POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETCy^VI, ŠTEVILKA 24, 11. JUNIJ 2004, CENA 289,00 SIT SjyizniCA * ^ TEDNIK — . «r r/r— 3000 HO / (stran 6) LILJANA RIHTER Če bomo uspeli ohraniti takšno raven socialnih pravic, kot io trenutno imamo, bomo uspešni J ŠTEVILKA p. VIKTOR PAPEŽ Cerkvene ustanove so med redkimi, ki še spoštujejo lep slovenski jezik Zadruga mozirje Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. KMETIJA KAKER Kumprej Jože, Ter 64 SKUPAJ Z DOBAVITEUI VAM V MESECU JUNIJU NUDI PO AKCIJSKIH CENAH V VSEH 12. TRGOVINAH Z MERCATORJEVO FRANŠIZO Pekarska družba SAVINJSKI KRUHEK d.o.o., Žalec Tanki rezanci, 400 g KRUH UKU WMF« Ito M, JJ! ki:,;* Jt )-V ''■'kV. lil. Mini w W kkinV* Kruh polbeli, 1 kg Kruh rženi, 1 kg « „ Sl c <0 -Q ~ c -o S3 p cd o ° >CO »O 03 05 O O O Q_ Q_ Q_ O- >CO M Ul * 4 O t«2 o o- s 8 8 •> M *> s An S 8 C > S 8 8 J® c An M O >5 E >«A > > s 8 O 8 8 o 35 M O a /M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18. sobota 8.00 -12.00 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil - menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozil za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Siovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. Pokličite tel.03/838-80-91,041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si NOVO V ZGORNJESAVINJSKI DOLINI Skozi vse leto bomo opravljali brezplačne preventivne preglede zavor in izpušnih plinov za motorna vozila katerih lastniki so člani ZŠAM Zgornjesavinjske doline. & VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMOI QSR£D**-5Ä M »SA Tretja stran V nazorski tovarni ivernih plošč so pred dnevi tudi uradno začeli s proizvodnjo lesnih peletov, goriva, za katerega na evropskem trgu zaradi njegove ekološke neoporečnosti vlada veliko zanimanje. Negotovosti glede prodaje zato ni, obstajajo pa lepe razvojne možnosti za nadaljnjo širitev proizvodnje. Ob tem velja dodati, daje peletirnica v Nazarjah trenutno največja v državi. Kakšna simbolika - tudi tovarna ivernih ploščje bila pred triintridesetimi leti, ko so jo odpirali, največja v takratni Jugoslaviji. Danes je ta ista tovarna izmučena in izčrpana. Vanjo so v zadnjih petnajstih letih vlagali le toliko, kolikor je bilo nujno potrebno za njeno obratovanje. Toda še vedno deluje In (predvsem zaradi strokovne usposobljenosti ljudi v njej) še vedno proizvaja kvalitetne izdelke. Hkrati predstavlja vse bolj moteč faktor, saj onesnažuje okolje, ljudje pa so naveličani praznih obljub o sanaciji. Ko je eminentna firma Brest Pohištvo iz Cerknice pred parimi leti kupila nazorsko tovarno ivernih plošč, se je pojavilo upanje, da se bodo stvari premaknile z mrtve točke. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da se je to res zgodilo, vendar predvsem zaradi Istrabenza, kije skupaj z Bre- stom ustanovil podjetje Peletiin investiral več kot tristo milijonov v sodobno tehnologijo za proizvodnjo goriva prihodnosti. Nazorski župan Ivan Purnatje na otvoritvi javno pozval investitorje, naj reagirajo na pozive lokalne skupnosti in začnejo resno delati na sanaciji obstoječe tehnologije. Kot je znano, je najbolj problematično sušenje iverja in prav za to fazo priprave, ki jo potrebujeta tako proizvodnja iveric kot proizvodnja peletov, je treba najti ustrezno rešitev. Kot je bilo moč v neformalni razpravi slišati od strokovnjakov, obstaja več tehničnih variant, ki bi rešile omenjeni problem, je pa vse skupaj v veliki meri odvisno od projekta sočasne proizvodnje električne energije, ki je za Istrabenz zelo zanimiv, saj se je omenjena družba odločila, da bo energetika ena izmed njenih glavnih strateških dejavnosti. Možne pa so tudi še druge rešitve. Medtem je Gozdno gospodarstvo Nazarje skladno z napovedmi res postalo lastnik žagarskega dela proizvodnje Glina Žagarstvo in ga začasno zaupalo v najem donedavnim lastnikom, že jeseni pa naj bi sena tem kompleksu začele resne spremembe v smislu modernizacije. Zgornjesavinjski čebelarji S čebelami umira tudi naravno ravnotežje........ Intervju: Pater Viktor Papež, provincialni minister frančiškanov Dobrodelni koncert: Glasbeniki pomagali Kristjanu Intervju: Liljana Rihter, doktorica socioloških znanosti Na naslovnici: Srnjaček na obisku kmetije Tomaža Lamprečnika iz Lenarta IZ VSEBINE: (24 Aktualno: Po drogah zaradi radovednosti. Glin Tip Brest: V Nazarjah stekla proizvodnja lesnih peletov. ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 24,11. junij 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednis1vo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. aswmmmsmmmw- m mmm su -- p: i hmiiiimmmbmbhmmhmmbmmmmiiib ZLORABA MAMIL Po drogah zaradi radovednosti Obdobje, ko se mladostniki počutijo dovolj odrasli, starši in družba pa jim še vedno postavljajo omejitve, je zanje čas preizkušanj sebe in meja, ki njihovo otroštvo ločujejo od samostojnosti in odraslosti. Zanimiv čas preobrazbe, ki pa s sabo nosi številne nevarnosti. Ena največjih nevarnosti, hkrati pa najbolj razširjena, je raziskovanje svojih občutkov s pomočjo različnih drog. Poseganje po drogah ni nekaj novega, izum modeme ere, iskanje odgovorov na begajoča vprašanja s pomočjo različnih mamil je verjetno staro skoraj toliko kot sam človek. A mamila, ki so se nekoč uporabljala predvsem v verske namene in niso bila namenjena širši uporabi, so danes preplavila svet. Na dosegu so tudi otrokom, ki še niso zmožni oceniti nevarnosti, ki jo prinašajo ter mladostnikom, ki upajo, da bodo z njihovo pomočjo lažje prestopili v svet odraslih aii paslveganim načinom življenja vsaj popestrili svoj vsakdan. Preizkušajo svojo voljo, moč samokontrole, pri tem pa sojim na voljo različne droge, tudi takšne, ki prinašajo smrt. OD TRAVICE, EKSTAZIJA DO IGLE Dandanes je na voljo res marsikaj. Mladostniki posegajo po različnih mamilih predvsem na status, ki ga določena droga prinaša. Nekateri začnejo in ostanejo pri alkoholu, drugim dišijo cigarete, z navadnim tobakom, marihuano ali hašišem, tretji posegajo po modernih, plesnih drogah, predvsem ekstaziju, vsaka od teh pa lahko pripelje tudi do smrti. Nekatere neposredno, druge posredno, predvsem s stopnjevanjem poseganja po močnejših mamilih, ki se vbrizgavajo neposredno v kri. Strokovnjaki razlagajo pripravljenost mladostnikov za takšna tveganja predvsem s tem, da jim je težko dopovedati, da lahko nekaj, kar človeku pomeni ugodje in sprostitev, postane tudi zelo nevarno. Veliko vlogo pri vstopu v svet mamil ima tudi vrstniška družba, del katere želi biti vsak najstnik. V EKSTAZO Z EKSTAZI JEM Vzadnjih nekaj letih pozornost zbuja predvsem tehno - klubska kultura, predvsem roverji ssvojimi bučnimi, do več dni trajajočimi partyji in ekstrava- gantno opravo. Fluoroscentno žive barve od las navzdol marsikateremu konservativcu dvignejo pritisk, smrti mladih plesalcev na rave partyih pa so zaskrbljujoče za še tako demokratične in razumevajoče starše. Ekstazi ali bonbonček se na tržišču pojavlja v obliki raznobarvnih tabletk z odtisnjenimi različnimi simboli, katerih visoko povečanje uporabe je zaskrbljujoče tudi v Sloveniji. Dovolj je prepričljivže podatek, da, medtem ko so v letu 1992 naši policisti zasegli le 54 tablet, je bilo le štiri leta kasneje zaseženih tabletk ekstazija že 18.086, število uporabnikov pa še vedno strmo narašča. Učinki ekstazija se razlikujejo od vsakega posameznika, njegovega razpoloženja, telesnega stanja in okolja, splošen učinek pa je povečanje energije, posledično pa povečuje tudi potrebo po gibanju in komuniciranju. Lahko povzroči tudi občutek evforije ter halucinacije, največja nevarnost prekomernega uživanja ekstazija pa je vročinska kap, odpoved krvnega obtoka in nenadna smrt. Tatiana Golob Kakšne so tvoje izkušnje s prepovedanimi drogami? Izkušnje z drogami imamo večinoma vsi, saj med droge, sicer dovoljene, pa zato nič bolj zdrave, štejemo tudi alkohol in tobak. Vendar današnji najstniki in mladi poznajo še vse kaj drugega kot ti dve substanci, ki ju družba dovoljuje in tolerira. Skoraj na dosegu roke so številne prepovedane droge, ki zasvajajo in konec koncev tudi ubijajo. Poznajo jih že osnovnošolci, nad izkušnjami najstnikov pa se lahko vsi pošteno zamislimo. T. K., 17, dijak Dejstvo je, da danes do droge ni težko priti. Vsak pozna nekoga, ki pozna nekoga... in tako, če imaš denar inje želja tu, je ni težko izpolniti. Če gledam na svoje izkušnje in izkušnje prijateljev, je prvi razlog radovednost, vendar te do droge skoraj gotovo pripelje kakšen prijatelj in seveda prava priložnost. Priložnosti je tudi v naši dolini dovolj, vprašanje je le, če te tò zanima. A. G., 15, dijakinja Sama večjih izkušenj z drogo nimam, razen tega, da sem že poskusila kaditi, tudi alkohol sem že pila, a ne preveč. Kaj vem, verjetno, če bi hotela do česa priti, to ne bi bilo težko, saj poznam tudi nekaj takšnih primerkov, ki se kar precej »zadevajo«. Večina s travo, nekateri s tabletkami, za nekatere se govori tudi, da so na igli. M. B., 19, študentka V svojih mlajših letih sem občasno kadila travo, sedaj pa vedno bolj posta- jam ljubiteljica rave scene. Večkrat se udeležim kakšnega parlya, vzamem tudi ekstazi, vendar nikoli več kot eno tabletko. Ekstazi dobim od osebe, kiji zaupam, nisem pa naklonjena eksperimentiranju s sintetičnimi drogami, saj je prenevarno. Tabletko sicer vzamem zato, da pridem na pravo valovno dolžino z utripom rave partya. M. K., 19, študent Sintetična mamila so tista, ki so sedaj glavna na sceni. Resje, da so lahko nevarna, sploh če ne veš, kaj dejansko vzameš, a sam kakšne posebno slabe izkušnje še nimam. Nekakšna prednost »bonbončkov« je, se mi zdi, da jih jemlješ le na partyih, kar pomeni, da sploh nisi velikokrat zadet. Sploh, če gledam tiste, ki radi kadijo travo ali hašiš. Pa saj sploh ne zmorejo normalno funkcionirat, non stop so v oblakih. F. S., 22, zaposlen Meni osebno se zdi prav bedno, da je trava prepovedana, pitje alkohola pa nekaj vsakdanjega. Iz svoje izkušnje lahko povem, da te tudi pijača hitro zgrabi, še preden se zaveš, si že napol pijanec. Povsod ga dobiš, na vsaki žurki se toči na veliko, in noter pasti ni težko. Sedaj sem se k sreči umiril, rajši pokadim kakšen joint, tako ostanem "zrelaksiran" in ne rinem v težave, kot sem prej, ko sem še pil, N. T., 18, študentka V naši dolinije možno najti vse. Od tistih, ki kadijo travo pa do najhujšega, drogiranja z iglo. Kar se tiče težkih drog, ne bi vedela, kje do njih pridejo, na domačih tleh ali kje zunaj, če pa želiš travo ali kaj podobnega, res ni problema. Saj že vsakdo, tudi tisti, ki tega ne počnejo, vedo, pri kom se dobi roba. Sama včasih skadim kakšen joint, vendar vedno le v zaključeni družbi. © Joint že v rokah osnovnošolcev?! Osemintridesetletnik iz okolice Nazarij, imenujmo ga Tomaž, je bil na »sceni« pred slabimi dvajsetimi leti. Iz njegovih izkušenj uživalca mamil, ki jih je delil z nami, lahko sklenemo nekaj zanimivih zaključkov, kaj se je v Nazarjah, tam se je največ zadrževal, dogajalo pred dvema desetletjema. ekstazija nismo poznali, niti nas ni zanimal. Res je, da so tudi takrat nekaterim stvari ušle iz rok, nekaj jih je prešlo tudi na trde droge, celo heroin, večina pa se je predvsem »zakajala«zgandžoali hašišem. Gandža se še danes kadi na veliko, je pa to, vsaj kar se mene tiče, še vedno bolje, kot moderna sintetična mamila, pri katerih sploh ne veš, kaj daš v usta in na kakšen način te bo zadelo. Skratka največja razlika med prej in danes se mi zdi predvsem veliko nižja meja starosti, pri kateri mladi začnejo z mamili, ter droga, za katero smo, vsaj tisti, ki nismo šli na trda mamila, vedeli kakšna je, danes pa marsikaj zaužijejo kar na slepo.