UrodniStvo • uprava, Ljubljana, Kopitarjova «. Telefon <001—<004 M'ae6na naročnina 18 lir, ta Inozemstvo 31.50 lir. — Cek. rafl. Ljubljana 10 650 ta naročnino ln 10.394 za inserato. — Izključno »aotopetvo za ^~la«e lz Italije ln lnozemstvai DPI S. A. Milano. Rokopisov ne v r a i a m a. SLOVENEC FEBKUAK - 1944 17 CElK IEK ■v. Das harte Ringen im Osten Zahlreiche Feindangriffe abgewiesen - Die britisehe Schandtat gegen die Abtei von Cassino - 48 Bomber bei erneutem Terrorangriff auf Berlin vernichtet Trdovratni boji na vzhodu številni sovražni napadi odbiti - Angleško sramotno dejanje proti opatiji Cassino - 48 bombnikov ob ponovnem straho-valnem napadu na Berlin uničenih Aus dem Fiihrerhaaptquartier, 16. Februar. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bckannt: Siidostlich Kriwoi Rog wiesen unsere Truppen zahlrciche feindliche Angriffe in barten Kampien ab und berei-nigten im Gegenangriii mehrere Einbruchs-stellen. Wcstlich Tscherkassy und ost-lich Shaschkoll vvurden in vollig ver-schlammten Gelande der zahe feindliche Widerstand gebrocben, heitige Gcgen-angriiie abgewehrt und unser Angriif weiter vorgetragen. Im Nordabschnitt der Ostfront seheiterten siidlich Staraja Russa, zwi-schen Ilmen- und P e i p u s-See und bei N a r w a stiirkere ortliehe Angriffe der Bolschevvisten, mehrere eigene An-griiisunternehmungen vvurden mit Eriolg durchgcliihrt. Bei den Kampien im mittleren Front-abschuitt zcichnete sich Hauptmann Rade als Fiihrer cines Sturmgcschiitzverbandes besonders aus. In 11 a 1 i en verlief der gestrige Tag bei beiderseitiger SpKh- und Stosstrupp-tatigkeit ohne grosserc Kampfhandlungcn. Ortliehe ieiadliche Vorstosse wurden ab-ge-viesen. Das ehnvSrdige Bauwerk der Abtel von Cassino, das, wie gestern gemel-det, durch die feindliche Luftvvnffe an-gcgriiien wurde. obwohl sich in ihm und in der niiheren Umgebung kcin deutscher Soldat befand, ist grosstentells zerstort und nicdcrgebrannt. Die Ruinen sind nun-mehr in die deutsche Verteidigungslront einbczogcn vvorden. Die deutsche Lultw«He griff mit Kampl-u.Schlachtiliegerverbanden in dcnAbend-stunden des gestrigen Tages und in der vergangenen Nacht Schiifsansemmlungen ur.d das Hafcugcbit von A n z i o und Nettuno mit guter Wirkung an. Ein Zerstorer und vier Fracbtschiffe mit 19000 BRT vvurden durch Volltreffer beseha-digt, mehrere Betriebsstoff- und Material-lager vernichtet und Truppenunterkiinfte in Brand gevvorien. In den Abendslunden des 14. Februar griiien feindliche Bomber abeimals Rom •n. Britisehe Flugzeuge fiihrten in der vergangeuen Nacht erucut einen Terror angriff auf die R e i c h s h a u p t s t a d. Sie vvarfen bei bedccktem Himmel auf versehiedene Stadtteile eine grosse An-zahl von Spreng- und Brandbombcn, die Schiiden in Wohnvierteln, an Kulturbau-ten, Kirchen und Krankenhiuscrn verur-sichtcn. Die Bevolkerung hatte Verluste. Trotz uagiinstiger Abwehrbedingungen vemichteten Luftverteidigungskrrite nach bisher noch unvollstandlgen Meldungen 48 Terrorbomber. Einige feindliche Flugzeuge warlen Bomben auf Orte im r h e i n i s c h-w e s t-1 a 1 i s c h e n Gebiet. Fiihrerjev glavni stan. 16. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Jugovzhodno od Krivega Roga so odbile naše četo v hudih bojih številne sovražne napade in očistile v protinapadu več vdornih mest. Zahodno od C e r k a s n v in vzhodno od Ž a š U o v a je bil .na popolnoma zamočvirjenem ozemlju zlomljen žilav sovražnikov odpor, srditi protinapadi odhiti ter ie naš napad napredoval. Na severnem odseku vzhodnega bojišča so se izjalovili južno od Starajo Ruse, med I Imenski m in l*ej-p ii š k i m jezerom in pri N a r v i močni krajevni boljševiški napadi, več lastnih napadalnih nastopov |ia je bilo z uspehom izvedenih. Pri bojih na srednjem odseku se je posebno izkazal stotnik Rade kot poveljnik nekega oddelka oklepnih topov. V Italiji jo potekel včerajšnji boj pri obojestranskem delovanju izvidniških in udarnih oddelkov brez večjih bojev. Krajevni sovražni sunki so l»i 1 i odbiti. Častitljiva zgradba c a s » i n s k e opatije, ki so jo. kakor smo včeraj poročali. napadla sovražna letala, dasi v njej in njeni bližnji okolici ui bilo nobenega nemškega vojaka, je pn večini razrušena in požgana. Razvaline so bile geilaj vključeno v nemško obrambno Črto. Nemško leialstvo je včeraj v večernih urah in ponoči napadlo z oddelki bojnih in borbenih letal zbirališča ladij in luško področje A n z i j a in N e t t u n a z dobrim učinkom. Nek rušilec in t tovorne ladje z 111.000 RUT so bili s polnimi po-godki poškodovani, več skladišč pogonskega goriva in materi,jala uničenih, četna bivališča pa lažgana. V večernih urah dno 14. februarja so sovražni bombniki ponovno napadli R i m. Angleška letala so ponovno izvedlu v pretekli noči strahovnlui napad na prest o I ii i c o Nemčije. Pri oblačnem nebu so odvrgla na razne mestne okraje veliko število razdiralnih in zažigalnih bomb. ki so povzročile škodo v stanovanjskih okrajih, na kulturnih zgradbah, cerkvah in bolnišnicah. Prebivalstvo je imelo izgube. Navzlic neugodnim obrambnim pogojem so uničile sile letalsko obrambe po doslej še nepopolnih poročilih terorističnih bombnikov. Nekaj sovražnih letal je odvrglo bombe na kraje na r e n s k o - w o s t I a I -s k c m ozemlju. tfitekk - sovjetski prestiž se v Opatija Monte Cassrno bombardirana re- je nemška vojsko predala vse te šene stvari Vatikanu. V montccnssinskem snmostarfii se nahajale tudi grške in rimske umetnine i/ narodnega muzeja v Neaplju, med njimi 600 zabojev s knjigami iz neapoljske narodne knjižnice. Divizija »llermonn Goering« je dala na razpolago svoj vozni park, da je spravila na varno tudi te kulturne vrednote. Na Beneškem trgu v Rimu »o bile predane italijanski državi. Kako potrebno je bilo vse to, vidimo danes, ko se Amerikanci niso sramovali naperiti svoje topove na staro opatijo ter jo vzeti pod svoj ogenj. Zavezniki, ki torej brez vsakega vzroka — ker nemške čete samostana namenoma niso uporabljale zn svoje vojaške operacije — rušijo svetovno znano opatijo, ravnajo drugače, kot nemški vojaki, ki so v vojni na zahodu ščitili številne nn bojišču ležeče katedrale in ki so rešili iz plamenov katedralo v Rouenu. Od Monle Cassi na do arhenske cesarske dvorane, od bazilike San I.orenzo v Rimu do stolnice v Kiilnu, od Firence do frankfnrt «.ke Goethejeve hiše sega sled razde-tjanj, ki jih povzročajo Angleži in Amerikanci v Evropi. Proti mestu, čigar prag nehote prestopamo z občutkom spoštovanja pred njegovim pomenom za zahod, je severoameriški poveljnik kratko in suho dal povelje za topniški ogenj. S svojimi zločini se bahsjo' Storkholm, 16. febr. Dasi ne moremo pričakovati od angloameriških bojnih zločincev kakega poparjenega molka, vendar zasluži, da zve ves svet, da se angleška in ameriška poročevalska služba v številnih poročilih hvali, da je starodavni samostan Monte Cassino z bomb nimi napadi uničila. Tako javljajo z zločinskim ponosom, da so se nad samostanom vili ogromni oblaki dima in se je zemlja stresala, ko so ogromne bom be padale na opatijo. Ne sramujejo se tudi ugotavljati, da je obstreljevanje tega katoliškega svetišča pri zaveznikih »naletelo na simpatičen sprejem«, Moskva hoče^ požreti male države Bern, 15. febr. DNB. Pod naslovom »Moskva in male države« objavlja >Ba-sler National Zeitung« dalijši uvodnik, v katerem piše med drugim: »Kaj razume Moskva pod pojmom »prijateljski sosedi?« Ali lahko ovrže sum, da ravna s tem pojmom prav tako enostransko kot s »svobodo in samostojnostjo« posameznih sovjetskih republik? Poljska izseljenska vlada je v svojih zadnjih izjavah ponovno s poudar- 1 ia« ponovno posKouov^., , kom Jotovi,J da »■ „e žcli ni4 Hru- gegn kot obnove prijateljskih odno-n.««™ i .sajev s Sovjeti. Četudi prijateljstvo ne bi bil popolnoma pristno, je vendar smešno, ako mogočna Sovjetska zveza govori o novih čustvih sovražnosti, ki prihajajo s Poljske. Toda Moskva hoče očividno ne le izbrisati vsako sled protiboljiševiizma, temveč r.ahtevia temelj prijateljskih odnosov dejansko postavitev Sovjetom podobne vlade.« Angleški udarec Poljakom Stockholm, 15. febr. Londonski »Dailv Sketcli« trdi, da se trenutno poljska vlada trudi, da bi pripravila angleško vlado k podaljšanju garancijske izijavc za njeno ozemlje, podane tik pred izbruhom vojne, ki bo potekla letos poleti. Angleški list pa je mnenja, da ni verjetno, da bi bila izjava obnovljena v svoji prvotni obliki, ker je položaj v Fvropi tak, da pogodba ni več času primerna. Južna Italija, 15. febr. DNB. Česar Svet ni smatral j a možno, to je vendar iMJstalo dejstvo. Potem ko so že 15. februarja objavili z letuki: »Prišel je trenutek, ko moramo usmeriti svoje topove na sam samostan,« so angleške čete v ponedeljek pričele z brezobzirnim bombardiranjem svetovno znane opatije Monte Cassino. S tem so odgovorne za uničenje enega največjih kulturnih s]K)ineiiikov, -za zibelko benediktinskega reda, za vzgojevališče, slavno zaradi gojitve znanosti. Benediktinska opatija Monte Cassino, ki jo je 1. 52<>. osnoval Benedikt i/. Nursijc, je matični samostan vsega zahodnega sveta. Njeni arhivi in knjižnice predstavljajo za zahodno kulturo nenadomestljive vrednosti. Čeprav leži samostan na važnem strateškem mestu, so se nemške čete ozirale nn kultumo-zgodovinski značaj zgradbe, ki je niso uporabljale niti kot obrambno napravo niti kot opazovalnico. Monte Cassino ni prišel v zgodovino le kot mesto verskega življenja in kot zibelka benediktinskega redu, temveč predstavlja obenem častitljiv spomenik evropskega duha, ki sc je stvoril iz srečanja nordijskih narodov z duševnimi zakladi antika. Monte Cassino je eden izmed onih krajev, kjer se je vršilo stapljanje med staro dobo in srednjim vekom, med jugom in severom, med helensko-rimskim in ger manskim duhom. V njem je pisal l.on-gobard Pavel Warnefried, nazvan Pau-lirs Diaconus, visok svetovalec Karla Velikega, svojo Historio Langobardo rum. Opatija je leta 1899. proslavila njegov spomin s tem. da 'je osnovala novo Bibliotheco Paolino. znanstveno zgodovinsko knjižnico, v kateri so posebno številno zastopane nemške publikacije. Največja duhovna sila, ki je Sla skozi Monte Cassino, je bil Tomaž Ak vinski. Na zgodovino opatije so v zgodnjem srednjem veku zelo vplivali Longobar-di iz Beneventa. Kasneje so stopili na njihovo mesto cesarji. Samostan je dolgo nosil ime cesarske opatije. Samostanska zgradba, ki jo obdaja veliik četverokotnik strmo padajočih zunanijih zidov, je v dobi baroka dobila lice gradu. V notranjosti so tri lepa dvorišča, ki so med seboj zvezana z arkadami. Na*najvišjem mestu hriba se dviga krasna bazilika, ki je obdana z granitnimi stebri starega Apolono-vega templa, ki je že v starem veku gledal od tu v dolino. Velikega umetniškega pomena so predvsem kripta, velika obednica in pa galerija slik. Čeprav je bil Monte Cassino zaradi raznih požarov, vojn in zlasti zaradi potresa 1. 134.9. ponovno poškodovan so se vendar ohranili tudi pomembni spomeniki iz zgodnjega srednjega veka. Ko so bili boji z izkrcanimi četami severoameriškega generala Clarka v neapeljski ravnini še v polnem teku, se je pojavil pred vrati Monte Cassina nek nemški častnik, ki je izrazil pri: pravljenost nemške vojske, da spravi premične umetniške in kulturne vrednote stare opatije na varno. Predlog je bil sprejet. Samostanski arhiv, ki obsega 2000 kodeksov in 4000 pergamentov, knjižnica s svojimi 100.000 zvezki in 252 inkunabilami, slike in ostale umetnine so bile naložene na tovorne avtomobile in prepeljane v Rim na varno. Med temi dragocenostmi so bili veliki zgodovinski zakladi, ki so nam ostali ohranjeni od raznih Tacitovih in Ci-ceronovih del, za katerih rešitev se mormno zahvaliti prav Monte Cassinu. Pb vznožju Angelskega gradu v Rimu DNB. (PK), 16. febr. Res čudno je, da 1 širokoustnem moskovske«n propagandnem orkestu že nekaj dni re oglaša fanfara Vitebsk. Kričavi- solo, ki se je pred tedni oglašal in donel skozi eter, je zamenjal opominjevalen in mrk molk, ki zgleda nalik kletvi po svečani molitvi. V istem razmerju, kot je sledil nenaden molk še pred tedni tako glasnemu kričanju moskovskih propagandistov, jc tudi iz velikopoteznih nasprotnikovih nastopov na nemškem vogalnem stebru Vi-tebsku postalo za sovražnika prav resno in do danes še nerešeno vprašanje prestiža. Vitebsk, sovjetski prestiž, je postal od prve obrambne bitke pravo pokopališče boljševiških divizij. Tlakovan je s heka-tombami mrtvih in šestkratnim številom ranjenih, ob straneh obdan z grozovitim zidom stotin oklepnikov, katerih število se je od srede decembra hitro dvignilo na skoraj 1300, Odmor, ki je bil med obema prvima obrambnima bitkama,- je šele pokazal obseg ogromnih boljševiških izgub, in šele tedaj je bila razvidna ogromna zmaga neniških branilcev. Številke boljševiških izgub so postale gigantske. Smrt, kri in razbito gradivo se je držalo teh številk in je prisililo Moskvo k molku. Toda preko smrti, krvi in razbitih topov in oklepnikov se je vlekel nov val človeških teles in novih oklepnih brigad, ki so ga pripeljali iz ogromnega carstva ter ponovno vrgli proti Vitebsku, in to ne, da bi sčasoma kakor kapljice obrusil granitno skalo z neopaznim delom in jo potem zrušil, temveč da bi to storil s 6i lovitostjo ogromnega viharja. Iz močvirij pritiskajo boljševiki na dan k novi obrambni bitki. Tokrat iih je vabilo grmenje topovskega ognja, ki je bilo brez primere. Oklepniki so bili obo-tavljaje sledili, Posadke oklepnikov so vedele za žalostno usodo svojih predhodnikov. To jih je hromilo. Samo strogi ukazi so premagoli obotavljanje posadk, ki so bile slutile svojo usodo. S svojimi oklepniki so se podale proti Nemcem, ker je bil za njimi grozeče naperjen samokres. Usoda nekega posameznika je nekoliko razkrila dramo teh notranjih bojev. Nek boljševiški oklepnik se jc bil štirikrat ločil od svojega oddelka, da bi se izognil napadu. Štirikrat se je vrnil z lahkimi poškodbami, ki jih je štirikrat posadka sama povzročila. Bičan od nevarnosti in strahu je pred petim napadom zbežal nek vojak posadke k Nemcem. Malo pozneje sta bila od njegove brigade, ki je prej štela 40 oklepnikov, v boju samo še dva oklepnika. Mrtvaški mlin pri Vitebsku jc emlel oklepnike in vojake. V tem se tudi druga bitka v ničemur ne razlikuje od prve. Petkratno je število ljudi, ki ga je bil moral sovražnik že po prvih dneh vriniti, da je zamašil luknje v bataljonih in jih znova pognal proti Nemcem. Toda kakor valovi ob braniku, tako