Kamniški ObČAN Št. 10 Loto XXXVIII Kamnik, 27. maja 1999 S 5. seje občinskega sveta občine Kamnik Občinski proračun 1999.sprejet Osrednja lema 14 točk dolgega dnevnega reda 5. seje kamniškega občinskega sveta, ki ga je župan Tone Smolnikar sklical /a sredo, 19. maja, je hil prcdlog odloka o proračunu občine Kamnik /.a leto 1999. Po nekajurni razpravi, v ka-teri so svetniki pretresli okrog 40 amandmajev, je občinski svet s 17 glasovi svetnikov LOS, SLS, ZLSD milijona SIT več, za šolstvo za 3 mi-lijonc SIT več, za socialno varstvo za 1,2 milijona SIT več, za zdravstvo je 2 milijona več denarja ild. Tuđi za komunalnoccstno dejuvnost je zaradi dodatnih državnih sredstev za sanacijo poplavnih posledic nekoliko več denarja. Kolar je ludi po-vcdal, daje Računsko sodišče RS opozorilo občine, da ni mogočc prc Osnutek novelu poslovnika o dcl u obi inske^a sveta je svetnikom razloži! Igor Podbreinik, predsednik statutarno pravne komisije. in DKSUS-a občinski proračun sprejel. Vseh 12 svetnikov »opozicije« (SKI) in SDS) pa se je glasovanja vzdržalo. Sejo je do 5. točke vodil župan Tone Smolnikar, nato pa podžupan Anton Hočevar. Pa pojdimo, po vrsti, kot je tekla obravnava dnevnega reda, ki ga tok-rat nišo ra/.Sirjali ali pa zoževali. Najprcj je občinski svet sprcjcl prcdlog statutarno pravne komisije za dopolnitev nedavno sprejetega občinskega statuta, katerega objavo je župan zadržal zaradi ponioto-ma izpadlc določbe o uradnem glasilu občine Kamnik. Sprejeto do-polnilo določa, da morajo biti statut, odloki in drugi predpisi objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15. dan po objavi. Uradno glasilo občine je Uradni list Republike Slovenije. V razpravi je Marijan Bcr-gant v imenu skupine ZLSD predla-gal, naj bi nekatere za vse občanc pomembnejše občinske akte objavili tuđi v Kamniškem občanu. V uvodni obrazložitvi prcdloga odloga o občinskem proračunu za leto 1999 je Alojz Kolar, načelnik oddclka za gospodarske dejavnosti in finanec, poudaril, daje občinska uprava upostevala znaten dcl pri-pomb svetnikov k osnutku proračuna. Občinska uprava se je v skladu s pripombami med drugim odrekla nakupu novoga vozila za komunalno redarsko službo in obnove fasade v atriju občine, kar pomeni za okrog 6 milijonov SIT manjso pora-bo. Za kulturo so namenili za 2,9 ko financiranja delovanja svetniških skupin dodatno financirati političnih strank. Bojan (Vllakar, načelnik oddelka za okolje in prostor, je opozoril predvsem na to, da so predviđena sredstva za rekonstrukcijo lokalne ceste Kamnik-Vaseno na odseku Palovškc ceste v Novem trgu zmanjšali od 60 do 40 milijonov SIT in da so ta sredstva prerazpore-dili za ureditcv komunalnih proble-mov na drugih območjih. Nato so svetniki prešli na obrav-nuvo amandmajev k odloku o občinskem proračunu. Glasovanje o amandmajih: večinoma 17:12 Prostor nam ne dopušča, da bi v tem sestavku podrobnejc predstavili vse amandmaje, ki so jih županu predložile svetniške skupine in po-samezni svetniki. Zato homo zanimanje svelnikov za posamezne področje in njihove odločitvc po-skušali predstaviti z nekaj Stcvilka-mi. Za področje občinskih organov so svetniki vložili cn amandma, za lcmetijsko področje prav tako cne-ga, za vzgojo in izobraževanje 2, za kulturo 9, za socialno skrbstvo 2, šport 1, največ amandmajev pa se je nanašalo na komunalnocestno dcjavnosl (21), splošno področje proračuna pa je spodbudilo 6 amandmajev. Seštevek teh nekoliko presega število amandmajev, o" katerih so svetniki glasovali, ker so nekalcri svetniki predlagali podob- domače & sveže VEČ TOST PMPftAVUENEGA Perovo 25 tt 811-087 ^kavice 89OMM* Odprto od 7.30 do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure. ne amandmaje in ker je župan kot predlagatelj na 9 amandmajev svetnikov predlagal svoje. V razpravi so svetniki umaknili 14 amandmajev (vključno z 9 županovim] amandmaji k amandmajem svetnikov), svetniki pa nišo spreje-li 14 amandmajev, za katere je večinoma glasovalo le 12 svetnikov SKD in SDS. Med sprejetimi, ki so bili korigirani / dopolnili župana, naj omeni-mo prcdlog svetniške skupine SKI), naj se za sufinanciranje obnove cerkve v Šmarci nameni I mi-lijon SIT (sprejeto 400.000 SIT), svetniške skupine LDS, naj se uvede nova postavka za založniško de-javnust (1,2 milijona SIT) za izdajo monografij in dcl kamniških umetnikov, predlog svelniške skupine SKD, naj se za Kamniški zbornik uvede nova postavka v visini 300.000 SIT, predlog Toneta Kajsarja (SDS), naj se za oporni zid pri cerkvi na Lokah nameni 1 milijon SIT (sprejeto 5(X).OOO SIT), prcdlog Janeza Repanška (SDS) in svetniške skupine LDS, naj se za dejavnost Rdečcga križa sredstva povečajo za 600.000 oz. za 300.000 SIT (sprejeto 2OO.(KX) SIT ali skupaj .1,4 milijona SIT). Na področju komunalnocestne dejavnosti so bili upoštevani oz. Nadaljevanje na 3. strani Na ie tradicionalni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov obćin Kamnik in Komenda je prepevulo iJS otroških glasov. Na fotografiji je (/troski pevski zbor O$ Franu Albrehta 7. zborovodkinjo Marino Aparnik, ki je za več kot tridesetletno uspešno in prizadevno pedagoško drlo z mladimi na glavbenrrn području /nrpla jato Gallusovo značko. Već o pevski reviji na X. strani. ŠAŠA MEJAĆ Lctošnji »trimski« pohod na Veliko planino bo predvsem po nemarki-ranih poteh. Začeli borno tam, kjer je imel Dedek kamnolom. Najprej borno Sli po gozdni vlaki in nato po brczpolju do lovske steže. Po njej na- Valvasorjeva nagrada ravnateljici Kamniškega muzeja Murini Zupančič Praznični majski leden slovenskih muzealcev se je IH. maja 1999 - na mednarodni dan muzejev končal s slovesno podelit vijo Valvasorjevih nn- Mirina '/.upančič (levo), ravnateljica Kamniškega muzeja, prejemnica Val-vasorjeve nagrade za življenjsko delo. grad in priznanj v Narodni galeriji v Izubijani, hiošnjo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo - najvišje stanovsko priznanje na podnK'ju mu-zealske široke - je po odlnfiltvl komisije za [M>deljevanje Valvasorjevih nagrud pri Slovenskem muzejskem društvu prejela ravnateljica Kamniškega muzeja Mirinu Zupančič za dolgoletno in prizadevno ter v mar-sičem pionirsko delo na področju popularizacije kulturne riedišf-ine. Diplomirana arheologinja in muzejska sveUivalka Mirina Zupančič je že leta /.%'.'(prevzela skrb nad naslaj&jo-čim Kamniškim muzejem in iz njega naredila zgledno muzejsko hišo, .4) vedno pa kontinuirano vodi adaptacijo celolnenga kompleksa gradu Zaprice. Sooblikovala je kulturno življenje v kamniški občini. poskrbe-/a za bogato donacijo slikarja Mihe Maleša, ki zdaj domuje v samostoj-ni galeriji, postavila temelje stalnih zbirk na gradu Zaprice, KrumfMirku in v Moravčah ter ves ta čas skrbe-la za vrhunsko oblikovno in vsebin-sko podobo katalogov in razstav Kamniškega muzeja. Htgovor z le-lošnjo nagraje.nko bo objavljen v na-slednji številkl Kamniškega občana. M. KUMEH to mimo Sivnika na Rigelj in naprej mimo Luknje na Zeleni rob. Tam bo daljši počitek. Će se nam bo dalo, borno »skočili« še na najvifiji vrh Velike planine, Gradišče in se nato šli ke-pat k Veternicam, kjer nas bodo po-ćakali tišti, ki ne bodo šli na vrh. Po želji borno obiskali še jamo v Dovji griči in Sli čez Dovje grobe in mimo Kofce do Zrela. Do tam bi lahko prišli tuđi po bližnjici skozi pastirsko naselje. Nato se borno spustili v Konjsko, da bomo prišli spet na cesto pri Dedkovem kamnolomu. Tura je dolga, naporna, zahteva disciplino, dobro kondicijo in ni ravno primerna za vrtoglave. Visinske razlike je okoli 1200 m, kar je enako kot iz Kamniške Bistrice na Kokrško sedlo. Steza ni povsod najboljša, pa še nekaj brezpotja je vmes', zato mora biti obutev planinska: segati mora čez gleženj in imeti torzijsko tog podplat iz moćno narebričene gumi- Druga oprema naj ustreza vremenu. Glede hrane se bo vsak odloćal sam - ali bo nesel vse s seboj ali pa si bo privošćil malico na Zelenem robu. Tuđi pijace med hojo ne bo moč dobiti, je pa pmv (l;i ni- lu.dimn nrUVeĆ žejni - u« '"JKk hol! Pa še s kakšnim autanom ali čem podobnim seje dobro namazati, ker nas bo na poti željno prićako-valo veliko klopov. Odhod bo ob 7.40 iz Predkonjske. Avtobus, ki gre iz Kamnika ob 7.20, ustavi zraven gostišča »Pri gamsu«, od koder je do Predkonjske še slabih 500 m. Lahko pa poprosite šoferja avtobusa. da vam ustavi v Predkonj-ski. Vrnilev je lahko tuđi z avtobu-som od Gamsa okoli 17. ure. Odvis-no od stvarnih razmer je možna spre-memba poti. V primeru slabega vremena pa tura odpade. BOJAN POLLAK Moste 88 A 3&Ti \W0lw\ IaJiko rAzvAJAŠ Uot hišnc&\ ijubljctičUA. Prizor, ki postaja, žal, vedno redkejii: štirje pastirski stanovi nu Veliki planini, ki še ohranjajo originalno, slovensko ovalno oblika. Srednji, najmanj-$i,je spomeniško zaščiten Preskarjev stan. VELIKA iZBJUA POLETNIH ŠPOOTTNIH OBLAČIL fN OBUTVE 3*-:e*-.'"?To wasođ 3 co 19. ure. -D sebotan oc 3. do - 3 ■-'? šutna 3&, tamnllc ^p BEiFE&BeJPf TT 032-506 *••(} ",£$. ^fc ,-ciCfc k^palk^ \6UA^A 5AL0M0H *** super^ge ASCS */&&**- C0NVERSE J?O£Wtt*SPM«F,fl^ ?9dPurtr°e.0dobso0bo,ah VEDNO AKCIJSKI ARTIKLI! od 8.30do 12 ure GREMO NA VELIKO PLANINO Naslednja, II. Stevilkn Kamniškega občana bo izJSUi v ietrtek, lO.junija. Prispevke oddajte najkasneje do srede, Ljunija, oglase, zahvale in obvestUa pa do torka, 8. junija. OS VEŽILNA POSLASTICA SE RAZKRIVA MA 1 5. STRAPil 2 27. maja 1999 AKTUALNO Kamniški ObČAN Odgovori in pojasnila župana in občinske uprave na pripombe in predloge svetnikov Za 57 milijonov SIT večji proračunski prihodki OBCNI ZBOR GASILSKE ZVEZE KAMNK Po predlogu občinskega proračuna, pripravljenega za drugo obravnavo v občinskem svetu bodo letosnji skupni prihodki znaiali 2.501 mttijon SIT, karje za 57,3 milijona SIT ali za 2,3% već, kotje bilo predviđeno v osnutku proračuna. Večina tega povečanja (50 milijonov SIT) izhaja iz povećanih državnih sredstev za odpravo posledic lanskih poplav, k temu je treba prišteti se za 4 milijone SIT večji komunalni prispevek od novogradenj, 3,1 milijona SIT udeletbe na dobičku Centralne čistilne naprave Domtale Kamnik in 200.000 SIT večji komunalni prispevek od novogradenj, 3,1 mi-lijona SIT udeležbe na dobičku Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik in 200.000 SIT iz naslova vračilna stroskov za odvoz opusčenih vozil. Proračunski odhodki bodo znašali predvidoma 2.7/9 milijonov SIT s tem da bodo proračunski primanjkljaj pokrivali s prenesenim} sredstvi iz pre-teklega leta ter s pozitivno razlika v računu finančnih terjatev in naložb. Čeprav ostaja vitina denarja za komunalno opremljanje stavbnih zem-Iftsč (55 milijonov SIT) nespremenjena, pa so predlagane nekatere preraz-poreditve. Za projekte kanalizacije v Tunjicah bodo namenili 2,5 milijona SU već denarja, 0,6 mili/ona SIT bo namenjenih za projekte Maistrovega mostu (obveznost iz preteklega leta), za 3,1 milijona SIT manj denarja pa bodo namenili za dokončno zunanjo ureditev prostora pred poslovno sta-novanjskimi objekti v Novem trgu. Župan Tone Smolnikar kot predlagatelj proračuna, je k številnim predlogom in pripombam svetnikov, o kate-rih smo te poročali, pripravil dokaj obsetna staliiča, kijihje razvrstil po posameznih področjih in po pripombah posameznih svetnikov. Poglejmo, kaj je odgovoril župan na nekatere predloge svetnikov. Med splošni predlogi je upo-Steval predlog Marjetc 1 lumar. da župan pri obravnavi zaključnoga raćauna letoSnjega proračuna, se-znani občinski svet s porabo sredstev tekoče proračunske rezerve. Prav tako je uposteval tuđi predlog Rudija Capudra, da ima župan pravico odločati o pridobitvi ne-premićnega premoženja le do visine v proračunu zagotovljenih finančnih sredstev. Na pripombo Marjete Humar in Igorja Podbrežnika, da je v proračunu predviđena rast plač za delavce v občinski upravi nepri-merno višja od predviđene rasti plač v osnovnih šolah in drugih javnih zavodih župan odgovarja, da plače zaposlenih doloca zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti ter vladna uredba o kolienikih za dolocitev osnovne plače in dodaikih zaposlenim. Kcr se je izhodisćni količnik za določi-tev osnovne plače za I. tarifni razred s 1. I. 1990 povečal za 5,5% (znaša 42.506 SIT), bo treba za plače zaposlenih v občinski upravi zagotoviti 104.6 milijona SIT. V tem je zajeta tuđi plača župana kot poklienega funkcionarja, ki jo do-loča 100. b člen zakona o lokalni samoupravi. Poleg tega je občiaska uprava ob rebalansu lanskega proračuna zaradi nadpovprečne visoke odsotnosti zaradi bolezni, predlagala zmanjsanje sredstev za plaće in njihovo prerazporeditev na druga področja. Del povečanja pa je prispeval tuđi nov način obračunavanja plač nepoklienim funkci-onarjem. Na podroeju kmetijstva sta svetniska skupina SKD in Anton Hočevar dala pobudo naj se pove-cajo sredstva za subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom. Župan meni, da te postavke ni mogo-če spreminjati ali dopolnjevati, ker je natančno določena z ustreznimi podzakonskimi predpisi. Program CRPOV: milijon za tuhinjske ceste in štiri za Terme Snovik Na pobudo svetniske skupine SKD, naj se sredstva iz programa CRPOV namenijo za konkretne akcije, ne le za programe, je v žu-panovem odgovoru med drugim rečeno, da se razvojni programi za podeželje (CRPOV) najprej izvaja-jo kot uvajalni nato pa kot izvajal-ni projekti in sele nato sledi faza predstavitve sirsi javnosti. Na pod-lagi uvajalnega projekta CRPOV za vaši Potok, Hrušcvka, Podbreg, Ravne in Praproće, ki ga je leta 1998 potrdil občinski svet, sofi-nanciralo pa ministrstvo za KGP je bila določena rekonstrukcija nekategoriziranih čest Hrusevka Rav- ne (Oševar) in HruScvka Ravne (Groše): na podlagi lanskega razpi-sa je občina iz tega naslova pridobila 1,040.000 SIT nepovratnih sredstev, ki bo letos v ta namen tuđi porabljena. Lani se je obćina v sodelovanju z Zarjo Kovis prijavila na javni razpis CRPOV za sofi-nanciranje projektne dokumentacije za Terme Snovik in dobila za ta namen 4,635.000 SIT. Na vprasa-nje Toneta Rajsarja, po kakšnem ključu se bodo delila letosnja sredstva CRPOV, župan dodaja, da je to razvidno iz osnutka proračuna in izrazil željo, da naj bi letos v uvajalni program CRPOV vkljućili tuđi Tunjice. Seveda pa bo poraba ostalih sredstev CRPOV odvisna od uspešnosti letosnjega javnega razpisa. Med predlogi na podroćju turizma in podjetništva naj omenimo pobudo Janeza Stražarja in Franca Spruka, naj se del denarja, namenjenega promociji občinc Kamnik, porabi za izboljšanje tu-ristične ponudbe. Župan poudarja, da brez promocijskih aktivnosti, ki seznanjajo potencialne obiskoval-ce z naSimi naravnimi, zgodovin-skimi, kulturnimi in drugimi da-nostrhi, tuđi turistićni ponudniki ne bodo dograjevali turistične ponudbe, kcr obiskovalcev v Kamnik ne bo. Zato je treba vsc danosti povezati v celostno ponudbo občinc in jo po potrebi dograjevati z dodatni-mi aktivnostmi, kot so prireditve in podobno. Turistični ponudniki (gostinci, trgovci in drugi samo-stojni podjetniki) so vključeni v aktivnosti Poslovno informativne-ga centra ter v vsakoletno kreditiranje podjetniskih projektov. Še ni jasno, zakaj malo zanimanja med podjetniki za posojila Na zanimivo vprašanjc IVfaijete Humar, ali je bila narejena analiza vzrokov za tako majhno zanimanje obrtnikov in pixljctnikov za najem posojil, je v županovom odgovoru rečeno, da občina vsako le-lo v proračunu predvidi sredstva za kreditiranje malega gospodarstva. Lani je občina z vezavo 10 milijonov SIT pri kamniski podružnici NLB pridobila kreditne možnosti v visini 215 milijonov SIT. Pri po-novljenem razpisu so bila posojila na podlagi pravilnika v celoti raz-deljena kamniškim podjetnikom. Analiz o interesu podjetnikov za tovrstno kreditiranje nišo naredili, pač pa pravijo, da bi bilo smiselno razmišljati o samem terminu razpi-sov. Župan je delno uposteval predlog Toneta Hočevarja, naj se družbi Terme Snovik, ki je tik pred začetkom delovanja, nameni dolo-ćena sredstva. V proračun je uvrs-til novo postavko Sofinanciranje projekta Terme Snovik v visini 4 milijone SIT. Župan soglaša s številnimi pri-pombami svetnikov na podroćju družbenih dejavnosti, da so naj-vcćje potrebe prav na investicij-skem podroćju v osnovnem Solstvu in v kulturi. Zato je v pripravi investicijski program za podroćje družbenih dejavnosti. Nizkc indekse rasti plac, ki so povezani z ome-jenim indeksom rasti, bo potrebno korigirati ob rebalansu. Med pobu-dami Tatjanc Rot Djalil in odbora za družbene dejavnosti je upošte-vano povećanje denarja za prcvoz invalidov za 722.000 SIT, povećanje sredstev za Mladinski center za animatorja za 500.000 SIT, za socialno mrežo za 300.000 SIT, za dejavnost Rdečega križa za 200.000 SIT, za javna dela za 700.000 SIT in za zdravstveno za-varovanje obćanov za 2 milijona SIT. Med mnogimi pobudami in predlogi Marjete Humar je bil upostevan predlog naj se namesto groznice uredi celovita sanacija gospodarskoga grajskega poslopja na Zapričah. Za ta namen je predviđena soudelcžba obćinc povećana na 2,5 milijona SIT, drugo polovico pa bo prispevala država. Za priprave na Mednarodni bienale akvarela leta 2000 je predviđenih 300.000 SIT, za obnovo fasade v mekinjskem samostanu 1,5 milijona SIT. Postavka za OŠ Šmartno je zmanjSana s 15 na 11 milijonov SIT, izdelane projektantske reSitve za ureditev ostresja in stropov so že dane v presojo sodnemu izvc-dencu, uveljavljenc pa bodo vsc zakonske možnosti za zasčito in-vestitorja in zagotovitev funkcionalne strehe ne soli. Sredstva za festival Mušica Acterna bodo povećali za 200.000 SIT. Za sanacijo vrtca v Šmarci letos ni moć zagotoviti dodatnih sredstev. Opravljc-na p;t bodo najnujnejšu deia, da bi preprečili zamakanjc. Streha kam-niškega kulturnoga doma, ki je bil lani prekrit z novo opeko, pa bo prekrita ob adaptaciji. Na pobudo Franca Orcšnika, naj se uredi sanacija kotlovnicc v OŠ Marije Vere je bilo rečeno, da projekt nove toplotne postaje na plin žc upoSteva povećane kapacitete zaradi dozidave sole. Zaradi pomanjkanja denarja bo investicija stekla prihodnjc leto. Z najnuj-nejsimi doli pa bodo zagotovili, da bo kotlovnica zdržala še eno leto. Na predlog Braneta Golubovića bo za financiranje mladinskih projektov namenjenih 500.000 SIT. Čc bo fundacija za Sport prispevala obljubljenih milijon SIT, bo opravljena tuđi preplastitcv šport-nega igriSća pri OŠ Toma Brcjca. UpoStevan je bil tuđi predlog Franca Pogačnika in bo za sofinanciranje kapelice v KS Godić namenjenih dodatnih 200.000 SIT. Na vprasanje o porabi amortizacije za Sole po zaključeni gradnji OŠ Šmartno, postavil ga je Igor Pod-brežnik, župan odgovarja, da je bil žc lani delež, amortizacije, s katc-rim razpolagajo sole, povećan za 80% v primerjavi z 1996. UpoStc-vajoć pripombo, so letos OŠ Šmartno zmanjsali za 308.000 SIT in povećali postavko učila in oprema, ki služi izenaćevanju pogojev dela OŠ v obćini Kamnik. Na pobudo Olafa Grbca bo v proračunu uvedena nova postavka v znesku 1,5 milijona SIT za sanacijo pla-valnega bazena po poplavah. Za dokončane sanacije oken v telo-¥adnici v starem ZD bo namenjenih 900.000 SIT. Upoštcvajoč Grbćevo pobudo, bo uvedena nova postavka sofinanciranje Sportnih objektov obćinskega pomena v vi-Sini 1,7 milijona SIT. Letos denar za lanski sneg Na komunalno cestnem podroćju so svetniki razumljivo podali najveć prcdlogov za dodatna sredstva. Zaradi omejenih sredstev seveda ni bilo mogoče upoStevati vseh, pogosto zelo utemeljenih pY>-treb, na katerc so opozarjali svetniki. Med tistimi predlogi in pobudami, ki jih je bilo mogoće upošteva-ti, naj omenimo, da je župan uposteval predlog Antona Hočevarja in za rekonstrukcijo lokalne ceste, ki vodi v KaliSe (KS Crna) dodatno prcdvidel 2 milijona SIT. Na predlog Toneta Rajsarja so v proračun vnesli novo postavko, rekonstrukcijo ceste Hrusevka Ravne v znesku 4 milijone SIT z obrazložit-vijo, da bo KS Šmartno s samopri-spevkom prispevala 2,5 milijona SIT, krajani pa bodo sami izvedli zemcljska dela in dodatno prispe-vali 30% lastnih sredstev. Upostc-vali so tuđi predlog Franca OreS-nika in za 200.000 SIT povećali denar, namenjen za odvoz opuSčc-nih vozil. Na pobudo Marjana Semprimožnika je bila v proračun uvrSčena tuđi dodatna postavka v visini I milijon SIT, namenjena projektno tehnični dokumentaciji za izgradnjo mrliSkcga vezice v Motniku. Za razSiritcv pokopaliSča v Stranjah je bil na predlog Sreća Repanska v proračunu predviđen zncsck 3 milijone SIT. Vsckakor je vreden pozornosti, tuđi odgovor na vprašanjc Igorja Podbrežnika, na čem sloni trik ratno povećanje (glede na lansko porabo) oz. podvajanje lani načrtova-nih sredstev za zimsko akcijo na lokalnih in nekategoriziranih ces-tah. Za ta namen naj bi namrcć letos polrebovali 62 milijonov SIT. Župan pravi, da je bilo treba zaradi obilja snežnih padavin lani začeti plužiti že v po/.nih jesenskih mc-secih. Za pluženje preko 370 km lokalnih in drugih cest v lanskem decembru je izvajalec izstavil račune v letoSnjcm januarju. Kcr se proračunsko leto konca z 31. 