ff
j \
^OMRI6xnfl $tv.	/^j)	(f/^j
Nnpoèmua listu: Celo leto ^	__
IS An, Četrt leta 9 din. Izven Juj,^
Calo teto 65 din. Iaseraii ali oznanila s,„ ■računajo po dogovora ; pri večkratnem Imeriranju primeren popust Upravništvo SMjuin naročnino, inserate in reklamacije.
Telefon interurbaa Štev. 113
NEODVISEN POLIHČEN LIST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO
Poštnina plačana v gotovini.
„Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interarban štev. 113.
n »3. Stavi
M«»tbop, dne »S. oktobra 1899,
Letnik
XIV.
Nesložna in razprta Evropa.
Evropa je razprta in razdrta, nesložna in brez miru, sedaj pa, ko prihajajo Turki na evropsko ozemlje, preveva vendar vse državnike te nesložne in skregane Evrope skupna in istočasna misel: Kako to preprečiti in kako obdržati Evropo v nadvladi napram Aziji.
Tagore in drugi misleci Azije ne imenujejo zastonj Evropo kot pravo in pravcato roparsko organizacijo, ki dela na račun in škodo drugih delov sveta enkrat skupno z vsemi svojimi člani, drugič — in to je v zadnjem času vedno bolj v navadi — pa tako, da nastopajo njeni člani posamezno in vsak po svoje v. svojih neugnanih željah po profitu in da bo to Evropo kot celoto tudi upropastilo in razbilo. Nesloga merodajnih elanov Evrope se je posebno pokazala v mirovnih ugovorih, ki se nanašajo na vzhodno vprašanje. Obvladati Azijo je bil namen vseh, bilo je pa vsakomur prosto dano, da se za levji delež te nadvlade po svoje poteguje, pravica in človečanstvo je pa ostalo vsem puhla fraza.
torej zvezo, osnovano na krivici in na gaženju drugih obvez in načel.
Za to pa Rusija ni in ne bo. Rusija, ki je toliko izkusila od antante, zlasti po od Francije, ne bo nikdar pristala na zveze, ki ima iste kali razpada v sebi, kot je imajo vse antantne pogodbe. Današnja Rusija ne more postati orodje Anglije proti Franciji, ne orodje Francije proti Angliji in tudi ne orodje tega ali onega proti načelom, ki so osnovnice novega režima in živ, ljenja v Rusiji.
Francoski odposlanci, ki so vedeli poprej toliko o anarhiji, neredu, razkroju, diktaturi in samovolji v Rusiji, govorijo danes o novem redu in napredku, a Rusija pa dobro ve, da je eno in drugo mešetarsko maslo in da so režimi današnje Evrope protinarodni, j in da povsod prevladuje želja in zahteva delovnega j ljudstva, ki je edino sposobno, upravičeno in" poklica-I no, da umiri ves svet, da zbliža narode, da zastopa I pravico in človečanstvo ter odpravi, kar tvori danes neslogo in razprtje Evrope in celega sveta.
Angleški dominioni v Aziji so vzbudili francosko zavist ter pripravili Francijo do tega, da je vedno kazala Turkom kolikor toliko prijazno lice, .Anglija je pa zavojevala Grke proti Turkom, da svoje v Aziji obdrži in da kolikor mogoče okrepi oblast, katero si je krivično prisvojila. Angleški najemniki so propadii, . Turki so zmagali in danes se širi in krepi med muslimanskim svetom zavest in spoznanje, da so bili mirovni dogovori krivica zidana na krivici in da so vsa mnenja in vsi nastopi evropskih sil v vzhodnem vprašanju po svoji neslogi, različnosti in razcepljenosti le samo dokaz in izraz v pohlepni tekmi razkrojene izko-riščevalne družbe, ki nima več skupnjh in složnih smernic in moči ter je zalo lahko za premagali.
Do tega spoznanja je privedla Azijo v glavnem Rusija, ki Evrope najbolje pozna in ki je od njenih danes merodajnih sil doživela največ krivic in okrutnosti samo za to, ker je spremenila svoj režim. Današnji ruski režim odklanja imperijalizem, odklanja . nadvlado enega naroda nad drugim, enega sveta nad drugim in to je bil povod, da je evropska organizacija izobčila svojega ruskega člana, ga oblegala, blokirala, pobijala, obrekovala in zatirala materijalno in moralno. Rusija je ostala pri življenju in naravno je bilo, da so se azijatski narodi zatekali v Moskvo, da zvedo, kaj je na Evropi od onih, ki od nje največ trpe ter imajo tudi največ prilike, jo dobro in natančno poznati, ter zasledovali njene korake.
Evropska imperijalistična politika napram Aziji — organizirana in neorganizirana, od celote in posameznih ■— doživlja poraz za porazom in ob tem se tudi stališče posameznih evropskih držav do — Rusije revidira.
«V letu 1922 je izvršila Rusija svojo diplomatično vrnitev v Evropo.« S temi besedami označuje parižki «Temps« situacijo, v kateri se nahaja danes Rusija do Evrope. List navaja potem dejstva, ki padajo na la račun: konferenco v Genovi in Haagu ter razprave • glede morskih ožin. «Nekatere od teh stvari nam niso bile po volji, druge nam pa zopet gredo v račun. Vse skupaj pa — moramo priznati — če hočemo imeti enotno politiko v Evropi, moramo računati z Rusijo.« Tako končuje članek tega lista-
Vse simpatije evropskih sil do Rusije še niso iskrene, narekovane in vodene so od same sebičnosti in tekme med eno evropsko silo in drugo. Anglija je hotela «privesti Rusijo v Evropo« povodom razprave o razoroženju in moratoriju Nemčije, ko je hotela drugim orožje odvzeti, svoje pa obdržati, ko je metala druge jarme in bremena razNemčije, svoja pa podvojeno natovorila, Francija pa pozdravlja rusko vrnitev v Evropo, ker želi, da bi Rusija sodelovala na konferenci glede morskih ožin ter podpirala francosko-tur-ško tezo in oslabela britanski vpliv na globusu in na kontinentu.
Za Boüillonom je prišel v Rusijo iz Francije Her-riot, maire lyonski. Prišel je kot «strokovnjak«, vrača se pa kot pravi parlamentarec in diplomat Francije m istih krogov, ki so poprej odrekali vsak politični značaj njegovi akciji ter Rusijo slikali v najtemnejših barvah.
Ker je cela antanta toliko tlačila in še zdaj tlači Nemčijo, je bil za to državo edini izhod — zveza z Rusijo, najprej induštrijalna,, trgovska, potem pa politična, Italija je videla neslogo in tekmo v antanti in se je tudi za to odločila in danes, ko je francoski kapitalizem v boju na nož z britanskim, hoče zopet Francija «voditi Rusijo v Evropo.«
Proti Angliji bi šla danes Francija po vsaki poti : ter bi sprejela rusko zavezništvo tudi pod vsako ceno in bi odložila vse, kar je doslej zahtevala in namera- j vala, ima pa samo to željo, da Rusija od nemškega ža- j vezništva odstopi. Današnja Francija pozna samo se- , bično zavezništvo, ona bi bila kompanjon Rusije proti . Angliji, pri tem pa ne more trpeti v zavezništvu Nem- j čije, ki ji je gospodarsko in industri jelno mnogo na- j prej. Francija bi rada samo rusko-francosko alijanso, :
Politični položaj.
Napete razmere v demokratski stranki. O notran-; jem razpoloženju v demokratski stranki in o odnošajih med demokratskimi pajdaši daje prav značilno sliko izjava demokratskega poslanca Angjelinoviča, objavljena v beograjskih «Novostih« drugi dan po volitvi skupščinskega predsednika. Angjelinovič pravi: «Pri včerajšnji volitvi predsednika skupščine je bila demokratska stranka poražena. Dejstvo je, da se stranka ni mogla sama sporazumeti glede osebe predsednika; padec dr. Ribarja dovolj jasno kaže, kak je položaj v demokratski stranki. Izvolitev dr. Lukiniča za predsednika skupščine, ki je bil izvoljen z radikalnimi glasovi, dokazuje, da igra demokratska stranka v koaliciji podrejeno vlogo. S tem je nehala biti ravnopraven činitelj v koaliciji. Naša pozicija se skoro ne razlikuje več mnogo od pozicije samostojnih kmetov in Magla-j jičevih muslimanov. Trenutno se ne da nič pomagati. Pred nami je kongres stranke, ki naj razčisti položaj in poda pravec strankine politike. Pred kumanovsko svečanostjo je nastala ta kriza in klub bi bil moral ob tej priliki razčistili vprašanje koalicije. Včerajšnje glasovanje pa je to razčiščenje zavleklo za dolgo časa in s j tem tudi razčiščenje razmer na Hrvatskem. Z včerajšnjim glasovanjem je bila vržena rokavica ogromni večini Hrvatov, ki v dr. Lukiniču vidijo glavnega krivca sedanjega nesoglasja.
