Domoljub V Ljubljani 17. maja 1944 57 B 20 »Smrtonosna kuga« Za Pijem IX. je leta 1878 takoj po svojem nastopu dvakrat zapored spregovoril novi veliki papež Leon XIII, ki je meseca aprila leta 1878 izdal posebno pismo o prevratnih družbah. Toda to pismo je malo zaleglo, nakar jo Leon XIII, še istega leta meseca grudna izdal novo okrožnico, kjer je jasno in odločno povedal, da je komunizem med tistimi nauki, od! katerih človeški družbi grozi največje zlo. Papež pravi, da bi rad molčal, ker je o tem govoril šele pred nekaj meseci. Toda ne smo molčati. Komunizem ne nastaja slučajno in ne povsod. IJobro uspeva le tam, kjer ljudje bolj cenijo telesne vrednote kakor pa duhovne, zlasti pa tam, kjer ljudje že kar malikiijejo pridobitve moderne znanosti in tehnike. Najbolj ugodna tla pa ima tam, kjer so razni »znanstveniki« znanost in vedo ločili od vere in Cerkve ter zdnj z znanostjo hujskajo zoper Cerkev. Hujskanje zoper vero in Cerkev pripravlja komunizmu najbolj .ugodna tla. S temi besedami je papež povedal veliko resnico, ki smo jo pri nas v teku tega pol-stoletja bridko doživljali. Razni »znanstveniki« in »vzgojitelji« so na vseh šolah načrtno iz-podkopavali veljavo Kristusovega nauka. Eni so hujskali zoper vero v celoti, drugi pa so liili taki, ki so vero še puščali pri miru,' zato da so potem bolj učinkovito pobijali Cerkev in njeno veljavo. Med tiste, ki so pripadali k drugi vrsti, štejemo tako imenovane »krščanske socijaliste«, ki so se na zunaj delali ša kristjane in celo katoličane, niso pa priznavali papoških okrožnic ter so jih smešili, VsegA tega so dandanes lahko še dobro spominjamo. 'I a veliki papež, ki ga je rajni naš dr. Janez Ev, Krek tako od srca in iskreno slavil kot največjega socijalnega papeža, je v novi okrožnici katoliškemu svetu podal navodila za, novo pravo krščansko ureditev človeške družbe, Toda tudi ta okrožnica je naletela na gluha ušesa mnogokje, zlasti pa -na Francoskem. Pri nais se je že pred 55 leti veliki mislec dr. Mali-nič boril za to, da bi papeževa beseda spet zadobila svojo, veljavo. In dr. Krek je bil tisti, ki jo na temeljil papeških okrožnic započel veliko delo slovenskega krščanskega in socijal-nega preporoda. Od tistih (fob pa do začetka velike svetovne vojske je pri nas na Slovenskem vrelo novo življenje po naukih velikega papeža, kateri je lia eni strani učil, kako naj bo človeška družba urejena, na drugi strani pa svaril pred komunizmom, ki ga je treba iztrebiti, ker jo »snirtnonosna kuga«. Papež pravi: Kar je kuga za človeško telo, to je komunizem za človeško družbo. . Taisti papež je tudi svaril države, naj se no zanašajo na policijske ukrepe, zoper komunizem, ker s lemi ne bodo mogli uničiti to kuge, ki je duhovna. Pač pa naj bi države Cerkvi nudile svojo pomoč, ker le ona lahko s svojimi nauki take zle nauke zatre. Nekaj podobnega je dr. Korošec pred 4 leti zaklical vsej javnosti. Deijal je, naj ljudje ne pričakujejo, da bo komunizem mogoče zaireti s policijo pač pa ga bo treba in mogoče zatreti s poglobljenim duhovnim prizadevanjem. KT nsk Beloteranjec prt svoji zidanici cal jo na okope vse krščanske kulturne delavce in vzgojitelje. Pa tudi te besede so Sle mimo liiliih ušes. Edino le Katoliška Akcija jo t-i-rat razumela svojo nalogo ter se z vso silo vrgla v boj zoper komunistične zmote. Zato tudi ni čuda, da 6o komunisti takoj v začetku svojo sedanje rdeče revolucije pri nas najprej planili po članih Katoliške Akcije. Vojni dogodki preteklega tedna Boljševiška in angloameriška propaganda jo napovedovala, kako bo spomladi strla Nemčijo. Napovedovali so velikanske ofenzive, ki jim Nemčija no bo več kos. Zdaj pa se je pokazalo, da js Nemčija uspešno zavrla boljševiške vojska na vzbodu, kjer se je rdeča armada ob svojih strašnih izgubah ustavila in ne more nikamor naprej. Zdaj je nastopila tudi toliko časa napovedana angloameriška ofenziva v Italiji. Toda tudi tukaj j® nemški vojak pokazal, da je docela kos še tako velikim tehničnim vojnim sredstvom. Vkljub vsem naporom si Angloamerikanci doslej niso mogli priboriti nobenega predornega uspeha. Pokazalo ■t je, da z« vojskovanje ni dovolj le propaganda, marveč da »o za vojsko potrebni proj ko slej mo£Je junaškega duha. Še bolj se bo to pokazalo. Je bo sovražnik res poskusil izvesti že tolikokrat napovedani vdor. Dogodki zadnjih dni so pokazali vso nezlomljivo silo nemške vojske. Hujši boji v Italiji Nemško uradno poročilo dne 6. majnika naslanja, da »ta obe strani poslali v boj naskako-vslme čete, pri čemer je bilo vrženih v zrak več ■ovražnih oporišč s posadkami vred. Dne 8. majnika sporoča nemško uradno poročilo, da je sovražnik pri Netitunu izvedel več sunkov, ki pa »o bili odbiti. Nemško topništvo ja zažgalo v sovražnem zaledju več sovražnih skladišč za bencin is strelivo. Dne 9. majnika «e nemško uradno poročilo kratko glasi, da je bilo pri Nettunu odbitih nekaj sovražnih krajevnih sunkov. — V Sredozemskem morju js bila potopljena sovražna podmornica. Dne 10. majnika pravi nemško uradno poročilo, da je na južnem odseku italijanskega bojišča h&o odbitih več sovražnih sunkov, pri čemer so potem nemški udarni oddelki pognali v erak več sovražnih bojnih 'položajev. — Nemška bojna letala so pri Nettunu razbila več sovražnih ladij. Dne 11. majnika govori nemiko uradno poročalo, da )• pri Nettunu v strnjenem nemškem topniškem ognju bilo razbitih več sovražnih napadov. Dur 12. majnika naglaša nemiko uradno poročilo. da je sovražnik južno od Aprilijs in vzhodno od zaliva Gaeta iivedssl več »labotnejJih napadov, ki pa so brli krvavo odbiti. — V Jadranskem Morju je bila potopljena sovražna motoma ladja. Nemško vojno poročilo dne 13. majnika naznanja, da «a netunskem delu bojišča ni bilo posebnih bojev, pač pa j* na južnem delu bojiiča sovražnik vzhodno od zaliva Gaeta do Casaina z močnimi silami izvedel hude napade. V tem boju je doslej sodelovalo močno topništvo, Hevilni oklep-nSci bi bojna letala. To j« napad obkolitve največjega razmerja. Razvili so se hudi boji, v katerih se razne višinske postojanke večkrat menjale last-Ziika. Ker nt obeh straneh posegajo v boje vedno novo in sveže čete, t tem bitka postaja vedno bolj silna in neusmiljena. Sovjetski porazi m vzhodu Nemško uradno poročilo dne 6, majnika na-glaia, da je sovražnik pri Sebastopolu začel hudo obstreljevati, nakar je napRdel ta bil odbit. Neni-Hu bojna letala »o sestrelila 30 sovjetskih letal. — Vzhodno od reke Ssret eo bili razbiti sovjetski a«p»/di. Tukaj so sevjeti izgubili 11 oklepnikov. NsuiJka letala so uspešno uničevala sovražna že-Imniška križišča, zlasti postajo Kijev—Darnica. Kakor pripoveduje nemško uradno poročilo dne 8. majnika, so pred Sebastopolom bili tpet hodi boji, v katerih je sovražnik izgubil 130 letal. — Vzhodno od Sereta so nemške grenadirske iste zavzele važno vilino ter uničile sovražniku 15 oklepnikov in 41 topov. Mnogo tovražnih vojakov j« bilo ujetih. — Bitka, ki se ie dne 26. malega travna začela med Pmtom in Moldavo, te je končala t sovjetskim porazom, dasl je sovTaitnik tukaj napadal n 7 divizijami. Sovražnik je izgubil v tej bilki poleg titočev mrtvih 386 oklepnikov, 92 lopov in 100 letal. Dne 9. majnika naznanja nemško uradno poročilo, da so pri Sebastopolu Is hudi boji, v katerih je sovražnik izgubi! 56 letal. — Severno od Jatija so bili razbiti bolj šibki aovjeUki napadi. — Vzhodno od Sereta to pri Tiraspolu to nemške četo Uspešno napadale. 1' Dne 10. majnika omenja nemiko uradno poročilo, da »o nemške in rumuniske čete izpraznile razvaline mesta Sebastopol. Včeraj je bilo tukaj uničenih 30 sovjetskih letal. — Pri JaJiju in ob Seretu so bili uničeni krajevni boljieviški napadi. Nemško uraduo vojno poročilo dne 11. majnika razglaša, da to nemške in rumunske čete, ki so izpraznile mesto Sebastopol, zdaj v hudih bojih zahodno od tega mesta. Tukaj je sovražnik izgubil 6pet 20 oklepnikov. — Ob spodnjem Dniestrn so nemške divizije predrle sovražno predmoslje na zahodnem bregu reke ter ga uničile. Poleg mnogo mrtvih je sovražnik tukaj izgubil 500 ujetnikov ter 163 topov. Dne 12. majnika pripoveduje nemško uradno vojno poročilo, da se nemški in rumunski oddelki pri Sebastopolu krepko drže. Sovražnik je spet izgubil mnogo tankov. Pri Dnjestrovem pred-mostju, o katerem je bilo včeraj poročano, je bilo razbitih 7 sovražnih divizij. Poleg tisočev padlih sovražnikov je tukaj sovražnik izgubil 2603 ujetnikov, nad 600 topov in minometov, 334 strojnic in mnogo drugega vojnega gradiva. — Zahodno od Polocka so nemške čete skupaj t prostovoljci domačega prebivalstva v tritedenskih bojih obkolile in uničale močne sovražne tolpe. Sovražnik js tukaj imel 6000 mrtvih, 6700 ujetnikov, razdejanih .,u ,e odo 102 skladiiči, 264 bunkerjev ter zaple-njer"''i mnogo d.ugege orožja. Dne 1. majnika sporoča nemško uradno poročilo, da to nemški varovalni oddelki, ki krijejo umik nemških in romunskih čet t Krima, prestali včeraj hude boje x mnogo močnejfim sovražnikom. Na vzhodnem bregu reke Moldave to romunske čete obkolile po hudih bojih dele sovražne divizije ter jih uničil«. Boijševiške tolpo poražene Nemško uradno poročilo naznanja, da j« v vzhodni Bosni bilo razbitih 