12. 1998, je potrebno planirana sredstva ponovno in dodatno doloćiti z novini proračunskim letom. Med predlogi, ki so bili dani v zvezi z ostalimi dejavnostmi v obćini, so upoštevati predlog odbora za podjetništvo in turizem, naj se Turistićncmu društvu Motnik nameni 100.000 SIT (predviđenih je 50.000 SIT), predlog Dcmitrija Perčića in Janeza Repanska, naj se Gasilski zvezi Kamnik nameni za 7 milijonov već denarja (predviđeno je povećanje za 4 milijone SIT), predlog Marjete Humar naj se Kamniškcmu občanu nameni već sredstev (glede na osnutek, ki je lanska sredstva zmanjsal za 1,43 milijona SIT - na 2 milijona SIT, je sedaj predviđeno 500.000 SIT već ali skupaj 2,5 milijona SIT). Na predlog Marjete Humar v zvezi z obnovo Maistrove hiSc in nekatc-rih spomcniSko zaščitenih objektov je župan predlagal zmanjsanje sredstev za izgradnjo profitnih sta-novanj in na ta račun uvedbo novih postavk za kreditiranje spomenis-ko zašćitenih objektov v znesku 3 milijone SIT in za revitalizacijo spomenisko zašćitenih objektov v visini 0,7 milijona SIT. Občinski svetniki pa bodo z do-polnili gotovo skuSali šc dodatno spremeniti v predlogu proračuna doloćenc postavke. FRANC SVETELJ Kamniski obćan - Ustanovitelj Obdna Kamnik, izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska 3/a Ureja uredniski odbor. Odgovorna urednica in lektorica prof. Breda Podbreznik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vkiic Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. 7a katere se plaćujc 5% davek. Kamniski obean izhap dva-krat mesecno v nakladi 10.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občinc Kamnik brezplaćno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (obeinaX teiyfax: 831-311. Žiro raćun: Bistrica, d. o. o. 50140-601-281496. Rokopisov in fotografij ne vraćamo. Tisk De-lo - TČR d d. Ljubljana. Zelo poceni odprodamo okrog 200 šolskih stolov in lOOšolskih miz. Vaše pisne ponudbe pričakujemo v 7 dneh od objave oglasa na naslov: Šolski center Rudolf Maister Kamnik, Novi trg 41/a, 1241 Kamnik. Po predhodnem telefonskom dogovoru je možen tuđi ogled. C/A Kamnik jo imela v petak, /ft aprila, redni kini nhčni zbor v pre-(lavalnici ganilukegu doma v Kam-niku. Sestali so .so delegati vsch prostovoljnih gasilskih društev iz kamnifske in komendske ohćine, gost-je iz sosednjih gasilskih zvez, iz GZ Slovenije ter pedslavnik! iz občlne. l'redsednik GZ Kamnik Vrane Resnik je vse navzoče prav lepo [x>-zdravil, predložil dnevni red in de-lovne organe zbora.. Sledila so izčrp-na poročila predsednlka, poveljnika, tajnice ter predsednikov komlnij: za mladino, za članice, za gasilsko zgodovino in jubilante ter za odlikovanja, l'o finančnem poroćilu je pozitivno oceno delovanja zveze v pre-. teklem letu podal tuđi predsednik nadzornoga odbora. V razpravo, ki je sledila, se je najprej vkljućil podžupan občinc, Kamnik g. Demitrij l'erčić, ki jo pohvali I raznoliko in odgovorno dejavnost gasilcev tor zaželel dobroga na-daljnjoga sodelovanja z oMino. Član Glede na ostnutok občinskega proračuna so planirana srodstva občine komaj za pokritje tretjine predloženih potreb. l'oveljnik je zagovarjal potrebo po višjem proračunu z argumenti, ki Jih gasilcem nalaga za-konodaja. (lasilci po zakonu opravljamo javno službo in nekatere naloge civilne zasčAte, za kar mora občina namenitl primerna sredstva. Okoli »primarnih srodstov« in zmož-nosli zadovoljavanja zakonskih za-htev so je razvila burna razprava. Na koncu razprave so bila poročila in programi sprejeli z nekaterlmi dopolnlivami. Lotos je bila v novi občini Komen-da ustanovljena tuđi samostojna Ga-silska zveza Komenda. Tako je kam-niška zvoza skromnejsa za tri K1D, ki so na ohmočju novo občlne. in tako GZ Kamnik združuje se Hi prostovoljnih gasilskih društev. Na koncu jo bilo podeljenlh se ne-kaj iliplom za opravljane tečaja gasilskih Izobraževanj. Ibsohoj smo se Poveljnik GZ Jože Oblak pauna na občnem zboru. predsedstva GZ Slovenije Rudi Zad-nik jo poudaril nekaj temeljnih usmerilev z zadnjega kongresa ga-silcov Slovenije, ki je bil maja 1998 v Sežani. Govorili no predslavntki sosednjih gasilskih zvez: Menges, Domžale, Lukovica, Moravće, I Alija in Komenda, ki se združujejo v regijski svet Ljubljana III. Delegati so izrazili bojazan in zaskrbljenost zaradi čedalje slahse in znsUirele opremljenosti gasilcev z zaščitno opremo in z gasi I sk im I vozili. Poveljnik GZ Kamnik .ložo Oblak je podal vostno pripravljen plan dela in flnančni plan zvoze za loto 1999. zahvalili dolgoletnemu podpredsed-nikti in vsestransko aktivnomu članu Ivanu llladotu, ki jo bil v GZ Komenda izvoljen za predsodnika. Za dolgoletno poveljevanje gasilski zvozi Kamnik, smo se Joželu lierlecu ml. zahvalili s spominsko gasilsko sekirico. Prav posebno zahvalo s spominsko sliko pa smo namenili častnemu [mveljnlku GZ Kamnik ■ložolu Rcr-lecu st. zn strokovno in veslno vođenje pisarne GZ v zadnjil) letlh. Ob svoji skorajšnji H0-letnici propušča odgovornost In dolo mlajsim. FHAŠC HHSNIK Utrip srednjega veka po ulicah Kamnika Občina Knmnik bo 11. in 12. junija žc Irci je leto zapored organizirala pri-reditcv SREDNJKVEŠKIDNEVIVKAMNIKU I'cslni dovijanja pod lem naslovom so nas navdušilii žc prejšnja leta in ludi letos borno dv;i dni /a/iveli z našim tneslom v utripu srednjega veka. Osrednje dogajanjc bo na Trgu svo-bodc, ki je s svojo arhitekturno podobo in pristnim ambientom ravno prav-.šnji prostor za lovrslnc prireditve. Na dogajanja nas bo opoziirjal mestni kli-car s spremstvom, žc v petek zvecer na pravo srednjeveško pojedino v pris-tnih srednjeveških oblačilih in k spoznavanju razlićnih družabnih iger. Lanskoletne srednjeveske prireditve v Kamniku so bile toplo sprejete In Obćini Kamnik gre vsa pohvala, da so se tuđi letos lotili organizaci/e te edin-stvene kulturno-zgodovinske prireditve. Osrednje dogajanje bo na Trgu svo-bode, kije s svojim ambientom In arhitekturno podobo primeren prostor za živahno srednjeveško tržnico In druge prireditve, ki se bodo zvrstlle v petek, 11., In soboto, 12. Junija. V soboto nas bodo v dopoldanskih urah v starem mestnem jedru pričaka-li glumaći, grajska gosrxxla, konjeniki, lokoslrelci. Nckdaj uspešne srednjeveske obrti od kovača, krojača čevljarja plctarja, skodlarja, orozarja, predi-ce in drugih bodo predstavili domaćini iz Kultumcga društva Ttihinj in nekaj izvajalcev od drugod. Pridnc kmetice in branjevke iz Društva podeželskih žena Tuhinjske doline pa bodo na živilski tržnici ponujale po slarih recep-lih doma pripravljene dobrolc. Organizator je poskrbel šc za p<>scbno peslro dogajanjc za olrokc. Pod pohočjem Malega gradu, na ploščiidi zn Kavarno Veronika, bosta Boris Kononcnko in Helena Sterle prilcgnila olrokc k sral-njeveškim dclavniaim, olroškcmu viteškomu lurnirju, iskanju Vcronikinega zaklada in ogledu lutkovne predstave. Spoznali se bodo lahko tuđi s pravimi konji in jih zajezdili. Krog zanimivih in zgodovinsko oharvanih priredilev, kalerih namen je oži-,viti srednjeveško življenje mesta in predstaviti nekoliko drugačno turislično ponudbo, bo sklonila uprizorilcv legende o Kamniski Veroniki na pobocju Maloga gradu. Prav Mali grad s svojimi strmimi stenami, z grajskimi razvalina-mi in z romansko, za naše krajc nenavadno dvojno kapelo in s šumećo Kam-niško Bistrico, ki se prebija med njegovimi skalami in pobočjem Slarcga gradu na drugi strani, je že od nekdaj mikal Kamnićane in okoliške prebivalec, da so ga opletli z vencem zgodb in iegend. SA^A MFIAČ Kamniški ObČAN OBČINSKI SVET - ŽUPAN 27. maja 1999 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Kaj dclata podžupana? Sprašujcm podžupana Demilri-ja Pcrčiča in Antona Hočevarja, kaj sla naredila v dvomesečnem mandalu za dobrobit kamniške ob-činc, je v svojem vprašanju /apisal svetnik Janez Leskovec in podžupana šc prosil /a poročilo o nju-nem dvomesečnem delu. Vprašal je tuđi, kakšne zadolžitvc jima je dal župan oziroma delodajalec in na katerih področjih si bosta raz-delila delo. Podžupan Uemitrij Perčič v daljšem odgovoru med drugim pravi, da zaradi tega, ker svojega dela ni zaključil, še ne more odgovoriti, kaj je naredil, pač pa samo to, kaj je delal. Velikih besed »za dobrobit kamniške občine« se bo v nasprotju s svetnikom izogibal, saj po njegovem v občinskem svetu ni nikogar, ki hi deloval proti naši občini ali v njeno škodo. V nadaljevanju odgovora pa Perčič pravi, da si s kolegom podžupanom dela ne bosla delila, pač pa jima ga bo razdelil župan. Po zakonu je temeljna naloga podžupana, da pomaga županu pri njegovem delu. Oba podžupana to počneta, pa najsibo pri pripravi proračuna ali delilvene bilance ob-čin Kamnik in Komenda, vsak po- samezno pa še po posameznih vprašanjih, pri katerih župan pre-sodi, ali je pomoč potrebna. Jasno pa mora biti, da kot podžupan ne more posegati v delo občinske uprave in v delo načelnikov, ki od-govarjajo izključno županu. Podžupan lahko opravlja posa-mezne naloge iz pristojnosti župana, za kalcre ga mora župan poo-blastiti. Taka pooblastila je župan izdal za vođenje posameznih se-stankov ali za predstavljanje občine na raznih prireditvah. Kcr župan opravlja svojo funkcijo profesionalno in ima za posamezna področja imenovane načelnike, je vloga podžupanov na tem področ-ju samo posvetovalna. Ker je bil župan zadnja dva meseca v službi in zdrav, ga podžupan Perčič ni nadomeščal niti cn dan. V nadaljevanju svojega odgovora podžupan podrobno navaja pregled podžupanskih in svetniških obveznosti od 3. februarja dalje, ko je bil izvoljen za podžupana. Pregled obsega okrog 50 sestan-kov, kolegijev župana, kolegijev občinskega sveta, sej delovnih te-les, sej občinskega sveta, obiskov prireditcv itd. do 21. aprila. Na koncu podžupan Perčič šc dodaja, da takih poročil ne bo več pisal, ne županu, še manj pa svetniku. Župan in njegovi sodelavci so z njegovim deloin seznanjeni.sezna-njeni pa so tuđi svetniki, ki to že-lijo, saj še nikomur ni zaprl vrat pred nosom, pravi podžupan Perčič. Kaj se dogaja s Kulturnim domom v Kamniku Kdaj se bo začela obnova Kul-turnega doma in kaj se lani dogaja, je bilo vprašanje, ki ga je županu postavila Marjcta Humar. V odgovoru urada župana je rečeno, da sta izdelani projektno grad-bena dokumentacija in lokacijska dokumentacija ter zagotovljeni po-goji za pridobitev gradbenega do-voljenja. Odkupljeni so ludi nado-mestni prostori za preselitev zasebne ginekološke ordinacije. Sc-danji prostori v Kultumem domu so bili namreč privatna last od leta 1994. Če ne bo večjih težav, je priča-kovati začetek gradbejiih del letoš-njo jesen. Pred tem bo opravljcn javni razpis za oddajo javnega na-ročila, izbran izvajalec del, izdelati pa bo treba tuđi finančno konstrukcijo dograditve in adaptacije kulturne dvorane. F.S. Vi sprašujete, župan odgovarja Na vprašanje J. R. iz Kam-nika v zvezi z ureditvijo odvodnjavanju / žalsktga hriba podujam naslednji odgovor. Obniočjc žalskega hriba se pravnu formalno ureja s prostor skitri izvedbenim nacrtom -- lo je uredilveni nacrt /, o/.nako /a/i dainega otoka K-5 Žali: in K 16 Zalc. l/hodišca narncmbnoMi /,a-zidalnenni oloku je določcno s proslorskimi usmentvami dolgo-roenegu plana občine Kamnik /a obdobje 1986-2000 in na toj osnovi v urbanislični /.asnovi mes ta Kumnika, s kal ero so laz.ineS-čene in določenc posainezne funkcije v prostoru. Obinoeje ureditvenega nacrta je obstoječe pokopališče z več objekti kulturne dediščine, kompleksi naravne dediščine in ob-moeje s predvidenimi arheološ-kimi najdišči. Numenjeno je 5i-ritvi pokopališča in varovanju, ter prezentaciji objeklov naravne in kulturne- dedišćine. Raz.siritev [X)kopališča zajerna naslcdnja območia: zahoilno po Ije, ju/no polje in scverna grobna polja. Zahodno polje jf minienjcno enojnim vrstnini i'robovoni. Vrstni red pokopava: /i!> od vzhod-.i Ju, v i!;/.u j>a od sever;. , Južno grobno poije je h no enojnim vrstnim gr<-:. Vrslni red pokopavani po ni/.ih |e od zahoda proti v/bodu. v ni/u pa od juga proti scveru. Severna grobnu pnl|a se dch|<> na tri enote: brezov gaj - žarni pokop, poli' na slovesa - nekonvencionalne ol> like pokopu in lipov gaj - park. (.ilfde odvajanja voda določa odlok (i oirienjeneni ujcditvenem nacrtu naslcdnja i/hodišea - komu nulne vode: grobna polja klastčnega pokopa so odvodnjavana z drenažnimi cevini (raudrill), ki se stekajo v septično jamo na najnižjem delu grobnega polja. Po izgradnji kana-I izaćijskega omrežja jih je možno z njim povezati; - odvodnjavanje fekalnih vod iz mrliške vezice je speljano v triprc-katrio nepictočno grirztiico; - meteorne vode / utrjemh povi Sin in parkirišč so prek lovilcev oij speljane v ponikovalnice. Po izgradnji kanal izaći jskega omrežje je možno odpadni- vode , d.o.o. Ljubljanu) po uskladilvi z odborom za pripravo Z/V upoštevali, na druge pa so dali ustrezna pojasnila. l'oglejmo nekaj najbolj značitnih predlogov in slaliSta izdelovalca do njih. Med najpomembnejše spada pripom-ba. da Lastnina d.o.o. ni izpolnila vseh obveznosti do uporalmikov soseske S7 in SU pri realizaciji prometne in komunalne infrastrukture. V odgovoru na to pobudo je rečeno, da obveznosti I/ist-nine d.o.o., ki izhuja iz skupnega toku-cijskea dovoljenja iz leta 1994, pogodb na podlagi Z/V iz leta 1989 in pogodb iz leta 1995 in T997, s sprejeljem odloka o Z/V ne ugasnejo. Podoben je ludi odgovor na predlog, naj se izgradnja novih objektov sever-no od povezovalne ceste »C« v soseski S2 in S6 ne dovoli prej, preden se ne uredi dostopna cesta »C«. Cradbenu dovoljenja za nove objekte bodo izdali Sele, ko bo zaključena izgradnja ome-njene ceste in ko bo zgrajena ustrezna prometna infrastruktura v soseski S7 in SH v skladu z novim zazida Inim nacrtom. Na pripombo, da je treba vodovodni sistem .dograditi lako, da bo v njem ved- no zadosten pritisk vode, je rečeno, da sla Lastnina d.o.o. in stanovanjska zadruga Kamnik v skladu s pogodbo dolini z.agotovi1i z.a 34 slanovanjskih hiš v soseskah S7 in SH zadosten pritisk vode. Če po priključitvi novih hiš na ob-mofju visoke cone tega ne bo moč z.a-gotoviti, sta Lastnina in Stanovanjska zadruga do izgradnje vodohrama dolini povečali presek vodovodnih crvi in povečati moč elektromotorjev. Predlagane pešpoti po sredini naselja ni moč zgradili, zato jo bodo nado-meslili s pločnikom ob cesti »C«. Na pripombo Komunalnega podjet-ju naj bi predviđenoga sejmišča ne umaknili iz območja zazidalnega nacrta, izdelovalci menija, da lokacija sejmišča ne spada v mestni prostor med obvoznico in stanovanjsko sosesko. Na predlog sveta KS Novi trg bo v odloku določeno, da mora za vse nove predviđene mestoslufne dejavnosti v območjih Ml, M2 in Mi k lokacijski dokumentaciji dali soglasje ludi KS. Na predlog KS bo z ZN določena ludi semaforizacija križišča Kl in K2. KS je ludi predlagala, naj bi v soseski ne bilo javnih površin. Predlagatelji pravi jo, da se vsaki parceli določi lastnik in s tem upravljalec parcele, vendar določitev lastniSlvu oziroma upravljanja s skupnimi površinami ni predmet tega zazidalnega nacrta. F. S. Občinski proračun 1999 sprejet SBEDNJEVESKIDNEVIV KAMNIKU ll.dol2.JlMJA1999 PFTEK, H.junij 1999 Mestni klicar s spremstvom vabi na prireditve Trgsvobode. ob 20. uri - srednjeveška pojedina v srednjeveških kostumih - številne drujjabne igre Ijvajalci: Pivnica pri Podkvi, Penjion in bar Kamrica, Pavle Gregorc, TeaterCIZAMO SOBOTA, 12. junij 1999 Trg svobode, od 10. do 20. ure - predstavitev srednjeveških obrti (kovač, oro^ar, ijdelovalec lokov in samostretov, tesar - skodlar, krojač, čevljar, pletar, predica...) Ijvajaki: KD Tuhinj, Branko in Rejka Vidic, Viktor jeromel,... JtVilska ttjtoica (moka, jajca, sir, kruh, potiče, drobno pecivo, medičarski ijdelki, jfganje...) Ijvajalci: Društvo podejjelskih žena ij Tuhinjske doline V?no?je Malega gradu, ves dan Program faotrohe jahanje konj srednjeveške delavnice lutkovnapredstava: RESIMO TRINCESO(ob U. in 18. uri) otroške viteške igre ob 16. uri. Ijvajalci: Boris Kononenko, Helena Sterle Pobočje Malega gradu, ob 2U0 Upri|oritw legende o KAMNlSKl VERONIKI ijvajalci: scenarij in rejija: Viktor Jeromel, glasba-. Slavko Msenik ml., povqovakc: Pavle Gregorc, KD Priden Mo|ic, Dušan Šandok, Ranč Draga... VUUDNOVABUENI 0BČINA KAMNIK Nadaljevanje s 1. strani delno sprejeti naslednji predlogi: • predlog Franca Orešnika (SLS), naj se denar, namenjen za ozelcnitev deponije na Duplici, poveča na 800.000 SIT (sprejeto 7OO.(XX) SIT), predlog Rudi ja Capudra, naj se za ureditev olroškcga igrišča za kavar-no nameni 3M.000 SIT, predlog Jane/. Repanška (SDS), naj se za ure-dilev kanalizacije pod pokopališčem v Streliški ulici nameni 6 do 7 mili-jonov SIT (sprejelo 1 milijon SIT), svetniške skupine SDS, da se za asfaltiranje dela javne poti v Spodnjih Stranjah nameni 9(X).fXX) SIT (sprejelo 500.000 SIT). Na predlog Tat,jana Rot-Djalil (ZLSD), naj se sredstva za delova-nje Mladinskega centra povečajo za 400.000 SIT, je občinski svet spre-jel županov predlog za povećanje za 300.000 SIT, na predlog Franca Spruka (SDS), naj se sredstva za časopis Kamniški občan povečajo za 9(X).(KX) SIT, pa je svet po župa-novem predlogu sklcnil. da se predviđena sredstva povečajo za 300.000 SIT, torej na 2,8 milijona SIT. Med /.avrnjenimi amandmaji naj omenimo predlog svetniške skupine SKD in Miroslava Petka (SDS), da naj bi se v proračunu na-mcnilo 20 milijonov SIT za nakup zemljišča za gradnjo nove sole v Mekinjah. Župan je predlog zavrnil z obrazložitvijo, da bo mogoče točno lokacijo sole določiti šcle po spremembi prostorskih aktov, pred-vidoma še letos. Z obrazložitvijo, da bodo sredstva v visini 1,5 milijona zadostovala za prenovo fasade v samostanu Mekinje, je bil zavrnjen ludi predlog svetniške skupine SKD, naj bi za sanacijo tega samostana namenili dodatnih 3,5 milijona SIT. Sprejet tuđi ni bil predlog Franca Orešnika (SLS), naj se za prvo fazo uredilve parkirišČ v ulici Matije Blejea nameni 2,5 milijona SIT z obrazložitvijo, da bo občinska uprava letos poskušala pridobiti tehnič-no dokumentacijo za lo parkirišče. Premajhno podporo svetnikov je do-bil tuđi amandma svetniške skupine SKD, naj bi s 60 milijonov na 40 milijonov zmanjšana sredstva za rekonstrukcijo ceste Kamnik-Vaseno zmanjšali na 30 milijonov. Po mne-nju uprave s temi sredslvi ne bi mogli zagotovili dokončanja I. faze, Ij. izgradnje opornega zidu na Pa-lovški cesti v Novem trgu. Omcnjc-na svetniška skupina je ludi predlagala, da naj bi za ureditev razsvetlja-vc v Šmarci namcruli 3 milijone SIT. Svetniki so pritrdili mnenju župana, da so vsa razpoložljiva sred- stva prednostno namenjena kanalizaciji ler ureditvi čest in vodovod in so predlog zavrnili. Med predlogi, ki bi zahtevali več-ja proračunska sredslva, je bil tuđi zavrnjeni predlog Jane/a Kepan-ška (SDS), naj bi sredstva za občin-sko gasilsko zvezo povečali od predviđenih 24 na 36 milijonov SIT in lo razliko vzeli zimski službi. Med zavjTijunimi predlogi so bili tuđi trije amandmaji Toneta Rajsar-,ja (SDS), ki bi zahtevali skupno 3 milijone SIT za ureditev nekaterih lokalnih čest v KS Šmartno. ki sta ga razložila Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor, in Vlasta Mikelj Golob, dipl. ing. arh iz PA, projektivni atelje - Arhing, d.o.o. Ljubljana, ki je pripravi) predlog zazidalnega nacrta. Kot je dejal župan Tone Smolni-kar, je to ena največjih gradbenih in prostorskih zmcSnjav, s katerimi sta se on in njegova ekipa srećavala v zadnjih letih. Pri obravnavi tega območja so se srečevali /. velikimi pri-tiski posameznikov in prepletanjem interesov Lastnine d.o.o., stanovanj- Tudi sedanji samo z Andrejevim križem »zavarovan« ielezniški prehod v StreliSki ulici je treba čimprej zavarovati. Na pobudo svetnika Podbreini-kaje občinski svet v letošnjem proračunu v ta namen zagotovil 1,5 milijona SIT za izdelavo lehnične dokumentacije. Naprava s kontrolnimi signali in polzapornicami pa stane okrog 26 milijonov SIT. Glede na natečaj Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj za do-delitev sredstev za razvolj demografsko ogroženih območij je občinski svet sprejel sklep o vrstnem redu investicijskih vlaganj v ta območja in sicer: rekonstrukcija lokalne ceste Kamnik-Vaseno (30 milijonov SIT), rekonstrukcija lokalne ceste Savinja Peč-Poljana (4.48 milijona SIT) in rekonstrukcija lokalne ceste Motnik-Slrmec (6,36 milijona SIT). Občinski svet je brez razprave sprejel tuđi odlok o kategorizaciji obfinskih čest v občini Kamnik. Župan je pri pripravi predloga upo števal predlogc svetnikov in nekaterih KS. Ni pa mogel upoštevati predlogov tistih KS, kjer predlagane ceste nišo izpolnjevale meril kategorizacije ali pa so predstavljale do-slop do ene hiše, nišo bile namenje-nje javnemu prometu itd. Znova o zazidavi /.gornjega Perovega Živahno razpravo svetnikov je spodbudil tuđi osnutek odloka o znzidalncm nacrtu B8-/.R. Perovo, ske zadruge in še koga. Občina je za izdelavo zazidalnega nacrta založila 4,2 milijona, ki jih bodo morali lastniki parcel in objektov vrniti, da bodo lahko dobili hišne številke. Župan je tuđi poudaril, da dokler ne bodo razčiščena in urejena vsa med-sebojna razmerja, ne bo objavil odloka o zazidalnem nacrtu (občinski svet ga bo obravnaval in sprejemal na eni naslednjih sej, op.p). Občina namreć ni »kasirala denarja za komunalni prispevek, pač pa so ga tišti, ki so prodajali parcele. Žalo bo občina vztrajala. da bodo vsi, ki so ta prispevek plaćali, prišli do svojih pravic pri uporabi prostora.