Uradniški zakon. Ministrski odbor, katerega so sestavljali ministri Trifkovič, Krstelj, Markovič in dr. Žerjav je prelresoval načrt uradniškega zakona. Soglašali so z delom pododbora z malimi izpremembaml, za katere bo minister Trifkovič v imenu Vlade zahte • val, da pridejo v zakonski predlog. Dne 31. oktobra dopoldne bo pododbor zakonodajnega odbora za rudniški zakon sprejel poročilo za plenum. V to poročilo pridejo tudi zahteve vpokojencev. Na tej seji se bo skušal doseči sporazum z vlado glede členov 4. in 89., v katerih se zabranjuje vstop v državno službo vsem, ki se borijo za spremembo pravnega reda v državi in jemlje pravica sodelovanja v politiki. Če se sekcija v tem oziru ne bo sporazumela z vlado, bo o tem sklepal plenum zakonodajnega odbora. Seja zakonodajnega odbora bo 1. novembra. Ministri bodo torej preskrbeli, da se zloglasni zakon «o zaščiti države« vključi tudi v j uradniško pragmatiku ter tako še preživi današnji reakcionarni režim.
I O vojnih kreditih je razpravljal 21. t. m. ekonom-I sko financijski komitet ministrstva. Zaključki tega po-I svetovanja se držijo po starobalkanski navadi strogo tajno.
Radič vabljen v Pariz. Zadnji «Slobodni Dom« po-! roča, da je Radič povabljen v Pariz od «Republikanske , Lige«. Ta Liga vabi Radiča kot vodjo republikanskih j Hrvatov na veliki kongres vseh republikanskih strank,
, ki začne zborovati z novim letòm v Parizu. Kongres se bo posvetoval, kako naj se uredi, da bodo v Društvu narodov zastopani v resnici narodi po svojih pravih zastopnikih, kaj naj se ukrene v odpravo morilnega orožja in kako bi vsi evropski narodi, ki še nimajo svojega izbranega ustavnega zastopnika, prišli do popolne suverenosti in mednarodne neodvisnosti.
“““ Bolgarske vesti.
Stàmbulijski, bolgarski ministrski predsednik in vnet zagovornik zedinjenja južnih Slovanov, bo imel te dni daljši govor v sobranju o zunanji in notranji politiki Bolgarije. Njegov govor se pričakuje z velikim zanimanjem-
Sobranje se bo 2. novembra odgodilo do 23. novembra, ker bodo odšli poslanci večine na agitacijo za ljudsko glasovanje proti ministrom, ki so pozročili vojno napoved Bolgarije nekdanji Srbiji.
Kdo je zažgal Smirno? Sedaj je ugotovljeno, da so Grki zažgali Smirno. — Smirna v Mali Aziji, glavno mesto istoimenske pokrajine, šteje skoraj 300.600 pre-
bivalcev, od teh je nekaj manj kot polovica Grkov. In vendar so Helenci zažgali avtohtonim svojim rojakom njihove strehe in razrušili njih ognjišča. Nad tem se Srbijanci prav nič ne skandaliziraj o, dočim se zgražajo nad Bolgari.
Obsojen urednik. Sofijsko sodišče je obsodilo na enomesečno ječo urednika «Dnevnika«, g. Kr. Ivanova : Draganova, ker je napisal v svojem listu žaljiv članek ; proti «N. V. kralju Aleksandru Srbije (!)«. — Kdaj je bil obsojen srbijanski urednik za skoraj vsakodnevne žalitve «N. V.-kralja Borisa Bolgarije«?
3000 Armencev je v sredo pribežalo iz Trakije v Bolgarijo.
i Nesrečno velesrbijanstvo. Naš zagrizeni Srbijance j Špalajkovič v pariškem «Tempsu« zahteva od Turkov jamstvo za mir v «demilitarizaciji« Trakije. Avtonomijo? Bog obvari! —
Bolgarska javnost.
Novini«: objavljujejo razgovor z bolgarskim ministrskim predsednikom Stambulijskim: V Zvezi narodov je poročilo naše delegacije, katero so podpirale vse svobodoumne države, uživalo največjo pozornost. Sevreska pogodba je v zvezi z nejsko in ni izključeno, da bo vplivala na zadnje imenovano. Občudovanja je vredna vztrajnost Turkov in težko je reči, kakšen bo mir. Nas ne bo presenetilo, če bodo neke države, ki so danes na strani Turkov, jutri njihove najhujše sovražnice. Končni mir ne zanima samo vojskujoči se državi in njune sosede, marveč tudi velesile. Trdno sem prepričan, da bodo končno priznali avtonomijo Trakije tudi tisti, ki so ji danes nasprotni. Mi ne zasledujemo politike osvajanja, ki je naši vladi zadala toliko gorja, marveč želimo, da se ljudstvo samo odloči, čemur niti Turki ne morejo nasprotovati. Za časa mojega bivanja v Pragi sem z zadovoljstvom ugotovil znatno približanje med češkoslovaško in Bolgarijo.
«Pobeda«: Ko se še ni vedelo, na čegavi strani bo zmaga, Turki niso nasprotovali avtonomiji Trakije, — dasi je Bolgarija to zahtevo zastopala že na genovski konferenci. To je dokaz, da je naša zahteva utemeljena.
«Slovo«: Turki nam zamerjajo naše postopanje v trakijskem vprašanju: Mi smo to stališče zastopali že takrat, ko še ni bilo gotovo, ali bodo velesile izročile Trakijo Turkom ali ne. Med angleškim in francoskim stališčem smo mi zastopali srednjo pot: avtonomijo Trakije. S tem se pa nikakor nismo pregrešili zoper naše lojalno sosedstvo ter se nočemo spuščati na pota, ki vodijo v spore in nevarnosti.
Svetovna javnost.
«Nea Himera« (Grčija): Venzelistično časopisje se trudi na vse kriplje, da dokaže uspehe venizelizma, A nikogar ne morejo več prepričati. Trakijsko vprašanje je končno potegnilo v svoj grob tudi venizeliste. Nobena osebnost več ne vleče, marveč skušajmo prilagoditi interese Grčije interesom velesil, ki se niso pomišljale raztrgati niti sevresko, niti nejsko mirovno pogodbo.
«Kathimerini (Grčija): Italijani naj se ža veda jo, da nikdo ne more gaziti nekažnjeno ljudskih pravic. Ko se Grčija zopet dvigne, bo znala uveljaviti Svoje pravice na Dodekanez.
«Politia (Grčija): Italija se brani priznati svoje -časni sporazum, da bo vrnila Grčiji Dodekanez. To dejstvo je nedostojno velesile, ki je sama nastala iz načela samoodločbe narodov.
«L’Independance Roumaine«: Ruska politika, poprejšnja in sedanja, ima dva načrta v dosego Carigrada in Dardanel. Prvi načrt gre preko ozemlja podunavskih držav, drugi pa preko Male Azije. Ko se. je sovjetska vlada prepričala, da je prvi načrt neizvedljiv, se je okoristila z njej ugodnimi dogodki v Mali Aziji in omogočila resno upanje v uspeh. Toda. ko so Turki — po zmagi nad Grki — prišli na svoje, so se obrnili proti ruskemu kolosu. Ali bodo sedaj ruski boljševiki poskušali udarjati na države, ki jim v Evropi zapirajo pot na Carigrad? Bolje bi bilo, da se zanimajo, kako bi odpravili anarhijo, lakoto in kugo iz Rusije.
«Politia« (Grčija):	Odgovornost za našo nesrečo
pada na vse. Odkar obstojamo kot država, nismo uspeli smatrati državne posle za svoje osebne zadeve ter da s tem vzgojimo v sebi čut narodne zavesti. Res je, patrijotičnega samoljubja imamo dovolj in smo strašno pobiti, če nas zadene narodna nesreča; manjka pa nam poguma iskati vzrokov ne samo pri tej ali oni o-sebnosti, pač pa v nas samih. V naših vsakdanjih poslih še služimo z najnižjimi sredstvi: z lažjo, z goljufijo, laskanjem in hinavstvom. Kje je torej politična podlaga, na kateri bi se moglo dvigniti naše narodno gospodarstvo? (Redko in pošteno priznanje; op. ur.)
Po svetu.
Italijanska ljudska stranka, oziroma njen Narodai svet zboruje te dni v Rimu. Predseduje De Gasperi, a navzoča sta med drugimi don Sturzo in poslanec Ca-vazzoni. Sklenili so, da izdajo na vse svoje senatorje, poslance in organizacije oklic, v katerem bodo ugotovili strankina načela in pojasnili njeno delo. Kakor se za-
gotavlja, bo zmagalo stališče, da mora biti stranka brez pogojno stranka centra in se ne sme nagibati ne na desno, ne na levo. Ljudska stranka je spričo razburkanega položaja v deželi proti takojšnjim volitvam. — Nasprotuje tudi temu, da bi se fašisti udeležili vlade.
