ik.
Stev. 22.	V Ljubljani, 31. maja 1912.	LIL letoinnaši
7ie »pi«e, t ocfno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov - vračamo. V»e pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne Številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „
..... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb le plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
§ 55. drž. Ijudskošolskega zakona v rumenem odseku.
Piše — e.
I.
Dne 24. aprila letos se je oglasila v parlamentu pri posameznih državnozbor-skih klubih in pri zastopnikih vlade de-putaeija slovanskega in nemškega uči-teljstva avstrijskega. »Tov.« poroča obširno o tej deputaciji, pri katerih poslancih in zastopnikih so bili in kako so se izrazili vsi ti. Predvsem me je zanimala izjava posl. Wastiana, ki je dobil kakor znano, od nemškega naprednega učitelj-stva zlasti na Štajerskem za svoj nastop v zadevi izboljšanja učiteljskih plač nezaupnico. Kakor poroča »Tov.« v 21. št., je izjavil Wastian. »da ni nikakega vzroka, zakaj naj bi se ugodilo učiteljskim zahtevam. Naučni odsek — da bo — o teh predlogih razpravljal prihodnji teden, kakor je to določil predsednik dr. Tobolka. Ako se ruši tu vse predloge, pomenja to pritisk na finančni odsek. Upa, da se najde za predloge v odseku večina. Sam želi. da se reši vsa stvar v korist učiteljstva. treba se pa ozirati tudi na ugovore avtonomistov in jih predelati!« Tako »Tov.« Kaj pa se pravi vse tole, kar je povedal posl. Wastian? Približno tole: »Smo zato. da se izpremeni § 55. v korist učiteljstva, naj se vzame vanj postavka o zahtevi 11. do 8. čin. razr. — pa glavno besedo imajo tu avtonomisti. t. j. deželni zbori in odbori.«
Poglejmo, če odgovarja ta domneva resnici!
Poročilo iz državnega zbora z dne 14. maja t. 1. o seji naučnega odseka * v
* Je poročal tudi »U. Tov.« v št. 21.
LISTEK.
Nadučitelj Fran Papier.
Rojen je bil 15. januarja 1842. 1. na Brezovici pri Kropi. V Borovnico je prišel leta 1875. in je tam služboval kot nad-
graški Tagespošti. ki ima prav tesne stike z Wastianom, se glasi dobesedno takole:
»V naučnem odseku je podal posl. Wastian poročilo o predlogih, ki zadevajo § 55. drž. Ijudskošolskega zakona. Pogovoril je stališče učiteljskih plač v posameznih deželah na podlagi bogatega statističnega materiala, primerjal je prejemke z onimi državnih uradnikov z isto predizobrazbo ter je dokazal, da le Dunaj odgovarja zahtevam državnega Ijudskošolskega zakona, da je učiteljem mogoče, da se prosti vseh ovirajočih postranskih opravkov posvete svojemu poklicu. Končo je stavil sledeči predlog: Ureditev postavnih službenih prejemkov učiteljstva in način prejemanja naj se zgodi z deželno postavo, zakar naj služi sledeča osnova: Službeni prejemki, ki jih ne sme znižati nobena šolska občina, morajo biti tako odmerjeni, da posvete učitelji prvega in drugega razreda prosti vseh ovirajočih postranskih opravkov vse svoje moči poklicu in da morejo brvi vzdrževati, odgovarjajoče krajevnim razmeram, tudi družino. Kot taki službeni prejemki naj veljajo tisti, ki pripadajo državnim uradnikom 11. do 8. čin. razr. z ozirom na službene dohodke in penzijske prejemke.«
Wastiari je ostal zvest principu, da naj služijo učitelji kot priprega moči avtonomistov v deželnih zborih. Vendar pa se je hotel pokazati tudi prijatelja učitelj-stvu in je napravil z veliko emfazo (»na podlagi bogatega statističneega materiala) — udarec v vodo. Wastian gotovo pozna veter, ki veje v tej zadevi z vladnih miz in govoril je bržkone kar zato, da je dobil še javno vladno izjavo, ki se glasi po istem Tagespoštinem poročilu nadalje takole:
»Vladni zastopnik ministerijalni svetnik Ardelt je pojasnil, da je dobilo v naj-
učitelj do leta 1903. Bil je dober učitelj, in marsikdo ve kako zgodbico povedati o njem. Veliko je imel učencev v Borovnici, ki ga ne morejo prehvaliti. Skladal je pri raznih prilikah pesemce ter nekatere tudi uglasbil.
V družbi je bil zabaven, dober govornik in pevec ter zvest prijatelj. Pečal se je tudi s sadjarstvom in uvedel v borovniško dolino »Paplerjevo parmeno«, ki ji pravijo Nemci grosser Bohnapfel. Na stotine dreves je ljudem precepil s to vrsto in zopet na stotine dreves je dal med ljudi iz šolske drevesnice. Vodil je petje in bil več let občinski tajnik. Več let je tudi bil načelnik ognjegasnega društva, ki ga je v priznanje njegovih zaslug za društvo volilo svojim častnim članom. Tudi občinski odbor ga je imenoval častnim občanom.
Leta 1903. je šel v pokoj, a ostal je v svoji ljubi Borovnici, kjer bi bil najrajši pocepil vse rožne divjake ter jih razdal med svoje prijatelje. Ni čuda potem, da je zavladala splošna žalost, ko se je zvedelo 15. decembra 1911., da je umrl v deželni bolnici v Ljubljani ta vzorni učitelj, zvesti prijatelj in vneti pospešitelj na-
novejšem času ljudsko- in meščansko-šolsko učiteljstvo razmeram odgovarjajoče izboljšanje prejemkov. (Kje in kako, je g. svetnik, ki vidi le Dunaj in njegovo učiteljstvo, pozabil povedati. Wastian pa si tudi ni izpopolnil na podlagi te izjave svojega »bogatega statističnega materiala.«) Z ozirom na zenačenje prejemkov z onimi 11. do 8. čin. razr. državnih uradnikov. se vpraša, če ne bi bila okvirna postava, ki bi upoštevala to željo, preobširna obveznost deželnega zakonodaj-stva. Kar pa se tiče generalne strani tega vprašanja, pa obžaluje, da vladi ni mogoče zavzeti v sedanjih okoliščinah deci-diranega stališča; vendar pa hoče zahtevati za razjasnitev potrebnega statističnega materiala od naučnih oblasti.«
Proti tej vladni izjavi je polemiziral posl. Glockel (soc. dem.) in z njegovimi izvajanji z osvitljenjem postopanja drugih zastopnikov se pečamo v naslednjem.
II.
V seji 14. maja je dejal Glockel:*
»Najprej naj izrečem svoje začudenje. da ne najde nauči minister toliko časa. da bi sam zastopal v odseku vladno stališče. Prav nerazumljivo bi bilo n. pr., da ne bi bil v brambnem odseku navzoč deželnobrembni minister, tudi če bi odsek obstruiral. Sicer je en opravičljiv vzrok, taka izjava, ki je eklatantno ubožno izpričevalo naučne uprave.'če je nenavzoč prisiljen le po strogem povelju. Vlada je, kakor da bi bila postavljena pred popolnoma novo situacijo, za katero so potrebna za njeno poznanje obširne statistične pozvedbe. Več kot 30 let stavi učiteljstvo to zahtevo, ki jo prinaša vladi na velikih stanovskih zborovanjih, v resolu-
* Po poročilih v Freie Lehrer-S.. ki
jih ima po stenograf. zapisniku.
predka. Njegovega pogreba dne 17. decembra 1911. se je udeležilo ogromno občinstva iz domače občine in sosednih
krajev. Njegov učenec dr. Švigelj je pripeljal s sabo »Ljubljanski Zvon«, ki mu je zapel ginljivi nagrobnici. Drug njegov učenec visokošolec Ramovš se ga je pa
v nagrobnem govoru spominjal kot vrlega učitelja.
Takoj po pogrebu se je sešel odbor, ki je začel pri prijateljih in učencih pokojnikovih zbirati prispevke, da se zaslužnemu možu postavi dostojen nagrobni spomenik. V ta namen so prispevali sorodniki, prijatelji in hvaležni učenci pokojnikovi toliko, da bo še nekaj ostalo in se porabilo v nadaljno izobrazbo naroda. Ta nagrobni spomenik je izdelal nadarjeni kamosek g. Karel Novak v Št. Vidu nad Ljubljano v splošno zadovolj-nost. Odkrii sk> ga jako slovesno dne 19. maji t. 1. »Ljubljanski Zvon«, katerega je zopet pripeljal v Borovnico hvaležni Paplerjev uečnec odvetnik dr. A. Švigelj, je zapel pod spretnim vodstvom svojega vodje g. Zorka Prelovca najprvo »Usliši nas Gospod!« Potem je prav lepo govoril nagrobni govor deželni poslanec
cijah in peticijah. Kaj imajo vladni zastopniki res le na logo pri učiteljskih skupščinah. da so policijski špiclji? Kaj je naučna uprava res popolnoma neinformirana, kal se godi v tako obsežnem stanu? Kaj ni pokaz na živo delovanje permanentne šolske komisije na Češkem, ki že mesece mlati prazno slamo in meče pesek v oči nepotrpežljivim učiteljem, krvava ironija? Učitelji bodo sprejeli naziranje naučnega ministrstva z žalostno veselostjo ali z veliko boljo. Kaj naj se pozve? Učiteljevo delo je v bistvu povsod isto, v različnosti plačevanja pa leži krivica, in vlada šele išče statistične podatke; kakšni podatki pa so ji bili na razpolago, ko je izdala na deželne odbore v Bukovini in na Češkem navodila, naj ne sprejmejo plačilnih postavk previsoko? Končno mora avstrijska naučna uprava šele »pozvedovati«, koliko učiteljev deluje v Avstriji in kako visoko je število prebivalstva. Izvrstno in natančno informirana najvišja upravna oblast, ki ne razpolaga niti z osnovnimi števili! Slavna učna uprava naj si vendar pritegne v svetovalstvo ljudskega učenca četrtega razreda; ta bo seštel sedemnajst štirištevilnih številk ter razštel vsoto v število prebivalstva; ta bo gotovo zadel! Če slavna naučna uprava še vedno ne pozna zdi.jšnega števila avstrijskega prebivalstva. naj vendar povabi poljubno časopisno redakcijo, pa dobi prav gotovo tam podatke, če že morebiti nič ne ve o obstoju statistične centrale. Zakaj naj bodo vsi ti podatki? Izjava vlade je pe-glanje (Frotzelei) odseka. Vsa plačilna gibanja, ki so se pojavila v zadnjem času med stalno nameščenimi, so nujna posledica napačne eolninske in trgovinske politike. Socialni demokratje so stavili predlog le na željo učiteljske organizacije, ker dobro vedo. da sprejem teh predlogov ne
tov. E. Gangl iz Idrije, ki je orisal življenje in delovanje dragega pokojnika, zlasti poudarjajoč njegove zasluge kot učitelja preljube slovenske mladine. Koncem govora je položil na grob krasen šopek rož Paplerjevih ljubljenk. Na to je zopet zapel »Ljubljanski Zvon« mešan zbor »Vigred se povrne« in moški zbor »Blagor mu« tako kraso in ginljivo, da je skoraj v vsakem očesu mnogobrojnega občinstva za-lesketala solza. Udeležba je bila jako častna. Borovniška šola z učiteljstvom, »Ognjegasci« in »Sokoli« so dali častno stražo in veliko drugega občinstva je počastilo pokojnikov spomin; posebno iz Ljubljane je prihitelo veliko pokojnikovih prijateljev.