« je dejal župan. V razpravi so sodelovali Janez Stražar, Dušan Jesenik, Rudi Ca-puder in Franc Orešnik, ki so upozorili na neusklajenost opisov z gra-fično podobo, na neučinkovitost inspekcijskih služb pri izvajanju dose-danjega zazidalnega načrla. na po-misleke, da bo občina lahko dobila povrnjena v izdelavo zazidalnega nacrta vložena sredslva, na pomanjkanje hidrantov in podobno. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli dva sklepa: o opustitvi jav- S;......'...........'- I")' "i di (i- kajo v Sireli'.k', !.!.• ■■. Dejstvo pajc, da se na |i', ./•■ hodnurn vznožju žalskega hnba pojavljajo meteorne vode kot po-sledica zajelih o/. nezajetih vod nih virov. Za sanacijo odvajanja meteor-rnh voda b<> v letu I9W izvede na njihova analiza ter pridobije na projektno ichnična dokumentacija za ureditev komunalnih objeklov in naprav v delu Kra-jt'vnc* skupiiosti Kamnik ec/i-ter. AMON TONU SMOLNIKAK župan nega dobra v izmeri 1469 rn^ (opuščena struga Mlinšćice v Šmarci), ki ga bo občina dodehla meja-šem kot odškodnino za povzročeno škodo ob izgradnji kanalizacijskega omrežja v Smarci. in o ustanovitvi javnega dobra v izmeri 131 m', ki predstavlja del prehoda med objek-toma Glavni trg 21 in 20 (za bivšo Albrehtovo hišo). Tu bo urejen trg s fontano. S skleporn o povprečni gradbe-ni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega /emljisfa in vrednosti stavbneaa zmmljt&tm »« Bv*tniia uskladili navedene cene z indeksom rasti cen od 30.4. 1999. Občinski svet je na podlagj nove-ga občinskega statuta dopolnil tuđi odlok o sestavi in nalogah delovnih teles občinskega sveta in spre-jel osnutek odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki bo nadomeslil dosedanjo komisijo in ne bo več organ sveta, pač pa delovno telo občine. S sprejetjem sprememb odloka o ustanovitvi VVZ Antona Medve-da je občinski svet iz sestave vrtca Antona Medveda izločil enoto Me-hurčki v Komendi, ki se bo priključila OS Komenda-Moste, in vključil enoto Palček v Šmartncm. K osnutku novega poslovnika o delu občinskega sveta, k i ga je treba uskladiti z nedavno sprejetim ob-činskim statutom, svetniki nišo imeli bistvenih pripomb. Pred zadnjo točko dnevnega reda, vprašanji in pobudami svetnikov, ki so jih oddali v pisni obliki, so svetniki sprejeli Še poročilo župana o dinamiki razrečevanja izvenbi-lančnega prikaza možnega obćin-skega premoženja. Po tej dinamiki bo imelo prednost pri razreševanju statusa tisto premoženje, ki prinaša dohodek. Za vse premoženje, ki pravno ni sporno in katerega pravna ureditev ne zahteva večjih sredstev, bodo predlogi za vpis v zemljiško knjigo posredovani do konca letoš-njega leta. Za premoženje s pravno spornim statusom, in za katerega ureditev ne zahteva večjih sredstev, bodo predlogi za vpis v zernljiško knjigo pripravljeni v treh letih. Za ostalo pravno sporno premoženje, katerega ureditev je povezana z več-jimi sredstvi, pa se bo status reSeval na podlagi razpolozijivih sredstev. Predvidevajo, da bi bilo za celovito ureditev prernoženjsko pravnega stanja občine v naslednjih letih po nestrokovni oceni zagotoviti vsaj 3 milijarde SIT. Sorazmemtt obsežen in tuđi vse-binsko zahteven dnevni red so svetniki tokrat spravili pod streho z nekaj odmori vred v slabih šestih urah. FRANC SVETELJ 4 27. maja 1999 PO NAŠIH KRAJIH Kamniški ObČAN NA KRATKO Dobrodelni koncert za obnovo Mladinskega zdravilišča in okrevališča RKS Debeli rtič DAN ODPRTIH VRAT ZA PREDSTAVITEV KAMNISKE JAME Zidak dobre volje Kdeči križ Slovenije bo s pomocjo TV Slovenija v petek, 28. maja ob 21.30 priredil v studiu I TVS dobrodelni koncert z naslovom »Zidak dobre vojje«, ki ga bo TVS tuđi neposredno prenašala na svojem drugem programu. Med enournim prenosom bodo gledalci lahko poklicali na brcz-plačno telefonsko število 080 21 21 in nakazovali svoje denarne prispevke na žiro račun: 50101-678-51579 - na-men 3005. Na ta način želijo zbrati ne-kaj sredstev. ki jih bodo namenili za obnovo Mladinskega zdravilišča in le-tovišča na Debelem rtiču. Snovalci dobrodelnega koncerta so poleg Big Banda RTV k sodelovanju pritegnili kar nekaj znanih imen s slovenske glasbene scene, ki bodo s svojim nastopom obogatili program koncerta. To so: Avtomobili, Babilon, Čuki, Tomaž Domicelj, Foxy Teens, Alenka Godec. Anika Horvat, Norina Radovan, Zoran Predin & Mar Django Quartet in Adi Smolar. Program večera bosta povezovala Eva Irgl in Igor Bergant. Vsi sodelujoči so se v korist Mladinskega zdravilišča na Debelem rtiču odpovedali honorarju. Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS Debeli rtič, ki je bilo zgrajeno leta 1954, je že krepko načel zob časa. Projekt obnove je Rdeči križ Slovenije začel leta 1995 s posodobitvijo ambulante, leta 1996 so v veselje otrok zgra-dili dva zunanja bazena, leta 1997 so zgradili nov objekt s 125 ležišči in po-kritim bazenom, v letošnjem letu pa bodo prenovili centralno kuhinjo in dogradili sampostrežno restavracijo ob njej. Nanizanih je bilo že veliko ka-menčkov, vendar jih Se nekaj manjka. Tuđi s pomočjo takih prireditev, kot je dobrodeini koncert, se mozaik dopol-njuje. ŠAŠA MEJAČ Kamniški muzej na 4, slovenskem muzejskem sejmu Kamniški muzej seje med 14. in 19. majem 1999 predstavi! na 4. slovenskem muzejskem sejmu v Cankarje-vem domu, na katerem je svojo bogato in raznovrstno kulturno dediščino predstavilo štirideset slovenskih muze-jcv' Skupna tema letošnjega muzeal-skega srečanja je bila osredotočena na »moj naljubši predmet". Na stojnici Kamniškega muzeja so se obiskovalci lahko seznanili z zgodbo in usodo fragmenta spodnje čeljustnice pritlikavega nosoroga, ki je pred milijoni let živel na področju današnje Tuhinjske doline. Predstavitev, ki jo spremlja tuđi posebna zloženka, si boste lahko v krat-kem ogledali tuđi v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in kasneje v Kamniš-kem muzeju. M. KUMER Mekinjski glasbeni večer V nedeljo, 25. aprila, ob 19. uri je kulturna sekcija Športno-kulturnega društva Mekinje organizirala prireditev z naslovom Mekinjski glasbeni večer, kar dokazuje, da se je prireditev, ki jo je pr-vič organizirala lansko leto, že »prijela«. Letošnji je bil še pdsebej množično obis-kan, saj je kot glavna zvezda prireditve nastopil znani slovenski pevec Adi Smolar, ki je znal pričarati veselo vzdušje in navdušiti tako mlade kot nekoliko starejše poslušalce. Njegov na-stop je trajal približno uro in pol. Pred njim oz. na začetku prireditve je nasiopil'Tamburaški orkester z Vrhpolj pri Moravčah, ki nam je pod vodstvom g. Milana Kontarčka na svoja brenkala zaigral nekaj čudovitih skladb. Orkester deluje že dvanajsto leto in ima 11 članov. Po končanem koncertu Adija Smo-larja pa nas je pozno v noč ob zvokih narodnozabavne in zabavne glasbe za-baval ansambel »Notre Dame«, ki je ravno na tej prireditvi nastopil prvič. Na koncu velja še omeniti, da je poleg prizadevnih članov ŠKD Mekinje, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi prireditve, za (ako pestro in kvalitetno izbiro nastopajočih najbolj zaslužen Uroš Silar. DAMJAN HANČIČ mimimimran RAZPISUJE za šolsko let« 1999/2000 STIPENDIJE ZA PRIDOBITEV POKLIČA: • TESAR • ZIDAR Kandidati naj vlogi /a pridobitev stipendije priloži jo Se naslednje listine: • kopijo spričevala zadnjega razreda osnovne sole • izjavo, da ne prejema druge kadrovske stipendije • potrdilo o vpisu v solo • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije • potrdilo o zdravstveni sposobnosti Popolne vloge oddajte osebno v kadrovski službi podjetja SGPGraditelj, d.d., Maistrova 7, Kamnik, do 15. 7. 1999. Dodatne informacije dobite v kadrovski službi, tel.: 818-800. Zaželene so informativne predprijave, osebno ali pisno na naslov podjetja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v septembru 1999. Kamniškajama vpobočju Zeleniških špic v Grintovcih ie dolgo burila domiš-Ijijo kamniških jumurjev. Ko so leta 1978 po nasvetu lovcev ob robu velike vhodne votline pod mogočno steno cne od Zeleniških špic našli vhod v pravo jamo, je jamarjem kmalu postalo jasno, da so odkrili nekaj velikega. Dalj časa so računali, da bodo zaradi velikega globinskegu potenciala raziskali naj-globljo jamo na kamniškem območju, na koncu pa se je izkaz.alo, da gre za najdaljšo vodoravno jamo v vzhodnem delu Alp. Vendar Kamniškajama ni le najdaljši vodoravni podzemeljski rov, je še precej, precej več. Kamniška jama je pravi, vendar vse premalo znan biserček našega območ-ja. V njej se skrivajo številne zanimivos-ti in skrivne lepote, od krhkih in v naših jamah z,elo redkih aragonitnih ježkov do jamskega hroščka, ki se učeno imenuje aphaenopidius kamnikensis, zna-menit pa je po tem, da živi le v Kamniški jami in da bi mu po domače lahko rekli kar kamniški hrošček. V jami so velike dvorane, dva vodna slapa, številne zanimive apneniške oblike, ki pozornim obiskovalcem pripovedujejo skriv-no zgodbo o nastanku jame in kamniš-kih planin. .lama še ni odkrila vseh skrivnosti, vendar so kamniški jamarji s tem zadovoljni. »Mi smo opravili dobro delo, naj še kaj ostane za kasnejše rodove,« pravijo, čeprav še vedno radi 7.ahajajo v jamo in stikajo po rovih, ki še nišo povsem raziskani in ki bi lahko jamo še podaljšali in tuđi poglobili. Vode, ki tečejo po jami, pridejo na plan sele v dolini Bele in vse do tja so mož-nosti za nadaljevanje njenih hodnikov in brezen. Z/laj raziskani rovi so dolgi skoraj dva kilometra, v globino pa se spuščujo 226 m. Jama še ni pokazala vsega Nihče ne bi bil presenečen, če bi povsem nepričakovano našli nove obetav-ne rove. Jamarji še zdaj obiskovalce v eni od dvoranic hudomušno vprašajo, kje se jim zdi, da bi se iz dvoranice jama lahko nadaljevala. Zdi se, da so zašli v slepi rov, potem pa jamarji po-kažejo povsem neohetaven oz.ek pre-hod, ki raziskovalce popelje v še več je in še lepše dvorane. Jamarstvo je pol-no nepričakovanih doživetij in odkritij in zato ni čudno, da je tuđi med Kam-ničani kar nekaj fantov, ki redno zaha-jajo raziskovat svet teme in neraziska-nih globin. Letos 26 udeležencev Da hi jamo približuli še drugim ljubiteljem narave, člani kamniškega ja-marskea kluba vsako leto pred prvo-majskimi prazniki pripravi jo organiziran množični offled Kamniške jame. ljetos se nas je dneva odprtih vrat Kam-niške jame udeležilo 26 ude.leie.ncev, kar je bila po presoji jamarjev ravno pravšnja številka z.a tak dan. /'red leti Kamniški studentski klub na tržnici Ce si pod naslovom predstavljate zelenjavno tržnico, obloženo s kore-njem in solato, se krepko motite, kajti svoje delovanje so člani kamniškega študentskega kluba na zanimiv in nena-vaden način predstavili na studentski tržnici v Ijuhljanskem /kudentskem naciju, v Rožni dolini. V torek, 4. maja, so se v Ljubljani začete tradicionalne studentske majske igre, uradno odprtje pa je bilo že na omenjeni studentski tržnici, kjer se. je. na stojnicah predstavilo preko petdeset studentskih klubov iz vse Slovenije, ki so združeni v Zvezo ŠKIS. Vsak klub je po svoje prikazal posebnosti pokrajine, iz katere prihajajo, značilno hrano, pijaco, domače obrti, nose ter druge 7,a-nimivosti, na odru pa so do enujste ure z.večer nastopale njihove, gledališke, glasbene, plesne skupine... Člani kluba kamniških studentov Mela Osenar, Metod Palčič, Kalja Podbevšek ter Ana Stanovnik so v naše mesto studente vabili s privlačnim propagandnim materialom Kamnika (kar pomeni - prospekti, plakati, razglednice...), za potešitev vedno lučnih studentskih želodčkov pa so poskrbela kamniška podjetja Žito, Meso in Eta s svojimi dohrotami. Tržnico je ohiska-lo tuđi veliko slovenskih županov, ki so pomagali pri izboru naj branjevke in naj branjevca. Mojca Pucelj v kamniški malomeščanski nosi ter lanskolelni zmagovalec, ptanšar Uroš Pestotnik, ništa imela toliko sreče kot novomeška kmetica in šaleški rudar, nosilca leloš-njega naslova. Ogled tržnice in zabave dojutranjih ur z vsemi »radostmi« in »tegobami« so imeli ludi po 50 obiskovalcev in pri takšnem številuje že težje poskrbeti za varnost vseh radovednežev. Vodniki, izkušeni jamarji, ki jih je vodit njihov predsednik jamarskega kluba Dane Holcar, so nas na parkiriš-ču v Kamniški Bistrici pri odcepu doline Bele najprej seznanili z osnovnimi podalki o jami, njeno zgodovino in s samim potekom ogleda, nato pa smo se ob šumenju Bele podali po dolini proti slapu Orglice in nato v strm breg. Do-stop do jame je kar zahteven, vendar izurjeni vodniki s pravilno hitrostjo ho-je poskrbijo, da nihče ne »izgubi duše« in da vsi pridejo do spodmola, kjer je vhod v jamo. Za dostop smo potrebova-li približno dve uri in pol in med vzpo-nom smo se dobro zagreli. Ogled jame Kot je ž.e v navadi, smo si ob vstopu v jamo privoščili daljši počitek z matico in se ob tem vpisali ludi v tamkajš-njo vpisno knjigo. Vodniki so poskrbeti, da smo vsi obiskovalci dobili čelade in svetilke, polem pa so odklenili vhod v jamo. Jama je zaklenjena, ker se bojijo, da bi nepridipravi v njej lomili aragonitne ježke in kapnike. Kapnikovje v jami si-cer sorazmerno malo, vendar so tišti, ki so, najlepši v svojem naravnem okotju. Aragonitne ježke imata v Sloveniji le še dve jami, aragonitna Ravenska jama nad Cerknim in ledena jama pod Radu-ho. Aragonit je v iglicah kristaliziran apnenec, kalcijev karbonat. Iglice, ki so zelo krhke, so lahko snežno bele, kar je osnovna harva apnanca, v Kamniški jami pa so rjavkaste, kar govori, da aragonit zadnjem času tam ne nastaju več in da se nanj usedajo usedline. V aragonitne ježke kristalizirani upnen-čusti kristuli so precejšnja redkost, zato bi to posebnost marsikje verjetno precej bolj izkoristili za promocijo svojega okolja. V soju karbidk in baterijskih larnic smo se prebijali med balvani skoz.i oz,-ke rove in prostorne dvorane. Jamarji Vido, Miha, liaslko, Stane, Raje, Dam-jan in seveda Dane so nam spotomu /iripovedovali zgodbe o podvigih v jami, nas opoz.arjali na zavesice, znučil-ne oblike skal, nu primer na konjsko glavo, na plesno dvorano, na stranske rove in nas, ko smo prišli do nuvpične gladke stene, kije zupirala možnosl na-daljevanja, vprašali, če lahko otenimo, kako dolgo pot smo prehodili. Vsakemu se je zdelo, da smo hodili več kilomet-rov, vodniki pa so nam na nuše prese-nečenje poveuli, da smo manj kot kilo-meter stran od vhoda v jamo. Vesel zaključek v popolni temi Kljub temu je bilo razpolotenje en-krano, še zlasti, ko so naši vodniki od nekodpotegnili buteljko. iz. katere smo vsi nazdravili našemu pohodu. Dane nam je predlaga, da naj vsi ugasnemo svetilke, da homo začutili popolno temo, iz zametne crnine pa so nas prese-netili ubrani glasovi jumarske himne in druigh veselih jamarskih pesmio. Bilo je res lepo in bi še sedeli v temi, vendar so nas vodniki spodbudili, da homo tuđi nazaj grede še videli v drugačni luči marsikakšno zanimivost. Nišo nas razočarali. Marsikomu se je tuđi pot nazaj zdela povsem nova in drugačna. Obisk jame je bil res lepo doz.ive.tje, ki bi ga radi delili še z. mar-sikom. Dane Holcar je povedal, da so jamarji pripravljeni voditi obiskovalce v /urno ludi med letom, vendar je ta možnost vse premalo izkoriščena. Za obisk seje treba prej le dogovoriti s ka-terim od jamarjev ali pa kar nu Jamur-skem društvu. Neizkoriščena možnost Organizirani obiski Kamniške jume bi lahko bili tuđi dobrodošla popeslri-lev kamniške. luristične ponudhe. Mar-sikdo od obiskovalcev, ki prihajajo le-lovul na kamniško območje, bi verjetno želei svoje dopustniške dni obogatiti tuđi s tukšnim izletom. Prav bi bilo, du bi kamniški turistični delavci razmišljali tuđi o možnostih alternativne ga turizma na naših tleh, saj so sodobni turisti če.daljc bolj zahtevni in si želijo pristnih doživetij, karkšne Kamniška juma prav gotovo ponuja. V imenu vseh udeleiencev letošnjega dneva odprtih vrat Kamniške jame se ob tej priložnosti ludi zahvaljujem vsem vodnikom - jamarjem, ki so nam olepšali praznike: Danelu Holcarju, Vidu Kregarju, Mihu Hribovšku, Rast-ku Zabriču, Slanetu Rencrju, Rujku Slapniku in Dam Janu Hribovšku. MIKO ŠTEBE Poletni tabor za sedmošolce in osmošolce Maja in Uroš sta. med studenti z.bu-jala veliko pozornosti. sije ogledalo ogromno studentov, kajti zabava je večini predstavljalu žudnji oddih pred hližajočimi se junijskimi iz-pitnimi roki. Kdor je izpustil »megu-ž.ur«, lahko »izpusti svoje ventile« naslednje leto, mogoče tuđi z zunimivo idejo o predstavitvi Študentskega kluba Kamnik. BOJANA KLEMENC PRAZNIM POlEKrVO 1/ OZČINf M£NQ£Š mi£WJ£ PmEVIM: n/m/EA/e Ktm>nve, RA2srw£ 28. MA| PETEK OOPRTIE RAZSTAVE DEL LIKOVNEGA SREČAN)A Knjižnica v Osnovni soli Mengeš ob i8.oo (Likovno društvo M(;ngf:s) 28. MA) PETEK »ZVONOVI P0|0« VEČER MARIJINIH IN NARODNIH PESMI Cerkev sv. Primoža in Felicijana v Loki ob 20.00 (MKZ Mengeški ?von) 28. MA| PETEK ARZENIK IN STARE ČIPKE - PREMIERA Kulturni dom Mengeš ob 20.00 (Gledališka skupina KQ Svoboda) 29. MA| SOBOTA OOPRTJE RAZSTAVE 0B 115-lETNICI MENGEŠKE GODBE Avla v Kulturnern domu Mengeš ob 16.30 (Mengeška godba) 29. MAJ SOBOTA III. FESTIVAL KORAČNIC Letno gledališće Mengeš ob 18.00 (Mihaelov sejom, Mengp'Ska godbđ) 31. MA| PONEDELJEK RAZSTAVA 0B 100-LETNICI FOTOGRAFA PETRA LAMPICA Knjižnica v Osnovni soli Mengeš ob 18.00 (Osnovna šola M^ngeš) u. JUNU PETEK LETNI KONCERT Kulturni dom Mongeš 1/ f\ \l ob 20.00 (MePZ Svoboda) Ivi itjt \S\y 28. MA) PETEK SREČANIE MALIH ŠOLARJEV IN UČENCEV 1. IN 2. RAZREDA ^portna ploščad v športnem parku ob lo.oo (Osnovna šola Mensjošj 28. MA| PETEK KOSARKARSKA TEKMA VETERANOV KK MENGEŠ:KK KOMENDA Igrišče ŠD Partizan Mengeš ob 18.00 (Rivsi K'Mlci KK M''nt'("',i 29-MA) SOBOTA ODPRTO OBČINSKO,PRVENSTVO V BALINAN)U BalinlŠče v športnem parku ob 9.00 (Balinarska sekcija SD Partizan Mengeš) 30. MA) NEDELJA 2. KOLESARJENJE PO SPOMINSKI POTI VOJNE ZA SLOVENIJO Start na parkirišču pri FIT-10P u ob 8.00 (Območno zdru/onje veteranov vojne za Slovpnijo) 30.MAI NEDELIA REKREATIVNI TURNIR DVO|IC V BADMINTONU Telovadnica v Osnovni soli Mengeš ob 9.00 (Sekcija 13 badminton ŠD Partizan Mengeš) 30. MA) NEDELIA »VSI NA TRIM« TRIM proga na Gobavici ob 9.00 (ruristit.no društvo Mengeš), 30. MA| NEDELIA NOGOMETNI TURNIR ZA DEČKE DO 10 LET Nogometno igrišče v športnem parku ob 10.00 (JMK MF;NGO 28) 1. JUNU TOREK ŠAHOVSKI BRZOPOTEZNI TURNIR Učilnice v Mi AMlG-u ob i8.oo (Šahovsko društvo Mengeš) 5. JUNI) SOBOTA ODEOIKARSK! REKREATIVNI TURNIR Telovadnica v Osnovni soli Mengeš ob 8.00 (Odbojkarska sekcija ŠD Partizan Mengeš) 5- JUNU SOBOTA 5. GORSKA DIRKA - DOBENO 99 Start na parkirišču pri FIT-TOP-u ob 16.00 (Kolesarsko društvo Mengeš) 6. JUNU NEDELJA TEKMOVANJE GZM ZA PIONIRJE, MLADINCE IN VETERANE Športna plošaid v športnem parku ob 10.00 (Gasilska zvpza Mengeš) mwme, w$m, s&čanm 1. JUNI) TOREK SREČANJE UČENCEV 0$ MENGEŠ IN OŠ BRŠLJIN NOVO MESTO Osnovna šola Mengeš ob 12.00 (Osnovna Šola Mr:ntješ) 4. JUNIJ PETEK GASILSKA RESEVALNA AKCI|A - PRIKAZ Športna ploščad v športnem parku ob 12.00 (Gasilska zve/a Mengeš) 4- IUNIJ PETEK OĐPRTIE 0BN0VL|ENE6A ČEBELNJAKA Parkirlšče pri mrlišklh vežlcah ob 19.45 (f ebelarsko društvo Mffngei) 7- IUNIJ PONEDELIEK ŠOLA SE PREDSTAVI »USTVARJALNOST UČENCEV« Ućilnice v Osnovni soli Mengeš ob 17.00 (Osnovna šola Mengeš) Društvo za preventivno delo bo bok. Najbolj znani so: pridigar in pisec latinsko-slovenskega slovarja bosonogi avguštinec Gregor Vorenc, Maksi-milijan Leopold Rasp, župnik v Kamniku. ki je ob drugem skrbel za šolanje nadarjenih dečkov - njegovo Solo je obiskoval tuđi Paglovec, Peter Pavel Glavar, duhovnik, gospodarstvenik, graditelj cerkve v Tunjicah, čebelar, ki je deloval v Komendi, in Paglovćev učenec. prevajalec Svetega pisma Ju-rij Japelj. VTuli ■ ■ ■ ■ ■ velite, lepih ba; '^fcg, prav Paglovec zlasli od leta 1711 do 1738; cerkev sv. Martina v Šmartnem, sv. Miklavža na Gori, sv. Tomaža na Lokah, sv. Neže na Selih, sv. Dorote-je v Koštanju, sv. Antona v ŠpitaTiću, sv. Miklavža v Beli, Marijino cerkev v Zgornjein Tuhinju. Zanj so delali sli karji Metzinger, Jelovšek, Potočnik in kamniška rezbarja Bergant in Gaber. To je zmogel samo sposoben gospodarstvenik. Većino denarja je dobil s posojilnico, ki jo je ustanovil z i/.po-sojenim kapitalom, drugi pomemben vir dohodkov je bilo žganje apna, o čemer piše v kroniki. Na Paglovčevo usmerjenost je gotovo močno vplival kamniški župnik Rasp. Tako kot Rasp v Kamniku je ludi Paglovec v Šinartnein ustanovil zasebno solo za nadarjene dečke. Ti so stanovali v župnišču ali doma. Učil jih je brati in pisati, uvedel jih je v nem-ščino in latinščino, da so se lahko vpi-sali v ljubljanske sole. Izručilo pravi, da je marsikateri od njih v Ljubljani kak razred lahko preskoči!, saj je že veliko znal. Franc Mihael Paglovec je živel in delal za ljudi, za njihovo duhovno in materialno blaginjo. S posojilnico in z darovi je poniagal Ijudem. ki so zašli v stisko, zlasti ob slabih letinah. V drugem delu svojega življenja, od leta 1733 do 1754, je Paglovec veliko prevajal v »krajinski jezik«, kot je sam zapisal. Pisal in prevajal je tuđi pesmi, ki jih ni izdal. Prevedel je Tobijeve bukve, Evangelia inu branja, Zveslega tovarša. Tomaža Kempenzarja bukve. Sveto vojsko. Med 30 znanimi sloven-skimi knjigami tistega časa je 8 Pag-lovčevih. kar kaže, kako veliko delo je opravil na tem področju. Knjige so ljudje brali, saj so i/.hajale v ponalisih še 50 let po njegovi smrti. Prevodorn je pogosto dodal Table teh pušlabov. torej abecednik. S slovensko pisano besedo je želei ljudi duhovno pleme-nititi, saj je v podnaslovu k Zvestemu tovaršu napisal: »Zvesti tovarš enga ' sledniga kristiana na cesti pruti nebe-sarn. kaleri njemu kaže to cesto spoznati, inu po taisti prou hoditi. Tu je Kalekizmus ali keršanski navuk. h ka-terimu je perložena historia Tobiovih bukov iz Svetiga pismu, inu dvanajst regelc ali viž Bogu zvestu služiti, za mlade, inu stare, za ledik, inu zakonske, za grnejn. delovne. inu kmetiske ludi.