so se tudi ti velenap?di vedno znova razbijali, dokler se niso razbili na posamezne nastope. Potem so jih nemški vojaki zagrabili v protinapa dih in ustvarjali čuda, ki žc meje na nemogoče. V osmih dneh druge obrambne bitke pri Vitebsku se je bilo zunanje licc bojišča trikrat spremenilo. Iz močvirja in bla'ta je postala zopet trda zemlja. Ko jc mraz izginil iz zemlje, je sledil sneg. Pri snežnem metežu ni bilo nobenega odmora ali otipljivega popuščanja v tež kem boju. Prestiž za Vitebsk je ostal tudi sedaj nenasiten v zahtevi boljševi ških krvavih žrtev. Na bojišču Vitebska se odpira ena najbolj dramatičnih strani velike boljše viške zimske ofenzive za Sovjete in ena najsijajnejših za nemško vojaštvo, ki kro ti in razbija ta napad stepe. Z imenom Vitebska je že danes povezan simbol obrambne vojne na nemškem srednjem bojišču, ki jc po svojem pomenu visoko nad mejami bojišča. Strahovalni napad na Rim Rim, 16. febr. Rimski radio poroča o novem struhovalnem napadu angloameriških letalcev na odprto mesto Rini naslednjo podrobnosti: Danes dopoldne med 10. in 11. uro je napadlo veliko število sovražnih štiriiiiolornlh bombnikov v močnem lovskem spremstvu v več valovih Rim, Razdiralne bombe vseh kalibrov ler številno zažigalne bombe so padle v središče in predmestja. Celotni bloki hiš so se iKirušili in pokopali pod seboj na stotine prebivalcev. Tudi več 7. rdečim križem označenih bolnišnic jo bilo bombardiranih. Vojna poročila iz Burme Tokio, 16. febr. DNB. Vojna poročila iz Burme poročajo o vedno slabšem edinim 7. angloindijsko divizije, ki je vzhodno od gorovja Mavu obkoljena. Japonske edinice vedno bolj zožujejo obko-litvcni obroč in so stisnile dobro oborožene angleške čete z njih številnimi topovi. oklepniki in več slo tovornimi avtomobili na štiri kilometro dolsiem in en kilometer širokem prostoru. Tako tej diviziji preostaja zgolj popolno uničenje ali prednja. Samo okoli 100 do 120 mož je pravočasno u>lo in sedaj blodijo na pro-! sloni med reko Mayu in gorovjem. Toda tudi lam jih Japonci zasledujejo. Papeško zavetišče v Rimu bombardirano Rim, 16. febr. Pri novem napadu an-'.oameriikih strahovalnili letalcev na Rim so bile odvržene bombe tudi na papeško zavetišče, v katerem je našlo pri-ežališče na stotine evakuiranih žena in otrok. Takoj po prvih napadalnih valovih o je podala papeška komisija s papeže-ini nečakom knezom Karlom Pacellijem na čelu k zavetišču, vendar niso dosegli svojega cilja, ker so bila priletela no\a gangsterska letala in v nizkem poletu strojnicami obstreljevala prebivalstvo. Angloameriški letalski tolovaji so obstreljevali s strojniškim ognjem tudi nek atikanski avto in ga re.-uo poškodovali. Papeško zavetišče so bombe težko poškodovale in deloma porušile. Hirno presojanje v Berlin Berlin, 16. febr. V presojanju zemskih senzacionelnih vesti o Finski ostajajo v Berlinu malobesedni in mirni. Govorice, po katerih so se finski politiki v Stockholmu informirali o načinu in obsegu pogojev, pod katerimi bi Finska utegnila ustaviti svojo osvobodilno vojno, tukaj sicer zabele-žujejo z zanimanjem, vendar pa brez najmanjšega razburjanja. Da je bivši finski ministrski predsednik Paasikivi trenutno v Stockholmu, tako izljavljajo v berlinskih političnih krogih, je znano. Spravljanje njegove navzočnosti v zvezo z domnevnim iskanjem zvez, to pa prepuščajo ngitacijskim potrebam nasprotnikov. Pravilno presojanje položaja je po tukajšnjem gledanju možno zgolj z upoštevanjem elementov, ki so bili merodajni za finske odločitve od pričetka njenega boja za neodvisnost in svobodo. Če del sovražnega tiska meni, da že lahko govori o minimalnih zahtevah, ki 'jih bo Finska morala sprejeti, in če pri tem med drugim imenuje tudi »brezpogojno ka- ino-| pitulacijo«, pa bodo ni tež;ko uganiti, kako na to reagirali za finsko usodo odgovorni krogi. Sicer pa menijo Berlinu, da laliko mirno pričakujejo nadaljnji razvoj, kar okoliščine ne samo ukazujejo, temveč tudi kot upravičeno priporočjo. Kaj zahtevajo Sovjeti od Finske Stockholm, 16. febr. Reuterjev do pisnik v Stockholmu sodi, da laliko formulira sovjetske minimalne zahteve za mir s Finsko takole: 1. 1'ovratek k mejam iz leta 1940 z nekaterimi izpremembami v prid Sovjetov. 2. Zasedba vseh velikih finskih mest, ki pa naj vendar ohranijo fin sko upravo. 3. Odstranitev vseh inozemskih ele mentov v finskem kabinetu. 4. Proste roke Sovjetov proti nem škim divizijam v Finski. Čehi so odločno proti boljševizmu Praga, 15. febr. Če"iki list >Večerny Češke 8lovo« se bavi s poročilom >Ex-change Telegrapha« o seji londonskega »češkega državnega sveta«, na kateri je. govoril Beneš o slovanski federaciji, ki l)i jo bilo treba ustanoviti ter je izjavil, da je za to dobil Stalinovo osebno privolitev. List piše, da so v inozemstvu pred leti mi«lili, tla bo Beneš igral neko mednarodno politično vlogo. Toda kmalu so se prepričali, da sloni njegov položaj le nn osebni reklami. I>anes v inozemstvu dobro vedo, da je Beneš boljševik in s tem pomočnik Kreml ja. Vsi Čelii pa, tako piše list, moraijo zato pred vsem svetom jasno izjaviti, da bo ves češki narod z vsemi silami, s katerimi razpolago delal proti boljševizmu, ker so Bri tanci in Severoamerikanci popolnom nesposobni, da bi se uprli njegovim vedno večjim željam po oblasti. Delo vanje bogataških sil obstoja le v tem rln priznavajo boljševizmu vedno nov ozemeljske zahteve. Zaradi številnih notranjih razkro jevalnih pojavov je notranja moč An glije in Združenih držav tako oma jana da tamkašnji oblastniki ne morejo ukazati svojim ljudstvom, naj prično z odporom proti boljševizmu. Pa tud' ako bi Britanci in Amerikanci to ho Argentinski zunanji minister odstopil Stockholm, 16. febr. Reuter poroča, d,i so odstopili zunanji minister Gilbert ter notranji, prosvetni, pravosodni, poljedelski in minister za javna dela. Predsednik ni še sklenil ničesar zaradi odstopa teb ministrov. Španija mora podati svoj obračun Madrid, 16. febr. Takozvanl »vladni program« sovjetsko-španskih beguncev Mehiki, ki je bil priobčen v madridskem tisku, pomenljivo dopolnjuje čestitka, ki jo je bivši španski boljševiški kolovodja Negrin |Hi~lal .Stalinu. List »SolidaVidad National« pripominja k temu, da ima Negrin popolnoma prav, če v svoji brzojavki Stalinu označuje bitko proti fašizmu kot ne-dovršeno. Tudi Španija, ki mora |>olo. žiti račun o 32 mesecih rdečih zločinov, ne smatra boju proti komunizmu zn dokončanega. Španija bo ta račun do pare poravnala s tistimi, ki so bolj i/, strahu kot sramote pobegnili v Mehiko. Kratka poročila Tokio. Kot nadaljnji ukrep za izvedbo razširjenega zakona o letalski zaščiti je določil notranji minister naslednjih 12 mest kot važnih za letalsko zaščito: Tokio, Yokoliana, Kavvasaki, Nagova, Osa-ka, Kobe, Aniagaskai, Moji, Kokura, Tolila, Vavvafa, Wakamtsu. Vtehy, 15. febr. Zaradi ojačenja obrambe francoske sredozemske obale in zaradi večje varnosti tamkaj nahajajočih se čet bodo po odredbi nemškega vojaškega poveljstva od 15. febr dalje za sedem departementov veljali enaki predpisi, kot obstojajo od premirja v severnem pasu. Ti departementi so sledeči: Pyrcnecs-Orientalcs, 1'Audc, LHcrault, Le Gard, Bouches-du Rhone, Var in Al-pes Marilimes. V kratkem bodo objavljene izvršilne določbe k tem ukrepom, ki jih narekujejo zgolj vojaške potrebe. Amsterdam, 15. febr. Poljska emigrantska vlada v Londonu jc v torek objavila poročilo, v katerem pravi, da jc moral zunanji minister poljske emigrantske vlade Stanislav Mikolajczik odgoditi svoj obisk Washingtonu, ker je njegova prisotnost zaradi »važnih državnih poslov« v Londonu nujno potrebna. Milan, 15. febr. Z ukazom vojnega ministra maršala Grazianija so bili vpoklicani pod orožje letniki 1922, 1923 in 1924. Oproščeni so le katoliški duhovniki in redovniki in teologi v zadnjih semestrih, ki so se obvezali za duhovniški poklic, pripadniki republikanske narodne garde, republikanske policijo, jetniške policije ter osebe, vpoklicane od nemških vojaških oblastev. V vojsko tudi ni treba onim, ki so bili že pred 1. februarjem uvrščeni v splošno delovno službo ter končno članom Malteškega reda, ako aktivno služijo v bolnišnicah. teli, se ne bodo mogli zoperstaviti zmagujočemu boljševizmu, ker so Angleži danes v največjih skrbeli zn svoj imperij, Severoninerikonci pa šo na Kvropj !p manj zainteresirani. Zaradi tega nas laliko le Nemčija obvaruje pred boljševizmom, zaključuje češki list. Delavski sužnji v kazenskih taboriščih GPU V listu »Das Reich« objavlja Hermann Poerzgen sledeči članek o delavskih razmerah v Sovjetski Rusiji: »V različnih delih Suvjetije sem videl delavske sužnje, ki so jih kot politične ujetnike, izgnance ali kot kriminalne ujetnike seganjali i/ enega državnega podjetja v drugega, da bi ondi za nedoločen čas opravljali plačano tlako. Ta otopela armada nesrečnikov se dviga liki pošastna senca zada) za mnogo stavljenimi pridobitvami treh petletk. Prav nič ni pretirano, če pravimo — kakor piše tudi »Nineteenth Ccntury« — da je kakih 18 milijonov delovnih moči. ki jim je bila odvzeta prostost, uvrščenih v suženjske bataljone petletk. Ko sem mogel — piše Porzgen —■ med svojim bivanjem v Sovjetski Uniji obiskati taka delavska torišča, sem bil presenečen zaradi neznatnega navdušenja, ki mojstri sužnjev z zastavami in venci prekrivajo to podobo bede. Dekoracijam so ustrezale označbe taborišč, ki jim jc bilo komaj poznati, da so to zgolj policijske naprave, kot na primer: »Gradnja prekopa Moskva—Volga, ' . .«, kar je jako diskretna vizitka. A če potem opaziš žične ograie, lesene čuvajniške stolpe s strojnicami ali ob vhodu stražo z bajonetom na puški, tedaj se izkaže takšna »kolonija« kot s propagandnim besedilom zavržen, zapuščen človeški hlev, skrovišče za delovno živino. Na krivih kolih frfota raztrgano ujetniško perilo. Utrujene ženske postave prenašajo težka vedra skozi brozgo. Kot značilno ozadje pa sc dvigajo na robu teh taborišč neizmerna pokopališča. Med delavci sem videl mnogo neproletar-skih obrazov, razsul ondotnega hirajoče-ga mc^črnstva, ki so jih stražniki v modrih GPU čepicah gnali mimo mene. Kar so imeli na sebi, so bile cunje, prevezane T vrvico, na nogah so imeli laponske čevlje ali copate iz ličja — vse pokrito s posušenim blatom. Na stavbiščih kasnejšega prekopa Moskva—Volga sem prvikrat opazil taboriščna pokopališča in črede ujetnikov. Ccz nekaj let nato smo se na povabilo Litvinova v spremstvu nicgove družine peljali po isti poti. Pokrajina je bila povem spremenjena. Gospa Litvinova je dobila priliko, da n^m je v dobri angleščini razlagala različna razdobja tega čudovitega prekopa. Zaman smo se ozirali, kje bi bila pokopališča. 9r'.£' so bili zravnani in pokriti z umetnimi tratami, Tudi taborišča barak so bila večidel odstranicna. Le tu in tam je bilo opaziti kako žično ograjo z vrati in s stolpi. Kakor cigane so ugnnli čredo na drugo delovno torišče, dokler niso nekic pod umetno rušo prišli do večnega pokoja. V prisotnosti gospe I.itvinove nismo nič omenjali ostankov taborišč Toda iz časopisov je bilo moči na dnn odprtja zvedeti, da je pol milijona ljudi skozi štiri leta garalo pri gradnji prekopa Moskva—Volga. Število tistih, ki »o ondi i ;ubi!i življenje, ni bilo omenjeno. A Steblo uradnikov GPU, ki so prejeli za svoje vilpetsko delo sovjetska odlikovanja, ie bilo natančno objavljeno. Javno so bili pohvaljeni zaradi svojega ■»navdušenja«. Končana je bila nova »velegradbena Stalinova doba«. Isto pročelje — piše dalje Poerzgen v »Reichu« — sem videl v Ugliču na visokem bregu Volge, kamor sem povsem nevede zašel v naprave tako zvanega »hidrokombinata«. — Ljudski komisarijat za notranje zadeve jc tu gradil mogočen jez iz železobetona in pa elektrarno. S tem naj bi bil zgornji tek Volge, za dan hoda za »Moskovskim morjem«, prvikrat znjezen, in sicer bi nastalo »Rijbinsko morje«, ki zdaj zares pokriva 4500 kvadratnih kilometrov sveta. Kako smo se začudili, ko smo med zelenim, vrati nenadoma zapazili gledališče pod milim nebom! Na zastoru se jc blestel rdeč mpis: »Umetnost množicam!« Šli smo ' dosegla željenega števila 3(1 milijonov gum in da minimalna potrošnja ne bo krita. Ta strokovnjak računu s primanjkljajem 6 do 12 milijonov avtomobilskih gum. Stavke v Angliji. Iz statistike angleškega delavskega ministrstva posnemamo, da so bile v preteklem letu 6,250.000 delavcem plače zvišane za tedensko okrog 1,35().(KK) funtov šterlingov. Toda zaradi stavk je bilo v vsem letu izgubljenih 1,910.000 delovnih dni. Od tegu odpade polovica na premogovnike, tretjina na jekleno, ladjedelsko in strojno industrijo, število izgubljenih delovnih dni je bilo v tem letu najvišje od pričetka vojne. Mojstrsko diplomo tudi v Franciji. Francoska revolucija leta 1789 je prekinila staro obrtniško običaje in navade in namesto starega mojsterskega izpričevala je stopil v Franciji patent za izvrševanje obrti, s čimer jo bila urejena davčna plat, no pa tudi vprašanje strokovne izobrazbe. Sedaj je prišlo v Franciji do nove ure-ditvo obrtniškega vprašanja, po kateri je obrt pooblaščen izvrševati samo oni, ki ima mojstrski izpit. Nadalje smatrajo po novem za obrtni obrat v Franciji one obrale, pri katerih so odnošaji med vodjem obrata in njegovimi sodelavci famili-arnega značaja. Kdor dobi mojstrsko izpričevalo so vpiše v sezname mojstrov, katero vodijo obrtne zbornice po posameznih pokrajinah. Povišanje zemljarine na Hrvatskem. Hrvatski finančni minister je izdal naredbo po kateri znaša letos zemljarina šestkratni lanski znesek. Iz trgovinskega registra. Pri Delniški tiskarni je bil izbrisan zaradi odsiopa član uprave dr. Černej Darko, vpisan pa Albert Koser. — Pri družbi z om. zavezo Lastni dom v Ljubljani je bila izbrisana poslovodkinja Dekleva Lina, vpisani pa poslovodkinji Eberl Dragica in Palovec Božena. — Zaradi končne likvidacije je izbrisana družba z o. zavezo Franc Po-savec. ITera, zadruga z o. z. v Ljubljani. Namesto umrlega Franca Majcna je postavljen za konkurznega upravitelja dr. Jelene Celestin, odvetnik v Ljubljani. Iz zadružnega registra. Pri Domu stavbni in kreditni zadrugi drž. uslužben cev, zadr. z. om. jamstvom v Ljubljani je bil izbrisan član uprave Klavora Matko, vpisani pa Praznik Alojzij. Pri Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev v Ljubljan jo bil izbrisan član upravnega odbora | Slamič Vinko, vpisan pa GraČnar Ivan i — Pri Ljudski hranilnici in posojilnici v iodi'jo v Tičistan in ponujajo drobtine da je hotel izsiliti denar samo zase. Je ptičkom in vevcricam, nekateri pa se to neki mladoletni D. in po aretaciji m zbirajo v Monte Carlu, da ob taroku zaslišanju je bil odpeljan v zapore v uli-obujajo spomine preteklih dni in po- ci Nizza ter izročen sodišču, vedo kakšno modro o sedanjih dneh. I V Trstu so umrli: Kari Manolo, Do-Foleti je Tivoli prijeten kraj od- menika Sponza, Štefanija Salzingor Ivan iha. Človeku, ki ne inore na deželo, Carrara, Ce«lra Finocchiaro vdova Resar, nudi s svojim zelenjem in cvetjem za- Antonija Kobilca, Justin Verdier m Te- točišče, kamor v prostih urah rad zbeži rezija Bello. __ z razbeljenih in prašnih mestnih ulic,' Tatvina 13.000 lir. V četrtek dopol- iz hrupa v mirno zatišje. £ne "Je v".ek' lr?