Cene za naročnike mesečno :
v tuzemstvu 2 šilinga v inozemstvu 5 šilingov
POSAMEZNA ŠTEVILKA 50 GROŠEV
Leto IV.
Celovec, 20. avgusta 1948
Številka 34
Izjava
Obmeji
stacij«
Britansko=avstrijski obmejni organi bo odkrili v Rožu na Koroškem jugoalovan* ske propagandne letake proti Kominformu. Letaki, ki so jih nameravali razpečavati po Avstriji so bili zapljenjeni. Obmejni poli« cijski organi so aretirali štiri osebe. _____
KATERO JE TE DNI PODAL BRITANSKI PODTAJNIK MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE V SPODNJEM DOMU
»Hotel bi podati uradno izjavo, odnosno izpolnitev od strani vlade Njegovega Veli» čanstva onih mednarodnih obveznosti, ki so vezane z izročitvijo jugoslovanski vladi, za= radi sojenja, jugoslovanskih državljanov, obtoženih zaradi kolaboracije.
Skupno smo dobili zahtevo za izročitev za 1800 oseb in sedaj smo proučili obtožbe proti tem ljudem.
Samo 400 od teh ljudi smo našli na teri« toriju, ki je pod britansko kontrolo. V vsakem posebnem primeru smo se pobri« gali, da razčistimo, ali je jugoslovanska vlada doprinesla »prima facie« dokaze nji» hove zlonamerne kolaboracije. Po skrbnem in natančnem raziskovanju vseh primerov in okolnosti smo našli, da moremo izro« čiti okrog 58 oseb jugoslovanski vladi. Ta» ko smo skrbno izpolnili naše obveznosti.
Sedaj, ko smo končali s proučevanjem vseh primerov teh oseb, ki smo jih našli na britanskem teritoriju ali na teritoriju, ki je pod britanskim nadzorstvom, mislimo, da je prišlo novo obdobje.
Sedaj so pretekla že več kakor tri leta, kar je vojna končana. Jasno je, da nam ni več mogoče, da bi nadaljevali do brezkon» čnega časa z raziskovanjem in izročitvijo tistih oseb, ki jih je jugoslovanska vlada zahtevala. Sedaj smo pripravljeni, da pre« gledamo primere devetnajstih oseb, ako bi te poslednje našli na teritoriju pod našo kontrolo. Teh 19 oseb, ko so bili na urad» nem položaju, so napravili sovražniku tako velike usluge, da bi bilo zanje nemogoče najti zakonite razloge, da ne bi bili iz* roč eni.
Kar tiče ostalih oseb, katerih izročitev so zahtevali, predlagamo, da se v bodoče to več ne izvaja in mi ne bomo sprejemali nobenih drugih zahtev po izročitvi. Misli« mo, da se mora s temi stvarmi končati.
Jugoslovanska vlada je bila o tem ob* voščena.«
Po lepi rdeči Donavi...
pod taktirko „kapelnika" g. Višinskega
Beograjska konferenca o podonavski plovbi traja dalje pod vodstvom sovjetske» ga delegata g. Višinskega, ki je zdaj pred» ložil načrt bodoče Donavske konvencije. Po tem načrtu države, ki ne leže ob Dona* vi, niso več članice konvencije.
Sedem podonavskih držav je takoj odo» brilo ta načrt, odklonili pa so ga zastopni* ki Združenih držav, Velike Britanije in Francije.
Grčija, Italija in Belgija so predložile protestne spomenice, ker so tudi nje izklju* čili iz bodoče uprave podonavske plovbe. Vse tri omenjene države zahtevajo zase iste pravice, kot jim jih je dajala pogodba iz leta 1921.
V svojem poslednjem govoru se je g. Višinski zelo čudno izrazil o Mednarodnem sodišču v Haagu, kamor naj bi poslali v rešitev vprašanje plovbe, če v Beogradu ne bi dosegli sporazuma.
Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Ca-* vendish Cannon je ovrgel sovjetsko obto* žbo, ki je bila izrečena na konferenci o po» donavski plovbi, češ da naj bi brodarske določbe na osnovi evropskega obnovitvene» ga programa bile zgled za »gospodarsko diktatorstvo«.
Obtožbo je izrekel namestnik sovjetske»
Avstrija je protestirala
Iz Dunaja javljajo, da je avstrijska vla» da uradno protestirala pri vladi FLR Ju* goslavije zaradi nastopa jugoslovanskega stražarja proti skupini avstrijskih turistov na Peci. Od skupine turistov, v kateri so bili trije moški in ena ženska, je jugoslo* vanska straža enega težko ranila, dva pa odpeljala: na jugoslovansko področje. Inči» dent se je zgodil 150 m od jugoslovansko* avstrijske meje na avstrijskem ozemlju.
Grška guerilska fronta prebita
Po vesteh grškega generalnega štaba je gverilska fronta v Grčiji dokončno prebi» ta. Gverilski vojaki beže zdaj v Albanijo. Vladne čete so zavzele tudi Gramos, kjer se je prej nahajal glavni štab Markosovih čet.
Vaino obvestilo
TUJE VALUTE, KI SO JIH RAZSELJENE OSEBE DEPONIRALE V BRITANSKEM ZASEDBENEM PODROČJU AVSTRIJE, V ZVEZI Z ODLOKOM VOJAŠKE VLADE Št. 2.
1.	— (a) Predmetne tuje valute so bile vložene pri celovški ali graški podružnici avstrijske Narodne banke, za kar so preše» Ijene osebe prejele potrdilo.
(b)	Do sedaj je bilo samo gotovim slo* jem razseljenih oseb dovoljeno razpolagati 8 to valuto po lastni volji. Izdaja valut se je vršila po avstrijskem zakonu za tuje Valute.
(c)	Od 15. avgusta 1948 dalje lahko vsa» ta razseljena oseba v britanskem zasedbe» hem področju Avstrije, bodisi da živi v ta* torišču ali izven njega, po lastni volji raz* Polaga z valutami, ki jih je bila deponira* la. Pri tem pa mora izpolniti naslednje ob Veznosti:
I.	Prošnje je treba predložiti osebno pri
podružnici avstrijske Narodne banke, pri kateri je bila valuta deponirana.
H.	Prošnji je treba priložiti bankino po» trdilo o deponirani valuti.
HI. Zaradi olajšave izplačila je treba pri banki predložiti tudi osebno izkaznico.
IV. Dvignjeno valuto je treba takoj predložiti pri isti banki, iz katere je bila dvignjena, da jo ta vknjiži in da na svo* bodno razpolago ali zamenja v šilinge, po običajnih predpisih avstrijskega zakona o zamenjavi tujih valut.
2. — Z novo odredbo, navedeno zgoraj pod točko (c), ne izgube svoje veljave na» slednji dve, že obstoječi odredbi:
I.	Razseljena oseba, ki namerava zapu» stiti Avstrijo, lahko dvigne svoje tuje va» lute iz banke. Banka ji bo izročila tozade vno potrdilo, s katerim bo lahko prenesi;-te valute preko meje.
2. Vse prošnje onih razseljenih oseb, ki so že zaptistile Avstrijo, a niso dvignile svojih denomronih tniih vnJut. je treba ’'•» sloviti na: Finance Division ACA (PE)
ga zunanjega ministra Andrej Višinski, ki se je skliceval na določbo, da morajo 50% dobrin, ki bodo poslane v Evropo na osnovi evropskega obnovitvenega programa, pre* peljati ameriške ladje. Sovjetski predstav» nik je poskušal opravičiti sovjetski osnutek donavske konvencije, po katerem bi bilo dejansko nadzorstvo nad rečno trgovino za* upano plovnim družbam, ki jih nadzirajo Sovjeti.
Cannon je poleg tega tudi ovrgel jugo» slovansko tezo, ki je temeljila na sličnosti med Donavo in ameriškimi rekami, ki niso pod nadzorstvom kakšne mednarodne ko» misije. Cannon je omenil, da poteka na vsaki od teh rek promet svobodno, dočim pa je promet po Donavi obtičal na mrtvi točki.
Na koncu svoje izjave je Cannon izra» zil stališče, da imajo Združene države ob* enem s Sovjetsko zvezo in ostalimi silami posebno odgovornost za mirovno ureditev v Evropi in v problemih, ki so v zvezi s temi ureditvami. Opiral se je na berlinski protokol iz leta 1945 ter na Listino Zdru» Ženih narodov kot na dokumenta, ki dolo« čata to odgovornost. Ti mednarodni doku» menti so prav dobro znani — je izjavil, Ravno tako je dobro znano, da imajo Zdru« žene države splošno obveznost in odgovor* nosti v Evropi, vštevši tiste dele Evrope, skozi katere teče Donava.
Združene države nimajo namena odreči se teh svojih odgovornosti — je zaključil ameriški veleposlanik Cavendish Cannon.
PretreilPuB Hrama v Ham Torku
Oksana Kasjenkina, 52=letna učiteljica otrok sovjetskih diplomatskih predstavni* kov in uslužbencev v USA, je skočila 12. t. m. z okna sovjetskega konzulata v New Yorku, da hi se na ta način rešila, da bi ji ne bilo treba vrniti se v Sovjetsko zvezo, kamor bi morala odpotovati že 31. julija t. L s sovjetsko ladjo »Pobjeda««.
Ta vest se je te dni z veliko naglico raz* širila po vsem svetu in je predmet števil* nih diplomatskih predstavk in intervencij.
V zvezi s tem je sovjetski radio in tisk 12. t. m. objavil, češ da so člani ameriške organizacije takozv. »belih« (t. j. ne=so* vjetskih) Rusov odpeljali s silo in proti njuni volji dva sovjetska državljana in si* cer učitelja Mihajla Samarina in učiteljico Oksano Kasjenkino v taborišče te organi* zacije, kjer živita pod stalnim pritiskom, da bi jima na ta način onemogočili povra* tek v domovino. V tem smislu so Sovjeti poslali protest odgovornim ameriškim oblastem z zahtevo, da iste napravijo konec rovarjenju omenjene organizacije, katero baje podpirajo tudi Amerikanci.
Ameriške oblasti so takoj po dogodku ukrenile vse potrebno, da zadevo razčistijo.
Drugo poročilo s strani sovjetskih orga* nov je javilo, da je predstavnikom sovjet* skega konzulata v New Yorku uspelo osvo* hoditi iz rok »belih« Rusov učiteljico Ka* sjenkino, katero naj bi nasilno skrivala grofica Aleksandra Tolstoj, hči znanega ruskega pisatelja Leva N. Tolstoja, na svo* jem posestvu blizu New Yorka, učitelja Samarina pa da še niso našli; Kasjenkina je baje po tej »rešitvi« z nestrpnostjo ča« kala na konzulatu na svoj povratek v do* movino. Hhrati so sovjetske oblasti posla* le v tej zadevi nov protest oblastem USA.
Ameriške oblasti so zaslišale grofico Tolstojevo, katera je izjavila, da je Kasjen» kina prišla k njej vsa prestrašena, proseč jo, naj ji nudi zavetišče (azil), ker se ni* kakor noče vrniti v Sovjetsko zvezo. Za Sa* marina so zvedeli, da je dal zavetje njemu in njegovi družini (ima ženo in tri otroke) neki ameriški državljan ruskega porekla z imenom Zenzinov, ki je bil svoječasno več let revolucionar že v carski Rusiji in je bil radi tega večkrat zaprt v ječi skupno s Stalinom.
Nekoliko dni potem, ko so Sovjeti Ka* sjenkino dovedli v svoj konzulat v New Yorku, je skočila skozi okno iz 3. nadstro* pja, pri čemer se je težko poškodovala: ima zlomljeno desno nogo,»močno poškodo*
van spodnji del telesa in težke noti an je poškodbe. Zdravniki še ne vedo, če jo bo mogoče rešiti smrti.
V takozv. Rooseveltovi bolnici, kjer je sedaj na zdravljenju, jo je sovjetski kon* zul Lomakin hotel obiskati, a je to odklo» nila. Vdrugič se mu je le posrečilo priti do nje. Hotel je, naj jo premeste v dntgo hol* nico, kjer bi ji stregla ruska bolniška te* stra. Kasjenkina pa je z zaprtimi očmi od* ločno odgovorila: »Ne;. Pustite me samo v miru!«
Ko je Kasjenkina prišla k zavesti, so jo ameriške oblasti zaslišale o dogodku. Izja* vila je, da so jo Sovjeti nasilno odpeljali in da je bila vedno močno zastražena v konzu* latu. Ker ni vedela drugega izhoda, da hi se rešila povratka v Sovjetsko zvezo, se je odločila za ta usodni korak in skočila sko* zi okno. Dalje je tudi izjavila, da jo je sam sovjetski poslanik iz Washingtona, Panju« škin, silil, naj podpiše izjavo, da ni zaprta. Ker pa je to odklonila radi neresničnosti, je slutila najhujše.
Pristojne ameriške oblasti so izjavile, da bodo Samarin z družino in Kasjenkina, ako se bodo hoteli vrniti v Sovjetsko zvezo, do» bili vso potrebno pomoč in možnost; ako pa bodo hoteli ostati v Ameriki, jim nudijo zavetišče in pravico bivanja, kajti v pravi demokratični državi ne sme biti nikdo pri« sljen, vrniti se pod pritiskom.
Vsa ameriška javnost je radi vseh teh dogodkov zelo vznemirjena.
*
Na oni strani zavese vlada podnebje strahu. V tem strahu žive ljudje, ki so se nanj že navadili, kot se navadi — ker dru* gače ni mogoče — na slabše podnebje sli na kronično bolezen, pred katero ni reši* tve. Ljudje so zrasli s tem strahom in zato se hoje vsega, tudi svojih lastnih misli.
Strah vlada v »Domu groze«, katere prvi temelj je bil položen leta 1917.
Včasih se odpre okno tega »Doma«, ne» kdo se vrže iz gornjega nadstropja na tlak, se potolče do smrti, ali pa tudi ne —ljubeč bolj tveganje svojega življenja kot življe* nje v »Domu««. Eden se je vrgel, a ni pre» živel. Skočila^ je druga — sicer je obležala s težkimi poškodbami, a morda bo ostala živa ... in svobodna.
Toda, koliko jih je, ki nimajo niti mo» žnosti, da bi skočili skozi okno in ki zavi* dajo gospej Kasjenkini njeno potolčeno te* lo, s katerim si je kupila svobodo.
(Po N. Y. T.)
KOREJA
Predsednik Syngmsn Rhee je nedavno izjavil ,da želi korejska vlada ustanovitev mešenega korejsko=ameriškega odbora, ki naj bi proučil problem ostanka ameriških sil v Koreji za nedoločen čas.
»Prepričani smo«, je izjavil, »da osvobo» ditev Koreje še ni dokončana ter Zato že* limo, da ostane ameriška vojska tu kot osvoboditvena sila. Odbor treh Korejcev in treh Američanov naj bi v obsegu sklepa ZN glede Koreje proučil umestnost umika ameriških sil v trenutku, ko bi bila korej* ska vlada v stanu z lastnimi silami skrbeti za varnost dežele.« Predsednik je dostavil, da ta odbor ne bi imel nobenega opravka z umikom sovjetskih sil iz severne Koreje.
Odločitev glavne skupščine o Koreji predvideva skupen umik ameriških in so* vjetskih sil y 90 dneh po ustanovitvi na« rodne vlade. Vendar'je Sovjetska zveza od* bila komisiji ZN dohod v severno Korejo. Sovjeti so dali jasno razumeti, da ne na* meravajo priznati vlade, ki hi bila ustanov* Ijena pod pokroviteljstvom ZN.
Ameriško zunanje ministrstvo je obja* vilo, da smatra novo vlado, ki je bila se* stavljena v južni Koreji na podlagi rezul* tatov svobodnih volitev, kot vlado v smis* hi resolucij, ki jih je sprejela glavna skup* ščina Združenih narodov v novembru leta 1947.
V izjavi izraža upanje ,da bo v dogled* nem času igralo tudi prebivalstvo severne Koreje vlogo, ki mu pripada. Ker niso do* volile sovjetske zasedbene oblasti v severni Koreji volitev za korejsko narodno skup* ščino .velja nova vlada samo na ozemlju južne Koreje.
Nadzornik zunanjega ministrstva na Daljnem Vzhodu John I. Muccio je ime* novan za ameriškega zastopnika s stopnjo veleposlanika .
GRČIJA
Poveljnik komunističnih uporniških sil v Grčiji »general« Markos je pred kratkim dal izjavo, da »je treba izboljšati politično vzgojo v demokratični armadi, da bi tako preprečili pobege, ki se dogajajo zls.sti v tistih enotah, v katerih politični komisarji ne vršijo pravilno svoje naloge.«
Po poročilih glavnega poveljstva grških vladnih čet je grškim vladnim borcem us» pelo prerezati zvezo Markosovih čet z Al« banijo. Pri poslednjih operacijah so vladne čete zasedle deset važnih pozicij, katerih so se prej posluževali komunistični borci.
Kot je razvidno iz uradnih poročil, so vladne čete po 31. juliju osvobodile ozem* Ije v obsegu 3950 km5. Partizani se zdaj drže še na ozemlju, ki meri 350 km5. Od 130 vasi in mest, ki so jih imele zasedene Markosove čete, so jih vladne edinice osvo* jile skupno 115. V poslednjih operacijah so partizani izgubili nad 7000 vojakov. Vladne čete so imele 551 mrtvih, 2830 ra» njenih in 30 ujetih.