5 boljševiških velikih tolp. Istočasno to nemške in bolgarske $ete skupaj t srbskimi prostovoljci in trbskimi četniki preprečile, da bi bile komunistične tolpe vdrl« v Srbijo. Nemško uradno poročilo dne 12. majnika sporoča da j« 392. hrvatska pehotna divizija zadnje rocaece osvobodila velik del hrvatskega ozemlja komunističnih tolp. V teh bojih to komunisti izgubili 3000 mrtvih, 1200 ujetih, 16 topov, 185 strojnic in mnogo skladišč. Poraženi Brezovi banditi Beograjska »Donau Zeitung« poroča, da »o nemške čete pri svojih nastopih proti tolovajem nekaj dni pred 27. aprilom zasedle 27 tolovajskih bimkerjev in to južno od Bjeljine. Poraženi tolovaji so morali pustiti na bojišču 246 mrtvih, 100 tolovajev je pa bilo ujetih. Nemške čete so zaplenile tudi večje količina topniške murticuje, več strojnic in navadnih pušk. S poplavo nad komuniste Močne tolovajska ndle »o se vgnezdile v nižinah med Savo in Bosutom in pričele ogrožati železniško progo Zagreb—Beograd. Nemške čete so v zadnjih dneh obkolile te boljševiške skupine. Nato so nemški pionirji odprli zapornice reke Bosuta ter tako poplavili nižine v vsemi skrivališči in bivališči razbojnikov. Ob-kolj ene tolovajske skupine so se zaman poskušale rešiti na nekatere višine, ki so gledale iz vode. Večina tolovajev je ntonila, zakaj letala so kasneje ugotovila, da plavajo po vodi številni mrtveci im konjska trupla. Slučaj, ki ni slučaj Ker imajo komunistične tolpe velike izgube so med njihovimi padlimi neredko tudi komandanti in »ploh višji Sini, zato je v hribih možno sorazmerno hitro napredovanje. Vsakdo, ki je zanesljiv komunist in se odlikuje po roparskih in morilskih sposobnostih, lahko v kratkem doseže vodilno mesto. Pri tako naglem napredovanju po jc razumljivo, da je v revni komunistični »republiki« zmanjkalo zlatih in srebrnih pori. Komunisti so si pomagali iz zadrege tako, da so zabeli krasti mnšne plašče. Mesnih plaSčev p« «i<*> kradli shto Iz KRATKE' i vsega ta 800.000 tu d lita bo ostalo Turčiji do nov® letve, poroča turško časiposje. Na 400 milijard pezet se ie dvignilo špansko narodno premoženje. (V L 1865. so ga cenili na 288 milijard). Prihodnjega mednarodnega sejma v Španski Barceloni ee bodo udeležile tudi Ameriške Združene države. 70.000 ha zemlje bodo letos obdelali v Romuniji s sladkorno peso. Pridelovalec Ini doliil tudi posebno nagrado za vagon sladkorne pet«*, Angleški poslanik r Združenih državah nalila* je izrekel svarilo Angležem in Amerikan-cem naj prenehajo s podtalnim rovarenjem drug proti drugemu. Na skupščini angleških dominijonov so ugotovili, da jo Kanada daia 750.000, Avstralija «70 tisoč, Nova Zelandija 183.000, Južna ATrika 269 tisoč lin Indija nad 2 milijona mož za čete Velike Britanije. žrtev sadnjegs sovražnega napada na italijansko Florenco je bilo tudi gledališče, ki ga prištevajo med največja in najsodobnejša v Evropi. V Španiji upajo na zelo dobro žimo letino, ki bo omogočila tej državi bogato sanioprerfkrbo s kruhom. Uporab« bele mske sa peko drobnega peciva so ie dni omejili v Budimpešti na polovico. Za polovico to znižali mesečni mesni obrok v Avici. Pri sadnjem itbruhu Vezuva je bilo poškodovanih 70 angloameriških bombnikov, ki jih niso mogli pravočasno tpraviti na varno. Gandija je spustila na svobodo indijska vlada & maja. Moskovski pravoslavni duhovniki eo izročili Stalinu milijon rabljev, nabranih v cerkvah, pišo komunistični list »Liberte« v Alžiru. V Nemčiji zaposleni delavci z vzhoda (Rusi, Ukrajinci, Bciorusi) bodo kmalu dobili nove značke v svojih narodnih barvah. Do 80. aprila t. 1. to tnašale ameriške izgub® na vseh štirih bojiščih 158.302 moža, javlja britanska poročevalska služba. V Madžarski Budimpešti in v ostalih večjih mestih bodo preselili Zkle v posebne mostne dele. Po proračunu Sovjetske svete ta 1. 1944 zna-lajo predvideni vojni izdatki v tekočem letu 128.4 milijarde rubljev nasproti 124.7 milijarde v 1. 1943. Sovjeti so imeli pač že prejšnja leta pravi vojni proračun. Žensko delovno službo v Nemčiji so s posebnim odlokom podaljšali od enega lota r.a 18 me-' •ecev. V nedeljo 7. maja 00 sovražni bombniki zopet hudo bombardirali romunsko Bukarešto in trbekj Belgrad. Veliko-nemška šahovska «vc«a je razpisala nemSko prvenstvo za drugo polovico meseca avgusta -na Dunaju. Carinsko zvezo sta sklenili Japonska in Mandžurija. Dotična pogodba Je stopila g 1. majem v veljava 8. maja Je minilo 75 let odkar so v Miinchemi ustanovili nemško planinsko društvo, ki ima danes nad 400 podružnic ta šteje na stotfsoče članov. 60 članov, m cd njimi 6 ionsk šteje sovjetsko zastopstvo pri Badogliju. Na tovornih listih in listkih, ki se lepijo n« vafoue, »e smo v Nemčiji odslej pisati samo % latinico. * , Ogromni »nežni plazovi n« Tirolskem co letos razdejali Jo nešteto postopen tfUstarvalige ter UEiSU nmogo drevja in drugih predmetov, fe -- ------- — ' . AUUCUi p-onL J*, .ti» t i. . J .. v St, Jerneju. A. kmalu po tatvini so doživeli znani poraz na Javorovici. Ker je bil pri tem porazu uničen cel bataljon z moštvom, pač ni bilo treba postavljati novih komandantov, zato komunisti tudi niso potrebovali novih alatih iu srebrnih port. In tako je ukraden mašni plošč po zaslugi domobrancev srečno priromal nazaj v zakristijo. Skrivnostni sij nad Veliko Sievico Nad cesto, k! vodi Iz Velikih La5č skozi Lu-žarjo in potem dalje na Bloke, stoji v višini 048 metrov prijazna vas Velika Slevica, 8 častitljivo podriiino cerkvijo Marijinega Oznanenja. Kdaj jo t« cerkvica bila zgrajenn, ni izpričano, vsekakor pa je že v 13. stoletju tukaj stala kapelica, ki je »padala k pristavi stiškega samostana. Stiški menihi so kasneje tukaj hoteli pozidati cerkev, vendar takrat tega nb;o mogli storiti. Dejstvo pa je, da j« o Valvazorjevem času cerkvica tukaj že stala. Talto se torej nič no ve, kdaj je bila zgrajena in kdo jo je sezidal. Ob času turških vpadov so so ulKigi okoličani semkaj zatekali. Se dandanes je med ljudmi živ spomin na tiste čase, ko se je ljudstvo pred turško nevarnostjo zgrnilo v to cerkvico in v Marijinem varstvu iskalo rešitve. Znana jo pesem, ki jo jc bil na podlagi ljudskega izročila zložil Josip Stritar, ki je bil v tej lari doma in jo gotovo kot otrok poslušal čudovito zgodbo, kako je Marija Turke pregnala s Sievico. Na pragu stranskega vhoda so še dandanes vidi odtisek konjskega kopita. Ljudsko izročilo pravi, da je to odtisek kopita turškega konja. m - . « ■ — Čudoviti s i g Iz Velikih Lašč smo sprejeli to-le s pričami izpričano |H>ročilo: Dne 4. grudna 1943 so komunistične tolpe razdejalo zvonik iu požgale cerkev sv. Boka nad Velikimi Laščami. Zvečer istega dne je prišel oddelek komunistov tudi na Veliko Sievico, da bi tudi tukajšnjo cerkev podminirali in požgali. Niso se šo dobro pripravili k delu, ko začudeni ostrino. ' Bilo jo devet zvečer. Kar nenadno se nad zvonikom prikaže velik in bleščeč sij, ki se je vedno bolj nižal in bližal zakristiji, kjer je shranjen kip roženvenske Matere božje, ki ga ljudstvo vsak mesec nosi v procesiji. Komunistična tolpa je bila od tega pogleda tako prepadena, da je lia mali pobrala svoje orodje in zbežala. To s« je zgodilo dne 4. grudna oh 9 zvofer. Komunistov je postalo sram, da so se dali zbegati. Tistim, ki so bili zvečer tam gori in so jMibegnili, so se tovariši kajpada rogali. Zato so sklenili, da mora drugega dne Marijina cerkvica na Slevici brez usmiljenja pasti. Zato je drugi dan, dne 5. grudna 1943 prišlo na Veliko Sievico kar 200 komunistov, ki so hoteli zdaj cerkvico še bolj temeljito podminirati in uničili. Bilo je ob sedmh zjutraj, ko so se lotili dela. A v tistem hipu se nad cerkvenim zvonikom spet Notranjščina slevske cerkvic* pokaže neznansko velik bleščeč sij, ki se spet počasi niža in bliža Marijinemu kipu v zakristiji. Vseh 2t)0 komunistov je zdaj prevzela strašna groza, da so pobrali šila in kopita ter pobegnili, ne da bi se bili še kdaj vrnili z namenom cerkvico uničevati. To se je zgodilo dne 5. grudna 1913 ob 7 zjutraj. Se tretjič se je pokazal sij na predvečer praznika sv. Treh Kraljev.. Tokrat se je prikazal 6. januarja 1944 med 7. in 8. uro zvečer. Komunistov takrat ni bilo blizu in tudi kasneje so se izogibali tega kraja. Od 5. januarja leta 1944 se sij ni več pokazal. Vse te tri sije so ljudje videli daleč na okoli po bližnjih in daljnih vaseh. Ljudi je prijela sveta groza ter so povsod po hišah goreče molili k Materi božji. Vse, kar je tukaj povedano, je videlo stotine ljudi in so priče na razpolago. Kakor pripovedujejo prisilni mobiliziranci, ki so jih iz tamkajšnjih krajev komunisti svoj čas odvedl seboj na Hrvaško, pa so jim potem ušli domov, so tudi na Hrvaškem govorili o tem siju. Dejstvo vsekakor je to-le: Komunisti so dvakrat poskušali cerkvico na Veliki Slevici pognati v zrak in požgati, pa tega niso storili, ker so poprej pobegnili, tako da cerkvica še danes stoji, dasi je na zelo izpostavljenem kraju. Dejstvo je dalje, da je tiste'tri sije dne 4, in 5. grudna 1943 ter 5. januarja 1944 videlo mnogo ljudi od blizu in daleč. Tako se glasi poročilo o tem čudovitem siju na Veliki Slevici. Poročamo te suhe dogodke po dolžnosti vestnega časnikarstva, ne da bi 6e spuščali