JL ^ ^ O
v
xxA JL UJLslJLOJLV. wJciJtlxy. V JCaJN JlaJLo JL .
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljš. po pošti za celo leto 7 troD. za pol leta i) krene fO vinarjev, za četrt letati kioni V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron. za 1leta 3 krone, za 1 4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan popre;.
Tečaj LIH.	V Ljubljani, 31. avgusta 1900	List 35.
Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj.
(Dalje.)
IX. Mavčiče. Podružnice. • 2. Podreča.
Podreča se imenuje v starih listninah Pa-. triarchsdorff, malo višino v njenem obližju pa zovejo še sedaj „opatin hribu. Ti izrazi kažejo, da je bila okolica v nekaki duliovski oblasti. Leta 1526 nahajamo tu cerkvena zavetnika sv. Prima in Felicijana; sedaj ju časte v stranskem oltarju, v velikem pa sv. Kancija in njegove tovariše (glej Kranj). Vas je bila podložna gosposki v Smledniku, tudi prvih štirinajst hišnih številek je pripadalo ondotni župniji, ostale pa šmartinski. Ob vstanovitvi nove duhovnije v Mavšičah sta se odpovedala župnika Ivan Rodč iz Smartina in Andrej Bajželj (AVeishel) iz Smlednika svojim pravicam ter je prepustila novemu mavškemu lokalistu Mateju Kristan. Cesiji ste podpisani 1!>. jan. in o. febr. 1787.
Staro cerkev so podrli leta 1853 in sezidali sedanjo, katero je blagoslovil kranjski dekan Anton Kos (1854). Stavba ima štirivoglato svetišče, široko ladijo in nizek obok. Sedmo nedeljo po biokoštih 1874 je bil blagoslovljen nov veliki oltar, izdelan po kiparju Leop. Gotzl. Na evangeljski strani ladije stoji oltar Marije brez madeža spočete, na listni sv. Prima in Felicijana. Omara v žagradu nosi letnico 1754; znamenit je tudi oltarni prt z vezenim Jezusovim imenom in z napisom Gregorius Pingav 1636. O spomladanskem potresu 1895 je v župniji največ
trpela podreška cerkev ter potrebovala zato veliko poprave.*)
Zvonikova streha je zgorela 17. julija 18G5, zažgali so otroci, ki so si igrali za Rožmanovim podom; zvonovi niso bili oškodovani. Premer jim je 100: 80:66 cm, glasovi pa g—hes—d (g mol trizvokj = 1, 3, 5.
Veliki tehta 905 funtov, vlit v zvonami Anton Samassovi 1858 z malim skopaj. Križ; Marija stoječa na krogli, okoli katere se ovija kača, na vsaki strani angelj; sv. Kanci j z žezlom. ki znači plemenito rodovino, in z mečem kot simbolom obglavljenja.
Srednji s težo 530 funtov. Križ, Mati božja s sklenjenima rokama, sv. Leonard v meniški halji z verigo v roki. Bržkone so ga dobili iz podružnice na Jami, ker sv. Leonard ni v nobeni zvezi s cerkvijo na Podreči. Zvonar Ivan Jakob Samassa 1804.
Mali je istega zvonarja in istega leta (1858) kakor veliki. Težak 282 funtov je okinčan s podobami : Križ, sv. Prim z mečem v roki in z levom pri nogah, poleg svetnika drži angelj palmovo vejo, sv. Florijan.
3. Praše.
Kakor že omenjeno, je bila podružnica sv. Marije Magdalene v Prašali ob ustanovitvi samostojne duhovnije odločena za župno cerkev (1785). Stoječa med Jamo in Mavšičami na lej>em prostoru blizu ceste bi bila skoro središče loka-lije. Toda vaščani, ki so prebivali takrat v 31 hišnih številkah, niso bili zadovoljni s tem. Akoravno je morala skrbeti celotna župnija za razširjenje cerkve in za zidanje duhovske hiše, bali so se vendar, da zadene nje kot najbližje sosede tudi največje breme. Z raznimi ugovori slednjič res dosežejo, da postanejo bližnje Mavčiče sedež duhovnije.
*) Na Podreči se je rodil pesnik »sorskega polja« Simon Jenko 27. oktobra 1835, umrl v Kranju 18. oktobra 18»i9.
Zunanji spodnji zi«l okoli svetišča in njegova peten>-^tran>ka oblika kaže na nekdanji gotski slog. V listnim iz leta 1463 lieremo za Praše ime ..Prassaeli". in bržkone je stala tudi cerkev v onem ča>u. Začetkom iT. veka sta bila v njej dva altarja : veliki sv. Marije Magdalene in oltar sv. 1* lorijana na listni strani ladije. >kot' Raj-11 a 1 <1 Srarlielii odloči pri vizitaciji 2'.'. avgusta 1631 naj se poder«'« stopnice, ki peljejo v zvonik: kaze nainree cerkev, ker stoje nasproti oltarju sv. Klnrijana. Na njihovem mestu naj se napravi zaradi enakosti nov stranski oltar, stop-niee v st<»lp naj se pa izpeljejo iz zakristije. — Prav takrat kakor na Jami je dal lokalist Martin Zust odstraniti tudi v tej nodružnici leseni ra\ni strop in mesto njega sezidati obok (1*5* . Predelana cerkev bi bila morala biti na novo blagoslovljena, kar je izvršil mnogo pozneje župnik Matej Prežel j 30. oktobra 1*83. Stavba ima. kakor ona na .lami. dokaj prostorno ladijo in bolj nizek «»bok. Veliki oltar sv. Marije Magdalene »o svetnici glej Kupa v župniji Kranj j se je obranil iz 17. veka ter je bogato izrezljan v bap»k-sl<-Mii tedanjega časa: tudi oltar sv* Florijana na moški strani kaže slični slog. Novejšega in pri prostega dela je na ženski strani oltar sv. Helene, katerega so postavili na onem kraju, kjer so bile nekdaj stopnice v stolp.
Tri|e zvonovi pojo v trizvoku e—h—d = 1. 3. .V Premer skozi sp -inje krilo znaša 9'.»: 79: 66 c>n. Najstarejši ie srednji z letn'eo 1 s38
Veliki ima funt >v. Križ in cerkvena za-vetniea sv. Marija Magdalena. Albert Samassa 1869.
Sred n u s težo 43."» fantov. Križ Marija brez madeža sp« č^a sv. Fl »riian. Anton S^ma^sa 1838.
Mali ]e naimhiAi vlif v Albert Samassovi livarni l >73 Križ. sv Barbara 1>ža 281 funtov. Napisov nimajo.