Italija, čehoslovaška in Mala antanta. Italijanski listi komentirajo pravkar zaključeno italijansko-čeho-Slovaško konferenco v Benetkah. Razmerje med Italijo in Čehoslovaško je znatno pridobilo v prijateljstvu. S tem pa je poboljšano tudi razmerje med Italijo in Malo antanto, zlasti po zagotovilu dr. Beneša, da po godba med čehoslovaško in Jugoslavijo ne vsebuje nobenih tajnih določb, nasprotnih interesom Italije. Tudi izjava dr. Beneša proti podunavski federaciji, katere organizem bi ne odgovarjal niti interesom Italije, niti onim Čehoslovaške, je pomirila duhove na apeninskem polotoku. Dr. Beneš in Schanzer sta obenem sklenila podaljšati trgovinsko pogodbo, sklenjeno lani izmed obeh 'držav. V toku je tudi sprememba carinskih tari-fov. Nato je italijanski minister zunanjih zadev, Schanzer, razgovarjal tudi z novim svojim grškim kolegom Politisom, ki je izjavil, da bo Grčija vodila iskreno in prijateljsko politiko z Italijo-
Jugoslavija in Rumunija sta vložili protest proti udeležbi Rusije in Bolgarije na vzhodni konferenci. — Beograjska zaslepljenost je poslala neozdravljiva, le korenita operacija bi morda še pomagala.
Rumunija izganja Čehe- Čehoslovaški poslanik v Bukareštu je pri rumunski vladi interveniral radi izgona 4000 čehoslovaških državljanov iz Rum uni je. Vlada mu je odgovorila, da gre pri tem najbrže za napako podrejenih oblasti in je obljubila, da bo izvršila naj-strožjo preiskavo. To zopet osvetljuje notranje razmere in odnošaje male antante. Kakor s Čehi, tako postopa rumunska oblast tudi z Jugoslovani, ki živijo na njenem področju. Srbi to seveda vračajo milo za drago ter zatirajo rumunsko narodno manjšino. Spori in izgredi so na dnevnem redu, enkrat med Rumuni in Srbi glede razmejitve in drugih stvari, sedaj so pa za spremembo enkrat Čehi in Rumuni na vrsti.
Madžarska je povišala poštne, telegrafične in telefonske pristojbine za 200—300 odstotkov.
Mir v Albaniji. Albanska vlada zanika tuje vesti o nemirih po Albaniji ter razglaša po svojih uradnih listih: Nekateri listi, posebno italijanski, pa tudi jugoslovanski, pišejo, da je v Albaniji revolucija in da se čete bore proti ljudstvu. Nasproti albanskemu prebivalstvu teh vesti ni treba zavračati, ker kdor živi v debeli, vidi sam, da je med nami mir in red. Toda s pogledom na zunanji svet je treba popravka. Kajti te vesli zelo škodujejo naši trgovini in industriji. Zato je naša dolžnost, da proti tem neresničnim vestem odločno protestiramo. Mi hočemo tudi v bodoče skrbno gojiti red in mir v deželi kot temelj narodne neodvisnosti in svobode.
Orijentalska konferenca bo 13. novembra v Lausa -Na tej konferenci bodo sodelovale te-le države:
Ko mu vse razložijo, vpraša načelnik: «Recite vi meni, katere šole ima ta mladenič?« — «Pismen je!« «Ne vprašam jaz — « veli načelnik ter postaja nervozen, — «ali je pismen ali ne, temveč vedeti in zapisati
moram, če ima fakulteto------------«. «Te nima,« odvrne
eden iz deputacije, ki se malo razume na šole, —' «ima pa ljudsko šolo, nekaj gimnazijskih razredov in to pravijo, da je dosti za državnega uradnika. Saj so bili v Srbiji ministri, ki še pisati niso znali--------— «.
«Ne može da bidne«, — odgovarja načelnik, «če ni dovršil prava«.
Radikali se začudijo. — «Ali gospodine načelniče, gospodin Pašič je rekel---------«.
«Naj reče, kar hoče, jaz pa imam naredjenje, da ne može, da bidne«.
Radikali gredo zopet k Pašiču. Ta jih ljubeznivo posluša. «Gospodine predsedniče, gospod načelnik je
rekel, da ne može, da bidne, vi ste pa rekli —---------«
«Rekel sem in pri tem ostane: može da bidne, potrdi zopet Pašič.
Deputacija pomirjena odide, Pašič pa po slugi pokliče načelnika:
«Ovaj — — — načelniče, je li si ti rekel, da oni mladenič ne može da bidne?« — «Jesam, gospodine predsedniče, ta človek nima« — — — «Pusti to, kaj kvalifikacija!? — «A predpisi?« — He, he, he — nasmeje se Pašič. skozi brado. «Ti si naiven in nerođen človek! Predpisi so za to, da mi ni treba imenovati takih, ki jih ne maram, čo pa koga hočem imenovali, ga pa imenujem. Vidiš, — za to so predpisi!«
Načelnik razume in se začne opravičevati, končno pa prasne v smeh in reče: «Bogme, gospodine predsedniče, može da bidne.« —
Potem gre, Pašič se pa zagleda v zemljevid Jugoslavije na steni ter je še bolj prepričan, da vse «može | da bidne«.
potrebno«. --- Tako torej! — Železničarji vedo, pri da so. Pomočnik ministra jim je jasno in razločno pjo-vedal: «Pritegnite pasove, delajte dokler se da, ko -Le gre^več^pa^pustiteb^^^^^^^^^^^^^^^
Dnevne novice.
m
Francija, Anglija, Italija, Japan, Rumunija, Jugoslavija, Grčija, Turčija, Rusija, Georgija, Ukrajina in Bolgarija.
Dardanelski problem. Vsi zahtevajo svobodo morskih ožin. Rusija hoče svobodo za izhod, Anglija se peha za svobodo vhoda in Turčija pa za svobodo svojega obstanka ob morskih ožinah. Če je tudi pravica tako raznovrstna, kakor je svoboda, potem pa — Bog
Nova vlada na Angleškem. Bonar Law je svoje ministrstvo že sestavil in bo predložil kralju nasotpno ministrsko listo: Predsedstvo: Bonar Law; finance Baldwin; vojna: Wilson; zunanje posle lord Curzon; kolonije: lord Derby; trgovina: Maitland; mornarica: polkovnik Amerv; notranje zadeve: sir Griffith Boshfon; prosveta: Horne; minister za Škotsko: Jounger; minister za Indijo: Peel
Kdo vlada v državi? Socijalistični poslanec Brkič je poslal ministru upit v katerem opisuje, kako so razbili jugofašisti njegov shod v Vojvodini. Poslanec opisuje nasilje takole: Ko sem bil že pri kraju govora o draginji, sem opazil s tribune, da neki visok, lepo oblečen človek — pravi atlet — klofuta in suva nekega seljaka pred očmi policijskega kapetana Mašireviča, policijskega narednika ter dveh, treh policajev. Del publike se je začel zbirati okrog tepeža, ki se je na ta način končal, da se je tepeni seljak na nasvet prisotnih policajev odstranil. Ko sem na to opozoril policijskega kapetana Blagojeviča ter imenoval to škandal, se človek, ki je pretepal poprej seljaka obrne proti meni, kričeč najprej-; «Kaj škandal?«—potem pa: udri, pucaj! in ž revolverji in bajoneti v rokah si dela cela gruča pot proti tribuni, preobrača klopi in mize, na mene pa naperi revolverje ter vpije: «Doli, nehaj, če ne te ubijemo!« — Ko sem videl,-da se je policijski kapetan, ki je sedel tik mene, umaknil, mesto da me brani, sem tudi sam odstopil. Na cesti sem kapetana opazil ter vprašal, zakaj ne prime izgrednikov, kapetan je pa odgovoril: «Kako naj doženem, kdo dela izgrede?« — Tedaj sem nadaljeval pot do velikega kapetana, da zahtevam intervencijo policije. Srečal sem njegovega namestnika, ki je pred poslopjem stal ter dejal, da nastopi z orožjem. Ko je policija res nastopila pred hišo, so bili izgredniki že zbrani okoli tribune, komandiralo se je: «Kape doli! Himno!« — in pela se je himna ob razbitih stolih, prevrnjenih mizah in pred nekoliko okrvavljenih in preplašenih ljudi. Gospod policijski kapetan je pa v neposredni bližini izgrednikov stal mirno po vojaški, z roko ob kapi ter je tako pozdravljal to profanacijo himne in motril izgrednike, ki so potem, — po številu kakih 15—20, krenili po glavni ulici in baš, ko je veliki kapetan odpiral svojo okno, da vidi in čuje, kaj se godi, je šla ta gruča mimo, pevajoč himno in kričeč: «Živijo, kraljevič Gjorgje«!
Novi angleški ministrski predsednik je bil izvoljen	Odbite železničarske zahteve. Pred desetimi dnevi je
f bilo
kot predsednik stranke konservativcev.
Amerikanci so odposlali v Vladivostok pomorske čete, ker pričakujejo, da bo začela Vladivostok ogrožati rdeča vojska. Kina pa bo poslala svoje vojaštvo v zaščito kineškega prebivalstva.
Beležke.
Pašič.