Po obedu pri g. Drašlerju se je priredil izlet v divni »Pekel«, ki mu je ranjki Papler zapel:
Peklenski ogenj tu ne peče, nebeški le se širi hlad. Po slapih bistra voda teče, po grlih naših — trte sad.
Iz »Pekla« so šli Ljubljančanje k »Ivanu« na odpočitek, kjer se je zbralo tudi toliko domačega občinstva, kakor še
šclskč učiteljem nobenega materialnega
Ustanška. Če stavi nemški Nationalver-slepi-na ^ predloge toliko vrednost, se ni ™?gočs izogniti sumnji. da hočejo spra-jiti vprašanje na stranski tir. Rešitev se izvrši v finančnem odseku, ne tukaj. Nemški nacionalci so dali po znani pre-obrnitvi pri predlogih Waldner-Pacher (o čemur je tudi poročal »Tov.«) učiteljem precizne obljube, da se bo zavzel za nje finančni odsek. Kje ie finančni odsek, zakai ne dela? Socialn: demokratje s° proti nakazanju na deželnozborske klike; če pa se jim hoče dati vsekakor sredstva, tedaj jih morejo dovoliti socialni demokratje le s trogo obveznostjo, da se smejo porabiti le za izboljšanje učiteljskih plač (znani junktim Seitz-Diamant-Glockel iz decemb. zasedanja 1911.). S samo izpremembo § 55. se bo pomagalo učiteljem prav toliko, kakor se je z božično resolucijo Nationalverbanda (resolucija Waldner-Pacher). Če pa se misli, da se bo vendar prišlo do cilja po tem potu. je treba § 55. vendar skrojiti bolj točno, kakor se je to zgodilo v Gross-Wastianovem predlogu, V ta namen predlagam še sledečo natančnejšo določbo:
»Vsak učitelj in učiteljica z uspo-sobljenostnim izpričevalom za ljudske šole mora najmanj prejeti — v kolikor ni izrecno izražena na pravilno izvedenem disciplinarnem postopanju časovno omejitev za posamezne slučaj-nostne postopke na podlagi disciplinarnega spoznanja — prejemne stopnje c. kr. državnih uradnikov, pri katerih je zahteva nastavljenja absolviranje kakega srednjega učilišča. pri nastopnem celotnem službenem času: od začetka 4. do končanega 9. službenega leta prejemne stopnje (plačo in aktivitetne do-klade) XI., od začetka 10. do končanega 15. službenega leta prejemne stopnje X., od začetka 16. do končanega 22. službenega leta prejemne stopnje IX. in od začetega 23. do končanega 33. službenega leta prejemne stopnje VIII. činov-nega razreda.
Pri vračunanju tega službenega časa je vračunati poleg službenih let, ki se jih je služilo v javni šolski službi po položitvi izpita učne sposobnosti, dve leti ter je obravnavati službena leta. ki se jih je služilo v dveh ali več kronovinah. kot enotna in nepretrgana.
Najpozneje eno službeno leto po položitvi izpita učne sposobnosti se mora izvršiti definitivno nastavljenje.
Za učne moči z usposobljenostjo za meščanske šole je določiti odgovarjajoče višje prejemke.
Za ravnatelje, nadučitelje in šolske voditelje je dovoliti zvišanje prejemkov ali posebne funkcijske doklade, ki se ravnajo po številu upravljanih razredov.»
Poročilo in izvajanja Glocklova govore dovolj jasno, in mislim, da so vsi komentarji in pogovarjanja odveč. Kaj
nikdar. Tu je ob izvrstni kuhinji in dobri kapljici zavladalo pravo slavnostno razpoloženje. »Ljubljanski Zvon« je pa do mraka tako krasno prepeval kakor še v tem »Ivanovem kotu« — takorekoč skrajni meji kulture — ni bilo nikdar slišati.
Potem so se vračali v Borovnico in v gostilni pri g. A. Drašlerju še rekli marsikatero.
Tako je prešel ta dan, kakršnega menda še ni doživela Borovnica, vseskozi
v lepem in svečanem razpoloženju.
Vsa slavnost je bila prirejena čisto preprosto. Nikogar niso nadlegovali za denar in nikogar vabili. Prostovoljni prispevki za spomenik so leteli kar tako skupaj in brez vsake reklame — s preprostim obvestilom, kdaj se odkrije spomenik — se je zbrala tako ogromna množica, da počasti spomin moža-učitelja! To je dokaz, kako spoštuje narod svoje zveste učitelje. Narodu, ki tako ceni svoje prave učitelje, gotovo zašije lepša bodočnost.
Slava spominu vrlega učitelja I -ana Paplerja!
hoče? Določiti brez zavijanj in sofizmov točno postavo, ki pa ji sam ne priznava bogve kolike važnosti, dokler ne napravi finančni odsek točnega sklepa za saniranje deželnih financ na podlagi junktima. Kakor znano, se je obrnil proti junktimu v dec. 1911. zlasti predlog Pacher-Wald-ner in dr. Waldner je poudarjal, da »se zavaruje proti očitkom, da bi bil predlog P.-W. neodkritosrčna igra« (»Tov.« št. 21.).
Ne obsojajmo; sodimo! Da nemški Nationalverband vsaj lepega stališča ni zavzemal v celem boju. so dokazali več kot enkrat, in brezbarven Wastianov predlog je nov dokaz. Vendar pa, saj smo potrpežljive pare; čakajmo še ter prernišljujmo nadaljni razvoj.
(Dalje prih.)
Goriški deželni šolski svet.
Listi objavljajo vest. da so nekateri člani goriškega c. kr. deželnega šolskega sveta nanovo imenovani. Imenovani so: dva duhovnika, od teh eden aktiven politik, drugi c. kr. profesor, in dva c. kr. ravnatelja srednjih šol. Deželni zakon z dne 8. februarja 1869 določa v §§33.—41. sestavo in delokrog deželnega šolskega sveta za Goriško-Gradiščansko. in sicer določa § 34.. točka 5: iz dveh članov uči-teljstva. od katerih fungira eden kot deželni šolski nadzornik. — Ta zakonita določba torej ne dela razlike med učitelj-stvom srednjih šol, a vendar nam ni znano, da bi bil že kdaj kak ljudski učitelj član goriškega deželnega šolskega sveta, nasprotno, na Goriškem velja že od nekdaj navada, da zastopata celotno učitelj-stvo dežele v najvišji deželni šolski oblasti dva srednješolska ravnatelja. Mi smatramo to za škodovanje učiteljstva ljudskih šol. ker je jasno, da varujeta srednješolska ravnatelja najprej interese svojih ožjih stanovskih tovarišev, torej neznatne manjšine vsega učiteljstva v deželi. Za ljudskošolsko učiteljstvo in ljudsko šolo sploh ta dva funkcionarja že zaradi razlike v kvalifikaciji srednješolskega in ljudskošolskega učiteljstva nimata posebnega interesa. Saj je znano, da društvo srednješolskih učiteljev ravno na Goriškem ni hotelo sprejeti za člane c. kr. glavnih učiteljev, ki so bili prej ljudski učitelji, dasi so ti glavni učitelji po službenem stališču enaki srednešolskim učiteljem. Potem pa smo tudi o tem prepričani. da funkcionar, ki je bil učitelj in eksaminator ljudskega učitelja, tudi kot član deželnega šolskega sveta smatra tega učitelja bolj za svojega podrejenca kakor za svojega varovanca.
To krivico je treba odpraviti in goriško učiteljstvo naj začne v tem oziru akcijo. Za smoter naj si postavi: zastopnika učiteljstva v deželnem šolskem svetu naj si učiteljstvo samo voli. Zakon je že dovolj star. da se reformira, torej na delo! Če sede v drugih kronovinah člani ljudskošolskega učiteljstva v deželnem šolskem svetu, imajo do tega pravico tudi učitelji na Goriškem.
Tudi je treba odpraviti zastarelo ustanovo, da je en zastopnik učiteljstva obenem deželni šolski nadzornik. To je goriški unikum. v celi Avstriji ni podobne ustanove. Stvar je sama na sebi le plod pomote v zakonodaji leta 1869. Deželni šolski nadzornik je vendar povsod stalen funkcionar, ta goriški »fungirajoči« deželni šolski nadzornik je pa le za 6 let imenovan in če gre v pokoj na primer Štefan Križnič. mu vse »fungiranje« ne pomore do naslova »dvorni svetnik«, ki ga običajno dobivajo c. kr. deželni šolski nadzorniki, pred upokojitvijo ali ob upokojitvi. ampak dobi naslov »vladni svetnik«. kakor ga dobi srednješolski profesor. ko stopi v pokoj. Torej ta ostanek iz leta 1869. je čas odpraviti tembolj, ker ta goriški deželni šolski nadzornik v deželnem šolskem svetu nima nobenega referata namesto tega fiktivnega deželnega šolskega nadzornika na Goriškem bi bil pač čas ustanoviti drugo mesto slovanskega stalnega deželnega šolskega nadzornika pri c. kr. namestništvu v Trstu, ker samo en deželni šolski nadzornik za celo Primorje je absolutno premalo, brez
ozira na to. da se s tem Slovence in Hrvate hote ali nehote prezira, zakaj če je za pest Nemcev na Primorskem nastavljen v Trstu poseben nemški deželni šolski nadzornik, je pač vlada dolžna Slo-vecem in Hrvatom dati dva posebna deželna šolska nadzornika za hrvaško in slovensko šolstvo na Primorskem!
Deputacija slovanskega in nemškega učiteljstva v parlamentu.
