195. stevilka. Ljubljana, nedeljo 28. av£iista. XIV. leto, 1881. Izhaja vnak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po prazni kiti, ter velja po pošti prejenmn za »vstro-n^ersk« ilithle /a celi> leto \>\ tfl., za p.il Iftu 8 gl., sa četrt let* 4 gL — Z;i Lj ubijano brez pošiljanjsi na dom za ćelo leto 1.'$ ^\č.t 7a retrt letu .'> gld. HO kr., za i-n motu»e I jfld. 1(> kr. Za p.Ciljani« na dom se računa 10 kr. za mrse. , 30 kr. za četrt leta. — Za tuje debele toliko već, kolikor pofitnina iznaSa. — Za gospodu nritol je na ljudskih čolah in sa d i jak© velja znižana čuna in sicer: Za Lj ubij a no za ocrtrt teta 2 #ld. 50 kr., p:» pošti prcj^mau za detrt leta .'$ ^old. — Za o ?. n a n i I a 80 plačuje od četiristopnc potit-vrate 6 kr., Če su oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će ae dvakrat, in 4 kr., to st* trikrat ali vcčkrat, tiska. Dopisi naj se izvolć frniikirati. — RokopiBi se ne vraeajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frtmc Kolinanovej hiiSi „gleriališka stolnu". OprjAvništvo, na katero »aj se blagovolijo pošiljati ttaročnine, reklamacije, oznHnila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmaiiovej hišf. V prevdarek. — n. Odkritosrčno povem, da še iiijsem čital nasveta, bi bi bil večje važnosti za narod, kot je on v „Slov. Nar." nedeljskem listu, v katerem kliče pisec vse rodoljube k skupuem u delovanju, da bi se ljudstvo vspelo do blagostanja. Kajti kakor posamezen človek hirn v dušnem oziru, ako mu primanjkuje vsakdanjega kruha, tako se pogreza v apatijo in letargijo tuđi cei narod, ako se ga začne z neusmiljeno roko oklepati revščina. Če pa hočemo, da bi bilo naše delo uspešno, moramo najti najprej pravi vir vse naše gmotne bede, ker, ko bi le odtoke mašili, bili bi drugi Sisifovi. Vir vse nesreće je kapito ližem s svojim načelom laissez faire, laissez aller. Prikaza! 'jo je ko studenec pred nekoliko stoletji in zdaj je narastel in se spremenii v hudournik, ki je popliivil uže ćele družine, ki spodkopava mo-gofine države in ki je s svojim pogubnim so parjem okužil vse osnove. V čem pa obstoji kapitalizem? Vrednosti, ki se navadno v denarji izraza, se je ločila od blaga in denarju, se je jela pripisovati produktivna mo<\ Kapitalist izdaje denar, z njim se kupuje l)lago, pa ne zaradi blaga, ampak da se s prodavanjem blaga dobiva več denarja, ali krajše, kapitalist izdaje denar, da si z njim pridobiva več denarja; on si misli, da je dosega največjega čisttga do-bička največja sreča za državo in društvo (če se sploh srne govoriti o pravem društvu) in tedaj se morajo odstraniti tuđi vse zapreke, ki ovirajo dosegi tega n^jvišjega smotra! Ker je najvišji smoter tak, potem tuđi zdanje narodno gospodarstvo ne more pripoznati riruzih | zakonov, nego one, ki jih naklada absolutno prosta konkuronca. Pasti so morale zategadelj stare obrtne in colne moje in razglasila se je nepogojna trgovinska in obrtna svoboda. S tem se je zaćel mej obrtnik i boj za obstanek, v katerem nikdar ne vlada pravica, ampak le moč, in kdor je moflan, to je, kdor ima denar, kredit in tehnično izomikano osobje na razpolaganje, srne uničiti in tuđi res uniči slabšega. Kdo more kaj bogatinu, ki je o kacej uimi dal kmetu nekoliko denarja, Če čez nekoliko let resi kmeta strahu, da bi mu št> kdaj kiika uima mogla škodovati ? Nihče mu ni(i ne more, ker mu po um ga železni zakon! Tako se na jerlnej strani skuplja kapital, na drugej pa širi proletarijat, in to nasprotje se bode zmerom bolj ostrilo, tako dolgo, dokler se zistem ne spremeni, dokler država in društvo ne pripoznatu, da kopičenje blaga, ozi-roma denarja nij smoter, temveft le sredstvo k smotru, dokler ne žarne ta Čestiti f-Iovekove vo ljave v njega visokom pokliču. Ko se je nekdaj družtvo zuvedalo svojega pokliča, je bilo tuđi vsako delo z državljansko in politično častjo ozaljsano, posestvo je bilo združeno z družino, v«ak stan je imel zago-tovljeiio delo in zuslužek in ker je bil socijalni živelj tesno zvezan s političnim, je bil tuđi vsak proletarijat numogoč. In ako se je pri-merilo, da kacemu revežu njegov stan ali njegova družiti'! nij