« V nadaljevanjih bom skušala v tej rubriki prikazati zlasti Paglovćevo književno delo. MARJETA HUMAR 6 27. maja 1999 POGLEDI Kamniški ObČAN Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Kamniški svetilnik ali pozabljene »vedute« Težave staršev prizadetih otrok \7sekakor velja najprej pohvalile ti občinske može, da so se "* končno odločili, da bodo s primer-nimi tablami ob vseh cestah, ki pe-Ijejo proti Kamniku označili, kje se začne in konca naša (velika) obči-na. Kaže, da odgovor, da ni denar-ja za ta namen ob sorazmerno pre-cejšnih denarcih, kijih dajemo za tako imenovano promocijo, ne more več veljati. To so že zdavnaj pred nami storile naše sosednje (manjše) občine kot denimo Men-geš, Luče, Gornji Grad, Cerklje (sedaj pa table že rišejo tuđi v Ko-mendi). Menda bo še posebej velika tabla stala na koncu Volčjega Potoka, da se bo jasno videlo, kje leži Arboretum... Tfamniški meščani že kar zavi-xV dajo Tuhinjcem, ker imajo na nacionalnem radiu vsak dan več-krat brezplačno promocijo. Radij-ski napovedovalci namreč iz dneva v dan vztrajno ponavljajo: Zaradi delne zapore ceste prek Trojan pri gradnji avtoceste voznikom svetu-jemo, da svojo pot usmerijo prek Tuhinjske doline... Bo tuđi Kamnik od te transverzale med Kijevim in Milanom znal kaj iztržiti, ali pa bo še naprej pomembneje prerekanje: zaprta ali odprta Šutna... Se so nam v spominu mnogi prepiri pri gradnji raznih poslopij in hiš v Kamniku okrog tako imenovanih vedut ali pogledov na stari Kamnik, na čudovito kuliso kamniških planin v ozadju in podobno. Zato se obiskovalci Kamni-ka čudijo, ali smo Kamničani na našo podobo povsem pozabili. Sklepajo namreč po novem sedem-nadstropnem svetilniku, ki bo sam sebi veduta, saj bo prišleku povsem zakrit pogled na mesto z Malim gradom. Kaj hočemo, čaši se spre-minjajo in mi z njimi... Prebivalci Mekinj so mi poto-Žili, da se smetarji Publicu-sa ne držijo napovedanega »vozne-ga reda« pri spomladanskem odvozu kosovnih odpadkov. Tako pravijo, da so pred prvomajskimi prazniki »pozabili« odpeljati ob cestah pripravljeno ropotijo, ki je nato krasila mekinjsko okolje vse praznike. Pričakujejo, da se jim Zanemarjena »mestna vrata«. Železniška postaja na nek način pomeni vsUtpna vrata v mesto. Kako znamo poskrbeti za ta vrata, pa si vsak lahko ogleda na postaji Kamnik - mesto... bodo za to »pozabljivost« smetarji vsaj opravičili, če ne drugega. Treba pa je seveda pogledati medaljo tuđi z druge plati, ko se pone-kod ob cestah pojavijo kupi odslu-ženih hladilnikov, pralnih strojev, Žimnic in podobne krame že teden ali več pred napovedanim odvozom. Se morda nekateri boje, da bi smetarji prišli prezgodaj... Pa še nekaj svetniškihprebliskov Z zadnje občinske seje. Sefkamniš-ke komunale Andrejje kot občinski mož ponudil novo rešitev za gradnjo mekinjske sole - kamniški kulturni dom, kultura pa naj se preseli v Utokovo jamo pod Mali grad. Opozicija mu je takoj vrnila s pro-tipredlogom: podreti komunalo in tam sezidati solo, pa še športna ig-rišča bi bila lahko v Keršmančevem parku ob Bistrici... Sodeč po dose-danjih izkušnjah kamniških crnih petkovih noči, pravijo, da premična otroška igrala za kavarno, ki sojim občinski možje namenili 300 jurjev, ne bodo dolgo na svojem mestu, pač pa bodo kmalu sredi Šutne ali še kje dlje. Kaj hočemo, tuđi starej-ši otroci se morajo igrati... Potnik, ki se s Kamničanom pri-pelje na postajo Kamnik mesto, ima res kaj videti; od pisano posli-kanih in popackanih sten postaje do plastičnih steklenic in druge ne-snage po peronu. Zaman pa človek na postaji išče kakšen košek za smeti. Vse za »promocijo« našega Kamnika... Temni valčekje zadnjič bentil na politiko kamniškega društva upo-kojencev, ker daje v njihovem bi-feju pri Marjanci pijaca tako draga, da šijo s svojo majhno pokoj -nino ne more privoščiti. »Naj gre šef kamniških upokojencev pogledat malo v domžalski klub, pa bo videl, kakšne sindikalne cene imajo tam,« se je pridušal. Vendar temni valček tokrat nima prav: pri Marjanci poskrbijo, da upokojen-ci čimmanj zapravijo; koliko bi sele zapili, če ne bi bilo tako... Krištofov Pepe II Pred već kot trinajstimi lati se nama je rod i I sin. I lojen je bi I v 26. leđnu nosečnosti. Tri mesece so si zdravniki prizadevali, da ga obdr-žijo pri življenju. Žal pa je zaradi prezgndnjega rojstva težko duševno In Mesno prizadet. Vse svoje življenje bo ostal odvi-sen od tuje pomoći, saj je šlep, ne govori, je Inkontlnenten, nespeč, ne-jeM, je epileptlk, pogoslo prebole-va respiratorne infekle, ima okvar-jeno brbtenico in nogice ter ne ho-di (vendar je toliko gibljiv in nepredvidljiv, da moramo biti vedno ob njem). Potrebno ga je hraniti s posebej pripravljeno hrano, mu da-jati tekočino po žlićkah, ludi zdra-vila, ga prenašatl, oblačiti, previjati 6- do S-krat dnevno. Vsa ta leta je otrok v domaćem vurstvti. Do lan-skega leta sva bila oba starta zaposlena. Med najino odsotnosljo zaradi službe ga je pazila njegova babica. Vso nego, delo in skrb smo si (Idili na tri. Od konca lanskega leta sva ostala sama, kajti njegova babica nam je umrla. Zaradi tega se je moral mož upokojiti z doku-pom let, tako da on skrbi za otro-ka, ko sam jaz v službi. To je le del resnične zgodhe ene izmed družin, ki imajo hudo duševno in telesno prizadete otroke. Kot je iz zgodbe razvidno, se te družine srečujejo z vellkimi težavami, saj je to podroćje zakonsko pomanj-kljivo oziroma nedorečeno. Družina, katere zgodho smo vam predstavili, se je s prošnjo po člmprejš-nji ureditvi statusa ten staršev obr-nila na g. Maksimiljana Lavrinca, poslanca v državnem zboru, (los-pod iMvrincje družini prisluhnil in se pričel seznanjati z koreninami težav, s kalerimi se družina sreču-je. Kot je razvidno iz pisma, ki ga je prejel g. Lavrinc, se je družina odloćila, da bo rajši sama skrbela za svojega otroka kot pa ga names-tila v poseben zavod. Žal pa zakon ne predvideva posebnih finančnih sredslev za. preživljanje otroka, če ta ni v zavodu. Država namenja za otroka, ki živi v zavodu, 28I).(M) SIT mesećno, će pa ga star-ši obdržijo doma, poleg Otroškega dodatka prejmejo še dodatek za nego olroka. Vse skupaj pa je seveda premalo za spodobno življenje. Nameslo takšne ureditve pa se je g. Lavrinc; zavzel za rešl-tev, ki bi omogočala onomu izmed staršev eebdnevno varslvo svojega hudo prizadetega otroka. Rešitev naj bi bila v lem, da bi država del denarja, ki ga namenja oskrbi otroka v zavodu, dodelila (inomu izmed staršev. Tako bi si ta lahko plačeval po-kojninsko in zdravstveno zava-rovanje, ob tem pa bi hl I lahko ves čas z otrokom. Ob tem pa je vredno poudariti to, da bi tako spros-tili delovno mesto, kl Jih že tako ali tako prinmnjkuje. S svojim i ugotovilvami pajeg. Lavrinc seznanil tuđi ostale poslanco DZ na 12. seji med razpravo o predlogu zakona o dnizinskih projomklh. Tako je apelira! na kolege poslanco, da je nujno potrebno resiti tuđi ta problem. Po besedah g. Lavrinca naj bi do-končno zakonsko rešitev d(x";akal! jeseni. PETER BREZNIK SIlfZ^EST POSLOVNE STORITVE Podjetje za poslovne storitve, d.o.o. Kamnik, ljubljanska 45 OBVEŠČA etažne lastnike večstanovanjskih hiš v Kamniku in sicer na Župandčevi 6 in 6a, Kovinarski 1a, 1b, 1c in 10a, Levstikovi 17, Steletovi 17, Kranjski 4b, 4c, 4č in 4d, Groharjevi 2, 4, 6, 10, 12, 14, 18 in 20, Matije Blejca 2 in 4, Klavčičevi 7, Jakopičevi 22, 23, 24, 25, 26, 27 in 28, Tunjiški 2b in 2c, Fužine 2 in 2a itd..., da je preko pooblaščene odvetniške pisarne že vložila v Zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Kamniku zemljiškoknjižne predloge za vpis etažne lastnine (1. del: vpis večstanovanjske hiše in posameznih stanovanjskih enot). Za stanovanjske enote na Zikovi ulici 2, 3, 4, 5, 6 in 12 sporočamo stanovalcem, da je zaključena geodetska odmera in vris teh objektov s funkcionalnim zemljiščem (odmerjeni so le objekti in funkcionalna zemljišča, kar vpisuje SILVEST), tako da borno lahko pričeli s postopkom vpisa (prvi del) v mesecu juniju t.l. in končali v roku, kot je to dogovorjeno s pogodbo. V nadaljevanju, vse do konca meseca oktobra 1999, borno vložili z.k. predloge še za stanovanjske objekte, za kar seje naša družba zavzela s posebnimi pogodbami in sicer na Samostanski ul. 5 (zaradi nujnosti delitve stavbišča, vknjižba do sedaj ni bila mogoča), Jakopičevi (preostali bloki), Kranjski 2 in 4a, Ljubljanski 3a in 3b, Kovinarski 10c, Cankarjevi 10, Medvedovi 5a, 7 in 23, Matije Blejca 16, Groharjevi 16, Kajuhovi 10, Trg talcev, itd... Vsem, ki ste se do sedaj odločili za družbo SILVEST, d.o.o., Kamnik kot izvajalca vknjižbe etažne lastnine, sporoćamo, da borno te storitve izvršili v dogovorjenih rokih. Če se etažni lastniki posameznih večstanovanjskih zgradb še niste odločili za vpis, je še čas, zato nas pokličite in zahtevajte tuđi pisno ponudbo. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 810-960 vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure. PISMA - OPMEV1 - MNENJA - PISMA - ODMEV1 - MNENJA j »Zamižite na eno oko« ... Ne, raje na obe očesi Izšla je knjiga 70 let PGD (Prostnvoljno gasilsko društvo) Kamniška Bistrica, 1929-1999. Uredil, napisat in ob-likoval v sodelovanju z uredniškim odborom Alojzij Konda, 1999, 155 strani. V tej knjigi je na straneh 48-58 poglavje z naslovom »Gasilska organizacija med okupacijo«, ki vključuje tuđi nekaj pomembnih političnih dogodkov iz časa 2. svetovne vojne, ti so zaznamovali kraj, o katerem teče beseda v tej knjigi. V uvodu je napisano, da je nasilje med drugo svetovno vojno osvetlil Franc Uršič, predsednik Zveze združenj bor-cev. Franc Uršič je bil v domačem kraju le v začetnem času okupacije, zato si najbri teiko predstavlja, kakšne so bile razmere in kako so se dogodki odvijali v vsem vojnem času na območju takratne občine Kamniška Bistrica. Na osvet-litev oziroma navajanje teh dogodkov, ki me zares zanima-jo, imam prečej pripomb. V glavnem hom navajane dogodke prepisala dobesedno, pri nekaterih navedhah pa bom vse-bino samo povzela, nato pa bodo sledile moje pripombe. Ne bom se dotaknila vseh dogodkov oziroma navedb, temveč le nekaterih. Na str. 49 je napisano, da ni namen te kronike opisova-nje vojnih dogodkov, da pa ni mogoče mimo njih, ker so povezani z mnogimipožari... Prav. Toda tuđi ko ne gre za namen opisovanja vojnih dogodkov, morajo biti ti časov-no pravilno umeščeni, vsebinsko ustrezno navedeni in logično predstavljeni. Na str. 50 je navedeno: »Kmalu po zasedbi je okupator začel postavljati vojaško-landarske postojanke. Prva postojanka je bila v Zagorici, nato pa še v Crni in na prelazu Čr-nivec. ... Med prvimi je bil aretiran Vinko Bernot iz Sp. Stranj, za njim pa še župnik Janez Langerholc in drugi.« -V Zagorici (št. 2) je bila prva nemška žandarmerija nameš-čena v novograjeni privatni hiši. Kje v Crni je bila posto-janka ? Župnik Janez Langerholc je bil najprej za nekaj dni aretiran, nato izpuščen, za tem pa izgnan. Po vrnitvi iz izgnanstva pa se po vojni v Stranje ni več vmil. S kakšnim na-menomje od prvih aretiranih - poleg župnika - naveden samo Vinko Bernot? Ali je podatek, da so Nemci Vinka Ber-nota aretirali, naveden na podlagi kakih dokazil ali na pod-lagi čisto določenih ustnih virov? Po zanesljivih informa-cijah tukaj navajam, da seje Vinko Bernot v zač. dec. 1942 v Beljaku (Avstrija) kot urejen civilni gospod sešel na ne-kajurnem pogovoru s svojo mamo Ano Bernot pri sorodnici ali znanki! Na str. 50 je tuđi navedeno, da so občino preimenovali v Steiner Faistric. Pravilno je seveda Steiner Feistritz.! Dalje je na isti strani napisano: »Nad življenjem ljudi in njihovo dejavnostjo v kamniško-bistriškem območju so bedeli nemŠki oroiniki oz. vojna policija v Zg. Stranjah.« - Nemška žandarmerija nikoli ni bila nastanjena v Zg. Stra-. njah. Bila pa je zaporedoma na treh različnih lokacijah: najprej v privatni hiši v Zagorici, nato v župnišču, prav tako v Zagorici in nazadnje na hribeu v stranjski cerkvi. Na str. 50 zasledinu) tuđi naslednjo zanimivo trditev: »To pričevanje ni ne vojaško in ne politično, pač pa del skrhno zbrane zgodovinske resnice, ...« - Opisani zgodovinskidogodki iz časa 2. sv. vojne so politični. Skrbno zbrana zgo-dovinska resnica pa hudo dvomljiva. Zgodovinski viri, dokumenti v knjigi nišo nikjer navedeni. Še vedno smo na str. 50, kjerje zapisano: »Prihajale so že novice iz območja Kamnika in Gorenjske, da se narod upira okupatorjevemu nasilju, streljanju talcev in selitvi. To so videli nekateri Stranjani, ko so 30. 6. 1942 pri tak-ratnipošti v Kamniku... obesili 8 rodoljuhov. Ta žaloslna usoda je čakala tuđi vaščane kamniško-bistriške občine.« - Ta žalostna usoda, ki so jo videli nekateri Stranjani 30. 6. 1942 v Kamniku, je kamniškobistriške vaščane ž.e dole-tela. Od obešenih jih je bilo sedem iz. kamniškohistriške občine. Tako so nekateri Stranjani videli kot pobešene talce svoje rojake, ne pa kake druge rodoljube. Na str. 50 je napisano tuđi naslednje: »Julija 1942 so partizanske enote prišle v dolino Bistrice v Stahovico. Po-stojanko so partizani napadli 9. junija 1942 in pregnali policijski) moštvo. Zasedli so župnišče in okolico cerkve, zgra-dili nekaj bunkerjev in tako je ostala postojanka nepremag-Ijiva do konca vojne.« - Kako je mogoče, da so partizani, ki so prišli v Stahovico julija, postojanko napadli junija!"! Nemci so postojanko po napadu prestavili v župnišče, ki je bilo tuđi v Zagorici, na dnu cerkvenega hriba - nekaj metrov jugozahodno od sedanjega župnišča. Betonske bun-kerje s strelnimi linami so Nemci zgradili pod ž.upnijsko zgradbo in ob njej. V tej zgradbije bila žandarmerija do oktobra 1944. V Krajevnem leksikonu Slovenije, II, 1971, str. 195-196, pa je v okviru gesla »Stahovica - avtor Urankar Pavle - navedeno naslednje: »Nemško postojanko v vaši so zavzeli kamniški partizani 8. 6. 1942«. Le kdo je avtorju tega gesla, navedenega v tako po-membni publikaciji, kot je Krajevni leksikon, posredoval tako pomanjkljive in zavajajoče podatke? Na str. 51 je navedek, daje bila vJuliju 1942 likvidirana nemška postojanka na Črnivcu. Toda! Na spomeniku na Črnivcuje napisan drugačen datum: »16. 6. 1942 so na tem mestu borci Kamniškega bataljona uničili eno izmed prvih okupatorjevih postojank na Gorenjskem in Štajerskem...« Prehajam na zelo žalosten dogodek, kije v tej knjižici na str. 51 napačno opisan: »Bilje nesrečen dan, 2. julij 1942, ko so po vaseh aretirali najbolj sumljive moške rekoč, da sodelujejo z osvobodilnim gibanjem, nahrali so 51 mož in fantov ter jih ob cesti v Zg. Crni brez. sodbe pobili.« - Kako je mogoče, daje osvetljevalec razmer ali pisec prišel do takšne razlage.' Po ugotovitvah je bila nedelja, 5. julija 1942, ko so se možje srednjih let in mladi fantje iz Stranj in okoliških krajev na poziv okupatorja morali zbrati v Sta-hovici v okviru nelaikšnega predvojaškega urjenja. Po končani vaji ali pa še pred koncem so Nemci vse te zbrane do-mačine odvedli v kamniške zapore. Po pripovedovanju so nekatere takoj izpustili, druge zadržali, nato pa med njimi Ubrali 51 talcev injih 9. 7. 1942 in ne 2. 7., kolje navedeno v tem sestavku, v Potoku v Crni, naprej od rudnika Kaolin, postrelili. Ta tragični dogodek se je povezoval z napadom partizanov, menda prav tisto nedeljo, 5. julija, na nemški avtomobil, v katerem seje peljalo 5 Nemc.ev po dolini Crne. Vozilo je zgorelo, Nemci pa so bili mrtvi. Na str. 51 in na začetku str. 52 je zapisano, da so 19. jan. 1943 Nemci »na Kališah nad Črnivc.em« napadli Kamniški ha-taljon in da je takrat podlo 22 mož. in da so bile le žrtve identificirane v gasilskem domu v Zg. Stranjah. - Kališeje vasica nad Podlomom pred Črnivcem. Žrtve, mrtve partizane, so pripeljali v Zg. Stranje, kjer so jih ludi pokopali. Ali ohstaja o nemški identifikaciji kak dokument? Zjakaj je na obelisku, ki stoji v Zg. Stranjah tik pod cerkvijo, samo 17 imen podlih na Kališu, če pa jih je tam podlo 22? Od 22 oziroma 17 ž.rtev, ki so padle na Kališu in so navedene na obelisku, domnevam, da so tri zapisane v Zborniku žrtev 2. sv. vojne v občini Kamnik. Pri vsaki žrtvi pa je v zborniku naveden drugačen datum smrti. h>gar Karei (v zborniku Karol) je padel kot partizan v boju 19. I. 1943. Sušnik Vincem: je umri kot talec partizan 19. 2. 1943. Šuštar Ivan (v zborniku Janez.) je padel kot partizan v boju 20. I. 1943. Kako je s temi datumi in od kod so bili drugi padli? Na str. 52 zasledimo tuđi naslednjo informacijo: »13. decembra je partizanska enota pož.gala osnovno solo v Zg . Stranjah misleč, da bi okupator iz nje. naredi! svojo obrambno postojanko. Obrambne možnosti iz. ulrjenih stavb so bile iz.črpane, zato stranjska posadka ni imela druge izbire kot te, da se zabarikadira na najvišji, stožčast hrih, na katerem je cerkev in župnišče in iz katerih so naredili za partizane nepremagljivo trdnjavo.