™nl . ' ... . ... , . . Berta Mavrič iz Ljubljane m ko je pln-Najlepši je v jesenskih dneh, v ca- geva,„ 7a nakupljeno blago, se je moglo su zadnjega gorkegn sonca, prijetnega videti( f|a . y njpni ,orbje. prpcej de,nar. hladu jesenskega vetra, vonja zadnje- ja C(?z • minuti ko je hotela V7pli lor_ ga jesenskega cvetja, in poslednji clvc hir0i je več naSla Tatvina je bila jav-leti — perečega krompirja in debelih ,jena p^i^ijj ki je kaj kma|„ našla ta-zeljnatih glav. | tiPOi Bila je to Krislina Slavič, stanujoča Pozimi je videti od daleč popolnoma na trgu S. Silveslro 3. Torbico je spravila zapuščen. Drevje in grmovje brez list- pri svoji prijateljici, meneč, da je tako ja, gredice brez rož in cvetja, prome- ne bodo ujeli. Ko pa se je zvečer vračala nada brez obiskovalcev. Bele, vitke | domov, je šla k prijateljici. Policijski breze se svetijo od daleč kot zakleto agenti so ugotovili, da je tekom dneva zapravila 4000 lir, ker so našli pri njej le COOO lir. Iz Gorice Nad dve toni in pol živil so v zadke čevlije, da mu ne spuščajo vode, njih dneh zap]Gnjii organi živilske poli-lahko tvega sprehod po 'I ivoliju. Opa- | cij0 raznim osebam. Med tem blagom je zil bo precejšnjo spremembo ne samo n pr 433 kg ljei„ moke, veliko koruzne od drugih letnih časov, ampak tudi od moke) ri£a) ječmena, mesa in klobas, zimskih slik v Tivoliju iz prejšnjih let. j mjia ;td. Trem ženskam so na južni po-Letos ni skoraj nič snega. Po stezah ; staji odvzeli okoli pet kvintalov radiča, je blato, tu pa tam teče čez prehode : katerega so hotele poslati v Trst in pro-voda v majhnih potočkih. Cele plahte dali po »primerni« ceni. Neka oseba se tal so čisto gole in bi bile popolnoma ! jo pa na južni postaji tako ustrašila enolične, ko nc bi bilo na njih vse polno krtin. Tičistan je prazen, le hišice, v katerih je natrošeiio zrnje za ptičke, kažejo, da je teli še vendarle nekaj tu in da njihovi prijatelji niso pozabili na kraljčine ia še povečajo sliko zapuščenosti. Če pa se mn malo približate, lahko vidite tu na tam samotne, redke obiskovalce. Kdor ima galoše ali sicer ta- preiskave, da je na mestu pustila štiri kilograme surovega masla in ušla Rihcnberk. Dveletni Bruno Sever je našel na domačem travniku ročno granato ler se jc malo poigral z njo. Nena- ........ ....^ _____ i________ doma se mu je razletela v rokah in ga nje!"^ri'enftaki hišici "sem videl celo : zelo težko ranila po vsem telesu. Sedaj napis »Javno zaklonišče«, torej je tudi Je. fantič v bolnišnici a nevarnost še m v tem pogledu vse predvideno. Mize v Monte Carlu samevajo. Njihovi obiskovalci tarokirajo doma. Mize in klopi pa čakajo, da 7. njih izgine tenka, bela plast snežnega pregrinjala; to 6i žele tudi upokojenci, da bi se spet mogli priti gret na sonce. Čisto drugačne želje imajo otroci, ki se sankajo po nekaterih pobočjih, kjer je še kaj snega, pa se morajo bati, da nc bi sanke vsakikrat, ko se spuste navzdol, obti- minila. Vogersko. Dvajsetletni Viljem Ziž-mond je bil oni teden težko ranjen od drobcev granate. V goriški bolnišnici so mu odrezali desno nogo. Ker se je k temu pritaknilo še vnetje z visoko mrzlico jo njegovo stanje nevarno. Štirje sladkosned 111 fantje so oni teden vlomili v slaščičarno Jolande Fur-lani v ulici D'Annunzio št. 3 ter odnesli okoli osem kilogramov bonbonov; pustili isasiKrai, ko se spusie uav/.uui, , nuuki«iuvs« 'ale v blatu. Ti si želijo še snega, da so pa denar in kolo, ki bi jim gotovo ii mogli izkoristiti zimski čas in uno- več vrglo. Policija jih že ima v rokah. rabiti zase ves Tivoli, snj spomladi bodo spet omejeni samo na svoje otroško rajališče. Stari so od 14 do 17 let. Svoj plen so skrili v neki luknji na gradu. V kratkem se bodo morali zagovarjati pred sodiščem za ta neprevidni čili. Prepoved sekanja murvinih dreves je šišlri, zadrugi z o. jamstvom je bil iz- . izdal goriški prefekt. Le v prav poseb-brisan član upravnega odbora Kopač Jer- nih primerih bo s posebnim dovoljenjem nej, vpisan pa Rajner Josip. I dovoljeno sekati murvina drevesa. SIS lili '£« Nazadnje je le sklenil, da bo nameril prve plahe korake po poti navzgor, do javnega delavca. »Najprej je treba, da se organiziram,« si je dejal. Toda kam naj se vpiše? Tu je najprej bivša Jadranska stra ža. Z njo bi si kako pomagal do uspeha pri mornarici. Javni delavci pa tam nimajo nobenega opravka. Njihova služba je civilna, Rdeči križ? Z dobrodelnostjo ne prideš daleč naprej; poleg tega je Rdeči križ organizacija narodnega ženstva in sivolasih mož, ne pa ljudi, ki so šele na vzponu. Skavti? Ti so nekoliko čudaški. Zanimajo se za taborjenje, za samo karl-majevsko romantiko, za javna dela in druge višje stvari nimajo razumevanje. S temi društvi torej ne bo nič. Najti bo treba kaj drugega. Recimo literarni krožek. Literati sicer niso vodilni ljudje pri uravnavanju javnega življenja, a začetek je zmeraj, skromen. Bo že iz malega zrastlo veliko. Janez se je spoprijateljil s sošolcem, ki ;e bil član literarnega krožka, prava osebnost, ki se ji že na zunaj pozna, da se ukvarja z lepo književnostjo: umetniška frizura, umetniška kravata, otožno zamišljen pogled in govorica, zdaj robata, zdaj spet mehko ubrana in občutena, vse je razodevalo umetniške talente. Kmalu je Juračcv Janez dobil prve p^jme o pristnem umetniškem doživlja-i:/j, naučil se jc dojemati emocionalne vrednote mladosti in mladinstva. Sčasom se jc kar vživel v krožek. Skleni! je, da bo ostal njegov član' tudi še na univerzi. Zdelo se mu je, da )e res našel torišče, v katerega se stekajo niti javnega življenja. Prevzela ga je ldiličnost nove razpoloženjske lirike, ki so jo v krožku navdušeno prebirali: v hiši diši po dobrem govedu, otrok bi rad spal pri teličku... Janezu so padle luskine z oči, da je videl, koliko je zamudil, ko se je brigal le za šolo in vsakdanji kruh, kulturne dobrine pa je puščal vnemar. Dragoceno osebnostno doživljanje in čustvena sproščenost mu je ostala v najlepših letih tuja. Odločil se je, da bo popravil, kar je še mogoče popraviti, da bo v polnosti zaživel idilo mladih let. Sproščeno doživljanje ga je precej oviralo pri študiju na univerzi, da se mu je nekoliko zavleklo. Ni pa ves čas akademskega življenja pozabil na skrivno misel, ki ga je nekoč obšla, da bo nekoč stopil na plan in začel delovati za narod. Mnogo je razglabljal o najbolj življenjskih problemih naroda in je neutrudno iskal njihovo svojsko rešitev. Rešitev je videl v smeri vsebratskega razumevanja proti levici ter skupnega nastopa proti desnici za obrambo osnovnih čiovečanskih vrednot. Med plemenito borbo za občečloveške koristi je Janez doživel drugi odločilni prelom v svojem življenju. Prišel je pre- vrat in on je v tem času diplomiral, dobil službo in se oženil. Nekaj časa je mislil, da to ne bo na njegovo mladoletnost nič vplivalo, da bo ostal še naprej mlad in prožen, vsaj po duhu. Kmalu pa se je pokazalo, da mora kreniti po drugi poti, če hoče doseči svoj življenjski cilj, ki ga je nekoč zmamil, da se je vpisal v literarni krožek. Javni delavec je bil še zmeraj njegov ideal. Navsezadnje ni tako neznansko težko, biti javni delavec, denimo kakšen veliki mož. Nekateri njegovi tovariši Iz literarnega krožka so šli v hribe za politkomisarje. To je brez dvoma lepa knrijera. Ampak precej nevarno je tam, da boš slej ko prej likvidiran. Povrh vsega Janezu ne prijajo pokolji in ropi, ker so preveč nc-človečanski. Sploh so komunisti postali preveč ekstremistični. Ekstremizem pa nikoli nc more roditi dobrega. Ce si ekstremist na eni strani, se osovražiš na drugi. In končno nikdar ne moreš z gotovostjo reči, katera stran trdi pravo. Vsak ima nekaj prav. Moj Bog, le kako bi ukrenil, da bi se izognil ekstremom in vendarle postal javni delavec? Z žalostjo je spoznal, da to ni mogoče. Naj bo, torej bo žrtvoval bodočnost svoji družini Ves se bo posvetil ženi in otroku. Edino razvedrilo, ki si ga bo še privoščil, bo kavarna. Tako se človek obrusi in se odreče ideale m, ki so mu blesteli pred očmi v najlepših letih... V dneh, ko je storil obupni sklep, sem srečal Janeza na ulici. Govorila sva dol- go o naših razmerah. Mislil sem, da je še zmeraj tak vzoren fant, kot je bil včasih. Zato sem izlil iz sebe ves žolč, ki se mi je nabiral ob zadnjih dogodkih: ob komunističnih pokoljih in ob straho-petnosti in zaslepljenosti nekaterih »naših« ljudi. Debelo me je pogledal, nato pa mi je napravil dolgo pridigo — o zgodovinski krivdi katoličanov na Slovenskem, o potrebi izčiščenja in pomiritvi, o pogubnosti fanatizma. Začudil sem se mu: »Kako vendar, saj včasih si bil tudi ti ves v ognju za svoje ideje, zdaj pa praviš meni, da sem bedak, ker se tako razgrevam.« »Ah, kaj tl veš, jaz Imam ženo !n otroka, zanju moram skrbeti, v politiko se ne mešam.« Razumel sem njegovo krotkost. Res, žena, otrok, pa mirno, udobno življenje, to so razlogi, zakaj se za politiko ne zmeni. Da je povedai to preprosto resnico, je potreboval skoraj pol ure učenega načelnega razpravljanja o zavoženi preteklosti slovenskega katolicizma. Poteklo je precej časa, preden sva se spet. videla. Nenadoma me je nekoč na cesti srečal, pograbil me je za roko in mi začel razlagati najnovejše politične dogodke. »Za božjo voljo, kaj si ti Janez?* sem strmci. »Spet v politiki?« »Da,« sc je samozavestno smehljal. »Nekdo se mora tudi s tem baviti.« »Pa žena in otrok, kako gre to skupaj s tvojim javnim delovanjem?« »Ej, d& se, samo paziti moraš, da ohraniš prave meje. Ne smeš si umazati rok in se izpostavljati, da si ne pokvariš bodočnosti,« Prišla sva mimo kavarne ln povabil me je na čaj. Po čaju je prižgal cigareto, vzel časopis in je spet začel razkladati svojo politično modrost Obraz se mu je svetil, mogočno je gestikuliial in spuščal je dim v elegantnih spirilah. Vendar enkrat je dosegel svoj cilj! Postal je tako rekoč politik. Cilj je dosegel prav v tem, ko se mu je odrekel, ko je hotel žrtvovati bodočnost svoji družini in se posvetiti domu ali kvečjemu še kavarni. Pa je v kavarni strme opazil, da se tu vodi najvišja »politika«, da je kavarna pravo torišče našega javnega življenja. Žrtev je bila poplačana. Na lahek način je prišel med vidne javne delavce Saj je na ta forum mogoč pristop vsakomur, kajti takih javnih delavcev, ki se bore za narod »na lep in spodoben način, da si ne uma-žejo rok in ne pokvarijo bodočnosti« je neomejeno ttevilo. Škoda le, da se komunisti nočejo boriti na enak način, kot se bore ti rodoljubi. Kako lepo bi bilo potem pri nas! Vsi bi se dobro imeli. Kavarnarji, ki bi ,im denar tekel v blagajne; polilikanti in javni delavci, ki bi v megle tobačnega dima zidali eradove lepše bodočnosti narodu in narod, ki bi v teh gradovih zazibal v sladke sanje,., V vsako hišo »Slovenca«! Borba proti komunizmu je služba slovenskemu delavstvu Dvajset let in več so komunisti in njihovi priganjači delali lako, kakor du imajo monopol nad slovenskim delavstvom. Ves ta čas so se komunisti »uspešno« borili ne za »svobodo, enakost in brutstvo«, temveč za razkroj, ruzdvojitev in raztrojitev delavskega sloja. Za svojo najvažnejšo nalogo pa so smatrali, odtrgati delavstvo od zdravega telesa slovenskega naroda, odtrgati ga od narodne zavesti in vere dedov in ga pognati v naročje sovjetskega komunizma. Delavstvo naj bi po načrtih brezvestnih komunističnih voditeljev tvorilo avantgardo revolucije, predstra/o in prvo borbeno črto v vojni proti lastnemu narodu. Komunistične obljube delavstvu, nepopisna demogngiju komunističnih voditeljev in nepoučenost širokih delavskih množic so utirale pot pogubnemu Marsovemu evangeliju. Površnemu opazovalcu sc je že davno zdelo, da se je slovensko delavstvo izločilo iz narodne skupnosti. Tistim pa, ki so imeli privide in so imeli z delavstvom premalo stika, se je že zdelo, tla je delavstvo stopilo v očiten boj proti narodni skupnosti. » Oče dialektičnega materializma in stari oče današnjega komunizma je bil Karel Marx. Njegovemu geslu: »Prolo-tarci vseh dežel, združite sel« so sledili tudi slovenski »prolctarci«. Ze zgodaj so se našli tudi med njimi glasniki nove materialistične in narodu tuje ideje >— socializma in komunizma. Vendar pa njihov glas ni našel odmeva, razen v trboveljskih revirjih in jeseniški železarni. Slovensko delavstvo ni bilo voljno citati in poslušati tuje učenosti, nauka brez duše in je vse do prve svetovne vojne in tudi potem raje sledilo svojim prvoboriteljem, ki so zajemali iz narodnih tradicij in ki so gradili iz lastnih slovenskih sil. Po prvi svetovni vojni so se komunistični agitatorji hitro znašli in izdelovali nov, natančen načrt, kako zlorabiti naše delavstvo in kako ga pridobiti, da bo delalo proti slovenskim koristim za tuje židovsko-komunistične interese. Ni bilo področja, na katerem ne bi komunisti vsiljevali delavstvu strup svo jega nauka. Demokratske razmere, v katerih smo živeli, so prišle komunistom kakor nalašč, da ščuvajo delavstvo proti ostalim slojem in stanovom naroda, te pa proti delavstvu. Prva skrb delavskih »rešiteljev« je bila ustanovitev komunističnih strokovnih zvez. Ko pa jim je ta drzna nakana izporlletela, so se vrivali v delavske organizacije, ki sicer niso bile izrazito komunistične, toda smer in cilj njihovega delovanja sta bila protina-rudiia in protiverska ali narodno in .versko indiferentna. To sc je komunistom posrečilo. Za denar so kupili delavske in narodne iz-koreninjence, ki so potem — spet za denar — širili komunistično modrost med naše delavstvo. Komunistični plačami in laži-delavski voditelji so si v tem času osvojili prej tolikokrat preklet) geslo: Namen posvečuje sredstva! In sredstev res niso posebno izbirali! Vse jim je prišlo prav: teror v tovar-nuli in delavnicah, skromne razmere, v kuterih je naš delavec živel, uzurpira-nje vodstva delavskih institucij in zapravljanje denarja teh institucij za komunistično