NOVI TEDNIK
Direkfor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek
ŠT. 50 - LETO XLVII - CELJE, 16. 12.'93
CENA 125 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stamejči
Seks V Strogem centru Celja
Vročatmanastfs
V Gosposki imajo ponudbo posebne vrste'Zasebnikje odprl prvi peep show v državi!
Peterle na
zatožni klopi
Zunanjega ministra toži upokojeni urednik Dela. Povod: |
reportažni zapis Edija Masneca v Novem tedniku. Stran 8.
IZ VSEBINE:
Trgovina
Oderuhi prihajajo. Stran 4.
Kronika
Na Mozirskem glodajo debelo kost. Stran 18.
Železnica
PotvsrceCeija.Stran2.
Ekologija
Tožba kot opomin za sanacijo TEŠ. Stran 6.
Glasba
Magnifico vas "rajca". Stran 26.
Nagradna igra
Nagrajenci velike jesenske nagradne igre NT&RC,
Nissan Adria in Avtohiše Kos. Stran 23.
Množični
pretep
na Rogli
StianW.
Kdo je rekel "prosto"?
Kot duh se je minulo nedeljo vozil vlak skozi Sa vinjsko dolino. Stran 12.
O Japoncu na kolesu, Ančki z nissanom in Sonji s fotografijo
Zaključek nagradnih akcij NT&RC na straneh 20 in 21.
2
Nadzor
stanovanjskega
sklada
Tričlanski nadzorni odbor,
ki ga sestavljajo Franc Klinar,
Mojca Vrečer in Egon Košto-
maj, bo odslej nadziral delo
upravnega odbora Stanovanj-
skega sklada občine Celje. Nji-
hovo imenovanje je namreč
potrdila občinska skupščina,
ki je sprejela tudi predlagano
sestavo sveta za varstvo pravic
najemnikov. V njem so Ana
Poznič, Marija Potočnik, An-
ton Petek, Darinka Flajšman,
Oskar Leskovšek, Viktor Ma-
jerič, Silva Silian, Suzana
Horvat in Vlado Sibila.
TC
Trije poslanci za
Dobrno
Celjski poslanci se na prejš-
njem zasedanju občinske
skupščine niso mogli dogovo-
riti o imenovanju treh poslan-
cev v skupino za ugotovitev
statusa Zdravilišča Dobrna.
Komisija za volitve, imenova-
nja in kadrovske zadeve je
medtem pripravila nov pred-
log, za člane skupine je imeno-
vala Boruta Alujeviča, Mira
Gradiča in Petra Tilingerja. Ta
predlog so poslanci sprejeli.
TC
O proračunu In
lokalni
samoupravi
Danes, v četrtek se bodo se-
stali poslanci zborov konjiške
občinske skupščine. Osrednji
temi zasedanja bosta spre-
memba odloka o proračunu
občine za leto 1993 in razpra-
va o novi zakonodaji na po-
dročju lokalne samouprave ter
državne uprave. Govorili pa
< bodo tudi o prostorsko ure<^-
tvenih pogojih za območje
Draže vasi ter o osnutku odlo-
ka o zimski službi v občini.
MBP
Pot v srce Celja
Slovesnost ob odprtju posodobUene In prenovljene železniške postaje v Celju
Celju se je zgodila železni-
ška postaja, bi lahko rekli po
ponedeljkovi slovesnosti, ko so
slavnostno predali ključ poso-
dobljenega in prenovljenega
poslopja na železniški postaji.
Na slavnostno odprtje je
v Celje pripeljal muzejski
vlak, s katerega je kot prvi
prav simbolično pomahal de-
dek Mraz. V modernizacijo
celjskega vozlišča so vložili
2 milijardi 201 milijon tolar-
jev. Za modernizacijo so po-
skrbeli z digitalno prometno
centralo, napravo za registra-
cijo pogovorov, montirali so
potrebne napajalne in zunanje
naprave..., celotna modema
digitalna centrala je veljala
137 milijonov tolarjev.
»Obnovitvena dela so se na
postaji pričela že v daljnem le-
tu 1987, za dokončanje pa se je
morala v Sloveniji najti skupi-
na ljudi, ki je prijela bika za
roge in opravila svojo dolž-
nost,« je v uvodnem pozdravu
povedal celjski župan Anton
Boječ, ki je med drugimi še
posebej izpostavil rojaka Jože-
ta Brodnika, sedanjega direk-
torja Družbe za izgradnjo av-
tocest. Župan je v govoru med
drugim navedel še potrebe tu-
di po izgradnji avtocest, do-
datna dela na celjski železni-
_ ški postaji ter progo od Vele-
nja do Koroške, hkrati pa je
spregovoril tudi o pomoči celj-
ske občine za modernizacijo
postaje. Mesto Celje je namreč
odkupilo prazen železniški
samski dom, s temi sredstvi pa
so lahko na železnici dokonča-
li svoje delo.
Slavnostni govornik na po-
Na ponedeljkovi slovesnosti so
večkrat omenjali tudi avtoce-
ste. Ob tem je Jože Brodnik
povedal, da je Družba za iz-
gradnjo avtocest zaživela tudi
v praksi, saj so jo prejšnji te-
den registrirali tudi na celj-
skem sodišču.
nedeljkovi prireditvi je bil Jo-
že Bi^nik, ki je preletel ak-
tivnosti na področju priprav
za modernizacijo cestnega in
železniškega prometa, ter po-
udaril, da morajo v Celju že-
- lezničarji in cestni delavci de-
lati z roko v roki za korist pro-
meta v celoti. Za prihodnje le-
to je Brodnik napovedal zače-
tek železniške povezave med
Slovenijo in Madžarsko, na
cestnem področju pa avtocesto
Šentilj-/^a vas. Celju je
Brodnik zaželel, da bi postaja
postala ne le železniško, am-
pak poslovno prometno sre-
dišče, ki bi ga v najkrajšem
možnem času preko podhoda
povezali z nakupovalnim cen-
trom v središču mesta. »Naj
kot smerokaz piše Pot v srce,«
je zaželel Brodnik.
Prenovljeno poslopje je sim-
bolično s predajo ključa odprl
minister za promet in zveze
Igor Umek, vodja projekta An-
drej Godec pa je ključka poda-
ril ministru Umeku z željo za
V ponedeljek so v Ljubljani
podpisali pogodbo med Slo-
venskimi železnicami in
Evropsko investicijsko banko
za sredstva, s katerimi bodo
postopoma uresničili sloven-
ski železniški projekt, ki po-
meni prvo fazo uresničevanja
nacionalnega programa razvo-
ja slovenske železniške infra-
strukture.
nadaljnjo modernizacijo cest
in generalnemu direktorju slo-
venskih železnic Marjanu Be-
karju, ki naj bi s tem ključem
odprl še kakšno blagajno, da
bi lahko skupaj rekli naša no-
va železnica. V kulturnem pro-
gramu so sodelovali Železni-
čarska godba na pihala iz Zi-
danega Mosta, učenke OŠ Bi-
strica ob Sotli in Železničarski
pevski zbor Celje.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDI MASNEC
Teden boja
v teh dneh smo nekako na
sredini tedna boja proti ne-
strpnosti in ksenofobiji. Teden
se je pričel v ponedeljek, 13. in
bo trajal do sobote, 18. decem-
bra, organizatorji pa so LDS,
Mladi liberalni demokati in
. demokratke. Za boj proti ne-
strpnosti in ksenofobiji so pri-
pravili več prireditev in kino-
predstav, večinoma v Ljub-
ljani.
US
Odločanje o razvoju Slovenije
Or. Ciril Ribičič ¥ Celju o lokalni samoupravi
Lokalna samouprava: kako,
kdaj in po čem - tako so
v Združeni listi socialnih de-
mokratov v Celju poimenovali
pogovor, na katerega so pova-
bili predsednika Komisije za
lokalno samoupravo državne-
ga zbora dr. Cirila Bibičiča.
Dr. Ribičič je v Celje prispel
s kolegija predsednika držav-
nega zbora Hermana Rigelni-
ka, kjer so predstavniki strank
skušali najti kompromis pred
sejo državnega zbora, ki bo
konec tedna razpravljal o lo-
kalni samoupravi. Ta točka je
namreč še vedno kamen spoti-
ke med strankami, ki pa se po
Ribičičevem nmenju ne da na
hitro preskočiti. Iz evropskih
izkušenj je jasno, da so tam,
kjer so uvajali spremembe
preko noči, sedaj prisiljeni po-
pravljati napake.
Po prvem branju zakona
o lokalni samoupravi je po Ri-
bičičevih besedah zmagal cen-
tralistični lobi, ki je glasoval
za razdrobitev občin, njihove
majhne pristojnosti, brez kri-
terijev za njihovo ustanovitev,
s čimer bi imela država večjo
moč. Pri drugi obravnavi si je
20 do 30 poslancev premislilo,
ko so jih v volilnih enotah
spraševali, zakaj glasujejo za
centralistično ureditev. Tudi
besedilo zakona je doživelo po
Ribičičevem mnenju pri drugi
obravnavi pozitivne spremem-
be. Tako so na primer določili
kriterije za ustanovitev občin,
ki so pomembni pri odločanju
ljudi za samostojno občino, da
jih ne bi oblikovali tam, kjer
zanje ni pogojev. Na ta način
Slovenija ne bi bila razdrob-
ljena in brez vsakega vpliva,
kar bi omogočalo centraliza-
cijo.
Komisija pa ni uspela
s predlogom o neposrednih vo-
litvah župana, saj naj bi po
sklepu državnega zbora ta na-
čin uporabili le v občinah
z manj kot 3 tisoč prebivalci.
Sporno je tudi vprašanje ča-
sovne uveljavitve zakona o lo-
kalni samoupravi. Vse te dile-
me naj bi razjasnil državni
zbor v tretji obravnavi, pred-
vsem pa bi po Ribičičevem
mnenju stranke morale o lo-
kalni samoupravi skleniti sjk)-
razum, saj gre za vprašanje
razvoja Slovenije.
T.CVIRN
Koroški Slovenci
pri Drnovšku
LJUBLJANA, 14. de-
cembra (Delo) - Pred obi-
skom pri avstrijskem kanc-
lerju dr. Franzu Vranitz-
kem je predsednik sloven-
ske vlade dr. JcUiez Drnov-
šek sprejel predstavnike
korošl^ Slovencev. Ti so
ga seznanili s svojim vide-
njem položaja slovenske
manjšine in pričakovanjem
zboljšanja razmer.
Poledli tretilno
slabe moke
LJUBLJANA, 14. de-
cembra (Delo) - Približno
tretjino oporečne ameriške
moke Svetovnega pre-
hrambenega programa za
pomoč begvuicem, v kateri
so analize potrdile vseb-
nost mineralnih olj, smo vsi
skupaj že pojedli vmešane
v kruh. Mrčes do krušnih
peči menda ni prišel, saj so
ga zaznali le v moki, ki je še
ležala v skladiščih. Do teh
zapletov je prišlo, ker ni bi-
lo pravega nadzora nad hu-
manitarno pomočjo.
Otroci
v parlamentu
LJUBLJANA, 14. de-
cembra (Delo) - Pripravili
so 4. otroški parlament, ki
se ga je udeležilo 106 os-
novnošolcev iz vse Sloveni-
je. Razpravljali so o nasilju
odraslih nad otroki, o nasi-
lju otrok med seboj, v šo-
lah, časopisih in na televi-
zij^_
Ugodnosti
zdravstvenega
zavarovanja
LJUBLJANA, 14. de-
cembra (Večer) - Za leto
1993 se je pri Zavodu za
zdravstveno zavarovanje
Slovenije zavarovalo več
kot 360 tisoč državljanov,
ki so imeli pri plačilu 31
odstotkov popusta. Tudi za
prihodnje leto napoveduje-
jo podobno. Tisti, ki bodo
plačali premije za popolno
zdravstveno zavarovanje
v enem obroku, bodo imeli
kar 41-odstoten popust,
kar pomeni, da naj bi
v enem obroku za celo leto
plačali 8.496 tolarjev.
O Hitu za zaprtimi
vrati
LJUBLJANA, 14. de-
cembra (Večer) - Preisko-
valna komisija, ki razisku-
je afere Elan, Hit in druge,
je za zaprtimi vrati raz-
pravljala, kako preiskovati
afero Hit in katere priče
vabiti v prihodnje. Imen
javnosti niso želeli zaupati.
Za enakopravno obravnavo Stor
Celjski poslanci o sanaciji štorske železarne
Informacijo m predloge v zvezi
s potekom sanacije Železarne Štore je
za zadnje zasedanje celjske skupščine
pripravil občinski izvršni svet po pr-
vih obravnavah Projekta sanacije slo-
venskega gospodarstva v letu 1994.
Predsednik izvršnega sveta Jože
Zimšek je predstavil stališča in pred-
loge občinske vlade, ki je po zbranih
podatkih med drugim ugotovila, da
družbe v Štorah v veliki meri izvajajo
sanacijski program Slovenskih žele-
zarn. To še posebej velja za tako ime-
novani »dolgi prodam«. Ukrepi v me-
talurških podjetjih pa bodo vplivali
tudi na ostala podjetja, ki so v Storah
med seboj povezana. Ugotovili so tu-
di, da se številni argumenti in študija
Phare pri oblikovanju predvidenih
ukrepov ne uporabljajo skladno z na-
vedbami, zaradi česar prihaja do ne-
enakopravn^a obravnavanja družb
na lokaciji Store. Na ta problem je
opozoril tudi Franc Knafelc, ki je ugo-
tovil, da je študija Phare pokazala po-
zitivne rezultate pri možni sanaciji
družbe Jeklo, relativno najmanjše in-
vesticije pa bi bile potrebne za Jeklar-
no. V verziji sekretarja za industrijo
dr.Baniča pa je bil po besedah Kna-
felca ta podatek zamolčan. Po njego-
vem je zato treba pritisniti na vlado in
vodstvo Slovenskih železarn, da obdr-
ži 1500 delovnih mest v Storah.
Poslanci so zato v sprejetih sklepih
protestirali proti ukinjanju družb
v Štorah in predlagali, da se vodstvo
koncema preseli iz Ljubljane v Štore,
v čemer vidijo možnost učinkovitejše-
ga vodenja Slovenskih železarn. Od
koncema in lastnika Republike Slo-
venije zahtevajo, da se pri sprejema-
nju odločitev, ki so nakazane v stro-
kovnih gradivih, enakovredno in ena-
kopravno upoštevajo tudi mnenja
strokovnjakov družb v Štorah in štu-
dija Phare. Na pogovore o bodočnosti
družb koncema naj bi v prihodnje va-
bili tudi predstavnike prizadetih ob-
čin, saj bodo posledice prestrukturi-
ranja negativno vplivale na ta okolja.
Celjski poslanci so tudi zahtevali, da
se pri odločitvjih upošteva mnenje
Gospodarske zbomice Slovenije ozi-
roma območnih zbornic. Ker ugotav-
ljajo, da se učinki finančne sanacije
bank Slovenskih železam ne odražajo
na njenih družbah, zahteva celjska
skupščina revizijo opravljenega nači-
na dokapitalizacije. Od države in pri-
stojnih ministrstev pa poslanci zahte-
vajo nacionalno zasnovan program
ustvarjanja pogojev za nove zaposli-
tve v zameno za izgubljena delovna
mesta v Štorah.
TC
NOVhEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič, Željko Zlile. Tehnični
urednik: Franjo Bogadi. Obli-
kovanje: Minja Bajagič. Tajni-
ca uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova,
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
3
Tone Rop
v Šentjurju
Pretekli petek so v Šent-
jurju pripravili delovni po-
govor z državnim sekretar-
jem za področje lastninje-
nja, mag. Tonetom Ropom.
Med di-ugim je predstavil
novosti na področju inve-
sticijskih skladov in družb
ter poudaril, da je agencija
za privatizacijo preobre-
menjena. Trenutno obrav-
nava približno sto različ-
nih programov lastninje-
nja, ki so jih poslali iz po-
djetij, prejemajo pa vedno
nove. Predstavil je tudi re-
zultate ankete, ki so jo iz-
vedli v nekaterih podjetjih.
Anketirani so opozorili, da
so posebna težava lastni-
njenja predragi cenilci in
svetovalci. Agencija zato
pripravlja cenejšo rešitev.
Mag. Rop je tudi odgovar-
jal na vprašanja predstav-
nikov nekaterih šentjur-
skih podjetij.
BJ
Zdravstvena žogica na
nevtralnem področju
Očiikom met! sprtimi stranmi v IVIoziriu še ni videti iionca
Očitno je, da v Mozirju na-
špičiio ušesa, ko slišijo dr. An-
ton Zunter v povezavi z ma-
g. Alfredom Božičem. Ker je
mag. Božič tudi predsednik iz-
VTŠnega sveta in dr. Žunter
zdravnik, prihaja do špičenja
ušes tudi, ko gre za občinsko
vlado in zdravstvo.
Spori so znani, že nekajkrat
pogreti in servirani z majhni-
mi dodatki oziroma spremem-
bami. V isti koš sporov, ki jih
sicer sedaj rešuje sodišče, je
potem vržen še občinski pro-
račun, najemnina prostorov in
še marsikaj bi se našlo.
Tako so pri zdravstvu ne-
nehno zastajali tudi člani mo-
zirskega izvršnega sveta na
zadnji seji v četrtek. Najprej se
je razhudil član IS dr. Franc
Sirko, ker je pri obeh osnutkih
proračunu za prihodnje leto
pri postavki investicije
v zdravstvu ničla. To odločitev
sta Alfred Božič in sekretar za
družbene dejavnosti in občo
upravo Darko Repenšek ute-
meljevala s tem, da program,
ki so ga poslali iz vseh treh
zdravstvenih zavodov (zdrav-
stveni dom, zobozdravstvo in
lekarne) ne zajema investicij,
ampak tekoče vzdrževanje.
Hkrati pa se v republiki pri-
pravlja zdravstveni tolar. Po-
leg tega sta omenila še neraci-
onalno trošenje sredstev
v zdravstvu, predvsem zaradi
odvetnika (Božič: »Milijon to-
larjev bodo zapravili za advo-
kata, ki niti pritožbe ne zna
napisati.«) in plač v lekarnah.
»Ne gre zgolj za beljenje pro-
storov, zdravstveni tolar bo le
za večje bolnišnice, zdravstve-
ni dom pa ima pravico, da se
brani. Prcizna okenca pri
zdravstvu so šikaniranje, jaz
pa se te i^re ne grem več,« je
povedal ^rko. Božič je ničlo
v proračunu utemeljeval tudi
s sredstvi, ki jih je zdravstvo iz
proračuna prejelo v preteklih
letih. »Če jaz rečem zdravstvo,
je to šikaniranje. Če pa me ne-
kateri iz zdravstva vlačijo po
časopisih in trosijo o meni laži,
pa ni šikaniranje. Jasno, da me
to zrevoltira, vendar sem ti-
ho,« se je razhudil Božič. Po še
nekaj ostrih razpravah je dr-
. Franc Širko zapustil sejo iz-
vršnega sveta z ugotovitvijo,
da bo zaradi proračuna, takš-
nega kot je, tarča odbornikov
in zdravstvenega doma. Tako
zaenkrat osnutek proračuna
ostaja z ničlo pri investicijah
v zdravstvu.
Zdravstva so se člani IS do-
taknili tudi pri razpravi o po-
godbi z zasebnim zdravnikom
Antonom Žunterjem v Lučah.
Člani IS so trdili, da je treba
pogodbo enkrat dokončno do-
reči. Pri tem naj bi jim poma-
gal Zavod za zdravstveno var-
stvo Republike Slovenije, iz-
postava v Ravnah na Koro-
škem. Tja so namreč naslovili
prošnjo, naj jim zaradi vse več
izraženih želja po zasebnem
zdravstvu in zobozdravstvu
posredujejo polletne ugotovi-
tve o prednostih in slabostih
tovrstne dejavnosti, ki se zrca-
lijo iz dosedanjih izkušenj. Tu
gre predvsem za pocenitev
zdravstvenih služb in možno-
sti zniževanja finančnih obre-
menitev prebivalstva.
O odgovoru zdravstvenih
zavodov v zvezi s plačilom za
izvajanja administrativno-fi-
nančno-knjigovodskih poslov
pa člani IS niso razpravljali
z utemeljitvijo, da o tem odlo-
ča sodišče.
Glede na to, da bodo tudi na
prihodnjem zasedanju mozir-
ske skupščine veliko pozorno-
sti namenili razpravam
o zdravstvu in firmi Božič,
lahko zaenkrat zaključimo le,
da to poglavje, skoraj že knji-
ga mozirskega življenja, še
zdaleč ni zaprto.
URŠKA SELIŠNIK
Vlada za uravnotežen proračun
v mozirski občini bodo po-
slanci na prihodnjem zaseda-
nju odločali o dveh osnutkih
občinskega proračuna za pri-
hodnje leto. Osnutke so že
obravnavali člani IS.
Okvirno naj bi se v proraču-
nu znašlo 513 milijonov tolar-
jev, v strokovnih službah pa so
za začetek pripravili 3 varian-
te. Dve varianti proračuna sta
bili uravnoteženi, do razlik je
prišlo le pri vračanju kredita
za kanalizacijo v Gornjem
Gradu. Člani IS so se odločili,
da bodo kredit vračali na ra-
čun političnih organizacij in
komunalnih dejavnosti. Poleg
tega bodo v Mozirju poskušali
ugotoviti, koliko znašajo, sli-
kovito rečeno, »samo papir in
znamke« za delo krajevnih
skupnosti. Torej, koliko sred-
stev KS potrebujejo za osnov-
no delo, preostanek do 24 mili-
jonov tolarjev pa bodo vnesli
v posebno postavko komunal-
ne investicije v KS. Za razne
potrebe bodo v posameznih
KS morali pripraviti progra-
me, sredstva pa se bodo razde-
lila na podlagi razpisov.
Takšen osnutek proračuna
so podprli člani IS, v skupš-
činsko obravnavo pa bodo po-
sredovali še neuravnotežen os-
nutek, ki bi za 60 milijonov
tolarjev presegel predvidene
prihodke. V tem osnutku bi si-
cer manjkajoča sredstva na-
menili za najetje kreditov za
vodovod v Gornjem Gradu,
kanalizacijo v Lučah in na Re-
čici, nakup novega smetarske-
ga avtomobila, asfaltiranje ce-
ste Gornji Grad-Nazarje in za
pripravo dokumentacije ža šo-
lo na Rečici.
URŠKA SELIŠNIK
Kmalu nova šola v
Sedanja šoia ¥ graščini za otroite nevarna
Podružnična šola v Socki je
v tako slabem stanju, da ogro-
ža otroke, ki jo obiskujejo. Na
ta problem sta s svojimi po-
slanskimi vpašanji opozarjala
Rudolf Čebule in Mira Šeško,
na zadnjem zasedanju celjske
občinske skupščine pa so tej
temi namenili posebno točko
dnevnega reda.
Šolo s štirimi razredi v stari
soški graščini obiskuje 50
otrok, ki se vsako leto srečuje-
jo s slabšimi učnimi pogoji.
V zadnjem času se že podira
strop v enem od prostorov. Šo-
lo si je ogledala predstavnica
ministrstva za šolstvo in izja-
vila, da je samo še ena šola
v Sloveniji v tako slabem sta-
nju. Krajani Socke si že vrsto
let prizadevajo pridobiti pod-
poro za gradnjo nove šole,
vendar se le počasi premika.
Zadnji dogovori kažejo, da naj
bi v kratkem začeli reševati
tudi problem soške šole. Po
besedah Majde Roje, ravnate-
ljice matične vojniške šole, je
večina krajanov pripravljena
na najrazličnejše načine po-
magati pri izgradnji nove šole.
Zagotovili bi tretjino potreb-
nih sredstev, imajo tudi pro-
stor zanjo poleg gasilskega do-
ma, krajam pa bi pomagali tu-
di z gradbenim materialom.
Za šolo bi šel tudi izkupiček
zabavne prireditve.
Poslanci celjske skupščine
so gradnjo podprli in predla-
gali, da se takoj začne zbirati
potrebna dokumentacija, da bi
bila šola s štirimi razredi in
telovadnico kmalu pod streho.
TC
Za drugačno
ravnanje z odpadki
Ceijsiii posianci sprejeti prediagano
strategija
Celje ima svojo strategijo
ravnanja z odpadki, ki jo je na
zadnjem zasedanju sprejela
občinska skupščina. Vendar
sam dokument še ne zadošča
za drugačen odnos do te pro-
blematike, na kar je opozorila
tudi poslanska razprava.
Strategijo je pripravila po-
sebna delovna skupina pri iz-
vršnem svetu, ki je ugotovila,
kakšno je sedanje stanje pri
ravnanju z odpadki v občini in
kateri problemi pri tem nasta-
jajo. Ugotovili so, da se tako
komunalni kot posebni odpad-
ki zbirajo in odlagajo na odla-
gališču v Bukovžlaku, ki je
primer neurejene deponije.
Poseben problem predstavlja-
jo nevarni odpadki, ki večkrat
tudi končajo na deponiji. Sku-
pina je na osnovi ugotovitev
opredelila cilje ustreznega
ravnanja z odpadki in poti za
njihovo uresničitev. Predvsem
bi morali zagotoviti ločevanje
odpadkov na izvoru, urediti
vmesne postaje za ločeno zbi-
ranje odpadkov, jih dodatno
sortirati na deponiji, kompo-
stirati biološke odpadke, se-
kundarne surovine pa predati
uporabnikom. Nevarne snovi
naj bi odstranjevali glede na
vrsto odpadka, ostanke od-
padkov pa odlagali na depo-
niji.
Predlagatelji strategije se
zavedajo, da bo njeno uveljav-
ljanje otežkočeno, saj manjka-
jo številne sistemske rešitve
kot je na primer ustrezna ob-
davčitev proizvajalcev, kjer
nastaja odpadek, na ta način
zbrana sredstva pa bi se nato
porabila za zbiranje in prede-
lavo odpadka. Na to je opozo-
ril tudi poslanec Božidar Jur-
ko, ki je menil, da je lahko
dokument le vizija prihodnega
ravnanja, ki mora biti natanč-
no opredeljeno z odloki. Po
mnenju predlagateljev doku-
menta pa pomeni korak k nje-
govemu uresničevanju že pod-
pora na vseh ravneh v občini.
TC
Vlada naj ne pritiska na Savinjčane
Zeiena zveza pri SLS o avtocesti
Ob številnih polemikah, ki
so se razvile ob predstavitvah
poteka avtoceste po Savinjski
dolini od Arje vasi do Ločice
pri Vranskem je Zelena zveza
pri SLS oblikovala svoje sta-
lišče in ga pred dnevi poslala
tudi žalski občini.
Po oceni zveze je bila na jav-
nih razpravah podrobno pri-
kazana samo varianta modifi-
cirane južne trase J4. Pro-
gramske zasnove vseh variant
so bile javno razgrnjene že leta
1992, južna varianta takrat še
ni bila sprejeta, saj so ji na-
sprotovale skoraj vse prizade-
te krajevne skupnosti, ekolo-
ške skupine in velik del kme-
tijske strokovne javnosti. Iz
poročila o ponovni presoji
vplivov na okolje in prostor je
jasno vidno, da sta južna in
daljnovodna varianta enako-
vredni, le da je južna varianta
še dodatno obremenjena zara-
di varovanja kmetijskih zem-
ljišč.
Kljub temu je bil priprav-
ljen le osnutek lokacijskega
načrta in osnutek sprememb
občinskega prostorskega pla-
na za južno, oziroma nešteto-
krat modificirano varianto J4.
Ta po oceni Zelene zveze jem-
lje mnogim kmetijam ekonom-
sko eksistenco, državi pa zem-
ljišča, na katerih se prideluje
priznan in na svetovnem tržiš-
ču iskan golding. Zato zveza
v strateških študijah pogreša
realno ovrednotenje izgube
dohodka iz pridelave hmelja,
do katere bo zanesljivo prišlo,
če se bo uveljavila predlagana
J4 varianta.
Zelena zveza meni, da je
mogoča realna in kvalitetna
ocena vseh možnih variant le
tedaj, ko bodo enakopravno
obdelane in prikazane tudi
ostale variante, še zlasti pa naj
se v Savinjski dolini prouči
možnost prečkanja doline po
manj kvalitetnih kmetijskih
površinah.
IB
Zelena zveza pri SLS obsoja
stopnjevanje psiholoških pri-
tiskov s strani vlade oziroma
Ministrstva za promet in zveze
ter Ministrstva za okolje in
prostor. Ta pritisk na ljudi
v Spodnji Savinjski dolini se
po mnenju zveze kaže pred-
vsem v prepričevanju, da je
varianta J4 edina možna in
primerna, če ne bi bila izbra-
na, pa bodo finančna sredstva
uporabljena za druge avto-
cestne odseke.
Za stanovanja tudi v Mozirju
Člani mozirske vlade so se odločili, da bodo tudi v tej
občini ustanovili stanovanjski sklad, seveda, če bo to
odločitev podprla tudi občinska skupščina.
V tem skladu naj bi bila sredstva od kupnin stanovanj,
kreditov, republiškega in občinskega proračuna ter
najemnina od stanovanj, ki so še v občinski lasti. Mozir-
jani pravijo, da je bolje ustanoviti sklad, ki bi vodil neod-
visno skupno stanovanjsko politiko, kot če bi se sredstva
porazgubila med posameznimi bodočimi občinami.
US
SVET MED TEDN^^M
Albanske »zmage«
v novem
proevropskem
duhu
Nedavni obisk sloven-
skega predsednika Milana
Kučana v »deželi orlov«
s formalnega političnega in
gospodarskega stališča
pravzaprav ni bil nič po-
sebnega. Več ali manj je šlo
za vljudnostni obisk, ki je
Kučana obvezoval po spo-
mladanskem obisku alban-
skega predsednika Salija
Berishe v Sloveniji. Od
takšnih državniških obi-
skovanj že po pravilu ni
moč pričakovati nič druge-
ga kot načelne ugotovitve
in strinjanja gleda potreb
po tesnejših gospodarskih
in političnih stiMh in po-
dobne znane formulacije
tiskovnih predstavnikov na
tiskovnih konferencah.
Resnici na ljubo, bi bil
albanski trg za Slovence
lahko zelo obetaven, če ne
bomo spet zamudili svojih
pet minut. Država, ki je vsa
povojna leta živela v po-
polni izolaciji, zdaj odpira
vsa svoja okna in vrata
v svet. In prav zaradi te po-
sebnosti v svojem zgodo-
vinskem razvoju (ki se zdi
sredi Evrope resnično ek-
sotičen) je vsaka politična
ali diplomatska dejavnost
te dežele še kako zanimiva.
Do leta 90 so živeli svin-
čene čase okorelega komu-
nizma (v najbolj ortodoks-
nem smislu), ki je za seboj
pustil dobesedno opustoše-
nje. Na pogled je Albanija
pred Berisho izgledala kot
kulisa za Orvelovega »Veli-
kega brata«. Ob vstopu
v novo desetletje, ki ga je še
vedno zaznamoval govor
Ramiza Alije, v katerem
jim je le-ta razložil, da bo-
do leta, ki so pred njimi
zaznamovala nove delovne
zmage v zveličanem duhu
socializma, so se nizale
spremembe v popolnoma
»nesocialističnem duhu«.
Časovni stroj se je pognal
s..tolikšno hitrostjo, kot da
iSi kopičenje dogodkov
v enem letu lahko nado-
knadilo mrtvilo desetletij.
Kot prerokba se danes zdi
voščilo iz Johannesburga,
ki ga je Albancem ob vsto-
pu v zadnje desetletje dvaj-
setega stoletja poslal pre-
tendent na albanski prestol
Leka L, v katerem je svojim
rojakom sporočil, naj se
uprejo »ateističnemu in ti-
ranskemu režimu«. Prve
»demokratične« volitve so
prinesle razočaranje, druge
pa so na površje naplavile
takrat sedeminštirideset-
letnega kardiologa in pro-
fesorja na medicinski fa-
kulteti v Tirani Salija Be-
risho, ki je Albancem po-
osebljal boljši, prozahodno
usmerjeni svet, ki ni bil po-
doben koncentracijskemu
taborišču in ga sami sicer
niso poznali, so pa lahko
kradU njegove bežne podo-
be prek italijanske televizi-
je. Ko se takšen svet začne
odpirati, postane nedvom-
no zlata jama za tuje inve-
stitorje, v kolikor so dovolj
hitri in spretni.
Nekaj je bilo v pogovoru
med obema državnikoma
seveda tudi vsebinskih po-
udarkov, ki jih ne gre kar
tako na hitro odpraviti in
^ so predvsem pokazali, česa
se Albanci v zavrelem bal-
kanskem kotlu najbolj bo-
jijo. Kot je bilo mogoče
predvidevati, jih v tem tre-
nutku najbolj skrbi nevar-
nost, da bi se vojna na pro-
storu bivše Jugoslavije, za-
radi svoje logike nasilnega
spreminjanja meja, dota-
Imila tudi Kosova. To bi
brez pretiravanja lahko bi-
la iskra, ki bi zanetila po-
žar tudi v Albaniji. Druga
sporna točka, v katero so
uprte oči te države, pa je
nedvomno Srbija, za kate-
ro Albanci previdno ugo-
tavljajo, da je njena bloka-
da nujna in da bi pravza-
prav morala biti še ostrej-
ša. Grozeča »srbska po-
šast« se jim zdi zaradi pra-
starega kosovskega kon-
flikta še vedno najbolj^pre-
teča tuja nevarnost. Če bi
se polastila Albanije, bi to
verjetno pomenilo splošno
balkansko žarišče. S tega
stališča pa Albanija izgub-
lja nepomemben status
obrobne opazovalke.
Piše: Erika Repovž
4
Med večjimi siovensicimi zasebniici
»Prepuščeni smo svoji iznaJiliJivosii,» pravi Marjana Seles
Gospodarski vestnik je pred kratkim objavil
seznam 500 največjih slovenskih zasebnih po-
djetij. Mednje se je poleg nekaterih drugih
podjetij z našega območja uvrstilo tudi zaseb-
no celjsko podjetje Selmar
Po zbranih podatkih so največja zasebna
podjetja lani dosegla hitro rast na vseh ravneh.
Petsto firm z največ prometa je skupaj zapo-
slovalo preko 6 tisoč ljudi in imelo za dve
milijardi mark prihodka. Ta podjetja so torej
imela kar tretjino vseh prihodkov slovenskih
zasebnih podjetij in so dajala delo več kot
četrtini vseh zaposlenih v zasebnem gospodar-
stvu. V skupnem prihodku celotnega sloven-
skega gospodarstva so ta podjetja udeležena
s štirimi odstotki in pol. Leto prej je promet
500 največjih zasebnih firm predstavljal 3,5
odstotkov celotnega prihodka gospodarstva.
Celjsko podjetje Selmar se je uvrstilo na
211. mesto. Lastnica in direktorica Marjana
Seles se je za ustanovitev lastnega podjetja
odločila pred tremi leti po 15-letnih izkušnjah
pri prodaji avtomobilov v celjski Avtotehniki.
»Za ustanovitev svoje firme
sem se odločila predvsem zato,
da bi zaposlila svoja sinova, ki
sta mi tudi danes v veliko po-
moč pri vsakdanjem delu,
sprejemanju odločitev in tudi
premagovanju težav, ki se po-
javljajo. Veliko so mi pomaga-
le izkušnje, ki sem jih pridobi-
la pri prejšnjem delu. Začeli
smo praktično brez kapitala.
Po enem letu sem se prepriča-
la, da je mogoče uspešno delati
tudi, če nimaš kapitala, če si
skromen in če znaš varčevati
ter obračati denar.«
Danes je v podjetju Selmar,
predvsem je to družinsko po-
djetje, zaposlenih 6 ljudi. Po-
slovne prostore imajo v Kovi-
notehni, kjer ponujajo kupcem
predvsem vozila iz programa
Peugeot in Citroen, pa tudi
ostale znamke avtomobilov.
»Nikoli ne odklonimo tudi ti-
stih kupcev, ki sprašujejo po
kakšnih drugih znamkah vo-
zil, če se le da, poskušamo iz-
polniti njihove želje. Bi se pa
ob tej priložnosti zahvalila
vodstvu Kovinotehne, ki nam
je omogočilo delovanje v nji-
hovih prostorih,« dodaja Sele-
seva. Ker nakup vozila ni rav-
no majhen strošek, poskušajo
v tem podjetju pomagati ku-
pcem z ugodnimi krediti.
»Trenutno ponujamo kredite
po 12-odstotni letni obrestni
meri, kar je verjetno najugod-
nejša ponudba.« O konkurenci
Marjana Seles meni, da je
v zadnjem času izredno velika,
zato je treba delo dobro oprav-
ljati, imeti pošten odnos do
kupca in mu ponuditi vse, ne
le nakupa vozila, temveč tudi
rezervne dele in servis.
Uvrstitev med 500 največjih
slovenskih zasebnih podjetij je
nedvomno velik dosežek za to
mlado celjsko podjetje. »Ko so
me ljudje iz Gospodarskega
vestnika obvestili, da smo se
po rezultatih v lanskem letu
uvrstili v prvo polovico naj-
večjih zasebnih podjetij, smo
bili resnično zadovoljni. Na
seznamu so namreč tudi po-
djetja, ki so bila v preteklosti
družbena, tem podjetjem je bi-
lo najbrž veliko lažje kot pa
meni, ker sem resnično začela
s popolne ničle, kot se temu
reče.«
Marjana Seles se letos lahko
pohvali še z enim priznanjem
- bila je ena izmed desetih naj-
boljših slovenskih podjetnic za
leto 1992. Da bi se podjetni-
štvo na Celjskem še bolj razvi-
jalo, bi bilo po njenem treba
storiti še marsikaj, predvsem
pa: »V občini Celje pogrešamo
to, da bi se večkrat sestali
s predstavniki občine in da bi
se dogovorili za pomoč pri re-
ševanju težav ali za kakšne
kredite. Banke sicer ponujajo
kredite za določene namene,
vendar so obresti previsoke.
Za razvoj podjetništva bi mo-
rali vrhovi občin skupaj z ban-
kami storiti bistveno več kot
doslej. V glavnem smo podjet-
niki prepuščeni sebi in svoji
iznajdljivosti.«
Podjetje Selmar kljub temu
kuje načrte: razvijati program
določene znamke avtomobi-
lov, ime zaenkrat ostaja skriv-
nost. V Celju želijo zgraditi
večji avto center, v katerem bi
ponujali vse: od avtomobilov
do rezervnih delov in servisa,
poleg tega razmišljajo še o ne-
katerih novih dejavnostih, ki
bi jih razvijali v Celju.
IB
Po prometu se je na prvo me-
sto med 500 največjimi sloven-
skimi zasebnimi podjetji uvr-
stil Sugros d.o.o. To podjetje je
lani, ob reorganizaciji celjske-
ga Blagovnega centra, skupaj
z desetimi delavci ustanovil
Albin Sajnikar, ki je danes tu-
di direktor. 212 zaposlenih se
ukvarja s trgovino na debelo
z živili in gospodinjskimi po-
trebščinami, Sugros pa je no-
silec preskrbe na Celjskem in
pokriva 13 odstotkov sloven-
skega ozem)ja.
S Celjskega so se med 500 naj-
večjih zasebnih podjetij uvr-
stila še naslednja: Jurmes d.d.
Šentjur, Gala trade Celje, Re-
nault servis Leveč, Slom Šent-
jur, Suvita Celje, Agrar trade
Celje, A&C Marketing Bra-
slovče, Veko Velenje, Kemo-
plast Šentjur, Popco Velenje,
Eurocom Petrovče, Instor Ve-
lenje, Alpeks Celje, Fori Vele-
nje, Eurodas Celje, Engrotuš
Slovenske Konjice, Eurotours
Celje, PPI Rimske Toplice,
Sub sole Celje, Keros Rogaška
Slatina, Alea Celje, Fisher
Šempeter, Iktus Slovenske
Konjice, Pavlin Mozirje, Arka
Petrovče, Trend Velenje, Yu
stip inženiring Celje, Savinjski
magazin trade Žalec, Sivel Ce-
lje, Prolink Celje, Pro-As Pre-
bold, Tripex Celje, Dport Pe-
trovče in Pis Mozirje.
KS brez najemnine
Najemnina za poslovne prostore se bo v mozirski občini po
sklepu Komisije za oddajo poslovnih prostorov podvojila.
Zaradi te odločitve so se v hudih škripcih znašle krajevne
skupnosti, ki niso sposobne plačevati najemnine. Še posebej
velja to za KS Gornji Grad. Člani mozirske vlade so se v sodelo-
vanju s komisijo na zadnji seji odločili, da bodo KS oproščene
plačevanja najemnine, če bodo te prostore same vzdrževale.
US
Magna že pri
uporabniliili
Petrol je pred dobrim
mesecem slovenski jav-
nosti predstavil novo pla-
čilno kartico Magna. Da-
nes jo uporablja že preko
6 tisoč uporabnikov.
Kartico je mogoče pri-
dobiti le s pomočjo neka-
terih bank, saj morajo le-
te potrditi uporabnikov
tekoči račun ter izdati
trajnike. Petrol se je na
začetku dogovoril za so-
delovanje s šestimi slo-
venskimi bankami, in si-
cer Poštno banko Slove-
nije, Ljubljansko banko
d.d. Ljubljana, Abanko
d.d. Ljubljana, SKB ban-
ko d.d. Ljubljana, LB
Banko Zasavje d.d. Tr-
bovlje ter Creditanstalt
Novo banko d.d. Ljublja-
na. V zadnjem času so se
pridružile še Banka Vipa
d.d. Nova Gorica, LB
Banka Domžale, Sloven-
ska združena kmetijska
banka d.d. Ljubljana ter
Ljudska banka d.d. Celje.
IB
Oderulii priliajajo
Družbeni trgovci na Celjskem se jezijo zaratji
denacionalizacije
če bi imeli denimo trgovski
lokal na obrobju Celovca, bi
vam lastnik vsak mesec za
kvadratni meter zaračunal
približno 8 do 10 mark najem-
nine. Za lokal, ki stoji že bližje
mestnemu središču, bi plačali
12 do 15 mark najemnine,
v samem središču Celovca pa
bi vam lastnik zaračunal 30 do
50 mark najemnine. Tako je
v gnilem kapitalizmu. Sredi
Ljubljane pa novo pečeni last-
niki, ki so jim premoženje vr-
nili po zakonu o denacionali-
zaciji, zahtevajo tudi po 90
mark najemnine za kvadratni
meter. Oderuštvo se iz prestol-
nice seli tudi na Celjsko.
Trgovci na cesti
Na to so opozorili predstav-
niki večjih družbenih trgov-
skih podjetij s celjskega ob-
močja, ki so se pretekli teden
sestali v prostorih območne
gospodarske zbomice. Marsi-
katero trgovsko podjetje bo
namreč zaradi zakona o dena-
cionalizaciji močno prizadeto,
v roke bivših lastnikov je že ali
še bo prešel marsikateri trgov-
ski lokal na Celjskem. Družbe-
ni trgovci so enotnega mnenja:
krivice iz preteklosti je treba
poravnati, vendar ne tako, da
bi povzročali nove, in ne na
plečih delavcev, ki so desetlet-
ja tudi na račun manjših plač
razvijali trgovsko mrežo. Za-
radi denacionalizacije bo
v Sloveniji po grobih ocenah
ostalo brez dela 2500 do 3 tisoč
trgovcev, na Celjskem 250 do
300.
Problem zase so najemnine.
Večina trgovskih podjetij se je
znašla v položaju, ko morajo
objekte vračati v naravi, novi
lastniki pa jim ponujajo dvoje:
izselitev ali visoke najemnine.
Še zlasti se težave pojavljajo
v podjetjih, ki so najemne po-
_^odbe sklenila z občino, in to
za nedoločen čas, novi lastniki
pa jih lahko izselijo v letu dni.
Kakršno koli dolgoročno načr-
tovanje je v takšnih primerih
seveda nemogoče. Nič manj se
ne zapleta pri izplačevanju
odškodnin in pri ocenjevanju
vlaganj v posamezne objekte,
še zlasti, ker pri vrednotenju
poslovnih prostorov cenilci
uporabljajo podobno metodo-
logijo kot pri ocenjevanju sta-
novanj. V primerih, ko mora
trgovsko podjetje vrniti lokal,
nastaja še dodaten problem
pri vrednotenju notranje opre-
me. Novi lastniki je niso dolžni
odkupiti, zato se prodaja po
smešnih cenah ali pa obleži
v skladiščih.
iVIarIce za baraico
Kaj konkretno pomeni de-
nacionalizacija na Celjskem,
so podrobneje razlagali pred-
stavniki posameznih trgovskih
podjetij.