« Tatiana Golob »Ne bi mogel reči, daje bilo v letih mojega drogiranja veliko boljše kot je danes. Edino kar opažam, je to, da danesjoint pokadi že kakšen osnovnošolec, kar za takrat ne bi mogel reči. Takrat smo »zvijali« malce starejši, bili smo že v službah ali pa vsaj na socialni, pa še mi smo ponavadi joint pokadili skupaj. Pravzaprav mi ni čisto jasno, kje današnji mulci sploh dobijo denar, kajti privoščijo si res marsikaj. Kakšnega DELOVNO SREČANJE MEDOBČINSKEGA LAS-A Zgornjesavinjcani pričnejo z alkoholom Konec maja je v Velenju potekalo delovno srečanje o problematiki in preprečevanju zasvojenosti v lokalnih okoljih Savinjsko-Šaleške in Koroške regije. Organizator srečanja je bila Medobčinska lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti z drogami, ki deluje na področju velenjske, šoštanjske in šmarške občine in je edina delujoča LAS na področju Savinjsko-Šaleške in Koroške regije. Na srečanju so med drugimi predstavili rezultate zanimive raziskave o uporabi drog med mladimi, ki jo je Medobčinski LAS Velenje v sodelovanju z Uradom za droge RS opravil v začetku letošnjega leta. V raziskavo je bilo zajetih 779 dijakov in dijakinj Šolskega centra Velenje ter 28 anketiranih brezposelnih, prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje Območne službe Velenje. V občinah Zgornje Savinjske doline se kot prva droga največkrat pojavlja alkohol, medtem ko v Velenju tobak in kanabis, največji razlog za prvo srečanje z drogo pa je radovednost. Prav tako zanimivo statistiko, ki zajema zadnje desetletje, je na srečanju predstavil tudi Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog Velenje. Za naše bralce je zanimiv predvsem podatek, da seje v tem obdobju od 222 registriranih oseb v Centru zdravilo okoli 17 Zgornjesavinjčanov, prišli pa so iz Ljubnega, Rečice, Šmartnega, Luč in Mozirja. Tatiana Golob EVROPSKA ZDRAVSTVENA KARTICA zdravstvenih storitev S prvim junijem je stopila v veljavo evropska kartica, ki tako nadomešča doslej uveljavljena koncesijska potrdila, z njo pa bodo slovenski zavarovanci upravičeni do zdravstvenih storitev v državah EU in Evropskega gospodarskega prostora. Kartico lahko naročite na spletni strani ZZZS, pri službah ZZZS ali na samopostrežnih terminalih, njena veljavnost pa je 3 mesece. Pravico do nujnega zdravljenja in medicinske pomoči lahko tako osebe, ki so v Sloveniji obvezno zdravstveno zavarovane, uveljavljajo v vseh državah EU, na Norveškem, Islandiji in Liechtensteinu, predvidoma od konca junija dalje pa tudi na Hrvaškem. Zdravslvene storitve lahko zavarovanec uveljavlja le pri zdravnikih, ki so del državne zdravstvene mreže, storitve opravljene pri zasebniku brez koncesije pa bo potrebno plačati iz lastnega žepa ter po vrnitvi domov od ZZZS zahtevati povračilo stroškov. Pri zdravstvenih storitvah, opravljenih iz medicinskih razlogov, se upošteva tudi narava storitve in dolžina bivanja vtej državi, njihov obseg pa bo predvsem ob upoštevanju dolžine bivanja bolnika, določil zdravnik, ki bo osebo sprejel na zdravljenje. Glede na to določilo, bodo tisti zavarovanci, ki bodo v tujini iskali zaposlitev, študirali ali zaradi drugih razlogov dlje časa živeli tam, upravičeni do večjega obsega pravic, kot npr. dopustniki. Velja pa si zapomniti, da boste do zdravstvenih storitev v tujini upravičeni pod pogoji, kijih posamezna država določa za svoje državljane, zato obvezna doplačila niso izključena nikjer, se pa razlikujejo od države do države. Prav tako je pomemben podatek, da evropska kartica ne nadomešča domače kartice zdravstvenega zavarovanja, v Sloveniji lahko, torej, zdravstvene storitve uveljavljate edino z nacionalno kartico. Tatiana Golob c Kristjan in Nova Slovenija - če logika ne odpove. Naročnik objave: Janez Mavrič, Attemsov trg 8, 3342 Gornji Grad J V NAZARJAH STEKLA PROIZVODNJA LESNIH PELETOV Poceni gorivo iz lesnih odpadkov Nazorski župan Ivan Pumat in predsednik uprave holdinške družbe Istrabenz Igor Bavčarsta pretekli četrtekvtovami Glin Tip Brest odprla novo linijo za proizvodnjo peletov. Družba Istrabenz Energetski sistemi je v naložbo vložila več kot 300 milijonov tolaijev, nova pridobitev pa prinaša lastnikom položaj prvega proizvajalca lesnih peletov v Sloveniji in enega najpomembnejših vširšem okolju. Hkrati predstavlja tudi pomemben mejnik v razvoju lokalnega gospodarstva. Otvoritvi so prisostvovali (od leve): dr. Robert Golob, Ivan Purnat, Mitja Strohsack, direktor podjetja Brest Pohištva d.o.o. in Igor Bavčar (foto: EMS) Za proizvodnjo peletov bo v Nazarjah skrbela družba Peleti d.o.o., ki je v 51 -odstotni lasti družbe Istrabenz Energetski sistemi in 49-odstotni lasti družbe Brest Pohištvo. Proizvodnja bo potekala v treh izmenah in bo imela zmogljivost 3,5 tone na uro. Predvidena letna proizvodnja znaša 20 tisoč ton peletov, vendar lastniki napovedujejo še povečanje, saj je možno z manjšo investicijo proizvodnjo podvojiti. Trenutno bo linija zagotavljala osem do devet delovnih mest. Čeprav so peleti na slovenskem tržišču povsem novo gorivo, ki ga bo mogoče kupiti tudi na bencinskih črpalkah, pa v Istrabenzu Energetski sistemi niso zaskrbljeni zaradi prodaje. Glavnino peletov bodo izvozili v tujino, kjer je povpraševanje še večje od njihove ponudbe. V ta namen je družba razvila blagovno znamko Forest, ki združuje tri vrste izdelkov, in sicer pelete, brikete in lesno oglje. Kot je povedal dr. Robert Golob, direktor Istrabenza Energetski sistemi, sodijo lesni peleti med obnovljive vire energije in so okolju prijazni, ker so povsem naravni, brez kemičnih ali bioloških dodatkov. Nji- hova prednost je tudi v ceni, saj je ogrevanje z njimi približno za petino cenejše od ogrevanja z nafto ali zemeljskim plinom. Izdelujejo jih iz lesnih ostankov lesnopredelovalne industrije, kijih že zdaj uporabljajo za izdelavo ivernih plošč. Ker imajo večjo gostoto kot naraven les in vsebujejo manj vlage, imajo na enoto prostornine seveda tudi višjo kurilnost. Dr. Golobje poudaril, da se sodobno ogrevanje z lesno biomaso precej razlikuje od tradicionalne uporabe polen. Je preprostejše, saj lahko lesno gorivo hranimo v zal-ogovniku podobno kot kurilno olje, emisije ob gorenju pa zadoščajo najvišjim okoljevarstvenim standardom. Vlagatelji zagotavljajo, daje surovine za izdelavo peletov zagotovo dovolj in da sojo pripravljeni plačati po normalni tržni ceni. Trenutno je največji problem, da je v Sloveniji ogrevanje s peleti v individualnih kuriščih še novost, zato tudi kotlovv Sloveniji še ni, vendar se bo po Golobovih optimističnih napovedih izdelek kmalu prijel tudi pri slovenskih kupcih. Savinjčan ZGORNJESAVINJSKA ČEBELARSKA ZVEZA S čebelami umira tudi naravno ravnotežje V Zgornji Savinjski dolini se je v zadnjih dvajsetih letih število čebelarjev skoraj prepolovilo in če so pred leti gospodarili s preko 3500 čebeljimi družinami, jih je sedaj še samo okoli 2000. Samo od septembra lani je umrlo 500 družin, to pomeni, da se je v primerjavi z lanskim letom, število čebeljih družin zmanjšalo za 25 odstotkov. Ponekod so cela čebelarstva prekinila z delom, kar je z vidika ohranjanja tradicije čebelarjenja in posledično kulturne krajine precej alarmanten podatek. Poslanstvo teh marljivih delavk ni v prvi vrsti »proizvodnja« medu, ampak opraševanje določenih pomeni, da se od tega, kar čebele prinesejo v panj, ne sme nič odvzeti in ne dodati. Ker je zajedalec varoja vedno bolj odporen na kemična zdravila, so v Evropi že prešli na naravno obliko zdravljenja in uporabljajo mravljično in oksalno kislino, ki sta v naravi in medu tudi sicer prisotni. »V Sloveniji je bila sprejeta doktrina sonaravnega zatiranja varoje, v kateri so natančna navodila, kako zajedalca obvladovati v tolikšni meri, da bodo lahko živeli čebela, varoja in čebelar v nekakšnem sožitju. Če to dosežemo, potem bomo lahko še čebelarili. Čebelarjem, ki so dosledno upoštevali predpisane postopke, so čebele vrst rastlin, saj so čebele še edine v naravi, ki lahko to delo opravijo. Kot pravi Marko Purnat, predsednik Zgornjesavinjske čebelarske zveze, so posledice tako velikega umiranja čebel predvsem tri: močan napad zajedalca varoje, s katerim se čebelarji srečujejo že polnih dvajset let, deloma je prisotna čebelja kuga in kot tretje, sta na preživetje čebel negativno vplivala lanska dolgotrajna suša in letošnja zima. »Vzroke je potrebno navesti z veliko mero samokritičnosti, saj je za nezavidljivo stanje krivo tudi premalo znanja čebelarjev in premalo časa, ki ga čebelarji namenimo čebelam. V kolikor si v kritičnem obdobju ne vzameš dovolj časa za te občutljive živalce, potem so pos- ledice takšne, kot se nam kažejo,« pravi Purnat, ki se seveda zaveda, da se mora na intenzivno kmetijskem področju kmet čebelar posvečati predvsem osnovni kmetijski dejavnosti. Vsekakor pa je potrebno jasno povedati, da razni zajedal-ci in z njimi povezane bolezni čebel izvirajo iz zastrupljene narave, kar je povzročil človek z nepremišljenimi posegi v naravno ravnotežje. NARAVNA OBLIKA ZDRAVLJENJA V Evropski uniji je kupec kmetijskih izdelkov zaščiten do te mere, da imajo s podzakonskimi akti določeno, kaj lahko posamezna vrsta živila vsebuje, kar v praksi Organizacije, Iz pbčin ;^hmbee«Uémhì preživele. Potrebno se je vprašati, kaj smo storili za preživetje čebeljih družin,« poudarja Purnat in dodaja, da se tudi v Sloveniji pojavlja nova nevarnost za življenje čebel. Zaradi uporabe kemične substance v kmetijske namene, tako imenovane »gavče«, ki je osnova, da ostane seme določenih poljščin odporno proti raznim insekticidom in boleznim. ČEBELE BREZ ORIENTACIJE »Te substance vsebujejo določen insekticid, ki negativno vplivajo na živčni sistem čebel. V lanskem letu je bila slika toliko bolj porazna, kerje suša uničila travniške cvetlice, zato so bile čebele prisiljene iskati pašo na koruznih cvetovih. V primeru prevelike zastrupitve čebela pre- Marko Purnat, predsednik Zgornjesavinjske čebelarske zveze prosto izgubi orientacijo in ne zna nazaj domov, če pa se v panj vrne, ne zna s tipičnim obnašanjem »povedati« ostalim čebelam, kje naj išče- jo hrano. Družina na ta način oslabi,« razlaga predsednikzgornjesav-injskih čebelarjev, ki ocenjuje, da na tukajšnjem območju intenzivno kmetovanje še ni tako izrazito, seveda pa navedene posledice niso izključene. Za polno mero nevšečnosti je poskrbela tudi država s čebelarjem nenaklonjeno politiko, saj je kmetijsko ministrstvo sprejelo sklep, da bo s subvencijami podprlo samo čebelarje, ki gospodarijo z več kot dva-jsetimi čebeljimi družinami. To pomeni, da je na nivoju Slovenije, samo 8 do 10 odstotkov čebelarjev dobilo sredstva za razvoj čebelarstva, kar je tudi v nasprotju z usmeritvami Evropske unije, kjer se očitno bolj kot pri nas zavedajo, da so čebele nenadomestljive opra- ševalke določenih rastlin. Torejjih je dolžnost ohraniti zaradi njihove okoljske funkcije, saj bosta brez njih narava in kulturna krajina usodno spremenili stoletja razpoznavno podobo. Na srečo se tudi v Zgornji Savinjski dolini čebelam obetajo boljši časi. na področju izobraževanja je bil storjen korak naprej, saj se vse več čebelarjev zaveda, da brez strokovne podlage preprosto ni več mogoče čebelariti. Časi, ko čebela ni potrebovala človeka za preživetje, so dokončno minili -danes je narava zastrupljena do te mere, da bodo čebele brez pomoči čebelarjev umrle in jih bodo pozni rodovi lahko občudovali samo v učbenikih. Savinjčan OKONINA Milijoni poniknili v vrtinah V Okonini si že pet let prizadevajo zagotoviti zadostne količine neoporečno pitne vode, s katero bi zadostili potrebe Okonine, Juvanja in Radmirja. Po številnih vrtinah in dragih posegih, ki so posrkali v globine precejšnje vsote javnih financ, je bilo na zadnji seji občinskega sveta jasno ugotovljeno, da vsi dosedanji posegi ne dajejo garancije o zadostnih količinah pitne vode. Kot je bilo slišati, so dosedanji izvajalci delali precej po domače, zadnji izvajalec del pa je imel celo možnost, daje sam izbiral lokacijo vrtanja in za opravljeno delo sploh ni potrudil napisati poročila. Povsem razumljivo je, da se Ijuben-ski občinski svetniki ob vsakokratni razpravi o okoninski vodi nejevoljno sprašujejo, kdaj in na kakšen način bo problem dokončno pod streho. Vsem je seveda jasno, da bo zaradi črpanja voda precej draga, zato je nedopustno nekontrolirano zapravljati. V zadnjih letih je občinske svetnike prepričevalo že lepo število »strokovnjakov«, ki jim je bilo potrebno verjeti, vendar seje izkazalo, da zadeve nikakor niso povsem čiste. Dosedanji postopki ne dajejo prav nikakršne garancije, daje vode dovolj, kar je povedal tudi Vojko Juvančič, direktor firme Geoko, ki se ukvarja z geološkimi raziskavami. Do sredinejulija bo opravljen še en poskus in po Ju-vančičevem zagotovilu bodo svetniki dobili tudi poročilo. Spomnimo se, da so v Okonini v preteklih letih iskali termalno in pitno vodo, ki je sicer zdravstveno neoporečna, vendar z vonjem žvepla. Zanimivo, da nekaj gospodinjstev uporablja »žvepleno vodo«, kjer pa prisotnosti H2S ni zaznati. Očitno je razpršena voda toliko obogatena s kisikom, da izgubi neprijeten vonj, kar bi lahko pomenilo, daje vrtina z žveplovim vplivom vendarle uporabna. Savinjčan TERME SNOVIK Sredi poletja v zimsko idilo! Terme Snovik v Tuhinjski dolini se nezadržno širijo in razvijajo. Termalna voda v Snoviku ima vrsto zdravilnih učinkov, je čista, brez primesi, visoko kvalitetna in bogata s kalcijem in magnezijem. Primerna je za kopanje, masaže, pitje in terapijo. V Snoviku je obiskovalcem na voljo 500 kvadratnih metrov vodnih površin, katerim so konec maja dodali še novi kompleks savn. Zaradi številnih pozitivnih učinkov, kijih ima savna na človeško telo (duševna sprostitev, trening za srce in ožilje, pospešen limfni obtok, izločanje potu in čiščenje znojnic itd.), so se v Termah Snovik odločili, da obiskovalcem ponudijo suho (finsko) in parno (turško) savno, poleg tega pa še frigidarium (snežni prostor), sprehajalna bazenčka, stenski prhi in večnamensko prho, kad s toplo vodo, fontano s slapom in aromo, pitnik z akvarijem in prostor za počitek ter zračno kopel. Frigidarium ali snežni prostor predstavlja novostvSIoveniji in nudi učink- ovito ohladitev po savnanju, saj je temperatura v njegovi notranjosti od minus pet do nič stopinj Celzija. Prostor je v celoti obdan z umetno ustvarjeno sneženo plastjo, tla pa so ogrevana. Uporabnik se z ledom iz korita natre po celotnem telesu in s tem pospeši pretok krvi, po tem postopku pa gre v kad s toplo vodo, da se telo spet ogreje na normalno telesno temperaturo. Zaradi njegove specifike frigidarium spremlja slogan »Sredi poletja v zimsko idilo!