala.
......... Fina Češka godba na	pihala.
Unser Hindenburg, VojaSki marš s petjem. Fern der Heimat - marš. Vojušk. marš s peljem
Alt Berlin - marš............................... Vojaška godba na	pihala.
Niemals zurueck marš........................... Vojaška godba na	pihala.
Gilda polka................................. Igrana na dvojne harmonike.
Pridi k morju, valček, ........................ lgr-.in na dvojne harmonike.
Preko Atlantika, valček..................... Igran na dvojne harmonike.
Karolina, mazurka, .......................... Igrana na dvojne harmonike.
Eugenia Polka................................. Fina češka godba na pihala.
Večer na morju................................. Fina Češka godba na pihala.
Vse te plušCe SO PO Ta centov in so prave Rlasne Victor izdelka. Manj kot št ri plošče, prosimo naj nikdo ne naroča, nam se ne izplača zavijati. Z money
MoJ konjiček, marš.
Na svidenje, marš,
:S42»
;&380
r«437
S410
lz Madžarske prihajajo dan za dnevom nove senzacije. Pred kratkim se je poročalo, da je bil aretiran grof Amlras-«y ter -sv je sprav j ljalo to aretacijo v zvezo s falzi-iikat'i-sko afero. Kakor se naknadno doznava. so bile te vesti pre-rane.
Aretacija grofa Andrassvja ima! čisto drug pomen. Ta čedni aristo-j krat je namreč hotel s požigom i oškodovati državo in je sam povzročil požar. Ogenj je nastal v gradiču Homoiuia. V omenjenem gradiču se je nahajala češka vojaška posadka. Madžarski aristocrat je dal ukaz. da se mora zažgati levo krilo gradu, nakar bi se požar razširil xia desno krilo, kjer je imelo vojaštvo orožje in muni-eijo. Hotel je na ta način u pe.peli t i stavbo do temeljev, potem pa zahtevati od češke države odškodnino za svoje zločinsko početje..
Nakana se mu m posrečila. O-arenj je sicer izbruhnil, toda je bil kmalu vdušen. Kmalu nato je nastal še en požar, ki je poškodoval Andrassvjero sobo. v kateri je grof običajno uradoval. Oblasti -o začele sumiti, da so požgali naročeni ali vsaj pripravljeni ljudje in da se je ogenj ponovil radi tega. ker je Andrassv morda v zvezi s ponarejevalci francoskih tisočakov. Radi tega požara je nastal zastoj celo v preiskavi proti ponarejevalcem.
Grof Andrassv ima na češkoslovaškem oizemlju posestvo, ki je vredno 12 milijonov čeških kron. Ponudil je vsako svoto da bi <ra policija spustila na svobodo, kar pa je državno pravdništvo odklo-nilo. Proti grofu je odrejena stroga preiskava, ki bo podrobno razkrinkala poizigalne namene imidža rske ga a rlsto krat a.
Rubens a so našli.
Ravnatelj umetnostne zbirke saksonske kraljevske hiše dr. Ileusler je našel v zasebnem kraljevskem imetju original slavnega Rubensa in sicer njegovega "Pijanega Herkula'*. Prav doslej ve je mislilo, da ima original tega dela draždanska "Galerija". Ali slika, ki jo je našel Heusler. priča, da je " Pijami Herknl" v draždan«ki "Galeriji" sicer prav dobra kopija, nikakor pa ne ori-inal. Najdeni •original je slikan lesu. Pravi vrščaki — kakor 7iljem voti Bode — so potrdili slerjevo sodbo o originalu o-iene slike.
IVAN PAJK, ^eCaTu°eRr 24 Main St., Conemaugh, Pa.
n
Italija vojne na strani zapadnili velesil. Bal se je oči vidno. da bi predstojništvo stranke omajalo to njegovo stališče, in vsled tega je ustvaril iz >ame bojazljivosti fact accompli ali dovršeno dejstvo.
Takrat, mOveanbra meseca 1914 -mo se odpeljati iz Milana skupno v Bologno, k seji strankinega predstojništva. Tekom potovanja sem eitala člamek ter mu rekla: — Kdor piše kaj taikega. gre na fronto ali pa v norišnico. Član so-cijalistične stranke ne more nik-ilar OKjtatd. — Mu&solini mi je odgovoril v svoji megalomaniji in v popolnem nepoznavanju dejanskega položaja :
—	Vodstvo stranke bo soglašalo z menoj. — Pri tem pa je bila takrat vsa italijanska, soeijahsti1?-na stranka trdo nsklenjena v strastnem boju proti vojni.
Seja strankinega vodstva mi je ostala vedno v spominu. Spadala je med najbolj tragične prizor kar se.m jih kedaj doživela. Clan vodstva in drugi za njim je pričel govoriti ter ožigosal Mussolinija. On pa je sedel molče, z -/slobnim njegovim pogledom, kot človek, katerega se zaloti pri zločinu. — Nato sem pričela govoriti tudi jaz ter mu rekla zadnjikrat, naj sc premisli, ne raditega. ker ga potrebuje Avanti. marveč raditega. ker se pripravlja na izdajstvo samega sebe in vse svoje preieklo-ti. Tudi na to ni odgovoril Miiv solini ničesar. Ko ga je nato predstojništvo soglasno izobčilo in sem jaz -tavila predlog, naj se ga ma-terijalno zavaruje, jo odgovoril z rezkim glasom :
—	Jaz ne potrebujem ničesar Zdrobil bom pero ter služil po pet lir na dan kot zidar!
M end tem pa je bil že očividne financijelno fundiran veliki list. v katerem naj bi uganjal Mussolini svojo vojno gonjo. Name je napravil takrat vtis človeka, ki se ne ustraši ni>ti svoje lastne sla/bc vesti.