Opazka Vsak zvon imej. ako r>e dolgega, pa vsaj kretek nanis (Glej podružnica Črešnjevek v župniji Crkl;»o Take beležke delajo zvonove bolj zanimive posebno če dočakajo večjo starost. Priporočati so poleg nabožnih v prvi vrsti zgodovinski napisi.
V vsej župniji: 4 cerkve in 13 zvonov.
Župnik Jn*ij> Lactižar.
(I)a!je prihodnjič.»
Stolna cerkev v Ljubljani.
<Ob dvestoletni« i njenega obstoja »
Prihodnje leto lljul bode 200 let, ko so začeli zidati stolno cerkev v Ljubljani. V spominj dvestoletnice je prav. da prav ob kratkem povemo nje zgodovino.*)
*) Natančno nam poroda o prejSnji cerkvi in o pripravah in zidanju nove cerkve Ivan Gregorij Dolničarjev rokopis: Historia cathedralis ecclesiae Labacensis. ki se je I. 1882 natisnil.
Na tem mestu, kjer stoji sedanja cerkev, so postavili že v ostnem stoletju tukajšnji ribiči neznatno in preprosto cerkvico na čast svojemu zaščitniku sv. Nikolaju. Pozneje so sezidali novo večjo cerkev v gotskem slogu. Razdeljena je bila v tri ladije toda srednja ladija je bila višja nego stranski. Znotraj je bila cerkev vsa poslikana, krasilo jo je 11 oltarjev. Zvonik je bil visok 164 črevljev ter pokrit s škrli. V njem so viseli štirje zvonovi. Bržkone je b'la ta cerkev podružnica sentpeterske cerkve. Sele 1. 1248 je postala župna cerkev. Večkrat je nesreča zadela to cerkev. L. 1361 na praznik sv. Ivana Krst-nika jo je uničil požar, in 1. 1386. 27. junija jo je že v drugič ogenj poškodoval.
Leta 1461. je cesar Friderik IV. ustanovil ljubljansko skotijo, in cerkev sv. Nikolaja je bila povišana v stolno cerkev. Cesar je ustanovil ljubljansko škofijo, ker mu je to svetoval papež Pij II.. prejšnji njegov tajnik in nekdanji župnik v Slovenjem Gradcu na Štajerskem. Ustanovno pismo je potrdil papež Pij II. Prvi škof ljubljanski je bil Sigmund Lamberg Bil je župnik v Smartnem pri Kranju, potem pa dvorni kapelan Friderika IV. in njegov izpovednik. Bil je svet in pobožen mož. Umrl je v sluhu svetosti 24. junija 1488. Pokopali so ga v stari stolni cerkvi; ko so pa v 17. stoletju odprli rakev, razširjal se je prijeten duh po cerkvi. Prepeljali so truplo v družinsko rake» v Kamenik. Za njegovega ško-fovanja se je zopet pripetila nesreča. L. 1469. so namreč pridrli Turki in napadli Ljubljano, in pri nekem napadu je vsled požara tudi cerkev mnogo trpela.
Tekom časa so pri cerkvi mnogokaj izpre-menili in prizidali. L. 1519. so pristavili nov oltar na čast Materi Božji in sv. Ani. Kmalu potem so cerkev zopet povečali, priskočilo je na pomoč ljubljansko meščanstvo in podarilo 500 gld. v pokritje stroškov. Tako skrpana cerkev ni bila nič kaj lepa, p» tudi ue trdna. Že 1. 1670 so mislili, da se bode enkrat vse kar zrušilo. Tedanji knezškof ljubljanski Josip grof Rabatta je nameraval zidati novo cerkev, toda radi časovnih in gmotnih razmer je opustil ta namen in je dal 1. 1674. samo kor podaljšati za 15 črevljev.
Se-le Anton Dolničar pl. Thalberg, dekan stolne cerkve in generalni vikar, je sklenil zidati novo cerkev. Dne 2. decembra 1699 je to svojo namero razodel v hiši prošta Ivana Krst. Prešerna pri prijateljskem razgovoru s kanonikoma: Janezom Pichi, Frančiškom Gottfriedom plem. Polhograškim in s kameniškim župnikom Leopoldom Rasp. Prijatelji so z veseljem pozdra-
vili to misel ter so ob enem obljubili, da hočejo iz lastnega prispevati po svojih močeh. Tudi tedanji škof Sigmund Herberstein je bil vesel novega podjetja ter obljubil, da hoče, kolikor mu bede mogoče, pripomoči, da se to znamenito delo zares izvrši. — Izprva so se dolgo časa posvetovali, ali se naj vsa cerkev podre ali pa naj oni del, ki ga je bil prizidal škof Rabata, ostane: in če se cerkev do tal podere, kam naj cerkev obrnejo: proti vzhodu ali proti severu? Nekateri so hoteli, da bi cerkev stala proti severu, da bi bilo potem pročelje obrnjeno na uiico. toda radi mnogih težkoč so morali to misel opustiti, in postavili so cerkev tako, kakor sedaj stoji.
Čas za zidanje nove stolnice ni bil nič kaj ugoden, ker so uprav tedaj tudi jezuitje vzdignili svojo cerkev in svoj grad Podturnom povečali, frančiškani so popravili svojo cerkev, klaresinke so sezidale kapelo na čast Jezusovemu srcu, av-guštinei so pa svoj vrt obdali z zidom. Potemtakem se je materijal za zidanje zelo podraži). Kljub vsem tem težkočam ni upadel pogum dekanu Dolničarju, in se je kar lotil podjetja. Najprvo se je posvetoval z raznimi domačimi in tuj;mi stavbenik!. Med temi je bil jako slovit kapucin Florentian, mož učen in izkušen. Delničar ga je pozval iz Milana v Ljubljano, da je napravil načrt, toda moral je iz Ljubljane kmalu oditi radi zidanja novega samostana v Varaždin, kjer je kmalu umrl na veliko žalost Dolničarjevo. Za njim jc prišel Karol Martinatius, ki je bil na glasu kot izvrsten arhitekt, vendar mu niso zaupali, ker so slišali, da se grad Ebensfeld, ki ga je on zidal, skoro podira. Nato sta delo prevzela Frančišek Ferrata iz Milana in domačin Mihael Zamrl. Ker se je pa Ferrata jel prepirati in je s svojimi delalci izostal, prišel je namestu njega Frančišek Bombasius, ljubljanski meščan in kamenosek. - Pomagal je tudi zidarski mojster Pavel Jugovec in po njegovi smrti pa Gregorij Maček. Načrt je izvršil jezuit Andrej de Puteis, po domače Pozzo imenovan.
Predno so staro cerkev podrli in jeli zidati novo, dal je dekan Dolničar po Karolu Martinu-tiju narisati staro cerkev in prav tako tudi nad-grobne spominke z nadpisi vred, tako da imamo se sedaj natančno podobo prejšnje cerkve.