v obravnavanje dogodkov samih. Med ljudstvom tamkajšnje okolico kroži o tem dogodku ta-le pesmica, ki jo prinašamo svojim bralcem: Zmaga naše ljube Gospe na Veliki Slevici Ko bratska nas vojska mori, Mariji, naj slava doni Ti v pesmi zdaj moji o cerkvici Tvoji, ki bila rešila si sebi jo, mila Devica, Slovencev Gospa I Na Slevici Tvoj hI oltar razrušil rad vražji vihar. Zvečer eo se zbrali, da bi spodkopali svetišče, kjer išče vsak pribežališčo v trpljenju, predobra Gospal A tolpa nainah zastrmt, ko sij nad zvonikom žari. Žari in se niža in kipu se bliža, ki bili častili smo ga in nosili pobožno v sprevodih, Gospa Preplah zdaj popade može, da v grozi prečudni beže; a v jutro se zbrala spet četa netnala — če£ čara nemara jih Rama prevara — ko Te ne [»znajo, Gospa! In zopet se čudo godi: Glej sij nad zvonikom žari. Žari in se niža in kipu se bliža ki bili častili smo ga in nosili pobožno v sprevodih, Gospa! In drugič bežijo možje. Med sabo tako govore: Dovolj je znamenja; kar Turki kamenja no bul pustili, ne bomo rušili. To Tvoja je zmaga, Gospa! Pred Kraljevim' čudežni soj raztil se nad dom je spet Tvoj. Cerkev M. B. na Vel. Slevici Pot k večni le luči Marija nas u8i, in v sili se usmili, da H zaslužili si srečen spet mir, o Gospal Na Slevici zdaj Tvoj oltar še čaka na zadnji Tvoj dan, , Na njem da počiva spet Bog in razliva darove na nove krščanske domove vseh k Tebi pribeglih, Gospal K procesiji bodo tačas zvonovi vabili spet nas, da Tvojega maja se slava obhaja, Devica, Kraljica nebes, Pomočnica kristjanov, Slovencev Gospal Turki na Slevici Ljudsko izročilo pripoveduje, kako so se prodniki ob turškem vpadu zatekli k Mariji na Sievico, da je na zadnjo teh beguncev bila polna vsa Slevska gora. Otroci in žene so se zatekli v cerkev, pred vrata pa se je postavil zid junaških mož in fanlov, ki so hoteli do zadnjega braniti Marijino svetišče in svoje drage, ki so se zatekli v Marijino varstvo. Ljudstvo v cerkvi moli in prosi Marijo rešitve. Zunaj pa divja boj ter teče krt. Možje že omagujejo pod krivimi turškimi sabljami: »razbiti so zapahi, gorje zdaj trumi plahi«. Stritarjeva pesem, ki v pesniški obliki podaja to staro častitljivo zgodbo, nadaljuje: »Oez prag na konju pri rohni, gorje, sain turški paša, krvavi v roki meč vihti, zdaj bije ura vaša! A — čudo čudovito glej! Konj ne premakne se naprej, ne gane ga ostroga, pribita mu je noga. Marija — kdo se slavi v hran! — grozečo roko dviga; glej, iz oči — pogled strašan! — ognjen plamen ji šviga. Plašan spusti eo paša v beg, za njim neverniki vsi vprek. Oteti so kristjani; — Marija svoje brani. Marija svoje brani. fte dandanašnji priča vam lo zgodbo čudovito za pragom v kamen konjsko tam vpodobljeno kopito. V oltarju Mati tam stoji, v naročju Jezusa drži; črščena Ti, Kraljica, Kristjanom Pomočnica!« Pred praznikom sv. Treh kraljev. OVEGA Žrebanje ljudske knjižne tomfcofe Zmms psntoči v Ljubljani Pretekli teden smo objavili prve tri itevilko knjižne tombole: 8«, 23, 41, s katerim k so izčrpane vse dvojke. Dane« objavljamo naslednje itevithe za trojke: * 46 36 63 SO 49 Trojko bo zadet, kdor bo Imel Iri Izmed veeh osmih do sedaj izžrebanih ki objavljenih Revllk v isti vodoravni vrsti. Dobil bo naslednje knjige: 1.) Jurčič: Cvet in gad. 2.) Gregorčič:. Oljki. 8.) Dular: Krka umira, ali Bevkt J\> iival-at'se«E svetu. 4.) Slapšak: En starček je ii vel.,, 6.) Velilionja: 888 Anekdot. 8.) Meško: Mir božji. Ob tihih večerih od-aosiio Podlimbarski: Gospodin Fr«njo. Knjige bodo bržkone dotisk.ane 22. maja ter bodo dobitnikom na razpolago v oddelku za tombolo v Gradiiču St, 2. ^ Naslednje itevilke za četvorke tn petorice bomo objavili drugi teden, *a tombolo pa bo trebano od torka 23. t m. do binloožtne ne-ielje 28. t. m. d 65 letnico poroke sta ebhijala 4. maja v Mariboru upokojenec drž želemic Jožef Komar in njegova žena Ana. Jubilant je etar 80 let in Je bil nad 40 let zaposlen pri želtviiii&kih delavnicah v Mariboru. Njegova žena, ki je prav tako čila kakor mož je pa stara 92 let. d Kočevske eemljiške knjige se nahajajo »afasnn pri okrajnem sodišču v Ljubljani. d V Brdih te gorijo češnje. Bnjoi računajo, da jih bodo te dni ie Lutko nesli na prodaj na goriški trg. d »Goriški list« jo tale novemu Sasopisu, ki je začel izhajati te dni v Gorici. Izjavlja, da bo Suval naš lepi slovenski jeaajt, Varoval njegove pravice, ga gojil in v njem gp»ro«al sioven-»kemu narodu v tej deželi, kar mofa vsak Slovenec vedeli. Enako kakor slovenski vojak s pu-Iko v roki brani slovenske nasellfime pred napadi internacionalnih kolonistov, eflako bo »Go-riikj Ust« v bodoče bodril glovelhske ljudi na GoriSkem, naj čuvajo svoje svetinje, predvsem »vojo vero, svoj jezik, svoja gtara izročila, da •krbno varujejo svoje družine in domove in g tem ve« naš narod. »Goriškemu hrtu iskreno želimo najlepših uspehov. d Enajstega sina je povil* to feii Geričanka AtUL Mavrič. Prejela je 15.000 tir »agrade. d Nad 56.000 srečk tombole »iVftiake pomoči« ^bilo prodanih. Od teh je Ljublja*^ kupila nad .000, Novo mesto nad 15.000 itd. d Kaznovani črnohorzijanei. I^tos je bilo v prvih štirih mesecih oloojenih 600 ^seb na »kupno denarno kazen 750.000 lir zaradi kršitve pro-tidraginjskih odredb. Največ Je prfiadetih gostilničarjev. d Kakor lastniki tako morajo tudi najemniki poseslev ali samo njiv in vrtov prijavit; občini obdelano zemljo. Od dolžnosti prijave »o izvzeti •amo oni obdelovalci zemljižč, ki tade in pridelujejo zelenjavo za la6tno uporab. »Zbornik za sadjarstvo In vrftarstvo< Je iz-«ato Sadjarsko in vrtnarsko dniKvo v Ljubljani. Člani »Sadjarskega in vrtnarakegl društva« dobe »Zbornik« brezplačno. Za nečl\ne tn knjigarne je določena cena 20 Ur. ZboniA jo vseca priporočila vreden. d Zaradi poprave plinskih rtči Je ljubljanska plinarna omejila uporabo pfaia za poldrugi mesec. Podrobneje' o tem piše »Slovane« dne o. maja. d Za pisemsko pošto je prič««; poslovati po-Ita v Tržišču na Dolenjskem. d 80 letnico poroke sta praav>vals / Postojni Matija in Francka Habjan. Na mnoca lete! d Goriški nadškof je z ozirom na nevarnosti letalskih napadov prepovedal vse procesije teven cerkve. . ,,, . d Nesreča ne počiva. V Ljubljani »e je poškodoval na glavi 40 letni šofer France Leban, pri padcif pa si je ranila desno nogo zasebnica Angela Itemžgar. — V Dobrovi pri Ljubljani je neznan avto na cesti podrl 65 letnega posestnika Franceta Itemica. Poškodoval mu je levo nogo. — Na Črnem vrhu je vol v domačem hlevu dregnil z rogom domačo hčerko, 131elno Izidoro Pivkovo tako v desno oko, da se ji je izlilo. — Na Rakeku si je pri padcu zlomil desno nogo 23 letni posestnikov sin Ludvik Znidaršič. d Nesreča nc počiva. Pri padcu m je zlomila nogo zasebnira Marija Homlanova iz LJubljane,— Na ljubljanski ulici je bil neki večer napaden in po životu |»oškodovati brezposelni orgauist Jože Zujiet iz Bele cerkve. — Pri padcu iz tramvaja «e je hudo poškodoval na glavi 38 letni železniški delavec Leopold Kumar. — S skednja je padel na koso in si porezai desnico 36 letni Anton Kržič iz Starega trga pri Rakeku. — Slaino-reznica jc odrezala prste desnice 7 letni poeseht-nikovi hčerki Mihaeli Predaličevi pri Igu. — Pri padcu s klopi si je zlomila desno nogo 4 letna ko-farjeva hčerka Ančka Zgončeva z Velikih Blok.— Konj je podrl na tla v Grosupljn 3 letno trgovčevo hčerko Antonijo Godčevo in ji poškodoval levo nogo. — Z ljubljanskega tramvaja Jel padel 20 letni Roman Somrak in se hudo poškodoval po rokah in nogah. d Še nekaj nezgod. Jrebec je podrt v Ljubljani na tla 41 letno Marijo Peganovo, učiteljeva hčerka 21 letna Josipina Kenkova pa je padla in si poškodovala glavo. — V roko se je usekala 20 letna Marija Snojeva v Tomišlju. Pri padcu z zidarskega odra se je hudo poškodoval 44 letni zidar Josip Gruden v Grosupljem. — Povožen in poškodovan po životu je bil 66 letni posestnik Jožef Oven v Račni pri Velikih Laščah. — Pri paiicu si je zlomila levico uradnikova žena 30 letna Ivanka Petrinova. — Pri padcu si je zlomila desno nogo Ivanka Drobničeva na Blokah. Pri padcu z voza si je zlomila desno nogo 40 letna posestnikova žena Franja Leskovičeva v Gorenji vasi pri Ribnici. — V Ljubljani je 44 letni Rihard Gogola padel s tramvaja in si prebil lobanjo, posestnikova hčerka Dragica Stražišar-Jeva si je pri padcu zlomila desna rebra. d Nesreča ne počiva. Oni petek so iz Dol. Logatca pripeljali v ljubljansko splošno bolnišnico mizarskega mojstra, 63 letnega Ivana Brusa, ki je doma padel in si poškodoval desno nogo,.