* *
*
Klasičen dokaz duševnega in moralne^a propada meščanske •dnižbe je. da se mora smatrati resnim tega pajaca, ki je dvignil izdajstvo na -stališče-principa in Jd se sleherni dan uri v izdajstvu. — Danes izda to, kar je še včeraj prerokoval. Oin, ki je pričel svojo fašistoVbJio karijero s plen it vi.>o privatne lastnine in izgonom papeža, je dospel sedaj do skrajno reakcionarnega in klerikalnega programa.
I Te dni je bil god bivšega nemškega cesarja Viljema. Na ta dan |Mta se pripravili v Berlinu obe na-Isprotni struji v današnji nemški 'javnosti na bučne demonstracije. Desničarski radikalci so hoteli demonstrirati proti republiki, pristaši današnje nemške državne barve pa so hoteli pokazati, da so zvesto na x\traži in da čuvajo to. kar jim je prinesla jesen leta 1918.
Dopoldanske ure so potekle v veliki nervoznosti. Oba tabora sta pričakovala, kje se bo pojavil prvi incident. Desničarski radikalci so postavili v jutranjih urah v bližino Brande-nburških vrat jelko, na kateri je visel letak z voščili Viljemu TT Da 110 bo zmešnjave, je policija drevo odstranila. Medtem pa so desničarji dogodek rax nesli in so pozvali svoje pristaše naj se udeleže manifestacij za kaj-zerja. Organizirani somišljeniki -n morali priti na shod. Tudi narodni soeijalisti so skilieali svoje zborovanje v Moabitu. Seveda niso izostali niti komunisti. Ti so napravili najbolj enostaven zbor sklicali so namreč* protestno zborovanje pod milim nebom in s^ hoteli na njem razpravljati o odškodnini za pregnane državne poglavarje. Vršila so ^ torej številna zborovanja. večer, ko so ljudje zborovanje zapuščali, so republikanske stranke pozvale svo-^je pristaše, naj se napotijo v za-jpadni del mosta, kjer bodo na j W"ittenberškem trsu demonstrirali za republiko.
Demonstracije so se tudi vršile. to<la k isreei so potekle dovolj mirno in hrez napoVedamega prelivanja kr\~i. Značilen pa je ta do-jrodek za raizmere v Nemčiji, crle-de katerih nam ni troba biti r dvomu. Nemčija še danes ni pozabila predstavitelja svojega im-nerijalizma, sedanjega izgnanca v Doornu.
tO.J A.K1. NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI si omcivi nvKVMiK v ZT)RTTŽENTR DRŽA V ATT
NE POSEBNO DOBRO DANES
?y
le.sa. Potrebujejo pomoči. Pijte do sti vode ter poskušajte Gold Medal haarlem oil eajisulefi (originalne in pristne). Stanovitni odvajalni miri-lec izza 1696. V
HAARLEM OIL
Srebrno poroko
■ s	,j;a:ui; r.ia. v ožjem krogu
ružine praznovala Ivaji Me-gl jučavnikarski mojster v 1>, ni in njegova zakonska dr. Zofija.
ŽENITNA PONUDBA.
Slov^n^c, ^lH^hanie. 30 leit star. več tisoč prihranka, se želi soananiti s Slovenko do 30 let staro. Pišite in pošljite sliko na :
"SPOMLAD", e o GLa? Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
IZ ŠPORTNEGA SVETA
Iščem mojo družino : mati MARIJA ŠBSTAN. hčere TONGA. MILKA Ln PRANCE PRIŠ-VORK MOHORJEV iz Kuteže-vo. Pred 7. leti se je nahajala nekje v Iowa, adaj neznani kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo zna za njih naslov, da mi ga naznani, ali če sama bere, naj mi se oglasi v nje dobro. — Anton Šeetan, P. O. Box 52, Shephera, Tex.
(6x 18—25)
ŽENITNA PONUDBA.
Samec Slovenec, starejši, ise želi seznaniti s Slovenko ali Nemko, ki je tudi že starejša, prednost ima ona, ki ima nekaj premoženja. Pismu priložite sliko; za tajnost jamčim.
"ŽENIN B". c!o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 18,19)
Kolikokrat slišite to pritožbo od ljudi, ki govore o zdravju? Da, ta čuden občutek je lahko poslanica prave nevarnosti. Ne zanemarite.
V največ sluča- E jih je opaziti, da	f^llj^MB^LB ' ^	velikostih, za-
ledice prav ne de- Poglejte za ime Gold Medai na pečaten. Garanti-lujejo ter ne izga- višnjevi in zlati škatlji. Zavrnite raUj t|a je tak kot
." .	.	nadomestila. V prvovrstnih lekar-
njajo strupa iz te- nah 35c, 75c. $1 50.	označen.
PRVO
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO
s parnikom "PARIS" 10. aprila 1926.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
s parnikom 'PARIS" 22. maja 1926.
Potnike ho spremljal naS uradnik prav do I.juhljano. Pazil bo na prtljage in gledal posebno ua to, da bodo vsi potniki udobno in brezskrbno potovali.
Na razi>olago imamo posebni oddelek za naše potnike, najboljše kabine v sredini parnika z 'J., 4. in G. posteljami.
Vozni list stane do Ljubljane $11G.77 z vojnim davkom In železnico vred, za tja in nazaj pa samo $20G.00 in $5.00 vojni davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom. so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, hrano, postrežbo, sploh z vsem tako, da so ta i>ur-nik tudi drugim priporočali.
Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila Cimprej-na:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
:wmm m me

mmmBBI
l/koikvkooo t unotnwooa. n. v.
Pred kratkim sta se spopadla rokorbonca Podubni (na levi) i-n Joe Stecher. Kljub temu, da je Poduibni dosti močnejši, ga je Slecher premagal.
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODAw 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
čen in da ui zadostno dtscipliran. Tek«>m popohlanske seje je izjavil naenkrat, da je ^>ripravlje^
prevzeti glavno uredništvo le pod pogojem, — če grem namreč ž njim v .Milan ter ga podpiram. Takrat privolila, ker	bila vedno
iitiii-uja. <la je .Mu--olini .slaboteij človek, kateremu je treba poma-_a?i in da i«' do.\žu<»st moje soci-jalivtične xjlidarnos-ti «>tati 11a -traui tega tovariša, ski je liotel se-i!«j pr<-\-z<-ti težaven urad. Takrat em ga sicer Mnatrala istebotniui alovekom, a vendar poštenim re-volutrijonarjem. Mislim tudi. da je !'il tiikrat popolnoma pošt<»n 111 da je postal «<•!<» |x»zneje iz<laja-lec.