Nato sta sprejela ministrski predsednik grof Stiirgkh in naučni minister dr. K. vitez Hussarek učiteljsko deputacijo, katero so vodili posl. tov. Al. Konecny, R. Pacher in dr. VI. Ravnihar. V imenu učiteljstva sta govorila tov. M. Strebl in St. Nowak. Odgovoril je ministrski predsednik grof Stiirgkh, ki je izjavil, da so učiteljske zahteve popolnoma opravičene, da jih vlada ve ceniti, in da jih tudi popolnoma razume. Kar pa se tiče izpre-membe § 55 državnega ljudskošolskega zakona, morajo iti te izpremembe le tako daleč, da bi se z njimi ne ustvarilo nika-kega prejudica za posamezne kronovine, da bi bila posameznim avtonomnim kor-poracijam dana še vedno prilika rešiti vprašanje o regulaciji učiteljskih plač. Kar pa se tiče vprašanja o sanaciji deželnih financ, o katerem je sestavil posl. Steinwender obširen referat, ne more izjaviti nič obveznega, ker ne ve kako stališče zavzame fin. odsek. Ako izvrši državni zbor svojo nalogo in stori vse potrebno glede sanacije deželnih financ, treba bo omogočiti delazmožnost vseh deželnih zborov, da morejo ti rešiti učitelj, vprašanja. Ko pride ta moment bo vlada poskusila vse, da se ugodi vsem upravičenim učiteljskim zahtevam. Posl. R. Pacher želi da naj se vlada izjavi o predlogih posl. Steinwenderja in Wastiana. Naučni minister Hussarek priznava, da je izprememba § 55 potrebna, vendar ta izprememba ne prinese sama na sebi nikake koristi in izpolnitve učiteljskih zahtev. Izprememba tega paragrafa ima večjo platonsko nego praktično vrednost. Odkritosrčno izjavlja, da popolno razumeva učiteljske zahteve in kakor je z radostjo predložil sankciji zakon o regulaciji učiteljskih plač dolnje-avstrijskega deželnega zbora, tako naredi tudi z vsakim drugim zakonom, s katerim bi posamezne kronovine rešile učiteljsko vprašanje.
Predsedniku poljskega kola posl. dr. Juliju Leonu sta govorila o učiteljskih zahtevah tov. Strebl in Nowak. Posl. dr. Leo priznava, da je regulacija učiteljskih plač popolnoma opravičena zahteva, ki jo je treba rešiti v najkrajšem času. Gre le za način, kako naj se izvede ta regulacija. Zahteva glede izpremembe § 55 naleti na odpor pri avtonomistih, ki vstrajajo na zakonito določeni kompetenci posamez nih dežel. Najvažnejše na stvari pa je način, kako priti do finančnih sredstev. Pri finančni reformi se bo torej zavzeti za to, da dobe dežele kar največje denarne prispevke. Po njegovem mnenju bi bilo najbolje, ako se združi debata o izpremembi § 55 in o finančnih vprašanjih. Treba bo dežele zagotoviti z velikimi podporami državnih dohodkov. Je pa za to, da se določi posebna vsota z izrecnim ukazom, da ima ta služiti le regulaciji učiteljskih plač. Na vprašanje tov. A. Freingera, glede predloge posl. Steinwenderja o dotaciji 28 in pol miljona kron kronovinam za šolske potrebe, ki je le razširjen prvotni Pacher-jev predlog in ni naletel na noben večji odpor, odgovori dr. Leo, da je že svoječasno javno v časopisju zavzel stališče, da se ima pri fin. reformi nakazati gotova vsota za ljudsko šolstvo, da morajo za regulacijo biti ustanovljeni poučni fondi. Misli, da bo ložje rešiti finančno vprašanje, ako se tako zagotovi rešitev šolskega vprašanja.
V klubu poljskih socialnih demokratov je sprejel učiteljsko deputacijo podpredsednik posl. Ign. Daszynski, ki je po nagovorih tov. Nowaka in Strebla, odgovoril da je klub najbolj dokazal svoje stališče, ko se je zavzel za Seitzov predlog, da naj
se določi za učiteljstvo vsota 20 miljonov kron, a ko je ta predlog padel, je član kluba Diamand stavil predlog glede 10 miljonov kron. Zal da z ozirom na politiški položaj ni našel večine. Z izpremembo § 55 soglaša in želi, da se predlog odkaže brez prvega čitanja odseku. Socialisti bodo glasovali vsi za izpremembo. Kar se pa tiče finančnega vprašanja, se mu zdi, da predlog ni prišel v pravem času v zbornico. Zvišanje indirektnih davkov se mu ne zdi pravilno, ker ti zadenejo v prvi vrsti malega človeka. Te stvari bo treba kar najtočneje premotriti v finančnem odseku. Njegova stranka bo najodločnejše za izrecno označbo, da se imajo gotovo določene vsote porabiti izključno le v regulacijo učiteljskih plač. Država si je zadržala mnogo pravic do šolstva, mora nositi torej tudi bremena. Na vprašanje tov. Strebla izjavi predsednik Daszynski, da bo klub v svoji doslednosti glasoval tudi za Stein-wenderjev predlog.
V imenu ukrajinskega kluba je sprejel deputacijo poslanec dr. Aleks. Kolessa, katerega sta nagovorila tov. Marjan Jaky-movskij in Strebl. Dr. Kolessa je izjavil, da so učiteljske zahteve v celotnem obsegu popolnoma upravičene. Sklicuje se na svoje vprašanje predsedstvu državnega zbora in na zahtevo, da naj se rešijo učiteljska vprašanja pred vsemi drugimi. Principijelno načelo njegovo je, da se nakaže kronovinam določena vsota z izrecno označbo, da se mora porabiti ta vsota izključno za regulacijo učiteljskih vprašanj. Ako bi se dale te podpore deželnim zborom brez izrecne označbe, da se morajo porabiti le za šolstvo, bi jih lahko deželne uprave porabile v druge svrhe. Tudi avto-nomistično načelo se izpodbije z dejstvom, da ima vlada vrhovno nadzorstvo nad šolo, kateremu žrtvuje 3300.000 K tedaj pa ima tudi svoje dolžnosti do šole same! Zeli vsemu učiteljstvu kar najhitrejše in najugodnejše rešitve učiteljskih plač. Prosi pa učiteljstvo, da naj mu predloži vse svoje zahteve, za katere se bo vedno za-vzernalzvsemi močmi ter zagotavlja učiteljstvo svojih podpor in simpatij. Glede vprašanja tov. Nowaka o znižanju voznih cen na železnici in definitivnosti okrajnih šolskih nadzornikov izjavi, da je za znižanje cen, odločno pa proti definitivnosti nadzornika, ker je imel v Galiciji sam priliko prepričati se o škodi in ne blagih vplivov definitivnega inšpektorata na šolstvo.	(Dalje prih.)
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Društvo učiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraja. V četrtek, dne 23. maja, je zborovalo Društvo učiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraja na Rakeku. Občni zbor bi se imel vršiti v lepem Škocjanu, toda Jupiter pluvius nam je preprečil prijeten izlet. Zaradi slabega vremena lilo je namreč neprestano kot iz škafa — je bila tudi udeležba precej pičla. Predsednik društva tov. L. Punčuh je otvoril zborovanje ter konstatiral. da šteje društvo pravih 46 članov, dva častna in več podpornih članov. 15 tovarišev in tovarišic je nekako brez barve. Ne vemo. nočejo li zaradi ošabnosti ali stanovske mlačnosti v naše društvo. Z veseljem smo vzeli to poročilo na znanje s sladko zavestjo, da Slomškarija v našem okraju še nima Bog ve kako trdnih tal. Spominjal se je tov. predsednik v svojem govoru tudi umrlega podpornega člana veleposestnika g. Iv. Grudna iz Jel. Vrha ter tov. Martina Tratnika iz Idrije.
Iz blagajniškega poročila posamezno, da ima društvo letošnjega preostanka K 180.09. Glede premembe Zavezinih pravil se je vnela živahna debata, po kateri so bile sprejete sledeče resolucije, ki naj bi jih delegati zagovarjali pri prihodnji skupščini Zaveze.
1.	Delegatom k skupščini Zaveze naj se plačuje samo voznina za III. razred železnice brez vsake dnevnine.
2.	Pri Zavezi naj se strogo delita gospodarska in organizatorska stram delovanja.
3.	Okrepi naj se bolj naša krajevna organizacija, po kateri se prihaja laglje v stik z ljudstvom; za to naj se ne sili preveč vse osredotočevati v Ljubljani.
4.	Stalnega tajništva naj se ne ustanovi. ker bi bilo predrago in težko izvedljivo.
Vršile so se na to volitve v odbor. V odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši,
oziroma tovarišice: tov. Leopold Punčuh i iz Logatca, tov. Miha Kabaj iz Begunj, tov. Božidar Schuller iz Rakeka, tov. Mirko Fegic iz Planine, tov. Marica Modic iz Cerknice.
Delegatom glavne skupščine Zaveze so bili izvoljeni gdč. Marica Modic iz Cerknice. Franja Kavčič iz Logatca, ter tov. Leopold Punčuh iz Gor. Logatca in Mirko Fegic iz Planine.
Glede zastopnikov učiteljstva v okr. šolski svet se je na splošno željo določilo, da volimo tov. L. Punčuha iz Gor. Logatca ter tov. Petra Repiča iz Unca. Uči-teljstvo naj razvije živahno agitacijo, da ta dva pri volitvah gotovo prodereta. Tovariš Schuller se je zastopnikoma prav toplo zahvalil za njihovo neumorno delo, ter ju prosil, naj tudi vbodoče vse sile zastavita, da branita pravice in koristi učiteljstva. Sklenilo se je tudi. da se plačuje za občni zbor samo skupni voz iz Idrije do Logatca ter iz Starega trga do Rakeka. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil občni zbor. Naprednemu učiteljstvu logaškega okraja bi priporočali, naj bi se malo tesneje oklenili našega društva. Le malo več stanovske zavesti je treba v naše vrste. Vsak tovariš in tovarjšica naj bi si štela v svojo sveto dolžnost, se udeleževati društvenih zborovanj. Ni dovolj, da društvo gmotno podpiramo, s tem, da smo njega člani, marveč treba ga je tudi moralno podpirati. Posnemajmo sosede!
Občni zbor Sežanskega učiteljskega društva na Repentabru. 23. dan t. m. ni bil nič kaj ugoden temu zborovanju. Dopoldne dež, ki je nekoliko namočil žejno žemljico, popoldne nekaj časa solnice. a ves obzor v grozečih temnih oblakih. Ravno-tako je bilo v moji duši! Srce se mi je krčilo ob prihodu na Repentabor. Kaj Vas je dragi tovariši in cenjene mi gospice tovarišice, zadržalo doma? Res je vreme marsikoga zadržalo, toda pravi stanovski ponos, izrazita kolegijalnost, ne poznata izlepa takih ovir. Tako smo bili zopet le običajni skupaj. Nekaj gospic, ki nam stoje zvesto ob strani v tem tako trdem boju za mrve kruha. g. nadzornik in peščica tovarišev, to je bil občni zbor.
Posebno je bodla v oči abstinenca iz več bližnjih krajev. Kaj pomeni to?
Če primerjam to dejstvo z dejstvom, da imamo v okraju celo take elemente, ki niti ne marajo biti člani društva, potem morem le z žalostjo reči:
Naša organizacija je bolna; boleha na neki notranji bolezni, ki ji ni dozdaj leka, Zato bi bilo v interesu našem kakor nje same, da se bolj zanimamo zanjo, da se shajamo in si povemo v brk. kar nam teži srce. Zgled naj nam bodo organizirani delavci. \ razne uradniške korpora-cije. Tam je disciplina, tam je enotnost. Tudi pri nas mora priti do tega.
