Leto V.	TRST, v soboto dne 29. aprila 1899.	Štev. 12.
Brijetrikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravdništvo. — Oglasi se računajo po število besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulja, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. "»E
BRIVEC: Gospod Baron, vi tedaj ne privoščite, da bi se ljubljanski dijaki priučili ruščine. BAROK: Baas, rušiš, panslavistiš. Germanski bog pozna samo nemški.
BRIVEC: Pardon Herr Baron ! Ako so Marij ari leta 48. tako pridno se vadili ruščine, zakaj bi se je ne danes tudi Kranjci ?
b e n,
Nekoč sem se zazibal v sen, Sladak zazibal v sen človeški; Na prostor stopil raza vitij en — Bil atrium je to nebeški.
Duhov tu videl sem nebroj, Ki trli so v nebeška vrata .... Svet Peter vpil je: ,.hej, ti, stoj '. Kdo te pozval je semkaj svata ! ?"
„Katerega rodii si sin?
Kak jezik govoriš?" — „„Slovenski
Odgovoril mu je trpin.....
,:Odlazi, v Hades, kraj peklenski!"
,,Ked6r latinščine ne znž, Vsprejet k nam v sveta ni nebesa, Ta kraj za onih le velja Ki so latinskega telesa."
„Na ona vrata trkaj, tam Kjer mož stoji ti sivolasi; A preden stopiš v božji hram, Možu se onemu oglasi....."
Odšel slovenski je trpin
Tje na odkazana mu vrata — — —
„Slovenski, oče, sem jaz sin,
Li vzprejmeš notri tu me svata ?"
Šent Tolfbenk pa je na-nj zavpil: ,.Odlazi! — Da te slana vzela !" In zdaj — po hrbtu je dobil, Da mu je koža oplavela.
„Tu je Valhale" — Tolfbenk de — ,.Tu je za Nemce prostor prvi, Ta prostor tebi že ue gre Ker nisi nemške mi krvi".
„Na ona vrata — tam naprej, Moža kjer vidiš dva stoječa, Da se naznaniš jima — glej ! Drugače ti namažem pleča".
PODLISTEK.
Žena kot agitator.
Šesto leto bila sta že poročena Jurij Kobilar, odvetniški in zakotni pisač ob enem in Frančiška Ivanič. Šesto leto srečna v zakonu. Vsako leto se jima je porodilo dete in vsaki krat — oj smola! — deklica kar je očeta nekoliko vznemirilo, toda on, kot »flegmatičen« človek, ni dolgo prenašal tega nemira v srcu, ter se kmalo zopet razvedril.
Njiju otroci, male Kobilice, bili so, — smiluj se bože! — jako slabo oblečeni, kajti z izborno plačo Jurijevo, kojo je večinoma za se porabil, ni mogla njegova boljša zakonska polovica Frančiška kupiti in napraviti deci bogsigavedi kake oprave. Bili so dalje precej zanemarjeni, umazani, nepočesani in večinoma bosi. Ne smemo pa ravno zameriti gospej Kobili, da je svoje otroke tako slabo »gleštala«. Imela je obilo druzega posla. Bila je namreč hišnica v hiši, kjer se je nahajala pisarna,
Naprej Slovenec je odšel Ter odhajaje se priklonil, Ko pa je tje na kraj prišel, Lepo, ponižno je pozvonil.
Vratarja čuvajoča vhod Ob stranih mirno tam stojita, Bila sta Šent Ciril iu Metod, Prijazno ga nagovorita :
„Od kod, prijatelj, prideš k nam l Novice dobre li nam nosiš! Želiš vstopiti v božji liram, Čemu to naju, bratec, prosiš.'!"
„„ Miru tu prišel sem iskat — Miru pri svojcih če ne najdem, Kam hočem li se še podsit, da s prave spet poti ne za j dem
„„No, bil preganjan sem povsod, Na zemlji tam in na teh dvorili, Zamiiu miru sem iskal tod Med ptnjci— tam — le v teh prostorih.""
„„Šent Peter me je v beg pognal, Oš, nisem iz rodu Latinov, Šent Tolbeuk se mi je smijal, Na hrbet dal celo — batiuov.""
„No, dobro došel! Naš si brat, Ysprejemamo tu brate svoje; Kaduj se sredi naših trat Pokritih v raznovrstne boje".
„Tedaj le vstopi v bo>!ji liram, Zasedi blažene prostore, -Pri ptujcih tu — na zemlji tam, Najti miru nihče nemore!"
Narodni postopač.
ter ob jednem v pisarni šefa svojega soproga »kanzleidiener-ca«.
Dasiravno ni imela pri obeli poslih mnogo opravila, morala je pa pač vsako jutro odganjati nadležne kmete, koji so pred uradnimi urami hoteli v pisarno.
Da ste jo slišali, ko je govorila s strankami, to vam je bila cel doktor. O vseh pravdah vedela je povedati stranki in potolažiti jo. To pa ne ramam, in njena beseda je mnogo uplivala; dočim je bil njen Jur, ali kakor so ga nekteri zlobni jeziki krstili »Načol«, po celem mestu, da celo po celem okraju znan kot mož prete-kanc žene.
Da še natančneje naslikam cenjeno osebo gospe Kobile, omeniti moram, da je bila precej debela in grozno — lena, ter da ni sramotila svojega, ne preveč prijetno zvonečega imena.