Komisija Združenih narodov za oborože* vanje je odobrila poročilo, ki poudarja, da se lahko doseže zmanjšanje v oboroževa* nju samo »v ozračju mednarodnega zaupa* nja in varnosti.«
Komisija je sprejela tudi načelo, da ne spadajo med običajna orožja atomska in druga orožja za masovno uničevanje. To načelo je bilo sprejeto z 8 proti 2 glasovo* ma Sovjetske zveze in Ukrajine. Sirija ni glasovala.
Druga resolucija pravi, da se lahko izve* de ureditev in zmanjšanje oborožitve in oboroženih sil samo v ozračju, v katerem bi vladalo mednarodno zaupanje in občutek varnosti, kar bi se lahko doseglo, ako hi prišlo do sporazuma glede mednarodnega nadzorstva energije, osnovanja varnostnih sil Združenih narodov in zaključitve mirov* nih pogodb z Nemčijo in Japonsko. Ta re* solucija je bila sprejeta z devetimi glasovi proti dvema (Sovjetske zveze in Ukra* jine),
Z odobritvijo teh dveh resolucij sta bili izčrpani prvi dve točki dnevnega reda. Na* slednji dve točki se tičeta, nadzorstva in ureditve in obnovitve oboroževanja in obo* roženih sil.
Komisija je sklenila, da pošlje Varnost* nemu svetu poročilo s pregledom. Sovjet» ska zveza in Ukrajina sta zahtevali, da se pošlje poročilo z vsemi prilogami, da bi mogli dobiti člani Glavne skupščine točno sliko o poteku razpravljanj. Komisija je odločila, da bo v poročilu Varnostnemu svetu na kratko očrtala stališče, ki so ga zavzeli posamezni člani komisije in v pri* logi dostavila izjave posameznih delegacij.
Francoski delegat je izjavil, da smatra Francija, da mora biti razorožitev progre*
ČEŠKOSLOVAŠKA
Ministrski predsednik Zapotocky je iz ja* vil, da v Češkoslovaški ne bodo opustili načrtnega razdeljevanja živil, pač pa bodo povišali obroke delavcem, ki največ delajo. Ministrski predsednik je pozval delavce in kmete, da z vsemi silami pomagajo pri zvi* šanju industrijske in gospodarske proizvo* dnje. V ostrih besedah je obsodil one po* sestnike, ki niso oddali predpisane količi» ne živil.
Češkoslovaški general Kudlaček, ki je bil med vojno polkovnik češkoslovaškega le» talstva v Veliki Britaniji, je pred kratkem pribežal v ameriško zasedbeno področje Nemčije. Kudlaček je 16. general, ki je po komunističnem prevzemu oblasti zbežal iz Češkoslovaške.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Ameriška reprezentančna zbornica je z 264 proti 97 glasovom odobrila zakonski načrt, ki so ga stavili republikanci, kateri naj bi pobijal inflacionistično nevarnost v Združenih državah z omejevanjem potroš* nega in bančnega kredita in s povečanjem zlatih rezerv v federalnih rezervnih ban* kah.
Ta republikanski načrt nadomešča proti« inflacionistični program 7 točk predsedni* ka Trumana. Načrt so predložili še senatu v odobritev.
Pred glasovanjem je predsednik Truman ožigosal ta republikanski zakonski načrt, ki ne vsebuje nobenega drugih ukrepov o nadzorstvu nad ostalimi cenami, racionira* njem in mezdami. Predsednik Truman je dejal: »Zdaj spoznavam ,da se je 80. kon» greš odločil, da ne bo sprejel nobenega učinkovitega ukrepa glede predlogov, ki sem jih stavil jaz za znižanje visokih cen in za zaščito povprečnega ameriškega dr« žavljana proti določenim vidikom dvigajo* čega se življenjskega troska.«
Ameriški trgovinski minister Charles Sawyer je objavil, da bodo zaradi povečane proizvodnje premoga v Evropi Združene države prenehale s svojimi nakazili za iz* voz premoga in sicer s 1. septembrom.
Indijski veleposlanik v Washingtonu sir Benegal Rama Rau je izročil predsedniku Trumanu poverilnice in pri tem izrazil hvaležnost Indije za »moralno podporo« Združenih držav v boju indijskega naroda za svojo neodvisnost.
Predsednik Truman je odgovoril, da se bodo Združene države tudi v bodoče z istim razumevanjem zanimale za Indijo. Predsed» nik je dostavil, da so Združene države pri» pravljene pomagati Indiji pri izvajanju nje* nih načrtov za gospodarski razvoj.
Ameriško trgovinsko ministrstvo je ob* javilo ustanovitev odseka za Bližnji Vzhod v oddelku za področja v uradu za medna* rodne trgovine in to zaradi »naraščajoče
sivna .dobro izenačena in tesno povezana s kolektivno varnostjo. Mora se razlikovati med atomskim in običajnim orožjem. Prvo se mora prepovedati, a drugo urediti. Kitajski zastopnik je omenil, da ni takih razlik v nazorih, ki bi se ne mogle premo* stiti, ako se iskreno želi doseči sporazum.
POPOLEN ZASTOJ V UNO ARMADI
Nastal je popolen zastoj v vprašanju ustanove oborožene sile Združenih naro* dov, je sporočil vojaški štabni komite Zdru* Ženih narodov Varnostnemu svetu.
Poročilo pravi, da se Velika Britanija, Združene države, Sovjetska zveza in Kitaj* ska še ne morejo zediniti o številu in sesta* vi te predvidene armade. Tudi se ne morejo zediniti o vrsti vojnih sil, ki naj bi jih vsa» ka vlada prispevala.
Komite je skušal, ustanoviti oboroženo silo Združenih narodov že v zadnjih dveh letih in je sedaj naprosil Varnostni svet, da bi se zavzel za to zadevo.
Ameriška deieqacija za glavno skupščino ZN
Predsednik Truman je imenoval štiri osebe, ki bodo zastopale Združene države na zasedanju Glavne skupščine ZN, ki se bo pričela v Parizu-21. septembra.
Ti so: stalni delegat Združenih držav pri Združenih narodih Warren Austin, sveto* valeč za zunanjo politiko republikanskega predsedniškega kandidata Deweya John Fester Dulles, stalni namestnik ameriškega delegata pri Združenih narodih Philip Jossup in predsednica komisije za clove»
važnosti« tega področja. Ta odsek obsega Turčijo, Egipt, Abesinijo ter vse države in ozemlja vzhodno od njih do Indije, ki je všteta. Za poslevodečega šefa je bil ime* novan dr. Oarlton Wood, bivši šef odseka za Azijo in Afriko v oddelku za britanski Commonwealth.
Bivši madžarski ministrski predsednik Ferenc Nagy, ki živi zdaj v Združenih dr* žavah, je obiskal predsednika Trumana v Beli hiši. Nagy je izjavil, da sta se s pred* sednikom razgovarjala o trgovini in polje* delstvu in ne o politični situaciji. Rekel je tudi, da bo v kratkem odpotoval v Evropo kot časnikar in obiskal neke države na tej strani »železne zavese«, toda ni povedal imena časopisa, za katerega bo pisal član* ke. Ni želel razpravljati o razmerah, ki vla* dajo na oni strani »železne zavese«, toda pripomnil je, da komunisti sistematično so* vjetizirajo Madžarsko in s tem uničujejo njeno poljedelsko gospodarstvo.
VELIKA BRITANIJA
Štiri najvažnejša britanska ministrstva so določila, da ne more biti pri njih zapo« slen noben komunist ali fašist. Ta štiri mi* nistrstva so: ministrstvo za dobave, vojno ministrstvo, admiral iteta in letalsko mini* strstvo. Vest o tem sklepu je razvidna iz dopisa ministrskega predsednika Državne* mu svetu za civilno službo.
Na tozadevnem sestanku Sveta, ki so se ga udeležili rpestavniki glavnih civilnih slu* žbenih panog, bi morali proučiti navidezno nasprotje med nedavnmi izjavami mini» strov o odpuščanju komunistov in v marcu podanem zagotovilu, da je tozadevna čistka omejenega obsega. Ministrski predsednik ugotavlja v svojem dopisu, da tozadevno ni nikakega protislovja.
Attle izjavlja, da mora odgovorni mini* ster določenega ministrstva odločiti, v ka* teri panogi ne morejo biti zaposleni komu» nisti in fašisti.
Britanska vlada je pripravljena staviti na razpolago svoje zaloge na Srednjem Vzhodu v pomoč arabskim beguncem iz Palestine, katerih število se ceni na okrog 300.000 oseb.
Neki govornik britanskega zunanjega ministrstva je dejal v Londonu:	»Znano
nam je, da je posredovalec Združenih ha* rodov grof Bernardotte podvzel korake, da bi nudil pomoč tem beguncem in da name* rava pozvati posebno mednarodno organi* cijo za pomoč.
Pripravljeni smo pomagati mu v vsem, in kakor je Sir Alexander Cadogan izjavil napram Varnostnemu svetu, je britanska vlada pripravljena nuditi neposredno po* moč v višini 100.000 funtov šterlingov v najnujnejše svrhe.
Mi vemo, da je največja stiska za šotore in zdravilna sredstva. Oboje je na razpela* go iz britanskih vojaških zalog na Sred* njem Vzhodu.
Če bo torej posredovalec mogel poveriti upravo te pomoči Rdečemu križu ali kak* sni drugi odgovarjajoči organizaciji, smo pripravljeni izdati lokalnim oblastem to, kar najbolj potrebujejo (in kar imamo na zalogi) in sicer v znesku 100.000 funtov šterlingov.«
Dva velika Cunard parnika: »Samaria« '(19.597 ton) in »Scythia« (19.761 ton) bodo uporabili za prevoz emigrantov iz Nemčije v Kanado.
Parnik .»Samaria« je končal s prevozom čet prejšnji teden. Sedaj ga bodo naglo preuredili in bo kmalu služil drugim na* menom.
Ljudje, katere bosta ta dva parnika pre* peljala z evropske celine v Kanado, so predvsem razseljene osebe. Prej je bilo mišljeno, da bodo z »Samario« in »Scythio« povečali predvojni prekomorski park med Liverpoolom in New Torkom.
čanske pravice Gospodarskega in socialne* ga sveta ZN Eleanor Roosevelt.
Predsednik je imenoval tudi njihove mo« rebitne namestnike in sicer Benjamina Go* hena, ki je že bil član ameriške delegacije na konferenci v Dumbarton Oaksu; Raya Athertona, svoječasnega ameriškega vele* poslanika v Kanadi; Willarda Thorpa, po» močnika zunanjega ministra za gospodar« ske zadeve, ki je zdaj delegat na zaseda» nju Gospodarskega in socialnega sveta ZN v Ženevi; pravnega svetovalca zunanjega ministrstva Ernesta Grossa in končno biv» šega predsednika Sveta ZN za zaupno upra* vo Francisa B. Sayreja. Imenovanja mora potrditi še senat.
ZA SVOBODO OBVEŠČANJA
Po novi določbi, ki jo je odobril odbor - gospodarskega in socijalnega sveta ZU za človečanske pravice, bodo deležni koristi predložene mednarodne konvencije za svo* bodo obveščanja le dopisniki onih držav, ki bodo podpisale konvencijo .
Odbor je z 8 glasovi proti 7 odobril sle* dečo definicijo „dopisnika«, kot so jo pred» lagali skupno Združene države, Francija in Velika Britanija : »Dopisnik je oseba, ki je nastavljena pri obveščevalni agenciji kake države podpisnice tega dogovora.«
Poročilo delovnega odbora oborožitvene
komisije ZN
Trygve Lie za obnovitev pogajanj za nemško mirovno pogodbo
Glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie je pozval Združene države, Francijo, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo, naj ob* nove pogajanja za mirovno pogodbo z
Nemčijo.
Trygve Lie je napravil ta poziv v svojem letnem poročilu Glavni skupščini Združenih narodov, ki se bo sestala v Parizu septem» bra meseca. Lie izjavlja, da »ne bi nič pri* spevalo bolj in več k učinkovitosti Združe* nih narodov kot pa ureditev nemškega pro* blema.« Glavni tajnik ni naravnost nasve« toval, naj bi spravili nemški problem pred Združene narode. Vendar pa, je izjavil, če bi o njem razpravljali Združeni narodi, bi on lahko edino le pozval v najjasnejših iz* razih, naj bi o njem razpravljali v duhu re* sničnega poizkusa doseči sporazum.
Poročilo tudi priporoča ustanovitev sira» žne sile Združenih narodov. Če bi takšna sila obstajala v zadnjem letu, pravi Lie, bi bilo ohranjeno mnogo življenj v Palestini in v Indoneziji. Ta mala sila bi štela od 1000 do 5000 mož.
Lie je opisal Združene narode kot »gla* vno silo, ki drži svet skupaj proti stremi je» njem za spopad in proti naporom za njego* vo raztrganje.« »Dogodki zadnjega leta so končno dokazali, da je pot, ki jo je začrtala Listina Združenih narodov, ne le prava pot, temveč edina pot, ki je zdaj možna za do* šego trajnega miroljubnega sveta.«
Odstop jugoslovanskega diplomata
Član jugoslovanskega diplomatskega za» stop.stva v Parizu Anton Rupnik je dal pretekli teden ostavko na službo socialnega atašeja v Parizu. Po njegovi lastni izjavi se je odtočil za ta korak vsled tega, ker so* glaša z nedavno kritiko proti jugoslovanski vladi, katero je izrekel Kominform.
Ostavka Rupnika je prvi primer, da je jugoslovanski diplomat v inozemstvu sam odstopil vsled nesoglasnosti z vladno po* litiko.
Sonce vzrok nesreče
Po poročilih francoskih zasedbenih obla» sti je bil vzrok velike eksplozije v Lud* wigshafenu v Nemčiji, pri kateri je izgubi* lo življenje nad 200 ljudi, pripekanje sonca na maso etra, vsled česar je eter eksplodi* hal. Nesreča se je izvršila v tako velikem obsegu zato ,ker je prvi eksploziji sledila druga in tej še nadaljnje. V bližini prve eksplozije so bile večje množine vnetljivih kemikalij, tako da obsega eksplozije ni bilo mogoče omejiti.
, Nemško=sovjetski listi, ki so o nesreči mnogo pisali, so trdili da je prišlo do ne* sreče ob izdelovanju orožja.
Povsod nevihte in „poletni** sneg
Pravijo, da je izmed zadnjih petdesetih let letošnje leto najhujše v Evropi. Vsi načrti za poletje so bili porušeni: žito naj* prej ni moglo dozoreti in potem ga niso mogli pravočasno požeti. Toča je pobila sa* dje. Prav tako tisti, ki so se mislili odpo* čiti, niso prišli na svoj račun. Turistični promet, ki bi moral biti letos zelo velik, je prav tako mnogo trpel radi slabega vre« mena.
V	Švici, Franciji in Belgiji je padel letos »poletni sneg«, radi katerega so imeli mno» go škode. Vsled slabega vremena in močnih viharjev ob obali so v Belgiji skoraj vsi ob* morski hoteli prazni. Zaradi tega ni trpel samo turizem, pač pa tudi žetev.
V	Alpah je zapadli sneg prisilil pastirje, da so odgnali živino v dolino, česar ljudje že dolgo ne pomnijo. Visok sneg je zausta* vil promet po gorskih cestah.
Močen vihar je divjal vzdolž francoske in britanske obale.
Vsled tega viharja se je število letal, ki prevažajo hrano v Berlin, zmanjšalo za tretjino.
Južna Koreja - republika
Korejska republika v Južni Koreji, ka* tero imajo zasedeno Amerikanci, je sedal objavljena. Ob otvoritveni slavnosti je bil navzoč general Mac Arthur, zavezniški vr* hovni poveljnik na Japonskem. V svojem krstnem nagovoru, je predsednik te nove republike Syngman Rhee dejal, da bo repu» blika Koreja najprej pozvala narode So* vjetskih republik, da. pomagajo ustvariti zvezo celotne Koreje.
Te dni je minilo tri leta, ko je pretresla cvet novica, da je padla prva atomska b o m b a na Hirošimo. Ni bilo človeka, ki se tega ne bi prestrašil, čeprav je bilo ljud= stvo po šestih letih strahot totalne vojne že precej otopelo, se je vendar zdrznilo ob mi= sli, kako nepomembna je bila vsa ta total= na vojna z vsem svojim razdejanjem v pri» meri z atomsko bombo, ki je v eni minuti povzročila trikrat večje razdejanje kakor ves bes bliskovitih napadov na London. So» vražnika, ki je itak že klečal, je spravilo obupno uničenje Hirošime in Nagasakija na kolena. S tem je bilo gotovo rešenih veliko človeških življenj, kajti Japonska je kapi» tulirala in s tem je nastopil mir.
Poleg teh tolažilnih misli pa je bila vest človeštva vendarle bolj vznemirjena kot kdaj koli v zgodovini. Ali je sploh mogoče opravičiti tak množični pokolj nedolžnih ljudi? Ali bo atomska bomba pripravila človeštvo do tega, da bo za vse večne čase zavrglo bolestno vojno miselnost? Ali ne bo atomska bomba povzročila bojazni in zavisti v srcih tistih, ki atomske bombe ni» majo? Ali jih ne bo to podžgalo k novemu
konfliktu? Vsa ta vprašanja so se pojavila takoj, ko je svet zvedel za atomsko bombo.