Maks Maček, Potrošnik Ce-
lje: »Ker imamo veliko prosto-
rov v najemu, je še toliko težje
ugotoviti, koliko zahtev za
vračanje premoženja se sploh
pojavlja. Vrnili smo 4 ali 5 tr-
govin, menda je še 19 vlog. Ne
le, da bodo delavci ostali brez
dela, zaradi denacionalizacije
imamo tudi velike stroške.
Tehnološke viške bo treba pla-
čevati še pol leta, ljudem bo
treba dati odpravnine. Tudi to
so stroški, ki jih imamo na ra-
čun denacionalizacije. Najem-
nine, ki jih je določala občina,
doslej niso bile pretirane, novi
lastniki pa izsiljujejo visoke
najemnine, ne da bi kdo za-
konsko določil, do kod lahko
segajo najemnine in kje se za-
čenja oderuštvo.«
Na visoke najemnine je opo-
zoril tudi Andrej Mažgon iz
Trgovskega podjetja Center.
Za prostore na Teharski cesti
zahteva novi lastnik po 40
mark celo za leseno barako.
Da bo ostalo brez dela približ-
no 20 odstotkov trgovcev, vr-
niti pa bo treba 700 kvadrat-
nih metrov prostorov, priča-
kujejo po ocenah Marije Jevše-
nak v Dravinjskem domu
v Slovenskih Konjicah. Na-
jemnine so zaenkrat še znosne,
vendar novi lastniki tudi tam
že določajo višje zneske. Kaže,
da bodo ostali tudi brez objek-
ta, ki ga je Dravinjski dom ku-
pil v Ljubljani, zahtevek za
vračilo so vložili tamkajšnji
salezijanci. Devet najav za de-
nacionalizacijo pa imajo po
besedah Marjana Babica
v šmarski Jelši. Vrniti bodo
morali 25 odstotkov poslovnih
enot, brez dela bo ostalo 20
odstotkov zaposlenih. V Žalcu
se z denacionalizacijo ukvar-
jajo predvsem v Savinjskem
magazinu, bivšim lastnikom
naj bi vrnili 14 poslovnih enot,
zaradi tega je na seznamu 77
tehnoloških viškov.
Bo pomagai
iconzorcij?
Prihodnji torek, 21. decem-
bra, bo v Ljubljani ustanov-
ljen konzorcij zavezancev za
vračanje podržavljenega pre-
moženja. Ta naj bi združeval
vsa slovenska podjetja, ki vra-
čajo premoženje bivšim lastni-
kom. Pridružili se bodo tudi
trgovci s Celjskega, ki so že
zapisali nekaj konkretnih zah-
tev. Po njihovem naj bi premo-
ženje v naravi dobili resnično
nekdanji lastniki, ostalim
upravičencem pa naj sklad iz-
plača odškodnino. Ta naj bo
določena na realnih osnovah,
sklad pa naj jo izplača v letu
dni. Nadalje so zahtevali dolo-
čitev kriterijev za višino na-
jemnin ter spremembo meto-
dologije za ocenjevanje nekda-
njih in današnjih vrednosti
objektov, ki jih je treba vrniti
nekdanjim lastnikom.
IB
60$P0
DARSKI
[R
(E>
Ml
■
T
E'
R
Prva dražba ni
uspeia
Pred dnevi so na javni
dražbi prodajali prostore
bivšega Ferralita v Žalcu.
Izklicna cena je bila
325.610 nemških mark. Kot
so povedali v Ferralitu,
dražba ni uspela, zato bodo
čez mesec diii objavili po-
noven razpis in določili no-
vo izklicno ceno. Se pa za
nakup starega Ferralita za-
nima kar nekaj intere-
sentov.
iVlarinet za
potrošnilce
Jutri, v petek, bodo v Ce-
lju na Glavnem trgu
7 uradno odprli trženjsko
informacijsko mrežo Mari-
net, ob tej priložnosti pa
bodo organizirali tudi ti-
skovno konferenco. Mreža
Marinet je novost na Celj-
skem in pomeni pridobitev
na tržišču informacij. Na-
menjena je predvsem po-
trošnikom, ki bodo na tele-
fonski številki 441-441 lah-
ko dobili vse informacije
o izdelku, ki ga nameravajo
kupiti oziroma storitvi, ki
jo želijo uporabiti. Na Ma-
rinetu bodo poskrbeli za
dnevno informacijsko služ-
bo, ki bo posredovala in-
formacije o izdelkih in sto-
ritvah z vseh področij: od
tekstila, avtomobilov,
gradbenega materiala, tu-
ristične ponudbe do kroja-
ških uslug. Vse informacije
bodo potrošnikom na voljo
brezplačno.
Dolg Giina v Icredit
Mozirski izvršni svet je
podjetju Glin spremenil
dolg iz naslova občinskega
proračuna in sredstev, na-
menjenih za sanacijo po
poplavi, v kredit. Sredstva
so sicer posodili Glinu, se-
daj pa šo dolg prenesli na
hčerinsko firmo Pohištvo,
ki v tem trenutku celotnega
zneska ne more povrniti.
V podjetju naj bi do no-
vembra prihodnje leto vr-
nili 8 milijonov tolarjev
z obrestmi. Preostali dolg,
več kot 420 tisoč DEM, pa
naj bi po ustrezni obrestni
meri vrnili v enakih deležih
v treh letih.	IB, US
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 15. 12. 1993
5
Spodbudni rezultati Kozjanskega
Proga ne bo ukinjena — Večinski lastnik Atomsklli Toplic tiodo najbrž SŽ
Ožje področje Kozjanskega
postaja vse pomembnejša slo-
venska turistična regija, v nje-
nem središču, v Atomskih To-
plicah, pa dosegajo spodbudne
rezultate. O tem so se pogovar-
jali na petkovem srečanju
s predstavniki vseh pomemb-
nejših slovenskih medijev,
predstavnik ^ ustanovitelja,
Slovenskih železnic, pa je ra-
zložil tudi načrt lastninjenja
Atomskih Toplic in povedal,
kakšna bo usoda kumrovške
proge.
V Atomskih Toplicah, ki so
le nekaj metrov od državne
meje s Hrvaško, so zabeležili
letos precej več prenočitev tu-
jih gostov kot lani (lani 11 ti-
soč, letos 16.500), več je doma-
čih gostov, prodajo tudi več
dru^ storitev, vse več kopal-
cev pa prihaja v odlično obi-
skane Terme. Zasedenost pre-
nočitvenih zmogljivosti je kar
88- odstotna, kar jih na Celj-
skem uvršča na vodilno mesto.
Zdravilišče je letos vložilo
v posodobitev 1,2 milijona
DEM lastnega denarja, večje
naložbe pa pripravljajo za pri-
hodnje leto. Marca namerava-
jo obnoviti in hkrati povečati
kamp ter odprta kopališča,
uredili bodo novo recepcijo in
restavracijo, jeseni pa povsem
obnovili še hotel. Posebno po-
zornost bodo posvetili kar naj-
večji kakovosti ter novim pro-
gramom.
Predstavnik Slovenskih že-
leznic Bogdan Zgonc je spre-
govoril o načrtih lastninjenja-
Atomskih Toplic. Gre za po-
djetje iz druge skupine SŽ, se-
veda z določeno tehnološko
povezanostjo, z vodstvom
zdravilišča pa so se dogovorili
za približno 60-odstotni, torej
večinski delež. Dividende na-
meravajo nameniti za naložbe.
»V Slovenskih železnicah ni-
mamo niti približno tako
uspešnega podjetja, za kar je
zaslužno tukajšnje vodstvo,«
je dejal Zgonc. Na novinarsko
vprašanje o usodi obsoteljske
proge Stranje-Imeno pa je od-
govoril, da je nikakor ne na-
meravajo ukiniti, želijo, da bi
gostje več uporabljali vlak.
Med pogovorom v zdraviliš-
ču so se predstavila tudi po-
djetja z ožjega Kozjanskega, ki
se z njim povezujejo v najra-
zličnejših oblikah. Ugodne po-
slovne rezultate podjetja Mont
Kozje je predstavil direktor
Jože Planine, ^dravko Poči-
valšek pa je predstavil Kmetij-
sko zadrugo Šmarje. V svoji
najmlajši slovenski vinski kle-
ti, v Imenem, pričakujejo
z zdraviliščem kar najširše so-
delovanje, za sedaj pa ugotav-
ljajo, da so njihova vina iz
šmarsko-virštanjskega okoliša
še vedno premalo znana, in to
kljub priznanju na ljubljan-
skem vinskem sejmu. O široki,
tudi turistični dejavnosti ene-
ga od dveh slovenskih narod-,
nih parkov. Kozjanskega par-
ka, pa je govoril direktor
Franc Zidar. V Kozjanskem
parku deluje tudi Dekor Koz-
je, poslovna enota Steklarne
Rogaška, ki jo gosti Atomskih
Toplic radi obiskujejo. Direk-
tor Jože Božiček je predstavil
še Dekorjevo povezovanje
z domačo obrtjo in delom na
domu, kar omogoča prebival-
cem dodatni zaslužek.
Predsednik KS Podčetrtek
Janez Kovačič je posebej izpo-
stavil turistična prizadevanja'
kraja. Uredili so veliko spre-
hajalnih poti, v Olimju pa
spodbudili razvoj kmečkega
turizma. Med večjimi KS
šmarske občine so po ekolo-
škem urejanju na prvem
mestu.	I
BRANE JERANKO
Z Atomskimi Toplicami so po-'
sebno zadovoljni tudi tuji, zla-
sti vse številnejši avstrijski go-
sti. Ti prihajajo predvsem iz
koroškega Pensionisten ver-
banda-Reisedienst Klagenfurt
ter dunajske Seniorenreisen
ter obiskujejo slovenska, hrva-
ška, italijanska, madžarska,
češka in slovaška zdra\'ilišča.
Njihov slovenski partner,
ljubljanski Tirtur, je zato
Atomskim Toplicam podelil
posebno priznanje.
Direktorju Atomskih Toplic Borisu Završniku so zaradi zadovoljstva avstrijskih gostov podelili
posebno priznanje.
NOVO NA BORZh
.........................I.............................Ill...............mill.......I........................................................................................I
Informacijski sistem
Verjetno ste se takoj vpraša-
li, kaj to pomeni? To pomeni
»BORZNI INFORMACIJSKI
SISTEM«, ki smo ga nekateri
že prav nestrpno pričakovali.
Pretekli četrtek se je uradno
zares začelo trgovati preko
BIS, zato sem se odločil da
Vam ga kratko predstavim. Že
od poletja smo se borzni po-
sredniki usposabljali za trgo-
vanje s pomočjo BIS-a, kar po-
meni da tiste dni ko ne trguje-
mo na parketu ljubljanske
borze trgujemo s pomočjo so-
dobne računalniške opreme, ki
je sestavni del BIS. Sistem je
zasnovan na zakupljenih tele-
fonskih vodih, ki spadajo
v največjo skupino zaščite po-
datkov, ki potujejo po teh ži-
cah. Z modemi so povezani na-
ši računalniki s centralnim ra-
čunalnikom na ljubljanski
borzi. Vsak dan od 00.00 do
9.00 vnašamo v omenjene ra-
čunalnike naša naročila, ki so
zelo natančno definirana, tako
po ceni, količini kakor tudi
s časom in tudi z šifro naročni-
ka. Ob 9.00 se na podlag vseh
naročil, ki jih vnesejo vsi borz-
ni posredniki, ki so priključeni
na BIS formira »fixing«. To je
tečaj po katerem se medseboj-
no ujame največ naročil glede
na ceno in količino. Od 9.00 do
13.00 trgujemo tako da naroči-
la, ki se niso realizira spreme-
nimo ali umaknemo oziroma
vnesemo nova. Hitrost delova-
nja sistema BIS je takšna, da
ni možnosti da bi se dva ali več
borznih posrednikov dogovo-
rili vnesli dogovorjeni tečaj
z namenom medsebojne skle-
nitve posla. Vse dotlej dokler
se vnešeno naročilo ne ujame
z drugim borzni posrednik ne
ve katero naročilo je od koga.
Vsak lahko vidi le cene iz vne-
šenih naročil in tisti del količi-
ne iz vnešenih naročil za kate-
ro se je vnašalec naročila odlo-
čil da jo vsem pokaže. Trgova-
nje s pomočjo BIS bo vsem
omogočalo, da se bomo lahko
točno držali časovnega zapo-
redja vnešenih naročil in reali-
zacije teh. Dileme kdo je prej
naročil in kdo je in za koga je
bilo prej realizirano naročilo
ne bo več. Bojazni o medseboj-
nem dogovarjanju borzno po-
sredniških hiš z namenom for-
miranja fiktivnih tečajev tudi
ne bo več. Še vedno pišem
v prihodnjem času saj smo na
omenjen način pričeli trgovati
le s tremi vrednostnimi papir-
ji: MLJ, PLJ in HBBP. Že
v mesecu januarju bomo trgo-
vali z večino vrednostnih pa-
pirjev, ki kotirajo na ljubljan-
ski borzi. Oznaka BIS v urad-
no objavljenih tečajnicah po-
meni, da se s tistim vrednost-
nim papirjem trguje tudi oz. že
preko sistema BIS.
Verjetno vsi niste razumeli
novega načina trgovanja zato
ga bomo kdaj kasneje še po-
drobneje predstavili oziroma
komu tudi pokazali v živo.
KOMENTAR PRETEKLEGA
KTEDNA
V preteklem tednii smo opa-
zili lahek padec cen večine
delnic predvsem pa zmanjšano
povpraševanje po delnicah.
Pri obveznicah je situacija
obratna tako glede cen kot
prometa. Obveznica RSL, je
presegala tečaj 99% in včeraj
pristala na 99,2%. Pri ostalih
obveznicah so cene dokaj sta-
bilne. Vzrok je verjetno manj-
ša razlika med R in tečajem
DEM kot pretekli mesec.
Piše Zdenko Podlesnik
Opozorilo poslancem
Slovensko gospodarstvo ne
bo preneslo predlaganega pro-
računa za prihodnje leto - na to
opozarja Društvo poslovodnih
delavcev Slovenije Manager,
ki je v teh dneh poslalo javni
poziv poslancem državnega
zbora. Pismo so podpisale tudi
menedžerke leta 1993, 1992 in
1991: Metka Wachter, Vida
Marcian ter Ana Berglez Volk.
Po oceni slovenskih gospo-
darstvenikov razprave o pro-
računskem memorandumu in
dosedanja stališča poslancev
v razpravi o proračunu Repu-
blike Slovenije za prihodnje
leto dokazujejo, da projekcija
znižanja deleža javne porabe
v družbenem proizvodu, za-
stavljena do leta 1997, že prvo
leto ne bo uresničena. Poslanci
so zavrnili nekatere predloge
za znižanje fiskalnih obreme-
nitev za potrebe socialnih
transferjev, v proračunski raz-
pravi pa s svojimi predlogi
zahtevajo dodatne fiskalne
obremenitve. Vsega tega go-
spodarstvo brez hudih posle-
<6c za svojo konkurenčnost ne
bo preneslo, opozarjajo
v združenju Manager.
Za postopen izhod iz gospo-
darske krize je po oceni gospo-
darstvenikov nujen močnejši
prodor slovenskega gospodar-
stva na razvite svetovna tržiš-
ča. Predvidena fiskalna tn pa-
rafiskalna bremena bodo pri-
zadevanja podjetij za dosego
tega cilja resno ogrozila. Ne-
varnost je toliko večja, ker je
s segmentiranjem proračun-
skih sredstev za posamezne
pomembnejše namene že izni-
čeno načelo celovitosti prora-
čuna. Zato gospodarstveniki
svetujejo poslancem, naj upo-
števajo njihova opozorila in
zagotovijo sprejem celovitega
proračuna v okvirih, kot so bi-
li prikazani ob proračunskem
memorandumu. Obenem je ne-
sprejemljivo tudi sleherno do-
datno povečevanje davčnega
bremena davkoplačevalcev,
saj posredno, preko pritiskov
na zviševanje plač, prav tako
ogroža konkurenčnost podjetij
na svetovnem tržišču ter spod-
buja domačo inflacijo.
IB
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	Avstrijsko-Slovaškomeša-
no podjetje Chirimpex Han-
delsges nudi medicinske igle,
medicinske aparate ter raznO
blago iz obeh držav. Informa-
cije: 0034/01-68-72-43 in fax
0034/01-68-44-06 (A.Vavrin).
-Italijansko podjetje OEI
SNG di Calligaro EC nudi
stroje in opremo za gradbeni-
štvo in cestne gradnje (elek-
trično in kompresorsko). In-
formacije: tel. in fax 0039/
0432-504-976 (Neo Calligaro).
-	MadžarskopodjetjeMa.Ta-
.Co. nudi filtre za vodo (količi-
na 4 do 5 tisoč komadov me-
sečno, dobava 7 dni), čistilne
naprave za vodo ter posteljne
garniture za bolnišnice (koli-
čina 5 tisoč komadov mesečno,
dobava 30 dni). Informacije:
tel. 0036/1-276-69-20 in fax
0036/1-277-18-44 (Zoltan La-
katos).
-Italijansko podjetje Studi
Associato di Consulenza Euro-
pea nudi storitve finančnega
in poslovnega svetovanja ter
posredovanja. Informacije:
tel. 0039/15-21-308 in fax
0039/15-33-480 (Enzo Mano
Napolitano).
-	Slovaško podjetje Bučina
a.s. Zvoles nudi izdelke in po-
lizdelke iz lesa. Specifikacija
je na voljo v Informacijski pi-
sarni CIS GZS. Informacije:
tel. 0042/855-632-24-21 in fax
0042/855-27-188 (Martin Fe-
rianc).
-	AvstrijskopodjetjeHerbert
Lugitsch Un Soehne nudi
kompletno opremo za mlin
v vrednosti 4 mio ATS z mož-
nostjo prodaje ali skupne na-
ložbe v Sloveniji. Oprema je
avtomatizirana, zmogljivost
24 t/h, mletje vseh vrst žitaric
(koruza, ajda, pšenica, rž). Ka-
talog je na razpolago na Ob-
močni Zbornici Maribor, Can-
karjeva ul. 3/VIII pri ga.Du-
bravki Breznik, tel. 062/277-
371.
Povpraševanje:
-	Nizozemsko podjetje Sem-
trade BV išče dobavitelje lese-
nih izdelkov in plišastih igrač,
večjih od 40 cm. Informacije:
tel. 0031/2940-30-259 in fax
0031/2940-12-551 (J.G.M. Van
Deurezen).
-	Avstrijsko podjetje s sestr-
sko firmo v Sloveniji išče na
slovenskem trgu proizvajalce
oz. dobavitelje naprav za pre-
delavo organskih odpadkov
(Bioreaktorji). Informacije:
IPH Tehnika d.o.o. Maribor,
tel. in fax 062/26-971 (Aljaž
Bratina).
-Madžarsko podjetje Har-
tech — proizvajalec kovinskih
delov za elektroniko, išče
v Sloveniji poslovnega part-
nerja. Specifikacija je na voljo
v Informacijski pisarni CIS
GZS. Informacije: tel. 0036/
0660-353-071 (Tivadar Ta-
bori).
- Češki proizvajalec strojev
in opreme za rudarstvo Fer-
rum želi poslovno sodelovanje
s slovenskimi podjetji za inže-
niring in rudarstvo. Nudijo
kooperacijsko sodelovanje in
joint-venture. Informacije:
tel. 0042/0658-714-51, 716-41,
720-51 in fax 0042/0658-719-
72 (Zdenek Melotik).
Vračanje v naravi
izjemoma
LJUBLJANA, 14. de-
cembra (Delo) - Upravni
odbor Gospodarske zbor-
nice Slovenije je razprav-
ljal o lastninjenju in dena-
cionalizaciji. Zbornica je
ob tem sprejela sklep, da
v vseh primerih, kjer bi
prišlo do motenja obstoje-
čega poslovanja, ne bi sme-
lo priti do vračanja v nara-
vi. Država bi morala dolo-
čiti pravično odškodnino in
zanjo jamčiti.
Previsoka javna
poraba
LJUBLJANA, 8. decem-
bra (Delo) — Mednarodne
primerjave javne porabe
med našo in nekaterimi
drugimi državami dokazu-
jejo trditve, da je naša jav-
na poraba previsoka. Slo-
venija se namreč z deležem
celotnih prihodkov za jav-
no porabo na ravni države
uvršča na sedmo mesto
med izbranimi dvajsetimi
državami.
V enem ietu
pridruženo
članstvo?
LJUBLJANA, 9. decem-
bra (Večer) - Dvodnevni
pripravljalni pogovori
z delegacijo Komisije
Evropske unije so bili taki,
da lahko pričakujemo pre-
cejšnjo naklonjenost in
čimprejšnji podpis spora-
zuma o pridruženem član-
stvu, so ocenili v sloven-
skem ministrstvu za zuna-
nje zadeve. To naj bi se po
njihovih ocenah zgodilo
v letu dni.
Uvod v pogajanja
LJUBLJANA, 9. decem-
bra (Večer) - Premier dr. Ja-
nez Drnovšek se je srečal
s predstavniki sindikatov
in Gospodarske zbornice.
Vlada je predstavila osnu-
tek socialnega sporazuma
med vsemi tremi partnerji,
ki so ga sindikati načeloma
podprli.
Še je čas za
davčne olajšave
LJUBLJANA, 10. de-
cembra (Dnevnik) - Ta me-
sec še lahko poskrbite za
znižanje doplačila dohod-
nine oziroma za olajšave po
7. členu zakona, po kate-
rem lahko uveljavite zniža-
nje osnove za največ deset
odstotkov. Gre za stroške
za nakup stanovanja in
gradnjo hiše, stroške za
zdravila, izobraževanje,
knjige in podobno. Vlada je
določila novo lestvico do-
hodnine glede na letošnjo
povprečno bruto plačo, ki
naj bi znašala malo manj
kot milijon tolarjev.
Ovadbe proti
bivšemu ministru
LJUBLJANA, 10. de-
cembra (Dnevnik) - SDK
Slovenije se je po pregledu
v bivšem ministrstvu za tu-
rizem in gostinstvo odloči-
la vložiti več ovadb zaradi
suma kaznivega dejanja,
suma izvedbe gospodar-
skega prestopka in zaradi
suma prekrška po zakonu
o proračunu. SDK je ova-
dila tudi bivšega ministra
za turizem Janeza Siršeta.
Center za
informacijski
sistenfi
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int. 290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
16
Tožba kot opomin za sanacijo
Pred petimi leti so lastniki
gozdov iz Zavodenj Zdfavko
in Antonija Ročnik, Jože in
Terezija Ročnik, Stanko in Te-
rezija Rogelšek, Franc in Mil-
ka Kavšek, Alojz in Marija
Jevšnik, Ivan in Cecilija Knez,
Janez Medved, Marija in Vida
Šumuh, Vinko Kopin, Ivan in
Jožefa Glaseničnik, Peter in
Marija Ježovnik in Hedvika
Čopar ter Gozdno Gospodar-
stvo Nazarje vložili tožbo pro-
ti Termoelektrarni Šoštanj za-
radi zmanjšanega prirasta lesa
in zaradi dodatnega dela
v gozdovih nad Zavodnjah, vse
pa je posledica onesnaževanja.
Po odločitvi celjskega te-
meljnega in nato višjega sodiš-
ča mora TEŠ vsem oškodcfvan-
cem izplačati nekaj manj kot
70 milijonov tolarjev škode,
k temu pa je treba prišteti še
pripadajoče obresti.
Zavodenjski kmetje so se
pred tožbo sicer dogovarjali
neposredno z elektrarno, ven-
dar zaradi visokih zneskov ta
denar ni mogel biti predmet
sporazumnega dogovora.
V elektrarni se ne čutijo po-
vsem krive, saj jim obseg pro-
izvodnje in s tem tudi obseg
onesnaževanja določajo ener-
getski načrti, ki jih morajo
spoštovati. V TEŠ se boje, da
bo razsodba celjskih sodišč
vzpodbudila tudi druge oško-
dovance.
Tudi v Gozdnem gospodar-
stvu Nazarje, kjer so po raz-
sodbi upravičeni do približno
20 milijonov tolarjev, za škodo
v gozdovih ne krivijo nepo-
sredno elektrarne. V Sloveniji
je namreč vladala zakonodaja,
ki je dopuščala nesprejemljiv
in uničujoč odnos do okolja.
Potrebe so namreč narekovale
gradnjo novih energetskih ob-
jektov s polovičnimi tehnolo-
škimi rešitvami, ki niso izpol-
njevali pogoja o prepovedi iz-
puščanja strupenih snovi
v okolje. V nazarskem GG so
po številnih raziskavah ugoto-
vili, da so se po dograditvi
IV. in V. bloka v TEŠ pojavili
izredno hitri in nevarni proce-
si hiranja gozdov, že po nekaj
letih obratovanja pa je pov-
zročila katastrofalne posledice
v gozdovih. Še zlasti v okolici
Zavodenj, kjer je šlo za »šok
dozo« emitiranja strupenih
snovi.
Gozdarji so bili v bistvu za-
vezani, da preučijo te pojave,
s strokovnimi raziskavami pa
so ugotovili vpliv obratovanja
TEŠ na zavodenjske gozdove."
Vzrok je tako ugotovljen, za
sanacijo pa je predpogoj sana-
cija termoelektrarne. V nazar-
skem GG pravijo, da je bolj
pomembna dejanska sanacija
TEŠ kot pozitivna razsodba
sodišča. Hkrati poudarjajo, da
se za navidezno visokimi od-
škodninskimi zneski, ki jih je
dolžna plačati TEŠ, skriva še
večji strošek sanacije. Tako je
videti, kot da se tistim intere-
som, ki stojijo za obratova-
njem elektrarne, še vedno bolj
izplača plačevati odškodnine
kot pa realizirati dokončno sa-
nacijo termoelektrarne.
V GG predvsem poudarjajo,
da naj bi bila tožba kolegom
v Teš v pomoč in oporo pri
iskanju učinkovitejših rešitev
za dokončno sanacijo šoštanj-
skega giganta. Še posebej goz-
darji opozarjajo, da problema-
tika ni problem zaposlenih
v tej elektrarni, saj delavci že-
lijo sanacijo kot vsi ostali pre-
bivalci Šaleške doline.
Za dodatne tožbe pa v GG
Nazarje pravijo, da so sicer
možne, vendar bi bile potreb-
ne dodatne raziskave za prido-
bivanje strokovnih argumen-
tov in dokazov. Šoštanjska
termoelektrarna še zahteva re-
vizijo sodnega postopka na vr-
hovnem sodišču.
URŠKA SELIŠNIK
Brez
strankarsicega
dogovora
LJUBLJANA, 9. decem-
bra (Delo) - Predstavnikom
parlamentarnih strank se
po vztrajanju pri svojih ne-
spremenjenih stališčih do
vsebine sprememb ustav-
nega zakona ni uspelo do-
govoriti o ničemer drugem
kot o tem, da se bodo še
naprej dogovarjali.
Kučan ob vrnitvi iz
Albanije
LJUBLJANA, 10. de-
cembra (Delo) — Predsednik
Milan Kučan je zaključil
obisk v Albaniji. Ob vrnitvi
je dejal, da je s Tirano
vredno imeti stalen politi-
čen dialog. Državi sta pod-
pisali sporazum o sodelo-
vanju v izobraževanju, kul-
turi in znanosti.
Brez ustavnega
zalcona ne bo
težav
LJUBLJANA, 10. de-
cembra (Delo) - Demokrati
in krščanski demokrati so
na svojih novinarskih kon-
ferencah poudarili, da želi-
jo, da bi čim prej izpeljali
reformo lokalne samoupra-
ve. Obojni pa menijo, da
tudi brez ustavnega zakona
ne bodo nastale prevelike
težave.
Samouprava za
tretjo obravnavo
LJUBLJANA, 10. de-
cembra (Delo) - Zakon o lo-
kalni samoupravi je pri-
pravljen za tretjo obravna-
vo v državnem zboru. Sku-
pini poslancev, predlagate-
ljev zakona, je namreč
uspelo v zahtevanem roku
vložiti zakonsko besedilo
v nadaljnjo proceduro.
HIT bo gradil hotel
LJUBLJANA, 13. de-
cembra (Večer, Delo) - No-
vogoriški HIT bo letošnje
poslovno leto kljub aferi
končal z dvema pomemb-
nima poslovnima uspeho-
ma. Francosko gradbeno
podjetje CBC mu je zaupa-
lo vodenje igralnice v hote-
lu Atrijum v Pragi. Z istim
partnerjem pa so se dogo-
vorili za gradnjo poslovne-
ga hotela v Ljubljani.
Mestni sekretariat za urba-
nizem o tem še nič ne ve.
Premier pri
nadškofu
LJUBLJANA, 13. de-
cembra (Delo) - Predsednik
vlade dr. Janez Drnovšek
se je pred napovedanim
srečanjem s papežem Jane-
zom Pavlom n. sestal
z nadškofom dr. Alojzijem
Šuštarjem. Obvestil ga je,
da bo papežu izročil novo
vabilo za obisk v Sloveniji.
Posojilo za obnovo
prog
LJUBLJANA, 13. de-
cembra (Delo) - Slovenske
železnice so z Evropsko in-
vesticijsko banko podpisa-
le posojilno pogodbo za ob-
novo slovensldh železnic.
Posojilna pogodba je vred-
no 47 milijonov ekujev, pr-
ve posege pa načrtujejo
prihodnje leto.
Za in proti
referendumu
Kooperanti se bodo odiočaii v nedeljo
Novi Zakon o gozdovih, ki
so ga sprejeli poleti, prinaša
pomembne temeljne določbe
o novi organiziranosti goz-
darstva. Po teh določbah se
gozdarstvo razdeli na tri de-
le, enoto Zavoda za gozdar-
stvo Republike Slovenije, iz-
vajalsko podjetje, posebej pa
se izloči zadružni del.
V skladu z zakonom je ta-
ko po dveh letih likvidacij-
skega postopka oživel nazar-
ski TOK Gozdarstva, o nje-
govi usodi pa se bo v nedeljo,
19. decembra na referendu-
mu odločalo približno 800
kooperantov.
Člani Sveta TOK Gozdar-
stvo Nazarje so se odločili,
da je za lastnike gozdov naj-
bolje, če se gozdarstvo in za-
družništvo združita s skupno
zadrugo. To pomeni pripoji-
tev TOK Gozdarstva Nazarje
kot enote s samostojnim
obračvmom k obstoječi mo-
zirski zadrugi. Zadružništvo
bi s takšno odločitvijo veliko
pridobilo na svoji gospodar-
ski moči, hkrati pa bi kmetje
po nekaj letih prisilne loči-
tve kmetijstva in gozdarstva
svoje interese in probleme
reševali na enem mestu, v eni
zadrugi. Vsa vprašanja so še
posebej razčiščevali na zbo-
rih kmetov, ki so bili v tem
tednu.
»Svet TOK Gozdarstva se
je, najbrž zaradi prevladova-
nja drugih interesov, odločil
za najslabšo varianto, to je
za pripojitev k obstoječi
ZKZ,« je ob tem povedal di-
rektor Gozdnega gospodar-
stva Nazarje Milan Cajner.
Po Cajnerjevem nmenju
s tem TOK Gozdarstva iz-
gublja enakopravno mesto,
člani pa prepuščajo vso
upravljanje in odločanje ve-
činskemu interesu obstoječe
zadruge. V takih razmerah
pa se bo težko uveljavil res-
ničen interes gozdarskega
zadružništva, še posebej hri-
bovskih kmetov. Hkrati Caj-
ner pravi, da so neresne ob-
ljube o vzdrževanju gozdnih
cest in gojitvenih delih ter
grožnje, da v primeru neu-
speha referenduma vse pre-
moženje preide k Zadružni
zvezi v Ljubljano. Po Caj-
nerju, bi tudi ob neuspelem
referendumu v TOK Gozdar-
stva še vedno imeli možnost
ustanovitve svoje zadruge,
kamor bo Zadružna zveza
Slovenije prenesla premože-
nje. To je nekaj pomislekov
nazarskega GG, zato aktivno
neipodpirajo predlaganih re-
šitev, vsekakor pa bodo spo-
štovali demokratično izraže-
no voljo kooperantov.
URŠKA SELIŠNIK
Kako ilo vode v Šentjurju?
Po kroničnem pomanjkanju
pitne vode in zaporednih su-
šah so se v šentjurski občini
lotili reševanja problematike.
Po poletni odločitvi občinske
vlade je domače Javno komu-
nalno podjetje pripravilo krat-
koročni ter dolgoročni pro-
gram ukrepov za boljšo oskrbo
s pitno vodo. Vlada se je na
torkovi seji z njim strinjala,
podjetju pa naložila, da ga
uresniči.
Znano je, da približno polo-
vico vode odkupijo od celjske
in slatinske komunale, kar po-
meni veliko odvisnost. Med
kratkoročnimi ukrepi bi zato
za vodovod Kozarica (kjer se
pojavlja kalna voda) kupili še
čistilno napravo ter s tem si-
stem redkeje odklapljali. Po-
sebnost sta letos pridobljeni
vrtini pri Zdolšku, kjer bi tri
bližnje sisteme povezali v ene-
ga samega. V njihovi okolici
načrtujejo še eno vrtino.
V mestu Šentjur pa priprav-
ljajo tudi rešitev glede precejš-
njih količin izgubljene vode
- ta namreč uhaja iz več kot pol
stoletja starega, dotrajanega
vodovoda. Zato bi hkrati
s predvideno rekonstrukcijo
ceste ali z izkopom plinovoda
(med osrednjim križiščem ter
sodiščem), zamenjali tudi vo-
dovodne cevi. Za kratkoročne
potrebe pa so že opravili zajet-
je na Žamerku.
V prihodnjih letih namera-
vajo zgraditi vodovodni sistem
Dobrina-Rakitovec, s cevovo-
dom do Grobelc, od tam pa bi
še zamenjali sedanje, ožje az-
bestne cevi. Kot je znano, gre
za zdravju škodljive cevi. Dol-
goročnega pomena je tudi na-
črt sistema za Dobje, Prevorje
ter Planino, z načrtovano vrti-
no v Vejicah ter štirimi obsto-
ječimi izviri. Načrtovalci so za
celotno območje sedanje obči-
ne predvideli še možnost da-
ljinskega nadzora ter nadzoro-
vanja. Tako razmišljajo o šti-
rih enotah, na različnih loka-
cijah.
Po predračunih bi za čistil-
no napravo na Kozarici plačali
72 milijonov SIT, za kompleks
pri Zdolšku blizu 4,7 milijona,
za zamenjavo cevi v mestu 3,6
milijona, za vodovod Dobrina-
Rakitovec 142 milijonov, za si-
stem za potrebe Dob j a, Plani-
ne ter Prevorja 30 milijonov
ter projekt daljinskega krmi-
ljenja 1 milijon.
Med torkovo razpravo je ob-
činska vlada ocenila, da je
omenjeni načrt dobro izhodiš-
če, pri tem pa so precej govori-
li o zbiranju denarja za razšir-
jeno reprodukcijo. Za uresni-
čenje vseh teh želja bo treba
zbrati tudi denar, so menili.
BRANE JERANKO
Poslanci podprli TECOS
Poslanci celjske skupščine so sprejeli
predlog o soustanovitvi Tehnološkega cen-
tra orodjarstva Slovenije (TECOS) v Celju.
Gre za projekt, po katerem bi s pomočjo
TECOSA podprli orodjarne pri uvajanju
novih tehnologij, pri reševanju njihovih
tehnoloških in razvojnih problemov, pri iz-
delavi ponudb, skupnem nastopu na tujih
trgih, izobraževanju... V Sloveniji ima na-
mreč orodjarstvo tradicijo, trenutne zmog-
ljivosti te dejavnosti pa znašajo približno
500 milijonov ekujev. Ta veja industrije in
obrti zaposluje okoli 10 tisoč visoko poklic-
no usposobljenih delavcev. Zaradi zmanj-
šanja trga se je veliko orodjarn znašlo v te-
žavah in prisiljene so iskati tuje trge, pri
tem pa bo potrebna povezava orodjarn
v mrežo, ki bo omogočala pretok informacij
za učinkovitejše poslovanje.
TECOS, ki bo imel sedež v Celju, bodo
ustanovili vlada republike Slovenije, Go-
spodarska zbornica Slovenije, Obrtna
zbornica Slovenije in celjski izvršni svet.
Finančne obveznosti Celja bodo znašale
v prvem letu poslovanja 3 milijone tolarjev,
kar predstavlja 8 odstotkov vrednosti pro-
jekta. Drugo leto poslovanja naj bi Celje
zagotovilo 20.800 DEM, lahko tudi v obliki
kompenzacij s plačilom najemnine za pro-
store, računalniško opremo... Tretje leto
bi delež znašal 16 tisoč DEM, nato pa se bo
moral TECOS financirati sam.
TC
Pravo mesto zamolčanim
Okrogla miza o vlogi enot HOV J, ustanovljenih v ZSSR
z namenom, da bi vlogo
enot NOVJ, ustanovljenih
v nekdanji Sovjetski zvezi, ob-
delali tako z zgodovinske kot
spominske plati še živih bor-
cev, so v Celju organizirali
okroglo mizo na to temo. Pri-
pravila sta jo Muzej novejše
zgodovine v Celju in Skupnost
borcev brigadnih enot NOVJ,
ustanovljenih v ZSSR.
Okrogle mize so se poleg
številnih borcev udeležili zgo-
dovinarji Marjan Linasi, Jože
Dežman in Emil Lajh. Udele-
žence je v imenu domicilne ob-
čine pozdravil predsednik ob-
činske skupščine Anton Roječ,
povabilu pa se je odzval tudi
konzul Ruske f^eracije Vale-
rij Tihonov.
Janez Železnik, ki je pred-
sednik Skupnosti borcev enot,
ustanovljenih v nekdanji SZ,
je v uvodu orisal ustanovitev
teh enot in njihovo vlogo pri
osvobajanju Jugoslavije. Po
njegovih podatkih je 8. decem-
bra minilo 50 let, kar so se prvi
prostovoljci začeh zbirati
v Kolomnu. Med njimi je bilo
veliko prisilno mobiliziranih
Slovencev v nemško vojsko, ki
so na vzhodni fronti padli
v ujetništvo ali dezertirali. Po
nekaterih podatkih naj bi
Nemci prisilno mobilizirali
okrog 40 tisoč Slovencev, po
drugih celo 60 tisoč. Tisti, ki so
znašli na vzhodni fronti, so se
lahko odločili za vstop
v odred, ki so ga v Kolomnu
ustanovili julija 1944. Ko je
število borcev naraščalo, so se
preimenovali v 1. brigado
NOVJ, ustanovljeno v ZSSR.
Po usposabljanju se je brigada
prek Romunije vrnila v Jugo-
slavijo in sodelovala pri osvo-
bajanju, 11. maja je prispela
do Celja. V teh enotah naj bi
po doslej znanih podatkih so-
delovalo 3200 borcev, od tega
je bilo 1200 Slovencev.
Skupnost teh borcev danes
združuje 520 nekdanjih mobi-
lizirancev. Kljub temu, da
v statusu niso bili oškodovani
in da imajo enake pravice kot
drugi borci, so po besedah Ja-
neza Železnika po vojni doži-
veli nezaupljiv odnos in niso
mogli pridobiti položaja
v družbi tako kot drugi borci.
Nekatere je Udba zasliševala
in jim celo vzela vojaška odli-
kovanja. Vse te negativne iz-
kušnje so se začele popravljati
šele pred desetimi leti, ko so
uspeli kot ena zadnjih enot
NOVJ pridobiti domicil v Ce-
lju. Tudi okrogla miza je bila
namenjena temu, da te zamol-
čane enote dobijo svoje zgodo-
vinsko mesto, Id ga zaslužijo.
Temu bo namenjen tudi zbor-
nik, ki bo izšel prihodnje leto.
T. CVIRN
Latkova vas 45b,
63312 PREBOLD,
tel.: 063/701-011
Št. 50 - 16. december 1993
7
Seks v strogem
centru Celja
y Gosposki Imajo ponudbo posebne vrsie — Prvi peep show v Sloveniji
Saj ni res! V strogem centru
Celja, v Gosposki, bivši Zidan-
škovi ulici, bo javna hiša, se je
slišalo pretekle dni. Ničesar
takšnega, zatrjuje celjski po-
djetnik Jure Posinek. Ce je šlo
po njegovih načrtih, v kar ni
dvomiti, so včeraj, v sredo, od-
prli prvi peep shovir v državi.
Govorice smo hoteli preve-
riti, zato smo se v pon^eljek
pogovarjali z gospodom Posi-
nekom, celjskim obrtnikom za
upravljanje z igralnimi avto-
mati. Pogovor smo začeli po
ovinkih, pa se je izkazalo, da je
Posinek pripravljen govoriti
naravnost, odkrito. V prosto-
rih rdeče barve so delavci
v Kabinah opravljali zaključna
dela, mi pa smo sedeli ob šan-
ku. Podjetnik je povedal, da je
kabine uredil že pred dvema
letoma, pred dobrim mesecem
pa se je odločil, da bo startal.
Po peep showih
Pripravljal se je temeljito,
zato si je ogledal bližnjo in
daljno ponudbo takšnih peep
showov. Predvsem v Avstriji,
v Gradcu, v Celovcu ter na 25
lokacijah na Dima ju, ter še na
Hrvaškem. V Zagrebu jih poz-
na kar na treh lokacijah, na
avtobusni postaji, na osrednji
niči ter na Frankopanski.
Obiskovalec se povsod naj-
prej zglasi pri blagajni, kjer
kupi žetone ter si ogleda foto-
grafije striptizet. Nato se za-
pre v kabino, po uporabi žeto-
na pa se dvigne zavesa, ki ga je
ločila od gole plesalke. Po na-
tančno odmerjenem času se
spet zagrne. Če se umetnice ni
nagledal, lahko uporabi še en
žeton, dva, tri...ali pa nobe-
nega več. Striptizeto ločuje od
obiskovalca steklena šipa. Vse
skupaj na zahodu nič novega.
pri nas pa sprejemamo vse do-
bro in slabo.
V	celjskem peep showu,
v Gosposki 3, bodo tudi poseb-
ne kabine za ljubitelje porno-
grafskih filmov, čisto tako kot
na zahodu. Na blagajni je v za-
četku tedna pisalo, da bodo
žetoni po sto tolarjev, pozorno
pa sem si ogledal tudi nekatere
napise. »V solo kabini lahko
izbirate naslednji program:
-	klasični erotični program,
-erotični program po želji,
-	dogovor z damo za družabni
klepet ob šampanjcu.« Pa še
napisa: »Izberite si želeno de-
klico za solo kabino« ter »Ka-
bina za močnejše postave«.
Da, vse to v strogem centru
Celja in ne v New Yorku, Pari-
zu, Londonu, Berlinu... Sicer
pa se nas je vsa ta preneha
razmeroma dolgo izogibala
-	podatki o peep showih na Hr-
vaškem ter v Avstriji so na-
mreč zanesljivi. Celje bo v naši
državi vsaj v nečem prvo.
Mednarodne
umetnice
Ko smo bili v prvem sloven-
skem peep shovm pretekli po-
nedeljek, smo naleteli na same
moške, o ženskah pa niti sledu.
Izvedeli smo, da jih bo mo-
goče srečati že naslednji dan.
»Jaz imam ženske od Haupt-
mana, z Bleda, ki jih ima čez
dvesto. Za eno plesalko bom
plačal od šesto do dva tisoč
mark na mesec ter še hrano in
stanovanje,« je povedal go-
spod Posinek. Slovenke za za-
četek ne bo nobene, pa čeprav
trdi, da se je na njegov oglas
v Delu za izvajalke erotičnega
programa javilo kar 280 prist-
nih Slovenk. Toda to je bilo
pred dvema letoma.
