informator
Številka 43	Leto XIX.	Titovo Velenje, 7. novembra 1985
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika
Otvoritev nove tovarne v
VVsakdo, ki je kdajkoli živel v Bihaču, hodil v njegovo gimnazijo, se bodi v Bihaču in okolici, ali Po vojni obnavljal porušeno mesto, je vzradoščen, ko vidi, da je mesto ponovno zaživelo, da je mesto Avnoja, ki so ga nič-kolikokrat bombandirali in skoraj popolno porušili, danes večje in lepše kot kdajkoli prej. Zato sem se razveselil povabilu, da prisostvujem tej delovni svečanosti, ko Bi-hač dobiva industrijski objekt..." je v uvodu po-yedal član sveta federacije Rudi Kolak na otvoritvi nove tovarne Gorenja v BiH.
Še preden je slavnostni govornik Rudi Kolak prerezal trak 'n simbolično odprl novo to-
varno, sta zbranim gostom in delavcem spregovorila direktor Gorenja Bira Esad Muja-kič in predsednik poslovodnega odbora Gorenje Gospodinjski aparati Peter Petrovič. Prvi je orisal potek izgradnje tega pomembnega objekta in poudaril, da so bili doseženi lepi uspehi, posebej še z združitvijo znanja in izkušenj strokovnjakov Gorenja iz Titovega Velenja in Bihača. V nepolnih dveh mesecih, ko je bil 12. septembra proizveden prvi hladilnik, so osvojili štiri proizvode, začeli s testnimi in ničelnimi serijami ter redno proizvodnjo na dveh linijah. Za čas poskusne proizvodnje pomeni to skoraj 50 % koriščenje zmogljivosti, a že kmalu bodo uvedli drugo izmeno. Tako bodo do konca leta 1985 izdelali 30.000 hladilnikov za domači trg in osvojili 6 novih proizvodov. Za naslednje leto pa je predvidena
Bihaču
proizvodnja 416.000 hladilnikov in zamrzovalnikov, od teh jih bodo izvozili 270.000.
Udeležencem slavnostne otvoritve, med katerimi so bile delegacije SR Slovenije in BiH, prijateljskih in pobratenih mest Bihača, delegati občinske skupščine, predstavniki poslovnih partnerjev, bank, gospodarskih zbornic, izvajalci del in dobavitelji opreme, delegati delavskega sveta, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in člani poslovodnih organov sozda Gorenje, je spregovoril v imenu Gorenja Peter Petrovič. Ko je predstavil današnji poslovni sistem Gorenja, ki vključuje skoraj 20.000 delavcev skoraj v vseh republikah in pokrajinah, je ocenil tudi prizadevanja Gorenja in občine Bihač za izgradnjo nove tovarne za proizvodnjo hladilnih aparatov.
Rekordna
proizvodnja
V	obratu zamrzovalnih omar
tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika so v mesecu oktobru izdelali kar 24.337 izdelkov, kar je doslej največja mesečna proizvodnja zamrzovalnih omar. Plan so dosegli 101	%, dnevna poprečna
proizvodnja pa je kar 1058 izdelkov. Rekorden je biltudi 29. oktober, ko so z organiziranim dodatnim delom dosegli dnevni rekord 1451 izdelkov.
V	obratu zamrzovalnih skrinj
pa so imeli rekordni dan 24. oktobra, ko so izdelali 1.194 zamrzovalnih skrinj. Tudi tu je vredna pohvale enotnost in pripravljenost vseh delavcev za dosego delovnega načrta. V mesecu oktobru so izdelali skupno 19.128 zamrzovalnih skrinjj kar je 104	% planirane
količine.
peter Petrovič, predsednik PO Gorenje Gospodinjski aparati, je na slavnostni otvoritvi nove tovarne v Bihaču spregovoril v imenu vseh zaposlenih v sozdu Gorenje. Na levi direktor Gornja Bira Esad Mujakič
Član sveta federacije Rudi Kolak je prerezal rdeči trak in s tem simbolično predal tovarno hladilnikov in zamrzovalnikov svojemu namenu
Gostje so si z zanimanjem ogledali razstavljene izdelke Gorenja sozd
Bančni konzorcij za razvoj Gorenja
Obiski v Gorenju
Deseti hišni sejem so si v zadnjih dneh ogledali številni predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije, predstavniki JLA, občin, bank.Siseota in drugi.