propagando, zloraba delavskih strokovnih zvez, medsebojna trenja med protikomunističnimi strokovnimi zvezami, ustanavljanje najrazličnejših »podpornih« fondov, izdajanje mnogoštevilnih časopisov in knjig itd. Najvažnejše in najučinkovitejše sredstvo predhodnikov današnje komunistične OF pa je bil teror. Kar ni zmogla propaganda, je zmoglo nasilje in samovolja teh »diktatorjev nad pro-letariatom«. Delavec, ki ni trobil v njihov rog, je kmalu zgubil službo v tovarni, kjer je bil zaposlen, celo molk nek iterih previdnejših je bil greh. Opomnimo sc samo prispevka za rde>"e organizacije. Po 15 din na teden in celo več je moral vsak delavec v tovarni, kjer je obstajala rdeča organizacija, plačevati za to organizacijo. V tovarni, ki je štela sto delavcev, je tako teror ene same ali največ dveh komunističnih trojk iztisnil v enem letu iz delavcev 78.000 din. Ta denar je bil porabljen za komunistično propagando, mnogo pa ga je izginilo v žepih rdečih delavskih voditeljev, le neznaten del ga je prejelo delavstvo nazaj v obliki podpor. Komunisti so si v posameznih tovarnah znali krasno pomagati. Položaj delavskih zaupnikov so izrabili v to, da so se preko njih povzpeli do mest mojstrov in preddelavcev. Pošteni delavci, ki jim jc bil tak komunistični trojkaš postavljen za službeno nadrejenega, pa so trpeli nepopisno preganjanje zaradi neustrašenega izpričevanja svojega narodnega, stanovskega in verskega pre-J pričanja. Ko opisujemo teror komunističnih trojkaSev, pu ne smemo prezreti, da so bili tudi oni le orodje v rokah komunistične stranke in da je zato krivce komunizma med delavstvom iskati v glavnem izven delavskih vrst. Resnični voditelji komunizma, t. j. komunizma med delavstvom, so bili in so še kulturni boljševiki — pokvarjena gospoda, ki nikdar ni okusila, kako trd in grenak kruh je delavec in njegova družina. Prav zato, ker so resnični voditelji komunizma stali izven delavskih vrst, ni pošteno delavstvo nikdar imelo z njimi žive zveze in zato jc njihov nauk slovenskim delavcem ostal tuja učenost. Komunistom je pomagalo terorizirati slovensko delavstvo cela vrsta po-magačev. Tu najdemo na prvih mestih krščanske socialiste in »znanstvene« socialiste. O krivdi krščanskih socialistov se je že govorilo in pisalo mnogo. Toda tudi krivda »znanstvenih« ne sme mimo nag. Ti so namreč po navodilih komunistov, vede ali nevede, širili med delavstvom knjižni in časopisni strup. Prevajali so v slovenščino tujo učenost Marxa, Engelsa, Lenina, Plehanova in druge. Izdajali so časopise, polne sovraštva do naroda in njegovih svetinj. Prirejali so shode in zborovanja, podpihovali delavce k »razredni« borbi, in to zlasti tam, kjer je bila le-tn najmanj potrebna. Povsod, kjer se jim je ponudila najmanjša prilika, so netili nezadovoljstvo med delavci. Njihova vnema za tujo učenost je bila tako velika, da so njihovi učenci v mnogih primerih prekosili svoje učitelje. Učenci teh mojstrov, dclavci in pomočniki so bili namreč neposredno tangirani na vprašanjih preosnove družabnega reda, dočim so mojstri in učitelji že takrat na račun delavstva udobno živeli. Zato ni čudno, če je bila radikalnost pri učencih večja, kot pri učiteljih. Učenci — delavci, ki so bili dejansko zapeljani po govorjeni in tiskani propagandi »znanstvenih«, danes že gnijejo po gozdovih nli pa nekje med tolpami v strahu pričakujejo smrt od roke pravice. Njihovi »znanstveni« pa so še danes na svojih položajih, ne na terenu. Danes sicer tudi ne prevajajo več Marxa in Lenina, tudi ne izdajajo več strokovnih časopisov, pač pa čakajo, da bo »koncc«, nakar bodo zopet stopili na plan kot — ljudje »čistih rok«! Ne zavedajo pa se, da prihaja čas, ko bo nacionalno prebujeno delavstvo zahtevalo od njih odgovor zu vse zapeljane delavce, katere so pognali v smrt, njihove družine pa prepustili bedi in pomanjkanju. Industrija je razvila svojo delavnost v glavnem šele v zadnjih dveh desetletjih. Večina delavstva, za- Coslcnegn v naši industriji, je bila re-rutirann s kmetov. To je na jboljši dokaz, da v tem delavstvu ni bilo proti-narotlnega komunističnega duha. Delavstvo je imelo željo pošteno delati in za svoje delo prejemati pošteno plačilo. To željo in nič več ima naše pošteno slovensko delavstvo še danes. Vsi, ki imajo z delavstvom živ stik, in ki se ne čutijo vzvišene nad njim, bodo to radevolje potrdili. Komunizem med delavstvom zato ni delavski izrodek, temveč plod nad dva jsetletne načrtne in organizirane propagande komunističnih »burzujev« — salonskih komunistov. Tudi ni res, da je delavec, ki s svojo skromno plačo nc more pošteno živeti in si prizadeva legalnim potom — preko strokovnih zvez in s kolektivnimi pogodbami — izboljšati svoj položaj, zato že komunist! Ako hočemo komunizem iztrebiti iz naših delavskih vrst, tedaj bi morali to zastarelo naziranje, ki so ga vrgli v javnost židovski kapitalisti in od Židov plučani komunistični agitatorji, nemudoma ovreči. Ovreči pa je treba tudi naziranje, ki ^c v naši javnosti tako rado poudarja, namreč, da so vsi tovarniški delavci enostavno komunisti, in to že samo zaradi tegu, ker so poč dclavci. Vsakdo, kdor to trdi, ali nc pozna naših delavcev in narodno zavednih deluvcev, ali jim egoistično hoče škoditi, du bi imel sam koristi od lega. Zdaj je iz bridkih izkušenj in prevar, ki jih je delavstvo doživljalo proti samovolji rdečih teroristov in proti monopolu, ki so si ga kulturni boljševiki lustili nad delavstvom — vstala narodno prebujena slovenska delavska mladina. Ta mladina, ki jo je priklical čas, je brezkompromisna v svojem stremljenju, da se slovensko delavstvo ohrani kot zdrav ml skupnega narodnega telesa, da to delavstvo ohrani narodnost. vero dedov in da odstrani od slovenskega delavstva vpliv brezvestnih komunističnih agentov, ki so pripravili narodu in delavstvu te težke dni. Slovenska delavska mladina se danes zbira okrog Delavske protikomu-nistične akcije, ki je energično in z mladini lastnim elanoin šla na delo, da razbije zid terorizma komunističnih trojk v naših tovarnah, da raztrga okove komunistične suženjske miselnosti in nato povode slovensko delavstvo kot sestavni del naroda, v lepšo in boljšo bodočnost. Delavsko protikomunistično akcijo podpirajo pri njenem delu predstavniki vseh bivših strokovnih zvez, izvzem-ši seveda komunistov. Hrbtenico pokre-ta pn tvori mladina, ki hoče dati slovenski zemlji nov obraz, četudi bo to zvezano z izrednimi napori in z izrednim trudom. Slovensko delavstvo je pričelo graditi svojo bodočnost! Boriti se proti komunizmu je: služiti slovenskemu delavstvu! — a — Komanizein kot ^religiozno gledanje na svet Ljubljana, 16. febr. Včeraj jc pred profesorji srednjih šol v Beli dvorani Uniona, g. Franc Terse-glav, naš znani publicist, predaval o »Pomenu religioznih vrednot za narod in družbo«. Predavatelj je postavil vprašanje, kaj pomeni vera družabnemu sožitju. Ta vera podeljuje religioznemu človeku prav posebno oznako: da spoštuje vse, kar je odsvit božje popolnosti, predvsem svojega sočloveka zaradi njegovega nravstvenega dostojanstva. To spoštovanje poganja iz dobrote, ki jc osrednja čednost človeka, ki gleda svet z božjimi očmi. Dobrota dosega vrhunec v skrajnem altruizmu, v nesebični ljubezni, na kateri je mogoče utemeljiti bratstvo vseh ljudi kot otrok božjih. Je pa prava pobožnost le tista, ki se udejstvuje v dejavni ljubezni do bližnjega in do vsega občestva. Resnična vernost ni golo mistično čustvovanje, ampak jc jasna in določena usmerjenost človeka v najvišje Dobro, od njega pa do sočloveka in do tvarnih dobrin. Le na taki usmerjenosti človeka, ki bližnjega vrednoti tako kot sebe, se zna odpovedati svojemu udobju, da drugim nc bo pretesno, zna zatirali svoja poželenja, da bodo drugi mogli zadovoljiti svoje človeka dostojne potrebe, je mogoče zgraditi pravičen družabni red. Na tej osnovi in v tem okviru je predavatelj z vzorno objektivnostjo in pridobivajočo prepričcvalnor.tjo pokazal temeljne zmote areligioznegi gledanja na svet, bodisi da prihaja praktično do izraza, kakor v kapitalističnem družabnem redu, bodisi da sc n2Čeloma postavlja družbi za podlago, kakor v marksizmu. Predavatel|cva izvajanja so napravila globok vtis. Naredba o spremembi določb o zaplembi imovine upornikov in njihovih svojcev 5 1. V členu 3. naredbe o zaplembi imovine upornikov in ustanovitvi Zavoda za upravljanje in likvidacijo te imovine z dne 6. novembra 1942 št. 201, Službeni list št, 373-80, so črtajo besede; »čeprav gr(; zu bližnje sorodnike«. § 2. člen 4. v § I. navedene naredbo se spreminja in so glasi: »Zakonskemu driigti upornika ifl^ njegovim bližnjim sorodnikom se zapleni vsa premična in nepremična imovina. če so upornika nagovarjali k uporniškemu udejstvovnnju. ga v u|K»r-niškem mišljenju potrjevali ali ga v njegovem delu na kukršen koli način podpirali ali krili.« § 3. Naredba o spremembah določb 0 zaplembi imovine, ki je last uporni-kovih svojcev, z dno 19. maja 1443 št. 53, Službeni list št. 133-41 iz 1. 1943, se razveljavlja. Ukinitev sekvestra pri tvrdki Standard Vacuum Oil Compa« ny of Jugosiavia v Ljubljani Na podstavi čl. 1. naredbe Vrhovnega komisarja o postavljanju komisur-skih upraviteljev od 29. novembra 1943, Službeni list št. 5-t i/ j. 1944. ukinjam odločbo bivšega Visokega komisarja za 1 jubljansko pokrajino od 20. decembra 1941, Službeni list št. 563-102, s katero jo bilo vse in vsakršno poslovanje dru/be Standard Vacuum Oil Companv of Jugoislavia v Ljubljani ]>ostavljcuo pod sekvester. Večna beseda našemu času Včasih smo trdili, da je glavni kriterij gospodarstva čim večji profit. Rekli smo, da mora biti gospodarstvo naravnano že samo po sebi na čim večji dobiček. To načelo smo tako poudarjali, da smo skoraj izrinili iz območja gospodarske vede božje zakone. Toda vsaka zmota prinaša s sabo v bližnji ali daljnji bodočnosti zle posledice. Tudi zmota 0 profitu kot glavnem kriteriju gospodarstva je prinesla veliko razočaranje. Gospodarstvo se je sicer na osnovi tega načela razvilo do neslutene višine, istočasno pa zdrknilo v protislovje in doživelo prevaro. Ker v svojem dogajanju ni upoštevalo tistih nrav-nih meja, ki jih je Bog postavil v svojih zapovedih, ker se pri svojem stremljenju ni oziralo na razsvetljenje, ki ga daje vera v nadzemsko življenje, se je ves njegov razvoj žalostno končal v stanju, ki ponižujoče izrablja človeško osebo in naravo; ker si je postavilo za cilj čim večji profit in ne čim večjo blaginjo ljudi, je ta profit prešel v roke nekaterih, dočim splošni blaginji ni bilo zadoščeno. Sedanje prilike pa so povzročile, da je tudi to nakopičeno bogastvo splahnelo, tem laže, čim bolj je bilo zbrano v rokah maloštevilnih. Tako se je ta gospodarska zmota končala v prevari, kakor se konča v Delavstvo na Mniki proti komunizmu Vrhnika. 15. februarja. Na Vrhniki se preživlja z delom po industrijskih obratih okoli 120 ljudi. Vrhniški delavci niso bili nikoli močno organizirani in se niso mnogo menili za razne politične akcije. Pridno so delali in skrtieli zase in za svojo driijino. Njihova treznost se je pokazala tudi zdaj po prevratu, ko so le maloštevilni med njimi nafodli komunistični propagandi in šli v hribe. Razpoloženio jo mod delavstvom še danes lako, da si delavci žole le zaposlitve in zadostnega zaslužka. Komunistično prevratne težnjo pa, ki bi jih moglo spravili v nesrečo, kakor so spravile žo toliko drugih delavcev, vrhniški delavci odklanjajo. S februarjem so so začela mod delavci tudi predavanja o komunizmu, kakršna se organizirajo povsod med delavstvom. Delavri se predavani, ki se vrše vsak četrtek, udeležujejo po štirih skupinah. Prvo predavanje jo bilo 3. februarja. Govor je bil o tem, kdo je pravi Slovenec in kdo izdajalec. Gotovo niso pravi Slovenci oni, ki so pomorili že nad 15.000 Slovencev in so Se mrtvo opsovali z izdajalci. S svojimi pokolji slovenskih ljudi in s požiganjem slovenskih domov so komunisti ja«no pokazali, koliko jim jo do slovenskega naroda. Komunistom kajpak lako govorjenje zelo neprijetno bije v ušesa. Zato so zadnjo časo razvili močno propagando proli predavanju o komunizmu, češ. vso io prihaja iz izdajalske Ljubljane. Toda če komunističnih zločinslev in neumnosti no morejo z ničemer drugim prikrili, kakor s psovanjem Ljubljano in ljubljanskih »izdajalcev«, ki predavajo o komunizmu, potem je boljo, da trud opustijo. Njihova zločinslva nad narodom so preveč očitna, da bi jih mogli zatajiti s takim smešnim zabavljanjem. Komunisti dele sol: 6 dkg na osebo in mesec Ljubljana, 14. februarja. Begunci, ki prihajajo še iz nekaterih no komunistih ogroženih vaseh v Ljubljano, pripovedujejo prav zanimive stvari o komunističnem gospodarstvu v tistih krajih, ki so še pod terorjem tolovajev. Predvsem manjka kmečkemu ljudstvu soli, sludkorju, tobaka, vžigalice in kvasa in tudi še marsikaj drugega Sladkor ljudje za silo že še pogrešajo, tudi brc/, tobaka se da živeti, z ognjem si pomagajo kakor v starih časih, namreč kurijo s kresilom in si izposoiujo od hiše do hiše ogenj. Nekatere kmečke ženske znajo že sume kvas delati, nikakor pa ne morejo pogrešati soli. Sol je v teh krajih postala prava dragocenost. Marsikatera kmečka družina žrtvuje pristradono kilo masti za kilo soli običajna zamenjava: 2 kg fine pšenične ali ajdove moke za 1 k t; soli. Tako daleč so komunisti privedli našega kmeta! Kmetsko prebivalstvo seveda čuti, do je sol zn življenje potrebna, in žrtvuje tudi zadnji živež, samo da pride do nje. Ne manjka pa soli in ne tobaka, prav tako tudi ne sladkorja raznim komunističnim poglavarjem. Tako pripovedujejo ljudje iz Suhe Krajine, iz okolice Kostanjevico in od drugod, o raznih pojedinah, ki se jih vodilni komunisti privoščijo. Kmetom plenijo , , , .. ., I prašiče in pri njihovih kolinah nikoli prevari vsako delo, ki ne zida na 'ne mnnj]ot stal D. M. Šijanec, ki ga je občinstvo kot starega znanca simpatično pozdravilo. Vodil je ves spored na pamet. Posebno pohvalno moramo omeniti, da je znal vsakemu izvajanemu plesu dati svojsko lice, kakor si ga je tudi skladatelj zamislil; pa neko posebno toploto in mehko čuv-stvenost so dihalo skladbe, kakršno jim more doti le mehko čuteč dirigent. Rado pa sc zgodi, ako je v izvedbi bolj poudarjena čustvena stran, da pri tem ne-nekoliko trpi tehnična stran izvedbe. Tako se je sem in tja pri hitrih spremembah tempov zamajala enotnost v orkestru; temo so rade zlasti na močneje iiistruinenliranih mestih tonile, dočim so bili prozorneje instrumentirani plesi v tem oziru dobro podani; intonacijn ni bila vedno brezhibna, to celo v vodilnih instrumentih ne. Čeprav je pozornost večine poslušalcev pri te vrste skladbah drugam usmerjena, vendar ne kaže prezreti tudi teli in podobnih fines. ki prinesejo v izvajanju čim večjo dovršenost. Koncert je bil polnoStevilno obiskan; udeležili so se ga ludi zastopniki ohlasti. Občinstvo je vsa izvajanja sprejelo s toplim priznanjem. AL T, Pretiskane znamke gredo v denar Ljubljana, 15. febr. no zanimanje za pretiskane italljan- • . . . . • . 