« Sprehajalna bazenčka sta namenjena »knajpanju« nog (dr. Kneipp je zagovarjal teorijo, da vse bolezni nastanejo zaradi nepravilnega kroženja krvi) in refleksni masaži stopal. Ponudbo savn lahko obiskovalci dopolnijo še z obiskom notranjega ali zunanjega termalnega bazena, solarija in masažnega salona, v Termah Snovik pa bodo kmalu odprli tudi tri zdravniške ordinacije, saj želijo, da bi njihov termalno-rek-reacijski center pridobil na zdraviliškem pomenu. Franci Kotnik Frigidarium ali snežni prostor nudi učinkovito ohladitev po savnanju pri -5°C (foto: Helena Kotnik) © UDTE IN DOGODKI —wmammmmammmmmmmmmmmmKMmmmmmBmmmHBmmmHBm PATER VIKTOR PAPEŽ, PROVINCIALNI MINISTER FRANČIŠKANOV "Minister pomeni biti služabnik, ne pa gospod" Pater Viktor Papež Aprila letos je bil pater Viktor Papež, domačin iz Nazarij, na provincialnem kapitlju, ki je nekakšen shod vseh bratov reda na določenem območju, izvoljen za provincialnega ministra. Po devetnajstih letih službovanja v Vatikanu se tako vrača v Slovenijo, točneje Ljubljano, od koder bo opravljal svoje nove naloge. O novih odgovornostih, cerkvenem pravu, katerega doktorje, in pomenu njegove vrnitve v domovino smo z njim spregovorili par besed. - Pred petimi leti je bil v našem časopisu že objavljen intervju z vami. Ob koncu takratnega pogovora ste omenili, da si želite vrnitve v Slovenijo. V Vatikanu ste namreč opravljali več pomembnih funkcij. Sedaj ste se vrnili. Kako po letih službovanja na tujem gledate na rodno Slovenijo? Resje, da sem pred petimi leti dal za vaš zanimiv časopis intervju, ki gaje zapisal Franci Kotnik. V Rimu sem bii skoraj 19 let in opravljal različne naloge in dolžnosti. Na papeški univerzi Antoni-anum sem deloval kot profesor cerkvenega prava in dekan pravne fakultete. V Vatikanu pa sem sodeloval na različnih papeških Kongregacijah ali ministrstvih, za zadeve svetnikov, za Vzhodne katoliške Cerkve in na Kongregaciji za nauk vere. Na papeškem prizivnem sodišču tretje stopnje, imenovanem Rimska nota, sem bil branilec zakona za splošne in nekatere posebne zadeve. - Ste bili v tem času kaj povezani z domovino in domačimi? Z domovino Slovenijo sem bil vesta čas bivanja v tujini tesno povezan, saj sem za praznike in počitnice rad prihajal domov. Pa tudi sicer sem življenjski utrip domovine spremljal preko radia, televizije in časopisov. Slovenijo doživljam kot deželo velikih in globokih sprememb, ki močno vplivajo na družbeno, cerkveno, družinsko in osebno življenje posameznikov. Verjetno so nas te spremembe nekoliko presenetile in nanje nismo bili dovolj pripravljeni oziroma ne znamo nanje vedno najbolje odgovarjati. Vsekakor je Slovenija dobila ugled v svetuje dokaj prepoznavna in privlačna za tujce. Skrbi pa me, če bomo velik pritisk od drugih, četudi smo v Evropi, kjer smo vedno bili, zmogli prenašati in nanj pravilno odgovarjati tako, da bomo obranili svoje značilnosti, kulturno bogastvo in narodno ter versko identiteto. Preveč je v ljudeh, zaradi neuresničenih upov, prepričanje, daje vseeno, kako je z nami. Tako hitro podležemo vplivom drugih in jih posnemamo. Ko grem po ljubljanskih ulicah mislim, da sem v kakšnem angleškem mestu. Cerkvene ustanove so med redkimi, ki še spoštujejo lep slovenski jezik in ga v javnosti tudi uporabljajo. - Ste doktor cerkvenega prava. Marsikdo niti ne ve, da ima Cerkev svoje pravo, ki je obsežno in urejuje odnose znotraj same institucije in tudi navzven. Kaj vas je pritegnilo na to področje? Kot vsaka ustanova ima tudi katoliška Cerkev kot vidna družba svojo posebno pravno ureditev, ki urejuje odnose med samimi verniki in tudi med verniki in hierarhijo. V cerkvenem Zakoniku najdemo zato splošne pravne norme, potem posamezne knjige, ki govorijo o božjem ljudstvu OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE S pesmijo v sončne dni Mozirski šolarji, ki skozi vse leto pridno obiskujejo pevske vaje, ob koncu šolskega leta predstavijo svoje delo. Na tradicionalnem vsakoletnem zaključnem koncertu svojim staršem, prijateljem in ostalim zapojejo delček tega, kar so se naučili pod vodstvom mentorice Lijane Blagovič. Letošnja prireditev je bila 4. junija v dvorani mozirskega kulturnega doma. Obiskovalci so dodobra napolnili prostor, kije bil poln pozitivne _ energije. Mladi pevci so se projekta lotili nadvse resno, kljub temu pa brez treme. Noja, mordajejebilole za vzorec. Toliko pač, kolikor je mora biti. Najprej so nastopili najmlajši pevci. Ob pomoči raznih spremljav, klavirja in Orffovih inštrumentov so pokazali svojo mladostno razigranost, domala brezskrbno in iskrivo. S pesmijo so prisotne popeljali v misli na lastno mladost, ki je bila verjetno povsem drugačna. Za mlajšimi so na oder stopili pevci, ki se združujejo v vrstah mladinskega pevskega zbora. Tudi tega vodi Lijana Blagovič. Njihova grla in Revijalni pristop do nastopanja je mladim pevcem omogočil sprostitev, brezskrbje in ugodje (foto: Benjamin Kanjir) dolgoletno prepevanje že zmorejo tudi zahtevnejše pesmi in pevske projekte. Na koncertu so se z Orf-fovimi instrumenti predstavili tudi učenci, ki so v letošnjem letu obiskali predmet ansambelska igra v okviru izbirnih vsebin. Nastop so popestrile pevke male vokalne skupine, prav tako pod mentorstvom Lijane Blagovič. Revijalni pristop do nastopanja, brez kakršnega koli ocenjevanja, je omogočil tako pevcem kot mentorici doživljanje petja kot sprostitve. In to brez kakršnihkoli pritiskov. Tovrstno doživljanje pevske umetnosti je edino pravo, saj naj bi pesem omogočala sprostitev, brezskrbje in udobje ob vedenju, da prihaja iz mladih grl. in hierarhični ureditvi Cerkve, o oznanjevalni in posvečevalni službi Cerkve, o krščanskem zakonu, o upravi cerkvenega premoženja, o cerkvenih kaznih in o pravnih postopkih. Nekateri zakoni se dotikajo tudi odnosa vernikov do družbenega življenja. Osebno nisem želel študirati cerkveno pravo. Bolj sem se navduševal nad študijem Svetega pisma. Predstojniki pa so hoteli drugače. S študijem prava v Rimu sem to znanost vzljubil in spoznal, daje pravo, čeje res "pra- vo", v službi človeka in skupnega dobrega. Preko cerkvenega prava smo bili slovenski kristjani že zdavnaj v Evropi, saj to pravo velja za katoličane po vsej Evropi in svetu. - Rimsko pravo je v mnogih primerih nedorečeno ali morda bolje rečeno, dvoumno. Izredno prav pride iznajdljivost pravnikov, ki znajo zakone tolmačiti v želene smeri. Kako pa je s tem v cerkvenem pravu? Sledove rimskega prava najdemo tudi v pravnem sistemu katoliške Cerkve. Seveda pa cerkveno pravo posvoji naravi in namenu izhaja iz evangelija, teološkega in ekleziološkega nauka. Cerkveno pravo je rimsko pravo nekako nadgradilo in mu vtisnilo značaj humanosti in nadnaravnosti. Zakonik iz leta 1983 je izrazito pastoralno usmerjen, zato je na nekaterih področjih nekoliko nedorečen, nejasen in prepušča svobodno in odgovorno odločitev škofu, duhovniku ali verniku. Dobroje,da tudi cerkveni pravnik poznate "luknje" v zakonu in skozi nje pomaga človeku do ugodne rešitve, upoštevajoč vedno pravilno oblikovano vest in etična merila. - Cerkveno pravo jasno definira sklenitev zakonske zveze. Slednja naj bi bila nerazdružljiva. Bili ste branilec zakona. Se s tem še ukvarjate? Kakšne so vaše izkušnje, se ljudje še poročajo ali se moda skupnega življenja dveh partnerjev brez sklenjene zakonske zveze še nadaljuje? Veliko sem delal na področju zakonske zveze, zato mi je tudi ta današnja problematika dobro poznana. Statistično je porok vedno manj, saj raste tudi število samskih. Starostna meja mladoporočencev se bliža že 30-35 letom. Raste število tistih, na žalost tudi krščanskih fantov in deklet, ki živijo skupaj brez vsake oblike civilne ali cerkvene poroke. Nekateri kasneje, ko se "navadijo" drug na drugega, uredijo svoj položaj. V mladih je neka negotovost pred trajno obveznostjo skupnega življenja. Zelo zaskrbljujoč je upad števila rojstev. Pri ločitvi zakoncev se premalo upošteva to, da so otroci prva žrtev tega dejanja, ki jih zaznamuje za vse življenje. Tudi družba premalo naredi za trdnost zakonske skupnosti in urejenost družinskega življenja. - Na letošnjem rednem provincialnem kapitlju ste bili izvoljeni na mesto provincialnega ministra. Kaj za vas to pomeni, gre za večje odgovornosti, več dela, ali morda gledate na to tudi kot na dejstvo, da ste bližje doma? Aprila letos smo imeli slovenski frančiškani redni provincialni kapitelj. Na njem so me bratje iz Slovenije, Združenih držav Amerike in Avstralije izvolili za svojega predstojnika ali provincialnega ministra. Služba prinaša nove dolžnosti in odgovornosti. Sprejel sem jo, ker zaupam bratom frančiškanom in cenim njihovo sodelovanje in solidarnost. Ne vem pa, če mi bo ta služba omogočila, da bom lahko sedaj večkrat obiskal domače kraje. - Kakšne so vaše naloge ob imenovanju na novo mesto? Poleg tega, da odgovarjate za svoje brate frančiškane, ste gotovo tudi vi komu odgovorni za svoje delo? Moja glavna naloga je, da sem kot človek, frančiškan in duhovnik na razpolago in v službi svoji bratom. Že ime to pove. Minister pomeni biti služabnik, ne pa gospod. Skupaj z brati bom iskal poti za prihodnost in načine, kako odgovoriti na izzive današnjega zapletenega in zahtevnega časa. Moje delo obsega tudi spodbujanje in povezovanje bratov, skrb za njihovo nenehno izobraževanje, pa tudi opominjanje, če bo kdaj to potrebno. Za svoje delo sem najprej odgovoren pred svojo vestjo, to je pred Bogom, pa tudi pred brati v provinci, našemu najvišjemu redovnemu predstojniku generalnemu ministru v Rimu, krajevnemu škofu in končno tudi papežu. - Sedaj službujete v Ljubljani. Ali to pomeni, da se boste večkrat vračali na svoj dom v Nazarje in med brate frančiškane v nazorski samostan? V lepo Savinjsko dolino se vedno rad vračam, vsaj za kakšno urico. Na domači kraj me veže toliko lepih spominov in doživetij. Tu imam svoje domače, sorodnike in seveda brate frančiškane v nazorskem samostanu. Tu so tudi sestre klarise, ki so z našim redom na poseben način povezane in so na podobni duhovni "liniji" kot mi. Sobrate v Nazarjah in sploh v Sloveniji ter tujini moram že po službeni dolžnosti večkrat obiskati. To je tako imenovana kanonična vizitacija. Se lepši in pomembnejši pa so bratski obiski, ko se vsi bolj sproščeno pomenimo in si več zaupamo. Ob takih srečanjih se reši več problemov kot pa za "uradno mizo". Pogovor je pripravil Benjamin Kanjir "V Rimu sem bil skoraj 19 let in opravljal različne naloge in dolžnosti. Na papeški univerzi Antonianum sem deloval kot profesor cerkvenega prava in dekan pravne fakultete." Matevž Lenarčič v tretje okoli sveta Rečičan Matevž Lenarčič seje z ultralahkim letalom z letališča v Ajdovščini podal na 42.000 kilometrov dolgo pot okoli sveta. Polet z letalom, ki ga je poimenoval Proti soncu, bo potekal prek osemnajstih držav. Podvig, kakršen ni uspel še nikomur, namerava letalec, alpinist in fotograf Matevž Lenarčič skleniti v dveh mesecih, ob tem pa načrtuje še izboljšanje hitrostnega rekorda v kategoriji letal do 500 kilogramov. Lenarčičje polet nameraval izvesti že dvakrat. Pred dvema letoma ga je moral po preletenih treh četrtinah zastavljene poti prekiniti zaradi birokratskih mlinov v Kanadi, lani pa mu je za izvedbo zahtevnega projekta zmanjkalo denarja. Letos se je torej Lenarčič izvedbe lotil že tretjič, saj je uspel pridobiti generalnega sponzorja. Poleg finančnih naj letos ne bi bilo niti logističnih težav, saj je njegova organizacijska ekipa pridobila dovolilnice za prelet celotnega zračnega