Znanstveniki in državniki so začeli z mr» zličnim delom, da bi ustvarili mednarodno nadzorstvo nad atomsko silo. Edino opravi» čilo za Hirošimo je bilo to, da je v ljudeh mogel ob praktičnem prikazu te strašne sile dozoreti sklep, da bo moralo imeti člo» veštvo popolno nadzorstvo nad to novo orjaško razdiralno silo in jo uporabljati edino le za koristne in miroljubne namene. Kakor vsi vemo, se ti prvi upi še niso ure» sničili. Največja napaka, ki so jo storile velesile po vojni, je prav ta, da se niso mo» gle sporazumeti za nadzorstvo nad atomsko silo.
Leta 1945 je vse pričakovalo, da bodo mogle imeti vse države v zelo kratkem času svoje atomske bombe. Čeprav znanstvena baza za razbitje atoma danes ni več pose» bna skrivnost, je vendar gotovo, da so za izdelovanje atomske bombe potrebne ogro» mne industrijske naprave in surovine, te» hnično znanje ter visoko kvalificirani stro» kovnjaki. V tem imajo za enkrat monopol Združene države. Prej ali slej pa bo tega
monopola konec. Edino, kar lahko danes rečemo ,je, da to še ne bo prav kmalu. Še je čas, da se zbudi vest sveta, še je čas, da se opravičijo nedolžne žrtve Hirošime.
ATOMSKA ENERGIJA PRED UNO
Eno izmed važnih vprašanj, ki jih bodo reševali na letošnjem zasedanju Glavne skupščine Organizacije Združenih narodov (UNO), katero se bo vršilo v letošnjem septembru v Parizu kot tretje redno zase» danje, je tudi vprašanje atomske energije. Komisija Združenih narodov za atomsko energijo je po dveh letih izde» lala načrt za mednarodno nadzorstvo iste. Temu načrtu pa se je uprla Sovjetska zveza.
Poleg tega je začetkom letošnjega leta stavila Sovjetska zveza tudi veto proti re» soluciji Vam. sveta, katera je predlagala, naj bi izročili večinski načrt Glavni skup» ščini obenem z njegovo odobritvijo s strani Varnostnega sveta. Zaradi tega je Var» nostni svet izročil Glavni skupščini zadnje poročilo komisije brez vsakega komen» tarja.
V prijateljskem vzdušju so se vršile in končale v Londonu
Kot da bi tudi priroda hotela prispevati k dobremu in uspešnemu začetku XIV. olimpijskih iger, je poslala jasno nebo in sonce. Londonska megla se je skrila, da je toplo in čisto ozračje moglo pozdraviti mladino devetinpetdesetih narodov, ki se je prvič po 12 letih zbrala, da pomeri svoje moči v miroljubnih in bratskih borbah na travniku, dirkališču, telovadnici in vodi. »Zdrav duh v zdravem telesu«, — ali niso olimpijska tekmovanja najprimernejša iz» polnitev tega navodila in najlepša slika ki» pečega življenja?
Vse zemeljske celine so bile zastopane. Manjkali so Nemci in Japonci, katerih niso povabili, Sovjetska zveza pa na povabilo ni odgovorila. Kljub temu je bila londonska olimpijada1 velika manifestacija meduarod» nega športa in njen blagodejen vpliv je 'bilo takoj čutiti po vseh deželah.
V Londonu so se borili med seboj za» stopniki narodov, ki drugače težko pnkri» vajo medsebojno mržnjo. Tekmovali so ostro in ognjevito, vendar v športnem du» hu. Segali so si v roke in premaganec je zmagovalcu čestital k uspehu. Vsem je le» žal v očeh in zavesti velikanski napis nad Wembleyskim stadionom, ki je bil središče letošnjih olimpijskih iger: »Ni zmaga va« žna, temveč udeležba.« In smisel življenja ne smeta biti zmaga in oblast, tem več ple» menita borba.
Olimpijska cesta
Od Wembleyskega parka pa do stadiona so zgradili za to prireditev posebno cesto. Deset in desettisoči so na dan otvoritve tvorili špalir, katerega so urejevali stražni» ki na konjih. Pekoče sonce ni moglo zmanj» šati navdušenja množic, ki so vesele in ži» vahne potrpežljivo pričakale trenutka, ko se je pripeljal angleški kralj. Poseben vo= jaški orkester sestavljen iz fanfaristov, sa» mih starih bojevnikov, je igral najpriljub» Ijenejše koračnice.
Resni obraz Londona je v olimpijskih dneh dobil živahnejše lice. Londončani so za nekaj dni opustili svoj umerjen, ravnodušen izraz. Olimpijska cesta pa je pisana in živa. In v teh dneh je bila pravi raj za prodajalce spominčkov, časopisov, spote» dov in seveda tudi prodajalcev osvežilnih pijač, ki so bili pravi odrešilni angeli v pe» koči vročini in so tudi zato lepo zaslužili. Vročina je bila res neznosna. Ljudje so se branili sonca na vse mogoče načine. Držali so suknjiče nad seboj, skoraj vse glave pa, ki niso imele slamnikov, so bile pokrite vsaj z robci.
Za kraljevim prihodom se je pričel mi» mohod 6000 športnikov»tekmovalcev. Prvi so korakali Grki med nepopisnim navduše» njem gledalcev. Nato po abecednem ledu zastopniki ostalih narodov. Kot zadnji so korakali Angleži kot gostitelji.
Lord Burghley, olimpijski zmagovalec na 400 metrov z zaprekami v letu 1928. in predsednik prireditvenega odbora za leto» šnjo olimpijado, je z nekaj uvodnimi bese» dami pozdravil goste. Nato je kralj spre» govoril: »Otvarjam londonske olimpijske igre in s tem XIV. olimpijado moderne do» be.« Orkester srebrnih fanfar je zapovedal trenutek svečane tišine, olimpijska zastava se je dvignila in 7000 golobov je odneslo v Evrono vest :»Igre so se pričele, mir je na zemlji.«
Tedaj je dvaindvajsetletni John Mark, slušatelj oxfordske univerze, s plamenico v roki pritekel v stadion, ga enkrat ob» krožil in z njenim ognjem prižgal olimpij» ski ogenj. 90 tisočglava množica je navdu» šeno vzklikala. Tisoč dvesto pevcev zdru« ž-ruh pevskih zborov je zapelo olimpijsko
himno Rudyarda Kipplinga. Zatem je an= gleški lahkoatlet Donald Finlay, drugi in tretji v teku na 110 metrov z zaprekami na olimpijadah v letih 1932 .in 1936., star 40 let in poveljnik letalskega oddelka v zadnji vojni ter narodni junak, spregovoril olimpijsko prisego. Zadonela je himna, bor» bn s« bodo pričele ...
Bilo je veličastno in ganljivo, starodavna lepota je zadihala...
Berlin 1936 — London 1948 Zanimiva je primerjava med zunanjo sliko, še bolj pa med duhom zadnje l.erlin» ske olimpijade in pa med letošnjo london» sko.
Vsako okno glavnih berlinskih ulic je imelo zastavo. Velika večina je bila nem» ških. Na ulici Unter den Linden je bilo za» stav, da si komaj videl nebo. Vse mesto je odmevalo od koračnic, ki so jih bruhali zvočniki. Nisi občutil nad seboj olimpij» skega duha, temveč težo propagande. V stadionu so se zmage nemških špbr‘ v: '■v
Beetmste „atoU"
Luise Schröder, župan Berlina, je starej» ša žena. Ne briga se za svoj spol, ne gleda na novo modo, ne skriva svojih let', toda v kljub vsemu temu ima svojo mikavnost, ka» tero ji vsi priznavajo. Njene oči, ki gleda» jo človeku v obraz, razodevajo veliko do» broto ,toda kadar je treba, tudi veliko hra» brost. Skoro bi se jo dalo primerjati s ka» ko svetnico, le s to razliko, da je ona za» menjala molitve z govori.
Z vsem srcem ljubi svoj Berlin in narod in stori za nju vse. Kadar gre za njene Ber» linčane, se ne boji nikogar.
Pretekli teden se je sestala s sovjetskim poveljnikom generalom Kotikovim, katere» mu je rekla: »Prosim vas, gospod general, da me vedno kot prvo obvestite o svojih odločitvah.« Sovjeti so zaman poizkušali, da bi jo pridobili za sebe. Ona vodi svojo pravo linijo in se od nje noče umakniti. Berlinčani jo imenujejo »naša mati Luiza« in pravijo, da so mirni, dokler se briga ona za nje.
Kako je mogla priti ta starejša žena, ki je tako skromno oblečena in izgleda tako skromno, na tak položaj, kjer se mora pro» tiviti sovjetskemu kolosu? Ona je že star znan član socialno»demokratske stranke Nemčije, toda to še ni dovolj zato, da naj nekdo postane največja osebnost v Berlinu v tako težkem času.
Pri volitvah v začetku leta 1946 so dobi» li socialni demokrati 49% glasov, komuni» sti pa 10%. Berlinski magistrat je prišel v socia!no»demokratske roke in prvi župan je bil neki Ostrowski. Toda on je bil za so» vjetske okupatorje preveč nežen, zato mu je sledil neki Reuter. Ta je bil mož z veliko kulturo, govoril je nekaj tujih jezikov, med njimi tudi ruski, katerega je naučil v Ura» lu, kjer je bil vojni ujetnik še med prvo svetovno vojno. Bil je z vso dušo predan, Leninu, in ko se je vrnil domov, je postal viden špartanec, t. j. revolucionar.
Ta čas je gledala komunistična stranka na Reuterja z upanjem in mu zaupala. To» da to ni trajalo dolgo, ker je Reuter po sporu s Tälmanom postal pristaš trocki» zrna, nato pa zopet socijalizma ter s tem dosegel velike časti.
Ko so prišli na oblast nacisti, je Reuter pobegnil in se naselil v Turčiji, kjer je pre» daval na univerzi o tujih jezikih. Po 12 le» tih se je Reuter sedaj vrnil v svojo domovi» no, kjer je še vedno med socialnimi derno» krati, toda sedaj na skrajni desnici.
Ko so njega predlagali za berlinskega župana, so se Sovjeti temu protivili. Kajti po njihovem mnenju je bil izdajalec. Pri» čeli so se veliki spori med strankami. Da bi te spore preprečili, so odločili da ostane Reuter na papirju prvi župan Berlina, a po» slevodeči župan naj bo Luiza Schröder. Na ta način se je pojavila ta stara socijalna demokratinja na berlinskem pozorišču.
proslavljale s fanatičnim nacionalnim na* vdušenjem. Kot en sam mož se je dvignila 90 tisočglava množica Nemcev ter z dvigom rok in petjem nacionalnih himen pozdravi* la uspeh. Tedanje olimpijske igre so že di* šale po vojni.
Na zadržanje londonskega občinstva ni vojna prav nič vplivala. Angleži so morda najbolj športni narod na svetu. Želi zmago domačih in glasno odobrava vsako lepo po* tezo nasprotnikov. Tudi veljajo njegove simpatije povsem v smislu olimpijskega gesla onim atletom, ki se bolje in lepše bore. Tako je bil na letošnjih olimpijskih igrah neštetokrat primer, da so atleti, ki so zasedli skromnejša ali celo zadnja mesta, doživeli večje odobravanje kot zmagovalci.
V soboto 14. avgusta so se ko n* ča 1 e XIV. olimpijske igre v Londonu
Zaključne svečanosti Londonske olimpi* jade so se vršile v soboto zvečer ob šestih. Ob zvokih koračnice gladijatorjev, ki jo je igrala kraljevska godba, so pričele priba* jati v stadion zastave narodov. Nato so za» donele himne: grška, angleška in finska kot prispodobe preteklosti, sedanjosti in prihodnjosti. Po zaključnih govorih so ob zvokih angleške himne zastavonoše spet odkorakali.,
Fišer Franc:
'fUjodfrfei/ pMu/LUovi
•M
(ZGODBA IZ POLETJA 1945)
Mala kavarnica na križišču je spet odprla gostom svoja vrata, na katerih je že nekaj dni visel napis: »Vsako popoldne praya črna kava.«
Poletje se je tega leta bilo podvizalo in majski dnevi so žareli v prahu in vročini. Avtomobili so v dolgih vrstah prihajali, ob» stajah in se spet zaganjali. Mož z belimi ro= kavicami na križišču se je potil in od časa do časa mu je kak vojak z vozila vrgel po» marančo, ki jo je spretno ujel.
Pred kavarnico je stalo precej ljudi iz kdo ve katerega vzroka in tem je pomaran» ča ostala v očeh, čudno zagrenila njih žejo in marsikomu izvabila globok vzdih.
Za njimi je nad vrati visela napol odlom» Ijena neonska razsvetljava. V izložbenem oknu je bilo prahu za debelino prsta in raz» rrfetane prazne orumenele škatle. Razbita šipa je bila s papirjem zalepljena, sosednji prostor v steni z deskami zabit.
Tuljenje malih avtomobilskih siren, br» nenje strojev in tavajoči, najrazličnejše oblečeni ljudje. Uniforme vseh vrst, govo» rice vseh vetrov in same vprašujoče oči.
Taka je bila ulica,'
V kavarnici je dišalo po pravi kavi in sla» bem tobaku. Ženske so se gnetle pred pul» tom in godrnjaje spravljale v torbice svoje živilske nakaznice, kajti prodajalec je bil pravkar povedal in zdaj ponavljal, »da pe= civa ni več, pač pa prava črna kava in eno» ten kruh ... «
Bil je prikupen, miren gospod srednjih let in najbrž lastnik te slaščičarne. (Da so nekdaj prodajali slaščice, so pričali veliki prazni pladnji in na policah množica v vr» sto postavljenih praznih, škatel, med ka» terimi je nedvomno prenekateri pajek raz» pel svoje mreže.) Imel je skrbno negovane, tanko pristrižene brčice, ki bi jih bil sicer vsak dvajsetleten fant vesel, pri njem pa so bile v skoraj neprijetnem nasprotju z globokimi gubami na čelu in že postara» nim obrazom. Vsakemu gostu se je smehljal in velik zlat zob med rumenorjavimi sose» di je bil kriv, da je vsa oseba napravljala isti vtis kot njena kavarnica: zanemarje» nost, nesrečnost, spomin na cvetoče čase.
Kljub temu je bilo notri prav prijetno. Morda zato ,ker je bilo vse tako majhno in dolgi natakar, ki je bil precej mlajši od gospodarja, je z nekaj koraki mogel pre» meriti prav vse tri prostore: kuhinjo, pro» dajalnico in sobo za sedeče goste. V kuhi» nji je zagrabil pladenj s krožniki in polni» mi skodelicami, ga visoko zavihtel, se spo» štljivo ognil obilne zadnjice domače služki» nje, ki je pomivala posodo, nato pahnil od sebe vrata, ki so se sama zapirala ter obe» nem zaklical: »Sedem kav, šest kruhov...«
Gospodar je zapisal in mu napravil pro» štor, natakar pa je bil v dveh korakih v so» biči, kjer se je okrog štirih mizic gnetlo morda petnajst oseb. Postavil je pladenj na najbližjo mizico in ljudje so si sami raz« delili.
Nov napis na vratih je odpravljal one, ki so si še obetali žemljic ali belih kruhkov in pred pultom gostov ni bilo več. Gospo» dar se je zagledal skozi okno na cesto in v nasproti ležeče razbitine neke hiše, natakar je bil pobrisal mizico za pultom, na kateri so bili do sedaj prazni kozarci in umazana posoda ter tudi on čez ramena svojega go» spodarja strmel na ulico.
Ta se je nenadoma potemnila. Sonce je zašlo za oblak in veter je visoko dvigal prah. Nekaj gostov je domnevalo, da bo nevihta in so odšli. Visoko naložen tovorni avto se je ustavil prav pred okni in vrgel senco skozi šipe, da je postalo še temnejše.
Tedaj so se odprla vrata in vstopil je dolg, počasen možakar s palico. V sobi je zagledal ljudi in se zato vsedel kar k stran» ski mizici za pultom. Pustil pa je vrata od« prta in piš, pomešan s prahom, je udaril za njim. Natakar je prihitel zapirat, a je vlju» dno stopil vstran in se priklonil:
Čudna, stara gospa z neskončno dolgim vratom je stala na pragu. Videti je bilo, kot bi jo bil veter prinesel.
»Ali res točite pravo črno kavo?«
Preslišala je odgovor in stopila med go» ste. Z lornjetom pred očmi se je sklonila nad najbližjo skodelico ter potem zadovolj« no vzkliknila:
»Je... Je ... Prava je. — Halo, halo, na» takar, postrežba...«
Zoprn, nenavadno nizek glas.
Sedla je tako, da je bila obrnjena proti izhodu in proti mizi, kjer je bil gospod s palico.
Potem si je vsakega zapovrstjo ogledala in vsi so opazovali njo.
Je tudi bila vredna. Oblečena je bila lepo, toda nadvse starinsko. Kamižolo si je pod vratom odpela, v pasu pa je ostala stisnje» na kot mravlja. Sploh je bila strahovito suha. Obraz brez barve. Če jo je kaj poza« nimalo, je iztegnila že itak dolgi vrat ter
pristavila očem lornjet. Tedaj je bilo videti, kot bi posebne vrste naočarka sedela med ljudmi.
Dvignila je skodelico in hlastno pila. Adamovo jabolko ji je drgetalo kot one ste« klene kroglice na vodometih. Vsi pogledi so počivali na njej in tudi oni gospod s palico se je napol obrnil in jo opazoval. Potem je porinila skodelico od sebe in se useknila, da je prav robato zatrobentalo. Nato je skozi lornjet motrila začudeno zaspani obraz go» spoda s palico in nato veselo in glasno spre» govorila:
»Glejte no, ali niste vi, gospod poštni?«
Ta se je nemirno presedel, očividno ne vedoč, ali velja pozdrav njemu ali komu drugemu.