Pašičev klasični izrek je: može da bidne — lahko je in ta izrek mu je za vse: za krize, za nove vlade, za bolezen, za dogovore, pregovore, uredbe in naredbe in če Pašič reče: može da bidne, postane lahko tudi idiot ali pa grd slepar mogočna in važna osebnost v državi. Pašičev «može da bidne« služi «Jutarnjemu listu« za to le dobro portretno skico:
V kabinetu ministra zunanjih zadev se živahno pripravlja nastavljanje novih diplomatskih uradnikov. Radikali so slišali, zakaj gre, pa romajo po vrsti k predsedniku vlade, da protežirajo svoje ljubljence. Pašič sprejema deputacije svojih pristašev 'z običajnim mirom in vsakomur obljubi storiti po želji.
Pride trojica važnih radikalov iz province, pa pravi Pašiču: «Gospodine predsedniče, mi imamo divnega mladeniča za diplomatično službo. Prišli smo, prositi vas, da ga imenujete za poslaniškega pisarja — recimo v Parizu«.
«Katere šole je dovršil?« — vpraša Pašič. Radikalci razlagajo: «Znate gospodine predsedniče, za njegove šole ne vemo, pa je pismen človek-------—«.
Pašič pogladi brado. — «Može da bidne,« reče. — Idite k mojemu načelniku, recite mu, da vas jaz pošiljam in naj uvrsti vašega človeka med bodoče pisarje.« — Radikali se zahvaljujejo in gredo k načelniku.
bilo v Zagrebu veliko zborovanje železniških in poštnih nameščencev. Na tem zborovanju je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva med drugim 100 odstotno zvišanje draginjskih doklad, nabavni prispevek v iznosu trimesečne plače, gradba stanovanj, enotna pragmatika ter priznanje organizacij. Resolucija tudi izčrpno slika bedno stanje železničarjev in poštarjev. Po sklepu zbora so šli delegati tudi v Beograd, da predložijo vladi svojo resolucijo. Ko so se prijavili pri prometnem ministru, so zvedeli, da jih gospodin minister noče sprejeti in bili so poslani pred pomočnika gosp. Avramoviča, ki jih je sprejel, kakor še nikjer in nobena delegacija ni bila sprejeta. Delegati prosijo pomočnika, da bi smeli prečitati svojo resolucijo. Ko so prišli do besede «zanikrnost vlade«, je načelnik hudo nagrbančil čelo, pri pasusu o «škandaloznih prometnih razmerah, je pa sploh prepovedal čitanje resolucije, češ, da tako ne bi smeli pisati prometni uslužbenci. — Delegati so mu razlagali, da se resolucija ob takih razmerah pri najboljši volji ne da sestaviti za oba dela zadovoljivo, načelnik je pa ostal trmoglav ter je izjavil, da sprejme resolucijo samo, če jo popravijo ter izbrišejo vse take besede. Delegati za kaj takega niso imeli pooblastila ter tega tudi niso mogli storiti. Končno je bil vendar toliko «ljubezniv«, da si je dal razlagati to in ono. Po večini zadev in zahtev se je pokazal popolnoma neobveščenega in za vse je imel samo moder in človekoljuben nasvet: stegnite jermene in pasove, delajte, dokler morete, ko dalje ne gre, pa pustite! Končno je delegacijo odslovil ter jo zopet pozval na drugi dan ob enajstih. Tedaj je povedal, da je zgradba stanovanj nemogoča, pragmatika bo že enkrat ob svojem času gotova, kar se pa priznanja organizacij tiče, se ministrstvo ne more spuščati v razgovore, ker samo «najboljše ve, kaj je za prometne nastavljence dobro in
, OBLETNICE.
Živimo nekako v obletnicah. Včeraj smo proslavljali desetletnico kumanovske bitke in v nedeljo, dne
29.	t. m. pa bomo praznovali štiriletnico, ko smo se osvobodili avstrijskega jarma in prostovoljno stopili t jugoslovansko državo kot njen ravnopraven član z vsemi atributi svobodnega in samostalnega narodnega j življenja.
Tako smo takrat vsaj mislili, da smo ravnopravni ' in enakovredni! Po štirih letih pa moramo z žalostjo ugotoviti, da gre toliko slavljeno bratstvo skozi žep ini možgane, ne pa skozi srce. Z zobmi in nohti se moramo; boriti, da v varstvo najprimitivnejših gospodarskih, ver skih, prosvetnih, socijalnih, narodnih in političnih pravic izsilimo spoštovanje teh pravic pri beograjskih oblastnikih, ki so našo bratsko ljubezen zlorabili v hegemonijo enega plemena s končnim ciljem Velike Srbije. Proti temu cilju stoji naša neomajena zahteva — široka zakonodajna pokrajinska avtonomija.
Nedeljena in nedeljiva Slovenija s svojo lastno politično in upravno samoupravo to je naš nezlomljb postulat, ki ga povdarjamo tudi v tem slovesnem trenutku z vso odločnostjo in voljo.
Tistim pa, ki po štirih letih niso našli sebe, k več- i j emu morda svoj žep, priporočamo, da v označenje svoje dosedanje orijentacije pazno zasledujejo nedeljsko Cankarjevo dramo
«Hlapci«.
Na Polzeli v Savinjski dolini je v sredo, 1. novembra, na praznik Vseh svetnikov po prvem cerkvenem opravilu shod Ljudske stranke, oziroma Kmetske zveze. Govori poslanec dr. Hohnjec.
Poslanec Pušenjak je meseca junija vložil pritožbo pri ministrstvu financ radi nepravilne odmere davka na poslovni promet. V seji dne 18. oktobra je bil na. dnevni red postavljen odgovor na ta upit, a se je odložil, ker je podtajnik ministrstva financ smatral odgovor referenta kot nezadosten in zahteva še nadaljne podatke.
Isti poslanec je meseca junija vložil pritožbo radi vojakov letnika 1898, kateri so že služili v avstro-ogrski vojski več let, nekateri tudi v ujetništvu, a se njihov« prošnje za vračunanje odslužene dobe ne uvažujej«, Minister vojne in mornarice je v seji narodne skupščine dne 18. oktobra odgovoril, da je poklical komanda«- \ ta vojnega okruga v Celju na odgovor, ker ni pravilno postopal, kakor tudi, da je ukazal, da se vojaki letnika 1898 morajo pred 1. novembrom odpustiti domov.
Isti poslanec je vložil upit na ministra građevina radi prometnih razmer v Mežiški dolini. Ta dolina j« vsled državne meje izgubila svoja dosedanja središča Železna Kapla, Pliberk in Celovec; nujno potrebno je, da se zveže to dolino z ostalo Slovenijo. Priporoča h narodnih, gospodarskih in strateških ozirov cestno zvezo Koprivna—Solčava ter zahteva, da se v novi pro- j račun vpostavi 250.000 D za prva dela.
Poslanci Klekl, Pušenjak in tovariši so se pritožili pri ministrstvu socijalne politike radi poslovanja stanovanjskih uradov v Murski Soboti in Dolnji Lendavi. Vse dosedanje pritožbe so ostale brezuspešne, ti stanovanjski uradi postopajo nepravilno in nepostav-no napram strankam, katere niso demokratom všeč. Opisali so «junaški« nastop detektiva Josipa Griča, ki terorizira stanovanjski urad v Dolnji Lendavi in slučaj v občini Moravci, kjer mora lastnik hiše stanovati t v kleti, a od stanovanjskega urada vseljena stranka v stanovanju, povrh tega pa ne dobi lastnik hiše že nad eno leto nobene najemnine od vsiljene stranke.
Že zopet za Sokole, Ministrski svet je odobril na seji dne 23. t. m. kredit 250 tisoč dinarjev za naknadno podporo sokolskemu zletu v Ljubljani. Bogzna koliko milijonov iz državne blagajne je že požrl ta sokolski zlet. Čudno — čudno, tako velikanska je bila po poročilih demokratskega časopisja udeležba na zletu in sedaj tak— deficit. Menda vendar niso jedli in pili vsi izletniki na državne stroške, vojaštvo je uživalo sa- ; mo krompirjevko, a iz državne blagajne so romali i« I še romajo milijoni kron za — — — ljubljanski sokol-f ski zlet ravno ob času, ko je minister za socijalno smrL» znani slovenski predsednik vseh najbolj umazanilu afer — dr. Gregor Žerjav. Iz sokolskega zleta v Ljubljani bo gotovo pognala kaka mladoliberalna denarni afera, katere tata bo — Žerjav, mati cela mladoliberalna | stranka — a boter pa mili nam dr. Kukovec.