« - Osnovna šola zaradi svoje lege v nobenem primeru ne bi bila ustrezna za obrambno postojanko. Glede na kronološki pregledpoglav-ja ta zapis prehiteva dogodke! l^etnica ni navedena! Datum 13. dec. je naveden v okviru teksta med letnicama 1943 in 1944. Malo verjetnoje, da bi partizani požgali osnovno solo v Zg. Stranjah 13. dec. 1943, in to zato, ker so partizani 14. dec. 1943 v privatni hiši v neposredni blizini Hole in žandarmerije likvidirali gospoda F. L. in njegovo soprogo. Ti likvidaciji v knjigi seveda ništa omenjeni, kakor tuđi ne dve drugi, storjeni istega dne. Prav tako nišo omenjeni še trije likvidirani v istem. mesecu (1. dec. 1943), z istega partizan-skega seznama sedmih likvidiranih. Tuđi o drugih likvida-cijah knjiga molči. lMY POItBTdV VIsAJDO K&SSIsUr in ^ALcI BOBOVI Opoy*tvi&. dvofaj^a. l&ajTjrivk. sobota., IS3. jurjija., ol> SJ1. uri.. tanovili za področje občina Komen-da samostojni SKD občinski odbor. Kot je to bilo leta 1990 v Kamniku, je tuđi sedanje delovanje SKD odbora na Komendskem v začetni fazi. Vendar upajo da bodo s trdim delom čimpreje dosegli dobro delovanje in nadaljnjo krepitev stranke na tem področju. Predsednica kluba SKD občinskih svetnikov prof. Marjeta Humar je navzočim na kratko orisala sedanjo povblilno situacijo v kamniški občini. Stranke slovenske pomladi na lansidh volitvah so dobile većino glasov in bi združene v kamniškem občinskem svetu lahko uresničile mnogo potrebnih želja svojih volil-cev. Do tega žal za zdaj še ni prišlo. V občinskem svetu je opaziti, da svetniki SLS sodelujejo bolj s svet-niki iz vrst LDS in ZLSD, tako da navadno SKD in SDS zaradi lakšne-ga ravnanja ostaja v opoziciji tuđi na Kamniškem. Tuđi na letošnji zbor je prišel član izvršilnega odbora stranke in predsednik SKD občinskega odbora Kranj ing. Peter Orehar. Navzoče je pozdravil tuđi v imenu SKD regi-onalncga odbora Gorenjska II. Pozdravil je lanski dober volilni rezultat za SKD na Kamniškem. S 17,4% je SKD v občini Kamnik dosegla več. kot je bilo slovensko povprečje in lep porast v primerjavi z letom 1996. To je očitno rezultat dobrega dela SKD v občini. V nadaljevanju je poudaril, da je bila v Sloveniji SKD po letu 1990 šest let na oblasti in to pri sorazmemo razvajenemu ljudstvu, še iz časov, ko je Jugoslavija živela ne od svojega dela, am-pak od zadolževanja. Koje SKD vodila državo, je postavljala zdrave gospodarske temelje. Zadnje dogaja-nje pa žal ni prava smer, ker ne daje prave podlage za močno državo, to pa je lahko samo gospodarsko moč-na država. Glavni projekti, ki so bili v času SKD nastavljeni, zaostajajo. Zaustavila se je denacionalizacija, strukturna gospodarska reforma. Ni novega investicijskega ciklusa, ražen investiranja s strani države. Slovenija nazaduje v evropskem merilu. S prvega mesta med tranzicijskimi dr-žavami je padla na zadnje. V Sloveniji prihaja do spoznanja, daje prišel čas za novo postavitev politične oblasti, da prevzamejo v Sloveniji oblast tište politične silnice, ki so sposobne (kar so že dokazale) izpe-ljati ključne gospodarske in politične reforme. Jasno, da vlade, ki bi bila sposobna to narediti ni brez slovenske kršćanske demokracije. To priznavajo tuđi kritiki, ki so pred letom 1996 najbolj tolkli po kršćanski demokraciji. SKD je ostala zvesta svojemu programu in ni ji žal. Ljudje že raz-likujejo med tistimi, ki imajo zdrave predloge in vedo. kako jih realizirati in med tistimi, ki samo nekaj ob-Ijubljajo, a iz tega ni nič. V nadaljevanju seje g. Orehar izrekel za zdru-žitev s SLS; le tako bo združena SKD-SLS postala prva in edinole. kot taka mogla v politiki voditi smer razvoja. Sodelovanje z LDS ni mož-no, saj je vsakdo, ki je z njimi sode-loval, izgubljal. Zaključil je: Stojmo skupaj, postavimo državo na nove temelje! Tuđi kamniška kršćanska demokracija k temu lahko veliko pri-speva, kot je že v preteklosti. Po soglasno izglasovani razrešni-ci dosedanjemu občinskemu odboru so navzoči izvolili nov razširjeni SKD občinski odbor. Taje tokrat se-stavljen iz SKD predstavnikov z vseh področij že nove, zmanjšane kamniške občine. Trinajst izmed teh 32 odbornikov je bilo izvoljenih še v ožji odbor. Na prvi seji novega OO SKD Kamnik so odborniki izvolili še no-silce glavnih funkcij. Do spremem-be je prišlo samo na vrhu, saj bo OO SKD Kamnik vodil predsednik g. Jane/. Stražar, dipl. inž. arh. Ob izvolitvi seje novi predsednik v imenu OO najprej zahvalil dosedanjemu predsedniku g. Antonu Steletu, ki še naprej ostaja član ožjega OO, za njegovo skrbno in uspešno triletno predsedovanje. Tuđi novi predsednik računa na nadaljnje dobro sodelovanje v samem odboru, enako med strankami slovenske pomladi in se veda tuđi z vsemi tistimi, ki bodo za-govarjali poteze in projekte, koristne našim občanom. S skupnimi močmi bomo lahko uspešni tuđi v naprej! MILAN VVINDSCHNURER Naravi vrnili nekdanji sijaj (O)čiščenje v nedeljo Srednja vas - Na pobudo lov-cev iz LI) Sela se v Tuhinjski dolini nišo izneverili vsakolet-ni tradiciji in na zadnjo aprii-sko nedeljo pripravili očišće-valno akcijo na območju kra-jevnih skupnosti Srednja vas Sela, in delno tuđi v KS Vra-nja Peć. Na akcijo, ki naj bi naravi vrnila nekdanji neokrnjen videz, so se najstevilnejše od-zvali krajani Srednje vaši in okolice. Kar 35 jih je žrtvovalo nedeljo za lepši videz kraja, poleg tega je prišlo še 28 lov-cev iz U) Sela ter 12 »civilnih« krajanov Velike Lašne in 6 iz Sel. Posebno ob potokih. ces-tah in gozdovih so nabrali kar dva velika kontejnerja smeti, med katerimi je prevladovala neuničljiva plastika. Tuđi rja se ni požrla vsega »železja«, ki so jo neodgovorni in premalo ozavešćeni odvrgli na nepri-mernih krajih. Vsi, ki se zave-dajo naravnih danosti prelepe Tuhinjske doline in so zanjo pripravljeni žrtvovati tuđi nedeljo, so se posebej priporočili tištim »zgoraj«, naj odpadkov ne odlagajo kjerkoli, se posebej pa ne v potoke. Teh odpadkov, kl jih potem Nevljica prinese navzdol, je bilo po pripovedo-vanju Bojana Tičarja, enega od koordinatorjev akcije, ki so jo vodili lovci in odbori po posameznih vaseh, tuđi najveć. In tuđi v tej naravovarstveni akciji je zaključek slonel na „ kmećkem življu. Ob kmetih, ki so brezplačno s traktor ji smeti prepeljali do deponij, sosese bolj izkazale kmatice iz aktiva kmećkih žena Tuhinjske doline. Na zaključku akcije, kl so jo zaradi deževnega vremena pripravili kar pod toplarjem na Potoku, so vsem udeležen-cem akcije ponudile golaž in druge dobrote iz domaće kuhinje. Še posebej so teknile tište iz krušne peći. »Aelja je, da bi bolj skrbeli za naravo in videz kraja. Še večja pa, da takšne akcije sploh ne bi bile potrebne, ražen tište na koncu,« doda-jajo »zeleni« Tuhinjske doline. METOI) MOĆNIK POSLOVNO-INFORMACIJSK1 ( ENTER OBĆINK KAMNIK IZOBRAŽEVAN.TE V MAJU: VSEO POSLOVNIH FINANCAH ZAČKTEK: 31 5. in I. 6. |W9. ob 17. uri v sejni sobi (11. nadslropjc) Obćinc Kamnik. Glavni trg 24 TRAJANJE: 2-krat p<> tri ure IZVAJALKC: LISAC & LISAC, d.o.o.. Dumijska 106, Ljubljana, mag. Aleš Lisne in dipl. ing. Blaž l.isac BREZPLAĆNO SVETOVANIE IN INFORMIRANJA im podjetnike in obrtnike poteku po ustaljenih ra/.pon-rtih in vsebinskih sklopili. Informacije: OBČINA KAMNIK, Oddelek /a g<.s(,<,'l;n*,ke dcjavnosti in linunce. tel.: 818-107, PIC Občina Kamnik, tel. 817-443. PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEV1 - MNENJA Na sir. 57 beremo: »Iz 22 naseli; v okolici Kamniške Bistrice, Godifa in Crne, je zaradi vojnega nasilja moralo umreti 144 vaUčanov, kar pove spominska ploSča na Veg-radu:« - Navedek se konca z dvopičjem, kar napoveduje, da sledi prepis s plo.iče. Vendar ni lako. Številčna pregled-nica, ki sledi dvopičju, nuvaja samo 17 naselij in ne 22, ko-likorjihje na spominski plošci. V samo 17 naseljih pa je (v preglednici) več mrtvih kot vsega skupaj v 22 naseljih (ploSča na Vegradu). Pod preglednico je napisano, da je podatke zhral Frac VrHif. Napisano pa je tuđi, da se k tem irtvam pripisuje He 51 lalcev v Crni. Nikakor, saj bi bili tako ti talci Uleti kot irtve dvakrat! Na str. 146 je v okviru naslova »Društvene in krajevne zanimivosti« naslednja navedba: *Na območju, ki ga pokriva Gasilsko društvo, so bile do leta 1938 Mri mini občine. in to: Županje njive, Bistričica, Stranje in Mekinje. Z odlokom banske uprave, so bile ukinjene in zdrutene v eno občino pod novim imenom Kamniška Bistrica s sedeiem v Zg. Stranjah. Med okupacijo občina ni delovala, občinski arhiv pa so leta 1942 uničili partizani.« - V tem sestavku je kar precej netočnosti. Po Krajevnem leksikonu dravske banovine, izšelje leta 19.17, geslo »Občina Kamniška Bistrica«, je nova občina nastala še pred letom 1937 in ne leta 1938, kolje navedeno v knjiiici. V novo občino pa so bili vključeni tuđi deli Gozda. Občina je bila nastanjena v le-vem krilu Prodnikove hiše, nad pošlo Stahovica, ki je bila do pred kratkim v tej zgradbi, v vaši Kregarjevo in ne v Zg. Stranjah. Občina je tu delovala tuđi med okupacijo vse tja v leto 1944, ko so jo preselili v Kamnik. Po zanesljivih ustnih virih - osebaje bila tedaj zaposlena na občini -je bilo v prostore občine Kamniška Bistrica, na Kregarjevem, vlomljeno neke noči tik pred bofičem leta 1943 in uniče-no skoraj vse gradivo. Ti viri z.anikajo, da bi bili partizani uničili občinski arhiv le leta 1942. ,•<--• - Alojzij Kondaje v uvodni besedi zapisal: »Bralec, ki bolje pozna preleklosl in sedanjost tega kraja in bo našel kak-šno slovnično ali vsebinsko napako, naj zamili na eno oko.« Zamiiala sem na eno oko, pa vsceno videla več kot preveč. Takšno pisanje o nekaterih dogodkih, še ćelo v knjigi, ne hi smelo priti Ijudem pred oči, predvsem ne tištim, ki ne po-znajo bolje preteklosti tega kraja. Če ima Zveza borcev tako raziskane in zapisane dogod-ke in okoliščine o teh krajih med drugo svelovno vojno, je to nerazumljivo, nedopustno. Naj Zvezu borcev ne poza-bi, da je imela 45 let monopol nad preučevanjem partizanstva in vsega v tej zvezi, monopol nad odkrivanjem, razkri-vanjem in prikrivanjem. Ukrali ko grajam zapise o knjigi, izrekam vse priznanje gasilcem za človeško solidarno delo. Slabo poglavje v knjigi - to nišo gasilci. Angelca TurnSek, Ljubljana Zakon o pravdnem postopku po slovensko Nedavno so naši poslanci sprejeli tako imenovani zakon o pravdnem postopku. Čisto tiho, brez kake javne razprave pa ludi tako imenovana opozicija ni tukaj nič pripomnila. Tako pomembna stvar, pa praktično brez od-meva! Da ne omenjam tolikokrat omenjenega vprašanja o zrelosti naše drufbe, saj odgovor temu daje ie zakon sam. V njem se odraia beda, nekdo, ki se dokaj spozna na pravo, je ćelo izjavil, daje to »idiotski zakon« našega prava. Poudarek je predvsem na neki stroki oziroma na lako imenovanem titulaštvu, oblast nad resnico naj bi imeli takt} imenovani strokovnjaki z vsemi mogočimi izpiti itd. Vse manj pa je dopušteno malemu, preprostemu člove-ku, ki resnico potrebuje in jo dostikrat najbolj pozna, a bo zanj vse prej kot dosegljiva. Nekdo bi rekel, da je to čisto farizejstvo. Ker zakon v svojem dometu ni v skladu z uslavo in so posredno kršene tuđi človekove pravice, borno kot odbor za zaščilo zakonitosti sprolili ustavni spor, hkratipa dali predloge o izboljšavi tega zakona. V končnifazi nam preostane še Evropa, ki temu zakonu nikakor ne more dati zelene luči. Za odbor za zaščito zakonitosti Kamnik FRANCOPRAVŠ Godič 82/b Nevarna samovolja lokalnih oblastnikov V obširnem zapisu z zgomjim in drugimi naslovi gospod Stojan Hergoulh v Kamniškem občanu z dne 15. 5. 1999 opisuje nerazumljivo in pravno nevzdržno ravnanje kamniških lokalnih oblasti v že razvpilem zazidalnem kareju K-(> Vtok. Z navedbami se večinoma strinjam. vendar ni prav krivdo naprtili samo lokalnim mogotcem, prezreti pa prave povz.ro-čitelje nereda in samovolje iz Upravne enole, ki je po svoje razumevala - razlagala veljavni odlok in zazidalni nacrt kareju, za katerega je izdala sporno gradbeno dovoljenje. Vse ostalo (mnenje župana, mnenje statularno-pravne komisije in sklep občinskega sveta) je bilo nerodno reševanje zugat-ne situacije. Podpistini sem kot član komisije pa tuđi kot svel-nik predlagat, da pristojni oddelek pripravi predlog spre-memb in dopolnilev ustreznih prostorskoizvedbenih aklov, saj sprememba namembnosti z dodatkom s'anovanjske gradnje ni sporna, vendar sem dobil odgovor, daje to preveč dol-gotrajen poslopek, šio bo ludi z ruzlago otttoka, Povedal sem, da moram ravnati zakonito, zato se bom glasovanja vzdrial. Nerazumljivo in pravno nevzdrino ravnanje oddelka za okolje in prostor pri Upravni enoti Kamnik ni nobe-na novost. Izkušnje segajo še v čas. ko se je ta oddelek imenovat Sekretariat za okolje in prostor občine Kamnik. Tedaj je Sekretariat izdal odločbo št. 351-192/94-5/22 z dne 2. 12. 1994 investitor ju KS Komenda za gradnjo športne dvorane na mestu. kjerje bila s pravnomočno lo-kacijsko odločbo in zazidalnim nacrtom dolofena šolska telovadnica. KS Komenda je investilorstvo za to crno gradnjo sprejela sele leta 1995, torej je bilo sporno dovoljenje izdano pravno neupravičeni osebi in brez spre-membe in dopolnitve K-04 Komenda. Pravna država je bila gluha in šlepa na vseh pritoibenih nivojih, dolivel sem nešteto šikan, skupina občanov iz Kamnika, ki opo-zarja na pravni nered lahko pričakuje, da njen upor ne bo minil brez posledic. s spoMjivimi pozdravi PAVELOCEPEK Kamniški občinski proračun ne ponuja občanom nič dobrega Analiza predloga proračunske porobe občinskih sredstev, ki jo ponuju občanom kamniške občine lupan s svojimi so-delavci, ne prinaša občanom nič novega pa tuđi nič dobrega. Predloženi proračun lupanstva kale nerazvojno naravna-nost, slabo spodbujanje socialnih programov in aktivne po-litike zaposlovanja. lokalno zaprtost brez spodbud za regionalno in mednarodno povezovanje, premalo spodbud za projektne'in programske aktivnosti gospodarstva, kulture in javnih sektorjev. V proračunu lupanstvo poskuša zavesti svetnike z lalni-mi postavkami - subvencije privatnim podjetjem in zasebni-kom, ki mu v Sloveniji po osamosvojitvi zakonodajno pravimo malo gospodarstvo, kjerje večino sredstev namenil svojim lastnim občinskim slulbam, ki seveda nišo niti privatne niti zasebne. Tako je lupanstvo namenilo drlavnemu pospeševalnemu centru za malo gospodarstvo kar 7,8(X).000 SIT, očitno pa ukinja občinski poslovno informacijski center, saj mu ne na-menja niti dinarja. Skupaj z državo je občina ustanovila Razvojno lokalno ini-ciativo, kiji v proračunu ne namenja niti lolarja, karpome-ni. da od drlave za to ne bo dobila nič, ker država zahtevu sofinanciranje tegu programa. V Terme Snovik vlagu nepomemben kapitalski vlolek na-mesto spodbude za pospeševanje aktivnosti za zagon term, ki jih luko uli tuko luhko uveljuvlja kot kapitalski vlolek. Pod-pira torej spanje projektu numeslo njegovegu uktivirunju. ki luhko prinese delovna mesta. prispevke duvke in prihodke drlave in občini ter občanom. Novega zakona o pospeševanju turizma sploh ne upošle-va, kar pomeni, da se ludi na področju turizma odpoveduje državnim sredstvom. Na področju gospodarskih dejavnosti in transferov ni no-benih spodbud za pripravo novih programov in projektov, s katerimi bi lahko kandidirali na domačih in tujih javnih ruz-pisih za dodatna sredstva. Zato smo tuđi edina obmejna občina, ki nismo vključeni v noben obmejni razvojni ali pospe-ševalni projekt in nismo dobili niti evra tujih sredstev. Vproračunu ni nobenegu programa ali postavke za part-nersko sodelovanje z domačimi ali lujirni občinami. regija-mi ali interesnim! partnerji. Evropska skupnost ponuja naj-več sredstev in programov prek IH. za partnersko povezovanje. Nič se tuđi ne potrudimo, da hi se povezovali. Vpartne-rskih programih in vladnih progrumih sodetovanja inpove-zovanju sode I uje le več kot polovica slovenskih občin, brez kamniške občine seveda. Žal naši lokalni zaplankanosti ni konca. Vpredalih in v glavah mnogih podjelnih Kamničanov pa teli še vrstu programov in projektov o okolici Kamnika, Kamniške Bistrice in Velike planine, ki so edini zaposlitve-ni in poslovni potencial Kamnika. Ije malo področij se lahko pohvali z aboretum parkom, golfom, potencialnimi top-licami, naravnim okoljem, alpskim svetom in planšarskim pogorjem Velike planine in Menine planine v okolišu 100 km in okolišem s treljino slovenskega prebivalstva z največjo kupno močjo. V Kumniku pa le desetletju s tem potenciatom ne znamo in nočemo narediti nič. Kamničani jim mirne duše lahko očitajo, da nišo zaposlili nekaj sto občanov, nišo zuslulili nekaj milijard dohodka in občino prikrujšali zu nekaj sto milijonov razvojnih sredstev. Ne zgodi pa se nič in nikomur nič. Imajo sefajn! Zato odgovornost za tak občinski proračun nosijo predvsem občinski svetniki vseh slrank. ki podpirajo lupunu. Če se boste zadovoljili z dopolnili osebnih in delnih strankar-skih interesov, zanemarili pa razvoj, zuposlovanje terodpr-tost kamniške občine za partnerstvo in povezovanje s svetom in dobrobit občanov Kamnika, boste soodgovorni za slabši standard in življenje občanov. Posamezna delovna občinska sveta so vas opozorila na le slabosti, napake in nepravilnosti in neprimerne naravnanosti proračuna. S to informacijo je obveščena ludi javnost, zato, je vala, svetniška pa tuđi odgovornost vseh strank, še toliko večja. Vaši glasovi pa bodo pokazali, ali ste ludi sposobni spre-meniti in pospešiti tok razvoja v občini, zaposlili nezaposlene in prihujajoče mlade in povečati dohodek ler razvojna sredstva za nove programe in investicije. Socialno demokratska stranku sedanje ga predloga proračuna iz navedenih razlogov ne more podpreti, zato svetniki SDS nišo glasovali o proračunu, kot jim ludi ni bilo dopuš-čeno, da sodelujejo pri njegovem nastajanju. Socialno demokratska stranka Slovenije Občinski odbor Kamnik 8 27. maja 1999 MED NAMI Kamniški ObČAN Revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda SOZVOČJA MLADIH Osnovna šola Marije Vere z Dup-lice je bila letos ob sodelovanju Zve-zc kulturnih organizacij Kamnik in Sklada za ljubiteljske kulturne dejav-nosti - Območne izpostave Kamnik organizator Revije otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda. sole Tunjice Ana Stele. Zborovodki-nja Karla Urh je vodila tuđi otro.ška pevska zbora OŠ Stranje in podruž-nične Sole na Gozdu. Otro.ški pevski zbor OŠ Marije Vere je prepeval pod vodstvom Natašc Grubar, OŠ Ko-menda-Moste pa pod vodstvom Alenke Drčar. S svojim nastopom nas Otroški pevski zbor podružnične sole na Gozdu že več Ivi rodi kurla Vrh. V Srednješolskem centru Rudolfa Maistra je v soboto, 8. maja, v enajstih zborih nastopilo 335 otrok kamni.škc in komendske občine. V lep glasbeni večer je polno dvorano obiskovalcev popeljala ravnateljica OS Marije Vere Duplica Violeta Vodlan s pri-srčnim nagovorom, program večera pa sta spretno povezovala Lučka Vavpetič in Rok Tavčar, učenca 8. razreda te sole. Drug za drugim so na prireditveni oder prihajali otroci z zborovodkinjami. Vsak zbor je odpel po tri pesmi. Mlajša mladinska pevska zbora so sestavljali otroei Glasbene sole Kamnik pod vodstvom Ane Stele in OŠ Stranje pod vodstvom Karle Urh. Otroški pevski zbor matične OŠ Frana Albrehta je vodila Martina Aparnik, zbor podružnične sole Nev-Ije Jana Verbič in zbor podružnične lučka Vavpetič in Rok Tavčar, os-mošolca OS Marije Vere, sta se vži-vela v vlogi povezovalcev programa. je prijetno presenetila Vokalna skupina višje stopnje OŠ 27. julij Kamnik / zborovodkinjo Danico Grabnar, pa ludi debitanti na tej tradicionalni reviji Otroški pevski zbor Glasbenega ate-Ijeja Carl Orff pod vodstvom Bernarde Rakar. Nastop slehernega zbora je hil toplo sprejet in nagrajen z aplav-/om. Ob tej priložnosti je predsednik /vc/.c kulturnih organizacij Kamnik Bozo Matičič izročil Marini Aparnik zlato Gallusovo značko za njeno več kot tridcsetletno uspešno, prizadevno Iz Osnovne sole Mari/e Vere, gostiteljice letošnje pevske revije, so otroci prepevali pod vodstvom Nataše Grubar. Za lepo prepevanje so bili nagra-jeni z nastopom na Medobmočnem gorenjskem srečanju otroških pevskih zborov. Vokalna skupina višje stopnje OŠ 27. julij pod vodstvom Danice Grabnar je pesmi-co »Na oknu deva je slonela« popestrila z zelo duhovito dramatizacijo - dekle s kit-kami, vasovalec in njen oče, ki oba »zasači« (na levi). J**m INDUPLATI BB^*w ^n> Vas vabi na dneve kampiranja ^^«% £ od 29. 5. do 6. 6. 1999 *& a v prodajni center v Zg. Jaršah ^ (med Domžalami in Kamnikom) telefon: 061 721 911; 721 632; faks: 061 713 161 odpiralni čas v času akcije: ponedeljek - petek od 8. do 19.30; sobota in nedelja od 8. do 18. ure K sodelovanju smo povabili tmdi: • sistem, sestavljivo pohištvo za kuhinje, shrambe... dodatni program, namenjen kampiranju Ratsam d.o.o. 'fivi program. Ledine blazine.. Sun & fun škofja Loka \,ir,i;uu W"lu' <>> dodatni tmenjen Vnedeljo,6. 6. 