• * *
V uredništvu sem imela vsaik dan tekom številnih ur priliko b>-ti -kupf j z llus-olinijem ter ga natančno s|»oznati. ^'-ia'.k večer me j«' profil za božjo vojjo. naj čakam nanj, dcrtcler ne 1k> list dogotc^v-Ijen, da mu ne iIkj treba lioditii domov •samemu. Bal se j«' hcKliti j>o-noči ^«111 okrog. Vprašala sem ga : — (.Vsa >e vendar bojiš ? — Odgovoril mi je vedno trajno nervoz no; — Xe vem, bojim se samega sebe. .svoje sence, dreves, psov. . . 'Ktala sem v uredništvu do štirih /jtitn^j '''"r spremljala domov te-^ra bolestno -trahopetu»*>ga moža. < Vi'dtio .^-ni s:e vpraševala, zaJcaj >1* 1 HL-'ti spremljati domov ravno od mene. Kmalu pa mi je postalo jasno, da j.' bil preveč /bojazljiv, da bi pokadi sivojo tstrwhopotnost
pred drugimi moškimi.
* * *
Nekega dne se j** vrnil Mussolini z ne.kega pre<lavalno.ga potovanja >trašno ificčj*pan. Rekel mi j«* da ne more nikamor naprej, da mora poginiti, ker ima — sifilis. Takrat s^m mu svetovala, naj gre vendar k drugemu zdravniku ter e da natančno preiskati. Naslednjega popoldne je jvrišel v spremstvu neketga zdravnika ve* bi«! v uredništvo ter pričel pripovedovati, da mu gre zelo -slabo, da jjuha povsod kloroform, da mu je zdrav-nik ni a čel kožo, da preizkusi kr. in da je pri tem omedlel. Govorila •v-m nato z zdravnikom, ki mi je povedal, da vodi veliko kliniko v Milanu in da je imel že na tisoče pa<-ijentov. da pa ni videl še nobenega telesno tako strahopetnega človeka, kot je bil Mussolini.
D* t * *
Prišlo je leto 1914. Avgusta me--eea tega leta — kajti kot znano, je stopila Italija šele .spomladi na.sle<lnje/ga le<ta v vojno — je hil Mussoiini, bi-ez dvoma pod vplivom internaaijanalistKmejfa razpoloženja v njegovi okolici, mnenja, da v;' je rreba )>oriti proti vojni ter vzdržati duha proletar^ke intet--naeijonale. On je hil. kot vedno tudi v tem produkti svoje okolice. V tej ali oni reviji je čital, da b/ bil jKiraz Nemčije škodljiv, ker bi se .s tem oslabilo mogočno nemško delavsko gibanje. Vsled tega je zastopal takoj po izbruhu vojne to natziranje. Lastno samostojno mnenje ni bila nikdar njegova st v ar. Splošno razj»oloženje proti I vojni, ki ni bilo v Italiji v prieet-ku vojne omejeno 11a proletariat, so je vsled agitacije kapitala hitro preobrnilo. Razpoloženje za vojno je pots ta lo mogočno med meščanstvom, in kot ponavadi, je postal Mucfitoitini zopet žrtev splošnega razpoloženja. Odločil se je za vojno. Svoje izjave za vojno na strani Francije pa ni podal sam od sebe. Za to je bil zopet preveč bo-jazlj i v. Potom n takega znanca je dal objaviti v nekem meščanskem časopisu članek, v katerem je na nrigavai, da ni Jtudi v socijalističnl stranki razj>o]oženje proti vojni tako enotno in da je eden najod-' ličnejših članov stranke 21a vojno na strani Francije. Ta članek je vplival (kot bomba. Predstojništvo stranke je sklicalo takoj sejo v Rotogni in tam naj bi zastopal Mussolini s\*oje stališče. Bil je ®o-pet preveč bojazljiv, da bi v odprti bi tik i hranil svoje stališče. Na dam, ko se je sestalo prodstojnigt-vo ^|ranket je objavil V Avantiju članek, iz k«tere»ga je bilo jasno razvidno njeigovo izpre-menjesno stališče. Bil je zato, da se vdeleči
S«'ziuinda ^ m se z Murfeoiiinijein let* 1906 pri nekom predavanja.
kat«-ro sem imela v Ijaussane preti Ital*janskiiDi<i j*»tovahiuni delavci. Mue olini. ;ki je hil takrat star kakih dva ali triindvajset let, Je obrnil nase mojo puzornost, ker je izgledal j »Ta v posobiK) prej>aden ju iK>tr«-bt-ji |>oTOoči. Imet je že takrat nemirni in ne»gotovi pogled, kot ga imajo p<*gosto dedno obrt?-menjem ljudje. — Posebno pro pal proletar««, — sem si mislila ter ga vprašak^ kdo je in odkod pn-haja. Mic««>Hni mi j»- jvtvedal. da je dezertiral iz Italije, ker ni hotel siiL/iti j »ri vojaikih. Živel je ta-knut v največji be<li in (»odpirati so ^a italijanski tovariši. «i*larjx in Cf-Jjji jKMuetači, kj so živeli v l>i*usajtne. NVk ^lidar mi j«- pove-dal takrat, da je njegova žena sešita za M titvsolinfija spodnje pen-h» iz n<4cfa obrabljenega nami?-nega prta. Na ta iiačin so revni 1-(aiijsn^i delavci podpirali begun-i«, k j«- hotel p*»4ati v Italiji ljud-sicoioLski iH-itelj. ki pa ni imel v •sebi dosti energije, d« bi se bil r< > posveti! temu poklica.