Knezskofijska pisarna je razposlala vsem župnikom po škofiji vabila za prispevke. Dne 3. aprilja 1701. je Matija Paradižič zadnjikrat propovedoval v stari cerkvi ter poslušalce vzpodbujal, da bi gmotno pripomogli k hvalevrednemu podjetju. Nato so prenesli sv. Rešnje Telo v za to odločen oratorij v procesiji. Dne 8. aprilja so jeli podirati staro cerkev in do 14. maja so jo
podrli. Z zidanjem nove cerkve so takoj pričeli, in 1. 1701. je bil glavni zid toliko dodelan, da so jeseni že streho postavili. Malti so primešali precej vina, da bi bil zid trdnejši in vstrajnejši. L. 17<»3. je začel cerkev slikati Julij ^Miaglio, pomagal mu je šestnajstletni Karol Carlini. Leta 1704 je kranjska dežela mnogo trpela vsled vojske s Španijo in Francosko in nemirov na Ogerskem, vendar je stolni dekan Dolničar nadaljeval zidanje nova zvonika. Kuezškof Leopold grof Kiihn-burg je is. junija slovesno položil temeljni kamen in dal v kotu zvonika, ki je poleg trga. vzidati tri srebrnjake. več relikvij :u bronasto pločo z napisom:
BASILCAM D1VO NKJOLAO AUCIIIEPO. MVRENSI PATRONO PRIMARIO LABACENSI SACRAM VETU STATE S<t>ALENTEM 10. ANTONIl'S TILVLNITSCIIER DE TIIALBERG. DECANUS A VIC: GRLIS. LABACENSIS.
OPE ( OLLEC T ITI A, A C IN('REDI BILI ('URA. A FUNDAMENTIS R EST ITI'IT. AN NO A PAKTU VIRG. '1)1). ('('. L SEU A EMONA E <ONDITAE
Na drugi strani je zapisano:
IN CATHEDRA PETRI SEPENTE CLEMENTE XI. REGNANTE LEOPOLDU MAGNO ANTISTITE LABAC EN: S. U. I.
PRINCIPE FERDINANDO L EX CBIITIBUS DE KUENBURG ET EPISCOPATUM GUBERNANTE INSTAURATIO BASILKAE CATHEDRA LIS LABACENSIS.
Ob tej priliki je dobil dekan Dolničar od škofa 10«» zlatov, da je zamogel nadaljevati stavijo. In res, še isto leto so zvonike dozidali do strehe. Eden zvonik je bil izvršen že 1. 17<>.*>., drugi pa 1. 1706. Vsak ima na vrhu jabelko, ki meri štiri mernike. V vsakem jabelku je shranjenih več relikvij in popisan pergament. Anton Codelli pl. Fahnenfeld je sam napravil veliki 64 stotov težki zvon, ki je stal 4500 gld. Vlil ga je Gašper Franchi; obesili so ga 17. oktobra 1707.
Med tem so Julij Quaglio in ostali mojstri dovršil svoja dela. tako da je bila cerkev dne 29. oktobra 1706 popolnoma dovršena. Zdaj je bilo treba cerkev še blagosloviti. V ta namen so nalašč dali kovat spominjske srebrnjake in so povabili k slovesnosti razne cerkvene in svetne dostojanstvenike. Določen je bil 8. majnik kot dan blagoslovi jen ja. Prejšnji dan je škof Ferdinand grof Kiihnburg sam imel vespere. Drugi dan zjutraj ob 6. uri so pričeli z blagoslovljenjem, ki je trajalo do lo. ure. Nato je stolni prošt Leopold grof Kobencel imel slovesno mašo, pri kateri je pelo tilharmonično društvo. V novoposvečeni cerkvi je bila vsak dan ves teden slovesna sv. maša in propoved. Naslednjo nedeljo so slovesnost zaključili z lepo procesijo, katere so se vdeležili razni dostojanstveniki in brezštevilna množica ljudi s svečami v rokah.
Vsa stavba je stala 36.423 gld. 54 kr. Seveda so pobožni ljubljanski meščani in drugi škofijam storili mnogo opravil zastonj. Cerkev je zi lana v renesanskem slogu. Ima dolgo in široko ladijo. ob straneh pa kapele, pokrite z enostrano streho. Nad kapelami je po italijanski šegi svetlobno nadstropje. Nad križališčem obeh ladij so napravili prvotno po načrtu Andreja de Puteis leseno kupolo, ki se pa ni nič kaj podala. Bila je z železnimi drogi pritrjena na cerkveno ogredje. Ker ni imela oken, bilo je v cerkvi pod kupolo precej temno in poleg tega je bila ob poletju, ko so se deske od solnca razgrele, velika vročina. Bila je tudi radi lesene strehe vedna nevarnost za cerkev, ako izbruhne kak požar. In požar v tisti dobi — požar brez požarnih bramb! Zato je 1. 1836. sostavilo predstojništvo stolne cerkve poziv in prošnjo do ljubljanskih meščanov, da bi se cerkev popravila, zlasti da se odstrani lesena kupola in napravi nova zidana. To se je zgodilo šele 1. 1841. Bilo je to jako težavno delo. Stavbena gosposka v Ljubljani in na Dunaju se je na vso moč upirala zidanju, trdeč, da so »lopovi in oboki prešibki, liazni stavbeniki so zmajevali z glavami, češ, da ni mogoče postaviti na lahke šipovnike zidane kupole. Naposled je tedanji stolni dekan Karol Zom poklical navadnega kmetskega zidarskega mojstra Mateja Medveda iz ('rkelj nad Kranjem. Pri komisiji v cerkvi so bili navzoči knezškof Anton Alojzij \Volf, ljubljanski župan Hradeckv in politična stavbena gosposka. Kmetski veleum, pravi slovenski oratar Medved je vse dobro premeril in pregledal in potem govoril te-le pripro8te besede komisiji. „Upam si izpeljati kupolo. Teh res prešibkih obokov jaz ne potrebujem, zidal bom čez te in dobro v stebre vprl nove
močnejše oboke in še le nanje bom zidal kupolo, katero bodo potem stebri tako malo čutili, kakor ja*. svoj klobuk." Komisija je, čudeč se genijal-nemu sinu izmed priprostega našega naroda, privolila. Medved je pričel kupolo 19. aprilja 1. 1841 in že 19. junija istega leta so postavili nanjo križ. L. 1859. so cerkev prenovili in polepšali. Za to se je zlasti potrudil tedanji stolni župnik in kanonik Josip Zupan. Slike in stene je bilo treba očistiti. In res so vse pilastre obložili kakor z rdečkastim mramorjem, stene med pilastri pa naredili kot kararsko mramornate. Tudi na svodu prezbiterija in pri obeh oltarjih povprečne ladije so popravili stukature. Kapiteli na vseh 38 pi-lastrih so bili preje rjavo pobarvani, sedaj so jih pozlatili. Popravili so tudi lečo in oba stranska kora, kakor tudi lepe velike orgije z 32 premeni na glavnem koru. Vse te poprave so stale 7000 gld., koja res da ne obila vsota se je pokrila s prostovoljnimi doneski. Koliko je tako umetno marmoriranje vredno iz umetniškega stala, o tem tukaj ne razpravljamo.