1999, vas caka presenećenje! šolskem letu pa se bo Medobmočne-ga srečanja mladinskih pevskih /.borov v Domžalah udelcžil Mlajši mla-dinski zbor OŠ Stranje. Otrokom, njihovim staršem in zborovodkinjam, ki namenijo veliko časa in truda za pevsko dejavnost, mnogo pomeni drobna pozornost in pohvala okolice. ŠAŠA MEJAČ Revija pevskih zborov V fiohnU), 8. maja, ja im Srednje-šolskam centru liudolfa Maistra polukata revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Program stn povezovala učenca naša šola Iaič-ka Vavpetič in Ilok Tavčar, sicer tuđi voditelja našega šolskega ra-dia Novička. Kot prvi se nam je predstavil mlajši mladinski pevski zbor Glasbene sole Kamnik, ludi program je zaključit mlajši mladinski zbor Osnovne sole Stranje. Ostali zbori so bili vsi otroški. Sc,-veda pa seje predstavila tuđi naša šola z zborovodkinjo Natašo Grubar, na klavirju pa jih ja spremljala njena sestra Kalja. Vsak zbor je zapet dva narodni pesmici in eno moderno, pač, ka-kor so si izbrali. Utgično pa je, da je bila na reviji navzoča ludi ravnateljica naše šola Violata Vodlan, ki je povedala nakaj based. Vsam zborovodjem in spremljevalcem na glasbilih so potom podelili še priznanja in roza. Zato, da bi naši pevci lepo prišli na oder, pa so po-skrbali učitalji naša šola. Upam, da je bila obiskovaleem revija všcč, in da bodo v prihodnja še prišli na to prireditev, ki ima ludi drugo ime »Sozvočja mladih«. MIHA OIMŠMK ućenec 7. r. OŠ Marije Vere Neprimerni izveski nad lokali v mest-nem jedru. Urbanis-tični inspektor je v starem mestnem jedru našlel več kol 15 reklamnih izveskov nad lokali, ki nišo v skladu s celostno po-dobo mesta. Zato je vsem lastnikom že izdal uslrezne odloč-be. Če izveskov ne bodo odstranili sami, jih bodo v krat-kem uslrezne službe na račun lastnikov. Mesar/u na Hutni (na sliki) se seveda tega ni hali. (fs) V maju je strela treščilu v '/.ubetškov slan na Veliki planini. Izbiulinil je požar. Od stanu je ostalo samo pogorišče. Na srečoje veter pihal tako, daje nov stan, »Bosanka«, oslal nepoškodovan. (Bojan I'ollak) Veliko nas je. Srcčevali nas boste na razlićnih krajih in ob različnih pri-ložnostih. Ne boste nas prepoznali po podobnosti, ampak po drobni iskrici v očeh, ki se prižge ob bese-di, ki nam je skupna. MIKIJEVI SMO! Prvi plesalci, ki smo leta 1989 us-tanavljali skupino, si nismo upali pri-ćakovati, da se bo naše delo ne samo nadaljevalo, ampak tuđi bogatilo in raslo. Da bodo nove generacije prerasle lokalne meje, ne le s produkcijo in raznolikostjo programa, temveč tuđi s predstavitvijo in kakovostjo. Skupina je zorela, postajala cenjena, vključcvali so se novi plesalci in novi mentorji, nove generacije - vsaka s svojim žarom. Zato seje Plesna šola Miki ohranila in ostala edina na »našem koncu«. Rcdkokalera športna ali kulturna dejavnost na Domžalskcm, Kamniškem in okolici združuje letno prek I(XX) otrok in mladih pod strokovnim vodstvom 14 plesnih trcnerjev, učiteljev in menlor-jev! Nujna nadgradnja je bila lanska us-tanovitcv Plesnega kluba Miki, z željo, da hi se naši plesalci za&li udelcževa-ti turnirjev, prvenstev in tekmovanj. Z letošnjim uradnim sprejetjem v Plesno zvezo Slovenije se je to ludi uresniči-lo. Pari Plesnega kluba Miki Domžale, skupinejaz/.-show l'onnacij in navijaš-ka plesna skupina ŠKL so začeli z vid-nimi rezultati tekmovati na tekmova-njih državnega merila. Prav zato je praznovanje rojstnega dne za nas tako pomembno! Ob dc-setletnici plesne dejavnosti pripravljamo 6. junija v hali Komunalnega centra v Domžalah plesno prireditev, kjer se bodo predstavile vsc naše skupine (od začelnih do klubskih). Prck 4(X) plesalcev bo skozi program vodil igralec Robert Waltl. Skupina Čuki pa bo poskrbela, da bo zabava za rojstni dan res vesela. V številnih plesnih točkah, ki se bodo zvrstile na odru, bo preplet otroške razigranos-ti, mladosti in desetletnih izkušenj. Ob lem praznujemo vsi, ki smo skozi leta prebili ure in ure na vajah, pred nastopi skrbeli za priprave, ža-reli na nastopih in živeli od spomi-nov na najlepši čas našega življenja. S. K.Z. PL.E5NI KLUB r'ttKI in PLE5MA 5OLA MIKI vabitana t* KIJEV ROJ5T/Vff DAN vnedeUo,6.Jun(laf ob I730 v halo Komunalnega centra v Domž.a\ah. V GLA5BE/S/O PLE5/S/EM SPEKTAKLU IS/A5T OPA PREK UOO PLE5 ALCEV, IGRALEC ROBERT WALTL INSKUPILA ČUKI/ SfAHOVA-1 " ~'1 OBJEKT KAMHM 2^1^ ' -% I'u.jiu :>ihi u*./// UGODNA CENA ODLIČNA LOKACIJA KLASIČNA GRADNJA Nakup kreditira SKB banka d.d., Ljubljana. Vselitev oktobra 1999. Informacije in prodaja: Stangrad B.B., d.o.o., Komenda, tel.: 061-841-436 Nakup novega stanovanja vam svetujemo pred uvedbo davka na dodano vrednost. pedagoško delo na glasbe-nem področju in to vsesko-zi na OŠ Frana Albrehta. Vsem nastopajočim seje za-hvalil za lep glasbeni večer, hkrati pa je zborovodkinjam in zboru v znak zahvale izročil priznanja in vrtnico. Pevsko revijo je spremljala tuđi svetovalka za zborov-stvo pri Zavodu RS za šol-stvo Dragica Žvar, ki je stro-kovno ocenila nastopc /.borov. Ugotovila je, da je bila letošnja revija še posebej us-pešna. Na podlagi njene selekcije so 21. maja na Medobmočnem gorenjskem srečanju otroških pevskih zborov na Slovenskem Javorni-ku pri Jesenicah nastopili otroški pevski zbor Glasbenega ateljeja Carl OrfT Kamnik in Otroški pevski zbor OŠ Komenda-Moste. Še v tem Kamniški ObČAN MED NAMI 27. maja 1999 9 ...... J !'' " ■ '? sta posvetila kmetc* * 7:ubezni do družine Kviz o ravnanju z odpadki Obisk pri Kadunčcvih v Zg. Tuhinju 25 je bi I nekaj nevsakdanjcga tu-cli /a predstavnike Društva upokojen-ccv Katnnik. Obiskali so namrcć /,1a-toporočenca Marijo in Vida.'Njuno SO-Iclno skupni) življenje ka/e na kmečko trdnost in voljo, daje na do-mači /ciniji mogoče dostojno preži-veti in uresničili srčne cilje. Čc bi bila še enkral tako mlada, bi spet izbra-la tako življenje. Marija Kud u ne (deki. Pestotnik) je bila rojena 7. maja 1923 v Starih Selih. Živcla je doma pri svojih star-ših. Vojna vihra ji ni pri/anesla, pre-gnana je bila v Vojvodino, od koder se je vrnila 1945. Na domaći kmetiji je ostala do poroke / Vidom, ko se je preselila v Zg. Tuhinj na možev dom. Imela je polne roke dela s kme- tovi kmetiji. Slu/il je v stari jugoslo-vanski vojski, polem pa padel v nem-ško ujetništvo. Po zaslugi očela, ki je bil nekdanji vojak avstro-ogrske vojske, je bil izpuščen. Spomladi 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Bojcval se je na ruski fronti in kasne-jc po srečnih okoliščinah prišcl v Av-slrijo in domov v Tuhinj. Kmalu za-lem je pobegnil in se vkljueil v partizanske vrste kol borce Šlandrove brigade. Na kmetijo se je vrnil 1945. .Od ledaj dalje mu je kmečko življenje pomenilo vse in srednje velika kmetija gaje popolnorna prev/.ela. Poročila sta se v Tuhinju 19. feh-ruarja 1949. Rodili so se jima sinovi Vid, Ja-nez, Miro in Franc ter hčerki Minka in Cilka. Preživetje tako številne dru- nju danes gospodari sin Vid s svojo družino, ženo in štirimi hčerkami. Nadaljujc družjnsko tradicijo, dobro gospodari, kmetuje, goji živino, pred-vsem govedo (25), pa tuđi ove je kar med 90 in 100. S slavljencema smoobujali spomi-ne na prehojeno 50-lelno pot. Vid pravi, da je življenje prekralko, da bi lahko uresničil vse mladostne želje, pa vendarle sta oba napravila toliko, kolikor je bilo mogoče. Na vse sla ponosna. Vid prejema kmečko pokojnino, Marija pa invalidnino. Zlati jubilej so proslavili v krogu domaćih, prijateljev in znaneev. Družba je štela već kot 50 ljudi. Vsi so jima zaželeli še nadaljnjo srečno pot, zlasli pa so jima za/eleli zdrav-je, kar je tuđi njuna največja želja. STANE SIMŠIČ V sredo,21. aprila 1999, je v dvorani nad kavarno Veronika potekal kviz z naslovom Kviz o ravnanju z odpadki. Sodelovale so ekipe petih osnovnih šol z ob-močja kamniške občine. Danes je čedalje več ljudi, ki se zavedajo, da je količina od-padkov, ki jih »pridelamo« v Sloveniji (850.000 ton na leto), večja in večja. Mnogi se sprašu-jcjo, kam s tolikšno gmoto od-padkov, kakogospodarno in odgovorno ravnati z njimi in kaj je na tem področju storjenega v ob-čini Kamnik. Tuđi v občinskih službah se nekateri preveč dobro zavedajo resnosti situacije. Tako je svetovalka za varstvo okolja v Občini Kamnik, ga. Mihela Ve-ternik pobudo prevzela v svoje roke in sestavila ter odlično pripravila kviz za kamniške osnov-nošolce. Sodelovali so učenci Kamniški upokojenci DOPUST NA CEŠKEM Kadučeva zlatoporočenca „ lijo in v/gojo olrok. Za kaj clrugcga skoraj ni bilo časa, če pa je le našla trenutek, je rada pletla. Rada je zaha-jala tuđi v naravo in v kasnejših letih poleti varovala goved in ovce na Medini planini. Tega danes ne /more več zaradi bolezni in posledic, ki jih je dobila ob bombardiranju v Vojvodini. Vid Kadunc je rojen 29. maja 1916 v Zg. Tuhinju, ostal je naočc- žine je bilo kar /ahlevno, a to nalo-go sta slavljenca i/polnila z Ijubc/ni- Vsi njuni otroci so si ustvarili svoje družine in vsi so preskrbljeni. Imala žc 18 vnukov in vnukinj in že 4 pravnukc oziroma pravnukinjc. Zclo sla vesela njihovih obiskov, saj jima to pričara čas, ko sta si sama ustvar-jala družino. Na domu Kadunčevih v Zg. Tuhi- Srcdi aprila je peldesel kumniš-kih upokojim™ oiipoh>valo na šesl-ilncvne izlelniške počitnice v Češko repuhliko. Po noćni vožnji •/, uvtobu-som smo se xjutrnj ustavili v Urnu, kjer snio si mulo pretegnili kosti in se okrepčali. Dobrih 1(1(1 km od Urna smo se nameslili v hotelu Ada-mnnlino, ki leži ob jezeru nedaleč od zdrav i I iskona mesteea Luhačovice. V tem kraju je kar 11 izvirov mineralne vode, zuU>je tuđi veliko sana-lorijev in zdravilišč. Naslcdnjc dopoldne smo si ogledali tevljarsko meslo Zlin, v kalerem se danes kraljuje znana U>varna BATA. Vse dni nas je voilil prijazni, sivolasl gospod Cestrimir Ženlšek, domaćin iz okolice /ima, kl je po materi Hrvat. Tako .smo .se lažje nr/Aimeli, kar je bilo pri spoznavanju krajnv in zgodovine zelo pomemhno. R>ln znanja in humorja nam je ludi med vožnjo z avtobusom zna] prićaratl lepo-te in zanimivosti Češke. Videli smo Slavkov (Auslerlilz), POTEPANJE »Ali greš / mano v Indijo?« Mislila sem, da imam halucinacije, a ko sem se o/rla, sem zagledala znanko, ki je to vprašala - in to prav mene. »Da, seveda, če/. približno štiri ure bom v Indiji Koromandiji.« (Srcčali sva se okoli 19. ure.) »Ne, ne, resno mislim.« »Lepo te prosim, ne norčuj se, saj vendar veš, da se polovanjem ne morem upreti.« »Prav /aradi tega sprašujem tebe in ker vem, da to zatc ne bo prvi skok v neznano.« Rečeno - storjeno! Če/. nekaj mesecev je prišcl dan odhoda. Odpotovali naj bi desetega f'ebruarja, želeli pa smo i/rabiti možnosl »tik pred /dajci«, kar pomeni, da čakaš do zadnjega, če bi se našlo kaj prostih mest v letalti. Devetega sem imela še ogromno opravkov, kar je popol-noma razumljivo, če elovek namera-va odpotovati za pet tednov. In ta dan je snežilo kot za stavo, jaz pa sem morala še v Mengeš. Na avto-busni postaji scin žc skoraj piinirzni la, ko mi je znanka, ki je vedela, kam nameravam naslednji dan, zabrusila: »Kako boš šla jutri v Indijo, čc danes do Mcngša ne moreš prili?« Vrnila sem se po končanem dnevniku. Ča-kalo me je obvestilo, da odpotujemo iz Ljubljane še isti večer. Pot do Trsta seje zdela skoraj neresnična, ker je brilo in medio, kot da smo v Sibiriji. Po štirih urah vožnje se nanije tržaš-ko letališčc zdelo kot varcn pristan. Še uro leta do Milana, potem pa z Air India do zahodne obale indijske pod-celinc, do Bombaja. Približno čez enajst ur smo se znašli na +30T. Na vso srečo smo prispeli ponoči, pa šc takrat je bil zrak težek. Po vseh forrnalnostih in neizmer-nem pisanju, vpisovanju, popisova-nju ob izstopu z lelališča nam je uspelo dobiti taksi. In to kakšen! Vsi, ki so udclcžcni v prometu v indijskih inestih, so po mojem kamikaze. A začuda nekako »slalomirajo«, seveda ob sprcmljavi pridušenih krikov prestrašenih turistov. Nikomur ne bi svetovala, naj tu sedc /a volan. Po štirih urah neverjclnc ekspedi-livnosli nam je uspelo dobili sobi' v hotelu, kjer so nas pričakovali. Če-prav je imcl receptor računalnik, nas je verjelno zaradi varnosti vpisoval tuđi ročno. Tu se nikomur ne mudi in življenje se odvija na ulici. Opoldan-sko sicsto prespijo na pločniku, malo premožnejši na rogo/nici. »Samo da ne bi videla koga umirati na ulici,« se mi porodijo misli, a že prvi dan smo doživeli prav to. Vendar je to šok Ic /a tujec, /a Indijce je to nekaj povsem sprcjemljivega, ra-zumljivega. Še en dan v Bombaju za ogled templjev, ki so bogati, bolje rečeno razkošni, vsa božanstva pa okrašena /, venci svežega cvetja - gir-landami. Sprehod po obali Indijskega oceana, kjer srečujemo /ivali, ki so se pred vrvežem zatekle sem. Za domaćine je voda šc prohladna, zato je tu edini kraj, kjer mi ni treba paziti, da se bom v koga /aletela. Prijetilo je. ko zabredem po mivki v vodo, a bar-va morja ni prav nič vabijiva; nikakor je ne morem primerjati z Jadranom. Se nadaljujc j. R. dneUJto* kjer je bila leta /805 zelo znana bitka Napoleona z avstrijsko in rusko vojsko. V Buchlovu smo se peljali mimo dvorca iz 11 stolelja, kjer je bil lovski venter nekdanjih kraljev in plemićev. Tam je ludi znana kobilama lipicancev. V Buchlovieuh smo videl' prekrasen angleški park, kjer sta leta 1!H)S avstrijski minisler Ehrcnlal in Rus Izvolski /lodpisa-la dokument o priključitvi Bosne k Avstrljl. Vozili smo se ludi skozi veletnes- 10 Uhvrske 11 rad išta. kjer je bil cen-ter velikega Moravskega cesarslva v ćasu drila In Metoda, ki sta v tem mestu žc leta 855 seznanjala Čehe s kršćanskim naukom. Nedaleć stran leži ludi Uherski Urod, rojstno mesti) svetovno zjiunctfa učenjaku Juliu Amuku Kuinonukegu. Na enodnevnem izletu smo pre-slopili tuđi češko slovaško mejo in si im Slovaškem ogledali toplice Tren-činska Tepla, kjer zdravijo revma-tične in nevrološke bolezni. Nasled-nja postaja na Slovaškem so bile toplice. Piešlany, ki so znane po vsem svetu. Prijeten zdraviliški kraj premore več kot 30 sanatorijev In hotelov ter ima dolgoletno zdraviliš-ko tradicijo. Mineralno vodo so od-krili že pred 400 leti. z zdravljenjem pa so se začeli ukvarjati v začetku prejšnjega stolelja. Naše mesU) iMlmčovicc res ne leži blizu fmljske mejc. vendar nas je pot zanesla ludi lja. Iz češkega Tešina smo šli v poljfiki Tošin čez mejo kar peš. To poljsko mesU) je zelo staro, znano pa je po številnih žrtvah iz druge svetovne vojne. Na poli domov smo se za nekaj ur ustavili še v Brnu. glavnem mestu Moravske, ki je malo večje kot naša Ljubljana, l'relepo meslo je cen-ler kulture in umelnosli. nas pa je presenetil flpllberg, zloglasen evropski zapor med prvo in drugo svetovno vojno. V Urnu smo porabi- 11 še zadnje češke krone in si nakupili nekoj zanimlvih spominkov. da ne bi lako hitro pozabili prijatnih dninačeškem. M.JANČAR petih osnovnih sol, ki so se že pred kvizom pripravljali skupaj s svojimi mentorji. To so bili učenci iz OŠ Frana Albrehta: Boštjan Golob, Rudi Benkovič, Luka Podbrežnik in Rok Traven z mentorico go. Marijo Veršnik, iz OŠ Toma Brejca: Tina Kunej, Jan Hančič, Grega Podobnik in David Zabret ter mentorica ga. Mojca Škrjanec, iz OŠ Stra-nje: Klcmen Brumec, Špela Štri-tof, Špela Hrovat in Manca Brnot ter mentorica ga. Marija Humar, iz OŠ Šmartno: Milena Berlec, Špela Berlec, Gašper Simeuno-vič in Anja Žebaljec z mentorjem g. Borutom Škrjancem in iz OŠ Marije Vere: Jure Tušek, Miha Orešnik in Rok Tavčar ter mentorica ga. Polona Kancilia. «Predno smo začeli s kvizom, nas je nagovoril župan, g. Tone Smolnikar in nas opogumil ter nam želei mnogo uspeha v skrbi za naravo. Kviz je vseboval devetnajst tematskih vprašanj, nekatera so bila zastavljena tako, da so se jih učenci lotili kar s Skarjami, lepi-lom in papirjem. Pri vseh vpraša-njih pa je bilo treba uporabljati možgane in proti koncu kviza se je kljub utrujenosti tekmovalcev ozračje napolnilo s tekmovalnim duhom in duhovitimi odgovori, ki so kar »trčali« iz glav zainteresiranih in dobro poučenih os-novnošolcev. Na koncu je zrna- gala ekipa OŠ Frana Albrehta, sledile so ekipe OŠ Stranje. OŠ Marije Vere, OŠ Toma Brejca in OŠ Šmartno. Vsi tekmovalci so prejeli nagrade, ki so jih prispe-vali Občina Kamnik, Belinka Kernostik in Kočna Kamnik ter simbolična priznanja. Za zabavo oziroma glasbo so poskrbeli brat-je Matic, Primož in Anže Smolnikar iz Mekinj, Matjaž Poljan šek iz Stranj in Kamničan Mi lan Mandeljc. program pa je povezo-vala Mojca Volkar, dijakinja Gimnazije Kamnik. Daje potekalo vse po pravilih, je skrbela tričlanska komisija, ki sojo sestavljali: Brane Goiubo-vič, predsednik odbora za varo-vanje okolja v Občini Kamnik, Renata Capuder, profesorica kemije v Gimnaziji Kamnik in Mihela Veternik, svetovalka za varstvo okolja v Obćini Kamnik. Kviz je trajal kar uro in pol. in na koncu smo bili vsi utrujeni, a s prijetno zavestjo, da smo se naučili kar nekaj koristnih stvari za odgovorno ravnanje z odpadki. Saj veste, človek je le del nara-ve, živeti bi moral v sožitju z njo. Potem bi tuđi narava Se naprej razveseljevala s svojimi tisočeri-mi majhnimi lepotami. ki smo jih deležni na tem-čudovitem koSčku Zemlje pod vznožjem Kamniških Alp. Bodimo hvaležni za to, in poskrbimo, da tako tuđi ostane. MOJCA VOLKAR Ekipa OŠ Stranje med reševanjem nalog. i l\I£il^I\u 1 f \J MARJANCAJUH KAMMK, TUNJBKA2/B taM«K« 17-4*2 Cenjene stranke obveščamo, da imamo od 1. junija nov delovni čas: ponedeljek od 7" do 14h četrtek od 12h do 20' torek odl2hdo2Qf pelek -od 7h do 2V> sreda od 7h do 14h sobota po naroćilu do 111' Stranke pa imajo vse dni moinost rezervacije po telefonu. [ Vsak nakup nad 10.000 SIT vas lahko pripelje do bogate nagrade! Utrip na ulici. i,;§igradć|; 4 kosi pnevmatik na nemških aluminijastih platiščih RIAL ^^5$GvGGF 4 kosi pnevmatik DUNLOP - akcijska ponudba pnevmatik Sava in Michelln - 10% popusta • ugodna ponudba pnevmatik DUNLOP vseh dimenzij, presekov in profita^ - ugodna ponudba ALU platišč za vaš avto - brezplačna vgradnja in sezonsko shranjevanje pnevmatik - možnost plaćlla na dva ali tri obroke PNEUMATIC CENTER Zrebanje 15. junija v frgMni STTARPNBJMfflp CEMFEB^Kartiiku. FORD KA I 10 27. maja 1999 PLANINSTVO - SPORT Kamniški ObČAN Po grebenih nad Tunjščico, osrednji del - /// OKOLI ZAPRIC Še krajši izlet (pol ure do ena ura) pa imamo, če gremo samo okoli Zapric, pravzaprav okoli Smrekovca. Ta pot je bila včasih tuđi priljubljena za kamniške za-ljubljence. Ti so se dobivali pri klopci pod znamenito zapriško bukvijo, ki so jo že zdavnaj pose-kali, od tište klopice pa je ostal sa- tej stezi navzgor na greben in na kolovoz. Če bi šli po tem kolovzu levo, bi po dobrem streljaju prišli do gostilne Mili vrh in nato čez Kalvarijo v Kamnik ali pa kam drugam. Če bi 51i pa čez kolovoz in se spustili v dolinico, bi prišli malo po brezpotju, malo po stezi ali kolovozu do kamniškega streliš-ča in od tam v Kamnik: ali kar po streliški ulici ali pa čez pokopališče. Pri Zaprišlci graščini imajo na prostem postavljene stare kašče pa tuđi vodnjak brez vode. Mi pa gremo desno po grebenu. Ker je kolovoz na nekaterih mestih blaten, navadno uporabimo stezo po njegovem levem robu. Ko kolovoz zapusti greben in zavije v se-verno pobočje Smrekovca, smo spet na trim stezi, ki gre tu na vrh Smrekovca. Mi pa ne gremo na Smrekovec (zdaj bi mu morali reci Buko-vec, saj je porasel predvsem z bukvami), ampak levo ozi-roma naprej po kolovozu, da pridemo na cesto in naprej do zapriške graščinc. Ce pa se držimo levo (ste-za), pa pridemo na Frtalco, to je na vrh zaletišča ne-kdaj močno popularne kamniške smučarske ska-kalnice. Od tu levo po trim stezi ali pa desno navzdol na pot in po njej v Kamnik - več rhožnosti. Kakšna posebna oprema ni potrebna, mogoče edino športna obutev, čeprav bi tuđi z navadno (seveda ne visoke pete!) ne imeli kakšnih posebnih težav. Edino po dežju ali daljšem vlažnem vremenu je pot precej blatna in spob,-ka in takrat ni ravno priporoč-Ijiva, če se nočemo drsati po blatu BOJAN POLLAK Tura na Šmohor, Mrzlico in Kal Kamniški planinci vedno obisku jemo planinske vrhove, v zimskih in spom-ladanskih me-secih nižje, v sezoni pa viš-Je- Skupina 40 kamniških pla-nincev je 24. aprila obiskala Zasavje. Iz Šmohorja (781 m) smo krenili proti Mrzlici (1093 m) in nato dalje proti Kalu. Vrcme nam je bilo naklonjeno, čeprav vremenska napoved ni bila obetavna. Z vrha Mrzlice smo imeli lep razgled, segal je vse do Julijcev, kamniških vrhov, Snežni-ka. Planinske postojankc so bile od-prte in povsod smo bili prijazno sprejeti. Našo turo smo zaključili na Kalu (946 m) nad Hrastnikom. Ho-je tega dne je bilo za dobrih pet ur, pa to ni skali lo dobrega razpolože- Kamničani rtu Mrzlici (IO9.i ni) nja. Premagali smo spomladansko utrujenost in spoznali nove lepotc. Le rcdki smo tu že bili, zato je bil skoraj za vse ta pohod novo doživet-je in spoznavanje naravnih lepot v tem delu Slovenije. STANE SIMŠIČ Izpopolnjevanje vodnikov PZS na Starem gradu mo še betonski okvir, pokrit s šav-jem. Danes jo nadomešča manjša lesena klopica pod mlado bukvijo. Mogoče se bo tradicija nadaljeva-la, čeprav je ta kraj predvsem zaradi trim steže bistveno bolj obljuden kot včasih. Če začnemo na železniški postaji Kamnik-mesto, gremo najprej do