»Seveda ste vi, nedvomno, sosed iz pri» tličja. — Me ne poznate ? — Nad vami sta» nujem.«
Zdaj je ta spoznal, da govori njemu. Pa ni nič odgovoril. Priklonil se je v prazno in se spet presedel, če bi kdo bil prav blizu njega, bi slišal, da je nejevoljno zagodr» njal:
»Povsod jo je dovolj, coprnice.«
Naglo in nervozno je pričel tlačiti pipo.
Ona se je medtem široko zasmejala, da so se videli nenavadno dobro ohranjeni zo< bje, in je govorila sosedi:
»Spet me ni spoznal. Ne ve, ali sem ali nisem. Najbrž se boji, da bi ženi povedala. Angino pectoris ima in ne bi smel kaditi in prave kave niti poduhati...«
,»Tako 1... Kdo bi si mislil. Saj je že ta» ko star in bolan je videti,« je odgovorila soseda. — Kako se že piše ? Mogoče jo po» znam...?«
»On? — Lucij Mandel.«
»Mandel Lucija?«
»On? — Lucij vendar...«
»Ona ženska... priležnjca... Rekli ste, da je Angela...««
Dve ali tri so se zahihitale in ena od njih je razlagala:
.»Bolezen je to, ne pa priležnica. Huda srčna napaka .Od kapi bo umrl, če se ne bo pazil... «
Natakar je prinesel sveže kave. Zunaj se je bilo zjasnilo in sonce je spet svetilo sko» zi izložbo. Pogovor je za trenutek zastal, ker so vsi opazovali moža, ki je očividno z velikim užitkom kadil svojo pipo in srebal kavo. Oči so ga spremljale v vseh njegovih kretnjah, vsak njegov požirek so ugotovile in nasilno so bile radovedne, kot bi hotele zvedeti, kdaj in kateri bo tisti požirek, za katerim sledi kap. — Ali pa so bile že kar nestrpne ?
Opazil je, da se ženske zanj zanimajo in bilo mu je neprijetno. Starki je pripisal krivdo in spet, tokrat glasneje, godrnjal predse:
»Gobec nezdravi, pošast pritepeua...«
Skušal se je sesti tako, da bi jih ne vi» del, da bi ga pozabile.
»Miru hočem...«
Pa je bil sam radoveden in kadar se je obrnil, je srečal njen pogled.
Enajsta šola, Bog s teboj! Milo se mi sto» ri, kadar se spomin nate, zibel življenja in spoznanja. Ko človek shodi, se mu odpirajo na vsak korak prostrani svetovi, se mu razkrivajo, ga obsipljejo svetla bogastva.
Dali so me v šolo, v tisto pusto, srepo» gledo, od vseh strani zadelano, kjer ni ne sončnega, belega proda, ne razbitih loncev, ne luknjastih ponev, ne pipcev brez ročni» ka in kapeljnov še celo ne. Samo tuje, člo» veku nerazumljive besede so tam in velike črke, na črno tablo zapisane.
Oblekli so me v novo obleko, ki mi je bi» la veliko preohlapna; oče je bil zame obr* nil in za silo prekrojil obnošeno nedeljsko obleko starejšega brata. Grenka je pot do učenosti. S težkim srcem $em se napotil proti šoli, s težkim srcem in plaho slutnjo, kakor se napoti grešnik do hudih sodnikov; in brat, ki me je vodil, se mi je zdel kakor črni birič. Hladno jutro je bilo, čisto ne* deljsko, svet je bil umit in počesan. Široka in bela je bila cesta, že posušena; zelene loke na obeh straneh so bile še rosne od ponočnega dežja. Ena sama rumena luža je bila še na cesti, sredi mosta, ki drži čez prijazni, globoko šumeči potok Klis. Ne vem ,ali sem se bil zamaknil v svetlo nebo ali v temni potok, nenadoma sem ležal z obrazom, z rokami in nogami v tisti rumeni luži.
»Nesnaga nesrečna!« Blatnega in kriče* čega me je vlekel brat domov. Tam so ta«
Vendar se tam niso več pogovarjale o njem.
»Kaj pravite, koliko kave sme zdrav člo» vek zaužiti? V njej je namreč strup,..«
»Da, da, kofein. Človek mora biti vajen prave kave. Jaz na primer jo pijem od mla» dih nog. Prvi mož mi jo je branil, pa ni nič pomagalo. Črna kava je moja strast.«
Mlado dekle, ki je sedelo v družbi dveh fantov, je dodalo:
»Kofein pravzaprav ni strup, temveč le mamilo. Kot nikotin... In moja strast je kajenje.«
Starka je pojasnjevala:
»V majhnih množinah je mamilo, v veli* kih strup. Kokain pa je že v zelo majhnih množinah pravi strup..,«
»Brala sem, da je najhujši strihnin...«
Zdaj se je oglasila ona, ki je bila angino pectoris zamenjala s priležnico:
»Glicerin tudi... menda... seveda...«
Starka se je spet smejala:
»Ha, ha ... glicerin je krema Za kožo, ne pa strup. Če vas kje srbi, se z njim nama» žete.«
Vse se je. zabavalo in tudi ona, na katere račun so se hihitali.se je smejala. Naprej je usta odprla in vprašujoče gledala, potem se je začela smejati. Ko so drugi za trenutek prenehali, je prenehala tudi ona. Ko so se drugi spet začeli, se je z njimi tudi ona.
Gospod s palico je pogledoval, misleč, da je on vzrok. Ko je videl, da ga nikdo ne opazuje, se je pomiril. Nova skodelica va» bijive, dišeče kave je bila pred njim. Držal jo je objeto z obema rokama, kot bi jo ho» tel greti, ter strmel v plavkastorjavo šopa» ro, ki se je dvigala v sončnem pramenu. Iz podolgovate tube, v kateri so nedvomno nekdaj bile kdo ve kakšne tablete, je bil nasul sladkorja in zdaj čakal, da bo pijača dobila tudi, tisti posebni sladki okus, ki tako prijetno zdraži jezik in se tako imenitno prileže želodcu.
Precej jih je že bilo pred njim na mizi — skodelic — štiri ali pet.
V prvi sobi ni bilo tako vroče, vendar si je mož slekel suknjič in ga obesil čez stol.
Majhen kužek se je pritepel skozi vrata in ovohal okrog njegovih hlač. Ko je noga grozeče zamigala, je kratko in hripavo za* lajal ter odskakljal ven.
Natakar si je dajal opravka s pokvarje* nim ventilatorjem, debela služkinja v kuhi» nji še vedno pomivala posodo.
Ženske v sobi so se pogovarjale:
»Bogve, ali bodo še ves teden točili kavo. Najbrž je bo že prej zmanjkalo. Saj je sploh še čudež, da jo ima...«
»Največ je vredno, da jo toči po starih cenah. Nikjer je ne dobiš in na črnem trgu je strašno draga.«
»Še celo vedeževalka računa zdaj trojno, če hočeš, da ti pove iz prave kave.«
»Kaj nadomestek ne odgovarja?«
»Nikakor. Brez kofeina je nemogoče ve* deževati.«
Stara je z važnostjo posegla vmes:
»Kofein ima neko magično lastnost, ker je doma v Braziliji in Indiji. Ta dežela je znana po svojih čarovnikih. Kar je skriv* nostnega in čudovitega, izvira iz Indije. Ko je njihov voditelj Ghandi stopil v gladovno stavko, da bi Indijcem priboril neodvisnost, je med stavko samo kavo pil. Drugače ne bi mogel vzdržati...«
»Da, da. — Pa pij naš ječmen, še otroci ga ne marajo.«
koj razsodili, da nikoli ne bom učenjak. Objokan sem se vrnil v šole v stari, zakrpa» ni obleki. In vsi so rekli, da je to slabo znamenje.
Koj drugi šolski dan sem okusil sovraž» nost in ogabnost tuje učenosti. Imeli smo mlado učiteljico; spominjam se, da je imela črne lase in črne oči in bolno, rumeno polt. Poklicala me je po imenu in me vprašala:
»Koliko je ena in ena?«
Vprašanje se mi je zdelo smešno in raz* žaljivo. hkrati, kajti reči bi bilo treba: »Kolk je ana in ana?« in nadalje: čemu iz» prašuje o rečeh, ki jih ve že vsak otrok pod mostom ? Zato sem molčal.
Učiteljica je poiskala prijetno prispo» dobo in vprašala. »Koliko je ena pomaran* ča in še ena pomaranča?«
To drugo vprašanje se mi je zdelo še ve* liko bolj nespametno. Preden sem bil sho* dil, sem znal o veliki noči prav dobro šteti pirhe in pomaranče, posebno tiste, ki so jih dobili bratje. In zoprno mi je bilo, da so se ji vlekle besede kakor med iz satovja. Zato sem molčal.
Vsa nestrpna je vzkliknila: »Kaj nisi nikdar jedel j pomaranč?«
Tisti »jedelj« me je udaril kakor s kla« divom; nisem vedel ne kako ne kdaj — sa= movoljno mi je planilo z jezika: »Jedna je* delj pomaranča in še jedna jedelj pomaran» ča sta dve jedelj pomaranči!«
In učiteljica me je poslala — y kot.
Mlada ženska, na katere račun so se bili že dvakrat zabavali, se je nagnila k starki:
»Ali vedeževalke dandanes kaj veljajo?«
.»Kaj bi ne? Pred enim mesecem mi je neka prerokovala, da bodo jekleni ptiči ne» hali letati po zraku. In res se je medtem vojna končala.«
Nadaljevala je počasi in skrivnostno:
»Povedala mi je tudi, da bom v kratkem smrt doživela poleg sebe. Videla je navzdol obrnjen križ. če bi bila dva, bi to pome» nilo mojo smrt, tako pa bo nekdo drugi umrl.«
,»Je v vaši družini kdo bolan?«
»Kdo naj bi bil? Nikogar nimam. Sama sem na svetu.«
Ženske so se zamislile in segle po novih skodelicah, ki jih je bil natakar prinesel. Gospod Mandel se je na pragu hladil. Star človek z veliko srebrno verižico na prsih in vrčkom piva pred seboj je spal na stolu.
»Vsaka, ki meče karte,« je spet pričela ona mlada ženska, »je pravzaprav neke vrste coprnica. Teh dandanes ni več, toda vedeževalke so njih naslednice.«
»Mogoče,« je menila stara. »Poznala sem neko Sandro, ta mi je mnogo vedela o njih povedati. Mogoče je tudi sama kdaj bila.
V	mladih letih je baje bila prava lepotica in pravili so ji »lepa Kasandra«. Znano je, da so mlade čarovnice vse lepe.««
»Kaj pa je pripovedovala?«
»Pravila je ,kako jezdijo na Veliki Klek.«
»Povejte nam.«
»Predno čarovnica odleti, se zapre v naj* temnejšo čumnato. Tam zapre in zagrne vsa okna in s starimi cunjami zamaši vse odprtine okrog vrat. Odprta ostane samo ključavnica, ker skozi njo odjezdi. Potem se sleče do golega in namaže s posebno ča* rovniško mažo, ki je zelene barve ter je kuhana v kačji krvi in mleku mladih koz. Nato spregovori čarovniško formulo: »Me* net heta, menet heta. Flik, flik. Harr!« Tako nekako se pač glasi. Po teh besedah odleti. Stare jezdijo na metlah, mlade na črnih kozlih. Na Kleku rajajo, se ženijo in sploh strahovite reči uganjajo. Zjutraj pred prvim zvonjenjem pa se morajo' vr« niti.«
»Grozno, a Saj ni resnično ...« je vsa bleda vprašala deklica, ki je sedela s fan* torna. Eden od njiju pa je nejevoljno za* klical »Plačati« in se obrnil k starki: »Do* volj ste stari, škoda, da niste pametnejši.« Ta se je v zadregi pričela škodoželjno sme* jati:
»Povem le, kar sem slišala. Naj verjame, kdor hoče_____Radi mene.«
Fanta sta odšla s svojo spremljevalko. Starki je obvisel pogled na sosedu, ki je pri oknu smrčal. S prstom je pokazala nanj:
»Moj prvi mož je bil prav tak debeluh in vedno je spal. Tudi takrat, ko je najmanj bilo treba... Ha! Ha!«
Možak pa je spal naprej. Pot ss mu je nabral na sencih in muhe so se pasle po njegovem nosu, on pa je spal.
Majsko popoldne se je nagnilo v drugo polovico. Sončni žarki so izgubljali svoj blesk in rumeneli. Nasproti ležeče ruševine so metale sence na ulico. V kavarnici je po» stalo tiho kot v cerkvi.
V predsobi je zaropotal stol. Gospod Mandel se je bil spet presedel.
Ne. — Vzpel se je, da bi zajel sapo. Kot bi hotel kihniti.
»Bog pomagaj!« so ženske hotele vo* ščiti, pa jim je beseda ostala v grlu.
Gospodu Mandlu je očividno prišlo slabo. Kratko je zastokal, kot bi ga kdo zagrabil za grlo, in se težko naslonil na mizo.
Za trenutek je bilo videti, kot bi počival.
Natakar je priskočil, pa je bil prepozen. Mandel se je prevalil na stran, telo je mizo odrinilo in padlo na tla.
Skodelice in krožniki so zgrmeli v čre* pinjah, ženske so kriknile v grozi.
Natakar je dvignil težko telo ter ga po« sadil na stol, tako, da je obstalo naslonje* no na omaro ob steni.
Potem je telefoniral.
Medtem ko je pometal črepinje, so vse ženske, razen starke, odšle.
Ta je pristopila k mrtvemu in mu popra» vila suknjič, ki mu je bil spolzel z ramen-Tudi palico je prestavila.
Mandel zdaj ni mogel več pokazati, da mu je zoprna.
Prav od blizu mu je pogledala v zama» knjene oči.
Te se nikamor niso mogle več obrniti.
»Mrtev je, mrtev. Kap. Angina pectoris. Le zakaj je toliko pil...?«
Vzela je svojo prastaro torbico in odha* jajoč mrmrala:
»Prav je imela- Karte vedo vse. In usoda je v pravi kaVi. Vsekakor.«
Mandel je bil seveda mrtev. Napol je se* del, napol ležal. Med ustnicami se mu je nabrala široka, vedno debelejša lisa krvi-
V	tankem curku je spolzela po bradi ;n ka» nila, na srajco. Gumb, ki jo je zadržal na poti, se. je spremenil v majhen krvavordec pečat.
Natakar je zaklenil vrata, ogrnil zaveso in čakal.
Moral je stražiti svojega poslednjega
gosta..,
iiiniiiimiuiiiiuiiiimiiiimiiiiniiiimiiiiiiiiinimiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiimiimiiiiiniimmiiiiiuiiiniimmmimiiimiiimimiMmiiimiMMiUHm IVAN CANKAR:	v
Grenka je pot do učenosti
filjtZa naše gospodarje
Dobra krma - zdrava živina
Najvažnejša sestavina živalskega telesa je ap n o. Od mineralnih snovi je 40% ap= na (CaO). Največji del tega se nahaja v kosteh kot fosforno kislo in ogljikovokislo apno. Pa tudi v krvi in drugih delih telesa je apno. Apno v krvi in apno v kosteh je nekako v ravnotežju. Kakor hitro žival pre* malo dobi apna v krmi, začne živalsko telo porabljati a.pno, ki je zbrano v kosteh. Ko* sti so tedaj nekako skladišče apna živalske» ga telesa.
Če žival premalo dobi apna v krmi in ga izločuje preveč, tedaj nastane bolezen kot n. pr .rr hitiš. Pri dobri krmi pridobi žival pri vsakem kg žive teže 6 do 12 gr apna v telesu. Da pridobi to količino apna, mora vsebovati krma dvojno -količino apna te te» že. Dokler mlada žival dobi mleko, skrbi na» rava sama, da je zadostna k'bličina apna v mleku. Rast živali je tem hitrejša, čim več apna je v mleku. Mlade živali se tem lepše razvijajo, če so tudi matere dobro krmljene. Praviloma vsebuje mleko pri posameznih živalih apa? po naslednji tabeli:
Žival	% apna v v koliko dneh
zajci
psi
svinje
koze
govedo
konji
mleku
0.89
0.46
0.25
0.30
0.18
0.12
se podvoji teža telesa 6 9
14
22
47
50
(Za primer pri tem še omenimo, da je pri človeku 0.05% apna v mleku in da se teža telesa podvoji v 180 dneh.)
Ko pa žival ne dobi več mleka, je uspeh in razvoj popolnoma odvisen od kakovosti hrane. Tu se šele spozna umni živinorejec od nerazsodnega. Pri prvem vidimo lepo okroglo, s svetlo dlako in dobro rejeno ži» vino, pri drugem pa mršavo, zlasti noge so šibke ,krive in kakor zlomljene.
Najnavadnejša dobra krmila, ki vsebujejo mnogo apna, so: krompir, repa, žitarice, sladni ostanki, oljnati kolači, fižolovka, rib» ja moka, moka živalskih teles itd. Da ni se» no enako senu, je menda vsakemu znano. Ne samo po krmilni vrednosti, ampak tudi po apneni količini je seno zelo različno. Iva» koršna je zemlja, tako je tudi seno. Seno vsebuje 0.2—1.8 gr apna. Zato mora umni gospodar gledati, da travniki, ki nimajo do» sti apna ali skoro nič, n. pr. močvirnati, dobe z umetnim gnojenjem zadosti apna. Seno ima tudi večjo krmilno vrednost, ako
je pravočasno pokošeno, da ne čakamo, da stebla popolnoma olesenijo. Dokler je tra» va še zelena, so v nji še vse mineralne snovi.