Vsa stavbina je sama po sebi pravilna in jasna, vendar nje notranjščina nekako prenapolnjena in preobložena. Vsi posamezni deli so jako lično in natančno izvršeni. Krasne slike na presno, ponos slikarijam na Kranjskem, so napravljene po treh različnih mojstrih. One na svodu in na stenah prezbiterija je naslikal italijanski slikar Julij t^uaglio: one v kupoli domačin Kamenogoričan Matej Langus: slike v šestih kapelah so pa neznanega, a jako visoko stoječega mojstra.
A. M
(Dalje pride.)
Srečni neozdravljivi.
(Povodom cesarske sedemdesetletnice.)
Najlepšim sadovom krščanske ljubezni se prišteva .hiša usmiljenja" na Dunaju kot sploh hiralnice. Imenovana hiša je vzorni zavod, in dasi krije v sebi bolnike brez upa ozdravljenja, postala jim je kot neka nebesa; kajti čulo se je dne 1. aprilja 1 1900, da se ti neozdravljivi čutijo srečne. Torej srečni neozdravljivi! To je pač čudovit sad krščanskega usmiljenja.
Duhovni vodija temu že 33 let obstoječemu zavodu prelat Stoger je letos po zimi umrl. In pri občnem zboru bratovščine presv. Trojice je nastopil novoizvoljeni vodija prelat dr. Herman Zschokke ter je med drugim izpregovoril tele važne besede: „Med vsemi nasledki prvega greha je pač bolezen najhujši. Cesto se ta oblaža upom ozdravljenja ali pa bližajoče se smrti. Vse drugače pa je pri tistih bolnikih, ki se morajo h krati odpovedati upanju zopetnega ozdravljenja. Navadno v slabih gmotnih razmerah živeč so svojim družinam in samim sebi na poti ter obupu izročeni. Tem nesrečnežem od Irugih zavodov
izključenim, odpirajo se pa vrata „hiše usmiljenja". Tu najdejo neozdravljeni zavetišše. v katerem morejo lože prenašati svoje bolezni in muke. Ko sem pretekli četrtek ta zavod obiskal in vsakega bolnika posebej vprašal: Kako se počutiš? Sili zadovoljen? —veste kaj so mi odgovorili? Vsak je rekel: „Da, zadovoljen sem; srečen sem, da bivam v tej hiši." Jeli ni to največje zmagoslavje, koje obhaja katoliška cerkev, naša sv. vera, krščanska ljubezen (cbaritas), ko ljudje, ki so ves čas življenja na postelji, priznajo: Tu sem srečen, tu hočem trpeti, tu hočem svoje trpljenje in bdečine položiti na leseni križ svojega božjega Izveličarja, da mi on podeli srečno zadnjo uro?H
Hiša usmiljenja pa bi ne mogla izvrševati tega dela usmiljenja, ako ne bi usmiljene sestre*) opravljale samaritansko delo. One, ki prihajajo Često iz premožnih hiš, zapustijo očetnjavo, veselje in mike tega sveta ter se posvetijo službi in strežbi bolnikov, o kateri vedo, da jim izpodkoplje zdravje in nakoplje zgodnjo smrt. Ti angelji v človeški podobi olajšujejo neozdravljivim žalostno osodo.
Pri tej priliki se je tudi oglasil stolni pridigar J. Stoger rekoč: „Krist je prinesel luč iz višave, sveti ogenj, ki je vžigal. ogreval in očiščeval To je bila ljubezen, o kateri pravi sv Pavel: „cha rita s urget nos, ljubezen nas sili." Od zgoraj prihaja uk Kri-81 o v, ljubezen Kristova, vsaka druga ljubezen izvira od spodaj, od človeka, od njegovega ubogega srca, od njegovega duha, od njegove sebičnosti. Ta prava ljubez°n, ta ljubeča resnica je Človeštvu luč in življenje. Kristova moč ni bil meč, ampak križ; ne fraza, temveč resnica; ne denar, ampak njegova kri; ne nimbus ali sijaj napačnega javnega menenja, temveč vse vžugajoča ljubezen. Ta je posvečujoče, očiščujoče načelo Človeških src; ona ga nagiba, sili k življenskemu. zmagovalnemu dejanju Vedno opazujemo svete može, svete žene, ki hodijo po stopinjah svojega božjega mojstra; oni izvršujejo apostolstvo dejanske ljubezni, vse žrtvujejo radi Krista v rešitev človeštva. Tako dela krščanska ljubezen. Vse drugače postopa svetna ljubezen. Takole postopa: Toži se, da revščina in beda rastete. Časniki ndarjajo na boben. Eni se vesele, ker se zabavajo,
*) Naj tu sledi odlomek iz neke sodnijske obravnave, ki se je vršila dne 30. marcija 1900 na Dunaju glede otroške bolnice, Tu je sodnik vprašal dr Heima, načelnika te bolnice: »Kaj nam morete povedati ozir strežbe in ravnanja usmiljenih sester z bolniki?« Dr Heim je odgovoril: »Priznati moram, da sestre z izredno vestnostjo in d lžnostnim čutom opravljajo svojo službo. Ni pa res, da bi one bolne otroke zanemarjale, vsak dan se sam prepričujem, ali je vse v redu.« Ta dr. Iieimova izjava o usmiljenkah pred sodiščem več tehta kakor knjige spisanih ali tiskanih zagovDrov. Ko je bila dne 4. majnika v seji deželnega zbora Nižjeavstrijskega na Dunaju obravnava o strežbi bolnikov v javnih bolnicah, govoril je cesarski namestnik grof Kielmannsegg (dasi je protestant) v prilog usmiljenim sestram te-le važne spominjske besede: »Trudim se zavod redovnic kot strežnic bolnikov na podlagi ugodnih skušenj pospeševati na vsak način. Ker so se redovn;ce v krščanski milosrčnosti, dolžnostni zvestobi in v skrbi za red (klici »bravo«) in varčnost tako zelo potrdile, torej se je 2e pred leti velik del bolniške postrežbe izročil redovni kongregaciji.« Tako se je na vznesenem in merodajnem mestu pripoznala požrtovalna delalnost redovnic bolnikom na korist. — Dočim mi počivamo, opravljajo redovnice svojo službo v bolnicah vsega sveta; one čujejo, tolažijo, molijo. Zdravnikom so ob roki : najnižja dela izvršujejo, in se izpostavljajo smrtni nevarnosti. Na ta način dajejo izgled katoliške požrtovalnosti ki je višje cene za človešk rod, kakor največji in najpomembnejši napredki prosvete, ki so često bogat vir mukam in bolestim za človeški rod.