Mu**>Jrmi je sin ubogega prole-t.iren. kovača iz Predajno, iz For-li v Romagni. Mussolinijev oče je bil internaeijwialec. kajti pripada je že prvi int<irnacijojiali.
Mu>-»olini sam je vzrastel v j»o-I><*liHritia ^oeijalist.ir-n«-m ozračju. Poljh-ki fdela.vei v njegovi domači v:i <i o bili soes jali-st i in ker ni sam lot I nikdar ničesar drugega t;: ker se ni mogel o<lloeiti nkdar za nič drugega ikot to. kar je videl \ svoji iiofHisrediri okolici, je po
stal v svoji mladosti socijalist. * ♦ •
Po preteku fMftr let, menda 19G9 :f*li 11110 s«- j«- vrnil Mu«soLini j>o Amnestij.dc.etn odloku v Italijo. Vinil je v svojo domovino te: ]>< tu! urednik strankarskega te deuMki ga I>ta. "I»tta di Clas-e" ali "Razredoi boj", enega dvestotih soeijalistiičnjh tedenskih lis.to\ ki so takrat i/iiajali v Italiji. — Prosto me jt* j K) vabil k predavanjem v svojem okraju. Enkrat naj bi govorila v Fori i glede komune. /j\Mirovanje, na katero sem ]>ri.š!a, j<* bih* zftlo viharno. Kmetje, lastniki zemlji V- v dotičnem okraju, so pripadali takrat republikauslc; .siiajkki, a |x»ljs.ki delavci -o bili s<M ijab"*i. in to nasprotje je prišlo na površje tekom Tega zborovanja. Ue| Hib lika nci so skušali motiti moje predavanje s tem, da so bal i na M v {bližini travnika, na katerem sem govorila. To so smatrali soeijalist i z* provokaaijo ter so I 'stali zelo nervozni. Mtftssaimi je bil strairio razburjen, a ja ise ni-s< m dala /.motiti ter sem govorila naprej. — yt vosom smo odj>e-,ali iHito na železniško postajo. MusnoIuu s** j»* i>r<<prii"al vnaprej, ee n as stražijo karabinjerji. Voz s karabin.ierji se je odpeljal naprej in tudi na naš voz so sedii o-rožniki.
Komaj [>a smo -se odpeljali, ko je padel rtrel. Bil namenjen nam, a je bil t.diLin na prvi voz na katerem s«» pe.Jjbdi orožniki. Mnstsolini se je strašim prestraši"! ter me prosil, naj se ne odpeljem, ker baje ne more ostati sam, ker je proglašeno najbrž obsedno stanji*. ,Jaz pa sem izjavila Mussolini ju, da ne morem ostati, ker je bil nasiednjega dne 1. maj ter sem morala govorit i v drtugiih krajih. Mussolini pta je prišel na kolodvor ter me Okušal pregovoriti, naj preložim odhod.
# . »
V Emilia smo zmagali mi, radikalni, katerim je pripadal takrat tudi Mussolini, nad reformist!.
voditfHji, TLsolatti, Clairini in Pv.rtecea ko bili takrat izključeni in t07adevni predlog je stavil Mussolini sam. Reformists so nam prepustili takrat %-se mandate v vodtavu stranke in takrat šo izvolili radi k ale i Ferattiija, liazzarija in mene. Knt zastopnik Roraagne je {irišel tudi Mussolmi v vodstvo stranke. V prndstojnwtvu stranke, kii je zborovalo v Rimu, je stavil Ijazzari, tajnik stranke, predlog, naj po imenuje Mussolinija glavnim urwlniSCiom Avanti ja. I> ede^n je ugovarjal termi, 4ci je rekel, da
BELE ROŽE
ROMAN V DVEH DELIH, Za "Glas Naroda" priredil G. P.
4 27
(Nadaljevanje.)
—	O, Iris, tudi ti si bila bleda, ko sem prišel, — je menil knez. Rdečica, ki se je vlila sedaj preko njenega tničnega obraiza, pa je rtdila sedaj zmagoslavno ravno nasprotno.
—	To je bilo radrtega, ker sem imela v dveh nočeh mučne sanje, — in ker sem vedela, da si bil včeraj tukaj in da si zopet od-
J— je priznala obotavljaje. — In papa je zrl name eeli čas tako vočufno, skoro žalostno, — in tedaj sem mislila, da" je moja sreča izginila in da se nikdar več ne vrne! Preveč strahopetna pa sem liila, da stavim vprašanje, iz strahu, da je to resnično.
Tedaj pa je izmenjaj knez z grofom pogled, ki je rekel pri dedujem povsem ja-sno: — Hvala Bogu. da ni vprašala, kaj bi ji odgovoril ? — Nato pa je sam zapustil sobo, da pu.sti zaročenca za nekaj časa sama.
Kigrid pa je odšla' po stopnjicah navzdol ter stopila na cesto. Nobenega namena ni mela, nikakega cilja ni zasledovala, le ven je morala, ker je imela občutek, da se bo stara zarotnteka palača podrla nanjo. Zavida je v Via del Proconsolo tea- korakala zelo počasi an prej, dokler ni >.taJa pred argeMo. pri kojega portalu se je ravnokar ustavil neki voz. Ali ni čula nekoga, ki je zaklical 4'Sigrid" ? Za hor/jo voljo, ne nikakih znancev. Le sedaj ne! Vrata cerkve se bila odprta. — Par hitrih korakov in Sigrid je >.tala v stari samostanski cerkvi, brez sape in nevedoč, kam naj se oforne. Pri velikem altarju je bral duhovnik zadnjo tiho mašo in le par vernikov je bilo naVraočih.
Solnčni zanki so prihajali skozi poslikana okna — in tedaj je zapazila Sigrid na levi strani kapeio, ki se ji je zdeda p rax na. Po-<';<->i je odšla tjakaj in ko je videla, da je res sama, je omahnila na izrezljan molilni stol v temnem kotu ter položila svoje žareče čelo na svoji mrzli roki . . .