1> n ■■ n lit l/A Ir ! i-n rvpilln cnrln ! W t A r/A. Najbolj bistvena delitev potreb je vsekakor delitev v resnične in umišljene potrebe. Vendar so ta delitev v gospodarstvu malo upošteva. Trgovanje z dobrinami, po katerih segajo ljudje za umišljene potrebe, donaša namreč večje dobičke 'kot pa z resnično potrebnimi dobrinami. Tako je z dragulji, tako tudi z redkimi znamkami. Človek, ki ni o teh stvareh nikoli razmišljal, je z začudenjem opazoval vrvenje na (ilavni pošli, ko so pred dvemi leti prodajali jugoslovanske znamke, pre-tiskanie s CO-CI. Isto vidimo na poštah sedaj, ko se prodajajo italijanske znamke, pretiskane s kranjskim orlom in napisom: Ljubljanska pokrajina. Kronika ljubljanske filatelistike ima pač živo zapisane one mesece v Jetu 194-1, ko so bile jugoslovanske poštne znamke pretiskane od italijanskega civilnega komisarja z začetnicami »Co-Ci< (koči — Commissario ci-vile) in ko so se potem te pretiskane znamke v največ nepopolnih serijah ali pa posamič prodajale na črni borzi, etablirnni takrat v bližini glavne pošte v »Slonovem« vinoioču za neverjetno visoke cene. tako da so mnogi prebrisani špekulanti zaslužili ogromne dobičke, saj so prihajali kupovat te pretiskane »Co-Ci« znamke filatelisti iz Zagreba, Gradca in drugih mest. Storjenih je bila takrat v zadevi teh pretrskanih znamk tudi več kaznivih dejanj, tako tatvin in prevar, celo ponarejati s« skušali pretiskane znamke. Tečaj tem znamkam se je sprva silno dvigal, a cene so nato padale, ker vos postopek izdajanja s fi-latelističnega stališča ni bil neoporečen. Te »Co-Co« znamke so prešle širši javnosti v pozabljen je, toda v pravih filatelističnih krogih imajo še vedno svojo, nekam ustaljeno vrednost. Filatelisti strokovnjaki so pri na ske znamke, ki so prišle sedaj v promet za Ljubljansko pokrajino. Cene tem pretiskanim znamkam gredo rn-piilno kvišku. Tako pravijo, da sta znamki |x> K) in 25 lir dosegli že prav zavidljiv tečaj 500 lir in morda še več. širijo pa se govorice, da bo tečaj padel in da že pada! Kdo se vso sedalj zanima za pretiskane italijanske znamke Ljubljanske pokrajine? Živo zanimanje kaže mladina. Ker jc vsak dan k okencu v levem kotu vežo na glavni pošti velikanski naval za nakup znamk, ni čudno, dn prihajajo mladi ljudje že prav zgodaj pred glavno pošto. Tam stoje in čakajo, da se dvignejo roleti glavnih vrat, nakar sc vsujejo v levi kot. Čakajo in že Imrantnjo, vprašujetjo in zamenjujejo blago — znamke. Marsikatero šaljivo zakrešejo. Pripovedujejo si vesele in žalostne zgodbe. Kdo še kupuje znamke? Mnogi jih kupujejo, da jih potem poklonijo osebam, ki imajo z njimi trgovske opravke. Znani so trgovski zastopniki italijanskih tovarn in trgovskih hiš, ki zdaj v Ljubljani zbirajo pretiskane znamke, da jih potem poklonijo šefom in direktorjem tovarn v Italiji kot nekak prezent, saj v trgovsko-poslovnem svetu mora biti človek tudi — kavalir. • Na glavni pošli pa tudi na pošli na Poljanski cesti so stale tudi v sredo dolge vrste ljudi. Prodajali so namreč pretiskane znamke po 15 c. in 20 lir, ki so namenjene zgolj filatelistom. Kdor ima srečo, pride v kaki uri na vrsto, večina pa mora prestati kar cel dopoldan ali popoldan. Seveda nihče ni čakal iz golega vesli a do čakanja. Čakalci so večinoma ljudje, ki tistega časa prav gotovo ne bi mogli bolj gospodarsko porabiti. Ko znamko za 20 lir prod njo naprej za 10<>, kupu teh znamk bili z*lo previdni. S v nek. gnmn na pošt. se je R0«nlo povečevalnim steklom so vam proučili | celo o 800 lirah, s, lahko čestitajo, da se vsak robček na znamki in grajali naj-'jim ]e čakanje izplačalo. S t oni dobičkanesnim čakanjem se povečevalnim vsak robček „ manjšo napako, ki mogoče ni znašala niti celega milimetra, da so tako na- ukvarja predvsem mladina. Kdo bi ji zala j ponu jeni znamki izbili višjo meril, če si skuša 7. nekaj uric trajajočim vrednost Redke znamke, ki so bile ze- zabavnim kramljanjem kaj prislužiti. Vse prodaj ponujeni znamki vrednost. Redke z lo drage, so ti strokovnjaki devali celo pod mikroskop! Varčni in gospodarsko pametni ljudje nraviij«. da se v znamke vloženi prihranki in denarci največkrat prav plodonsno in dobro obrestujejo. Zalo sedaj ni nič posebnega in ftidncga, da se je pojavilo tako veliko in intenziv- drugačno sodbo pa bi utegnil kdo imeti o ljudeh, ki to čakanje tako dobro plačujejo. Največja sreča teh ljudi je v tem, da morejo brskati po debelih albumih z znamkami. Kadar se zastrme v kako serijo, za katero so potrošili več kot potrebuje človek za življenjske potrebščine v enem letu, je njihova sreča popolna. Novi grobovi -j- Gregor Kregar. Na Doberdobu !je padel za lepšo bodočnost slovenskega naroda 9. februarja Ljubljančan stud. cbem. Gregor Kregar. Sv. maša zadušnica bo v petek, 18. februarja, ob 8 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. -}- Terezija Sledič-Kunstelj. V Ljubljani je za vedno zatisnila oči vdova po učitelju go-pa Terezija Medič-Kun-stelj. Blago rajnico bodo pokopali v četrtek ob 16 iz kapele sv. Krištofa na Žalah. Sv. maša zadušnica bo v petok, 18. t. m., ob 7.30 v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. -f Franc Dolinšek. V Ljubljani je zaspal v Bogu posestnik g. Franc Dolinšek. Na zadnji poti ga bodo pospremili v četrtek ob dveh jKipoldne iz niše žalosti, Jesihova pot 34, na pokopališče k Sv. Križu. -j- Jože Vidmar. Po dolgi, mučni bolezni jc v Begunjah pri Cerknici za vedno zatisnil oči posestnikov sin g. Jože Vidmar. Rajnega bodo poko|Wili v četrtek na farnem pokopališču v Begunjah pri Cerknici. Naj rajni počivajo v miru, njihovim dragim naše iskreno sožaljc! f Janez Pediček, C. M. V misijonski lii.ši v Ljubljani, Tabor 12, je v torek, 15. februarja, zvečer umrl preč. g. Jar.cz Pediček, duhovnik Misijonske družbe sVv Vincen-cija Pav. Rmjcn je bil v Jarenini pri Mariboru 14. junija 1868 ter stopil v Misijonsko družbo 29. septembra 1S89. V mašnikn je bil posvečen v Gradcu 19. julija 19š6. V svojih mladih letih je veliko deloval kot ljudski misijonar po vseh slovenskih škofijah ter tudi med beneškimi Slovenci. Zadnja leta pred vojno je živel v samostanu pri Sv. Jožefu v Celju, kjer je deloval kot spovednik in pridigar. Dne 10. iiilltia 1941 je prišel preko Hrvaško v Ljubljano ter je prebival zadnje leto v Ponikvah pri Dobrepolju. V torek je prišel z vlakom v Ljubljano, se je s so-brnti Se veselo razgovarjal, pa ga je prevzela srčna slabost in je naglo izdihnil. Na mrtvaškem odru leži v mrtvašnici Zavetišča sv. Jožefa do petka zjutraj, ko bo prenesen v cerkcv pre-svetega Srca Jezusovega, kjer bo ob 7.30 slovesen rekvijem. Pogreb bo v petek, 18. februarja, ob 14 z Žal k Sv. Križu. R. I. P. Zgodovinski paberki 17. svečana: I. 1448. je sklenil cesar Friderik III. konkordat s papežem Evgenom IV., v katerem se je odpovedal baselskemu koncilu in si s tem pridobil velike pravice, Mogoče ni noben Habsburžan vse do Jožefa II. posegel globlje v cerkveni delokrog kot prav ta vladar. Pridobil si je pravico obdavčevati duhovščino svojih dežel, dobil velike privilegije pri oddajanju izpraznjenih škofijskih stolic, pravico predlagati primerne osebe kot vizi-tatorje samostanov in pravico oddajati sto, kasneje celo tristo beneficijev v svojih deželah — 1. 1827. je umrl v Bruggu v Švici Jo-han Heinrich Pestalozzi, znamenit pedagog, zagovornik splošne ljudske vzgoje, posebno se je zavzemal za revne otroke. Bistvo vzgoje je Pestalozzi, žensko nežna požrtvovalna narava, globoko dojel, cilj mu je bil omogočiti in dvigniti vzgojno sposobnost družine. Kljub notranji religioznosti pa se ni mogel preko prosvet-ljencga nacionalizma prebiti do pozitivnega krščanstva. V svoj vzgojni sistem, ki tvori še danes osnovo vsej vzgoji, je vključil tudi vzgojo telesa — 1. 1831. se je rodil v Srednji Beli pri Preddvoru Matija Valjavcc - Kračmanov, pesnik in slavist. Maturiral je v Ljubljani, študiral na Dunaju klasično filozofijo in slavistiko, nato pa služboval v Varaždi-nu in Zagrebu. V mladosti je pisal pesmi, zlasti balade in epske pesmi v navadnem stilu, objavljal jih je v Novicah. V liriki izraža hrepenenje po domačem planinskem svetu in ljubezen do prirode, izvrstno je zadel narodni ton. »Pastir« je ena izmed najlepših slovenskih epskih pesmi. V zreli do-bi je objavil nekaj iir-skih ljubavnih pesmi polnih pravega srčnega občutja. Precej je tudi prevajal. Zbiral je slovenske in hrvaške narodne umotvore ter proučeval narečja, pisal slovnične razprave. Glavno njegovo delo iz tega področja je obširen »Prinos k naglasu v slovenskemu jeziku« in »Glavne točke o naglasu književne slovenščine«, ki je osnovno delo o slovenskem naglasu — NOVOSTI NOVOST! NOVOSTI NOVOST! SKRIVNOSTNO TEff.O »JEZUSA KRISTUSA Okrožnici) papeža Pija XII. Pojasnil dr. Frnne Cirivcc. 1% strani. — Ccnn: broširano 30 lir. (pri nakupu 10 izvodov po 25 L). Vezano 40 L, LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Skotijo 5 Miklošičeva cesla L 1856, je umrl v Parizu Heinrich HeLne, pesnik in publicist, oče nemškega feljtor.a, grobar klasične romantike, in najmočnejši zastopnik mladonemškega subjektivizma. Značilna zanj je notranja razdvojenost med nemštvom in židov-stvom, močnim občutjem in razjedajočim razumom, čuječim hrepenenjem in suho stvarnostjo. Pesnik byronovskega sveto bolja je bil, virtuozen lirik, duhovit felj tonist in strupen satirik — 1. 1865. se je rodil v Senju Silvije Strahimir Kranjčevič. Po dovršeni gim naziji je odšel v Rim študirat bogoslovje, a je izstopil in učiteljeval po Bosni in Hercegovini tu bil naposled upravnik trgovske šole v Sarajevu, kjer je leta 1908. umrl. Zbirke njegovih pesmi so: Bu garkinje, Trsaji in Izbrane pjesmi. Kranj čevič je pesnik svobode, rodoljubja, kr ščanskega misterija pa tudi pesimizma On naj bi bil po sodbi literarnih zgodo-vinarjev prvi in najizrazitejši predstav nik nemira, krize in bojevitosti moder nega kulturnega človeka. Bral je meder ne Ruse, Ibsena, med Nemci pa naj več Heineja. Za današnji dan Koledar Četrtek, 1?. svečana: Franc Kle, mučenec; Silvin, škof; debeli četrtek. Lunina sprememba: 17. svečana zadnji krajec ob 8.42. Herschel napoveduje dež ali sneg. Petek, 18. svečana: Simeon, šikof in mučenec; Flavijau, škof; Prepe-digna, mučenica. Dramsko eledališče »Nnmišljeni bolnik«. — Red Četrtek. — Ob 16. Operno gledališče »Princeska in zmaj«. — Izven. — Ob 16. K!no »Matica« »Noč zmešnjave«. — Predstave ob 15 in 17.30. Kino »Union« »Jnrlsfa v zakonu«. — Predstave ob 15.30 in 17.30. Kino »Sloga« »Bi.šofsbcrškn dekleta«. — Predstave ob 15 iu 17. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Bleiwcisova cesta 43; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburjfova ulica 7. Za Zimsko pomoč Gospod inž. Ciril Pire je daroval mesto venca na grob profesorja Suhorja 200 lir za »Zimsko pomoč*. Za informacile glede »Zimske pomoči« kličite: 47-71 (int. 44)1 Prostori »Zimske pomočit so v Pucrinijevi ulici 0-1., levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na >Pokrajinski podporni zavod — Zimska doiiioč — ček. račun 10.580«. Važno za trafikante Združenje trafikantov sporoča članom, naj pridejo po lepilo v Glavno zalogo. Posodo je treba prinesli s seboj. OddajnUka skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 17. februar: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdravi vmes: 7.30: Poročila v slovenščini — S Poročila v nemščini — 0.10 Koračnica, pregled sporeda v nemščini in slovonSčlnl, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini In slovenščini — 12.45 Vesoli zvoki zn premor — 14 Poročiln v nemSčini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Po ročila v nemSčini ln slovenščini — 17.1.1 Oo. lira volja v duru ln molu — is.45 Iz nuro-doslovja, Anton Mrkun: Nekaj ženitovanj skih običajev v Dobrepoljah — 19 Slovensko glasbo izvaja radijski orkester pod vod stvtth dirigenta D. M. Sijanca — 19..10 Poročiln v slovenščini, pregled sporeda — 19.45 Glnsbena tnedigra — 29 Poročiln v nemščini — 20.15 Vsakemu svoje radio znpoje — 21.1.) Koncert Komornega tria — 22 Poročila nomščini — 22.10 Nekaj napevov za lahko noč. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Nov dovoz goriškega sočivja Prometne razmere med našo in goriško pokrajino se očitno boljšajo, kar e zlasti važno v teli mesecih, ko je naše mesto precej navezano na dovoz zgodnjega goriškega sočivja. Poročali smo, da je bilo prejšnji teden uvoženo z Goriškega mnogo cvetače, toda udi tu teden se jc uvoz naduljevul. Tako je v torek dospelo dva vagona cvetače in Ljubljunčuni so imeli pri-iko opazovati številne vozove, ki so vozili cvetočo s kolodvora v skladišča jubljanskih trgovcev. Hvalevredno je, la je ta cvetoča skrbno izbrana in epo spravljena v rešetastih zabojih, •tlako kakor so v zabojih jabolka. — Včeraj so bili vsi ljubljanski trgovci n branjevci v obilni meri založeni s cvctačo in tudi cena je že nekoliko pričela popuščati, tako da dobiš sedaj že prav lepo sočivje po maksimirani ceni. V Ljubljano prihajajo tudi že prve pošiljke goriške solate, ki je res lepa. Ljubljanski trgovci so včeraj prodali branjevcem kakih 50 zabojev te solate, kar pa je za Ljubljano seveda premalo ter je bila na primer na trgu razprodana že v prvih jutranjih urah. Uvoz goriške solate se bo seveda v prihodnjih dnevih .