ter plešejo za uboge, drugi se radujejo, ker njihova trgovina vspeva pri tem, in tretji — ubogi Često hira in izdihuje; ker le malo ali pa ničesar ne dobi. To je prizor od spodaj, to je delo sebičnosti. — Ljubezen božjega Samaritana je hišo usmiljenja tvoril-i. Na stotine jih je vsako leto nevarno ranjenih. Ljubezen je dviguje iz ceste življenja ter donaša v to hišo. Kralji in vladarji se pripogujejo do bolnikov, da še celo po-ljubujejo jim rane. V tej ljubezni se svetniki dajo v verige vkovati, da druge oprostijo Po dnevu in po noči se trudiji, da svoje bližajike otmejo časnemu in večnemu poginu Tiho delujo usmiljenke, ko dovršu-jejo apostolstvo ljubezni tudi napram tistim, ki je grajajo in natolcujejo Da, ta ljubezen izvira od zgoraj. Krščanska ljubezen deluje na tihem in vspešno tudi z molitvijo. Krščanska ljubezen moli in ob jednem tuii uči ubogega neozdravljivega moliti in junaško trpeti. Kjer ni molitve, tam ni prave ljubezni, tam šumeča sebičnost, častilakomnost in prevzetnost ob hajajo svoje rajanje in svoje žaloigre. Krščanska ljubezen čuva mir božji ter zabranjuje vsako pohujšanje. Ta ljubezen pa ima tudi poroštvo, da vspevajo vsi njeni stvori, zlasti pa vspeva ta hiša usmiljenja."
Naj tu še sledi sodba o. Henrika Pesch T. J. slovečega socijalnega politika, ki jo je Nemcem objavil govoreč: »Nikdar mi ne bode ginil iz spominja dan, ko sem smel obiskati zavetišče v W;ihringu to je naj večje siromake, zelo bolne, neozdravljive, kralje bolečin, kakor je je nekdo zval. Komaj je kje v velikem mestu na majhnem prostoru toliko gorja in bola nakopičenega kakor tu. Pa tudi nikjer ni tolino krščanskega upa in vdanosti v božjo sveto voljo in previdnost kakor na tem mestu bolesti in smrti. Vsa zemlja je polna bolečin in muk; kdor pa hoče videti prvorojene bolečin, naj vstopi v dolge sobane „hiše usmiljenja." Tu stoji pjstelja poleg postelje, pa niso počivališča za okrepčujoče spanje, to so ležišča, na katerih počasi ugasuje pojemajoča življenska moč; ta ležišča bolniki le tedaj za puste, kedar ziboejo v grob; kajti oni počivajo tu v senci smrti, ki se je naselila tu na postelji ter čaka tu svoje žrtve."
O. Pesch, ki je veliko popotoval, pravi, da neki posebni nadzemeljski mir biva v teh prostorih Temu vsak pritrja če si ogleda ta krasni stvor krščanske ljubezni, ta zavod Obrazi teh trpinov skoro vedno žarijo miru, blaženstva, ki polni njihova srca Človek bi ne mislil, da je prišel med izvoljeno družbo smrtno bolnih, in še le iz bolniških listin in iz izpovedi sester in zdravnikov izveš, kako dolgo in kako ti bolniki trpijo, in kako strašna je njihova smrt. Modri Sirah pravi (7. 40): „V vseh svojih delih se spominjaj svojih poslednjih reči in vekomaj ne boš grešil." Pomni to človek, zlasti, ki si trdnega zdravja; ozri se v duhu, kedar te skušnjava mika in vabi v poželjenje in greh, v „hišo usmiljenja", spomni se bolnikov, borečih se s smrtjo, vedi. da tudi zate pridejo dnevi, kateri ti ne bodo všeč, dnevi slabosti in bolezni — in gotovo ne boš grešil.
Ti pa, ki tožiš radi te ali one bolezni ali telasne slabosti in betežnosti ali pomanjkanja spanja, ozri se v duhu, kedar spanje beži od tvojih oči, na ono nepregledno vrsto bolnikov po bolnišnicah, kateri vse noči svojih oči ne zatisnejo, katerim je noč lik pol večnosti; moli za one trpine, ki bolo isto noč šli s
sveta: naj bi jim bil Bog milostljiv, naj jim svetila ve?na luč!
Župnik Alojzij Kamine r.
0 duhovnih vajah ali eksercicijah.
Duhovne vaje so take verske vaje. za katere se človek v kako duhovsko hišo umakne za nekoliko dni ter se po nekem zistematičnem navodu z izpolnjevanjem dnevnega reda, premišljevanjem z dogo vorom z vcdjo vaj vdaje nabožnosti, izpraševanju vesti i. dr. Duhovne vaje trajajo o. 7, 10 ali še več dni ter so prav vojene velik pomoček posvečevanju in izveličanju ljudi.
Glede duhovnih vaj za irašnike se je izjavil prelat dr Seheicher 1. lttli. v za Nemce pisanem .Correbponderzblatt-u" doslovno: »Duhovnikom pretijo nevarnosti na potu njihovega življenja. Duhovne vaje naj je dovedejo k dobremu izpraševanju vesti. Jako uirestne so iz življerja po sr.eta premišljevanja n. pr. kako postane mašnik n.lačen; kako naj se ogiba nevarnosti sveta (pericula vini. feiuinarum et <;antus) Taka in enaka premi S^evanja so že često dala poved pravemu spoznanju samega sebe; dočim tt-mata „o večnosti pekla". .o grthu kot strašnem razžaljenju božjem", ostanejo često tuba teologija To zna vsak duhovnik. Pot in konec živijeira je vsakemu znan. Treba je pa duhovnika opozoriti, naj ne odstopi od prave pot«, naj v gostilnah ne poseda i dr. Lajike verske resnice, na katere sicer redko mislijo, zelo presunejo. A duhovnikom so te resnice itak vsakdanja hrana, ki &e jim nudi pri pridigah, v spovedmei. pri obisku bolnikov i. dr. Neduhovnikom se nudi lepa prilika za duhovne v aje v raznih samostanih n pr. pri be-tedikritc h v Beuron u in Marija Laach u. pri avgu-štir C:h v Munnerstadtu (na Bavarskem); pri kapu-cimh v Alittingu, pri frančiškanih v Blyerheide (v Holandiji i; pn jezuifh v B'yenbecku in v Feld-kircken-u, v Petnnu in v Ltou. Prav tako je na Laškem Sv. Alf nz Ligvorijan pripoveduje o nekem mladeniču slec.eče. Ta mladenič je živel z omoženko v grešnem znanju. Ta ženska umrje Mladenič se po smrti te grešn ce poda v neki samostan delat duhovnih vaj. Godilo se je to v prvih letih lb. veka. Nekega večera se mu prikaže ista ženska vsa zažgana ter mu oznani, da je pogubljena. Prime tudi za stol. na stolu so ostali bili prsti vtisnjeni, in stol je bil osmojen. Mladenič se prestraši in dela resnično pokoro. Sv. Aifonzij pripoveduje, da so še 50 let pozneje kazali isti stol, ki je bil ožgan in osmojen od prstov one nesrečne ženske.