Osebnosti proč, to ni dostojno za nas! Če pa ne moremo izhajati nikakor več drug z drugim, tedaj pa pojdimo rajše danes narazen kakor jutri. Tako olajšamo nasprotnikom delo. Posamezne bo lepo pohrustal kakor za zabavo, a iz vseh kotov slovenske zemlje bo donel klic:
Prokleti smo, ker nismo znali podrejati osebnih interesov skupnosti, skupnemu smotru, za katerega se borimo še vedno!
Da me pa, tov. urednik, ne okrcate zaradi tega moje dolgoveznosti prehajam k zborovanju samemu!
Tov. predsednik nas je pozdravil z res lepim, idealno nadahnjenim govorom. Bile so njegove besede res balzam za ranjeno stanovsko čast, toda kako malo so na mestu, v danih razmerah. Predragi Josipe! Pusti ideale in ožigosaj o drugi priliki brezobzirno žalostni pojav malomarnosti napram društvu, ki se pojavlja med nami ter nam grozi razbiti edinost po geslu: Divide et impera!
Tajnik in blagajnik sta nato podala letni poročili, iz katerih je razvidno, da ni bilo delovanje društva ravno preživahno, saj se je gibalo v tiru prejšnjih let, toda spali nismo, in ta zavest nas mora navdajati z upom na boljše čase. Iz blagajniko-vega poročila smo spoznali, da smo gmotno na boljšem kakor več let dozdaj.
Nato nam je referiral naš France, marljivi tajnik, o temi:
»Naš položaj in nastop«.
Dokazal nam je eklatantno, da smo res pravi moderni berači. Z dohodki ne moremo živeti, a umreti tudi ne, tako visimo nekje med tema antipodoma in ne vemo. kje ven.
Predlagal je več resolucij in nam hotel podati novih deset zapovedi za življenje, toda dobil ni posebno hvaležnih poslušalcev in poslušalk, ker so manjkali tisti, kateri bi si jih za potrebo napisali na vrata, da bi jih ob vsakem prihodu in odhodu spominjale, da smo trpini* ki jim je nujno potrebna krepka stanovska organizacija, ne^ pa anahronistinčo društvo, ki le životari.
V debato so posegli mnogi in se je sklenilo zahvaliti se c. kr. okr. šol. svetu za podeljeno draginjsko doklado poroče-
nim obenem s prošnjo, da se nas i letos ' usliši. a tudi samcev in samic ne prezre pri tem.
Malo je sicer umesten honorar pri tem, toda človek je že tak, da se mnogokrat najlepše smeje lastni revi in težavi. Tako je v tem slučaju.
Stari odbor je bil per aclamationem vnovič izvoljea
K Zavezinemu zborovanju pojdejo trije Tonetje, ki so se sami javili. To so A. Berginec, ravnatelj v Sežani. A. Mer-vič. nadučitelj. v Povirju in A. Baša učitelj voditelj v Kazljah. Boljše je tako kakor pa voliti več delegatov, ki ne gredo potem nikamor.
Zatem smo se še marsikaj pogovorili, kar smo že dolgo storili. Nikomur se ni mudilo h kosilu.
Slednjič smo vendar zadovoljili tudi želodce. Na čast krčmarju — na »Poklo-nu« pravijo menda krčmi — moram reči, da nas je za malo denarce prav dobro postregel. Mož je vreden, da se vsak mimoidoči oglasi pri njem.
Pri kosilu smo se precej zamotili in ni mi bilo žal. Bili smo v majhnem številu. a čutili smo se res domače. Marsikatero smo izrekli in odhajali sveži, okrepčani naproti novim bojem vsak na svojo stran.
Blagajnik nas ni nadlegoval prav nič tako je ostala marsikatera krona v žepu, da poroma drugič v društveno blagajnico.
Sklepam s srčno željo, da se vidimo pri prihodnjem zborovanju v prav velikem številu, oda bomo ena duša — eno telo, enotna, krepka vojska bojevnikov za svoja prava!	Eden.
Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj ima svoj redni občni zbor dne 13. junija t. L dopoldne ob 10. uri v Selcah nad Škofjo Loko.
Dnevni red je:
1. Pozdrav predsednika, tajnikovo in blagajnikovo poročilo.
2. Volitev delegatov za letošnjo skupščino »Zaveze«.
3.	Volitev odbora in pregledovalcev računov.
4.	Razgovor o kandidatih — zastopnikih učiteljstva v okrajnem šol. svetu.
5.	Slučajnosti.
6.	a) »Pouk slaboumnih«, predava tovariš Peter Jocif iz Cerkelj.
b) »Vzgoja čuvstva in volje«, predava g. M. Pirnat, c. kr. gimn. profesor.
Kdor se udeleži zborovanja, naj priglasi svojo udeležbo tajniku V. Rusu najkasneje do 6. junija, da se pravočasno preskrbe vozovi in opoldansko kosilo. Odhod iz Kranja je točno ob 7. uri zjutraj. Kdor se pa ne pelje z vozom, naj se zglasi k skupnemu kosilu direktno pri tov. Josipu Jegliču, nadučitelju v Selcah. Zborovanje se vrši ob vsakem vremenu! Lepe udeležbe pričakuje z gotovostjo odbor.
Štajersko
Zveza sloven. učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Od treh društev nam še niso naznanjeni delegati na zborovanje v Ptuj, več društev pa še ni vposlalo vsaj števila članov. Prosimo, storite to takoj! Še enkrat opozarjamo tudi. da pošljete nemudoma poročila glede »2ep. koledarčka« tovarišu Gnusu.	Vodstvo.
Brežiško-sevniško učiteljsko društvo je zborovalo 16. t. m. v Brežicah. Udeležba: 37%. Sprejeli so se naslednji predlogi delavnega socialnega odseka:
1.	Štajerska Zveza naj ukrene vse potrebno, da se bo gojil med učiteljstvom in gojenci ter gojenkami učiteljišč v Mariboru čim ožji stik. Nadalje skrbi, da dobe gojenci in gojenke 4. leta »Učiteljskega Tovariša« brezplačno.
2.	Brežiško-sevniško učiteljsko društvo smatra stalno nameščenje okrajnih šolskih nadzornikov skrajno škodljivim modernonaprednemu razvoju ljudskega šolstva, ter naproša Zvezo in Zavezo, naj postavita to točko na dnevni red svojih letošnjih občnih zborov. Opozorijo se naj nadalje napredni deželni poslanci avstrijskih jugoslovanskih dežel na tozadevno debato in odklonitev vladne predloge v moravskem deželnem zboru.
3.	Društvo prosi Zavezo, da preo-snuje »Učiteljskega Tovariša« tako, da bo glede cene. oblike in izhajanja sličen časopisu »Pädagogische Zeitschrift«. Priob-čujejo se naj samo stanovski in šolsko-politični članki, ki naj se po možnosti honorirajo. Zaveza naj skrbi za dobre dopisnike. Društvena članarina se naj zviša toliko, da bo dobival vsak član list brezplačno.
4.	Ker še Slovenci dosedaj nimamo enotnega pravopisa, kar se posebno pri pouku v ljudski šoli neprijetno občuti, je nujno želeti, da se reši končno to vprašanje merodajnim potom. Zato prosi društvo Zavezo, naj blagovoli stopiti v stik s »Slovensko Matico«, ki naj stori vse potrebne korake, da dobimo čimprej enoten pravopis za slovenske šole.
5.	Ker po novem brambnem zakonu odpadejo za učiteljstvo ugodnosti § 32. Sedanje vojne postave se naproša Zveza
naj posreduje na merodajnih mestih, da se bo ljudsko-šolskemu učiteljstvu štelo prostovoljno vojaško leto v službeno dobo.
Delegatom za Zavezino zborovanje sta bila izvoljena tovariša Knapič in Ris-mal. odposlanci k Zavezi so pa tokrat tovariši Čurnej. Knapič Janko. Knapič Ljudmila. Rismal in Voglar.
Aktualni in dobro zamišljeni sta bili predavanji »Vpliv šole na vzgojo volje« ter »Pokorščina in prostost v šoli« tovarišice Scheligojeve in tovariša Rismala. Več takih referatov!
Prihodnje zborovanje je 7. julija na Vidmu.
Ormoško učiteljsko društvo je zborovalo 2. majnika v Ormožu ob navzočnosti 22 članov. Društvu je nanovo pristopila tovarišica Antonija Reboljeva, učiteljica na Runču. Svoj pristop pa sta tudi prijavili tovarišici Hergova in Šala-munova. obe pri Sv. Tomažu.
Predsednik tov. Rajšp pozdravi vse navzoče prav iskreno. Čestita tovarišici Lebarjevi k izpitu učne usposobljenosti ter tov. Musku k definitivnemu name-ščenju.
Zapisnik zadnjega zborovanja jepre-čital tajnik tov. Rosina.
Rešili so se nekateri dopisi. Društvo se izreče solidarno z nemškimi tovariši v boju za regulacijo naših plač. ker nikakor ne gre. da bi se morda ravno sedaj cepilo štajersko učiteljstvo. »Učiteljišč-nemu skladu« v Ljubljani se dovoli 5 K.
Prišlo je predavanje tov. Košarja, ki si je izbral temo: »Razni drobiž iz našega življenja«. Na citatih in aforizmih je slikal učiteljsko življenje, v nekaterih daljših razpravicah pa je naglašal potrebo intenzivnejšega pouka v kmetijski stroki. Šolski vrti so najvažnejši pripomoček k praktičnemu poučevanju kmetijstva. Ta točka je zbudila prav živo debato. O mnogih točkah pa se je kar med predavanjem razvil živahen razgovor. Tov. predsednik zahvali predavatelja za res izvrstno predavanje, ki je bilo dobro premišljeno in je želo obče priznanje.
Prihodnje zborovanje je združena z izletom v Vuzmetince v znano Štam-parjevo gostilnico. Vrši se v četrtek dne 4. julija. Povabilo se bo tudi sosedno Ljutomersko učiteljsko društvo.
Torej na veselo snidenje pri g. Štam-parju!	—ič.
Goriško.
Goriško učiteljsko društvo je zborovalo dne 2. maja t. 1. v Gorici v kavarni »Central«. Predsednik tov. Križman pozdravi zbrano učiteljstvo. osobito pa novo vstopivše tovarišice z željo, da bi se trdno oklenile učiteljske organizacije.— Naznani tudi, da se je konstituiral društveni odbor. Vse funkcije ostanejo pri starem.
Tajnik prečita zapisnik zadnjega zborovanja. ki se ga soglasno odobri.
Po odobrenem zapisniku priporoča predsednik vnovič solidno tvrdko Ivan-čič & Kurinčič ter upa. da ostanejo gospice pri sklepu zadnjega zborovanja glede nakupa potrebščin za ženska ročna dela in da se ne bodo dale morda begati od kakega drugega trgovca v Gorici.