Tako jima je potekal čas in prišel je čas občinskih volitev. Slučajno je bil šef njenega soproga postavljen za kandidata. Agitacija je bila vsled tega živahna. Jurij letal je okoli in nabiral glasove in poobla-
Z vlakom,
(Resnična.)
Lep pomladanski dan je. Po široki cesti, katera vodi iz Rimskih toplic, proti Laškemu trgu vidimo kmete, ženoče živino na sejem v zadnje omenjeni kraj. Med njimi opazimo tudi kmetica A., doma od sv. J., tako visoko gori »pod oblaki«, da mu je le parkrat v življenju mogoče iti »doli« med ljudi. Tudi on je vzel seboj svojo kravico. da jo, kolikor mogoče drago proda, ter potem nakupi za dom potrebnih reči. —
Kmalu je bil na svojem cilju. Zamešal se je med možico, ter jel ponujati svoje blago. Kupca je dobil po kratkem iskanju, in po dolgem prepiranju in barantanju mu jo je prodal za 45 gld. »estrajbarskega denarja«. Vesel svoje kupčije je šel v gostilno, ter si pustil prinesti pol litra vina, »danes si ga lahko privoščim«, mrmral je sam med sabo, »saj sem dobro prodal sivko«. Na to si pokliče še porcijo juhe in vogal belega kruha. Ko se do dobrega naje in napije, plača zahtevan račun in odide.
Pot ga je peljala mimo kolodvora. »Kaj, ko bi se danes z „ajzlponam" peljal«, pravi sim sebi, ter stopi v čakalnico. Z velikimi težavami zve, kje se kupujejo karte. »Dajte še meni eno karto«, pravi uradniku. »Kam pa«, vpraša ga ta. »E kam, domu bi se rad peljal«, zarenči
stila kjer je le mogel in to na daleč okrog.
Naposled, ko je že pri vseli klijenti-njah njegovega šefa trkal na vrata, oddajal glasovnice in pobiral pooblastila, kjer se je le upal kaj opraviti, poslal je še svojo ženo k njeni babici, ki je bila ž njo jako dobra prijateljica z naročilom naj skuša dobiti pooblastilo od nje.
Frančiška kot zvesta Jurjeva družica odpravila se je na pot k babici. Prišedša k njej, jela jej je razlagati kako in kaj ter to in ono, in naposled kaj želi od nje.
Babica pa ni bila pri volji oddati svoj glas nasprotni stranki, ter se je obotavljala.
Frančiška uvidela je, da mora z babico »energično« postopati, ako hoče dobro opraviti, se je ojaeila, ter jej je osorno v besede posegla: »Veste kaj, mamica! Ako ne podpišete pooblastila ne boste več k nam na prihodnji porod prišli!«
To je babico osupnilo in podpisala je pooblastilo.
P o d 1 i p č a n.
nejevoljno naš junak. »Kje ste pa doma oče«, vpraša ga zopet uradnik. »To te pa prav malo skrbi«, godrnja zdaj že jezen kmet, — pa če hočeš ravno vedeti »pri Sv. J. sem doma, prav gori na vrhu«. »Tja gori pa ne vozi vlak«, pravi zopet uradnik. »No se bom pa samo do „Remerporta" (Romerbad, Rimske toplice) peljal«, pravi jezno kmet. «Tja pa, pa za kateri razred pa hočete imeti karto ? Za prvi, drugi ali tretji ?« vpraša šaljivo uradnik. »E za mene je že prvi dober«, pravi, vzame listek, plača zahtevano svoto, ter gre za svojimi znanci, kateri so ravno hoteli vstopiti v vlak. »Le hitro pojdi«, pokliče ga eden izmed njih, »drugače bodeš moral tukaj vstati«. »Kam se mi pa mudi?« pravi ponosno naš junak »saj imam karto«. Toda oni niso imeli več časa prepirati se, kajti že je bilo slišati brlizganje vlaka. Hitro so vstopili, se odpeljali ter pustili našega znanca. Ta je z zaničljivim nasmehom gledal za odhajajočim vlakom, ter sam s seboj govoril: »Le peljite se. Pa nikar ne mislite, da bodem jaz peš za vami prišel; čemu imam pa karto?« To rekši vzame iz žepa kratko pipo, je natlači s tabakom ter žažge. Ko se nakadi, pokliče nekega uradnika, kateri je šel ravno mimo njega ter mu reče: »Ti, zdajle se bom pa jaz peljal. Tukaj imam karto. Uradnik pogleda listek ter pravi: »Bodete morali še dolgo čakati, vlak proti Rimskim toplicam je že odšel«. »Kaj meni mari Rim in Rimske toplice. Jaz se peljam v Re-marport, in stvar je pri kraju«, jezi se kmet. »Saj vam pravim, da je vlak že odšel« odvrne že nekoliko razsrjen uradnik, »Naj odide če hoče«, rentanči kmet, »jaz imam svojo karto, katero sem pošteno plačal, in zato se hočem tudi peljati«. »Dobro«, pravi uradnik, kateremu je še le sedaj na misel prišlo, kaj kmet misli, »jaz bodem brzojavil v Zidan most po poseben vlak, kateri vas bode stal 80 gld.« »Za pet ran božjih, nikari ne, »pravi prestrašen kmet, »toliko pa še za kravo nisem dobil; šel bodem rajši peš« To rekši se obrne in odide. »Nikdar se nisem peljal po »ajzl-ponu«, pa se tudi nikoli ne bodem«, govoril je med potoma, »take golj.ufiije ni nikjer, kakor tukaj. O ti fardirban svet !»