Sigrid pa ni skušala moliti, i'utrla je utripanje v svojih sencih iu mesto da bi se pebožno zJjrala. >o plesale njene misli divji, ne-svet ples . . .
Čutila je naenkrat, kako so se njene misli umikale, kako so po-
-	tajal i njeni udje težji in kako se je loteva neka čudna otopelost. V. leU> - • ji je, do nl/Oivi ujtiti svoje misli . . . Zbrala je svoje zadnje sile, d \ i gnila glavo ter se obrnila, da sreča s svojimi očimi nepremični pogled Spitiija, ki je stal pri vratih kapele ter zrl nanjo.
Tedaj .pa se ji je zd<4o ,da se pričenja vnteti katpela krog nje, iztegnila je roki in čutila, da se »pogreza, a še predno se je dotaknila tal, jo je Spini ujel ter ji pomolil ]>od nos steklenico z angleško -oljo. To ji je v trenutku vimilo zavest, a v^a tresoča se je čepela na stolu ter zrla nepremično predse.
-— Dober megij ste za hipnotične poskuse, a imate budi močno voljo, — je rekel Spini koneeno, šepetaje. — Nisem niti hotel, da bi n.- ozrla, — ne. ne bojte se, — je dostavil, ko je napravjla Sigrid kretnjo strahu, — ne bom iponovil eksperimenta.
Zopet je postalo vse tiho in Sigrkl je težko dihala. Tedaj se je naslonil < a vali ere na molilni utol ter se sklonil globoko k njej.
- Zakaj ste napotila v cerkev, čthočete moliti iz hudičevega t> rev i rja * — ji je zašepetal v uho in čeprav se je stresla, vendar m dvignila pogleda.
Kaj je čital ta neznosno skrivnostni človesk v njenih mislih? In vendar se ni mogla ustavljati vedno rastoči skušnjavi, — tukaj, tukaj jr mogoče našla .sredstvo, da . . .
Dvignila se je z naporom ter zopet klečala na molilnem eat o hi, tako, da je bilo uho Spinija tik i>oleg njenih ust, ker se je še vedno naslanjal na drug*# stran molilnega stola.
—	Moja sestra se je ravnokar zaročila, — s knezom Višjegrad-»kim, — je zašepetala.
Ah, — plemenita, dobra zveza dveh starih hiš, — je odvrnil Spini s<* pet a je. — Kaj takega postaja ved-no bolj redko na tem svetu.
—	Ta zveza se ne sme uzvtšiti. — jaz nočem tega, — je siknila S t grid in njen pogled je pri tem žarel.
—	Zakaj ? — se je gla-ilo hladno vprašanje Spinija. Ker, — ker. — zastala ji je *apa ter ni mogla govoriti dalje.
—	Ni mi treba praviti tega, znano mi je, — je rekel Spini tik poleg njenih ušes. zelo {mimo. — Še včeraj bi me spoznanje, da ljubite vi, Sigrid. kneza Višjegradskega. napravilo blaznim, — a danes ne več. Nič ve© o tem sporočilu. Sočustvujem z vami kot vsak, ki ljubi, a ne najde nikake 'protiljubezni,_ a
Ni zaključki svojega govora, kajti zopet se je ozrla Sigrid vanj s svojimi blestečemi očmi.
—	Ce me re.s ljubite, kot pravite, potem preprečite to zvezo, — je šepetala z vročo sapo.
<*n pa je -skočil nazaj ter stal pobeg pulta.
—	Ce me re> ljubite. — je ponovil saon zase. — Ah, ta demon v ž. tuki. ki hoče uničiti žKUjensko srečo dveh ljudi, ker ni izvoljenca enega! Ne živimo (j »a č več v petnajstem stoletju, v stoletju Aquae Toff a ne. Kako naj prepreč m ta zkon ? Ali poznam kako oviro zakona ? ,
—	Poiščite jo, — je zašnpetala Sigrid. Življenje vaše sestre leži dan za dnem odprto pred vami. —
t . m boste pač zaman iskala. No, tudi knez ne izgleda tako kot da ina okostnjak v svoji hiši. — je odvrnil Spini mirno. — Kaj nato?
—	Nato? Kaj v«-m jaz? — Pomagajte mi, pomagajte mi prepre-čiti ta zakon za vsako ceno! — je vzdihnila Sigrid, ki je težko dihala.
—	Za vsako ceno? — je ponovil s Čudnim povdarkom. — Lepa hvala, signorina. Ali »em Rravof
Pri teh be.sedah se je vzravnala, bleda tresoča i>e in propadena.
—	BravoT — je zajeeala.
—	Dal Kaj se bojite izraza, če imate misel? — je vprašal Spini hladno. — Bravo je dobil denar za sivo je delo. Kaj naj dobim jaz?
Sigrid je aopet pokleknila ter si pokrila obraiz z rokama. V glavi ne ji je pričelo vrteti. Kaj je rekla? Se več, kaj si je mislila, da ji je asu človek čital to s čela ?	^
Kaj mi obljubite, če storim, kar hočete, ee preprečim ta zakurit — je vprašal Spini tik poleg njenega ušesa, po kratkem odmoru.
Tedaj pa je dvignila glavo ter se plaho oferla naokrog.
—	Denarja nimam, — le nakit svoje matere, — je pričela, a on s* je <wrl vanjo s tako plamtečim pogledom, da je takoj umolknila'
—	Ženska. — je rekel hripavo. — najti je stvari, katerih ne muc reči žloveku niti ljubica njegovega area! Ali sem za vas res le
ravo, ki naj opravi za vas umazano delo i« kateremu vriete nato oh raz par svojih bednih dragulji Tiho! In če bi imeli zaklade
Stench
SAMO ŠEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PABNIKI NA OLJE
DE GRASSE 24. februarja.
FRANCE e.marca
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 ati 6 oaeo. Francoska kuhanja in pijaia.