O uskoku Radičeve stranke dr. Häuslerju piše beograjska «Politika«, da je on prvi golobček iz Radičeve barke in mu je potreben samo še malenkosten napor in j ta golobček dr. Karl Häusler se ho ustavil na svojem poletu na čisto državnem terenu. Gospod Häusler je namreč sprejel, seve ne po zakonu, ampak raz obilno oD ložene Pašičeve mize 346.000 K dnevnic, nato je po-jf. ljubil gospodu Pašiču roko, nakar se mu je ta s smeh-1 ljajem zahvalil za zažiganje kadila vidovdanski ustavi |
Umazana afera pri nabavi municije za beograjsko ' vojno ministrstvo se je razlezla že po mnogih dunajski® in čeških časopisih. Kar je pisala beograjska «Tribuna« na naslov vojnega ministra, vse to se po dunajski® listih potrjuje. Municija sc je res kupila od tovarn« Mandl nalašč po najvišji ceni, da bodo večje provizij«, za posredovalce in v imenu vojnega ministra čakata na provizijo ravnatelj zavarovalnega društva in pa su-jfe breta Zorka. Dunajski listi pravijo, da hoče minister zaslužiti polgrugi milijon dinarjev,
3. St.«X
Enakopravnost dijaštva. Nedeljski «Tabor« poroča:	V hrvatskem učiteljišču v Arbanasih pri Zadru,
ki ga je italijanska vlada ustanovila lani za istrske Hrvate, je bilo v zadnjem šolskem letu v internatu 15 dijakov brezplačno, 10 pa za polovično ceno. Letos pa je zavod vse te dijake odslovil, ker niso hdteli zatajiti svoje narodnosti. Ne dvomimo sicer o resničnosti te vesti, v kolikor pa smo informirani, si bi ta dopis lahko glasil tudi takole: V akademskem kolegiju v Ljubljani, ki je bil ustanovljen prošlo leto z vladno pomočjo in podporo, je bilo v zadnjem šolskem letu tudi okoli 20 katoliških akademikov, letos pa je zavod tri četrtine teh dijakov odslovil, ker niso menjali svojega prepričanja.Čudimo se samo, kako si upa «Slov. Narod« še pisati o enakopravnosti dijaštva.
Odlikovanje. Stavbenik Karl Rojs iz Ormoža je razložil na letošnji obrtni razstavi v Mariboru gradbene načrte. Vodstvo obrtne razstave mu je pri oceni dela pripoznalo srebrno kolajno II. vrste. Čestitamo!
O znižanju manufakturnih cen. «Jutarnji list« poroča, da je podal nek zagrebški velet.ržec pred nekaj dnevi te le zanimive podatke o znižanju manufakturnih cen: Radi porasta naše valute je nastala v trgovini na veliko splošna stagnacija. Stranke ne kupujejo, ker ča -kajo na padec cen, trgovci pa bi radi razprodali staro drago robo, da si nabavijo nove — cenejše zaloge. Tekom zadnjih dveh mescev so se znižale po zagrebških veletrgovinah manufakturne cene tako-le: češko platno iz bombaža 82 cm je padlo v ceni od 80 K na 50 K, boljše vrste od 135 K na 85 K. Kakor pri platnu iz bom-baževine so padle cene tudi drugi manufakturi v tem iznosu, da lahko rečemo, da znaša znižanje povprek 40 odstotkov v primeri z onimi cenami, ki so.bile v avgustu in ko je stala češka krona 14.50 — a danes notira 8. Radi ravnokar omenjene okolnosti so cene prvovrstnega češkega blaga izjednačene s cenami slabejše italijanske robe. V primeri s porastom naše jugoslovanske valute bodo s časom prisiljeni vsi veletrgovci, da primerno znižajo blagovne cene. V detajlu se držijo cene blagu še vedno visoko, a za nadalje to nikakor ne bo šlo, ker se drži konsum rezervirano in detaljisti pa rabijo denar.
Da se otme industrijo po delavcih! Odkar je tako visoko poskočila češka krona, je prejela čehoslovaška industrija udarec za udarcem. S porastom češke krone se je predvsem pokazalo, da šo postali češki industrijski izdelki veliko predragi za izvoz. Ker češka industrija ni mogla izven mej, so začeli misliti na to, kako znižati cene izdelkom tako, da bodo konvenirale za izvoz in pri tem razmišljanju so prišli na to: znižati treba predvsem delavske plače, češka industrija se je morala v zadnjem času boriti proti onemogočenju izvoza in prestati borbo med delodajalci in delavstvom. Pravega izvoza si še ni češka industrija priborila do danes, pač pa se je ublažil in nekako poravnal boj med veleindustrijalci in delavstvom. Najhujši boji so bili na Moravskem in sicer od strani rudarjev in kovinarjev. Delodajalci so bili s prva uverjeni, da bo prišlo do splošne stavke rudarjev, a nazadnje so delavci le popustili pod pritiskom raznih okolščin. Treba pa tudi pribiti, da se češko delavstvo ni tolikanj protivilo znižanju plač kot pa raznim drugim klavzulam, katere so vsiljevali delodajalci. Delavci so pristali s početka na znižanje plač za 10 odstot., a delodajalci so zahtevali 45 odstotkov. Povrh pa so hoteli rudarjem še odtrgati pravico do brezplačne kurjave. Radi tako krutega pritiska industrijalcev ni dolgo prišlo do sporazuma in je delavstvo grozilo s splošno stavko. Na pretnjo s stavko so odgovorili delodajalci z ultimatom, katerega se je delavstvo ustrašilo in pristalo na znižanje plač za 30 odstotkov, a priznala se mu je tudi pravica do brezplačne kurjave. Veleindustrijci v Čehoslovakiji stojijo odločno na stališču, da je mogoče oteti češko industrijo pred popolnim polomom samo z vednim znižavanjem delavskih plač. Zadnji popust čehoslovaškega delavstva tolmačijo, da se bodo morali delavci ukloniti še večjemu znižanju plač. Vzgled Čehoslovakije nas uči, da, kar je zadelo čehoslovaško delavstvo, da se otme industrija, čaka s časom tudi naše rudarje in sploh delavstvo. Porast naše valute je znak, da smo v prvem Stadiju čehoslovaške finančne politike, a prejela bo naša malenkostna industrija hude udarce in tudi naše delavstvo bo še preživljalo veliko bolj kritične čase kot jih sedaj. Je pač žalostno dejstvo: De se otme poloma velekapital, se zvali ta rešitev na rame ubogega delavstva.
Radi klofute ga je ustrelil. V noči od 17. na 18. t. m. je v Kumanovem ustrelil narednik Štefan Framan kapetana Todoroviča, ki mu je pripeljal klofuto.
Vlaka trčila. Iz Subotice poročajo: na postaji Beli Monastir sta trčila skupaj naš in madžarski tovorni vlak. Nesreča ni zahtevala nobene človeške žrtve, pač pa je zelo velika materijalna škoda na naši strani.
Posebne jubilejne znamke bo naročilo poštno ministrstvo v Ameriki in sicer krog 17 milijonov komadov po 1, 2 in 3 dinarje. Znamke po 1 in 2 dinarja bodo okrašene s slikama kralja in kraljice, na onih po tri dinarje pa bo Beograd od savske strani. Znamke bodo predane prometu takoj po svečanem kronanju kralja in kraljice.
PROSVETA.
Vprašalne pole. SKSZ, okrožje Maribor, je razposlala vprašalne pole glede društvenega delovanja v letošnjem poslovnem letu vsem izobraževalnim društvom mariborskega okrožja. Lepo število društev nam je že ‘ vrnilo izposlane pole. Prosimo še ostala društva, ki še niso izpolnile svoje dolžnosti, da nam odgovorijo, tudi če niso nič delovala, da bi imeli vsaj statistiko.
Izobraževalna društva. Občni zbor SKSZ se bo
vršil na.praznik Sv. Treh Kraljev. Vsa izobraževalna društva naj tekom prihodnjega meseca skličejo svoj društveni občni zbor in določijo ob tej priliki tudi delegate za občni zbor centrale. Razmišljajo naj tudi o tem, kako bi mogli poglobiti naše prosvetno delo in sestavite tozadevne predloge za občni zbor centrale.
Začetek in konec. Petnajst govorov o življenju na šega življenja. Govoril v stolnici v Ljubljani dr! Miha j Opeku. Dobro znani cerkveni govornik in komilet na vseučilišču v Ljubl jani. Dr. M. Opeka je s tem izdal novo zbirko cerkvenih govorov, ki se vredno pridružujejo njegovim že izdanim trem zbirkam. V pričujočih pridigah razpravlja prepričevalno logiko o temeljnem problemu krščanskega svetonega naziranja, o Kristusu. — Sinu božjem, Možu bolečin in Zveličarju. Vsebina je globoka, slog sijajen in vseskozi retoričen. Naroča se v Ljubljani (H. Ničman).
t.' filili.mm....Bll im.MinI«um WH.
Proti krivičnim novim davkom v Maribor»,
Socialnih demokratov se je v Mariboru lotila neka nova bolezen: Balkanizem. Ker vidijo, da nalaga Beograd vedno nove in višje davke, hočejo mariborski rde či Balkanci isto delo izvrševati tudi v Mariboru. Kar pet vrst novih občinskih davščin hočejo upeljati in sicer: davek na parcele, zvišan davek na vino, uvozno-užit -ninski davek, gostilniški davek in davek na stanovanja. Vsi ti novi občinski davki bi donašali občini okoli 40 milijonov K.