nio^hi ali nij hotfhi pomagati, pomagali so mu usmiljeni zavodi. Se ve, ta organizacija je bil>i tuđi ponianjkljiva in nihče bi je ne hotel oživiti, ker bi ne bila primerna zdunjim rnzmeram, ali načelo, na katerem je stala, mora ostati, dokler ostane Človeštvo, in to načelo mora biti temelj vsake prave pri-hodnje organizacije. Človek je socijalno bitje in le v druStvu more doseči svoj Mnoter, tedaj si mora zini-rom v svesti biti svoje zgodovinske kontinuitete ter mora za društvo delovati. A kapitalizem ne pripozna ni društva ni druJ-ine, on vidi in-dividuv**, ki imajo toliko velja ve, kolikor moCi v denarji ali rokah. Vodilo mu jer laissez faire, laissez aller, ali po domučn: ti si prost in nikakor ne navezan na drufitvo, nikdo ti ne more braniti, če hočeš s konkurenco uničiti stotino trgovcev, tehko se poslužiš ugodne konjukture ter si zbereš tisoč delavcev, katere vse v pol leta lahko spet apodiš; nihče ti ne more braniti, če hoćeš ne le sebi, ampak tuđi družini zapraviti imenje ter se pri prvem pod-vzetniku zapisati za roba. Gotovo najbolj je kapitalizem škodoval s tem, da je razjedel stan, ki je, dokler je čvrst, porllaga in garanciju narodnima napredovanja in blagostanja, namreč kmetski stan. Kmet je navezan na družino fn družina na zcmljisče. Brez teh dveh zvez si kmeta Že misliti ne moreS, a baš na$ kapitalističiii vek je odpravil obe te zvezi in tedaj de jure nemamo več kmeta, akopram jih imamo, hvala Bogu, de t'acto še prccej. Po zakonu imajo vsi otroci jednake pravice do očetovega imenja in vsak s svojim deležem lehko naredi, kar hoče, ne oziraje se na druge ude družine. To je on moralično in ekonomično pogubni zakon, kateremu se imamo zahvaliti za ves slovenski pavpmzcni iu proletarijat. Poglejmo, kaVo se navadno gndi. Oče umrje bre/ oporoke, njegu imenje, je n. pr. vreiluo tri tisoči in to si zdaj ra/.dele otroci. Pravična in resnična pisma spectabilisova. XX. Gospodičina! Mislim m dozdeva se mi, da sem Vam uže zadosti povedal pravi fin ega in resničnega, pa ker mora biti vsake stvari je-denkrat konec, naj bo konec tuđi mojih pišem. če nijsem storil vselej svoje dolžnosti, t. j. 5e Vam nijsem mogel z vsakim pismom izvabiti prijazen nasmeh, kaj morem zato? Srce moje nij nič krivo, reka moja desnica bi tuđi bila pisala kaj boljšega in pero tuđi, nego moj duh, ta je tako trmast in neokroten, da me je zapeljal včasih predaleč in je ceio za-krivil, da mi je spodrknilo jedenkrat, ali sem se itak zopet pobral in se postavil v prejšnje uije, kakor pravijo juristi. I Zdaj se bom suspendiral malo in oddah- j nil, zbiral bom novih močij, in kadar bom m-pet imel kaj povedati, Vam bom vse povedal, saj veste, da ne molčiin rad, ćeravno bi bilo včasih dosti panietnejše molčati nego govoriti. Tuđi iz oportunstva bom zdaj molčul ne-kaj časa, ker se zemlja nekako maje pod me-noj in ker nobeden spectabilis ne srne govoriti, kadar, kar in kakor bi sam hotel, ampak ravnati se mora. po raznih okolnostih in čak?iti tuđi, dokler priđe na vrsto in pa paziti mora, kaj misli govoriti, če sploh srne povedati katero pravično in resnično. Če Vam bode dolg čas po meni, hoćem reci, po mojih pismih, mi bode to najlepša nagrada za ves trud, katerega sem imel nekoliko, če tuđi ne preveč; ako Vam ne bode dolg čas, je to znamenje, da so bila moja pisma zares „neslana", kakor mi je bil povedal lani neki dopisnik ali kaj je bil, od Drave v „Slovenci", ko je bil široko odprl svoja usta ter je slavo pel nekomu dopisu iz Amerike. ; Kar se soli tiče, je prav prodaje soli v avstro-ogrskej državi „monopol;|, in ker ravno pri nas nekateri Ijudje tnislijo, da imajo monopol za to ali ono reč, se nijsem hotel kre-gati ž njimi, ampak tiho sem bil in solil sem svoja pisma po mogočesti s svojo lastno li-mitno soljo, koiikor sem je zinogel, in še o sreči je treba govoriti, da nijsem preveč za-soiil jednega ali druzega pismu, kar bi tuđi mogel storiti vaš speetabilis, to mu verjemite speetabilisu, ki nikoli ne laže za denar, k več-jemu pove zastonj katero ne Čisto pravično in resnično, kar se pa vsakemu Človeku prigo-diti more, ne da bi ravno delal dolozno t. j. s