— Prav tako si je pri padcu poškodoval desno nogo 24-letni posestnikov sin Anton Lokar, doma na Vinem vrhti, občina Gradišče pri Litiji. — Pri padcu si je poškodoval desno koleno 9 letni dijak Pavel Mlakar. — Pri padcu si je zlomil desno roko 31-letni železničarjev sin Avgust Ceh. — V Stopanji H0VI GROBO Vi f Župnik Janez Godec Dne 8. maja je umrl v umobolnici na Stu-dencu župnik v p. g. Janez (iodec. Rodil se je v Bohinju leta 1S73. Kot posledica tifusa vedno bolj javljala pri rajnem gospodu duševna bolezen. Pokojnik je bil izreden talent, gaj je popolnoma obvladal sedem živih jezikov, Bil je inava učenjaška narava, liil bi si pri-dobil slavo velikih mož, če mu ne bi li<>;ja Previdnost naložila bridkejšega, a veličastnej-šega poslanstva trpljenja, ki ga je zelo občutil. Marija, ki je njej v čast spisal trojne ima mire, ga je za letošnji mnjnik vzel« k sebi. Pogreti je bil v gredo, 10. muja, pri l)ev. Mar, v Polju. Vodil ga je ob gpremstvu številne duhovščine g. dekan Valentin Zaliret. Pri jiogrebu smo opazili tudi zastopstvo umobolnice z g. upravnikom dr, Zvokljem na čelu, redovnice, pa tudi lepo število domačinov. Blagemu pokojniku daj Gospod večni mir in pokoj! V Dragušicah v Srbiji je 5. februarja umrla Adollma Spiiar iz Maribora, rodom iz znane Spi-larjeve rodbine v St. Petru na Krasu. — Na Jan« čah so pokopali Jerneja Zupančiča, posestnik.) v Bcsnici. — V goriški bolnišnici je umrl narednik goriških gasilcev v p. Anton Komel. Bil ie med najstarejšimi tamoSnjimi ognjegasci. — Na Studt-n* cu pri Ljubljani je odšel 8. maja po večno plačilo 71 letni župnik v p. g. Janez Godec, doma iz Boh. Bistrice. — V Novem mestu je umrl sodni starešina dr. Anton Kuntarič. — V Loškem potoku >e dotrpel tsgovec in posestnik Ivan Lavrič. — V Gorici je odšel v večnost znani gostilničar »Pri Sv. Justu« 771elni Mihael Franko. — V Ljubliani io odšli v večnost: vdova višjega ravnatelja deželnih uradov Berta Zamida roj, Kušar, preglednik finančne kontrole Simon Rekar, župnik v p, Janko Borštnur, Josipina Capuder, Rudi Ravnik, bi\»l aktivni poročnik, vlakovodja dri železnic v p. Zitterschlager Jožef, Marija 2eleznik, vdova ro višjem rač. svetniku Avguština Cz«rny, tovarniški knjigovodja Ervin Valentii . — Naj počivajo v mirul Preostale tolaži Bog. vasi na Gmajni št. 45 je doma pndla In si zlomila desno nogo 15 letna lesarjeva hči Milica Rodetova. — Hude poškodbe na obeh nogah je dobil 13 letni Anton Avguštin na Brdu pri Viču. — Junec ja podrl 56 letno possslnikovo ženo Nežo 1'onikv.ir-ievo z Blok in ji zlomil desno nogo. — V Veliki loki na Dolenjskem jo slamoroztiica odrezala dimnico v zapestju 43letni dekli Angeli Gabrijelovi. ■— V Dol. Logatcu si je pri podiranju kozolca zlomil levico posestnik, 63 letni Ivan Rus. t Ivan Purkart Dne 13. maja je minilo leto dni, odkar je v Iški vasi padel 19 let stari krščanski junak Ivan Purkart iz Strahomera 21. Razen treh ali štirih hiš je vas Strahomer bila vseskozi zoper komuniste, vendar »o domačini bili predobri in niso hoteli nikomur nič žalega storiti, Zato p« je nazadnje nekaj najboljših družin moralo bežati od doma. Komunisti so začeli prihajati v vas in plenili po hižah, ki jim niso bile ljube. Navodila pa »o dajali domači in ižanski terenci, ki se zdaj nekateri varno skrivajo bodisi v Ljubljani bodisi doma kot nedolžna iagnjeta. Med tistimi, ki »o prvi •poznali vso hudobijo komunizma v besedi in dejanju, je bil mladi Ivan Purkart, ki se Hm je postavil po robu. Ko mu je šlo za življenje, je stopil v vaško stražo ter se z orožjem boril zoper rdeče taovaje. Terencem in pritepenim komunistom je bil zaradi svoje odločnosti in poguma trn v peti. f ...s0 mu\ ko )e «a patruljo, v Iški vasi zastavili zasedo ter ga zahrbtno ubili. Padel je kot junak za svoje prepričanje. Preteklo soboto je pri oltarju Marije Pomagaj v ljubljanski stolnici bila zanj sveta mala. Komunistične tolpe se naprej razkrajajo Pretekli teden smo dobili s Dolenjskega in Notranjskega nova porofcila, kako se razkroj rdečih tolp neprenehoma Siri. Najbolj njihov pogum Izpodkopava zavest popolne nemoči zoper domobrance in pa tiste skrivaSke oddelke, ki «o na svojo pest začeli 8 komunisti delati svoje račune. Doslej so to skrivaške in maščevalne želo lovile terene« in rdeče tolpe na Dolenjskem. Zdaj pa je ta val udaril ie čez Notranjsko proti Gorenjski strani. Kakor nam namreč poročajo, so komunisti od Begunj na Notranjskem tja proti Vrhniki, Znplani in žirom v®i prepadeni, ker ta roka žo.-sega po njih. Zraven pa '"domobranci v teh krajih vedno huje pritiskajo na njihovo tolpe ter jih počafj drugo za drugo poniptajo. Zdaj se je tudi pri Cerknici pokazala močna domgbraMkn roka, ki je začela tamkaj tako pometau, knkor je pometala od vsega i« če tka okoli Novega mesta. Prav le tako. Junakom in njihovemu poveljniku že-liimo obilno uspeha I Zdaj so domobranske enote začele žislill tudi glasoviti Kočevski Rog, kjer bo komunisti od vsega začetka imeli v njem svoja skrivališč,-i, katerih Savojci nikoli niso anali odkriti. Naši fantje so zdaj odkrili ie m cele vagone skladišč, v katerih Je bilo orožje, strelivo in tudi živež. Za. vse to se komunisti zdaj lahko poj! nosom obrišejo, zlasti, ker poslej ne bodo mog > več tako ropati, kakor so pri ubogih kmeti« lahko ropali doslej. Okrajni komisar Fraac Detela je začuden posluša! Zapožana, sveta jeza se mu je nabirala v srcu in takoj je poklical svojega praikti-kanta Valentina Lcvifnika. da ran narekuje prošnjo na okrožni urad /a vojaško asistenco. Se tisti dan je sodni sluga Geiger še! t njo v Kamnik. Ha tudi ustno pospeši nujnost rešitve. Kakor bi se bližala nevihta, tako je liilo ozračje od Kamnika do Komende in še mnogo dalje. Kmetje s,, se na tiliem pomenkovali in izbirali orožje, ženske »o preplašene prenašale novice od hiše do h;-?, o tudi gos|»oda je slutila, rfa iie !m» dobro, ako bo ie nadalje mimo rokovnjačev prehajala na dnevni red. Nedolžna kri je klicala oa maščevanje. »Gm/no je slišati, kar počae ta soilrg.il Niti nedolžni mladini ne prizanašajo! To kriči v nebo za_ maščevanje!« govori komisar svojemu konceptnemu praktikantu. »Vsak človeški čut je zamrl v teh ljudeh. Kaj neki je vzrok temu?« |M>vpraš«ije mladi praktikant. »Saj «v* sama, prijatelji Naš državni sistem ubija vsako svobodo. 1'redolgo že drži železna Me-bvrnikojjr .lokfl ,ll rjav ne vajeti v svojih rokah. Naš kmet je hlapčevski.. fcvifulstvo ga tlafi, omike ni nobene, ker vsako prosto gibanje moramo v kali zatreti. Aii tudi naša država ne prespi evropskega prevrata in verjemi mi, da ni daleč tisti ča.-», ko avstrijski narodi zali rume in takrat bo joj! Nemci so seveda pripravljeni na državni preobrat, ker imajo ie toliko let moč /« sfi>oj, ali mi Slovenci smo nboga para in nimam« nobene zgodovinske preteklosti, nobene zavedne sedanjosti, zato pa tudi nobene upa-polue prihodnjoiti. Nimamo samostojne deželne uprave, nimamo »lovstva, nimamo šol, nimamo nič. »Tudi mi se gibljemo,« ugovarja pohlevno prsktikaat, »Kakšen hrup je zagnala abccedna vojska, ki nas je vzbudila iz spanj«. Imenitni možje so, ki nas dramijo, učeni Kopitar. skromni Metelko, pesnfk Prešeren. Ni uas treba biti sram teh mož.« ^pov&r / ELKO i-f ,/fc ČASQ\r nOKOVNLAČEV »To je res. Ali sramota za našo deželo so rokovnjači. ljudje brez vsake omike in surovi do skrajnosti.« . »Nimamo loL nimamo knjig, gospod komisar! Vse nam duši Me-ternikove vlada.« »Naš kmet sam spregleduje, da ne more več dajati potuhe roko-mavhosi, in to je dobro znamenje. oddelek, postaji, namigne in stopi hitro proti gozdičku. Ni dolgo hodil. Na gabru je visel Odemsov pastir, glavo je imel razjeder^o od mravelj, glasu pa ni bilo več iz njega. Ilitro odreže mladi Jurjevec vrv, potegne pastirju cunjo iz ust ga potrese, ali bilo je prepozno. Zato mu noj demo na roke. Brez žrtev seveda ne poj' že dovršeno dejanje. Zato na delo I« ojde. Ia žrtve n »Predolgo ?.e drži železna Meterni-hova roka ...« VIL Se je svetil mesec na nebu, ko se začno po Komendi prikazovati moške glave iz.za oglov liii in podov. Tu se pokaže možakar v belem kožuhu, ogledujoč svojo puško, tam se sklanja čez plot fant, držei na hrbtu gnojne vile, tu pogleda gospodar skozi okno, basaje samokres s smodnikom, tam spet gleda iz hleva hlapec in se opira na sekiro. Drugod spet ovij« deček vrv čez nas. ali (fevlje verigo n« ramo. Iz bližnjih vasi korakajo po stranskih (tezah možje in fantje, oboroženi « puškami in koli, lopatami is motikami. Kose se blišče na ramami in dolgi noži »e lesketajo ob boku. Vsem p« se_ bere na obrazih svečan mir, pritajen« maščevalnost in odločen nastop Že se zbirajo na koncu vasi Precej je že. Pa še vedno pri- 'Komendski župan je tudi opasal svoj meč iu oprtal risano puško. Bil je še samski in ni ga skrbela družina. Tam pred kaplamjo se ustavi. Gospod Kajetan je že stal n« pragu z dvocevko na rami in srce se mu je veselja smejajo. Poleg njega se je sukal vojaški Jurjevec « Klanca in izpregovoril: »VampBk, danes bo pa vojska!« »Bo, bo, pa kakšna?« odgovarja župan. . . . . »Ali zmag« ali smrt!« pristavi kaplan. Oči se zaiskre postavnem^ možu. luna pa le onemoglo kaže svojo zadnjo svetlobo. Veter je zapihal čez pokopališče in prvi petelin s« je oglasil v zupniškem kurniku. . ... »Nog r. vami in sreč« junaška!« se zučuje z okna župnišča župnikov glas. ■ « t i »Bog dnj!« se odzovejo ftI»»ovi možakov, ki so skupno odkorakali po klancu navzdol. »Bog i. vami!« se čnjela dva glasova: eden iz beneficijatove hiše. eden iz bolnišnice. , , »Bog daj!« odgovarjajo moZuKi in pospešijo svoje korake. »Zdaj smo pa vsi skupaj,« reče Meno«! s Klanca, ko ie približajo župan, k »plan in Jurjevec. »Mraz je. kar stopimo!