Živali — mlekarici je treba dajati vedno najboljšo krmo, tedaj bo mnogo mleka in teleta odnosno mlade živali bodo dobro us» pevale. Kakor vidimo v tabeli, vsebuje 1 1 kravjega mleka 1.8 gr apna. Če manjka krmilom ta količina apna, tedaj se ne zmanjša količina apna v mleku, ampak se zmanjša celotna količina mleka pri kravi t. j. mesto da bi dajala krava 10—14 Itr mleka dnevno, ga da samo 6—9 Itr. Pri stal» nem slabem krmljenju s krmilom, ki vse» buje premalo apna, ne samo, da dajejo kra» ve manj mleka, da je delavna žival manj za delo sposobna odnosno odporna, ampak tu» di sama slabi in postane bolna. Prvi znaki se opazijo, če ližejo zid, grizejo jasli, jedo obleke itd. Potem postanejo slabokrvne, je» tične. Nadaljnje posledice so: rahitis, meh» kokostnost, rade zvržejo ali pa se sploh ne otelijo. Tudi tuberkuloza je v nekaki zvezi s pomanjkanjem apna.
Opazovanja so pokazala, da v pokraji» nah, kjer v zemlji primanjkuje apna, zelo pogosto nastane pri brejih živalih mehko» kostnost in pri porodu je nevarnost loma medenice, kjer je v krmilih manjkalo apna, ki je potrebno za rast zaroda, za tvorbo mleka in se tedaj odteguje iz kosti živali» matere.
Če travnikov, ki trpe na pomanjkanju ap» na, ne gnojimo umetno s posipanjem apna, ni samo manj vredno, ampak je tudi vsako leto manj sena. S senom, ki vsebuje malo apna, umni gospodar splošno ne krmi živine ampak le v sili. Splošno je znano, da se ta» ka in kisla krma polaga navadno konjem, ker konji morajo dobiti za težka dela razen sena še žitarice ali druga močna krmila.
Nesmiselno je in brez pomena bi bilo, če bi kdo hotel pomankapje apna v senu nado» mestiti edino in samo z dodajo klajnega apna. Klajno apno je velike važnosti, ako se polaga v pravilnem razmerju, vendar je ap» no v krmilih dosti večje vrednosti, ker se to^ nahaja v drugih kemičnih spojinah. Je laže prebavljivo in živalsko telo ga z dru» gimi spojinami v celoti absorbira (vsrka) v telo. Če dajemo preveč klajnega apna, na» stanejo celo motnje v prebavi.
Najučinkovitejše, smotreno in najcenejše je apno, ki ga posipamo po travnikih. Tako apno se dobi v raznih oblikah. Ali so ostan*
Novo leto v
Veseli se čebelar v vigredi, ko opazi v pa» nju prve trote; znak je to novega življenja. Ti troti so sedaj proti jeseni nepotrebni; žalostno sedijo zadaj v panju in čakajp, da jih čebele delavke iztirajo iz panja. Pred panjem nato žalostno čakajo, da poginejo brez hrane. To je za čebelarja znak, da je tu jesen, da je treba panje pregledati.
Koncem meseca avgusta je konec čebe» larjevega leta in pred vstopom v novo leto je treba vse čebelne družine temeljito pre» gledati. Pregledati je treba, kako je z m a» tico, kakšna je zalega, kakšno satje, kako je urejeno prezimovališče, kakšna in kolika je zaloga.
»Kakor si postelješ, tako boš ležal,« ta pregovor velja še prav posebno za čebelar» ja koncem avgusta, ko polaga temelj za novo leto.
Čebelna paša je ta mesec končana in zato tudi matica preneha zalegati. Krog, v ka» terem zalega matica, je vedno ožji, zato pa je tudi število čebel v panju vedno manjše, ker stare čebele odmirajo, mladih pa je ve» dno manj.
Se enkrat moramo zato matico nekako podžgati, da začne z večjim zalaganjem, Saj bodo samo te čebele, ki se zdaj izležejo, prezimile. Zato začnemo s krmljenjem, vsak drugi dan damo četrt litra strdene razto» pine (1 del strdi na 1 del vode), čebelarji, ki so sredi ajdove paše ali ki prevažajo v ajdovo pašo, seveda ne bodo sedaj krmili, ker jim to nadomesti ajdova paša.
Pri pregledu moramo upoštevati:
1.	Ako je le mogoče, naj prezimijo le mla» de matice; tri» ali celo štiriletne matice naj bodo izjema.
2.	Znak zdrave in močne čebelne družine je, ako je zalega v vališču enotna, brez pra» znih mest, satje tudi enotno, s pokrito in odprto zalego.
3.	Satje v panjih naj ne bo prestaro in črno. V prezimovališču naj ne bo satja, v katerem še ni bilo zaloge; tudi naj ne bo tu nepopolnih satnic. Vse tako satje pred
čebelnjaku
krmljenjem nadomestimo s popolnim in ta» kim, v katerem je bila vsaj že enkrat za» lega. Le tako dobimo pravilno vališče.
4.	Količina zaloge za zimo se ravna po jakosti čebelne družine. Za srednjemočno družino je potrebno 7—8 kg strdi. Pripo» ročljivo je, da se ne odvzamemo vseh str» denih satov, ampak pustimo vsaj 3—4 kg lastne strdi vsaki družini. To je nekaka že» lezna rezerva. Ostanek pa nadomestimo s sladkorno raztopino v razmerju 3:2 (n. pr. 3 kg sladkorja na 2 1 vode).
Pri tem pa moramo vedeti, da gozdna strd ni primerna hrana za zimo, ker morejo dobiti v vigredi čebele grižo, ako ne more» jo pravočasno izleteti. Zato pri gozdni strdi damo vsaj dve tretjini zaloge za simo s sladkorno raztopino. Zalogo za zimo pa mo» ramo dati seveda pravočasno, da jo morejo čebele še predelati in prekriti.
Koncem avgusta izpraznimo oziroma od» vzamemo tudi medišča. Priporočljivo je, za vsako družino ohraniti vsaj en poln sat kot železno rezervo.
5.	Prezimijo naj le močne družine. Slabi» če združimo z močnimi družnami. Ne zdru» žujmo slabičev s slabiči, ker: Dvakrat nič je še vedno nič!
6.	Prezimujejo čelebe tam, kjer so se iz» legle zadnje čebele. Pred krmljenjem zato vališče zožimo, da se krma po nepotrebnem ne troši.
7.	Ko strd iztočimo, pregledamo satje. Kar je slabega, takoj izrežemo in pretopi» mo ali pa zamenjamo za satnice. Dobro sa» tje pa shranimo v posebni omari. Da ne pri» dejo med to satje miši, molji in druge žu» želke, satje v omari večkrat žveplamo.
8.	Ker v jeseni tudi miši s polja prihaja» jo v bližino shramb in tudi v čebelnjak, ga zavarujemo proti mišim s pastmi in s strm pom (zelio=zrna).
Ako bomo na ta način, ravnali s čebelami, smo lahko mirni in gotovi, da ne bomo rffčo5 čarani spomladi, ko bomo zopet odpirali panje.
ki apna pri žganju apna v apnenicah ali pa je kameno»apnenčeva moka. Apno potrebu» jejo zemeljska tla za uspevanje vseh rast» lin in sadežev, kakor tudi človek in žival, ki ga zopet dobita potom hrane v telo. Brez apna ni zdravja in rasti ter delasposobnosti. Pri prebavi žival in človek absorbira apno vedno v družbi s fosforjem, zato mora vsak živinorejec gledati na to, da je za prebavo potreben fosfor vedno v zadostni količini v krmi vsebovan. Če tega primanjkuje zemlji, ga moramo dodati z umetnim gnojem.
Vsa kisla zemljišča se dajo z apnom jako zboljšati. Predpogoj pa je,' da jih osušimo z drenažiranjem, ako so močvirnata.
Splošno najbolji gnoj za travnike in njive je hlevski gnoj, gnojnica in straniščnih, ker vsebuje jako veliko dušika, ki je najvažnej» ši del hrane vsake rastline. Vso gnojnico na polje in na travnike! Naj se nobena gnoj» niča ne razliva po jarkih, ampak jo treba skrbno hraniti v gnojničhih jamah in od tu ob vlažnem vremenu razvoziti po polju! Po» tem bo dosti krme.
Janko
Skrtop na sadju
Ako ne bi bilo sadja, bi v preteklih letih nekatera kmečka gospodarstva ne mogla shajati. Saj se glavni dohodki pri našem kmetijstvu bili v prodaji lesa, živine, mleka in mlečnih izdelkov ter sadja in raznih sa» dnih izdelkov.
Kakovost sadja pri tem v zadnjih letih ni bila pri prodaji ravno tako važna. Zaradi pomanjkanja sadja je bilo mogoče razme» roma za dobro ceno prodati vsako sadje.
Časi pa se spreminjajo in že v zadnjem letu se je gospodarski položaj zelo izpre» menil. Zelo verjetno tudi ni več daleč čas, ko bo mogoče prodati le lepo in zdravo sa» dje, spet bo treba mnogo bolj paziti na ka» kovost pri sadju. S tem moramo računati že v letošnji jeseni.
Na boljšo kakovost sadja moremo znatno vplivati še v mesecu avgustu s poznim škropljenjem proti škrlupu. To škropljenje prepreči, da se ne morejo raz» viti pri sadju, ko je pozneje vskladiščeno, velike lise. To škropljenje pa tudi prepreči, da se ne more razviti na sadnih plodovih škrlup.
Iz onih časov, ko je bilo še mnogo sadja na trgu in je bilo treba za dobro ceno tudi kakovostno dobro sadje, iz teh časov ve še vsak, kaj je pomenilo pri prodaji lepo čisto, gladko sadje in kako je bilo mogoče le z veliko težavo prodati škrlupavo sadje.
Nikdo pa ne bo hotel prodajati svojega sadja po nizki ceni, ako mu je mogoče z razmeroma malimi stroški prodati to sadje kot prvovrstno. Eden glavnih pripomočkov pa je škropljenje proti škrlupu; to pa je va» žno predvsem pri raznih zimskih sortah ja» bolk in hrušk, ker bo ravno te treba po obi» ranju imeti še dolgo na skladišču.
Seveda pa je jasno, da bomo morali pri tem poznem poletnem škropljenju paziti na to, da ne bomo uporabljali strupenih škro» piv. Saj sadje včasih kmalu po škropljenju že obiramo in takoj prodamo.
Pri tem škropljenju je posebno važno tudi to, da je škropivo zelo fino razpršeno, da ne škropimo s curkom, škropivo naj kot lahna rosa pokrije plode, ker so v poznem poletju le še samo plodi občutljivi proti škrlupu, ne pa listi.
Za škropljenje koncem julija do konca meseca avgusta imamo na razpolago tale škropiva:
1.	žvepleno=apneno brozgo v 2»odstotni raztopini, torej 2 kg na 10 litrov vode.
2.	Dvojno močno žvepleno»apneno brozgo v l,25»odstotni raztopini, torej 1,25 kg na 100 litrov vode.
3.	Trojno močno žvepleno=apneno brozgo v 0,75=odstotni raztopini, torej % kg na 100 litrov vode.
4.	Razna žveplena sredstva v odgovarja» joči raztopini. Pri nakupu in uporabi teh sredstev moramo še posebej paziti, da tem sredstvom ni primešan arzen.
5.	Bakreno=apneno brozgo v K »odstotni raztopini, torej % kg na 100 litrov vode; tej raztopini primešamo K kg gašenega apna.
6 Razne bakrene preparate v odgovarja» joči raztopini.
Pri poletnih, torej pri ranih in pa pri je» senskih sortah sadja je bolj priporočljivo uporabljati razna žveplena sredstva, ker ne povzročajo raznih vidnih madežev na sadju.
Pri zimskem sadju to ni tako važno, ker tudi taki madeži in take lise pri vskladišče» nju sadja polagoma izginejo.
Ponovno pa pri tem opozarjamo, da za to škropljenje v poznem poletju ne smemo uporabljati raznih sredstev, katerih sesta» vin ne poznamo natančno, ker ta sredstva navadno vsebujejo arzen, ki je nevaren strup!
Opisano škropljenje je prvi korak k te» mu. da bomo res pridelali in zato tudi pro» ffajglT kakovostno prvovrstno sadje.
froßc
V času, ko vprašanje prehrane še ni za» dovoljivo rešeno in ko še vedno pruuanj» kuje živil, so gobe v gospodinjstvu zelo dobrodošle.
Posušene gobe, ki smo jih predvsem v zimskem času veseli, imajo veliko hranil» no vrednost in nikakor ne zaostajajo za kruhom; sveže gobe imajo v sebi veliko vode. Shraniti se dajo le, če jih zrežemo in posušimo, ali še prav mlade vložimo v kis. Da gobe kljub njihovi okusnosti in cbi» čajno nizki ceni le sorazmerno redko pri» dejo na mizo, je vzrok v tem, da večina ljudi ne zna razločevati med strupenimi in užitnimi gobami. Zastrupljenje z gobami je zelo nevarno in včasih nastopi smrt že po nekaj urah. S pomočjo dobrih slik in ose» bnega navodila veščih oseb se lahko vsa» kdo seznani z užitnimi in strupenimi Vrsta» mi. V nekaterih mestih so določene osebe za to, da pregledujejo poleg drugih živil tudi gobe, ki jih prinašajo ljudje na trg; Ta pregled je gotovo zelo umesten. Še več strokovnjakov za ugotavljanje gob pa ]e na deželi. Ti so vedno pripravljeni poma» gati njim, ki se na svoje presojanje ne mo» rejo zenesti.
Zelo koristno bi bilo, da bi šolska mla» dina pod vodstvom svojih učiteljev naprav« Ijala izlete v gozd in se pri tem seznanjala z gobami in različnimi jagodami. Taki izle» ti bi na mladino gotovo zelo ugodno vpli» vali in vzbujali v njej že zgodaj čut za opazovanje narave.
PREHRANA NEMCEV
Posebna komisija za prehrano je sporo» čila ministrstvu ameriške vojske, da se mo» ra dnevno povprečje kalorij, ki jih preje» ma nekmetsko prebivalstvo, povišati, če se hoče doseči največjo proizvodno zmoglji« vost dežele, kar bo tudi v prid evropski obnovi.
Ministrstvo ameriške vojske je pred dne» vi objavilo zaključke komisije, ki je sesta» vljena iz ameriških in britanskih zdravili« kov. Iz tega poročila j« razvidno, da je v juniju bilo dnevno povprečje kalorij Nem» cev, ki bivajo v nekmetskih predelih bico» ne, 2200 kalorij. Dnevna prehrana bi pa mo» rala obstojati za vsako osebo najmanj iz 2540 kalorij. _________
GOSPODARSKE POTREBE ZAHODNE NEMČIJE
Približno en mesec se že mudi v Združe» nih državah načelnik prehranjevalne upra« ve bicone Nemčije dr. Hans Schlange* Schoenigen, ki je dospel v Ameriko na raz* pravljenje o prehranjevalnih potrebah za* hodne Nemčije in o gospodarskih proble» mih svoje države. Dr. Sehlange*Schoeni» gena pričakujejo zdaj v Washingtonu na vrnitvi s krožnega potovanja po poljedel* škili pokrajinah ameriškega Srednjega za» hoda. Sestal se je tudi s člani Mednarod* nega nujnostnega prehranjevalnega odbo» ra, katerim je izrazil svojo zahvalo za pri* liko, ki jo je imel, da je v imenu nemškega naroda lahko razpravljal z njimi o gospo* darskih in prehranjevalnih potrebah svoje dežele. Dr. Schlange«Schoenigen je tudi iz» razil upanje, da bo Nemčija: lahko zavzela kmalu spet svoje mesto kot članica rodbine narodov.	_______
Penicilin bo povečel proizvodnjo mleka
Iz Velike Britanije so poslali po zračni poti v Novo Zelandijo penicilin, da z njim povščajo proizvodnjo mleka.
Merodajne oblasti v Novi Zelandiji dela» jo poizkuse s penicilinom. Uporabljajo ga za zdravljenje živine in prav tako upajo, da se jim bo posrečilo z njim povečati pro* izvodnjo mleka.
VRNITEV IMETJA, ZAPLENJENEGA
MED VOJNO NA DALJNEM VZHODU
Komisija za Daljni vzhod je odredila ta» kojšnji sprejem ukrepov, s katerimi bodo vrnili zavezniškim državam, dobrine, ki so jih zaplenili Japonci v dobi zasedbe. Zadev» na navodila so že poslali vrhovnemu po» veljniku zavezniških sil na Japonskem.
Glede podrobnosti ukrepov v zvezi z vr» nitvijo dobrin je komisija izjavila, da bo treba vrnitev industrijskih strojev in trans* portnih sredstev odložiti za toliko, dokler ne bodo ti več potrebni za varnost zased» benih sil. Glede ladij, ki so jih zaplenili Ja» ponči, je komisija določila, da bo treba vse tejadje na osnovi zahteve zainteresiranih držav, če bo to možno, popraviti v japon* skih ladjedelnicah na stroške japonske vlade.