huoobnim namenom alt „mala fide". V spectablarskem jeziku znamenje „mala fides" hudobno vero, in vslerl tega znamenje, rbona fides" dobro vero, toliko latinščine je, mislim, lahko razumeti, in vsled tega, Će sem pisal „bona nde" t. j. v dobrej veri, da koristim kaj, niti nijsem mogel pisati „mala fide", kur je povsem jasna stvar, katerej nij treba daljoegu komentara. Ako si razđele zemljišče, manjka vsacemu ali polja ali trave ali drv ali stelje, dva nemata Dič gospodarskega poslopja in vsi trije so gotovo brez delavcev. Da bi 8e vsi trije gospo-darji ohranili, se misliti nij. Ako bi bil ta oče jednemu sinu izročil imenje s pogojetn, da ostalima otrokoma izplača polovico vred-nosti imenja, tedaj 1500 gld., potera bi si umen in pritlen sin ohranil o&etovo posestvo, ali on bi bil samo dninar. Posestvo bi bilo Bicer njegovo ali vrednosti posestva bi bile v rokab onega, ki mu je posodil 1500 gld., kajti zemljišta navadno ne donasajo čez tri od-stotke, tedaj v tem slučaji 90 gld., a obresti od dolga bi plačeval po 6 °/0, tedaj tuđi 90 gld. Saj pa priženi! O pač priženi kacih 5 ali G sto, a to se ume za visoko „procento", po-roko, malo popravo gospodarskega poslopja in za živež stariSem. Pravi revež je tedaj gospodar, še večja reveža sta pa otroka, ki sta doto dobila, kajti navadno denar takim Ijudem, ki ne mislijo za dve leti uaprej, zgine kot kafra in poznam jih vefc, ki so svojo doto prodali krčmarju za dve tretjini in se ve tuđi ti dve tretjini krčmarju pustili. VeČinoma se pa fantje, ko uže polovico dote zapravijo, poze-nijo, kaj pa da na roke, in statistika nam fcez deset let pokaže, da se je ljudstvo v tem in tem kraji za toliko in toliko odstotkov pomnožilo, a pametni možje bi vedeli povedati, da se je revščina, tatvina, demoralizacija in sploh proletarijat pomnožil še za nekoliko odstotkov več. Ko bi se naše kmetsko ljudstvo pomnožilo kje za toliko odstotkov, kot ljudstvo cvetočega tr-govskega mesta, bi to nikakor ne bilo veselo, k&jti rabi se uže vsa kulturna zemlja in le po-fcasi se da toliko obdelati, da bi se na istein prostoru živili štirje ljudje, kjer so se prej trije; a niti ta proces ne traje dolgo in kmet-eko ljudstvo ostaju v istein številu, če še ne upada. To se nam dobro predočuje na Kranj-skeni. Na Gorenjskem se je prcbivalstvo v zadnjih desetih letih prav neznatno pomnožilo, in ravno na Gorenjskem so razmeroma najbolj trdni kmetje, in uradni list nijma od tod veliko očitn;h dražb zaznamovanih. Pomnožile so se pa£ Domžale za tretjino, a ne s kmeti, ampak s i'abriškimi delavci. Nasproti sta ini pa znani dve veliki, popolnem kmetski župi, v katerih je bilo lani in letos nu 100 umrlih, 150 rojenih, in zato je tuđi revščina uže zdaj ob novini taka, da se Bogu usmili. Kmetom se je reklo 1848. leta: zdaj ste prosti grofovske tlake, zdaj ste sami svoji go- spodje, svoje zemljišče lehko zadolžite, razde-Jite in prodaste. Ta svet so ubogali, in če so prej nekaj dnij delali tlako grofu, jo zdaj de-lajo crlo leto kapitalistu. In kakor je bilo potrebno, da se je tlaka odkupila, tako in šh veliko bolj bi bilo potrebno, da bi se, kakor sve-tuje ekonom Vogelsang, polagoma odkupil tuđi dolg; tako bi si ubožani pridni gospoda rj i kmalu opomogli. Pred vsem je pa treba zakona, ki bi pre-povedoval nespametno deljenje zemljišć, in do-ločil, do katere stopinje se smejo zemljišča zadolžiti. V Ameriki moru kmet zadolžiti samo „fundus instructus", in „Vaterlandov" dopisnik, ki se udeležuje ztlaj amerikanske ekonomične ekspedicije, pravi, da kmetje, katerim je v Evropi komaj petina nekdanjega imenja ostala, postanejo v Ameriki zopet pravi konservativni kmetje, ki z ono tradicijonalno Ijubeznijo obdelujejo zemljo, kakor nekdaj njih oče v Evropi, in po pravici sklepa, da kmetje ne potrebujejo uobene pod-pore od države, treba je samo, da jim zakoni ne n aspro tuj ej o. Odstraniti se morajo tedaj škodljivi zakoni in zato je pisec nedeljskega članka naj bolj šo pot ukrenil, da se je obrnil do naših državnih in deželnih poslancev, ki bi se pred odpiet-jem deželnega, zbora imeli posvetovati z dru-zimi rodoljubi, kako se da pomagati našemu