19 STATE STREET x
■H^^MMM ali lokalni agentje
NEW YORK
Semiramide, — bi vas tudi imenoval bedno! Ne, ne, to ni bilo vaše m n on je in le bala se se izgovoriti pravo besedo, mi imenovati ,pra-vo ceno, za katero bi vavm preskrbed luč solnea ali temo groba, — ceno vaše roke, — Sigrid»	t .	•
— Ne, ne, ne. — je vzkliknila tako preplašeno in tako glasno, da so se ljudje, navzoč v cerkvi, presenečeni ozrli v dotično smer. Spini se je visoko vzravnal ter prijefl svoj klobuk.
fPalie orihodniift »
E. Temple Thurston:
Sovraštvo
Leta 1917 je sovjetska vlada u-f itanovila "Izredno komisijo" proti ogledušftvu, ropanju, sabotaži: in špekulaciji. Špekulacija pa je i zelo nejasen izraz. Ž njo so pojmovali tudi za«sebnp trgovanje, ki je takrat nasprotovalo komuni-! stičnim načelom.
Glavni urad te komisije je bila lepa, nekdaj zasebna palača na Nevskem prospektu in direktor je bil neki Črnikov, bivši nosač moskovske železnice. Bil je zelo spreten in energičen možak in dober govornik, zato je bil pri komunistih zelo priljubljen.
Neko jutro sta dva ovaduha komisije privedla pred njega moža. ki se je imenoval Nekov. Bila je to silno žalostna postava, lakota je vtisnila svoj pečat na lice; bil je suh kakor trska in nosil je staro, raztrgano obleko. Nogavic ni imel. pač pa dobre, cele čevlje.
—	Nekov. — je dejal eden agentov, ki ga je bil prrvedel, — pokažite svoje čevlje. —
Nekov jo najprej dvignil en« no?o, potem pa drugo, kakor konj ki ga hočejo podkovati. Črnikov je pogledal njegove čevlje preko svoje mize ter vprašal:
—	Odkod jih je dobil ?
—	Od mene. — je odvrnil ovaduh.
—. Kako ?
—	Sumili smo, da mora ta Nekov imeti denarja, kajti nakupr*-val je na trgu. Seznanil .sem se ž njim. Hodil je 'bos. Bil sem prepričan, da rabi par čevljev, kajti palec na desni nogi mu je bil že ozebel. Ponudil sem mu bil ta par na varnem kraju. In odkupil m* jih je ter dal to-le zanje.
Agent je položil na Črnikovo mizo krasen zlat ženski prstan i velikim smaragdom. ČVnikov ga je vzel in si ga ogledal.
—	To je hotel dati za par čevljev?
—	Hotel sem ga ujeti.
—	Saj te je moral im«ti za norca!
Tu je Nekov prvič spregovoril a čisto mimo:
—	Mislil sem, da bo napravi1 dobro kupčijo.
Trn i ko v ga je ostro pogledal.
—	Kaj? Mislili ste, da je napravil dobro kupčijo? Vendar še veste, kolike vrednosti so takr stvari ?
—	Takrat, ko sem bil ta prstan podaril svoji ženi, je bil vreden tisoč parov čevljev.
—	Od takrat se je svet spremenil, — je dejal Črnikov slovesno.
—	Potrebne stvari so dobile <sxo jo pravo vred nosit. Ničvrednih stvari, kakor ta-le. — pogiledal je •prstan, potem pa ga je zaničljivo vrgel na mizo, da je odletel na tla in agent ga je malomarno pobral
—	teh stvari je sedaj konec. Jar^ ne bi dal niti svojih Čevljev, — in dvignil je nogo, na kateri so dobili isvojo pravo vrednost, — -za deset takih prstanov. Vem, kaj rabim, da lahko živim in se gre-jem. Ali vašo zen'o sedaj zebe r prst, če nima več tega na njem? Ali to-le morda brani pred ozeblinami?
—	Moja žena je mrtva, — je dejal Nekov.
—	Kdaj je umrla t
—	Ubili so jo v J^palnici prvo ioč prve revolucije.
—	Kje ste pa bili vi takrat?
—	V Avstriji.
—	Na bojišču?
—	Da.
—	Šarža?
—	General.
—	General Nekov?
—	Da?
Črnikov je odprl miznico, vzel iz nje kup s strojem natiskanih papirjev in jiih dolgo prelistaval Slednjič je menda našel, kar je iskal. Dejal je:
—	Imate kaka odlikovanja?
—	Težko je bilo dobiti odliko vanja na mestu, kjer sem bil ja-; z moštvom, ki sem ga imel.
V Črnikovih očeh se je zablis kal o.
—	To so bile istare čenče onih ki so poveljevali, — je dejal raz draženo. — Moštvo? Moštvo j« žrtvovaflo svoje življenje, moštv< je dalo svojo ikri za slavo onih, k so bili 2adaj.
—	Tega nisem imel v mislih. — je dejal Nekov mirno. — Mošt vo je bilo zelo hrabro. Toda kriv( je bilo njihovo orožje. Z rokami s< ne morete boriti proti krogalm.
—	Niso imeli orožja?
—	Mnogim je manjkalo.
—	Dejstvo pa ostane nepobitno da niste dobili nobenega odliko vanja.
—	Priznam, da je to istina. To da jaiz sem proti svoji volji postal vojak.
—	Tako?
Nekov je prikimal.
—	Rajši bi bil postal umetnik
Črnikov se je nasmejal.
—	Moj oče je bil oficir. Imel je velik vpliv. Izbrali so zame vo jaški stan; nisem si ga sam iz bral.
Razgovor o tej zadevi je bil končan in Ornikov je zopet ogledoval prstan.
—	Ali veste, da je zasebna trgovina prepovedona?
—	Vem, — je odvrnil Nekov. — Toda nisem vedel, da je taka zamenjava zasebna trgovina.
—	Ali veste sedaj?
—	Vem.
—	Sezujte te čevlje!
Nekov je ubogal in na golih nogah so se mu videle ozebMne.
—	Kako .ste prišli do tega prstana, ko ste -bili na bojišču ob času, ko so vašo ženo ubili ?