« reče g. Kajetan in vsa četa se dvigne po cesti. . . Tiho stopajo, le sneg cvrči pod nogami in neverni veter bri/je faz plan. Kar zafuje prednja straža sto: kanje, kakor bi kdo ječal skozi no«. Jurjevčev fant, ki je vodil prvi Na gabru ie visel Odemsov pastir Zjokal se je nad nedolžno žrtvijo, pokril z vejami mrtvo tru- Elo, prekrižal razjedeno glavo in rzo odrinil nazaj k svoji četi. Croza jc obšla oborožene kmete. ko-jim je mladi Jurjevec pripovedoval svoj dogodek in gospodu Kajetanu se je utrnila debela solza. Obenem pa ga je prijemala huda slutnja, da gospod Nace vodHki ni prejel njegovega pisina. »Bog mu daj ve^ni mir! IDober fant je bil,« reče kaplan. »Ali zduj ni čas. da bi plakali za prvo žrtvijo. Hitimo dalje.« Molče koraka četa dalje in le prekmalu se prepričajo, da je bila kaplanov« »lutnja opravičena. * Naaovčah Vodičani niso čakali. »Kar je, je,« pravi župan. »Srčnost velja!« Iu odkorakali so dalje po cesli. tr. se je pokazala prva hiša na Brnikih. »Zdaj pa bodite oprezni! Rokovnjači so gotov« pri Otfemsu in glejte, da nam kateri ne uide. Obkolili borno hišo io kdor bi hotel zbežati, g« ustrelite ali pobijte na tla.« Tako odločno ukazuje župan in čet« korak« dalje, ter se r«-dno bolj razprostira. Ze se pokaže Odemsov« gostilna. Odernsovi gostje so bili nepripravljeni. Nekaj jih je spalo v hlevu, nekaj na podu, nekaj v »vi-slib. Tudi v hiši »o ležali po klopeh in za pečjo, samo dva sta sedel« za mizo in dremala pri brleti le-ščerbi. Krčmar je »pal v kamrici. Ko so kmetje So popolnoma obkolili hišo. so Kovar in Golobar, ki sta čula, predramit« ia pogle- data skozi okno. »Izdani smo, Golobar) Pokliči Grogo za pečjo, jaz pokličem Odemsa,« reče liovar svojemu tovarišu. Mali Groga je moli! svoje pet* izz« peči. Brž se zravna in ko stopi na tla, je ž« hišni gospodar pomolil svojo glavo iz kamre. »Odems, pojdi k oknu in govori« Ti si gospodar. Golobar, pojdi po-klicat tovariše v hlev in na pod, Kovar, ti pa poglej, kdo ie in koliko jih je?« Odems | m moli svojo zaspano glavo skozi okno in spregovori: »Kdo pa moti moj pono6ad mir?« , »Mi smo pošteni ljudje in hočemo, da nam odpreš hišo?« odgovori župan. »Popotnikom se odpira hiša po« noči, domačim pa ne. Vi ste iz kamniškega okraja, saj vas poznam. Jaz p« »padam pod kranjski okraj in mi nimate tukaj ničesar opraviti,« odločno odvrae hišni go* »poda r. >Nm to nič ne briga, pod katero graščino spadaš. Mi smo izpod Mekinjske graščine, to je res, eil to moraš povedati najprvo svojim gostom, ki hodijo ropat in morit v naš okrej,« pristavi Jurjevec. »Odems, jaz ti rečem samo toliko, d« se udaj, drugače bo slat>« za-te I« V tem završi in zaropoče nekaj z« hišo. Dva rokovnjača sta hotela predreti kordoo in uiti. Poderejo ju na tla in zvežejo, Vampek da znamenje za napad. Jurjevčev fant udari z železnim kolom v hi in« vrata, da so se sama odprla. Boj se začne. Rokovnjači streljajo sfeozi okna, ali napadalci so že vsi pri istih, v veži in hiši Tudi n« dvorišču ae jc ynftl boj. Ali velika množina oboroženih kmetov (<> zmagal«. Povezali so vse roko*. uj«če, le nekaj jih je ušlo. Poveljnika Malega Grogo je pobil mladi Jurjevec s kolom na tla, v tem p« je tudi župaa Vampek dobil na roki malo rano, ki mu jo je prizadel Groga z nožem. Gospod Kajetan je takoj odšel z Jurjevcem domov, kakor hitro je spoznal, da bo Vampek kos položaju. Ko so kmetje vezali rokov-ujače, je že stopal urnih nog z Jiw-jevcem proti Komendi. A tudi župaa Vampek z mladi™ Jurjevcem je kmalu prikorakal njima. Dal je napreči ia se je odpeljal v Mekinje po komisijo. V tem pa se je nabralo vse polno glcdavcev okraj: Odemsove gostilne. Na vpitje in strele »o »• Brničani vzbudili ia prihiteli tru-moma, češ, kaj se godi pri sosedu« Kakor hitro so spoznali poloiaj, »o ee pridružili Komenčanom, in na rokovnjače so padale palice, so letele zle besede in z veseljem §o pripeljali dva voz«, da ualože nanje povezane plašarje. Tudi gospod Matevž je gledal raz okno na ljudi in se veselil, da se je napad tsko posrečil. Skrb je imel za gospoda Kajetana, še bolj po za Odemso-vega pastirja. Ni slutil, d« je fant dal svoje življenje za današnji zmagovalni dan. Ljudje so se zbirali v vedao v premagal, da ne bi udaril enkrat s palico po njem. On« ženska je spoznala Mokarjeveg«, ki ji je ukral srebrni p«a, in ga je s sveto jezo praskala po obrazu, kričeč: »Rabelj, ali boš zdaj 5» pasov« kradel?« Madžarsko podeželje Kmcdc brez icmlje Blatno jezero; v njegovi okolici so nekdaj Slovenci obdelovali »voja polja Časopis »Sildost — Echo« navaja naslednje razloge za izvedbo temeljite agrarne reforme »a Madžarskem: Kmetijska zemljišča na Madžarskem so no Irianonski mirovni pogodbi obsegala 9763 milijonov kot. oralov. Po odločitvi razsodišča na Dunaju se je ta površina povečala za 1223 mi-Kjonov^ kat. oralov in obsega tak0 kmetijsko zemljišče današnje Madžarske brez Sedmogra-Ske 11 milijonov 275.755 kat. oralov. V stari Madžarski je prišlo 1. 1920 na posest pod 100 oralov samo 47.5%, na veleposestva nad 1000 oralov 35.9%, na srednja posestva med 100 in 1000 oralov pa 16.6% od vsega kmetijskega aemljišča. IX) 1. 1935. se je razmerje tako spremenilo, da je prišlo na malo posestvo 51.9%, na srednjo 18.2% in na veleposest 29.9%. V stari Madžarski je bilo med 25 homitati (okrožji), samo 8 takih, v katerih je mala posest do 50 oralov presegala polovico skupne kmetiško zemljiške posesti. V drugih okrožjih je mala posest zavzemala eno tretjino od skupnega kmetijskega zemljišča, v nekaterih pa je prišlo na veleposest tudi samo 15.5%. Na veleposesii je pov« prečni hektarski pridelek krušnega žita, krompirja in sladkorne pese za kakih 80% večji ko na mali posesti. Povprečni hektarski pridelek vsega madžarskega kmetijstva pa se v dobi 60 let ni dosti spremenil. Vzrok te, zaostalosti je predvsem pomanjkanje strokovnega pouka in znanja, zakaj do pred nekaj leti je bi! samo poldrugi odstotek madžarskih kmetovalcev deležen primernega •trokovnega pouka. Pred tremi leti jc vlada napravila načrt za kmetijsko šolstvo ter določila eno milijardo pcngii, ki jo bodo v de-neti h letnih (mrokih uporabili za vzdrževanje kmetijskih strokovnih šol in tečajev. Ker ta načrt že izvajajo, se ie strokovna in splošna izobraz.ba madžarskih kmetov gotovo že nekoliko dvignila. Največje vprašanje Madžarske in posebej še madžarskega kmetijstva je kmečki prolein-tiat. To »o hlapci in kmečki delavci u 1 i —1 kratko rečeno — kmetjo brez zemlje. Lahko Madžarske kmetice v svoji narodni noši Tečemo, da je ta žiroki sloj prebivalstva pred sedanjo vojno dosegal približno tri milijone ljudi. Po nekem madžarskem uradnem letopisu tvori ravnokar omenjeno veliko skupino prebivalstva 461.300 kmetov brez zemlje, 425.830 kočarjev, ki imajo zemljišča do pet oralov, 215.896 hlapcev in deket ter cn milijon 867.563 družinskih članov. Od začetka sedanj« vojne, zlasti v zadnjih dveh letih, se je to seveda spremenilo, ker je industrija prevzela stotisoče delovnih moči z dežele. Zaradi tega je na eni strani nastalo celo pomanjkanje delovnih moči v kmetijstvu, na drugi strani se pa kmetijstvo ravno zaradi tega bolj in bolj mehanizira. Mezde delavcev v kmetijstvu so sicer zvišali, ne morejo pa omogočiti prej označenemu širokemu sloju prebivalstva primernega in zadovoljivega socialnega položaja. I'o • mnenju kmetijsko zbornice bi to dosegli, če m vsaka družina kmetov brez zemlje in delavcev v kmetijstvu dobila 8 do tO kat. oralov polja, skupaj torej nad dva milijona oralov. Kakor j« bilo domenjeno, me (e Sapitaa obvestil s topovskim strelom ®b »ni po polnoči, da je zmagal. Od veselja »eni zakričal na vse grlo, ka-hor bi me na ladji mogli sli&iti. Petek pa jc bil pametnejši od mene. Spretno kot veverica je »plezal na Trh griča, zakuril velik kres, ki je bil ea ladji dobro viden in večkrat ustreli] t puško v zrak. čei nekaj časa aem poklicel Petka s&zaj, nato pa sem cnUel k počitku, kajti bil sem sikio utrujen zaradi na- rov in razburjenj zadnjih dni. Kina-tem trdoo zaspal. Zbudil me je topovski strel. Sedel sem na postelji in začudeno gledal okrog sebe ter priilubnil. Zaslišal^ ura felice: »Gospod guvernerl Gospod guverner!« Zdelo b* mi j«, da je bil kapitanov glas. Skočil sem pokonci, se M »ilo oblekel in »tekel v smer, od koder je prihajal kiic. Zagledal sem kapitana, ki vi je prihajal naproti. Vea ginjena sva se objela. Ko j« kapitan mogel govoriti, je dejal: »Gospod guverner, moja Udje vam Jo tukaj »a razpolago.« Res sem jo zagledal v razdalji kafra pol milje od obale. Kar nisem »e je mogel nagledati. Pftsem mogel verjeti, da vidim zopet ladjo in da me bo ta ladja rešila ... Medtem ko sem se v srcu zahvalil V>žji Previdnosti, ker govoriti nisem mogel, me je prevzelo tako ganotj-e, sla sem bruhnil v jok, se opoteke! in Wsz dvoma bi se bil zgrudil na tla, bi tne kapitan ne bil podprl. Onesvestil sem se. Ko sem se zopet zavedel, sera ležal na travi in gad mano sta ee sklanjala kapitan in Potek ■ solzami v očeh. Zopet sem se •potonil vseh dogodkov. Prevzelo me le glnjenj® in znova sem bruhnil v Jok. A ta Jok mi je bil v olajšanje. Oba dobra prijatelja sta me skušala pomiriti z Ijubeavivimi besedami. tagUilal tem kapitana, ki ml /« prihajal naproti. »Pustite me, da se razjočem,« sem dejal. »Dobro mi de ... Potre-en sem tega ... Da, da, morem dati du&ka svojim čustvom... Pustite me, da se razjočem .., Dobro mi de.