še povečal, tako da bo ljubljanski trg v obilici založen s tem sočivjem. Drugače pa je bil včerajšnji tržni dan na živilskem trgu mrtev. Gospodinje še vedno kažejo veliko zanimanje za kislo repo, ki prihaja sicer vsak dan na trg, toda v omejeni količini, tako da je kmalu vsa razprodana. Nasadi cikorijo v Ljubljani Znano je, da je korenje rastline cikorijc zelo pripravna surovina za proizvodnjo kavinega dodatka, f^aši Kmetje te rastline na tleh Ljubljanske pokrajine in v bližini nikjer niso sadili in to tudi v letih krize ne, ko običajni kmečki pridelki niso šii v denar ter so kmetom priporočali le industrijske rastline. Pač pa jo sade mnogo na Hrvaškem in tudi ljubljanska tovarna hranil je uvažala cikorijo prej od drugod ter jo v Ljubljani predelovala. Povpraševala po kavi-nem dodatku pa je sedaj v Ljubljani prav veliko. Ljubljanski izdelovalci kavinih dodatkov — in teh je več — so si pomagali za sedaj na drug način. Znano je, da so nekatere vrste korenja in pese, zlasti sladkorne pese, tudi pripravni za izdelovanje ci-korije. Sedaj pa nameravajo nekateri ljubljanski tovarnarji že letošnjo pomlad nasaditi v Ljubljani sami, oziroma v neposredni bližini mesta več prave cikorije, ki bi jo potem uporabili za izdelovanje kavinega dodatka. V poštev bi prišli seveda nekateri travniki na Barju, kjer je zemlje še dovolj in je pripravna za gojitev cikorije, medtem ko v mestu samem ni zemlje in kar je je, pride v poštev za bolj važne rastline, namreč za fižol in krompir. Ako se bodo nasadi cikorije v Ljubljani obnesli, bo to prvi poskus te vrste pri nas in verjetno je, dn so bodo naši kmetje, te precej dobičkanosne kulture, oprijeli ter jo gojili tudi pozneje, v nevojnifi letih. PovpraSevonje po semenih Glavna skrb, ki muči sedaj, tik pred pomladjo ljubljanske male vrtnarje in obdelovalce zemlje je, kje dobiti primerno in dovoljno količino semena, da bi posejali in zasadili svoje njivice, vrtičke in lehe. Resnica je namreč ta, da je marsikatera družina med zimo pojedla šc oni krompir in fižol, ki ga je namenila za seme Glavno povpraševanje na sedaj seveda velju semenskemu krompirju, fižolu, grahu in koruzi, medlem ko za druge vrste semenju ni tolikšne skrbi. Mestni gospodarski urad je že uvede" popisovanje potreb po semenih za ma , B pot le pridelovalce in ti žc prihajajo s prijavami, koliko krompirja in fižola potrebujejo za semenje. S tem pa se-, t veda ni rečeno, da bo mestna občina seme tudi res dobila in delila, vendar bo storila vse, da preskrbi kolikor mogoče, ker so ravno mali vrtovi in vojne njive za prehrano prebivalstva izredno važen činitclj. Verjetno pu je, da bo tudi veliko povpraševanja po druge vrste semenih, zlasti za zelje, kolerabo, peso, redkev, repo in zlasti zn solato. Za Ljubljano in okolico so mnogo bolj ugodna semena iz severnih krajev, kakor pa iz Goriške in Furlanije, ker je tukajšnje podnebje za zadnje semenje preostro. Pri se-menaricah na trgu pa že sedaj vlada veliko povpraševanje za vsake vrste semena in gredo papirnati zavojčki prav živo v promet. Dnevne novice V cerkvi Marijinega Oznanjenja bo slovesen žalni Requlem v četrtek, 17. t. m., ob sedmih za padle in umorjeno može in fanto, žrtve brezbožnega komunizma. — V petek, 18. t. m., pa bo Ronulem za matere, žene in dekleta. Vsi najvljudneje vnbljonl. Dijaki, dijakinje! Tripravlte se pravočasno na razrodne ln privatne Izpite. Redni vsakodnevni pouk. Oddelki za posamezne predmete, matematika, jeziki itd. Vodstvo: Miklošičeva 22-1., Delavska zbornica. Slovenski lovci so dobili krasen prispft. vek za svojo strokovno knjižnico z dolom dr. Loknrja »Gozdovi in vode vabijo«. Do-bito v vseli knjigarnuh. INSTRUKCIJE za SOLOIII NOVI TRD S. ('e vam StiSmar popravlja radio aparat vns stane trikrnt več, ker dola ta na vašom aparatu začolniške poskuse. Zato so ne poslužujte SuSmarjev, ampak strokovne delav. niee Everest-servis, kjer vam bodo popravili vaš aparat strokovno, hitro ln po solidnih cenah. Prepričajte sel — EVEREST, 1'rcSornova ulica 44. Javno dclavsko-nameSčensko prottkomn-nlstlčno zborovanje. Glavni odbor Delavske protlkomunistične akcije sklicuje za nedeljo, 20. februarja, ob 9.30 veliko javno delavsko-nameščensko protlkomunistične zborovanje. Zborovanjo bo v veliki dvorani Delavske zbornice. — Narodna ln stanovska dolžnost vsakega delavca In nameščenca brez razlike, ali jo zaposlen v javni aH privatni službi, jo, da se tega zborovanja udeleži !n s tem dokumentira svojo narodno ln stanovsko zrelost. Dramsko gledališče Četrtek. 17. februarja, ob 16: »Namišljeni bolnik«. Red Četrtek. Petek, 18. februarja, ob IS: »Cvetje t Jeseni«. Izvon. Znižano cene od 18 lir navzdol. Sobota, 19. februarja, ob 1C: »Robinzon ne sme umreti«. Red Sobota. Mollere »Namišljeni bolnik« V njem je poknznl dramatik tragikomičen tip namiS. ljenegn bolnika, ki deloma tiranizira svojo okolico, deloma pn jo žrtev sebičnosti in spletk. To Mollerovo delo tokrat režirn prvič nnšem odru Jožo Kovič, ki igra tudi naslovno vlogo. Nailaljo Igrajo So: Belino — Gnhrijolčičovn, Angeliko — Verdonikova, Bernldn — Sever, Cleanta — Verdonlk, Dia-folrusa — Teček, Tomaža Dinfoirusa — Nakerst, Purgona — GorinSek, Fleuranta — Rnztreson, llonnofolnja — Blaž, Toinelto — Kraljeva, Lulssono — Svetelova. — Danes jo prcdstnvn za red četrtek. Enn zadnjih uprizoritev Tavčarjeve Igre »Cvetje v Jeseni« bo v petek ob 16 po znižanih cenah, nn kar p. n. gledališko občinstvo opozarjamo. Onerno gledališče Scgajle po novi knjigi SlovenEeve knjižnico Črni s vat je ki bo v razvedrilo preprostemu in izobraženemu. Sloven-čeva knjižnica namenoma izbira iz literature stvari, ob $ katerih vsak bralcc najde zase primerno duševno hrano, p Naročite se na Slovenčevo knjižnico 1 G6<96iBG<£ ®£>6<9S!S e!OG$£X5<3 GiSSKJSS GŠSGSSSS) SJ©©©5$9 iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii Zaklonišča morajo biti prvenstveno v kletnih prostorih, kjer je največja varnost zlasti tudi proti zračnemu pritisku. Le kjer to ni mogoče, je treba kot zasilno zaklonišče urediti prostore nad zemljo. Nikaka varnost pa seveda ni podana v vežah ali pritličnih prostorih, če niso kot zaklonišče prirejena in zavarovana. Nesrečni padci Poledica v Ljubljani še vedno traja ter je posebno nevarna pasantom v zgodnjih jutranjih urah, ko hite iz predmestij v mesto v službo. Sredi mesta samega ni tako nevarno, ker so hodniki in cestišča že suha. Huje se je ponesrečila v torek gospa Ana Rebolj s Poljanske ceste 8, ki si je pri padcu zlomila roko. — Reševalni avto jo je prepeljal v Leonišče. — Na ljubljanskem kolodvoru je reševalni avto prevzel tudi 46 letnega Žagarja Franceta Slanca iz Gorice vasi pri Ribnici. Ta je na ledenih tleh padel in si zlomil nogo. Četrtek, 17. februarja, ob 18: »Prlnceskn 4n zmaj«. Mladinska opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Petek, 18. februarja: Zaprto. Sobota, 1}. februarja, ob 15.30: »Sneguromi nm $liw&iis!i& narod 10 Ko so so Turki naveličali divjati po slovenski zemlji, so se z velikanskim plenom in. kakimi desetlisoči ujetniki vračali v Bosno. Pri Mohličah so prehredli 15. avgusta Dravo, poprej pa poklali starčke in otroke, ki jih niso mogli vzeli s seboj. Kajti Drava ni mogla nositi toliko teže. Se tako jo pri prevozu utonilo mnogo Turkov, šo več pa kristjanov. Skozi Junsko dolino so šli roparji mimo Slo-venjega gradra in Celja na Hrvnško. V zadoščenje nam je poročilo, da je Turke na tem povratku končno vendarle zadela roka pravice. Napadla sta jih namreč grof Peter Zrinjski in poveljnik trdnjave Jajre z majhno četo. Pred spopadom 6o Turki hoteli poklati ujele kristjane, pa niso imeli več časa. Sami so se morali umakniti v bližnji gozd. Toda Hrvati so jih drugi dan le dobili v pest in jih tako porazdelili, da jih je od 20 tisoč le pet tisoč odneslo pete. Tako se je končal najhujši turški vpad v koroško deželo. Se mnogo večja je postala nevarnost za naše dežele, pn tudi za vso srednjo Evropo, ko so lela 1479. sklenili Beno-čani mir s sultanom Mohamedom II. Vojska, ki so jo Benečani vodili s Turki, jo bila za Benečane nesrečna. Morali so izpraznili Krojo, in precej ozemlja v Albaniji. Tudi Skader jo bil pred padcem. Benečanom je služilo to ozemlje le za trgovska oporišča. Ko so Turki dovolili v pogajanjih Benečanom svobodno trgovanje po vsem svojem ozemlju, so se Benečani vsem tein posestvom, ki so jih že v boju izgubili, odrekli in obljubili plačevati Turkom celo letni davek lO.OUO dukatov. Ta mir je zelo povečal pritisk ^Turkov na ogrske in cesarjeve dežele. Matija Kor-vin se je pomiril s poljskim kraljem Kazimirom in češkim kraljem Vladisla-vom, da bi se mogel posvetiti jugu svoje države. Tu je imei sedaj kar dva sovraž-i nika. Ko je zaradi spopadov s Franko-I pani izgubil 1. 1480 otok Krk, so se nje-' govi odnošaji z Benečani še poslabšali. I Vendar so v vojno z njimi ni spustil. ; Turki so namreč takoj po miru z Beno-' čani udarili na Hrvatsko, Slavonijo in Sedmograško in to s toliko silo, kakor da jih hočejo osvojili. 14. decembra 1480 je pisal kralj Matjaž Sikstu IV.: »Ud sv. Martina lani do istega dne letos so se naši kraji enajstkrat borili s Turki. NI bilo boja, v katerem ne bi padlo vsaj tri-tisoč Turkov in da bi naši ne zmagali.« 14. maja je tri tisoč Turkov prešlo J in vdrlo na Kranjsko v smeri proti Kočevju. Divjali so po Dolenjskem in prišli skoraj do Ljubljane Prekoračili so menda tudi Sočo in dosegli Čedad in Videm, vendar poročiln o tem vpadu najbrž ne bodo resnična, saj je bil pravkar sklenjen med njimi in Benečaty mir. Velik turški napad avgusla 1470 je veljal predvsem zapadnim delom dežel ogrske krone in je segal tudi na Štajersko do Ptuja in Ljutomera. Isto jesen so bili ponovno na Štajerskem, n jih je Jurij Vitovec, sin Jana Vitovra, znanega iz bojev za celjsko dediščino, pobil nekje med Brežicami in Pilitajnom. Skoraj istočasno je druga velika turška vojska doživela poraz na Sedmograškem. Te zmage so Imele za posledico, da so naslednje leto vdrli Ogri v Vlaško. Pobili tamkajšnjo turško vojsko in vpadli preko Donavo celo v Bolgarijo. Ta vpad je Turke zelo razsrdil. Da bi se maščevali, so zbrali bosanski Da ud — paša in sosedni begi veliko vojsko ter z njo poleti I. 1480 udarili preko Hrvatsko na Kranjsko, Štajersko in Koroško. Valvazor piše, da je štela turška vojska 20.000 mož. Že meseca julija je plenil en oddelek |>o Notranjskem, okoli Kočevja, ltihnice. Cerknice in Ix)gatoa. Oluvna vojska pa je v začetku avgusta napadla Koroško. Ni šla po isti poti kot doslej, Turški ostrog — V ospredju je poveljnikov šotor /. baldaliinom. Pred njim mizica z blaziiinMim sedežem. Takih orientalskih razkošnih šotorov seveda krdela bosanskih akindžijev, ki so nnj-češče obiskovali naše kroje, niso vodila s seboj ker jo bila dežela proti Kranjski zavarovana, ampak so šli iz štajerske iu povzročili iznenadenje. Nn tihi m so pri .Mohličah prebrodili Dravo iu š,i mimo Trušenj iu Ostrovirc proti Staremu dvoru. Na koroški meji so »e Turki ra,delili. Kil oddelek ie šol čez hribe na Gor-nje štajersko proti Neumarktu in plenil okoli Kottenm.iua, Leobna iu Judenbur-ga. Drugi si je Izvolil Koroško, da bi počenjal v njej svojo grozovilosti. Turki so takrat z vso silo napadli Labodsko dolino, pa so pri Preinsu in Ladniku zadeli na krepak odpor kmetov. Bili so odbiti. Tudi utrjeno rojansko cerkev so zaman naskakovali. S Koroškega so napruv-Ijale posamezne čete roparske pohode v bližnjo pokrajine. Nekatere so plenilo okoli Siovenjega grndcn, drugo so vdrlo skozi Kanalsko dolino na Furlansko, kier so premagale 500 beneških soldalov najemnikov. Zopet druge so divjale no Kranjskem. Tudi sedaj se ni nihče krepko uprl sovražniku. Posamezne trumo kmetov in meščanov so se rešile pred uničenjem, ko so se uspešno hranilo v utrjenih krajih, toda skupno obrambo vse dežele ni bilo. Strašno je bilo razdejanje, ki so ga Turki zapustili za seboj. Največ sta trpeli to pot štajerska in Koroška. Izredno mnogo cerkva je bilo razrušenih in požgn-nih, mnogo do tal porušenih vasi so morali prebivalci popolnoma zapustili. Na tisoče ljudi jo bilo odpeljanih v suž-noft, med njimi okoli 500 duhovnikov. ,BL KINO »W 4'nC4« "" THEO LINGEN kot reiiser, kapelnik in veliki ljubimec v pikantni muzikatni komediji s petjem \ zmešnjave« T oatatih vlogah popularna MARTE I1ARELL in GUSTAV FKUHLICH. PREDSTAVE ob delavnikih: IS In 17.S0I TiU KINO »SLOGJir Duhovit« veseloigra po istoimenskem komada Geiharta Haupttuanna »Bišofskerška dekleta« Carla Rn«t Han« Brauscwet1cr, Lina Carstens, Klthe Dyckhn[f, Max GUI-storfl, Josef Sieber PREDSTAVI ob delavnikih ob IS In 17; Ob nodolfah: 10, 1S.S0, 15.10 In Ob 17.50! TEL KINO »UNION« DANES ZADNJIKRAT! Do tragikomičnih zaplctljajev pride v zakonu, ko ae vzameta dva zagrizena pravnika, ki IZfrSujeta odvetniški poklic... »Jurista v zakonu« Magd« Schneider. Wolf Albach Rettj, Han« Olden, Oskar Sima . . . 5.SO In 17.101 POSTREŽNICO pridno in poSteno -sprejmem za delo v sobah namesto hiSine, za vsak dan dopoldne od Vi8 do 11. Vstop po možnosti takoj. -Naslov v upr. »SI.« pod St. 1286. POSTREŽNICO od '/»2 dalje sprejmem. Javiti se od 9 do 10: Dalmatinova 5-III. — desno. SPREJMEM gospodično ali goapo za gospodinjsko pomočnico v zelo miren kraj Primorja. - Po-11 u d ne nn upr. »Sl.< pod »Poštenost«. 1259 DOTlčNI. ki je včeraj naSel rjavo usnjeuo daiu*ko torbico na ograji pri post. Mo/ina, nasproti Tabora, se nnproSa, da jo vrne na naslov: inž. Pogačnik, Jcgli-čeva 9. Denar pa, ki jo bil ▼ torbici, Inliko ob V H; O i u .... Največje veselje bo mladim in starim VidBtI3T JoŽC napravil lepi roman z 200 slikami » I V A N H 0 E « posestnikov (tla Pogreb nepozabnega pokojnika bo ▼ četrtek, 17. febr. 1944, v Begunjah pri Cerknici na farno pokopališče, Begunje, dne 16. februarja 1944. Žalujoči: STARAT, BRATJE IN SESTRE ter ostalo sorodstvo Dobite ga v vseh knjigarnah, po tudi v uredništva »Slovenca«. ■•■■RBBBatiaBBnBnsnvisBsiraEiD Indijanci! Indijanci! Koliko tajinstvenega, koliko zagonetnega in koliko neznanega je v tej besedi. — O njihovem življenju domp, o potovanjih, o lovu, o družini pa boste izvedeli mnogokaj v prihodnji SVET-ovi številki. — Knjiga bo krona letošnjega letnika in bo imela 450 strani ter nekaj sto izredno učinkovitih slik. Naročite se na Svet! Za majhen denar dobivate mesečno po eno lepo poljudno znanstveno knjigo. =~ M Umrla nam je predobrn ljuba mama, babica in prababica, gospa Terezija Medič-Kunstelj vdova po učitelja Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek 17. t m. ob 4 pop. z Zal, kapela sv. Krištofa, k sv. Križu. — Maša zadušnica se bo darovala v petek 18. t m. ob pol 8 zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJnbljana, Kranj, Valjev«, Brat, dne 16. lebruarja 1944. Žalujoče rodbine Med M, Triller Zahvala Vsem, ki «te izkazali čapt, spoštovanje in ljubezen nagemu blagapokoj-ucniu soprogu, očetu tastu, staremu očetu, stricu in svaku Suher Francu izrekamo iskreno zahvalo. — Hvala predvsem onim, ki ste ga obiskali v njegovih poslednjih dneh, pa spremili nn njegovi zadnji noti, ter pokrili njegov grob s tolikim cvetjem. Zahvaljujemo sc najtopleje tudi vsem onim. ki so nam InjSali gorje v teh težkih urrh ločitve in trpljenja. Bog bodi vsem bogat plačniki Sv. maSa z.aduSniea bo darovana dne IS. februarja, v petek, ob pol 8 v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 16. februarja 1944. Žalujoči ostali DAMSKO IN MOšKO kolo znamke Stevr in Adler, skoraj v novem stanju, in 2 motorni kolesi, najnovejSi model, za izredno ni/ko ceno naprodaj. Ogled pri Merkur, Puharjeva 6. SREBRNI.NO kovance in droge predmete ter dragocenosti kupujemo po najvišjih cenah. Takojšnja gotovina. — Rudolf 7ore, I jublja-na. GledaliSka 12. k VEČJO NJIVO znotraj blokn, oddam v obdelavo; plačam s pridelkom, - Ponudbe \ na upravo »Slov.