Zastopniki SLS v občinskem svetu so se v imenu mariborskega prebivalstva vseh slojev postavili na stališče, da uvedba teh novih davkov po večini ni potrebna. Mariborsko prebivalstvo je z dosedanjimi občinskimi dajatvami tako obremenjeno, da ne zmore več teže nameravanih novih davčnih občinskih bremen.
Glasom proračuna morajo mariborski prebivalci za občino plačevati obč. blagajni letno okoli 14 milijonov kron. Če se k tej svoti prišteje še novih davkov v iznosu 40 milijonov K, bi bili v bodoče Mariborčani obdavčeni z ogromno svoto 54 milijonov K!
Ta namera socialistov je čisto navaden rop! Nove socialistične občinske davke sinemo smelo imenovati ro parske davke. Socialisti so na magistratu začeli igrati ulogo staroveških roparskih vitezov.
Evo dokazov:
1. Davek na parcele, ki niso zazidane. V Ljubljani so na nezazidane parcele naložili občinskega davka pol odstotka od cenilne vrednosti. A v Mariboru se je na predlog socialističnega kolovodje naložilo kar 5 odst. od cenilne vrednosti za zemljišča, ki v območju mariborskega mesta niso zazidana. Bahunovci pa se še v Mariboru niti niso zadovoljili samo s 5 odst., ampak gre pri vsakih 1000 kv. m (od 2000 kv. m naprej) davek za en četrt odst. višje. N. pr.: ako ima kdo vrt ali njivo v mestnem območju, katera meri 10.000 kv m, bo plačal 7 odst. cenilne vrednosti, torej v 10 letih 70 odst. In če bo komisija cenila te parcele po «dnevnih« ce- j nah, bo znašala cenilna vrednost za tako parcelo 1 mi- ; lijon K. Torej bo plačal lastnik letno nič manj kakor 70.000 K tega roparskega davka. Pomislimo: Na stotine ! delavskih in uradniških obitelji ima danes v najemu j njivice in gredice vrtov na nezazidanih parcelah! Kdo ! bo plačeval ta davek? Revni najemniki te zemlje. Vza- | mimo slučaj, da ima družina državnega nameščenca j ali železničarja poleg hišice še vrt ali njivo, oziroma dvorišče, katero bo komisija proglasila za nezazidano parcelo. Kaka usoda bo zadela to družino? Zadolžena je, sredstev za gradnjo nove hiše nima, a neznosnega parcelnega davka pri bornih dohodkih ne bo zmogla. Ta novi rdeči davek bo od 100 v 90 slučajih krivičen. Nikakor ne branimo onih ljudi, kP verižijo s parcelami in takih, ki bi lahko zidali, a nočejo. A najodločneje pa ugovarjamo proti visokosti in načinu, kako se bo ta davek odmerjal. Roparskih davčnih sistemov ne prepoznavamo!
2.	Zvišan občinski davek na vino bi naj znašal po predlogu socialistov 4 K od litra vina. V mestu se stoči na leto okoli 35.000 hi vina. Torej so hoteli socialisti iz- . vabiti okoli 12 milijonov K in vino neznosno podra- j žiti. Bahunovci so se izgovarjali, da potrebujejo dohod- 1 ke tega novega davka za izplačilo zvišanih draginjskih doklad mestnim uslužbencem. Zvišanje draginjskih doklad pa znaša letno samo 900.000 dinarjev, to je tri milijone 600.000 K- Kam pa bi šlo ostalih 8 milijonov? Bahunovci bi radi začeli razmetavati milijone kar na j vse štiri strani. Občinski svetovalci Slovenske ljudske j stranke so nastopili odločno proti temu davku, ker bi se lahko našlo bolj pravičen davek na pivo in luksus. Na vino je že itak dosedaj občinskega davka 2.80 K od litra in državnega 1.40 K. Vsled nadprodukcije se je vino letos zelo pocenilo. Mestna občina bi po Bahuno-vem predlogu postala dražiteljica vina. Po protestnih ugovorih občinskih svetnikov SLS so se socialisti nato zjedinili na to, da se bo pobiralo novega občinskega davka na vino od 1 litra 2 K ali pa vsaj 1.40 K. Mi pa energično protestiramo proti temu krivičnemu davku, ki ima namen ugonobiti vinogradništvo, ki pravza prav redi mesto Maribor in na tisoče delavcev-viničar-jev. Po računih, ki so na razpolago, bi popolnoma zadostovala za pokritje novih draginjskih doklad nova naklada na pivo v iznosu 1 K od litra. Leta 1921 se je stočilo nad 30.000 hi piva, v letošnjem letu se je to število že približalo 40.000 hi. Čemu še torej nasilno novo obdavčenje vina? Nismo proti temu, če se obdavči še znova šampanjec, umetna vina in buteljke, katere si lahko privoščijo bogataši in zapravljivci, a da bi moral tudi ubogi delavec ali uradnik plačevati velik občinski davek od svojega četrt litra vina, to pa je —
direktno izropanje žepov ubogega ljudstva. Smo proti
pijančevanju, a da bi se zopet na novo obdavčilo vino. ki ga užije mali in srednji človek po trudapolnem delu, v svrho, da se okrepča, to je krivica, proti kateri protestiramo.
3.	Uvozno-užitninski davek hočejo tudi upeljati socialisti na mariborskem magistratu. Kaj pa ta davek pomeni? To pomeni novo občutno podraženje vseh življenskih potrebščin, ki se uvažajo v naše mesto, če bo viničarka iz okolice nesla v mesto mleko, jajce, sočivje ali enaka živila, bo morala plačati uvozno užitni-no. Nasledek bo, da bodo vsa ta živila zopet za toliko dražja. Ako bo pripeljal kmet vino, sadje, krompir, zelje, olje, repo, grozdje, drva ali slično robo, plačal bo pri novoustanovljeni «mauti« nov davek. Za toliko bo zopet vpeljana roba dražja za ubogo prebivalstvo. Socialisti kričijo: «Proč z draginjo! Proč z oderuhi! Proč z navijalci cen!« A tam, kjer pridejo socialisti do moči, so najhujši in najgrši navijalci in podporniki draginje. Protestirajmo proti temu ropanju denarja ubogih ljudi!
4.	Nov gostilniški davek upeljejo in sicer 5 odst, od gostilniškega računa. Ako boš primoran iti na hrano v gostilno, oskubila te bo socialistična občina pri
I vsakem računu za 5 odst. Ni dovolj, da naloži občina i že z visoko dosedanjo (staro) užitnino in tržnimi pristojbinami že itak visok davek na vsa živila, naložijo še socialisti nov davek na vino, novo uvozno užitnino, in nato še 5 odst. gostilniškega davka. Tako delajo roparji! V času najhujše draginje podraževati najpotrebnejša živila in še celo drago gostilniško hrano za zopetnih 5 odst., to je čisto navadna brezvestnost in huéft-bija! Upamo, da bo vlada vendar sprevidela, da takih brezmiselnih novih bčbmen ubogemu ljudstvu vendar ne gre nalagati! Pred kriminal spadajo tisti, ki zahtevajo take Ijahunove. davke!
5.	Krona vseh novih Bahunščin v Mariboru pa je gotovo predlog o novem stanovanjskem davku, ki ga predlagajo socialni demokrati. Iz seznama, ki smo ga
j pregledali, smo videli, da bi ta novi rdeči davek ne j zadel toliko bogatašev z luksurioznimi stanovanji, am-i pak revne in srednje sloje. Samo nekaj slučajev: Ze-! lezničarska družina brez otrok ima kot stanovanje dve ! veliki sobi. Stanovanje je pozemsko in silno vlažno.
' Po Bahunovem bi moral plačati ta železničar okoli 100 I dinarjev stanovanjskega davka. Davčni uradnik Stepi-c I ima predpisanega tega davka 1000 dinarjev (skoro to-I liko kot znaša plača), dekan Stergar 1000 D, sodni sluga Zapušek 20 D, zdravnik dr. Dernovšek 1000 D itd. j Ali so ti ljudje bogataši? Ali imajo luksuriozna stano-! vanja? Kaj še! Kaj pa more tak človek za to, ako ima malo večje sobe? Saj bi bil marsikateri zadovoljen z manjšimi, da bi jih lažje pregrel. Tega davka bi morali plačevati Mariborčani nič manj nego okoli 190.000 D na mesec, to je na leto 2,280.000 D (okoli 10,000.900 kron!). Tudi ta davek lahko mirnodušno imenujemo roparski davek. Nobeno mesto na svetu ne predpisuje tako nesocialnih davkov, kakor je ta. Izgovor, da potrebuje mestna občina toliko in tako visokih davkov za stavbe stanovanjskih hiš, ne drži. Niti proračunov, koliko bi stale te stavbe, nimamo. In mestna občina se naj do vratu zakoplje v nove dolgove in naj predpiše prebivalstvo nad 50 milijonov občinskih davkov? Danes, ko valuta skače gori in doli, ko je draginja pri stavbenem materialu tako neznosna, danes začeti graditi kar tje v en dan, se pravi, si zadrgniti vrv okrog vratu. Če pa že hočete graditi, gg. socialisti, pa naložite stanovanjski dinar velikašem, ki za tisoče svojih ljudi nimajo lastnih stanovanj. To je predvsem južna železnica, to so številne tovarne in velepodjetja. ter banke. Tem naložite specijelno visok davek za gradnjo stàno-vanj, a ne takim, ki tega davka ne bodo mogli plačevati!