« Jokal sem zelo dolge... Ko sem se nekoliko umiril, sem padel na obraz iti začel moliti... Po končani molitvi sem poljubil zemljo in se dvignil s smehljajočim obrazom. Poljubil tem kapitana in Petka, svojega zvestega prijatelja, ki mi ga je božja Previ^noat poslala v tolažbo in pomoč. Tedaj sem tudi jaz občutil neizrekljivo sladkost hvaležnosti. Začutil sem, koliko sem dolžsn terau ubogemu divjaku. Res je, da sem mu storil mnogo dobrega. Toda izkazal se mi je hvaležnega x dejanji. Zato sta najini duši bili zvezani s sveto vezjo ljubezni in prijateljstva, ki je nobena sila ne more raztrgati. Medtem st« prišla iz čolna dva mornarja z dvema zabojema, z darili, ki jih je kapitan pripravil zame, dobro vedoč, česa najbolj potrebujem. V njih je bilo vino v steklenicah, likerji, tobak, meso v škalljah, prepečenec, sladkor in druge dobrote. Vsega sem bil zelo vesel, a Se bolj sem bil vesel perila, čevljevt nogavic, rokavic in krasne oblek« Ur klobuka i nojevimi peresi. Odhod s otoka. Ko sem se nagledal lepih in koristnih darov ter »c iskreno zahvalil kapitanu, sv« prijateljsko sedla k mizi in te začela posvetovati, kaj naj ukreneva z jetniki. Kapitan, ki jih je dobro poznal, je izjavil, da vsem lahko pri-zanesem. samo trem ne, ker so bili nepoboljšljivi hudodelci. Kaj. naj storiva z njimi? Kapitan, ki je bil bolj strog in odločen kot jaz, je predlagal, da bi jih dala obesiti. Meni pa se to ni zdelo umestno. Zdelo »e uii j«, da bi žalil božjo Previdnost, če bi pustil tri obešence na otoku, kjer sem prejel toliko dobrot, te misel na to mi je bila tako zoperna, kot premišljen umor. Medtem ko sem razmišlja! o tem, mi je prišlo na misel, da bi prepustil vse tri malopridneže na otoku njihovi usodi, nai se preživljajo kakor se pač morejo. Saj sem živel sam tukaj toliko let. Čemu bi ne mogli živeti ti trije? Sicer pa »o bili mnogo na boljšem, ker sem jim pustil opremljeno hišo, obdelana polja, orodje in še mnogo drugega. Razložil »em kapitanu načrt in pristavil: »Pregovoril jih bom, da vas bodo prosili odpuščanja in milosti, da jim dovolite, da ostanejo na otoku. Mislim, da se bodo spametovali.« »Naj »e torej zgodi, kar vam narekuje vafce plemenito srce, gospod^ guverner, Popolnoma soglašam z vnmi.« Do tedaj se jetnikom nisem nikdar pokazal, ker sem se bal, da bi zmanj-8al svoi ugled, če bi se jim pokazal v svoji medvedji obleki. Znano je, da je človek tako nespameten, da polaga velikansko važnost n a obleko. Če je kdo lepo oblečen, se mu vsi klanjajc in ga ceniio. Ako pa bi prišel malo pozneje k istim ljudem oblečen bolj preprosto, bi ga morda niti ne pozdravili ali celo prezirali. Kako velika je človeška ne-apemetl Pod vplivom take miselnosti sem oblekel krasno kapitunovo uniforma in se pokril t širokim klobukom, okrašenim r. vihrajočo perjanico. Bil sem kar častitljiv s svojo gosto brado, ki je postala že precej bela. Ko je bilo vse urejeno, sem dal poklicati predse jetnike. Ne bom navajal besedi svojega govora; povem samo to, da je bil učinek zelo velik. Nesrečneži so padli pred menoj in na vse grlo prosili usmiljenja. Ko sem jim predlagal, naj izbirajo med vešali tukaj ali v Angliji in med tem, da ostanejo sami ne otoku, so seveda z navdušenjem sprejeli poslednje. Kapitan pa je še vedno vztrajal na tem, da bi bili takoj obešeni; seveda le zato, da bi se še bolj zavedali svojih zločinov. Seveda sem se temu odločno upiral in končno se je kapitan dal pregovoriti. Zločinci so bili zdaj tako ponižani, prestrašeni in skesani, da so se morali človeku kar smiliti. Saj sem bil tudi pripravljen biti usmiljen z njimi. Po boju z uporniki je kepitan dal obesiti truplo poveljnika upornikov na konec droga enega izmed jader. Pogled na ta prizor je zločince še bolj pretresel. Ko sem jih obvestil o njihovi usodi, sem jih dal poklicati k obali, odkoder se je obešenčevo truplo razločno videlo in med govorom sem večkrat pokazal nanj. Medtem ko so se drugi pripravljali na odhod in so spravljali na ladjo stvari, ki so nam bile potrebne na potovanju, sem odveiel jetnike v trdnjavo in jih dal razvezati. Pokazal 6em se jim zelo dobrohotnega in jim dal mnogo koristnih naukov ter nasvetov. Izročil sem jim trdnjavo in vse ostalo svoje imetje. Povedal »em jim n« kratko o svojem življenju na otoku, posebno v prvih letih. Povedal sem jim o njivah s pšenico in rižem, o čredi m o vili. Povedal sem jim vse, kar bi jim moglo kakor koli koristiti. Pustil tem jim tudi nekaj pušk, smodnika in svin-čenk. Vprašal sem jih, če znajo brati. Ko so oii povedali, da eden izmed njih zna, sem mu podaril sveto pismo in mu naročil, naj vsak dan prečita tovarišem kak odlomek iz evangeliji, kar jim bo brez dvoma y veliko korist. Pojasnil sem jim, da bom jaz Je vedno gospodar otoka in si ohranim naslov guvernerja. Oni pa 6mejo uživati od njega, a tudi tega ne popolnoma brezpogojno. Omenil sem jim, da bo Aorda prišlo nekaj Španskih in portugalskih brodolomcev. Mislil sem na brodolomce, ki sta jih Sla iskat re-leni Španec in Petkov oče. Bal sem se, da se jim je zgodila kaka nesreča, ker jih do zdaj še ni bilo. Če bi prišli pred mojo vrnitvijo, morajo oni prevzeti upravo otoka. Jetniki jim morajo bili podložni in jih spoštovati. vse moje imetje, ki ga začasno puščam .ijim, preide v last novodošlih. Oblekel s fin krnsro lupitanooo uniformo. Ko sem jim to pojasnil, sem jih vprašal, če so me razumeli. Enoglasno so pritrdili. Jaz pa sem jim še enkrat ponovil vse pogoje in zaključil: »To je moja volja. Gorje, če bi s« zni kdo zoperstavil z besedo ali dejanjem. Vsak izmed vas naj položi roko na sveto pismo in naj reče: Prisegam, da bom držal obljubo in bom vedno izpolnjeval voljo guvernerja tega otoka, kateremu dolgujem življtnje in vse dobrote.« Ved govorom tem večkrat pokazal na obelcnca. Ing. arh. Ogrin Gustar: Hišna vlaga (Dalje.) 4. Vremenska vlaga r liile. Tudi padavine, ki nastopajo v obliki dežja, snega, toče, rose ali slane, učinkujejo več ali manj na zidovje poslopij. Učinek zavisi od množine nastopajoče vlage in od občutljivosti uporabljanega gradiva. Vendar so tudi pri enaki kakovosti gradiva razno strani bi še različno prizadele. Pri nas dežuje ali sneži z vetrom od jugozahoda in od severovzhoda. Na te strani neba obrnjene hišne stene so torej mnogo bolj Izpostavljene vremenski vlagi in jih zalo moramo prav posebno skrbno zgraditi. Apneni Omet 2«« Bitumnova Lepenk* 3 cm Cementni Tlak Z /gostilno pujmesjo '// žel-set rfsrjčast sth.op^1 HI '5 c« Hehaklit Vzdolžni Rpz Tla In Stena Pralnice V Pod- $TRE$ JU NAD STRPPOM V CELEM Roso vpija zaradi male množine vlage pri suhem vremenu zidovje. Pri vlažnem vremenu pa se ta razgubi v drugi vlagi. Slano, zmrznjeno roso, opažamo spomladi in jeseni pri jasnem nebu v zgodnjih jutranjih urah. Posebno* dobro se odraža kot svetla belina na temnih lepenkastih strehah. Na tenkih, toplotno slabo zaščitenih hišnih stenah se pojavi slana pri večjem mrazu na notranji strani, ob nastopu južnega vremena pa po daljšem zmrzovanju na zunanji strani. V obeh primerih mora biti seveda toplina zidu v vsej debelini pod ničlo. Vendar rosa in slana kot vremenska vlaga ne vplivata pomebno na vlago zidu. Glede na to prihajata v poštev le sneg in zlasti še dež. Dež prodre lem hitreje in tem globlje v zid, čim bolj luknjičavo je zidno gradivo. Ta pojav povzroča deloma lasovitost (kapilarnost) gradiv, to je lastnost ki se javlja kakor pri pivniku v vsrkavanju vode, deloma pa potiska vlago v zid veter. Tako od vetra potiskana voda izpodriva zrak iz luknjic v zidu in jih aama napolnjuje. De-teloluknjičavo gradivo kot n. pr. žlindrast in plovčev beton, razne vrste luknjičavega betona, kakor tudi toplotno zaščitne plošče se na ta način povsem premočijo, če ne vsebujejo primernih primesi, ki vodo odbijajo. Tedaj pa, ko se luknjičavo gradivo navzame vode, izgubi vse svoje tako čislane in koristne toplotnotehnične laslnosti ter postane iz slabega dober prevodnik toplote. Gosio gradivo kot n. pr. naravni kamen in gramozni beton je proti pronicanju vremenske vlage bolj odporno. Tako gradivo bi bilo torej glede na pojave vremenske vlage boljše kot pa luknjičavo, če bi bilo tudi dovolj toplotno zaščitno. Zato pa to gradivo za stanovanjske hiše ni uporabljivo. Za človeško zdravje jc namreč zadostna toplotna zaščita stanovanj prav tako potrebna kakor zaščita proti vlagi. Najbolje je torej, da sta toplotna zaščita in zaščita proti vlagi 7'lruženl. To napravimo pravilne tako, da namestimo na luknjičavo toplotno zaščitno gradivo kako drugo gosto gra- divo, ki dobro varuje pred vlago. Tako n. pr. stene iz luknjičavega gradiva omečemo zunaj z vodo-drznim cementnim ometom. V neurju zmočen zid se ob suhem vremenu zopet posuši. Najprej izhlapi voda na površini. Ta zunanja, presušena plast zidu pa vpija in srka na podlagi lasovitosti (kapilarnosti) globlje v zidu se nahajajočo vlago. Medtem ko je v deževnem vremenu pronicala vlaga od zunaj na noter, je ob lepem vremenu ta pot obralna: vlaga prihaja iz srede zidu na površino, kjer izhlapeva. Z vlago vred pa prihajajo na površje tudi izluženi delni gradiva, najčešče apneni delci. TI delci se zbirajo po izhlapevanju