J a c k.
Mati: »Otroci, pazite se danes pred očetom; zdravnik mu je prepovedal piti.«
Filozof: »Kako se drznete prepirati z menoj o tej stvari ?! Ali ne veste, da sem bil na dveh vseučiliščih?«
Kmet: »To nič ne d <5; jaz sem imel telo, ki je tudi pilo mleko dveh krav a čim več je pilo, tem večje tele je bilo«. —
Parabola.
Bogati zasebnik Tolarček se je v svojih mnogobrojnih prostih urah posebno rad bavil z reševanjem globokoumnih problemov. Nekoč si je belil glavo, kako bi se pač dalo določiti, da-li je več pametnih ali več neumnil ljudij na svetu. Hkrati mu pride v restavraciji, kjer mu je nekoliko steklenic šampanjca pomagalo reševati težavno nalogo, izborna misel. Nagloma stopi na ulico in zavpije parkrat prav glasno med množico: »Vi modri mož! »Vi prebrisana glava!« »Vi pametni človek!« — toda nihče se ni zamenil zanj. Sedaj pa Tolarček premeni svojo taktiko in zakriči (samo enkrat): »Tepec neumni!« Kakor bi trenil, so se vsi do zadnjega jezno ozrli, nekateri so vihteli nad njim svoje palice ter mu nevarno pretili, dijaki pa so tulili kakor besni in rjoveli: »Tu je moja karta !« »Vi ste me razžalili!« »Se danes se morate z menoj dvobojevati !« itd.
Z največjim naporom je ušel naš Tolarček obči ogorčenosti — a problem je bil rešen! —
Gabrije pri Ajdovščini.
Predragi Brivce, ko bi vendar takrat v Gabriji bil, bi te bil povabil pod okno poslušat klepetanje dveh deklet; Francka: O zdrava Leneka, kako je
kaj, kje si pa bila ? L e n č k a. Hvala dobro, bila sem pri Tončkovih.
F r. Kaj pravijo, ali so kaj žalostni, ko so
jim table prinesli. Len.: Prav nič, saj je Sketčev nabil to prepoved ker ne mara, da bi njegovo dekle drugi mladenči motili. F r.: Kej poj, Rezka in Marička ste bile. L e n.: E kaj čjo, Lipe ni še mladenič. Tisti lahki gospodič, pej ni table videl, ko so jo prej dol vrgli. F r. : Kaj tako malo časa je bila, ali nimajo patenta ? Len.: Veronika pravi, da so jo tisti os-
marji prinesli samo za aprila. Pr,: Kako si se pa kej imela v Branici z mojim nekdanjim Šuštarjem?
Len.: Hvala prav izvrstno. Vendar se ga
še spominjaš. F r.: Saj enkrat sva se res ljubila. Poslušaj, samo v šestih mescih mi je pisal 24 pisem. Zdaj je pa pobral šila in kopita in hajd na Planino. Len.: Ne žaluj preveč, saj imaš bolj izvrstnega.
Fr.: Ne zameri za moje vprašanje; enkrat so govorili, da boš gospa, da vzameš čuvaja Lukovga, zdaj pa ti Urša pre-jamlje.
Len.: Oprosti me. Gospa »negra« bode
moja nastopni ca F r.: Meni je rekel Tomažev, če se letos ne, da ni več časa za me. Da me izobči.
Len.: Tudi mene je še lani plašil, danes pa mi je rekel: Tebe in Palkavo so oprostim za eno leto, in Bajcavo zato, ker ima ravno nov »gvant«. F r.: Beži, beži, Palkavi bo moral dati za
tri leta dopust. Len.: Nič ne veruj, ona je zaročena s tem in Drejčkom. saj je napovedan dvoboj. F r.: Se od Rozine in Malje sem radovedna. Len.: Ono so imele vsaka svojega fanta. Fr.: Slišala sem, da je Zonlcava, milo, milo jokala.
L e n.: Morda ji je šlo v šuln. F r.: Kovačinovi na hrbet, kjo jo Vencel naplel.
L e n. : No, nekaj mora ostati od praznikov. Fr.: Res »luštni« so bili, pa hitro minili. Len.: Vsaka reč en čas, tudi nam je čas so ločiti. Lahko noč!
Bližnje uho.
*
Leta 1900.
»Ali Vi tudi nabirate raritete?«
»Da jaz nabiram dopisnice brez razgleda«. —
o
oo
Vzrok ženitve.
»Zakaj sta se pa vzela?«.
»Zato ker mi je bil ta lump dolžan 2 kroni!«
oo
o
Gospod : »Na vaši strani gošpica živel bi kakor v raju«. —
Gospica: »Potem bi morala prej menjati naše — obleke !
Samo enkrat. . .
Samo enkrat, — — pogledal rad V obraz tvoj premili Se jaz, — — ljubo — nebeško slad, Okusil to, s čutili!
Samo enkrat, — — povedal rad Na tvoja bi ušesa, Da moja srčna b<M in jad, Solzi mi tu očesa !
Samo enkrat, — — podal bi rad Desnico ti v pozdrave! — liesnice — razodeti sad, Ne morem iz daljave. —
Samo enkrat, — — poljubil rad Bi lica ti rudeča ! — —• Goreča vica in prepad Prešel potem — naj veča. —
I. Z. Devoljub.
Moje misli:
Marsikdo pride sčasoma do velikih časti, ker ga niso o pravem času obesili. —
Mladost išče sreče, starost — miru. —
Dober spomin je taleut plagijatorjev.