29. oktobra so bili na ogledu razstave proizvodov in vzorcev Gorenja tudi najvišji predstavniki SR Slovenije, in sicer predsednik predsedstva France Popit, predsednik izvršnega sveta Dušan Šinigoj, član predsedstva Lojze Briški, predsednik medobčinskega sveta ZKS Celje dr. Emil Rojc in drugi. Dan poprej pa je bil na obisku tudi predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen.
Po ogledu razstave v Rdeči dvorani so člani poslovodnih odborov sozda Gorenje v Titovem Velenju visoke goste seznanili s trenutnim položajem sozda Gorenje, sanacijskimi prizadevanji in ukrepi pri odpravljanju vseh težav ter razvojnimi in planskimi usmeritvami sozda Gorenje.
Predstavnik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je na pogovoru pozitivno ocenil prizadevanje kolektivov Gorenja za odpravljanje težavnih razmer, vendar so ostali nakopičeni nekateri starejši problemi. Gorenje je s svojo odprtostjo in delovnostjo v zadnjem času doseglo resnično lepe uspehe, razvojni načrti so jasni in tudi koncepti sprejemljivi za širšo družbeno skupnost, vendar bo treba še veliko prizadevanja za odpravo vseh tistih težav, ki zavirajo nadaljnji razvoj. Z združevanjem sredstev na vseh ravneh bo možno postopno odpravljati stare dolgove, hkrati pa zagotavljati tudi sredstva za tehnološko obnovo Gorenja.
Največ vprašanj o tem, kako pokriti negativne tečajne razlike pri sanaciji in plačati račune za Koerting
LJUBLJANA, 30. oktobra -Na seji izvršilnega odbora Ljubljanske banke—Združene banke so delegati podprli predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi bančnega konzorcija za razvojni program SOZD Gorenje in ga predložili v obravnavo izvršilnim odborom temeljnih bank. Z ustanovitvijo bančnega konzorcija naj bi zagotovili združevanje denarja za uresničevanje srednjeročnih razvojnih programov SOZD Gorenje. Tako naj bi omogočili tudi dolgoročno stabilno rast dohodka, kvalitetnejše pokrivanje potreb združenega dela, povečanje produktivnosti, uvajanje moderne tehnologije, povečanje izvoza — skratka, SOZD Gorenje naj bi se izvlekel iz sedanjih težav in že razmeroma kmalu izvozil za 200 milijonov dolarjev blaga na leto (letos bo Gorenje izvozilo za 100 milijonov dolarjev blaga, prihodnje leto pa za 120 milijonov dolarjev). Medtem ko omenjeni osnutek ni bil sporen, pa sta precej razprave sprožila osnutek samoupravnega sporazuma o prevzemu negativnih tečajnih razlik, nastalih pri sanaciji Gorenja, in zahtevek Gorenja za oprostitev plačila neporavnanih obveznosti Gorenje
Koerting v znesku 52.834.590 dinarjev. Slednji zahtevek je izvršilni odbor odklonil, saj je Ljubljanska banka v celoti že izpolnila sprejete obveznosti iz samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v sanaciji.
Pri razpravi o osnutku samoupravnega sporazuma o prevzemu negativnih tečajnih razlik, nastalih pri sanaciji Gorenja (gre za pokrivanje negativnih tečajnih razlik, ki nastajajo od 1. 1. 1985 dalje kot posledica kupoprodaje deviz za Gorenje v znesku 21,9 milijona dolarjev), pa so nekateri delegati iz temeljnih bank menili, da v sedanjem kritičnem položaju banke ne morejo prevzemati dodatnih obveznosti in da je treba ta problem urejati celovito, se pravi v povezavi s celotnim problemom tečajnih razlik v sistemu LB—Združene banke. Slišati je bilo tudi mnenje, naj bi združena sredstva, ki jih navaja osnutek sporazuma, imela značaj posojila, ne pa nepovratnih sredstev. Odločili naj bi se za posojilni odnos, ki bi preprečeval vtis,da socializiramo negativne posledice, Gorenju pa bi vendarle omogočil normalno delo, kot je menil izvršilni odbor. V tem smislu naj bi spremenili osnutek sporazuma in ga predložili v obravnavo izvršilnim odborom temeljnih bank.