zapriške graščine. Nadaljujemo po cesti-kolovozu ob žičnati ograji, vse dokler se po kakSnih 200 m v desno ne odcepi široka pot. Do sem bi prišli tuđi, če ne bi šli prav do graščine, ampak bi na ovinku, kakšnih 40 m pred njo šli kar na-ravnost pod drevjem. Tu je tuđi za-četek trim steže. Od začetka trim steže gremo levo po kolovozu in po tem levo na široko pot - trim stezo, ki teče okoli 10 visinskih metrov nad gozdno cesto ob ograji. Po tej stezi nadaljujemo, vse dokler ta ne zavije pri vadbeni postaji 7 strmo desno navzgor. Mi gremo skoraj vodoravno naprej po ozki stezi, ki privede na kolovoz. Po tem kolovozu naprej vse dokler se od njega v desno navzgor ne odcepi strma steza. (Če bi šli po kolovozu naprej, bi po okoli 80 m prišli na njegov konec). Po Tuđi volonterski vodnik /a vođenje po hribih - VPZS (vodnik Planinske /.veze Slovenije) se mora, čc ho-če imeti licenco za to svojo amatersko dejavnost, enkrat v Irch letih, po-leg izpolnitve ostalih pogojev, aktivno udcle/.iti i/popolnjevanja. To navadno obsega predstavitcv nekaterih novosti oziroma ponovitev določe-nih znanj in veščin, ki so potrebna za varnejše vođenje v hribih. Po dobri izkušnji i/, proteklih let je letos, 24. aprila, MDO Ljubljane or-gani/.iral takšno i/popolnjcvanje vodnikov na Starem gradu. Navadno so takc akcije v planinskih postojan-kah, toda Stari grad je ustrc/.en tuđi za tako dejavnost: je enostavno do-stopen, ima ločen proslor, kjcr so lahko predavanja, ne da bi jih motili drugi gostje, poleg tega ima v neposredni okolici primerna vadbena mesta za praktično delo, zraven pa še razumevajočc osenje, ki se po svojih najbol jših močeh trudi, da nam akcija uspe. Lctošnjcga izpopolnjevanja, ki so ga pod vodstvom načclftice OPLV in inštruklorice Marinke Koželj Stepic izvedli inšlruklorji Jane/, Ažman, Darja Jenko, Lojzc Jcrman, Bojan Pollak i/. Kamnika in Drago Mctljak iz Ljubljane, seje udeležilo 29 VPZS i/. razliČnih PD, ne samo i/ MDO Ljubljana. Izpopolnjevanje je trajalo ves dan, saj je bilo poleg predavanj o prehrani v gonili, vremenu in psihološki pripravi ture tuđi predavanje o plezalnih pasovih, vezavi na vrv in uporabi samovarovnlnega kompleti), kar je moral nato vsak udeleženec tuđi praktično ponoviti. BOJČ Planinski koči na Kamniškem in Kokrškem sedlu bodo odprli v soboto, 12. junija Vir: Topografska karta morila 1:25 000. (£) Gaodatska uprava Ropublike Slovenije, 199G Nazivi so približno enaki naslovom opisov poti: Do zdravilnoga gaja in tunjilka cerkve Okoli Zapric 2 Okoti Zapric in čez Mili vrh ^jjjf m Naravni zdravilni gaj 3 Bliznjica čez Mili vrh AP - svtobusna postaja PREGLEDNI ZEMLJEVID IZLETOV PO GREBENIH NAD TUNJŠČICO OSREDNJI DEL Šolski center Rudolf Maister enota Izobraževanje odraslih Kamnik, Novi trg 41/a Telefon: 817-210, 817-516, 817-538, 817-494 vabi k vpisu v naslednje izobraževalne oblike: 1. Tečaje tujih jezikov - nemščina, 5 stopenj - 40, 60, 80 ur - angleščina, 5 stopenj + konverzacija - 40, 60, 80 ur 2. Računalniške tečaje - Windows z obdelavo besedil - 10 ur - obdelava besedil 1 in 2 - 20 ur - Excel 1., 2. - 20 ur - baze podatkov Access - 20 ur Nudimo vam sodobne računalnike in visoko usposobljen kader ter ugodne cene. 3. Tečaj higienskega minimuma - osnovni in obnovitveni tečaj 4. Za pridobitev IZOBRAZBE IV. in V. stopnje pa vas vabimo k vpisu v smeri: - Prodajalec (dokončanje sole IV. stopnje), prekvalifikacija iz drugih programov IV. stopnje - EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK - prekvalifikacija iz poslovodske sole v ekonomskega tehnika. Če bi se želeli izobraževati ali obiskovati katerega od navedenih tečajev, vas vabimo, da se prijavite do 30. junija 1999 ali od 23. avgusta 1999 dalje ob torkih in četrtkih med 12. in 16. uro. Predviđen pričetek predavanj in tečajev je po 15. septembru 1999. V tem času lahko dobite podrobnejše informacije tuđi po telefonu ali osebno na soli. 0 začetku izobraževanja in začetku tečajev vas borno pisno obvestili. Planinskešale Ocene za rušje Alpinisti pa tud I drugi hrihovci dobro vodo, da je gosto rušje lahko zelo hud-a ovim. Zato navadno lakim dolom smeri, ki potekajo skozl rušje, pravijo »Tarzan hrani džunglo«. Pa je enkrat Klumen začel razvijati še misal, da bi tuđi rušju dali svojo oceno: »Ce ima svojo ocenjevanje že prosto plezanje pa teh-nićno plezanje pa alplnlstlčno smučanje pa leđno plezanje, zakaj je ne bi imelo se plezanje po rušju?« »Ja, dobro. Kako bi jo pa označili?« »Z velikim li. R kot rušje!« je kot iz topa ustrelll Kle-men. Izpit iz rušja Pred leti je PD Kamnik organiziralo izlet čez Martirij steno in naprej na Rzenik. S planine llzenik je takrat vodila na sam vrh zelo zaraščena steza, zato je vodnik zašel malo »po svojo«. Da se ne hi bilo treba vračati na-zaj, sojo nato vsi skupaj ubrali kar naravnost navzgor, nekaj 100 m skozi gosti) in visoko rušje In uspešno prišli na vrh. Od takrat naprej Ijudje sprašujejo vodnika, kdaj jim bo prizna! opravljan izpit za »hojo« skozi ruš- »Še dva taka podviga, pa ne boste naredili samo iz-pita, ampak vam bo priznana kar diploma visoke sole hoje skozi rušje!« Zapisa! liojč Planinsko druStvo Kamnik se pripravlja na skorajšnjo planinsko sezono. Kot vsako leto bodo planinski po-stojanki odprli že v prvi polovici me-seca junija. Tuđi v tem letu bosta ki dobro oskrbovani in dajali varno z,a-točišče vsem, ki se bodo podali na obisk v osrčje KamniSkih Alp. Odpr-ti bosta do polovice meseca oktobra. Planinsko društvo bo posameznim organiziranim skupinam omogočalo tuđi večdnevno bivanje in jim pri tem dajalo določene ugodnosti. Možno bo organizirati razne tečaje, seminar- je in podobna srečunja, ker je v po-stojankah dovolj prostora, bližnji vrhovi pa so primerni za praktične pre-izkuse. Osebje, ki bo odgovorno za dobro delo in organizacijo v planinskih ko-čah, je določeno. Ccne v postojankah bodo dokaj ugodne, skoraj enake kot lansko leto. Vabimo ljubitelje gora, da več-krat obiščejo naše gore in se nauži-jejo nepopisnih lepot, ki jih ponuja narava. STANE SIMŠIČ KV MIZARJA zaposlimo za nedoločen čas. Od kandidata pričakujemo, da ima nekaj let delovnih izkusenj in da je usposobljen za obdelavo masivnega lesa. Poskusno delo: 3 mesece. Informacije po tel. 847-097, 847-476 ali 041 730-404 HOMLES, Zdravko BODLAJ, s.p. Gra#$će3,1219jLazevTuhinju , , , l^^^^riičsovfiMini^^^HI TRGOVINA Z GUMENOTEHNIČNIMIIZDELKI Ljubljanska 21/e, Duplica (nasproti Framata) tel.:811-010, 812-962 Akcija: ■ pla£ći za samokolnico: 14x4, 16x4 - od 1.230 SIT ■ plašči za obračalnike: 3.50-6B15, 8B15-od 1.450 SIT ■ plašći za motokultivatorje 400x8 B12 - 1.620 SIT ■ plašči za kolesa (vseh dimenzij) od 750 do 1.200 SIT ■ zraćnice za kolesa od 440 SIT naprej ■ tehnična plošča debeline o-8 mm na zalogi po UGODNI CENI Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Kamniški ObČAN SPORT 27. maja 1999 11 Športne novice Kamniški tekači uspešni na pohodu v Ljubljani Že 43. Icto zaporedje bil v okviru Pohoda okoli okupirane Ljubljane organiziran ludi tek trojk. Tričlan-ske ekipe se pomcrijo na 28 km dol-gi progi po Ljubljani in okoliških hri-bih. Sama proga se /, leti ni došli spreminjala, samo start in cilj zame-nja lokacijo vsakih nckaj let. Lctos je bilo dogajanjc postavljeno na Prešcr-nov trg. Posebnost tega teka je, da mora trojica tekačev složno prema-govati kilometre in skupaj priti na cilj. O času ali uvrstitvi ne odloča najhitrejši, temvcč najpočasnejši član trojke. Ze mnogo let se tega teka udeležu-jejo tuđi tekači iz Kamnika in okolice. »Žica« je bila vedno pojem neke-ga dogodka, ki je rekreativne lekače navdajal z dobršno mero strahu in spoštovanja. Vsak se je namučil, 28 km ni šala. NajSibkcjSi v trojki je garal, da je sledil ostalima dvema, najmočnejši je vlckcl na elastiki za-ostalega in tuđi garal. Letošnjc leto so se teka udeležile tri ekipe kamniških tekačev in sicer ekipa sestavljena iz članov triatlon-skega kluba Trisport, ki so tekmo-vali za pokrovitelja ekipe Telekom Slovenije v postavi lvliro Kregar, Igor Kogoj, Rafael l'lut, ekipa NLB Podružnica Kamnik v postavi Ma-tic Kom.šak, Marko Kolnik in Marko Uršič ter ekipa &D Sotvska v postavi Anton Pančur, Tine Osol-nik in Marko Spruk. Članska konkurenca: ekipa Trisport - Telekom Slov. čas 1:46,12-1. mesto, ekipa NLB podružnica Kamnik, čas 2:07,12 - 7. mesto, ekipa ŠD Soteska, čas 2:07,52 - 8. mesto. MK Miro Kregar odšel v Brazilijo Konce maja - 30. 5. 99 - bo v brazilski pokrajini Bahii četrta lekma Svetovnc serije v Ironman triallonih. Za Novo Zelandijo, Avstralijo, Ka-narskimi otoki bo brazilsko mesto Porto Seguro gostilo triatlonce, ki bo-do lovili kvalifikacijska mesla za na-stop na svetovnem prvenstvu oktobra na Havajih. Miro Kregar bo kot član slovenske reprezentance v dolgem triatlonu na njej poskušal tuđi dokazati dobro pri-pravljenost v letošnji sezoni in potrdi-ti članstvo v reprezentanci za nastop na Kvropskcm prvenstvu, ki bo v začetku septembra na Nizozcmskem. Razmere v Braziliji so vse prej kol ugodne. Subtropsko podnebje s 30 stopinjami in 95-procentno vlago bo pošteno otežkočalo tekmovalne razmere. S snegom bogata letošnja zima in deževna pomlad ništa bili ravno idealni za optimalno pripravo na take napore v ekstremnih razmerah (triat-lonci bodo preplavali 3,8 km v Pacifiku, nato prekolesarili 180 km v solo vožnji ter na koncu protekli 5e klasični maraton - 42,2 km). Vcndar upamo, da bo Miro kot star triatlonski maček, ki bo na tem tekmovanju na-stopil žc tretjič, kos vsem težavam in se nadejamo dobrega rezultata. Kot žc dvakrat bo tuđi letos nastopil v profesionalni kategoriji, kjer se jeobakrat uvrsti I na peto mesto. IT Trisport uspešno na DP v duatlonu V Ribnici je tamkajšnji triallonski klub pod vodstvom Damjana Kro-marja izvedel državno prvenstvo v sprint duatlonu, ki so se ga udeležili vsi najboljši slovenski tekmovalci. Najprej so tekmovalci pretekli 5 km, kjer seje izoblikovala vodilna skupina osmih tekmovalcev, ki so po 15 min. in 45 sek. zajahali jcklene konjičke in se odpeljali na 20 km dolgo progo. Po bolj ali manj taktični vožnji se je dalo slutiti, da bo odločitcv o zmagovalcu padla na zadnjem tri-kilometrskem teku. In res je novi državni prvak Sašo Juraja i/, Školje Lo-kc v ciljnom Sprintu prehitcl Uroša Velcpca za bore 3 sekunde. Pri žen-skah je trenutno naša najboljša triat-lonka Matcja Šimic suvereno zrnaga-la. Od članov kamniškega triatlon- skega kluba Trisport je s progo naj-hitrejc opravil Miro Kregar, ki je na kolesarskem delu ujel vodilno skupino in nato v ciljnem sprintu izgubil 5. mesto in končal na 6. Svojo najbolj-šo uvrstitev je dosegel ludi Roman Kern z 20. mostom. Razvcsel jivo pa je dejstvo, da seje poleg zmage Antona Skrlcpa v veteranski skupini iz-vrstno odrezala ekipa mlajših mla-dincev. Grega Zore je zmagal, Anže Poljanšek se mu je pridruži! na stop-ničkah na 3. meslu, sledila pa sta še Matcvž Rus in Dcnis Kemperl z dc-litvijo 4. mesta. Vsckakor (xlličen za-četek letošnje triallonske in duallon-ske sezone, ki se bo nadaljevala z du-atlonom 29. 5. na Brdu pri Kranju in nato 13. 6. z DP v sprint triallonu na Vogrščku pri N. Gorici. ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., D0MŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE SOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: — trgovska šola (IV. stopnja) — usposabljanje raćunovodij V/1 (400 ur) — gostinska šola: kuhar, natakar, IV. stopnja (dokvalifikacija, prekvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJIJEZIKI: — nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKITEČAJI: — Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO — EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) — seminar: računovodstvo malih podjetij — seminar za vođenje poslovnih knjig s.p. — varstvo pri delu in požarno varstvo — seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) — tečaj strojepisja — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj za voznike viličarjev — tečaj za traktoriste — varno delo s traktorjem in traktorskimi prikljućki •TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS — tečaj šivanja in krojenja — kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278. Rezultati: člani: I. Juraja 59.15,2. Velepec 59.18, 3. Žcpič 59.32, 4. Kromar 59.43, 5. Dolcnc 1:00,09, 6. Kregar 1 :(X). 12, 7. Kos 1:01.25, 8. Hočcvar 1:01.59 mlajši mladinci: 1. Zore 1:05.37, 2. Čekbič 1:08.37, 3. Poljanšek 1:14.16,4.-5. Rus, Kemperl 1:18.01 veterani: 1. Škrlep 1:06.25, 2. Krištofič 1:12,41.3. Stopar 1:14.17 MK Vse v modro-belih barvah Calcita Drzni in vzdržljivi V nedeljo ćetrti Miklavžev tek s slovensko elito Bo Lađo Urh zmagal tuđi četrtič? V nedeljo, 30. maja, bo v Šmart-nem velik tekaški praznik. Blizu dvesto lekačev in ludi brhkih tekačic se bo na terenih proti Miklavžu po-merilo na četrtem Miklavževcm teku, ki bo letos prvič veljal za pokal Slovenije v gorskih tekih. Tek je še po-sebej pomemben za vse najboljše slovenske gorske tekače, saj si bodo le preko odličnoga nastopa priborili nastop v reprezentanci Slovenije na svetovnem prvenstvu v gorskih tokih. lxtos ga bodo pripravili v daljni Maleziji. Tekači, razdeljeni v 14 različ-nih kategorij. se bodo proti Miklavžu, kjer bo tuđi nagrajen gorski (vmesni) cilj, zapodili ob 10. uri. Prijave zbi-rajo dve uri prej. Do ncdcljskih čes-titk in kosila bodo vsi že nazaj. Poleg običajnih priznanj, kolaju, pokalov bodo najboljši nagrajeni tuđi s slo-venskimi tolarji (nagradni sklad 300.000 sit). Šc več pa jim pomeni pravo vzdusje. Bescde vzpodbude so skorajda zastonj, zato ne skoparite z njimi. »Hop, hop, dajmo, dajmo, še tole do cilja,« se bo vsekakor lepo slišalo. Naj bo iz mnogo grl, si želi-jo vsi v organizacijskem odboru (da se lepše sliši), ki ga v mnogo odstot-kih zastopa Tomo Petek. Zdravko Volkar, lokalni malador, se bo potru-dil na progi. Iz našega kamniškega konca pa bo v Šmartno prišel tuđi Lađo Urh, zmagovalec vseh tren do-sedanjih Miklavževih tekov. Letošnja sezona je bila zelo uspešna. Drugo mesto na Taboru v Savinjski dolini (premagal gaje Bekim Bahtiri -najboljši srednjeprogaš v Sloveniji), drugo mesto na Visokem (prvi Romeo Živko), zmaga na Mckinjskem krosu. Četrto mcslo na prvi tekmi pokala Sloveniji v gorskih lekih na Osolnik je glede na konfiguracijo progo v Smartnem lep obet za ne-deljski tek. Vabljeni. METOD MOĆNIK Plavanje: rezultati na državnih prvenstvih Kot smo omenili žc v prejšnji števil-ki Kamniškega občana, smo se na državnih prvenstvih v vseh kategorijah dobro odrezali. Na zimskom absolutnem prvenstvu, ki je bilo v Kranju od 5. do 7. februarja 1999, so sodclovali Vlado Vučko, Sandi Sadnikar, Vojko Jončes-ki, Žiga Ogrin, Luka Prodnik, Urša Koželj. Ana Bajc, Petra Gorjup, Anja Rnjak, Polona Prodnik, Tanja Marcn-tič in Maja Zupančič. Vojko Jončeski je osvoji! dve Čctrti mesti v disciplini 50 m prosto (0:24,44) in 100 m prosto (0:52,60). Luka Prodnik je zasedel drugo mesto na 100 m delfin (0:56,69), tretje mesto na 200 m delfin (2:11,31) in čc-trto mesto na 50 m prosio (0:25,12). Tanja Marentič je pri hrbtnem plavanju osvojila peto mesto na 100 m (1:07.74) in osmo mesto na 200 m (2:26,61). Petra Gorjup pa je zasedla osmo mesto na 100 m delfin (1:09,81). Na šesto mesto se je uvrstila tuđi ženska štafeta (Gorjup, Rnjak, Koželj, Marentič) na 4x I (H) m prosto. Zimsko prvenstvo Slovenije za kadete in mladince je bilo leden dni kasnejc v Ljubljani. Udeležili so se ga Luka Prodnik, Rok Bajc, Blaž Bajc, Urša Koželj, Tanja Marentič, Tina AI-pner in Karin Birk. Rezultati: Luka Prodnik: I. mesto 100 m delfin, 2. mesto 200 m delfin, 5. mesto 50 m prosto. Blaž Bajc: 5. mesto 200 m delfin, 5. mesto 400 m prosto, 6. mesto 200 m prosto, 6. mesto 200 m delfin, 7. mesto 100 m prosto. Rok Bajc: 8. mesto 200 m prosto. Tanja Marentič: 6. mesto 50 m prosto, 2. mesto 100 m hrbtno, 2. mesto 200 m hrbtno, 5. mesto 100 m prosio. Urša Koželj: 8. mesto 100 m hrbtno. Državnoga prvenstva za dečke in deklice seje udeležilo devet plavalcev in plavalk in sicer Grega Sušnik, Pe-ter Hribar, Anže Baloh. David Novak, Nejc Mikuš, Petra Jeras, Sandra Zore, Anka Kalan in Katjuša Pikl. V mošt-venem dc'.u tekmovanja smo zasedli odlično četrto mesto. Za veliko prese-nečenje so poskrbeli fantje, saj so v štafeti 4x 1 (X) m prosto (Hribar, Baloh, Novak, Sušnik) osvojili tretje mesto, v 4x100 m mešano pa ćelo drugo mesto (Hribar, Mikuš, Baloh, Novak). K skupnemu četrtemu mestu so veliko pripomogla tuđi dekleta (Jeras, Zore S., Kalan, Pikl). Med njimi je izjemno izstopala Petra Jeras z enim prvim, tremi drugimi in tremi tretjimi mesti. Po točkah pa je dosegla najvrednejši rezultat med vsemi nastopajočimi na 100 m prosio s časom 1:03,89. Skupno je bilo osvojenih 15 kolajn in sicer 1 zlata, 5 srebrnih in 9 bronastih. Tuđi najmlajši (stari do 12 let) imajo svoje državno prvenstvo. Pri otrocih v loj kategoriji je najbolj po-membno, da se naučijo vseh štirih teh-nik plavanja, zato otroci z rezultati nišo toliko obremenjeni. Letos je državno prvenstvo poteka-lo v dveh delih (v Kranju in Mariboru). Na prvenstvu je nastopilo 11 kamniških plavalcev: Anže Kumar, Dejan Ilič, Žiga Žibert, Urban Iglič, Peter Pa-vlinič, JošI Svetec, Gašper Štebe, Nejc Borovnik, Timotej Pire, Matevž Jeras in Ben Podgoršek. Vsi so plavali dobro, popravili osebne rekorde in s tem zaključili zimsko sezono. Omeniti velja še to, da so se plaval-ci za državna prvenstva intenzivno pripravljali v Rovinju (mlajše kategorije) in v Sillianu (starejše kategorije) pod vodstvom strokovne ekipe trener-jev Plavalnega kluba Kamnik. Trenerji so poskrbeli ludi za pregled rezultatov, ki ste jih pravkar pre-brali, zrno pa je dodala HELENA v Šahovski turnir »Zapeljive dame« Ob počastitvi praznika dela so se šahisti iz okolice Kamnika zbrali, 2. 5. 1999 v gostišču »Pri /Jati kaplji« v Soteski pri Kamniku. Tam so odigrali šahovski turnir »Zapeljive dame«. Po zanimivih in razburljivih partijah je zmagal Franc Spruk. Preostala mesta so si razdelili 2. Marjan Burja, 3. Rufad Sadikovič, 4. Brane Ulčar, 5. Albin Grubar... Da smo šahovski turnir »Zapeljive dame« uspešno i/.peljali, so nam na pomoč priskočili: Graverstvo in iz-delava pokalov, Servis Koncilija Mi-lan, Eta. Reber les d. o. o., Trgovina »Gumiz«, Pizzerija »Napoli«, Pizze-rija »Melita«, Chemo - trgovina Ne-va, Gostišča »Vovk«, Šraj in pri Zlati kaplji. Ob koncu tekmovanja smo skleni-li, da borno srečanjc ponovili in naredili ciklus šahovskih turnirjev »Zapeljive dame«. TOMISLAV ŠPILAK Začelo seje s petkovim kolesar-skim vzponom na Ljubljanski grad. Odločali so trenutki in sreća, saj tekmovalni čas ni presegel šestih minut. Milja Muhvič tretje in Me-tod Moćnik (6. mesto) sta bila le uvod v uspešen vikend. V soboto se je serija nadaljevala na vzponu na Celjsko kočo. Jure Kukovič šesto, Mit ja Muhvič tretje in Tomai Kališ nik prvo mesto. 17-letni dijakje presenelljivo ugnal vse starejše konkurente znanih imen iz naše domovine gorskega kolesarstva. V nedeljo še kros v /lirski Bistrici. Na sceno sta zapeljala še Tadej Tro-bevšek in BoStjan l^es, ki sta prep-ričljivo ugnala vse konkurente v svojih kategorijah, mladi članski do 23 let in mladinski. »Še dobro nismo začeli dirkati, že je mimo mene pridrvel eden v Calcilovem modro-belem dresu. Da bi me Tro-bevšek prehitel za en krog, se mije zdelo le malce preveč, anipak na mladincu Bošljana Lesa nisem po-mislil. Sedaj vem, kdoje. Hiter je, hiter«, je pripovedoval eden od konkurentov iz domialskega kluba. Uspeh je s tretjim meslom v kategoriji elite dopolnil Jure Kukovič, ki se je žudnji dve leti preizkušal predvsem v spustu. Specialisli za to disciplino so se prvič za slovenski pokalpomerili na »Olimpus Dow-nhillu« v Zagrebu, ki ga medna-rodna kolesarska zveza (UC1) raz-vršča v visoko El kategorijo. V moćni mednarodni konkurenti, predvsem avstrijskih kolesarjev.je Aljoši Martinjašu le za pol sekunde (I. Avslriječ Golles) ušla izred-no lepa mednarodna zmaga. Drugo mesto je bilo vsekakor dovolj za prvih 25 točk za slovenski pokal. Blato in sila zahlevna proga sta malce zagodla mladim u Roku Podbevšku, »ki se je po nepotreb-nem valjat po tleh«. Vseenoje tretje mesto dokaz, da do zmag ni da-leč. Sandi Srdarje bil najhitrejši v kategoriji »masters«. V generalni razvrstitvi bi bil deveti. Ze čez te-den dni, na spustu pod mariborskim Pohorjem, ki je organizator-jem služil kot generalka pred sve-lovnim pokalom (da res, svetovnim pokalom), se je zgodba ponovila. Sandiju Srdarju zmaga v kategoriji masters - pred Avstrijcem Cin-cio. Rok Podbevšek četni med mladinci, hitrejši le A vstrijci. Četr ti med člani in drugi med našimi pa je bil ludi Aljoša Martinjaš, ki je bil sicer najhitrejši v kvalifikaci-jah. Neustrušnemu športniku iz Komende, ki je bil boj z motokro-sistom Kernom za najboljšegu športnika le mlade občine (za zdaj gre športniku s pogonom na lastno energijo za odtenek bolje), do maksimalne zbirke ločk slovenskega pokala manjku 5 točk. Aljoša Martinjaš bo v naslednjih dneh (27.