Izkupiček likvidacije svojin, ki jih ne bo nihče zahteval zase, pa ho šel v korist fon» da, katerega bodo razdelili med vlade Av» stralije, Kitajske, Francije, Indije, Nizo» zemske, Filipinov in Velike Britanije.
Kaj je v bistvu židovska država?
če pričnemo proučevati novo izraelsko državo, najdemo mnogo stvari, ki jih ne moremo imenovati drugače kot »najnovejša nenormalnost«. In zares, povsod, kjer so živeli Židje, razen na Poljskem in v Ukra» jini, so stremeli vedno za razvojem in napredkom. Njihovi otroci so bili v šolah med najboljšimi, govorili so mnogo j.;zi= kov, obiskovali v velikem številu visoke šole in bili vedno v prvih vrstah revolu= cionarnih gibanj ter veliki oznanjevalci interna cionalizma. Zdaj se hočejo naenkrat vrniti k onemu jeziku, ki ga je kulturna zgodovina že skoro dva tisoč let štela k »mrtvim« jezikom. Največji in najspret» nejši gospodarstveniki so se tudi odločili za življenje v skupnih kolonijah, kjer izgubi denar praktično skoro vso vrednost. Lahko bi rekli, da se je pričel državni stroj nove izraelske države hitro vrteti nazaj, toda ta stroj je najmodernejši in dela z električno silo.
Če bi pričeli razmišljati socialna vpraša» nja Izraela, bi videli, da ima 50 odstotkov delavcev svoje starše, kateri se še vedno ukvarjajo s trgovino v Evropi. Oni računa» jo, da bodo otroci po njihovi smrti nadalje* vali z njihovim delom.
Trenutno je opaziti v svetu velik dotok kmečkega prebivalstva v mesta. Kmečka mladina kaže veliko željo po študiranju in se posveča v večji meri intelektualnim (umstvenim) poklicem kot kmečkemu go* spodarstvu. V Izraelu pa je ravno narobe: intelektualci so srečni, če lahko postanejo kmetje in jim je tako omogočeno skromno vaško življenje. Tudi trgovci radi zapušča* jo svoje trgovine in postajajo preprosti delavci. Vsi ti Židje, ki so bili največji in» temacionaUsti, intelektualci in revolucio* narji takrat, ko so živeli še v drugih drža» vah, stoje danes na čelu pokreta, ki stremi za povratkom v staro židovsko življenje, kot ga zahteva njihova vera.
Veliko vlogo v Izraelu igra trenutno Cia* vni odbor za delo, ki ga imenujejo H'st ra* duth. Ta odbor je predstavnik vseh d.elav* cev in bi ga lahko nazvali delavski sindi* kat, čeprav je popolnoma različen od sin* dikatov, kot jih poznamo mi.
Židovski sindikat Histr&duth ni samo od* bor. To je neka vrsta vere in nastavljene! Histradutha so obenem tudi neke vrste du» Dovniki. Histraduth ne ščiti samo svojih delavcev, temveč je istočasno tudi deloda* jalec. Nad 75% delavcev je včlanjenih v Histraduthu, kar predstavlja nad polovico celotnega prebivalstva izraelske države. Ta polovica je tudi resnični vladar Izraela. Ona diktira svoje želje tudi drugi polovici, ki je brez kake posebnost! in značaja'. Vse nadzira Histraduth, ki je istočasno gospo» darski proizvajalec, lastnik vselpprometnih in transportnih sredstev, lastnik bank m tovarn, vsega tiska in celotne trgovine.
Največja delavnost Histradutha je v go* gospodarskih združenjih. On ima monopol nad prevozi in skoro vsi autobusi, ki vozijo po Sveti deželi, pripadajo Histraduthu. Histraduthovo podjetje za gradnje »Solei*
iiiiriiHiiMiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiimimmiiimmi
Za preprecenje delovnih nesreč
Ameriško ministrstvo dela izdeluje na „ahtevo predsednika Trumana načrt za pre* prečenje delovnih nezgod v industriji.
Predsednik Truman je glede tega izjavil, da morajo združiti vsi zainteresirani, to je delodajalci, delavci, zasebne organizacije za socialno skrbstvo, državne in pokrajinske oblasti svoje napore za dosego tega cilja. Zahteval je od ministrstva dela, da skliče državni kongres vseh zainteresiranih^sku* pin, ki naj izdela splošni načrt. Ta državni kongres za preprečenje nezgod se ho vršil V Washingtonu od 27. do 29. septembra, njegov glavni smoter bo vzporeditev dejav* nosti vseh zainteresiranih glede izvajanja varnostnih predpisov.	.....
V sodelovanju med vlado, delodajalci in delavci so bili na tem polju že doseženi ve* liki uspehi tudi med vojno, ko je proizvod» nja zavzela izjemen obseg. Tako Se je leta 1944 število nesreč zmanjšalo za osem od» stotkov in 1945 še za deset odstotkov. Kam» panja zoper nesreče osredotočuje svoje na» pore zlasti na mala podjetja, kajti ravno v malih delavnicah, ki zaposlujejo^ _ omejeno število delavcev, se dogaja največje število nesreč. Tako je v letu 1947 pri dveh mili» jonih registriranih nesreč odpadlo na manj» ša podjetja 70%.
Urad za delovne pogoje je izdal zvezek, ki vsebuje glavne varnostne predpise, ki se tičejo vseh delavcev industrije in ki objas» njujeio razna vprašanja preprečenja nez* god, kot so to vse zaščite, snaga, ravnanje s stroji, prva pomoč itd V načrtu so na» daljni slični zvezki. (USIS)
Boneh« je eno največjih na celem Bližnjem vzhodu.
Režim, ki vlada v Izraelu, ne moremo označiti kot socialistični, niti komunistični ali kapitalistični, pa tudi ne sindikalni, temveč je nekaj svojstvenega in posebnega, prav tako kot je tudi država in njena no= trania ureditev. V njej ni aristokratov in proletarcev, ne delavcev in kmetov. Delitev dela je bila narejena precizno in mojstrsko.
Čuden je pogled na te modeme Evropej» ce, ki so odšli v Palestino in postali tam de» lavci in kmetje. Kako bo bodočnost te nove države, ki je tako neobičajno sestavljena? To nam bo pokazala bodočnost! Ä. K.
Ameriški učenjak proučuje spanje
Učenjaki Združenih držav so že pred daljšim časom posvetili svoj trud študijem o funkciji ,ki jo vrši spanje v organizmu iz biološkega, kliničnega in psihološkega vi= dika. Najbolj se je poglobil v skrivnosti Morfejega darila dr. Nathaniel Kleitman, načelnik hipnološkega oddelka chikaške univerze.
Potrpežljivi Kleitmanovi študiji, ki jih je vršil skozi 25 let, so ovrgli razne zelo raz* širjene predsodke, kot n. pr. predsodek, da škoduje gibanje v spanju nočnemu počitku. Kleitman je dokazal, da menja človek v spanju normalno položaj 20 do 45 krat te» kom noči in da to odgovarja potrebi orga» nizma samega, katerega deli imajo vsi po» trebo počitka. Nadalje je ugotovil, da se lahko spremeni štirindvajseturni kolobar za spanje in bedenje. Z raznimi poizkusi, ki jih je izvršil sam v popolni temi, je Kleit» man ugotovil, da se lahko organizem izvrst»
no privadi kolobarju 21 ali 28 ur in da to» rej kolobar 24 ur ne sloni na fiziološki po* trebi počitka.
Po Kleitmanovih ugotovitvah se razvoj uspavanja in zbuditve razvija v šestih fa* zah. Predno zaspimo, najpreje popušča utrip, bitje srca in drugi fiziološki procesi; nato se umiri pet čutov do popolnega pre nehanja delovanja in to v sledečem redu vid, okus, vonj, sluh (le deloma), čut. Pri zbujanju se ta proces vrši ravno obratno.
Dejstvo da sluh med spanjem nikdar ne izgine popolnoma, je že pred mnogimi leti dalo misliti na možnost zdravljenja in uče= nja med spanjem. Aldous je v romanu »No* vi svet« izdelal pravcato fantastično, toda učinkovito teorijo o »hipnopediji«. Sedaj so pa povzeli to načelo na znanstvenem polju. Prof. Charles B. Elliot, docent psihologije na univerzi Severne Caroline, in Max She* rover, predsednik Linguaphone=zavoda, sta v zadnjih dveh letih izvedla s pomočjo 40 študentov vrsto poizkusov in sta na podlagi tega izjavila, da sta prepričana, da se med spanjem lahko poučujejo tuji jeziki, našte* vanke, kemične formule, MorsejeVi znaki in druge snovi, ki zahtevajo mnemotehnični napor. Tako je n. pr. en poizkus obstajal v tem, da so v bližini spečega postavili fono* graf, ki je spečemu prišepetoval tuje bese» de v uho. Ko se je zbudil, so dali študentu seznam istih besed, da se jih nauči na pa= met, nakar so ugotovili, da mu je to uspelo v neverjetno krajšem času kot normalno. V bodočem letu bodo izvršili poizkuse v tem smislu v velikem obsegu s študenti držav» nega Collegea v Pennsylvaniji.
Sherover, ki je iznašel mnogo instrumen* tov za hipnološke kontrole, je pripravljen nadalje izvesti poizkuse z napravo svoje lastne iznajdbe, ki se namesti v blazino du* števno bolnih in ki šepne na uho spečih po« mirjujoče besede. Take poizkuse bodo iz« vedli tudi v nekaterih psihiatričnih klini» kah raznih držav.
Nagradna črtica
POVŠETOVA PEPCA PA TISKARJEVE PRESTE
(Prva poljubna povest Piškurjevega Pankracija)
Prav poredko pripelje pot Povšetovo Pep* co, postrežnico predsednika Poljanske po« Ijedelske posojilnice, proti prodajalni parne pekarne Piskar.
Pozno popoldne pride, postoji pred pro* dajalno pa prebere pravkar prilepljen prav prikupljiv plakat:
»Parna pekarna Piskar prodaja prvovrst* ne posoljene preste po petdeset par.«
»Pa poizkusimo«, pravi Pepca pa pobara poslovodjo pred pragom prodajalne: »Pri* pravite, prosim, petdeset prvovrstnih prest pa pošljite paket priporočeno po povzetju predsedniku Poljanske poljedeljske posojil» niče Pavlu Petmelu, Poljane pri Preddvo» ru, poštni predal pet.«
»Prav,« pravi poslovodja, »precej pripra» vim paket, pa pošljem po pošti. Pozdravite, prosim, prav prisrčno predsednika Petme» la pa poljanske prijatelje. Pa prav prijetno potovanje, Pepca!«
Pepca prijazno pozdravi poslovodjo, poki» ma prijateljsko prodajalkam pa pohiti proti postaji.
*
Pripis: Potom predstoječega pisateljske* ga prispevka poskuša Piškurjev Pankracij prvič pridobiti priznanje prijateljev poljud» nih povesti.	—p—
Opomba uredništva: Kdor ugoto* vi posebnosti te črtice, naj nam isto sporo* či, Eno izmed pravilnih rešitev bomo izire* bali in nagradili z lepo slovensko knjigo.
UREDNIŠTVO »KOROŠKE KRONIKE«.

ZENSKI KOTIČEK»
Ota jme htepa
• „dikta tula“ na svetu
Inozemski štipendisti v Združenih državah
Skupina 32 francoskih, češkoslovaških, norveških, angleških, madžarskih, nizozem* skih, estonskih, grških in sirijskih študen» tov, ki so imeli študijske štipendije Ameri* can Field Service, je končalo svoje enolet« no bivanje v Združenih državah z izletom po vsej državi. Ta izlet je trajal 24 dni, prevozili so 8800 km z avtobusi; načrt po» tovanja so posebej proučili ter je isto po» kazalo študentom najbolj zanimive kraje iz zgodovinskega in turističnega vidika in nekatere najvažnejše industrijske centre. Pri odhodu iz New Yorka jih je pozdravil general Eisenhower, zdaj predsednik ko» lumhijske univerze. Na svojem potu so si ogledali slapove Niagare, jeklarne v Gary, Indiana, Chicago, Colorado, Texas, indu» strijsko mesto Birmingham, Williamsburg v Virginiji — ki ima še docela izgied iz dobe kolonizacije — in Washington. V vseh. krajih so bili gostje American Field Ser» vice, organizacije, ki ima štiritisoč nrosto» voljnih ambulant iz dveh svetovnih vojn in ki od leta 1918 dalje podeljuje inozeim skim študentom štipendije.
Prvo polovico sedanjega stoletja bi po pravici lahko nazvali obdobje diktatur. Diktatura v Nemčiji, diktatura v Italiji, diktatura v Rusiji. Oni, ki jemljejo stvari lahkomiselno, bi upravičeno lahko dejali, da je »diktatura v modi«. In vendar je moda najmočnejša od vseh diktatur.
Politična diktatura je začasna pojava. Ker smo prešli v dobo diktatur, moramo izpiti to čašo, ki je za nekatere zelo gren* ka, a drugim ugaja. Toda tudi ta doba bo prešla, kakor mine vse na svetu. Prišlo bo nekaj novega ali se bo vrnilo nekaj stare* ga, za kar bodo ljudje mislili, da je novo. Nastale bodo zopet »ljudske« republike ali nasilstvo posameznih vladarjev, nastopila bo zopet borba za svobodo in prišlo novo razočaranje. Odkar obstaja svet, kar je že precej dolgo, še niso prenehali boji niti razrvane ideologije.
Vse to se tiče političnih režimov in dik* tatur. Kar pa se tiče najnovejše diktature od vseh — diktature mode — izgleda stvar povsem drugače. Odkar je ženska na svetu, je vedno hotela biti lepa in zato je gledala na modo.
Kdo si je izmislil prvo modo? Prav go* tovo ne mati Eva, čeprav izgleda, da je bila lepa, kajti ta je nadvladala svojega moža. Toda moda obstaja, odkar živi žen» ska in njena želja, da bi ugajala. Kar pa je popolnoma nerazumljivo, je to, da so žen* ske po naravi velike revolucionarke, dokler so mlade, da rade nasprotujejo svojim oče« tom, možem in taščam. Kar pa se mode ti» če, ni mogoče nič napraviti. Tukaj jo tre* ba edino le izpolniti njene ukaze in to na takšen način, ob katerem bi se vzradostilo srce vsakega prepričanega komunista, ka* teremu je glavna zapoved, da uboga ukaze, ki so mu bili dani. Včasih se ženske v prvem trenutku zares protivijo in to jim daje čast. To smo videli sedaj, ko se je moda popolnoma spremenila in ženske se morajo iz lahkomiselnih bitij, za katere je bilo sploh težko dognati, kakšnega spoia in
starosti so, vrniti v ona dolga krila, M so vedno bila njihova moč in slabost. Čitali smo po časopisih protestna pisma, povečini od žensk=sportnic, slišali smo razburjene glasove. Toda čas je prešel in o tem se ne govori več. Žene so se uklonile ukazom svoje lastne diktature in sedaj celo s pre* ziranjem gledajo na one poslednje elemen» te odpora.
Bliža se jesen in zima in zimska sezona za modo je po velikih mestih v polnem zagonu. Pripravlja se zimska moda. Kaj bo prinesla svojim zvestim pristašicam?
Nekaj časa se je govorilo v Parizu, da se bo moda vrnila v dobo 1925. leta, kar bi pomenilo ,da bi imela obleka dolg život, da bi nosile pas zelo nizko, obleka pa bi izgle* dala kakor nočna sr&jca. Žene so povečini zadrhtele, ko so slišale takšno vest. Vedele so, da se bo treba pokoriti, če pride ukaz, toda vsaka je molila k svojemu Bogu. da bi do tega ne prišlo. In sedaj prihajajo bolj» še vesti iz Pariza: do tega zadnjega ne bo prišlo. Pas ho ostal na svojem mestu, dol* go krilo prav tako. Edino, kar se bo spre» menilo, je širina krila. Modni zakonodajah ci so spoznali, da je preveč enostavno na» praviti lepo široko krilo, v katerem izgle* da vsaka ženska kot baletka. Zato je bilo sklenjeno, da naj bo krilo mnogo bolj komplicirano. Krilo bo mnogo ožje, toda drapirano ali izrezano ali sploh takšno, da ga bo težko napraviti in nositi. Toda lepo bo in zato ni nobenega dvoma, da ga bodo ženske rade nosile.
Ne smemo pozabiti, da »večna, diktatura mode, za razliko od »minljivih« političnih diktatur, ne obljublja svojim pripadnicam kakšnega olajšanja življenja. Ravno na* sprotno. Včasih jim napravi življenje po* vsem nemogoče in niti ne skriva, temveč jim govori naravnost v oči. In pripadnice ali bolje rečeno sužnje, četudi se morda preplašijo v prvem trenutku, najdejo takoj dovolj poguma, da izpolnijo njene ukaze.
C.
DOB PRIŽVABEKU
V enem zadnjih dopisov smo napisali, kako ganljivo je bilo, ko so vse tri neveste takoj po poroki obiskale bolno Mežnarje» vo Julko. Danes pa moramo napisati, da smo jo položili v ponedeljek 19. julija k večnemu počitku. Bila je znana daleč okrog in pogreb je pokazal, koliko znan« cev in prijateljev je imela.