Tov. Fr. Mermolja je predaval o učiteljsk. gospodarskem vprašanju. Priporočal je v svojem izbornem in temeljitem referatu, naj se ustanovi za Goriško Učiteljsko hranilnico in posojilnico, iz katere bi se pozneje osnoval sanatorij za učiteljstvo. K sklepu referata prečita še nekatere točke iz pravil bodoče Učiteljske hranilnice in posojilnice. — V debato je poseglo več tovarišev ter se je prišlo slednjič do zaklučka, naj se prepusti vso zadevo deželnemu učiteljskemu društvu, sestavljena pravila naj se dado v pretres odseku okrajnega učiteljskega društva, ki naj pregleda pravila, vso akcijo naj pa izvede deželno učiteljsko društvo.
V odsek so bili voljeni tovariši: Križman Ign., Merljak, Verč, Vižintin in referent Mermolja.
Tretja točka dnevnega reda glede okrožnice o zadevi strelnih vaj je izpadla Predsednik priporoča, naj se vsak učitelj ravna po okrožnici, naj se podpira to podjetje in naj gredo učitelji ustanoviteljem na roko.
Pri predlogih se opraviči predsednik, da je poslal v imenu društva bolnemu tovarišu Černetiču, ki je odpuščen iz službe zaradi bolehnosti. in je v največji bedi. v prvo pomoč 10 K. Na to predlaga tov. Plesničar. naj se mu da polletno mesečno podporo v znesku 10 K. Sprejeto.
Delegatom za glavno skupščino Zaveze v Celju so bili voljeni: gospici Baj-tova in Pipanova. tovariši: Križman Ig., Zaje. Drovenik. Novak in Rojic.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop SkorkovskV in sin
v Humpolcu na Češkem Vzorel na željo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu Izgotovltl gosposke obleke.
Srednješolski vestnik.
Reformni srednješolški zavodi in naši odnošaji.
Prof. Josip Wester, Ljuljana.
V naslednjem podajam pregled teh zavodov po obiskovanosti in po razmerju števila dijakov slovenske in drugih narodnosti. Podatki so posneti po šolskih izvestjih za leto 1910/11.
Gimnazije.
V. I. r. V. VIII. r.
Dijakov Kranjsko.
vseh
Ljubljana
I. drž. 625+ : Ljubljana
Novo-
roesto	870+ •
Kranj	312+ " Št. Vid
(zasebna)	256 Ljubljana
(nem.)	148 + " 1
Kočevje	153+ » 9+ ■
421 +
Slov.
609 + »'
415 +
261+ 1 308 + »
255
vseh I 136+ « 101
46+ • 60+ '
62
35+ » 50+ '
Slov. 134 + 99
46 + 60 +
61
0
4+ '
vseh
59+ '
15
22 27
Slov.
53+ '
15
21 22
Skup 2185 + » ; Štajersko.
Maribor 538 + » Celje (vel.) 303+ • Celje slov.
nem. r. 158+ ' Ptuj 158 + Skup 1 84 + "
Koroško.
Celovec Beljak
St
1858 + " 490 + " 407+" 130+ ' U7 + '
3i8+ < 77
158+ > 28+ ' 581-
478+ : liak 304 + >' Pavel 223
112+ 1 41
59+ < 35+ ' 247+ '
69+ 1 39
Skup 1005 +12
Primorsko:
Trst (drž.) 546 + « Oorica 697+ • Pazin 190 Pulj	156+ "
Volovsko 53 Skup 1642+ »
72 10 +
17 ____
99+ 1 194+ *
192 + 342 36
15+ 1 *
145+ 1 209+ : 40
36+ ' 29
59+ > 6_
139+ ;
13 S 4 19
58+ ' 98 8 0 S
42
36+ ! 12
90+ ;
46
26 +
13_
85 +
35	+
36 16 10
23 16
0 39
6 2 3 10
12 15 6 S
Kranjsko.
Ljubljana 508+ • Idrija 209+ ' Skup 717 +
587 + " 459 + " 166+ > 97+ 1 34
Realke.
Maribor Celovec
270+ ; 424+ '
Primorsko.
Trst (dri.) 472+ ' Oorica_415+ »
301+ : 203+ : 504+ 1
8 *
89 + 157
Skup 887+ » 246 +
107 34 141
69
95
82
171"
67 32 99
0 t
25 35 60
21 34
37 83 70
4
9 13
Po tem pregledu je vseh	slovenskih
gimnazijcev	realcev pa:
na Kranjskem: 1858 + 45')	504-j-3
na Štajerskem: 581+9	8
na Koroškem. 99+1	8
na Primorskem: 587 +10	246 + 1
Skupaj 3125 + 65	766 + 4
1 Pomeni prlvatiste in prlvatistinje, ki jih v sledečem ne vpoštevam.
Če prištejemo k tem približno število slovenskih učencev z gimnazij v Gradcu, na Dunaju, na Sušaku, dobimo zaokroženo število 3200 gimnazijcev, realcev pa k večjemu 780; torej imamo razmerje 3200:780 ali 100 gimn.: 27 realcev, ali še bolj drastično: na štiri gimnazijce pride dobro en realec. Kolika razlika v primeri s številom gimnazijcev in realcev na Češkem in Moravskem, kjer velja v obče, posebno na čeških zavodih, razmerje 100:100 ali kolikor gimnazijcev, toliko realcev.
Zanimiv zaključek nudi primerjanje števila prvošolcev. Na vseh naših gimnazijah jih je bilo začetkom šolskega 1. 1910/11 okroglo 740, na realkah pa 160, torej 100:21.
Slovencev v najvišjem razredu (VIII. gimn., oz. VIL realke) pa je bilo:
Gimnazijcev 200, realcev 55, torej 100=27.
Te številke pričajo, da je obisk prvega razreda gimnazije še večji kakor kaže poprečno razmerje gimnazij in realk (100:27), dočim se v najvišjem razredu prilično izenači v razmerno število 100:27.
Kaj smemo iz tega sklepati: da doseže učni cilj več slovenskih dijakov na realki kakor na gimnaziji. Pojasnil za ta pojav bi imelo dovolj: v gimnazijo sili dandanes vse, tudi slabo nadarjeni dečki, sinovi iz delavskih slojev, ki se žal premalo ali celo nič ne zanimajo za uspevanje svojih otrok, dočim je za realko, rekel bi, več smotrene odločitve iz krogov staršev, ki tvorijo vobče bolje situirane sloje. Nadalje ima gimnazija svojo tradicijo, predvsem kot pripravljalnica za duhovski in uradniški poklic. Tehnične stroke so pri nas še bolj izjemne (ekscepcionalne), ker nimamo ne obsežne industrije, ne velikih podjetij itd. — Realska matura do najnovejšega časa ni dala možnosti za toliko izbiro različnih poklicev kakor gimnazijska. Še le od leta 1908 se more realec posvetiti tudi vseučiliškim, oz. gimnazijec tehničnim študijam, če zadostita zahtevam, ki so bile že prej omenjene.
Seveda se je tudi drugod, ne samo v naših krajih, kazalo to nesoglasje med frekvenco obojnih zavodov. Ti in še mnogi drugi momenti so bili merodajni, da je učna uprava stvarila nove srednješolske tipe, hoteč dati s tem naraščaju priliko, da že prej prilagodi svoje študije svoji nadarjenosti in svojim interesom in da mu je ob koncu teh srednješolskih študij odprtih več poti k raznim poklicem, posebno da
mu je hkratu omogočen obisk vseučilišča ali tehnike.
Zato pa se je v drugih kronovinah, posebno na Češkem in Nižjem Avstrijskem, javnost hitro oprijela dane prilike, tako da štejemo sedaj po preteku treh let v državi že nad 50 reformnih zavodov, v veliki večini 8-razrednih realnih gimnazij; med temi se preosnavlja 34 humanističnih gimnazij in 4. realke v realne, oz. reformne gimnazije. Samo na Salcburškem, v Dalmaciji in na Kranjskem še ni nobenega teh zavodov. Pač pa jih je nekaj v nam sosednjih deželah. V Gradcu se je preosnovala prejšnja II. drž. gimnazija kar naredbenim potom v 8-razredno realno; Celovec ima poleg popolne humanistične gimnazije na istem zavodu že 3 realne paralelke (zanimivo, da ni v teh nobenega Slovenca); Beljak ima 8-razr. realno gimnazijo; Gorica ima na nemški gimnaziji italijanske realne paralelke (doslej že 2 razreda), dočim so slovenske vzporednice humanistične. Tudi Trst ima na nemški drž. gimnaziji realne paralelke, celo Pulj ima realno gimnazijo (doslej s 5 razredi) in v Voloskem je ustanovila mestna občina svojo lastno realno gimnazijo, ki ima sedaj 3 razrede.
IV. Kaj sledi iz tega za nas.
Na Kranjskem doslej še ni sledu o takem zavodu. Ali ga sploh ni potreba? To je tisto vprašanje, ki bi se dalo o njem debatirati. Če ga sprožimo v javnosti, ga bodo konservativni elementi zavračali češ. gimnazija, kakršna je. nam je dajala in dala doslej vseh potrebnih uradnikov in duhovnikv. realka pa tehnikov in inže-nerjev. Če na domačinov ni bilo, smo jih dobili od drugod. Tako je bilo; a ni treba, da bi pri tem ostalo; ne samo ni treba, ampak nedostatek, napaka, celo krivda naša utegne postati, če pustimo možni razvoj našega srednjega šolstva v nemar. Najvišja učna uprava je sama odredila, da se poskusi z reformnimi zavodi; zato je sedaj za nas. na naših narodnih zastopnikih in socialnih politikih, da spravijo stvar v pravi tek.
H koncu svojega referata hočem še omeniti, kako bi se dalo to reformno delo započeti.
Predvsem se vriva vprašanje, kateri moderni jezik naj bi se poučeval na naših realnih gimnazijah. Tu se je treba postaviti na praktično stališče. Nemščina bi bila poleg slovenščine itak obvezna, zakaj ta paralelizem obeh jezikov mora pri nas i zanaprej ostati.