kmetu. Naši poslanci gotovo ne bodo v tem o^iru ostali osamljeni, kajti tuđi v družili dcželah naše carevine imajo iste težnje. Tako je pred-arlski dežeini odbor vlani tretn odbornikom na-ročil, da naj se dobro informiralo o kmutskem položaji in ta pododbor je sklenil posvetovati se s strokovnjaki iz vseh okrajev. Prvi okrajni shod jo bil letos li), jul iju v Eggu; bilo je navzočnih 90 mož, ki ao ,se kacih sedein ur razgovnrjali. Kar so zaključili, naj tu priob&im, ker se mi tako važno zdi, da bi tuđi našemu posvetovanju bolj ali menj moglo služiti v vodilo. Oni terjajo: 1. zakon, ki bi kmeta otel absolutne moči kapitala terga obvaroval popolnega razvlaščenja; 2. spremeinbo dedinskih zakov glede kmet-Bkih posestev, da bi se z zadržavanjem zem-ljiščnega zadolževanja zopet uveia absolutno potrebna nastanjenost kmetskega stanu; 3. omejeuje zdanje prevlaci ujoče moči kapitala s tem, da bi se reformirali postoječi zakoni primerno natori zemljišča in tako osi-gural obstanek kmetskega stinu, oziroma. da bi se uveli posebni zakoni o zemljiščnem zadol-ževanji; 4. pooštrenje uže postojećih zakonov o deljivosti zemljica v obrambo kmetskih občin; 5. komasacijski zakon, da bi se lažje in uspešneje kmetovalo z arondiranjem kmetskih zemljišč; 6. občinski ali okrajni izbrani sodi, ki bi imeli v zemljiščnih prepirih do dobrega od-ločati brez vseh advokatov; 7. spremembe v eksekucijskem postopanji, da bi se ceneje in prosteje in zraven tuđi hitreje in uspešneje vršilo; 8. spremembo konkur/nega reda, da bi ne bil tako zamotan iu da bi imel boljšo garancijo proti nepošte.iiia postopkom; 9. hitreje in ceneje obravnavanje zapuščin po smrti, katero naj bi vodili zaupni možje, ki se imajo v občinah nastaviti kot sodni pravdniki; 10. znižanje pristojbin pri kmetskih po-sRstev izročanji v last na jeden odstotek k vecjemu; 11. da se mora uvesti zemljiščna knjiga, naj se spremeni zemljišnoknjižni zakon tako, da se bode pravica legalizovanja izročila občin-skim organom ; 12. strogo izvrševanje oziroma pooštrenje oderuškega zakona v varstvo kmetskega ljudstva; 13. da bi menjice smeli podpisovati samo protokoli rani trgovci; 14. da bi se krčmarska pravica oddajala le z občinskim privoljenjem; 15. reformo ljudskega šolitva z zopetnim uvedenjem verske sole; mestu sedmega in osmega šolskega leta naj bode nedeljska šola in občine naj imajo zopet pravico nastavljati učitelje. To so terjatve vrlih nemSkih mož in te morajo biti tuđi naše, v kolikor se prilegajo našim razmeram. če se nam te ali jednake terjatve spolnijo, potem dobode družina zopet svojo uvirno veljavo, kapitalizem je uničen in naše kmetsko ljudstvo rešeno. Skrbimo za kmeta in skrbeli smo za ves narod, kajti Slovenci, so kakor večinoma vsi Slovanje, polje-delsk narod, mej katerim žive obrtniki, ki se s kmetom vesele ali pa joknjo. Politični razgled. Motrttiije dežele. V Ljubljani 27. avgusta. Kjer se le pokaže najmanjša priložnost, da je mogoče zabavljati na Slovane, koj so na§i Navdaja me torej zavest, da seni storil nekaj dobrega dela in čisto nič hudobnega, ker nijsem imel namena hudobnega kaj storiti; si-cer pravijo juristi, da tist hudobni kriminalni dolus včasih v samem dejttnji leži, in potem, ko bi hudobni natnen zares uže sam po sebi tifcal v mojih pismih, bi pač slaba bila za me in težka odgovornost bi me čakala pred sod-nim stolom zgodovine slovenskega slovstva. Moj namen. dober ali hudoben, to mi je zdaj vse jedno, je bil: kratkočasiti po mogoč-nosti naš nežni spol, naše slovenske gospodi-tine in gospe in kratkočasil sem jih zares ražen jedne gospe, katera se nikakor nij hotela dati kratkočasiti od mene, ampak ćelo razje-zila se je bila. Zdaj se bo tuđi ona morala po-tolažiti in umiriti, ker bodemo Slovenci v pri-bodujem meseci septembru, ko se snide kranjski dežeini zbor, morali vse pozabiti, kar je dozdaj bilo. (Tako nam je te dni vsaj nasve-toval dopisnik G. z Notranjskega.) Ker se mi je tuđi prikazal zamenik „pod koštanjem", ki vas bo odslej vodil po gladkih, s hladilno senco obrobljenih stezicah svojih kratkočasnih pišem, bodem jaz Čisto mirno počival za časa svoje suspenzije, a kadar