OBVESnLO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJENIH OBJAVI V GOZDARSKEM VESTrNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktua11ne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili :za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji1 naj prispevku ~riložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni' prispevki) recenziramo, ostale pri·spevke recenziramo po presoji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov pr,ispevka. Avtorji lahko zahtevaj,o popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter tocnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bi,vališca (ce niso zaposleni). Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni ma uredništvo osebno, s priporoceno poši'ljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorj,ev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z racunalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmikam med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRb-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni :prispevki morajo biti1 opremljeni s slovenskim in angleškim izvleckom (do 250 znakov), z zgošcen im povzetkom, kljucnimi besedami ter dvojezicnim besedilom preglednic, gratikonov in shk. Poglavja naj bodo oštevilcena z ar:abskimi številkami dekad nega sistema do cetrtega nivoja (npr. 2.3.1 , 1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba oznac·iti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo biti izpisana ležece (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem nacinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a) . Neavtorizirane vire med besedilom je treba vkljuciti~ v vsebino (npr.: ' ... kot navaja Zakon o dohodnini, (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po abecednem redu priimkov prvih avtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, ce delo ni avtorizirana. Vire istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano crko, ce gre za vec del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-UIRL: http://vlado.mat.uni-lj.sUvlado/sgml/sgmluvod.htm. . BROOKS, D. J. 1 GRANT, G. E. 1 JOHNSON, E. /TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H. 1 MOORE, B., 1 968a. Industrijska psihologija.-Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno iin lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest- Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ZGAJNAR, L., 1995. Sekanci ~ sodobna in gospodama oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišca.­ . V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa-potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. ---, 1996. Enciklopedija Slovenije.-10. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.-Ur. l. RS, št. 43-2300/90. Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zaporednjmi, oznakami. Njihove oznake in vsebinra se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna štev.ila se uporab'lja decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del taks tne datoteke, je treba v besedilu oznaciti z zaporedno številko 1in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajoco številko, imenom avtorja in oznako g-ornjega roba. Naslovi' preglednic morajo biti zgoraj-, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presledki. Rocno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izrisani s tušem v velikosti formata A4. Racunalniški fzpisi moraj.o bi,ti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male crke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in nj,enem položaju med besedil-om odloca urednik. Uredništvo GV Gozdarski vestnik, letnik 62 • številka 31 Vol. 62 No. 3 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for fore:try UVODNIK 130 ZNANSTVENE RAZPRAVE 131 146 STROKOVNE RAZPRAVE 163 169 KNJIŽEVNOST 179 DRUŠTVENE VESTI 180 183 STROKOVNO IZRAZJE 183 Maksimilijan MOHORIC Evropska unija in slovensko gozdarstvo Mark SLABE in Janez PIRNAT Prostorastoca drevesa v kmetijski krajini dela obcine Naklo Solitary trees in an agriculturallandscape ina part of the municipality of Naklo Marko KOVAC Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (3. del) Large-scale strategic planning for sustainable development (Part 3) Milan STRLIC Oddaja in sledenje lesa na Gozdarstvu Grca d.d. Kocevje s prenosnimi terminali Wood delivery and tracking with portable handheld termina/s at Gozdarstvo Grca d.d. Mitja CIMPERŠEK Prilagajanje gozdov podnebnim spremembam M. LIPOGLAVŠEK »Forest workers talk about themselves" Janez KONECNIK Zimska smucarska sezona 2004 Gorazd MLINŠEK Državno prvenstvo gozdarjev Slovenije v veleslalomu in smucarskih tekih na Kopah na Pohorju Marjan LIPOGLAVŠEK Strokovno izrazje -hlodovina Uvodnik Evropska unija in slovensko gozdarstvo Prvi maj je casovna prelomnica, ko bo Slovenija postala polnopravna clanica EU. Poleg pravic bomo morali sprejeti tudi obveznosti. Med njimi bo najbolj pomembna izvajanje pravnega reda EU. Tudi na podrocju gozdarstva veljajo predpisi EU, ki jih bo morala Slovenija po vstopu v izvajati. Eden izmed predpisov, ki ga bo morala Slovenija izvajati in se v celoti tice gozdarstva je uredba evropskega parlamenta in sveta št. 2152/2003 z dne 17 novembra 2003. Uredba doloca program dolgorocnega spremljanja stanja gozdov, katerega osnovni cilji so: a) nadaljevanje izvajanja in razvoja: -spremljanja onesnaženosti zraka in ucinkov onesnaženega zraka in drugih povzrociteljev in dejavnikov, ki imajo vpliv na gozdove, kot so biotski in abiotski dejavniki ter dejavniki antropogene ga izvora; -spremljanje gozdnih požarov ter njihovih vzrokov in posledic; -preprecevanje gozdnih požarov. b) Ocena potreb razvoja metod za spremljanje stanja tal, skladišcenje C02, ucinkov podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti kot tudi varovalnih funkciji gozdov. c) Trajno vrednotenje ucinkovitosti ocenjevanja stanja gozdov in nadaljnjega razvoja aktivnosti spremljanja njihovega stanja. V okviru programa Forest Focus so predvidene naslednje aktivnosti: l. Spremljanje vplivov onesnaženosti zraka in drugih dejavnikov na gozdove. 2. Spremljanje gozdnih požarov, njihovih vplivov in posledic. 3. Izvajanje preventivnih ukrepov za preprecevanje gozdnih požarov, ki dopolnjujejo ukrepe dolocene v Uredbi Sveta (ES) št.l257/1999, ter v Uredbi Sveta št. 1615/89 o vzpostavitvi evropskega gozdarskega informacijskega in komunikacijskega sistema. 4. Razvoj metod za spremljanje stanja tal, ponora ogljika, vplivov klimatskih sprememb in biotske raznovrstnosti. Program bo zagotavljal zanesljive in p1imerljive podatke ter informacije o stanju in škodljivih vplivih na gozdove, ki se bodo zbirali in ovrednotilj na ravni držav in EU. Hkrati bo prispeval k ovrednotenju uspešnosti ukrepov za promocijo ohranjenosti in varstva gozdov, kot prispevka za trajnostni razvoj, s posebnim poudarkom na ukrepih za zmanjšanje ucinkov negativnih vplivov na gozdove. Ena izmed obvez držav, ki s prvim majem 2004 postanejo polnopravne clanice je izdelava programa Forest Focus. Komisiji ga morajo posredovati do 3. maja 2004. Izdelan mora biti za obdobje od vstopa do konca leta.V programu se doloci vsebinske in financne vidike izvajanja programa. Hkrati je nacionalni program tudi osnova za sofinanciranje izvajanja obveznosti, ki izhajajo iz uredbe Forest Focus, s strani EU. Glede na dolocila uredbe, EU sofinancira izvajanje programa do 50%, drugih 50% pa zagotovijo države clanice . Pii oblikovanju vsebine programa Forest Focus v Sloveniji sodelujejo MKGP, MOPE in MO. strokovno podporo pa zagotavljajo Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in Agencija RS za okolje. V Sloveniji že poteka osnovni nivo spremljanja na mreži ploskev 16x16 km. V okviru bilateralnega slovensko-nizozemskega projekta je bilo v letu 2003 izbranih 11 ploskev za izvajanje intenzivnega spremljanja stanja, tako da se je poskusno izvajanje tega dela programa zacelo že s 1.1.2004. V teku pa je tudi uvajanje informacijskega sistema o gozdnih požarih. Tako se bomo brez vecjih težav in sprememb vkljucili v program kot ga doloca uredba. Za podrocje gozdarstva EU sicer nima sprejete skupne politike, temvec samo Evropsko gozdarsko strategijo. Torej velja nacelo subsidiarnosti, da to podrocje urejajo države clanice same. Vendar zadeva ni tako enostavna. Leta 1992 so na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu sprejeli Konvencijo o biotski raznovrstnosti, Okvirno konvencijo o spremembah podnebja ter Nepravno obvezujoca izjavo o nacelih globalnega konsenza o gospodarjenju, ohranjanju in trajnostnemu razvoju vseh vrst gozdov. Forum Združenih narodov o gozdovih je na tej osnovi sprejel nad 280 predlogov za akcijo. Na teh iztocnicah poteka Ministrski Nadaljevanje na 184 strani Znanstvena razprava GDK 265 : 621 (497.12 ''Naklo") Prostorastoca drevesa v kmetijski krajini dela obcine Naklo Solitary trees in an agriculturallandscape ;na part of the municipality of Naklo Mark SLABE1 Janez PIRNAr Izvlecek: Slabe, M., Pirnat, J.: Prostorastoca drevesa v kmetijski krajini dela obcine Naklo. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 3. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. lit. 18. Prevod izvlecka v anglešcino: avtorja. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Na 1.580 ha kmetijske krajine nižinskega dela obcine Naklo smo evidentirali prostorastoce drevje. Z zaslonsko digitalizacija smo izlocili gozdne, kmetijske in pozidane površine ter dolocili lokacije prostorastocega drevja. Ugotavljali smo t.i.gluhi prostor in prostorski razpored prostorastocega drevja. V obmocju obravnave imamo 125 dreves in 50 skupinic drevja velikosti do 5 arov, skoraj polovica jih je nižjih od 5 m. Analiza oddaljenosti posameznega drevja od naselij in infrastrukturnih objektov kaže, da je le osem dreves oddaljenih vec kot trideset metrov od omenjenih elementov prostora. zato domnevamo, da se ta drevesa le stežka uveljavijo oz. obdržijo sredi obsežnejših obdelovanih površin. Izdelali smo tudi nacrt lokacij za nadomestno sadnjo. Kljucne besede: prostorastoca drevnina, kmetijska krajina, fragmentacija, raba prostora, obcina Naklo Abstract: Slabe. M .. Pirnat, J.: Solitary trees in an agricuhural landscape in a part of the municipality of Naklo. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. 3. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 18. Abstract translated into English by the authors. English Janguage editing by Jana Oštir. Solitary trees on 1580 ha of agriculturallowland in the municipality of Naklo were studied. We used on-screen digitalisation to determine Jand use and individual forest patches and solitary trees. Spatial evaluation was applied determining solitary trees, and ·'empty space" (the area without any natural vegetation) was established. 125 solitary trees and 50 patches of trees with the size of up to 5 ares were found, with abnost half of the trees lower than 5 m. The analysis of tree disrances from settlements and infrastructure shows that only eight trees are more distant than 30 m. Solitary trees have a difficult time surviving in wide cultivated areas . The study also includes a location plan for substitutional planting. Key words: solitary trees, agricultural landscape, fragmentation, land use, municipality of Naklo 1 UVOD Prostorastoce drevje poseljuje kmetijski prostor odkar ta obstaja . Franciscejski kataster iz zacetka 19. stoletja pozna kategorijo "travnik/pašnik z drevjem", strokovno in zakonodajno pozornost pa mu namenjamo šele v najnovejšem casu. V 20. stoletju smo bili prica številnim spremembam v svetu in tudi pri nas. Šlo je za politicne, socialne, gospodarske in druge spremembe, ki so nepovratno zaznamovale tudi kmetijstvo. Z razvojem mehanizacije ter z obsežnimi komasacijami in arondacijami se je spremenil tudi odnos do prostorastocega drevja in gospodarjenja z njim (PlRNAT 199Ia, b; PIRNAT 2000). V Sloveniji se pomembnejša skrb za to drevnino formalno zacne šele leta 1993, ko je država sprejela novi Zakon o gozdovih. Bistvene znacilnosti novega razmerja so predvsem: prostorastoce drevje se pravno zavaruje, -upošteva se, da izhajajo iz prostorastocega drevja številne funkcije, ki jih je potrebno zaradi splošnih družbenih potreb upoštevati, -ne glede na lastnike je potrebno prostorastoce drevje ohraniti in negovati, -gospodarjenje lastnika poteka v soglasju s stroko, -gospodatjenje se spremeni zaradi take narave v strokovno aktivnost in ni vec povezano samo z interesom lastnika. Z vidika gozdarske stroke je možno pro­storastoce drevje opredeliti z naslednjimi znacilnostmi: -gre za posamezno (posamicno) drevo ali za skupino dreves, 1 M. S. univ. dipl. inž. gozd., Cegelnica, 4202 Naklo. SI 2 J. P. doc. dr., univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, SI GozdV 62 (2004) 3 Slabe, M .. Pirnat, J.: Prost orastoca drevesa v kmetijski krajini dela obcine Naklo -gre za drevje, ki ne raste v gozdu, ampak v kmetijski (agrarni) krajini, -gre za gozdno drevje, -ne gre za drevje, ki raste v naseljih. Zakonodaja šteje med prostorastoce drevje tudi do 5 arov velike skupine gozdnega drevja izven naselij (ZOG, 1993). Poleg naziva prostorastoce drevje srecamo zanj v literaturi še naslednja poimenovanja: "drevnina", "gozdni ostanki", "posamicna drevesa", "skupine gozdnega drevja", "prostorastoca drevnina", "šopi dreves", "osamelci", "drevnina v odprtem prosroru", "skupina drevja", "prostorastoce drevje v kmetijski krajini (ali tudi : v agrarni krajini)". KMETIJSKA KRAJINA OBCINE NAKLO -OBMOCJE RAZISKAVE V raziskavi smo obravnavali šest katastrskih obcin, ki vse spadajo v obcino Naklo. To so katastrske obcine Duplje, Žeje, Strahinj, Naklo, Pivka in Okroglo. Podrocje raziskave se nahaja na levem bregu Tržiške Bistrice in Save, na vzhodni strani ga omejuje Udin boršt, na jugu pa obsega še naselje Polica. Skupna površina obravnavanega obmocja je 1.580 ha. Njegov osrednji del predstavlja del nakelske ravnine, ki pravzaprav pripada Ljubljanski kotlini. Gre za najobsežnejšo wi..irmsko teraso v tem podolju, obenem pa za dolino, po kateri je prej tekla Tržiška Bistrica (ILEŠIC 1935). Ta del predstavlja strnjeno neprekinjeno celoto, kjer se prepletajo kmetijska zemljišca in urbane površine. Le v severnem delu med Zgornjimi Dupljami in Zadraga to ravnino prekinja pas gozda, ki porašca dokaj globoko grapo, po kate1i tece potok Zadraga. Med naselji Strahinj, Žeje in Spodnje Duplje pa se nahaja nekaj metov dvignjena terasa, imenovana Nacovka, katere pobocja so porašcena z gozdom in tvorijo nekakšen venec okrog osrednjega dela s kmetijskimi površinami. Na letalskem posnetku jo lahko prepoznamo po trikotni obliki. Osrednji del se vlece od severa proti jugu, na severozahodu se v vec terasah spusti k reki Tržiški Bistrici, na jugozahodnem ter južnem delu pa se najprej ostro dvigne v z gozdom porašcen plato, imenovan Dobrava, nato pa se zelo strmo, na nekaterih mestih prepadno spusti proti terasi ob reki Savi. Površine pod osrednjim delom so v glavnem porašcene z gozdom, razen kjer se teren razširi v terase, tam so gozdove vecinoma izrinile jase travnatih površin, medtem ko so polja manj pogosta. Razlog, da jase na teh razmeroma ozkih terasah niso intenzivneje obdelane, je vetjetno v tem, da jim gozd, ki jih obdaja, povzroca veliko sence. Najnižje, tik ob reki ležece trase pa so še v neposredni bližini reke, ki te dele pogosto tudi poplavlja. Jase so med seboj locene z gozdom, ki ponekod ni vec kot samo nekaj metrov širok pas. V vzhodnem delu se ravnina konca s sorazmerno strmim prehodom v Udin boršt. Gre za z gozdom poraslo planoto. Enako kot pri osrednjem delu in Dobravi imamo tudi tu opraviri s konglomeratno maticno podlago. Podobno kot v Dobravi so tudi tu pogoste vrtace in suhe grape (ILEŠIC 1935). Znotraj obravnavane površine se nahajajo naslednje vasi: Naklo, Cegelnica, Strahinj, Zgornje in Spodnje Duplje, Polica, Okroglo, Žeje, Zadraga in Bistrica. 