Mesto grščine pa, menim, je za naše razmere edino umestna — italijanščina. — Nedavno se je sklenila v Gorici na javnem shodu učiteljev in staršev resolucija. ki zahteva, naj se na ondotni realki (laški) gimnaziji, ki dobi letos na jesen tretji razred, uvede slovenščina kot obvezni predmet. Pomislite: Lahi že uvide-vajo. kako nujno potrebno jim je znanje drugega deželnega jezika, če hočejo uspešno tekmovati v primorskih deželah z drugimi, ki so si pridobili znanje italijanščine- Kako pa naj tekmujejo naši mladi rojaki z njimi, če jim nedostaje zmožnosti v italijanščini? Zato smatram za potrebno in edino primerno, da. bi se na naših realnih gimnazijah uvedla italijanščina kot obvezni učni predmet. Res je za tistega, ki hoče iti v daljni svet, francoščina in angleščina večjega pomena, ker sta to pač svetovna, mednarodna jezika. A koliko naših ljudi utegne iti v tujino? Zakaj dejstvo je, da išče vsak najrajši službe v domovini in doslej je na raznih mestih še dokaj prostora za naše rojake, samo da s° v vsakem oziru, v. strokovnem in jezikovnem dovolj usposobljeni. In k tej usposobljenosti, menim, spada pri nas tudi znanje italijanščine. Vsak. ki pozna naše odno-šaje, ve. da se nam od severne strani pošiljajo nemški uradniki, posebno na Štajerskem in Koroškem, ki pa se morajo vsaj formalno izkazati z znanjem slovenščine. da je torej tamkaj tekmovanje uradnikov slovenske narodnosti z jezikovno usposobljenimi Nemci veliko te-žavnejše. na višjih mestih celo neuspešno. Ni treba bit.i človeku dalekovidnemu, če trdi. da so avspicije za nas na jugu v primorskih deželah dokaj ugodnejše.
Drugo vprašanje, še važnejše, pa je, kje naj bi se ustanovili taki zavodi, kje bi bile realne gimnazije najbolj potrebne. Pričnimo z Ljubljano. Tu imamo dve popolni humanistični, takozvani slovenski gimnaziji, izmed katerih je prva prenapolnjena; lani je štela 625+21 dijakov, oz. privatistov in privatistk, letos pa je prekoračila število 700. Druga, tudi nadnor-malno obiskovana, ima poleg 8 osnovnih razredov pet vzporednic, lani 421 +3, letos začetkom šolskega leta okoli 450 dijakov. Potemtakem je na obeh ljubljanskih gimnazijah nad 1100 učencev, torej dovolj za 3—4 normalno obiskovane zavode; razredov je na obeh 16 osnovnih, ter 10 + 5 = 15 vzporednic, vsega vkup 31 gimn. razredov, torej dovolj skoro za 4 samostojne zavode. Sedaj se vpraša, 1, ali naj se iz teh vzporednic osnuje po-
sebna. nova realna gimnazija; 2. ali naj se eden teh zavodov pretvori v realno gimnazijo ali 3. naj se na enem teh zavodov prične z realnimi vzporednicami. O teh treh možnostih ne kaže na tem mestu razpravljati. ker bi ne prišlo do končnega zaključka. Le to poudarjam, da mora eden zavod ostati humanističen, in to naj bi jila sedanja I. državna gimnazija, ki je že spričo svoje častivredne starosti in tradicije za to namenjena; pač pa naj bi se pričela II. državna gimnazija realizirati, ali da se cel zavod v to nameni, ali da se prične z realnimi vzporednicami.
Prvi način, menim, da bi bil najbolj priporočljiv. — Če pa učna uprava uvidi, da bi kazalo ustanoviti nov zavod, bi se na ta način najprej odpomoglo napolnjenosti obeh sedanjih gimnazij.
Z ustanovitvijo realne gimnazije bi seveda še ne bilo rešeno vprašanje o slov. realki v Ljubljani. Zakaj, da pride v do-glednem času do delitve tako močnega zavoda, kakor je sedanja velika realka, je pričakovati. Tak zavod ostane v Ljubljani potreben, tudi če se ustanovi prej realna gimnazija; zakaj število slovenskih re-alcev je toliko, da napolnijo lahko samostojno realko in vedno bo dokaj mladine, ki ji ne bo pouka v latinščini in ki jim bo realka s svojimi sedmimi razredi (brez lat. in gršč.) kot pripravljalnica za tehnične stroke najprimernejša šola.
Gimnazija v Št. Vidu ostane spričo svojega namena humanistična.
Kaj pa kranjska in novomeška? Oba zavoda sta bila svoj čas v nižjih razredih realna.v toliko, da je bilo prostoročno risanje obvezno; kakor je še sedaj na novomeški gimnaziji. Sicer pa zahteva novi učni načrt za vse gimnazije obveznost tega predmeta v nižjih razredih. — Sta-,vim tezo, da so realne, ozir. reformne gimnazije posebno tam umestne, kjer ni realk. Tudi o tem bi se dalo debatirati; če pa to načelo priznamo kot ozira vredno, potem bi bila tudi za Kranj in Novomesto realna gimnazija umestna; vsaj poizkus bi države izprva nič ne obremenil, ker so na obeh zavodih v nižjih razredih sedaj itak že vzporednice.
Izvenkranjske razmere so mi manj znane, zato se hočem omejiti le na par misli. Če kam drugam, tedaj sodi posebno v Trst realna gimnazija s slovenskim učnim jezikom, in prepričan sem, da bodo vodilni krogi v Trstu v doglednem času dosegli uresničenje te svoje želje.
In Celje. — Ali bi se ne dalo rešiti to kočljivo gimnazijsko vprašanje — zakaj pri tem ustroju, kakršen je sedaj tam, vendar ne more ostati do konca dni — najbolje na ta način, da se zavod pre-osnuje v realno gimnazijo? Odgovor na to naj dado tisti, ki morajo najbolj uvide-vati. da so taki »samostojni razredi« pravzaprav — nestvor.
Pri kraju sem. Mogoče sem zašel včasih v malenkosti, a ker je treba, da bi o ustroju novih reformnih zavodov izvedela tudi naša širša javnost, ki je doslej o tem še premalo poučena, dasi najbolj interesirana, sem skušal zadevo od več strani osvetliti. Zakaj za našo dolžnost smatram, da izide iz profesorskih krogov pobuda za to akcijo; pra vtako pa se zavedam. da ni v naši moči. niti v našem delokrogu te reforme izvesti. Za to pa so poklicani drugi interesirani faktorji: starši, občinski zastopi. višje šolske oblasti in končno naši narodni zastopniki.
Časovnega toka in razvoja socialnih potreb ne moremo in ne smemo prezreti, če hočemo, da ne zaostanemo in ne trpimo škode. Proti tej struji plavati ali jo celo ustavljati, pa je nemogoče; zakaj močnejša je nego — mi.
Resolucija:
Odboru Društva slov. profesorjev se poveri naloga, da stopi v dotiko z odločilnimi krogi v svrho ustanovitve realnih gimnazijah v naših deželah.
Književnost in umetnost.
Zvonček: Vsebina 5. štev.: Fr. Roječ: Moj izprehod. Pesem. — Veliki traven. Vinjeta. — Cvetko Gorjancev: Prvi april. Povest. — Arko: Pomlad. Pesem.
—	Ivo Trošt: Naš postiljon. Povest s podobo. — Lad. O.: Kaj vse na svetu jedo!
—	Andr. Rapč: Jakec z bombo. Pesem.
—	Volk buči. Podoba. — Jos. Vandot: Desetnica. Planinska pripovedka. — Hin-ko Medič: Večerna. Pesem. — Na cvetočem travniku. Podoba. Tone Rakovčan: V mojem srcu... Pesem. — F. Palnak: Mačeha. Povest. — Fran Zgur: Molitev. Pesem. — Feri in Jožica Juvančeva. Podoba. — Mara Gregoričeva: Pozdrav. Pesem. — Cvetko Gorjancev: Pesem ljubezni. Povest. — Fran Zgur: Kraljična zemlja se že drami. Pesem. — L. Černej; Šopek pesemc na grob materi. Pesmi. — Pouk in zabava: Rešitvi in rešilci. — Koliko nosijo infanterijci ali pešci? — Mir ljudem na zemlji! — Slovenski uradniki v Bosni in Hercegovini. — Otroci pod tram-
vajem. — Najdragocenejši šal. — Koliko vžigalic se porabi v Evropi na leto. — Zanesljiva časnikarska poročila. — J. K.: Besedna naloga. — Kotiček gospoda Doro-poljskega.
Popotnik. Vsebina 5. štev.: K. Svoboda: Tehnične in estetične zahteve do mladinskih spisov. — Pav. Flerč: Moralno-pedagoški poizkusi in uspehi. (Dalje.) — F. V.'- Ali še razumemo otroke? — Josip Wester: Reformni srednješolski zavodi in naši odnošaji. — Jan. Koprivnik: Metači in brizgarji med živalmi (Konec.) — Književno poročilo: Ocene. Novosti. — Razgled: Časopisni vpogled. Šolske in učiteljske vesti Srednje in višješolski vestnik. Šolstvo na slovanskem jugu. Inostransko šolstvo. Razne vesti. Mala poročila.
Politiški pregled.
*	Zveza nemških učiteljev na Češkem je predložila nemškim deželnim poslancem spomenico, da naj se vendar dožene češko-nemška sprava. Če pojde tako dalje s trmoglavo politiko, bo kmalu 3000 učiteljev na Češkem brez kruha.
*	Naš zunanji minister Berchtold je bil v Berlinu. Predstavil se je kot avstro-ogrski zunanji minister. Listi sklepajo iz pogovorov, ki jih je imel z Bethman-Hollwegom in Kiderlen-Wachterjem. na vedno enako dobro razmerje med Nemčijo in Avstrijo.
*	Deželnozborska kandidatura češke pisateljice Kuneticke. Vkljub temu, da so se mladočeški občinski in mestni zastopi v Mladi Boleslavi izrekli proti kandidaturi češke pisateljice Kuneticke za mlado-boleslavski. po smrti dr. Škarde izpraznjeni deželnozborski mandat in proglasili kandidaturo župana Matouška, izjavlja vodstvo mladočeške stranke, da vztraja pri kandidaturi pisateljice Kuneticke.
Kranjske vesti.
—r— Gozdarski tečai na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi v pondeljek dne 10. in v torek dne 11. junija, gozdarski tečai s sledečim vzporedom: V pondeljek ob 1. od 3. popoldne: Pomlajevanje in oskrbovanje gozdov. Od 3. do 7. ure popoldne poučni izlet v gozdno drevesnico v Bršljinu in v mestni gozd s praktičnimi demostracijami o pomlajevanju gozdov. V torek ob 6. zjutraj do 4. popoldne pouči izlet v šolska gozda na Vrhovskem in v Poljubnem, kjer se vrše praktične demonstracije o oskrbovanju gozdov. — Kdor se želi tega tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija) do 4. junija t. 1. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega se dovoli povrnitev potnih stroškov do Novega mesta in podpora za prehrano po 2 K na dan. Podporo dobi pa le. kdor zanjo pravočasno prosi in se mu podpora izrecno dovoli.
—r— Vinogradniški tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi v petek, dne 14 junija in v soboto, dne 15. junija, vinogradniški tečaj s sledečim vzporedom: V petek od 2. do 5. popoldne.: Najvažnejša dela v vinogradu. Trtni škodljivci in bolezni. V soboto od 8. do 11. ure dopoldne: zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenimi trtami. Izbira gumijevih trakov. Praktično razkazovanje zelenega cepljenja. Popoldne od 2. do 5. ure: Praktične vaje v poletnih delih v šolskem vinogradu v Cerovcih. Rakazovanje škropilnic in žveplalnikov. Vaje v zelenem cepljenju. Kdor se želi udeležiti tega tečaja. naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija) do 6. junija t. 1. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega se dovoli povrnitev potnih stroškov do Novega mesta in podpora pa prehrano po 2 K na dan. Podporo dobi pa le. kdor zanjo pravočasno prosi in se mu tudi podpora izrecno dovoli.