« pod »Polovica« it. 1288, DIVJI KOSTANJ za presaditi, 5 m visok: električni Števec, dobro otavo, prodam. SilStnr. Dolenjska 12. »SINfSER« Šivalni stroj, v izvrst. nem stanju, prodam za 2400 lir. Adamič -Pred Škofijo 19. Zahvala Vsem, ki so spremili našega dragega LiadvikaPissičuha na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ter mu lajšnli njegovo poslednjo trenutke, so najiskrenejo zahvaljujemo. — Tvrdki »Obnova« smo dolžni izredno zahvalo. Ljubljana, Logatcn, Krka, Beograd, Reka, Varšava, dne 15. lebruarja 1914. Nn Doberdobu jo daroval svoje mlado življenje dntf 9. februarja 1914 naš dragi GREGOR stud. chom. Sv. maša zadušnica bo v petek, 18. februarja, ob 8 zj. v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, 17. febr. 1914. Karol Anton In Marija oče in mnti; inž. Karol Simon. Marija, inž. Aleš, Mihael, Karla, Janez, bratje in sestri. Rodbine: Kregar, Treo, Ilegali, Uazover. Zaic Misijonska družba T. Vlnrcnrijn PnveKkcga v I.Jnbljanl naznanja, da jc prečastiti gospod misijonar v 76. letu starosti, r 5V letu svetega poklica in v 4S. ictll mnšniStva danes zvečer oh Sest i h. previden s svetimi zakramenti, odšel k llogu |ki večno plačilo. Na mrtvaškem odru lc?i v mrtvašnici Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, dn petka zjutraj, ko bo prenesen v cerkev presv. Srea Jezusovega, kjer bo ob pol S slovesen rekvijem. Nnto bo truplo prepcljnno na Zate v kapelo sv. Janeza. • Pogreb bo v petek. |R. februarja, oh 2 popoldne z žal k Sv. Križu. Duhovnim sohratom in vernikom ga priporočamo v pobo/no molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 13. februarja 1944. Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, stric in tast, gospod Mircš&k posestnik K večnemu počitku ga bomo spremili v četrtek dne 17. t. m. ol> 2 popoldne iz hiše žalosti, Jesihova pot št. IVI, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Berlin, Sodrnžica, dne 15. februarja 10-14. Globoko žalujoči: Ivana, žena; Jože, Franc, sinova; Francka por. Kriskov, Mici por. Mihevc, Koza por. Ornbel-šelt, Ivana por. ftega, hčerke -in ostalo sorodstvo. »Tako {e, dragi moj, bo že šlo. A nobene palice nimaš. Na, mojo vzemi!« Bila je brezova palica, ki je imela grčo kot ročaj. Lovrenc jo je vzel in jo potežkal, kako mu leži v roki. »Pa ti, oče?« — »Jaz si jo lahko še naredim. Nekaj pa le moraš imeti od svojega očeta.« , »Zbogom!« — Koraki so se oddaljili drug od drugega. Potem se je še nekolikokrat ozrl nazaj. Videl je, kako gre mati in si tišči roke na obraz. Zdaj se jc ozrla in je pomahala. Oče je le enkrat pomahal s klobukom in je nato hitel dalje, ko da bi se hotel od vsega odstraniti. Obe postavi sta manjši in manjši na potu. Lovrenc je zavil na gorsko stezo in je prispel više in više Čez uro je obstal in se ozrl. Globoko spodaj v dnu doline vije reka svoj zelenomodri trak dalje. Kmetije stojijo na zelenih pobočjih in na nekem mestu, ki mu je dobro znan, se dviga dim iz majhne, sivorjave koče v nebo. ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER 13. Lovrenc je šel dalje, čepico in suknjič j si je dal v nahrbtnik, zdaj pa zdaj je ob- 1 stal in se razgledoval. Veter je podil ! težke gmote oblakov po nebu, toko da so ! nad dolinami in hribi nastajale širne, podeče se pokrajine oblakov. Minil je poslednje koče, dospel na kope, porasle s 6mrekami, erl preko brezovih pobočij in slednjič je dospel na prostrano visoko planoto, kjer ga jc obdalo sveže, lahno in hladno ozračje. Ko se obrne, z-ngleda zdaj na drugi strani doline valujoči svet sivih in rjavomodrih gora, vreti se val za valcm dalje in zmeraj dalje in tu in tam jih preseka belina zasneženega vrha. Prvikrat v življenju je zares v visokem pogorju in to, kar vidi, je zares vredno pogledi. A ta pokrajino je že nova in tuja in ni v nobeni zvezi s tem, kar valovi in kipi v njem samem. Dozdeva se, ko da bi bilo ostalo vse daleč tam v ozadju, kar koli mu jc bilo doslej pri srcu Loviza, Bruset, prijatelji in ideje — izgnan je v novo d?Zelo, kjer je brez strehe in čisto sam Zadnje zatnči*če so bili starši, a pri njih ni mogel ostati, in se jim ni b mogel dovolj približati, za to je bilo pač že prepozno. Izgubljenih otroških let, kjer se moreš z vso dušo izročiti staršem, ni mogoče več dohiteli. Tisti prvi dan v kovačnici, ko se je bil ves prevzet 0 očetovi žaloigri in usodi ponudil, da 1 mu pomagal, ni bila njegova žrtev tako sprejeta, kot je pričakoval. Majhen deček lahko spleza očetu na kolena, odrasel sin pa mora najti drugačno jot do njega, a to ni lahko. Zdaj ;e bii pri starših, res je, pa niso imeli nobenega ključa zanj, ki bi mogel odslej z njim reševati uganke. Starši živijo v s?nčnem zahodu, kaj drugega najbrž ni za.iie nič več na svetu. Ali ni res tako? Kaj te bil tcre| obisk pri njih brez pomena? O tem premišlja in pr2udar;a spotoma. Vendarle danes ni isti, kot fe bil zadnjič, ko je bil prišel semkaj. Videl jc stvari, ki jih prej ni poznal. Mati, oče' To sta zdaj zanj .dve novi besedi Razmišlja o tem, ali mora mati jeseni pomagati očetu prenašati žiT.e snope, vidi jo, kako se njen hrbet sklanja pod težo, in najrajši bi ostal pri njima in bi jima obema odvzel vsa bremjna r. ramen. Čez dan leže kraj potoka na tla in pije vodo, nato si sezuje nogavice in čevlje in pusti, da mu visijo noge v hladno, tekočo vodo, Kakšen blaien občutek! Nato pride r.a vrsto materino brašno, saj ni kar tako, da ;eš obložene kruhove rezine in piškote, ki ti jih je mati pripravila. Mati! Ta čudovita beseda! Slednjič ie dobila svoj pomen tudi zanj; tako je, kot bi zazvcncla v njem melodijo, ki jo jc bil Tekoč pel, pa jo je kasneje pozabil. Mati! Sc sanjalo so mu ni, da so na svetu 'judie, ki izžarevajo tak blažen blagoslov. Pa se ji ne more približati, nc more ostati pri njej. Kar je prepozno, je prepozno. In tu je palica, ki jo je dobil od očeta. I Kola ti za južino, mati! Ta dva živita v sončnem zahodu, tega se pač ne da spremeniti, in vendar, tu sedi sin in preudarja, ali ni kje kaka možnost, da bi ju obvaroval tega, v kar sc pogrezata. Prav lahko ie presaditi ju na Bruset in prav lahko pomagati očetu pri delu — le da tega nočeta sprejeti! Nekaj zgolj notranjega in dragocenega je, kar bi ju rešilo, a kaj bi to bilo? Le malo počakaj, nemara bo tudi to ie povsem dognal! Da bi šel za duhovnika, je dejal oče. To je bilo slišati tako brezupno nemogoče. Ljubi oče, saj vendar ne moreš želeti, da naj bi še! tja in bi študiral bogoslovje? In že samo ob tej misli se mora na vc« glas in veselo zasmejati. > Nato vstane, si obuie nogavice in čevlje ir poroma spet dalje. Zvečer prispe v gorski hotel in sklene, da bo tu prenočil. Mnogo gostov je v hotelu, kjer začno tudi plesati in še Lovrenc se ne-kajkratov zavrti. Drugo jutro bi bil lahko v družbi šel dalje, a družbo imaš tudi takrat, če sam hodiš. Neprestano je v mislih pri starcih. »Ali si opazil, kako jih malenkosti raz- veselijo? In kako pogledujeta drug drugega, ko da bi se šele včeraj poročila. Njih življenje ni zgrajeno na nezadovoljnosti. Njihovi ideali se niso šele po kaki revoluciji pojavili. Oče in mati se ne izživljata v pričakovanju dobrin po »človečki družbi«. Resnično, ta dva sta si znala svoje življenje ponolranjiti. Tako mu jc, ko da sluti za vsem tem novo melodijo, ki jo skuša s svojim sluhom ujeti. »Ali bo umrla z njima vred? Ali pa je ne moreš le rešiti, ampak jo tudi zaigrati vsemu širnemu svetu? Če bi to znal, tedaj bi se iima zares približal. Tedaj bi jima lahko prinesel pomoč in tudi onadva bi ti lahko pomagala, če bi to le znal!« Nekega večera sloji ob sončnem zahodu na gorskem grebenu in se ozira krog sebe. Cel svet samih barij, svetlih ribnikov, pobledelih gričev, sinjih gora ga kot morie obdaja v valovitih obrisih na milje daleč, prav tja do plamteče večerne zarje Tu ni nobene sape, nobenega žuborenja potokov, a navzlic temu — zveni neki ghs Stoji in gleda lo mogočno podobo, dokler povsem ne pozabi nase. »Čujte ljudje božji — na svetu ie čudovitega, na svetu ie oče in mati Je lepota in jc dobrota Kar so stari pretrpeli, to nai mladi posvetijo To je njih dediščina. S tem sc bodo obogatili v novem svetu.« Še zmeraj sloji in gleda Slednjič se odpravi dalje, novemu dnevu naproti. Fllr »Ljudska tiskarna< — Za Ljudsko tiskarno; Jožo liramariS — ileraustjeber, UJnJatelj: inž. Jožo Sodja — Schriltleitor, urednik: Janko Hafner. I$fi Eno izmed najbolj poročili vprašanj ki iiiis danes težo, jo vsekakor zaščita pred zračnimi napadi. Na tej četrtkovi strani smo zbrali podatkn o ureditvi protiletalske zaščite mesta Ljubljano. Dodali smo tudi navodilu, kakšna morajo biti zaklonišča, da morejo služiti svojemu namenu in nekaj praktičnih nasvetov za ravnanje ob napadu. Majhna pozabljivost ili razburjenost je tedaj lahko kriva velike nesreče iu škode. Zato ne bo odveč. če si ta navodila shranimo, jih večkrat pogledamo in vse lako uredimo kot nam svetujejo. Javna zaklonišča v Ljubljani V zadnjih letih so v Ljubljani nastala mnoga zaklonišča proti letalskim napadom. Javnih zaklonišč ima Ljubljana 17. Najvarnejši sta dve, ki sta izkopani v grajski hrib; eno pri Mestnem domu in eno za magistratom. V prvem je prostora za 1000, v drugem pa za 500 oseb, Eno tako zaklonišče se gradi še v rovu, ki ga kopljejo v šišenski hrib. Največ javnih zaklonišč jo zgrajenih ▼ parkih. Zidana so iz betona v obliki revi. Na Valvazorjevem trgu sta dve revni zaklonišči z 12 sobami, ki sprejmejo 330 ljudi. Na Taboru je e.no zaklonišče, razdeljeno v 10 sob za 2S0 ljudi. Pri Tobačni tovarni je zaklonišče s 5 sobami za 1-10 ljudi. Zaklonišči na Kongresnem trgu imata po 7 sob, v katere more 3!)2 ljudi. Cevno zaklonišče pri Drami more sprejeli v svojih S sob 221 oseb, zaklonišče ob cesti na Rožnik pa v 5 sob 140 ljudi. Sodnijski park ima zaklonišče za 225 ljudi v S sobah, zaklonišče na Bregu pod Novim trgom pa 10 sob za 280 ljudi. Zaklonišče za Bežigradom pri kavarni Majren obsega 4 sobe za 112 ljudi. Vsa cevna zaklonišča morejo torej sprejeti 2128 ljudi. Ta zaklonišča so namenjena le ljudem, ki jih zaloti alarm na cesti, kajti vsaka hiša mora imeti za svoje prebivalce lastno zaklonišče. Pri teli cevnih zakloniščih bi se morali graditelji zasebnih zaklonišč učili, kako je treba zavarovati vhode in odprtine pri zakloniščih. Pri letalskih napadih je največ žrlev zaradi zračnega priliska. Prod njim se moremo zavarovati na ta način, da s pregradami in zavitimi vhodi v zakloniščne prostore omilimo pritisk zraka in njemu sledeč vakuum. Bomba pri eksploziji požene zračne plasti na vse slrani. Udarec zraka je v manjših razdaljah od eksplozije tako močan, da more odtrgati celo ud, ki ni zavarovan s kakšnim zaslonom. Zračni puh vrže človeka, ki ni v kritju, na tla ali pa ob kak predmet, na primer ob steno, in ga tako usmrti. Še nevarnejši od zračnega priliska pa je vakuum. Po istem načelu kot se je najprej širil zračni pritisk od kraja eksplozije, vdere potem zrak v obratni smeri v brezrafni prostor, ki je nastal okrog kraja, kjer se je bomba razpočila. Tudi zrak, ki ga človek vdihne v pljuča, vdere s leni tokoin in primeri se, da pri tem pljuča raztrga. Včasih zračni tok potegne del pljuč celo skozi usta s seboj. Posledica je seveda smrt. Pred temi strahotami na« obvarujejo zasloni, ki omilijo zračni pritisk skozi odprtine v zaklonišču. Štiri velika javna zaklonišča so zgrajena v kletnih prostorih hotela Metropol, palače Bata, palače Trboveljske premogokopne družbe in Kresije. Prvo more sprejeti 1000 oseb, drugo 500, tretje 500 in četrto 400. Zaklonišč« v hotelu Slon, ki je imelo prostora za 420 oseb, je sedaj preurejeno v postajo za prvo pomoč. V vseh javnih zakloniščih' je tako prostora za skoraj 7000 Ljubljančanov, to je sedem odstolkov ljubljanskega prebivalstva.. Več ljudi pa prav gotovo ob alarmu ni na cesti. Zasebna zaklonišča hod iz klelnih prostorov, skozi katerega bodo mogli na svetlo prebivalci vseh tistih slavb. Pametno je tudi graditi iz zaklonišča rov, ki pelje na vrt. Hov mora hiti dovolj dolg, da izhoda ne morejo zasuli ruševine poslopja. Težje je urediti zaklonišča v stavbah, ki niso podkletene, kot na primer v starem mestu, Rožni dolini in na Viču. Tukaj jo treba namenili za zaklonišče kak prostor v pritličju. Da bi slone vdržale pritisk zraka, jih je treba okrepiti s še eno steno ali pa vsaj z lesenim opažem. Zazidati ali zasloniti je Ireba vse vhode in podpreti strop. Doslej v okolici mestnega središča oblast ni zahtevala graditve zaklonišča. Ker pa tem niestniip delom ludi preti nevarnost, je treba po novih predpisih tudi tukaj poskrbeti za zavarovanje prebivalcev. Bazeni z vodo za gašenje Vodovod je eden izmed prvih ciljev, 'ki jih hoče uničili sovražnik pri letalskem napadli. S tem, da odvzame prebivalstvu vodo, jih je pač najhuje prizadel. Tudi gašenje požarov je s tem močno zavrlo. Da bi zagotovili za ta primer požarni brambi nekaj vode, so zgradili na pelili krajih Ljubljane velike bazene za 150 do 250 kubičnih metrov vode. En bazen je pri kolodvoru, drugi pri Tobačni tovarni, tretji na Val-vpzorjevm trgu, četrti pri Majcnu za Bežigradom in peti v Črtomirovi ulici za carinarnico. Zdravstvena pomoč 2e k talski alarm sani ima zn posle-dvo razne nevšečnosti. Tako pade kdo v nezavest od strahu, drugi se poškoduje, ko beži v zaklonišče. Znnni so celo primeri možganske kapi. Prva je na mestu zdravstvena pomočnica hišne protiletalske zaščite, ki se je na osemur-nein tečaju seznanila z osnovnimi predpisi za prvo pomoč. Doslej je bilo teh tečajev šest. Vsakega se je udeležilo nad slo udeleženk. Tečaje vodi šef zdravstvene protiletalske zaščite, mestni fizik dr. Rus sam. Gospodično in gospe, ki^se tečajev udeležujejo, so se za službo zdravstvenih pomočnic same javile. So torej osebe, ki Imajo dovolj dobre volje pomagati bližnjemu. Vendar se je pri tečajih pokazalo, da bi marsikatera, sicer v dobri volji povzročila s svojim ravnanjem pri prvi pomoči prav nasprotno, kar bi želela. Pri tečaju pa se v nekaj zanimivih uricah seznanijo z osnovnimi predpisi prve pomoči, ki jih bodo obvarovali pred takimi napakami. Postaje za prvo pomoč 7.a težko poškodovane bodo pri letalskih napadih poskrbele zdravstvene postaje za prvo pomoč. Teh postaj imamo v Ljubljani 11 in sicer: v Mestnem Zbirališča za tiste, ki bodo ostali brez strehe V kratkem bo mestni urad za zaščito pred zračnimi napadi objavil seznam zbirališč, v katerih se bodo zbirali po napadu tisti, ki jim je napad uničil stanovanju. V teh zbirališčih bodo brezdomci izvedeli, kje bodo dobili prenočišča in kje prehrano. Tudi tisti, ki se bodo zatekli k prijateljem, naj se v zbirališču zglaee, kajti tukaj se bo vodil seznam vseh oškodovancev. V vsakem policijskem okraju bo po dvoje ali troje takih zbirališč. Reševanje in obnova Mestni gradbeni urad ima nalogo, da začno takoj po napadu odstranjevati ruševine, zlasti pa izkopavati dohode do zaklonišč, ki jih je zasulo. Postaj za reševalna in obnovitvena dela ima Ljubljana pet. Sedež le službe je nn Ambroževem trgu šl. 7. Druga postaja je v skladišču mestnega cestnega nadzorstva v Bobenčkovi ulici na Viču, tretja v Tržni ulici — fiiška, četrta v Mostah — Mo-kronoška ulica, peta v gostilni Usenik na Dolenjski cesti. Na teh jiostajah ho IS) inženirjev, 18 tehnikov, 14 gradbenih delovodij in 105 delavcev. Poleg teh bodo takoj začeli s popravili tudi nameščenci .vodovoda, plinarne, elektrarno in cestne železnice. Vodstvo protiletalske zaščite Vsa reševalna dela bo v primeru napada vodila policija. V la namen je Ljubljana razdeljena v devet okrajev, po katerih bo razdeljeno vse moštvo ljubljanske policije. Reševalna dela v središču mesta bo vodila policija iz glavnega poslopja v Šublčevi ulici. Reševalna dela za kolodvorski okraj se bodo vodila iz stražnice na vogalu Masarykove in Dunajske. 