Kdor se za svet ne briga, s tem se svet največ peča. —
Takozvane »izkušnje« običajno niso nič druzega nego zbirka p/edsodkov. —
Smela trditev ima v življenji več vspelia, kakor globoka modrost. —
Za današnjo umetnost velja originelna prismojenost. —
Čez protekcijo in denar le tisti zabavlja, komur oboje manjka. —
Kjer se sreča nastani, tam prenoči tudi zavist. —
Kritika je tašča umetnosti. —-
■r
Ribniški rešetar.
Vozna po selajs'nc' v L'bldno in nezaj.
Pretiikl' kejd'n s'm biu šu z suho ruabo v majstu N. pa s'm skuz 4 dni pod an'm kozovcam rojte popravlev pa dost'
rešjet nebrjenču. Gospodar gaspud Štam-bou Piipe h ktir'm s'm tiid' ne kuašto hodu je jaku postrajžen člov'k, de ima zini rej dost' gostu v'socga in nizk'ga stanu; tist zna taku plaušat in tiid' lugat, de m' še kakš'n gaspud vrjame. Samu an suased m' vsako odrižo in m' na če n'o vrjet. Lej drag' »Brivec« kaj se je zgudlu !
Štambovga Papeta suasM se imeniije Micken Jur' tist se naj še po ajznpon' v L bi ano palev. Samu vozna se m' je predraga zdajla, polej ga je pa Piipe navadu k'ku bua nar b'l po cejn' Lblano vidu; in toku le ga je nevadu:
Ti Juri pojdi jutri zjutraj l/,i ure prej na kolodvor preden ulak odide in reci: prosim karto za v Ljubljano za tre tj klas, in ko ti bo gospod karto dal, se moraš dvakrat pod nosom iz desne proti levi po karti vbrisati in zgovoriti »Še, Šc» in te ne bo za karto nič terjal, pa boš prost voznine. Vajdi da vsaki dan enega človeka voznine oprostijo toliko časa, da bo dolg Dolenjske železnice poplačan. To pa zato, da bi se ljudem prikupili, da ne bi črez zgubo. Dolenjske železnice godrnjali. Samo vedeti se mora da so to doseže. Veš Juri, drugim ne smeš te skrivnosti povedati sicer bi hotel vsaki to storiti: znajva le midva. — Tudi jaz tako delam — le tiho pa prst čez usta.
(Dalje prihodnie.)
Po lovu.
»Milostivii, slišal sem, da ste tudi izvrstna jahačioa?« — »No, ja, kolikor se ravno pri hiši potrebuje!«
K
Oficijalna notica.
V noči od sobote na nedeljo pala je krona, ki je visela nad posteljo gospe grofice Kaminskv na posteljo, ter je znatno ranila na hrbtu gosp. grofa.
Železni socjalni demokrat v tržaški moki.
Zakleti sovražnik kosmatinov in kos-matink ne zameri, da te moram telegrafično poklicati. Povabljen si, da nemudoma prisopihaš s celim eugom žajfe v pekovski tabor. Tam dobiš na peči demokrata suhega kakor trska. Ta prikazen adlerjeve stranke ti dela 26 ur na dan! Po noči je.
bel kakor angelj, po dnevi je pa črn kakor saje, kajti ta tovorna živina ima dva poklica : peka in oglarja. Potem praviš ti da v Trstu niso pravi socjalisti. Javiti ti morem, da mu mojster Pascuti tako samo-silno kamandira, ker je zvedel, da je bil ta ponočni in podnevni demokrat enkrat celo Slovenec. Morda ga tudi ti poznaš, ker vsak dan gre mimo tvoje brivnice in zadene v tvojo tablo s svojo zaspano glavo. Pridi torej brez druzga, drugače ne bomo pekli kruha za te. Pričakuje te
krušni od b o r.
*
Ženin: »Reci mi Tončka, si li praz-noverna ? «
Nevesta: »Ne, dragi moj«.
Ženin: »Potem Ti nekaj povem: Ti si moja trinajsta nevesta!«
o o
Gos p o d : (kočijažu, ki počasi vozi): »Koliko let pa ima vaš konj?«
Kočij až: Po priliki toliko, kolikor vaš cilinder!«
Mi smo mi, ki lonce peljamo.
Mi Slovenci smo sicer imeniten in hraber narod, drugače bi danes niti slovenskega pepela ne našel na našej zemlji. Posebno pa v središču Slovenije na Kranjskem so najhrabrejši.
Tam tako »luštno« klofajo svoje smrtne sovražnike — seveda lastne brate, da kar curkoma teče črna kri po »Slovencu« in »Narodu«. Tam so taki junački, da se niti »Prajzov«več ne boje: pač pajse liberalec tako boji klerikalca in narobe, da se kar križajo kedar se srečavajo. Morda pa delujejo tudi tukaj še neznani bacili — specifično slovenske krvi. — Ako so pa že Kranjci take narave, kedo jim bode zameril. Jaz ne. Vendar se mi nekako »premodro« zdi, smatrati Kranjsko središče sveta. Da bi vsaj bilo obzidano kitajskim zidom, bi se morda znalo vbrauiti 24 ur — Krupovim topom. Ali ker tega nemajo, bi vendar morali bolj resno vpoštevati Primorski val, ki bi jih utegnil še kedaj braniti; no saj jih i danes brani in hrabro brani. — Škoda res, strašna škoda za slovenski narod, da ni slovenska zemlja politično in gospodarsko združena v eno celoto — potem bi pa res Kranjci ne smeli več reči: »Mi smo mi, ki lonce peljemo! —
o o
Popvor M fantov na ftašperjevem vrhu
v Brdih na Goriškem.