—Umorili.
—	Ubili — v vaši odsotnosti.
—	Skrila je na varnem, mestu škatljico z dragulji, ker nihče ni vedel, kaj se bo še vse zgodilo. Pisala mi je, kje se nahajajo, in ko sem se vrnil, sem jih našel.
Črnikov je namignil enemu a-gentov. ki je nato odšel iz sobe.
—	Ali imate še druge dragulje vaše žene?
—	Ne.
—	Ste že vse prodali?
—	Ne, razen enega tuli dveh.
—	Ali ne dela»te za komuno ?
—	Ne.
—	Zakaj ne?
—	Poskusil sem, toda moja o-sebna preteklost ni bila za to dovolj dobra. Pa sem tudd že prestar za vojaško službo. Sicer pa, povedal sem vam, kar sem vam imel povedati.
—	Da niste hoteli postati vojak ?
—	Da.
—	Ničvrednež ste, lenuh!
—	Brez posla sem.
—	Povem vam, da ste ničvrednež m lenuh!
—	Ali vi niste nikoli bili leni ?
—	Odgovorite mi na vprašanje!
—	Dobro — tako je, za nič nisem, adi bolje rečeno, nisem hotel biti. Če bi bil študiral, bi brl postal umetnik.
Črnikov ga je ostro meril od nog do glave.
—	Ali vas ni nikoli samega sebe sram?
—	Presenečeni boste, če vam povem. da prav pogosto.
—	Kako? Zakaj?
—	Sram me je, če vidim, da ima ljudstvo to, česar jaz nimam.
—	Kaj?
—	Bel kruh, včasih toplo juho, obleko in — — pogledal je na svoje bose noge —* in čevlje.
—	Ali ljudi radi tega sovražite?
—	Da.
—	Toda nimate pravice do sovraštva. Vi ne morete a>li nočete delati. Kakšno pravico imate, da kogarkoli sovražite?
—	Ravno radi tega je mo>? sovraštvo še večje.
—	Sovražili ste nas pa ravno tako, ko ste imeli oblast v rokah
Nekov je molčal.
—	Sedaj veste, kaj se pravi sovražiti radi kruha, juhe in čevljev, kakor smo vas mi prej sovražili radi avtomobilov in tega-le.
Sunil je s prstom zlati prstan, da je odletel v črnilnik. Smeje je nato izvlekel ga s peresnikom. po tem je pa dejal:
—	Danes vsakdo nosi de4 skup nih bremen in iz. tega nastane ljubezen do bližnjega. Bremena se ne smejo prevaliti na rame drugih
.Nekov ga je začudeno pogledal.
—	Ali tako živite, kakor govorite?
—	Jaz sem komunist.
—	To je samo ime — aristokrat je bil tUdi samo ime.
—	Ki je pokrivalo sovraštvo.
—	Vsako ime nekaj zakriva.
Medtem je prišla ordonanea. ne
da bi -potrkala, v sobo. Možak je dal ČrnLkovu listek in odšel. Ko ga je Črnikov prečital, je dejal:
—	Zanimiv pogovor, toda dovolj je itega. Krivi ste špekulacije, ki je zločin, naperjen zoper državo. Sodbo boste doznali pozneje. Odidite in počakajte zunaj. . .
Nekov je odšel, Črnikov je dejal agentu:
—	V ječo z njim in ustrelite ga jutri zjutraj. Ni treba, da bi še nadalje .sovražil.
Agent je prikimal in odšel. Črnikov pa je zabeležil v seznamu konfiscrranih predmetov:
—	Izboren par čevljev, vreden sedemdeset tisoč rubljev.
—	Zlat prstan iz zelenim kamnom.
Kretanje pašnikov - Shipping News
18. marca:
Cleveland, Hamburg.
20. marca:
Leviathan, Cherbourg; Aqultanla, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg; Veendam, Rotterdam; Berlin, Bremen
22. marca:
De Grttsae, Havre. 24. marca:
Martha. Washington. Trat.
24.	marca:
Pres. Harding. Cherbourg, Bremen.
25.	marca:
Coiumbua, Bremen; Westphalia, Hamburg-
27. marca:
Olympic, Cherbourg: Ohio, Cher* bourg^
St. marca:
Berengarla, Cherbourg: Suffren, Havre; Arabic. Hamburg; Republic, Bremen.
10. aprila:
l'aris, Havre. SKUPNI IZLET.
22. maja:
Paris, Havre. SKUPNI IZLKT.
22. junija
Prea. Wilson, Trat. 6KUPNI IZLET.
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO
MARTHA WASHINGTON
marca — 7. maja
Cena do Trsta all Dubrovnika v tretjem razredu $100. vključno vojni davek
COSULICH LINE of TRIESTE Phelp« Bro» A Co.. 2 W««t St., N. V.
OGLASI NAJ SE
Ivana Brtoncelj svojemu dopisovalcu v Westmoreland Co., Pa. Odkar se je v avgustu 1. 1. selila s svojim bratom iz Nokomis v Pana. 111., ni več slišati o njej. Vsa pisma so mi vrnjena. Če bo« čitala. pošlji mi svoj pravi naslov na moj stari naslov. (4x 15,10,17,18)
POZOR ROJAKI!
Naš potovalni zastopnik Mr JOHN ŽUST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Penna. — Komur je potekla naročnina na Glas Na roda, naj jo obnovi pri njem. Tu di sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Ra jakom ga toplo priporočamo.
Uprava "Glas Naroda".
IŠČEM
izvežbane šivalke moških slamnikov. — Dolga sezona, — dobra plača. Jakob Korber, 588 Broadway, New York, N. Y. 8th Floor.
KUPUJEM DOGE bele hrastove franc. Zanesljivim osebam dam kontrakt za doge. Poročajte mi podrobnosti takoj v prvem pismu-Pišite v angleščini. Mux Fleischer, 475 .V. McXeie St, Memphis, Tenn.