Silvestra Rogelj Delo, 31. 10. 1985
Osebni
dohodki
NOVA PRISPEVNA STOPNJA ZA OBČINO VELENJE
V 33. številki Uradnega lista SRS, 11. oktobra 1985, so bile za občino Velenje objavljene spremenjene prispevne stopnje. Skupna prispevna stopnja sedaj znaša 29,66 %.
Prispevek iz osebnega dohodka za izobraževalno skupnost, ki je doslej znašal 5,97% bo poslej 6,18 %, občinski prispevek za kulturo se zmanjša z 1,11 % na 1,07 %. Občinski prispevek za telesno kulturo se z 1,15 % poveča na 1,63 %, prispevek iz osebnega dohodka za otroško varstvo bo poslej znašal 1,54 %, prispevek skupnosti socialnega skrbstva 0,93 %, občinski prispevek skupnosti otroškega varstva pa bo sedaj 0,91 %. Skupna prispevna stopnja 28,68 % se tako nadomesti s stopnjo 29,66 %.
Naši upokojenci
Prejšnji mesec sta se upokojili dve delavki Gorenja Gospodinjski aparati, obe invalidsko. Iz Pralno—pomivalne tehnike se je upokojila Gizela Čepin, iz Zamrzovalne in hladilne tehnike pa Antonija Gril.
gorenjesems
Novi prostori v Bihaču
gorenjee©mm@ree
Uspešni poslovni dnevi
Delovna organizacija Gornje Servis je bogatejša za nove prostore. Servisna enota v Bihaču se je preselila v dosedanje prostore Bira.
Vse večjega pomena za sozd Gorenje je servisna dejavnost, ki je združena v delovni organizaciji Gorenje Servis. V Bihaču pa so 4. novembra, na dan otvoritve nove tovarne Gorenje Bira, odprli tudi nove Prostore za servisno dejavnost. V prostore, kjer je bil sedež delovne organizacije Gorenje TRA v ustanavljanju
(sedaj Gorenje Bira), so se preselili delavci servisne enote v Bihaču.
Gorenje Servis je pridobilo s tem izredno lepe prostore za delo šestih zaposlenih v Bihaču, ki opravljajo servisne storitve bele tehnike in zelenega programa po celotni Bosanski Krajini. Kot je povedal Todor Dmitrovič direktor Gorenja Servis, lahko le dobra kakovostna servisna dejavnost utrjuje položaj Gorenja na tržišču. Sodobni prostori pa bodo omogočili zaposlenim v Bihaču, da bodo lahko uresničili tako postavljene cilje.
Todor Dmitrovič je odprl nove prostore servisne dejavnosti v Bihaču
Slovesno v Bihaču
Gradnja tovarne v Bihaču je v teh letih močno okrepila stike med Titovim Velenjem in Bi-hačem.
Letos 1. junija je bilo v sklopu teh stikov tudi gostovanje kulturnikov in športnikov Bi-hača v Titovem Velenju. Ob svečani otvoritvi tovarne pa
je Titovo velenje vrnilo obisk. Na slovesnosti ob prazniku občine Bihač so 3. novembra na kulturni prireditvi sodelovali mešani pevski zbor Gorenje, šaleška folklorna skupina Koleda in šaleški plesni klub. Nastop velenjskih kulturnikov je navdušil obiskovalce te kulturne prireditve v veliki športni dvorani v Bihaču.
Iz Titovega Velenja se je občinstvu v Bihaču predstavila tudi skupina plesalcev z latinsko—ameriškimi plesi.
V desetih dnevih je poslovne dneve Gorenja obiskalo skoraj 3000 poslovnih partnerjev iz domovine in tujine. Veliko zanimanje zlasti za proizvode široke potrošnje in profesionalni program.
Jubilejno, deseto razstavo dosežkov in razvojnih hotenj Gorenja, ki je bila od 21. do 31. oktobra v Rdeči dvorani, so obiskali tudi predstavniki občin in družbenopolitičnih organizacij občin, kjer so Gorenjeve delovne organizacije, predstavniki JLA in drugi gostje. Vsi so si s posebnim zanimanjem ogledali številne proizvodne novosti, ki so sestavni del Gorenjeve ponudbe pri-
hodnjega leta za domače in tuja tržišča.