■1. Kako gre Alojz, kaj mi poveš dobrega od K.... je prijelo kakšno pismo včeraj ali danes ?
A. Dragi moj Pepo zdi se mi, da ni nič prišlo. Kaj misliš, da bo še pisal.
J. Ce ni pisal nocoj pride gotovo dol.
A. Kako pa veš ti da pride ?
J. Sem mu pisal, da najpride.
A. Ubogi .....celin, ko bi vedu, da mu ti
pišeš namesto K.... in da tudi'prebiraš njegove pisma bi gotovo več ne pisal.
J. Se manj pa prišel.
A. Kaj pa mu pišeš ?
J. Pisal sem mu tako, da ko bi imel le en cent soli več v glavi, bi več ne odpisal.
A. Koliko pisem si mu že pisal?
J. Na ime od K.... 4 in eno na svoje ime.
A. Kaj pa si mu pisal na tvoje ime ?
J. Pisal sem mu, da jaz in K....' se že dolgo ljubiva, in da se več ne pustiva, in da gorje njemu če se še enkrat predrzne k nji priti.
A. Kaj pa je potem pisal ?
J. Za šalo ga je imel, ker je pisal K.... tako-le :
Ljuba moja K._.!
Dam ti vedit, da sem prejel tvoje presrčno pismo. Naznanim ti, da sem prejel tudi od tvojga fanta eno, pisal mi je, da se ti in on več ne zapustita, pa za to ljubezen, ki jo imata če ti je ljubo pridem jaz dol, da ti odvezo dam, da ga pozabiš. Zdaj pa te prosim ne zameri, ker ti nisem pisal kadar si hotela, saj veš, da ob delavnem ne morem ker se mi roke tresejo od pikona in sapona.
A. Ja, ja, le naj pride mu že pripravim jast štolo iz robide pa mu jo trikrat okoli grla ovijem, da bo odveza bolj veljala.
Prišel je ali kar se je zgodilo ni zapisano. Ker druge je lahko za norca imeti,
a večkrat človek sam se vjame v dreti. —
Janko: »Nono, zakaj se praskaš ti zmerom po glavi?«
" Nono: »Pusti me, to je še edino veselje, katero imam na tem svetu!«
»Ženka, kaj kuhaš danes?« »Na, dragi moj, če bo to, kar hočem, se boš čudil!«
o
oo
Poročnik (na plesu): » Vaša hčerka, gospod Merjasec, pleše divno!«
G os p. Merjasec: »To ni nič, ali da bi jo videli na hibtu plavati!«
S t k.
o
oo
Šef: »Jaz jemljem v službo same ožcnjene moške.
Svetnik: »Zakaj?«
Šef: «Zato, ker taki ostajajo vedno dolgo v uradu«.
Gospo d: »No Ana, kaj kuhaš danes?»
K uharica: »Zrezki bodo, če ne pride pozneje milostljiva kuhati«. —
o
oo
A.:	»No, lep nahod je moral imeti Ivan tedaj, ko se je zaročil«.
B.:	»Kako meniš?«
A.: »Ker je nahoden človek navadno brez okusa«.
Hlapec proti svojej skopej gospodinji :
Svinja ima polno korito ajde, meni pa še košček črniga kruha ne privošite. Popoldan za »malco» ne dobim druzega, kakor malo čiste sirotke in par suhih drobnic.
Gospodinja: Veš kaj, pri svinji imam »prefit«, pri tebi pa nič.
Hlapec: Dobro, naj Vam bo pa še svinja za hlapca.
o
oo
Žalostno.
Lotrijo hvali baba vsaka, Saj lahko dva dobi petaka. Boštjan pa Noeta rad hvali, Če vinca polu leži v štali. Spominja rad se Krancelj mali Vseh muzikov, ki niso krali. Tako vsak človek hvali vedno, Kar res velja zanj kakor-dedno. Na tega pa nikdo ni mislil Ki »prvo postelj« si je izmislil!
Stk.
»Moji zobi so še vsi dobri«, rekla je neka dama, »samo vzad imam eno luknjo !«
A.:	»Ta gospod tam, je mnogo let za državo delal!«
B.:	V ministerstvu ?«
A.: »Ne, v Kopru (zaporu)!«
o
oo
Dva tatova gresta po noči v dimnik meso krast. Da bi jih pa manj zapazili, nočeta luči prižigat, ter rajše v temi kra-deta. Prvi se spravi v dimnik, drugi pa spodaj čaka, da bo pobral, kar bo prvi doli zmetal. Ko sname prvo pleče oni v dimniku, pravi spodaj stoječemu, naj pazi kam bo padlo. Nato ga spusti. Ali si dobil? vpraša spodnjega. O, da, pa še dvakrat, pravi spodnji. (Mu je namreč pleče na glavo priletelo).
Poljub in solza.
Strdstno mati poljubila Detetu je nežni vrat; Ko ga v zibelj je povila Solza gorka je kanila, Ti veselja prvikrat. — —
Pomlad sreče pa vživala Malo časa je zares. — — — Solza liri tka spet je pala, Ko za sinčkom je jokala. — — —-Vzel ga angelj je z nebes.