prostora zadane poti. V primerjavi z neuspelim poletom izpred dveh let ima Lenarčič za letošnji podvig na voljo boljše letalo, Matevž Lenarčič ki ga je konstruiral Ivo Boscarol iz slovenskega podjetja Pipistrel. To je namreč v primerjavi z ameriškim Zenairom, ki ga je uporabljal pred dvema letoma, sposobno preleteti večje razdalje brez pristanka in je primernejše za ekstremne vremenske in temperaturne razmere. S slednjimi se bo Lenarčič spoprijemal na celotni poti. Iz Slovenije bo Lenarčič poletel prek Madžarske, Ukrajine, Rusije, Kazahstana, Mongolije, Kitajske, Aljaske, Kanade, ZDA, Mehike, Kube, Bahamov, Grenlandije, Islandije, Anglije, Belgije, Nemčije in Avstrije. Pot bo zaključil v Ajdovščini, kjer jo je tudi začel. Avanturistični podvig bo poln nevarnosti in tveganj, ki lahko ogrozijo uspešnost. Za pilota precejšnjo nevarnost pomenijo več kot 1.000 kil- ometrov dolgi poleti prek morja, ki se lahko ob neugodnih razmerah spremenijo celo v 2.700 kilometrov dolge polete brez postanka. Poleg dolžine poletov se bo Lenarčič srečeval tudi z velikimi višinami, na katerih bo letel. Tako namerava ponekod preko Rusije leteti celo na 6.000 metrih, kjer obstaja nevarnost zaledenitve. Pogumnemu letalcu dobre volje ne manjka, prav tako prepričanja v dober izid projekta. Uspeh mu je tako delno že zagotovljen, za drugo polovico pa bo moral vložiti veliko, domala nadčloveških naporov. KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Pozitivne energije do nebes Razstava slikarja Vojka Gašperuta - Gašperja, ki so jo v gornjegrajski galeriji Steki postavili na ogled pretekli petek, sodi brez sence dvoma med dogodke, ki dvigajo atmosfero duha in vnašajo pozitivno energijo tako v aktivne kot pasivne udeležence dogodka. V desetletni zgodovini tamkajšnjega razstavnega udejstvovanja je morebiti samo prva in uvodna razstava pokojnega kiparja Jakoba Savinška presegla Gašperutovo življenjsko energijo, pa še to po zaslugi, žal že pokojne, Savinškove sopotnice in igralke Mile Kačičeve. Izkušnja slikarja na vozičku, ki ni nikoli v resnici zapustil svoj Breginjski kot, se z nič manjšo življenjsko silo in ustvarjalno močjo zrcali iz podob Mozirja, Gornjega Gradu, primorskih solin, kraškega kamenja ali povsem preprostih rož. Po oceni Anamarije Stibilj - Šajn je Gašperut pevec slovenske pokrajine, ki v posameznih okoljih odkriva lepoto in svojskost, odstira pa tudi pogled v zakladnico arhitekturne dediščine. »Njegova ustvarjalnostje kot namig, da se nam svet, za katerega smo prepričani, da ga poznamo, lahko razodene takšen ali drugačen, odvisno od njegovega podoživljanja,« dodaja Stibilj -Šajnova v kritiki, kijoje ob otvoritvi podala Vladka Planovšek iz osrednje knjižnice v Mozirju. Avtor razstave se Gornjegrajcem predstavlja s »sončnim« videnjem sveta in dogajanja okoli sebe. Njegova pristnost izražanja je v določenih elementih primerljiva z neposrednostjo galeristke Vike Ven-išnikove, ki dogajanje v Steklu naredi domače in neposredno doživeto preprosto, kot je v svojem bistvu celoten življenjski ciklus. Potrebno ga je razumeti in dojeti z močjo duha. Zato so razstavljene slike vrata na poti v njegovo velikansko prostranost, kije danost rasti, iz katere lahko sleherni obiskovalec razstave žanje duhovno žetev. Tudi zaradi fantov iz fantovske vokalne skupine Žetev iz Luč, ki so s petjem obogatili odprtje Gašperu-tove razstave. Savinjčan Avtor razstave v Steklu Vojko Gašperut -Gašper se Gornjegrajcem predstavlja s »sončnim« videnjem sveta in dogajanja okoli sebe, desno galeristka Vika Venišnik (foto: EMS) SREČANJE »CIRAJEVIH KLAFOHTARJEV« Po 35 letih spet v »šolskih« klopeh Na Rečici ob Savinji so se po 35 letih po zaključku osnovne šole znova sešli sošolke in sošolci »Cirajevega nadobudnega razreda«. Kot je povedal njihov razredni starešina, sedaj ugleden diplomat države Slovenije, ki trenutno službuje kot konzul v Bernu, se je v njihovem razredu zvrstilo devet učiteljic, šest učiteljev, dva ravnatelja, dva duhovnika in kar 66 sošolk in sošolcev, od tega jih je šest že pokojnih. Njihov zadnji razrednik je bil Zdravko Novak (s soprogo, njihovo učiteljico Anico se je srečanja udeležil tudi tokrat), njihov zadnji veroučni pedagog pa Janez Bračun, ki je svojim učencem tudi tokrat bral sveto mašo v farni cerkvi in se nato pridružil na »gasilski sliki« ter kasnejši na uradni slovesnosti vgostilni Čujež. Po prijetnem, zgodovinsko obarvanem nagovoru Jožefa Ciraja, kije kar nekajkrat citiral Zdravka Novaka, svojega vzornika, razrednika in avtorja knjige Rečica z zaledjem, so nazdravili vnovičnemu skupnemu srečanju, zaigrala in zapela pa sta jim Cita in Jože Galič. Po pogovorih, kje koga že kaj ščiplje, kje so njihovi vnuki in kako kaj služba kaže, so si udeleženci srečanja ogledali mojstrovine njihovega razrednega fotografa Ciraja, kije imel s seboj obsežno mapo »Zgodovina vsiiki in besedi slavnega razreda rečiškega«, kateri bodo te dni dodali še naslednjo, z označbo na hrbtni strani »35-letnica naj razreda OŠ Rečica«, kot je vedel povedati njihov nekdanji razrednik Zdravko Novak. Kaj seje dogajalo potem, zidovi Čuježeve gostilne ne povedo, saj je posvečena soba, polna nostalgije in zafrkljivih spominov prava skrivnost, ki je tudi kozarček vinčka več ne more razkrinkati. Tokrat, resnici na ljubo, se ni polil s črnilom prav nihče. Na čudovit, s solzami spominov in smeha napolnjen dan pa jih bo spominjala tudi skupna fotografija. Jože Miklavc MEDOBAAOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN Moli pevci z Ljubnega Pretekli petek je v velenjski glasbeni šoli Fran Korun Koželjski potekalo medobmočno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. Na dveh koncertih se je v organizaciji Zveze kulturnih društev Šaleške doline in velenjskega območnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti na odru zvrstilo sedemnajst zborov, ki so po mnenju ocenjevalcev območnih reviji bili najboljši. MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ob Savinji navdušili Med njimi sta bila na prvem koncertu ljubenski otroški pevski zbor pod taktirko Anite Lakner in na drugem otroški pevski zbor osnovne šole Blaž Arnič iz Luč pod vodstvom Mitja Venišnika. Oba zbora pa je na klavirju spremljal Toni Acman. Srečanje pevskih zborov je spremljala strokovna spremljevalka Majda Hauptman, kije zagotovila, da na tovrstno srečanje pridejo le najboljši. Marija Sukalo Razred rečiških »klafohtarjev« letnika 1968/69 z učiteljema Zdravkom in Anico Novak ter duhovnikom Janezom Bračunom (foto: Jože Miklavc) ANSAMBEL GAMSI IZPOLNIL DANO OBLJUBO Glasbeniki pomagali Kristjanu Tako kot so napovedali, se je tudi zgodilo. Člani ansambla Gamsi so svojo 10. obletnico delovanja obeležili na poseben topel in človeški način. Za kaj podobnega se odloči bolj malo slovenskih glasbenikov. V poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah so priredili dobrodelen koncert, izkupiček pa namenili 4-letnemu Kristjanu z Ljubnega ob Savinji, ki je v sedmem mesecu starosti zbolel za redko kronično ledvično boleznijo fanconijev sindrom in hudo presnovno motnjo cistinozo. Ansambel Gamsi koncert za 4 GORNJI GRAD je ob 10-letnici delovanja priredil dobrodelni -letnega Kristjana (foto: Franjo Atelšek) Sožitje Ni vedno enostavno razvozlati dogajanja v naravi, ki nas obdaja, zato je bilo presenečenje Tomaža Lamprečnika, kmeta iz Lenarta nad Gornji Gradom, toliko večje, ko se je pred dnevi pojavil pred njegovo hišo srnjak. Čeprav je kmetija obdana z gozdom, pa se vendar ne dogaja vsakdan, da se na dvorišču pojavi kateri od gozdnih prebivalcev. Po mnenju gospodarja je enoletnega srnjaka nekaj prignalo, zato je bilo potrebno kar precej truda in spretnosti, preden je srnjak dojel, da mu želi človek pomagati. Lahko sije misliti, da so se »obiska« najbolj razveselili otroci, ki so se z Bambi-jem kaj hitro sporazumeli in spoprijateljili. Seveda pa divja žival sodi v naravno okolje, za kar so poskrbeli gornjegrajski lovci, potem ko so si žival tudi sami z zanimanjem ogledali. Savinjčan Gamsi so malega Kristjana prevzeli in navdušili (foto: Franjo Atelšek) Bambi na obisku kmetije Tomaža Lamprečnika iz Lenarta (foto: EMS) Vsi povabljeni glasbeniki so se odpovedali honorarju. Nastopili so Nuša Derenda, Andrej Šifrer, ansambel Toneta Rusa, Nagelj, Mladi Dolenjci, Modrijani, Navihanke, ansambel Tineta Stareta, Vrhovec, Stane Vidmar, ansambel Svetlin, Razpotnik, Krila, Ì2. nasprotje, Prjatli, Ojstrica, Skrhane kose, Habrovi fantje in Petra Trtnik. Ob koncu prireditve sta milijon toiarjev podelila Janez in Vera Omahen, starša treh Gamsov -Janka, Toneta in Marka. V prepolnem letnem gledališču skoraj ni bilo gledalca, ki bi ob vseh lepih željah in besedah zahvale ostal ravnodušen. Gamsi pa so malega Kristjana očitno tako prevzeli in navdušili, da se jim je za njihovo dobroto sam zahvalil in ker vzgledi vlečejo, so mu starši morali kupiti harmoniko. Savinjčan HONDA Moč naših sanj zziv za poznavalce HONDA ČEPIN Pot v Lešje 1, Vojnik Tel.: 03 780 00 40, 03 780 00 45 Fax: 03 780 00 43 Nevsakdanjega obiska so se najbolj razveselili otroci, ki so se s srnjačkom hitro spoprijateljili (foto: EMS) DOSEŽKI MLADIH RAZISKOVALCEV MATJAŽA DUŠICA IN MATEJA KLADNIKA V Velenju brez stopničk, v Mariboru prva Matjaž Dušič iz Žlabra, dijak 4. letnika Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole. Šolskega centra Velenje se ukvarja s številnimi hobiji. K plezanju, planinarjenju in radioamaterstvu je vsrednji šoli dodal še sestavljanje robotov, za katere se je navdušil pri krožku. Z njim je »okužil« tudi sošolca in radioamaterja Mateja Kladnika iz Gornjega Grada. Dušičevo veliko navdušenje nad roboti je botrovalo tudi udeležbi na državnem tekmovanju RoboT2003 v Mariboru in letošnjemu srečanju mladih raziskovalcev RoboMiš v Novi Gorici, kjer je s svojim mobilnim robotom obakrat zasedel prvo mesto. MOBILNI ROBOTI ŠE HITREJŠI »Tekmovanje v Novi Gorici je bilo sestavljeno iz dveh delov. V prvem sva s sošolcem Matejem predstavila raziskovalno nalogo Izdelava mobilne meteorološke postaje pod mentorstvom Petra Vrčkovnika in Zvoneta Cenena. Z njo sva se v Novi Gorici uvrstila na deseto mesto. Drugi del pa je bilo tekmovanje RoboMiš, kjer smo konstruktorji malih mobilnih robotovz robotki tekmovali v vožnji po labirintu. Z odlično vožnjo sem uspel osvojiti prvo mesto. Cilj vsakega tekmovalca je namreč izdelati avtonomnega mobilnega robota, ki bo v čim krajšem času prevozil progo po labirintu. Pri robotiki seje potrebno spopasti s problemi, ki nase vežejo cel spekter znanj. Tudi pri tem delu sta mi pomagala mentorja Peter Vrčkovnik in Zvone Cencen,« je o tekmovanju spregovoril Dušič, kije na srečanju sodeloval že lani in osvojil drugo mesto. Tovrstna tekmovanja so velika priložnost za srečanje z vrstniki in izmenjavo izkušenj ter možnost spoznavanja njihovega dela in znanja, zagotavljata tako Matjaž kot njegov prijatelj Matej, ki sta se tudi lani udeležila tekmovanja v Mariboru. Rezultat ni izostal, Matjaž Dušič je osvojil prvo mesto in dobil priznanje RoboT2003 ter nagrado, njegov kolega Matej Kladnik pa drugo mesto in nagrado. V letošnjemu letu sta oba svoje robote še izboljšala, postali so celo štirikrat hitrejši, a se je v Mcriboru Dušič uvrstil na tretje in Kladnik na peto mesto. Po Dušičevih besedah za sestavo robota ni dovolj le teorija pridobljena iz obvezne šolske snovi, treba je pogledati še kakšno drugo literaturo in se znajti tudi v praksi. »Največ težav mi je povzročalo programiranje robota,« je zaupal, »Zelo redko se zgodi, da ti uspe že v prvem poskusu. Tu gre za zelo drobne napake, odprava teh pa terja veliko časa. Za usposobljenost robota in njegovo brezhibno delovanje sem včasih porabil tudi celo noč.« Matjaž Dušič (levo) je s sestavljanjem robotov navdušil tudi sošolca Mateja Kladnika (foto: Marija Šukalo) Izboljšani roboti so postali celo štirikrat hitrejši (foto: Marija Šukalo) DRŽAVNA PRVAKA Matjaž Dušič in njegov prijatelj Matej Kladnik sta bila tudi udeleženca gibanja Mladi za razvoj Šaleške doline v Velenju, a za raziskovalno nalogo Izdelava mobilne meteorološke postaje nista osvojila stopničk. Sta pa zato na 38. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije v Mariboru z njo osvojila prvo mesto in postala državna prvaka. Čeprav so priznanja pomembna spodbuda za nadaljnje delo, je Matjaž mnenja, da imajo še večjo težo izkušnje in pridobljeno znanje. To kaže tudi njuna raziskovalna naloga, katere namen je bil merjenje alternativnih virov energije. Merilni sistem je po Matjaževih besedah v osnovi zasnovan kot klasična meteorološka postaja, s katero lahko komuniciramo preko kratkih SMS sporočil. Pri tem merimo temperaturo, vlago, hitrost in smer vetra ter osvetljenost. Poleg tega ima še zbiralec alternativnih virov, sončno celico. Meritve dela s pomočjo mikroprocesorja, ki zajema izmerjene veličine iz sond in s pomočjo GSM telefona sprejema in pošilja SMS sporočila. Svoj študij Matjaž in Matej želita sedaj nadaljevati na univerzi v Mariboru, Matjaž smer telekomunikacije in Matej elektronika, a ju še pred tem v teh dneh čaka poklicna matura, ki jo bosta zagotovo dobro opravila, saj jima volje do dela in samodiscipline nikoli ne zmanjka. Marija Šukalo Frančiškanski samostan in podfara Ularija üazaret Piše: Aleksander Videčnik V knjigi Ignaca Orožna, Dekanija gornjegrajska, lahko preberemo tudi tole: Potem koje ljubljanski knezoškof Tomaž Hren kupil grad Vrbovec (1615), je sklenil na Gradišču zgraditi kapelo v čast Matere Božje. Zato je moral pridobiti lastništvo nad tem hribom nad Dreto, Na temelju urbarja gospoščine Žovnek, ugotovimo, daje tedaj bil lastnik Johann Sigismund von Wagensberg. Škofu Hrenu je uspelo omenjenega lastnika izločiti iz zemljiške občine. V urbarju je zapisano, da je deželno sodišče opravilo prepis lastništva nad gričem Gradišče na ljubljanskega škofa, ki da bo tam zgradil v čast milostne Matere božje (Loretske) cerkvico. Temeljni kamen za gradnjo kapele je bil položen 26. julija 1624, kar je razvidno iz zapisov škofa Tomaža Hrena. Že v letu 1625 je morala biti gradnja precej pri koncu, zato so vzidali spominski kamen ob stranskem vhodu. V naslednjem letu so uredili notranjost kapele, dela je opisal Tomaž Hren v svojem dnevniku. 1. oktobra 1627 sta si ogledala cesarska komisarja dr. Johann Caspar von Dornsperg, dvorni kanzler in Georg Ehrenreich baron von Wagensberg okoliščine okoli zahteve škofa Hrena, da se zgradi most čez Savinjo. Nato sta si ogledala še kapelo na Gradišču in ugotovila popolno sličnost kapeli v Lo-rettu. Tudi v vizitacijskem zapisniku kapele iz leta 1631 so poudarili popolno sličnost kapeli v Lorettu. V tem času so zaradi vdora Turkov bežali frančiškani iz hrvaške province. Zaprosili so ljubljanskega škofa Rainalda, da jim prepusti kapelo na Gradišču, da bi si tam zgradili samostan in bi se tam tudi nastanili. Prošnjije škof ugodil in že 25. oktobra 1632so opravili prevzem inventarja v kapeli na Gradišču. Pri tem so sodelovali: Maximus Rigo, apostolski protonotar, Gregor Rosmann, komisar v Braslovčah, p. Leo Moglovich provincial bosansko-hrvaške-kranjske frančiškanske province, p. Teodor von Mantua in mag. Jakob Vrabič, duhovnik gornjegrajskega kolegija. Tako je bila opravljena predaja griča in zemljišča frančiškanski provinci. Orožen posebej omenja nekatere dragocenosti iz inventarja v Hrenovi kapeli. 1 .januarja 1633je bila izdana darilna listina škofa Rainalda frančiškanskemu redu iz urada škofa v Gornjem Gradu (Orožen je prepisal celotno listino v latinskem jeziku). Darilno listino je na Dunaju 3. maja 1635 potrdil tudi cesar Ferdinand II., hkrati pa je dovolil ustanovitev frančiškanskega samostana v Nazarjah (Marija Nazaret). Okoli leta 1641 je odstopil Fillip Hoerner iz Vran- skegasamostanu5podložnikovin 1 svobodnjaka. Ker pa samostan ni mogel poravnati davka na darilno pogodbo, je država posest zarubila in predala Matiji Plapartu, poštarskemu mojstru na Vranskem. Leta 1661 je to posest odkupil Carl von Samburg. Del kupnine so nakazali za gradnjo nazorskega samostana. Prav tedaj so gradili novo cerkev, kije bila grajena okoli loretske kapele. 4. septembra je glavni oltar posvetil ljubljanski škof Otto grof Buch-heim, kije tri tedne za tem posvetil še oltar svetega Antona. Istočasno so gradili trakt samostana, kije bil ob cerkvi. Leta 1663 so dodelili samostanu cerkveno lastnino (posest) župnije sv. Pankracij za vzdrževanje in delo samostana. Ljubljanski škofje tukajšnjemu gvardijanu Mihaelu Boznjaku to posest predal in zraven še lepo vsoto denarja. 16. maja 1672 je cesar Leopold zahteval pri frančiškanskemu generalu v Rimu reorganizacijo frančiškanskega samostana in sicer vključitev v avstrijsko frančiškansko provinco, proti temu je bila kranjska provinca in cesarje končno odstopil od svoje zahteve. Prepovedal pa je zbiranje denarja nazorskemu samostanu na Koroškem. V že omenjenem letuje štel nazorski frančiškanski samostan 15 redovnih duhovnikov, 5 novicev in 10 laičnih bratov. Med slednjimi je bil podobar fr. Alexius Rivolta iz Tirolske in mizar fr. Genuinus Ker-schbaumer pravtako iz Tirolske. Ta dva sta naredila za samostansko cerkev prižnico, oltarje in ostalo opremo. NAZARSKA PODFARA V letu 1783 sta ljubljanski škofijski ordinariat in celjski okrajni urad predlagala, da se v podružnici Kokarje, v rečiški župniji osnuje podfara. Državna vlada Avstrije je tak predlog dne 20. maja 1786 odobrila. Toda že 20. maja 1786 so to odločitev spremenili. Država je mimo ljubljanske škofije zaht- evala, da se podfara ustanovi v Nazarjah in ne v Kokarjah. Zato je škofija odločno protestirala. Vlada je nato pooblastila škofijo, da se določi iz vrst nazorskih frančiškanov stalni kurator v Kokarjah. Škofje 12. marca 1787 za to nalogo določil duhovnika Antona Močeradnika, ki je tedaj služboval na Rečici. Tako je bil spor okoli podfare v Kokarjah dokončno rešen. 3. januarja 1788 je kurat Močeradnik predlagal, da bi ga imenovali za kurata nazorske podfare ali pa bi ga odvezali dolžnosti te službe v Kokarjah. Kot vzrok za to prošnjo je navedel svojo starost in slabo zdravstveno stanje. 29. aprila 1788je vlada odločila vključiti Kokarje v podfaro Nazarje, zato je bil s strani samostana imenovan frančiškan p. Donatus Samlen, ki je 2. novembra 1789 nastopil mesto kurata v Kokarjah. Podfari Marija Nazaret so bili dodeljeni iz župnije Rečica: Gospoščina Vrbovec, Žlabor, Doblatina in Hrastje; iz župnije Mozirje pa so izločili: Dobrovlje, Jasle in Loke; iz župnije Braslovče pa vzhodni del Dobrovelj s podružnično cerkvijo sv. Urban. Anton Močeradnik je v svoji oporoki z dne 1. oktobra 1795 namenil podfari Nazarje v višini 2000 goldinarjev in še 700 goldinarjev dodatno ter svoj vinograd pri Rudeneku vključno s stavbo. 2. novembra 1807 je predlagal provincial frančiškanskega reda p. Anton Jaunikar ukinitev nazorske podfare, češ, daje pomanjkanje duhovnikov onemogočilo njeno delovanje. Vendar pa ta predlog ni bil ugodno rešen in podfara Marija Nazaret je ostala. Morda je prav, da razjasnimo izraz "podfara". Orožen navaja v tem pomenu nemško besedo "Lokalie". V Bartel-Janežičevem nemško-sloven-skem slovarju najdemo za ta izraz besedo "podfara". Predstavnica mozirskih deklet pripenja ob petdesetletnici (1937) PGD Mozirje trak na gasilski prapor. Levo: tedanji župan Matija Goričar, zraven njega pa poveljnik mozirskih gasilcev Krajnc. Slika je iz zbirke Aleksandra Videčnika. MARIJA BEZOVŠEK, upokojena predmetna učiteljica biologije in gospodinjstva K ogljikovim hidratom prištevamo sladkorje, škrob in celulozo. Od sladkorjev je najbolj poznan beli sladkor (disaharid - pesni in trsni). V zdravi prehrani se ga čimbolj izogibamo. Sadni sladkor (monosaharid) dobimo v sadju. Če pojemo dovolj sadja, potrebam po sladkorju v celoti zadostimo. Od ogljikovih hidratov zaužijemo največ škroba, ki je osnova naše prehrane. Dobimo ga v žitu, krompirju in v stročnicah. Pomembno je, da izbiramo izdelke iz celih žitnih zrn (moko iz celega zrna, polnozrnat kruh, kaše, neoluščen riž), ker poleg škroba vsebujejo še pomembne vitamine, minerale in vlaknine. Vlaknine naše telo ne prebavi, dajejo pa nam občutek sitosti in pomagajo pri prebavi. 1 g ogljikovih hidratov nam da 4,1 kalorije, toliko kot beljakovine. Pri sestavljanju jedilnika upoštevamo, da z ogljikovimi hidrati dobimo 50 - 55 % energije, z beljakovinami 15 - 20 % in od maščob cca 30%. Pri naših prehrambnih navadah pa nam maščobe pokrijejo celo do 45% potreb po energiji. Ogljikovi hidrati so nam torej nujno potrebni za moč in energijo. Izogibati se moramo predvsem očiščenih sladkorjev in škroba. Zato naj bodo izdelki iz bele moke in sladkorja le redko na naših mizah. Prav zato sem vam za ta teden poiskala in izbrala nekaj jedi iz vedno bolj priljubljene pire. PARADIŽNIKOVA JUHA S PIRO Potrebujemo (za 4 osebe): 1,5 dl pire, 2 žlici paradižnikove Ogljikovi hidrati - vir energije za naše telo mezge, 1 zavitek parmezana, 1 žlico moke, 2 žlici olja, 2 srednje velika paradižnika, 1 srednje veliko sesekljano čebulo, 1 žličko sladkorja, 1 jušno zelenjavno kocko, 1 žlico sesekljanega peteršilja, baziliko, sol, poper. Piro skuhamo na tričetrt. Na olju prepražimo drobno sesekljano čebulo in jo osolimo, da se prej razpusti. Dodamo žličko sladkorja, paradižnikovo mezgo in na kocke narezan paradižnik ter zalijemo z vodo. Ko zavre, začinimo, dodamo zelenjavno kocko in piro skupaj z vodo, v kateri se je kuhala. Skuhamo do mehkega, če je potrebno, pa juho še zgostimo s podmetom. Pred serviranjem po vrhu potresemo s parmezanom. PIRINI ŠTRUKLJI Testo: 30 dag piri ne moke, 3 dl vrele vode, sol. Moko poparimo z vrelo slano vodo in ugnetemo čvrsto testo. Na tanko ga razvaljamo in namažemo z nadevom. Nadev: 30 dag skute, I jajce, 2 dag masla, 10 dag regrata ali sesekljane rukule. Iz rumenjaka, masla, skute in regrata naredi zmes in na koncu primešaj sneg enega beljaka. Namazano testo zvij in kuhaj v prtiču 20 - 50 minut. PIRA KOT PRILOGA Potrebujemo: 12 dag pire, 3 dag korenja, 3 dag bučk, 12 dag pora, 3 dag brokolija, 3 dag sveže paprike, česen, olje, sol, poper. Piro skuhaj, splakni in odcedi. Na olju prepraži česen (lističe), zeleni del pora ter vso ostalo zelenjavo. Dodaj piro, premešaj, soli in popraj po okusu. Beli del pora nareži na rezance in zblan-širaj v slani vodi in dodaj kot dekoracijo. PIRA S PERUTNINO V SOLATI Potrebujemo (za 4 osebe): 40 dag piščančjih prsi, 1,5 dl pire, 10 dag vložene paprike, 10 dag vloženih kumar, 4 žlice majon- eze, 1 dl belega vina, 0,5 dl sladke smetane, sol, poper, noževo konico kopra, 1 žlico peteršilja, 1 žlico worchesterske omake. Piščančje prsi skuhamo in ohladimo, meso nato narežemo na kocke. Piro skuhamo posebej,jo ohladimo v vodi in odcedimo. Papriko in kumare narežemo na manjše kocke in jih primešamo piri. Majonezo, vino, smetano in začimbe zmešamo in prelijemo čez pripravljeno meso. Vse skupaj rahlo premešamo in ohlajeno serviramo. PIRA S FIŽOLOM IN TUNINO Potrebujemo (za 4 osebe): 3 dl pire, 2 dl kuhanega fižola v zrnju, 40 dag tunine v olju (konzervi), 3 žlice srebrnih čebulic, I večjo svežo rdečo papriko, sok 1 limone, 1 dl vinskega kisa, 4 žlice oljčnega olja, 3 stroke česna, I žlico sesekljanega peteršilja, sol, poper. Piro posebej skuhamo in ohladimo. Tunino razdrobimo na piro, dodamo še kuhan fižol, srebrno čebulico in papriko, narezano na kocke in limonin sok. Na olju segrejemo sesekljan česen, da zadiši, zalijemo s kisom, potresemo s peteršiljem in vse skupaj prelijemo čez pripravljene sestavine. Rahlo premešamo in postavimo v hladilnik. PIRA Z BANANAMI IN JOGURTOM Potrebujemo (za 4 osebe): 2 dl pire, 3 dl jogurta, 4 banane, 4 žlice sladkorja v prahu, sok 1 limone. Piro posebej skuhamo in ohladimo. Banane narežemo na manjše kose in prelijemo z limoninim sokom, potresemo s sladkorjem in dodamo jogurt. Narahlo premešamo in vse skupaj dodamo piri. Serviramo ohlajeno v kozarcih za sadno kupo. CTURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE IN JSKD OBMOČNA IZPOSTAVA MOZIRJE^ vabita na folklorno-glasbeno prireditev IZ RODA V ROD in IZBIRNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE 2004 v soboto, 19. junija 2004, ob 17. uri, pred gostišče Grad VRBOVEC Nazarje PROGRAM - revija vižarjev (godci veterani in samouki) - izbirno tekmovanje harmonikarjev - izbira in nastop GRAJSKEGA GODCA leta - razglasitev in nastop POLFINALISTOV SPREMLJEVALNI PROGRAM - otroška folklorna skupina iz OŠ Nazarje - folklorna skupina kulturnega društva Rečica ob Savinji - harmonikarski sestavi ŽREBANJE GLASOVNIC ZA IZBIRO GRAJSKEGA GODCA BO POTEKALO MED PROGRAMOM PO IZBIRNEM TEKMOVANJU. V primeru slabega vremena bo prireditev v Domu kulture Nazarje. Ut' ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE PRIJAVNICA PodDisani: Naslov: Telefon doma: _ bom na tekmovanju za Zlato harmoniko zaigral: 1. ... ... avtor 2. naslov skladbe ritem avtor naslov skladbe ritem Seznanjen sem s pravili tekmovanja. Kraj in datum:____________________________ Podpis: LILJANA RIHTER, DOKTORICA SOCIOLOŠKIH ZNANOSTI Zagotovo se ženske srečujemo z več ovirami kot moški Liljana Rihterje zagotovo najmlajša zgomjesavinjska doktorica znanosti, januarja je na Fakulteti za družbene