Najbolj znana je bila kot organistinja in cerkvena pevka. Povsod, kjer je bila kakšna cerkvena slovesnost, je igrala in prepevala v čast božjo, največ pa je pr e» pela v domači cerkvi sv. Boštjana v Dobu. Ko so začeli po naših cerkvah uvajati cer» kveno petje, ga je pospeševala z vso vne» mo. Pa tudi za narodne pesmi je bila na« vdušena in je drugim pripravila marsika» tero veselo urico s prepevanjem narodnih pesmi. Težko in dolgo bolr* *zen je vdano in potrpežljivo prenašala. Osebno je bila do* bra in blaga duša. Marsikdo jo bo težko pogrešal. 'Naj v miru počiva in naj nam ostane vzgled za naše življenje!
Neizprosna smrt nam je pobrala tudi Ka» naufovo mater, Resnik Antonijo. Pokojna je bila rojena v Slovenjgradcu in je od tam pred več desetletji prišla k nam v Dob. Bi« la je že več let vdova in je morala skoraj vsa gospodarska dela sama opravljati, tako da je več delala kot vsak moški. Radi tega je bila zadnje čase že čisto izčrpana. Tudi ona je bila vzor pobožne in vdane krščan* ske duše. Če je kdaj zbolela, je ponavljala svetopisemske besede trpina Joba: Bog je dal, Bog bo vzel. Pred kratkim je zopet resno zbolela in je šla iskat zdravja v čelov* ško bolnišnico. Toda, zaradi prevelike tele* sne izčrpanosti ni bilo več pomoči. Mirno je zaspala v Gospodu, h kateremu je odšla po plačilo za, prestaro trpljenje. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Drugače pri nas ni kaj posebnega. Pri* dno nabiramo jagode, črnice in gobe. Tem našim dobravam bi morali peti hvalnice. Leto in dan nam dajejo dobrine: dr/a, ste» Ijo, gradbeni les, črnice, jagode, gobe, zdravilna zelišča, divjačino in dober zrak.
Že dalj časa se bavimo z mislijo, da bi naredili umetno jezero pod vasjo. Pa ne, da bi privabljali letoviščarje, ampak da bi v tem jezeru gojili ribe, ssj potok,. k; teče pod vasjo, je bogat na ribah, zlasti na po» strveh.
Potrebna bi bila tudi občinska ubožnica, da bi stari ljudje, ki nimajo nikogar, dobili na stara leta zavetišče. Nekateri pravijo, da bi- bila res potrebna, ker stalne dajatve za cesto utegnejo tega ali onega spraviti v ubožnico..
Olimpijske igre v Londonu so tako vpli« vale na nas, da smo tudi pri nas ze začeli z »boksanjem«. Sicer so to šele prvi^za* četki, toda kaže, da imamo ljudi, ki kažejo velik talent za to stvar. Toda boksanja ne mislimo uvesti kot športno panogo, ampak kot samopomoč pri reševanju gospodarskih
vprašanj. Če na primer ne dobiš dovoljenja za gradnjo ali kaj drugega, narediš v ura» du nekaj boksarskih parad in pokažeš, da se da taka stvar tudi drugače rešiti. No, mi že razumemo, kako »se takim stvarem streže«!
MELVIČE
V nedeljo 8. avgusta smo obhajali naš vsakoletni »žegen«, obenem pa, tudi štiri» desetletnico mašniškega posvečenja naše* ga gospoda župnika Franca Mikule. Naj» prej jim je domači cerkveni pevski zbor zapel pred župniščem pesem: »Zadoni nam, zadoni...«
Nato jim je cerkveni ključar voščil vse najboljše k njihovemu jubileju. _ Posebno lepo so nastopila mlada dekleta, in fantje, ki so jim v deklamacijah izrazili željo, da hi dočakali v naši sredi še zlato mašo, kar je želja vse naše fare. Nato je sledil spre* vod v cerkev, kjer so imeli brški gospod župnik slavnostno pridigo, po kateri je pevski zbor zapel pesem: »Slavljenec naš, bodi pozdravljen!«
Med streljanjem možnarjev je sledila slavnostna služba božja, pri kateri so na» šemu slavljencu asistirali še trije duhov* niki.
S tem je bila cerkvena slovesnost kon» čana in se je začela druga, kakor navadno na vsako »žegnanje«, s slovensko pesmijo pod lipo. Popoldne smo imeli poroko Inja* kove Hance katero si je izbral za družico g. Mörtl, uslužbenec okrajnega glavarstva. Voščimo jima obilo sreče v novem stanu!
ŽĆLEZNA KAPLA
Pretekla nedelja je bila pri nas kar ži* vahna. Žegnanje pri Devici Mariji v Trnju je privabilo mlado in staro od blizu in da* leč. Kar jih ni pripeljal »Fiki« tam od ce* lovske strani, so pa prišli s kolesi ali peš. Slednjih je bilo seveda največ. Vreme je bilo lepo in zlasti naše gore v ozadju s Ko» šuto so bile lepe kot malokdaj., Po maši smo nekateri šli na prireditev, igrali so »Miklovo lipo«, večina je pa iskala po du= ševnem okrepčilu spričo opoldanske ure kak prijeten kotiček v eni izmed naših prija* znih gostiln, ki so za to nedeljo pač poskr* bde, da je bilo vsega dovolj. Komur so pa bile te le pretesne in mu je bilo v njih le prevroče, čeprav v naši dolini pravzaprav nikoli ni vroče, če jo primerjamo s čelov* škhn prahom, so pa zžvili malo navkreber recimo k Brunner ju na Lobnik, ki je za naše razmere nekakšna Osojščica, seveda z to razliko, da se ti ni treba, voziti z vzpe» njačo, ki za slabe želodce ni vedno dobra. Tukaj so domači godci igrali poskočne in mladina je plesala na plesnem podu, ki pa leži tako drzno v višini kot orlovo gnezdo. In ograjen je, ker bi se navsezadnje komu, ki nima preveč razvitega čuta za ravnote* žje, utegnilo še v glavi zvrteti. Toda zrak tukaj gori in lep razgled, to dvojA je nekaj posebnega- Naša ljuba Kapla leži spodaj
(GelovUka
OD PETKA DO PETKA
V nedeljo 15. avgusta je bil v Celovcu nekak kmečki dan, ki ga je priredila av* sirijska kmečka zveza. Tega kmečkega zborovanja se je udeležil tudi zvezni mi* nistrski predsednik dr. ing. Figi, kmetijski minister Kraus, minister Schumy ter drža* vni tajnik Graf. Na zborovanje je prišlo iz raznih krajev okrog, 30.000 ljudi. Do* poldne je bilo zborovanje na Novem trgu, zvečer je bilo pa »žegnanje« na dvorišču deželne hiše.
Ko so prišli ljudje že na zborovanje, so si ogledali še razstavo in je bil ta dan obisk največji v vseh dneh razstave. Treba je bilo tudi pohiteti, ker to je bila takorekoč zadnja prilika, ker je razstava trajala sa» mo še do torka 17. avgusta. Ob delavnikih pa na kmetih ni časa, da bi človek hodil okrog. V torek je bilo razstave konec. Raz* stavljalci so začeli pospravljati in prostori bodo kmalu prazni. Ostal bo samo še žaba* vni prostor do 22. avgusta. Razstavo je obi* skalo okrog 110.000 ljudi. Za. stotisočega obiskovalca je bil dobitek in sicer Sani. Te je dobila neka ženska, ki pa noče, da bi bila imenovana.
Življenje na živilskem trgu je še nekam živahno, čeprav ni videti kakšnih posebnih dobrot. Jabolk je precej in so po 2.40 do 4.40 kilogram. Kakršne vrste pač so. Iz Italije so prišle sveže slive in so po 5.20 šil. kilogram. Paradižnikov je precej, in so se pocenili ter stane kilogram 2 šil. Še bolj so se pocenile kumare, ki stanejo 1 šil. kilogram. Domače sveže zelje je po 2 šil. kilogram. Črnih jagod je precej. So zelo lepe in zrele ter stanejo 2.50 šiL liter. Do* mače čebule je tudi precej in sicer 3.20 šil. kilogram. Novost so brusnice, ki stanejo 6 šil. kilogram. Zelo raslo pa je stročjega fižola. Letos je slabo obrodil in še tisti, ki je, je slab in trd. Kilogram stane 2 šil. Tudi solate je bolj malo in stane kilogram
stisnjena kot ovčja čreda. Zelene košenine, kd pa so na srečo zelo strme, tako da se nam v prihodnji zimi celovških smučarjev ni treba bati, — vodijo kot zelene zavese prav do bistre Bele, ki prihiti tam gori od Jezerskega.
Kar nas je bilo pa starejših, smo posedli pred hišo, reševali v zraku vi» seča vprašanja ter jih večino pustili nere» šena.
MAUSEB K A E E L »
ROMAN
(Nadaljevanje)
23.
Vsakemu je škof dejal: Še je čas. Kdor nisli, da mu bo breme pretežko, naj se /rne.
Tudi Klemenu je rekel.
Se je čas.	> T «
Od jutri naprej ga ne bo vec. Jutri bo
irivezan na Cerkev za vselej.
Kako bi človek ne mislil v taki noči. Po ;olikih letih priti do prve stopnice, s katere ie mogoče iti samo naprej.
Klemen misli na dom. Na brata m sestri, la očeta in na mater. Jutri bo prestnženo loslednje vlakno, ki ga je po človeško pri» /ezovalo na rodno kri. Od jutri naprej bo ilužabnik Cerkve, prisegel bo škofu.
Kaj vse je bilo v teh letih! Precute noči n boji, iskanje in tavanje, vse se je gro» nadilo z neznano težo na šibka ramena, lutri bo prostovoljno prevzel težke obvez* losti. Dovolj je bilo časa za premislek, lah* <o bi ubral drugo pot, Jernejevo. A vzdr» žal je, posvetil človeka v sebi in jutri bo egla štola prek njegovega ramena. Samo preko ene, da ga ne stare teža, ki ]o je is» kal, po kateri je hrepenel.
Njegovo ime bo z drugimi med prebrano
5 prižnic cele škofije:	...
Subdijakonat so sprejeli naslednji kleriki ljubljanske škofije:
Klemen Gornik iz Krnice ...
Cula ga bosta oče in mati, vsa župnija in
župniku Venclu se bo tresel glas.
Subdijakon Klemen Gornik.
Pevski zbor se bo pričel učiti novomašno pesem, nekdo bo naročil novomašni križ, po celi fari bo nemir in pričakovanje.
Vse to roji po Klemenovi glavi.
Dolgo v noč drsajo copate po hodnikih. Semenišče se ne more prav umiriti.
Klemenov spanec je tanek, bolj podoben bedenju.
Jutri bo praznični dan.
*
Semenišče je bilo navsezgodaj živahno. Nemir je valovil po vseh hodnikih, po vseh sobicah. Pripravniki za subdiakonat so od* bajali v stolnico.
Klemen je počasi stopal po stopnicah. Miren je bil kakor voda v globoki krnici.
Ljudi v stolnici je bilo veliko. Klemen je z očmi spolzel prek glav in iskal za znani* mi obrazi. Nikogar ni bilo. Videl je samo Moškajevo mater, ki je brisala solze.
Začeli so z obredi. Ko je legla štola prek rame, se je Klemen šele prav zavedel.
V	dolgi albi, s štolo preko ramena stoji pred oltarjem.
Subdiakon. Služabnik Cerkve in ljudi.
Proti volji se mu rose oči. Globoka sila ga vsega prevzema. Zdi se mu, da je prišel čez globok gozd na svetlo jaso.
Sveče gorijo na oltarju, ljudje valove po klopeh in v cerkvi leži velika skrivnost, mnogim nerazumljiva.
Mladi ljudje so stopili na samotni otok, pustili svojo mladost, vse radosti in v tem trenutku zadeli križ, ki ga bodo nosili celo življenje.
Subdiakoni se vračajo v semenišče. Od vsepovsod seganje v roke.
Subdiakoni se smehljajo.
»Hvala, hvala.«
V	rokah nosijo brevirje. Od danes naprej so ga dolžni moliti.
Opoldne ima Klemen obisk. Nasmej'an obstoji na hodniku. Sibirski otroci.
Prinesli so mu rože. — šopek rož, ki so jih kupili Bog ve kje.
Klemen z rokami zabrodi v Nežikine lase. Otrok smehljaje strmi vanj.
»Zakaj si niste kupili kruha, revčki?«
Klemenu se trese glas.
Nato posedejo. Otroci čebljajo, Klemen Samo posluša. Kakor da so mu na srce pri* peti ti glaski. V rokah drži šopek rož._
In v tem šopku je velika ljubezen, ki Kle* mena naganja v vek.
Ob dveh se otroci poslove. Klemen gre s šopkom po stopnicah.
Nato gre z vazo po vodo in postavi rože na mizo.
Zdi se mu, da ljubezen gori z mize proti stropu, da je preplavila vso sobo.
Ko je zvečer ugasnila luč in je Petrič za» spal, je Klemen klecnil na klečalnik.
Skril je glavo v dlani. Ko se je dvignil so mu bili prsti mokri. Slekel se je. Preden je legel, je s prsti pobožal rože v^vazi.
In bilo mu je, kakor da je pobožal usable obrazke otrok.
*
Dnevi so bežali. Klemen se je od vsakega poslovil, kakor da ga je plačal s cekinom.
Stekale so se ure.
Gornikovi so napravljali opravo. Po fari je šumelo. Župnik Vencel so bili dobre vo* Ije, se posvetovali in pričeli s pripravami za novo mašo.
Tudi Klemen je imel dela čez glavo. Na* kupiti je moral novomašnih podobic, naku* piti spominkov, poiskati novomašnega pri* digarja.
Za tovariša si je izbral Misleja iz tretje* ga letnika. Najbližji mu je bil po kraju. Od Radovljice do Krnice ni daleč.
Diakonat.
Klemen kar verjeti ne more. Vse gre s čudovito naglico. Niti na »Sibirijo« ne mo»
2.60 šil. Podeželani so prinesli tudi nekaj robidnic in stane liter 4 šil. Letos je_bila letina za zelenjavo še kar dobra in nismo vezani tako na uvoz.
Ker smo že pri tem, kako se želodcu streže, naj omenimo še to, da se ljudje ze* lo razburjajo zaradi sladkorja, ki nikoli ni pravočasno oklican, doeim ga dobiš po trgovinah po višjih cenah kolikor hočeš. Gospodinje godrnjajo, posebno sedaj, ko je čas za vkuhavanje. Pa je res čudno s tem sladkorjem. Menda tudi za sladkor velja pregovor: za malo denarja, malo muzike. Res je, da »prihranjeno ni snedeno«, kakor so nas naša mati večkrat učili, toda pri sladkorju bi pa ta star pregovor lahko opustili.
Sedaj pa pojdimo od kalorij na druge stvari, ki so prebivalstvu prav tako potre* bne. Kar nas stanuje v zahodnem delu me* stav, v takozvani »Kanaltalersicdlung«, bi želeli, da se ta »pomakne« do srede mesta. Zveza je tako slaba z mestom, da strgaš precej podplatov več, kakor jih pa dobiš na »Bezugschein«. Ni nobene zveze,^ razen tramvajske. Do tramvaja je pa daleč in je precej vseeno, ali greš peš v mesto ali pa do tramvaja. Ali bi ne. bilo mogoče, da bi mestna občina storila nekaj. Saj naselje je veliko in ravno malemu človeku bi bilo s tem veliko pomagano. Toda joj, kadar je slabo vreme in pozimi. Po cestah,so tako velike luže, da enostavno ne moreš čez^ Če ne znaš plavati, je bolje, da se obmeš in greš v mestu v hotel spat. Poleg	J c
pa električna razsvetljava taka, kakršna je bila v starih časih, ko električne luči še ni* so poznali. Po cestah vlada popolna egip* tovska tema in preden prideš do, stanova* n ja, stopiš vsaj desetkrat v lužo, če ni tako velika, da sploh čez ne moreš. Kar nas sta* nuje v tem delu mesta, čakamo za jesen ko bo zopet slabo vreme, da bomo dobili od mestne občine podmornice, sicer ne bomo mogli zvečer domov. Pa tudi sicer je mesto precej zapuščeno in prav v Celovcu pogre* samo' tiste ljubkosti in privlačnosti, ki jo vidimo po drugih mestih. Vse se zdi nekam zanemarjeno in ni videti nobenega zname* n ja, da bi se merodajni potrudili za olep* sanje mestau
Zasebna podjetnost je £lede tega veliko bolj živahna. Sedaj, ko je denar dobil trdnejšo podlago in veljavo, se razne tvrdke trudijo, da bi svoje lokale olepšale. Tako vidimo, da mnogi svoje lokale prenavljajo in se človek kar dobi’o počuti, ko stopi v tako prenovljen prostor.
Zanima nas, kakšno bo usoda mestnega gledališča, ki je preteklo leto zašlo v veli« ke težave. Kakor se sliši, bo v jeseni zopet začelo z delom, vendar pa njegova žalostna usoda še ni jasna. Vsi želimo in oričaku» jemo, da se bo vse prav rešilo. Pa je res žalostno ,da je za druge stvari denar, za tako kulturno ustanovo pa ga ni najti.
Naša stara znanka, ura v župnijski cer* kvi je zopet zdrava. Popravili so jo in se* daj nam zopet naznanja ure in nas opozar* ja ,da čas hiti in se več ne vrne. Dolgčas nam je bil po njej in smo veseli, da je zo= pet zdrava.
re misliti, kakor bi rad. Sernjavski je ču» dno skrivnosten. Klemen ga ne more uga* niti.
»Kaj imate za plotom?« je radoveden.