3 CILll RAZISKAVE IN DELOVNE HIPOTEZE Z raziskavo smo želeli najprej evidentirati prostorastoce gozdno drevje in ostalo drevnino v nakelski kmetijski krajini, potem smo želeli analizirati njihov razpored v tem prostoru in ugotoviti, t. i. gluhi prostor, kjer je zaradi pomanjkanja ostankov naravne vegetacije preha­janje vrst oteženo. Nadalje smo želeli tudi predstaviti, kako je izginjale to drevje v obdobju od leta 1968 (najstarejši nam razpoložljivi letalski posnetki so iz tega leta) do leta 2002. Skušali smo tudi predvideti, kaj se bo s tem drevjem dogajalo v prihodnosti, predlagali smo tudi mesta za sadnjo novih dreves. Ob delu smo postavili sledece delovne hipoteze: -Predvidevamo, da prostorastoca drevesa, ki so zadnji ostanek naravne vegetacije, pomembno prispevajo k zmanjšanju sterilnega, t. i. gluhega prostora in tako pomembno pripomorejo k izbolj­šanju prehajanja vrst in boljšemu izpolnjevanju socialnih in okoljskih vlog, ki jih ima drevnina v kmetijski krajini. Slabe, M., Pirnat, J.: Prostorastoca drevesa v kmetijski krajin i dela obcine Naklo -Predvidevamo tudi, da prostorastoce gozdno drevje od leta 1968 do danes pocasi izginja tudi iz kmetijske krajine v okolici Nakla, kar pomeni, da skrb za to drevje ni ucinkovita, novi skrbniki še niso našli ustrezne poti za njihovo ohranjanje. MATERIALI IN METODA DELA Za podrocje, ki ga obravnavamo, smo pridobili digitalni ortofoto iz leta 1997, posnetke cikli cnih letalskih snemanj iz let 1968 in 1988, ravno tako smo imeli TTN 5 v digitalni obliki ter karto podrocja 1 : 5.000. Pridobili smo tudi podatke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pehrano o rabi tal (MKGP 2000). Obravnavano obmocje je zajeto na devetih listih digitaliziranih ortofoto posnetkov (DOF) iz leta 1997 in TIN listov oboje merila 1 : 5000, in sicer 5D-25-06, 50-25-07, SD-25-16, 5D-25-17, 5D-25­t8, 5D-25-27, 50-25-28, SD-26-46, 5D-26-47 (Geodetski zavod Slovenije, 1997). S programskim orodjem CartaLinx (HAGAN, 1998) smo najprej izvedli zaslonsko digitalizacija, pri kateri so nam kot podlaga služili zgoraj navedeni digitalni ortofoto posnetki. Z digitalizacija smo izlocili gozdove, ostanke gozda, posamicna drevesa ter naselja oziroma pozidane površine. Cest, z izjemo avtoceste, nismo izlocali. Koncni rezultat digitalizacije so jzlocene površine v obliki poligonov in nekateri avtomaticno izracunani parametri, med drugim tudi površina. Program omogoca tudi dodajanje lastnih para­metrov, kar omogoca kasnejše locevanje med posameznimi izlocenimi površinami. Po izvedeni prvi digitalizaciji smo meje rabe tal preverjali na terenu, vnesli smo spremembe, ki so nastale od nastanka digitalnega ortofota (1997) do leta 2002. Preverili smo obstoj že digitaliziranih prosto­rastocjh dreves, obenem pa smo vnesli tudi posamezno drevje, ki ga ali nismo zaznali zaradi omejene locljivosti pri zaslonski digitalizaciji ali pa drevesa leta 1997 še ni bilo. Obenem smo dolocili tudi drevesne vrsto, izmerili višino in premer ter zabeležili morebitne poškodbe in druge pomembnejše zaznamk.e. Prav tako smo na terenu izdelali nacrt možnih lokacij za nadomestno sadnjo drevja; ta mesta so lahko ob pomembnejših križišcih poti, znamenjih, ob mejah, sredi vecjih strnjenih kompleksov ... , dodali pa smo še lokacije, ki so zaradi reliefnih ali drugih znacilnosti kmetijskim strojem težko dosegljive in so zato potencialna stojišca dreves. Tu so predvsem mišljene razne grbine, jarki, neposredna bližina avtocestne ograje, nasipi ob nadvozih (v primeru, da vegetacija ne bi zmanjšala preglednosti), opušceni manjši peskokopi ... Rezultate prve digitalizacije smo popravili glede na ugotovljene spremembe ter dodali lokacije dreves, kijih na digitalnem ortofotu nismo zaznali. Vsem evidentiranim drevesom smo v tabeli poligonov dodali vse že omenjene parametre, ki smo jih zbrali na terenskem obhodu. Koncno verzijo smo potem v modulu Export izvozili v Idrisi 2.0 (EASTMAN 1995). Tako dobljena vektorsko obliko digitalne slike smo spremenili v rastrsko sliko, in sicer z ukazom Polyras v Raster/polyras modula Reformat. Locljivost rastrskih slik je povsod 1,5 x 1,5 m. Za ugotavljanje gluhega prostora in deležev kmetijskih površin v hektarjih, glede na najkrajše medsebojne razdalje med gozdom, gozdnimi zaplatami in gozdnimi ostanki, vkljucno s posa­meznimi drevesi, smo sestavili rastrsko sliko le-teh površin. Dobljena sliko smo preoblikovali v sliko, kjer so vidni izbrani razredi razdalj. Delež gluhega prostora v obravnavanem obmocju pa smo izracu­nali na podlagi teh površin. Celoten postopek, od izvoza slike iz CartaLinxa naprej, smo tako izvedli štirikrat, in sicer prvic z upoštevanjem posameznega drevja in ostankov gozda s površinami, ki so manjše od 5 arov, drugic pa brez njih. Slednje smo iz celotne slike v Ca.rtaLinxu izlocili z oblikovanjem filtra. Za oba gornja primera pa smo postopek izracunavanja gluhega prostora izvedli še z upoštevanjem poteka avtoceste, kar pa zahteva grobo predpostavka, da je prehod živalskih in rastlinskih vrst preko avtoceste popolnoma nemogoc, ceprav dejansko tako izhodišce predvsem za rastline pa tudi za nekatere živali ni povsem utemeljeno. Z uporabo filtrov smo v programu CartaLinx za obravnavano obmocje izvedli še analizo gozdnih zaplat in krajinskih rudimentov po velikostnih razredih, razporeditev prostorastocih dreves po drevesnih vrstah za posamezne katastrske obcine, enako smo zanje ugotavljali tudi razporeditev skupin drevja s površino manjšo od 5 arov. Tudi analizo tega drevja po v.išinskih razredih smo izvedli z njihovo pomocjo. Površinska razmerja rabe prostora v obrav­navanem obmocju smo ugotavljali s programom GozdV 62 (2004) 3 Slabe, M., Pirnat. J .: Prostoras t oca drevesa v kmetijski krajini dela obc ine Naklo Slika 1: Katastrske obcine obravnavanega obmocja Idrisi, kjer smo na enak nacin kot pri ugotavljanju gluhega prostora prišli do tabelarne oblike površin posamezne rabe, merjene v hektarjih. Na enak nacin in z upoštevanjem analize števila dreves po katastrskih obcinah smo prišli tudi do izracunov povprecnih površin, na katero pride eno posamicno drevo ali skupina gozdnega drevja do površine 5 arov. Analiza ugotavljanja oddaljenosti posamicnih dreves od gozda, naselij, pomembnejših cest, železnice, gospodarskih objektov, gramoznic je zahtevala vse navedeno v digitalizirani obliki. Že iz prejšnjih analiz smo imeli sliko digitaliziranega posamicnega drevja, ki pa smo jo za to analizo morali posebej pripraviti, da smo prišli do želenih rezultatov. Na podlagi starih letalskih posnetkov iz let 1968 in 1988 smo z uporabo stereoskopa dolocili število prostorastocih dreves za ti dve leti. Iz sedanjega stanja in naših ugotovitev o gibanju števila dreves v preteklosti smo ugotavljali, kako hitro drevesa izginja jo. Omeniti moramo, da smo se pii tej analizi omejili samo na posamicno drevje, ki se kot tako pojavlja oz. bi se lahko pojavljalo na vseh treh posnetkih. To pomeni, da npr. nismo upoštevali prostorastocih dreves, ki so na kasnejših posnetkih (leta 1988 in 1997) rasla na mestih, kjer so bile leta 1968 še gozdne površine. Prostorski ureditveni pogoji (PUP 2002) za obmocje obcine Naklo so nam služili za pogled v prihodnost, saj iz njih lahko razberemo potencialne grožnje danes stojecemu drevju. 5 REZULTATI Celotno podrocje naše obravnave meri 1.580,1 ha, od tega gozd in površine porašcene z gozdno vegetacijo predstavljajo 672,9 ha, pozidane površine 244,8 ha, ostale, pretežno kmetijske površine pa se raztezajo na 662,4 ha. Gozdovi in kmetijske površine v nakelski obcini izginjajo zaradi širjenja naselij, pa tudi razlicnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti ter energijske infrastrukture. gozd - c=J kmetijske - površine naselja Slika 2: Razporeditev naselij ter kmetijskih in gozdnih površin v obravnavanem obmocju Slabe, M., Pirnat, J .: P rostorastoca drevesa v kmetijski krajini dela obcine Naklo Površinski razredi (ha) Število gozdnih zaplat in gozdnih ostankov Skupna površina (ba) Povprecna površina (ha) vec kot 200 2 1.756,13 878,06 100-199,99 1 169,13 169 ,13 50-99,99 l 54,13 54,13 30-49;99 o 0,00 0,00 10-29,99 3 45,04 15,01 5-9,99 l 8,27 8,27 3-4,99 2 6,66 3,33 2-2,99 1 2,41 2,41 l-1,99 3 4,21 lAO 0,5-0,99 3 2,38 0,79 0,1-0,49 4 0,67 0,17 0,05-0,09 15 1,05 0,07 manjše od 0,05 50 1,06 0,02 Skupaj 86 2.051,14 GozdV 62 (2004) 3 '"d 1 - D :m 600m, srednje razgiban teren, 72 % gozdnatost, fragmentirani gozdovi. 305 21.293 Zelo razgiban teren, 91% gozdnatost, fragmentirani ohra~eni submontanski in montanski gozdovi. 4 40.096 Humidna klima, nmv > 600m, zelo razgiban teren, 93 % gozdnatost, nefragmentirani gozdovi. 406 25.759 Izjemno razgiban teren, 91,4,% gozdnatost, nefragmentirani in ohranjeni submontanski in montanski gozdovi. 407 11.095 Kot 406 razen: razgiban teren, nefgramentirani ohranjeni gozdovi. 5 4.973 Humidna klima, nrnv < 600m, zelo razgiban teren, 81 % gozdnatost, malo fragmentirani gozdovi. 508 5.034 Kot ekoregija razen: zelo spremenjeni nižinski, submontanski in montanski gozdovi. GozdV 62 (2004) 3 Legenda: Št.= številka; P=površina; Številke gozdnih regij so v nadaUevanju kasneje poenostavljene v naslednjem smislu 406=6, 508=8; Slika 1: Ekoregionalna klasifikacija. Neklasificirana Landsal slika kaže OE Kocevj e z okolico in gozdne regije. Njihova razmejitev temelji na upoštevanju lastnosti predhodnih ekoregij in upravnih meja. Osnovni sloj ekoregij je bil razvit postopno: v prvem koraku je bilo mogoce lociti tri (glej Preglednica 3. Lj . št. l. 2 in 3,4.5 kot celoto. V drugem koraku so bile na osnovi fragmentacije in ekstremnih Lerenov razmejene še 3. 4, in 5. Veljavna meja OE lepo kaže slabost sedanje razmejitve. saj homogene dele širšega prostora deli med razlicne OE. in ustrezne volumne. Postopek izracuna je naslednji : • izracun povprecne LZ za vsako razvojno fazo posebej, • izracun agregata LZ za vsako razvojno fazo posebej, loceno za uravnotežene in neuravnotežene sestoje, • obracun povprecne LZ za GGR. Uravnoteženost prebiralnih gozdov je bila pre­veijena s klasicnim modelom razšlljenih debelinskih razredov (SCHDTz 1989). Pri tem sta bili z obstojeco porazdelitvijo prime1jani dve modelni porazdelitvi, ki sta bili izdelani s podatki GGE Grcarice. OBLIKOVANJE NACRTOVALSKIH ENOT OE Kocevje je predstavljena v preglednici 2 in na sliki l. Pregled obeh virov kaže, da dajejo enoti pecat najmanj šti.J.je razlicni krajinski vzorci: dokaj raznolika krajina na severozahodu , enolicna ravnica Kocevskega polja v osrednjem delu, veliki reliefoo razgibani gozdni kompleksi na vzhodu in zahodu ter Kolpska dolina na jugu. Iz slike l tudi izhaja, da je precejšnje razlike v OE mogoce homogenizirati z delitvijo v ekoregije in manjše gozdne regije. Medtem, ko se prve dobro locijo po kontrolnih faktorjih, se iz njih razvite gozdne regije locijo po faktmjih nižjega reda (pregled­nica 3). Koncept hierarhicnega ekološkega razmejevanja prostora ima velik pomen za ohranjanje zemljiških kompleksov (Bailey, cit. KLUN/DE HAES 1994). Kolikor bi npr. z drugimi uporabniki prostora bilo mogoce doseci konsenz glede najmanjših zahtev do režimov gospodaijenja v gozdnih regijah, potem bi v njih kazalo vzpostaviti naslednje gospodarske GozdV 62 (2004} 3 Kovac . M.: Velil~oprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (3. del) režime: za š cititi gozdno regijo št. 8, prilagojeno gospodruiti v gozdnih regijah 1,4,5,6,7, v regijah 2 in 3 pa gospodariti v skladu s splošnimi zakoni. Iz prvo omenjenega režima izhaja omejeno gospo­daijenje z gozdom in drugimi rabami zaradi ekstremnih terenskih razmer in zašcite Kolpske doline, iz drugega prilagojeno gospodrujenje zaradi ohranjanja ekološke integiitete gozdnih kompleksov skupaj z otoki drugih rab, iz tretjega pa gospoda.Ijenje v skladu z veljavnimi splošnimi predpisi. ANALIZA STANJA V GOZDNI REGUI KOCE-DRAGA 4.1 Vizija Zaradj razsežnosti gozdov in omejenih negozdnih virov je naloga gozdarstva iskati konsenz o celovitem usmerjanju te gozdne regije v smeri stabilne in raznolike krajine. Taka krajina se bo razvijala v mejah stabilnosti in bo zadovoljevala potrebe lokalnih in drugih skupnosti po naj­razlicnejših vlogah prostora in drugih danosti. Ekološka, socialna in ekonomska komponenta trajnosti se bodo izražale s(z): • stabilnim gozdnim pokrovom in stabjlnimi negozdnimi otoki, namenjenimi stanovanjski izgradnji, kmetijstvu, industriji in podjetništvu, • vitalnimi in pestrimi ekosistemi, ki bodo prijazen dom flori in favni, • intenzivno gospodarjenimi gozdovi, še posebej tam, kjer ni izraženih okoljskih in socialnih vlog, • dobro razvitimi socialnimi vlogami, ki bodo dvigate življenjsko raven lokalnega, na regijo mejecega in drugega prebivalstva, Preglednica -1-: Gozdna regija Koce-Draga v številkah • proizvodnjo kvalitetnega lesa in dobro razvito okolju prijazno lesno industrijo in podjetništvom. 4.2 Gozdni pokrov Gozdni pokrov je kompakten in sestoji iz enega, vec kot 23 .000 ha velikega kompleksa (pregled­nica 4). Na drugi strani je zarašcanje kmetijskih zemljišc z agresivno gozdno vegetacijo resna grožnja nadaljnjemu razvoju. Ekološka kom­ponenta je ogrožena zaradi zniževanja krajinske in ekosistemske pestrosti, socialna zaradi praz­njenja regije in njenega razvijanja v smeri cloveku neprijaznega bivalnega in delovnega okolja, ekonomska pa zaradi ekonomsko nedonosnih dejavnosti ter povecanja sivih površin, ki bodo terjale veliko vlaganj v ohranjanje in obnavljanje stanja. 4.3 Okoljske in socialne funkcije Preglednica 5 kaže, da gozd zagotavlja okoljske funkcije na skoraj dveh tretjinah površin. Pri tem funkcije dolocajo režim na približno eni tretjini površin. Bogastvo rastlinskega in živalskega sveta kaže preglednica 6. V nasprotju s habitati rastlinskega sveta, zahtevajo habitati živalskega sveta zahtev­nejšo obravnavo. V veliko-prostorskem kontekstu je pomembna predvsem razmejitev njihovih vpliv nih obmocij, v lokalnem pa je treba zagotoviti varstvo pocivališc. Pomemben element kakovosti habitatov je tudi mrtva biomasa. Povprecni volumen v gozdu ležecega drevja (11,40 m3/ha) predstavlja 3,8% Gozdni pokrov P (ha) P% N PV Min Maks. ±Cl nt. Gozdna regiaj 25.759,0 P gozda 23.542,7 91,39 P kompleksa 23.542,7 1 Prehodnost-kmetijske p./gozd (%) 2,7/97,3 Povezovalnost (razdalja /m) 15 555,0 75 1.250 171 Dinamika sprememb (%-15 Jet) 8 Lastništvo Privatno Državno Obcinsko %_gozdnih površin 22,12 77,88 0,00 Porazdelitev gozda 351-600m 601-850m > 85lm %površine 15,92 37,58 46,50 Kovac , M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (3. del) Preglednica 5: Okoljske funkcije (ZGS 2000d) Funkcija Rang 1 Rang 1 [ Rang2 Rang2 P (ha) p (%) P (ha) p (%) Skupaj 7.980,13 31,35 17.473,77 68,65 Ekološka 2.536,90 9,97 5.856,69 23,01 Hidro loška 3.227,56 12,68 7.190,08 28,25 Habitatska 2.196,56 8,63 4.193,11 16,47 Estetska 19,11 0,08 233,89 0,92 Izlocene površine Pragozd Rezervat Posebni namen Predlagani rezervat Zašcita (ZOG) Druge omejitve P (ha) 95,57 189,05 215,87 39,85 23.90 40,94 Legenda: P=površina; povprecne LZ. Višina je v skladu z zakonodajo (RFP 2000), ni pa optimalna njena razporeditev. V vrsti socialnih funkcij (ZGS 2000d), ki obsegajo skupno površino 924 ha, sta dedišcinska (563 ha) in rekreacijska (330 ha) najpomembnejši v regiji. Naravna dedišcina je vezana na številne naravne pojave. Ker še ni valorizirana v skladu z IUCN dolocili, je tovrstno klasifikacijo treba še opraviti (slika 2) Najvecji potencial za rekreacijo in tmizem brez dvoma predstavljata enkratna narava in razmeroma dobro razvita prometna mreža. Resna ovira je pomanjkljiva cestno-prometna infrastruktura (smerokazi), saj se obisk brez dobrih kart lahko sprevrže v frustracija. Nepricakovana srecanja z divjimi živalmi so ve1jetna. Ceprav je verjetnost srecanja majhna, prosta hoja po gozdovih-razen v organizirani obliki -ni priporocljiva . Enako velja za jahanje in sprehajanje z odvezanimi psi. Mreža objektov, primernih za popotnike in mobilne turiste je za enkrat nerazvita in jo pesti pomanjkanje infrastrukture. Edini izbrani lokaciji (smucišce nad Kocevjem in predlagana rekreacijska pot na vzhodnem delu regije), ki bi se lahko razvili v tej smeri, je zato treba razumeti kot zacetek krepitve te izjemno pomembne socialne vloge. Kljub številnim omejitvam, ki zaenkrat preprecujejo naravi prijazno rekreacijo in turizem, je njena prihodnost obetajoca. Ker je v regiji veliko opušcenih stavb v naseljih in zunaj njih, je treba naj ti možnosti za njihovo cenovno ugodno adaptiranje in za zacetek donosnega gospodarjenja s to funkcijo. ZGS tega seveda ne more storiti sam. Glavna vloga ,mora biti zaupana lokalnemu prebivalstvu, ki mora -opogumljena in financno Preglednica 6: Habitati rastlinskega in živalskega sveta v GR Koce-Draga (ZGS 2000d) Živalskih. Zavarov. v. IDrugo 1 1 P (ha) 3.552,04 209,92 1 Tockovni obj . Zavarov. v. Druge v. Brlog, gnz. Krmišce N~aiališce Št. objektov 26 32 173 94 135 Rastlinski h. Zavarov.v. Mokriš· ce Posebnih . Tradic. h. Gozdni ot. Posebne v. P (ha) 25,12 93,49 1' 15 218,29 4,32 5,83 Tockovni obj. Rdeca lista Zavar. dr. Posebnih. Razisk. pi. , Izj1emna r. Semenja ki S tevilo 24 6 114 38 1 153 1 1 Mrtvi les N PV Min Maks. ± Clnt Stojece mrtvo drevo (m~/ha) 15 4,01 0,00 24,21 3,55 Ležece mrtvo drevo (m3/ha) 15 5,64 0,00 65,98 9,37 Pušcen o stojece drevo (m:J /ha) 15 1,75 0,00 9,32 1,59 Skupaj mtva biomasa 15 11,40 0,00 71,78 10,09 Legenda: h=habitat; obj.=objekt; pl.=ploskev; Zavarov.v.=zavarovane vrste; Tradic. h.=tradicionalni habitati (ki zahtevajo tradicionalno obliko gospodarjenja npr. steljnik); Gozdni ot.=gozdni otok; PV=povprecna vrednost; Min.=minimum; maks.=maksimum; Clnt=interval zaupanja GozdV 62 (2004) 3 Kovac , M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov {3. del) Slika 2: Socialne funkcije v GR Koce-Draga . Krožci oznacujejo naravno in kulturno dedišcino . Kvadrati s križem oznacujejo rekreacijske in turisticne objekte, vprašaji pa raziskovalne objekte ter ucne objekte. podprto s strani lokalnih oblasti in sponzorjev -zaradi pridobi vanja znanja tesno sodelovati z gozdarstvom in drugimi sektorji (naravovarstvo, lovstvo, turisticne organizacije). 