priđe ^opet na me vrsta, se bum zdramil in bom začel, poklican ali nepoklican, tega še ne vem, pomagati besede delati iz crnih kapljic nahajajo&ih se na jeklenem peresu. Preostaje mi le še najtežja naloga, katere sem se uže dolgo bal, namrec, posloviti se od vas gospo-dičino ! Kdor je žalosten, nema besed, ampak solze rosijo bledo lice človeka, ki je zares žalosten. Jaz sem danes zares žalosten, verjemite mi, prosim vas, tako žalosten, da ne zmorem lepe besede za slovo 5 solzo bi sicer zmogel katero, ali pravična in resnična solza se ne da postaviti na papir, niti bi mi kdo verjel, da se jočem slovo jemaje od vas, in vender mi je tako tesno tesno pri srči! Kaj mi je torej začeti brez potrebnih lepih besed? Zapel bom jedno na tihem, v mislili samo, ne na glas, jedno tako pesen, ki se poje ob žalostnih urah daleč doli v Sloveniji, tam, kjer ljudje popevajo v nadlogah in topijo srečno bolezen v tožnih popevkah. Tavna nofii, tuvna uoči, puna ti si mraka, Još punijii, jos punija, moje srce jada. Jad jadnjem, jad jadnjciu, nikom nekaznjom Nemam majko, nemam majke, da joj se potužim Nit sestrice, nit sestrice, da joj jado kažem Jednu samo, jednu aamo nadaleku dragu:..... Stoj! Pesen še nij pri konci, ampak vsega vam ne povem, ker zdaj priđe nekaj zaljub-ljenega, kar pa, ne zamerite, 6e nij za vas. SvrSujem svoje epistole želee", da vas na potovanji skozi življenje spretnija vedno jasno smehjajofie se solnčice, da vam ostane neznana vsaka nevihta, da ne okusite nikdar grenke soli ljudske hudobije ! Tuđi vas prosim, da me ohranite v blagem spominu! Vaš pravični in resnični Spectabilis. Avstrijski uatavovcrcl pripravljeni; kakor požrešni krokarji obirajo to priložnost in kri-fcijo v avet: Bojte se Slovanov, križajte jih, da vas ne poplave. Ko ao se raznesli neki temni glasovi, da Rusija pošilja svoje rublje za agitacijo mej ogrske Slovane takoj so bili liberalni listi tako prijazni, da so Magjare jeli poučevati, kako naj zaduše nevarno slovansko kaco, takoj so jeli klicati ves svet proti Rusiji. Možje pa so se jako zmotili! Njihovo po-učevanje nij našlo prave adrese, Magjari jim nijso hvaležni za njihov trud. „Ellenor" stopil je prav odločno na noge, avstrijskim ustavo-Tercem pove kratko in jasno, da se njim ne treba brigati za Magjare, da jim tuđi ne preti nobedna nevarnost od slovanske strani. Dru-gafce pa je v Avstriji (Cislajtaniji), pravi „E1-lenor", kjer se morajo Nemci borit: z mogočno inteligencijo. To pa je jako zbodlo „supe riorne" ustavoverce, da si upa namreč Magjar-jim govoriti, da imajo opraviti oni z mogoč-nim političnim faktorjem. Zdaj kar divjajo in malo da jeze sami sebe ne vjedo, kakor škor-pijon sredi žerjavice. VllttllJ«' «lrfcuvi*. O zvezi Italije z Avstrijo in Nemčijo, pifie „Temps" in pravi, da bi to pomenilo, da ae Italija odpoveduje vsem pravicam do Tirolske, Istre in Albanije, da vsako nasprotovanje proti Avstriji glede Salonikov opusti in svoje bolne potrebe po povečunji zamoni z sicer ne-potrebnimi garancijami, ki bi se dale njenimi edanjimi posestim, katerih nihče ne napada. „Temps" se veseli take zveze, ker bi potern bila Italija zavezana, da se mirno obnaša in opusti rovanje. V /llbaiiljl je ljudstvo zopet nemirno, ker lioče Derviš pusa albanske rodove prisiliti, da bi oni vstopili kot vojaki. Prebivalci mej Rjeko in Djukovo so se vzdignili proti dvema bataljonoma oboroženih nizamov, katere je Derviš paša poslal, da bi Albance prisilili v vojaško dolžnost; Albanci so prepodili ni-zame in jim vzeli jedno tovorno živino. Preko Skutarija se čujejo glasovi, da se v Albaniji deluje na to, da bi postala dežela avtonomna pod nadvladarstvom turskim, volila pa da bi si sama krščanskega guvornerja. Volitve v franci JI so končane, zdaj nastaje vnrašunje, kdo bode prevzel „glavno ulogou, ali se bode ustanovilo ministerstvo Gambettino. „Pariš" piše: Govori se, da Gam-betta ne more več odbiti vlada; Gambetta bode primoran, vlado prevzeti; Gambetta je na steno pritisnen, on bode stdaj vender moral prevzeti vlado. Izvrstno, kdo pa mu je kdaj ponudil vladarstvo. V tren mesecih bodo zopet vsi v Parizu in potein se bodo lehko