vode na zidni površini, kjer tvorijo belkaste madeže, često napačno zidni soliter imenovane. Tako počasno, toda postopno izluževanje dovede končno lahko do popolnega porušenja zidu. Ni pa ta' pojav le posledica vremenske vlage, temveč nastopa pri kakšni koli zidni vlagi. V dimastem ozračju velemest in industrijskih pokrajin se navzame dež iz zraka plinastih kislin zlasti žveplpne kisline (SO!). Ce taka deževnica premoči zid, deluje kot kislina 8e jačje, tvori z južnimi apnenimi delci kemične spojine ter šs hitreje razkraja gradivo. Voda, ki je pronicala v celice (luknjice) zunaj no povsetn zatesnjenega zidu, pozimi zmrzne. Pri tem se raztegne in razžene tanke stene celic. Tako razruši zmrzal celico za celico, uniči sčasoma luknjičavi zunanji omet, slabo žgano opeko ne-ometanega zidu, mehke peščenjake (kamenje, sestavljeno iz peščenih drobcev) itd. Tako razkrajanje zidu imenujemo prepercvanje ali prhujenje. Izluževanje, preperevanje in škodljivi vpliv zračnih kislin preprečimo, če namestimo na zunanji strani zidu vododržno oblogo, a čimer onemogočimo pronicanje dežja v luknjičavo gradivo. Pri vremenski vlagi, ki namoči stene od strani, se lasovitost (kapilarnost) no javlja v taki meri kot pa če bi slal zid v vodi. Ko namreč na steno dežuje, večji del vode brez škode hilro odteče. Sicer pa tudi ob dolgotrajnejšem deževju od časa do časa le preneha deževati tako, da so moker zid lahko vsaj deloma zopet posuši. Po dosedanjih izkušnjah vremenska vlaga v splošnem ne prodre skozi 38 cm debelo opečno steno. V izjemnih okoliščinah seveda, kot n. pr. pri higro-skopičnem gradivu (gradivu, ki Be rado navzame vlage kot u. pr. sol), nadalje v močvirnih pokrajinah s slalno veliko zračno vlago ali v zelo deževnih pokrajinah, tedaj tudi taka slena ne zadošča. Tanjše stene, tako n. pr. 25 cm debele opečne stene, so za naše podnebje prešibke. Take stene morajo biti seveda na zunanji strani neogibno vododržno zaščitene. Apneni Ontt ,■3 Cementn> Omet Z zgostilno PR.ime5|c1 .2 Bitumnova Lepemu* Opečna musia Tla In StenA_Pr,alnice V Pod-5tr_e5ju Nad Tramovnim Stropom Včasih je na zunanji strani tudi dobro zavarovana 25 cm debela opečna stena na notranji . površini vlažna. V tem primeru pa nimamo opravka z vremensko vlago temveč z notranjo zarositvi- is bolet zoper komuniste Ribniški domobranci so 3. maja zasedli Stru« ge. Pri tem »o ubili dva boljševiška krvoloka: Bil« tka iz Vidma in Hegleca iz Strug. Domobranci iz Lait »o v dveh dneh ujeli in pripeljali v Ljubljano 59 komunistov in 2 komu-nistki. 37 »gojencev tankovsk« tole« na Korinju io ujeli domobranci iz Lašč. 18 komunistov j« uničila domobranska edinic«, ki je prodirala proti Medvedjeku pri Velikem Gabru. 49 komunistov j« padlo v boju z domobranci v Železnem pri Dobrniču; domobrancem so komunisti pustili štiri strojnice, minomet in mnog« streliva. Vas Dobrovo pri Dobrniča to komunisti 30. aprila zažgali. 6 vreč soli so domobranci zaplenili komuni« stom v Vodicah pri Sv. Križu ter »ol razdelili pre« bivalstvu. Ko je šla iz Prvačine v Volčjo drago, je zlo« činec streljal nr. 48 letno kmetico Heleno Grego« rič iz Prvačine in jo hudo ranil. V Loškem potoku so pred dnevi zajeli domobranci skoraj cel komunistični bolniški oddelek t 350 ranjenci in velikim številom bolničark, aamih ljubljanskih komunistk. Domobranci so zasačili gnezdo komunističnih pomagačev (terencev) v St. Vidu pri Stični, med njimi tudi njih pomagača kapitalista usnjarja L»« vriča. V Mačkovcu na Dolenjskem je v bofa s komunisti junaško pade! narednik Franc Peršin ia Stožic pri Ljubljani. Slava njegovemu spominul Grosupeljski domobranci so pri Stični zajeli Angela Venturinija, lesnega trgovca iz Straže pri Toplicah, krivca mnogih komunističnih zločinov proti našim ljudem. Nad 6(: )0 ljudi so znašale komunistične Izguba na Slovenskem v mesecu iebruarju, priznava bolj&e viško vojno poročilo št. 94«. 15 članov komunističnega štaba, 7 ranjenih, 5 mrtvih so ujeli domobranci v Korinju nad Krko. Proti tolovajem Broza-Tita ee ni dvignilo samo ljudstvo na Slovenskem, temveč so pograbil! za orožje za boj proti boljševizmu tudi narodni čelniki v Srbiji. Pristojna oblast je zaplenila imovino uporni« koma Volkarju Francu, mesarju in posestniku, stanujočemu v Ljubljautf, in Jančigaju Mirku drogistu, bivajočemu ravnolam. V noči od 2. na 3. maja je padel zadet od mine domobranec Penca Jože, sedmošolec v Novem mestu. Slava njegovemu spominu I Da brani naše domove, je vkorakala Slovenska narodna straža 7. maja v Gorici, navdnšeu« pozdravljena od Goričanov. Domobranski oddelki so okrog Zuiemherka uničili 244 komunistov, med njimi komandanta »brigade«, tri bataljonske komandante in Štiri ko-munistke. Zaplenili pa so enajst lahkih strojnie, tri težke, dva težka metalca in en lahek, tri brzostrelke ter mnogo pušk in vojaškega materiala. Od domobrancev so 8 padli, U je bilo ranjenih. Trije tolminski domobranci so so v območju Št. Viške gore srečali z oboroženo komunistična tolpo 20 mož. Po kratkem boju so boljševiki zbežali, ko so pustili na mestu 6 mrtvih in 8 ranjenih svojih »tovarišev«. V hojo na Vel. Lipovcu je padel komandant komunistične »brigade«, večkratni morilec Pirko* vič, a komunistični in ruskim imenom »Cort« (hudič). Poveljstvo slovenskega tlomobranslva je priredilo oni četrtek ob priliki zaprisege častnikom izvrstno uspeli družabni večer v prostorih častniškega doma na ljubljanskem ^Taboru. Za najmanj 6(1% vse sadne letine so oropali komunisti preteklo jesen slovenskega kmeta po Brkinih tja do Istre. Vsak teden posluša protikonuinistična preda* vanja v Ljubljani osemnajst tisoč ljudi iz vseh delavsko-obrtniških vrst. jo stene zaradi pomanjkljivo toplotne osamitve (izolacije), o čemer pa bo govor pozneje. Priporočljivo pa je na zunaj zatesniti tudi 38 cm debelo opečno steno, čeprav celo pri zunaj nezaščiteni steni vremenska vlaga le redko kedaj prodre skozi. Suha stena je namreč mnogo bolj topla, onemogočeno pa jo tudi izluževanje in preperevanje zidu. B. Mlonl — V. LovJin [Zgod< m« «B ovlnskl roman a o T «▼. Pavla rH 14 E L n Drugi dan je ve« Jeruzalem govoril o nesreči •Mlikeoa duhovnika iti-njegovi hčerki. Govoricam, y jih le razširjala Fincesova delavnica, bo se pridružile tiste, ki jih je vrgel Izmael, ki ni ne-jial pripovedovati in dal pripovedovati, da je lepa hčerka velikega duhovnika ušla z nekim Ijubim-eem. I«mael i>a si ni upal imenovati nobemega jmena, ker ni vedel, s kom je pobegnila. V za-felku je sumil, da je pobegnila z Ozejem in da je hotel ta svreči krivdo "nanj, da bi odstranil pozornost velikega duhovnika in zabranll, da bi jo Izmael tekal; potem je pa spoznal, da to ni bilo verjetno. Ozej je bil preveč obupan; videl ga je bloditi kot norca po mestnih ulicah; vsakega je sprašovsl za zaročenko; povsod jo je iskal; ne, ni bilo mogoče, da bi jo Imel skrito v svoji hiši. Povračal se mu je neprestan sum, da mu morda Rahela nI marala dati roke za ženitev, njen oče pa ji ni uklonil. Toda zakaj bi ga bila dekitoa aavrnila? Izmael Je bil zelo ohol. Ni miši«, da Je star ie šestdeset let; menil je o sebi. da Ja najboljša partija; prepričan je bil, da bi morala biti vsaka deklica prav vesela, ko bi zdru-Kla svojo usodo z njegovo; ali ni bil «n prvak duhovnikov ta ali ne bo postal nekega dne veliki duhovnik? ' Rahela ga nI marala; zakaj Je odslovil Ta-maro, staro ln zvesto družico? Judovska deklica es ne bi zmenila za lo. Ali ni Imel mar pravica capodltl »voje žene, kadar je hotel? Ali ni Mozes davolH te pravice Judovskim možem? Zakaj bi se s n)o ne okoristil? Ona pa Je bila Izmed teh, Id so zanikali možu proHeo odsloviti leno in se Je držala nerazdruž-nostt zakon n v vsakem slučaju. Ali je bila Rahela morda kriatjanka? Skušal jd verjeti; bil bi pa prav veeel, do bi bilo tako. Strašno orožje bi bil Imel, da tmiSi tekmeca. Oče krščanske deklice ne mor« Mtt veliki duhovnik. Kako bo branil pred krMuneklml napadi ve« Izrael, ko ni mogel bra-aft! nJH svoje drniino? To »e mu je zdela zelo naravna razlaga v tem slučaju. O da bi mogel do-kaaati, da Je Rahela krietjanka! Naročil Je sužniema, naj dobita pojasnil o mdevl pri kristjanih. Dobila bosta gotovo.plačilo, ako je bita Rahela pri njih. Anjtnlja ie preživel hudo noč in zjutraj Je vstal zelo slabe volje. Odkril je, da je Pavel odpotoval t® noč v Ceotrejo ta je bil vesel. Tako Je fefl vsaj prisiljen, da odpotuje tja ta *>e za nekaj to! odstrani iz lega Jeruzalema, kjer se Je tako •iabo počutil. Lahko bo odsote® nekaj tednov, lafeko bo tudi podaljšal svoje bivanje v Cezareji; potem ae bo lahko podal za kak teden v Tibe-rtjado, t Cezarejo Filipovo in že kako drugo mesto, kjer ga bodo verniki slovesno sprejemali kot velJkeg« duhovnika. Že«-nekaj let ni Sel nikamor 3® J«rjs»lema. Ko ee bo vrni), ne bo nihče več »menjal njegove (družinske sramote. Drugi dogodki belo prwvzfJI Javno pozornost. Zato je bil ve-•0*1 ho Je pričel to jutro Terhri k njemu . »PitHHServal sera S avlo«) zsdervo ta pripravil I®*«', W ho segel namestniku v srce. Kdaj odl-eew©?