4.4 Proizvodna funkcija Ne oziraje se na široko definicijo proizvodne funkcije gozda (ANKO 1995), ta študija obravnava proizvodno funkcijo izkljucno kot proizvodnjo lesa. Po podatkih ZGS (2000d) je skoraj vsa regija primerna za intenzivno gozdno gospodarstvo, saj vec kot 86 % gozdov omogoca secnjo višjo od 5 m3!ha letno. Informacije o funkciji so kratko povzete v preglednici 7. Nanašajo se na šest najvecjih gospodarskih razredov, ki obsegajo vec kot 90 % gozdne površine. Regiji daje pecat površinsko prevladuj o ca združba Omphalodo Fagetum. Z vidika spre­menjenosti so vsi gozdovi razmeroma dobro ohranjeni na skoraj dveh tretjinah površin. Najbolj ohranjeni so enomerni in raznomerni jelovo-bukovi gozdovi (GGR 2, 3), srednje, enodobni jelovo­bukovi in submontanski bukovi gozdovi (GGR 1,9), montanski in nižinski gozdovi (GGR 6, 7) pa so zasmreceni. Z vidika površinske zgradbe dajejo regiji pecat enomerni in skupinsko raznodobni gozdovi. Za oba tipa sta znacilni povprecna sestojna površina 13,5 ha, najvecja pa do najvec 50 ha. Kako uravnoteženi so skupinsko postopno gospodmjeni gozdovi kaže prime1java obstojecega in modelnega stanja razvojnih faz (slika 3). Skoraj v vseh gospodarskih razredih je premalo mlajših in prevec starejših razvojnih faz. Nic dosti drugacne niso razmere z vidika drogovnjakov. Uravnoteženost LZ kaže slika 4. Model je bil izdelan s podatki SVP in površin razvojnih faz. Pri Kovac . M.: Velikoprostorsko stratesko n acrtovanJe za trajnostni razvoj gozdov (3._d_e_l) ___ _ Preglednica 7: Proizvodna funkcija GR Koce-Draga (ZGS 2000b, SAZU 1998, ZGS 2001) Proizvodna funkcija-lastnosti Vsebina Površina (%) Prevladuj o ca združba OmRhalodo Fagetum 77,65 Prevladujoci gozdni tip Drugi mešani gozdovi 33,34 Mešani gozdovi jellke in bukve 30,18 Mešani g_ozdovi bukve in smreke 11,18 Regeneracijska kapaciteta Kriticna v primeru jelke, javorja in hrasta. Gospodarski režim Skupinsko postopno 78,00 Prebiralno 20,83 GGR 1-Jelovo.bukovje na globokih tleh 37,61 2-Jelovo-bukovje na plitvih tleh 7,33 3-Prebiralri.o ielovo-bukovje 20,61 6-Zasrnrecen montanski gozd 7,06 7-Zasmrecen nižinski g_ozd 12,80 9-Submontanski bukov gozd 5,98 Lesna zaloga Skupaj Iglavci Listavci Povprecje (m3/ha) 294,34 130,83 163,47 Delež v lesni zalogi(%) 100,00 44,45 55,54 Letni prirastek (mj/ha/year) 6,82 - - tem kaže levi stolpec zateceno stanje (Present), srednji pravilno (Correct), desni pa idealno (Ideal). Razlika med pravilnim in idealnim stanjem je naslednja: • pravilno stanje je tisto, ki bi moralo biti v naravi, pri tem pa naj bi z vidika razvojnih faz uravnoteženi gozdovi izkorišcali produktivnost rastišc tako kot sedaj, • idealno stanje je tisto, ki bi lahko bi] o v naravi, ce bi z vidika razvojnih faz uravnoteženi gozdovi izkmišcali produktivnost rastišc bistveno bolje kot sedaj. Obe modelni stanji sta bili razviti na osnovi statisticnih dejstev: prvo, pri pogoju, da bi bila sedanja celotna LZ pravilno porazdeljena po vseh razvojnih fazah, drugo pa, da bj skupna LZ težila k vrednosti povprecja LZ razvojne faze, povecane za polovico standardnega odklona. Glede na to, da izmerjeni rastišcni indeksi ne odstopajo bistveno od tabelarnih, bi se boljše izkorišcanje produktivnosti rastišc moralo izražati z drugacnim 70,00 60,00 50,00 (U (1) 40,00 \...._ ro 30,00 o ~ 20,00 o 10,00 0,00 Dev el opmental ph ase s IPresent s Model • Slika 3: Obstojeca in modelna porazdelitev razvojnih faz (površine) (ZGS 2000b). (Legenda: Yg=Mladovje; Ps=Drogovnjak; Ogr=Debeljak; Reg=Pomlajenec. Pripisane številke (npr. Ygl) dolocajo ustrezen gospodarski rared (Ygl=mladovje v GR št. 1) GozdV 62 (2004) 3 1G3 Kovac. M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov(3. del) nacinom gospodarjenja, ki bi vodilo k višji temelj nici. .V primerjavi s skupinsko-postopno gospo­daijenimi je LZ zaloga prebiralnih gozdov višja (370 rn3/ha), prirastek enak (7,5 m'/ha), enako kot preje omenjeni pa so tudi ti gozdovi z vidika porazdelitve premerov neuravnoteženi (prevec drevja v razredu 31-50 cm in premalo v razredu nad 50 cm). 5 OBLIKOVANJE CILJEV 5.1 Vloge gozda in njihovo usklajevanje Rangiranje (glej preglednica4, KOVAC 2004, drugi del) je privedlo do dolocitve okoljskih (ekološka, habitatska, hidrološka), socialnih (dedišcina , rekreacija in turizem) in proizvodnih (lesna proizvodnja) vlog gozda, prikazanih na sliki 5. V smislu medsebojnih odnosov, vloge gozdov niso neodvisne. Medtem, ko so okoljske najveckrat združljive (varovalna, hidrološka), tak odnos nikakor ne drži za socialne, ki so konfliktne že po svoji naravi (dedišcina-turizem) . Najosnovnejše odnose kaže preglednica 8. Med okoljskimi in socialnimi vlogami so konflikti verjetni (ohranjanje zve1i, clovek). Ker jih s fizicnimi sredstvi ni mogoce prepreciti, je treba omiliti oz. znižati verjetnost gotovih dogodkov na najmanjšo možno mero (ekološko osvešcanje javnosti, krepitev nacela preventivnosti, itn). Konflikti med okoljskimi in proizvodnimi vlogami so prav tako vetjetni, vendar ni pricakovati, da bi prerasli v kriticne. Ce pa bi konkretna situacija vendarle zahtevala odlocitev, mora ta biti v prid okoljsk_im (omejitev dejavnosti zaradi samozašcite ekosistemov, varstvo živali jn ptic skupaj z njihovimi habitati in prezimovališci, itn.). Prcgkdnica R: Vrste konfliktov med vlogami gozdov Pricakovati je treba tudi konflikte med socialnimi in proizvodnimi vlogami (rekreacija -pridobivanje lesa). Posebne ukrepe je treba sprejeti v primeru konfliktov med dedišcino in proizvodnjo lesa (npr. vzpostavitev zašcitnih con), medtem, ko je preostale mogoce reševati bolj fleksibilno. 5.2 Oblikovanje ciljev Cilji, v preglednici 9, so zbrani na podlagi poprej definirane vizije, analize stanja in zahtev po vlogah gozdov. Preglednica poleg idealnih ciljev vsebuje še nekatere srednjerocne cilje, ki so v nasprotju z idealnimi postavljeni v casovni okvir. Tak pristop je uporabljen namenoma, in sicer zato, da se pou dati omejenost gozdnih virov in zato, da se odgovorne zaveže k izpolnitvi nacrta. 6 OBLIKOVANJE STRATEGU 6.1 Genericna strategija Razvoj regije se mora usmerjati s prilagojenimi režimi gospodrujenja, s katerimi je mogoce krepiti vse komponente trajnosti, ne da bi se pri tem ogrozila ekološka komponenta. Le-to je treba pospeševati na vseh ravneh. Na krajinski ravni je treba ustaliti delež gozda. Ne-gozdne otoke se ne sme prepustiti zarašcanju z gozdno vegetacijo, ker tudi ti pripomorejo k dvigu pestrosti krajine. Ce gozdarstvo zares ima voljo po ustavitvi procesa, mora samo zaceti iskati konsenz glede prihodnjega razvoja regije in partne1je, ki bodo zagovatjali in udejanjali skupne ideje v vsakodnevnem gospo­daljenju s prostorom. Ekološko trajnost na ekosistemski ravni je treba v vecini primerov ohranjati. Pri tem je vendarle treba upoštevati dejstvo, da nekaterih površin ni mogoce vec povrniti v prvotno stanje s pomocjo Virstica vpliva na stolpec VR ZH GH GD GR GLe GL Gospodarjenje za varovalno funkcijo rastišca (VR) s s s S,N N,S s Gospodarjenje za varstvo habitatov (ZH) s s s N,C N s Go~odarjenj e za vodo (GH) s s s N N N Gospodar.jenje za dedišcino (GD) s s s N,C N N Gospodarjenje za rekreacijo in turizem (GR) c c N N,C N c Gospodarjenje za les (GLe) C,N c N,C N,C c c Gospodarjenje za lov (GL) N N N N N,C N Legenda: N:: Nevtralna; S= medsebojno združljiva; C= kompelitivna ali konflikrna; VR== varovanje rastišca; VH= varstvo habilatov; GH= gospodarjenje z vodo; GD= gospodarjenje za dedišcino; GR== gospodarjenje za rekreacijo in turizem ; GLe= gospodarjenje za les; GL= gospodarjenje za lov. Kovac. M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovan1e za trajnostni razvoJ gozdov (3. del) j• ~gkJ nica (): Idealni in dolgorocni cilji GR Koce-Draga OKOLJSKE VLOGE Ohranitev gozdnega pokrova in njegove integritete. Zaželeni delež gozda 90±2%. Utemeljitev:Ohranjenost gozdnega pokrova. Ekološka enkratnost. Pomen za lokalno in nacionalno ekonomijo. L Zaokrožitev iz gospodarjenja izlocenih površin. Optimalna skupna površina je 2-4% površine GGR. Utemeljitev:Krepitev sonaravnega gospodarjenja, ohranjanje genske banke, razumevanje naravnih procesov in širjenje znanja (FDPS 1995). Tradicija: nekatere površine so bile izlocene že pred 100 leti. 2. 3. Ohranjanje zdravja gozda z direktnimi in indirektnimi ukrepi. 4. Izboljšanje regeneracijske kapacitete (kjer dovoljujejo razmere). 5. Ohranjanje ekosistemov, ki gostijo zašcitene rastHnske vrste. 6. Ohranjanje rastlinske pestrosti na 62% površin. Na preostali površini (38%), ki je že znatno spremenjena, je treba stanje v primerjavi s sedanjim izboljšati za vsaj 20%. Utemeljitev:Rastlinska pestrost, zdravstveno stanje in škode zaradi objedanja so medsebojno povezani (ne vzrocno). Dokler ucinki obeh zadnje omenjenih procesov ne bodo zmanjšani, je treba upravljanje usmerili v odpravo škod. 7. Izboljšati porazdelitev (sedaj neenakomerna, kljub ugodnemu povprecju) mrtve biomase v vseh GR. Utemeljitev:RFP 2000. 8. Ohra-rUanje in izboljšanje razmer v gozdovih z okoljskimi vlogami. Prepovedati uporabo mineralnih olj kot pogonsko gorivo v naslednjih 10 letih. Utemeljitev: Poroznost kraškega sveta. 9. Ohranjanje brlogov in gnezd zavarovanih vrst. Utemeljitev: Zakon o ohranjanju narave in MKVERZ ( 1999). 10. Ohranjanje ha bi tatov ptic (splošno). Kjer je primerno (jase, sprehajališce) obogatiti sedanjo dre vesna sestavo s plodonosnimi vrstami (do 10% na ploskvi). 11. Ohranjanje rastišc divjega petelina s podaljševanjem proizvodne dobe v izbranih debeljakih (kjer to ni v nasprotju z uravnoteženostjo gozdov). Utemeljitev: Divji petelin je zavarovana vrsta. 12. Splošno ohranjanje pestrosti živalskih vrst. Vnašanje ne-avtohtonih vrst ni dovoljeno. 13. Upravljanje in zniževanje konfliktov med clovekom in živaljo na najmanjšo stopnjo. Pripraviti in izvajati strategijo o omilitvi konfliktov v naslednjih 5 letih. Utemeljitev: neprijazni dogodki ne dvigujejo ekološke zavesti, niti pripomorejo k trajnostnemu razvoju GR. - 1 SOCIALNE VLOGE - l. Opremiti ceste s smerokazi v naslednjih 2 letih. 2. Zaokrožitev mreže obmocij primernih za rekreacijo (vsaj še 3 dodatna obmocja v naslednjem nacrtovalskem obdobju). Opremiti že obstojece lokacije z infrastrukturo. 3. Obogatitev drevesne sestave v okolici rekreacijskih in turisticnih obmocij (do 10% takih dreves v obmocju) . 4. Ohranjanje dedišcine v skladu z IUCN priporocili. 5. Upravljanje konfliktov med rekreacijsko in dedišcinsko vlogo. Utemeljitev: Trajnostni razvoj in dviganje blagostanja lokalnega in drugega prebivalstva. Dvigovanje zavesti za ohranjanje dedišcine. PROIZVODNA VLOGA l. Vzpostaviti uravnoteženo stanje gozdov v skupinsko postopno gospodarjenih gozdovih (v smislu površin 1 in mas) v 40 letih. Doseci idealno povprecno LZ (ob normalnem gospodarjenju) v naslednjih 40 letih. Utemeljitev:Starejše gozdove je treba pravocasno vpeljati obnovo zaradi preprecitve še vecjega zastaranja. 2. Vzpostaviti uravnoteženo stanje v prebiral nih sestoj ih v naslednjih 40 letih. Idealna porazdelitev volumenskih deležev je: 1 razširjeni debelinski razred (RDR) -15-20% mase; 2 RDR -40%; 3 RDR-40-45%. Doseci povprecno LZ 410 m'lha v naslednjih 40 letih. naravnih sil ampak z melioriranjem. V primeru Propadanje gozdov in škode zaradi objedanja so gozdov, mora biti prioriteta dana mocno spre­ resna grožnja trajnostnemu razvoju. Ceprav sta menjenim in izmenjanim gozdovom ter grmišcem problema neodvisna, oba ogrožata regeneracijsko na ekstremnih legah. kapaciteto gozdov in njegovo pestrost. Dokler ju GozdV 62 (2004) 3 155 Kovat. M. : Velikoprostorsko stratesko nacrtovan)e za trajnostni razvoJ gozdov (3. del) 80,00 ......------.,.-...".."..--=-------,.,.----~=~~.,....---.,....---=-.,....---. 70 ,OO ~-=-========--=-::_;;;.~=--IH---=:::..::!:_--:~~:::::::::==.=::=-?~~~...;;::...:::.__--:,.,---=~~~ 60 ,OO +" ·"--~=ff~="'""'"=~~91P==---:-:-....;:;;;.:...:..=.!....::;,.....,..."".--.:===:~~~r---=..__,,.-~..__-""_....j 50 ,OO -t----::n~~:;.;.;.=..,.~-41 111:------::----;r--1--..;.:.:...;.......;.;...___;;,=-'­40 .oo -t"'""'=------tlll f---"-::-~-~.........:il·l=-~~-=ilt-=ti. 1'"-----­30 .oo ~=-=~"'illl ~=---=-~...,......,,. 20 ,00 10,00 o ,oo "<;: ..­ ~(i) Ol~~~~~ <8 >-o... oo::>-o.... o~ O) o !111 Present • Correct o Ideali Developmental phases Slika 4: Sedanje in uravnotež~ne lesne zaloge. Legenda: Yg = mladovje; Ps = drogovnjak; Ogr = Debeljak; Reg = Pomlajenec. Pripisane številke (npr. Ygl) dolocajo ustrezen gospodarski rared (YgJ=mladovje v GR št. 1) i:l ... ~;drol~~i~;, :lel~: . l!l . pr~te:.:~d .~Pili;!-' v.1 ~IT~I '4 "\'t~lfl • p-~ teY.cd ~Fe.~ic~J -~ -en~~lt.'. : • <1 ~n .; l::a · . · -~~}~r'u'L vu.\ ~ n } . · ' 7:Timt'Er Slika 5: Vloge gozda v GR Koce-Draga. Legenda: št. 7 proizvodna vloga, št. 2, 3 okoljska vloga, št. 4 socialna vloga, št. l omejitve (npr. pragozd Krokar). ne bo mogoce urejati primerneje kot doslej, mora primeru jelke npr. , ki je najbolj ogrožena vrsta, je biti gozdarstvo dovolj prožno pri gospodarjenju in treba njeno ohranjanje izvaja tudi tako, da se jo bo to navkljub možnim upravljalskim napakam . V kljub visoki osutosti pušcalo v gozdu. Kovac . M. :· Vehkoprostorsko strateško nac rtovanje za trajnostni razvoJ gozdov (3 del) i. Rtmlet.or.s (f tf. H~r~.-.J t\:.1 . ...:~ "'· ~· 'p~.).:<::d:<. d ~F'i"g::; (_ Florar·:fli(e~riv. · L , 11 ... :..-n ... t ~r~ri~< f:1 ,stand alO,I)etree~ ,. vit<:.h~ s> ~ ~~·t~t:: r, . . resnic• pict; · . ..,.l~rri~~/~."'~IOtU · tQ~~QI:' ( rrr.<:t M~h~C"'"--ht ; r.t.: It rrynht.>l')·~:(r.·n{<>, ·• montan~.bee:tt ·.<:;. · l•"-"".~ .. _ilh'jl ~~ ~ ··"'"""''··)l·dlJ·., ~ ;ubtMM~·ei')H~. t:. · ur.~~1~8 · ~·~ bee· · ~ biJ .:~ndtr~c>~ bOJ :ii~l~pruc-c :Jh . · Deeet'l_ac.J:Jt~·sorl : . ~v•ri.f: · i.<.b · ~.;iJI\.0 "= ~· .. ·" loi.:-st5 10"'~ rUQr·JII~ 03111.t rr at:~ alJ~ in er , Sl ika (J : Gozdnogospodarski režimi. Legenda: IC/EUA -izboljšanje strukture v mešanih skupinsko-raznodobnih in prebiralnih sestojih; IC/EA -izboljšanje strukture v enodobnih sestojib: IC/UA -izboljšanje strukture v prebiralnih sestojih; IC/LS -izboljšanje strukture v nižinskih enodobnih sestojih; Oznacene lokacije: št. 1-iz gospodarjenja izlocene površine; št. 2 -gospodarjenje za varovalmo in hidrološke vlogo; št. 3 -gospodarjenje za pestrost živalskih habitatov; št. 4-gospodarjenje za pestrost rastlinskih habitatov; št. 5-gospodarjenje za socialno in okoljsko vlogo; št . 6-Gospodarjenje za socialno vlogo. Preostali prostor je gospodarjen za proizvodno vlogo gozdov (pridelava lesa). Pr~gkd ni ca 10: Funkcionalna strategija za gozdni pokrov GOZDNI POKROV ZIP Sku~na QOVršina je 23 .540 ha. IC 1 Stabiliziranje gozdnega pokrova (90±2%). 2 Ohranitev sedanje stopnje fragmentacije-kmetijske površine 2,7%/gozd 97 ,3%. 2 Ohranjanje povezovalnosti in koridorjev. 3 Ohranjanje krajinske pestrosti. or u Lokalne oblasti, lokalne skupnosti, vsi, v rostoru del':!i oci sektorji. 1 ,2,3 Priprava dolgorocnega nacrta trajnostnega razvoja v naslednjih 5 letih. 1 ,2,3 Klasifikacija primernosti zemljišc s stroškovno analizo v naslednjih 2 letih. Krepitev uprav lj al s ke kapacitete. UR Glej produkci.isko vlogo (g;opodarski razredi). M Gozdni pokrov in fragmentacija vsakih 5-10 let. PR - GozdV 62 (2004) 3 Legenda: Številke pod Use nanašajo na definirane DC. Kovac , M .. Velikoprostorsko stratesko nacrtovanJe za traJnostni razvoj gozdov (3. del) Socialna in ekonomska trajnost morata biti pospeševani z vecjimi zaposlitvenimi možnostmi v gozdarstvu, lovstvu, lesni industtiji in ekološkemu turizmu in podjetništvu. Zaradi prisotnosti zveri je tradicionalno kmetijstvo (paša živine, ovac, eko­farme) manj p1imerna dejavnost in bi morala biti pospeševana zunaj varovanih habitatnih obmocij. 6.2 Funkcionalne strategije neproizvodnih vlog gozdov 6.2.1 Notacija V nadaljevanju prikazane vzorcne funkcionalne strategije so opredeljene z: • Zemljišcem ali tocko (lokacija) in površino (Z!P). ki sta prikazana na sliki 6. • Idealnim ciljem (IC). Obdobje v katerem naj bi bili izpolnjeni je priporoceno obdobje. Ker naj bi veljavnost strateškega nacrta bila dvajset let, naj bi se srednjerocni in dolgorocni cilji kontrolirali vsakih 10 let. • Odgovornimi institucijami (01), ki sodelujejo v nacrtovalskem postopku. • Usmeritvijo (U), ki je predmet kontrole in mora biti kontrolirana (v smislu pravilnosti in izvrševanja) vsakih 10 let. • Upravljalski režim (UR), ki je dolocen za posamicno vlogo. Režim gospodarjenja je pre­dpisan za GGR. • Monitoringom (M), ki naj bi se izvajal vsakih 10 let. • Programi (PR), ki so gozdnogospodarskji nacrti gozdnogospodarskih enot. Ce ti nacrti niso potrebni,je jasno definirana, kateri akt naj bi nalogo pomagal dokoncati. 