V	celjskem peep showu bodo
nastopale umetnice z vseh ve-
trov, iz Hrvaške, Ukrajine, pa
tudi o dveh mulatkah je pove-
dal. »Manj kot deset jih ne mo-
re biti, že zaradi ponudbe.«
Kaj pa morebitno siljenje
v prostitucijo, kot je znano iz
avstrijskih logov? »Nemogoče,
vse imajo delovno vizo. Če ka-
tera ne želi delati, lahko pro-
stovoljno odide.« Vsekakor
namerava na Gosposki poskr-
beti, da se kakšno dekle, s pre-
tirano delovno vnemo, ne bo
morebiti potikalo po celjskih
ulicah. Po 22. uri, ko bo njen
delavnik na Gosposki 3 zak-
ljučen. »Če kdo želi več, lahko
gre v hotel Celeia ali v Ko-
njice.«
Le del erotične
ponudbe
v celjski Gosposki ulici se
zgodovina ponavlja, le da
v blažji obliki. Naši predniki
so zahajali v ulične kupleraje
v času stare Avstrije ter prve
Jugoslavije. Starejši ljudje tr-
dijo, da je bila javna hiša nad
gostilno Žumer ter celo v istih
prostorih kot prvi celjski peep
show, današnja elektronska
spolnost. V času druge Jugo-
slavije je bilo nekaj časa precej
p>onudbe tudi v nočnem baru
hotela Celeia.
Tam je spet dandanašnji,
med 22. in 4. uro zjutraj, z mla-
dimi Romimkami in to brez
steklene pregrade. Tista po-
nudba je za globlji žep - vstop-
nina naj bi bila petsto tolarjev,
pitje cocktaila z Romunko po
dva tisoč, šampanjec »z dodat-
kom...« 17.500, za enoumi
pogovor v sobi pa še 2500 - tr-
dijo poznavalci celjskih noči.
Podobno naj bi bilo v konji-
škem hotelu, s to razliko, da se
tam lahko ukvarjajo z Rusi-
njami.
»Gre za to, da se v Celju
dejansko nekaj dogaja 24 ur
na dan,« meni lastnik peep
showa. »V Celeii imajo pro-
gram ponoči, ko mnogo ljudi
nima časa, pri nas pa bo med
9. in 22. uro, podnevi.« Za svo-
jo dejavnost v Gosposki trdi,
da ne bo povzročala hrupa ali
drugih nevščečnosti, podobno
kot ne v Avstriji. »Tako kot
zahajajo obiskovalci v spodnjo
umetniško galerijo, tžiko bodo
tudi v peep show. S stanovalci
nikakor ne želim težav.«
Glede na dejstvo, da ljudje
niso radi opaženi v peep sho-
v^rih, je z mimo dejavnostjo za-
res mogoče račvmati. Zato
o kakšnem »vimbacitelju« ne
rjizmišlja. Pa higiena? Posine-
ku sem omenil, da se v kabi-
nah lahko marsikaj dogaja
- znano je, da se precej obisko-
valcev samozadovoljuje. Kaj
pa v Celju, tudi glede na ne-
varnost aidsa? »Postavili bomo
košarice ter toaletni papir, či-
stilki pa bosta delali non stop.
Higiena mora biti na višku.«
Draga naložba
Posinekova soproga je
v istem prostom imela nočni
klub Ramona, ki so ga zapirali
ob šestih zjutraj. V okolici so
se zato veliko pritoževali,
predvsem zaradi ponečedene-
ga zunanjega okolja. Potem so
odprli igralnico z video igrami
ter naleteli na nove težave, ta-
krat z mladostniki. Prostori so
zatem dve leti samevaU.
Obrtnik Posinek pa breme-
na visoke najemnine, ki jo pla-
čuje stanovanjski (baje 2 tisoč
mark) ni več zmogel. »Moram
delati«. Tako je dozorela odlo-
čitev za peep show, saj se
z uradnimi dovoljenji ni zati-
kalo, pravi sogovornik. V lokal
je investiral približno 60 tisoč
mark in to zgolj v kabine,
elektroniko ter del druge opre-
me. Prepričan je, da seda-
nja dejavnost še najmanj mo-
teča, četudi pričakuje ostre
obsodbe varuhov javne mo-
rale.
Zanimalo me je še, ali bodo
uvožene lepotice plesale tudi
za mladoletne obiskovalce.
»Mladoletnim bom vstop pre-
povedal.« Njihovo starost bo
preverjal po videzu. »Po zako-
nu se lahko s 15. letom redno
zaposlijo, zakaj ne bi smeli tu-
di trošiti?« je osebno mnenje
očeta treh otrok. Tega svojega
osebnega mnenja pa v celj-
skem peep showu ne namerava
vsiljevati. »Sicer pa - pomo vi-
deo kasete prodajajo skoraj
povsod, večina ima doma vide-
orekorder,« govori o dvojni
morali.
Evropa je torej že v Celju,
tako ali drugače.
Za razliko ne v kakšnem za-
kotju, pač pa v svoji najbolj
elitni ulici. BRANE JE-
RANKO
Foto: EDI MASNEC
Zaradi pritožb občanov smo se
v torek zjutraj pozanimali na
občini glede uporabnega do-
voljenja. V občinskem sekreta-
riatu za urejanje prostora in
varstvo okolja so povedali, da
ga bodo, zaradi dosedanje pre-
zasedenosti, izdali še istega
dne. Gre pa za dovoljenje za
»igralnico z javnim lokalom«.
Se peep show lahko označi tu-
di tako? Vsekakor gre za vroče
igrice, a za označbo »igralni-
ca« to bržkone ne zadostuje.
Še zadnje priprave. Skozi skrivnostne zavesice bodo Celjani sicer opazovali lepotico.
Lastnik, gospod Jure Posinek, je pokazal kabino kjer si bo
mogoče ogledovati pornografske filme. V (gledala na vratih.
Mišo Jurkovič iz soseščine, Ce-
ljan: Peep show? Kje pa imajo
to? Celje novosti potrebuje,
kako bomo meščani to sprejeli,
pa še ni mogoče reči. Jaz sem
v Gosposki ulici le v službi,
vprašajte stanovalce.
Stanko Kislinger iz Celja: Sli-
šal sem, da je javna hiša v Go-
sposki že bila, tudi na Ipavče-
vi, v prvi Jugoslaviji. Za tak-
šen show pa še nisem slišal, ali
je to kakšna lumparija? Če je
to v Celju potrebno? Za kakš-
nega mladega morda že.
Pavel Muhavec stanovalec iz
. soseščine: To kar je lepo, je
treba pogledati. Če bo kaj le-
pega, bom zagotovo pogledal.
Jaz sem vedno za, moralnih
predsodkov nimam. Obiskal
sem peep showe na Češkem ter
v Nemčiji. V Zidanškovi, par-
don Gosposki, pa je veliko sta-
rejših ljudi, zato dvomim, ka-
ko bodo to sprejeli. Že igralni-
ca je bila sporna.
Anica Romih iz sosednje Ljud-
ske restavracije: Na žalost
o tem ne vem ničesar. Okoli
nas je že zelo veliko lokalov.
Tam bodo verjetno imeli svoje
goste. Glede peep showa pa
mislini, da Celje zato še ni.
IMPORT-EXPORT d.o.o.
63313 Polzela
Polzela 14
Tei:063/721-510, 721-391
Telefaks: 063/701-764
FRIZERSKI SALON DALEX
Cenjenim strankam hvala za zaupanje.
Vsem želimo osebne sreče in zdravja -
tudi Vaših las - ter Vam želimo srečne in
vesele božične in novoletne praznike.
HARiLOGI
cfSzvedm
Št. 50 - 16. december 1993
8
Peterle na zatožni klopi
Zunanjega ministra toži upokojeni novinar In urednik Dela — Povod Je reportažni zapis našega fotoreporterja EdIJa Masneca
Dvignjen palec, brada, oča-
la, športna obleka, za vratom
pa stara torba. Ni dvoma! Za
cesto stoji bivši vladni pred-
sednik Lojze Peterle.
S temi besedami je naš foto-
reporter Edi Masnec začel svoj
zapis v Novem tedniku maja
lani. Tistega dne je iz Ljublja-
ne hitel na košarkarsko tekmo
v Slovenske Konjice, kjer sta
se pod koši i>omerila slovenska
vlada in slovenski parlament.
Za ekipo parlamenta je igral
tudi Lojze Peterle, na pot
v Slovenske Konjice se je od-
pravil po starem, kot v štu-
dentskih letih. Na »štop«.
V Edijevo vozilo je prisedel
v Trzinu. Pomenkovala sta se
o tem in onem, bivši predsed-
nik je prelistal tudi najnovejšo
številko Novega tednika. Nič
kaj mu ni bilo povšeči pisanje
Vlada Šlambergerja, ki ga je
takrat povzdignil v »Alojzija
Peterleta«. »Nikoli nisem bil
Alojzij. Šlamberger, stari Ud-
bovec se hoče povzdigniti z ne-
kakšnimi nad imeni,« je ko-
mentiral njegovo pisanje.
Na igrišču je parlament pre-
magal vlado. Tekma, drugačne
vrste, se je nadaljevala. Nekaj
dni po objavi reportažnega za-
pisa o tem, kako je bil naš Edi
Masnec predsednikov šofer, se
je oglasil Šlamberger. Peterle-
tova žalitev »Šlamerger, stari
Udbovec,« je zapisal v pismu,
zahteva oster odziv. »Ker bi
zadevo rad razčistil, ne da bi
se z bivšim predsednikom vla-
de srečala na sodišču, predla-
gam, da se sestaneva pri Igorju
Bavčarju in drug drugemu
omogočiva vpogled v arhive
Službe državne varnosti (ali
Udbe, kot jo imenuje Peterle)
in policije oziroma v najine
dosjeje,« je takrat predlagal
Šlamberger,
Z razčiščevanjem očitno ni
bilo nič. V petek, 10. decem-
bra, je Lojze Peterle sedel na
zatožno klop ljubljanskega te-
meljnega sodišča. Zaradi kaz-
nivega dejanja žaljive obdolži-
tve ga je namreč tožil Vlado
Šlamberger, upokojeni novi-
nar in urednik Dela. Zaradi
trditev Lojzeta Peterleta, ki po
Šlambergerjevem mnenju lah-
ko škodujejo njegovi časti in
dobremu imenu. Zasebno tož-
bo je Šlamberger vložil junija
lani. Doslej sta bila razpisana
dva poravnalna naroka, ven-
dar je Lojze Peterle obakrat
opravičil svojo odsotnost zara-
di službene zadržanosti. Na
tretji narok je prišel skupaj
s svojim pooblaščencem, od-
vetnikom Božom Stefančičem.
Pogoje zasebnega tožilca za
poravnavo - javno opravičilo
v Novem tediiiku in plačilo
sodnih stroškov - je zavrnil.
»Ne razumem natančno, česa
sem obdolžen in sebe ne vidim
v konfliktnem razmerju z go-
spodom Vladom Šlamberger-
jem. Gospod, ki me je vzel
v avto, se mi je prestavil kot
fotoreporter, ni mi dal avtori-
zirati članka in naj za to sam
odgovarja,« je Peterle povedal
na sodišču. O svoji izjavi pa:
»Zapis Šlambergerja sem ko-
mentiral z besedami, ki se jih
po več kot letu dni ne spomi-
njam več natančno. Mislim pa,
da sem uporabil izraz Udbo-
vec ali udbovski, ker sem se
spomnil številnih pisanj Šlam-
bergerja v preteklosti, ki so bi-
la izrazito režimska. Moj ko-
mentar se je nanašal na način
pisanja.«
Naslednja obravnava na so-
dišču bo 19. januarja, kot pričo
bodo zaslišali tudi avtorja
članka, našega fotoreporterja
Edija Masneca.
Tudi politiici so iahico
navadni smitniici,
mar ne?
»še bom ustavljal bivšim
predsednikom. Takoj po voli-
tvah bom posebej pozoren, če
bi slučajno kje ob cesti zagle-
dal Janeza Drnovška«. S temi
besedami je naš fotoreporter
Edi Masnec lani zaključil obu-
janje spominov na vožnjo s se-
danjim zunanjim ministrom in
prvakom krščanskih demo-
kratov Lojzetom Peterletom.
In kako komentira zdajšnja
dogajanja?
Najbrž nisi pričakoval, da
bo tvoja pot z Lojzetom Peter-
letom po skoraj letu in pol spet
polnila časopisne stolpce in
dobila še epilog na sodišču.
V zadnjem času pogosto se-
dajo na zatožno klop novinar-
ji, tako s področja gospodar-
stva kot s področja politike.
Tokrat je obratno, novinar toži
politika, kar ni običajno, zato
je verjetno vsa stvar vzbudila
tolikšno publiciteto. Konec
koncev gre tudi za uglednega
človeka, Lojze Peterle je ned-
vomno drugi ali tretji najpo-
membnejši človek v dišavi, za-
to je zanimanje javnosti seve-
da veliko. Osebno sem za tož-
bo Vlada Šlambergerja zvedel
od drugih ljudi in iz časopisov,
s sodišča še nisem dobil nobe-
nega obvestila. Prisoten tudi
nisem bil na zaslišanju Peter-
leta, čeprav je njegov zagovor-
nik zahteval, da me odstranijo
iz dvorane, ker priča ne sme
biti prisotna. Pa na sodišče
sploh še nisem bil povabljen.
Res pa je, da me ljudje zdaj
ustavljajo na cesti, natančno
niti niso vedeli, za kaj gre.
Mnogi so menili, da Peterle to-
ži mene in seveda jih zanima,
kaj se dogaja.
Kako se danes spominjaš
skupne poti s Peterletom?
To so nenavadni dogodki, ki
se človeku pripetijo morda en-
krat v življenju. Vedno sem si
želel, da bi se pred mano zrušil
avion, in da bi imel v tistem
trenutku s seboj fotoaparat.
No, to se ni zgodilo, me je pa
ustavil bivši predsednik vlade
nekaj dni za tem, ko ni bil več
predsednik. Tistega dne sem
Peterleta že dopoldne srečal
v Ljubljani, bil je urejen kot
vedno. Ob cesti v Trzinu se mi
je zdel dokaj nenavadeh, bil je
oblečen v ponošeno obleko in
s torbo preko rame. A vseeno
nisem dvomil, vedel sem, kdo
stoji z dvignjenim palcem, saj
sem Lojzeta Peterleta že več-
krat fotografiral, nekaj dni
prej sem spremljal tudi njihov
kongres v Ljubljani. Dogodek
se mi je močno vtisnil v spo-
min, ker česa takšnega sploh
nisem pričakoval in sem dogo-
dek še večkrat podoživljal.
Kako pa komentiraš tožbo
Vlada Šlambergerja?
Sporen je menda en stavek.
Med vožnjo sem Lojzetu Pe-
terletu dal časopis Novi tednik
in se kar malce pohvalil, saj
smo takrat veliko pisali o njem
in o krščanskih demokratih.
Pa ni bil nič kaj zadovoljen.
Kar streslo ga je, ko je videl,
da za nas piše "^hado Šlamber-
ger. Osebno tega novinarja ni-
sem poznal. Sporno se je moje-
mu sopotniku zdelo ime Aloj-
zij, s čimer je morda Šlamber-
ger hotel povezati Peterleta
z vero, morda ie to povezoval
z Alojzijem Šuštarjem, kaj
vem. Dobro se spominjam, da
je takrat Peterle rekel: »Nikoh
nisem bil Alojzij, Šlamberger
stari Udbovec se hoče povz-
digniti z nekakšnimi nad ime-
ni.« Kolikor sem prebral v ča-
sopisu, je pod imenom Alojzij
prijavila volilna komisija krš-
čanskih demokratov Peterle-
tovo kandidaturo. Peterle ne
zanika, da je uporabil besedo
Udbovec - tudi to sem prebral
v časopisih - to naj bi izjavil
zato, ker je Šlamberger pač bil
novinar tistega časa. Prepri-
čan pa sem, da sem pravilno
zapisal njegove besede.
Kako pa komentiraš Peter-
letovo izjavo, da zapisa pač ni
avtoriziral in da si torej sam
odgovoren za svoje pisanje?
Med potjo sva se s Peterle-
tom pogovarjala tudi o novi-
narstvu, tudi sam se je menda
nekoč ukvarjal s pisanjem.
Očitek, da prispevka nisem dal
avtorizirati", ne drži. Če se je
Peterle ukvarjal z novinar-
stvom, bi moral vedeti, da se
avtorizira samo intervju, ne pa
reportažni zapis o nekem do-
godku. Poleg tega je izjavil, da
sem se prestavil kot fotore-
porter in ne novinar. Nima
razčiščenih pojmov, biti foto-
reporter pomeni poročati s sli-
ko in tudi z besedo.
Boš torej še ustavljal bivšim
predsednikom?
Sam sprva niti nisem imel
namena objavljati reportažne-
ga zapisa, vendar je celotna
redakcija ocenila, da gre za iz-
jemen dogodek, ki se resnično
ne zgodi vsak dan. Zato smo
dogodek tudi zabeležili. Obe-
nem sem želel opozoriti na to,
da je tudi vsak politik navaden
smrtnik. Danes je na položaju,
jutri se znajde med povsem
običajnimi ljudmi. Peterle si je
takrat pač očitno zaželel nekaj
svobode in zakaj si je ne bi
privoščil.
m
Kot je zapisano v tožbi, je Loj-
ze Peterle obtožen kaznivega
dejanja žaljive obdolžitve po
108. členu kazenskega zakona.
Za to ga lahko doleti kazen do
enega leta zapora. Sicer pa
tožba Šlamberger-Peterle ni
edini primer, da novinar toži
politika. Pred dnevi je bila
izrečena tri mesečna pogojna
kazen tajniku Slovenske des-
nice Danijelu Malenšku. Tožil
ga je Dnevnikov novinar Jože
Poglajen, za katerega je poli-
tik zapisal, da je »sposoben
Udbovec in Kosovec.«
Št. 50 - 16. december 1993
9
Občinska vlada v vrtcu
Člani wlaile so bill prijetno presenečeni
Celjski izvršni svet je ne eni
izmed sej zavrnil informacijo
o reorganizaciji celjskih vrt-
cev. V njej je sekretariat za
družbene dejavnosti predsta-
vil razvoj in sedanji položaj
treh organizacijskih enot, var-
čevalne ukrepe, ki so jih spre-
jeli in dinamiko sprejemanja
nove razvojne koncepcije
predšolske vzgoje, na kateri bo
temeljila področna zakonoda-
ja. Zaradi napačno razumljene
informacije se je zato predsed-
nik občinske vlade Jože Zim-
šek odločil, da pripravi delov-
no srečanje v vrtcu Tončke Če-
čeve, kjer naj bi člani izvršne-
ga sveta neposredno ocenili
dosedanji razvoj predšolske
dejavnosti in izmenjali stališ-
ča o njenem razvoju.
Člani celjske vlade so si naj-
prej ogledali prostore vrtca
v nekdanji Westnovi vili ob
Mariborski cesti, ki daje prav
zaradi svoje drugačne, starin-
ske arhitekture otrokom šte-
vilne možnosti, ki jih vrtci
v sodobnih betonskih »škat-
lah« nimajo. Predsednik Zim-
šek je ugotovil, da je po ogledu
spremenil mnenje, da stavba
za vrtec ni primerna. Ravnate-
ljica WZ Anice Čemejeve
Ana Četkovič pa je k temu do-
dala, da je okolje za otroka
sicer pomembno, še bolj pa
ljudje, ki delajo z otroki in na
to bi po njenem morali misliti
člani vlade, ko odločajo
o vrtcih.
Ravnateljica WZ Tončke
Čečeve Emilija Pešec je pred-
stavila razvojno naravnanost
vzgoje v celjskih vrtcih, ki
z različnimi programi zajema-
jo skoraj 3 tisoč otrok. Ta na-
ravnanost pomeni, da se vrtec
prilagaja otroku, da mu je
vzgojiteljica po novem partne-
rica, ne pa voditeljica. Otroku
le ponudi različne možnosti,
'da sam izbira, kaj bo počel. To
pomeni, da naj bi vrtci vzgojili
ljudi, ki znajo odločati po svoji
volji, njihove odločitve pa so
omejene s svobodo dru^ in
zanje naj bi bili tudi odgo-
vorni.
Glede na dosežen nivo pred-
šolske vzgoje v Celju se zaradi
pomanjkanja denarja upravi-
čeno pojavlja bojazen, da se bo
sistem državnih vrtcev poru-
šil. Tatjana Rojšek, višja sve-
tovalka za predšolsko vzgojo
otrok v Celju, je pojasnila, da
so prav predstavnild Celja na
republiški ravni dosegli, da
bodo prihodnje leto veljali
enotni kriteriji za republiško
izravnavo na otroka. Doslej se
je namreč dogajalo, da so
v Ljubljani dobivali 14 tisoča-
kov na otroka v vrtcu, v Celju
pa 12 tisoč tolarjev. Če je
predšolska vzgoja tudi naci-
onalnega pomena, potem naj
država prispeva svoj delež in
zagotovi tudi denar za osebne
dohodke zaposlenih v obvezni
mali šoli, so menili udeleženci
pogovora.	T. CVIRN
Obletnica organiziranega
zborovsicega petja
v Gotovljah v žalski občini se lahko pohvalijo z bo-
gato tradicijo zborovskega petja. Prihodnje leto bodo
v tem kraju proslavili 100-letnico organiziranega zbo-
rovskega petja. Čeprav bo osrednja prireditev šele
23. in ,24. aprila prihodnje leto, pa so Gotovljani že
začeli s temeljitimi pripravami. Pred kratkim so usta-
novili več odborov, ki bodo poskrbeli za številne prire-
ditve - te bodo trajale teden dni, ob obletnici pa name-
ravajo izdati posebno monografijo ter pripraviti raz-
stavo o zgodovini zborovskega petja. Pripravljalni
odbor vodi Henrik Kraj ne.
IB
V Šentjurju z Ribničani
Celjska podružnica Svetovnega slovenskega kongresa pri-
pravlja prihodnji torek, 21. decembra, koncert z naslovom
Ipavci, ponos Slovencev. Koncert bo posvečen 120-letnici
rojstva dr. Josipa ter 85-letnici smrti dr. Benjamina Ipavca,
avtorja kongresove himne. Pel bo Ribniški oktet, ki ta mesec
slavi 15-letnico ter se je proslavil z več kot petsto nastopi po
Evropi in Ameriki. Med člani so tudi Jože Kores, Stane
Mancini ter Dragiša Ognjanovič. O slovenstvu bo spregovo-
ril predsednik celjske podružnice, prof. Milan Dobnik, pri-
reditev pa bo v kulturnem domu, ob 19. uri.
Sateiitsica postaja
dobila noge_
Na Lavi nov zaplet v zvezi s kabelsko-raziJelllnIm sistemom
Minulo sredo je v krajevni
skupnosti Lava rahlo zadišalo
po kriminalki. V sredo zjutraj
naj bi, po pričevanjih očivid-
cev, drvela po Lavi kombi in
osebni avto znamke Audi 80,'
ljudje, ki so sedeli v njih, pa
naj bi demontirali postajo za.
satelitski sprejem na Pucovi
ulici in vso elektroniko v pri-
bližno dvajsetih omaricah v tej
krajevni skupnosti. V zemlji so
pustili le kable, za sabo pa
razjarjene krajane. Razjarjen-
ci so razdeljeni na dva tabora.
Na tiste, ki so za priključek
denarce odšteli že pred leti, pa
še danes ni ne duha ne sluha
o priključku in na tiste, ki jim
je Drago Čemič priključek
vendarle priskrbel, vendar pa
od srede dalje prav tako ne
morejo spremljati satelitskih
programov.
In kaj se pravzaprav dogaja
na Lavi? Pred mesecem dni so
se na krajevni skupnosti odlo-
čili, da napravijo red in podpi-
šejo pogodbo z novim izvajal-
cem del, to je s podjetjem
Elektro Tumšek, ki je uspešno
dokončalo zavoženo kabelsko
razdelilno	nadaljevanko
v Dečkovem naselju in Novi
vasi. Očitno je podpis te po-
godbe nekoga razjaril, zato je
v sredo uprizoril lov na elek-
troniko in satelitsko postajo
na Lavi. Žal očividci primera
niso prijavili policiji, zato bi
bilo prenagljeno pisati o sto-
rilcih.
Milan Kolar, tajnik krajev-
ne skupnosti Lava je v telefon-
skem pogovoru povedal, da so
o dejanju nemudoma obvestili
Matjaža Železnika, zadolžene-
ga za krajevne skupnosti pri
izvršnem svetu, ta pa je o tem
obvestil še predsednika celjske
vlade Jožeta Zimška. Po izja-
vah predsednika celjske vlade
namerava le-ta danes, v četr-
tek, o tem razpravljati na ko-
ordinaciji in sprejeti sklep,
s katerim bodo skušali odloč-
no rešiti nov zaplet v zvezi
z izgradnjo kabelsko razdelil-
nega sistema v Celju.
Kot smo že poročali je na-
mreč podjetje Elektro Tumšek
tisto, ki je doslej izkazalo, da
je vredno zaupanja, zato so tu-
di na občini zadovoljni z nji-
hovim dosedanjim delom,
očitno pa so premalo glasno
oblikovali sklep, da naj bi bilo
ravno to podjetje tisto, ki naj
bi v prihodnje skrbelo za reše-
vanje kabelsko-razdelilnega
zapleta v Celju. Verjetno bodo
ta sklep jasno in glasno obli-
kovali sedaj. Janko Tumšek je
sicer že minuli teden poskrbel,
da lahko stanovalci blokov na
Pucovi 1 in 5 ponovno sprem-
ljajo satelitski program s tem,
ko jih je priključil na postajo
na Golovcu, za ostale pa je re-
kel, da bo to lahko storil takoj,
ko bo celjsko PTT podjetje
krajevni skupnosti Lava odo-
brilo gradbeno dovoljenje.
N.G.
SADJARSTVO MIROSAN
Kasaze 95, Petrovče
telefon (063) 776-511
fax (063) 712-115
objavlja prosta dela in naloge
agronoma
s VI. stopnjo izobrazbe
Zaželena sadjarska usmeritev in tri leta delovnih izku-
šenj na področju sadjarstva.
Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi ali jih
osebno prinesite na naslov: Hmezad Sadjarstvo Miro-
san, Kasaze 95, 63301 Petrovče.
Št. 50 - 16. december 1993
10
Izšel bo Celjski zbornik 93
že nekaj časa se je napovedoval izid
letošnjega Celjskega zbornika, edine do-
moznanske revije, ki izhaja v Celju. Le-
tošnji zbornik je že 28. po vrsti (prvi je
izšel leta 1951), prinaša pa vrsto temat-
sko in časovno različnih člankov. Tudi
kvaliteta objavljenih razprav je nespor-
na, saj so avtorji, med njimi več vrhun-
skih strokovnjakov, poskrbeli, da je le-
tošnji Celjski zbornik iskan že pred izi-
dom. Raziskovalci kot so: dr.Stopar, dr-
. Jurkovšek, dr. Kuret, dr. Cvim in še vr-
sta drugih, med njimi tudi večina do se-
daj znanih celjskih avtorjev, so nedvom-
no imena, ki so porok za uspešno promo-
cijo letošnjega zbornika. Objavljene raz-
prave vsebinsko posegajo v lokalni in
tudi širši slovenski prostor. Arheologija
Celja, posestne razmere v srednjem veku,
štajerske vedute, dogodki iz pretekle in
polpretekle slovenske zgodovine, analize
s področja umetnostne zgodovine, življe-
nje in dela znanih Slovencev in etnološke
značilnosti naših krajev so teme, ki se-
stavljajo letošnji zbornik.
Svoje je prispevalo tudi uredništvo
zbornika, ki ga vodita Janko Germadnik
(glavni urednik) in Branko Goropevšek
(odgovorni urednik). Ob nastajanju
zbornika so upoštevali pred leti zastav-
ljen ambiciozen načrt, s katerim želijo
dvigniti pomen Celjskega zbornika nad
regionalne okvire in ga umestiti v širši
slovenski kulturni prostor, kar si ome-
njena revija po tradiciji in nesporni kva-
liteti tudi zasluži.
Predstavitev letošnjega zbornika bo
v četrtek, 16.12., ob 18. uri v Levstikovi
sobi Osrednje knjižnice na Muzejskem
trgu, kamor so vabljeni vsi, ki bi želeli
izvedeti kaj več o vsebini in nastanku
letošnjega zbornika.
Redna zbirka IVioliorjeve družbe
v redni zbirki Mohorjeve
družbe iz Celja, je izšlo tudi ob
letošnjem koncu leta nekaj
knjižnih novitet, ki zajemajo
različna področja.
»Mohorjev koledar 1994«
prinaša prispevke o mnogih
pomembnih osebah iz kulture,
zgodovine, religije ter o do-
godkih, katerih obletnice nas
nanje spominjajo. Zato je tudi
letošnji koledar v velikem delu
posvečen planinstvu na slo-
venskem ter stoletnici delova-
nja Slovenskega planinskega
diTištva.
V spomin na papeža Janeza
XXIII., ob tridesetletnici nje-
gove smrti, je izšlo delo Hii-
nermanna Wilhelma »Župnik
sveta«. Njegov življenjepis je
napisan v obliki romana, gre
pa za enega izmed papežev, ki
so bili še posebej priljubljeni
pri množici vernikov.
»Aljažev zbornik« je uredilo-
več avtorjev, poleg njihovih
zapisov o pomenu in delu Ja-
koba Aljaža, so v knjigi zajeti
še njegovi teksti. Aljaž, ki je
bil duhovnik, je znan tudi po
svojih aktivnostih na področju
glasbe in planinstva, nenazad-
nje po mnogih gradnjah v Al-
pah, najbolj znan pa je njegov
stolp vrh Triglava iz leta 1895.
Teolog, filozof, psiholog in
akademik Anton Trstenjak je
pri založbi izdal že več uspeš-
nih knjig, v katerih na polju-
den način opisuje človeka in
njegovo duševnost. Najnovejše
delo »Umrješ, da živiš«, je po-
svečeno našemu odnosu, ki ga
imamo do smrti, tej najbolj ne-
sporni stvari kot pravi avtor.
Za mlajše so v zbirki izdali
»Pesem o Piki«, ki jo je napisal
Joža Lovrenčič. Poznajo ga
predvsem starejši bralci, ilu-
stracije v knjigi pa so delo
Marjana Mančka.
Zvmaj redne zbirke pa so pri
založbi izdali še »Družinsko
pratiko« za naslednje leto ter
stenski koledar z motivi Mari-
je v slovenski lunetnosti, o če-
mer bo v kratkem izšla tudi
obsežna monografija.
BORIS GORUPIČ
TOP meri s pesmijo in besedo
v Slovenskem IJuilskem gledališču čaka otroke pravljični svet
Že osmo leto zapored pri-
pravljajo v celjskem gledališču
v decembru mesecu Teden
otroškega programa za otroke
od blizu in daleč. Skrajšano
mu pravijo kar TOP. In ta TOP
je čisto svojevrsten, saj meri
meri med mlade v dvorani
s pesmijo, besedo, plesom, pri-
hodom Božička in z veselim
živ-žavom, ki ga ustvarijo
mladi pravzaprav sami v veli-
kem pričakovanju dogajanj za
gledališko zaveso.
Anica Milanovič iz SLG Ce-
lje, ki se je pred osmimi leti
lotila priprav in izvedbe Ted-
na otroškega programa, je
z uspehom, udeležbo in odzi-
vom gledališčnikov in pred-
vsem mladih gledalcev zado-
voljna in optimistična: »To je
naše mlado občinstvo in v gle-
dališču smo enotnega mnenja,
da ga je potrebno vzgajati in
razvajati že od malih nog. Od
19. do 24. decembra, kolikor
bo trajal Teden otroškega pro-
grama, bo predstave videlo
okoli 5000 otrok, domala iz ce-
le Slovenije. To pa je število,
s katerim smo lahko resnično
zadovoljni.«
TOP bodo v celjskem gleda-
lišču na otvoritveni predstavi
ob 16. uri namerili v mlade
gledalce z glasbo in plesom
Plesnega teatra Igen, Studia
za ples Celje, nato pa bo oder
zapolnila domača predstava
Zelena kapica, (na voljo bo tu-
di kaseta s songi iz te predsta-
ve), svoj prihod je napovedal
tudi Božiček. Do konca pro-
grama za otroke se bo nato
zvrstilo še 11 predstav. Ob Ze-
leni kapici še Janko in Metka
2000, v izvedbi Mojega gleda-
lišča iz Ljubljane, Prešernovo
gledališče bo razveselilo
s predstavo Ana in kralj, ki je
padel iz pravljice. Plesni te-
ater Igen, Studio za ples bo
ponovil Smeška med črkami
ali plesno abecedo, za zaklju-
ček pa si bodo mladi obisko-
valci ogledali predstavo Jajce,
sledil ji bo slovesen zaključek
Tedna otroškega programa
z modno revijo otroške kon-
fekcije pod pokroviteljstvom
Teka, ki si jo bo ogledal tudi
Božiček.
Kot pravi Anica Milanovič,
so dopoldanske predstave iz
Tedna otroškega programa
v glavnem že razprodane, ne-
kaj vstopnic je na voljo še za
začetek in zaključek ter za po-
poldanske predstave.
Tako bo s Tednom otroškega
programa v Slovenskem ljud-
skem gledališču mladim obi-
skovalcem čas do konca stare-
ga leta minil hitro in v prav-
ljičnem razpoloženju, gl^alci
od blizu in daleč pa bodo po-
pestrili utrip okoli Talij inega
hrama, ki bo ta čas rezerviran
samo za najmlajše gledalce.
MATEJA PODJED
iViednarodni silkarsici dnevi
v Muzeju novejše zgodovine
je še danes in jutri razstava
šestih celjskih mednarodnih
slikarskih tednov, na katerih
so predstavljena dela osmih
umetnikov iz različnih držav.
Celotna prireditev je postala
že tradicionalna, saj je letos že
šestič, zanjo pa je tudi značil-
no, da zna pritegniti ugledne
in priznana domače ter tuje
umetnike. Tako so na letošnjih
dnevih ustvarjali: Julia Loh-
man iz Nemčije, Derek Cun-
ningham in Richard Walker iz
Škotske, Mario Benedetti iz
Italije, Aleksander Malček iz
Rusije, Hartmut Urban iz Av-
strije, Djuro Seder iz Hrvaške,
od naših umetnikov pa so po-
vabili Jožeta Ciuho.
Razstavljajoči umetniki pri-
hajajo iz različnih okolij in se
med seboj razlikujejo tudi po
generacijski pripadnosti. Ker
so to hkrati zreli, oblikovani
umetniki, ki imajo trdne pred-
stave o svojem delu, nam raz-
stava prikaže široko pluralno
paleto umetniških izrazov.
Avtorji izhajajo iz moderni-
stičnega formalizma, vsebin-
ski del pa dopolnjujejo s svoji-
mi pogledi in povzetki iz boga-
te evropske kulture. Opazna so
humanistična, religiozna, eko-
loška razmišljanja, iz katerih
veje tudi svojevrstna analiza
ter intelektualno razumevanje
sodobnosti, posamezni umet-
niki pa so svoja dela zasnovali
bolj hermetično in so izposta-
vili načela, ki ostajajo pred-
vsem v okviru likovne umet-
nosti.
Šesti mednarodni slikarski
tedni so bili od 5. septembra
do 5. oktobra v Portorožu pod
generalnim pokroviteljstvom
Kovinotehne in kot kaže je
okolje na umetnike delovalo
stimulativno, saj je njihova
razstava v Muzeju novejše
zgodovine ena najboljših, kar
smo jih v zadnjem času videli
v Celju.
BORIS GORUPIC
ZAPISOVANJA
Televizijske
detektivke
če bi Rudi Carrell in Ray
Cokes gledala oddaji, ki ju na
TV Slovenija vodita Stojan
Auer in Jonas Ž., bi se prav
gotovo do solz nasmejala. Ti-
sti, ki je v nekem komentarčku
okrog dogajanja, okrog vojne,
ki sta si jo »zaštrikala« dva
namišljena televizijska zvezd-
nika, dejal, da bi se tujci, ko bi
gledali pričujoče oddaje hudo
zgražali, še več, da takih oddaj
na tujih televizijskih postajah,
ne moremo zaslediti, se hudo
moti. Bistvo televizije ni v tem,
da bi - kakor meni neimenova-
ni novinar osrednjega sloven-
skega dnevnika - prikazovala
zgolj tisto, kar bi od nje priča-
kovali, pač pa v tem, da nas
preseneti oziroma drugače, bi-
stvo televizije je skrito v nas in
od nas je odvisno, ali bo televi-
zija uspešna ali ne; če smo pri-
stali na presenečenja, potem
nekaj prav gotovo ni v redu, če
pa od nje nekaj pričakujemo,
pa nas ta preseneti, potem
prav gotovo gledamo dobro te-
levizijo. In prav to se je zgodilo
v oddajah Poglej in zadeni
(Stojan Auer) in Videošpon
(Jonas Ž.).
Naj bosta njuni oddaji takš-
ni ali drugačni, naj bosta pri
svojih urednikih še tako zelo
(ne)priljubljena, dejstvo je, da
so bile oddaje, v katerih sta si
privoščila drug drugega, eden
drugemu očitala »očetovstvo«
bodisi Rudija Carrella bodisi
Raya Cokesa, zelo zabavne.
Celo smešne. In slovenska na-
cionalna televizija je v tem, ko
si je dovolila zabavljati preko
sebe, storila ogromen korak
naprej; na televiziji se smeji-
mo zgolj televiziji sami. Sicer
se le zabavamo. Ko gledate te-
levizijske smešnice se samo
zabavate, zakaj namesto vas se
smeji televizija sama. Kar po-
mislite na tisti posneti smeh
v ozadju. Televiziji skratka ni
treba govoriti, da bi se ji sme-
jali.
In kaj imata pri tej »vojni
zvezd« (če seveda pristanemo,
da sta Stojan Auer in Jonas Ž.
televizijski zvezdi) opraviti
gospoda Carrell in Cokes ? Pre-
prosto povedano, sta znamki,
ki se uspešno prodajata. In ni
lažjega kot zanesti se na že
preverjene »obrazce«. Kar do-
bro vesta tako Stojan Auer kot
Jonas Ž.. Žal pa si za razliko
•od Aljoše Rebolj, ki vodi Tok-
«-tok, kije odkrito priznal, si-
cer posredno preko svoje od-
daje, ki je kar preveč ilustra-
tivna, da bi sploh lahko še kaj
tajil, tega ne upata priznati.
Rezultat je torej znan; sloven-
ska televizijska junaka torej ni
prizadelo to, da sta bila raz-
krinkana, marveč to, dar sta
razkrinkala drug drugega in
ob tem pozabila razkrinkati
sebe.
Na prvi videz gre za vpraša-
nje človekove morale, njegove
moralne drže. Vendar dobe-
sedno zgolj na prvi pogled, za-
kaj »v igri« so gledalci. In ni
hujšega kot izgubiti svojega
občinstva. Še več, zaradi ob-
činstva seje v bistvu vojna tu-
di vnela. Rudi Carrell gor ali
dol. Ray Cokes gor ali dol. Če
bi ostalo zgolj pri omenjenih
gospodih, potem se vojna ne bi
nikdar razvila tako zelo daleč,
kakor se je, potem ne bi nikdar
Stojan Auer Jonasu Ž. skozi
kamero povedal, da je ena na-
vadna opica in potem ne bi
Jonas Ž. svojega kolega Stoja-
na Auerja nikoli označil za
manj kot nič. Ker kaj pa gle-
dalstvo pred televizijskimi
ekrani briga pri kom se zvezd-
nika učita. Briga jih pa seveda
nekaj drugega - televizijski vo-
ditelji morajo uživati zaupanje
svojih gledalcev. Železno pra-
vilo. In ko takega zaupanja en-
krat ni več, potem tudi ni več
voditeljstva. In kaj je lažjega
kot svojega nasprotnika oz-
merjati z opico ali manj kot
nič?
Piše: Ta^j Čat«
World Press Photo
Odlična novinarska fotografija
Letos prvič si lahko tudi pri
nas ogledamo razstavo, na ka-
teri so prikazani najboljši do-
sežki v svetovni novinarski fo-
tografiji. Razstava z naslovom
World Press Photo '93 namreč
do konca decembrskih dni po-
teka v Cankarjevem domu
v Ljubljani.
Razstava, ki jo vsako leto
zaporedoma in že več desetle-
tij pripravljajo v Amsterdamu,
nastaja skozi natečaje na kate-
re avtorji pošiljajo svoje foto-
grafije. Letošnja razstava pri-
naša izbor posnetkov nareje-
nih lani in pred gledalca po-
stavlja posamezne fragmen-
tarne poglede na sicer značilne
dogodke tega časa. Mnogo do-
brih fotografij je nastalo ob
povsem običajnih, malone ba-
nalnih dogodkih, ki ne prebu-
jajo niti najmanjše pozornosti,
vendar pa ko jih ujame foto-
grafska kamera, nam posnetki
razkrijejo vrsto posebnosti,
spontanosti. Tudi zaradi njih
fotografiji zaživijo z neverjet-
no močjo. Temu se potem reče
dobra fotografija in mnogi ve-
liki mojstri fotografije so
ustvarili nepozabna pričeva-
nja o prelomnih obdobjih na-
šega časa in najboljši posnetki
so ravno tisti, ki posamezne
trenutke prikazujejo s per-
spektive diskretnega opazo-
valca, ki ne vstopa v same do-
godke, temveč jih le beleži. Ob
vsem tem ima novinarska fo-
tografija mnoga poslanstva.
Nas osvešča, opozarja, vpliva
na javno mnenje. Je pa lahko
tudi zabavna in duhovita.
Izbor zajema najbolj inova-
tivne in aktualne fotografije,
s prikazom naravnih kata-
strof, vojaških spopadov. Pri-
kazujejo nam lakoto, bolezni
in socialno bedo. Zato se tudi
ta razstava ni mogla izogniti
fotografijam iz SomaUje ali
Bosne.
Za razliko od kakšnega leta
nazaj, se letos med razstavlja-
joče ni uvrstil noben slovenski
fotograf, vendar pa so organi-
zatorji poudarili, da si želijo
dobiti čimveč gradiva na sle-
deče natečaje tudi iz našega
dela sveta. BORIS GORUPIČ
Otroci in odrasli, če ste
sami ali r dvoje, začetniki
ali dobri plesalci, vabljeni
v veseli svet plesa.
Za več informacij se oglasite v
CENTRU INTERESNIH
DEJAVNOSTI
vsak dan od 15. do 18. ure ali
pokličite po telefonu 25-125.
Št. 50 - 16. december 1993
n
Gala
božični
iconcert
Celjski plesni orkester
Žabe in Celjsko pevsko
društvo prirejata skupni
Gala božični koncert, ki
bo 25. decembra ob
20. uri v kinu Union v Ce-
lju in 23. decembra ob
19.30 v Kulturnem domu
Šentjur pri Celju.
Gosta večera bosta Bo-
rut Bučar - klarinet in
Mia Žnidarič - vokal, di-
rigenta pa Tomaž Grintal
in Edvard Goršič.
Ta veliki projekt, na
katerem se bodo poleg
preko 80 redno nastopa-
jočih, predstavili še šte-
vilni solisti orkestra, je
sad prizadevnega dela
Celjskega plesnega orke-
stra in mešanega pevske-
ga zbora, sovpada pa
z začetkom priprav na
100-letnico Celjskega
pevskega društva. Edin-
stven koncert bo brez
dvoma krona letošnjega
glasbenega poustvarjanja
v Celju.
Vstopnice za koncert
v Celju bo mogoče kupiti
pri blagajni v kinu Uni-
on, za koncert v Šentjurju
pa v predprodaji v taijiž-
nici, na dan koncerta pa
pri blagajni.
Ljubezenski okruscki
Knjižni prvenec pesmi Mateje AJUnlk
Prve pesmi je Mateja Ajdnik
napisala v tretjem letniku
gimnazije. Zdaj je absolventka
francoščine in nemščine na
ljubljanski fakulteti. »Pesmi
pa še vseeno pišem,« se nasme-
je in pove Mateja Ajdnik, »če
sem le nesrečno zaljubljena,«
še doda in se spet veselo na-
smeje.