Zdaj pa še nekaj besedi o duhovnih vajah za dijake. To niso sicer duhovne vaje v ožjem in pravem pomenu besede, ampak le v širšem pomenu Tu se namreč predava le mala skupina duhovnih govorov. In o čem se povori? Gleda se na posebne drševne potrebe dotičmh učencev; v obče pa naj bodo p .omet govorom tiste važne krščanske resnice, ki prežemajo duha in srce ter obojemu kažejo večnost. Na nravnost naj gredo; posebno pa naj se razmotrivajo stanovske dolžnosti učeče se mladine. Ali mar ni potrebno in koristno, ako se vceplje učencu pokorščina do starišev in do učiteljev, izpolnitev šolskih pred
pisov, nravno vedenje, pridnost in vnema za uk in vedo, strpljivost do bližnika in to kot verske dolžnosti ? Li ni nad vse dobro, ako se mu naroča, naj bode radi vesti priden, vzoren, nraven ter naj bode z ozirom na božjo vsepričujočnost tuli na skrivnem in v samoti v boju zoper najhujše napasti čednosten in kreposten ter v dobrem stanoviten? Jeli imamo višjih, močnejših in vspešnejših nagibov za nravno mišljenje in delovanje, nego so Bog. večnost in Kri-stov vzgled? Po izjavi izkušenega mojstra duhovnih vaj (o. Krištof Genelii) so eksercicije : „Vaja za duha, po kateri človek v tihi samoti vpričo Boga, premišljuje večne resnice ter v njihovi luči preiskuje svoj dušni stan zato. da bi odpravil svoje napake ter dal svojemu življenju tako smer, ki je najbolj všečna Bogu njegovi duš! pa najkoristnejšau Kar se tu slavi za smoter pravih eksercic:j namreč resnično izboljšanje življenja po božji vo'ii. to je tudi namen onim izrednim duhovnim vajam na srednjih šolah, katere smemo smatrali kot analogen eksercic;jam in je označiti z istim izrazom In ako s« prav obflrža-vajo ter se dijaki marljivo vdeležujtjo. potem so eksercicije gotovo zelo vspe^en pomoček za rešitev in za posvečenje duš ter so močno priporočati.
Zato se dijakom naroča, naj za duhovnih vaj ne obisku'ejo svetnih veselic, ne bero takrat svetnih knjig niti dosti svetnega dela naj ne opravljajo, niti ne sprejemajo obiskov, ter grejo na sprehocl brez spremljeva^i S tem so se dala dijakom elementarna in samo ob sebi umevna navodila, da zamorejo iz duhovnih vaj pridobiti si nameravanih in zaželenih duševnih koristi, da zamorejo opraviti dobro izpoved ter prejeti vredno sv. obhajilo. Pa kakor ja šola bJžjo službo ob nedeljah in zapovedanih praznikih in večkratni prejem sv zakramentov o5 ligaten naredila ali predpisala za mladino, itak ji mora s Časom kot dolžnost naložiti duhovne vajp.
0 Viljem Rii£$amHr piše v nemškem pasav.^kem listu .Tkeologisch praktisehe Monatsschrf * o duhovnih vajah za gimnazijce doslovno: rV teh dnevih duhovnih vaj se pač vzvišenost vere. potreba nravnega vedenja. lepota in vznesenost krepostnega življenja jasno predočuje mladeniču, srce mu zato bije v višji ljubezni do Boga. bolj kakor s cer ura-va in o^eni krščanskega življenja ravnilo, katero sv. Avguštin takole označuje: .Meso naj se duhu, duh pa pokori Begu " In tako se tudi mi nadejamo, da bodo oživljene velikonočne eksercicije pod vplivom žarnega diha svetega Duha donašale lepih ša lov." Takih l^pih sadov nahajamo obilno od 1 1^50 naprej, ko so bile na Avstrijskem vpeljane pri nas duhovne vaje Takrat so se dijaki vdeleževali sprevodov križevega tedna, in to jim ni b lo na škodo, pač pa v veliko duševno korist. Vsaj vidimo, kako dijaki iz one dobe, zdaj zreli in vzorni možje, zavzemajo visoke postojanke v duhovskih in svetnih službah. Opažamo je na škofijskih stolicah, na ministerskth sedežih, na odličnih stolicah vseučiliščnih Ni nam treba imenovati Slovencev iz tiste dobe: duhovnov in svetnjakov. Slovencev nas ni veliko; vsak jih pozna! Odlikujejo se tako izrejeni nekedanji naši dijaki dandanes po učenosti, značajnosti in po vzornem življenju. Duhovne vaje in sprevodi so donašali dijakom mnogo milosti. To mi je pripoznal pokojni zdravnik g. Lovro Rus iz Št. Vida pri Brdu, ki je umrl meseca grudna 1. 1888. takole: .Molitev ne škoduje." Te zdaj zopet
oživljene dijaške vaje pa ne bodo donašale obilnega sadu, ako bodo le samo za učence. Donašale pa bodo polnega blagoslova tedaj, kedar veronauk ne bo le kot učni predmet poleg drugih šolskih predmetov, kedar bode ves pouk in vsa osnova gimnazij in drugih srednjih šol navdihnjena katoliškega duha. Takrat ko bo konec duhovnih vaj pri sv. obhajilu sprejel svojega Boga ne le učenec ampak tudi učitelj — oba v p* nižnosti klečeč pred tabernakeljem živega Boga. Vzra loščeni se spominjamo one dobe. šestega in sedmega desetletija tega veka. ko smo videli pri dijaških duhovnih vajah pristopiti k sv. ohhajilu v/ornega vodijo Nečaseka. prof \Veichselmana. prof. Me'cerja*. sedanjega viteza dr. \Yretschka, i. dr. — Treba nam je pač verskih ljudskih in srednjih šol.