I. Z. Devoljub,
t
Učitelj: »Kake lasi so imeli stari Slovani ?
Učenec: »Stari Slovani so imeli.......
stari Slovani so imeli sive lasi !«
Mož ženi svoji (jezno): Mica, ako bi ti zame to čutila, kar jaz zate čutim, bi več zame čutila, nego zame čutiš; ker pa ti zame ne čutiš tega, kar jaz zate čutim, nisi vredna, da jaz čutim zate, kar čutim.
Po krokariji.
»Kaj imam od tega! Včeraj so pili vsi na moje zdravje in danas imam »mačka« za »znort!«
DOPISI.
Iz Brezovske Jare. Liibi Brivo ! Po-vejdat ti muorem, de suo ble ledje vesieli k se bir pršu u našuo faruo-uduvuo; jon de si taku l'pu briv bres, de be kakšuimu tiekla kri. Samu adn je še vuo'stov k nejsi znov zanj, nek »svetnik — trgovc«. Zanj prniesi pasebnuo britu, ker je kasmat vaz-von jn vaznutr; ta te je gledov pa strani. An driiji jie tiidi šie, k nej še prov vab-rit, in ta je Karantan. Vuon jema zmieraj važanco, de jemamuo hlapca jen nie miež-narja. Gvišnu udobi duosti, njegov kasmat želuodc od »uduve«.
Praviš de nejsi mougu pagledat u šulo. Se zna, ker tiikej je zmiraj odprta »luknja«. Ti si mougu prašat Ltikata Elekca; ma samu ne znam, kaku be se žnjem paga-varjov, zatu-kani pravjo, de gavari : fran-cuosku, kineškn, indjansku, egiptovsku jn buh zna še, »kul-kul« šprah, samu sla-vensku nč. Pej ti »Brivc« znam, de ga-variš več šprah, taku se buosta zgavarila tiidi za ga vabrit. In če buo kej djav va-drežmii an malu jezička, de buo znov tudi slavensku.
Se anuo be ti rad pavejdov, ma nie pot strehuo. Pa skoro se bajim, de niebi čiili: zajci, ragač jen župan —. Pej nej buo, ti čem vseglili pavejdat: prnas jemamuo an vielilc »vrt«, jen ta je reis taku vielik, de ga nemuorejo z usega »pecirka«, ladje vabdeilat. Zatu suo še najieli Striikla za cejpt, jen Jerina za vuovit cepe, de niebi zajci pajeli friišk jn jabk. Leipa hvala, Vam gaspudje vadbuorniče, de taku skrbiste za domače delavce !!! Taku liibi Brivc, pridi po veliki noči enkrat k nam jemu buoš duosti zasliiška.
K lin k K 1 o n k.
Iz Avbera. Dragi majster! Kod se vendar zmiraj klatiš, da te zopet ni nič več sem?
Se li še spominjaš, kako je bilo zadnjič v Avberu? To je bilo tam precej po pustu. Pridi vendar še kaj sem pogledat. Sedaj pa le prinesi tudi klešče seboj, pa le močne, ker te čaka težko delo. Veš kako si uondan strgan tistega J. P-, pa ni vse nič pomagalo. On je ravno tisti kosmatinec, kakor je bil prej. Prvo go fanj pocukaj, za tiste pod nosom in prašaj ga, če je poskrbel kaj za ceste! Ma fejst ga primi da buo vedii kedo je biu žep'n. Povej mu tudi, da mu kaj lepo stoji uniforma, posebno še ona od c. kr. marine in tudi njegovemu šefu, da stoji cilinder, kakor zajcu sedlo!
Za tvoje delo pa, da veš naprej, obljubil ti bo dosti, pa dan — ne vem — menda neo — kakor je vajen, Le glej, da ne ostaneš tudi ti brez plačila, kakor se je že več njim zgodilo. Obljubit in dat ni vsak!
V deželi bahauja v dobi obljub!
Živeli!
P r i d e š e.
Iz Vipavsko doline na Kranjskem. Ze nekaj let delujoča »Prva Vipavska sa-djerejska zadruga« ni pretočeno leto nič delovala, in kakor kaže tudi letos ne bode pardon: v pervi polovici maja bode (mogoče) občni zbor, in mogoče, da se tam sklene tudi delovanje, kakor ga je prete-čeno leto sklenila in to le zaradi tega kjer ne more dobiti voditelja. Sosednji voditelj je obtičal tam nekje na laški meji in se nc-more nikamor izvleči.
Prosim Te dragi »Brivec« ako veš za kakšnega možaka, da bi bil sposoben voditi našo zadrugo pripelji ga na občni zbor (ako se skliče), da se ga imenuje voditeljem naše zadruge, tako bode zamogla zopet lepo vspevati kakor je pred nekaj leti.
Tvoj » K i k e r i k i«.