Takšno vedro dekle je po
naravi Mateja, ki je že vrsto let
tudi članica igralske skupine
Zarje iz Tmovelj, kjer se na
odru počuti zelo domače. »Če
le dobim vlogo, ki mi da mož-
nost, da jo dovolj impulzivno
skreiram,« pove. Tmoveljske
gledališčnike, ki se jim je pri-
družila še kot dekletce v otro-
ški skupini, je zapustila samo
za leto dni, da se je lahko po-
svetila francoski dramski sku-
pini v Ljubljani. »Rada sem na
odru in rada pišem pesmi. Pri
Zvezi kulturnih organizacij,
kjer so mi pomagali izdati pr-
venec mojih pesmi z naslovom
Zate bi pesem postala, pesni-
ška zbirka je izšla v nakladi
400 izvodov, so mi bili tudi
v veliko oporo in pomoč. Šte-
fan Žvižej je pripravil uvod in
zbirko 34 pesmi uredil, lekto-
rirala jo je prof. Alenka Pre-
bičnik - Sešel. Na naslovnici je
fotografija Vinka Skaleta.«
Pesmi Mateje Ajdnik so
osebno izpovedne, lirične in
kot že naslov pove, so poveza-
ne z ljubeznijo, z bolečino in tu
in tam je v kateri že zaznati
kanček ironije. Je to morda
nov stil pisanja? Mateja pravi,
da ne, pač pa je to znamenje
odraslosti in zorenja in gleda-
nja na svet. Tudi na ljubezen.
Njeni vzorniki? »Zelo pri srcu
mi je Tone Kuntner, pa tudi
nekateri starejši slovenski
pesniki, Minatti na primer in
tudi francoski. Poezijo nas-
ploh rada prebiram in nikoli
nisem bila v dilemi, ali naj pi-
šem prozo ali poezijo.«
Mateja Ajdnik ima v preda-
lih, beležkah in žepih še veliko
verzov. Mnogi nastajajo kar
sproti, mimogrede, za druge
spet čaka pravih navdihov in
- ljubezni. Da bo lahko spet
pesem postala!
MATEJA PODJED
Biser na Savinji
Prejšnji četrtek so v prostorih
Muzeja novejše zgodovine v Celju
predstavili knjigo Biser na Savinji,
ki jo je izdala založba Epsi iz Mo-
zirja. V njej je predstavljeno Celje
na starih razglednicah, za biser na
Savinji pa so ga imenovali pri celj-
skem turističnem društvu med obe-
na svetovnima vojnama. Knjiga je
značilna predstavnica prizadevanj
sodobnih zgodovinarjev, da bi
z opisi načina življenja bralcu ne le
posredovali kronologijo dogajanja,
temveč mu tudi pričarali vzdušje
časa, ki ga zajema vsebina. To je
avtorjema tudi uspelo. Andreja
Rihter je izbrala fotografije iz bo-
gate muzejske zbirke razglednic,
dr. Janez Cvim pa je napisal iz-
vrstno berljivo in informativno bo-
gato besedilo. Knjiga je izšla v veli-
kem formatu, Id je značilen za
takšne izdaje. Morda ji pri obliko-
vanju ne bi škodilo malo več subtil-
nosti, saj njen likovni in vsebinski
naboj prav izziva tudi enakovredno
oblikovalsko nadgradnjo. ^
D. M.
NA CEusKiH Platnih
Sam doma 2: Zgubljen v New
Yorku, ZDA, 1992
družinska komedija
Režija: Chris Columbus; igrajo: Macaulay Culkin, Joe
Pešci, Daniel Stem, idr.
Mali Kevin (M. Culkin)
ponovno preživlja božič
proč od svoje družine. To-
krat sicer uspe priti do le-
tališča, le na napačno leta-
lo sede... Medtem ko
McCallisterjevi letijo proti
Floridi, Kevin »konča«
v New Yorku. Uporabi oče-
tovo kreditno kartico in si
privošči luksuzni apartma
v Hotelu Plaza, kjer se va-
lja v razkošju.
Medtem pa sta nespretna
zmikavta Harry (J. Pešci)
in Marv (D. Stem) zaradi
lepega vedenja pogojno iz-
puščena iz zapora, kjer sta
prestajala kazen, ki sta si
jo pridobila ob prvem sre-
čanju s Kevinom. S tovor-
njakom za prevažanje rib
se pripeljeta v New York in
- napoči čas za novi
obračun,..
Gre za nadaljevanje na-
juspešnejše komedije in za
tretji najbolj donosen film
v zgodovini kinematografi-
je. V glavnih vlogah so
ostali isti igralci: M. Cul-
kin, Joe Pešci, Daniel
Stem, John Heard in Cat-
herine O'Hara, pridružili
pa so se jim še Brenda Fric-
ker, Tim Curry, Rob
Schneider, Dana Ivey in
veteran Eddie Bracken.
»Odločili smo se, da bodo
najbolj zanimivi prizori
v filmu Kevinova srečanja
z različnimi ljudmi v veli-
kem mestu,« je povedal
scenarist - producent John
Hughes. »Prvi film je teme-
ljil na štirih igralcih, nada-
ljevanje pa ima več igral-
cev, zaradi tega več komič-
nih dialogov in situacij, za-
to je po mojem mnenju ve-
liko bolj smešen kot prvi
del. New York je idealno
mesto za komecUjo te vr-
ste.« Režiser Chris Colum-
bus pa pravi: »Gre bolj za
dm^ del zgodbe, kot pa za
nadaljevanje, in New York
je bil idealen za ta del
zgodbe. New York je osred-
nja tema filma, kot je bila
v prvem delu hiša. V času
božičnih praznikov je naj-
bolj vznemirljivo in čarob-
no mesto na Zemlji.«
Razstava Jeiice Reiciiman v Žalcu
Danes ob 17. uri bodo v prostorih Občinske matične knjižnice
v Žalcu odprli razstavo ilustracij Jelke Reichman. Akademska
slikarka že več desetletij ustvarja mnoge like in junake, ki
vedno znova privlačijo nove generacije otrok. Med najbolj zna-
nimi so Maček Muri, Piki Jakob, Miškolin, ki jih je narisala
v izvirnih in domišljije polnih podobah, s katerimi je pripove-
dim o njih dodala nezamenljivo in značilno likovno vsebino.
Njene visokokakovostne ilustracije jo uvrščajo v vrh sloven-
skega in svetovnega ilustratorstva.	B. G
Konllčanl v Šoštanju
V Mayerjevi \dli v Šoštanju se s svojimi deli predstavljajo
likovniki iz likovne sekcije DPD Svoboda iz Slovenskih Konjic,
ki bodo odslej redni gostje Rudarske likovne kolonije v Velenju.
Tudi sicer konjiški likovniki ne počivajo, saj so svoja dela
predstavljali na slikarskih kolonijah v Trbovljah, Rogaški Sla-
tini, Celju, Piranu, Ljubljani, Zrečah in Logatcu. Likovna sek-
cija šteje 18 članov, vsi se s svojimi deli predstavljajo tudi
v Šoštanju. Konjičane vodi Franci Ratej, v njihovih vrstah pa
sta tudi akademska slikarja Peter Krivec in Milan Lamovec-
Didi. Naš posnetek jih prikazuje na letošnji likovni koloniji
v Slov. Konjicah, ko so slikali konjiške vinograde.
LOJZE OJSTERŠEK
PRIREDITVE
MledaliSče
v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo jutri, v petek ob
19. uri za abonente ZKO iz Slovenj Gradca uprizorili predstavo Kot
me ti hočeš. V nedeljo se bo ob 16. uri začel Teden otroškega
programa s predstavo za izven Bogomira Verasa Zelena kapica.
Predstavil se bo tudi Plesni teater Igen s performancem Igorja
Jelena Pozor, prihajajo lutke. V ponedeljek bosta ob 10. inl2.uri
zaključeni predstavi Zelene kapice, v torek ob 10. in 12. uri bo na
odru predstava Janko in Metka leta 2000, v režiji Iztoka Valiča,
v sredo ob 13. uri bo zaključena predstava z naslovom Ana in kralj,
ki je padel iz pravljice, ob 15. uri pa jo bodo ponovili še za izven.
V	Kulturnem domu v Šmarju se bo danes in jutri ob 9., 10. in 11. uri
predstavil Plesni teater Igen Studia za ples Celje s predstavo Sme-
ško med črkami ali plesna abeceda.
V	kinu Šoštanj bo kulturno umetniško društvo Zarja iz Tmovelj
v soboto ob 18. uri uprizorilo komedijo Mister Dollar, v režiji Šte-
fana Žvižeja.
laOMCERTi
V	cerkvi Sv. Duha v Novi vasi pri Celju bo drevi ob 19. uri božični
koncert Mešanega pevskega zbora Cetis Celje, ki ga vodi Pavle
Bukovac ter ženskega pevskega zbora Cetis in ženskega seksteta
Cvet Društva medicinskih sester Celje, ki ju vodi Vida Bukovac.
V	Domu upokojencev Celje bo v torek ob 16. uri XI. božični koncert
Mešanega komornega zbora Celje, ki ga vodi Pavle Bukovac.
V	prostorih Kulturno umetniškega društva Zarja v Tmovljah bo
v torek ob 19. uri koncert Vlada Kreslina.
V	Zdraviliškem domu na Dobrni bo jutri, v petek ob 19.30 božični
koncert Moškega pevskega zbora KUD Kajuh iz Dobrne, ki ga vodi
Emil Lenarčič.
V	Kulturnem centru v Laškem bo jutri, v petek ob 18. uri 20. revija
pevskih zborov občine Laško, na kateri se bo predstavilo 9 pevskih
zborov iz cele občine in vokalni sestav Odmev iz Laškega.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo drevi ob 20. uri koncert
Akademskega pevskega zbora iz Maribora, ki ga vodi Alenka Kor-
par. V torek ob 20. uri pa bo v istem prostoru Griegov večer s sopra-
nistko Ireno Bear, violinistom Tomažem Lorenzom, violončelistom
Andrejem Petračem in pianistko Alenko Šček-Lorenz..
V	dvorani Kulturnega doma v Šentjurju bo jutri, v petek ob 17. uri
prvi samostojni božično-novoletni koncert pihalnega orkestra Šent-
iiu:, ki ga organizirata Ljudska univerza Šentjur in godba na pihala
Šentjur.
laAZSTAVE
V	Zdravstvenem domu v Celju samostojno razstavlja likovna dela
Vlado Geršak.
V	avli Zdravilišča na Dobrni razstavlja Ukovna dela Anica Tamše.
V	jedilnici Cinkarne Celje je na ogled razstava fotografij na temo
Razvoj Cinkarne ob njeni 120-letnici.
Osrednja knjižnica Celje ima za ogled razstavo Zgodovina v sloven-
ski prozi, ki jo je pripravila prof. Božena Orožen.
V	Občinski matični knjižnici v Žalcu bo do 30. decembra na ogled
razstava ilustracij Jelke Reichman.
Likovni salon ima odprto prodajno razstavo Darilo za darilo.
V	Galeriji Uroš v Ulici 8. črnogorske brigade razstavlja kiparska
dela Alfred de Locatteli.
V	galeriji Mozaik v Gosposki ulici 3 bo do ponedeljka na ogled
razstava fotografij Edija Masneca in Eda Einspieleria z naslovom
BUo je leto 1993.
V	galeriji Mozirje bo do 24. decembra na ogled razstava ekslibrisov
z versko vsebino iz zbirke prof. Pavlovca.
V	celjskem Etolu razstavlja olja in akvarele Mirko Zubak.
V	galeriji Mozaik bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo akademskega
slikala Viktorja Šesta.
V	laškem zdravilišču bo do konca leta na ogled razstava akvarelov
akademskega slikarja Albina Lugariča iz Ptuja.
V	galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega
gradu je na ogled izbor slovenskega slikarstva in kiparstva.
I M O
Celje: Union 16.12. ob 15.30, 18. in 20.30 uri ameriški film Begunec,
od 17.12. dalje ob 16. ,18. in 20. uri ameriški film Zgubljen v New
Yorku; Mali Union do 20 12. ob 20. uri tajski film Svatba, od 21.12.
dalje ob 20. uri francoski film Mladi Werther; Metropol 16.12. ob
16.30 in 18.30 ameriški film Ljubica, otroci so narasli, ob 20.30 pa
ameriški film Nečisti policaj, od 17. do 19.12. bodo ob 16.30 in 18.30
vrteli ameriški film Ljubica, otroci so narasli, ob 20.30 pa ameriški
film Begunec, 20.12. bodo ob 16.30, 18.30 in 20.30 vrteli ameriški
film Ljubica, otroci so narasU, od 21.12. dalje ob 16.30, 18.30 in
20.30 pa ameriški film Odrasli si privoščijo.
Kino Žalec 17. in 18.12. ob 20. uri ameriški film Naključni junak,
18.12. ob 17. uri ameriški film Knjiga o džungli, 19.12. ob 18. in
20. uri ameriški film Naključni junak.
Kino Dobrna 19.12. ob 17. uri ameriški film Prosti pad.
Kino Vojnik 18.12. ob 19. uri ameriški film Sommersby.
nHS T A L o
V	Osrednji knjižnici v Celju bo drevi ob 18. uri v Levstikovi sobi
predstavitev Celjskega zbornika.
Na glavnem trgu v Celju se bo z novoletno pravljico v koreografiji
Darje Kodrič, jutri, v petek ob 17. uri predstavila skupina Igen
Studia za ples Celje, v soboto ob 10. uri pa v veliki dvorani kina
Union s predstavo Smeško med črkami.
V	jedilnici Centra za interesne dejavnosti v Celju bo jutri, v petek ob
16. uri gost Polde Bibič.
Na ploščadi pred hotelom Dobrna bo od nedelje dalje božični sejem
z dedkom Mrazom, ki so ga pripravili učenci OŠ Dobrna.
V	dvorani Plesnega foruma v Celju bodo danes in jutri ob 18. uri
uprizorili plesno humoresko Krava v cirkusu. V torek ob 15.30 bodo
z isto predstavo gostovali v Podčetrtku, v sredo pa še v Bistrici ob
Sotli.
Št. 50 - 16. december 1993
12
Z vrha
Mirku Lebarju, invalidu
brez nog, o katerem smo
pisali že lani, ko smo bili
z njim na Triglavoi, je letos
uspel nov podvig. Julija se
je skupaj s petimi prijatelji,
alpinisti, pod vodstvom
Mirana Cesarja odpravil na
vrh Grossglocknerja in ga
tudi osvojil.
Mirko se je že pričel pri-
pravljati na naslednje po-
letje, ko namerava osvojiti
nič več in nič manj kot vrh
Mont Blanca. Za podvig, ki
naj bi ga izvedel julija, tra-
jal pa naj bi štirinajst dni,
išče sponzorje oziroma me-
nedžerja. Če ste zainteresi-
rani, pokličite na telefon-
sko številko 713-985, kjer
lahko za 450 tolarjev naro-
čite tudi koledar za leto
1994, na katerem je Mirko,
najpogumnejši slovenski
alpinist, na vrhu Gross-
glocknerja.
N-M. S.
Kdo je rekel »prosto«?
Kot dull se le minulo nedello vozil vlali skozi Savinjsko dolino
»Vozi me vlak v daljave, daleč tja
v širno noč...,« poje pesmica iz sta-
rih časov. Nedeljska zgodbica je
v povezavi z vlakom, malo manj
z daljavami, zelo pa je povezana
z nočjo.
V nedeljo ponoči je vozil vlak po
Savinjskih daljavah. Nič posebne-
ga, boste rekli. O ja, pa je poseb-
nost. Da to ni bil vlak, pač pa žer-
jav, je postranskega pomena. »Po-
membno pa je, da je žerjav vozil
brez luči in se na nekaterih postajah
celo ustavljal,« so se pridušali lju-
dje, ki so nam sporočili to skriv-
nostno nočno dogajanje. Kjer je
dim, je ogenj, pa čeprav ogenj po
pričevanjUi ni bil viden. Poleg tega
pa, saj veste, noč ima svojo moč. In
včasih ta noč vpliva na domišljijo.
Da bi vlak kar tako vozil po Savinj-
ski dolini, se nam je zdela malce
bosa.
Toda ogorčeni klici niso bili bosi.
V nedeljo ponoči se je po Savinjski
železnici res vozil žerjav, ki pač ni-
ma luči kot navaden vlak, zato je
vozil neosvetljen oziroma so ga po-
sebej osvetlili, so nam povedali.
Žerjav je delal na prenovi mostu
v Pesju, 2 kilometra stran od Vele-
nja. Ta žerjav se je po končanem
delu vračal v Celje, najbolj prime-
ren čas za vračanje pa je takrat, ko
po progi drugi vlaki ne vozijo.
Pri prevozu 14 metrov dolgega
žerjava, ki je po Savinjski železnici
brzel s hitrostjo 30 kilometrov na
uro, se je pojavila še ena manjša
tehnična ovira. Namreč, ustrezne
službe končajo s svojim delom vsa-
ko soboto približno ob 21. uri in ga
nadaljujejo v nedeljo zjutraj ob
3. uri. Če smo prav razumeli, v tem
času tam, kjer ročno dvigujejo za-
pornice, ni v službi nikogar. Tako se
je zgodilo tudi tokrat, zato se je
žerjav na vseh postajah, kjer so ne-
avtomatsko ročno delujoče zaporni-
ce, preprosto ustavil. Voznik in še
ostali štirje spremljavalci so pogle-
dali levo in desno, zavpili »prosto«
in se odpeljali naprej, si lahko mal-
ce hudobno raztolmačimo uradno
pojasnilo Francija Pešca, šefa celj-
skega železniškega podjetja.
Sicer železničarji pravijo, da se je
nočno skrivnostno brzenje vlaka
odvijalo točno po obstoječih pred-
pisih, in s selitvijo žerjava iz Pesje-
ga v Celje ni bilo nikakršnih težav.
Vse skupaj so imeli popolnoma za-
varovano, za ljudi, ki to večkrat
počnejo, in za vse, ki so bili na žer-
javu, je takšna vožnja nekaj popol-
noma normalnega. »Drugače je se-
veda to pri ljudeh, ki tega niso vaje-
ni. Gotovo jim je vlak, kakršnega so
videli, pomenil manjši šok. To lahko
razložimo čisto psihološko,« je po-
vedal Pešec. »Vse smo delali po na-
ših predpisih, obvestili smo policijo,
ker smo na nezavarovanih železni-
ških prehodih ustavljali vlak. Hkra-
ti smo to vožnjo zavarovali v tolikš-
ni meri, da ni bilo nevarnosti nesre-
če«. Skratka, nedeljska vožnja brez
posebnosti za železničarje, ki vlak,
na primer, ustavljajo tudi takrat, ko
se zapornice pokvarijo.
Skratka, vse normalno za nekate-
re. Za v poduk te zgodbice pa lahko
le rečemo: če vidite, da se črna gmo-
ta premika po železnici, ni nujno,
da imate privide. Le če nameravate
z osebnim avtomobilom zapeljati
čez nezavarovan železniški prehod,
počakajte, da mimo odbrzi ta čudna
brezsvetleča gmota, pa naj na vlaku
še tako vpijejo »prosto«.
URŠKA SELIŠNIK
Vodja marketinga Splošne banke Celje Irena Mužič je podelila
priznanje Mariji Dolinar iz Prebolda.
Srečanje mentorjev
šolskih hranilnic
Tako kot vsako leto je tudi
tokrat Splošna banka Celje
pripravila tradicionalno sre-
čanje mentorjev šolskih hra-
nilnic. Zbrali so se minuli pe-
tek v Celju.
Srečanje	organizirajo
v Splošni banki Celje pred-
vsem zato, da se na ta način
zahvalijo mentorjem šolskih
hranilnic, ki vodijo šolske hra-
nilnice po posameznih šolah.
Obenem je to priložnost za
ocenjevanje rezultatov šolske-
ga varčevanja, pogovor o pri-
hodnjih načrtih ter izmenjavo
izkušenj. Letošnjega zbora se
je udeležila večina mentorjev
šolskih hranilnic, ki so med
drugim lahko prisluhnili tudi
koncertu Vlada Kreslina.
Udeležencem je spregovoril
direktor banke Niko Kač in
dejal, da predstavljajo mladi
varčevalci v šolskih hranilni-
cah bodoče komitente banke,
ki bodo nekoč poslovali z njo
bodisi kot varčevalci ali kot
podjetniki. Kač je bil obenem
zadovoljen z rezultati dela šol-
skih hranilnic, saj je 92-odsto-
ten porast sredstev na računu
šolskih hranilnic glede na
upadanje življenjske ravni in
možnosti varčevanja, izredno
lep uspeh. Po besedah vodje
marketinga Irene Mužič gre
večji del tega uspeha pripisati
lanski nagradni igri, ki se bo
nadaljevala tudi v tem šol-
skem letu.
Na srečanju v Celju so po-
sebno priznanje za prizadevno
vodenje šolske hranilnice po-
delili mentoricama iz šole Pri-
mož Trubar Laško in iz osnov-
ne šole Prebold, ki sta se v le-
tošnjem letu upokojiU. Za
uspešno 15-letno delo šolske
hranilnice so priznanja pode-
lili šolam Jernej, Gomilsko,
Sedraž in Šmartno v Rožni do-
lini.
IB
Foto: EDO EINSPIELER
Kulturni dan na
II. OŠ
Danes, v četrtek, bo na 11-
. osnovni šoli v Celju kulturni
dan na temo Slovensko ljud-
sko izročilo. Prireditev se bo
pričela ob šestnajsti uri, učen-
ci pa bodo pripravili naslednje
razstave in predstavitve: polj-
ski pridelki od spravila do zr-
nja, nedelja na Imetih, doma-
če koline, škofjeloški in draž-
goški kruhki, pomen zelenja
v predbožičnem času in sim-
bolika božičnega večera.
V kulturnem programu bodo
nastopile folklorne skupine, ki
bodo predstavile ljudske plese,
vsi pa si bodo lahko ogledali
tudi dramatizacijo igre Nede-
lja na kmetih.
N-M. S.
Splošna banka Celje združuje
84 šolskih hranilnic na osnov-
nih šolah od Bistrice ob Sotli
do Vranskega ter eno mladin-
sko hranilnico na Srednji
zdravstveni šoli. V šolsko var-
čevanje je vključenih 18 tisoč
učencev, za kar imajo veliko
zaslug tudi mentorji na posa-
meznih šolah. Z najbolj aktiv-
nim varčevanjem se lahko
pohvalijo šole na Ponikvi pri
Žalcu, Velika Pirešica, Kom-
pole. Sv. Florjan, Letuš, Lisič-
no, Lažiše, Galicija, Zidani
Most, Griže, Vransko, Vitanje,
Braslovče, Primož Trubar La-
ško, Šentjur in Slivnica.
Tudi doma je prijetno
Silvestrovanje si privoščimo
skoraj vsi, seveda pa ga prila-
godimo svojim željam, ki se
morajo velikokrat podrediti
globini naših žepov. Poiskali
smo nekaj sogovornikov, ki so
nam povedali, kakšni so njiho-
vi silvestrski načrti.
Bogdan Kučer: Zelo rad
imam naravo in hribe. Imam
tako delo, da sem večji del
v zaprtih prostorih. Letos se
bom za silvestrovo namenil na
planinsko kočo na Bukovici.
Pričakujem, da mi bo v veseli,
preprosti druščini, ob prijate-
ljih brez imenitnih toalet pri-
jetno.
Zoran Podkoritnik: Zapo-
slen sem v gostišču Štorman,
torej vedno med ljudmi, v hru-
pu vsakdanjega delovnika.
Mislim, da je povsem razum-
ljivo, da bom dva prosta dne-
va, ki ju imam, preživel doma
v krogu domačih, kjer bom
v miru praznoval in si oddah-
nil. Sicer pa gostinski delavci
silvestrovanje ponavadi po-
maknemo na kak dan v janu-
arju, ko naši gostje povečini že
na svoje pozabijo.
Albina Bosilj: Kaj posebne-
ga za silvestrovo ne načrtujem
saj se rado zgodi, da preveč
načrtovanja vse skupaj skazi,
tako da je na koncu prav kla-
vrno. S fantom bova verjetno
kam šla, morda bova tisti ve-
čer poiskala kak prijeten lokal
in se lepo imela.
Stanko Korožija: Že 23 let
sem zaposlen pri Petrolu
v Šempetru in malo je bilo sil-
vestrskih večerov, ko sem bil
prost. Letos bom najbrž doma.
Lahko pa me še »zagrabi«, da
bi se odločil za kakšno drušči-
no izven doma.
T.TAVČAR
V Laškem še zadnja
krvodajalska akcija
v četrtek, 23. decembra bo v Laškem še zadnja letošnja
krvodajalska akcija za bolnišnico Celje, ki jo organizira
Krajevna organizacija Rdečega križa Laško.
Akcija bo v prostorih starega bazena v Zdravilišču
Laško od 7. do 13. ure. Vse tiste, ki darujejo kri, vabijo, da
se akcije udeležijo v čim večjem številu.
MM
Sejem na
Dobrni
v nedeljo, 19. decembra
bodo na Dobrni tamkajšnji
šolarji pripravili božični
sejem. Pričel se bo ob
15. uri na ploščadi pred
Zdraviliškim domom. Stoj-
nice bodo prikazovale bo-
žični utrip slovenske vasi
in dobmške šole. Prikazali
bodo domačo obrt pletenja
košar in košev, ponudili
bodo knah iz kmečke peči,
božična darila mladih li-
kovnikov, adventne venč-
ke, pecivo mam in suho sa-
dje. Poskrbeli bodo tudi za
j^ačo in pijačo za obisko-
valce, ki bodo lahko na Do-
brni preživeli prijetno ne-
deljsko popoldne.
Silvestrovanje
celjskih
upokojencev
Društvo upokojencev Celje
tudi letos pripravlja tradici-
onalno silvestrovanje za svoje
člane. Tokrat bo v Virštajnu.
Odhod iz Celja, izpred hotela
Merx na Ljubljanski cesti, bo
31. decembra ob 17. uri. Cena
silvestrovanja, ki vključuje ve-
čerjo, stroške glasbe in prevo-
za, je 2500 tolarjev. Še vedno
se lahko prijavite aU povpra-
šate, kar vas še zanima, po te-
lefonu številka 21-394.
L. Z.
Obnavljajo nadvoz
Delavci celjskega Ingrada so se magistralni cesti Celje-Ljubljana, lotili zahtevne sanaciie
nadvoza na odseku med Šempetrom in Žalcem. Z deli bi pričeli že prej vendar seTe SSo
r/inoTn'"-	t	obremenitev sta ie močno načela^b'e£ Mfi^'tS
^moteno. Tudi v nedeljo, ko smo napravili zgornji posnetek, so delavci delali. Sedaj j^na tem
odseku ceste hitrost omejena na 60 km/h. Voznikom priporočajo previdnejšo vožnjo
T.TAVČAR
Št. 50 - 16. december 1993
13
Tisoč in ena bitka
Jurii šume! le živa priča iragedU dvajsetega stoletja
Znano je, da sta se na slo-
venskih tleh končali tako prva
kot druga svetovna vojna, tu
pa se je začelo najnovdše
evropsko kr\'avcnje. Jurij Su-
mej iz šentjurske Nove vasi,
živa legenda, je zgodovinske
dogodke doživljal na svoji koži
— kot avstroogrski vojak, borec
za severno mejo, jugoslovanski
in nemški vojak. Največ pripo-
veduje o davni soški fronti,
kjer je padlo več kot milijon
vojakov, Šumej pa je preživel.
Njegova najtežja bitka pa je
bila takrat, ko je sam skrbel za
svojih sedem nepreskrbljenih
otrok...
Čili Šentjurčan je letos sla-
vil 95-letnico. Pred dnevi, ko
smo se srečali, je bil kraj odet
v debelo snežno odejo. Ob tem
sem se sponrmil podatka
o brezmejnem trpljenju, iz ko-
bariškega muzeja soške fronte,
ko je v eni noči zmrznUo šest-
deset tisoč vojakov... Ustavil
sem se v »Šumetovi« domačiji,
z zanimivimi spomini iz prve
roke. Bili smo v sobi, kjer pre-
vladujeta starinski, povečani
fotogiafiji Šumejeve matere
ter njegove soproge Lizike, ki
je veliko prehitro zapustila se-
dem otrok. Najvišje so posta-
vili motiv Kristusa, padlega
pod križem, ki morda pona-
zarja vse prestano gorje. Pre-
magano gorje tega prostora,
človeka, ljudi ter upanje.
Živa priča
v Šumejevi bogati hišni
knjižnici so mnoge knjige
o dogajanju na soški fronti.
Zdaj, ko je v Kobaridu evrop-
ski muzej leta, vzbujajo najšir-
šo pozornost, pri Šumejevih pa
jo že dolgo. Jurijev osebni spo-
min na tisto dogajanje je živ,
zato sva se o njem veliko pogo-
varjala. Kako se ne bi spomi-
njal svojega osemnajstega
rojstnega dne, ko so ugotovili,
da je zrel za tisto ogromno
klavnico! Pesniška vizija Si-
mona Gregorčiča se je uresni-
čila in tako se ie, leta 1916,
znašel na Kuku, Skabrijelu...
S celjskim regimentom so ga
napotili v bližino Gorice, kjer
so pomagali poljskemu, iz Ga-
licije. Skoraj sami slovenski
fantje so bili skupaj, v avstro-
ogrski uniformi, ki so se brani-
li pred italijanskimi napadi.
V tistih mesecih je bilo v Po-
sočju tako rekoč pol sveta, vse
od Hemingwaya do poznejšega
hoUywoodskega režiserja
Langa. Na dveh nasprotnih
straneh, ki sta se sporazume-
vali s truščem najhujšega
orožja. Celo razvpita Rommel
in Badoglio sta se vojskovala
na tisti fronti, vrhovni koman-
dant avstroogrske strani pa je
bil legendami Svetozar Boro-
jevič, Srb iz Hrvaške. »Sloven-
ci smo imeli večinoma svoje
oficirje,« je spomnil šentjurski
95-letnik. »Le komanda je bila
v nemškem jeziku.«
Iz južnejših krajev Posočja,
okrog znamenite Svete gore,
Skalnice, se spominja pomanj-
kanja hrane, snežene gore pa
so opeizovali v daljavi. Ogrom-
no vojakov je bilo tam, z njimi
pa veliko nesreče, smrti, ran,
skritih solz... Mnogo fantov je
ostalo na posoških vojaških
pokopališčih za vedno, prav
tako iz celjskega pešpolka.
V tistih hribih nad Gorico je
bil ranjen. V bližini njihove
kaveme je eksplodirala ena od
granat, drobec pa je razmesa-
ril Šumejevo lice. Po zdravlje-
nju v Innsbrucku so ga spet
poslali na bojišče, na Tirolsko,
kjer so ga Italijani ujeli. Tako
se spominja (prisilne) vožnje
po Gardskem ježem in Verone.
Med vojno je fant iz šentjurske
Nove vasi spoznal tudi Prago
in veliki Dunaj. Čas pa celi vse
rane in z leti je na Šumejevem
obrazu izginila še brazgotina*
Podobne, napol pozabljene
Odiseje je doživljalo veliko na-
ših očetov, dedov, pradedov
ter prapradedov. Gospod Jurij
Šumej je gotovo ena zadnjih
preživelih prič.
Cirilica na Korošicem
Mnogi starši so zaman pri-
čakovali svoje sinove, ki se iz
Posočja niso vrnili. Na bojiš-
čih soške fronte je ostalo več
kot milijon sinov, mož in oče-
tov. Pri Šumejevih so bili sreč-
ni, vendar le kratek čas. Na
soški fronti so se Slovenci v bi-
stvu borili za svojo zahodno
mejo, nerešeno pa je ostalo tu-
di vprašanje slovenske severne
meje, južne Koroške. In Jurij
Šumej je bil spet v uniformi.
Na Koroško je prišel po ti-
stem, ko je Šentjurčan Malgaj,
iz najbližje soseščine, že padel.
Šumeju so tisto nesrečno me-
sto celo pokazali. Na Koro-
škem, k sreči, ni bilo tako kr-
vavo kot v Posočju, politično
vrenje pa je bilo na vrhuncu.
Največ se spominja Velikovca,
Vovber in Grebinja, najsever-
nejših krajev, kjer slovenski
jezik že pozabljajo. Takrat,
v predplebiscitnem času, pa je
bilo bumo, za kar so poskrbeli
tudi z različnimi shodi in ra-
zlično propagando.
»Z ljudmi sem se veliko po-
govarjal, kako bodo glasovali.
Velikokrat so odgovorili da za
Avstrijo, kjer bodo v vojaški
suknji bližje, v Jugoslaviji pa
bi morali v oddaljene južne
kraje. Po tistem, ko sem izve-
del za plebiscitni rezultat, sem
se čudil, da jih je veliko glaso-
valo za Jugoslavijo.« Šumej se
osebno spominja ljudskega
navdušenja za slovenstvo, ko-
roškemu ljudstvu pa niso bili
po volji nekateri srbski vojaki.
»Ko sem odhajal, mi je srbski
oficir napisal odpustnico kar
v cirilici«, je bil razočaran, ti-
sto vojaško knjižico pa še
hrani.
Na Koroškem je bil tudi nje-
gov brat Anzek, ki je povelje-
val četi. »Veliko navdušenje je
bilo takrat.«
Najtežja bitica
Tako sva kramljala v Sončni
ulici, ki je pravzaprav Šumeje-
va ulica. V njej je veliko do-
mov njegovih dragih, pred leti
pa je bila tam le »Šumetova«
_ kmetija.
Deset let po prvi svetovni
vojni se je poročil, dve leti
pozneje pa se je rodil prvoroje-
nec, Stanislav. Z ženo Liziko,
ki se je primožila iz Dolnje va-
si, pod sveto Rozalijo, sta go-
spodarila na domači kmetiji.
I^iložnostno je delal kot zava-
rovalniški zastopnik, lotil pa
se je celo politike ter postal
šentjurski odbomik. Takrat,
v času jugoslovanske kraljevi-
ne, se je navduševal za Sloven-
sko ljudsko stranko, dr. Anto-
na Korošca ter za slovensko
hotenje po večji samostojnosti,
za banovino, ^šlo je celo ta-
ko daleč, da so ga zaprli.
Spet se je bližala vojna vi-
hra, Jurija Šumeja pa so oble-
kli v starojugoslovansko uni-
formo. Zlom kraljevine je do-
čakal pri Zidanem Mostu,
Nemci pa so ga nato, kot šte-
vilne okoliške fante, mobilizi-
rali v »vermanšaft«. Leta 1945
je dočakal še en konec vojne,
z ženo Liziko pa ju je osreče-
valo že sedem otrok. Stanislav,
Jože, Franc, Betka, Jurči, Ma-
rica in Tonči... Nič mu ni bilo
prizanešeno in začela se je naj-
težja bitka njegovega živ-
ljenja ...
Skrbna mama in žena. Lizi-
ka, je zbolela za rakom ter jih
je morala zapustiti. Le leto dni
po vojni, leta 1946. »Ob mrtva-
škem odm sem držal najmlaj-
šega, dveletnega Tončija, na
rokah.« Najstarejši, Stanislav,
je imel takrat šestnajst let.
V sobi sem se ozrl na povečano
fotografijo ženske otožnega
pogleda.
Ostali so brez mame, oče Ju-
rij pa se je odločil za vdovski
stan. Po smrti so pogrešali nje-
no dobroto, ki jo je v veliki
meri nadomeščal požrtvovalni
oče. Z močno voljo se doseže
veliko in kmalu je posijalo ne-
kaj več sonca. Otroci so drag
za dragim odhajali v službe ter
si gradili domove, vsi v bližnji
okolici. Potem ko so jim zem-
ljo odvzeli, so ostali brez kme-
tije, Jurij Šumej pa se preživ-
lja s kmečko pokojnino.
Pravzaprav mu je na stara
leta še najlepše. Obkrožajo ga
njegovi otroci, vnuki in prav-
nuki, le od Betke so se poslovi-
li pred petimi leti. Po vsej živ-
ljenjski kalvariji ostaja razme-
roma dobrega zdravja, močne-
ga srca. Rad gleda televizijski
program, bere ter odide na
krajše sprehode. Včasih prebi-
ra stare fotografije ter spomi-
ne na soško fronto, pa tudi
o najnovejši tragediji.
Bolj kot konca vojne, si želi-
mo konca vseh vojn, je nekoč
dejal Roosewelt. Jurij Sumej iz
šentjurske Nove vasi, ki je iz-
kusil vse tragedije tega stolet-
ja, se gotovo strinja.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Jurij Šumej je po ženini smrti sam skrbel za sedem otrok.
Sa soški fronti je umrlo več kot milijon mož. Mnogi iz celjske okolice se niso vrnili (Jurij Šumej je
srednji v zadnji vrsti).
V spomin
Dr. Drago iVIušič
Dr. Drago Mušič je bil
znan, ugleden zdravnik, ki
se je poleg vsega drugega
zavzemal za razvoj zdrav-
stva v Sloveniji. Znan je bil
tudi kot raziskovalec po-
sebnih področij kulture,
zlasti še zgodovine sloven-
skega zdravstva. Nadvse
pomembne so njegove štu-
dije o obolelosti ljudi, ki so
upodobljeni v nizu prizo-
rov na freskah v slovenskih
cerkvah, zlasti še na moti-
vih, ki jih je naslikal baroč-
ni mojster, renomirani pic-
tor, FYanc Jelovšek v Mari-
jini cerkvi na Sladki gori.
Verjetno le malokdo ve,
da je imel dr. Drago Mušič
v letih 1939-194;. v Can-
karjevi ulici 6 v Celju am-
bulanto, potem pa je delo-
val kot zdravnik v Celju še
med leti 1946-1948.
V času svojega zdravni-
škega dela v Celju je bil
dr. Mušič posebno zavzet
za mesto ob Savinji in za
kulturna dogajanja v njem.
Bil je odbornik celjskega
muzejskega društva, ki je
imelo nalogo izdelati pro-
gram za ureditev muzeja.
Pripravil je referat, kakšen
naj bo »novi celjski muzej«,
v katerem je nanizal vrsto
vsebinskih prezentacij
o zbirkah, ki naj bi bile
urejene v Stari grofiji. Do-
taknil se je tudi vprašanja
obnove Stare grofije in
opozoril na potrebo po mu-
zejskem laboratoriju ter
prostoru za občasne raz-
stave.
Zanimivo je, da je dr-
. Mušič kmalu po vojni celo
pripravil predlog za »po-
globitev kulturnega delo-
vanja v Celju«. Navdala ga
je misel, da »Celje ne sme
ostati več mesto s trgovsko
kramarsko mentaliteto«.
Nakazal je smeri za kultur-
ni napredek mesta. Omenil
je vsa področja kulturnega
delovanja, poleg teh pa je
izpostavil tudi »kulturo zu-
nanjega lica mesta, kulturo
obnašanja v knjigarnah,
dvoranah, javnih lokalih,
trgovinah in uradih.«
Dr. Mušič pa seje v Celju
zanimal še za marsikaj
drugega. S soprogo gospo
Erno, ki je bila sestra zna-
menitega slikarja Vladi-
mirja Uzelca, sta bila do-
bra znanca, celo prijatelja
tragično umrle slikarke
Hauserjeve iz Vojnika. Za-
to sta tudi lahko posredo-
vala vrsto zanimivih po-
datkov o nenavadni umet-
nici in njenem ustvarjanju.
Dolgo sta se zavzemala za
zbiranje njenih del, za
iskanje podatkov o njej in
si želela, da bi bila čim prej
prirejena njena razstava.
Z velikim zadovoljstvom je
dr. Mušič opozarjal na li-
kovna dela Doroteje Ha-
user in s tem tudi omogočal
študij njenih likovnih pri-
zadevanj in predstavitev
posebnih dosežkov na raz-
stavah.
Ko se je dr. Drago Mušič
pred nekaj leti s pomočjo
palice, na katero se je opi-
ral, z veliko težavo spreho-
dil po celjskem muzeju, ni
mogel verjeti, da smo zmo-
gli narediti muzej, ki je bil
nekoč samo vizija... Ta-
krat je v Celje prinesel vsa
dela Doroteje Hauser, ki so
njihova hišna last, in jih
posodil za razstavo v Stari
grofiji...
In v teh dneh žalujemo
za njim... Meni je žal, da
mu ne bom mogla izročiti
novega koledarja, posveče-
nega Doroteji Hauser, za
katerega me je navduševal
že pr^ časom...
Pa naj ostanejo v spomin
čmo-bele silhuete slikarke,
ki je ni pozabil...
, MILENA MOŠKON
Rudi Šarlah
Prejšnji teden smo se po-
slovili od 78^1etnega Rudija
Šarlaha. Doma je bil iz Do-
bležiča-Virštanja, že dolgo
pa je stanoval na Lavi.
»Raka imam,« mi je zaupal
pred šestimi leti in to misel
vedno znova odrival z dobro
voljo, pristnimi šalami in
smehom. Zadnja dva meseca
sem ga pogrešal v mestu, kjer
sem ga vedno srečeval na ko-
lesu, dokler nisem izvedel za
žalostno novico. Bil je trgo-
vec in poslovodja. Po vojni je
z velikimi težavami šel na
»svoje«. Imel je lastno trgovi-
no, v kateri je kasneje lahko
bil samo poslovodja. »Kaj
sem hotel,« je dejal, »če bi se
upiral, bi me še glavo stalo.«
Njegovo plemenitost sem
spoznal kot njegov vajenec
na koncu petdesetih let na
Planini pri Sevnici. »Veš,
ostal bom s tabo v trgovini
po službi, praktični izpiti bo-
do, ni mi vseeno, kako se boš
odrezal,« ga je skrbelo.
Bil ]e pnijubljen in cenjen
med strankami in sodelavci
ter zelo kulturen do podreje-
nih. Našteto potrjuje lepo
število ljudi na njegovi zad-
nji poti, ljudi iz nje^vih
krajev: Dobja, Planine, Šent-
jurja in njegovih dosedanjih
sosedov.
Hvala za vse, gospod
Rudi!
MARJAN MANČEK
Št. 50 - 16. december 1993
14
Blišč in beda Žalca
v prejšnji številki smo zapi-
sali kar lep kup pohvalnih be-
sed na račun predprazničnega
Žalca. Si pa v tem mestu kljub
vsemu zaslužijo veliko črno
piko.
Čudovito okrašenemu in
praznično razsvetljenemu me-
stu pač ni v čast tistih nekaj
stojnic, ki stojijo vsaka na svo-
jem vogalu, brez pravega reda
in brez vsake enotne podobe.
Nekatere so prekrite z navad-
nim polivinilom in bolj kot
stojnici podobne gradbenemu
odru, tako da morebitnega ku-
pca resnično odbije že pogled
na takšno stojnico. Minulo
sončno nedeljo, ko se je po me-
stu trlo sprehajalcev, so bile
stojnice seveda zaprte, ljudje
pa so lahko občudovali le pre-
vrnjeno stojnico na Šlandro-
vem trgu. Res so Žalčani letos
prvič organizirali ulični sejem,
kar pa še zdaleč ne more biti
opravičilo za nastalo polomijo.
Na začetku je menda sodelo-
vanje obljubilo 15 do 20 trgov-
cev, ki naj bi postavili stojnice
pred svojimi lokali. Začetek
sejma je bil uradno napovedan
za 1. december, takrat je tu in
tam res stala kakšna stojnica.
Potem so zraven kapljali še
danes ta in jutri oni trgovec,
nekateri so sploh obupali in
pospravili stojnice. Spet tretji
niso niti poskušali, lepo čaka-
jač na toplem in na potrošni-
kove denarce. Vseh seveda ne
gre metati v isti koš, par posa-
meznikov se je resnično potru-
dilo in kupcem ponudilo izdel-
ke, ki v teh dneh gredo za med,
zato se tudi ne pritožujejo nad
izkupičkom. A da se brez muje
še čevelj ne obuje, je očitno
jasno samo nekaj žalskim in še
to zasebnim trgovcem. Zago-
tovo ni prijetno ves dan čepeti
na mrazu in čakati na kupce,
toda če so se Žalčani lotili
uličnega sejma, potem najljo
sejem vsaj približno takšen,
kakršnega so naj avl j ali z veli-
kim pompom. Ljudje gredo na
led samo enkrat.
Sicer pa se sezona uličnih
sejmov šele pričenja. V Slo-
venskih Konjicah se bo začel
jutri, 17. decembra ob 16. uri,
vsaj na prvi pogled se obisko-
valcem obeta lepa podoba, saj
bodo sejem organizirali
v enotnih in lično izdelanih le-
senih hišicah. Sejem bo trajal
do 31. decembra. Ulični sejem
odpirajo jutri tudi Vclenjčani.