6.2.2 Funkcionalne strategije za okoljske in socialne vloge gozdov Funkcionalne strategije (glej tudi KOVAC 2002), zahtevajo aktivno udeležbo institucij, ki so zavezane udejanjiti svoj del nacrta. Tak pristop je nujen, ker bo samo na tak nacin gospodarjenje za vloge gozdov iz nacelne ravni prešlo v konkretno. Istocasno se bodo s takim pristopom razbremenila tudi financna vlaganja. Ce so vloge gozda v postopku nacrtovanja dejansko izražene in zahte­vane, potem je zanje treba nekaj storiti, za potrebna dela pa najti placnika. V vsakem nasprotnem primeru je govorjenje in obravnavanje tako številnih vlog gozda jalovo in je v primerjavi z drugimi okoljskimi sektorji prostovoljna zaveza (samo­omejevanje) gozdarstva. Funkcionalne strategije bodo od gozdarske službe zahtevale veliko vecje napore kot doslej. Zaradi neustreznosti sedanjih postopkov bo najve1jetneje treba izvajati nacrtovalski proces v okviru postopkov prostorskega nacrtovanja, vec naporov pa bo treba vlagati tudi v iskanje konsenza glede razlicnih vprašanj in zavezništva. Funkcionalno strategija za gozdni pokrov (preglednica lO) npr., je mogoce oblikovati samo v sodelovanju z drugimi sektorji, oblastjo in javnostjo. Prl'gkunicn 11: Funkcionalne strategije iz gospodarjenja izlocenih gozdnih površin Izlocene površine (slika 6, številka 1) ZJP Vecje in majhne površine so raztresene povsod v GR, še posebej v jelovo bukovih gozdovih. Skupna površina je 605 ha. IC l Zaokrožitev mreže površin. 2 Uravnavanje nosilne kapacitete ekosistemov in premošcanje konfliktov. or ZGS, lastniki, Agencija za okolje, lokalne oblasti. u 1 Organizacija delavnic zaradi poizvedbe zahtev in želja prebivalstva. 2 Razvrstitev objektov v skladu z IUCN klasifikacijo (sproti). Vzpostavitev varovalnih con okoli objektov kjer je to primerno v razdalii ene drevesne višine (takoj). UR 2.1 Gospodarjenje v skladu s projektom. 2.2 Nobenih ukrepov v pragozdovih in rezervatih (dogovoriti primer požarov). 2.3 Prilagojeno gopodarjenje v varovalnih conah (dogovoriti sanitarno secnjo in ravnanje v primeru naravnih nesrec). M Vsakih 10 let, preverjanje s strani revirnih gozdarjev najmanj 1 krat letno. PR 2 Izdelava tipskega projekta (dostop, upravljalski režim) v naslednjih 5 letih. v Legenda: Stevilke pod U in UR se nanašajo na definirane DC (npr. UR 2.1, 2.2 in 2.3 se nanašajo na v skladu z IUCN klasifikacijo razvršcene površine) 1 !58 GozdV 62 (2004) 3 Kovac, M.: Velikoprostorsko stratesko nacrtovan)e za trajnostni razvoj gozdov (3 del) Pr~glcdnica t_: Funkcionalna strategija za rekreacijsko funkcijo Gospodar.~ enje za okoljsko in socHano vlo~o Posamicni objekti: Vzdrževanie cestnega križa in pešpoti. DC ZJP Oprema križa z infonnacijskimi tablami in smer9kazi. Lokalne oblasti, Ministrstvo za transport or Nacrt potreb, financni nacrt in pripis odgovornosti. UR M u _ _P.reverianje s strani revimih gozdarjev in lo_ycev in porocanje oblastem o stanju (vandalizem!). Izdelava nacrta postavitve prometne infrastrukture v nasledf1iih 2 letih. ~ Vedute, prisotne povsod v prostoru. DC ZJP Ohranjanje razmer na teh lokacijah. Obogatitev drevesne strukture (5% -lO% dreves). Ol ZGS in lokalna oblast. Nega gozdnega roba. Oprema lokacij z infrastrukturo (klopi, koši za odpadke) (takoj). Pripis odgovornosti za vzdrževanje stanja na teh lokacijah (barvanje klopi, košnja, odvoz smeti). u Gospodarjenje v skladu z GG nacrtom (vsi gospodarski razredi)_ UR Obcasno preverjanje s strani revirnih gozdarjev in lovcev. PR M Tipski nacrt izdelan s strani ZGS (potrditev v naslednjih 5 letih). Ker je gozdarstvo najbolj vpliven sektor v regiji, se od njega pricakujejo tudi pobude za izboljšanje stanja. Cilj funkcionalnih strategij za gozdove, ki so izloceni iz gospodarjenja, je enotna ureditev gospodarjenja s takimi površinami, vzpostavitev odgovornosti in prevzem financnih bremen. Tipsk_j nacrt za gozdne površine je seveda lahko prepisan iz nacrta GGE, mora pa biti dopolnjen z vsemi negozdarskimi detajli in tak posredovan vsem, ki so soodgovorni za gospodrujenje. Cilj funkcionalne strategije za rekreacijsko funkcijo (konkretneje za vzdrževanje cestnega križa, pešpoti in vedut), je podobno kot v prejšnjem primeru ureditev gospodmjenja .s temi površinami. Pomembni so še povecanje njihove privlacnosti z vidika estetike in cistoce ter porazdelitev financnih bremen (npr. odvoz smeti, vzdrževanje klopi, itn.). 6.3 Funkcionalne strategije proizvodne vloge gozdov 6.3.1 Notacija Notacija sledi že v prej zapisanem poglavju 6.2.1. Poleg teh so v preglednicah v nadaljevanju uporabljene še naslednje: • sedanje stanje (ST), • dolgorocni in srednjerocni cilji (PC), ki so predmet konb·ole, • integralni monitoring (M) ki vkljucuje gozdno inventuro, terensko preverjanje s strani gozdarske službe in kontroling. 6.3.2 Funkcionalne strategije za proizvodne vloge gozdov Cilj v nadaljevanju predstavljenih strategij je povecanje ucinkovitosti nacrtovanja. Ker se strategije realizirajo z obratnimi nacrti, katerih osnovne enote so GGR in .sestoji, je v strateških nacrtih zapisane strategije mogoce preveJjali v ca.su in prostoru. Na ta nacin je zagotovljena tudi povratna zveza, ki je pomembna zaradi preverjenja pravilnosti strateških usmeritev. 7 PREDLOG ZA ODLOCANJE Sestavni del strateškega nacrta je še predlog za odlocanje, ki ga je treba organu, odgovornemu za potrditev nacrta, vrociti skupaj s strateškim nacrtom. Ta naj vsebuje naslednje elemente (glej KOVAC 2002): • zadeva (naslov akta), • izjava o strinjanju udeležencev nacrtovalskega postopka z nacrtom (izjavo pripravi delovna skupina, odgovorna za postopek nacrtovanja), • pravni okvir (zakonodaja, drugi akti), • trajanje, veljavnost in zahtevo po reviziji (npr. 20 let, z revizijo cez 10 let), GozdV 62 (2004) 3 Kovac . M. Vellkoprostorsko stratesko nacrtovan1e za traJnostni razvoj gozdov (3. del) Pregkdnica 13: Funkcionalna strategija proizvodne vloge gozdov (GGR št. 1) PROIZVODNJA LESA -GGR št. 1 (Skupinsko raznodobni jelovo-bukovi gozdovi; proizvodna doba 140 let) ZIP Lokacija Predvsem v SZ delu GR Koce-Draga. Skupna površina (ha) 8.853 Procent (%) 38 ST Vse Je S mr Bu Pomlajevanje K N N Site indeks (m) 15 19 17 Drevesna sestava(% LZ) 36 20 44 Letni prirastek ( mj /ha/leto) 7,7 Povprecna lesna zaloga (mj !ha) 347,0 Status uravnoteženosti Neuravnoteženi z vidika površin in lesnih zalog. Pribitek starih s esto· ev. ML DR DE PO Površina razvojnih faz (%) 10,7 26,4 50,4 12,5 IC Drevesna sestava (% LZ) 34 20 46 Povprecna lesna zaloga (m3/ha) 384 Površina razvojnih faz (%) 14,3 32,1 39,3 14,3 Porazdelitev lesne zaloge(%) 2,7 30,1 51,6 15,6 PC Drevesna sestava (% LZ) 35 20 45 Povprecna lesna zaloga (m'/ha) 360 Površina razvojnih faz (%) 12 29 45 14 Dovoljen letni posek (max. o/o letnega prirastka) 80 u Zdravstveno stanje Ohranjanje jelke kjer je perspektivna. Pušcati drevesa v sestoj ih dokler osutost ne doseže 50-80%. Zmes Nenehno uravnavanje. Nega Izboljšati nego mladih sestojev in drogovnjakov. Pomlajevanje Identificiranje sestojev primernih za vpeljavo v obnovo (rahel, pretrgan, vrzelast sklep) in sestojev v obnovi. Gospodarjenje za druge vloge -splošno za ptice, za divjega petelina Vnašanje plodonosnih vrst na jasah in odprtih legah. Izogibanje velikopovršinskega gospodarjenja z mladimi fazami (npr. drogovnjaki). UR Priporocljiv režim Izbiralno redcenje v gostih sestojih. Nasemenilna secnja kjer je mogoce . Secnja pod zastor jem na ekstremnejšjh predelih. M Gozdna inventura ( 10 let) Da. PR Nacrt GG enote V skladu z nacrtom. Legenda: ML=mladovje: DR=drogovnjak; DE==debeljak; PO=pomlajenec; Sm=smreka; Je=jelka; Bu=bukev; Pomlajevanje: N=normalno; K=kriticno; GGR = gozdnogospodarski razred; • kratka vsebina nacrta (vizija, stanje v okolju, • financiranje (ocena stroškov), lista ciljev, lista strategij), • ocena kakovosti nacrti, • ve1jetnost ogrožanja okolja zaradi izvajanja • predlog potrditvenemu organu glede nacrta, najnujnejših akcij. • lista najpomembnejših konfliktov v prostoru, Kovac , M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (3. del) Preglednica 14: Funkcionalna strategija proizvodne vloge gozdov (GGR št. 7) PROIZVODNJA LESA -GGR št. 7 (Enodobni nižinski gozdovi -zasmreceni; (proizvodna doba 110 let) ZJP Lokacija Predvsem v SZ delu GR Koce-Draga Skup_na površina (ha) 3.014 Procent (%) 12,8 ST Vse Je Srn Bu Pomlajevanje N N N Site indeks (m) 5 21 18 Drevesna sestava(% LZ) 5 71 24 Letni prirastek (m3/ha/1eto) 7,9 Povprecna lesna zaloga (m3/ha) 278 Status uravnoteženosti Prevec drogovnjakov, premalo sestojev v pomla·evanju. ML DR DE PO Površina razvojnih faz(%) 11,1 39,6 44,0 5,3 IC Drevesna sestava (% LZ) 5 60 35 Povprecna lesna zaloga (m3/ha) 332 Površina razvoinih faz(%) 13,6 31,8 41,0 13,6 Porazdelitev lesne zaloge(%) 1,9 27,4 54,8 15,9 PC Drevesna sestava (% LZ) 5 65 30 Povprecna lesna zaloga (m3/ha) 300 Površina razvojnih faz(%) 12 36 43 9 Dovoljen letni posek (max. o/o letnega prirastka) 60 u Zdravstveno stanje Kalamitete insektov. Redno preverjanje s strani revirnega gozdarja. Zmes Nenehno uravnavanje. Vnašanje listavcev (še posebej plemenitih) kjer je mogoce. Nega nega mladja lx v 10 letih. Intenzivno redcenje drog_ovnjakov vsakih 10 let. Pomlajevanje Identificiranje starih sestojev primernih za obnovo. Gospodarjenje za druge vloge -splošno za ptice. Vna~anje plodonosnih vrst. Povecanje mrtve biomase. UR Priporocljiv režim Skupinsko postopno, odpiranje z nasemenilno secnjo. M Gozdna inventura (10 let) Da. PR Nacrt GG enote V skladu z nacrtom. Legenda: ML=mladovje; DR=drogovnjak.; DE=debeljak; PO=pomlajenec; Sm=smreka; Je=jelka; Bu=bukev; Pomlajevanje: N=normalno; K=kriticno; GGR = gozdnogospodarski razred; LITERATURA EAFV 1966/67/68. EAFV Ertragstafeln (Tanne, Buche, Fichte). Birmensdorf, EAFV. EASTMAN, R.J. 1997. Idrisi for Windows. User's Guide, V2.0. Worchester, Clark University, 331 s. ESRI Inc., 1990. Understanding GIS. The Arclnfo Method. Redlands, ESRI Inc. ESRI Inc., 1996. ArcView GIS. The Geographic Information System for Everyone. Redlands, ESRI Inc., 340 s. GUOK, 1981. Družbeni plan nekdanje obcine Kocevje za obdobje 1981-1985 z usmeritvami do l. 2000 (M == 1 :50000). HOCEVAR, M. (ur.), 1991a. Obdelava in analiza podatkov kontrolne vzorcne metode. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 45 s. JEFFERS, J.N.R. 1988. Practitioner's Handbook on the Modelling of Dynamic Change in Ecosystems. Chichester, New York, Brisbane, Toronto, Singapore, Yohn Wiley & Sans, 181 s. GozdV 62 (2004) 3 Kovac , M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (3. del) KLIJN, F./HAES, de H.A.U. 1994. A hierarchical approach to ecosystems and its implications for ecological !and classification. Land~cape Ecology. 9, 2, s. 89-104. KOTAR, M .. 1993. Modified Czech Growth and Yield Tab1es. (Modificirane tablice; HALAJ, J. et al. 1987. Rastovc tabulky hlavnych dreven CSSR/Growth Tables of the Main Species of the CSSR. Bratislava, Prerada. 361s. (nepublicirano) KOVAC, M. 2002. Large-Scale Strategic Planning for Sustainable Forest Development (Diss. ETH Nr. 14722). Swiss Federal Institute of Technology, Zurich, 189 s. KOVAC, M. 2004. Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov -drugi del (v tisku). MKVERZ 1999. Zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu prosto zivecega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov. (http:// www. dz rs. si/si/ ak tua 1 no/sprem lj anj ezakonoda je/ sprejeti zakoni/sprejetizakoni.html (03. 06. 2002)). PUNCER. I. 1980. Dinarski jelovo bukovi gozdovi na Kocevskem. Ljubljana, SAZU, Classis IV, Razprave, XXII, 6, s. 407-561. RGU l992a. DMR -Digitalni model reliefa (100 m resolucija) -digitalna baza. Ljubljana, Republiška geodetska uprava. RGU 1992b. ROTE -Administrativne meje -digitalna baza. Ljubljana, Republiška geodetska uprava. RUSCH, W. 1975. Ertragstafeln EAFV. Programmierter Lehrgang fiir das Selb-studium. ZUrich, Professur fiir Forsteinrichtung ETHZ, 87 s. SAZU 1998. Karta fiticenoloških združb v Sloveniji -digitalna baza (Arclnfo format) . Ljubljana, SAZU. SCFL 1965. Tables de production pour resineux et feuillus. Condense des tables de production du Dr. E. Badoux effectue au Service cantonal des for~ts, Lausanne. (ne pub lici rano) SCHUTZ, J .P. 1989. Der Plenterbetrieb. Unterlage zur Vorlesung Waldbau III (Waldverjtingung) und zu SANASILVA -Fortbildungskursen. Zurich. Fachbe­reich Waldbau, ETH ZUrich, 54 s. SFI 2000a. GOZDIS 2000-Gozdarski informacijski sistem -digitalne karte in baze. Ljubljana, Slovenian Forestry Institute. SFI 2000b. Popis propadanja gozdov 2000-digitalna baza. Ljubljana, Slovenian Forestry Institute. SKOBERNE, P./PETERLIN, S. (ur.) . 1988. Inventar najpomembnejše naravne dedišcine Slovenije, 2. del: osrednja Slovenija 1991. Ljubljana, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dedišcine, 606 s. StatSoft, Inc. 1998. STATISTICA for Windows [Computer Program Manual]. Vol. l-III. Thlsa, StatSoft Inc. SURS 2000. Statisticni letopis Slovenije. Statisticni urad Republike Slovenije. (b!tp:l/ www.gov.si/zrs/slo/ index.html (04. 06. 2002)) . URSPP 1989. Dolgorocni plan RS za obdobje 1986-2000, dopolnjen l. 1989. Zasnova primarne rabe in poselitvenega sistema-zasnova gozdov (M=l :25000). Ljubljana, URSPP. UVN 2001. Regijski park Kocevsko-Kolpa. Izhodišca. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava za varstvo narave, 233 s. UVNIHMZ 2000. Digitalna karta temperatur in padavin za obdobje 1961-1990. Letna povprecja (ldrisi format). Ljubljana, Uprava za varstvo narave, urad za hidrometeo-rologijo. ZGS 2000b. Popis gozdov za OB Kocevje (odseki, drevna, razfaz) -digitalna baza. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, OE Kocevje. ZGS 2000c. Stalne vzorcne ploskve OE Kocevje-digitalna baza. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, OE Kocevje . ZGS 2000d. Funkcije gozdov OE Kocevje-digitalna baza. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, OE Kocevje. ZGS 2001. Gozdnogospodarski nacrt gozdnogospo­darskega obmocja Kocevje 2001-2010. Zavod za ·gozdove Slovenije, OE Kocevje, 209 s. (nepublicirano) ZON 1999. Zakon o ohranjanju narave . (http://www .. dz­rs.si/si/aktualno/spremljanje zakonodaje/sprejetj zakoni/ sprejeti zakoni.html (04.06.2002)). ZVO 1993. Zakon o varstvu okolja. Ur. l. RS, 32: 1750-1758. Strokovna razprava GDK 77:30 Oddaja in sledenje lesa na Gozdarstvu Grca d.d. Kocevje s prenosnimi terminali Wood delivery and tracking with portable handheld termina/s at Gozdarstvo Grca d.d. Milan STRLIC Izvlecek: Strlic, M.: Oddaja in sledenje lesa na Gozdarstvu Grca d.d. s prenosnimi terminali. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 3. V slovenšcini. Z izvleckom v anglešcini. Prevod v anglešcino: Jana Oštir. Prispevek prikazuje izvedbo, uvajanje in izkušnje Gozdarstva Grca d.d. Kocevje pri delu s prenosnimi rocnimi terminali pri narocilih, odkupu, oddaji, prodaji, obracunu in sledenju lesa. Spremlja se signirna številka, podatek o vrsti, kvaHteti in izmeri sortimenta. Programska oprema temelji na sprotnem racunalniškem vnosu podatka za številne namene: obracun odkupa lesa od lastnika, obracun dela delavca, obracun odpreme in prodaje lesa, obracun prevoza za kupca in šoferja. Kljucne besede: les, sledenje, racionalizacija, rocni terminal, GPRS, Gozdarstvo Grca d.d. Kocevje Abstract: Strlic, M.: Wood delivery and track.ing with portable handheld terminals at Gozdarstvo Grca d.d. Gozdarski vestnik, Vol. 62/ 2004, No. 3. In Slovene, with abstract in English. Translated into English by Jana Oštir. The article presents the experiences of Gozdarstvo Grca d.d. Kocevje with the introduction and use of portable handheld terminals in processing orders, purchases, deJiveries and sales, as well as for settling accounts and tracking timber. Monitored are the tracking number, type, and quality of assortments as well as their dimensions. The software supports prompt computerized entries for several accounting purposes: timber purchases, forestry work, timber deliveries and sales, delivery costs billed to customers, and drivers' hours of work. Key words: wood, tracking. rationalization, portable handheld terminal, GPRS, Gozdarstvo Grca d.d. Kocevje UVOD V Gozdarstvu Grca d.d. Kocevje smo v juniju 2003 uvedli neposreden racunalniški zajem podatkov pri oddaji in sledenju lesa z uporabo prenosnih racunalniških terminalov in podatkovnih prenosov preko brezžicnih GPRS povezav. Projekt je prvi te vrste na podrocju gozdarstva v Sloveniji in je v mnogih delih izvirna rešitev podprta z moderno tehnologijo. Clanek opisuje izvedbo uvajanje in izkušnje pri delu s prenosnimi rocnimi terminali v gozdarstvu pri narocilih , odkupu, oddaji, prodaji, obracunih in sledenju lesa. Gozdarstvo Grca d.d. Kocevje je gozdarska gospodarska družba, ki izvaja posek, spravilo, prevoze in prodajo lesa za državne gozdove na podlagi koncesijske pogodbe ter odkupuje les iz zasebnih gozdov. Opravljamo vsa gojitvena in varstvena dela ter izgradnjo in vzdrževanje gozdnih vlak v državnih gozdovih in po dogovoru z lastniki tudi v zasebnih gozdovih. V družbi se ukvarjamo tudi s predelavo lesa na dveh predelovalnih enotah. Letno posekama 200.000 m3 lesa, od tega jih 35.000 m3 predelamo v lesne izdelke in 165.000 m3 prodamo. 