vede ubranila svojo doktorsko disertacijo s področja evalvacij v socialnem varstvu. Kmalu bo o tem napisala tudi knjigo. Rada ima svoje delo s študenti in rada se vrača v rodne Delce. O Zgomjesavinjčanih pravi, da smo gostoljubni in pripravljeni pomagati. Čeprav pravi, da trenutno nima velikih ambicij, tisti, ki smo se kdaj srečali z njo, vemo, da polna energije kot je, zagotovo gre novim zmagam naproti. Liljana Rihter - Kakšna je bila tvoja pot do tega akademskega naziva?. Po diplomi leta 1997 sem se zaposlila na Šolskem centru v Velenju in se istočasno vpisala na magistrski študij. Takrat sem se prvič seznanila s socialnim delom in dobila širši pogled nad tem, kaj vse vključuje to področje. Na takratnem delovnem mestu sem imela malo stika s pravim socialnim delom, zato sem iskala novo službo, ki bi bila bolj blizu stroki socialnega dela. Zaposlila sem se na projektu informatizacije Centrov za socialno delo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, čeprav tudi to ni bilo v celoti tisto, kar sem želela delati. Vmes sem magistrirala. Po magisteriju pa sem še tretjič zamenjala službo in se zaposlila kot asistentka stažistka na Katedri za organizacijo, skupnostno socialno delo in raziskovanje v socialnem delu na Fakulteti za socialno delo (FSD). Pri tem pa je bil pogoj priprava doktorske disertacije v dveh letih. To sem sprejela kot izziv. Zdelo se mije, da lahko iz zaloge znanja in izkušenj še kaj napravim. Vedela sem, da to lahko skombiniram. - Kakšne poklicne ambicije potem sploh še ostanejo? (Smeh) Trenutno posebnih ambicij nimam. Rada bi nadaljevala to akademsko kariero. Na področju socialnega delaje še toliko stvari, kijih je potrebno raziskati. Evalvacije so eno izmed orodij, s pomočjo katerih lahko ugotovimo, v čem smo dobri in kje so potrebne korekture za boljše delo z uporabniki programov in storitev na področju socialnega varsh/a ter nenazadnje za višjo kakovost njihovega življenja. - Kakšen se ti zdi položaj žensk v znanosti v Sloveniji? Najbrž je ženskam zaradi tradicionalno pripisane osrednje vloge v družini težje. Zagotovo se srečujemo z več ovirami kot moški, če želimo uspešno združevati poklicno kariero in družinsko življenje. Zaradi obremenitev se lahko zgodi, da te na enem področju preprosto zmanjka. Osebno kot ženska nisem čutila nobenih ovir niti v delovnem kolektivu. Sem pa morala zelo dobro organizirati svoj čas. Zaradi tega, ker nisem želela, da bi zaradi mojega dela zanemarila vse ostale vloge, sem se na račun dela velikokrat odpovedala prav svojemu prostemu času. - Po kolikšnem času si se vrnila na fakulteto in kako doživljaš svojo vlogo? Po petih letih po diplomi sem prišla na FSD, tako da je moja izkušnja biti študent še zelo sveža. Poskušam se izogibati tistim pomanjkljivostim, ki sem jih sama opazila pri profesorjih, ko sem še bila študentka - da so npr. zamujali in nas niso obvestili, da so nesistematično predstavljali snov, da nismo dobili jasnih navodil glede tega, kaj se od nas pričakuje. Na vajah se Sama se nagibam k razlagi, da se ljudje tudi v Zgornje Savinjski dolini soočajo s socialnimi problemi, vendar jih rešujejovokviru sorodstvene skupnosti oziroma v krogu svojih prijateljev in znancev. trudim biti jasna in dati študentom možnost, da vprašajo, kadar ne razumejo snovi. Držim se načela, da lahko od študentov nekaj pričakuješ le, če jim kot profesor nekaj tudi daš. Zame je največji uspeh, ko vidim, da so študenti dobro opravili svoje obveznosti. Delo s študenti imam rada, napolnjuje me z novo energijo predvsem takrat, ko vidim, da so zadovoljni tudi sami. Zelo sem vesela, da lahko kombiniram predavateljsko in raziskovalno delo. Medtem ko gre pri prvem za podajanje že obstoječega znanja, pa imam z drugim nenehno možnost uvida v nova spoznanja. - Kako gledaš na socialno sceno v dolini? Povedati moram, da odkar živim v Ljubljani, nimam več najbolj svežih informacij. Kolikor vem, sta razen javnih služb, ki zagotavljajo socialnovarstvene storitve in izvajajo še nekatere dopolnilne programe, na tem področju prisotni le Karitas in RK. Tako se na prvi pogled zdi, da ni problemov oz. izrazitih potreb ljudi, ki bi terjale neke nove socialnovarstvene programe in storitve. Sama se bolj nagibam kdrugi razlagi, da se ljudje tudi v Zgornje Savinjski dolini soočajo s socialnimi problemi, vendar jih rešujejo v okviru sorodstvene skupnosti oz. v krogu svojih prijateljev in znancev. Možno pa je tudi, da ljudje svoje stiske in probleme skrivajo in le-ti niso opaženi. In če drži zadnje, je to lahko v prihodnjih letih resen problem. Zato menim, da bi bilo nujno narediti oceno potreb po socialnovarstvenih programih in storitvah. Zagotovo pa velik problem predstavlja brezposelnost, kije po ugotovitvah strokovnih delavcev, ki se srečujejo s to problematiko, pogostokrat še vir drugih problemov-tako na materialni kot na odnosni ravni. - V kakšno smer se bo po tvojem mnenju razvijala slovenska socialna politika sedaj po vstopu v EU? Sistem slovenske socialne politike na nekaterih področjih ponuja več ugodnosti uporabnikom, kot v drugih državah EU. Teoretiki ugotavljajo, da še ne bo kmalu prišlo do uveljavitve enotnega sistema evropske socialne politike, saj so obstoječi sistemi socialnih politik v državah EU tako zelo različni, da jih je težko v kratkem času postaviti na skupni imenovalec. Zagotovo bo potrebnega veliko dogovarjanja in usklajevanja. Ocenjujem, da v roku desetih let bistvenih sprememb še ne bo. Posamezne sklope npr. pokojninski sistem, pa težko ocenjujem. Če bomo uspeli ohraniti takšno raven socialnih pravic, kot jo trenutno imamo, bomo uspešni. Upam, da bo tako v Evropi kot pri nasvsocialni politiki prevladal pogled, ki investicije v zagotavljanje socialnovarstvenih storitev razume kot investicijo v človeka in posledično investicijo v družbo in bo temu področju namenjenih več virov kot do sedaj. Za področje socialnega varstva lahko povem, da se vzadnjem času ministrstvo precej povezuje s stroko in v tem vidim veliko prednost. - Ali bi lahko model slovenske socialne politike postal enoten evropski model? Bilo bi dobro, če bi šlo v to smer, s kakšnimi popravki v korist državljanov. Dolgoročno namreč lahko pričakujemo, da se bo evropska socialna politika razvila iz enega izmed obstoječih modelov. Za državljane, ki potrebujejo tovrstne storitve, bi bilo najmanj ugodno, če bi to bil liberalni model in najbolj ugodno, če bi to bil social-demokratski/skandinavski model. Polona Šporin SAMOMORI - ZADNJE DEJANJE SILNE ŽIVLJENJSKE STISKE Človek največ izgubi s smrtjo lastnega otroka Dandanes vsi nekam hitimo. V tej tekmi s časom pa pozabljamo na najvažnejše: na ljudi okrog sebe, na svoje bližnje, otroke. Življenje izgublja svojo vrednost, vse bolj smo naravnani na uspešnost, pehamo se za statusnimi simboli. Prepričani smo, da je dovolj, da so zadovoljene najvažnejše življenjske potrebe. A ob vsem tem izgubljamo stiks svojimi domačimi in otroci. Včasih pozabimo, pogosto pa tudi nimamo časa zanje. Sami, utrujeni od dela, se želimo poglobiti v svoj mir in niti ne opazimo, da so naši najstniki prepuščeni sami sebi. Potem kar naenkrat odrastejo, se srečujejo z različnimi problemi, ki jih poskušajo sami rešiti. V teh stiskah ostajajo sami in ko ne najdejo več izhoda, pogosto posežejo po najbolj drastičnem posegu - vzamejo si življenje. BOLEČA IZGUBA SINA Samomor ni slučajno in trenutno dejanje, največkrat gre le za zadnje dejanje dolgo trajajočega procesa v človeku, silne življenjske stiske, ko ne vidi nobene rešitve več. Za njimi ostajajo svojci, starši, bratje, sestreki pa zaradi tega dejanja padajo v različne depresije, žalost, ostajajo sami s svojo bolečino. Kako jo blažijo in celijo, dokler tega ne doživimo, ne moremo vedeti. Vemo pa zagotovo, da veliko trpijo, kot moja sogovornica, ki mi je zaupala svojo življenjsko zgodbo. "S trdim delom in nenehnimi odrekanji sem uspela vzgojiti dva sinova. Mlajši sejezaposlil več kilometrov od doma. Z mano pa je ostal starejši, ki je tudi začenjal z življenjem. Za sabo je imel nekaj let delovne dobe, stalno službo in vso mladost pred sabo. Prepričana sem bila, da si bo s časom ustvaril tudi družino, saj mije zaupal, da ima dekle. Živela sva vsakdanje življenje. Včasih sva se sporekla okrog malenkosti, a sva spore vedno zgladila. Le kje se ne prerekajo? Niti opazila nisem, kdaj seje vse začelo. Še nekaj tednov pred smrtjo je bilo vse po starem. Par dni pred svojim rojstnim dnevom pa mi je dejal, da ne bo dočakal naslednjega leta. Teh besed seveda nisem jemala resno, a sem mu predlagala, da poiščeva strokovnjaka. Vendar meje zavrnil, češ saj nisem nor. Tudi sama sem imela isti mesec rojstni dan, zato mije obljubil, da bova tisti usodni vikend preživela skupaj in se potepala. Niti slutila nisem, da ga ne bova skupaj učakala," je svojo zgodbo razgrnila ena od mater, ki je doživela največjo tragedijo v svojem življenju. Njen žalosten pogled, zazrt nekam v daljavo, in nemir ob najinem pogovoru sta samo dokazovala, da je ob vseh dogodkih nemočna, strta. Življenjska potji ni bila postlana z rožicami. Marsikaj je morala skusiti na svoji koži. Sedaj pa ji je usoda namenila še največjo preizkušnjo - izgubila je otroka v cvetu mladosti. ZLA SLUTNJA "Tisti dan, ko se je to zgodilo, nisem imela nikakršnega obstanka, vse mije šlo narobe. Delala sem rutinsko brez volje. Potem sem prišla domov, nisem se mogla osredotočiti na nobeno delo, prostor meje dušil. Vseskozi pa sem imela slab občutek, nekakšno slutnjo. Na otroka nisem niti pomislila, saj sem bila prepričana, daje odšel v službo na popoldansko izmeno kot pretekle dni. Le v kopalnici sem opazila, da seje bolje uredil kot običajno..." Tu se najin pogovor ustavi. Utrujena od telesne in duševne bolečine se sprehodi po prostoru. Tudi mene stisne pri srcu, ko v njenih očeh opazim, kako se iz njih zrcali žalost in trpljenje. Želimjo tolažiti, a tovrstnih izkušenj nimam, zato ob vsem tem nemočno čakam in nemo gledam. Počasi se umiri. Spregovoriva nekaj vsakdanjih besed. Dotakneva se vsakdanjika in problemov, s katerimi se srečuje danes. Nato nadaljuje svojo pripoved: "Dokumentom, osebni in zdravstveni izkaznici na mizi nisem pripisovala neke pomembnosti. Bila sem prepričana, da jih je pač pozabil. Prišla je ura njegovega prihoda. A njega ni bilo. Okrog enajstih pa je pozvonil njegov prijatelj in razložil, da ga poskuša dobiti na telefon, vendar brez uspeha. Postalo meje strah. Poklicala sem mlajšega sina in mu razložila, da brata ni domov in povprašala, kje bi lahko bil. Mlajši je začutil, da je nekaj narobe. V slabe poi ure je prevozil več kot sedemdeset kilometrov in pridrvel domov ter začel z mrzličnim iskanjem. Našel gaje, vendar žal prepozno. Vzel sije svoje mlado življenje. Nikdar ne bom vedela, zakaj. Za njim je ostalo poslovilno pismo, ki pa le malo pove. Prišla je policija, zdravnik... Tega se le medlo spomnim..." SODELAVKE V POMOČ "Bolečina ob izgubi otroka je nepopisna. Že nekaj časa ga ni med nami, a se mi zdi, da bo vsak čas prišel skozi vrata in me pozdravil. Za njim nisem mogla spustiti solze, te so presušile, moje bolno telo seje spremenilo. Doživelo je šok, ki ga ne znajo razložiti niti zdravniki. Volja do življenja mi ugaša. Žalost me ubija. Opažam, da tudi mlajši sin zelo trpi. Prizadetost sicer skriva pred mano. V veliko pomoč so mi bili v službi, kjer so se posebej potrudili in mi pomagali, sodelavke so mi stale ob strani. A vse to mi otroka ne more vrniti. S to praznino in bolečino bom morala živeti naprej. Vendar srčno upam, da tega ne bo potrebno preživljati nikomur. Človek največ izgubi s smrtjo lastnega otroka, udarec pa je še večji, če smrt ni posledica bolezni." REŠEVANJE OSEBNIH STISK Ljudje, ki doživijo izkušnjo kot moja sogovornica, pogosto rabijo strokovno pomoč, ki jim pomaga spopasti se z bolečino in spoznanjem, da ne iščejo odgovor na vprašanje zakaj, ker ga ne bodo našli. Po besedah Marjane Veršnik- Fale, direktorice mozirskega centra za socialno delo, svojci lahko najlažje in najpogosteje dobijo pomoč v zdravstvenih ustanovah in nevladnih organizacijah, medtem ko center posebnih tovrstnih programov za reševanje osebnih stisk nima. Center lahko nudi le finančno pomoč, saj tragični dogodki posledično povzročijo visoke stroške. "Objektivnih razlogov ne rešujemo, za to je poklicana policija. Mi lahko na samomorilsko dejanje gledamo le skozi oči prizadetega," je prepričana Veršnikova, ki se je s svojci osebe, ki si je na silo vzela življenje, srečala že nekajkrat. "Stiske teh ljudi so specifične, zato je vprašanje, do kakšne mere bi jim center lahko nudil pomoč. Delavke na centru smo preobremenjene z različnimi upravnimi postopki in na leto "naštancamo" več kot 8 tisoč različnih odločb, zato lahko svetovanje le poredkoma opravljamo, pa še to le tistim, ki za to prosijo, saj posebej za to usposobljenih strokovnjakov na centru nimamo." Marija Šukalo (foto: Igor Pečnik) VOZIL SMO: OPEL ASTRO 1.7 CD Mladostna in dinamična Avtomobilska industrija je v krizi. To dokazuje dejstvo, da praviloma testne avtomobile dobim s skoraj praznim rezervoarjem, kar moram reševati s prvim bencinskim servisom. Kriza se pozna tudi pri oblikovanju novih modelov. Volkswagen se je odločil za klasično obliko novega golfa. Opel pa za mladostno in dinamično astro. Kdo bo koga? Klasika ali sodobni design? m :§jj' . 