Na Titovem trgu bo do 26. de-
cembra odprtih približno 50
stojnic. V Celju pa se je ulični
sejem začel včeraj, 15. decem-
bra in bo trajal do 29. decem-
bra. Celjski sejmi, ki tudi letos
organizirajo predpraznični se-
jem, so v mesto ob Savinji pri-
vabili približno sto prodajal-
cev. Ti so stojnice postavili na
Glavnem trgu, po Prešernovi
in Gubčevi ulici ter pred ki-
nom Metropol. V ulični sejem
pa naj bi se vključile tudi po-
samezne trgovine, kjer so se
pretekla leta pritoževala zara-
di stojnic pred svojimi vrati.
IB
Foto: EDI MASNEC
Res sramotna podoba žalskih sejemskih stojnic.
Pravočasno
o nadaljnjem
šolanju
Na Srednji tehniški šoli
v Celju so pripravili zgodnji
informativni dan za učence os-
novnih šol.
Dijaki Srednje tehniške šole
so pod mentorstvom profesor-
jev osnovnošolcem predstavili
predmetnike in izvenšolske
dejavnosti. Z razstavami in
filmskimi posnetki so jim pri-
kazali svoje delo in jim razka-
zali šolo. Vse enote so pripra-
vile tudi pestre kulturne pro-
grame. Udeleženci informativ-
nega dne so pohvalili takšen
način obveščanja osnovnošol-
cev in njihovih staršev o mož-
nostih nadaljnjega šolanja.
S tem namreč dobijo dovolj
zgodaj informacije o šolah, da
se lažje odločijo za vpis nanje.
Le kaj je redkvi?
Leto 1993 se bo v spomin zapisalo tudi kot leto nenavadnih,
velikih ali številnih »darov narave«. Spomnimo se neverjetne
letine gob, pa velikih, čudno raščenih korenov, pese, krom-
pirja... Tokrat je na vrsti še črna redkev. Zrasla je na njivi
Rezike Zimšek v Lopati: »Lepa letina je bila, ampak ta redkev je
večja od vseh, kar sem jih kdaj videla.« Bo kar držalo, saj meri
v premeru preko 20 centimetrov, težka je pa tudi blizu treh .
kilogramov. Le kaj je letos redkvi?	Foto: EDI MASNEC
Preboldski otroci na kaseti
v nedeljo je bila v preboldski cerkvi promocija kasete, ki jo je
pred kratkim izdal otroški zbor župnije sv. Pavel. Na kaseti je
12 pesmi, od tega šest božičnih, šest pa otroških z nabožno
vsebino.
Zbor šteje 31 mladih pevcev, ki ga sestavljajo otroci od l.do
8. razreda. Vodi ga Jože Škorjanc, ki je na kaseti poskrbel za
glasbeno spremljavo, dirigentka pa je Karmen Zazijal. Promo-
cija je bila lep kulturni dogodek z bogato vsebino in je privabila
številne poslušalce. Tudi kaseta sama je lepo opremljena, pos-
neli pa so jo v studiu »Coda«, novembra letos. Mladi pevci se
zahvaljujejo številnim sponzorjem, saj brez njih kasete ne bi
bilo.	T. T.
Modernizacija bolnišnice
Prostovoljni prispevek za modernizacijo bolnišnice je
daroval:
Franc Kapus, Latkova vas Ill/a, v znesku 2000 SIT,
namesto cvetja na grob za pokojno Završnikovo mamo.
Št. 50 - 16. december 1993
15
Zvestoba za zvestobo
Pri Biarovilt na Rečici toiirat drugače
Najbolj veseli smo, ko spoz-
navamo, da je naš časopis dru-
žinski. Čeprav z zlatim spo-
minkom zvestobe nagradimo
le enega dolgoletnega naročni-
ka, lahko na obisku od vsake-
ga družinskega člana posebej
slišimo, zakaj imajo radi Novi
tednik. In veseli nas tudi, ko
povedo, da časopis prebirajo
vsi v družini.
Vse to smo izvedeli pri dru-
žini Bider na Rečici ob Savinji,
ko smo obiskali mamo Marijo.
Pri Bidrovih smo sicer bili že
večkrat, večinoma delovno.
Skupaj smo spremljali že več
inovacij, ki so sicer »izključno
moška stvar«, kakor so pouda-
rile Bidrove ženske. Pri njih
smo bili tudi na obisku in kle-
petu z avtobusom naših pot-
nic, naključnemu mimoidoče-
mu pa se v poletnih mesecih
oko zagotovo ustavi na prele-
pih rožah, ki krasijo okna do-
mačije v zaselku Dol Suhi pri
Rečici.
Bidrflvi so torej že naši stari
znanci. »Izlet 100 kmečkih
žensk pred 10 leti je bil res
fajn,« se spominja Marija.
» V vseh naših akcijah sodeluje
snaha. Ves čas smo bili naro-
čeni na precej časopisov, še se-
daj jih ogromno prejemamo.
Nekaterim v družini že kar
zmanjkuje časa za branje. No-
vi tednik pa kar vsi radi prebi-
ramo, saj v njem izvemo še
največ iz naših krajev.« Le re-
klame - nad njimi se Marija
hudo pritožuje. Pa ne le v na-
šem časopisu, preveč jih je tu-
di drugod.
Marijino življenje je bilo
v preteklih letih zaznamovano
z delom, če je ujela prost tre-
- nutek, pa je rada brala. »Samo
garanje in garanje je bilo cele
dneve. Drugega nam ni bilo
hudega, če pa se spomnim vse-
ga dela, mi je kar hudo. Na
srečo je danes stoodstotno
drugače. Zanimivo bi bilo, ko
bi prišli nazaj naši predniki.
Bi sploh vedeli, kam so prišli,
ko se je vse tako spremenilo?«.
Življenje na Bidrovi kmetiji
je bilo malce drugačno kot
drugod. Vedno so bili na nek
način povezani z novostmi.
»Se še spomnim, ko smo prvi
v vasi kupili kultivator. Ljudje
so se nenehno »špodelali« in
smejali, čez nekaj let pa so ga
že vsi imeli. Podobno je bilo
z drugimi stroji. Takrat, ko
smo kupili zamrzovalno skri-
njo, smo velikokrat slišali, da
bomo tako kot v Nemčiji kma-
lu vsi bolni na želodcu. Ni mi-
nilo veliko časa, pa so imeli
skrinje že v vseh hišah,« se je
nasmejala čila 82-letnica z Re-
čice. »Eh, sem že v taki staro-
sti, da se mi ni treba kaj po-
sebnega >troštati<,« je spomni-
la na svoja leta, dasiravno jih
na zimaj ne kaže. Za prihodnja
leta Mariji v Novem tedniku
sicer ne moremo obljubiti
manj reklam, zato pa bo veliko
branja, ki ga ima najraje. Sicer
pa se bomo pri Bidrovih zago-
tovo še videvali.
URŠKA SELIŠNIK
Večer glasbe in plesa
Tudi-letos se bo UPI - ljudska univerza Žalec vključila
v številne prednovoletne prireditve. V torek, 21. decem-
bra, vabijo otroke ter odrasle na Večer glasbe in plesa.
Prireditev bo v telovadnici žalske osnovne šole, začela
se bo ob 17. uri. Najprej se bodo obiskovalcem predstavile
plesne skupine Plesne šole'Žalec, zatem pa bodo v Žalcu
gostovali celjski šolarji z'lutkovno igrico Trdoglavček.
Približno ob 18. uri je svoj prihod v telovadnico obljubil
dedek Mraz, prireditev pa bodo zaključili plesalci Plesne
šole Žalec z revijo. Z za ples in zabavo bo igral ansambel
Mix-Max.
IB
Zbiralci v Palci
v nedeljo, 19. decembra, se
bodo v velenjskem hotelu Pa-
ka srečali zbiralci. Srečanje
pripravlja velenjsko društvo
zbiralcev znamk, starega de-
narja in etnografskih pred-
metov.
Na srečanju bodo izmenjali
izkušnje, hkrati pa bo to pri-
ložnost za obogatitev in dopol-
nitev zbirk ali prodajo vsega,
kar zanima ljubitelje te dejav-
nosti. Nedeljsko srečanje v Pa-
ki se bo začelo ob 8. uri.
US
Srečanje kovinarjev
Pred kratkim so se v Velenju srečali učenci, ki so se v letih 1959-62 v Chrommetalu izobraže-
vali v kovinarski stroki.
To kovinarsko podjetje so ustanovili na pobudo Nestla Žganka, prvi direktor je bil Franjo
Korun, tehnični vodja pa Ivan Novak. Chrommetala že davno ni več, letos so podrli tudi objekte,
zgrajene z udarniškim delom. Tam sedaj raste trgovska hiša s poslovnimi prostori. Nekdanji
učenci, ki so se po 31 letih spet srečali, so predvsem obujali spomine. Celodnevne gradnje,
nenehno udarniško delo... Pravzaprav se lahko vprašamo, kdaj so ti povojni graditelji Velenja
sploh našli čas za svoje življenjske družice in za ustvarjanje družin, »luksuza« pa tako niso
poznali. Danes je seveda drugače, so ugotavljali nekdanji sošolci.	LOJZE OJSTERŠEK
Pravice najemnikov stanovanj
v času denacionalizacij je
marsikatera stanovanjska hiša
zamenjala lastnika, stanovalci
pa so ostali. A naj bodo lastni-
ki novi ali še naprej isti, to ni
toliko pomembno. Vsi tisti, ki
stanovanja nismo odkupili,
moramo plačevati najemnino,
torej smo najemniki stano-
vanj. In najemniki imamo po-
leg z zakonom določene dolž-
nosti tudi svoje pravice. Ker
pa vsi najemniki ne bodo pro-
učevali zakonov in se sezna-
njali s svojimi pravicami, je
Skupščina občine Celje usta-
novila »Svet za varstvo pravic
najemnikov stanovanj« (v na-
daljevanju - Svet), ki naj bi šči-
til njihove pravice.
Svet bo spremljal gibanja
najemnin za vse vrste stano-
vanj in predlagal najvišje do-
pustne najemnine v občini.
Spremljal bo, kako lastniki
stanovanj uresničujejo obvez-
nosti, ki izhajajo iz sklenjenih
najemnih pogodb, ter uresni-
čevanje medsebojnih obvezno-
sti med lastniki in najenmiki,
ki nastajajo pri uporabi stano-
vanja in skupnih prostorov
v hiši, pobiranje in plačevanje
najemnin, opravljanje dovo-
ljenih dejavnosti v stanovanju,
oddajanje prostorov v podna-
jem, varstvo pravic stanoval-
cev in vse druge obveznosti
lastnikov in najemnikov, ki jih
določa zakon.
Seveda pa Svet za varstvo
pravic najemnikov ni nekak-
šen policijski organ oziroma
organ prisile. Na podlagi svo-
jih ugotovitev bo sprejemal
stališča, priporočila, predloge
in pobude ter jih posredoval
skupščini občine, izvršnemu
svetu, upravnim organom in
inšpekcijskim službam, torej
vsem tistim, ki naj zagotovijo
varstvo pravic najemnikov.
Svet ima devet članov iz vrst
najemnikov stanovanj v obči-
ni. Člane so predlagale krajev-
ne skupnosti in občinski
upravni organ, ki vodi register
stanovanj.
Organ, ki je zadolžen za zaš-
čito pravic najemnikov stano-
vanj, torej končno imamo.
Imamo tudi veliko novih last-
nikov stanovanjskih objektov
in novih upravljalcev hiš. Od
dobre volje najemnikov pa je
odvisno, kako pogosto bodo
izkoristili možnost strpnega in
po pravni poti uvel javnega na-
čina reševanja problemov.
JANKO KOŠTOMAJ
Rečičani
o
samoprispevku
Nedelja, 19. decembra,
bo pomemben dan za KS
Rečica ob Savinji. Takrat
se bodo krajani na refe-
rendumu odločali o uved-
bi petega krajevnega sa-
moprispevka.
S samoprispevkom naj
bi Rečičani v prihodnjih
štirih letih zbrali 26 mili-
jonov tolarjev, denar pa
bodo porabili za asfalti-
ranje in preplastitve cest,
javno razsvetljavo, naba-
vo kontejnerjev, ureditev
dveh avtobusnih postaja-
lišč in pomoč pri nabavi
gasilskih vozil.
US
Kako do vode?
v Šmarju se bojijo priiiodnjega leta
Po letošnji ponovni kata-
strofalni suši se v šmarski
občini lotevajo temeljitejše-
ga reševanja oskrbe z vodo.
Med najbolj prizadetimi
kraji se pojavljajo Drevenik,
Log in del Dobovca, Kozje,
Pečica, Kamna Gorca, Mo-
čle, Rakovec, Bodrež, Brezo-
vec, Babna Reka, Gora, Brda
in Bukovje. Problem zago-
tavljanja pitne vode za Do-
bovec že rešujejo, čez zimo
bodo poskusili rešiti Kozje,
v krajih, kjer širitev vodovo-
da ni smiselna, pa naj bi za-
čeli graditi vodnjakev. Po
načrtih naj bi se jih lotili
marca, in to s sofinancira-
njem iz občinskega prora-
čuna.
Gasilska društva so letos"
opravila kar 546 prevozov, iz
proračuna pa so zato name-
nili 1,7 milijona SIT (za po-
trebe občanov na Boču ter
Vetmiku oktobra še 86 tisoč
SIT). Občanom so tako pri-
peljali nad 2,5 milijona li-
trov vode, plačali pa so več
kot tretjino celotnega
zneska.
O problematiki so se pred
dnevi pogovarjali tudi na se-
stanku občinske vlade.
BJ
Novi tednik nagra\u\e zvestobah
Nagrada 10 tisočemu in vsakemu^ 10, novemu naročniku
Spoštovani bralci!	% -	.#
Akcija'IŠČEMO 10 tisočega naročnik^ Whitro bliža koncu. lOŠisoči I
naročnik bo dobil barvni TV z videorel^prderj^m. 9999. in 100($f harc^nik
pa bosta Novi tednik prejemala do sm^i brezj^lačno.
Tisti, ki se boste naročili na Novi tednik, boste^meli, skupaj j0bstalim§
naročniki tudi možnost, da pridete v firiple žreŠjpnja velike Nijgradne^gre
Nissan Micra, ki bo v sredo 8. decembra, Kar f&O naročnikov bo prišl^p v ožji
izbor za bogate nagrade, ena od
njih je tudi osebni avto Nissan micra.
Do zaključka akcije bomo vsakemu desetemu novemu namčniku Novega
tednika podarili majico in kapo NT&RC.
Noben tednik vam ne nudi toliko ugodnosti kot NČivi
TEDNIK:
-	mesečno plačevanje naročnine s-položnlcami, ki jih polZ/e/rip Jo dom
-	letno izide 52 številk Novega t&dnika, naročniki jih plačajo 1^47
-	naročniki brezplačno prejemajo mesečnik Tednikova Betica, lore/ še 12
časopisov, namenjenih doniu, družini, prostemu času, noiiijerriin razvedrilu.
-	naročniki brezplačno prejmejo vse posebne hdaje Novega tednika,
namenjene posebnim akcijam kot so šport, kultura, sejmi, itd.^ kar je v
povprečju še 6 dodatnih časopisov fefno
-	naročniki imajo pravico do enega brezplačnega i^alega oglasa letno in
50% popust za čestitko po željah na Radiu Celjšm
Smo Vas prepričali? Ce je tako/ izpolnite priloženo naročilnico^in jo pošljite
na naslov:
NT&RC, Prešernova 19, naročniški oddelek, ^3000 Celje
NE POZABITE NOVI TEDNIK NAGRAJUJE ZVESTOBO.
Št. 50 - 16. december 1993
116
Naslov bo senzacija
Mile Sadžali o pričalfovaniih na nedeljsifem finalu državnega
prvenstva v iudu — Brez poškodovanega Čuka In kaznovanega
Anderleta
Za nov naslov državnih pr-
vakov v nedeljo judoisti Iva
Reye na domačih blazinah po-
trebujejo zmagi proti Impolu
in Olimpiji. Brez poškodova-
nega Čuka, ki prav za zadnji
turnir državnega prvenstva
napoveduje uradni zaključek
bogate kariere, in kaznovane-
ga Anderleta, so njihove mož-
nosti bistveno zmanjšane,
a optimizma v celjskem taboru
vendarle na manjka.
»Da, težko bo. Naslov bi bil
že kar mala senzacija, toda
s pomočjo navijačev nam lah-
ko uspe. Premagati moramo
obe ekipi, bolj realen pa je
uspeh proti Olimpiji, ki bi nam
prinesel 2. mesto. Letos smo že
osvojili pokalno prvenstvo in
bomo ne glede na nedeljski
razplet nastopili v evropskem
pokalu, tako da tudi kakšen
poraz ne bo tragedija.« je
o pričakovanjih spregovoril
21-letni Mile Sadžak, ki je
v kategoriji do 78 kg novi up
celjskega juda.
Kakšen je načrt po posa-
meznih kategorijah?
Proti Impolu računamo na
zmage Koširja (do 60 kg), Bel-
trama (71 kg), Spasoviča (do
95 kg), četrto točko pa naj bi
prispeval sam. Nič ni zaneslji-
vega, možnosti so izenačene,
odločala pa bo trenutna dnev-
na forma. V ekipi bodo še Ru-
dolf (65 kg), Imamovič (86 kg)
in Petelinšek (nad 95 kg), nji-
hove možnosti pa so večje
v dvoboju z Olimpijo.
Letos vas pestijo poškodbe.
Mar je to povsem normalno?
V zadnjih tednih nas sprem-
lja nesreča. Cuk bi seveda pri-
speval zanesljive točke z ipo-
nom, tako pa... Judo je pač"
šport, ki terja veliko poškodb
in tudi sam sem večkrat poči-
val zaradi bolečin v obeh ko-
molcih, ki so posledica pogo-
stih padcev.
Cuk in Anderle se bosta po-
slovila, brez obeh pa bo ekipa
močno pomlajena. Kakšna je
prihodnost Iva Reye?
Nekaj časa bomo še potre-
bovali pomoč tujcev, posebej
v težjih kategorijah. Osebno
sem vse podredil državnemu
prvenstvu, ki bo februarja
1994. Zmaga bi pomenila uvr-
stitev v reprezentanco in na-
stope na turnirjih za svetovni
pokal. Po novem pravilniku je
to prvi korak za uvrstitev na
EP ali SP, norma pa je težko
dosegljiva: dve zmagi na tur-
nirju najvišje kategorije.
Vsak boljši tekmovalec slovi
po posebnem metu: kaj je spe-
cialnost Mileta Sadžaka?
Bočni met, ki pa ga moram
še izboljšati. Gre za kombina-
cijo prijemov, na koncu pa
s svojo težo potegnem nasprot-
nika na blazino. V zadnjem ča-
su se moram pošteno potrudi-
ti, da mi met v celoti uspe.
Klubi snemajo vsa večja tek-
movanja in potem študirajo
taktiko posameznikov, tako da
je bolj kot kdaj koli poprej po-
trebno izpopolnjevanje.
Celjski judo doživlja raz-°
cvet. Kako dolgo še?
Drugi vodilni klubi imajo
svoje dvorane, naša želja pa je
gradnja prizidka k osnovni šo-
li Fran Roš. Zdaj moramo bla-
zine vselej postavljati in na
koncu pospraviti, kar nam
vzame skoraj pol ure, v last-
nem objektu pa bi imeli stalen
tatami. Problem je seveda de-
nar, kajti volje imamo dovolj.
Tudi za naslov prvaka.
ZELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Mile Sadžak (zgoraj) bo po odhodu starejših tekmovalcev
prvi mož Iva Reye.
Penal Zvezdaš Pink Šport 1993 (z leve): dr. Igor Kos, Zlatko Koren, Vlado Bojovič, Bojan Majal,
Dare Kopitar, Aleš Pečnik (stojijo), Vlado Rajkovič, Karli Majcen, Goran Savič in Matjaž
Zendzianovsky (čepijo). Manjkajo: Mitja Marinček, Bojan Bevc in Ignac Filipovič.
Meseci malega nogometa
Med dvoranskimi športi bo v naslednjih tednih prevladoval
mali nogomet — Sportkiub prvak MNZ Celje, v soboto In
nedeljo finale revialnega pokala
v naslednjih tednih bodo po
številnih dvoranah turnirji
v malem nogometu, ki se pri
nas igrajo po mednarodnih
pravilih s štirimi igralci v po-
lju in aktivnim vratarjem,
drugod pa je veliko bolj razšir-
jena igra na hokejskem igrišču
z bando in goli velikosti 5x2
metra.
V soboto bodo v Celju sreča-
nja zadnjega del vzhodne sku-
pine zimskega prvenstva NZS.
Nastopa večina prvoligaških
moštev, tekmovanje pa je bolj
propagandnega pomena, kajti
razkorak med velikim in ma-
lim nogometom se je zelo po-
večal. Specialisti za mali no-
gomet bodo tako v soboto in
nedeljo zbrani v Murski Sobo-
ti, kjer bo finalni turnir 8. slo-
venskega revialnega pokala.
Nastopilo bo 16 ekip, med
njimi tudi Penal Zvezdaš Pink
Sport iz Celja (drugi po red-
nem delu) in Oplotnica (sed-
ma), preostale ekipe s Celjske-
ga pa so v predtekmovanju za-
sedle naslednja mesta: 23. Fori
(Skale), 25.Goldhom (Laško),
26. Pelikani (Celje), 40. Straus
88 (Šmarje) in 43. Rebus (Ro-
gaška Slatina); nastopilo je 68
ekip.
Penal Zvezdaš se je letos pe-
tič udeležil SRP-a in se vselej
uvrstil v zaključni del. Lani so
bili drugi, kar je leta 1986 na
finalu v Golovcu uspelo še
Manchestru iz Žalca. Penal je
bil ustanovljen leta 1960, tri
leta pozneje se je začela celj-
ska liga, Zvezdaš pa je prvo
uradno tekmo odiral leta
1993. Pred petimi leti je prišlo
do združitve obeh ekip, kajti
pri Penalovi igralci so bili
v rahlem zatonu (Hribemik,
Štancer, Kuder, Bojovič),
Zvezdaša pa so povečini se-
stavljah aktivni nogometaši,
ki so imeli pogosto prepoved
igranja malega nogometa.
Zdmžena ekipa je v zadnjih
šestih letih brez konkurence
najboljše malonogometno mo-
štvo v Celju in okolici (osvojili
so štiri zimska in tri letna pr-
venstva), v Murski Sot>oti pa
znova pričakujejo visoko uvr-
stitev. Četrtfinalno skupino
ocenjujejo kot ugodno in raču-
najo na napredovanje, ki je za-
gotovljeno prvi in drugi ekipi.
V nadaljevanju bodo igrali na
izpadanje, za nastop pa so
dvakrat tedensko trenirali -
v Storah in Celju. Po podatkih
natančnega vodje ekipe dr.I-
gorja Kosa, ki je zasebno veli-
ki ljubitelj nogometne statisti-
ke, letno odigrajo okoli 60
uradnih in 30 prijateljsl^
tekem.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Uradni prvak MNZ Celje
v malem nogometu je Sport-
kiub iz Velenja, ki je v soboto
na prvenstvu v Žalcu prema-
gal šentjurski Juventus s 4:0
in Rebus iz Rogaške Slatine
z 10:4 (dvoboj poražencev se
je končal z neodločenim izi-
dom 4:4) in bo februarja 1994
na Ptuju nastopil na finalu dr-
žavnega prvenstva.
Črepinle za nnale
Med podpisom pogodbe med
Hokejskim klubom Celje in
podjetjem za gradnjo montaž-
nih hiš Inntal iz Petrovč je
osebje hotela Turška mačka
(ne)hote dvakrat simbolično
razbilo kozarce, direktor po-
krovitelja in bodoči predsed-
nik kluba Milan Lukič pa je
napovedal: »Pogodbo smo
sklenili do 31. decembra 1994,
toda že zdaj je jasno, da jo
bomo podaljšali.«
Celjani so pred desetimi
dnevi ostali brez Mihaila Šu-
binova, ki je bil po ocenah
vseh strokovnjakov najboljši
branilec prvenstva, a se mu je
trener Krikunov zaradi neka-
terih slabosti odrekel. Subinov
je v Celju hitro našel krog
»prijateljev«, eden zasebnih
trgovcev pa je bil celo njegov
pokrovitelj. A je svoj del ob-
veznosti izpolnil v »tekoči va-
luti« in Subinov je na tekmo
z Bledom prišel na majavih
nogah.
Krikunov ga je tedaj odstra-
nil iz ekipe, medtem pa se je
Subinov tudi vrnil v Rusijo, od
koder naj bi danes prišla dva
nova igralca. Glede imen je
celjski trener skrivnosten, od-
ločil pa se je za branilca in
napadalca. «Poškodovani
Hrušov bo nared v začetku ja-
nuarja, z novincem pa bomo
okrepili konkurenco med tuj-
ci. Eden bo moral na tribune,
to pa bi bila lahko naša nova
kvaliteta v boju za finale
končnice,« pravi Krikunov.
ŽELJKO ZULE
Veliko pravilnili napovedi
Tudi 17. kolo športne stavnice ni bilo preti-
rano težko, kajti med 127 kuponi je bilo 20
pravilnih napovedi: Gorenje-Pivovama Laško
2, Kranj-Žalec 1, Kraški zidar-Polzela 2, Elek-
tra-Radgona 1, Rudar-Publikum 1.
Nagrajenci: Robert Podlipnik iz Velenja
(5000 tolarjev), Marjan Žaler iz Štor (3000
tolarjev) in Miran Hrženjak iz Celja (2000 to-
larjev). V naslednjem kolu pri četrtem paru
ugibate uvrstitev judoistov Iva Reye na DP, pri
petem paru pa uvrstitev Penal Zvezdaša na
zaključnem turnirju revialnega pokala, sistem
pa je naslednji: A = izpad v predtekmovanju ali
v četrtfinalu, B = polfinale, C = finale.
Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko-
šarkarski tekmi tip O pomeni podaljšek) bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
18. decembra, ah če bodo v soboto najkasneje
do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v na-
šo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19,
63000 Celje, s pripisom Golding loto.
VIDEOTEKA
"SOVA"
Šlandrov trg 4
( nasproti gledališča )
ODPRTO:
delavnik od 9. do 12. in 13. do 20. ure
sobota od 8. do 14. ure
Oblakova 9, Celje
(med bolnišnico in
tehniško šdo)
tel.: 28-706
-	smučarski kombinezoni, '
bunde, hlače,
jakne, rokavice, kape, itd.
-	vrhunske bunde
GORETEX
-	vse za SNOWBOARD
V ■	^
1.	Odbojka (Ž): Celje-Paloma	1 2
2.	Rokomet (m): Norveška-Slovenija	1 O 2
3.	Košarka (m): Pivovarna Laško-Slivnica	1 O 2
4.	Judo: Ivo Reya na SP	1. 2. 3.
5.	Mali nogomet: PZ na finalu SRP	ABC
Ime in priimek:
Naslov:_
Ob koncu leta 1993 še
SPEKTAKEL V
MALEM NOGOMETU
soboto, 18. 12. od 12.00 do 22.00 bo v dvo-
rani Golovec zaključni turnir vztiodne sku-
pine za državno prvenstvo v malem nogo-
metu.
12.00 Maribor Branik : Era Šmartno
12.50 Rudar: Potrošnik
13.40 Avto Bum : Mavrica
14.30 PUBLIKUM : MURA
15.30 Maribor Branik : Rudar
16.20 Era Šmartno : Mavrica
17.10 Mura : Avto Bum
18.00 PUBLIKUM : POTROŠNIK
18.50 Mavrica : Mura
19.40 Avto Bum : Potrošnik
20.30 Rudar: Era Šmartno
21.20 PUBLIKUM : MARIBOR BRANIK
Generalna pokrovitelja:
OBMOČNA ENOTA CEUE
Št. 50 - 16. december 1993
17
Kladivarju atletska krona
y naJboU uspešni sezoni v zaUnJIh aveh aesetleWh In pol so oeUskI atleti In
atletinje na DP osvojili 110 kolajn — Kocuvan slovenski atlet leta
Atletsko leto 1993 je bilo za
Kladivar Cetis najbolj uspešno
v zadnjih dveh desetletjih in
pol,- dovolj zgovorne pa so šte-
vilke: mladinke so tretje
v Evropi, Miro Kocuvan je
najboljši slovenski atlet leta,
na posamičnih državnih pr-
venstvih so Celjani skupaj
osvojili 110 kolajn (45 zlatih,
40 srebrnih in 25 bronastih),
člani in mladinke pa so ekipni
prvaki.
Kraljica športov je po dol-
gem času spet ponos športnega
Celja, iz atletskih vrst pa pri-
haja 28 od skupno 62 celjskih
športnikov s kategorizacijo.
Najodmevnejše priznanje je
prišlo kar iz Olimpijskega ko-
miteja Slovenije, ki je Celju za
27. maj 1994 zaupalo orgcUii-
zacijo olimpijskega teka Vivi-
cita. Podobne prireditve bodo
na ta dan po vsem svetu, mesto
ob Savinji pa bo s štadionom
Kladivarja središče slovenske-
ga olimpijskega gibanja.
V novo sezono bodo,v celj-
skem taboru štartali v enaki
zasedbi, napovedana vrnitev
šprinterke Jerneje Pere pa se
je izjalovila. ŽAK Ljubljana
zahteva za naše atletske raz-
mere astronomskih 10.000
mark odškodnine, čeprav sta
kluba pred leti sklenila dogo-
vor, da je Perčeva v času študi-
ja le posojena tekmovalka
Ljubljane. Pri drugih presto-
pih se je prav tako zataknilo
pri denarju, ki bo še kako po-
treben za osrednja mednarod-
na nastopa v letu 1994.
Moška ekipa članov bo maja
v Malagi (Španija) sodelovala
na pokalu evropskih klubskih
prvakov, mladinke pa že tret-
jič zapored na enakem tekmo-
vanju, ki bo septembra v Cari-
gradu. Za najboljša posamez-
nika Mira Kocuvana (TO mu
po premestitvi v celjsko vojaš-
nico omogoča nemoteno vad-
bo) in Renato Strašek (po ope-
raciji komolca je začela s tre-
ningi) bo poglavitni cilj sezone
avgustovsko EP v Helsinkih,
za Grego Cankarja (namesto
Strožerja je zdaj njegov trener
Djordjevič) pa MSP sredi juli-
ja v Lizboni.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Osrednji atletski prireditvi
v Celju z letnico 1994 bosta
absolutno državno prvenstvo
in mednarodno prvenstvo ve-
teranov, ki bo obenem tudi
tradicionalni Dan celjske atle-
tike.
Priznanji za atleta leta bosta
dobila Miro Kocuvan (na sliki)
in Brigita Bukovec.
Now zagon akrobatov
v hovk zimi imajo velike načrte tudi akrobati Monta Celje, ki
imajo v svoji sredi reprezentančnega trenerja Franca Grahka (v
klubu mu pomaga še Bojan Baje) in člana perspektivne selekcije
iVndreja Kramerja.
Vadbeni prostor so jim na Rogli odmerili na Ostruščici II,
v primeru ugodnih snežnih razmer pa bi trenirali tudi na Celjski
koči. Za naslednje obdobje so značilni predvsem velikopotezni
gradbeni načrti, z novimi objekti pa bodo brez konkurence
vodilni center v Sloveniji. Na Rogli bodo na spodnji strmini
Mašin žage zgradili poligon s homologizacijo FIS, na Šmartin-
skem jezeru pa spomladi dokončali prvi poligon v državi za
skoke v vodo. Na večji napravi bo možna izvedba tudi najbolj
zahtevnih skokov, manjša pa bo namenjena začetnikom.
V klubu imajo trenutno 40 naraščajnikov, tekmovalni program
pa je v celoti odvisen od snežnih razmer.
Kegljaškl Babilon
Minuli teden se je v Golovcu s kvalifikacijami začel kegljaški
turnir TOP 16, na katerem bo do konca leta skupaj nastopilo
okoli 200 kegljačev in kegljavk. Neposredni udeleženci zaključ-
nega dela (8. in 9. januarja) so kandidati za SP, iz kvalifikacij pa
se bo po rezultatu uvrstilo enajst posameznikov in deset keg-
ljavk. Po lanski uspešni premieri so se celjski organizatorji
odločili za razširitev finalnega dela z osmih na šestnajst udele-
žencev, moški del turnirja pa so tudi kvalifikacije za uvrstitev
v reprezentanco za SP.
panorama
Košarka
Slovenska liga
Moški — l.kolo: K. zidar-
Polzela 57:62 (25:32); gostje
zadnjih sedem minut niso do-
bili icoša: Petranovič 19, Sta-
vrov 13, Stegič, Cizej, Urbani-
ja 8, Govc 4, Rovšnik 2. Tri-
glav-Rogaška 91:81 (43:48);
Tišma 18, Sušin, Petovar 15,
Jurkovič 14, Tabak 9, Sedmi-
nek 8, Voh 2, zaradi poškodbe
je manjkal Novakovič. Helios-
Comet 86:67 (50:29); po 2:6 ie
bil izid kar 26:7 in razlika nato
ni skopnela: Gole 19, Železni-
kar 16, Benič 13, Mijovič 11,
Šporar 5, Vujisič 3. Vrstni red:
Helios, TMglav, Slovan, Polze-
la 2, K. zidar, Satex, Rogaška,
Comet 1.
Ženske — 12. kolo: Rogaška-
Celje 68:76 (33:36); domače so
močno oslabljene doživele
drugi zaporedni poraz; Vida-
kovič 23, C. Jezovšek 21, Po-
točnik 14, Šega 6, Stiplošek
4 za domače, Polutnik 28, Haj-
dinjak 18, Obrovnik 12, Jurak
11,	Vodopivec 5, Škedelj 2. Co-
met-Ilirija 70:84 (29:45); peti
zaporedni poraz Konjičank:
Novak 25, Virant 15, Sporar
12,	U. Groleger 8, Temnik 6,
Baraga 4. Zaostala tekma 9.
kola: nirija-Rogaška 71:70
(31:33); Cupahin 21, Potočnik
14, Jezovšek 11, Kokolj 9, Šega
9, Vidakovič 5. Vrstni red: Ro-
gaška, Odeja 22, Ježica ml. 21,
Ilirija 18, Celje 17, Comet,
Kranj 15, Slovan 14.
II. slovenska liga
Moški - 17. kolo: MIK Pre-
bold-PiVovama Laško 52:120
(33:51); Štah 15, Vasiljevič 11,
Pur 8 za domače, Prelič 33,
Blagotinšek 31, Zdolšek 22 za
goste; Ruše-Celje 78:88
(34:42); po 11. januarju 1992
-	zmaga proti Mariboru (82:86)
-	in 28 zaporednih porjizih prvi
uspeh Celjanov v gosteh:
Čmer, Strašek, Jurak po 19;
Elektra-Radgona	95:91
(51:45); Mlinšek 25, Tajnik 20.
Vrstni red pred zadnjim ko-
lom: P. Laško 33, Slivnica 32,
Elektra 30, Radgona 29, Rviše,
Starše 23, Bistrica 22, MIK
Prebold, SI. Gradec, Celje 21.
III. slovenska liga
12. kolo: Podčetrtek-Hrast-
nik 78:77, Comet B-Rogla
60:95, Kemoplast-Feniks
80:85, BP-Rudar 81:68. Vrstni
red: BP (s tekmo več) 23, Ke-
moplast 21, Feniks, Rudar 20,
Rogla 19, Hrastnik 17, Podče-
trtek 15, Comet B 12.
Odbojka_
SE liga
ženske - 5. kolo: Rijeka-Ce-
Ije 3:2 (10, -10, 8, -3, 12); Ce-
Ijanke so še četrtič izgubile
v tie-breaku, trener Jovič pa je
dejal: »Bržčas bi za zmago za-
dostovalo že golo pošiljanje
žog prek mreže.« 6. kolo: Mla-
dost-Celje 3:0 (1, 11, 7); oba-'
krat je manjkala Adžovičeva.
Vrstni red: Mladost 12, Tele-
ges, Olomouc, Olymp 8, Slavia
(P), Paloma, Brno 6, Bratisla-
va, Slavia (B) 4, Rijeka, Eger 2,
Celje 0.
II. slovenska liga
Moški - 10. kolo: Šempeter-
Čmuče 3:0 (8, 3, 11), Braslov-
če-Maribor 3:1 (5, 4, -11, 6).
Vrstni red: Brezovica 20, Šem-
peter 18, Kovinar 16, Črnuče
14, Izola 12, Braslovče, Beltin-
ci 10, Pionir ml, Maribor, Me-
žica 6, Salonit ml. 2, Mislinja
0.
Prvenstvo Celja
Končni vrstni red — moški:
Vizura 28, Železarna 26, Fran-
kolovo 22, Zlatarstvo K. 18,
Nivo, Kovinotehna 14, LB 12,
Kamen 6, Klima 4; ženske — L
liga: Kamen 30, LB 24, STŠ,
Klima, Kovinotehna, Dobrna
16, CID 14, Triglav 8, Nitka;
n. liga: Cetis, Top fit 26, Cin-
karna, Bolnišnica 20, Sugros
16, III. OŠ 8, Intereuropa 4,
SDK O, Lamida 12, Samohod-
ke 10 (obe ekipi sta nastopili
v samo enem delu tekmovanja .
in sta uvrščeni za vsemi ekipa-
mi, ki so odigrale oba dela).
Rokomet_
Slovenska liga
Moški — 11. kolo: Gorenje-
Pivovama Laško 12:21 (5:10);
Velenjčani so doma doživeli
poraz po skoraj poldrugem le-
tu: Plaskan 3, Ojsteršek, Oštir,
Tome 2, Krejan, Ocvirk, Ger-
man 1 za domače, Šerbec 6,
Ivandija, Pungartnik, Leve 3,
Načinovič, Tomšič 2, Jeršič,
Čater 1 Vrstni red po jesen-
skem delu: Pivovarna Laško
20, Slovan 18, Presad, Drava
12, Gorenje, Ajdovščina 11,
Prevent, Jadran, Rudar, Rib-
nica 10, Šešir, V. Nedelja 4.
Ženske: modra skupina
- 10. kolo: Branik-Velenje-
26:11 (10:5); Hudarin 4, Topic
3, Nojinovič 2, Špoljar, Kranjc
1. Končni vrstni red: Krim 15,
Kočevje 14, Olimpija 13, Mli-
notest 10, Branik 7, Velenje 0.
Bela skupina - 10. kolo: Kranj-
Žalec 23:21 (10:10); v odločU-
nem srečanju za napredovanje
so gostje klonile šele v pred-
zadnji minuti. Ob enakem šte-
vilu točk je odločal skupni izid
obeh tekem - 47:46 za Kranj:
Vujovič 9, V. Dolar 5, Kučera,
Kline 3, Zver 1. Končni vrstni
red: Burja 20, Kranj, Žalec 14,
Piran, N. mesto 6, Drava 0.
Hokej
Slovenska liga
Drugi del - 8. kolo: Inntal-
Olimpija 4:7 (1:2, 3:1, 0:4);
v zadnji tretjini so gostje v na-
tanko dveh minutah in pol do-
segli štiri gole, Jobe pa je sam
dosegel pet golov: Povečerov-
ski 2, Mrdženovič, Vnuk 1. 9.
kolo: Inntal-Triglav 9:4 (6:1,
3:0, 0:1); že v 2. minuti je bilo
3:0 za domače: Frolikov 3, Mi-
"lidragovič 2, Vnuk, Strašek,
Zaje, Mrdženovič, Rojšek 1.
10. kolo: Celje prosto: Vrstni
red: Olimpija 20, Inntal 15, Je-
senice 11, Bled 8.
Mali nogomet
Žimska liga NZS
Vzhod: Velenje - 3. kolo: Ru-
dar-Publikum 3:1, Mura-Era
Šmartno 1:4, Potrošnik-Ma-
vrica 6:4, Maribor-Avtobum
2:2; 4. kolo: Mavrica-Publi-
kum 2:4, Era Šmartno-Avto-
bum 3:2, Mura-Rudar 3:4, Po-
trošnik-Maribor 2:5. Vrstni
red: Rudar 8, Maribor 6, Pu-
blikum. Potrošnik, Era Šmart-
no 4, Mura, Avtobiun 3, Ma-
vrica 0.
Prvenstvo SI. Konjic
Vrstni red po jesenskem de-
lu - I. liga: Dobrava 15, Pelin
Loče, Vitanje 14, Bazar 12,
Draža vas 11, Blato, Stranice
10, Ecotip 9, Zlakova 9, Avto-
cesta, Oplotnica 7, Mako 1; O.
liga: DSV Draža vas. Nirvana
13, Žiče 12, Gabrovnik, Ljub-
nica 11, Blato 11, Unimont 10,
Zreče, P. Hojnik 9, PCS 8, Lo-
ška gora 7, Cobra 3. Prvaki so
še Konjice (HI. Uga in vetera-
ni) in Lipa (IV. liga).
Squash
Slovenska liga
Moški - 4. kolo: Hrast-Voj-
nik 5:0, Squashland-Velenje
5:0; 5. kolo: Squashland-Voj-
nik 5:0, Hrast-Velenje 4:1; 6.
kolo: M. Sobota-Vojnik 1:4
(zmagali: Bežan, Gubenšek,
Zupane, Žgajner), M. Sobota-
Velenje 0:4 (zmagaU: Vihar,
Salmič, Gradečak, Pavšek).
Vrstni red po jesenskem delu:
Squashland 12, Fittop, Konex,
. Hrast 8, Vojnik 4, Velenje 2, M.
Sobota 0.
Ženske - 4. kolo: Hrast-Voj-
nik 3:0, Sqtr^shland-Velenje
3:0; 5. kolo: Squashland-Voj-
nik 3:0, Hrast-Velenje 1:2
(zmagali: Vihar, Ferfolja); 6.
kolo: M. Sobota-Vojnik 0:2
(zmagali: Plajhner, Korošec),
M. Sobota-Velenje 0:2 (zma-
gali: Vihar, Tamše). Vrstni red
po jesenskem delu: Squas-
hland 12, Velenje 10, Fittop 8,
Vojnik, Konex 4, Hrast 2, M."
Sobota 0.
Četrtek, 16.12.
Kegljanje
Celje: ekipno DP za kadeti-
nje (17).
Košarka
Škofja Loka: Odeja-Roga-
ška (13. kolo ženske SKL,
20.30)-; Šentjur: Kemoplast-
BP (13. kolo m. moške SKL,
19).
Petek, 17.12.
Hokej
Ljubljana: Slavija-Inntal
(11. kolo SHL, 18).
Sobota, 10.12.
Kegljanje
Celje: finale DP pionirjev
(10).
Košarka
Polzela: Polzela-Comet (19),
Rogaška Slatina: Rogaška-
Slovan (2. kolo moške SKL,
20);	Rogaška-Kranj (18), Ce-
lje: Celje-Ilirija (17), Sloven-
ske Konjice: Comet-Odeja (14.
kolo ženske SKL (17); Celje:
Celje-Slovenj Gradec (19), La-
ško: Pivovarna Laško-Slivni-
ca (18.30), Maribor: Starše-
Elektra (17), Slovenska Bistri-
ca: Bistrica-MIK Prebold (18.
kolo n. moške SKL, 17); Slo-
venske Konjice: Comet B-Ke-
moplast (15), Trbovlje: Rudar-
Rogla (14. kolo in. moške
SKL, 19).
Mali nogomet
Celje: Maribor-Era Šmartno-
(12), Rudar-Potrošnik (12.50),-
Avto Bum-Mavrica (13.40),
Publikum-Mura (5. kolo zim-
ske lige NZS, 14.30); Maribor-
Rudar (15.30), Era Šmartno-
Mavrica (16.20), Mura-Avto
Bimi (17.10), Potrošnik-Publi-
kum (6. kolo, 18); Mavrica-
Mura (18.50), Avto Bum-Po-
trošnik (19.40), Rudar-Era
Šmartno (20.30), Publikvun-
Maribor (7. kolo, 21.20); Mur-
ska Sobota: Penal Zvezdaš-
Kolmanič (10.10), Oplotnica-
Black and White (1. kolo fina-
la revialnega pokala, 10.45);
Oplotnica-Penal Zvezdaš (2.
kolo, 15.45).
Odbojka
Celje: Celje-Paloma (7. kolo
srednjeevropske lige, 19.15).