« >PojntrlSnje,m. Sli bomo v Antipatrido, kjer WttM> praznovali soboto ta prvi dan v tednu do-Rw«r!0 v Cezarejo,« se je glasil odgovor. Taataj Je govoril, kako bodo potovali Zahte-J« je bre® podlage. Ali mu ni zadnjikrat Rahela tako govorila, da le izdajala krščansko mišljetije; ali mu ni bila rekla, da je zakonska vez nerazdružljiva; ali ni občevala e prijateljicami, ki jih je ou sumil, da so kristjanke? Njegova hči kristjanka? Ni bilo mogoče. Saj je do zadnjega obiskovala ne samo tempelj, ampak tudi sinagogo, in rabin je videl, da je piavoverna. Ni mu pa bilo neznano, da 60 mnogi kristjani prihajali v tempelj molit; njihov glavar Jakob je prihajal celo vsaki dan; mnogi eo trdili, da ee je treba držati Postave, ker se nihče ne more zveličati brez obreze; in Pavla so zatajili in zavrgli nekateri njegovi soverniki, ker se je izjavil, da za zveličanje ni treba izpolnjevati Postave, Njegova bSi kristjanka? Kolikor bolj Je razmišljal, toliko bolj Je bil prepričan, da končno to ne bi bilo nemogoče; celo nešteto malih znakov je to potrjevalo. Njegova hči kristjanka? O, pohujšanje, ki bo nastalo v meslul Njegov položaj bo omajan Zato mora preprečiti, da bi se Rahela vrnila v Jeruzalem. Dokler se skriva, on še vedno priseže, da ni kristjanka ta nihče ga ne bo mogel na laž postaviti. Zares njegov položaj je bil zelo brezupen; zato je nujno sklical veliki zbor, kjer se je pokazal popolnoma mirnega. Tudi Izmael je bil navzoč. Oba tekmeca sta se zelo hladno pozdravila. Izmael ni zahteval novic o Raheli. Ko ga je pa kdo izmed tovarišev vprašal o hčeri, mu je Anaija zelo mirno odgovoril. , »Je nekoliko boljše, para, da pojde v soboto ie lahko v tempelj.« Ko se je vsedel na prestol, je izjavil, da se Je seja začela in zborovalci so začeli razpravljati 0 edini točki dnevnega reda: Kako preprečimo oznanjevanje Pavlu iz Tarza. Ananija poroča, kaj je ukrenil, da doseže obsodbo; odločil se je podati v Cezarejo ta si izbral za to zagovornika. Razprava je bila dolga ta burna. Izmael je očita! velikemu duhovniku zelo ostro zlasti * izbiro zagovornika. »Neobrezanecl« »Saj je tudi namestnik. Tertul dobro pozna rimsko pravo, je ugleden v Cezareji ta nas je »agovarjal že tolikokrat.« »Slabo I« »Zakaj nisi ugovarjal tedaj?« »Ugovarjam zdaj.« Drzen odmev se je nadaljeval; to je bil zdaj nagib, da je Izmael napadel velikega duhovnika. Vsemu je oporekal; nikoli mu ni dal prav. Člani velikega zbora so spoznali, da sta postala oba moža velika sovražnika. Slednjič je prišlo do glasovanja in Ananija je odnesel zmago. Njegovi predlogi so bili sprejeti tn izbranih Je bilo šest članov velikega zbora, ki naj ga spremljajo v Cezarejo. Izmael je hotel biti med njimi ta Ananija si ga ni drznil zavrniti. Po končani seji Je Izahar ponovno skušal prisilit Ananija, naj bo iskren. »Daj v Javnost Rahelin beg In izreči prekletstvo nad njo. Trpim, ko ti to svetujem. Tvoja hči ml je zelo draga; veliko raje M jo .blagoslavljal, kakor preklinjal. Razumom zakaj je zavrnila Iz-maola Zalo. ker si hotel združiti sneg z Libanona 1 Igočo vročino Iz Jordanske doltae blizu Jenlie, mesta mož» Toda Se bolj kot ona mi Je pri srcu tvoj vpliv. Prekolni jo ta imel boS^vse na svoji jirfliii® Ni dosegel zaželjenega. Ananija ee je delal, da Je zadušil zadevo... Ta večer je prišel Baraba ta sporočil, da eo »rilSli na važno odkritje. Nek voz je čakal v soboto zjutraj zunaj Jafskih vrat. Vanj m stopile tri osebo: en mladenič ta dve *aetrti ženski. \kto* Emanuei ia neguš Izdajalski italijanski kralj Viktor Emanuei je kupil pri upravi živalskega vrta v Londonu dva mlada leva, katera bo izročil aiiesinskemu negušu v povračilo za leve, ki so jih svoj čas odvedli iz Adis Abebe in pripeljali v Rim. Leva abesinskega cesarja sta bila baje doslej jabolko spora med Viktorjem Eniamielom in llailijem .Selasijem. Abesinski cesar je Viktorja Emanuela tožil in ker je slednji pravdo izgubil, mora sedaj popraviti škodo. Kraj as največjo razliko v toploti jo pad Vrhojansk v severni Sibiriji. V tem mestu znaša med letno vročino in zimskim mrazom razlika nad 100 stopinj. Najvišja temperatura je bila v poletnih mesecih leta 1981. nad 31 stopinj nad ničlo, najnižja v zimi pa 70 stopinj pod ničlo. PRAVNI NASVETI Izvrševanje sodnih kazni. Po novi naredbl, se morajo sodne kazni takoj izvršiti, če državni pravdnik to, predlaga v enem tednu po razglasitvi sodbe. Pritožba (priziv ali revizija) zoper sodbo v takem primeru nima odložilne moči. Obljuba o izročitvi posesttv«. Z. S5. Očetova obljuba, da vam bo izročil posestvo, nikogar ne veže, če oče -obljube ne izpolni. Zato vam v tem primeru pri zapuščihski razpravi, ki so bo vršila po očetovi smrti, ne bo prav nič pomagalo sklicevanje na takšno obljulio. Ce oče resno misli, kar obljublja, naj gre k notarju in naj napravi izročilno pogodbo, s katero naj posestvo izroči vam, ostalim -otrokom pa izgovori primerne deleže, ali pa naj napravi tško o|>oroko. če oče ne !k> napravil nobene oporoke ali izročilna pogodbe, bodo po njegovi smrti dedovali vsi otroci enako. Njim bo prepuščeno, da se dogovore, kdo bo prevzel posestvo in kdo bo dobil delež v denarju ali pa v naravi. Za svoje delo na očetovem posestvu, pa otroci nikakor ne bodo mogli po očetovi smrti zahtevati še kakšno posebno nagrado. Če hočejo biti za delo plačani, naj se o tem dogovore z očetom. V vaših razmerah bi bilo za vas najbolje, da s« primete kakšnega svojega -pc&Mca, mesto da se zanašate na negotovo obljubo. Izvršba na plačo otrokovega oiSeta. M. R. D. v. Obrnite se v vaši zadevi na okrajno sodišče v Logatcu, ki vam je najbližje. Tam vam bodo povedali, kako vam je treba postopati, da obnovite listino, ki vara je zgorela in tudi pri katerem sodišču boste mogli dati na zapisnik predlog za izvršbo. Če boste predložili ubožtio spričevalo, vam ne bo treba plačati nobenih taks. Lahko se obrnete seveda tudi na odvetnika, ki ga pa bot.te morali plačati. Prav bi bilo, d& od Pokojninskega zavoda dobite prepis doli Sne listine in greste*z njo k sodišču. Prisilni upravitelj. V. T. Sodišče vas namerava postaviti za prisilnega upravitelja na večjem ]K>sestvu. Radi bi zvedeli, kakšne pravice in dolžnosti boste imeli. — Prisilni upravitelj ima v glavnem pravic« iin dolžnosti gospodarja, namesto katerega upravlja posesivo. Zato mor« vse običajne gospodarske posle izvrševati sam. Za posle, ki ne upadajo k običajnemu gospodarstvu, kakor tudi vse druge posle posebna važnosti, »i mora i-zposlovaiti pristanek sodišča. Sicer vaa bo pa o novih pravicah in dolžnostih podrobno po-učilo sodišče. Kirlianka št. IS 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 28 24 25 26 27 28 - 29 30 31 32 38 34 35 38 37 38 39 40 j 41 Vodoravno: 1. otok v Jadranu, 4. bavar« ski župnik, po katerem se imenuje tudi ječmenov* kava, 10. rimski domači bogovi, 12. skupina odlo« čilnih mož v društvu ali občini, 13. tesen, 15. na' tebe, 16. pritok Dnjepra, 17. kraj pri Šmarjah, 19. del živalskega telesa, 20. razum, 22. itevil«, 24. kratica pri imenih plemičev, 24. v srednjem veku so menili, da je zvezana s satanom, 36. Itev. nik, 28. orožje predpotopnega človeka, 29. kratica za sveti, 30. selo, 32. severno italijansko mesto. 33. glasniki, 34. egipčanski sveti ptič, 36, računski izraz, 37. kovanec, 39. jaz (2. tki.j, 40. Mencinger« jev roman, 41. cerkveni skladatelj. Navpično: 1. iz nje izdelujejo klobuk^ 2. pamet, 3. prepir, 5. medmet, 6. slovnična kra« tica, 7. srbska reka, 8. potepuh, 9. poplava, 11. zas četnici imena junaka iz turških bojev, 14. v bar« varnah ga uporabljajo, 17. toži, 18. posoda, za lovanje surovega masla, 21. mostiček, 23. iat^ 27. indijski knez, 29. padavina, 31. zelcnica v libif« ski puščavi, 33. dei Vojvodine, 35. siv (hrv,!, 36. fcrjM tica za dolžinsko mero, 38. kratica za družabnika« Rešitev križanke it. 17 Vodoravno: 1, sodavičar, tO. odr., 11. sen, IS. (o)lje, 18. pes; 16. Pad, 17. dan, 18. mir, 19. r,<4 21. on, 22. tekel, 24 te, 25. koledar, 26, et, 2& polit, 29. Ba, 30. ris, 92. eav, 513. kor, 95. mat, 36. ora, 38. roj, 40. o«, 4-2. mik, 44. preselit*. Navpično: 1. sod, 1. od, 3. dren, 4. as, 6. V«e like Lašče, 6. in, 7. član, 8. sj, 9. red 19. Pan, 14. smelost, 15. predivo, 16. dož, 17. dober, ŽČV žepar, 22. top, 23. lat, 27. tim, »9, boa„ 91. 33. krmi, 34. srp, 37 Oka, 89. or, 40. op., 41. 43. I, C. (Ivan Cankar). HMIIIIIII1IM Kdor oglašaj e - aapredKje^ Moli OfjfiMini Is Pristojbina za male oglate se plaftije naprej. HmsaiiiB najbolje popravlja in uglašuje po ugodni ceni A. Mernik, izdelova-telj harmonik, Vrhui-ka, Stara cesta GO Dn< itoiii PBIfiSŽBii sprejme za stalno Krite mizarstvo, Vrhnika, Idrijska c. 2. OeHlios begunko 14-15 let staro za pomoč pri gospodinjstvu. Naslov v upravi - »Domoljuba*. 4146 Bika 16 mesecev starega, montafonske pasme zamenjam za brejo te-lico. Naslov v upravi Domoljuba. 4145 Herausgeb« - Izdajale^ dr. Gregorij Pečjak Prof. I. 8, profesor v pok, _ Sel.riftleite, - Uredniki France Krcmžnr, Journalisf, , „ „ r ur »ljihisM tiskarna« ~ Za »Ljudsko tiskarno: Jože Kramar č. Direktor, ravnatelj. — Aile in I »il>«»h v« J I inhliani •Domoljub« stan. M lir začeto leto.za Inozemstvo 30 Ur. -Dopis. ,B spise sprelemi "ednino .DomoljJbsf.naroLko.tnser^ «"« t. P" p »Domoljuba«, ~ Oglasi se zaračunaj« po poseWm ceniku. - TeUloa uredništva InVprav« Jtev. 40-V