spontzumeli. Grupe, če razdelitve nijso zusta-rele, bodo zginile, ali bolje, stene, ki ao postale tako tenke, da uič več ne ločijo, se bodo podrle in većina bode stopila k plenarnemu zborovanju". Na dalje govori ta list, da bode to plenarno zborovanje zahtevalo ministerstvo s kontranktom na štiri, osem, dvanajst let. Kdo pa bode minister, o tem bode imel od ločiti predsednik republiki, on bode moral sestaviti ministerstvo po volji narodovej. Kaka pa je narodova voljo, pokazalo se je jasno pri volitvah. Jasno je torej, da še misli na miniaterstvo Gambetta, saj on ne odbija od sede ponudbe, naj bi sprejel vladarstvo. Preko Alcltsaiiclrijo se poroča, da je v Sudanu dvesto ianatikov pod vodstvom Šejk Mohameda, ki se imenuje „obljubljenega proroka", napala egiptovske čete in v boji, ki se je vnel, palo je dvesto egiptovskih vojakov. šejk Mohamed je potein s svojiml trumami dalje prodirali zdaj se jim je poslala večja vojna moč nasproti. Razmere v Tuiiezlji ao blizu tedno jednake. Vsa situvacija je nekako napeta, vse je nekako tiho, mirno, kakor narava, kadar pri čak uje hude nevihte, ki morda res ne bode dolgo izostala. Vsakako pa se more trditi, da se tunezijsko vprasanje ne bode resilo Se tako kmalu. V Ulomci JI postaje proti zidom agitacija vedno huja in občna. Pred tremi dnevi je tuđi evaugelska konferenca razpravljala raz-mero mej kršćansko cerkvijo in židi in izrekla se je odločno proti zidom. Domaće stvari. — (Kmetska posojilnica ljubljanska.) Iz ŠiŠke se nam poroča, da je v četrtek bilo pri županu g. Janezu Knezu posveto van je začasnega odbora, katerega po, kakor smo naznanili, župani ljubljanske okolice izvolili, da izdela nacrt in pravila za kmetsko posojilnico. K shodu je na vabilo odborovo prišel tuđi g. deželni odbornik dr. Vošnjak, ki je razloži! osnovo in delorauje jednadh de-narnih zavodov na Štajerskem in razloček mej hranilnicami, na katere vlada v svojem nacrtu misli, in mej posojilnimi zadrugami. Odbor je potem sklentl ustanoviti kmetsko hranilno in p os oj i Ino zadrugo za ljubljansko okolico in določil pravila. Poroštvo bode sicer omejeno, a ker je upati, da se precej odda sto zadružnih deležev po 100 gld., bode zadruga imela za prvi začetek dovolj fonda (10.000 gld.), pa tuđi dober kredit z ozirom na veljavne in obče spoštovane može, ki U3ta-navljajo zadrugo in jej bodo Ftali na čelu. Posojila se bodo dajala kmetovalcem, 5e tuđi nijso udje zadruge, na osobni kredit in le, kadar bo dovolj fonda, tuđi na hipoteke. Vi-sokost obrestij ima določati ravnateljstvo, a mnenje je bilo, da se za hranilnične vloge plačuje 5%, zahteva pa od dolžnikov 7%. Odbor je sklenil, v nedeljo 18. septembra sklicati župane in druge veljavne može, da potrđijo pravila ter volijo ravnateljstvo in nad-zorništvo. Končno je g. župan M. Bavdek iz Udmata v imenu zaćasnega odbora izrekel g. dr. Vosnjaku srčno zahvalo za njegov trud in ga prosil, naj tuđi zanaprej podpira odbor 8 svojim izkušenim svetom, da se ustanovi toli potrebni in koristni denarni zavod za kmeto-valce ljubljanskega okraja. 1 — („Glasbena Matica1') bode te dni na svitlo dala transkripcijo narodne pesni „Lima sijeM, za glasovir prirejene po Danilu Faiglju in posvećene blagorodnej gospici Mariji Wi nk 1 erj e vej , hčerki naSega preča-stitega gospoda deželnega predsednika. Odbor „Glasbene Matice" je včeraj imel čast izročiti \ to najnovejšo slovensko glazbeno skladbo v lepem kumenotisku in z ličnim naslovom. Glasbeno novost vsem prijateljem muzike toplo priporočamo. — (Izpred porotnegu sodišča.) Jakob Kor bar, godec iz Mengša, se je bil v gostilni pri Funtku v Meugšu s svojim to-varišem, tuđi godcem, skregal, i)Otetn pa odšel Uomov, ker je imel službo pouočncga čuvaju opravljati. Prej se je baje proti tovarišu za grozil: „Le počakaj, da muziko »hranim, potlej boš uže videl!" A priče so pri končuej obrav-navi preklicavale, da m slišale te besede. Po-rotniki (načelnik g. grof Lanthieri) so z 8 proti 4 glasom zanikali na hudodelstvo uboja stavljeno vprašanje in sodišče je Jakoba Kor-barja proglasilo nekrivim. — (Zlobnost.) Zadnji torek ponoči je neki malopridnež hišnemu