Nedelja, 19.12.
Judo
Celje: zadnji turnir finala
DP z udeležbo Iva Reye, Impo-
la in Olimpije (od 10. ure
v dvorani OS F. Roš).
Kegljanje
Celje: Emo II-Krško (zao-
stala tekma 12. kola II. ženske
lige, 10).
Košarka
Podčetrtek: Podčetrtek-Fe-
niks (14. kolo IH. moške SKL,
16).
Mali nogomet
Murska Sobota: Kohnanič-
Oplotnica (9.10), Penal Zvez-
daš-Black and White (3. kolo
finala revialnega pokala, 9.45;
četrtfinale od 12.40, polfinale
od 15.00, finale ob 17.10).
Torek, 21.12._
Hokej
. Celje: Inntal-Maribor (12.
kolo SHL, 18).
NA KRATKO
Na uvodni tekmi svetovnega
pokala v akrobatskem smuča-
nju je Celjan Jože Ivačič med
izvedbo trojnega salta s tremi
vijaki padel in se hudo potol-
kel. Počivati bo moral najmanj
tri tedne in bo nared šele za
ameriško turnejo SP.
Po izbirni tekmi na Rogli je
dokončno določeno zastopstvo
za MSP v snowboardu. V ekipi
so tudi vsi štirje Zrečani: Sta-
ša Fijavž, Iris Vuk, Grega
Kranjc in Peter Grobelnik.
Kegljaški reprezentanci
Slovenije sta v obeh konku-
rencah zmagali na četveroboju
v Regensburgu, v ženski vrsti
pa je bilo kar pet članic Ema:
Kardinar 472, Tkalčič 433, Pe-
tak 425, Šeško 421 in Zupane
402.
Za nedeljsko kvalifikacijsko
tekmo za rokometno EP na
Norveškem se Tisljevi izbranci
pripravljajo v Celju, nastanje-
ni pa so v Laškem. Jedro ekipe
predstavlja osmerica asov Ce-
lja Pivovarne Laško: Pušnik,
Strašek, Leve, Čater, Šerbec,
Jeršič, Pungartnik in Tomšič.
Končano je šahovsko prven-
stvo Celja. Vrstni red: Železni-
ca 37,5, Kovinotehna 37, Zla-
tarna 32,5, Cinkarna 30,5,
Zdr.dom 23, Komunala, Aero
22, Sugros 19,5.
Četrta obletnica
celjske trdnjave
Pred točno štirimi leti so
celjski rokometaši doživeli
zadnji poraz v uradni tekmi
v Golovcu. Takrat jih je pre-
magalo Velenje (vodil jih je
celjski trener Rovšnik), ki je
letos spomladi slavilo tudi
v Rdeči dvorani.
Ob zaključku jesenskega de-
la prvenstva so se jim pivovar-
ji pošteno oddolžili. Prednost
devetih golov bi bila lahko še
mnogo višja, a je od prvakov
posojeni vratar Gorenja La-
pajne ubranil kar 19 strelov.
Celjani so z zmago prekinili
sezono in pol dolg niz nepre-
magljivosti Velenjčjuiov na
svojem igrišču.
Celjani so desetkrat zmaga-
li, izgubili v Ribnici ter osvoji-
li jesenski naslov. Dosegli so
daleč največ golov, točno 300,
skupaj z Velenjem (197) pa
prejeli edini manj kot 200 go-
lov - 185. Moštvo bo skupaj na
trening šele — naslednje leto;
trener Sojat je zbor napovedal
za 5. januar. Reprezentanti bo-
do odigrali dve kvalifikacijski
tekmi za EP, v nedeljo na Nor-
veškem in teden dni kasneje
v Litvi. Zbrali se bodo sicer še
28. decembra, a le zaradi slav-
nostnega zaključka izjemne
klubske sezone, v kateri so
z uvrstitvijo v ligo evropskih
prvakov dosegli največji uspeh
v zgodovini kluba.
DEAN ŠUSTER
Št. 50 - 16. december 1993
18
•	Na Miklavževo so morali
policisti intervenirati
v Rimljanki. Tam naj bi
nekdo v poznih nočnih
urah kravalil in razbijal
izložbena okna. Možje po-
stave so se potem tam sre-
čali s Tadejem D. iz Celja,
ki je res razbijal in kalil
nočni spokoj. Moral bo
k sodniku za prekrške, če
bo škoda dovolj velika pa
še na sodišče.
•	V sredo dopoldne je Na-
da policistom potožila, da
jo v nočnih uricah dokaj
redno pozdravlja Ferdi-
nand, to pa počenja tako,
da tolče in razbija po nje-
nih vratih. Ferdinanda na-
meravajo te navade kmalu
odvaditi.
•	Podobne težave ima
Matjaž, ki je v sredo po-
poldne zaprosil za policij-
sko intervencijo, ker mu je
sosed Franc razbijal po
vratih. Možje postave so iz-
vedeli, da je Franceljnovo
jezo povzročil parkirni
prostor na dvorišču. Menda
je šlo za motenje posesti, ki
si jo očitno lasti ena od spr-
tih strani. Franc, ki se je
pregrešil zoper javni red in
mir, bo moral k sodniku za
prekrške.
•	S klasičnim primerom
partnerskega sožitja so se
policisti soočili minuli če-
trtek ob štirih zjutraj, ko je
prestrašena Razija sf^roči-
la, da jo je premlatil mož
Hasan in da mu je komajda
uspela pobegniti. Ker je bi-
lo vse to res, bo šel Hasan
k sodniku za prekrške.
•	V petek popoldne je Ce-
ljan Blaž sporočil, da ga je
v Vrtnici parkrat udaril
mladenič, ki ga pozna zgolj
na videz. Ta napad je bil
menda iz golega ljubosum-
ja, saj je posredi neznanče-
va spremljevalka. Kaj ima
Blaž z njo, nam ni znano.
•	V petek zvečer so za in-
tervencijo zaprosili iz di-
skoteke Jungle. Tam je nek
možakar igral na avtomat
in očitno nameraval na hi-
tro priti do denarja. Pa ga
zadeva ni ubogala in je sa-
mo goltala njegove fičnike.
Nesrečnik je bil na koncu
tako obupan in jezen, da je
avtomat enostavno polulal.
•	V nedeljo, petnajst mi-
nut po polnoči, je bil za kr-
šenje javnega reda in miru
v diskoteki Jungle spet kriv
igralni avtomat. Ker ni ho-
tel nič dati od sebe, ga je
nek možakar spekel po ta-
sterju in ga onesposobil za
nadaljnje delo.
•	V nedeljo okoli dveh zju-
traj se je Dejan v Casablan-
ci spri z redarjem. Med nji-
ma je prišlo celo do fizične-
ga obračimavanja. Zadevo
je prijavil Dejan, pa so po-
licisti pri njem odkrili ku-
hinjski nožek in mu ga za-
segli. Ker je bil poškodo-
van tudi redar, bo o deležu
krivde pri obeh presodil
sodnik za prekrške. '
•	Se ena iz Casablance. Ko
sta se Lidija in Aleš v nede-
ljo zgodaj zjutraj vračala iz
tega diskača, sta srečala
policiste in jim povedala,
da ju je tam pretepel Franc
S. iz Celja.
•	Taistega Franca S. so
policisti srečali čez štiri
ure, ko so morali interveni-
rati v hotelu Celeia, kamor
se je razigrani Franček
preselil, se tam drl in raz-
bijal pepelnike.
M. A.
Na Mozirskem glodajo debelo kosi
Ovadba mozirskega podletnika In funkcionarja nekaterih sploh nI presenetila
Novica, obelodanjena v dnevnem
časopisju, da so kriminalisti celjske
UNZ ovadili direktorja zasebnega po-
djetja in funkcionarja v Skupščini ob-
čine Mozirje, A. B. iz Mozirja, se je po
občini Mozirje razširila z bliskovito
naglico. Zdaj sicer že vsi vedo, za koga
gre, ni pa jih bilo malo, ki so za (dom-
nevno) dvomljive posle tega podjetni-
ka in funkcionarja vedeli, a so o tem le
šušljali v ozkih (interesnih) krogih.
Kaj od tistega, kar so govorili, in one-
ga, kar ovadenemu A.B. kriminalisti
očitajo v kazenski ovadbi, je res in kaj
ni, bo dalo končno sodbo sodišče, ko
(če) se bo javni tožilec odločil za sodni
pregon.	_______
Za zdaj je znano to, da A. B. krimi-
nalisti očitajo, da je goljufal in pona-
rejal listine na škodo družbenega pre-
moženja. S takšnimi posli naj bi si
pridobil za skoraj poldrugi milijon
protipravne koristi, podobna pridobi-
tev dobrih dveh milijonov tolarjev pa
naj bi ostala pri nameri.
Kot direktor podjetja, katerega
lastnik je bil njegov sin, si je A.B.
menda precej prizadeval, da bi se mo-
zirsko zdravstvo odcepilo od velenj-
skega Zdravstvenega doma. Po dejan-
ski odcepitvi pa je podpisal pogodbo
z vsemi tremi (novimi) mozirskimi
zdravstvenimi zavodi (Zgomjesavinj-
ski zdravstveni dom, Lekarne Mozir-
je, Zobozdravstvo Zgornje Savinjske
doline) za opravljanje knjigovodskih
in finančnih storitev. Posebnost te po-
godbe pa je, da so jo podpisali, še
preden so se ti zavodi dejansko kon-
stituirali. Tako so ti zavodi A.B. za-
upali žige in podpisovanje pri SDK
Mozirje, in drugih finančnih doku-
mentov, vključno s prenosnimi nalogi.
Novembra lani je A. B. sicer prenesel
direktorsko funkcijo na svojega sina,
a je sam še vedno ostal na pomemb-
nem položaju v sinovem podjetju.
Aprila letos pa so se pričeli resni
spori med zasebnim podjetjem in vod-
stvi vseh treh zavodov. Vsi trije direk-
torji zavodov so zato sklenili, da za-
sebnemu podjetju odvzamejo pravico,
da jih zastopa, ter da sploh prekinejo
pogodbo o opravljanju storitev. O tej
odločitvi so obvestili tudi SDK.
Ker pa je s to odločitvijo v zavodih
zasebno podjetje izgubilo veliko dela,
naj bi osumljeni A.B. izsilil sestanek
z zaposlenimi v zavodih, a se glede
odločitev o prekinitvi sodelovanja le-
ti niso hoteli premisliti. Zaradi tega
naj bi se A. B. odločil, da izda račun za
dolg, in to na obrazce akceptnih nalo-
gov, ki jih je pri SDK Mozirje kupilo
zasebno podjetje. Vse potrebno naj bi
bil napisal 19. julija letos, izplačilo pa
naj bi bil naročil že lanskega 26. maja,
ko je še imel vsa pooblastila za podpi-
sovanje takšnih listin. Vsota vseh treh
akceptnih nalogov je bila dobrih 1,3
milijona tolarjev, zavodi pa naj bi bili
ta denar plačali zasebnemu podjetju
kot plačilo že vnaprej predvidene ra-
zlike.
Na podoben način naj bi A. B. tudi
avgusta letos napisal še tri akceptne
naloge, ki pa naj bi jih z žigi opremil
že prej, torej v času, ko je z njimi še
razpolagal. Po teh nalogih naj bi vsi
trije zavodi zasebnemu podjetju pla-
čali še dobra dva milijona tolarjev.
Šestindvajsetega avgusta letos je ho-
tel naloge, ki sta jih podpisala s si-
nom, vnovčiti, a mu to, zaradi začasne
odredbe o prepovedi izplačil na račun
oškodovanih zavodov, ni bilo dano. _
M. A.
Halo, tu odprti telefon!
Med številnimi občani, ki so,
v sredo, 8. decembra dopoldne,
sodelovali v zdaj že lepo uteče-
ni akciji Odprti telefon na
UNZ Celje, so bili taki, ki so
policiste in njihovo delo hvali-
li, in oni, ki so se nad njimi in
njih postopki pritoževali. Pre-
cej občanov pa se je zanimalo
za razne primere, ko so bili
oškodovani, pa storilcev še ni-
so našli. Nasploh pa so tele-
fonsko akcijo oziroma te vrste
sodelovanje hvalili.
Med mnogimi občani se je
oglasil tudi Janez iz Celja, ki je
policiste »spomnil«, da za njih,
kadar so v civilu, veljajo enaka
pravila, kot za vse druge obča-
ne. Pri tem je imel v mislih
njihovo obnašanje, ko so ude-
leženci v prometu.
Gospa iz Celja pa je sporoči-
la, da opaža, da se pred vrati
stanovanj skoraj vsakodnevrw
pojavljajo osebe, ki ponujajo
v prodajo najrazličnejše blago
sumljivega izvora. Vprašala je,
kaj ji je storiti, saj so nekateri
prav vsiljivi in jih je težko zle-
pa odpraviti. Dobila je odgo-
vor, da naj v takšnih primerih
pokliče na številko 92. Polici-
sti bodo poskušali takšne ose-
be izslediti in jih predlagati
v postopek, zlasti tuje držav-
ljane.
Gospo iz Rimskih Toplic, ki
je pohvalila jutranje oddaje
oziroma policijsko poročanje
o dogodki na Radiu Celje, pa
je zanimalo, zakaj pri jutra-
njem radijskem poročanju po-
licisti ne objavljajo polnih
imen storilcev kaznivih dejanj.
Rekla je, da bi bili to lahko
tudi njeni sosedje, in tako bi
(če bi objavljali polna imena)
lahko vsa okolica izvedela, da
se med njimi nahajajo tudi
razni lopovi. Dobila je odgo-
vor, da sum še ni dovolj in da
je kaznivo dejanje treba doka-
zati na sodišču. Z odgovorom
je bila gospa zadovoljna.
Gospa iz Celja pa je (med
drugim) tudi povedala, da je
brala v časopisu, da v zapor&i
nimajo dovolj denarja za hra-
no zapornikov. Menila je, da se
takšne stvari ne bi smele ob-
javljati, saj bodo kriminalci to
pomanjkanje hrane v zaporih
s pridom izkoriščali in poče-
njali še hujša kazniva dejanja.
Računali bodo namreč na niz-
ke zaporne kazni, torej na
manj polnih dnevnih zaporni-
ških penzionov.
Mnogi so policistom zaželeli
veliko zdravja in sreče ter da
bi še naprej dobro varovali
uboge ljudi. Neka gospa je še
povedala, da se je po vojni ba-
la policije, zdaj pa se počuti
zelo varno ob srečanju s poli-
cisti. Zanimivih in koristnih
vprašanj in odgovorov je bilo
še veliko, kar 25 so jih »rešili«
v eni uri sredinega odprtega
telefona.
Naslednjič bo odprti telefon
na UNZ Celje v sredo, 22. de-
cembra med 9. in 10. uro. To-
krat bodo imeli prednost Sent-
jurčani, največ dela na drugi
strani žice pa bo imel gotovo
komandir Prometne policijske
postaje Celje. Telefonska šte-
vilka os^^i^ta, ^9-411.__
MARJELA AGREŽ
mini KRIMICI
Vlomil v banko
Neznani storilec je minuli
konec tedna vlomil skozi prit-
lično okno v prostore Ljub-
ljanske banke v Šmarju pri
Jelšah. Prostore si je dodobra
ogledal, premetal predale
v mizah in s tem povzročil ne-
kaj škode, našel oziroma odne-
sel pa ni prav nič. Isti vlomilec
je najve^etneje poskvišal vlo-
miti tudi v prodajalno Veriga
v Šmarju. Tam je razbil steklo,
v notranjost pa mu ni uspelo
priti.
Devize Iz župnišča
v torek, 7. decembra zvečer
oziroma ponoči, je neznani
storilec vlomil v župnišče
v Skomem (Velenje). Odnesel
je nekaj bankovcev v nemških
markah in avstrijskih šilingih,
v skupni vrednosti 15.800 to-
larjev, raznih tehničnih pred-
metov, ki so mu bili tam na
voljo, pa se še dotaknil ni.
Pri Hramčku nI šlo
v noči na sredo, 8. decem-
bra, je nezncmi storilec vlomil
v restavracijo marketa na Hu-
dinji v Celju. Tam je ukradel
ročno prenosno blagajno, me-
njalni denar in cigarete, kar je.
vredno okoli 10 tisoč tolarjev.
Policisti PP Celje so za ta
vlom osumili Remzija B. in Ba-
škima B., ki sta nekaj dni za
tem poskušala krasti v bistro-
ju Hramček na Frankolovem,
a sta se pri tem grdo opekla.
Takrat je prišla na dan tudi
njuna tatvina zlatnine, vredne
okoli 15 tisoč tolarjev. Ukrad-
la sta jo isti dan v stanovanjski
hiši v Frankolovem, v času, ko
je lastnica še spala,
Avtoradlo In marke
Nekdo je v noči na četrtek,
9, decembra, vlomil v osebni
avtomobil fiat uno, last Dam-
jana P, iz Griž, ki je bil parki-
ran pred stanovanjskim blo-
kom. Iz vozila je ukradel avto-
radio, vreden okoli 60 tisoč to-
larjev.
Prejšnji četrtek zjutraj pa je
neznani storilec vlomil skozi
vrata v stanovanje Vere K. v
Ulici frankolovskih žrtev
v Celju. Ukradel je dva tisoč
nemških mark.
Tolarll Iz prtllažnlka
Neznani storilec je, minuli
četrtek zvečer, iz odklenjenega
prtljažnika osebnega avtomo-
bila, ki je bil parkiran pred
gostilno v Brezah, ukradel us-
njeno torbico v kateri je bilo
7 tisoč tolarjev gotovine in
lastnikovi dokumenti. Torbico
in dokumente je v bližini odvr-
gel, denar pa spravil v svoj
žep.
Res je Imel bombo
Laški policisti so pri zbira-
nju obvestil zasumili, da ima
29-letni Alojz N. iz okolice La-
škega pri sebi doma spravljeno
ročno bombo. Od sodišča so
dobili nalog za hišno preiska-
vo in tam res našli ročno bom-
bo M 52-P3, ki jo je osumljeni
hranil v spalnici. Alojz bo mo-
ral k sodniku za prekrške.
Podtaknil ogenj
v kletnih prostorih zgradbe
v Kajuhovi ulici 8 je, v soboto
popoldne, neznani storilec
podtaknil požar. Ogenj je še
pravočasno opazil in ga z vodo
pogasil eden od stanovalcev. -
Skoda je, zahvaljujoč hitri in-
tervenciji soseda, majhna.
V nedeljo popoldne je v isti
hiši v kletnih prostorih ponov-
no zagorelo, ogenj so stanoval-
ci spet hitro pogasili, vzrok
požara pa je bil tudi v tem
primeru požig. Požigalcu sle-
dijo.
Kartica In številka
Ljudmila P, iz Saleka pri
Velenju je 6, decembra izgubi-
la osebne dokumente, med nji-
mi tudi kartico za dvigovanje
gotovine iz bankomata. Nekdo
pa je njene dokumente našel,
našel pa je tudi bančno karti-
co. Pa bi z njo ne imel nič kaj
pametnega početi, če ne bi na-
šel tudi lepo izpisane šifre za
dvigovanje denarja. Pet dni
zapored je šifro petkrat odtip-
kal in petkrat iz avtomata po-
_ bral po sedem tisočakov. Lah-
komiselnost je Ljudmilo stala
35 tisočakov, sicer pa je vsakr-
šen komentar na to čisto od-
več. Sicer pa se učimo tudi na
napakah drugih,
M. A.
PROMETNE NEZGODE
Trčil-v tovornjak
Na magistralni cesti v Hote-
mežu se je, v torek, 7. decem-
bra popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri sta bili dve osebi
hudo telesno poškodovani,
gmotna škoda pa znaša okoli
200 tisoč tolarjev.
Stjepan Sokolovič (67) iz
Senovega, je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Radeč proti
Sevnici, V Hotemežu je v des-
nem nepreglednem ovinku za-
peljal na levo na nasprotni -
vozni pas ter trčil v tovorni
avtomobil, ki ga je iz smeri
Sevnice vozil .^ojz Gorenjak "
(54) iz Stor. V trčenju je voznik
Sokolovič utrpel hude telesne
poškodbe, hudo poškodovana
pa je bila tudi njegova sopot-
nica, 69-letna Pavla Sokolovič
iz Senovega,
Spregledal pešca
Na lokalni cesti v Rogatcu
se je, v četrtek, 9. decembra
dopoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bil telesno poškodo-
van pešec.	~
Janez Sket (30) iz Šmarja
pri Jelšah je pri vzvratni vož-
nji z osebnim avtomobilom
spregledal pešca, 82-letnega
Milana Krkala iz Rogatca, ki
je pri trčenju padel po vozišču
in utrpel hude telesne po-
'škodbe.
Pet poškodovanih
Na regionalni cesti v Preser-
jah se je, v soboto, 11. decem-
bra popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri sta bili dve osebi
hudo telesno poškodovani in
tri lažje, gmotna škoda na vo-
zilu pa znaša približno milijon
300 tisoč tolarjev.
Anton Žigon (31) iz Žalca, je
vozil osebni avtomobil iz Pari-
želj proti Letušu, V bližini sta-
■ novanjske hiše Preserje 18 je
v desnem preglednem ovinku
zapeljal čez desni rob vozišča,
tam pa se je vozilo nekajkrat
prevrnilo. Pri prevračanju sta
se voznik in sopotnica, 29-let-
na Karmen Žigon, hudo teles-
no poškodovala, lažje poškod-
be pa so utrp>eli ostali sopotni-
ki, 11-letni Žiga, 3-letna Ja-
smina in 2 7-letna Vahida
Mahmutovič, vsi iz Žalca,
V jarek
Na regionalni cesti, izven
naselja Mozirje, se je, v nede-
ljo, 12. decembra popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, ena lažje, na vo-
zilu pa je škode za okoli 300
tisoč tolarjev.
Marko Perk (20) iz Radmirja
je vozil osebni avtomobil iz
. smeri Mozirja proti Nazarjem.
Ko je pripeljal v blagi levi ovi- -
nek, je zap)eljal desno, izven
vozišča, ter v jarek in tam trčil
v betonski propust. V nezgodi
je hude telesne poškodbe utr-
pel voznik, sopotnik, 24-letni
Marko Grudnik iz Okonine, pa
je bil lažje ranjen.
Trčila v otroka
V križišču Grevenbrojske in
Smrekarjeve ulice v Celju se
je, v ponedeljek, 13. decembra
.zjutraj, pripetila nezgoda,
v kateri je bila hudo telesno
poškodovana sedemletna de-
klica.
Edita Gojznik (27) iz Celja
je vozila osebni avto po Gre-
venbrojski ulici proti Dečkovi
cesti. Ko je pripeljala do kri-
žišča s Smrekarjevo ulico, ji je,
po zaznamovanem prehodu za
pešce, z desne strani prečkala
cesto sedemletna P, N. iz Celja.
Voznica je zavirala, toda trče-
nja ni mogla preprečiti.
Spet smrtna žrtev
Nezgoda s smrtnim izidom
se je pripetila v ponedeljek,
13. decembra ob 17.30 uri, na
magistralni cesti (zahodni ob-
voznici) v Celju.
Janez Rode (68) iz Celja je
šel peš po Vnmčevi ulici iz
smeri Oblakove proti Tkalski
ulici. Ko je prišel do zahodne
obvoznice, ni šel skozi podhod,
ampak je nameraval prečkati
cesti v isti ravnini. Na travnati
površini, ki loči oba prometna
pasova, je za hip obstal, nato
pa je stopil na cesto in se pri
tem ni prepričal, če je prosta.
V trenutku, ko je stopil na vo-
zišče, je po obvoznici, iz smeri
Mariborske ceste, pripeljal
osebni avtomobil, ki ga je vozil
27-letni Leon Kožar iz Pe-
trovč. Ta je sicer zaviral, ven-
dar se trčenju ni mogel izogni-
ti. Pešec je bil tako hudo teles-
no poškodovan, da je na kraju
nesreče umrl. To je že 59. le-
tošnja smrtna žrtev prometa
na Celjskem.
M. A.
AVTOBUSNI
PREVOZI NA
ROGLO
vsako soboto in nedeljo,
med počitnicami
VSAK DAN!
Iz avtobusnih postaj:
Laško 6.40
Celje 7.00
Vojnik 7.20
Konjice 7.45
Informacije po
telefonu:
063/772-524
Št. 50 - 16. december 1993
19
Pretepaško obračunavanje v Sojeku
Zgodilo se je v sredo, 8. de-
cembra zvečer v kraju Sojek
na Konjiškem, vse skupaj pa
se je pričelo okoli 17. ure v tr-
govini v Črešnjicah v občini
Celje.
■^a so prišli Bojan R. (20) iz
Brezove, Milan K. (18) iz Arc-
lina in Slavko J. iz Leš. V trgo-
vini pa so takrat že bili Ivan K.
(30) iz Sojeka, Franc G. (51) iz
Starih Slemen, Vinko J. (42) iz
Sojeka in Srečko J. (35) iz So-
jeka. Bojan R. in Ivan K. sta se
začela prepirati in Ivan je Bo-
jana udaril. Okoli 20.30 ure so
iz trgovine odšli Bojan R., Mi-
lan K. in Slavko J. ter se
z osebnim avtomobilom odpe-
ljali proti Sojeku. Kmalu za
tem so se v avto in v isto smer
odpravili tudi Franc G., Vinko
J. in Srečko J., Ivan K. pa je šel
domov. Ko so se oboji pripe-
ljali do neke stanovanjske hiše
v Sojeku, so izstopili, potem
pa je prišlo do pretepa. Bojan
R., MUan K. in Slavko J. so se
poskrili v stanovanjsko hišo
Jožeta S., ki je vrata za njimi
zaklenil. Vinko in Srečko J. sta
stražila pred vrati, Franc G.
pa je odšel domov po Ivana K.
Ko je slednji prišel iz hiše, je
vzel v roke nek predmet in
z njim začel razbijati po dveh
avtomobilih, s tem pa je pov-
zročil precejšnjo gmotno ško-
do. Ko je Jože S. videl to uni-
čevanje avtomobilov, je odkle-
nil vrata in stekel do prvega
telefona, skupina, ki je bila
zunaj, pa je izkoristila odkle-
njena vrata hiše in vdrla vanjo
ter pretepla Bojana R. in Mila-
na K., Slavku J. pa je uspelo
pobegmti. V nadaljevanju srh-
Ijivke je Ivan K. naložil v avto
Bojana R., ga vozil po Franko-
lovem in od njega zahteval, da
mu pove, kje stanuje Slavko J.
Ker je Bojan R. molčal, je bil
tepen kar v vozilu.
Pri pretepu v hiši je Bojan R.
utrpel hude telesne poškodbe,
med drugim tudi zlom lopati-
ce, Milan K. pa je bil lažje po-_
škodovan. Zoper Ivana K. bo-
do policisti napisali kazensko
ovadbo za kaznivo dejanje po-
škodovanja tuje stvari in pro-
tipraven odvzem prostosti, zo-
per Vinka J. za kaznivo deja-
nje hude telesne poškodbe, zo-
per Ivana K., Granca G., Vin-
ka J., Srečka J., Bojana R., Mi-
lana K. in Slavka J. pa kazen-
sko ovadbo za kaznivo dejanje
sodelovanja pri pretepu. Zo-
per osumljene, ki so vstopili
v tujo hišo, bodo napisali ka-
zenske ovadbe še za kaznivo
dejanje kršitve nedotakljivosti
stanovanja. Vsi akterji pretepa
bodo šli tudi k sodniku za pre-
krške.	, M. A.
Množični pretep na Rogii
v sredo, 8. decembra zvečer,
se je, v diskoteki v hotelu Pia-
tt ja na Rogli, teplo devet oseb.
Policisti, ki so bili o tem ob-
veščeni, so prihiteli na kraj
dogajanja in ugotovili, da se je
začelo pri 26-letnem Konstan-
tinu K. iz Celja, ki je tega dne
popival v koči na Pesku in se
okoli 21.30 ure s prijatelji od-
pravil v diskoteko hotela Pla-
nja. Tam je izzval pretep, ko je
za točilnim pultom brez razlo-
ga udaril gosta Nenada R,
vznemirjal pa je tudi ostale
goste na plesišču. Kmalu sta se
Konstantinu pridružila dva
njuna kolega (imeni še nista
znani) in Nenada vrgla na tla
ter ga po tleh vlačila za suk-
njič.
Konstantin je nato odšel do -
Franca O., ki ga je začel prete-
pati, pridružil pa se mu je še
Miha Č. Oba sta Franca zbila
na tla in ga pretepala. Tedaj
pa je v akcijo stopila Vlasta H.
(30), pohabila stol in z njim
zamahnila proti 20-letnemu
Mihi Č. ter ga lažje telesno po-
škodovala. Francu O. so na po-
moč priskočili njegovi prijate-
lji, potem pa se je v diskoteki
pričel množični pretep, ki je
trajal nekaj dolgih minut. Med
pretepom je Konstantin izgi-
nil, šel v kletne prostore proti
medico centru, tam pa je z ro-
ko udaril po termopan steklu,
ga razbil in se pri tem porezal
po obeh rokah in močno krva-
vel. V recepciji, kamor se je
nato odpravil, so mu nudili pr-
vo pomoč. Ko je zapuščal ho-
tel, si Konstantin ni mogel kaj,
da ne bi brcnil še v vhodna
hotelska vrata in razbil steklo,
v celjski bolnišnici, kjer se je
znašel, pa so ugotovili, da ima
hude telesne poškodbe. V ho-
telu oziroma diskoteki je Zeira-
di pretepa nastalo za okoli 100
tisoč tolarjev gmotne škode.
Zoper Konstantina K. so poli-
cisti sestavili kazensko ovadbo
za kaznivo dejanje poškodova-
nja tuje stvari, zoper Vlasto H.
pa za kaznivo dejanje lahke
telesne poškodbe. O ostalih so-
delujočih v pretepu policisti
podatke še zbirajo. M. A.
Bombo vrgel
pod policilsici
avto
Prejšnjo soboto zvečer so
policisti PP Mozirje obrav-
navali prometno nezgodo
katere povzročitelj je s kra-
ja pobegnil. Pobeglega voz-
nika pa so kmalu izsledili,
ko je spal v svojem vozilu
na relaciji Ljubno-Luče.
Ko so ugotovili, da je
speči (pobegli) voznik pra-
vi, so ga zbudili. Ugotovili
so, da gre za 54-letnega
Alojzija E. z Ljubnega.
Preizkus z alkotestom je
Alojz odklonil, med po-
stopkom pa se je ves čas
upiral in policistom grozil.
Med drugim je zagrozil, da
bo vse skupaj spustil
v zrak, segel je v notranji
žep suknjiča, izvlekel roč-
no bombo in jo odvrgel pod
policijsko službeno vozilo.
Ko sta policista to opazila,
sta Alojza prijela in ga od-
vlekla stran od vozila. Med
prerivanjem je Alojz iz že-
pa potegnil pištolo, ki sta
mu jo policista takoj iztr-
gala iz rok.
Med ogledom kraja je bi-
lo ugotovljeno, da je Alojzij
E. odvrgel ročno bombo
M 75, iz nje pa, na srečo, ni
potegnil varovalke. Ker je
bil nasilnik vinjen, so ga
pridržali do streznitve, na-
slednji dan pa so pri njem
opravili hišno preiskavo.
Tam so našli in zasegli 42
nabojev različnih kalibrov.
M. A.
Grozil materi, ila
Jo bo obglavll
Prejšnji petek dopoldne so
se v Dramljah sporekli 44-let-
ni Jožef Š.iz Dramelj ter Zlat-
ka F.in Jožefa Š., ki sta tudi
Drameljčanki.
Med prepirom se je Jožef Š.
tako zelo razburil, da je materi
Jožefi zagrozil, da ji bo odre-
zal glavo. Zlatka ga je hotela
umiriti, v zahvalo pa jo je Jo-
žef nekajkrat brcnil, potem pa
s kuhinjske police potegnil
večji nož in od obeh žensk zah-
teval, da takoj odideta iz hiše.
Jožef je nato z nožem v roki
tekal po dvorišču za Zlatko, na
srečo pa mu je ženska uspela
uiti in po telefonu poklicati
šentjurske policiste. Ko se je
vrnila nazaj k hiši, je Jožef ste-
kel v garažo, prišel ven z lopa-
to v roki in z njo večkrat za-
mahnil proti Zlatki, a je na
srečo ni zadel. Policisti so Jo-
žefa prijeli, umiril pa se je šele
na policijski postaji kjer je bil
pridržan do streznitve.
M. A.
Utopila se le
Prejšnjo nedeljo so, v Cerov-
skem potoku v kraju Cerovec
na Šmarskem, blizu stano-
vanjske hiše št. 35, našli utop-
ljeno Ireno Pobežin (61) iz Ce-
rovca. Policijska preiskava je
pokazala, da je pokojni ženski
med hojo preko potoka spo-
drsnilo, padla je v narasli po-
tok in se utopila.
Upornika ukrotile lisice,
policisti poškodovani
Patrulja Policijske postaje
Laško je, v soboto okoli eiiih
zjutraj, v križišču magistralne
in regionalne ceste v Radečah,
ustavila voznika osebnega av-
tomobila, 4 3-letnega Venče-
slava M. iz Radeč.
Policist je od voznika zahte-
val dokimiente, ker pa se mu je
zdelo, da je Venčeslav to noč
pregloboko gledal v kozarce,
je odredil še preizkus alkoho-
liziranosti. V tem času sta se
v ta kraj slučajno pripeljala še
dva policista in z vozilom
v križišču ustavila. Venčeslav
pa se je v policijskem vozilu
začel upirati, pihati ni hotel,
policista je žalil, in ga brcnil
v stegno. Po tem je izstopil iz
vozila, dva policista pa sta ga
poskušala umiriti. Venčeslav
pa je postal še bolj napadalen,
upiral pa se je tudi z brcanjem.
Obvladali so ga lahko le s stro-
kovnim prijemom in tako, da
so mu nataknili lisice. Ker pa
Venčeslav v službeni osebni
avto ni hotel vstopiti, so pokli-
cali intervencijsko vozilo. Na
Policijski postaji v Laškem so
mu lisice sneli, zdravniški pre-
gled v prostoriii zdravstvenega
doma pa je upornik odklonil.
V bolnišnici v Celju pa so po-
tem ugotovili, da ima kršitelj
lahke telesne poškodbe, pri
obvladovanju kršitelja pa so
bili lahko telesno poškodovani
tudi vsi trije policisti.
Zoper Venčeslava M. so kri-
minalisti napisali kazensko
' ovadbo in predlog sodniku za
prekrške.
M. A.
Dva mrtva v gorali
Med potjo proti vrhu Radu-
he sta minulo nedeljo zgodaj
popoldne v smrt omahnila dva
planinca. Enega so gorski re-
ševalci našli še isti dan, druge-
ga pa naslednji dan iskanja.
V nedeljo okoli 11. ure sta se
na pot iz Podolševe proti Ra-
duhi odpravila 26-letni Vladi-
mir Rotovnik in 46-letni Pe-
ter-Marjan Vemeker, oba iz
Dravograda. Kot je bilo ugo-
tovljeno, sta se nameravala
podati na vrh Raduhe in pri
tem zavila v plezalno vetemo
smer. Po dveh urah hoje proti
vrhu pa se je sprožil plaz sne-
ga, ki je zajel oba planinca.
Gorski reševalci iz Prevalj
so istega dne zvečer našli mr-
tvega Vladimira Rotovnika,
v ponedeljek dopoldne pa še,
prav tako mrtvega, Petra-
Marjana Vemekerja. Oba po-
nesrečenca so našli s pomočjo
_ lavinskega psa.
Našli mrtvega
Ob peš poti med Gorenjem in Koroško vasjo so, minulo
nedeljo dopoldne, našli mrtvega Janeza Vivoda, starega 48 let,
doma iz Koroške vasi 15.
Policisti so v preiskavi ugotovili, da se je pokojni dva dni pred
tem v popoldanskem času zadrževal v bližnji gostilni in jo
zapustil v večernih urah, ko se je napotil proti domu. Med potjo
pa mu je spodrsnilo, zdrsel je po pobočju v globino okoli 40
metrov in tam obležal. Dežurna zdravnica na truplu ni našla
sledov ali znakov nasilja.
Celjske lekarne
obveščajo cenjene stranke, da bodo zaradi letnega
popisa zdravil in blaga zaprte nekatere lekarne, in
sicer:
-	Lekama Store v petek, 17. 12.
-	Lekama Center, ter lekarni Hudinja in Šmarje pri
Jelšah, v soboto, 18. 12. od 14. ure naprej
Lekarna Otok bo v soboto, 18. 12. poslovala od 8. do
20. ure.
Lekarna Hudinja bo v nedeljo. 19.12. poslovala od 7.
do 20. ure.
Lekarna Center Celje bo opravljala redno nočno
dežurno služt)0.
Gorelo gospodarsko poslople
Minulo nedeljo zjutraj je izbruhnil požar na gospodar-
skem poslopju v kraju Krnice, last Alojza Robnika.
Ogenj je popolnoma uničil del poslopja v pritličju, kjer
je bila žaga za razrez hlodovine. V dnigi etaži so bUi
uničeni kmetijski stroji (traktorska kosilnica, nakladalka
za seno, krožna žaga, dve kočiji, traktorski obračalnik,
motoma kosilnica, betonski mešalec, skobelni stroj,
puhžtlnik in sušilna naprava za seno itd.), zgorelo je okoli
6 nakladalk sena in polovica ostrešja. Gasilci so rešili vso
živino, celotna gmotna škoda pa znaša okoli 10 milijonov
tolarjev. Vzrok požara še ugotavljajo, sumijo pa, da je šlo
za okvaro na električni napeljavi.
Tel. (063) 726-072
Fax (063) 726-390
NAŠ PROIZVODNI PROGRAM OBSEGA:
-	ZAMENJAVO STARIH, DOTRAJANIH OKEN PO
ZELO UGODNIH CENAH
-	IZDELAVO VSEH VRST STAVBNEGA POHIŠTVA
PO EVROPSKIH NORMAH
-	IZDELAVA NOTRANJE OPREME
-	IZDELAVA OPREME ZA LOKALE
VSE DODATNE INFORMACIJE LAHKO DOBITE OSEBNO
AU PO TELEFONU OD 6.00 DO 14.00 URE.
Salon »DAMA« Celje
želite biti lepo in modno oblečene, pri tem pa prihraniti še
kakšen tolar?
Seveda, pridite v Salon »DAMA« (nasproti blagovnice T),
kjer boste v bogati ponudbi lahko izbirale:
-	bluze za vsak dan in posebne priložnosti
-	krila, hlače
-	pletenine, kompleti
-	domače in uvoženo perilo
-	modne dodatke
-	različne nogavice
posebna ponudba pa so ženske bunde s pravim krznom za samo
17.900 SIT.
Pričakujemo vas, obenem pa vam želimo
Srečno in veliko lepega v letu 1994!
Predstavništvo Steiner
Trgovina z lesom, export-import
Šmartno ob Raki, Letuš 9 a
objavlja
prosta dela in naloge
RAČUNOVODJE
Pogoji:
-	končana višja ali visoka šola ekonomske smeri
-	ustrezno strokovno znanje, najmanj 5 let delovnih
izkušenj na tem področju in usposobljenost za delo
z računalnikom
-	znanje nemškega jezika
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, določeno
je poskusno delo.
Pisne prijave z dokazili pošljite v 8. dneh po objavi ali jih
osebno prinesite na naslov: Predstavništvo H. Steiner, Letuš
9 a, 63327 Šmartno ob Paki.
ZE RAZMIŠLJATE O DARILIH?
V PREDNOVOLETNEM ČASU VAM POLEG NAŠIH IZDELKOV ŠE POSEBEJ PONUJAMO RAZUČNA DROBNA DARILA,
STENSKE IN NAMIZNE KOLEDARJE, ROKOVNIKE, PLANERJE, VOŠČILNICE, OVOJNE IN DARILNE PAPIRJE
DARimE VREČKE, OBEŠANKE, ETIKETE.
OB NAKUPU VEČJIH KOLIČIN DOTISKAMO VAŠ ZNAK IN IME PODJETJA.
ŠENTRUPERT
63303 GOMILSKO
Št. 50 - 16. december 1993
o Japoncu na kolesu
In Ančki z nissanom
Glavni dobitek v akcUl NT&RC odšel v Rimske Toplice - Žrebanje prek radijskih valov
-	Ti Janez, a si slišal, da je pri-
šel en Japonec z biciklom
v Slovenijo?
-Ne...A Japonec z biciklom!
-	Baje se je pripeljal po neke
rezervne dele za avto.
-	Za kakšen avto?
-	Nissan. Menda se pri nas vse
dobi, tudi tisto, česar na Ja-
ponskem nimajo.
S tem radijskim reklamnim
spotom se je v sredo, 8. decem-
bra zvečer, pričelo zaključno
dejanje nekaj mesecev trajajo-
če akcije NT&RC, s katero smo
se ob koncu leta želeli na pri-
meren način oddolžiti našim
zvestim naročnikom oziroma
bralcem Novega tednika,
k igri pa smo prite^ili tudi
poslušalce Radia Celje. Vsi ti
so imeli možnost, seveda z do-
datno pomočjo sreče, prejeti
enega od trinajstih mikavnih
dobitkov. Velika jesenska na-
gradna i^a je ponujala deset
Elmagovih aparatov Medicin-
ske opreme Poznik iz Celja,
dve vrtni hišici Gorenje Glin
Nazarje in glavni dobitek,
osebni avtomobil nissan micra
z laskavim nazivom dvakratni
avto leta 1993. Seveda pa bo
vsak izmed dvestotih finali-
stov sredinega žrebanja prejel
majico, spominsko darilo hiše
NT&RC.
Glavna pokrovitelja Velike
jesenske nagradne igre
NT&RC sta bila Nissan Adria
iz Ljubljane, ekskluzivni za-
stopnik za vozila Nissan v Slo-
veniji ter Avtohiša Kos iz Lo-
čice pri Polzeli, ki je njegov
zastopnik za celjsko regijo.
Pravzaprav sta bili v sredo
dve žrebanji: v dopoldanskem
času smo s pomočjo računalni-
ka, iz družine 9.800 naročni-
kov Novega tednika, izžrebali
100 imen, 70 finalistov je bilo
izžrebanih med tistimi bralci,
ki so na naš naslov pošiljali
kupone, objavljene vsak teden
v Novem tedniku, 30 polfinali-
stov pa je bilo tistih, ki so v tej
nagradni igri sodelovali ob
sredah preko valov Radia Ce-
lje. Torej je bilo za finalno žre-
banje v bobnu 200 kuvert.
Med dopoldne izžrebanimi
kandidati za zaključni del na-
gradne igre je bila tudi gospa
Cirila Podkrižnik iz Celja, ki
smo jo po telefonu poklicali in
jo povabili, da se udeleži ve-
černega finalnega žrebanja.
Tako smo imeli v komisiji, ki
je nadzorovala potek žrebanja,
tudi predstavnico javnosti. Si-
cer pa so bili člani komisije, ki
so bili navzoči v radijskem
studiu, še: Rajko Brus, direk-
tor marketinga Nissan Adria
d.o.o., Karmen Kos, predstav-
nica Avtohiše Kos iz Ločice
pri Polzeli, Bojan Šrot, odvet-
nik iz Celja ter Boris Rosina,
pomočnik direktorja NT&RC.
Seveda pa je bila tu še deklica
Brina, ki je imela to nalogo, da
je trinajstkrat segla v boben in
trinajst krat osrečila enega od
finalistov.
Dvanajst
srečnežev...
v prvem dejanju žrebanja
v radijskem studiu se je boben
desetkrat zavrtel in, z Elmag
aparati Medicinske opreme
Poznik, osrečil deseterico so-
delujočih. Bolezenskim nev-
šečnostim se bodo odslej, s po-
močjo učinkovitega Elmaga,
uspešno zoperstavljali: Stanka
Kaker iz Smartna ob Dreti,
Alojzij Domik iz Bukovce,
Vlado Kocman iz Brez pri Ce-
lju, Maks Kadilnik iz Škofje
vasi, Zlatka Robič iz Tabora,
Alojz Požlep iz Kuretnega,
Marjan Kožuh iz Prosenišfce-
ga, Fani Ribič iz Brod, Slavko
Kamenik iz Celja ter Jože Za-
ložnik iz Petrovč.