2 PRIPRAVA PROJEKTA Na zahtevo Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov Republike Slovenije je bilo uvedeno oznacevanje in sledenje gozdnih lesnih sortimentov s signirnimi plošcicami . Dodatno delo oznacevanja gozdnih lesnih sortimentov in rocnega prepisovanja signirnih številk poleg dosedanjega zajema podatkov o vrsti, kvaliteti in izme1i sortirnentov, bi precej upocasnilo proces nakladanja kamionov in povecalo možnost napak ob naknadnem vnosu rocnega dokumenta v racunalnik . Pregled procesa oddaje lesa na kamionski cesti in na lesnih skladišcih je pokazal možnosti precejšnjih izboljšav z uporabo prenosnih racunalnikov, ki bi zagotavljali hitrejši, neposreden in kontroliran vnos podatkov * M. S., univ. dipl. inž. gozd., Informacijska služba, Gozdarstvo Grca d.d. Kocevje , Rožna ulica 39, 1330 Kocevje , SI GozdV 62 (2004) 3 ter sprotno omogocali oddajnikom, vodjem proizvodnje in nadzornikom vse potrebne infor­macije za sprotno spremljanje in usmerjanje odkupa, proizvodnje, prevozov in oddaje lesa skladno z nalogi. Ni zanemarljiva tudi možnost sprotne izdaje tiskane dobavnice v kamionu in takojšnjega racunalniškega prenosa podatkov o tovoru kupcu in lastniku. Projekt je po zasnovi in narocilu Gozdarstva Grca d.d. Kocevje realiziralo podjetje ARTS d.o.o. Ribnica, pri posameznih tehnoloških rešitvah pa sta sodelovali tudi podjetji Špica International d.o.o. in Mobitel d.d .. Po enomesecnem uvajalnem obdobju je bil projekt v celoti vkljucen v proizvodni proces Gozdarstva Grca d.d. junija 2003, hkrati s prehodom na novo programsko opremo za spremljanje proizvodnje z Navision Financials, s katero deluje usklajeno. 2 OPIS DELOVANJA Delovanje programske opreme temelji na sprotnem racunalniškem vnosu samo enega dokumenta pri oddaji lesa, ki zajame vse potrebne podatke za: -obracun odkupa lastniku gozda, -obracun dela delavcem, -obracun odpreme in prodaje lesa ter storitev kupcu ali skladišcu in -obracun prevoza za kupca in šoferja. Vnos podatkov v dokument je poenostavljen na izbiro ustreznih postavk iz preglednih racunalniških tabel, ki vkljucujejo vse potrebne podatke za pravilno izbiro in vnos ugotovljenih podatkov. Omogocen je sproten pregled vseh tabel za preverjanje kupcev in dobaviteljev ter odprtih delovnih, potnih in dobavnih nalogov po kupcih s podatki o narocenih in že realiziranih kolicinah artiklov. Izmenjava sprememb potrebnih tabel in zajetih podatkov med dlancnikom in centralnim po­datkovnim racunalnikom se vedno izvede pred zacetkom dela in po zakljucku oddajnega doku­menta ob dosegu mobilnega omrežja, kar zagotavlja aktualnost podatkov. Izmenjava je avtomatska s pomocjo racunalniške replikacije tabel, ki tece preko GPRS povezave na mobilnem telefonskem omrežju do centrale mobilnega operate1ja in nato po zašcitenem internetnem VPN kanalu do centralnega racunalnika in obratno, možna pa je tudi kabelska izmenjava podatkov preko omrežne racunalniške delovne postaje. 164 .< ' Ynosni ekran vrstic dobavnice 3 DELOVNIPOSTOPEK Pred zacetkom dela na dlancniku je potrebna prijava uporabnika, ki doloca njegovo prodajno mesto in potreben obseg pregledov tabel. Pri oddaji lesa iz kamionske ceste ali skladišca oddajnik odpre v dlancniku nov dokument z avtomatskim številcenjem in v podatkovna polja, z izbiro iz racualniških tabel, vnese ustreznega dobavitelja, delovni, dobavni in potni nalog, kar zagotavlja vse potrebne podatke za pripravo povezanih dokumentov. Poleg teh v glavi doku­menta izbere nacin razkladanja in vpiše številko in razdaljo prevoza. Med nalaganjem kamiona oddajnik oznacuje gozdne lesne sortimente s signirno p!ošcico, s katere odcita crtno kodo z laserskim citaicem in vnese ugotovljeno vrsto in kvaliteto z izbiro narocenih sortimentov iz dobavnega naloga ter izmerjene dimenzije. V nesenemu sortimentu lahko doda oznako za kombiniran ali beneficiran kos. Kubiciranje vnesenih dimenzij je avtomatsko in vsak oddan sortiment se zapiše v svojo vrstico. GozdV 62 (2004) 3 Prenosni dlancni terminal Symbol PDT8237 Zadnje vnesene vrstice so vidne na ekranu z rekapitulacijo naložene kolicine . Pred zakljuckom dokumenta je možno podatke v vrsticah popravljati, kasneje pa Je dodajati nove vrstice s pozitivno ali negativno kolicino. Po zakljucku nakladanja tovora se dokument zakljuci s tiskanjem na tiskalnik v kamionu preko "bluetooth" povezave. V obmocju signala mobilne telefonije se sproži postopek izmenjave podatkov s centralnim podatkovnim strežnikom, ki prenese podatke v podatkovno bazo, posodobi realizacijo narocenih kolicin ter vrne na dlancnik posodobljene podatke in nove naloge. OPIS PROGRAMA Poleg dobavnic oprema omogoca tudi vnos zalog na kamionski cesti, predklasiranih sortimentov in storniranih signirnih plošcic, v pripravi pa so dokumenti za vodenje dnevnika dela delavcev ter prevzem gojitvenih in ostalih del v gozdu, tako· da bo z racunalniškim zajemam podatkov pokrita celotna proizvodnja. Novost so razlicni pregledi nalogov ter njihove realizacije po dokumentih in razlicnih sumarijih v obdobju zadnjih dveh mesecev, ki jih lahko oddajniki lesa ali vodje obratov pregledujejo na dlancniku v obsegu njihovih dostopnih pravic. Pri kontroli je vedno možno z odcitkom številke oddane signirne plošcice ugotoviti izvor, oddajnika, kupca in karakteristike oznacenega sortimenta. Projekt odlikujejo številne izvirne rešitve, ki zagotavljajo varno in zanesljivo delo v posebnih Oznacevalna plo šc i c a pogojih dela v gozdu, kjer pogosto ni dosegljivo mobilno telefonsko omrežje ali pomoc v p1imeru težav, zastoji ali celo ponovitve nakladanja kamiona pa so nesprejemljivi postopki. Opremo odlikujejo: a-Pohitritev dela in zmanjšanje možnosti vnos­nih napak z neposrednimi vnosi, ki so podprti z(s): -izbiro podatkov iz preglednih šiti"antov vseh potrebnih dokumentov, -zajemam signirne številke z laserskim citalcem, -spretnimi izracuni kubature ob vnosu izmer in -kontrolo uporabljenih signirnih številk. b-Razbremenitev opreme in dela oddajnika z (s): -zmanjšanjem potrebne opreme, saj dlan­cnik nadomesti vnosne obrazce dokumentov, kubicirne tablice, papirne naloge in rocno zapisovanje dokumentov z naknadnim vnosom v racunalnik, Tiskalnik in napajalnik v kamionu GozdV 62 {2004) 3 Strl ic , M.: Oddaja in sledenje lesa na Gozdarstvu Grca d .d. Kocevje s prenosnimi 1erminali -spretnimi pregledi oddanih dokumentov in izracuni rekapitulacij opravljenega dela po dokumentih, ali za izbrano obdobje po razlicnih izbirnih filtrih za cas zadnjih dveh mesecev, odpravlja rocno vodenje evidenc dela, -možnostjo predpriprave oddaje s predkla­siranjem sortimentov pred nakladanjem in -prikazom vnesenih atributov ob odcitku že zajete signirne številke. c -Hitro in neposredno usmerjanje proizvodnje in oddaje sortimentov ter spremljanje realizacije preko dobavnih nalogov, ki se avtomatsko izracu­nava ob vsaki spremembi. d -Možnost personalizacije dobavnih nalogov z usmerjanjem posameznega narocila na enega ali skupino oddajnikov. e -Varno delovanje programa s shranjevanjem podatkov, ki se ohranijo tudi v primerih napak pri delu in ponovitev postopka po resetiranju dlancnika. f -Možnost neposredne kontrole oddaje lesa s podporo vseh potrebnih podatkov za vodje obratov in nadzornike s(z): -prikazom podatkov o izvoru, izmeri in oddaji posameznega kosa na podlagi vnosa kontrolirane signirne številke oddanega ali predklasiranega sorti men ta, -izracuni in rekapitulacijami oddaje in realizacije narocil po oddajnikih, dokumentih in/ ali v obdobju za organizacijski nivo, ki je dolocen nadzorniku. g-Hitre zamenjave dlancnikov med uporabniki in/ali nadzorniki, saj je uporabnikov dostop do podatkov dolocen z njegovim imenom in geslom. h -Sprotna izdaja tiskanih dokumentov, ki se izpišejo na tiskalniku v kamionu preko brezžicne povezave iz dlancnika ter možnostjo sprotnega posredovanja podatkov lastniku ali kupcu preko interneta. i -Visoka varnost in zanesljivost izmenjav podatkov na zahtevo preko brezžicnega GPRS in internetnega VPN, ali preko neposrednega priklepa z zibelko (Cradle) na delovno postajo, kar zagotavlja sprotno obnovo podatkov in neodvisnost aplikacije od stalne dosegljivosti omrežja mobilne telefonije. j -Ob sproženju prenosa podatkov se izvede avtomatska obnova vseh podatkov z usklajevanjem zajetih podatkov iz delovnih postaj s preracunom skupne realizacije narocil in podatkov šifrantov, delovnih, dobavnih in potnih nalogov iz centralnega racunalnika. k -Med obstojecim informacijskim sistemom podjetja in programom za zajem podatkov "Mobimedo" je zagotovljena stalna izmenjava podatkov, ki ob vsaki spremembi podatkov uskladi vpletene podatkovne tabele na obeh straneh, ne glede na tip obstojece podatkovne baze podjetja. V našem primeru se usklajujejo podatki s pro­gramskim paketom "Navision Financials" na "Microsoft SQL;' podatkovni bazi. 5 STROJNA OPREMA Pri izbiri strojne opreme smo upoštevali možne ekstremno neugodne delovne razmere v gozdu, ki vkljucuje vlago, dež, blato in mraz ter možnost padcev in pogosto nedosegljivost mobilnega telefonskega onU'ežja. Po primerjalnih testih je bil kot operativni vnosni dlancnik izbran SYMBOL 8137 z eno barvnim, na dotik obcutljivim zaslon om, 28 gumbno tipkovnico dopolnjen z laserskim citalcem crtne kode, Motorola GPRS modulom, Bloetooth povezavo in nosilno torbico, kakršne uporablja vseh 14 oddajnikov v gozdu. Na manj izpostavljenih mestih smo uporabili cenejše dlancnike Fujitsu Siemens Pocket 1oox, ki so za vodje gozdnih obratov v funkciji nadzornikov oddaje dopolnjeni z GPRS modulom za sprotne izmenjave podatkov, pii oddajnikih na špedicijah pa z laserskim citalcem crtne kode, ker izmenjava podatkov tece preko "cradle" (zibelka) povezave z delovno postajo. Možna je tudi uporaba drugih tipov dlancnikov, ki pa morajo imeti operacijski sistem Windows CE. Vsi karnioni za prevoz lesa so opremljeni z napajalniki za dlancnike in robustnimi iglicnimi tiskalniki Star z bluetoooth vmesnikom, ki omogocajo izpis dokumenta na terenu tudi v najtežjih pogojih. Za primer morebitnih težav p1i tiskanju v kamionih pa so enaki tiskalniki in vmesniki postavljeni tudi na vseh centralnih skladišcih, kjer so tudi delovne postaje oprern~ene z zibelkami za dlancnike za obcasne instalacije ali rezervni prenos podatkov v primeru izpada GPRS omrežja. Na podatkovnem serverju je aplikacija podprta s podatkovno bazo Microsoft SQL Server in povezana z SQL bazo Navision Financials, s katero sprotno izmenjuje podatke. Strlic , M.: Oddaja in sledenje lesa na Gozdarstvu Grca d.d. Kocevje s prenosnimi terminali UVAJANJE IN IZKUŠNJE Programsko opremo, ki je bila izdelana na podlagi detajlnih definicij, smo dopolnili s predlogi uporabnikov, ki so testirali delovanje opreme v resnicnem okolju. Tesno sodelovanje razvojne ekipe z uporabniki, dobaviteljem strojne opreme Špica d.o.o. in ponudnikom mobilne telefonije Mobitel d.d., je mocno pripomoglo k izdelavi kvalitetne opreme. Projekt je bil izveden v dogovmjenih rokih, precej rešitev pa je mocno preseglo prvotno definirane zahteve. Nekaj težav smo imeli zaradi usklajevanja Motorolinih GPRS modemov vgrajenih v dlan­cnike s programsko opremo baznih postaj Mobitela, kar smo zacasno, do programskih popravkov, premostili s povezavo preko dodatnih mobilnih telefonov. Po testiranju projekta smo v maju 2003 izvedli uvajanje uporabnikov, ki so priceli z operativno uporabo opreme juniju 2003. Kljub pisnim navodilom, se je izkazala kot najustreznejša stalna telefonska podpora z navodili, ki je bjla zelo efektivna v prvih dveh tednih, ko je bilo potrebno sprotno reševati razlicne specificne situacije in vse uporabnike pouciti o pravilnih postopkih v primedh vnosnih napak. Že po enem mesecu je upadlo število klicev in popravkov vnosnih napak pod tri tedensko, danes pa jih je zanemarljivo malo. Po šestih mesecih oddaje in sledenja lesa s prenosnimi terminali, se je projekt izkazal kot zelo zanesljiva in kvalitetna aplikacija, ki je v celoti prilagojena potrebam narocnika. Mocno se je izboljšala logisticna podpora proizvodnje, oddaje in prevozov lesa z neposrednim in hitrim usme1janjem proizvodnje in oddaje lesa ter pohittitvijo postopka oddaje lesa in hitrejšo izdelavo spremnih doku­mentov, kar je povecalo število prevozov kamionov. Obenem se je mocno izboljšala hitrost in kvaliteta zajema in prenosa podatkov z možnostjo nepo­srednega nadzora ter izdelava licnih spremnih dokumentov. Po mnenju Proizvodno tehnicnega sektorja družbe je program enostaven in prijazen do uporabnika in je v precejšnji meri razbremenil terensko in kabinetno delo pti oddaji in obracunih. Zmanjšale so se možnosti napak in povecala hitrost in kvaliteta informacij potrebnih za uspešno organizacijo in delo. Kot najboljšo referenco navajajo dejstvo, da si uporabniki ne predstavljajo vec povratka na delo s pisnimi dokumenti. GozdV 62 (2004) 3 ' Gozcn.o go'"i)o~·~-r "'"t-;-c 7. o c 31. v j e .. ~tP'V• 938/l-50 Er~~~et: qezna~ evi~qnti6arjev. ~~ini~t:n:tvo z,.g ,grHt.;tar"'t"~JO Biro z~ e~i~~nco L i u ~o 1 j_ .r:r n-~ }in va3 t1opi!! ~!tev. 3ol5/l-5o z Ilne 4, (l'ept .. 195o .. va:1 ·.'"~0~iljfll'lO ;:>oriat:.Ce o~ tovari/;.a, klilte!'i j'e zartolžen z operativno evi;tencokPo~otki ~o n~~le~nji: l. Zup.::mc Iv'iln 2. roj. 9 .. X. 1926 Ljubno ob ~~vinjit olcr .. Š_o~-tanj 3 .. 8 .. raz .. o~n. pole in l letno gozi'2:r,ko liolo v< '7aribo:ru 4-. t?etel·enil za izko:ri5canje in n:aiJzor n~ry ek!'llpl.oatacijo, ob enem, vržlil- ~olžno~ti 't.ati~ticarj~. , Ob enem vam tio'lltavljamo pe-l izvo~ obEaoe-v, katere -l'm s-mo uporab"1_jali za po:roceval$fko službo.. . .· _ 1 .. polmese->:no in~ormativno pm·o0ilo .:ar o ~o:7.tlno ~;:ultur;:,ih t'l~li=Q:.-~~ 5 in 2o -.r mP.Se.cu 2., Polme~ecno o od:ecu 3. o st:Jn~u in giuanju delavne ril~ obr. 'T)S~So Pla 1.1-ingo?.d -5 v me~ .. ,. -polletno o goz"!nih požarih -7 ~ I ... in 3o .. VII ... 5: 'l-~e~ecno 11 zatiranju luba~arjA -7-. v me!fecu 6. me"ecno o tekmo"~mju v gozi!no ~ultur11ih tJelih -2 x me 111 ecno 7. me"ecno o izvr~enih goz~no kulturnih celih obr. OPE-5 ;~t~ .. 94 v knjigm n Uput~'~tva zu plgniranje po~umljavanja i melior~ciJ:.:~ u 15unar~tvu 1 5 •r me•ecu · . _ 8. me~"'ecno o rlelu txutinic OP~ / ~tr.92 ..., knjigi 1 5 v me"-ecu 9 .. me•ecno o ~tanju zaloge gezdnei_f;l::l ~emen:a OP;E.:..4 /~:rt:r.93 v-·knji~i/ 5 v me.,ecu lo.polletno o :;skodi po cloveku v.S'~~,;:e6a lo .. I. ili lo .. VII. ll .. polletno bil,mcj~ zoloee in pla11 potrebe "!a~iJc o br .. OP .E 1 /~'~tr. 9o v knjigi/ 2o. I, 2o. VII. . r2.-;;>olletno ~il:eJnea z;nlo~E' in ph~!'l pot.:t:ebe !'SrJC.UQ obre. OP;l~ 2 /Dtr .. 9l v knjigi/ 2o. I. i11 2o. VII. . _ 13,. T.~etno o u~pehu pogozitowmja l?L.E~ls /~tr-.81 --:r kn-jigi/ l .. VIIJ. .. lA .. letno o !ii::oni po elementarni'lt "'il:ah/~, obliki tek<:'!t~7lo.rv. 15. m.e"!'ecno zn i)OmocniJ~a mini ""tr:. v obliki tek:t"Jt2 -8 v m~'*acu 16. ~tirinaj "'t ~ne•rno poro~ilo o gra~nj i to~"arne etericnih olj·-o~t:o,nu;jt~ ·~ ne •ta."-ljema vprai3!iiUja. . . 17 •llne·.mo rJOXOCilo O .,.-tanju "!el.svne !'Yile obr • Tl~-195o 18.,rot-:'!fc;"i;llo !)\,:ro~':hlo o ..tm:JliUY izven pl ~tn•'kl. oou .. Jl 1.~~"' .lS.me'!lecn" vorl.Jcil(! 6 J..-;.ealizaciji !.'te;jeCf:'t!,;~ l.r-sa 2o .::~esc=: ·:r~,; ~-·.:r·..:,u'ilo tin.a-n$firanje inve~ticij 21,.me s>ecno i.)O't'Ocilo -iz~rr-ši tev p'lana 1.n-.:re111ticij 22.mes-e6no porocilo o g,žu:rno::rti knjigovods'tv4l ix'"l o pr.emi~,kih Ut..Jcilo -:{CfploJ.Jer:. '';'"t.J i"~'ticni fJreslbd. k::t--~ -p~rtr .. v"-5. -~g "~etno pcr·..,cilo "!,1~-.. ~e:.,. "'T~;-t-\..;~-.. :·'-"' ·J:.rt-..-"':t:rl ~-~:;"·~:rc;r .;to··~.~~v· ~ 4~---••• -. vy.l.-< ---+·---.,_,_ . . -.. . ! .v~ r..1 ~ '~ r-_ '· .. ("\ ... • -• .~ .... . ~, • s ~ a ..r: r ':1 ·r, ~} :r : :-·L:c:; ::;.:: ~·-~t..:':"r c. -···· •· -~. 1 ~ -r~~::Z., ' Strokovna razprava GDK 4211425 : 412 Prilagajanje gozdov podnebnim spremen1bam Mi tja CIMPERŠEK* Izvlecek: Cimperšek, M.: Prilagajanje gozdov podneboim spremembam. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 3. V slovenšcini, cit. lit. 8. Avtor v prispevku razmišlja o napovedanih podnebnih spremembah, njihovih vplivih na gozd in o možnih gozdarskih ukrepih za blažitev teh posledic. Kljucne besede: podnebne spremembe, gozd, posledice, ukrepi 1 UVOD Vreme je v vseh pojavnih oblikah krojilo življenje ljudi, zato so v visoko razvitih predkršcanskih kulturah Egipta, Mezopotamije, starih Grkov, Inkov, Aztekov ~in Keltov, namenili veliko pozornosti opazovanju nebesnih pojavov. Srednjeveška sholasticna filozofija ni priznavala naravnih zakonitosti, tudi meteorologija je bila tedaj podrejena skrivnostnim in misticnim pojmovanj em, zato ne cudi, ce so zaradi slabih letin ali toce, vse do leta 1775, sežigali carovnice. Sodobna agro­meteorologija vedno pozorneje spremlja grozece klimatske spremembe, kajti vsaka sprememba podnebja ima globoke in daljnosežne ekološke in družbenogospodarske posledice. 