Gorenje Commerce je v času Poslovnih dni Gorenja, ki jih je obiskalo skoraj 3000 domačih in tujih poslovnih partnerjev. podpisalo tudi številne pogodbe. Tako so za področje široke potrošnje podpisali pogodbe za vso količino, ki jo bomo prihodnje leto proizvedli za domači trg. Trgovske organizacije so želele kupiti celo večje količine proizvodov kot pa jih je trenutno na voljo, to velja zlasti za gospodinjske aparate in notranjo opremo. Ugodne ocene in precejšnjega zanimanja obiskovalcev pa so bili deležni tudi proizvodi profesionalnega programa, predvsem novosti, ki jih Gorenje na tem področju uvaja.
V počastitev praznika mesta Bihač, v spomin na osvoboditev leta 1942, so v Bihaču pripravili kulturno prireditev, na kateri so nastopili gostje iz pobratenih in prijateljskih mest Kikinde, Titovega Velenja in Vranja. Na sliki: mešani pevski zbor Gorenje med nastopom v športni dvorani v Bihaču
Tudi šaleška folklorna skupina Koleda se je predstavila z gorenjskimi in rezijskimi plesi na prireditvi v počastitev praznika Bihača.
Naše srečanje
Milena Raja k je v Gorenju Bira sestavljalka, delovne izkušnje pa je pridobila na dveletnem usposabljanju v Go-
renju v Titovem Velenju."Vesela sem, da sedaj delam tu, doma. Če bi bilo treba, pa bi tudi še šla nazaj v Titovo Velenje. Vseeno je, kje bi delala ..." je med kratkim pogovorom po slovesni otvoritvi tovarne dejala Milena, ki je dodala še to, da nima nobenih pripomb glede dela.
ZADNJA VEST V GORENJU GOSPODINJSKI APARATI so oktobra dosegli delovni načrt 103 %, za izvoz pa 101 %.
(Več o tem v naslednjem Informatorju!)
šport in rekreacija
Vsi so zadovoljni
Prejšnji četrtek se je z desetdnevnega preventivno-rekrea-tivnega odmora v Lipiku vrnila tretja skupina petdesetih delavcev delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju. V mesecu dni se je tako te oblike preživljanja aktivnega odmora udeležilo 150 delavcev, predvsem tistih, ki delajo v težjih pogojih dela in invalidov. Danes tako objavljamo še seznam udeležencev zadnje skupine.
Iz Gorenja Gospodinjski aparati so bili v tretji skupini Danica Goršek, Neža Vertačnik, Martina Verbovšek, Drago Urtelj, Adi Čas, Karel Kraiger, Doroteja Jakob, Milka Zager, Marija Kotnik, Franc Sovič in Anton Re-zovičnik iz tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika, iz tozda Pralno-pomivalna tehnika so bili Ivanka Gril, Milan Rebernik, Franc Črep, Marija Marin, Marija Pergovnik, Ivan Gaberšek, Truda Mencinger, Marija Kregar_ in Fanika Bastl, iz tozda Štedilniki Karolina Polšak, Marija Golčman, Klara Brankovič, Ivanka Navodnik, Edo Večernik, Vera Ramšak, Nevenka Bajde in Justin Javornik, iz tozda Galvana Jože Obran, Andrej Heindl in Zlatko Berčon, iz tozda Mali gospodinjski aparati Janja Ivanovič in Alojzija Trdin iz tozda Gostinska enota. Iz Gorenja Procesna oprema so bili Slavko Sušeč, Jožica Podlesnik in Adolf Sešel iz tozda
Tehnološkaoprema, Elizabeta Fras iz tozda Proizvodnja računalniških in procesnih naprav, iz tozda Pohištvo Gorenja Notranja oprema sta bila Rozalija Vodončnik in Jože Marin, iz Gorenja Servis Jože Kolmanič, Jožica Kurnik in Sonja Lempl, iz Gorenja Commerce Ivan Lavre in Emiljan Rosenstein, iz delovne skupnosti Splošni posli Gorenja sozd Sonja Valand, iz delovne skupnosti Informatika in organizacija Stanko Zorko, ter invalidi Jože Kurnik, Marija Štraus in Edi Vodep ter invalidski upokojenec Jože Turnšek.
KEGLJANJE
Prihodnji četrtek, 14. novembra 19o5,_ se bo na kegljišču TEŠ Šoštanj pričelo ekipno in posamezno prvenstvo Gorenja v keglanju za tri moške in tri ženske starostne kategorije.
Tekmovanje bo potekalo v disciplini 50 lučajev mešano na dveh stezah po 25 lučajev ter po pravilih kegljaške zveze Jugoslavije in določilih razpisa, ki ga dopolnjujejo pro-pozicije prvenstva Gorenja v keglanju.