Kar smo craenili glede duhovnih dijaških vaj. to tudi velja o sv. misijonih. Tudi ti donašajo obilnih sadov za večnost, ako so prav vojeni; ako se jih ljudje vdeležujejo z dobrim namenom, in cerkvene govore marljivo in pazno poslušajo. Venec takemu misijonu pa je dobra izpoved, vredno prejemanje sv. K Telesa in stanovitnost v dobrem Obilne milosti se razlivajo pri misijonih na verno ljudstvo, kakor pravi sv. Pavel (Rirn^G. 23): „MiIost božja pa je večno življenje v Kristu Jezusu Gospodu našem" (to je: pravičnost, svetost se plačuje z večnim življenjem po zasluženju Jezusa Krista) in (Gal. 5 22,23). „Sad duha (to je sad duhovnega od Duha Božjega oživljenega človeka) pa je ljubezen, veselje, mir. potrpežljivost, milosrčnost, dobrotljivost. prizanesljivost, krotkost. zvestoba, zmernost, zdržnost. čistost. Zoper take ni postava", (to je: radi takih del božja postava ne more niti ne tožiti niti ne pogubljati, ker so v Bogu storjene )
Župnik Alojzij Kummer.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostol j stv v
Nameni za mesec julij 1900.
(Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) a) Glavni namen:
Mir narodov po cerkvi.
V tihem oceanu leži nekaj otokov, katere je ognjena sila dvignila nad morsko površje. Tako zelo so rodovitni, da bi vsakega lahko primerjali rajskemu vrtu v velikanski puščavi širnega moija. Toda mnogokrat se oglaša pod zemljo strahovito bučanje in silno bobnenje, ki opominja prebivalce, da ni še ugasnil ognjenik. Tla se tresejo in po nekaterih krajih se odpro žrela, iz katerih se siplje lava, pesek in kamenje. Včasih se celo zgodi, da ob silnem izbruhu ognjenikovem zgine ves otok in se pogrezne v morske valove.
Tem otokom so podobna ljudstva na zemlji. Dokler vlada med njimi mir, razvijajo se in dospo pogostokrat do velikega bogastva in ugleda. Ali žali-bože, le premnogokrat ta mir ni trajen; drzni izb ruhi upornih sil, vojska in revolucij pretresajo in pustošijo države, in že marsikak narod je na ta način zamrl in za vselej zginil s povestnicinega pozorišča.
Česa že niso državniki poskušali, da bi prišli v okom temu zlu in ohranili svetu „ljubi" m<r! Kakor znano, sešli so se pred nedavnim časom v Haagu, nizozemski prestolnici, zastopniki skon vseh omikanih držav, da bi se posvetovali, kako omejiti število krvavih vojska in kako zlajšati neznosna vojaška bremena Kakšne sadove pa je obrodil i to zb »rovanje, ki je bilo s takim hrupom naznanjeno*' <;'He nekaterih toček so s^ p^č zjedinili. o najvižnejšh p a se vkljub lepim govorom in predlogom n' dos cjlo spj razumljenja. Komaj je bil ta sijajni zb r ra/piščen, že so zagrmeli v daljni Južni Afriki prvi poki naznanjajoč. da sta se spoprijeli dve drživi v krvavem, uničujočem se boju: junaški Buri si boreč se /.a svoj dom prelivali dragoceno kri v boju z bogatim 'er dež-»lahlepnim Angležem. Bojevali s-» ob simpatijah vsega čutečega svet* brez upa zmage 01 takrat so poročale novine v^krat. da preti tu in tam vojska, in da so po!ir»čne razmere tostran in onostran morj* zelo zamotane.
Nepovoljnerau uspehu „mirovne konft*rrnne". o kateri se je toliko govorilo se ne smemo čuditi. Kdor hoče stavbo začeti, pač ne sme pv zabiti vo geljnega kamena. K zborovanju niso povabili onega, ki je namestnik „Boga m i r u". namreč papeža. Leon XIII se je večkrat oglasil, ker so ga izključili, in povdarjal ob raznih prilikah, da s tem ne žalijo samo papeževega ugleda, ampak da uničujejo ob jednem tudi vsako upanje na ugoden uspeh. Koje ob neki priliki ogovoril kardinale »zrnkel je tele prelepe besede: „Cerkev. mati narodov in sovražnica vsakega nasilji, ki izpolnjuje svojo miroljubno nalog« ne samo glede vere, ampak po možnosti njene prostosti tuli pri javnih družbenih napravak. ne želi ničesar iskreneje, kakor da naj se ji pusti svoboda, da izp< lni: svojo nalogo. Kadarkoli je v žalostnih položajih povzdignila svoj glas, varovala je občno blaginjo Papeži so mnogokrat napravili konec zatiranju, začenjali so vojske in skrbeli za premirja in mirovne pogodbe. Pmsveta bi bila zatrta brez papeževe avktoritete ki se ustavlja napuhu in učinjuje. da zadjbi pamet zmago nad silo."
S temi besedami je sv. oče v malo potezah na-črtal upliv, katerega je cerkev že od nekedai rab la, da bi narodi živeli v miru.
Nobena druga sila ni tako zmožna, da med ljudstvi ohranjuje mir, kakor uprav cerkev, ker jim nobena ne stoji tako blizu kakor cerkev. Cerkev je postavljena za vse narode m ne imenuje se zastonj „ katoliška" t. j. ve voljna. Že v stari zavezi nahajamo prerokovanje, da bodo nekedaj vsi rodovi in vse dežele deležne prihodnjega blaženstva. Cerkev nove zaveze se blagruje, da bodo „ljudstva" in .kralji ljudstev* kot zastopniki zakonov in javnega reda živeli v luči evangelija. Kakor psalmist poživlja posamno dušo in ji govori: „11 vali moja duša Gospoda!" (Ps. 102. 1), prav tako govori tudi do vseh narodov poživljajoč iih: .Hvalite Gospoda vsi narodi, hvalite ga vsa ljudstva!" (Ps. 110. 1). In ne o posamnih ljudeh, ampak o narodih je rečeno: „Narode je napravil zmožne izveličati se." (Modr. 1.10): Ko je slednjič Krist, naš Gospod, ustanovil obljub ljeno kraljestvo božje, spojil je obe nalogi cerkve v jedno samo nerazdružljivo naročilo veleč svojim apo-
stolom: „Pojdite in rznanujte evangelij vsaki stvari!8 in .Pojdite, učite vse narode!* — Njegovo povelje se je tudi izpolnilo. Nikdar ni bila cerkev tako majhna, nikdar njen poglavar tako stiskan, da bi bila pozabila te velike misli, katero ji je izrcčil Gospod. Prekoračila je gorovja, hitela je črez morja, nikdar se ni strašila zaprek. Sedaj šteje okoli 250 milijonov udov; gotovo ni nikjer dežele, nikjer kraja, kamor bi ne bili došli njeni verski oznanovalci. „Po vsi zemlji je šel njen glas in njena beseda do zemeljskih mej A " (Ps. 18 5).