—r— Društvo vpok. učiteljstva je ustanovljeno in šteje že lepo število udov. Dragi tovariši, cenjene tovarišice. vabimo Vas vljudno, da pristopite vsi in vse k društvu, zakaj čim večje število udov tem večja bo podpora dedičem. — Po § 6. b) prištevamo društvu tudi podporne in častne ude. Prosimo torej vse naše in prijatelje šolstva, da blagovolijo s poljubnimi prispevki nas v tem podpirati. Članarina za prave ude. 1 K pristop. 2 K za prvi slučaj smrti in event. druge prispevke je poslati tov. S. Punčah.u (blag.) nadučitelju v p.. Marmontova ulica 18, Ljubljana. Druga pisma pa tajniku J. Božji. nadučitelju v p., Rakovniška ul. 5, Ljubljana.
Goriške vesti.
—g— Šolski Izlet na Opčine so napravili 8. maja t. 1. otroci s kanalske in vrhovske šole. Boljšega si niso mogli že-
leti. Le škoda, da je kvarilo megleno vreme pravi užitek tega prekrasnega razgleda. Nepopisno veselje je igralo na obličju vsakega, ko se ie razprostrl pogled na morje. Trst. Istrsko obalo itd. — Odveč bi bilo omenjati važnost takega izleta za šolsko mladino. —■ Omeniti se mora. da je jako veselila ljubke male izletnike udeležba ljubiteljev šolske mladine v osebah gg. J. Bavdaža, (predsednik kr. šol. sveta). M. Fabjana. (sodni svetnik), Fr. Debenjaka, (stavbeni pod-, jetnik) in Hrasta, vsi iz Kanala. — To ti je bilo neprisiljenega veselja malčkov! V hvaležnem spominu bodo imeli ti prvega gospoda, ki je daroval vsakemu dvakratno razglednico Trsta in okolice za spomin na izlet. Tudi z drugim gospodom so kaj srčkano radi pokramljali šolarčki. Bog živi ljubitelje mladine!
—g— Prvi dijaški telodvadni nastop v soboto v trgov, domu je bil nastop novega. Škoda, da je bil obisk nezadosten. Dijaki sami. o katerih gre glas. da so iz-borni telovadci, dolžnost, pokazati svoje simpatije mladim in delavnim in namen cele prireditve bi moral vse one. ki imajo vsak trenutek milo mladino, narod in bogsigavedi kaj še na ustnah, privabiti v polnem številu v dvorano. Toda od »višjih desettisoč« jih je bilo le par, izmed trgovcev in bolj znanih meščanov ravno-tako. Ni treba, da se jih človek spomni, ne da se jih vedno opominja, ker je to že preveč v modi v Gorici, in njihovim visokostim to tako ne bo nič pomagalo. Če bi bilo treba iti v italijansko gledališče ali celo v Šulferajn. potem bi bilo nekaj drugega, a tako nimamo pravice govoriti. — O prireditvi sami nekaj besed. Vzpo-red je bil raznovrsten in dobro izbran. Orkester učiteljiščnikov je rešil dobro nalogo. Proste vaje druge in tretje vrste so bile dobre, tako tudi orodna telovadba. Za temi je nastopil naraščaj s prostimi vajami in palicami, ki jih je krasno izvajal, ravno tako tudi skok čez mizo. Bilo je nekaj lepega, in človeku je postalo gorko pri srcu. Kot zadnja je nastopila prva vrsta. Težke proste vaje so učinkovale toliko glede izvedbe kakor glede sestave najbolje, o orodni telovadbi pa moramo naravnost priznati, da je nismo imeli prilike videti bolje od nastopa, turinskih tekmovalcev dalje. Najtežje vaje. skladne in kar povsod pogrešamo, fino sestavljene so gledalce naravnost frapirale. Dobri telovadci že danes, v kratkih letih izborni vaditelji. Proste vaje za vse tri oddelke so dijaki sami sestavili, orodna telovadba je bila gotova, vaje tako izbrane, da so jim bili telovadci povsod kos.
—g— Izpite usposobljenosti za ljudske šole v Gorici so napravili pred določeno komisijo: Evgenija Beniger, Karo-lina Cigoj, Angela Cendem, Ivan Franke, Albert Hren. Elza Ličar. Marija Merhar, Eva Mlekuž. Avgusta Podgornik, Albert Rajer. Aleks. Šfiligoj. K.Srebrnič. M. Sre-brnič in kapucinski pater Humbert Marol, vsi za slovenske ljudske šole. — Za ljudske šole z italijanskim učnim jezikom so dovršile izpit z dobrim uspehom: Kvirina Cella, Marija Chinchella. Mercedes Chin-hella in Avgust Faini. Konrad Delfabro in Alfred Zemin. — Za nemške ljudske šole: Vilhelmina Pagler (z odliko). — Za nemške in slovenske: Leopolda Kos, Henrik Medič. Josipina Osterc. Amalija Sore. — Za francoski učni jezik: Marija Bech, Ivana Dansos. _.Nora Obermuller (z odliko). Karolina Ščip. Marija Vetak, Marge-rita Tromer (z odliko). — Za angleščino: Vilhelmina Jelene, Marija Bielovicki in Flora Zaje. vse tri z odliko.
Tržaške vesti.
—t— »Misija Evinih hčera«. Igra
uprizorjena na veselici C. M. podružnice v Rojanu. Spisal Jos. Ribičič, učitelj na C. M. šoli v Trstu. — In šla si mimo kakor sen. Vzvišene misli, lepa dejanja, bla-godoneče besede — vse je šlo mimo. Pride pa zakotni pisarček. si razbrca s svojimi krempeljčki malo snov in spozna imena tako čudna, da jih ni niti v najbolj babji pratiki; citira še kak stavek, ki ga ne umeje niti napol in konec. Spravimo v kot in pojdimo dalje, četudi rakovo pot. Kristjani rilčkarji so pričakovali komedije. o vas ne vem. a igrala se je tragedija. Sedem let je recitirala, sedem dolgih let oskrunjala najsvetejše besede, zapisane s srčno krvjo... šla je v sveti gaj in teptala z blatno nogo dišeče cvetje. Zahotelo se ji je moža in otroka; ljubečega moža in angelsko dete. Prijatelj pride, trpinu bere na obrazu zgodbo, žalostno zgodbo sedmerih let... Kdo si ti. oj ženska. smrtnost se ni rodila zate. Zdravnik je. Mož pride, iz Mojzesovega kolena rojen. prodaja dušo za denar. Jud je. Pa pride hčerka Evina rušit družinsko srečo, besede so svetile ko solnce, a misli črne ko pekel. In tako je bilo sklenjeno, da gre revica na gledališki oder. Na oder je šla Marjetica, gledati je hotela Fausta; še Mefista ni videla, bil bi prelep. Videla je
Kačo. dolgo, sikajočo — tisočero glav je jinela kača. vsaka glava svojo misel, a vsaka misel zlobna... Strt je ponos, zastala sapa. jezik se ne zgane, ponižanje je objelo svojo žrtev. V bolesti se izčisti duša. oprosti se vseh zmot — vrne se in poklekne pred oltar svoje ljubezni in najde v odpuščanju svojo srečo... Taka je ta drama. Malo snovi in mnogo snovi, prizorov malo. dejanji dve. zunanjih efektov nič. Prekrasno je narisan mučeniški mož, čuteč veliko usmiljenje do svoje blage žene, ki so jo opili aplavzi maskiranih podležev. Vedno bolj peklenski pa Evin nastop, ko krepi v revici namišljeno sposobnost. Zdravnik je prijatelj — tolažilec. Zadet tip je gledališki ravnatelj Jud. Lepi slog se približuje Cankarjevemu. Parale-lizem besed in druge retorične umetnosti, na mnogih mestih prav pesniški vzlet in zlasti dosti psihologičnega dejanja, kjer pove ena sama beseda ali morda kretnja več ko celi dialogi. Končni prizor mora ganiti vsakega do solz. Dramatično študijo jo je nazval pisatelj, mislil jo je razširiti, v resnici pa bi bilo škoda, zakaj v kratkem je povedanega toliko, da ni besede preveč, ne premalo. V sebi ima vrline. ki se zahtevajo od vsake velike v«#w„ drame, pisatelj sme biti tedaj ponosen na svojega prvenca; mi pa želimo, da bi zamogli imeti v kratkem tudi to delce tiskano, sebi v razvedrilo, pisatelju pa v izpodbudo. Uprizoritev drame je bila s skromnimi sredstvi naravnost vzorna, zakaj protagonist je pravi igralski talent. Vsa čast tudi gospodičnam in drugim gospodom. ki so tolmačili pisateljeve misli, vsak primerno svoji vlogi. Nikoli pa ne bom pozabil na tistega nedolžnega otro-čiča, na Milenico. ki je govorila tako zaupno s svojim očetom, tako nežno in milo kakor angelček; bodi srečen, ljubljeni otrok, ljubezen naj te spremlja in blagoslov !	Ivan Grbec.
Splošni vestnik.
Karel Widrov Abecednik — Moje prvo berilo — ki ga ni zamenjati s Krul-čevim »Moja prva čitanka«, ki se tiska na Dunaju — pride te dni v tisk in bodo prvi izvodi v kratkem času izšli. Imeli smo vpogled v slike, ki pridejo v ta abecednik, in se prepričali, da bo ta Abecednik lepa in ljubka knjiga, in se mora na mah priljubiti učencem. S to knjigo je storilo slovensko šolstvo glede elementarnega razreda velikanski korak dalje in prehitelo tudi druge narode. V čast si mora šteti to slov. učiteljstvo in ponosno mora biti na svojo Učiteljsko tiskarno, ki mu poda to lepo delo.
Glede metode pripomnimo, da je ostala stara pisalno-bralna metoda. Ta metoda se skozi mnogo let izkazala kot izborna, in je postala učiteljstvu v tej metodi že tako praktična, da je ne kaže spreminjati. Novo je le to. da slede malim črkam takoj velike črke brez suhoparnih, morečih vaj besed z mnogimi soglasniki; te vaje so pa v obliki opisov ali povestic uvrščene med zadnje male črke.
Slovenskemu učiteljstvu najtopleje priporočamo to knjigo, ki stoji po sodbi prvih veščakov na višku časa.