'Mfi ? " ü Piše: Igor Pečnik Nova astra je namenjena mladi in starejši generaciji. V avtocentru Celeia Celje smo dobili na preizkus model 1.7 CD!. Že prvi vtisi govorijo o kvalitetnem izdelku, ki preseneča s svojo obliko in kvaliteto. Sprednji del z velikimi lučmi je oblikovan napredno, zato astra spredaj deluje napadalno in agresivno. Pred njo se bo konkurenca na avtocesti hitro umaknila na desni vozni pas. Dolga in ostra bočna linija preko velikih steklenih površin prehaja v zanimiv zadnji del, ki ga prav tako krasijo velike luči in poudarjajo športno noto. Pod pokrovom prtljažnega prostora se skriva 350 litrov osnovne prostornine, ki jo lahko povečamo z deljivo zadnjo klopjo. Oplovim oblikovalcem je uspel lep izdelek z dolžino 4.249 mm. Zadržali so ve- liko medosno razdaljo, ki jamči udobno vožnjo. Notranjost deluje masivno, uporabljeni so kvalitetni materiali, mehki na otip in lepi na pogled. Za volanskim obročem hitro najdem ugodno pozicijo, vsi pomembnejši gumbi so na dosegu roke. Torej ergonom- ija deluje! Na sprednjih sedežih je dovolj prostora za visokorasle, na zadnjih pa se z lahkoto stisnejo normalno raščeni potniki. Paketov opreme je pet, kar zagotavlja možnost zadovoljitve individualnih okusov: essentia, njoy, cosmo, sport in elegance. Motorno paleto tvori pet bencinskih motorjev in za začetek dva dizla: 1.7 CDI (80 KM) in 1.7 CDTI (100 KM). Bencinska paleta se prične pri 1.4 16V (90 KM), 1.6 16V (105 KM), 1.8 16V (125 KM) in 2.0 16V turbo (170 KM). Astra z 1.7 CDI motorjem je namenjena varčnim voznikom, ki niso podvrženi ostremu jemanju ovinkov in divjemu prehitevanju. Motor deluje nežno, brez sunkovitega pospeševanja, oddolži pa se s skromno porabo. Podvozje nove astre je udobno in hkrati dirkaško trdo, kar povečuje užitek vožnje skozi ovinke. Kljub trdi nastavitvi potnikov ne pretresa pretirano, saj udobni sedeži prestrežejo tresljaje, ki se prebijejo v potniško celico. Volanski mehanizem je natančen, pohvale vredne pa so učinkovite zavore. Skratka, za ceno od 3,7 milijona dalje dobi kupec lep paket tehnike in samozavesti. Velja poskusiti! MENINA PLANINA Srečanje starih prijateljev Oni dan so se v zavetju planinskega doma na Menini planini zbrali oskrbniki planinskih koč iz Zgornje Savinjske doline in Koroške. Organizatorja Darinka in Franc Grudnik sta povabila same stare prijatelje, ki po planinskih postojankah skrbijo za počutje in zdravje številnih hribolazcev, ki v določeni meri tudi zaradi njih bredejo po planinskih poteh. Tako kot številni pred njimi, so tudi oskrbniki enoglasno zatrdili, da Menina, z bogato floro in favno, nikakor ni primerna za uresničitev nespodobnih računov države, kije hotela na »sveti gori« Gornjegrajcev in Tuhincev namestiti radarske sisteme. Med macesni in viharniki ter obsežnimi pašniki je prostor samo za dobro voljo in druženje, zato oskrbniki že nekaj let skrbijo, da nekaj uric posvetijo sebi in »posvetu« o dobrih in nekoliko manj žlahtnih plateh njihovega odgovornega poslanstva. Zbrane je po stari navadi držal pokonci starosta med njimi, Viktor Povsod - Fika, ki na Smrekovcu že vrsto let skrbi za dobro počutje planincev. Vsi pa so bili enotni, da človek preprosto mora hrepeneti po tovrstnih družabnih dogodkih. Savinjčan Oskrbniki planinskih koč iz Zgornje Savinjske doline in Koroške so se zbrali na Menini planini (foto: EMS) Odlikovanje za ribiške zasluge Ribiška zveza Slovenije je Franju Marovtu st. podelila plaketo RZS (foto: EMS) Franjo Marovt st. z Ljubnega ob Savinji seje pridružil ribiškim vrstam leta 1952. Najprej je bil član RD Celje in nato ustanovni član ljubenske ribiške družine. Bilje večletni tajnik družine in čeprav sije že lani oprtal osem križev, še vedno aktivno vodi komisijo za varstvo okolja in inven- turno komisijo. Veliko svojega dela je v preteklih desetletjih vložil prav v varslvo voda in okolja, saj je bil dolgoletni organizator očiščevalnih akcij. Marovt je pomemben tudi kot kronist ribiške družine, saj se v njegovem arhivu nahajajo pomembni podatki o ustanovitvi ribiške družine. Ni torej naključje, daje Ribiška zveza Slovenije potrdila predlog ljubenskih ribičev in starosti Franju Marovtu st., po številnih priznanjih, podelila tudi plake- to RZS, ki so mu jo v imenu slovenskih ribičev predali dolgoletni ribiški prijatelji. Savinjčan LOVSKA SREČA FERDINANDA BRINJOVCA Uplenjen šesterok Redki so tisti, ki ne poznajo starosto mozirskih lovcev Ferdinanda Brin-jovca. Lovec je že vse od leta 1945, ko se je zaradi svoje ljubezni do narave pridružil zeleni bratovščini. Zadnjih deset let pa se ni več podajal na lov s svojimi lovskimi tovariši. Zaradi krhkega zdravja je puško naslonil v kot, kjer gaje čakala. Pred dnevi pa so ga prijatelji le pregovorili,da seznjimipodavgozd, Po dolgih letih je vzel na hrbet puško in se podal proti Šmihelu. Na gačkem ovinku pa ga je čakal šesterak. Starejši srnjak, goden za odstrel, je v Ferdinandu znova vzbudil veselje do tovrstnega druženja in skrbi za naravo. Ob lepem uplenu je bil zelo vesel, saj je spoznal, da pa le še ni za v »staro šaro«. Benjamin Kanjir Ferdinand Brinjovec je na gačkem ovinku uplenil srnjaka, godnega za odstrel Gornji Grad je mesto - tako vsaj zatrjujejo »mestni« možje in se pri tem sklicujejo na kraljevi ukaz iz predvojne Jugoslavije. Domnevamo, da so kraljevi svetovalci podtaknili vladarju ukaz v podpis zaradi politične mogočnosti kraja, kije bila neprimerno vzglednejša od današnje in zaradi reda, kije vladal pod kupolo gornjegrajske katedrale. Ker je bila politika z vsemi mogočimi vzvodi oblasti in sistemi v vseh režimih oblikovalka (ne)reda, je verjetno smiselno pričakovati, da bo tudi v Gornjem Gradu poskrbela, da bo cesta skozi središče »mesta« dejansko vozišče in ne z leve in desne parkirišče oziroma postajališče. Nekakšne prometne oznake sicer nakazujejo potrebo po spoštovanju veljavnega reda, vendar komaj kakšnemu v resnici pade na pamet, da je potrebno red tudi spoštovati. Je lažje ignorirati opozorila policistov in tudi plačilni listki prevečkrat končajo v posodi za smeti oziroma ostane že tako nizka kazen neizterjana. Svet pa se lepo vrti naprej, tujci kolnejo in se čudijo, meščani pa očitno uživajo v prometno turističnem infarktu, ki ga največkrat sami ustvarijo. Savinjčan KINO NAZARJE Sobota, 12.6., ob 20.00 in nedelja, 13.6., ob 17.00: KOLIČINSKI POPUST-komedija Režija: Shawn Levy Igrajo: Steve Martin, Bonnie Hunt, Piper Perabo, Tom Welling, Hilary Duff, Kevin Schmidt V današnji Ameriki, v kateri ima povprečna družina 1,87 otroka, sta se Tom Baker (Steve Martin) in njegova žena (Bonnie Hunt) odločila, daje življenje boljše, če že ne cenejše, če odstopata od povprečja. Bakerjevi živijo v mestecu v Illinoisu. Tom je trener srednješolske nogometne ekipe. V družinskem vsakdanu se enakovredno prepletata ljubezen in kaos ... Kaos, ko na primer žaba, hišna ljubljenka pristane vjajcih za zajtrk. Ko Tomu ponudijo sanjsko službo, postati trener moštva na veliki univerzi, se s Kate preselita kljub negodovanju 12 otrok... O TEDEN GOZDOV Gozdarji predstavili "Gozd v mojem mestu" Zadnji teden v maju je že nekaj let proglašen za Teden gozdov. V tem tednu gozdarji Zavoda za gozdove gozd in dogajanja v in ob njem še posebej predstavijo širši javnosti. Vsako leto poudarijo določeno področje; letošnja osrednja tema so bili primestni gozdovi oz. gozd v mojem mestu. Zato so osrednjo prireditev Območne enote Nazarje pripravili v Velenju, v čudovitem okolju parka vile Herberstein in jo združili z otvoritvijo obnovljene trim steze v gozdu Herberstein. Na osrednji prireditvi v Velenju so gozdarji predstavili zloženko Gozd v mojem mestu; na posterjih so prikazali primestne gozdove, razglasili drevo leta - staro drevo z duplom, imenovano »duplarka«; študijski krožek Univerze za 3. življenjsko obdobje se je predstavil s posterji Graščinski parki Šaleške doline; predstavili so tudi rezultate ankete dobre volje Moj gozd. Vsako leto ob tednu gozdov dobijo priznanja in praktične nagrade najboljši gospodarji gozdov iz vseh petih krajevnih enot Zavoda za goz- m dove. Letošnji nagrajenci so bili: KE Luče: Aleš Klemenšek, po domače Ložekar iz Logarske Doline; KE Ljubno: Alojz Kumprej - Globočnik iz Tera; KE Gornji Grad: Franc Prek, p.d. Mavrč iz Florjana; KE Nazarje: Alojz Kokovnik- p.d. Završnik s Črete in KE Šoštanj: Ivan Juvan ml., po domače Žohar iz Zavodenj. Priznanje za »naj gozdarja« območne enote Nazarje je iz rok velenjskega župana prejel Franci Strmšek, revirni gozdar in vodja krajevne enote Gornji Grad. Prireditev so s kulturnim programom popestrili učenci osnovne šole Gorica. V okviru tedna gozdov so potekale še druge dejavnosti; tako so gozdarji sodelovali pri izbiri in sadnji sadik na sprehajalni poti Nazarje - Mozirje; pri zasaditvi turističnega centra Vrbje na Ljubnem; sodelovali so tudi pri izdelavi sprehajalno rekreacijske poti Mozirje - Blate. Vodenja po gozdno učnih poteh so v tem času potekala še intenzivneje kot sicer. Gozdarji tudi sicer skrbijo, da se ljudje pomena gozdov zavedajo vse leto in ne le ob tednu gozdov! Milan Pogorelčnik Šifra: JOŽICA oA 2- <-'■> O rJì'T P“ ÌJ fr M, (Lfr n VL a/>£h2 ,y AÄ /jelòk a > X/j H fr&fr j//tlf., .JC JljJ___L l rt rti: G(ZAt0L0ŠC\ KOTIČEK Prav zanimiva osebnost ste. Ko pogledam pisavo, kije prav čudovita, predvsem je nečitljiva, se najprej zamislim, kakšna osebnost ste. Toda ljudje smo si različni, prav tako pa tudi pisava. Le kako bi bilo, če bi vsi imeli isto pisavo. Toda takšno je življenje - polno presenečenj. Notranje ste prav živahni in nemirni, le kam se vam tako mudi. Z mislimi nikakor ne obstanete dlje časa na enem mestu. Vedno vas nekaj preganja. Lahko bi rekel, da ste kakor razburkano morje. Nekateri bi potrdili mojo ugotovitev, da ste kakor igralka klavirja. Malo premalo ste samozavestni in premalo zaupate vase, toda v življenju ste previdni in dinamični. Bilo bi prijetno, če bi se malo umirili in poskrbeli za svoje zdravje. Čustveno ste odprti, toda včasih premalo zaupljivi in z mislimi se vračate v preteklost. Na koncu bi lahko dodal, da ste bolj zemeljska oseba, oseba, ki želi biti vsepovsod in nikjer. Določene stvari opravljate z razumom, določene pa s srcem. Lepoje biti v vaši družbi, saj ste vedno polni presenečenj. Grafološko društvo Laura Bralci, ki bi želeli, da grafolog Slavko Jurgec oceni njihovo pisavo, naj zraven teksta napišejo šifro, pod katero se bodo razpoznali. DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SOTOČJE NAZARJE Dovolj folk za uvrstitev na državni mnogoboj Prvo soboto v juniju so taborniki Druge grupe odredov Celje in rod Sotočje Nazarje na Lazah pripravili regijsko taborniško tekmovanje medvedkov in čebelic ter gozdovnikov in gozdovnic. Udeležile so se ga številne ekipe v posameznih starostnih kategorijah iz Zreč, Velenja, Šoštanja, Šempetra, Šentjurja, Celja in seveda domačini iz Nazarij. Najmlajši nazorski taborniki, medvedki in čebelice, za katere je bilo tovrstno tekmovanje šele drugo zapovrstjo, so se pomerili z ostalimi »starimi« udeleženci v orientaciji, kurjenju ognja, pre- magovanju najrazličnejših ovir, postavljanju šotora iz dveh oziroma iz štirih šotork, lokostrelstvu in družabni igri med dvema ognjema ter odgovarjali na številna vprašanja s področja taborništva. Kljub temu, da so se za mnogoboj pripravljali le kratek čas, so ob pomoči vodnikov pokazali dobršno mero znanja in spretnosti ter tako uspeli osvojiti potrebne točke, ki so pogoj za sodelovanje na državnem mnogoboju. Ta bo tretji vikend v juniju na Lazah, kje bodo gostitelji tako nazorski kot celjski taborniki v sodelovanju s slovensko zvezo tabornikov. Na tridnevnem druženju z vrstniki iz vse Slovenije bodo poskušali pokazati kar največ znanja, zvečer pa se bodo sprostili ob tabornem ognju in družabnih igrah. Marija Sukalo Že za 4.500 SIT na mesec do računalnika Duron + z monitorjem HANSOL17" RAČUNALNIKI na 24 OBROKOV M TRGOVINA * STORITVE * PROIZVODNJA | m Savinjska cesta 1,3331 NAZARJE N TeL:(03) 839-52-70 IV zgradbi IZOLES-TUŠ Nazarje, 1.nadstropje | SALON-SERVIS Nazarje, on poiu Dopisnica Poilnina plačana v notranjem prometu SLOVENIJA <7 £ i & X v J * 1 r o» 1? ° -«s . J>AV.IN3^E...NOVAČE.. GftViNlSEA..c.....k.. UHc« In Ména MavMca ai p.p. in étavllka ..mi... NAZAEOt Portal Savinjske doline _________ 3) Rezultati tekem, 18. krog, 5.6. 