Tako je cerkev res, kakor jo imenuje sv. oče, .mati narodov*. Mnogim more po pravci reči: .Po evangeliju sem vas rodila" (I Kor. 4. 15), druge pa vabi naslanjajoč se na božje pooblastilo k sebi Kakor dobra mati objema vse svoje otroke z jednako ljubeznijo vkljub njihovim posebnostim in kara samo posamnikove slabosti; kakor mati slabotneje dete varuje s posebno ljubeznijo pred močnejšimi otroki, tako ravna tudi cerkev s posamnimi narodi in rodovi na zemlji. Nikogar' ne izključuje od svoje ljubezni, pač pa računa skrbno s prirojenimi navadami raznih ljudstev; cerkev neguje nedolžne ljudske šege, varuje slabega pred močnejšimi in izkuša vsem biti vse.
Kdo bi mogel v rodovini mir bolje ohraniti kakor mati? Naj se oče jezi, naj se srdijo bratje in sestre, — mati najde vedno sredstev, da neslogo potolaži in ublaži, kaj*i njena ljubezen ji odpira pot do src.
Kako prinaš? cerkev narodom mir? Pred vsem s tem, da jim oznanja evangelij. Kajti odkod prihajajo razpori, vojske in državni prevrati? Izvor jim je isti kakor nezadovoljnosti v našem srcu in neslogi med ljudmi v vsakdanjem življenju. O po slednjih dveh pa pravi sv. Jakob v svojem listu (4. 1): .Odkod vojske in bitve ined vami? Kaj ne izvaših želj. vojskujočih sevvaših udih?" Sedaj ščuva napuh narod proti narodu; kajti ponos ni potrpežljiv in ne trpi, da bi bilo kaj poleg njega ali celo nad njim; vse mu mora ležati pred nogami. Sedaj zopet brusi zavist meče in provzroča krvave brja; kamor pa ne prodre napuh in zavist, tje pride sebičnost in lakomnost. Zemlja je napolnjena s krvjo, katero je prelila sebičnost.
Kaj pa more zamašiti te izvore nezadovoljnosti ? Ne lepi govori in tudi ne svečane skuDščine, ampak le vera v križ. .Priti iz tega položaja (t. j. vedno pripravljanje na vojno in .oboroženi" mir) — tako je pisal Lev XIII. 20. junija 1894 .vsem knezom in narodom* — .in ohraniti resnični mir, to je le mogoče po Jezusu Kristu. Kajti da se ukroti Častihlep-nost, poželjenje po tujem blagu in pa zavist, ki je glavni vzrok vojsk, ni nič pripravnejega, kakor krščanska čednost, pred vsim pa pravičnost. Prav vsled te čednosti morejo i pravice posamnih narodov ostati neoskrunjene i vezi bratstva ostati trajne, potem ko se j h ukoreninilo prepričanje, da pravičnost povzdiguje narode*
Vero v križ oznanja cerkev ne pripoznavajoč dvojnega nravnega zakona: jednega, ki bi bil določen za posamne ljudi, in drugega, ki naj bi veljal za člo veštvo v celoti. Z isto prostodušnostjo, s ka-
tero uči reveže in sužnje, stopa tudi pred kneze in narode kličoč jim: .Ne ubijaj, ne kradi!" i dr. Dokler ljudstva poslušajo ta glas, so srečna, kakor hitro pa zapuste postavo božjo, odrsko se svojemu obstoju. Seveda more cerkev le tedaj popolnoma izvrševati svojo vzvišeno, sveto nalogo, če je prosta, in če ima njen vidni poglavar sv. oče v Rimu kot neodvisen, nobeni sili pokoren vladar svoje mesto in svrj glas pri knežjih posvetovanjih. Ako hoče, da ga bodo slušali, mora učiniti, da ga bodo razumeli, in da uspešno brani božje in človeške pravice nasproti zemeljskim oblastnikom, biti ne sme navezan na nikako dobroto in na nikako milost.
Ako vprašamo, zakaj da se je tako zmanjšala dandanes pomirjajoča moč cerkve, zdi se celo, da je v primeri s prejšnjimi dobami uničena, ne bo nam težak odgovor. Papež živi v sponah, posvetno go-spodstvo mu je odvzeto, kakor jetnik prebiva v Vatikanu Naj mu le odvzemo vezi, pa bodo videli, da ima cerkev v sebi še ravno toliko življenske moči kakor prej.
Ko je sv. Peter medlel v ječi^,molila je za njega vsa cerkev brez prenehanja" (Ap. 12. 5). Molimo torej še mi v tem m^cu aa papeževo prostost, da bode mogel svojo miroljubni nalogo izvrševati popolnema in neoviran. Molimo, da bode duh božjega srca zopet prešinil narode — duh ljubezni, ki jedi ni in iz mnogih src napravi jedno. Molimo združeni z božjim srcem, katero gotovo v tabernakelju iste prošnje pošilja svojemu Očetu, koje je Jezus pri zadnji večerji tako ginljivo opravljal za apostole govoreč: .Sveti Oče, ohrani v svojem imenu one, katere si mi dal, da bodo jedno, kakor sva midva jedno.* (Iv. 17. 11).	Kr.
Glavni namen za mesec september: Apostoljska gorečnost. b) Posebni nameni:
1) Sv. EgidlJ. Katoliški shod v mesta Bonn. Redovni predstojniki, Mnogi bolniki in umirajoči.
2.)	Angeljska. St. Štefan. Avstrijski cesar. Dežele ogrske krone. Obvarovanje mladine pred zapeljevanjem.
3.)	Sv. Seraflja. Društva za varstvo deklic. Duhovske in učiteljske duhovne vaje. Oni, ki so brez dela in zaslužka.
4.)	St. Rozallja. Preganjani kristijani na Kitajskem. Mir med naredi. Svoje dolžnosti zanemarjajoči stariši in učitelji.
5.)	St. L&vrenolj Just. Cerkveni knezi. Obnovitev sloge v občinah in rodovinah. Na živcih trpeči.
6.)	St. Hagnns. Duhovniki in obhajanci. Društva za de-lalsko mladino. Prava cenitev delalnosti verskih redovnih družeb
Kr.
Zahvala.
Častim se zahvaliti v imenu vse duhovnije nepoznanemu »varovancu Matere Božje« z Marijinega trga v Ljubljani, kateri je poslal Materi božji v nebo vzeti za god prav lepo kazalo a pripadki. Priporočati ga hočemo še nadaljnemu varstva Marijinemu.
Primskovo pri Kranji 14. avgusta 1900.
Karlo Miklavčii, umir. župnik.
Odgovorni urednik Tomo Zupan. —
Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.