O teh petero novih davkih še bomo govorili. Za danes povdarjamo še samo to: Ako bodo Bahunovci res prodrli s svojimi davčnimi predlogi, potem pride na glavo vsakega Mariborčana z dosedanjimi občinskimi dokladami vred 1800 K občinskega davka na leto! Vsako novorojeno dete bo že oblagodarjeno s tako veliko davčno doto!
V imenu mariborskega prebivalstva vlagamo prati lem že sklenjenim in nameravanim novim občinskih» davkom odločen protest. Vlado pa pozivamo, da že sklenjene socialdemokratke občinske davščine — ne potrdi.
tz Maribora.
V proslavo kumanovske bitke se je včeraj vršita pontifikalna sv. maša s « i e deum,« katero je služil mil. g. stolni prošt in kapit- vikar dr. Matek ob asistenci stolne duhovščine. Sv. opravila so se udeležite vse civilne in vojaške oblasti.
Nepotrebna in neumestna nacionalna zagrizenost. Prijatelj lista nam piše: V pondeljkovi «Straži« ste pisali, kako je v Celju minister in «samostojnež« Pucelj divjal v kavarni «Evropa« nad nekaterimi poštenimi Dunajčani, ki so se med seboj nemški pogovarjali. — Enak slučaj se je nedavno dogodil tudi v Mariboru. V gostilni «Pri grozdu« nas je sedelo več gostov. Pri eni mizi so sedeli Nemci. Med njimi in odvetnikom dr. Slokarjem je prišlo do spora radi nekega stola. Dr. Slokar je začel divjati po svojem demokratsko-prostaškem običaju med mirnimi gosti. Vsi, ki smo opazovali ta dogodek od daleč, smo imeli utis, da mora dr. Slokarju nekaj manjkati. Dostojnost ali pa «knjiga o vedenju«. Izzival ni nihče. Dr. Slokar je učinil tak kraval, da so r. ulice prileteli ljudje gledat, ali ni kdo zbesnel. Ko je prišel gospodar, je še nad njim hotel pokazati g, demokrat svojo oliko. Radi gospodarjevih besed, da oe
Upi v svoji hiši take zagrizenosti, je še g. dr. Slokar znosil svojo jezo nad g. Spatzekom na ta način, da ga je liar brez sodnika «obsodil« na 1000 K globe in 600 kron (!?!) odvetniških stroškov za eno pismo. Jaz do- j sedaj nisem verjel, da so demokrati Žerjavovega kalibra taki, kakor jih «Straža« in «Slovenec« opisujeta. Mislit sem, da redakterji marsikatero reč po svoje «auf-šnajdajo«. A sedaj sem tudi jaz prepričan, da je najbolje, ako se vsakemu demokratu izogneš, kakor daleč moreš. Sem zaveden Slovan, a tako zagrizenost, kakor jo izvajajo.gospodje Pucelji in Slokarji, obsojam naj-Uštrejše. Jaz se držim pravila: kar ti svojega spoštuješ, spoštuj tudi pri drugih! (Opomba uredništva: O nedo- j stojnem vedenju g. dr. Sl. v gorej omenjeni gostilni ; smo dobili več dopisov, a nismo jih priobčili, ker smo | mislili, da je g. dr. Sl. res ravnal tako, ker je bil iz- j /jg«n A današnje verodostojno poročilo pa priča, da je Ir. Sl. nekorektno — da ne rečemo prostaško — postopal z omenjenimi tujci. Taki nastopi «milemu narodu in tragi domovini« škodujejo, a ne koristijo).
Prvak mariborskih jugofašistov, znani železničar Jaklič, daje oddiha svoji divjaški žili tudi napram svoji ženi in otroku. To že od nekdaj! S kamenjem je podil ob največjih praznikih, ki jih je proslavljal z najostudnejšo pijanostjo — ženo in otroka iz hiše ter ju zmerjal v javno pohujšanje z najostudnejšimi priimki, neštetokrat je morala družina zunaj spati ter se iako rešiti in obvarovati njegovega pijansko-divjaškega nasilja. — Vsaka stvar ima svoj kraj, vsaka mera je enkrat polna in tako se je morala tudi soproga ločili od tega divjaka, da očuva vsaj svoje zdravje in osebno varnost pred pijano-blazno zvexino. In sedaj se slavni jugofašist vlači okoli z ženŠKo, ki je tako daleč dospela na višek nacijonalizma, da govori samo — italijansko in nemško, slovenskega jezika pahniti besede. Danes je to nezakonska Boljša polovica pijanega narodnjaka, pričakujemo pa, da bo tudi ona prejalislej občutila njegovo fašistovsko pest, ker divjak sploh ne •nore živeti brez divjaštva.
Odhodnico priredi v torek, dne 31. oktobra, ob 20. uri v posebni sobi gostilne Holzknecht v Vetrinjski ulici Odsek amaterfotografov SPD svojemu, v Ljubljano premeščenemu odborniku fin. svetniku g. dr. Lju-dovitu Brence. Vsi prijatelji odhajajočega so uljudno vabljeni. Odbor.
Mariborska podružnica Slov. planinskega društva sklicuje izvanredni občni zbor na dan 30. oktobra t. 1. ob 20. uri v kmetski sobi Narodnega doma s sledečim sporedom: 1. Pozdrav in poročilo odstopivšega načelnika. 2. Volitev novega načelnika. 3. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se bode pol ure pozneje vršil v smislu pravil občni zbor brez ozira na število navzočih članov.
Dramski odsek Jugoslovanske Matice v Mariboru nastopi v nedeljo, dne 5- novembra t. 1. ob pol 4. uri popoldne v Društvenem domu v Slivnici pri Mariboru s prireditvijo zanimivega in poučnega sporeda. Med Irugiin bo tudi uprizoritev žaloigre «Ivane« in splošno priljubljene burke iz vojaškega življenja «Kakšen gospod, tak sluga.« Ker nam obeta ta prireditev dovolj zabavnega, kakor tudi moralnega užitka, se pričakuje obilne udeležbe, posebno, ker je čisti dobiček namenjen Materi neodrešenih bratov v Primorju in Korotanu — Jugoslovanski Matici.
Našim slikarjem umetnikom. Našim slikarjem n risarjem se nudi prilika svojo umetnost posvetiti v dobro največji bedi — stanovanjski mizeriji. Marxian nujno potrebuje slike, ki le v idejnem osnutku predstavljajo največje stanovanjske škandale, najbolj dve grobove v Mariboru. Gospodje ki jim je na lem, -da T oni pokažejo svoje srce za trpeči narod, naj se zglasijo še tekom jutrašnjega dne v posredovalnici Mar Stana, Rotovški trg 1.
Trgatev v mariborski okolici bo še trajala do srede \ovembra. Veliki vinogradniki so še komaj začeli s Irgatvijo, V kamniških vinogradih in na plavču tehta mošt 16—18 stopinj sladkorja. Posode povsod silno pri-Xibanjkùje. Nekatere vrste grozdja so že popolnoma scapile. '
INI «lil m.»im II lin im.im I MHmnwwm»«—maam
Listnica uredništva. G. J. M. v M. Vašo povest «Kato je Ribničan nosil grozdje in ga v blatu zgubil« boni) ob priliki objavili. Hvala!
GLADIATORJI.
(163. nadaljevanje).
Tako sta si dan za dnem bila bolj tuja in tisti dan, ko se je vrnil Hipija iz bojnega posveta, h kateremu je dl pripeljan Kalha, je Valerija zapustila šatoi* in prisegla, da se ne vrne nikdar več —.
Ničesar ni imela več, za kar bi jej še bilo vredno živeti. Do blaznosti jo je bolela njena sramota, vsa divja je bila od gladiatorjevih sirovih žalitev, le njena velika, brezupna ljubezen ji je polnila dušo z nepremagljivim kopr-nenjem —.	„
In sklenila je, da hoče videti Esko še enkrat, zadnjikrat, in če bi se tudi vsa judovska vojska postavila med njiju s sklenjenimi sulicami. In potem — kaj bi bilo njej na tem, če tudi umre pri njegovih nogah —.
Pa priti v mesto je bilo skoraj nemogoče. Tako skrbno so stražili Rimljani, sedaj že v neposredni, ne-arni bližini sovražnikovi, prostor med obema bojnima četama, da nihče ni megel zapustiti tabora, čeravno so /udje v celih tropih prihajali k Rimljanom, iskali zavetja pri zmagovalcu in se zaupali njegovi dobro znani usmiljenosti in zmernosti.