V drugem dejanju žrebanja
sta bili v igri dve vrtni hišici
Gorenje Glin Nazarje. Ko se je
boben prvič ustavil in je Brina
segla vanj, je bil znan prvi
lastnik hišice, Marija Bogatin
iz Škalc (Slovenske Konjice).
Ko se je boben drugič ustavil,
je bilo znano ime tudi drugega
lastnika hišice: Nežika Goren-
šek iz Celja.
...in tisti
naisrečnelši...
s primernim ritualom, ki
ponavadi spremlja vzdušje
v pričakovanju razglasitve naj
srečneža, je Brina trinajstič
segla v boben in ponovno do-
kazala, da je sreča zares žen-
skega spola. In Theo Bostič,
voditelj oddaje ob zaključku
velike jesenske nagradne igre,
je oznanil ime nagrajenke, do-
bitnice glavne nagrade in nove
lastnice dvakratnega avtomo-
bila leta 1983, nissana micre:
Anica Kragolnik iz Pašnice 12,
Rimske Toplice. Anica pa tisti
hip še ni vedela, da jo je obsi-
jala sreča.
Tik pred koncem oddaje pa
se je po telefonu oglasil ženski
glas, bolj negotov, kot zmago-
slaven. Bila je Anica Kragol-
nik, še vedno pretresena od
novice in sreče, kakršne v živ-
ljenju ni nikoli doživela. Na
hitro je povedala, da je zdaj
brez avtomobila, ker je osem
let starega jugeca prodala in
da z možem kupujeta nov avto,
a ne moreta spraviti vkup do-
volj denarja. Da vozi že sede-
mindvajset let in da nissana ni
še nikoli vozila, je še povedala
Anica Kragolnik.
»Iz srca 11
privoščim«
Cirila Podkrižnik, izžrebana
predstavnica javnosti, je bila,
kot članica komisije, ves čas
žrebanja umirjena. Pričakova-
li bi, da jo bo vsakič vsaj malce
zaneslo, ko je Brina iz bobna
potegnila kuverto in ko bi se
.med imeni nagrajeiKevJahko
znašlo tudi njeno. Pozneje
nam je v pogovoru povedala,
da sploh ni bila obremenjena
z nagradami. »Zame je bilo že
to dovolj, da sem lahko sodelo-
vala pri žrebanju, videla prav
od blizu, kako izgleda radijski
studio, in videla nekaj obrazov
ljudi, ki sem jih doslej lahko le
slišala po radiu ali prebirala
njihova imena oziroma pri-
spevke v časopisu. »Radio Ce-
lje doma redno poslušam, in
kar nekaj mi manjka, če ga ne
prižgem. Novi tednik pa grem
kupit v najbližjo prodajalno že
ob sredah zvečer. Presenečenje
pa je bilo zame že to, da sem
bila izžrebcuia za sodelovanje
v vaši radijski oddaji ob zak-
ljučku nagradne igre. Nissana
pa se sploh nisem nadejala, za-
to ga novi lastnici res iz vsega
srca privoščim,« je še povedala
članica komisije.
0 Nissanu
Nissan je drugi največji pro-
izvajalec avtomobilov na Ja-.
ponskem in četrti na svetu.
Razen avtomobilov prodaja še
opremo za rakete, satelite, ja-
drnice, ribiške ladje, tekstilne
stroje itd.
Nissan ima 36 tovarn v 22
državah, vključno z ZDA, Me-
hiko, Anglijo, Španijo in Av-
stralijo. Nissan Motor Co. Ltd.
je leta 1989 ustanovil v Evropi
(Amsterdam) evropsko podjet-
je Nissan Europe N.V. Da bi
ustregel vsem zahtevam Evro-
pe, je Nissan leta 1984 postavil
tovarno avtomobilov v Angliji.
Ta tovarna je na začetku pro-
izvajala vozila bluebird, v letu
1990 pa uvedla proizvodnjo
vozil nissan primera. Lani je
ta tovarna začela proizvajati
tudi vozila nissan micra. Nis-
san Motor Co. Ltd. iz Japonske
ima širom po svetu tudi 390
distributerjev in 10.221 de-
alerjev.
Nissan je lani na Japonskem
prodal milijon 329.538 svojih
vozil, na območju Severne
Amerike 648.298 vozil, na
evropskem trgu 528.183 vozil,
na Srednjem Vzhodu 92.339
vozil, v Aziji 74.254 vozil itd.
Skupno je v minulem letu pro-
dal 2 milijona 927 tisoč 305
vozil, letošnja prodaja pa ka-
že, da bodo lanske številke
krepko presežene, in to na
skoraj vseh tržiščih, predvsem
pa na ameriških in evropskih.
Evropska proizvodnja vozil
Nissan je prav tako v vzponu.
V tovarni v Španiji bodo letos
izdelali 72.587, v tovarni v Ve-
liki Britaniji pa 211.814 vozil.
Na slovenskem trgu je na
voljo celoten nissanov pro-
gram, tako vozil kot rezervnih
delov za vozila. Nissanova vo-
zila, ki jih prodajajo na našem
tržišču, so v 70 odstotkih izde-
lana v evropskih tovarnah
Nissana v Angliji in v Španiji.
Osebni avtomobil nissan
micra pa je dobil letos kar
dvakrat naziv avtomobila leta.
Prvič po tridesetih letih se je
zgodilo, da je japonski proiz-
vajalec skonstriural avto, ki je
v Evropi dobil naziv »avto leta
1993«, hkrati pa je nissan mi-
cra postal letošnji avto leta tu-
di na Japonskem.
Nissan Adria iz Ljubljane
pa je prvo slovensko-japonsko
mešano podjetje. Leta 1991 so
ga ustanovili Avtotehna iz
Ljubljane, Marubeni Auto
(Europe) kot japonski partner
ter več manjšinskih part-
nerjev.
Nissan Adria je pooblaščeni
zastopnik za avtomobile Nis-
san na območju R Slovenije, tu
pa ima trenutno tudi petnajst
tim. »dealerjev«. Avtomobili
nissan so na slovenskem trgu
že od leta 1985 dalje.
Eden izmed uspešnih »de-
alerjev« firme Nissan Adria je
tudi Avtohiša Kos iz Ločice
pri Polzeli, znano družinsko
podjetje, ki je povezano z dve-
ma avtomobilskima velikano-
ma, z Nissanom in s Citro-
enom. Pred tremi leti so se na-
mreč v družini Kos odločili, da
takrat že lepo utečenemu pro-
gramu (prodaja, servisiranje,
svetovanje) Citroen dodajo
nov izziv, imenovan Nissan.
Tudi ta odločitev je bila pra-
vilna.
Ujela dan In - avto
Ko smo v petek obiskali na-
šo glavno dobitnico, je že pri-
šla k sebi. Ni se več spraševala,
ali je to nemara le sladek san
in ne resnica. Anica Kragolnik
iz Rimskih Toplic takšnih vrst
sreč ni bila nikoli deležna. Ni-
koli ji ni nihče ničesar poklo-
nil, vse si je morala sama pri-
služiti, prigarati, si tudi od ust
odtrgati. Saj so bile vmes tudi
sreče: zdravi otroci, dva zdra-
va vnuka, pa še na stotine dru-
gih drobnih sreč, ki jih prinaša
življenje. Ampak avto! To je
sreča iz nekega drugega sveta,
ki ga Anica doslej ni poznala.
Ko smo se pogovarjali z njo,
smo bili tolikanj b<)lj veseli,
saj nam je bilo takoj jasno, da
je prišla Nissanova micra
v prave roke.
Anica in njen mož sta pred
kratkim prodala osem let star
avtomobil yugo in se ubadala
z vprašanjem, kako priti do
novega ali vsaj novejšega vozi-
la. Ko je Anica izrezovala ku-
ponček v Novem tedniku, jo je
devetletni vnuk Luka v šali ta-
kole pobaral: »Kaj, babi, a nis-
sana micro pa ne bi imela?« In
še to je povedala Anica, da je
zadnji možni dan poiskala
zadnjo manjkajočo črko zah-
tevanega sporočila Nissan
- Avtohiša Kos in nesla kuver-
to na pošto. Tista sreda zvečer
je bila podobna vsem ostalim
sredam, ko je bilo treba po hiši
marsikaj postoriti. Kar naen-
krat pa so začeli zvoniti telefo-
ni, a se Anica zanje ni zmenila
kaj dosti. Te reči je prepuščala
sinu Borisu, ki s svojo družino
domu je v spodnjem delu sta-
novanjske hiše. »Pride sin
k meni in mi reče: Babi, usedi
se. Najprej sem se ustrašila, če
ni kaj narobe, potem pa je re-
Sicer pa se je sreča v tem final-
nem žrebanju sprehodila kar
po petih (od osmih) občinah
našega območja. Tri nagrade
so šle v občino Žalec, štiri
v občino Celje, ena na Mozir-
sko in ena na Konjiško ter štiri
v občino Laško.
Glavna v studiu pa je bila Brina, ki je ta večer s svojo desnico
osrečila trinajst udeležencev nagradne igre.
V studiu A Radia Celje je bila precejšnja gneča, a drugače v takšnih primerih pač ne gre. Žrebanje je občutljiva zadeva, potrebna
skrbnega nadzora.
Anica Kragolnik: »Upam, da bod^
z nissanom micro tako srečne, kot k
dosedanje. Prometne nesreče doslej ^
imela.*
Št. 50 - 16. december 1993
20,21
l^el: A veš, da si zadela.. .nis-
jana! Zdaj sem tudi vedela,
2akaj pri nas toliko zvoni. Če-
jtitali so mi sorodniki, sosedje,
prijatelji...« je pripovedovala
^ica Kragolnik. Povedala je
tudi, da bo nissan micra njen
četrti avto. Prvi je bil fičo,
dru^ škoda in tretji yugo. Sa-
mo škoda je bil nov avto, ko
jta ga z možem kupila, druga
dva sta bila že rabljena. Tudi
četrti avtomobil bi bil najbrž
rabljen, saj si dva upokojenca
z majhno pokojnino težko pri-
voščita novega. Zdaj pa je tu
nov avto, in to nissan micra,
avto leta! »Brez avtomobila ne
gre. Moža moram voziti
v Ljubljano, na redne preglede
v Klinični center. Imel je težko
operacijo... Najina prva vož-
nja z nissanom pa bo najbrž
k sinu na Dolenjsko,« je pove-
dala ženska, ki ji življenje res
ni bilo z rožicami postlano.
Opisovati vse njene križe živ-
ljenja, bi bila zgodba, ki v to-
kratno priložnost ne sodi. Na-
zadnje je Kragolnikovo hišo
v Rimskih Toplicah vendarle
obiskala sreča, o njej pa Anica
takole: »Sreča ponavadi vstopi
pri stranskih vratih, in to ta-
krat, ko se je najmanj na-
dejaš.«
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Foto life - zadnlič
Prijetno okolje celjskega
plesnega Foruma je ob kon-
cu tedna naznanjalo dogo-
dek, kakršnega redko kje za-
sledimo. S foto happenin-
gom - prireditvijo za foto-
amaterje, smo zaokrožili
skoraj leto dni trajajočo ak-
cijo Novega tednika, ki smo
ji pred leti nadeli naslov Fo-
to life.
Letos smo bili še posebej
zadovoljni saj smo dobili
skoraj 500 foto^afij, osem-
desetih avtorjev iz vse Slove-
nije, ki so v večini na ta zak-
ljuček tudi prišli.
Krava v cirkusu - odlomek
iz plesne uspešnice celjskega
plesnega foruma, ki ga vodi
Gordana Stefanovič-Erja-
vec, je bila prva zanimiva
slika prireditve. Bliski foto-
aparatov so stopnjevali
vzdušje, ki so ga pričarale
tudi manekenke Nataša, Li-
dija in Anja z modno pred-
stavitvijo butika Art iz Žal-
ca. Pridružil se jim je še Zo-
ran Zorko, ki se je iz mane-
kena prelevil v akrobata oz.
virtuoza na diatonični har-
moniki. Atrakcije, igranje
s stojo na glavi, verjetno še
niso videli nikjer v svetu.
V imenu obiskovalcev je
praktične nagrade Fotolika
Jožetu Hrupu, Ivanu Kacbe-
ku, Emestu Iviču, Mariji
Demšar in Brigiti Koklič po-
delil Jože Fidler.
Vrhunec pa je bil po ogle-
du diapozitivov potovanja
po Ameriki Vojka Zupanca
in Edija Masneca, ter po
ogledu izbora uspešnih di-
apozitivov Francija Horvata.
Predstavnik Fotolika, Vito
Šteklič je namreč podelil So-
nji Kamplet za fotografijo
leta po izboru bralcev, vr-
hunski fotoaparat Canon
EDS 1000. Francija Horvata
pa čaka nagradno potovanje
v Pariz za drugo mesto
- medtem, ko se je Miro Vreč-
ko zadovoljil z umetniškim
delom Dareta Zavška.
Studio Olimpus je na zak-
ljučku Foto lifea 93 demon-
striral opremo pravega foto-
grafskega studia, kar kaže
tudi izredno zanimanje foto-
grafskih podjetij ter navse-
zadnje naše časopisne hiše,
da skupaj prispevamo k dvi-
gu kvalitete fotografske kul-
ture.
EDI MASNEC
Foto: EDO EINSPIELER
Krava v cirkusu - pisana otroška plesna predstava tudi na zaključku Foto life 93.
^im ste prispevala Fotolik in naša časopisna hiša. Z desne: Miro Vrečko, zmagovalka Sonja
f Horvat, predstavnik Fotolika Vito Šteklič in Edi Masnec.
^^ek vseh finalistov letošnje akcije Fotolife.
Art pobieni umetnost, ki pa ni le likovna in fotografska. Umet-
nost je tudi v oblačenju in delček iz svetovne mode za mlade je
pokazal butik Art iz Žalca z manekenkami - miss Celja Natašo
ter Lidijo in Anjo.
Vragolije na glavi Zorana Zorka - takšnih ne vidimo nikjer v svetu. Na Foto life 93 smo jih.
Št. 50 - 16. december 1993
122
ODlMiEHl
Plečnik in
Ljubljanska
banka Celje
v rubriki Pisma bralcev pod
naslovom »Plečnik in Ljub-
ljanska banka Celje«, objav-
ljenem v Delu 17.11. letos in
kasneje še v Novem tedniku
pod isto rubriko, dne
9.12.1993, je g. Ivo Jakop na
neobičajno grob način napadel
direktorja banke g. Nika Kača
glede uresničevanja pobude
o ponovni postavitvi križa na
poslovno stavbo banke Vodni-
kova 2, Celje.
Čeprav je g. Ivo Jcikop po
objavljenem odgovoru g. Kača
v Delu, naslovil na banko in
direktorja banke vljudno pi-
smo, kjer se je zahvalil za ob-
javljene informacije v Delu, je
kljub temu posredoval isti čla-
nek v objavo tudi Novemu ted-
niku.
Zaradi tega ocenjujemo, da
je odgovor direktorja nujen
tudi za bralce Novega tednika.
V nadaljevanju citiramo odgo-
vor g. Nika Kača:
Pobudo o postavitvi križa je
g. Ivo Jakop pisno poslal
26.9.1991 skupaj s sliko stav-
be Ljudske posojilnice iz leta
1930. Takoj v oktobru sem po-
vabil na sestanek širok krog
strokovnjakov iz Celja in
Ljubljane, na katerem smo
obravnavali prejeto pobudo.
Zaključek je bil pozitiven in
kasneje podprt s strokovnim
poročilom dr. Petra Krečiča.
Celotno gradivo sem posredo-
val Upravnemu odboru banke
in dobil pooblastilo za nadalj-
nje dogovore.
Sledil je ogled križa, ki je
shranjen v Cerkvi svetega Da-
nijela. Ker je križ lesen, sem za
strokovno mnenje gl^e po-
trebne zaščite zaprosil pred-
stavnike Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine
iz Celja. Od vsega začetka je
s strani banke bila izražena
želja po postavitvi originala,
ki je bil na stavbi preko 12 let
(do leta 1942). Žal moram ugo-
toviti, da še do danes kljub
večkratnim urgencam nismo
uspeli pridobiti pisnega stro-
kovnega staUšča in predloga
o načinu potrebne zaščite.
Naša želja vsekakor ostaja,
da postavimo nazaj na staro
mesto original in ne dvojnik.
S tem obvestilom seznanja-
mo javnost z dosedanjimi ak-
tivnostmi, menim pa, da so
znane tudi piscu članka. Vsa-
ka povezava s problematiko
razreševanja bančnih naložb
v Slovenske železarne pa je
povsem odveč.
LB Splošna banka Celje
Vodja marketinga
IRENA MUŽIČ
Žalska Lilija
Dne 2. decembra ste v NT
objavili, da bi se naj poslovni
center v Žalcu poimenoval:
»Lilija«. Pišete, da predlog iz-
vira iz žalskega grba. Obenem
v TD Žalec razmišljajo tudi
o tem, da bi se Titov trg poslej
imenoval Trg rdečih lilij. Tudi
to ime naj bi izviralo iz grba.
Prvo vprašanje, ki se pojavlja
je: kaline barve so lilije v gr-
bu? Zastavica Mestne skupno-
sti Žalec ima zlato liUjo, v neki
anketi iz 1.1763 so Žalčani
svoj grb opisali takole: »obe
krili sta črni v rjavordečem in
z zelenimi listi okrašenem po-
lju, cvet in lilija sta svetlordeči
in obkroženi z zelenim ro-
bom ...« (Božo Otorepec:
»Srednjeveški pečati in
grbi...«)
Drugo vprašanje je: zakaj
v Žalcu in tudi v občini Žalec
vedno bolj poudarjamo nem-
ški grb »Sachsenfeld-a«, zakaj
se hočemo na vsakem koraku
spomniti Nemcev in Sakson-
cev in IX. stoletja in pri tem
pozabljamo, da je bila Savinj-
ska dolina in sam Žalec vedno
slovenski in da so v Žalcu ved-
no odklanjali »Saksenfeld«.
Ali je bil slovenski tabor
1.1868 odveč?
Izgleda, da se slovenska
zgodovina hote ali nehote po-
zablja! recimo nihče se ni
spomnil, da je bil 1.1903 usta-
novljen v Žalcu odsek celjske-
ga Sokola.
Če je temu tako, pa spreme-
nimo še dan mesta Žalec.
Predlagam, da bo to 1.12.
(1327). V dokumentu, ki je
v Nadškofijskem arhivu
v Ljubljani, najdemo zapisa-
no: 1.12.1327 »ze Sachsena-
uld... in ein gasthaus« ali če
prevedemo gostilna v Sahce-
nauld-u (Žalcu). Pa brez za-
mere!
FRANC JEŽOVNIK,
Griže
Kje si,
amaterska
kulturna
dejavnost?
Po mojem mnenju je pode-
želska kulturna dejavnost od
vseh še najbolj izvirna. Brez
posebno obarvanega glasu,
domača za preproste obisko-
valce, v narečju ljudi našega
okolja. Tovrstna kulturna de-
javnost se je v težkih pogojih
razvijala že v stari Jugoslaviji.
Po končani drugi svetovni voj-
ni se je kmalu pričela kulturna
dejavnost, uprizarjanje prvih
iger, petje domačih pesmi...
Takrat smo žrtvovali veliko
večerov in noči za učenje
v hladnih dvoranah. Takšno
kulturno udejstvovanje je bilo
predvsem odrekanje in žrtev,
namesto počitka so bile vaje,
poleg tega pa smo prispevali
tudi v materialu.
Na podeželju smo si morali
večino kulturnih ustanov sami
prigarati. Vendar smo bili naj-
bolj srečni, ko se je nabrala
polna dvorana vedno veselih
obiskovalcev. Gojili smo petje,
prisotno je bilo prijateljstvo
brez hrepenenj po raznih do-
brinah.
Po potresu, ki je leta 1974
prizadel Kozjansko, je bilo tu-
di našega veselja konec. Dom
z dvorano ni bil več varen za
predstave, zato smo se odločili
za rušenje in novo gradnjo.
Z ogronmimi napori, odreka-
nji, stalnim delom, sredstvi sa-
moprispevka, pomoči krajevne
skupnosti, krajanov in podjetij
smo uspeli zgraditi Gasilsko
kulturni dom. Vsem dobrotni-
kom smo za pomoč neskončno
hvaležni. Danes v teh težkih
časih vse te pomoči najbrž ne
bi bili deležni, ker ni več kje
kaj vzeti. Še naprej pa velja,
da nam ne bo nihče ničesar
podaril, če si sami ne bomo
pomagali.
Vsem skupaj in tudi amater-
skim kulturnim delavcem že-
lim v prihodnjem letu zdravja,
, prijateljstva, sožitja, miru in
modrosti.
IVAN ŽOGAN,
Grobelno
Mali lopovi,
veliki kriminalci
Pod zgornjim naslovom je
bila prejšnji teden objavljena
zanimiva reportaža izpod pe-
resa novinarke Marjele Agrež.
Čisto na koncu pa je zastavlje-
na retorična misel o tem, da je
pač lažje uloviti te prestopnike
(ko kje prespijo in se pošteno
najedo) kot pa bele ovratnike.
In to je že druga zgodba.
Kriminal belih ovratnikov
je t.i. visoki kriminal in je na
Zahodu poznan od začetkov
kapitalizma, vendar je ustrez-
no in pravično sankcioniran.
Kaj pa pri nas?
Samo v prejšnjem tednu je
bilo napisanih 80 novih ovadb
glede »divjega lastninjenja«,
vendar so pri nas sodni mlini
počasni, saj jih poganja še
v celoti stara jugoslovanska
kazenska zakonodaja, ki sploh
ne pozna termina gospodar-
skega kriminala. Namesto te-
ga se je govorilo le o kolektivni
odgovornosti, če pa je bil krši-
telj le preveč butast, da je
ogrožal dobro ime lokalnega
komunističnega veljaka, ga je
slednji poklical na »partijski«
zagovor in mu priporočil, da bi
bilo dobro, če bi le izpregel.
V zameno pa je tisti ta »buta-
sti« dobil mesto kakšnega SIS-
ovskega predsednika ali pa se-
kretarja na nižji ravni. Na nje-
govo mesto pa je potem prišel
zaslužen sindikalist, »politični
ekonomist« s kimirovško ali pa
kranjslw »diplomo«. Tako je to
šlo... In danes se je slednjih še
večina obdržala na teh mestih,
»kot ceki na krošnjah« in ti so
danes novopečeni lastniki raz-
nih d.o.o. podjetij, trgovskih
centrov, consultingov, inženi-
ringov, lizingov idr., tudi
v Celju.
In zato ni čudno, da je po-
tem premier slovenske vlade
živčen in naganja »domov« ti-
ste, ki ta dejstva argumentira-
no obelodanijo, SDK pa celo
natančno operacionalizira
s številkami. Čez mejo se tre-
nutno nahaja večina slovenske
gospodarske substance, ven-
dar gre sedaj za to, da jo pred-
vsem bivše partijske strukture
želijo izničiti ali pa »prišpara-
ti« za nič kaj rožnato prihod-
nost. Tipični primeri so Hit,
Safti, Smelt (dokler psi lajajo,
je še varno, huje bo, ko bodo
začeli gristi!) in so le vrh lede-
ne gore, ki pa se je vendarle
začela počasi, a vztrajno topi-
ti. Vode bo torej še veliko...
Vprašanje je le, kdo bo plaval
s tokom oz. proti njemu.
P.3S.
Nekoč mi je eden od bivših
zapornikov dejal, da bi bila
Slovenija en sam velik zapor,
če bi začeli loviti gospodarske
kriminalce.
GREGOR URANIČ,
Vojnik
Vroča kri za
zidovi župnišča
Pri branju tega članka sem
dobila občutek, da je g. župnik
opran krivde, preprosta go-
spodinja pa je kriva vsega.
, Ljudje bodo pač verjeli duhov-
niku, četudi je resnica drugač-
na. Resnico o svoji mami, W je
šest let in pol poleg svoje redne
službe še gospodinjila duhov-
niku, kot njena hčerka poz-
nam. Ko so ji začeli siveti las-
je, je postala odveč, naenkrat
je hotel živeti sam, njo pa je
brez plačila za njeno delo ho-
tel vreči na cesto. Kako tudi
ne, saj ni imela nič črnega na
belem o stanovanju in delu
v župnišču Nova Cerkev.
Končni rezultat: gospod dekan
in župnik je prisihio izselil
svojo gospodinjo.
Kako se je njena zgodba za-
čela in odvijala? Pred priho-
dom v Novo Cerkev je tri leta
gospodinjila g. župniku Ven-
gustu v njeni domači fari, nato
mu je še eno leto gospodinjila
na Planini pri Sevnici, kamor
je bil g.Vengust premeščen.
Ko se je g. župnik vživel v novi
-	kraj, je gospodinjo odslovil ta-
ko, da je zamenjal ključavnico
na vhodnih vratih župnišča,
medtem ko je bila ona v službi.
V zahvalo za njeno p>ošteno
delo.
Ker ji je delo gospodinje
v župnišču zelo veliko pomeni-
lo, ni obupala, pač pa je na
priporočilo škofa konec avgu-
sta 1982 prišla za gospodinjo
duhovniku A. Vicmanu v Novo
Cerkev. Po vsem, kar se je zgo-
dilo, g. župnik spričo svojega
načina življenja gospo<6nje
očitno ni potre^val. Torej po
službi je mama vsak dan še
I>ozno v večer skrbno in z vest-
nostjo poštene ženske oprav-
ljala vsa gospodinjska dela
v župnišču, kot so kuhanje,
pranje, likanje župnikovega in
cerkvenega perila, čiščenje ve-
likega župnišča, delo na vrtu,
reja prašiča prva tri leta, pri-
jaznost do ljudi, ki so iskali
g. župnika, priprava malic oz.
večerje delavcem v župnišču,
še posebej pri obnovi Mariji-
nega doma, kuhinje in drugih
delih. Kadar sem marsikateri
-	konec tedna po šoli ali pa v po-
čitnicah prišla k mami v žup-
nišče, je bila vedno sredi dela.
Pomagala sem ji po svojih mo-
čeh. Danes vem, da je bilo ško-
da vsakega njenega truda in
trenutka v župnišču. Bila je
kot dekla, ki naj tiho opravlja
svoje delo in ni deležna nobene
prijazne besede, kaj šele pogo-
vora.
Konec decembra 1988 ji je
g. župnik prepovedal nadalje
gospodinjiti v obnovljeni ku-
hinji in le-to zaklenil, gospo-
dinji pa pokazal vrata. Če je
hotel živeti sam, bi bil moral
to mami povedati ter ji pri-
memo poplačati njeno delo.
Mama bi to razumela in se
umaknila. Ker pa njeno delo ni
bilo vrednoteno, je vztrajala,
saj je ravno tako človek kot vsi
ostali. Saj res, kako pa lahko
župnikov nečak živi v župniš-
ču, če le-to ni stanovanjski ob-
jekt?
Nadalje je g.Vicman na te-
meljnem sodišču v Celju tožil
svojo gospodinjo zaradi izseli-
tve. Mamin zastopnik g. Feguš
je mami na začetku dejal, da.
glede na pomanjkljivost v za-
konih na tem pravnem po-
dročju nima možnosti in da se
bo morala izseliti. Čudna tož-
ba je trajala tri leta, v tem času
pa g. Vicman mami ni nudil za
človeka osnovnih pKJgojev za
bivanje. V dveh malih sobah,
kjer je živela, ni bilo vode,
ogrevanje ji je odklopil, tako
da sva midva z možem iz Doli-
ča vsak teden vozila premog in
drva v prtljažniku avtomobila.
Izklopil je tudi elektriko za
nekaj dni. Je to toliko opevana
ljubezen do bližnjega, ali le
ljubezen g. župnika do samega
sebe?
Ko se je tožba bližala h kon-
cu, se je mama pripravljala za
vselitev v svojo majhno hišico.
Z našo pomočjo. Toda prehite-
la jo je prisilna izselitev, ker
njen advokat ni bil o njej ob-
veščen, njegov ugovor tega dne
so zavrnili. Mama je bila po-
polnoma nemočna. Sicer pa:
življenje teče dalje. Bolečina
krivice rodi izkušnjo, zanjo je
bilo potrebnih petnajst let da-
rovanja in zaupanja (^gim.
Mami sem dejala: »Zatajili so
te. Živeti moraš zase in za nas
domače, ki te imamo radi.«
Kar pa se tiče izjav v »Nje-
govi« in v »Njihovi zgodbi«
v članku so neresnične. Popoln
nesmisel je, da bi se mama
spričo svoje službe in dela vti-
kala v župnikovo življenje in
delo ali prisluškovala telefon-1
skim pogovorom, sicer pa
mnenje peščice proti njej na-
perjenih faranov ne moremo
posplošiti na vse farane. Še
o obhajilu: vsak kristjan lahko
kadarkoli in kjerkoli pristopi
k obhajilu, seveda v skladu
s svojo vestjo. Le-to pa bi si
moral najprej izprašati delilec
hostij sam. Kar zadeva račune
za električno energijo menim,
da je bilo mamino delo vredno
vsaj toliko, če ne več, mar ne?
Hčerka
MARIJA NOVINŠEK-VIVOD,
Mislinja
Krivica bo rodila
nasilje
Pred dnevi sem zasledil
v rubriki Pisma bralcev dopis
z gornjim naslovom. Pisal je
neki gospod iz Šentjvuja. Zato
je tudi mene priteklo, da
vam napišem par vrstic o teža-
vah in tegobah nas revežev iz
štorske livarne, ki smo na ča-
kanju že tretji mesec in že tri
mesece nismo prejeU niti to-
larja. Samo predstavljajte si
življenje človeka, ki živi v blo-
ku ali pa ima le hišo in vrt.
Povem vam, da sem na svo-
jega prijatelja kar jezen, ko ga
srečam, ko se z ženo peljete
v službo, doma pa imata pobi
hlev živine. Ubijejo bika, ne-
kaj mesa prodajo, napolnijo si
skrinje. Krave jim dajejo mle-
ko, kokoši jajca, jaz pa se z na-
pol prazno vrečko in denarni-
co vračam iz trgovine, in se
s solzami v očeh sprašujem,
kaj bomo jedli jutri. Ali ni to
kriminal, ki mu ni para? Če se
ne bo v politiki nič spremenilo,
se bodo začele dogajati strašne
reči. Lahko se zgodi, da bo se-
stradan in obupan človek ubil
za kos kruha svojega soseda
ali prijatelja. Vse več bo kraj,
ropanja in nasilja. Še do ne-
davno pošten človek bo iz nuje
po preživetju postal tat.
Nad vsem tem bi se morali
vodilni in direktorji zamisliti
in čimprej ukrepati. V podjet-
jih bi morali strogo preveriti
premoženjsko stanje svojih
delavcev in njih staršev, ki ži-
vijo v skupnem gospodinjstvu.
Če bi se to uredilo, bi imeli
tudi na zavodu manj stroškov.
Res je, kar je zapisal gospod
iz Šentjurja. Kmet naj dela na
kmetiji, pa če je ta še tako
majhna. Vsaj preživeti se da,
ubogi delavec pa si naj zasluži
za najnujnejše, kruh in
mleko...
Lahko bi še marsikaj napi-
sal, vendar vem, da časopis ni
pravi naslovnik. Treba se bo
obrniti še kam drugam, če ne,
bo socialna bomba počila.
FRANC JUG,
_	Grobelno
Otroci teharskih
žrtev
v pozivu državnemu zboru,
komisiji za preiskavo povojnih
množičnih pobojev, pravno
dvomljivih procesov in drugih
tovrstnih nepravilnosti ter
predsedniku dr. Jožetu Pučni-
ku, objavljenem v prejšnji šte-.
vilki Novega tednika, je izpa-
del podpis članov ožjega odbo-
ra »Komisije Demos Celje,
Otroci teharskih žrtev.« To so:
Ditrich Janič, Danilo Jurič in
Lidija Simonič.
Siivnlška
ravnateljska
nadaljevanka
čeprav osebno zavračam
načine pisanja, obtoževanja in
pljuvanja po raznih časopisih,
moram zaradi neutemeljenih
navedb in nizkih udarcev
v zadnji številki Novega tedni-
ka svoje mnenje spremeniti in
bralcem prikazati tudi drugo
plat medalje. S tem pa seveda
ne mislim pisati tedenskih na-
daljevank ali odgovarjati na
eventuelne nove obtožbe in
namigovanja.
Morda bi najprej povedal
g. Jeranku svoje mnenje o nje-
govem članku v rubriki Vroča
tema. Menim, da bi moral
g. Jeranko, če bi želel vsaj ma-
lo objektivno pisati, povpraša-
ti tudi drugo stran kako in za-
kaj je prišlo do pritožbe g. Fre-
ceta glede izbire ravnatelja
v Slivnici. Kljub temu, da je
g. Jeranko pravnik, nima no-
bene pravice že v naprej pisati
o izidu sodbe na Višjem sodiš-
ču združenega dela, ker takšna
sodba spada v pristojnost so-
dišča. Pristojen tudi ni za to,
da bi kar v časopisu že v na-
prej določal, kdo ne more kan-
didirati za ravnatelja in kdo je
za to funkcijo edino primeren.
Naj g. Jeranko vzame v roke
zakonske akte, ki o tem govo-
rijo, in morda bo sposoben kot
pravnik spoznati, da je zakon-
ska resnica malo drugačna,
kot jo opisuje v časopisu. Na-
men njegovega pisanja pa je
jasen, ko preberemo naslov
njegovega članka. Prepričan
pa sem, da šentjurski občinski
poslanci ne bodo nasedali vid-
no pristreinskemu pisanju. Po-
vedal bi še to, da je tudi reak-
cija staršev na početje g. Edija
Masneca zelo negativna, saj je
napravil posnetke otrok in šo-
le brez kakršnegakoli dogovo-
ra in je otroke spodbujal, naj
se kepajo, da bi morda dosegel
čimvečji efekt fotografije.
Obema bi priporočal, da bi
v interesu otrok, staršev, šole
in učiteljev morda prikazala
kaj pozitivnega o delu na šolah
in bi tudi tako povečala nakla-
do svojega časopisa.
Glede obtožb, da so nekateri
poslanci prepričevali in pre-
pričali poslance šentjurske
skupščine o mojih pozitivnih
lastnostih, pa menim, da
pravica vsakega poslanca, ^
pove svoje mnenje po svoji ve,
sti in presoji. Tako sem prišel
do naslednje osebe v nadalje,
vanki, do g. Vinka Frecet^
Z zakonom je eksplicitno zapj.!
sano, da lahko vsak kandidat
zahteva varstvo pravic pri prj.
stojnem sodišču. V nobenen
primeru ne oporekam, dj
g. Vinko Frece ni ravnal po za.
konskih aktih, vendar bi s«
moral zamisliti ob rezultatilj
glasovanja posameznih za to
pristojnih instanc, kjer ni do,
bil nobenega glasu. Ali se
morda vprašal, kako bi delal
v kolektivu, ki ga zavrača ij
uspeval v kraju, ki mu glede
na rezultate glasovanj ni na«
klonjen? Priporočam mu, da
opravi anketo o podpori ij
priljubljenosti v šolskem oko-
lišu, v kolektivu Osnovne šole
Slivnica, predvsem pa me^
svojimi sedanjimi in bivšimi
učenci in naprosi g.Jeranka,
da jo objavi pod rezultatom
primernim naslovom. Potem
se bo (morda!) postavil na re-
-alna tla. S svojim početjem
skuša namenoma rušiti nor-
malno delo na šoli, ki dosega
na vzgojnem in izobraževal-
nem področju povprečne in tu-
di nadpovprečne rezultate,
njeni delavci pa svoje delo
opravljajo vestno in prizadev-
no in ne potrebujejo nikogar,
ki bi na šoli napravil red, kot
je g. Frece dejal meni osebno,
Kot pedagoški delavec in viso-
~ko izobražen človek bi pa mo-
ral tudi vedeti, da naj bo šola
avtonomna pri določenih od-
ločitvah in naj v njeno življe-
nje ne posegajo političnt
stranke. V tem primeru po mo-
jem prepričanju tudi ni šlo za
vtikanje Liberalno demokra-
tične stranke v zadevo, ampai
zgolj za osebno mnenje g. Art-
naka, ki pa je to mnenje izrazil
v imenu LDS-a, in je v gradivu
za zasedanje skupščine že kai
določil ravnatelja na šoH
v Slivnici, seveda svojega bra«
tranca g.Freceta. Verjetno š
živi g. Artnak v iluzijah, da h{
kot »diplomant kumrovškf
politične univerze« delal tako
kot se je delalo v bližnji prete-
klosti.
Seveda pa naj na koncu št
-pojasnim nekatere stvaii
v zvezi z imenovanjem za rav-
natelja. Po zakonu izpolnju-
jem pogoje za učitelja na pro-
metni stopnji osnovne šole ii
s tem tu^ pogoje v razpisu
Osebno nisem pri razpisu ii
poteku imenovanja napravil
nobenih nepravilnosti in tudi
ne čutim nobene krivde. Od-
ločba prvostopenjskega sodiš-
ča res govori, da se mora raz-
pis i)onoviti, vendar državne
za šolstvo pristojne institucije
tolmačijo, da razpis ni v na-
sprotju z zakonom, pa tudi
imenovanje ne. Soglasje, ki g>
je izdala Skupščina občine
Šentjur dne 14. julija 1993, se
sklicuje na 16. člen Zakona
o financiranju vzgoje in izo-
braževanja in 8. člen Odloka
o usteuiovitvi javnih zavodov
Prepričan pa sem, da je bilo
soglasje izdano po zakonskik
aktih in ga vsled tega ni možno
izpodbijati.
Gospod Frece mi je v pogo-
voru dejal, da bo poiskal mo-
ralno zadoščenje. Ali ni bolje
da s svojim poštenim delom it
človeškim o^osom do soljudi
uresničujemo svoja streinlje-
nja in ne povzročamo razdor«
med krajani in, namesto da
pljuvamo po soljudeh, poma-
gamo pri uresničevanju huma*
nih ciljev. Verjetno mi bo kdo
oporekal to mnenje, zato ke'
nimam naziva dipl.oec. Go-
spod Frece pa naj pomisli, al
si ne dela moralne škode.
RUDI MESTINŠEK
Gorica pri SlivniC
Vašemu razburjanju se čudini
saj občanom odrekate pravico
da bi izvedeli za zgode in nez-
gode giede imenovanja slivni'
škega ravnatelja, vas. To j'
javna funkcija, v dobro otrot
ne vaše zasebno podjetje. Oči^
no je, da ste svoj bes izlili ^
nepravi naslov. Gre za sodJ^
odločbo ter širše znana dej'
stva, zato menim, da imajo ob'
Št. 50 - 16. december 1993
231
^ni pravico izvedeti o razple-
tu dogajanja v šoli. Zlasti zato,
jjgr gre za nevsakdanje zadeve,
pri tem pa nekaterih niti ni-
^m navedel. Dejstvo, da so
p,ed petimi kandidati izbrali
prav vas, s srednjo izobrazbo,
^di tudi mene osebno. Izka-
zalo se je, da ne edinega.
BRANE JERANKO
PREJELI
SMO
veterinarji
Pri nas imamo veterinarje,
Id se zavzemajo za živali in jih
po potrebi tudi brez bolečin,
humano uspavajo. Ni pa tako
na celjski veterinarski postaji,
kjer ljudje, ki prineso bolne ali
izgubljene živali, mačke, po-
slušajo pred vrati, kako njiho-
vo žival trpinčijo, si zatiskajo
ušesa, živali pa v mukah umi-
rajo. Posebno grobo ravna
i živalmi g. Knez, ki naj bi bil
veterinar, ne šintar. Saj nima
nobenega usmiljenja do živali,
kakor tudi za ljudi nima lepe
besede. Ženske, ki prinesejo
izgubljene mačke, ker jih same
ne morejo prehranjevati, ima-
jo že par komadov svojih, ta-
kim še posebno veliko zaraču-
na. Čudno je tudi to, da ni
enotne cene za te evtanazije.
Zato bi priporočili, da živali
nosite na veterinarsko postajo
v Šentjur, kjer so zelo prijazni
in ne iščejo zaslužka. Ljudem
bi svetovali, naj dajo živali ka-
strirati, da ne bo toliko zavr-
ženih.
Društvo za varstvo
živali, Celje
MELITA FURLANI
Ignoranca do
razlaščencev
brez primere
Predstavniki razlaščencev
smo se z dopisom z dne
11.11.1993 obrnili tudi na Dr-
žavni svet Republike Sloveni-
je, ki nas je sprejel dne
8.12.1993 in uvrstil na 6. toč-
ko dnevnega reda »zahtevo
Združenja lastnikov razlašče-
nega premoženja Slovenije za
dopolnitev Zakona o Sloven-
ikem odškodninskem skladu«,
po kateri naj bi za obveznice
tega sklada jamčila Republika
Slovenija.
Dve predstavnici razlaščen-
cev sta že po intuiciji ugotovi-
li, da bo za nas časa zmanjka-
lo, zaradi česar sta sejo zapu-
rtili predčasno.
Ko smo ostali štirje pred-
stavniki razlaščencev po treh
urah dočakali svojo točko
dnevnega reda, je večina čla-
nov Komisije za gospodarstvo
Državnega sveta fe sejo zapu-
stila, predsedujoči pa nam je
odredil dve minuti časa. Za'
tem je odločil, da bo Državni
svet p>očakal na nmenje vlade
Rs o tem vprašanju.
Glede na pripombe nekate-
rih medijev, da so naši pri-
spevki predolgi, upam, da bo
ta dovolj kratek. Bralcem vza-
ttie približno dve minuti, torej
toliko, kolikor jih je DS pri-
pravljen nameniti vsem slo-
venskim razlaščencem!
Predsednik ZLRP
Slovenije,
FRANC IZGORŠEK
Servis za
Dobiranje
denarja za PTT
. Kot bivši predsednik grad-
■Jenega odbora za izgradnjo
J^TT omrežja v KS Luče sem se
Osebno odločil, da s spodaj na-
yedeno vsebino seznanim širšo
javnost, ki bo na podlagi tega
'ahko ocenila poteze PTT po-
djetja Slovenija-PE Celje:
»Sporočamo vam, da smo
^ Vami sklenili aneks št. 4,
J sporazumu štev. 6/11684/1-
"0/JP, na osnovi katerega ima-
te odobreno uporttbo še za do-
datnih 20 tf. priključkov.
Za vsakega bodočega tf. na-
ročnika, kateremu bo dodeljen
tf. priključek iz te kvote, mo-
rate do PTT PODJETJA SLO-
VENIJE-PE CELJE, poravna-
ti obveznosti v znesku 3.000
DEM (v tolarski protivredno-
sti), za posameznika.
Tf. naročnik mora poravnati
do ptt-ja še strošek vzpostavi-
tve naročniškega razmerja iz
zgraditve razvodnega onurežja,
za kar bo sklenjena pogodba
med njim in ptt podjetjem Slo-
venije, PE Celje.
Za planinsko društvo Luče
ob Savinji - bife Igla, morate
nakazati znesek iz omenjenega
aneksa in poslati soglasje za
priklop.
Ko boste vse potrebno izvr-
šili bomo Planinskemu dru-
štvu Luče poslali pogodbo za
sklenitev telefonskega naroč-
niškega razmerja.«
Dodati moram naslednje:
KS je res podpisnik aneksa
št. 4, vendar smo pred podpi-
som dodali stavek z vsebino,
da bodoči naročnik nakaže
znesek 3.000 DEM tolarske
protivrednosti na ŽR KS Luče,
kar se mi zdi logično, če vemo,
da je bila akcija financirana
v celoti iz sredstev pričakoval-
cev telefona (210) in sredstev
samoprispevka, hkrati pa smo
izvedli ogromno prostovoljne-
ga dela (gre za tisoče prosto-
voljnih delovnih ur).
Kot kaže, PTT ne upošteva
aneksa z našim dodatkom, za-
to si bom osebno prizadeval,
da bo svet KS razveljavil le-
tega. Menim, da smo za PTT
naredili dovolj, da smo uspeš-
no končali tudi za njih po-
membno akcijo, da pa bi mo-
rali biti v bodoče nekakšen
servis za pobiranje neopravi-
čenega denarja za PTT podjet-
je - PE Celje, pa je že malo
preveč!