7.a vodmatski okraj je stražnica na Zaloški cesti pri prelazu, za poljanski okraj nasproti klavnice, za dolenjski na voglu Dolenjske in Orlove ulico. Trnovski okraj ima svojo stražnico na Bregu, viški pri ljudski šoli ob Tržaški cesti, v šišld je stražnica v poslopju bivše mitnice, prav tako na Ciril-Meto-dovi cesti za Bežigrad. V kratkem bo v veži vsake hiše pritrjen letak, na katerem bodo stanovalci brali, h kateri stražnici naj se zatečejo v primeru potrebe, kajti tudi sanitetno s1už1k> in gasilska dela bo vodila policija SEOVEJVEC 17. februarja 1944 7. ČETRTKOVA STRAN Zollgalnc bombe in hako fin gasimo Etaho prepret Smo požare, povzročene z zažlgalnlml bombami Ukrepi za letalsko zaščito se vsak dan izpopolnjujejo. Vendar more največ škode odvrniti modra samopomoč. Mnogo pametneje fe sedaj nekaj žrtvovali za trannove, s katerima se podpro stropi zaklonišč, in pa za dovolj krepke za^lono pri oknih, kot pa potem jadifcovati. Boljo je biti sedaj pesimist, da ne bo potem razočaranja. , ~ v Tri vrste zažigalnih bomb uporabljajo angloameriški letalci pri terorističnih 11 upad ili. Mečejo tako imenovane paličaste zažigalne bombe, fosforne bombe in fosforne ročko. Navajamo opisi*. in učinke bomb ter navodila za gašenje požarov, ki jih te bombe povzročajo. Paličastn zažigalna bomba tehta okrog 1.7 kg. Njeno ohišje je iz elektronu (lahka kovina, ki gori), napolnjena pa je z termitom: mešanico, ki pri gorenju razvija silno vročino 2000 do 3000° C. Take i.? kg težke, paličaste zažigalne bombo prebijejo vedno streho in podstrešje in najmanj še eno nadstropje; pri slabo grajenih stavbah včasih tudi dve nadstropji. Pali-časta zažigalna bomba zgoreva s silno vročino in gori z bleščečo belo svetlobo pri tem se razvija gost dira. — Bomba gori dalj časa in pri gašenju ognja, ki ga je zanetila, mora gasilec imeti plinsko masko ali pa kak drug aparat, ki mu omogoča dihanje. Poleg tega pa potrebuje še zaščitne naočnike. Taki goreči bombi se približujemo tuko, da izkoriščamo kritja. Gasiti jo začnemo najprej s suhim peskom, mečemo nanjo vrečice s peskom ali pa pesek z lopato. Z vodnim curkom jo najprej ne smemo gasiti, ker se sicer lahko ostanki bombe razlete in sc bolj razpršijo ogenj. Pač pa lahko gasimo z. razpršeno vodo. Kakor hitro se iz bombe začenja tvoriti pogača, se ji lahko približamo in jo temeljito zasujetno s peskom. Okrog in krog nje pa gasimo še naprej z razpršenim vodnim curkom. — Tako udušeno bombo lahko naložimo v kakršno koli pločevinasto jx>sodo ,ki ima na dnu pesek. Ni pa priporočljiva emajlirana posoda. Pravkur padlo pa-ličašto zažigalno bombo lahko brez skrbi vržemo še skozi okno ali skozi lino na podstrešju. Da je bomba pravkar padla, ugotovimo po tem, če iz njenih lukenj v sredini še uhajajo plini iz. pravkar vžganega zažigului-ka. Zažigalna bomba paličaste oblike namreč ne eksplodira, ampak se lc mogočno razgori. Fostorna zažigalna bomba )e težka 14 kg. Je terunordeče' pobarvana in ima dva bela pasova. Napolnjena je z gosto tekočino: s bencolom, katere, mu sla dodana umetna smola in fosfor. Ta bomba prebije podstrešje iu dvo do tri nadstropji. Najprej razvija velik dim in povzroči visoke plamene, ne pa posebne vročine. Gasilec mora imeti plinsko masko in zaščitne naočnike. Ko se ji bližamo, je naj. bolje, če prihajamo sklonjeni ali čepe. Izkoristimo vedno vsako kritje, zidove in podobno. Gasimo ogenj ,ki ga je tn bomba povzročila, s peskom ali zemljo in tudi z razpršenim vodnim curkom. Luže z gorljivo tekočino na tleh in oškropljena tla pokrijemo s peskom ali zemljo. Oškropljene stene je treba zmočiti tudi daleč naokrog. Pri tem moramo postopati tako, da škropimo od spodaj navzgor in od spredaj nazaj. Gosta gorljiva tekočina gori le, če ni njen vrlini sloj zmočen. Upoštevati pn moramo, da zugori zopet, če se voda na njej posuši. Zato je treba ugašeno lepljivo snov na stenah previdno spraskati, sicer se čez nekaj časa sama zopet vname. Prav tako je treba paziti na špranje v tleh, ki so bile morila po naključju zalite s tako snovjo, isto velja za špranje med opekami na podstrešju. Spraskano gorljivo snov in ostanke ugašenih fosfornih bomb jo treba odnesti iz stanovanja v posodah, ki niso emajlirane in ki imajo na dnu sloj peska. Dokler trujn napad, je treba te ostanke močiti. Ko je nevarnost minila, na je najboljše, če jih sežgemo .nikakor pa ne smemo ostanke fosfornih bomb nesežgane zakopati, ker bi se utegnili še vedno vneti sami od sobe, pri čomrr bi pa lahko bila ogrožena dcca, ki bi se igrala na vrtu. Fosforne ročke se največkrat prebijejo lo skozi streho na podstrešje. Pločevinaste škatle se ob udarcu na tla razpočijo in gorljiva snov se raz-brizgne daleč naokrog, tako da začne goreti nn podstrešju na mnogih krajih. Gasimo tako bombo in dušimo ogenj, ki ga je zanetila, na isti način, kakor fosforuo bombo. V splošnem velja, da je treba požarna mesta, na katerih fosforna masa ne gori ali je že zgorela, gasili s polnim curkom od spodaj navzgor in od spredaj proti ozadju. hotelu Slon, v Marijanlšču^v Svetišču v pirniHUiiuiiNiiim^^......mm<.....»..............................................................;m| Mostah, Baragcn-em semenišču, Zavetišče § Lastniki poslopij so dolžni uredili v svojih hišah zaklonišča za njihove stanovalce in obiskovalce. Hiše. ki imajo poslovne prostore, morajo imeti v zakloniščih dovolj prostora tudi za uslužbence in stranke, ki se ob alarmu v prostorih mude. Zaklonišča morajo hiti dovolj trdna da varujejo pred zračnim pritiskom. Stropi morajo vzdržati težo stavbe za primer, če hi se sesula. Vsak kvadratni meter stropa mora vzdržati 3000 kg pritiska. Tako odpornost je mogoče doseči z dodatnimi lesenimi oporami. Le pri modernih žel ezohe Ionski h stavbah, kjer so stropi klelnih prostorov že zidani v skladu s predpisi o zaščiti pred zračnimi napadi, jih ni treba podpirati. Tudi se skeletne stavbe ne sesujejo na tla z vso težo, kajti železo-betonsko ogrodje navadno obstoji. Zato pri teh stavbah ne bo prišlo do lako hudega pritska na strope zaklonišča. Nekateri lastniki starejših hiš z obokanimi kletmi so potolažili stranke, ki so zahtevale, naj se stropi zaklonišča podpro s tramovi, češ da so oboki dovolj trdni. Vendar temu ni tako. Opeka pri teh obokih je navadno že precej preperela in je velika nevarnost, da bi se ob tresljajih vse sesulo. Direktnih odprtin zaklonišče ne sme imeti. Vhodi naj bodo zavarovani s steno, ki je zidana pred nje in 'ki zadrži naval zraka. Okna morajo biti za-slonjena z debelimi betonskimi kvadri, ki morajo biti dovolj veliki, da jih zračni pritsk ne pahne skozi odprtino v zaklonišče. Zasloni iz desk nikakor ne zadoščajo! Nič ne pomaga ljudem v zaklonišču, ?e je strop vzdržal težo ruševin in če jih nista pokončala zračni pritsk ter iijemu sledeči vakuum, če bi se po napadu v varnem zaklonišču zadušili pod ruševinami. Treba je poskrbeti za izhod. Kjer so hiše zidane strnjeno, si je mogoče pomnožiti število izhodov na ta način, da se stene med kletnimi prostori posameznih stavb prebijejo. V vsem bloku bo prav gotovo 06tal prost en iz- za Šiško, ki je imelo doslej svoj pro- | stor pri železniški ambulanti, se bo pre- g selilo v novi rov v šišenskem hribu. § Osmo zavetišče je v Krekovi šoli, deveto | v mladinskem zavetišču na Viču, deselo | v šolski polikliniki na Aškerčevi cesti, | enajsto za dolenjski okraj pa v go- j stilni Usenik. I Vsaki postaji je dodeljenih 6 do 10 | zdravnikov. Ob alarmu morata priti na | mesto dva zdravnika, v primeru napada g pa seveda vsi. Njim v pomoč so izvež- | bani samarijani in samaTijanke. Med nji- i mi je zlasti veliko mestnih uslužbencev. g V novembru in decembru so imeli sa- s marijanski tečaj vsi uslužbenci mestne- j ga fizikata. Vsaka od teh postaj ima 20 | do 50 postelj in ordinacijsko sobo, g opremljeno z zdravili, sanitetnim mate- | rialom, instrumentarijem, ležalnimi slo- = li in nosili. Manj poškodovane bodo g oskrbeli kar na teh postajah, teže ranje- | ne bo sanitetna služba od tu odpravila s v bolnišnico. Postaje pri Slonu, pri Vov- j ku na Resljevi cesti in v Krekovi gospo- j dinjski šoli so urejene 'kot nekakšne za- g silne bolnišnice in bodo mogli poškodo- g vanci v njili ostati tudi delj časa. Tu g bo mogoče izvršili tudi lažje operacije, g Okraj, ki bi bil posebno hudo priza- g det, da bi tamkajšnja reševalna postaja g ne zmogla vsega dela, bo poklical cen- g tralo zdravstvene zaščite v rovu za g Mestnim domom. Tam bo namreč re- g zervna skupina iz štirih zdravnikov in | 20 zdravniških pomočnikov. Centrala bo g napotila tudi zdravstveno osebje iz ne- g poškodovanega dela mesta v huje pri- | zadele okraje. | R a u t e k o v P r / J e m mmiimitmminmiimiiiii. Naučimo se prenašati Zaščita pred ognjem Nič mamijše nesreče kot rušilne g lxmibe ne povzroče zažigalne bombe in j zažigalni lističi. Za omejevanje požarov | bo skrbela v Ljubljani četa poklicnih ga- s silcev, ki šleje 70 mož. V pomoč jim bo g 80 članov prostovoljnih gasilcev. Vsi ti j se bodo razdelili na pet oddelkov, od ka- s terih bo vsak imel eno avtomobilsko mo- | torno brizgalno. Nadalje ima Ljubljana g 15 motornih črpalk za vodo, 4 ročne čr- j palke, 5 pomožnih voz in druge potreb- g ščine. Že sedaj se ob alarmih poklicni i gasilci razdele v tri oddelke. Eden gre g v mestno vrtnarijo, eden na Žale, en od- | del pili pa ostane doma v rovu za | Mestnim domom. Tako se ni bati, da bi g vso našo požarno brambo naenkrat za- g dela nesreča. Prostovoljni gasilci se tudi | ob alarmih takoj zberejo V svojih domo- g telesu. Znati moramo posebne prijeme vih. > | Stanovalci sami morajo skrbeli, da g čim l>olj zmanjšajo nevarnost požarov. g Na podstrešjih ne sme biti gorljivih g predmetov, lesene pode je treba posuti g s 3 cm debelo plastjo peska, tramovje | pa impregnirati z negorljivo snovjo. Na § podstrešjih kakor tudi na stopniščih in g v stanovanjih morajo biti pripravljeni | zavoji peska, ki sc vsuje na manjšo za- | žigalno bombo ali fosforni listič. Z vodo | Kako nudimo prvo pomoč ronjcmcem, bolnikom in onemoglim, se vadijo pomočnice za hišno prvo ponjoč nn posebnih tečajih. Pred prvo pomočjo pa pride v poštev že dviganje ponesrečenca in njegovo prenašanje. Tu bi pa moral znati vsak pravilno zagrabili! Prenašanje na nosilnicah in z drugimi zasilnimi pripomočki je dokhj preprosto. Ce nimamo nosil, nic, položimo lahko ranjenca tudi na odejo nli rjuho. Vognle zvežemo z vozli skupaj in skozi tako nastale zanke namestimo drog, ki ga dva ncjicta nn ramonih. Dalje lahko vržemo odejo čez dva vzporedna drogova in tako napravimo zasilna nosila. Ko tako prenašamo ranjence, moramo le še paziti, da prvi in drugi prenn-šalec nc hodita t koroku, ampak izmenoma, ker n« ta način manj pretresata ranjenca. PrPenašanje obolelih ali ranjenih ne zahteva samo moči, ampak. tudi poznanja človeškega kar je najvažnejše, znati si moramo pomagati, kadar ni ne nosilnic n« nobenih drugih pripomočkov. Kadar nosilnih pripomočkov nimamo, nam ne ostane drngega, kakor da ranjenca prenašamo na rokah. Dvojica lnliko ponesrečenca, ki je pri zavesti, prenaša tako, da naredi s prckriž.-inimi rokami stolček, na katerega ranjenec sede ter se prime obeh okrog vratu. Težava se šele začne, ko je treba prenašati onemoglega ali celo omedlelega ranjenca. Tedaj jc njegovo telo prova klada. In kdor je že kdaj imel opravka z omedlelim in na tleh ležečim bolnikom, to bo vedel povedati, kako težko ga je bilo spraviti na noge. Ker je v sedanjih časih po letalskih napadih samopomoč in medsebojna pomoč eno prvih načet, jc dunajski učitelj džiu-džica Rnu-tek iztulital poseben prijem, ki res zelo olajšuje dviganje omedlelega. PPo učitelju se to prijem imenuje Rautckov prijem. Vsa njegova skrivnost je v tem, da spretno izrablja človeško telo, tako da mu ne nagaja pri dviganja. Slike same dovolj dobro kažejo, kako je treba začeti. Ranjencu, ki leži na hrbtu, jc treba dvigniti najprej glavo z obema rokoma (I), nato gn je treba dvigniti, pri čemer si pomagamo s koleni, tako da omedleli obsedi na tleh (2). V tej drži je ronjencu treba nekako prekrižati roke na prsih in jih noto, kakor kaže slika 3, zložene poprijeti pod obema ranjenčevimo poz-duhamo. PPalca reševalca morata biti v tem primeru ob prstih njegovih rok. Ko rcševalcc tako čepe stoji zo ranjencem, go lahko začne dvigali (4). Posadi ga lahko no stol. Lahko po itrn priskoči na pomoč pomngač, ki prime prekrižane ranjenčeve noge pod roko (3), nakar lahku oba ranjenca odneseta. se sme gasili samo predmete, na katere se je ogenj razširil.■< ~ ' uiiii*iMiwiraiimiinmiM^^ ............................................................................................ t