posestniku Josipu Novaku v Krakovem uničil pet shramb (pol tarjev) rakov, ki so bili najmenj 200 gld. vredni. Uže prej jedenkrat je Novaku pod zlo šla polua shramba s sami mi lepimi raki, ki so bili namenjeni na Dunaj, po čemer je imel najmenj 75 gld. škode. Vražji hudodelnik je shrambe z raki najbrže zalil ali z gnojnico ali pa s kuhanim tobakom, ker oboje umori rake. — (Na kranjskem gimnaziji) bo-sta v prihodnjem letu samo prva dva razreda. Šolsko leto se bode začelo 16. septembra, vpi-savalo pa se bode 14. in 15. septembra. — (Premije za učitelje.) Štiri premije po 42 gld., katere je vstanovil pokojni profesor Fran Metelko za tište ljudske učitelje, ki se posebno odlikujojo v spolnjevanji stflnovskih dolžnostij, skrbno goje slofenSčin© v ljudskih fiolah in pospešujejo sadjerejo, se bodo zdaj oddale za leto 1881. ProSnje naj se vlože vsaj do 4. oktobra 1.1. pri kranjskom deželnem Solskem svetu. — (Živinske bolezni) so v Kranj-skej nekoliko ponehale, le konji so še garjavi v naslednjih štirih občinah: t Petelinjah po-stojinskega, v Velikom Podlogu krškega, v Do-lenjej Težkt»j vodi in v Mirnej peči novoine-škega okraja. Ra/Jie vesti. * (Slovanski dijaki) iz Morave, Slo-vakije in Češke imeli bodo 5. septembra shod v Urnu, kjnr se bode sklenilo, naj obileje obi-skujejo praško vseučilišče slovanski dijaki. * (Resko pristanisče) se bode po-večalo, ker je osobito v zadnjem času promet postal tako živahen, da je pristaniSČe pre-mnjheno. * ( R a z s t a v a o v o č j a a 1 i s a d j a) bode v Pešti v dan 1., 2. in 3. oktobra. Sprejema se na razstavo le ogrsko frišno sadje, od dru-god le orodje in sadjerejski pripomočki. * (Dva ruska otići r ja) generalnega štaba so baje zapili, kukor poročajo listi, v Premyslu v Galiciji Ogledovala sta dva dni uže trdnjavo. Pri preiskavi so našli pri vjetih veliko svoto rubljev in natanke zemljovide Galicije; pokazalo se je tuđi, da sta imenovana dva oficirja nek»ij dnij prej tuđi v Krakovem in Tarnovu pužno ogledovala železuični teren in trdnjave. * (Heračev dedič.) Bogat Berolinec videl je vsak dan na svoji'in sprohodu berača in mu tuđi dal vnelej malo milo^čino. Pozaeje se j<» ta miloščina povišala na 25 vinarjev, in berač j^ dobival tuđi opoludne jed pri tem boga-tinu. Niijcdonkrat pred nekaj teini nij bilo već, berača na navadtifin kraj i, tuđi po jed nij prišli k hogatinu. Pred kratkim pa je dobil bogatin od sodnije poročilo, da je berač umri in svojega ninogoletnega dobrotnika imenoval jedinim dedičem in mu zapustil vse svoje pre-moženje, ki znafia .'J1.O00 mark. Dunajska borza 27. avgusta. (Izviriio (ole^rHlicno porućilo.) Knotiii drž. doltf v bankovcih . . 70 gld. 80 kr. Enotni drž. d<»l^ v srebru . , . 77 „ GO „ Klata rentu........»3 „ 3fj „ ; 18UU drž. posojilo.....131 „ 2f> „ i Akcije narodno butike.....831 „ „ Kruditue .ikci;e.......351 „ fiO n Lunilou..........117 „ 75 „ Srebro..........- „ — „ Napul...........9 „ 3G'/, n (.-. kr. cekini........ft „ .r>6 „ Državni- mu. ke........r)7 „ 50 B Tržnt* <'<»n«k v Ljubljani 27. uv^usta t. 1. Pšenicu liektotitcr 1» ^ld. 10 kr.; — re?. .r> gld. 85 kr.; — jefmcn 4 j^ld. 23 kr.; — oves 2 gld. 7(J kr.; — »ijd'ii ;"> gld. f>2 kr.; — prosi*> 4 gld. 87 kr.; — korti/.a 5 ^h\. 40 kr.; — krouipir 100 kilogmuiov 2 tfhl. »>0 kr,; — h'žol hoktolitur 7 gld. — kr.; masla kilogram — #ld. I>0 kr.; mast — gld. 82 kr.; — fipoli frifien — gl % kr.; — inloka liter 8 kr.: — govedino kilogram 5ti kr.; — teletninc -r)0 kr.; — »vinjako meso 60 kr.; — sona 100 kilogr:iui»»v 2 gld. 14 kr.; — slame 1 gld. 51 kr.; — drva trda 4 kv. metrov ft gld. 80 kr.; — melika 4 gld. 20 kr. ■^ | I ozdravlja pismeno specijalni 11 V I zdravnik rtt4d»ulh (Dri; ade n, UUmIhhU Suchsen)- Za velike uspehe ^^ J ^* (8000) velike medalje zuanst* ■ društ. v l'arizu. (430—5) 1'odpisaiKi sprojtuom licence y stanovanje in hrano, kateri se ob jedneui lahko puučtijejo laškega jezika ter igranja na klaviru. Ana Jugoirlc (478—3) v Kranji. Ttilcl. 