-29. maj) nosit tuđi glavno breme uspe-ha naših na dirki svetovnega pokala v Mariboru, v'redno ogledu.« Ostanimo na Koroškem! Na vzponu na Bricnikov vrh nad Radljami na Koroškem je zmago sicer odne-sel domaćin Denis Onuk, drugi na mengeškem polju, vendar tretje mesto Milja Muhvića, četrto To-mafa Kališnika in peto Metoda Moćnika v absolulni razvrstitvi -na cilj so pripeljali v razmaku IH sekund - je le pika na i dvoteden-skih dosežJcov Calcit teama. Kolesarska dirka po Sloveniji tuđi skozi Kamnik Prvi leden v maju je Slovenija ži-vela v duhu kolesarstva. Po slovenski deželici je potekala šesta kolesarska dirka »Po Sloveniji«. Del kolesarske karavane je v petek zdr-vel tuđi skozi kamniško občino. V etapi od Maribora do Ljubljane so vrh doživeli na 902 m visokem Čr-nivcu z gorskim ciljem prve kategorije. V Kamniku pa je bil tuđi vmesni teleći cilj. Obe »[<>,' ■ , pobrat Novomelfčan Martin Uci gane, ki je sam bežal pred 120 šte-vilčno glavnino, v kaleri se je tru-dil tuđi Hajko Petek. Ijepo šte vilo navijučev na Crnivcu in tuđi dru-godob progi je dovolj velik dokaz, da Kamnik živi kolesarsko. METOD MOĆNIK / leve proti desni: Marjan Burja (drugouvrščeni), Franc Spruk (zmagovalec) in Rufad Sadikovič (tretjeuvrščeni). DRŽAVNO PRVENSTVO Z ZRAČNIM OROŽJEM 8, državno prvanntvo v strnljnnju v, /.ratnim onmjimi ji- IcUih polukata aprilu v l/mhivi v urganlziu-ifi SD Vurstroj huKbivu in ŠfMirlno stmlukegn kluba MiSovcI. Prvi dan tekimivanja su tmaloplU pionirji. KumniGku <>kipn pufo-Jtaft'v v sustavi Siinon l\>d%orfvk, Juro lJfrovwk in drogu llgovfii'k ]c /AiHvdki odlično (i. iik'hU) irifd 'X. ekipumi l'ounituv.Di) je bil Si-mm foclgorbok .0. (178 kr.l, Jure Ifcov&k fi t!7H kr.) In (in%'n li/rov-Hak 74. (k>9 kr.l Trebu je i>ovt!diiti, tlu je pionirsku koiikun-in-a nuj-vafiju. saj je nastopilo kur 94 posanx'/,tilkov. V kategoriji mlajtiih mladincrv s puško je naslopil An'/.e lUulej in osvoji! bnmustf) kolajno s :}72. krogi. V isti kategoriji, vemhir s pik-toloje od naših naslopil Klu/. liiirju in s 'MH. krogi y/dse(\et /,eh tlolmi 7. mesto. V mladinski konkurenci s puško smo Kuinnićuni v ogenj ix>slall nuša najlniljsu strelcii Damjana Kurju in Milio Iladf'JH. Militi je osvojll I. meslu !n naslov drznvnega prvaka, fnmtuvll pu je ludi nov dr-ftavni mladinski rekord s puško. Miha je prvo inest/i ubranil v finalnim nasti>pu in lako s !'M. krogi jm rednem delu uslrelil (IH4.0 kroga. Dumjan je bil v rednem delu U. s ,V»,9. krogi, v finalnem na-sU>pu pa je ■/, odličnim fttreljnnjem dosegel 4. umsU) s fXH>,2 kroga. V članski konkurenci s puško sta nantopila Marjan Hepic in Si-min Ković, Marjan je /.asedel 24. (?>74 kr.), Siinon pa M). mesto ('M) kr.l V tej konkurenci je seveda /jnagal Rajmond Dehever ,«; ftlKi.H kroga lS9.r> kr. v rednem delu). V /.enski članski konkurenci so nasUipile tri nane strelke in m-sedle iinslednja mesla: lienala Oruđem 4. mesto s >lKt,U kr (:iH7 kr. redni dol), Hojana llomlmč 7. mcslo s 4HD.7 kr. (Ml kr redni dell in Vesna Zore III. mesto s :i7'.i krogi. Ekipno so naše rlunire osvojile /. mesto. S pištolo mi nastupili ludi člani in dosegli naslednje re/.uhat«: 10. mesto Martin Ihgačnlk Ml krogov, 21 mcslo Roman Radij r,w km gov in 2H. mesto Jane/, Johansson M2 krogov. Kgipno su se uvrstili na 7 mesU). V ženski članski konkurenci je od naših nastopila l'ršu l'ogać-nik in s :iTJ. krogi v rednem delu in s koucnini rc/.ullatoin 1f>7,!> kroga osvojila srebrno kolajno. 'Vekmovnnje je Inki odlično i/vcileno. naslopikijr kar 4-ii strelcev iz vsi1 Slovenije, /,atosu uvrstllvenudili tekmovahcv v sam vrh vred-ne vse /Milivale. Oli tcj priliki se /.ulivaljtijcmo ludi našim spotmiir-jem, ki so; /AU kiicev, po >cd-nješolskc tlu tn>Mwi.-.Mi' n.^i v.,v, ve-čina je zaposlenih, najdejo pa se tuđi nezaposleni... Vsem pa je, kot pravijf), skupno iskanje nečesa glob-Ijega v življenju in potreba po duhovni rasti. P.Š. Videti Pariz in umreti Na ekskurzijo po Franciji so nas odpeljali naši preljubi profesorji Va-lerija Podjed, Šonja Trškan in Lojze Eiffelov slolp Vrankar. Tja smo lahko odšli le tišti, ki hodimo na geografski krožek, na katerem je vedno zelo zanimivo. Med nočno vožnjo smo prestopili slovensko-avstrijsko mejo na Kara-vankah, avstrijsko-nemško pri Salz-burgu ter nemško-francosko pri Strasbourgu in se odpeljali do Reim-sa, kjer je bil naš prvi ogled (katedrale). V nadaljevanju dneva snio se zabavali v Eurodisnevju. zabavišč-nem parku za male in velike otroke. »Prenoćili« smo v hotelu na vzhodu Pariza. Naslednji dan smo se v jutra-njem sonćku povzpeli na Eiffelov stolp, ki pa je. ponoči videti lepši. V latinski četrti smo si lahko privošči-li kosilo, vendar smo nekateri raje obiskali že prcizkušeni Mc'Donalds. Videli smo veliko gotsko katedralo NotreDarne in Pompidojev center -zbiraliSče umetnikov. Vcčerni program je bil ogled Pariza by night in sicer peš ali pa z ladjico po reki Se- ni. V ponedeljek smo po obisku par-fumerije lahko zapravljali denar v Versacejevih trgovinah - mimogre-de, Pariz ni primeren kraj za nakupe. Popoldne smo si v dolini reke Loire ogledali lovski grad Chambord in se nastanili v Holli-day Innu v Bloisu. V tem razkoš-nem hotelu smo si z mladimi Američani delili kulturna doži-vetja. Med večernim sprehodom po mestu smo prišli do spoznanja, da je nočno življenje precej pusto (in drago: džus 600 SIT). V to-rek smo se pripeljali do Normandije - dežele smrdljivih sirov in nemirne zgodovine. Prišli smo do \x Mont-Saint-Michela, zname-nitega samostana na otočku, kjer je razlika med plimo in oseko 14 metrov. V nadaljevanju smo se sprehodih po 600 let starem ob-zidju mesteca Dinan. Z veseljem smo si nakupili tuđi letno zalogo smrdljivih sirov. Za ljubitelje pta- zgodovinske umetnosti in poznaval-ce Asterixa bi bil zammiv 9 metrov visok menhir pri kraju Dol-de-Bre-togne. Naš zadnji dan je potekal v znamenju obmorskih mest. Najprej smo si ogledali obalo Cote de Nacre, s katere so 6. junija 1944 poslali 135.000 vojakov osvobajat Francijo (izkrcanje v Normandiji). V mestu Bayeux smo videli 70 metrov dolgo tapiserijo s prizori vdora Normanov v Anglijo, ki jo je dala narediti kraljica Matilda vi), stoletju. Za kosilo smo si ogledali mestece Honfleur. Zadnji ogled naše ekskurzije je pri-padal pristanišću Rouen, kamor smo se pripeljali čez znameniti most Pont de Normandie prek Sene. Na poti domov smo doživljali nepopisljive duševne muke ob 3-urnem gledanju Ti-tanika. Utrujeni od dolge poti in rah-lo omamljeni od vonjav sirov smo v četrtek popoldne prišli pred ŠCRM. Imeli smo se lušt"n in kljub viđenju Pariza se nismo umrli. NINA JEMBC ANKA AŽMAN 3. letnik S( KM NAPRAVE ZA VARČNO OGREVANJE - plinske in oline peči BUDERUS, VIESSMAN FFPOTERM, JUNKERS VAIIANT - sonćni kolektoiji, toplotne ćrpcilke - sončne celice za pridobivanje elektrike KON TIKI SOLAR, d.0.0. Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA) Tel.: 810-380 OTROŠKA TRGOUIKA GAJ Svetčeva pot 3, Kamnik, tel.: 81 5-781 (ob železniških zapornicah na Kranjski cesti) IZKORISTITE CENEJŠI NAKUP DO NOVEGA DAVKA! OBLAČILA ZA OTROKE OD 0 8 LET -PAMPER5 PLEMIĆE 3.780 5IT; IGRAČE TRENIRKE I.99O5IT; OTftOSKA OPREMA 14 27. maja 1999 Kamniški ObČAN Ljubljanska 85, Domžalc Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 711 229 HRVAŠKA NOVE. NIŽrE CENE - več kot 50 poćitniških ciljev ob jadranski obali z več kot 350 različnimi objekti (hoteli, apartmaji, penzioni, zasebne sobe) - posebej priporočamo srednjedalma-tinske otoke (BRAČ, HVAR, VIS in MAKARSKO RIVIERO) z organiziranim letalskim prevozom ali možnost lastnega prevoza. CIPER - hit ob koncu tisočletja (LIMASSOL, LARNACA, AYIA NAPA) že od 59.900 SIT (letalski prevoz iz Ljubljane v Larnaco na Cipru in nazaj, namestitev z zajtrkom, prevoz letališče-hotel-letališče, slovenski predstavnik). Možni večdnevni izleti z ladjo v Sveto deželo in Egipt. ■ posebni promočijski izlet na Ciper od 18. do 21. junija z letalom, 3 polpenzioni, izleta v Nikozijo in Pafos 59.900 SIT • vrsta drugih počitniških ciljev v Španiji, Maroku, Tuniziji, Grđji Za vsa dodatna pojasnila in za kataloge pokličite TENTOURS, tel.: 711-229 ali jih obiščite na Ljubljanski 85 v Domžalah. Možnost plačila na obroke (5 čekov) ali ugodni kredit TOM + 0% do 9 mesecev. Pestra izbira - ugodne cene Testna vozila - promocijske cene LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74, Komenda, te!.: 841-660 VGtKO CSRA ^* 2ew Kopitarna Sevnica PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-250 ODPRTO OD 9. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE. Nova OPEL ASTRA sedaj na ZALOGI! Nova OPEL FRONTERA že v prodaji! Ugodni krediti T+3,75% do 4 let! Menjava staro za novo. Izredni popusti za modele OPEL CORSA v mesecu aprilu. Želimo lepo prvomajsko praznovanje! Pogodbeni prodajalec in serviser vozil Opel avtotehna W k in KOSEC d.O.O. Kamniška 19, Domžale, Salon: tel. 061/716-092, Servis tel. 061/715-333 OPEL-0- SflAHi Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: N. C.: 061/720-020 TEL.: 061/827-030, 827-035 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/827-045 FAKS: 061/713-288 e-mail: st§sam.si e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO >► IZKORISTITH UGODNE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE: • STREŠNIKA Bramac, Tondach, Robrovec in drugih kritin • barv za polepšanje vašega doma • vseh vrst opek • pranih plošč, tlakovcev, robnikov • cementa • vseh vrst izolacij • apna • ter ostalega gradbenega materiaUi. • artnaturnih mrež, betonskega ielem GOTOVINSKI POPUSTI 01) 5% DO 17% TER MOŽNOST BREZPIAČNK DOSTA Vli 7. A VTODVIOAI.OM AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA OPEKA POROBLOK WIENERBERGER 29 in 39 Izkoristile čas za nakup pred bližajočo se uvedho davka na dodano vrednost. ^ NOVO: OPAŽ ZA OKROGLE STEBRE V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Internet: WWW.SAM.SI Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. 061 716 185 AS Audi MflftKET Trdinova 7/a, ljr£ H ■ l/ft/t/ll/ISl Mi Kamnik .p>oA |§|g| ^B rncincf m tei.: si 4-680 V9S*°^2^ ■■ H d£Otk .t^^^^Hl^vPil^ O fifi I ^^^f^^ ***** ^^^^| ^^ 4^j/ JJ&fg BM!l!!l^|fite multivit, O,S|H*J WM Akcija velja ~^9pjp0W^^\ *1 VH^ ^^^^^Q|H^4| ^HV do prodaje zalog. i V^F ^>ll^Ppl^^Hi ^^J Kamniški ObČAN 27. maja 1999 15 OSVEtlLNA POSLASTICA Dobrodošli v NAKUP-u vsak dćin od 7. do 21. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure, ob nedeljah od 7. do 11.30. -^^~^*^2rff^^^- Šutna 48. tel.:831-502 RQDEX Rova, Rovska cesta 2 1235 Radomlje - —---------------1 prodaja 727-798 servis 727-010 faks 727-319 PEUGEOT PEUGEOT BOXER že od 2,460.000 SIT 11 PEUGEOT PARTNER COMB1 (drsna vrata) Že od 1,691.096 SIT Pred uvedbo DDV (draž/ih dostavnih vozil) izkoristite ugodnost 5% dodatneea popusta. Novi model PEUGEOT 406 že od 3,329.000 SIT Ugodni kreditni, leasing pogoji: TOM+4,5%, za skuterje pa TOM+0% Na zalogi večja količina skuterjev in koles. Iščemo resnega, mlajšega fanta za krovska dela. Telefon 0609-652-889. Telefon: ^■•VK^vZŠTŠ^^ RTV - HiFi SERVIS POPRAVILO TELEFONOV KVARK d.0.0., Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) Poleg bogato založene trgovine in ostalih fotografskih storitev vam v tem pomladanskem času nudimo tuđi 1ZREDNO UGODNO FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJ&TNM DNWOV, PORTRETOV,... V NAŠEM ATELJEJU. KAMNIK, ŠUTNA 72 tel.:813-896 Odprto: pon.-petek 730-19°° sobota 73°-12°° GRVNT Trgovino, ki zna svetovoti Kamnik, Fužine 9 Tel.: 832-711, 831-011, int. 340 KAKO DO LEPE TRATE... Oglasite se v naši trgovini, kjer vam svetujemo pri zbiri * semen raznovrstnih travnih mešanic * gnoj i I za trato * vrtnih kosilnic in motornih kos * zalivalnih sistemov (cevi, zalivalci, razpršilci) * sredstev za varstvo rastlin * semen, zemlje, gnojil ... in vse ostalo, kar v tem času potrebujete za lep balkon in vrt Dobrodošli v naši trgovini v Kamniku na Fu/.inah 9 (tel. 831-011, int. 340) vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure V Kamniku kupimo stanovanje do 40 m2. Tel.: Hl 1-353 po IH. uri. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel: 738-157, 040-214-660. Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno solo. Prva informativna ura brezplačna. Tel: 832-017. Garažna vrata, dvokrilna 2,25 m x 2,25 m, dobro ohranjena, zelo poceniprodam. Tel.: 041-664-440. Student fizike instruira fiziko in matematiko za srednje in osnovno solo. Tel: 814-739. Krompir jedilni, rdeči prodam. Tel: 064-311-962. VABLJENI! Prodaja plodov VRTNIH JAGOD in ZGODNJEGA KROMPIRJAv juniju. Jenko, Mlaka 16, Komenda, tel.: 842-163. K tebi želim, moj liog. ZAHVALA Rcšena zemskega trpljenja je odšla v večni mir, k Bogu, naša zlata mami in ljuba hčerka MARIJA GORJUP roj. Mlečnik, iz Šmarce Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremili na zadnjo pot, darovali cvetje, svece in v dobre namene. Bog povrni Angclci in drugim sosedam, ki ste nam pomagale v zadnjih nočeh. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalu jači: otroci Kebeka z možem Janezom, Miriam. Marko in Andrcj ter v bolečini Tvoja mama Šmarca, maj 1999 Nejokajle na mojem grobu, Ic tiho k njemu phstopite. pomislile, kako trpeln sem in večni mir mi zaletite. Po težki bolezni nas je v komaj 62. letu življenja zapustila naša draga mami, hči, stara mama, sestra in teta ELAZAVRL iz Kamnika, Podmorska pot 13 Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, njenim in našim sodelavcem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, svece in za maše ter številno spremstvo v njen prerani zadnji dom. Se posebej hvala dr. Milošu Wahlu in drugemu osebju bolnice dr. Petra Držaja za skrbno /dravljenjc. Prav lako hvala predstavniku Svilanita za poslovilni govor, pcvsem za občuleno zapete pesmi, izvajalcu Tišine in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujači: sinova Tomaž in Marjan i. družino, hči Nataša /. družino, mama, brata Franci in Lojze ter sestra Marica i. družinami Kamnik, Grosuplje, maj 1999 PIVNICA PRI PODKVI Avgunt Doma s.p. Kamnik, Trg svobode 1, teL: 817-184 vabi na. već vrst MALIC od 500 SIT in KOSIM po 900 SIT Pripravimo vam tuđi jedi po narodi u, jedi i/ jagnjetine, jedi iz babičinega lonca (već vrst fctrukljev, žlikrofi...), pizze od 600 SIT l'Dskusilc nuši' donuićc medeno vino! l'rk.akujomo vas od |w>nwj«ljka cio potka od 7. do Z'i. ure, ob sobotah od 7. do 15. uru. Rhododendron center, d.o.o., Radomlje vabi s pestro ponudbo V TRGOVINI JURČEK na Stranski 9 v Domžalah, tel.: 710-186 in VRT na Ljubljanski 67 v Domžalah, tel.: 722-4 o^ BALKONSKA J? bržljinkecvetočepo100 5IT, ^ QjT pelargonije cvetoče po 190 5IT... y Velika ponudba ENOLETNIC IN SADIK ZELENJAVE. Izkoristite ugodno priložnost še pred uvedbo DDV za nakup KOSILNICE - 20 različnih tipov, tuđi bočne, kosilnice za brezine, traktorske kosilnice za vrt. Še vedno imamo pestro izbiro škropiv, bioškropiv, gnojil, zemeljskih substratov... Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.:727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od T do 17h Velika izbira barvnih etekel in ogledal, izdeiava eteklenih vitrin, termopan stekla, zaeteklitev z okraenimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno eteklo... ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 67. letu življenja zapustil naš mož, ata, brat, stric, boter in tast DOMINIK KOROŠEC iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in svece ter spremslvo na njegovi zadnji poli. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, Irobentaču za zaigrano Tišino in g. Merćunu za poslovilni govor. Zahvala dr. Ambroževi in vsem. ki ste pomagali nam in našemu ati^ob le/.ki bolezni. Žalujoći vsi njegovi Kamnik, maj 1999 Jaz notern. da bi svel s/mznal skrivnosli moje in bolesti, kako sem ljubila, kaj prestala, prepuštam sodbo Bogu in vesti. ZAHVALA V 82. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra in leta MARIJA KUHAR Iskreno se zahvlajujemo vsem sorodnikom, sosedom, našim sodelavcem, prijateljem in znanem za izrečeno sožalje, podarjeno cvelje, svece in darove za svele maše in cerkev. Posebna zahvala župnikoma dekanu Nikolaju Pavliču in Janezu Jenku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Da ste našo mamo imeli radi, ste dokazali s svojo številno udeležbo na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Žalujoći vsi njeni Podboršt, Moste, Gmajnica, Stuttgart, Tržič, Vranja Peč, maj 1999 UF... POSTAJA VDOČE... V KAJ V&E BI ČLOVER &l PODAL. DALEŽEJEN NE BI OATAL ... TODA, DE&ITEV JE DODANA IN V6EM ŽEJNIM DOLGO ŽE DOZNANAj m 0KLEVA3TC, ZAttTgVAJTC: WV ^oV^l^^cAC0^ «samo259 sir) /OSVI /,ll MA I'.KI /Al KOIIOI "SA PIJACA - 8 OKIJSOV ^ ^ GOLDEIN AGE za samo 119 SIT/1 ( ODLIČNO ~~~~ OO^ ^"^^\ I PREMIOM Češko pivo i*saIT° N^eSki prvak - 0,5 litra 20x89 SIT ZA CEL ŽABO,!/ LUIULIL flHhVRATI V blagovnici Vele boste našli vse za brezskrbno uživanje počitniških in dopustniških dni« Velika i/bira kopalk priznanih domaćih in tujih proizvajalcev. Wi[»iu»i_______ 6.1GO.- Atraktivni modeli, modne barve in vzorci, kakovostni materiali Natikači za na plažo A 99O,- /a iiclol')ti(> hojo v pok'inili dneh -nalikaći v razlk'nih>| maHTialih in barvah R^CM|fik^22KSUy2m^(>Pume brisače Svilanit Brig^^a Šampion v HJjn/iu'nih !> ii\ ih lfo\ 1 ,(J_ . Otroški kompleti iz bombaža, v razlićnih barvah in vzorcih že za 1.89O,- ^H;i C 1a! )riela ^^Hflctuh vzorcih, ^ ^mBS^SKKM ■|) wmm9O7~M Moškc bcriiiuda kratke hlače že za *Em^Em%Mg — Ženske majice že za J/mS£tmm%Jg"" NAPREDEK BLAGOVNICA VELE, Mestni trg 1, Domžale, Tel.: 061/718-100 nrlnrfMBP^ffiv4a-nO fin T9-30 v snhntn od 7;30 do 17:00 um NAPREDEK Trgovina d.d., Ljubljanska 64, Domžale NOVOv STAREM MESTNEM JEDRU Soseska Mali Grad Kamnik PRIVLAČNE CENE ČUDOVITA OKOLICA SOLIDNA GRADNJA Informacije fn prodala: zil inženirin6 «.- pun *.»...■ V KAMNIKU: Osnjarska ulica 6, Kamnik, Tel.: 061 / 81 75 23 vsak deiovntk: od 9" do 19k, sobota: od 9» do 14" V LJUBLJANI Kersnikova S/S, Ljubljana, Tel.: 0811133 50 40 nak ialomik- ođ 8" io UK sobola: ad S" do 12" ■■■■■■■i AHAOlĆ .. „ --—"^.............. ^.. ^^BB trgovina tei. 722-107 ^ gorenje viš. 144 cm, 681 zamrzovalnika cena: 67.515 SIT imitacija marmorja, * zamrzovalnik | spodaj, i viš. 178 cm j cena: i 94.133 SIT - 11 l< mali Knspmlinjski aparati, kuhinjske napt-, pomivalna korita, barvni TV, glasheni stolpi - originalni rezervni (Uli, - servis pralnih, sušilnih stnijev, malih j>osp. aparatov ! ŠTKDIINIK HKC 7'W RJAV ~W.573 SrT (s steklokcramićn« pl»Sčo, 6» cm) I ! ŠTKDII.NIK KOMBINIRANI 799 .«142.140 SIT (2 plin + cl., heli, 50 cm) .' tfI,AI)ll-NIK R290 -49.277 SIT I visina 144 cm, širina 60 cm) ! HARVNI TV GOKKNJK 51 cm -40.312 SIT ZA CVRTJE ALI KUHANJE ^ P#NASL°gVo"en^AP««0v Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure OOTt? VINSKI TOPU8T1 brezplačna dostava, možnost -•nakupa na već obrokov [T/" KMETIJSKA TRGOVINA JK J ICUOROVEC, d.o.o. Kranjska cesta, ob spodnji ielezniški postaji Komnik, rel.: 041-787-554 vse jrjEi VRT I IM •CIVIETIJO REZERVNI DELI Z/k KOSIINKE BCS, POSODE ZA PRESAJANJE - korita, lonci, ZEMUA, GNOJIIA„, KOSILNICE - ugodno, tuđi na već lekov Pričakujemo vw vsak dan od 8. do 19. ura, ob sobotah od 8. do 13. ure kOčna TIP TOP Glavni trg 12, KAMNIK *& 831-432 AU SI VAŠI OTROCIŽELUO HIŠNEGA UUBUENČKA? FURBY SE BO Z VAMI rGRAL, PtL IN ĆELO POGOVARJAl ZA 11.990,00 SIT. DRAGI STARŠI! ALI VAŠI MALČKIODHAJAJO V SOLO V NARAVI? ZA BREZSKRBNE POČITNICE VAM PONUJAMO VES NAPIHUIV PROGRAM PO UGODNIH CENAR PRODAJA VOZIL: l.ahovče 2, tel.: 064/421 119, tcIVfaks: 054/421 141 SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 064/421193, telJfaks: (H 4/421 021 uecLUv.i£ cizbuz vez.« :i ^.lo^b -UNO 1.0IE5V - PONTO SOLE 3V - PC1NTO COLT - BRAVA 1.2 SX -MULTIPLA 1.6 SX -MAREA 1.8EUCLIM. - SCUDO 1.9TDCOMB. - PANDA 1.1 4x4 - PUNTO SOLE 5V - LANCIA Y 1.2 LE - BRAVA 1.6 SX -MOLTIPLA 1.9 JTDSX - MAREA 1.8 WEEKEND - DCICATO 2.8 TDi MAXI - LANCIA Y 1.2, 8/98, BRAVO GT, 10/98 - MULTIPLA 1.6 SX, 3/99, MOLTIPLA 1.6 ELX, 4/99 KRET+4D?%LET LEASlNG staro za novo