2 POGLED V ZGODOVINO IZOSTRI POGLED V PRlliODNOST Podnebne spremembe so bile že v pretekJosti predmet zanimanja in neredko so njegove negativnosti povezovali z iztrebljanjem gozdov. V negotovih in nepredvidljivih trenutkih se clovek pogosto obraca v preteklost, v kateri išce optimalne rešitve za prihodnost. Dokler je bil clovek samo lovec in nabiralec ni opazneje vplival na stanje vegetacije, ko pa se je v neolitiku oprijel poljedelstva in živinoreje, je zacelo unicevanje gozdov, ki se še do danes ni koncalo . Po neolitski revoluciji so na velikost, sestavo in zdravstveno stanje gozdne odeje, bolj kot naravni, vplivali antropozoogeni dejavniki. Proucevanja fosilov in raziskovanja s pomocjo pelodnih analiz ter dendrokronologije, so nam razkrila potek preteklih podnebnih dogajanj (grafikon): Cloveški rod bo le toliko ucinkovit, kolikor bo sposoben prilagajati prirojene sposobnosti ekosistemov bodocim spremembam. (Utemeljitelj kibernetike Norbert Wiener) • Po letu 12000 pred n. š. seje na našem ozemlju koncala ledena doba. Temperature so se zvišale in do leta 7000 pred n. š. omogocile naselitev vecini današnjih drevesnih vrst, med njimi tudi bukvi in bolj zahtevni jelki. • Med leti 4000 in 2000 pred n. š. so se temperature nekoliko znižale, povecala se je tudi množina padavin. Poslabšanje podnebja se je odrazilo v vzvratnih sukcesijah, ko so ponovno prevladali gozdovi bora, breze, leske in raznih hrastov. • Med leti 2000 in 800 pred n. š. se je podnebje izboljšalo, kar je bukvi omogocilo osvajalne vrnitev. Kljub temu so se ohranile mnoge druge drevesne vrste; v gorskih legah je zavzela vecji delež jelka, v visokogorju pa snu·eka. • V obdobju od leta 800 pred n. š. do leta 800 n. š. so temperature ponovno padle. Hladno in vlažno podnebje je bilo podobno današnjemu. Bukev je prevladala na vecini rastišc, razen na presuhih in premokrih. Zgornja gozdna meja se je znižala za dvesto do tristo metrov. • Denclrokronologi so ugotovili, da so se med leti 535 in 537 nenavadno zožile drevesne branike. Domnevno je orkanski izbruh vulkana Krakatau za 18 mesecev zatemnil sonce. Ker ni bilo pridelkov je prebivalstvo pestila huda lakota. • Med leti 1000 in 1300 se je podnebje otoplilo, kar je ugodno vplivalo na razvoj gozdov. Povecana pridelava hrane je omogocila porast števila prebivalcev, ki se je v Evropj povecalo od 42 na 73 milijonov. *mag. M. C., univ. dipl. inž. gozd., Ulica XIV. Divizije 19, 3250 Rogaška Slatina Cimperšek, M.: Prilagajanje gozdov podnebnim spremembam 10.000 8.000 Q) w 1' E 1 Cl) c. en Q) :; c:: ni Q; c.. E ~ ~1 j O let 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400 1.600 1.800 2.000 2.200 Globalni potek temperatur po ledeni dobi, loceno na obdobje pred in po našem štetju (povzeto po Kirchmeirju in izsledkih Šerclja). • Po letu 1300 se je podnebje ponovno ohladilo. V Alpah so kipeli ledeniki, ohladitev pa so zabeležili tudi dendrokronologi v zoženih branikah. Najhladneje je bilo med leti 1650 in 1750. V tej t. i. mali ledeni dobi je bilo vec padavin, zaostrile pa so se tudi zime. • Po letu 1860 so meteorologi opazili nenehen porast temperatur. Zmanjševanje ledenikov na Antarktiki, Grenlandiji in v Alpah kaže na dolgorocen trend segrevanja ozracja . Paleoklimatske spremembe med klimo in vegetacijo so se v zadnjih štirinajst tisoc letih odvijale pocasi in bolj enakomerno. Temperaturna nihanja so bila v mejah± 0,9 °C; pred n. š. so bile najvecje amplitude ± 1,1 °C, po Kr. rojstvu pa so se zmanjšale na najvec ± 0,6 °C. Trendi zadnjih sto let pa napovedujejo bistveno vecje motnje. 3 GROZECI PODNEBNI MODELI PRIHODNOSTI Clovek je izgubil sposobnost predvidevanja, zato unicuje zemljo, gozdove in naravo. Odkar se je okrog planeta ustvarila atmosfera, je le-ta podvržena nihanjem. Podnebje je eden najpomembnejših ekoloških faktorjev, a tudi 170 dramaticen dejavnik tveganj. Od zacetkov indu­strijske revolucije sredi 19. stoletja je clovek s svojimi aktivnostmi zacel škodljivo posegati v naravno okolje, po letu 1980 pa zaznavamo nevarna klimatska dogajanja globalnih razsežnosti (»global changes«). Narašcanje emisij »plinov tople grede« povzroca porast temperatur ter vedno pogostejše izbruhe skrajnostnih vremenskih ujm. Znamenja, da se vreme v resnici spreminja, so vedno bolj prepricljiva: • z nastopom industrializacije okrog l. 1860 se je koncentracija co~ povecala za okrog 30 %, metana za 145 %in N20 za 15 %, • v zadnjih 50-tih letih se je temperatura globalno zvišala za 1 °C, • vegetacijska doba se je podaljšala za 10 dni, za 6 dni se je premaknila v zgodnjo pomlad in za 4 dni v jesen, • v zadnjih dveh desetletjih so se v konti­nentalnem delu srednje Evrope za 10 -20 % zmanjšale padavine, zlasti snežne, medtem ko so na zahodu ostale na isti ravni, • ta1~šanje ozonskega plašca in povecano UV žarcenje ogroža fotosinteze, • zaradi premika klimatskih pasov se zmanjšuje biotska raznovrstnost, GozdV 62 {2004) 3 Cimperšek. M.: Prilagajanje gozdov podnebnim spremembam • suše, poplave, neurja, pozebe in toca pove­cujejo poškodbe gozdov, • onesnažen, kisli dež iztreblja rastlinske in živalske vrste ter s tem ogroža krhko ekološko ravnotežje gozdnih ekosistemov. Nazoren kazalnik podnebnih sprememb je Triglavski ledenik, ki se nenehno zmanjšuje: leta 1880 je meril 45 ha, do leta 1946 se je zmanjšal na 15 ha, l. 1994 je meril 4 ha in leta 2003 samo še 0,7 ha. Znanilke podnebnih sprememb so tudi rdece lastovke (Hirundo daurica), katerih domovina je bila do nedavnega v Sredozemlju, a jih ornitologi po letu 1991 opažajo tudi na našem kraškem robu, kjer jih prej niso nikoli videli. Ptice se namrec zelo hitro odzivajo na ekološke spremembe in so odlicni kazalniki le-teh (JANKOVIC 2004). Klimatologi ugotavljajo tudi, da se v slovenskih kotlinskih legah zmanjšL~e število dni z meglo in povecuje trajanje soncnega obsevanja. Napove­dujejo, da se bodo v naslednjih 50-tih letih podvojile koncentracije toplogrednih plinov in da bodo do konca 21. stoletja povprecne temperature porasle za nadaljnjih 1,5 do 3,0 °C. Najbolj crnogledi scenariji grozijo še z vecjimi otoplitvami, kar pa je malo verjetno ob dejstvu, da so bile v ledeni dobi povprecne temperature samo za 8 do 9 °C nižje od današnjih in unicujoce za ves živi svet. Sprememba povprecne temperature za eno stopinjo podaljša ali skrajša vegetacijo za dva tedna. Ne vemo, kako se bodo gozdovi odzvali na nepredvidene podnebne spremembe, zanesljivo bodo vplivale na sestavo gozdov. Za vecino domacih klimaksnih vrst (jelka, smreka, jesen, javor, bukev) se bo stanje poslabšalo; izginjanju le­teh pa bo sledila »invazija tL~ih« . Mile zime bodo omogocile preživetje mnogim škodljivcem. Morda je pojav škodljivih krasnikov (Buprestis sp.) v pomurskih hrastovih gozdovih znanilec teh sprememb. Na nove pogoje se bodo odzvali tudi virusi in bakterije, ki jih zdaj, z nekaterimi izjemami (brest, kostanj) še nekako nadzorujemo. Kljub nepredvidljivim in celo nasprotujocim klimatskim scenarijem je za geografski po1ožaj Slovenije zanesljiva le napoved o porastu tempe­ratur zraka, medtem ko naj bi se kolicina padavin ohranila na sedanji ravni. Socasno zmanjšanje padavin bi še bolj ogrozilo obstoj ekosistemov, gozdnih združb in populacij rastlin, zlasti na geografsko izoliranih arealih in na zunanjih mejah njihove naravne razširjenosti . Najbolj bi bili prizadeti gozdovi v južni in severovzhodni Sloveniji, posebno v kolinskem in submontanskem višinskem pasu ter zlasti na vodo propustnih apnencih in dolomitih. Ce se bodo dosedanji toplotni trendi nemoteno nadaljevali, se bodo premaknile meje vegetacijsklh pasov proti severu tako, da se bodo do leta 2080, v južno Evropo in tudi v Slovenijo razširile pušcavske stepe. Drevesne cone se bodo morale v sto letih premakniti za 200 do 300 km proti severu; po višini pa za 150 do 250 rn navzgor, in pri tem drugace na severnih kot na južnih pobocjih. Toda takih premikov, v tako kratkem casu, ni pricakovati, ceprav so znanstveniki ugotovili, da je po umiku ledenikov, bukev potovala iz svojih ledenodobnih refugijev v srednjo Evropo s hitrostjo treh kilometrov na leto. Še hitreje so se šilile pionirske vrste, ki imajo vsakoleten obrod velikih kolicin lahkega semenja. Podnebne spremembe bodo vplivale tudi na biotsko raznovrstnost. Najbolj ogrožena bodo ekstremna rastišca, ki so zatocišca hladnoljubnih vrst, visokogorski habitati ter okrnjeni ostanki ekosistemov, ki nimajo nobenih možnosti za pomik na nove prostore. Vsaka adaptacija ima meje, zlasti casovne in zaradi njih so gozdni ekosistemi v stresu. Menjava generacij v gozdovih je povprecno vsakih sto let, zato je veliko vprašanje ali bodo gozdovi uspeli v tako kratkem casu ubežati pred pogubo. Premikanje dreves in potovanje gozdov poznamo, samo iz literarnih prispodob: iz Ovidovih Metamorfoz, Shakespearovega Macbetha in Orfejeve cudodelne glasbe. Slovenija ima na sorazmerno majhni površini tri podnebne pasove: sredozemskega, alpskega in celinskega. Medtem ko se na soncno stran Alp širi submediteranska podnebje, se severovzhodna Slovenija opazno spreminja v stepsko obmocje. Po podatkih rastlinske geografije je bilo v panonskem svetu nekoc že razširjeno pontsko-sibirsko rastlinje. Za najbolj topla in sušna subpanonska, submediteranska in kraška obmocja Slovenije so trendi lahko že v kratkem kriticni in to celo bolj za gozdove kot za kmetijstvo. Kmetijstvo lahko vsako leto zamenja njivsko kulturo in izbere podnebnim dejavnikom najbolj ustrezno, cesar gozdarstvo zaradi dolgorocnosti proizvodnje ne more storiti. Ogrevanje ozracja in tal bo spremljalo tudi nenehno povecevanje potreb po vodi, kajti padavine GozdV 62 (2004) 3 Cimperšek, M.: Prilagajanje gozdov podnebnim spremembam in izhlapevanje iz tal in rastlin (evapotranspiracija), ki odlocajo o vlažnosti zemljišc, so v tesni povezavi s temperaturo. Gozdovi potrebujejo veliko padavin, saj porabijo vec vode kot vse druge vegetacijske enote. V zadnjih dvajsetih letih smo imeli vec sušnih let kot sto let pred tem (1904, 1921, 1953, 1967, 1983, 1988, 1991, 1998, 2000-2003) in v kata­strofalnem letu 2003 je padlo polovico manj padavin od vecletnega povprecja . S povecano sušnostjo se povecuje tudi ogroženost od gozdnih požarov. Število naravnih nesrec se je v drugi polovici prejšnjega stoletja povecalo za štirikrat, povzrocena škoda pa celo za štirinajstkrat (POLAJ­NAR, UHAN 2002). Višje temperature pospešujejo tudi preveliko in prepogosto produkcijo kaljivega semenja kar še dodatno izcrpava drevesa in zmanjšuje njihovo odpornost pred škodljivci in neugodnimi podnebnimi skrajnostmi. Gozdovi, ki so že doslej izpostavljeni umiranju, bodo še dodatno ogroženi, ko bo kislost iz ozracja izjedkala hranilne snovi iz listov in iz zemlje. EKOLOŠKI PROGRAM GOZDARSTVA Problem podnebnih sprememb je vecplasten, zadeva tudi naše gozdove ter vsakega od nas, saj bo ogroženo naše živ ljenje in zlasti zdravje. Modelne racunalniške simulacije klimatologov napovedujejo v p1ihodnosti znatne spremembe tudi v gozdnih ekosistemih. Današnje združbe bodo izginile, nadomestile jih bodo nove, z drugacno strukturo in sestavo živalskih, rastlinskih ter drevesnih vrst. Premaknile so bodo tudi meje fitoklimatskih obmocij Slovenije. Grozece po­sledice podnebnih sprememb lahko omilimo na vec nacinov: l. S sadnjo dreves in pogozdovanjem opušcenih kmetijskih zemljišc lahko vežemo toplogredne pline, s tem zmanjšamo škodljive ucinke steklenjaka ter socasno izboljšujemo ostale vloge gozdov. 2. Z negovalnimi, obnovitvenimi in drugimi ukrepi lahko pomagamo gozdovom pri lažjem prilagajanju na spremembe. Za gozdove bomo morali izdelati ustrezne krizne scenarije in strategije prilagajanja. Po definiciji je klimatski scenarij poenostavljen opis domnevnih sprememb podnebja ter ranljivosti gozdnih ekosistemov na le-te. Pri oblikovanju strategij prilagoditve se bo moralo gozdarstvo opreti na gozdne združbe, ki se bodo izoblikovale v spremenjenem okolju. Za vsako gozdno združbo in njene podenote bo potrebno izdelati ciljne usmeritve o sestojni zgradbi, drevesnih vrstah, vzgoji, negi, obnavljanju in o namenu rabe. Tako so se problema lotili avstrijski gozda1ji za njihove najbolj ogrožene gozdove v vzhodni Avstriji (KIRCHMEIR 2000). Ekosistemi bodo tem bolj prilagodljivi, cim bolj bodo naravni in raznovrstni. Vendar njihova stabilnost ne izvira samo iz biotske pestrosti, saj je znano, da so nekateri koncni razvojni stadiji vrstno bolj siromašni kot njihove predhodne faze. 5 SADNJA IN POGOZDOVANJE OPUŠCENIH KMETIJSKIH ZEMLJIŠC Ce bi vedel, da bo jutri konec sveta. bi danes še posadil jabolko. (Martin Luther) Za Slovenijo je znacilen mocan in nezadržen trend opušcanja ptidelave na reliefno neugodnih in manj rodovitnih tleh. Letno se zarašca že okrog 3.000 ha kmetijskih zemljišc. Stanje spominja na srednje­veško opušcanje obdelovalnih zemljišc, ko so se pred SOO in vec leti širile gospodarske pustote, zaradi vremenskih ujm (slabih letin in lakote) ter groženj fizicne eksistence (turški vpadi, epidemije). Pronicljiv Delov komentator Boris Jež se hudo­mušno vprašuje, ali bomo postali dežela gozdnih vil in medvedov ali predvsem dežela ljudi (Delo, 27. 07. 2002). Kmetijska in okoljska politika si zatiskata oci pred tem problemom in se mu nerazumno izmikata. Z vidika trajnostnega razvoja je revitalizac1ja relativnih gozdnih tal najboljša rešitev, saj zmanjšuje presežke hrane in ptihrani pii podporah, ki jih družba daje lastnikom zemljišc za to, da na njih nicesar ne pridelujejo. Dolgorocno obetajo gozdovi mnogo vecje koristi kot kratko­rocna poljedelska raba, kajti industrijsko kmetijstvo zastruplja okolje ter je najvecji porabnik vode. Naravi prepušcene sukcesije so sicer cenene, a dolgotrajne, neestetske in nekulturne. Svetovna javnost je spoznala, da so gozdovi takoj za oceani, drugi najpomembnejši ponor ogljikovega dioksida, kajti les ga veže za vec desetletij in stoletij. Raziskovanja so pokazala, da je letna neto proizvodnja gospodarskih gozdov okrog tri tone ___ _____ __ eršek, M. : Prilagajanje gozdov podnebnim spremembam Cimp__ novih organskih snovi na hektar, v negospodarskih ~ozdovih (naravi prepušcenih) pa celo dvakrat vec. Š Kiorskim protokolom smo se l. 1977 obvezali, da bomo med leti 2008 in 2012 zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, za 5,2 % od dosežene ravni v leru l990. Toda trendi so pii nas nasprotni, zato nas je Evropska skupnost decembra 2003 opozorila na odstopanje od sprejetih obvez. Za izboljšave imamo na voljo vec možnosti, najenostavnejša je zasaditev z ustreznimi drevesnimi vrstami. En hektar srednjeevropskega gozda veže do deset ton co" letno in mladi, hitro rastoci gozdovi pri tem prednjacijo. Za njihovo osnovanje bi lahko pridobili sredstva iz evropskih skladov, ki podpirajo pogozdovanja kmetijskih zemljišc. Pri tem moramo izpostaviti dejstvo, da spontanega zarašcanja ne bomo mogli uveljaviti kot ponora škodljivih plinov! Morda bi veljalo razmisliti o ukrepih, ki jih je pred vec kot dvesto leti sprejela prosvetljena cesarica Marija Terezija. Zaradi bojazni pred pomanjkanjem lesa je leta 1771 uveljavila gozdni red za deželo Kranjsko. Z njim je vsako kmecko gospodarstvo obvezala, da posadi vsaj 20 dreves. Že od leta 1763 pa je mesta in kraje v Avstriji vzpodbujala k sajenju drevesnih alej in drevoredov ob cestah. Za sadnjo je priporocala orehe, lipe, kostanje in murve pa tudi razne vrste sadnega drevja. Vecino teh dreves zlasti orehe, hruške in ccšnje, smo posekali in nikoli nadomestili. Zaradi Jcpote kmeckih domov, krajinskih vrednot, dragocenega lesa in okusnih plodov bi veljalo obuditi pozabljeno navado. Marko Pohlin je za Kranjsko porocal, da so marsikje ob rojstvu otroka posadili sadno drevo, ob rojstvu deklice so sadili (rodovitno) sadno drevo ali lipo, za decka pa kostanj ali javor. Še vsaj v 19. stoletju so ponekod na porokah, vrnitvi iz vojske, ozdravljenju ipd. dogodkih sadili sadno drevje. Sadno drevje prinaša s svojo pojavnostjo duh in barvo letnih casov ter kaže na prostor kultivirane bližine bolj kot gozdna kulisa izza objektov. Posebno mesto zavzema lipa, ki je najpogosteje postavljena na najlepše razgledno mesto kmecke domacije. NEGA GOZDOV Na predstojece podnebne spremembe se bodo gozdovi najbolj ucinkovito p1ilagodili, ce bo zmes drevesnih vrst skladna z bodocimi rastišcnimi dejavniki. Za drevesne vrste, ki se ne bodo mogle prilagoditi na hitre spremembe, bo to pogubno, za druge pa tudi ugodno. Na izbor in zmes drevesnih vrst odlocilno vplivamo pri sadnji (pogozdovanju), pri naravni obnovi je naš vpliv omejen, pri negi sestojev pa lahko le v manjši meri spreminjamo drevesno sestavo. Pli uravnavanju zmesi bi veljalo posebno pozornost nameniti vrstam, ki bodo z manjšimi izgubami preživele bodoce spremembe. Med te uvršcamo zlasti pionirske in toplotno zahtevnejše vrste, ki smo jih doslej zapostavljali ali nesmotrna zatirali: -V kolinskih in submontanskih gozdovih bi bilo priporocljivo namesto bukve pospeševati graden in dob. Ne prevec zakisani >>Querco­Carpinetwni« so naravnost predestinirani za pridelavo kakovostne hrastovine. -Med pionirske drevesne vrste p1ištevamo tudi rdeci in crni bor. Oba sta prilagojena sušnim in toplim rastišcem, ki jih globoko prekoreninita in izboljšujeta z obilnim opadom iglic. Crni bor se je že v preteklosti izkazal pri pogozdovanja kraških golicav. Zaradi