Tudi letos pošlje »Prva anončna pisarna« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8 večje število žepnih voznih redov brezplačno šolskim vodstvom, ki se pravočasno zglasijo zanje. Oziralo se bo na tiste, ki prvi naroče. Seveda ne bodo prejeli vsi zahtevanega števila voznih redov, ker bi zaloga prehitro pošla. Poštnino plača »Prva anončna pisarna« sama.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani — ki izda Karel Widrovo »Moje prvo berilo« — priloži v kratkem Učiteljskemu Tovarišu prilogo, na kateri bo na vpogled učiteljstvu odličnejših par strani iz »Mojega prvega berila« in pa nekaj slik iz te knjige. Naj se učiteljstvo samo prepriča, kako bo izgledala ta knjiga. Kakor hitro bo knjiga dovršena, jo razpošlje Učiteljska tiskarna šolskim oblastnijam, nadzornikom in nekaterim učiteljem na vpogled v oceno in priporočilo.
Petindvajsetletnica nadzornikovanja. »Hrv. Pedagoško-književni zbor«, »Savez Hrv. Učiteljskih Društava«, Udruga Učiteljica kralj. Hrvatske i Slavonije«, »Hrv. učiteljska štedna i predujamna zadruga« i »Hrv. učiteljska posmrtna i pripomočna zadruga« prirede dne 8. junija t. 1. ob 11. dopoldne v dvorani kr. moške učiteljske šole zagrebške (Meduličeva ulica 33.) svečano proslavo petindvajsetletnice nadzornikovanja kr. svetnika Antona Čuvaja.
Razgled po šolskem svetu.
— Vseučiliški profesor Matko Nodilo le umrl. Umrl je profesor zagrebškega vseučilišča Matko Nodilo v 78. letu svoje starosti. Nodilo je bil član jugoslovanske akademije. Rojen je bil v Splitu in je bil več let urednik »N. Lista«. Leta 1887. je bil imenovan za profesorja splošne zgo-
dovine na zagrebški univerzi. Kot izbo-ren poznavalec zgodovine Jugoslovanov je slovel daleč čez mejo in je užival med učenjaki splošno priznanje in spoštovanje.
Učiteljski konvikt.
»Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta« je založilo tele knjige: 1. A. Rape: Mladini. I. zvezek. Cena lično v platno vezani K 1.50, s pošto 16 h več. 2. J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I., II. in III. zvezek. Cena vsakemu teh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1.50, s pošto 16 h več. 3. Engelbert Gangl: Zbrani sipsi za mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov, ki sta oba lično vezana, je K 1.50, s pošto 16 h več. 4. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh zvezkov brez poštnine je 20 h. 5 Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 3. 6. Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 10 h. Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta. Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole In učitelj-stva! Vse te knjige se naročajo in kupujejo v »Učiteljski tiskarni« in v vsaki knjigotr-žnici._
Izkaz daril za nagrobni spomenik nad-učitelju Fran Paplerju v Borovnici in zahvala. Po odkritju nagrobnega spomenika pokojnemu nadučitelju Fran Paplerju. častnemu občanu v Borovnici in častnemu članu gasilnega društva, se prav iskreno zahvaljujemo:
Čestitemu gospodu župniku Jožefu Juvancu, ki je prepustil prostor za spomenik, velecenjemu gospodu deželnemu poslancu Engelbertu Ganglu za lep nagrobni govor, slavnemu pevskemu zboru »Ljubljanski zvon« (predsednik dr. A. Švi-gelj) za ginljivo petje ob grobu, pokojnikovim sorodnikom, prijateljem, učencem in sploh vsem. ki so svojimi prispevki pripomogli da smo mu mogli postaviti tako dostojen nagrobni spomenik, in končno vsem, ki so svojo udeležbo pri odkritju tega spomenika dne 19. maja t. 1. počastili pokojnikov spomin.
Prispevali so:
Fr. Paplerjevi sorodniki 100 K, dr. Danilo Majaron 50 K. deželna zveza gasilnih društev 30 K. Josip Arko, Ivan Majaron po 20 K. Mijo Arko, Anton Drašler, Ivan Hribar, Luiza Kressnik, Iv. Majaron mL, Franc Petrovčič, Fran Suhadolnikova hiša, Franc Švigljevi. Ivan Turšič, prof. Jos. Verbič. Jos. Verbič po 10 K. Skupaj 330 K.
Stroški:
Nagrobni spomenik in okvir 330 K, vožnja itd. 12.60 K, Paplerjeve razglednice in kliše 12.60 K, natis obvestila in 200 razglednic 2.86 K, šopek na grob 5 K, pošta 5 K. delo pri spomeniku, pesek, sna-ženje in več drugih drobnarij 14.74 K. Skupaj 382.80 K.
Ako se torei primerjajo darovi 562.80 kron s stroški 382.80 K, tedaj ostane 180 K prebitka, ki se naloži v Hranilnici in posojilnici Učiteljskega konvikta v Ljubljani z naročilom, da za obresti od tega denarja vsako leto kupi primernih mladinskih spisov ter jih pošlje vodstvom šole v Borovnici. Ta jih pa potem koncem šolskega leta razdeli sporazumno z uči-teljstvom med najpridnejše učence najvišjih dveh razredov.
Borovnica, dne 25. maja 1912. Ivan Majaron. Ant. Drašler. J. Žirovnik.
je edini slovenski neodvisn politiški dnevnik, je najinformativnejši slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 170. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Listnica uredništva.
Na Štajersko: Porabimo prihodnjič. — K. K.: S priobčevanjem začnemo prihodnjič.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Kranjsko.
Štev. 1200.
„Dan" „Dan" «Dan"
V
Dan" „Dan"
„Dan"
Na štirirazredni ljudski šoli v Tržiču se bo stalno nameatila služba učitelja s posavnimi prejemki.
Ker je s to službo združen pouk na obrtno-nadaljevalni šoli, se bo pred vsem oziralo na v tem oziru kvalificirane moške prosilce.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 25. junija 1912.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolnoma fizično sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kranju, dne 19. maja 1912.


Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev priporoča v mnogobrojno naročanje oz. kupovanje svoje liste in mladinske knjižice, ki jih izdaja, zalaga in ima v svoji zalogi, in sicer:
Učiteljskega Tovariša
šolsko-politiški list.
Vseletna naročnina 10 K, upravništvo na Marije Terezije cesti štev. 8.
Zvonček
mladinski list.
Vseletna naročnina 5 K, upravništvo Frančiškanska ulica št 8.
-•»■—--—.-j-
Popotnik
pedagoški list.
Vseletna naročnina 6 K, upravništvo Primskovo pri Kranju.
Jan Legova knjižnica I. in II. zvezek:
Dane.
Povest za mladino s štirimi slikami. Spisal Andrej Rape. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski.
Turki pred Sv. Tilnom.
Zgodovinska povest s petimi izvirnimi slikami. Spisal Julij Slapšak. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski.
Naročajte in širite naše liste in knjižice? Naročajte Domače ognjišče in Našo Bodočnost!
Vodstvo Zaveze.
"iAr-

Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani
ima v zalogi naslednje knjige:
1.	A. Rapé: Mladini. I. zvezek. Cena lično v platno vezani knjigi K 1*50, s pošto 16 h več.
2.	J. Slapšak: Spisi Misjákovega Julčka. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1*50 s pošto 16 h več.
3.	Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov, ki sta oba lično vezana, je K 1*50, s pošto 16 h več.
4.	Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov brez poštnine je 20 h.
5.	Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 3*—.
6.	Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 10 h.
7.	Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h.
Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.
Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva!
Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni* in v vsaki knjigotržnici.
modno blago	f|
za moške in ženske ob-
m
leke priporoča firma	g$ši
Karel Kocian	fgi
r. tvornica za sukno ;;	ShL
v Humpolcu (Češka),	{- 'j
Vzorci franka.

Viktorija Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo bogato zalogo črevljev, gamaš in galos po najnižji ceni. Zunanja naročila izvršujem točno.
Anton Krušič,
krojaški mojster In trgovec
T7" O-orlci
Triža-šlra- u.lica, štev. ±S
v lastni hiši
in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških to v aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
Knjigoveznica
Anton Janežič
Z-OULTOIJ shcls,
DTlorij anska TUlca 1/3=
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseli v knji-goveško stroko s padaj oči h
........................... del............................
Pri večjih naročilih 10 °/0 popusta.
Šivalni stroj!, kolesa in
pisalni stroji. «•
stroji. ír
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
——— poleg „Figovca" ———
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za Šolske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje.
Prevzema vsakovrstna stek arska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. :::
ft Pletilni
J- J 81X
Ljubljana
Dnnajüka cernir»
Ali ste že pridobili našemu listu novega
• • • • • •
naročnika?
• •% • ••
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
šfi	(H- pomnožena izdaja)
priporoča
Milena Kiferle
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Dolenjska cesta 21.
Naš denarni zavod
Geslo: K»r plndonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrov a» isdruga s omejenim is-nistvom.
Promet do konca maja K 73295 95.
Uradne uro: Vsak četrtek od 7,2.—'/»3. popoldne iii vsako soboto od 6.—7. zvečer
Rezervni zaklad nad pol milijona kron.
Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron.
Ustanovljena leta 1882.
Kmetska posojilnica
- ljubljanske okolice	-
registrovana zadruga z ««omejeno zaveza
v lastnem zadružnem dama V LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18
Sprejema tudi vlog« m tefcoCI račun ▼ sveži s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča po 5,/<0/e brez	na amortIzaciJe
Eskomptuje trgovske menice.
Denarni promet v 1. 1911. K 100,000.000-—
Upravno premoženje v 1. 1911.
K 20,500.000-—

¡
i
¡
i
Učiteljska tiskarna pripo-© roea sledeče knjige:
Dftoe načrte za Kranjsko za eno- in	K
dverazrednice po........—50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—-60
Načela za obči načrt penavljalne šole	—'25
Oesarska pesem, čveteroglasna . . .	—'14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdnja	4 —
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4'—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—'10
Štupar, O prvinah in spojinah . . .	1*50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	120
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—20
Mladinski spisi:
A. Eapž: Mladini 1..................1"—
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I.	r—
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	1'—
A. Bape: Dane....................1-—
i
Telefon št. ti S.
Fobtua hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in ueiteijstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zaloyi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje mužikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Eazne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.
.um m um» 111
- v- -	uttmxtiiSBR
priredi že mali dodatek pravega :Frarm«<. s kavnim mlinčkom Iz tovarne v Zagrebu. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje cc-prekošene kakovosti je pravi Franck toli priljubljen v vsakem gospodinjstvu.
prosti proti vrnitvi.
vzora poštnine Krasne novosti za pomladansko in letno sezono! Vzorci poštnine
prosti proti vrnitvi.
Došla je velika izbera vsakovrstnega modnega blaga za ženske obleke. — Elegantne možke obleke od sukna do najfinejšega angleškega blaga. — Možko n žensko perilo v krasni izberi. Novitete v dežnikih posebno v damsih solnčnikih. Priporoča se slavnemu učiteljstvu tvrdka z modnim in oblačilnim blagom
Gorica Ivančic in Kurinčič
Gosposka ulica 11.
(V. G. Carducci.)