S Ivrasa. Ko sem bil zadnič svojo potno mavho na Pivki, sem videl v vasi Trnje različne ljudi prihajati. Misleč daje tam tržni dan jo tudi jaz tje mahnem, svest si da zalezem kaj za »Brivcev« nož primerniga. jNisem se varal. Po malo korakih dohitim slabotno ženico, kateri je iz cajnce molelo prekajeno svinsko pleče. Pošalim se: No, mamica če bova delila se vam pridružim in če ste za to tudi pleče odnesem ? Ta menda me ni umela, zato me začudeno pogleda ter nekaj na tiho spregovori. V tem se začuje iz daljave krepek ženski glas: Kaj greste k cuprnci? Ne hodite jo ni doma, je šla na Trsat po žegne! Na te neumljive besede postal sem radoveden vsaj toliko da pričakam dotično bitje, obstoječ iz suhotne beračice, katera mi še enkrat zakliče: Ne hodite ne zdaj, ni Pjepce doma, včeraj je šla v Reko po kadilo ! Mati — jo nagovorim — jaz ne urnem vašeh besedi! Nisem mati ne, jaz sem še dekle, Prosenova Mica sem, reva sem pa vendar vse popravici povem, zato nemorem viditi vas ljudi, ki ste tako brez pameti da hodite k naši cuprnci po lek; možici in babe ste vsi enaki. Kaj vam bo ena brezuka baba povedala, če neč ne zna? Škoda za krače, pršute, klobase in krone katere znašate sem za nomalo kadila po-
mešanega v kakih plevah. Greste pa — Bog mi grehe odpusti — eno na eno kakor k ofru in čakate tam kakor na spoved ; doma bi klobase jedli in Boga molili, ne pa hodili do takih babur.
Pred to nenado sem osupnil, rekel nisem nič, mislil si. pa: človeka vse doleti. Od sramote da se me tako sodi se vrnem, uvideč, čemu gredo ljudje v to vas in kaj pomenja pleče v čajni.
Kajne mojster »Brivec« da nakloniš takem ljudem svojo britev ali elo postaviš v okrožju Št. Petra brivnioo? (Ceje tako je bo res treba. Ure d.)
T voj potovaleč L a t i n a r.
Letigrami.
Komen. Pri obedu po odlikovanju gospoda Josipa Forčič, »e je komenski župan zjokal, ker je slavljenec prej dobil »križ« kakor komenski zvonik.
Ljubljana. Volitev se vrši mirno. Da se klerikalci ne pomešajo med liberalce, nosijo prvi bele nageljne, drugi pa narodne trobojnice. Volilci se večinoma vozijo v zaprtih kočijah na volišče. Kočijaži nosijo znake stranke, ki sede v vozu. Vsako toliko se pripeti, da si dva nasprotna kočjaža prideta z vozom priblizu. Takrat se čuje: »Kaj boš ti Janez s tvojim garo-felcem«. — »Kaj p a ti s tvojem pandelcem«. Zasukata gajžlo eden proti drugemu, da se kar bliska. — Na večer je vse mirno, elektrika zameži že ob osmi uri. — Da se pa potem med zidovi pije in zabavlja na farje in liberalce to je naravno; drugače bi nihče ne vedel, da so občinske volitve v Ljubljani.
Koper. Italijanski poslanci se kesajo, da so tako zgodaj vstrašili Slovence in Hrvate. Zdaj jim bode res dolgi čas v zbornici. —
Rim. Št. Peter na Notranjskem je te dni počastil knezoškof s4 svojem obiskom. Župan je sklical obč. odbor k posvetu za sprejem, pri tem pa več dni zaspal.
Iz Pivke. Šempeterski imeveljaki žele imeti, ob cesti med vasjo in postajo, razsvetljavo. Vstreže se jim v tem s pogojem, da bodo dosedanji župani in odborniki prižigali in sežgali občinske dolgove. Ta zmes bo zelo trajna ?
XXXXXXXXXXXXXXX
Naročnikom!
Oni gospodje naročniki, kateri so pristopili v „Brivčevo družbo" oktobra ali novembra meseca, tem steče s tem mesecem prvo poluletje.
Upravništvo.
xxxxxxxxxxxxxxx
Listnica uredništva.
Gosp. Sanein iz Divače: Vaše pismo objavimo takoj, ko bodemo imeli prostor v listu, prej nam ni mogoče. -
G o s p i c i J. J. Z. D. Vi pojete „Njemu", da ste pri njemu sedela, bila srečna le za hip. No, kaj hočete, saj to je že nekaj če je človek na tej zemlji za „hipec" srečen. Sicer pa pojete dalje, da Vam ni mar za srečo, ker ni življenje večno. Mir zadobite, ko pod črno rušo sladko zaspite. No, vidite, taka se bode „Njemu" zgodila in Brivcu tudi. — Zato Vam priporočujemo — ne žalujte preveč za „Njem". —
Gosp. A. K i r a r. Hvala za poslane naslove, upamo, da nam ostanejo zvesti pomagači.
Drugi gospodje dopisovalci, že morejo potrpeti, ako niso njih dopisi prišli takrat na dan.
□□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ DO □□ □□ □□ □□ □□
»Slovanski svet" in „Slaviscto Eclio11.
Na Dunaju izhajata obadva lista, prvi na slovenskem drugi na nemškem jeziku.
Izdajatelj je gosp. Fran Podgornik.
,,Slovanski svet" izhaja 10. in 25. dan v mesecu ua 16 straneh in stane za vse leto i gld. „Slavisehes Eclio" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
Oba časopisa vestno zasledujeta slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikar ne bi smel biti brez teh listov.
0p000(xxxxxx)»00000000cxxxxxx300
Edino pravi
Paglianov sirup
<MRH kri očiščajoč.
]□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ Tn □□ □□ □□ □□ □□ □□
Dve Sv, Ivanki.