nevarnih bolezni in škodljivcev vnašamo borovce v majhnih, razkropljenih skupinah. Kocljiv je le izvor semena ali sadik. S hitro rastjo so se izkazale provenience iz Korzike in Kalabrije, ki pa so manj odporne na mraz, >>dunajske« (Pinus nigra ssp. austriaca) rastejo pocasneje, a bolje prenašajo nizke temperature. -Divje jabolko (Malus sylvestris) in divja hruška (Pyrus pyraster) sta razšitjeni po vsej Evropi, vendar sta že tako redka, da bi ju lahko, kot ogrožena, uvrstili na »rdeci seznam<<. Zaradi križanj s kultiviranimi vrstami bi morali najprej izlociti primerne osebke, nabrati seme in priceti z razmnoževanjem ali celo osnovanjem semenskih plantaž. Tako so v Nemciji, leta 1986, pristopili k reševanju izumirajocih drevesnih vrst (SCHU­MANN 1989). -Cenjena in vedno iskana je divja cešnja, ki izstopa v zgodnji pomladi s svojimi kot sneg belimi cvetovi, v jeseni pa zažari z rumenordecimi odtenki listov. Je vrsta mešanih nižinskih in podgorskih gozdov, ki dobro raste tudi na bolj toplih in sušnih tleh, ce so le dovolj zracna in imajo nevtralno reakcijo. Poleg lepote in izvrstnega lesa je cešnja tudi ekološko pomembna, saj so njeni plodovi hrana za vse vrste ptic (odtod njeno lat. ime >>avium«, ki pomeni ptico). Pogosti in obill)i semenski obrodi zmanjšujejo odpornost Med najbolj ogroženimi drevesnimi vrstami je jelka, ki se dreves pred sušo, ker porabijo zanje vecino novo ustvarjenih že vec desetletij umika iz naših gozdov in s tem vpliva na asimilatov. spreminjanje gozdnih ekosistemov. Cimperšek, M.: Prilagajanje gozdov podnebnim spremembam Brezobzirna tehnika in tehnologija izkorišcaf\ia gozdov, zlasti ce poteka v neprimernem letnem obdobju, pušca globoke rane na drevju in v tleh. Posledice so predcasno umiranje dreves ter vec odpadkov, ki ostajajo v gozdovih. Z njihovo naravno razgradnjo se ogljikov dioksid prehitro vraca v ozracje. Zaradi koristoljubja nihce ne spoštuje opozoril iz knjige Razodetij: »ne rani zemlje, niti mmja, niti dreves! « -Z vecjo tennofilnostjo se izboljšujejo pogoji za rast orehov, ki so se po ledeni dobi vrnili iz Balkana in vzhodnega Sredozemlja v srednjo Evropo. Orehu preti najvecja nevarnost od poznega spomladanskega mraza. -Lesovi lipe (Tilia platyphyllos), lipovca (Tilia c01·data) in mokovca so manjvredni, a imajo hitro razgradljiv opad, ki izboljšuje sušna tla. -Brek (Sorbus torminalis) je neizrazit element mediteransko-pontske flore, ki uspeva na boljših tleh. Ima cenjen les za pohištveni furnir. -Izrazit predstavnik suhih in toplih rastišc je tudi skorš (Sorbus domestica), ki je v naravi redek. Les je visoko vrednoten, takoj za tisovino (Taxus baccata), ki prav tako sodi v skupino toploljubnih vrst. -Skromne rastišcne zahteve imata navadna breza (Betula pendula) in trepetlika (Populus tremula), a potrebujeta veliko svetlobe. Ce se bomo odrekJi njihovemu zahtevnemu odstranjevanju pri negi Gozdovom prijazno spravilo lesa s korUi ima zaradi manjših škod v gozdovih vedno vec privržencev. Toda zaradi krute ekonomske racunice ostaja zgolj neuresnicljiva želja. Ce bo podnebje postalo toplejše, se bo zmanjšala tudi poraba drvi. Zato bomo manj sekali, marU negovali gozdove in se odpovedali visokovredni pridelavi lesa. mladovij, ne bomo prihranili samo pri stroških nege, temvec bomo povecali tudi prilagodljivost sestojev. -Z otoplitvijo se izboljšuje uspevanje murve in redkega belega topola (Popu/us alba). -Med manj znane, a zanimive vrste sodi tudi navadni koprivovec (Celtis australis), sub­mediteranska vrsta, ki se posamicno že danes najde tudi notranjosti Slovenije (Šmarje pri Jelšah, okolica Celja, nekoc celo na >>hladni« Planina pri Sevnici). V naravi se druži z orehom in prenese dokaj hud mraz ( -25 °C). Les ima odlicne tehnicne lastnosti. -Od drevesnih vrst ostaja odprto vprašanje pospeševanje divjega kostanja, ki je toploljuben in kisloljuben. Cimperšek, M.: Prilagajanje gozdov podnebnim spremembam Globalizacija prinaša spremembe tudi v svet rastlin in sicer opažamo vedno vec invazivnih tujerodnih vrst, ki po konkurencnosti dalec prekašajo domace. Najprej osvojijo združbe, ki so mocno izsekane ali devastirane, nato pa prodirajo tudi v ohranjene ekosisteme. Agresivne robinije (Roh~'nia pseudoacacia) nam ne bo treba pospe­ševati, ker se sama širi povsod, kjer naleti na ugodne pogoje -zahteva le veliko svetlobe. Povecane kolicine C02 v zraku in dušicnih spojin v tleh pospešujejo fotosinteze, kar pomeni da bodo drevesa hitreje prirašcala. To bo izzvalo potrebo bo zgodnejših in mocnejših redcenjih ter skrajševanju proizvodnih dob. Naravne populacije drevesnih vrst imajo boljše evolutivne možnosti prilagajanja, kot genetsko zoženi osebki. Paziti moramo, da z enostranskimi ukrepi nege ne zožujemo genetske pestrosti populacij, ker bi s tem še dodatno oslabili njihovo sposobnost prilagajanja. Pri izboru sadnega materiala priporocajo stroko v nj aki prednostno rabo provenienc iz toplejših, južnejših krajev. Izkušnje nas tudi ucijo, da lahko v kriticnih sušnih obdobjih ohranimo vlažnost rastišc, ce zamaknemo ali obcasno opustimo obžetev nasadov. OSTALI UKREPI Ker je vecina toploljubnih vrst tudi bolj svetlo­ljubnih jim moramo pri naravni obnovi nuditi prednostne pogoje razvoja in rasti. To bomo dosegli s premikom od zastornih secenj k malopovršinskim golosekom oziroma z opustitvijo togih, umetnih nacinov obnove in smelejšo rabo bolj sprošcenih, naravnih nacinov pomlajevanja. Naravnemu razvoju gozdov moramo vseskozi omogocati, da se neovirano prilagaja spre­membam. Bolj odlocno posegamo samo tam, kjer izhodišcni material ni prilagojen rastišcu. V Sloveniji je samo dobra polovica gozdov ohra­njenih, ostali so bolj ali manj spremenjeni, okoli 2 % pa je povsem nenaravnih. Škode, ki jih v slednjih povzrocajo podlubniki, narekujejo pospešeno premene nižinskih monokultur v naravne listnate gozdove. S podaljšano dobo pomlajevanja lahko vzpo­stavimo bolj razdrobljeno, naravno strukturo in teksturo, pri cemer pod strukturo pojmujemo zgradbo posameznih razvojnih faz po drevesnih vrstah, starosti, debelini in višini, pod teksturo pa obliko, velikost ter površinsko porazdelitev razvojnih faz. Z vecjo zavzetostjo pri varovanju gozdov bomo zmanjšali tudi obolevnost, napade škodljivcev ter škode pred gozdnimi požari. Z obzirnejšimi tehnikami pridobivanja lesa bi lahko zmanjšali poškodbe na drevju in gozdnih tleh . Rane na deblih in koreninah povzrocajo trohnobo, gnilobo ter predcasno odmiranje dreves. Ogroženost okolja lahko omilimo tudi tako, da nadomestimo neprUazne »fosilne« energente z lesno biomaso. Še boljše ucinke pa bi dosegli, ce bi energetsko po tratna tvori va, kot so beton, plastika, aluminij idr. zamenjali z lesom. Naravnim procesom se najbolj zanesljivo pribhžamo z opazovanjem medsebojno povezanih pojavov, zato bi morali iz rednega gospodmjenja izlociti tipicne sestoje ogroženih gozdnih eko­sistemov, vzpostaviti niceln o stanje v njih ter redno ugotavljati spremembe. Države Evropske skupnosti so se dogovmile, da bodo iz rednega gospodarjenja izlocile lO % gozdov in jih namenile za tovrstna raziskovanja. V teh rezervatih bodo zasledovali: podnebne dejavnike in njihove škodljivosti, spomladanski razvoj rastlin (olistanje), rumenenje listov (fenologija), pogostnost in obilico semenenja, potek pomlajevanja (sestav in hitrost sukcesij), pojav škodljivcev, bolezni idr. relevantne kazal nike. Cas tece in hiti, morda je za mnoge gozdove že prepozno. 8 RAZPRAVA Zdravstveno stanje slovenskih gozdov se že vec desetletij slabša. Strupene sestavine, drugacne fizikalne lastnosti ozracja in vedno pogostejše ujme unicujejo gozdove. Od celotnega poseka je že vec kot cetrtina sanitarnih secenj, zato je tudi zago­tavljanje trajnosti vedno manj zanesljivo. Medtem ko zaradi onesnaženega ozracja neopazno umirajo gozdovi, so posledice grozecih podnebnih sprememb povsem nepredvidljive. Mnogi strokovnjaki so prepricani, da se Zemlji in njenim prebivalcem piše cm scenmij. Vsa opozorila o drugacni rabi naravnih virov ostajajo neuslišana, cloveštvo ne zmore volje in moci, da bi se podredilo naravnim danostim, zato mu ostaja ena sama možnost -prilagajanje na spremembe, kijih je sam izzval. Zaradi globalizacije in ekonomskega koristoljubja se uresnicuje prerokba Indijancev iz plemena Cree: Cimperšek, M.: Prilagajanje gozdov podn__ni__:.pre_m_e_mbam _ eb_rn_s______________ «Ko bo iztrebljeno poslednje drevo, zastrupljena zadnja reka, ujeta poslednja riba, boste spoznali, da denarja ne morete jesti.« Ceprav postaja Kiotski sporazum vedno bolj podoben mrtvi crki na orumenelem papirju, pa je vesoljna družba gozdovom priznala njihovo neprecenljivo ekološko vlogo. Biomasa gozdov vsrka ogromne kolicine ogljikovega dioksida in oddaja kisik. Odrasla bukev porabi v soncnem dnevu 18 kg ogljikovega dioksida in odda 13 kg kisika ter s tem krije potrebo po cistem zraku desetih odraslih oseb. S tem gozdovi izboUšujejo ozracje, zmanjšujejo ucinke stekleni ka, socasno blažijo sušo, moc vetra, temperaturne skrajnosti idr. Te in še mnogo drugih nepogrešljivih eksternih ucinkov prenašajo tudi v odprto kraj ino, na kmetijska zemljišca in v urbana okolja. Žal ne moremo napovedati blagodejnih ucinkov gozdov na vodne vire. Pretoki vodotokov se iz leta v leto zmanjšujejo, znižuje se raven in kakovost podtalnice, narašca pa ogroženost zdrave pitne vode. Med skrajnostnimi podnebnimi pojavi nas ogrožajo obcasna neurja z nalivi in poplavami. Škode na gozdni infrastrukturi lahko zmanjšamo z okolju prilagojenim nacrtovanjem in gradnjo gozdnih prometnic. S kakovostnim vzdrževanjem le-teh pa bi morali preprecevati erozijo in upocasniti odvajanje meteornih vod . Zmerno povišane koncentracije C02 povecujejo njegovo vgrajevanje v rastline, saj je ogljikov dioksid glavni vir novih organskih snovi -lesa. Kljub množici razlicnih škodljivosti, katerim so izpostavljeni gozdovi, pa so raziskovanja razkrila presenetljivo dejstvo, da rastejo v Evropi gozdovi hitreje kakor kdaj koli prej, a nihce ne ve tocno zakaj. Zdi se, da ravno povecane kolicine oglji­kovega dioksida v zraku in dušikovih snovi v zemlji, spodbujajo nenormalno hitro rast. Vse to klice k pripravi variantnih kriznih scenarijev in miselni prenovi izkušenj, pridobljenih pri dosedanjem ravnanju z gozdovi. Podnebne spremembe bodo povzrocile antro­pogene spremembe gozdnih združb, pojav ne­predvidljivih regresijskih sukcesij in sekundarnih fitocenoz. Vse to je lahko svojevrsten izziv za gozdarske fitocenologe. Brez predhodnega fito­cenološkega dekodiranja rastišcnih danosti bi bili ukrepi povezani s prevelikimi tveganji in pove­canimi stroški. Nesporno so naravni vegetacijski sistemi najbolj odporni na motnje, zato bo eden najpomembnejših gozdarskih ukrepov: bodocim razmeram prilagojena izbira drevesnih vrst. Toplotni stresi zožujejo izbor drevesnih vrst in s tem zmanjšttiejo zanesljivost razvoja gozdov. S sadnjo in pogozdovanji lahko prispevamo k zmanjšanju toplogrednih plinov v ozracju, z ustreznimi negovalnimi, obnovitvenimi in drugimi ukrepi pa omilimo šoke sunkovitih sprememb. Z zasaditvijo opušcenih obdelovalnih zemljišc bi lahko odkupili ali celo prodali odvecne pravice za prekomerne izpuste. Toda pri tem se soocamo s težavami, »kako presaditi drevesa in gozdove v glave politikov«, ki odlocajo o nacionalnih interesih, med katerimi so tudi gozdovi in med njimi zlasti državni . S povecano rabo lesne biomase bi lahko mnogo prihranili pri rabi škodljive in drage »fosilne« energije. Pri tem velja izpostaviti posebno dolocilo Kiotskega protokola, da se ogljikovega dioksida, ki nastaja pri kmjenju lesa, ne šteje med emisije, ki povzrocajo ucinke tople grede. Zaradi cenenih fosilnih goriv je proizvodnja drv, industrijskega lesa za celulozo in lesnih plošc vedno manj rentabilna. Cene gozdnih proizvodov že celo desetletje zaostajajo, medtem ko proizvodni stroški narašcajo, zato se zmanjšuje obseg secenj. Letno sekamo že manj kot 40 %prirastka. Ne gre prezreti tudi dejstva, da se bo zmanjšala poraba lesne biomase za ogrevanje, ce se bodo povišale povprecne tem­perature. K zmanjševanju toplogrednih plinov prispeva samo povecana raba lesne biomase, ki mora biti vecja od njene naravne razgradnje v gozdovih. Brez secenj ni nege in brez nege ni usme1jenega razvoja gozdov, brez slednjega ni niti kakovostne proizvodnje, niti ustreznega prilagajanja na podnebne strese. IS. januarja 2004 je slovenska vlada razpravljala o ranljivosti kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremenljiv ost. Televizij ski komentatorji so porocali o sebicni zamisli resornega ministrstva, da bi državne gozdove prodali in z izkupickom poplacalo stroške namakanje kmetijskih zemljišc. »0, Sancta Simplicitas!« .... je vzdihnil Jan Hus, ko je zagledal staro ženico, ki je mukoma vlekla poleno za njegovo grmado. Cimperšel~ . M.: Prilagajanje gozdov podnebnim spremembam Južno pobocje Rudnice nad Olimjem pri Podcetrtku je sredi avgusta 2003 ponujalo dokaj nenavaden izgled: rjave krošnje bukovih dreves so izrazito izstopale iz temnozelenih hrastov. VIRI IN LITERATURA JANKOVIC J. Stebla nizka, zrna žalostna, drobna. Sobotna priloga Dela, 28. junija 2003, s. 8-9. JANKOVIC J. Do leta 2050 bo izginilo milj on vrst. Sobotna priloga Dela, 24. januar 2004, s. 22-24. KIRCHMEJR H., 2000. Der Wald im Klimawandel. Nachhaltige Waldentwicklung imsommerwarmen Osten bsterreichs, Klagenfurt, s. 256. KOCH G., 1999. Naturnahe im Wald. Methodik und praktische Bedeutung des Hemerobiekonzeptes fi.ir die Bewertung von Waldokosysremen. Wien, s. 96 . MOLLER F. Gibt es waldbauliche Strategien zur Bewaltigung der drohenden Klimaanderung? Osterreichische Forstzeitung 211995, s. 7-9. PLUT D. Slove.nija v primežu podnebnih sprememb (Triglav brez ledenika). Sobotna prHoga Dela, 9. avgust 2003, s. 14-15. POLAJNAR J. in Uhan J. Spet se ucimo ubogati naravo. Priloga Dela-Znanost, 7. oktober 2002, s. 8. SCHUMANN K. Obstgeholze und Nussbaume -die vergessenen Baumarten. AFZ 38-3911989, s. 1036-1039. ŠERCELJ A., 1996. Zacetki m razvoj gozdov v Sloveniji. SAZU (35). LJubljana, s. 142. Književnost »Forest workers talk about themselves<< Mednarodna organizacija dela (ILO) je koncem leta 2003 izdala posebno nenavadno publikacijo z naslovom: »Kako delamo in živimo -gozdarski delavci pripovedujejo o sebi«. Ima še podnaslov: >>Svetovni opis delovnih in življenjskih razmer v gozdarstvu«. Na 115 straneh brošura predstavlja življenjske zgodbe 55 delavcev v gozdarstvu 31 dežel po vsem svetu. Vsaka zgodba je opremljena še s fotografijo delavca. Opise življenjskih zgodb, ki so jih povedali, napisali sami ali pa so jih po pripovedih zapisali drugi, je zbral in uredil dr. Bernt Strehlke, ki je bil dolga leta zaposlen pri med­narodni organizaciji dela. V knjižici sta objavljeni tudi dve življenjski zgodbi iz Slovenije in sicer Stanka Zlodeja s celjskega in Janeza Rovana s kocevskega gozdno­gospodarskega obmocja. Podatke oziroma opise so zbrali oziroma prevedli mag. Pavle Kumer, Ludvik Poje in dr. Mmjan Lipoglavšek. Urednik jih je še malo po svoje priredil. Menimo, da sta zgodbi dovolj zanimivi, da ju objavljamo tudi v Gozdar­skem vestniku. V zaporu sva imela dovolj casa, da sva premišljevala o varnih delovnih postopkih Stanko ZLODEJ Slovenija Rodil sem se na kmetiji ob vznožju gozdnate Konjiške gore. Nedalec od rojstne hiše sem mnogo let pozneje zgradil svojo hišo, v kateri živim sedaj po 40 letih dela v gozdu. V gozdno delo me je uvedel leta 1930 oce. Tedaj smo uporabljali samo rocno orodje. Nekega dne sva podirala drevje blizu daljnovoda in drevo je padlo v napacno smer. Nastala je prava eksplozija, tok je bil prekinjen in nastala je veJika škoda. Ušla sva brez poškodb, toda kmalu sva bila obsojena na zaporno kazen. Imela sva veliko casa za premislek o varnih nacinih dela. Zame je bil to dober nauk. Pri gozdnem delu ne šteje le pogum in slepa moc, ampak temeljito zna~e in sposobnost, da se izogneš tveganju in opraviš delo dobro. Prav tako je pomembno pravilno vzdrževanje orodja. Zato sem se ucil od izkušenih delavcev, obiskoval tecaje in izrabljal vsako priložnost za izboljšanje svoje strokovnosti. Zaradi svoje vztrajnosti sem bil zadolžen za poucevanje drugih delavcev. V šestdesetih letih. ko so motorne žage postopoma nadomešcale rocne žage, se je bilo treba nauciti in uporabljati mnogo novega: tehniko žaganja, organizacijo dela, brušenje verige in vzdrževanje stroja. Ker sem bil željan obvladati vse te nove spretnosti, so me poslali na Švedsko, da bi se naucil napredne skandinavske tehnike, posebno pri klešcenju . To sem doma prenašal na sodelavce. Pri delu z motorno žago smo morali uporabljatj varnostno celado, ki se nam je na zacetku zdela precej neudobna, tako da je nisem nosil ves cas. Nekega dne sem prežagoval debla, ko je nenadoma vrglo motorko nazaj in zadela me je v glavo. K sreci sem tedaj imel na glavi celado, ki je prestregla udarec in veriga jo je deloma prežagala. Potem sem vedno uporabljal celado in ta, ki me je rešjla pred hudo, ce ne usodno poškodbo, visi še vedno kot spominek na steni v moji