Valerija je sklenila v svojem obupu, da s prvim napadom udari v mesto. Zato se je oblekla v vojaka. Prišla bo, si je mislila, vsaj tako daleč ko njeni tovariši, drzoviti gladiatorji. Videla bo vsaj še enkrat Esko. Ako zadene nanjo In je nespozna ter jo pobije na tla, bo vsaj padla
ii»t ttói-arns ss. Cirila v Mariboru.
zadeta od njega, ki ga je ljubila tako strastno. Divja, slad- j ka tolažba ji je bila misel, da jej morebiti res njegova roka zada smrtni udarec —.
Polna je bila njena duša takih bolestnih misli, njena j domišljija je bila do skrajnosti razdražena, njen pogum j razpaljen, njeni živci prenapeti —.	j
In kakor ob čelo udarjena je stala, ko je čula, da ni j več v njenih rokah, srečati se z Esko —.	j
Ali je zato toliko trpela, se zato tako daleč ponižala/ j Eska bi naj umrl, ne da bi zvedel, da ga je ljubila do j zadnjega vzdiha — ?
Zakrila si je obraz in molče nekaj časa slonela na j sulici.	i
Nato pa prezirno pogledala na Židinjo, ki je še vedno , klečala pred njo, in jej rekla s hladnim, zaničljivim j glasom:
»Zvezan je, obsojen na smrt, — in ti si tukaj —? Za- j res, zelo ga ljubiš, da ga moreš zapustiti v toliki nesreči!« j
Mariamnin obup ni čutil zbadljivih besed.
«Prišla sem, da ga rešim! Moj korak je edina rešitev j zanj. Pomagaj mi!| Pomagaj mi in četudi samo zaradi 1 njega!«	‘ .
»Kaj pa hočeš, da naj storim?« jo je vprašala nepo- j trpežljivo. «Ali naj s svojimi gelimi rokami poderem vaše ; utrdbe? Ali naj midve naskočiva branike s sulicami in ga j odpeljeva iz sredine sovražnikov, ali si ga naj potem i deliva, kakor legijonarji svoj plen?«
Neznan, strt smeh se ji je izvil iz .prsi.	!
»Ne!« je prosila Mariamna. »Ne glej tako jezno name! Prosim, rotim te, pomagaj mi! — Ah, in če me potpm tudi ubiješ! — Poslušaj, plemenita gospa! Jaz vem za pot, po kateri bi peljala rimsko vojsko v mesto, manipel za manipelom, kohorto za kohorto. Iznenadili bodo moje rojake, jih napadli za hrbtom in iziahka bodo dobili mesto v oblast. In vse kar zahtevam kot plačilo, kot plačilo za svojo sramoto, za svoje črno izdajstvo, — je to, da rešite oba ujetnika, ki ležita zvezana v zunanjem tempeljskem dvoru, in jima prizanesete zaradi nje, ki je nocoj izdala svoje mesto, svojo čast, svojo domovino in svojo lastno kri!«
Valerija se je zamislila —.
Načrt je bil dober. Najrazličnejše misli so ji v trenutku drvile skozi glavo, ljubezen, zmago, maščevanje bi dosegla —. Ali je bilo mogoče —?
Ozrla se je po obzidju, zasledovala smer, koder je prišla Mariamna, si poklicala v spomin načrt mesta, ki ga je videla v Hipijevem šatoru in ki je s precejšnjo natančnostjo kazal lego vsake ulice in vsake hiše v Jeruzalemu, — in zasodila je, da je bil Mariamnin načrt izvedljiv. — Da je Mariamna. zanesljiva, o tem ni dvomila.
»Torej pelje v mesto tajni rov?« je vprašala in skrivala^ svoj strah pred strogo in ošabno zunanjostjo. »Kako dolg je in koliko mož more v njem korakati vštric?«
«Ne more biti dolg, ker sega samo od tegale grmičja pa do terase na vrtu mojega očeta. Trije možje lahko v njem vštric korakajo. — Prosim te, vzami me jeboj k Titu, da ga pregovorim in da napade mesto, dokler ni prepozno! Jaz sama popeljem vojake v mestol«
Valerijina sebičnost je bila večja nego njena velikodušnost. Komaj je razumela, da bi se morebiti dalo rešiti Esko, že se ji je vzbudila strastna želja, ga imeti čisto za sebe.
»— Da bi rešila Britanca za lepo Židinjo?« se je zaničljivo nasmejala. »Ali veš, s kom govoriš? — Poslušaj, dekle! Tudi jaz sem ljubila Esko, ljubila sem ga z ljubeznijo, ki je v primeri z njo tvoja ljubezen kakor svit moje čelade z onimle ognjem doli v taboru, — ljubila sem ga, kakor levinja ljubi svoje mladiče, ne, kakor ljubi lev svoj plen. — Ali misliš, da ga bom rešila za druge?«
Mariamnin obraz je bil bled, pa njen glas je bi! jasen, četudi otožen in tih, ko je odgovorila:
(Dalje prihodnjič).
Veli ka hiša v centruLjubl jane
pripravna za
tovarniška podjetje ali skladište
(obokane kleti!) proda se takoj. Kupcu stanovanje na razpolage. Panudbe na
J. Zormanov, anončni in reklamni zavod,
LJUBLJANA, GLEDALIŠKA UL. 2.	1-8 507
________________mi	______,___
d T!—-i*«	čevlje,dokolenice(ga- I
i bimSRQ Pßfilöf maše), copate, odeje, I H nogavice, roka-	tiha različno modno
@ vice, kravate, HŠ0D iliCCy in galanterijsko
J b»:r dežne plašče, _ § Ja kob lah^Maribor.Glavni trg 21
Mali oglasi:
Mesarii! Trgovci z
živino! Prodam v Ptuju, Ljutomerska cesta, blizu kolodvora, enonadstropno hišo s hlevom, veliko kolarmco, vrtom in stav-bišči. Pripravno tudi za lesnega trgovca. Dopisi: J. Kranjc, Ptuj, Ljutomerska cesta 16. i—3 506
MART“
STAU
.išče za dobro idočo, tudi z vnanjimi naročili zelo zaposleno, razširjenje obrata potrebujočo
sodarsi odri
v Mariboru, večjih prostorov, za skladišče, delavnico za 20 delavcev, stanovanje za 12 oseb. Najem ali sieeršnji pogoji. Ugodna prilika za adoptiranje doslej neizrabljene večje stavbe. Ponudbe pod „sooarska obrt“ na: MAR-STAN, posredovalnica za preskrbo novih stanovanj, sob, lokalov Maribor, Rotovški trg 1, pritličje.
Macini» elektriško podjetje neStOU sprejmeprostovodne in inštalacijske monterje. Prijavi naj se pri Mestnem elektriškem podjetju, Jurčičeva ulica 8, I. nadstropje.	2—3 499
S E
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje m druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
OSET ANDREJ, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, tetef. 88.	34-323
Poljedelci!
FIŽOL
m ■iftiiimiiM—m
• iieinievic « (Wachtlbohnen) Coct
kupi vsako množino in plača najvišje cene
Mak In drnci
Marta, Sfcmško* trg C
9 460
Tovarni'ka zaloga ;aš-kega to anglBlkega manufaktur nc ga blaga ss
dobi po najniž. cenah pri
J TRPI
Marta, Claim trgi/ j
•	i
Vsemogočni Bog ju po svoji neskončni Previdnosti in Modrosti poklical ca plačilo svojega zvesti ga služabnika, našega dobrega in nepozabnega očeta, oziroma bi ata in strica, gospođa
Antona Jerovšek
ki je ’ viden
posestnika v Spodnji Novivasi pii Slov. Bistriei
pcndeljek, dne 23. oktobra, ob 7. uri zjutraj, po dolgotrajni, mučni boli mi, pre-! sv. zakramenti za umirajoče, globoko udan v voljo božjo, v 78. leta svoje stirosti mirno v Gospoda zaspal.
Telesni ostanki preblage ga pokojnika se bodo v sredo, dne 25. oktobra, ob 9.uri dcpoldne pri hiši žalosti v Spcdnji Novivasi slovesno blagoslovili. Nato se bodo spremili v slovesnem sprevodu do župnjske cerkve v Slov. Bistrki, kjer se bo po mrtvaških molitvah darovala sv. maša zadušnica Ur se bočo potem v rodbinskem grobu na župnijsko m pokopališču položili k zadnjemu počitku.
Dušo nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blagohotni spomin prisv.maši.
In kateri so umrli v Kristusu, bodo ostali prvi... Torej se tolažita med seboj s temi besedami (I. Tes. 4, 17.)
SPODNJA NOVAVAS pri Slov. Bistrici, dne 23, oktolra 1922.
Franc
Napotek,
brat.
Ana in Mica Napotnik,
sestri.
Josip, Matija,
Franc in Asa Napotnik,
nečaki.	..
Dr. Anton Jerovšek,
Jane?, Marija in Ivana Jerovšek,
otroci.
Marija Jerovšek roj. Frešer,
sina ha.
Pepi in Ivan Jerovšek,
unuka.
1 Mgovomi «ri-iftrtkt; Vlado ThjJeniak.
l/i.ifc j i m z*tožnik.:, k.•'«a