2004: Tristar : Vransko 0:3 b.b., Ljubno : Kovinar Štore 1:4, Oplotnica : Rogaška Crystal 3:0, Mons Claudius : MU Šentjur 1:1, Vojnik : Laško 3:1. Končne uvrstitve: 1. Kovinar Štore (-3) 39,2. Oplotnica 38,3. Mons Claudius 36,4. Rogaška Crystal 31,5. MU Šentjur 29, 6. Vransko (-6) 23, 7. Ljubno 21,7,8. Tristar 16,9. Laško 10,10. Vojnik 6. /------------------ \ Teka« na maraton v New York Tekaška skupina MTS Gorenje tudi letos organizira potovanje v New York, kjer bo 7. novembra potekal 35. tekaški maraton po tamkajšnjih ulicah. Prireditev je zanimiva tudi za ostale obiskovalce, ki se lahko udeležijo teka prijateljstva od palače OZN do Centralnega parka. Dodatne informacije: MTS Gorenje, Partizanska 12, Velenje - Vasja Jerčič (041/514-998). _____________________________________________________________________J kezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE STORITVE www.kezcom.com info@kezcom.com TRGOVINA kezcom; Plac 3, Ljubno ob Savinji, tel.:03/838-11-80 / fax: 03/838-11-81 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE SAVINJSKO - ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA, VELENJE SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA d.o.o. RAZPIS V skladu s programskimi usmeritvami GZS, Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje in Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Mozirje z namenom spoznati ideje mladih in njihova razmišljanja o trajnostnem razvoju, javno objavljamo RAZPIS: MLADI ZA RAZVOJ SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE za leto 2004 Na razpis se lahko prijavijo mladi s stalnim bivališčem v devetih občinah SAŠA regije. Namenjen je torej dijakom, študentom in vsem ostalim mladim, tudi že zaposlenim, v mestu in na podeželju. Predmet prijave so idejne zasnove razvojnih projektov s področij: a) Podjetništvo; b) Turizem c) Okolje In prostor; d) Razvoj človeških virov In družbene Infrastrukture; e) Razvoj podeželja, s katerimi bi po njihovem mnenju bistveno prispevali k trajnostnemu razvoju regije. Prijavljene naloge naj obsegajo največ 15 strani (font 10) z obvezno strukturo: a) jasen naslov, b) navedba in naslov avtorjev, c) dovoljenje za objavo dela v primeru dodelitve nagrade, d) povzetek na največ eni strani, e) jedro naloge. Nalogi naj bo priložena prezentacija v ppt. formatu na največ 20 slidih. Prijavljene naloge bo ocenjevala posebna komisija, v katero bodo imenovani najodgovornejši nosilci razvoja SAŠA regije. S sodelovanjem na tem natečaju bo avtorjem dana možnost za promocijo in realizacijo njihovih idej. 5 najbolje ocenjenih nalog bo predstavljenih najodgovornejšim iz gospodarstva, negospodarstva in lokalnih skupnosti na okrogli mizi MLADI ZA RAZVOJ SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE v mesecu novembre 2004. Avtoijem prvih treh najbolje ocenjenih nalog bodo podeljene denarne nagrade vvlšinl 100.000 SIT, 75.000 SO In 50.000 SIT. Razpis je objavljen tudi na spletnih straneh www.azs.si/oz velenie. www.veienie.si:www.savinia.com. Rok prijave: 30. oktober 2004 PRIJAVE IN INFORMACIJE: GZS - Savinjsko-šaleška območna zbornica, Velenje, Rudarska 6a, 3320 Velenje, Tel.: 03/ 898- 42-02, E-mail : alenka.avbersek@gzs.si ali Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija Mozirje, Savinjska cesta 39,3330 Mozirje, Tel.: 03/839-47-53, E-mail: ora@siol.net Izlet po zeleni pešpoti Sopot 13. maja seje skupina 20 planincev z malim avtobusom odpeljala po dogovoru Jaki - Atelšek v kraj Ljubno v Savinjsko dolino. Seveda sem si želel, da bi bilo vreme lepo in sončno. V Ljubljani je rahlo deževalo, ko smo zapustili naše belo glavno mesto Slovenije. Ko smo se vozili čezTrojane in dalje po Savinjski dolini je občasno rahlo rosilo. V Ljubnem nasje pričakal predsednik Turističnega društva Ljubno France Atelšek in nas povabil v gostinski lokal. Po krajšem posvetu smo pot nadaljevali v smeri proti Smrekovcu. V neposredni bližini gostilne Prod opazimo ob cesti zanimiv smerokaz, ki nasje usmeril na krožno zeleno pot Sopot. Po gozdni cesti smo prispeli do Zrna, tu smo postali in se razgledovali po okoliških vrhovih Komna, Travnika, Raduhe, Ojstrice in Rogatca. Oblaki so nam zakrivali vrhove, meglice so se sprehajale po njižjih bregovih. Mi pa smo hiteli dalje in kmalu se nam je odprl pogled na dolino Jezernice, ki se nam je pokazala v vsej svoji nežni lepoti. Na kmetiji Stenšak smo se opremili za pohod k izviru potoka Sopot. Po ozki gozdni stezici, zavarovani tudi s klini in vrvmi, in kerje bila pot spolzka glede na dežne padavine v preteklih urah, smo se previdno spustili k izviru in slapu potoka Sopot. V gozdni tišini smo občudovali šumečo belo vodo, kako pada v globino in se spušča po strmem bregu potoka v dolino. Občudovali in strmeli smo v del gozdne narave, ki je nekaj posebnega, lepega, skritega v slapu pe-vajoče in igrajoče se vode. V igro narave seje vključilo tudi moje srce, ki seje vznemirilo ob pogledu in doživetju izvira potoka Sopot. Fotografirali smo to naravno čudo nad grapo in se povzpeli po bregu navzgor. Naša naslednja točka je bila kmetija Globočnik. Kar kmalu smo prispeli na domačijo Globočnikovih. Med potjo nasje spremljal rahel dež, ogledovali smo si bogastvo narave, ki se letos ob pogostih padavinah dežja na visokih gorskih kmetijah bohoti (900 m) v bujnem zelenju in cvetju na teh višinah. Na kmečkem turizmu Globočnik sta nas sprejela in pozdravila gospodar in gospodinja in nas povabila na dobrote, ki sta jih pripravila za nas. Pri Globočnikovih smo se prepričali o prijaznosti vseh domačih, kvalitetni ponudbi iz domačih logov pridelanih dobrot iz domače kmetije. Kar težko smo se poslovili od domačih in kerje dež v celoti prenehal, smo krenili po blatni poti na Ljubno. Prijetno razpoloženi smo se vrnili do smerokaza, ki se vključuje v naravno okolje in zasluži posebno pozornost planinskih pohodnikov. Zahvalili in poslovili smo se od prijatelja Franceta Atelška, ki nas je spremljal vso pot. Z avtobusom smo se odpeljali skozi Gornji Grad v Ljubljano. Planinskemu društvu Pošte in Telekoma Ljubljana in turističnemu društvu Ljubno hvala, ker sta nam omogočila zanimiv izlet. S Francetom Atelškom sem se spoznal v letu 2003 v Črni gori in sva do sedaj izvedla dva izleta v skupnem številu 120 izletnikov into v gorah in Savinjski dolini. Stanko Jaki Pot k ribniku 5 1000 Ljubljana MATIČNA KRONIKA ZA MESEC MAJ 2004^ Rojstva: Rodili so se 4 dečki in 2 deklici. Poroke: Zdravko Zamernik iz Podvolovljeka in Suzana Vitez iz Podvolovljeka, Jurček Jezovšek iz Krajnčiče in Tadeja Cigala iz Krajnčiče, Ivan Zamernik s Konjskega Vrha in Helenca Bezovnik s Konjskega Vrha, Milan Suhover-šnik iz Lenarta pri Gornjem Gradu in Marija Prek iz Lenarta pri Gornjem Gradu, Marko Vrabič z Rečice ob Savinji in Nataša Klinar z Rečice ob Savinji, Andrej Basti iz Varpolj in Jožica Hriberšek iz Varpolj, Matej Fujs iz Velenja in Julijana Paulovič iz Velenja, Jože Turinek iz Skorna pri Šoštanju in Nataša Mazej iz Podgorja, Anton Terbovšek iz Krnice in Marjeta Solar s Konjskega Vrha. Smrti: Terezija Kliner z Ljubnega ob Savinji, Franc Resnik s Podolševe, Antonija Golob iz Nazarij, Ana Melavc z Rečice ob Savinji, Jožefa Ipavec iz Varpolj, Jožef Robnik s Planine, Jožefa Gluk iz Šmartnega ob Dreti, Jožefa Golob iz Bočne. V____________________________________________________________J ČRNA KRONIKA • MOTEČI SEMAFOR luče: Na gradbišču pred Lučami so neznani storilci v noči na 1. junij poškodovali semafor, kije urejal promet skozi gradbišče. Semaforje bil poškodovan in prevrnjen. Enaka usoda gaje doletela tudi v noči na 6. junij. Očitno so bili za nekoga intervali rdeče luči predolgi, « STROJNIKI Logarska dolina: V noči na 2. junij so neznani storilci vlomili v gradbeni kontejner v Logarski dolini, iz notranjosti so ukradli več orodij, tudi specialnih, in stem povzročili večjo materialno škodo, • RAZBIJAČ Ljubno ob Savinji: Lastnik lokala z Ljubnega je 5. junija v večernih urah obvestil policiste, da je domačin razbil več oken na lokalu. Policisti so osumljenega odpeljali na odvzem telesnih tekočin. • OTROCI IN VŽIGALICE Radmirje: 7, junija popoldan je zagorela stanovanjska hiša v Radmirju. Požar so lokalizirali domači prostovoljni gasilci, Ugotovljeno je bilo, da je prišlo do požara zaradi igre otrok z vžigalicami. SINTAL’ CELJE Vaša jr a m ost Je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si __ Dežurne službe Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02- 21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. UMRLA JE Jožica GOLOB (23.4.1947 - 31.5.2004) Stopničke so bile vse višje in višje in brez moči smo ostali, ko je tvoja duša zapustila telo. Njeni: mož Matevž, hčerki Mateja s Frančekom, Majda in __________________________________________vnuk Gašper V SPOMIN Tiha bolečina spremlja 9- junij 1984, ko nas je za vedno zapustila naša ljuba hčerka, sestra, mama in žena Sonja SLAPNIK ROKOVNIK Za vsako lučko, vsak cvet in lepo misel na njenem tihem grobu vsem iskrena hvala. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Prednost neugodnosti "Starost ima tudi svoje prednosti," ugotavlja Melanija. "Kakšne?" jo vpraša vnuk. "Povsem odveč mi je postala skrb, da bom ponavljala stare napake, saj se jih ne spomnim več." Jaz sem vaša fizioterapevtka. Kdo je prvi na vrsti? Nikoli ni prepozno Radmirčanko ustavi turist in jo povpraša za pot: "Kako se od tu pride v Mozirski gaj?" Radmirčanka si ga ogleda. Ko vidi, da misli resno, mu predlaga: "Za začetek se lahko nehaš voziti proti Logarski dolini." Nekaznovano priprt "Pozen si," ugotavlja Nej-čkova mama. "Kaj si spet ostal priprt po pouku?" "Ni strahu, mama, da bi se mi godila krivica. To jaz počnem prostovoljno." Če ni za vse, fe pa za ©ta Ugodnost m moške kupce Priložnost je na vsakem koraku. Temu pritrjuje tudi trgovec Miloš, ki je v zadnjem mesecu povečal prodajo v svoji trgovini za 30 odstotkov. Posebej za Zadrečke novice nam je zaupal: "Moškim kupcem sem dal posebno ugodnost." "Kakšno?” "Na artikle, po katere jih najbolj pogosto pošiljajo žene, sem nalepil nalepke: TISTO, ONO, UNOLE, ZA UNE in NE POZABI. In vse to si kupila samo zato, ker je bil prodajalec podoben Bradu Pitu? "Vse je za nekaj dobro, še zobobol," pove Bepo in se drži za boleče lice: "Zakaj bi bil pa zobobol dober?" ga vpraša začudeni Šimen. "Če je dovolj hud, lahko z njim pozabiš na druge probleme." Če vas bo ženska pripeljala naokrog, boste vseeno vi tisti, ki bo plačal za bencin. Po želji pridejo tudi na dum "Jaz pa res ne znam reči ne trgovskim potnikom. Vsak mi lahko proda še tako neuporabno stvar ..." Betka obupuje nad sabo. "Meni to govoriš," se oglasi sosedova Metka. "Jaz kupim vse, še preden pogledam, kaj mi kdo ponuja. Včeraj se je na zvonec naslonil moški zagorelega videza. Bi rekla, da je bil iz katere od muslimanskih držav." "Po čem pa to sklepaš?" "Ni znal slovensko, ko pa je odšel, sem videla, da mi je prodal raketo-metalec." r A i Cvetke to koprive, BIVŠI IN VEČNI Toni Rifelj, gornjegrajski župan: »Sedaj ko te ministrovanje ne obremenjuje, boš imel več časa za obiskovanje kulturnih prireditev.« Jakob Presečnik, bivši prometni minister: »Če ne zameriš, bi dodal, da sem tudi kot minister obiskal več prireditev po družbeni kot vsi zgornjesavinjski župani skupaj po službeni dolžnosti.« (VSE SE VRAČA IN PLAČA PRESS) "\ KALIMEROVSKA Irena Turk, direktorica Glin TIP Brest: »Upravičeno si slabe volje, Marička, saj je tudi meni odveč, ker se vse suče okoli Bavčarja in Goloba. Ko bo Golob odfrčal in bodo ostali problemi, bodo pa vsi novinarji iskali križe in težave na najinih ramenih.« (DIREKTORSKA JE TEŽKA PRESS) KO BOŠ PRIŠEL, VEDNO PRINESI Ml ROŽE Jožica in Vinko Jeraj, oba zapečena gasilca, se doma bolj redko srečujeta, saj sta družbeno nadvse aktivna. Nazadnje sta se videla ob »gasilskem žegnu« novega vozila na Rečici ob Savinji. Jožica: »Dragi mož, kdaj se pa spet vidiva doma...?« Vinko: »Kdaj? Računam tja v torek ali sredo proti večeru... Pa hvala za suhe rože, ki si jih izdelala za gasilce!« »ROŽE VSE POVEDO PRESS« NASTAJANJE ORGANSKIH SNOVI IZ ANORGANSKIH LJUDSTVO V TURČIJI, IRANU IN ARMENIJI Al fV