hiši. Ko bi bil znova mlad, bi znova vse naredil tako Janez ROVAN Slovenija Leta 2002 sem pri 55 letih dosegel upokojitev po štiridesetih letih deJa v gozdu. Tri leta so štela dvojno zaradi teŽavnosti dela. V delovni dobi sem delal številne in razlicne stvari. V prvih letih me je oce naucil vlacenja lesa s konji, ki so mi bili zelo všec . Tiste dni smo preživljali v gozdarskih kocah in smo si tudi sami kuhali hrano. Kasneje smo dobili kuharico. Poleti smo delali od zore do mraka-12 ur in vec. Kasneje so nas vozili na delo s kombiji in lahko smo spali doma. Še pozneje sem se vozil na delo s svojim avtomobilom in sem za prevožene razdalje dobival nadomestilo. Deset let sem delal z rocnim vrtalnim strojem pri gradnji cest v nedostopnih gorskih predelih. Bilo je težko delo, ki ga zaradi mocnega tresenja rok ni mogoce dolgo zdržati. Ko so kmetijski traktmji zamenjali konje, smo z verigami p1ivezovali hlade na traktor in kadar so Književnost bili tovori težki, so se prednja kolesa dvigovala od tal. Spet je bilo delo nevarno. Kasneje so bili trakimji za vlacenje lesa opremljeni z žicnimi vitli, sidrnim.i plošcami in prednjo obtežitvijo. Nazadnje sem vozil zgibni gozdarski traktor, ki gaje bilo lažje in mnogo ucinkoviteje upravljati. Eno najtežavnejših del, ki sem jih opravljal v gozdu, je bilo lupljenje debelih jelovih hlodov z lupiJnikom. Srecni smo bili, ko so bili uvedeni stroji za lupljenje lesa na centralnih skladišcih. Tudi cepljenje bukovih drv s cepilnim batom in klini je bilo prav tako težavno. Prve motorne žage, ki smo jih uporabljali, so tehtale 12 kg; kar lepa teža, ki jo je bilo treba skupaj z drugo opremo nositi gor in dol po gozdu. Na zacetku smo jih rabili samo za podiranje in prežagovanje, klestili pa smo še naprej s sekiro. Ko se je pojavila lahka motorna žaga, so bili seklri dnevi šteti. Skupinsko delo pri secnji in spravilu je pomagalo, da je delo pri pridobivanju lesa postalo lažje, naprimer pri sprošcanju obvisehh dreves. Vedno sem bil placan po ucinku in ker sem si znal delo organizirati, ker sem dobro vzdrževal orodje -pa tudi sebe samega -sem kar dobro zaslužil. Vedno sem imel s seboj na delu svežo srajco in ko je bila ena prepotena, sem se preoblekel. V štiridesetih letih nisem bil na bolniški vec kot tri mesece. Poleg manjših (urezov ali zmeckanin), sem imel tri resnejše poškodbe pri delu: globok urez s sekiro v nogo in dva zloma noge. Zgradil sem si hišo, sem porocen in imam dva sina. Eden od njiju je diplomirani gozdarski inženir. Po upokojitvi bom gojil ovce in koze in zbiral podobno staro orodje, kot že krasi vhod v hišo. Nadaljujem tudi s tekmovanji sekacev. Res mi je bilo všec delo v naravi in ko bi bil spet mlad, bi v vsem ravnal spet enako. Prevod iz anglešcine: M. LIPOGLAVŠEK Društvene vesti Zimska smucarska sezona 2004 36. EFNS (evropsko prvenstvo gozdarjev v nordijskih smucarskih disciplinah) Srecanje je bilo od 17.-24.janumja v Pralognanu v Franciji. Francoski gozdarji so za kraj te velike gozdarske prireditve izbrali idilicno vas v srcu Savojskih Alp. Po rrmenju vecine izmed vec kot 1.000 udeležencev je bilo to eno od boljših srecanj gozdrujev smucarjev iz vse Evrope. Z namesti tv ijo so bili najbolj zadovoljni kolegi v hotelu z »all inclusive« ponudbo. Poleg drugega razkošja je bila za gozdarje posebno privlacna ugodnost ta, ela je bilo vino v neomejenih kolicinah. Ostali Slovenci smo si izbrali apartmajsko va1ianto z »nic ni vkljuceno«. Velika prednost letošnje prireditve je biJ a ta, da je vse potekalo na enem mestu in so tako odpadla tekanja od enega konca na drugi. Tako smo tekli samo po lepo p1ipravljenih in zanimivo speljanil1 progah. Snega je bilo dovolj, za nas pa so bili dnevi pred tekmo zelo dobrodošli za privajanje na sneg, ki ga doma nismo imeli. Seveda smo se pridno udeleževali vseh spre­mljevalnih prireditev, med katerimi naj omenim predvsem ekskurzije in Belgijski vecer. Belgijski vecer je biJ namenjen predstavitvi gozdarstva države, ki najbrž nikoli ne bo gostila EFNS. Vsi, ki smo se udeležili ekskurzije št. 3 smo preživeli nepozaben dan. Ogledali smo si visoko­gorska podrocja nad dolino Boufortain, kjer se prekrivajo dejavnosti tmizma, kmetijstva in varstva narave. Preizkusili smo proge na katerih so tekmovali za olimpijske medalje. V pravljicno lepem dnevu smo uživali na krasno urejenih progah in obcudovli najlepše razglede na Mont Blanc. Za zakljucek smo obiskali še sirarno v kraju Beaufort, kjer smo spoznali izdelavo znanega istoimenskega sira in ga seveda tudi poskusili. Predavanje je predstavilo gozdove v tem delu Francije in gospoda1jenje z njimi. Tudi druge ekskurzije so vkljucevale gozdarstvo, kmetijstvo, kulturo in turizem. Naš glavni namen pa je bil seveda sodelovanje na tekmah. Francozi so malo spremenili program, ni bilo nocnega šprinta, smo pa lahko izbirali med dopoldanskim tekom v klasiki ali popoldanskim Društvene vesti Proge nastopom v prosti tehniki. Nekateri najbolj zagnani smo nastopili kar v obeh tekih. Slovensko zastopstvo je bilo zelo mocno in smo dosegli kar nekaj dobrih uvrstitev. Ponovno so reševale našo cast ženske. Osvojile so zlato (Karin Ivancic) ter bronasto medaljo (Suzana Andrejc). Diplome sta si priborila še Mitjam Mikulic za 8. in Janez Žnidaršic za lO. mesto. Seveda smo nastopili še v štafetah, kjer so Karin, Mirjam in Suzana zasedle odlicno 6. mesto. Najboljša moška štafeta je bila 33., tekli so Hinko Andrejc, Milan Gornik, Tomaž Serec in Janez Žnidaršic . Teden našega bivanja v Pralognanu se je kar prehitro iztekel, po dolgi vožnji pa nas je tudi doma cakala debela snežna odeja. Naslednje leto je gostitelj Belorusija, EFNS bodo od 20./-27. februarja v bližini glavnega mesta Minska. Pohitite s p1ijavami~ Vec o rezultatih in EFNS je možno prebrati na spletni strani www.efns.de. Alpe-Adria Po odpovedi prvega termina v februarju so naši sosedje Hrvati organizirali to srecanje 5. in 6. marca v Mrkoplju, ki ima zelo dolgo zimsko-športno tradicijo. Žal so kolegi iz Italije in Avstrije odpovedali udeležbo, zato so Hrvati tekmo preimenovali v >>3.odprto prvenstvo Hrvatskih šuma«. Udeležba iz Slovenije je bila zelo številcna, saj nas je nastopilo skoraj 50. Pogled na startne liste je pokazal, da nas je bilo kar dve tretjini Slovencev. Tudi na izpisih rezultatov smo zasedli vecinoma zgon~e tretjine. Izjema so alpske štafete kjer so naši sosedje dosegli dvojno zmago. V moških katego­rijah veleslaloma so bili na zmagovalnih stopnickah samo Slovenci, zmagali pa so Robert Cuk, Gvido Razpet, Viktor Turk in Janez Ponikvar, pri ženskah sta edini Slovenki nastopili in zmagali Janja Lukanc in Alenka Car Seražin. V tekih so tokrat zmagali Janez Ponikvar, Franc Ivancic in Mdan Gornik; samo v mlajši kategoriji so zmagali gostitelji. Najboljši domaci tekaci so morali na državno prvenstvo. Naše Tekaci na startu Štafete ženske pa so tokrat odpovedale in ni bilo nobene na start. Spoznali smo nov biatlonski center Zagmajna ter preizkusili obnovljena smucišca na Celimbaši. V krasnem zimskem vremenu z obilico snega smo preživeli dva lepa dneva. Gozdarji iz «Hrvatskih šuma«, posebej iz njihove uprave v Delnicah so poskrbeli za nemoten potek tekmovanj ter kot vedno še za prijetno druženje. Prireditev Alpe Adria pa bodo organizirali prihodnje leto. Slovensko gozdarsko smucarsko prvenstvo Kope 2004 Kape na Pohorju so bile ponovno prizorišce zimskega srecanja gozdatjev. Dokaj zgodaj, takoj po No vem letu, 1 O. januatja, so kolegi iz Koroškega gozdarskega društva izvedli to tradicionalno smucarsko srecanje slovenskih gozdatjev. Udeležba je bila dobra saj se je zbralo kar 14 ekip z okrog 100 tekmovalci. Koroški gozda1ji so si oddahnili saj so uspešno spravili pod streho še eno pomembno gozdarsko Medalje prireditev. Zaradi slabih snežnih razmer so imeli kar nekaj težav. V nobenih vremenskih napovedih pa takrat še ni bilo namigov o dolgi, sneženi in mrzli ZliTI!. Za zakljucek Smucarija se je med gozdmji obdržala kljub vsem težavam in pretresam. Veseli me, ko se zbere pisana drušcina gozdarjev iz razlicnih koncev Slovenije in iz razlicnih podjetij. Povecini delodajalci na tak ali drug nacin podpirajo njihovo udeležbo. Prav je, da nekateri vzamejo tekmo zelo zares in lahko uživamo v res vrhunskih vožnjah. Prav pa je tudi, da je veliko takih, ki pridejo predvsem zaradi druženja, vendar še ti na koncu išcejo po progah izgubljene stotinke, zaradi katerih so zaostali za starimi rivali. Upam, da bo podpora smucanju tudi še naprej, da bodo gozdarska društva našla voljo in sredstva za organiziranje zimskih srecanj. Velika vzpodbuda vsem pa je velika udeležba in zadovoljstvo udeležencev. Janez KONECNIK Društvene vesti Državno prvenstvo gozdarjev Slovenije v veleslalomu in smucarskih tekih na Kopah na Pohorju Koroško gozdarsko društvo je ob pomoci Zavoda za gozdove Slovenije-OE Slovenj Gradec in številnih sponzorjev organiziralo 10. januarja 2004 državno prvenstvo gozdarjev Slovenije v veleslalomu in smucarskih tekih. Pod Kopami so se zbrali v Gt:movškovem domu vsi najboljši gozdarski smucarji Slovenije, ki so vclanjeni v gozdarska društva. Prišli so stari in mladi, da se pomerijo v omenjenih smucarskih disciplinah. Progo za veleslalom so na pobocju Kope pripravili clani Smucarskega kluba Branik iz Maribora, proga za tek pa je bila speljana od Grmovškovega doma proti Crnemu vrhu. Moški so tekli na 10 km dolgi progi, ženske pa so morale preteci s smucmi 5 km. Tekmovanja se je udeležilo 82 tekmovalk in tekmovalcev. Vsi so bili požrtvo­valni, najboljši med njimi pa so bili: Veleslalom -najmlajši tekmovalci (letniki 1968 in mlajši): Boštjan Grošelj (DIT gozdarstvo Posocja), mlajši tekmovalci (od J967 -1958): Milan Golob (KGD Slovenj Gradec), manj mladi tekmo­valci (letniki ]957 in starejši): Franc Plesec (KGD Slovenj Gradec). Najboljše veleslalomistke pa so bile -med najmlajšimi (letnice 1968 in mlajše): Janja Lukanc (Gozdarsko društvo Bled) in med mlajšimi veleslalomistkami (letnice 1967 in starejše): Branka Jerala (Gozdarsko društvo Bled). Med tekacicami pa se je najbolje odrezala Suzana Andrejc (KGD Slovenj Gradec). Najbolj hiter je bil med starejšimi tekaci Hinko Andrejc (KGD Slovenj Gradec), pri mlajših pa Boris Crešnar (Podravsko gozdarsko društvo), kije dosegel tudi najhitrejši cas med vsemi tekaci. Ekipno so prismucale najbolša mesta: l. mesto KGD Slovenj Gradec (674 tock), 2. mesto Gozdar­sko društvo Postojna (374 tock) in 3. mesto Gozdarsko društvo Kocevje (368 tock). Vsi najboljši, pa tudi zadr~i najbolj prizadevni, so na zakljucnem delu tekmovanja dobili pokale in priznanja. Smucarsko tekmovanje pa ni bilo namen­jeno samo merjenju smucarskih moci . Namenjeno je bilo tudi druženju »razkosaoi« slovenski gozdarski drušcini, kateri so ob podelitvi nagrad zapeli pevka in pevci gozdarskega pevskega zbora »Stezice«. Po uradnem zakljucku so maloštevilne tekmovalke lahko ob mnogoštevilni drušcini tekmovalcev rajale do trde teme. Da je tekmovanje uspeJo stoodstotno, je veliko pripomogel poleg predsednika društva Karla Zagorca tudi Hinko Andrejc, še posebno pa financna ter materialna pomoc številnih sponzorjev. Clani Koroškega gozdarskega društva se zahvaljujemo delovnim organizacijam in drugim, ki so podprli izvedbo državnega prvenstva gozdarjev v veleslalomu in smucarskih tekih: Zavod za gozdove Slovenij -OE Slovenj Gradec, GG Slovenj Gradec, Skupina Prevent -Tovarna ivernih plošc Otiški vrh, Gozdarska zadruga Slovenj Gradec, Drevesnica Omorika Muta, Obcina Crna na Koroškem, Gradnje IGEM Slovenj Gradec, Gorski turisticni center-GTC Kope, TAB -Tovarna akumolatorskih baterij Crna na Koroškem, MPI -Metalurgija, plastika, inženiring Žerjav, Cablex Mežica, Rudnik Mežica, Gradbena mehanizacija in gradbena dela Marjan Slemenšek, Turisticna kmetija Plaznik v Bistri in kmetija Janšk v Koprivni. Gorazd MLINŠEK Strokovno izrazje Strokovno izrazje-hlodovina Razprava na 22. gozdarskih študijskih dnevih me je opomnila na napacno rabo izraza »hlodovina«. Izraz je napacen in nepotreben, ko ga uporabljamo za oznacitev vseh hlodov. Tudi vsej govedi v hlevu ne recemo govedina, vsej divjadi v gozdu ne pravimo divjacina. Slovenšcina podobne izraze tvori za oznacitev snovi istega izvori P(imeren bi torej bil le za oznacitev lesa v hlodih. Brinarjev Gozdarski slovar sicer navaja hlodovina, vendar z razlago: ))del debla, primeren za izdelavo hlodov«; »množico hlodov« pa oznaci s »hlodjem'< oz. sinonimen »·hlodovje''· Preprosteje pa naj bi za vse hlode uporabljali množino samostalnika hlod -torej »hlodi« namesto »hlodovina<<. Tudi izrazi jelovina, bukovina, jesenovina ipd. so primerni samo za oznacevanje snovi, torej lesa razlicnih drevesnih vrst. Zaradi enoznacnega izražanja pa bi bilo bolje za ta namen uporabiti termine »jelov les, bukov les« ipd. Za gozd posameznih drevesnih vrst pa se je že uveljavilo pravilno izražanje :«jelovje, bukovje« ipd. Ma1jan LIPOGLAVŠEK GozdV 62 (2004) 3 Uvodnik Nadaljevanje s 130 strani proces varstva gozdov v Evropi. Na Ministrskih konferencah varstva gozdov v Evro sprejete resolucije države podpisnice zavezujejo, da jih bodo izvajale v svojih državah. Izdelane so bile tudi operativne smernice, za uporabo na operativni ravni. Kot instrument za oceno in porocanje o izvajanju zavez je bilo razvitih šest laiterijev ter številni kazalniki trajnostnega gospoda1jenja z gozdovi. Države, ki zaveze resno jemljejo, vkljucujejo usmetitve sprejete na MCPFE v svoje zakonodaje ali uporabijo v usme1janju razvoja gozdov. Pomembno je tudi razumevanje Državnih gozdarskih programov, ki so opredeljeni kot trajen proces, v katerem vse zainteresirane vladne in nevladne organizacije obravnavajo vprašanja povezana z gozdarstvom. Rezultat tega procesa so bodisi usme1itve za državne gozdarske politike, bodisi predlogi za spremembo ali pripravo zakonodaje ali konkretne p1ipombe k gozdnogospodarskim nacrtom. Slovenija je ratificirala Alpsko konvencijo in njene protokole, ki posegajo na podrocje gozdarstva. Daljno.sežnega pomena za GOZDARSTVO bo evropski projekt NATURA 2000. Pomembna je tudi medba EU parlamenta in sveta št. 125711999 o podpori za razvoj podeželja, ter njene dopolnitve. Gozdarstvo je zajeto tudi v programu razvoja podeželja v Sloveniji, ter je vsebinsko vkljuceno v Enotni programski dokument. Gozdovom se posveca vedno vec pozornosti na svetovni ravni. Omeniti moramo še cetrto sejo Foruma združenih narodov o gozdovih(UNFF), ki se bo sestal v Ženevi letos od 3 do 14 maja in obravnaval pomembna vprašanja o gozdovih in gozdarstvu. Tudi na podrocju gozdarstva potekata globalizacija, ki se ji ne bomo mogli izogniti. Potrebno se bo intenzivno vkljuciti v te procese, saj slovensko gozdarstvo dosega visoke standarde trajnostnega gospoda1jenja z gozdovi in je lahko gozdarstvo pomembno podrocje promocije Slovenije. Maksimilijan Mohoric, univ. dipl. inž. gozd. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Gozdarski vestnik, LETNIK 62 • LETO 2004 • ŠTEVILKA 3 Gozdarski vestnik, VOLU ME 62 • YEAA 2004 • NUMBER 3 Glavni urednik/Editor in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor 1 E ditorial board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Franci Furlan, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, dr. Darij Krajcic, prof. dr. Ladislav Paule. dr. Primož Simoncic, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Dokumentacijska obdelava/ lndexing and classitication Maja Božic Uredništvo in uprava/ Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. : +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski. vestnik@gov. si Domaca stran: http:/ /www.dendro.bf.uni-!j.si/ gozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Tisk in izdelava fotolitov. Euroraster d .o.o., Ljubljana Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Le1no izide 1 O številk/ 1 O issues per year Posamezna š1evilka 1.500 SIT. Le1na individualna narocnina 8.000 SIT. za dijake in študente 5.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 60 EURO. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo/Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanos1 in šport RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abs1ract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA Mnenja av1orjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarify reflect the policy of the publisher nor the editorial board Izšla je knjižica Gozd in gozdarstvo Slovenije, na 40 straneh v formatu A4, s 60 barvnimi fotografijami in 12 tematskimi kartami. Narocite jo lahko na Zvezi gozdarskih društev Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana. Cena 1000 sit/izvod. gozdna proizvodnja, razrez lesa in trgovina, d.d. POSEK, SPRAVILO IN PREVOZ LESA OBNOVA, NEGA IN VARSTVO GOZDOV GRADNJA IN VZDRžEVANJrE GOZDNIH CEST IN VLAK ODKUP GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV RAZREZ LESA PRODAJA GOZDN IH LESNIH SORTIMENTOV IN REZANEGA LESA GOZDARSTVO GRCA, . gozdna proizvodnja, razrez lesa in trgovina, d.d., Rožna ulica 39, 1330 Kocevje, Slovenija, tel: 01-8953-331, fax: 01-8951-991 . ( 1 L 1