Tekmovanje bo izvedel klub Šoštanj, na njem pa lahko sodeluje neomejeno število tekmovalcev, ki se morajo prijaviti v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost najkasneje do torka, 12. novembra 1985.
Rekreativni mikro
odmori
V organizaciji RS ZSS je bil v Poreču od 28. do 30. oktobra seminar o rekreativnih mikro odmorih v organizacijah združenega dela. Skrb za zdravje!
Udeležili smo se ga tudi organizatorji rekreacije v Gorenju. Zveza sindikatov Slovenije je sprožila široko akcijo, da bi z rekreativnimi odmori pričeli v organizacijah združenega dela tudi pri nas v Sloveniji. Moram povedati, da so s tako prakso v sosednji Hrvaški že daleč pred nami. Tako so tam uvedeni rekreativni odmori v mnogih delovnih organizacijah, na primer v Varteksu telovadijo delavci že celih 5 let, ravno tako v železarni Sisak.
Smisel teh odmorov je v tem, da preprečujejo in zmanjšujejo utrujenost na delovnih mestih. Z vajami oblikovanja v delovnem procesu na začetku ali v posebnih odmorih, vplivamo na ohranjanje pokončnega položaja telesa in pravilne drže, vršimo relaksacijo statično obremenjene muskulature hrbtenice v času sedenja, krepimo celotno mu-skulaturo, povečujemo gibljivost sklepov ter vplivamo na učinkovitejše delo dihalnega in srčno-žilnega aparata. Tako približno nam je predstavil potrebo po aktivnih mikro odmorih dr. Mirko Relac z zagrebške fakultete za telesno kulturo, ki je eden pionirjev na tem področju.
Drugi dan seminarja pa sta nam predstavila tovrstne dejavnosti v Sloveniji dr. Janko Sušnik s fakultete za telesno kulturo iz Ljubljane ter specialistka medicine dela dr. Tatjana Gazvoda iz Novega mesta. Povedala sta, da v Sloveniji strahovito narašča invalidnost zaradi obolenja gibal in je skrajni čas, da se naredi nekaj za zmanjševanje teh obolenj. Tako so v novomeškem Novoteksu pripravili skupaj s fakulteto za telesno kulturo iz Ljubljane
rekreativne odmore. Te odmore imajo predvsem v šivalnici, kjer delavke 8 ur pretežno sedijo. Rezultati teh odmorov so pokazali, da je manj glavobolov, manj bolečin v hrbtenici in, kar je za ženske zelo pomembno, manj težav v menstrualnem ciklusu. Tudi drugod po Sloveniji postopoma uvajajo rekreativne odmore. Tako v mariborskem MTT telovadi 1500 delavcev, v Muri 3000 in tako dalje. Rezultati teh odmorov v vseh teh delovnih organizacijah pa imajo skupen pozitiven imenovalec, boljše počutje delavca in zmanjšan odstotek bolniškega staleža, skratka, so bolj zdravi. Sodim, da delavci Gorenja pri takem tempu proizvodnje premalo naredimo za svoje telo in obenem za zdravje. Organizatorji rekreacije Gorenja smo se dogovorili, da bomo povsod, kjer je to mogoče, organizirali rekreativne odmore. Seveda uvedba takih odmorov terja veliko priprav in pa vso resnost delavcev, ki se bodo odločili "zanje".
Doktor Mirko Relac iz Zagreba je tako shematsko prikazal, kakšna je pri njih organizacija takšne strokovne ekipe. Na 1000 delavcev je približno zaposlen en profesionalni organizator rekreacije.
Tako nas v Gorenju čaka trdo delo, če želimo stopati v korak z drugimi delovnimi organizacijami Hrvatske in pri nas na področju organizacije rekreativnih mikro odmorov. Torej usmerimo vse sile v ohranjanje zdravega človeka in delavca.
Viktor Poznič
SREČANJE UDELEŽENCEV II. IZMENE
Udeleženci druge izmene preventivno rekreativnega odmora v Lipiku se bodo ponovno srečali v soboto, 23. novembra 1985, v restavraciji Merx na Gorici!
INFORMATOR — List za obveščanje delavcev OZD Gorenje v Titovem Velenju. - Družbeni organ - Izdajateljski svet — Predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik: Srečko Kranjc. Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1985. Oproščeno prometnega davka.