„Kaj maraste Marika, ke jemaste tašne fajn solne z brunela". — „Ja, se jih imaste tudi vi lehko — beište čedol h Pepetu Krašovcu tam naj-deste takšue ku ceste. Dobite na zbiro: z brunela, se svetlim pontalom, se zametam spret. Tgdi ima rumene škarpet visoke za zvezat in tudi za otroke, černe ali kukar se zbereate". — Ma či je ta Pe-peta? — Kaj ne znaste, saj hodijo vsi naši man-derjarski, moški in ženske dol. Dobite ga tam pri cerkvi sv. Petra le prašajte po Pepetu Krašovcu, vsi vam ga pokažejo.
Jožef Staniič
čevljar v Rosariu.
Ni jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelka, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fabrike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fabrike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.

Schutzmai ke. Vsi drugi pečati so ponarejeni.
OOOOOOOOOCOOOOGOOOOOCOOOCOOOOO
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. TRST ulica S. Calarina ši. 9.
(Kad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. — Pošilja se na debelo iu drobno.
Pošiljatve samo na povzetje, posole ostanejo na račun firme odjemalca po pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Bf Cena olju je od 28 nvč. do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Guate-mala, Jamajka, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
Udani
Novak Miha.

xxxxxxxxxxxxxxx
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom'? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — Nisem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje. Družba ima 5.250 000 založ. kapitala. Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174.000 gld. Asikuracije so znašale: 1, v zavarovanju na življenje 189 milijonov 549.000 gld.
Proflajalnica jestvin v BarMjal!
V moji prodajalnici dobi se vsake vrste jedil za naše gospodinje. V zalogi imam: sladkor, kavo, riž in fino olje
po 28, 32, 36 nov.; kakor tudi dru-zega blaga na izbero. Vse blago zdravo, dobro in po ceni.
Priporočujem se našim barkovljanskim, kontoveljskim in drugim družinam.
Udani
Ivan Cergol
trgovec.
Leposlovni list za ženske i z-liaja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri po vesti, pesmi in razne podučile nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo , Slovenke" — Trst.
:M=
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamen in izvršujem točno naročila na

i
kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese,
>
.Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. hrčmarjem, drežinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in rake, sveže sadje, fino olje, itd.
aw Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. "»E Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja. Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
t
f
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
It

EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
ki čišti kri
OPOMIN r^r laatnega
Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano iz Florencij e (ne od Emesta ali drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuša drznostjo slap ar iti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ni res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvrdka Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.
Domača krojačnica
-♦ TRST ♦-
ulica S. Maurizio št v. 11, II. uadstr.
Podpisani javi slav. občinstvu, da kroji obleke in perilo za gospode po najnovejšem kroju in za vse letne čase po jako primerni ceni. Delo solidno. Na povabilo pride tudi na dom jemati mero in naročila.
Priporočuje se Tržaškim in zunanjim Slovencem udani
Josip Vičič
krojaški mojster.
Leta 1881. v Gorici ustanovljenja tvrdka
y nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi).
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svoje lastno izclelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse
po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvo tudi svojo tiskarno črk na perilo.
-900m-
Prodajalnica pri Sv. Ivanu |
štv. 336.
i t ima veliko zalogo vsakovrstnih kolonijalnih 9 A jestvin kakor : kavo, riž, olje, kis in A
O* razne moke in moč« a, t a jedila, drži v za- V logi rzna manifakturne tkanine za oblačila. Cene primerne. — Tobakarna. Za obilen obisk se priporočuje:
Ana ud. Gašperčič
trgovka.
•-«--fOO«-•-
Pri moj tvrdki
Schivitz & Comp. v Trstu
se dobivajo stroj vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi in kovin, kavčuka in platna. Kedeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeriu in škropilnice proti peronospori svojega
izdelka in druge. Garantiram dobrote vsega blaga. Cene nizke.
Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. MAT. ŽIVIC, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.
jr AT jr j* JIT JP		
		
i
i
J W Obilo nai
i Franjo Fin
posestnik v Stari Loki pri Škofji Loki št. 19. (Gorenjsko).
Prodaja na drobno in debelo najbolj lino naravno sadjevo žganje, dober okusen brinjevec knban iz najboljših brinjevih jagod. Pijača je zdrava in krepilna za moške želodce. Oddaje prekupovalcem in družinam po najnižji ceni Obilo naročbe prosi gornji.
ooooooooooo
Rusko-slovenski slovar °
---9 sestavil Hostnik £--
I	— fr izdala ^ - ,
Goriška tižkarna A. Gaberšček v Gorici.
B*" Stane samo 3 krone
Slovenska mladina, ki želiš citati ruske duševne velikane v izvirniku, in si tako nasrkati slovanskega duha, segaj predno po ruski slovnici, katera obsega slovnico-slovarček in berilo.
V „GorišM Tiskarni" k. GaberšM v Gorici
---9 izšel je ravnokar <5__
BEN-HUR w
Sloveči roman iz časih Kristusovih Cena mu je: 1.20 iohohohohoi
lOiiOHOiiOiiOi po pošti gld. 1.30
Naročila je pošiljati naravnost na tiskarno.
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja so vseh vrst moke — domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
W ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
K>OOOO©OOOO0OOOC»OO©OOOOOO<
Slovenska gostilna
JJ
PRI PETELINU"
v Trstu
! sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter 1 ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen. Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
I je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiijkom.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo.
Da bolje ustrežem svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
Vse prav čedno zdravo in ceno.
Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo:
WT ,,PRl PETELINU"
Ulica Ghega štev. 7.
>OGOOOOOOOOOOOOOOO0OOOCX>OOOOOOJ