Rada bi izvedela za naslov rojaka ALOJZIJA KOZLEVČAR. po-domače Kvasov iz Pavlce. fara Št. Vid na Dolenjskem. Pred časom je bival v Cleveland. O. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi ali naj se pa sam javi. ker poročati mu imam nekaj važnega iz starega kraja. Prejšnje moje ime je Anglovar, sedanji naslov pa: Jožefa Jarc, R. b, Box 16, Elkhart, Ind.
Rad bi izvedel za ANTONA BLA-ZICH, iščem ga radi smrti njegovega bra/ta Joc Blazicha. jZa-to prosim rojake, ako kdo zna za njega, da mi sporoči naslov, ako pa sam eita, naj se mi javi. John Arko, k. R. 1, Box 34, Bingham Canyon, Utah.
(2x 17,18)
Rad bi izvedel za naslov ANDREJA SHUSTAR, podomače Vr-tevkin, doma iz Trpčan pri Ilirski Bisitrici. Če bo čital ta oglas, naj mi piše, ker poročati mu imam nekaj važnega iz starega kraja. — Frank Šestan, 1101 East 63. St., Cleveland O. (3x 17,18.19)
Iščem JANEZA SITAR, doma iz Stožič, fara Jezica pri Ljubljani, star okoli 4o let. V Združenih državah se nahaja približno 24 let. Ko je pred več leti (pisal v domovino, se je nahajal v državi Californija. Pozneje se je seznalo, da je že umrl ali podrobnosti pa niso znane. Če je kojemu rojaku kaj zn*-no o njem, ga proshn, da mi po. roča, za kar se že v naprej prav lepo tzahvaljujem. — Mary Ra-kar, 1386 East, 45th St., Cleveland, Ohio.	(3x 17.18,19)
IAKŠ2N JE VAfi ŽELODEC?
MoJ Je zdrav, hvala vam. Ni bil vedno tak. Pra.v lahko *<=• Izn«--bite vašega zaprtja, neprebave, želodčnega prehlada, ixpeh&vanja, napi -hnjenoati srca. kislega želodca, ner-votnosti, »neprebave. glavobola Itd., latotako kot sem se iznebil jas. N*e poSlJlte niti centa, kajti vem. da. bo iiqelo to sdravljenje late uspehe pri vaa. PoSljem ga vam pofttnlne prosto.
Ko se je izkazalo, da je pregnalo vafie telodCne nerede, ml lahko pofilje-te en dolar. Ali' ni to zaupanje znamenje pofttenosti? Plfiite sedaj. Naslov
THEODORE H. JACKSON Stratford Bids.. B-66. Syracuse. N. Y.
SEMENA
V zalogi imam najboljša jugoslovanska in ameriška, poljska, vrtna in cvetlična semena.
Pišite takoj po brezplačni semenski cenik.
Blago pošiljam poštnine prosto.
MATH PEZDIR, Box 772,	City Hall Sta.
New York, N. Y.
PRVA m NAJSTAREJŠA TOVARNA
TAMBURIC V AMERIKI—
ki izdeluje najboljše tam-burtce In glede dela prekosi vae tvrdke te vrste.
Tamburice iz moje tovarne so priznano naj-boljfie glede oblike, točnosti In glasu, kar r rl-čajo priznanja zborov In poedlncev. Naročeno blago pošiljam v vse kraje sveta. Piftite po cenik, katerega poSljem zastonj.
IVAN BENČIČ
4054 St. Clair Ave.. CLEVELAND, O.
Kako se potuje v stari j kraj in nazaj v Ameriko
Kdor Js lamojta potovati atari kraj. jo pot se boo, da Jo a« (sočno poučen o potnih tistih, pn Ua«l in dragih stvareh.
Pojasnila, ki rasa jib dati raled naje dolgoletne LakuSnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne pax» nlks. ki Imajo kabine tudi v ILL rssrsds.
01—— mti SMiiBliha Min
ki j« stopila v veljavo s L julljeai LB24, samarejo tudi nedr«avU&n> dobiti dovoljenje ostati t doasovla eno leto in ako potrebno tudi delj: toaadevna dovoljenja isdaja gene ralnl nsselnlAkl komisar v Wash lngtno, D. O. Protojo as tako do voljenje se l&bko napravi tudi New Torku pred od potovanjem, te? ss pottjs prosilcu ▼ stari kraj gia som najnovejše odredbo.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ BTAKEGA
Kdor IbU dobiti seredslks si svojca ls starega kraja, aaj aaa
prej pile as pojasnila. Is Jugoela vije bo prlpuščenlh v prihodnji! treh letih, od L julija 1924 napi* vsako leto po «71 priseljencev.
Ameriški državljani p« dobiti sen Sens In otroke do 11. le ta bras, da bi bill Bte^v kvote. T rojene osebe se tudi^fe itejeje kvoto. Starlil In otroci od 11. m 23- leta ameriških drlavljanev y Imajo prednost v kvoti Plšlt« m pojasnila.
Prodajamo vosnS Hat* is vsi m
ge; tudi preko Trsta samoreje J »t goslovanl sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
83 Cortlandt ti, N«w Y«rk
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".
9*1
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter slane $3.00.
Slovenic Publishing Company 83 Cortlandt Stmt	Now York, H. Y.
J
m. februarja:
Aqultania. Cherbourg; Pres. Harding. Bremen.
>4. februarja:
De Graaae. Htm,
S5. februarja:
Thurlngia, Hamburg; Muenchen. Bremen.
87. februarja:	*
Olympic. Cherbourg.
3.	marca: Suffren, Havre.
4.	marca:
Deutscht&nd, Hamburg.
6. marca:
Berengarla, Cherbourg; France,
Havre; Orduna, Cherbourg; Torek, Bremen.	,
10.	marca:
George Washington. Cherbourg In Bremen.
11.	marca:
Mount Clay, Hamburg.
13. marca:
Majestic, Cherbourg; Bremen, Bremen; Andanla, Hamburg; New Amsterdam. Rotterdam.
17. marca: La Savole, Havre.