26. avgusta: Pri Mlonu: Tauaaig, Vodnitscher z Dunaja. — Paulizza iz Tione. Pri 91*1141 r Weiss iz Trsta. — Witz iz Vrage. — Hentschl, OberlHnder, Jonke z Dunaja. — Gtitzke iz Braunsehweign. Pri biiTArHketd dvora: Sinaert iz Ljubljane — Kiipol iz Trsta. < „Unija krojačev" £ J uljudno naznanja vsetn p. n. naročcvalceni, da je ^ ^ z dozdanjim krojačem (481—1) V i g. P. Casermannom T ^ posetsko zvezo prenehalu iti ob jednom skrbela, ^ ^ daje dobila vešćega in rutiniranega namestnika. p Ichko na leto zaslnžijo gostilničarjl in kupćevalcl. Brošurica fabrikacij volja ."t #ld.; dobi se po poštneru podvzetji: F. Sohlosser, Trst. (4li)—31) Hi sa v Ljubljani se i»ro—23) i Odprtje prodajalnice. I Podpisani ponizno javlja, da je kot predstojnik in vrezovalec • iz unije krojače*/ izstopil in z današnjim dnom pod firmo • F. Casermann & C. ' v gledališćnej ulici št. 6, v Pavšinovej hiši, ' odprl lastno nrodajalntco. I 1*. n. stranke proseo, da bi mu v prejšnjem stanu izkazovano zaupanje tuđi še nadalje obranilo, ob jednein izreka, du si bode pri- ' zadeval p. n. naroćevaleoin v vsakem oziru Se bolje UBtrezati, kot mu I je bilo do zdaj možno. Lilagovoljna naročila sprejeaiajof, se podpiauje z vso »poStlji- i VO8tJO F. Casermann & C, , (485—1) krojač, gledallika ulioa it. 6, v Ljubljani. Praktikant pošten, dobro izŠolan, zmožen slovenakega in nem- ■ škega jezika sprejme se takoj v prodajalnico manufakturnega blaga na drobno in debelo v Ljubljani na velikem trgu. — Kje, izve se v administraciji „Slov. Naroda"1. (476—3) Št. 4317. (484-1) Sekundarska služba v dežeJnej bolnici v Ljubljani z letno plačo 400 gld. in s posebno začasno nagrado 150 gld. za opravljanje sekundarake službe v bolnićnej podružnici, potem y prostim .stanovanjem, sve-ćavo in kurjavo, je izpraznena ter se bode na dobo 2. let oddala, ki se utegne po dveletnem dobrem Blužbovanji potem .še za 2 leti podalj-šati. — Prošnje za to službo naj se vlože do dii0 kvintalov na dan v tem Času zmelje in ker se je podpisani z vestnimi in v poslu zvedenimi služab-niki preskrbel; garantuje toroj za točnost, snaž-nost in dobroto melje. Mlel bode ta malin po nnjnižjej ceni. Kotnen, dne 25. avgusta 1881. (4«.i) Dominik Gaspari. " fc^T WsSW ^rW -«!ar -^-W Wn*W JnW fcST ^rW W^9 ^^ ' ^ ^ Za lovsko saisono. ^ J Štefana Kaiserja udova: w v ■^Jiibljaiil, $4olJ«\| veni. 4 k. 01) jednem javljaiu čestitim narodni kora, dn jo dozdanji delavoc ^. l] iz službu pri lučni izstopil in <\ii hoiu dobila novoga vrleti«, atrokovnja- ff P Skoga dulavcti, Ki izvratno izvršujo novu o^oiii5c"a 3,408.304*43 glđ! — I E Preniožcnjii ima „li:O3Sri2:0l^ZpXT-A." veo, ue^o je po mate- 1 J nmtifineiu preraćunjenji iiotrubno. — Škode izplučuje točno in veatno. -i J Oglasila k pristopu sprejunia in pojasnilu daje 'podpisani glavni | E zastop v Ljubljani, kakor tudi okrajna zastopstva po deželi. J E V Ljubljani, dne 10. avgnuta 1881. 1 S Glavni zastop „KONKORDIJE": i J (463—3) Igiiacij \rJ(ii(iii('ic. I |L i ^ Lekarna „pri samorogu" /^J^" Jul. pl. Trnkdczy-jeva / L^?^.\\ Iia m**»*i»**m trgali v f^fiib^Jani, / "Tjt^^^Sa priporoča p. n. občinstvii sledeče, zmirom svezo (trišne) v-^1*^__{j^T) vsled doigolctnega izkustva kot izvratno upllvne /^N/*^^fc^ priznane specijaliteti, izkušcna domaća in homeopatidka l^^^^^B zdravila: (71—ai) V WŠm Planinski želiščni sirop kranjski, izbort'ii '/.upet kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučno bolečine; 1 stekl. 5t! kr. Koristuejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in stropi. Pomuhljevo (Dorscli) j«trno olje, itSfiS braiuore, plučnico, kožne izpustkc in bezgavne otekline. 1 skl. GO kr. All^t(iriimliil imtlKI VOd« najbolji za ohranjenje zob j^lKlllI JlIiMia UMUcl VUUtl, ter zobnega mesa in takoj od- pravi Bin radij ivo Bapo iz ust. 1 stcklcnicti 40 kr. Kri fcistllne krogljice, c. kr. priv.? ™va!š$in£ gospodinjtitvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osvedočilo pri zabiiaunji človeškega telesa, ghivobOlu, utrpnonih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih bolcziiih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj a 6. škutljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. D9*~ Narobila iz dežele izvrše se takoj. "^M Izdateij in urednik Makyo Armič. Lastniua in tiak „Narodne tiskarne".