»Včasih sem se učil za rezbarja. Samo za veselje, za zabavo. Več ne smem povedati.«
Več Klemen ne more spraviti iz njega. Potlej je zvrtel iz Nežike, da Sernjavski izrezuje Boga na križu. ^
Po diakonatu sta prišla na obisk tudi Meglič in Jelka. Klemenu je bilo močno prav. Dolgo je premišljal, če bi ju vabil na novo mašo. Zavoljo Jelke. Nemara bi spet vstali jeziki. Obema bi bilo nerodno in morda Megliču tudi.
Toda Megliču je veliko dolžan. Kremen* čevega študira in vedno je pripravljen po* magati.
Povabiti ju mora. Malo se nadeja, da bo Jelka odrekla. Saj sama ve, kako je z žen» skimi jeziki v Krnici in v Gorjah.
Meglič kar ne ve, kako bi zastavil be* sedo.
»Vprašat sva prišla, kaj bi vam za novo mašo najbolj prav prišlo.«
»Dosti sta že dala drugim. Na novo ma* šo vaju povabim.« Pri tem je z dolgim po» ’gledom ošinil Jelko.
Zardela je. Še preden je mogel Meglič odgovoriti, je že segla v besedo.
»Vesela sem, da si naju povabil, toda k novi maši res ne moreva priti. Vem, da bi bilo Krničanom nerodno. Gospodi se radi ognejo. Nočeva kaliti preprostega razpelo* žen ja.«
Meglič ni nobene rekel. Žena pač boljše pozna ljudi, med katerimi je živela.
»Težko mi je, da ravno največjih dobro* tnikov ne ho,« s težavo reče Klemen.
Jelka ga razume. Hvaležne Klemenove oči so vesele. Meglič vendar sili, naj pove, kaj bi najbolj potreboval. Morda novoma* šni križ ?
(Dalje prihodnjič.)
SOBOTA, 21. avgusta:
7.15	Iz svetovnega tiska.
17.10	Pregled sporeda za prihodnji teden.
NEDELJA, 22. avgusta:
7.30 Jutranja glasba.
17.10	Komentar 19,20 Polurna oddaja.
PONEDELJEK, 23. avgusta-
7.15	Jutranja glasba.
16,00 Potovanja po svetu,
17.10	Poročila.
TOREK, 24. avgusta:
7.15	Poročila in jutranja glasba.
17.10	Poročila.
SREDA, 25. avgusta:
7.15	Poročila in jutranja glasba,
17.10	Poročila.
ČETRTEK, 26. avgusta:
7.15	Literarna ura,
17.10	Poročila,
19,30 Zvočni tednik.
PETEK, 27. avgusta:
7.15	Jutranja glasba in poročila.
17.10	Poročila.
Uaiia iattd&t - BBC
(Poročila v slovenščini in srbohrvaščini)
(Oddaja vsak dan na srednjih valovih 267 m in na kratkih valovih: 30,96 m, 25 m in 19,61 m).
7,45—8,00 poročila in koment. v srbohrv.
15.45—	16,00 por. in komentar, v srbo-hrv.
21.45—	22,15 por. in komentar, v srbo-hrv. 22,15—22,30 poročila in komentarji v slov.
ft&db hst - II.
(Slovenske oddaje)
ZA NEDELJSKO POPOLDN
c
E
■■!■!■				■ m m			1	m	■	2	3	4	5	6		■	m	7	■	m	m	R	H	R	R
mm		8	P	10		11		m	■	■	12				■	m	m	13	14		15	16	17	m	m
18	1"				■	20		21	M	22	■	23			24	m	25			m	26			27	28
29				■	30				■	31	32	■	33			m	34			35	m	86			
37	I		■	38 J					■	39		40				m	41				42	M	48		
I		H	44			n	45		m	46				R		■	47		■	48		49	R	50	
■H		51					a	52				■	m	53				R	54					R	m
55	56	■	57			■	58		m		■	59	60			H	61	62	■	63			R	64	65
		6V	H	68		69			m	70	71					■	72		73			R	74		
75			76	■	77				m	78			IS	79		m	80				R	M 1 1			
82				«3	■	84			m	85			86	H		m	87			■	88				
mm:
■HM
mmmm ik»
mmmt

' Besede pomenijo:
Vodoravno 2 zdravilna rastlina; 8 južna rastlina; 12 domače ime za Jožeta; 13 lepega vedenja; 18 evropsko glavno me« sto; 23 poljska rastlina; 25 latinski izraz za »moli«; 26 blazina, prevleka; 29 ovoj, zavitek; 30 nočne ptice; 31 kratica za »anno Domini« (Gospodovega leta); 33 ev« ropska reka; 34 poziv na pažnjo; 36 na tekočem, točno (tujka); 37 nedelaven, ne* maren; 38 zvezda repatica; 39 gozdna rast« lina, grm; 41 obljube; 43 vzklik; 44 slo« venski zgodovinar; 45 italijanski določni člen; 46 zidna prevleka; 47 predlog; 48 la* tinski ^pozdrav; 50 kot pri 31 vodoravno; 51 ptič; 52 kozi podobna žival v Južni Arne* riki; 53 oblika krstnega imena Anton; 54 del obraza; 55 kratica za »slovenski«; 57 oster, jezen: 58 vprašalnica, ki se zaobeša; 59 kralj ptičev; 61 dva soglasnika sičnika; 63 stara oblika veznika; 64 kratica za »krajši«; 66 manjše naselje; 68 eden izmed slovanskih izrazov za denar; 70 visoka dre* vesa, jagnedi; 72 tuje žensko krstno ime; 74 romanski izraz za »zlato«; 75 uhata do* mača žival; 77 del telesa, udje; 78 grška črka; 79 vzklik; 80 zapor; 81 star človek, praded, tudi oseba iz sv. pisma; 82 denarna enota prekomorske države; 84 preprost iz* raz za smešnico; 85 jutranja padavina; 87 avstrijska poročevalska agencija; 88 mošt-
vo, skupina športnikov; 89 lani ob tem času; 90 skupina vojakov; 91 gospodarstvo» nik; 92 žensko krstno ime (prva črka r).
Navpi čno: 1 sivih las; 3 kratica za »preteklega leta« (»anno passato«); 4 pri* jeten na pogled, krasen; 5 strupen plin; 6 bližnji po bivališču; 7 upotreba; 8 sveto* pisemska oseba; 9 tanka stvar; 10 prva in predzadnja črka v abecedi; 11 najmanjši delec snovi; 14 postaja na progi Ljubljana—Zidani most; 15 časovni veznik; 16 reka v Lombardiji; 17 žensko ime; 18 barva kože; 19 zadnja beseda v očenašu; 21 prihuljen človek, laskač; 22 priprava za merjenje zračnega tlaka; 24 pokrajina v Mali Aziji; 25 nasprotovanje; 27 predjed; 28 mesto v Rumuniji; 30 reden, pošten; 32 ljubo ... kdor ga ima; 35 filmska igralka, po rodu Slovenka; 38 model; 40 označka za kemično prvino berilij; 42 žensko krstno ime ;44 gozdna rastlina; 49 skra jšano moško ime; 53 del človeka; 55 obok, strop; 56 indijansko orožje; 58 večja vojaška enota; 59 nevaren; 60 polmer trikotniku včrtane-ga kroga; 62 kdor ne vidi; 64 sladkovodna riba; 65 človeški ud; 67 drug izraz za vas; 69 nasprotje od stare; 71 kraj na Gorenjskem; 73 kot pri 81 vodoravno; 74 nepravi oče; 76 tanka stvar, kožni izrastek; 81 se* dež vida; 83 kot pri 60 navpično; 86 očka; 88 prvi izraz pri štetju .
itMiiiittiiimiimimiiimiimiiiiimiiiimiiiiuiimiuiHiimiimiiHiimiMit
farno 1 šiling mesečno 1
S pričetkom šolskega leta (septembra), bomo pričeli z izdajanjem 4. letnika mladinske revije
ifffltCadi Hoioian*
»Mladi Korotan«, ki je predvsem med na* šo šolsko mladino močno priljubljen, bo tudi v tem letu izhajal na dvanajstih stra* neh in prinašal vsemogoče zanimivosti za šolo in dom. Slike, zanke in uganke ter povesti in navodila Za učenje bodo za vsakega dobra in primerna zaposlitev.
Ker bomo tiskali le omejeno število iz* vodov (le toliko kolikor bo naročil), svetu* jemo, da še danes odpošljete upravi »Mlade* ga Korotana«, Klagenfurt-Celovec, Völker* markter Ring 25/1 naslednjo naročilnico, ki jo lahko pošljete v odprtem pisemskem ovitku kot tiskovino:
NAROČILNICA
Priimek:	..............................
Krstno ime:...............................
Pošta:	................................
Vas (ulica):............... . št.: . . .
Podpisani naročam mladinski mesečnik »Mladi Korotan« za leto 1948/1949.
Datum:................... .
Podpis:
Kdor plača vso naročnino naprej, plača le 8.— šilingov!
Oklic za tobačke izdelke
21. oddelek koroške deželne uprave raz« glaša posebni oklic tobačnih izdelkov in si« cer na odrezek R 8 tobačne karte 44. dode« litvene dobe, na katerega morete dobiti 20 cigaret vrste »Austria C« ali »Austria 2«. Imenovani odrezek izgubi veljavo koncem 44. dodelitvene dobe.
Doslej je bilo treba za 200 g tobaka za njuhanje oddati tri odrezke tobačne nakaznice. S takojšnjo veljavo je izdan nov pred« pis, na podlagi katerega boste dobili z&~ vsak odrezek 100 g tobaka za njuhanje.
Dnevne oddaje: 7,30 do 8,00; 11,30 do 14,30; 17,30 do 24,00.
Nedeljske oddaje: 7,30 do 8,30; 9,30 do 14,30; 16,30 do 24,00.
Poročila dnevno ob: 7,45; 12,45; 19,45; 23,15.
Postaja oddaja na valu 203,6 metra.
MA\U OCilLASII
iiiuimiiiiiijiiimiiiiiMimmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
SLOVENEC, mehanik po poklicu, star 35 let, želi spoznati pošteno Slovenko (bo* diši Jugoslovanko ali Korošico) v starosti od 20 do 26 let. Ženitev ni izključena. Naslov v upravi »Koroške kronike«.
fprefmem
samostojno in pošteno šiviljo. Vsa oskrba v hiši.
Naslov v upravi »Koroške kronike«
nietice, pozor!
Predelavamo vašo ročno spredeno prejo in volno v platno, brisače, prte, kuhinjske krpe, naglavne rute, loden, posteljne odeje itd. Zamenjamo za volno ali laneno predivo bla» go za srajce, karirasto (črtkastn) blago, dalje blago za zavese itd. Tkalnica*Weberei JOHNE & NOS* WITZ, Celovec-Klagenfurt,
St. Ruprechtstrasse 120.
Slovenec
star 37 let, bi rad menjal službo iz Štajerske na Koroško. Išče službo kmečkega delavca ali tesarja v Celovcu ali okolici. Govori tudi nemško. — Naslov v upravi »Koroške kronike«.
PODELITEV (DELNA) ZIVIL ZA 44. DODELITVENO DOBO
Upravičeni so prejeti:	kruh			Meso		Maščoba				Suh. slitp	Kos- miči		Pš. mo	„Oma" za otroke 2 za*.	»Haas” ZB otroke 1 zav,
Odrezki nakaznic:	400 C	500 ?	1000 z	200 e	3on K	70 ir	140 r	IHC: Z	280 e	500 ?	400 r	25f e	750 ?		
1 Navadni potrošniki nad 18iet	3		1, 2, 16			—	17	5 5		7	8		4		
2 Mladina od 12 >18 let	3 3		1, 2, 16	15											
										7	8	26 27	4		
3 Otroci od 6-12 let			1,2			—		5		, 7			4		
4 Otroci od 3-6 let	3		1i 2	—				5	—	7 7			4		
3 Otroci do 3 let		1						5					4	26	27
6 Ddlni samooskrbovalci z maslom nad 18 let	103		101, 102 116	'							108		104		
7 Mladina od 12-18 let	103		101, 102 116	115							108	126 127	104		
8 Otroci od 6-12 let	103		101, 102						—	—	—	—	-<04 104 104		
9 Otroci od 3-6 let	103		101, 102			—									
															
10 Otroci do 3 let		101													
														126	127
11 Delni samooskrbovalci z mesom in mastjo nad 18 let	203		201, 202 216								208 208	226 227	204 204 204		
12 Mladina od 12 • 18 let	203		201, 202 216			—									
															
13 Otroci od 6 - 12 let	203		201, 202												
14 Otroci od 3 - 6 let	203		201, 202										204		
15 Otroci do 8 let		201											204	226	227
16 Delni samooskrbovalci z mesom, maslom in mastjo	303		301, 302 316								308	326 327	304 304		
17 Mladina od 12 - 18 let	303		301, 302 316								308				
18 Otroci od 6 - 12 let	303 303	—	301, 302										304 304		
19 Otroci od 3 - 6 let			301, 302							—	—				
20 Otroci do 3 let		301											304	326	327
21 Krušna nakaznica za popolne samooskrbo val ce			407, 408 409										414		
22 Dodatna nakaznica za nameščence				501 507		502 509					—-	505 511			
23 Dodatna nakaznica za delavce		603 617 620			601 619		602 616					605 613			
24 Dodatna nakaznica za težke delavce			703 710 717 720	701 707 719 722					702 721						
25 Dodatna nakaznica za najtežje delavce			803, 810 815 817 820	801 807 819 822			—								
26 Nakaznica za noseče in doječe matere				901 902 903					905 906						
Nadalje še dobite:
2800 gr zgodnjega krompirja na odrezke 9E, 21E, 9Jgd, 21Jgd, 9K, 21K, 9Klk in 21Klk.
1400 gr zgodnjega krompirja na odrezke 612A, 615A, 712S, 715S, 812Sst, 825Sst.
500 gr stročnic na odrezke 604A, 618A, 704S, 718S, 804Sst, 818Sst.
375 gr koruznega zdroba na odrezke 705S, 724S, 805Sst, 824Sst.
500 gr pšeničnega zdroba na odrezke 27K, 27Klk, 127K, 127Klk, 227K, 227Klk, 327K, 327Klk, 909M.
500 gr pšenične moke na odrezek 910M.
350 gr maščob na odrezka 802Sst in 821Sst.
150 gr riža na odrezke 6K, 6Klk in 6Klst.
250 gr riža na odrezke 6E in 6Jgd.
Na z E, Jgd, K in Klk označene odrezke št. 3, 103, 203 in 303 lahko dobite namesto 400 gr kruha 250 gr kavnega nadomestka.
Nadalje dobite na št. 44E tedenskih odrezkov I do IV krompirjeve nakaznice 43 do 46 5600 gr krompirja, na št. 44Klst tedenskih odrezkov I do IV krompirjeve nakaznice 43 do 46 skupaj 2800 gr zgodnjega krompirja.
Na krušne odrezke s 50 gr označene z „W“ morete v razmerju 100 proti 75 dobiti namesto belega kruha moko.
č&cCettjave je dovoij
Domač pridelek zelenjave je tako zađo* voljiv, da do na daljnega ni potreben nikak uvoz Jz večih krajev javljajo presežek pri» delka in na pristojnih mestih so že vložili prošnje za izvoz več sto vagonov zelenjave.
la doka veijo
Ne boš!
■J
Žena (pred zlatarsko izložbo): »Ko bi bila tale zapestnica moja, mislim, da bi ne imela nikoli nobene želje več na svetu!«
Mož: »Pojdiva naprej! Pomisli, kako pusto in dolgočasno mora biti življenje, če ni« ma človek nobene želje več na svetu!«
Prebrisana Ksantipa
»Ti, Senčarja ima pa žena strašno pod copato.«
»Pa kako! Kadar je prišel iz gostilne domov, si je zmerom v veži čevlje sezul — sinoči mu je pa žena stopnice z žebljički potresla!«
Prekanjen sodnik
Sodnik: »Gospa, vi trdovratno tajite, da bi bili krivi, toda popisovanje prič se po« polnoma poda na vas: srčkan obrazek, zelo ljubka postavica, visoko izpodrezana nožiča ...«
Obdolženka (navdušeno): »O, gospod so« dnik, to sem seveda jaz, kdo pa druga!«
Pametna gospodinja
Meščanka (branjevki): »Po čem so jajca?«
Branjevka: »Po dva dinarja; ubita pa dajem po dinarju.«
Meščanka: »Ubijte mi jih za deset dinar» jev.«
Škoda
Cibrov Jaka, ki je bil vsako zimo reden gost jetnišnice, je imel tako izvrsten glas, da ga je učitelj zavoda že kot mladega fanta sprejel v kaznilniški pevski zbor.
Marsikatero zimo je tako prebil kot ka» znjenec in pevec pod ključem. V času zadnje kazni pa je dozorel v njem resen sklep.
»Sedaj sem bil zadnjič tukaj!« je rekel pri slovesu odločno. »Postati hočem pošten človek.«
»Pa ne, da bi...« zamrmra stari častitljivi učitelj osuplo... »Kje pa naj dobimo potem takega izvrstnega tenorista?«
„Koroška kronika" izhaja vsak petek - izdaja Britanska obveščevalna služba. — Uredništvo lista je v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. — Telefon 3651/02. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu. Völkermarkter Ring 25/1. — Telefon 3651. — Mesečno naročnino je treba plačati v naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Tiska: Tiskarna „Carinthia' v Celovcu.