JERNEJ PLANKL,
Luče
Dragi slovenski
zdomci
Pozdravljata vas zdomca iz
Nemčije - Grevenbroicha, ki
prosita vse zdomce po svetu,
da pomagajo naši mladi državi
Sloveniji.
Kot je večini Slovencev zna-
no, ima Slovenija problem
z avtocesto, s katero bi bilo
pridobljenih veliko delovnih
mest in bi s tem dvignili našo
mlado državo na noge. Mladi-
ni bi omogočili nova delovna
mesta in jim zagotovili delo za
normalno življenje. Kot mi
zdomci vemo, počenja brezpo-
selna mladina stvari, ki niso
v smislu demokracije.
S tem hočem povedati, da
v Sloveniji hočejo graditi av-
toceste, vendar nimajo dovolj
denarja, da bi jih postavili na
stebre. S tem ne bi uničili naše
rodovitne zemlje in zadovoljni
bi bili kmetje in meščani in
seveda tudi naša mladina
v prihodnosti, saj smo Sloven-
ci po naravi za boj proti slabe-
mu okolju in smradu.
S tem pismom prosiva vse-
zdomce, da pomagajo na vse
načine prispevati za avtoceste
v Sloveniji, seveda tudi zdom-
ce onkraj oceana, v Ameriki in
v Avstraliji.
V tem pismu'pa prosiva tudi
slovensko vlado in predsedni-
ka Kučana, da prevzame od-
govornost za to pomoč ter izda
žiro račun in ga objavi v vseh
slovenskih časopisih, ker
zdomci beremo različne časo-
pise. Posebno pa prosim slo-
vensko vlado, da vodi knjigo-
vodstvo tako, da lahko vsak
zdomec preveri, če je denar
resnično porabljen za avtoce-
ste. S tem hočem povedati, da
bi bili mi zdomci pripravljeni
pomagati, vendar se še vedno
bojimo, da bi denar odhajal
v druge roke in zopet ne bi nič
naredili za avtocesto (tako je
bilo v Jugoslaviji).
MARTINA
in TONI CERNJAVIČ,
Grevenbroich
ZAHVALE,
POHVALE
Srečanje
upolcojencev
Zavarovalnice
Triglav Celje
Presenetilo nas je prisrčno
vabilo, da se dne 8.12.1993 ob
12. uri zberemo v hotelu Cele-
ia. Po nekaj letih je bilo sreča-
nje res zelo, zelo prijateljsko.
Obujali smo sponune na prete-
kle čase, ko smo orali ledino
novih zavarovanj (zavarovanj
živali, posevkov, kasko itd.).
Vse udeležence je z govorom
lepo pozdravil direktor g. Ivan
Mimik ter med drugim oblju-
bil, da se na enakem srečanje
v letu 1994 zopet snidemo.
Hvala za kvalitetno postrež-
bo pri hrani in pijači osebju
kolektiva Celeia.
Za res prisrčno srečanje se
v imenu upokojencev zahva-
ljujem organizatorjem in jim
želim srečno novo leto 1994!
FRANC TRATNIK,
Celje
Hvala za pomoč
Multipla skleroza (M.S.) je
bolezen, ki človeka zelo priza-
dene in mu povzroča velike
ovire pri vsakodnevnem živ-
ljenju.
Moj mož je zaradi M.S. tež-
ko nepokreten, zato je popol-
noma odvisen od tuje pomoči.
Zato bi se rada zahvalila vsem,
ki mu pomagajo. Tako velja
moja iskrena zahvala dr. Li-
pičnik-Kolar Jožici, dr. Kovač
Rozi, medicinski sestri Rednak
Ivanki, vodji patronažne služ-
be v Celju, gospe Zupane Vidi,
fizioterapevtu gospodu Sreč-
kotu, negovalkam gospe Slavi-
ci in gospe Jožici, UZR-Soči
Ljubljana, prav tako aist.dr-
. Beatrici Končan-Vračko.
• Mož je včlanjen tudi v Dru-
štvo multipleskleroze Celje, ki
ima zelo prizadevno in uspeš-
no predsednico gospo Brečko
Ido, ki je vedno pripravljena
pomagati.
Vsem imenovanim in neime-
novanim še enkrat prisrčna
hvala za kakršnokoli pomoč.
MARIJA PODLESNIK,
Celje
Hvaia
Dne 4.11.1993 se je ob 15.10
zgodila prometna nesreča v se-
maforiziranem križišču mari-
borske ceste z Ul. frankolov-
skih žrtev na Hudinji. V tej
nesreči je bila hudo poškodo-
vana moja sestra M. K., zato se
iskreno zahvaljujem vsem, ki
ste ji v prvem trenutku poma-
gali.
Posebna zahvala gre g. Cre-
pinškovi, ki je takoj poklicala
reševalno postajo in neznane-
mu gospodu, ki ji je na kraju
nesreče nudil prvo pomoč.
Hvala tudi g. Miri za takojšnje
obvestilo.
Prav iskrena hvala tudi
zdravniškemu osebju za vso
oskrbo in pomoč, zlasti še dr-
. Komadinu ml.
MARICA MERNIK,
NISSAN ADRIA, ekskluzivni zastopnik za vozila NISSAN v Sloveniji
in
AVTOHISA KOS, njegov zastopnik za celjsko regijo
Nagrajenci velike Jesenske nagradne igre
NT&RC, Nissan Adria in Avtoliise Kos
1.	nagrada: avtomobil Nissan micra:
Anica Kragolnik, Pašnica 12, Rimske Toplice.
2.	nagrada: dve vrtni uti Gorenja Glin Nazarje:
Marija Bogatin, Škalce 82, Slovenske Konjice.
Nežika Gorenšek, Zagajškova 4, Celje.
3.	nagrada: elmag Medicinske opreme Poznik:
Kaker Stanka, Šmartno 39, Šmartno ob Dreti.
Alojzij Domik, Bukovca 5, Laško.
Vlado Kocman, Breze la, Breze pri Celju.
Maks Kadilnik, Škof j a vas 29a, Skofja vas.
Zlatka Ribič, Ojstriška vas 46a, Tabor.
Alojz Požlep, Kuretno 13, Laško.
Marjan Kožuh, Proseniško 6, Štore.
Fani Ribič, Brode 28, Vransko.
Slavko Kamenik, Ljubljanska 33, Celje.
Jože Založnik, Liboje 90 b, Petrovče.
Dobltnilci toiažlinih nagrad _ majice nt&rc:
Janez Oblak, Počakovo 29; Mihael Bevc; Dolarjeva 6, Celje;
Anton Cvetrežnik, Podgorje 29, Celje; Jožica Gabron, Lopata 20
b, Celje; Joško Hercog, Nušičeva 12, Celje; Jožica Žehelj, Ul.
Bratov Vošnjak 4, Celje; Iztok Koprivšek, Mariborska 39, Celje;
Lenart Krivonog, Podjavorškova 5, Celje; Irena Lovrovič, Mil-
činskega 3, Celje; Franc Noner, Ipavčeva 16, Celje; Slavko Pilih,
Košnica 9, Celje; Brane Radženovič, Kraigherjeva 6, Celje; Ivan
Senica, Lopata 32/b, Celje; Ana Šom, Tmovlje 236, Celje;
Veronika Veselinovič, Mariljorska 12, Celje; Fi-anc Zgoznik,
Pečovnik 58, Celje; Anton Doler, Otemna 14, Šmartno v R.D.;
Marjana Založnik, Gor. pri Šmartnem 27b, Šmartno v R.D.;
Marija Petek, Strmec 38, Nova Cerkev; Marija Maršnjak, Str-
mec 10, Dobrna; Martin Kukovič, Vitanje 109, Vitanje; Martin
Belak, Arclin 5, Škofja vas; Stanko Otorepec, Zadobrova 62,
Škofja vas; Zora Vucenovič, c. v Teharje 27, Škofja vas; Jožica
Lipičnik, Prušnikova 17, Vojnik; Viki Vojnik, Celj^a c., Vojnik;
Ivica Šmid, Verpete 2, I^anJcolovo; Angela Dečar, Zg. Laze 27,
Loče pri Poljčanah; Marinka Ferlič, Prožinska vas 22, Štore;
Angela Lončar, Razgledna 16, Štore; Nežika Stmad, Kompole
51, Štore; Minka Ocvirk, Vrhe 21, Teharje; Simona Krajnc,
Šedina 17, Dramlje; Ivan Bevc, Dobrine 11, Loka pri Žusmu;
Vinko Žlender, Loka 52, Loka pri Žusmu;1rena Vrečko, Dobje
2, Dobje pri Planini; Ludvik Perčič, Podvine 1, Planina pri
Sevnici; Cene Štefan, II. bataljona 10, Šentjur; Franc Horjak,
Osredek n.h., Šentjur; Štefan Koštomaj, Cerovec 19, Šentjur;
Cvetka Mulej, Tončke Čečeve 11, Šentjur; Marija Rednjak,
Cerovec 18a, Šentjur; Slavko Tumšek, Pešnica 11, Šentjur;
Branko Cmok, Sp. Selce, Grobelpo; Janko Požek, Gornja vas 17,
. Grobelno; Martin Gajšek, Ponikva 24, Ponikva; Marjan Rupnik,
Boletina 1, Ponikva; Slavko Čakš, Dol 4, Šmarje pri Jelšah;
Jurij Ogrizek, Predenca 23, Šmarje; Stanko Fajs, Kamna Gorica
5, Podplat; Rozalija Jagodič, Plat 4, Rogaška Slatina; Alojz
Bizjak, Orehovec 3, Pristava pri Mestinju; Alojz Zobec, Nimno
21, Pristava pri Mestinju; Marija Jančič, Ortnice 4, Buče; Marko
Fridl, Zdole 50, Kozje; Janez Zalokar, Zagode 74, Lesično;
Anton Leskovšek, Voduce 40, Gorica pri Slivnici; Jožica Stra-
šek, Grobelce 7, Vinski Vrh/Slivnici; Alojz Domik, Bukovca 5,
Laško; Milan Iršič, Rifengozd 10, Laško; Pavla Kozmus, Slivno
4.	Laško; Vikica Melinc, Zdraviliška c. 4a, Laško; Peter Šanc,
Debro 25, Laško; Ivan Vodovnik, Na pristavi 9, Laško; I vika
Marki, Polana 14, Jurklošter; Marjan Hoilcer, Arja vas 60,
Petrovče; Cilka Pere, Kasaze 64, Petrovče; Stanko Bohte,
Migojnice 6, Griže; Zvonka Lešer, Migojnice 63, Griže; Anica
Vasle, Pongrac 112a, Griže; Majda Širše, Grajska vas 48, Gomil-
sko; Šime Debelič, Pemovo 19a, Žalec; Ai^ela Kadenšek,
Velenjska 5, Žalec; Janko Lukanc, Čopova 1, Žalec; Rudi Pur,
Oničeva 3, Žalec; Adolf Veber, Galicija 52, Žalec; Franc Čre-
možnik, Sp. Grušovje 17, Šempeter; Alojz Rojšek, Zg. Gmšovlje
29, Šempeter; Henko Goropevšek, Šešče 7a, I^ebold; Franc
Podlipnik, Latkova vas 42 c, Prebold; Alenka Zorko, Dolenja
vas 15, Prebold; Viktor Divjak, Polzela 78, Polzela; Peter Lajlar,
Ločica 54 b. Polzela; Helena Rizmal, Polzela 144, Polzela;
Marija Veselič, Založe 47, Polzela; Janko Janžovnik, Dobrovlje
18, Braslovče; Vida Uratnik, Braslovče 14, Braslovče- Franc
Meh, Kavče 13, Velenje; Jože Špajzer, Cankarjeva 8, Šoštanj;
Ivan Goltnik, Šmihel 24, Mozirje; Elza Fužir, Varpolje 14,
Rečica ob Savinji; Marica Škodnik, Ciril-Metodova 58, Murska
Sobota; Marica Koller, 9412 St. Margaretten, Wolfsberg,
Avstrija; Aljoška Mastnac, Toplice 5, Rimske Toplice; Saša
Pasar, Pot v Konjsko 24, Vojnik; Vida Pejš^ Ul. Frankolovskih
žrtev 30, Celje; Tone Ulaga, Laška vas 44, Store; Nadja Kacin,
Ljubljanska 29, Celje; Rok Prigl, Nikole Tesle 12, Kidričevo/
Ptuj; Zvonka Fantinato, Strmca 42, Laško; Jožica Rezar, Gori-
ška 8, Celje; Darja Verk, Vojkova 15, Celje; Ana Hacin, Trubar-
jeva 26, Celje; Rudi Kladnik, Vinski vrh, Gorica pri Slivnici;
Rudi Kladnik, Vinski Vrh, Gorica pri Slivnici; Franci Ivenčnik,
Miličinskega 3, Celje; Tomaž Držan, Na zelenici 15,Celje; Ida
Špes, Bovše 6a, Vojnik; Tilka Kreft, Vodnikova 17, Murska
Sobota; Renata Tramšek, Frankolovskih žrtev 30, Celje; Ana
Klakočer, Pohlina 9, Celje; Greta Jazbec, Vrtna 36, Store;
Marija Krumperg, Malgajeva 53, Šentjur; Tanja Čretnik, Fran-
kolovo 19 C, Frankolovo; Rudi Hrastnik, Poženelova 1, Laško;
Ida Špes, Bovše 6a, Vojnik; Marjan Pasar, Pot v Konjsko 24,
Vojnik; Saša Kacin, Trubarjeva 26, Celje; Cirila Podkrižnik,
Milčinskega 2, Celje; Diana Miljevič, Čopova 25, Celje; Cveta
Špes, Pod lipami 34, Celje; Jožica Kresnik, Bodrišna vas 16 b,
Grobelno; Vili Pimcer, Šempeter 262, Šempeter; Alojz Pirec,
Polzela 218, Polzela; Simona Drčaj, Stranice 104, Stranice;
Barbara Lednik, Homec 6, Nova cerkev; Valerija Fužir, Šempe-
ter 103 g, Šempeter; Anica Naraks, Tomaž 8, Vojnik; Minca
Koštomaj, Na Golovcu 4, Celje; Mateja Potočnik, Galicija 13/a,
Žalec; Matilda Rančnik, Škalce 68, Slovenske Konjice; Martin
Juričko, Bistrica ob Sotli 55, Bistrica ob Sotli; Franc Čretnik,
Šempeter v Savinjski dolini; Sonja Ocvirk, C. Kozjanskega
odreda, Štore; Jelen Roman, Pondor 12, Tabor; Marija Jeran,
Sp. Rečica 166, Laško; Tatjana Žgank, Gotovlje 76, Žalec; Erika
Mazil, Grajska vas 45, Gomilsko; Marija Zupan, Trsteniška 2,
Rimske Toplice; Andrej Roje, C. v Debro 49, Laško; Martin
Godec, Sv. Lovrenc 101, Prebold; Rafko Gorenšek, Zagajškova
4, Celje; Manja Majcen, Vrtna ul. 8, Šentjur; Ivanka Novak,
Kasaze 70 k, Petrovče; Ana Jesenko, Bobova 4b, Šmarje pri
Jelšah; Ankica Šef, Polzela 205, Polzela; Zlatka Brinovšek,
Andraž 70, Polzela; Marta Slivnikar, Vitanje 64 a, Vitanje; Jože
Kodela, Bmica 4, Petrovče; Marjana Kresnik, Pod lipami 30,
Celje; Emilija Cocej, Škapinova 11, Celje; Anica Koritinik,
Pustike 20, Pristava; Marjeta Krajnc, Tovsto 16, Laško; Anka
Drolc, Ločica 9, Polzela; Stanka Čretnik, c. Kozjanskega
Odreda 51, Šentjur pri Celju; Rado Jeseničnik, Gajstova pot 22,
Šentjur; Zdenka Kolar, Opekamiška 12/b, Celje; Stanko Salo-
bir, Košnica 15a, Prevorje; Bogomir Šket, Na gmajni 36, Ljub-
ljana-Šentvid; Marija Stopar, Tkalska 3, Celje; Jože Križnik,
Otemna 13 b, Šmartno v R.D.; Marko Samarin, Savinjska 16,
Možice; Ivanka Gorišek, Opekamiška 12, Celje; Erika Pilko,
Škapinova 6, Celje; Damjana Senica, Lopata 32/b, Celje; Drago
Sanda, Zg. Rečica 64, Laško; Miran Sanda, Zg. Rečica 64,
Laško; Franc Cafuta, Orla vas 22, Braslovče; Irena Cafuta, Orla
vas 22, Braslovče; Zlatka Budna, Gorica 8, Dobje;Franc Kuž-
nar, Rjavica 8a, Rogaška Slatina; Miroslav Verbič, Zalog 2a,
Dramlje; Simona Lomšek, Polzela 68 b, Polzela; Mišo Primožič,
Trubarjeva 18, Celje; Nada Marguč, Dobrava 8, Slovenske
Konjice; Silva Jančič, Vrbno 12 b, Šentjur; Zdenka Korže,
Šmarje 205, Šmarje pri Jelšah; Majda Kiker, Zagrad 96, Celje;
Angela Cehner, Botričnica 30, Šentjur; Emilija Razgoršek, Bre-
zova 440, Šmartno v R.D.; Bojan Lipovšek, Belovo 14, Laško;
Majda Veber, Škapinova 6, Celje; Darja Apotekar, Pepelno 27,
Šmartno v R.D.;Zora Škorja, C. na Svetino 45, Laško; Drago
Tovornik, C. Kozjanskega odreda 8, Štore; Ludvik Amšek,
Studence 58 a, Žalec; Marija Sramel, Boletino 2a, Ponikva;
Ivanka Venišnik, Preserje 10, Braslovče.
Avto in obe vikend hišici bomo nagrajencem izročili na pri-
ložnostni prireditvi 23. decembra v Avtohiši Kos, ostale nagrade
pa bomo v naslednjih dneh nagrajencem poslali po pošti.
Št. 50 - 16. december 1993
24
Št. 50 - 16. december 1993
251
Star Sat
začasno
umaknjen
Glede na že omenjeno
sporočilo direktorja Ra-
dia Slovenija Franceta
Vumika, da nam »naci-
onalni Radio Slovenija
pri prenosih po 1. marcu
1994 odreka gostoljubje
pri prenosih nekaterih
informativnih oddaj in
drugih delov nacionalne-
ga programa, smo se
v vodstvu Radia Celje od-
ločili, da zaenkrat tudi za
naše poslušalce in na
celjskih radijskih frek-
vencah prenašamo neka-
tere dele programa in od-
daje Radia Slovenija, do-
kler jih brez računa še
smemo.
Zato s prihodnjim ted-
nom začasno ukinjamo
prenos satelitskega pro-
grama Star sat radia, ki
je nekatere naše poslušal-
ce iritiral predvsem zara-
di petminutnih poročil
v nemščini vsaki dve uri.
Dokler bomo smeli pre-
našati osrednji program
Radia Slovenija na
2. programu, ga torej spet
ponujamo našim poslu-
šalcem. Kako bo po
1. marcu, pa se bomo
kmalu odločali.
Odslej po sistemu »copyright«
Informativne oMaie Ratiia Sioventia nič več zastonj
To, kar je že dolgo viselo
v zraku, se je zgodilo. Radio
Slovenija bo s 1.3.1994 začel
zaračunavati prenašanje svo-
jih osrednjih informati\Tiih
oddaj oziroma »vseh delov.
programa«. Koliko bodo za
prevzemanje programa zara-
čunali, zaenkrat na Radio Slo-
venija še niso sporočili.
Radio Slovenija je stališča
do »nove programske politike«
posredoval v pismu direktor-
jem vseh radijskih postaj
v Sloveniji, ki smo ga v ured-
ništvu prejeli v petek. V pi-
smu, ki ga je podpisal direktor
Radia Slovenija France Vur-
nik, so med drugim zapisali,
da Radio Slovenija s 1.3.1994
ne bo več vezan na Samou-
pravni sporazum, ki so ga pred
mnogimi leti s takratnim Ra-
dijem Ljubljana podpisale re-
gionalne in lokalne radijske
postaje. To pomeni, »da, razen
v primeru sklenitve posebnih
pogodb z novim letom ne bo
več mogoče prevzemati njiho-
vih oddaj oziroma delov oddaj
brez odškodnine«.
To svojo odločitev na Radiu
Slovenija pojasnjujejo z dej-
stvom, da »je preživeta ideja
>vseljudskega< družbenega si-
stema informiranja s SZDL
kot pretežnimi radijskimi
ustanovitelji (ki je bila podla-
ga Samoupravnega sporazu-
ma) in da objektivno gledano
prehajajo v poslovne oziroma
>copyright< odnose.« Radio
Slovenija naj bi, pišejo v nada-
ljevanju, izpolnjeval z zakono-
dajo določene pogoje za eksi-
stenco treh programov (več
kot 90 odstotno pokrivanje
slovenskega ozemlja na svojih
frekvencah) in ni več potrebe
po posredovanju prek frek-
venc lokalnih radijskih postaj.
Odškodnine naj bi bile, kot
napovedujejo, zmerne in od-
visne od »diagrama sevanja«
oziroma števila prebivalstva
na področju slišnosti, ter od
vključevanja EPP pasov pred
njihovimi informativnimi od-
dajami (Pi-va in Druga jutra-
nja kronika. Danes do 13", Do-
godki in odmevi. Radijski
dnevnik, Zrcalo dneva). Te no-
ve, kot pravijo v pismu, pra-
vične relacije, naj bi v prihod-
nje opredelili s pogodbami, ki
jih bodo poslali vsem regional-
nim in lokalnim radijskim po-
stajam.
Sicer pa je bilo takšnih po-
skusov s strani Radia Sloveni-
ja tudi v preteklosti že veliko,
zdaj pa se bodo gotovo tudi
uresničili. Čeprav je pričako-
vati, če že ne zapletov, pa vsaj
veliko protestov in tudi prepi-
rov. Radio Slovenija se namreč
v glavnem financira iz naroč-
nine, za razliko od regionalnih
in lokalnih radijskih postaj, ki
v glavnem živijo od reklam, ali
pa jih, če so registrirani kot
zavodi, delno financirajo tudi
občine kot ustanoviteljice.
Osrednje informativne oddaje
naj bi se namreč tretirale kot
nacionalni program in ker te-
ga financirajo vsi, ki imajo
v Sloveniji prijavljene radijske
in televizijske sprejemnike, bi
tudi lokalne in regionalne ra-
dijske postaje morale imeti
pravico do brezplačnega pre-
našanja teh oddaj.
Svoje stališče do tega vpra-
šanja bo na današnji skupščini
na Ptuju gotovo posredovalo
tudi Združenje radijskih po-
staj Slovenije, ki ga sestavljajo
re^onalne in lokalne radijske
postaje. Vendar pa je težko
pričakovati, da bi izoblikovali
posebej ostro in enotno stališ-
če, saj nekatere radijske po-
staje v svoji programski shemi
opuščajo osrednje informativ-
ne oddaje Radia Slovenija (ra-
dio Glas Ljubljane na primer
ne prenaša nobene. Koroški
radio Slovenj Gradec ne pre-
naša Danes do 13'^, Zrcalo
dneva. Prve jutranje kronike.
Radijskega dnevnika, itn). Ob
upoštevanju, da nekatere ra-
dijske postaje uporabljajo tudi
informacijski servis Slovenske
tiskovne agencije, bodo novi
stroški za informativne oddaje
Radia Slovenija, lokalce in re-
gionalce prisilih, da bodo bolj
selektivni pri izboru informa-
tivnih oddaj nacionalneg pro-
grama in da bodo pripravljali
več svoje avtorske informativ-
ne produkcije.
ROBERT GORJANC
Blimpilci naprej
Radio Celje, seveda, ni zamudil tako pomembnega dogodka
kot je bila ponedeljkova otvoritev prenovljene železniške
»staje v Celju. Ta čas največji pridobitvi slovenskih železnic je
namenil skoraj celo programsko dopoldne. V veliki gneči na
postaji je Nada Kumer ujela tudi ministra za promet in zveze,
gorja Umeka. Ta ji je na vprašanje, ali meni, da bo eden
najzaslužnejših za dokončan projekt, sedanji Predsednik uprav-
nega odbora Slovenskih železnic, Jože Brodnik tako uspesen
tudi v vlogi direktorja nove Družbe za avtoceste, jedrnato Odgo-
voril: »Na vsak način račimam na njegovo prodornost, saj je
Olimpijec.«
RADIO TUDI V ŽALCU? - Vse
pogostejše so govorice, da
v žalski občini snujejo zasebno
radijsko postajo na osnovi za-
sebnega kapitala. Novica ozi-
roma govorica je prišla do nas
iz cerkvenih krogov, saj so ba-
je prav njim snovalci te radij-
ske postaje že ponudili pro-
gramski čas za verske oddaje.
No, verske oddaje na Radiu
Celje so se že lepo uveljavile
vsako nedeljo ob 8.30 pod
skupnim naslovom Luč sveti
v temi, prav tako je ob poseb-
nih verskih praznikih vedno
na razpolago tudi drugačen
programski čas. To se je na
primer zgodilo 8. decembra na
praznik Brezmadežne Marije,
ko smo posebno oddajo ponu-
dili v programu ob 15.05. Za-
sluge za kakovostne verske
oddaje na Radiu Celje ima
nedvomno g. Mirko Škoflek,
župnik iz Šempetra v Savinj-
ski dolini.
FESTIVAL RADUSKIH PO-
STAJ V CELJU? - Prav danes
se na Ptuju na skupščini Zdru-
ženja radijskih postaj v Slove-
niji odloča o tem, ali bomo
celjski radijci prihodnje leto,
ko bomo sicer obeležili 40-let-
nico, tudi organizatorji 5. fe-
stivala radijskih postaj Slove-
nije in na ta način prevzeli
»štafeto« od ptujskih radijcev.
Projekt je vsekakor izjemno
zahteven in korektno ga bomo
lahko uresničili le s s^elova-
njem svojih poslovnih part-
nerjev in ne nazadnje tudi
s pokroviteljstvom celjskega
izvršnega sveta, ki smo ga za
to že zaprosili.
SKUPNI NOČNI PROGRAM
NA RC - Na skupščini pa se bo
odločalo še o skupnih večemo-
nočnih programih enkrat me-
sečno, kar bi pomenilo, da se
bo povečalo število skupnih
oddaj v okviru Združenja - po-
leg pogovorov z najbolj odgo-
vornimi politiki vsak zadnji
četrtek in kulturnih oddaj vsa-
ko prvo soboto, zdaj še izme-
njava oziroma sodelovanje
v nočnem radijskem etru.
ŠPORTNI PRENOSI - Prihod-
nje leto se na Radiu Celje obe-
ta še bogatejša ponudba šport-
nih prenosov, W so postali že
kar paradni del radijskega
programa. Na začetku leta, ja-
nuarja in februarja, bodo
v središču pozornosti rokome-
taši Celja Pivovarne Laško in
hokejisti Inntala Celje. Celjski
rokometaši bodo ob koncu ja-
nuarja pričeU z nastopi
v evropsld ligi prvakov: vsa
njihova srečanja doma in na
gostovanjih bo Radio Celje
prenašal neposredno, spor^
srečanj pa je naslednji:
19.1. doma: Teka (Bilbao),
26.1. gostovanje: Wallau,
2.2. doma: West Wien, 9.2. do-
ma: Wallau, 23.2. gostovanje:
Teka (Bilbao), 6.4. gostovanje:
West Wien.
RADIJSKI SPORED
od 16. do 22. decembra
RADIO CELJE
četrtek, 16.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnrca, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila.
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30
Mali O, 11.00 Glasbene novosti, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13",
14.00 Jack pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00
Rock blok (Aleš Uranjek), 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche
Welle, 19.30 Zaključek sporeda.
Petek, 17.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS). 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika (RaS). 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska. 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa. 10.00 Novice, 10.15 Rimski
sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 Novice, 13.00 Danes do IS'',
14.00 Jack Pot. 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska. 15.00 Šport ob
koncu tedna. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 f^onika.
osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Rumeni CE. 19.00 Radijski dnevnik
(RaS), 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Zaključek sporeda.
Sobota, 18.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS). 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Dmga
jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska. 8.05
Poročila. 8.15 Obvestila. 8.45 Kam danes. 9.00 Predstavitev programa,
10.00 Novfce, 10.15 Študentski servis. 12.00 Novice, 12.10 Teen-val,
13.00 Danes do 13". 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje. 15.30
Dogodki |n odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi. 17.00
Kronika, osmrtnice. 17.30 Vročih 20. 19.30 Večerni športno-zabavni
program. 24.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 19.12.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi. 9.00 Horoskop. 10.00 Novice. 10.30 Nedeljski
gost. 12.00 Time out za šport. 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec).
13.00 Novice. 13.05 Čestitke in pozdravi, Približno ob 18.00 Zaključek
sporeda.
Ponedeljek, 20.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Pn/a jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop. 7.00 Dmga jutranja kronika (RaS). 7.20 Tečajnrca, 7.40 Pre-
gled tiska 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa. 10.00 Novice. 10.15 Za lepše
okolje, 10.30 Športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica. 13.00
Danes do 13", 14.00 Jack Pot. 14.30 BBC-Pregled evropsk^a tiska,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Pika na i; 18.00 Lestvica 3. tri. III. & AS. 19.00 Radijski dnevnik (prenos
RaS). 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Večerni program, 20.00 Domača
glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone VrabI), 22.00 Zaključek sporeda.
Torek, 21.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila. 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 12.00 Novrce,
12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13", 13.30 Teko vabi k nakupu. 14.00
Jack Pot. 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska. 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.10 Inšpektor Martinček. 17.00 Kronika, osmrtnice,
17.30 Pika na i. 17.45 Zimzelene melodije. 19.00 Radijski dnevnik
(prenos RaS) 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Zaključek sporeda.
Sreda, 22.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnrca. 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa. 10.00 Novice, 10.15 S knjiž-
nega trga, 12.00 Novk:e. 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13", 14.00
Jack Pot. 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska. 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice. 17.30 Pika na i, 17.45 Pop loto,
18.05 Brane Rončel na RC. 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25
Deutsche Welle, 19.30 Zaključiek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 19.30 od torka do petka, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od
8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3
MHz - stereo.
Damjana - petje, moderiranje,
bobenček, glasbeni vrtec
^ V sobotni oddaji Glasba je
^vljenje bomo predstavili
pamjano Golavšek, ki ima po-
leg dnižine še veliko ljubezni,
foznamo jo seveda kot odlično
Pevko, pogosto jo slišimo na
"adiu Slovenija, vodi TV od-
^jo Bobenček, kjer predstav-
na naše glasbenike starejše ge-
neracije, njena velika ljubezen
iPa so otroci v glasbenem vrtcu.
Damjano in njeno delo poz-
orno, morda nam ni znan le
*jen glasbeni vrtec. Damjana
je lotila učnega načrta,
[ katerem je iskala način, ka-
»0 otrokom približati glasbo,
^ bi v njej vztrajali tudi, če
"'itiajo najboljšega posluha.
Učna lira v glasbenem vrtcu
*^buje veliko petja, igrice.
s katerimi razvijamo melodič-
ni in ritmični posluh, igrajo na
blok flavtico, igrajo se glasbe-
no didaktične pravljice...
Pozor, pozor!
Bliža se božič in z njim bo-
žično presenečenje v nagradni
igri Sola. Podrobnosti v zvezi
s tem v oddaji Glasba je življe-
nje. V poštev pri žrebanju pri-
dejo vsi tisti, ki s svojimi odgo-
vori sodelujejo pri nagradni
igri. Izžrebani v prejšnji odda-
ji pa so bili: Mateja Lajh iz
Celja, Nina Kepic iz Kranja in
Eva Kavčič iz Škofje Loke, ki
prejmejo po dve majici Sola,
uro Sola pa bomo poslali An-
dreji Horvat v Petrovče. Česti-
tamo!
Simona H2O
Četrtek, 16.12., 11.05
Glasbene novosti: Neron
v tokratni oddaji, kjer predstavljamo novosti v slovenski
diskografiji, se bo predstavila vse bolj uveljavljena skupina
Neron. Predstavili bodo nekaj svojih najnovejših skladb.
Nedelja. 19.12., 18.00
Rokomet: Norveška-Slovenija
Slovenska rokometna reprezentanca bo v Oslu igrala morda
odločilno srečanje v kvalifikacijah za nastop na evropskem
prvenstvu. Naši rokometaši so doma premagali vse nasprotnike
(Litvo, Madžarsko in Norveško), za uvrstitev na evropsko
prvenstvo pa bi morda zadostovala že ena zmaga v gosteh.
Reporter iz Osla bo Dean Šuster.
Ponedeljek, 20.12., 17.30
Pika na i
Informativna oddaja Radia Celje, v kateri so pod drobnogled
vzeti najbolj aktualni in spotakljivi dogodki na Celjskem,
postaja vse bolj odmevna. Vročih dogodkov nikoli ne zmanjka,
naj si gre za politiko, gospodarstvo, kulturo, šport itn.
Sreda, 22.12., 10.15
S knjižnega trga
Sodelavci iz Mladinske knjige bodo znova predstavili nekaj
novih knjig. Tiskanje knjig se pri nas kar obnese, saj smo
Slovenci znani kot narod, ki veliko bere.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Lejič JMateja
Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Badio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Št. 50 - 16. december 1993
126
Magnifico
vas »rajca«
Pri svojih 28 letih je Roberto
Magnifico vskočil s samostoj-
no kaseto z naslovom Od srca
do srca.
Verjetno se ga malokdo spo-
minja iz časov osemdestih, ko
je razgrajal z novovalovci,
prav gotovo pa ga vsi poznate,
odkar je s skupino U'redu vne-
sel nekaj novega vetra v -našo
vse premalo prevetreno sceno.
Prijeli so se tako njihovi slo-
venski kot srbohrvaški koma-
di, nekateri zasnovani na »zi-
her«, na dobrih priredbah (Na
vrhu nebotičnika), pa tudi av-
torskih Na Šmarno goro, Pro-
baj me sad, Naj te ne bo
sram... Vmes je Magnifico
skupaj z Alešem Klinar jem in
Janezom Zmazkom svojo nag-
njenost k hecnim glasbenim
zafrkancijam utemeljil na ka-
seti Vis Diamanti, ki je izšla
letos, zastonj pa so jo dobili vsi
kupci shujševalnih čajev in
preparatov za rast las firme
Džirlo. Takšen pač je Magnifi-
co; hecen in resen, poln idej ter
dober glasbenik. Zato ni prav
nič lenaril, ko so se v skupini
U'redu odločili za »kratek«
premor (navsezadnje živi od
glasbe). Z ženo Barbaro sicer
pričakujeta naraščaj (ravno
v teh dneh), vendar sta se še
pri polnih močeh odločila za
snemanje in izdajo samostoj-
nega projekta.
Gre za pop izdelek, vsaka
stran kasete pa se diči z dru-
gačno tematiko. Stran A je lju-
bezenska, B pa domovinska.
24.000 poljubov bo hit, Ema-
nuele, L'amour toujour je
v francoščini (poje tudi Barba-
ra), Revolution is my solution
in Loyd pa niso slabe. Na stra-
ni B Magnificu pomagajo Ka-
tice ter gosti. Tako je imenoval
punce iz Akademske folklorne
skupine France Marolt, brez
njih pa tokrat res ne bi šlo.
Fant je namreč prepesnil raz-
ne pesmi manj znanih ljudskih
tematik iz različnih slovenskih
pokrajin, zabelil pa jih je
z zanj značilnimi besedili.
Hecno.
Magnifico je za ta svoj pro-
jekt potreboval celo četico po-
magačev, posnel ga je v studiu
Tivoli, izdala pa ga je založba
Helidon.
SŠ
V spomin ,
Frank Zappa
Sedemnajst dni pred
svojim 53. rojstnim dnem je
4. decembra za rakom na
prostati umrl Frank Zap-
pa, čudak iz šestdesetih,
eden izmen najvplivnejših
glasbenikov na področju
progresivnega ročka in
jazz-rocka v sedemdesetih,
v osemdesetih najgorečnej-
ši nasprotnik omejevanja
svobode govora, v devetde-
setih pa, poln elana in idej,
zagrizen borec proti neoz-
dravljivi bolezni.
Zappa se je rodil leta
1940 v Marylandii, odraš-
čal pa je v Californiji. Že
kot najstnik je pod imeno-
ma Ned&Nelda in Brian
Lord izdal nekaj single
plošč. Leta 1964 je ustano-
vil svojo prvo »pravo« sku-
pino The Soul Giants, ki se
je po dveh letih nastopanja
preimenovala v The Mot-
hers Of Invention. Za za- -
ložba Verve records so
»Matere« leta 1966 posnele
legendami dvojni album
»Freak Out«, leto dni kas-
neje pa se jim je uspelo,
v eksploziji flower-power
gibanja, z albumom »We
Are Only In It For The Mo-
ney« prebiti med prvih tri-
deset na ameriški lestvici
najbolje prodajanih plošč.
Pod vplivom nekaterih
avtorjev ameriške moderne
klasične glasbe Zappa v le-
tu 1968 posname prvi solo
album »Lumpy Gravy«, na
katerem so le instrumen-
talne skladbe. Sledi drugi
samostojni projekt Franka
Zappe, dvojni album »Unc-
le Meat«, ki je reklamiran
kot soundtrack (filmska
glasba) za film, ki nikoli ni
bil posnet.
Oktobra '69 Zappa ob
izidu albuma »Burnt We-
eny Sandwich« najavi raz-
pustitev skupine Mothers
Of Invention, pri založbi
Bizzare pa leta 1970 izide
še kompilacijska plošča
z nekaterimi starimi in še
neobjavljenimi posnetki
»Mater«. Pri snemanju ene-
ga izmed komercialno na-
juspešnejših Zappovih al-
bumov »Hot Rats« sodelu-
jeta tudi violinski virtuoz
Jean-Luc Ponty in stari
Frankov prijatelj Captain
Beefheart.
Na začetku sedemdese-
tih se Zappa s spremljeval-
no skupino The Mothers
odpravi na veliko ameriško
turnejo, kjer nastane tudi
odlična live-plošča »200
Motels« in istoimenski
film, surrealističen prikaz
življenja na turneji. Naj-
večji uspeh je Zappa
v ZDA dosegel z leta 1974
izdanim albumom »Apo-
strophe«, na katerem igra
bas kitaro legendami Jack
Bruce (ex-Cream). V se-
demdesetih Zappa posna-
me še cel kup albumov,
vendar njegova glasba iz-
gubi precej ostrine in kri-
tičnosti, omeniti pa velja
album »Shiek Yerebouti«
iz leta 1979, iz katerega je
tudi Zappova najbolj zna-
na skladba »Bobby Brown
Goes Down«. Na tem albu-
mu je sodeloval tudi kita-
rist Adrian Bellow, ki je
kasneje postal eden izmed
najbolj iskanih studijskih
glasbenikov, med Zappova
odkritja pa spada tudi ki-
tarist Steve Vai.
Na začetku osemdesetih
Frank posname odlična al-
buma »Joe's Garage« in
»Man From Utopia«. Svoje
navdušenje nad klasično
glasbo udejani z orkestra-
cijo albuma »200 Hotel«, ki
ga leta 1983, pod taktirko
dirigenta Zubin Metha, za
ploščo posname znameniti
London Studio Orchestra.
Leta 1985 se je Ameriška
zveza staršev pritožila za-
radi besedil Franka Zappe
in proti njemu začela voditi
pravo kampanjo, od takrat
naprej je Zappa eden iz-
m^ najbolj zgovornih za-
govomikov svobode govo-
ra. Leta '87 za ploščo »Jazz
From Hell« prejme Gram-
mya za najboljši instru-
mentalni rock album.
V osemdesetih je izšlo kar
nekaj Zappovih biografij,
zaradi številnih neresnič-
nosti pa je Frank leta 1989
napisal avto-biografijo
»The Real Frank Zappa
Book«. Devetdeseta je
Frank Zappa zaznamoval
najprej kot svetovalec če-
škega predsednika Havla,
nato pa še s tremi studij-
skimi in enim živim albu-
mom, na katerem pa ne na-
stopa sam; mesec dni pred
smrtjo so mu ga posvetili
njegovi največji prijatelji.
Kot da bi vedeli...
STANE ŠPEGEL
Gostišče Tanik
Cerovec nad Žepi no
Vsem cenjenim gostom
želimo vesel božič in srečno
novo leto. Nudimo domače
krače, odojke in ostale jedi
po naročilu. Sprejemamo
tudi skupinska naročila.
Se priporočamo!
Delovni čas od 13. do 22.,
v četrtek zaprto.
Telefon 461-024.
Ce se še niste odločili, kam
za silvestrovo,
vas vabimo
v Zidanico Črešnjice,
kjer bomo v prijaznem
ambientu z domačo hrano in
pijačo, ob zvokih harmonike
ter s priznanima humoristoma
dočakali novo leto 1994.
Imamo še nekaj prostih mest,'
rezervacije lahko naročite po
telefonu 772-116 ali 854-993.
Če bo zapadel sneg, bomo
poskrbeli tudi za prevoz.
ABITURA CELJE
organizira v sodelovanju s Srednjo trgovsko šolo Celje
seminarje za preizkus strokovne usposobljenosti (UL
RS 28/93) za:
PRODAJALCE IN POSLOVODJE
Prijave sprejema tajništvo šole, Kosovelova 4, Celje,
telefon (063) 21-930.
Začetek seminarja 17. 1. 1994 ob 15.30.
PRED 5. LETI:
1.	THE FIRST TIME....................................ROBIN BECK
2.	NEED YOU TONIGHT.......................................INXS
3.	HE AINT NO COMPETITION....................BROTHER BEYOND
4.	STAND UP FOR YOUR LOVE RIGHTS .........................YAZZ
5.	MISSING YOU................................CHRIS DE BOURGH
6.	TWIST AND SHOUT..................................SALT & PEPA
7.	JE NE SAIS PAS POURQUAI.......................KYLEIMINOUGE
8.	ORNICO FLOW........................................... ENYA
9.	THE CLAIRVOYANT................................IRON MAIDEN
10. TIL I LOVE YOU.............. BARBRA STREISAND & DON JOHNSON
PRED 10. LETI:
1.	UPTOWN GIRL......................................BILLY JOEL
2.	SAY, SAY. SAY...........................McCARTNEY - JACKSON
3.	CRY JUST A LITTLE BIT.........................SHAKIN' STEVENS
4.	ALL NIGHT LONG.................................LIONEL RICHIE
5.	THE SUN AND THE RAIN...............................MADNESS
6.	NEVER NEVER...................................... ASSEMBLY
7.	A SOLID BOND IN YOUR HEART ...............THE STYLE COUNCIL
8.	THE LOVE CATS......................................THE CURE
9.	PUSS 'N'N BOOTS....................................ADAM ANT
10.	UNDERCOVER OF THE NIGHT..............THE ROLLINGS STONES
PRED 15. LETI:
1.	RAT TRAP................................THE BOOMTOWN RATS
2.	HOPELESSLY DEVOTED TO YOU ............OLIVIA NEWTON-JOHN
3.	DO YA THINK I'M SEXY............................ROD STEWART
4.	INSTANT REPLAY.................................DAN HARTMAN
5.	MY BEST FRIEND'S GIRL ..............................THE CARS
6.	PRETTY LITTLE ANGEL EYES ................SHOWWADDYWADDY
7.	DARLIN'....................................... FRANKIE MILLER
8.	SANDY........................................JOHN TRAVOLTA
9.	SUMMER NIGHTS.............JOHN TRAVOLTA & 0. NEWTON-JOHN
10.	HANGING ON THE TELEPHONE.......................... BLONDE
PRED 20. LETI:
1.	I LOVE YOU LOVE ME LOVE........................GARY GLITTER
2.	MY COO-CA'CHOO.............................ALVIN STARDUST
3.	PAPER ROSES.................................MARIE OSMONDS
4.	DYNA-MITE...............................................MUD
5.	LET ME IN .......................................THE OSMONDS
6.	PHOTOGRAPH..............................:.....RINGO STARR
7.	WHEN I FALL IN LOVE...........................DONNY OSMOND
8.	WHY OH WHY OH WHY...................... GILBERT O'SULLIVAN
9.	DO YOU WANN DANCE..............................BARRY BLUE
10.	LAMP LIGHT ......................................DAVID ESSEX
PRED 25. LETI:
1.	ELOISE .......................................... BARRY RYAN
2.	THE GOOD THE BAD AND THE UGLY ..........HUGO MONTENEGRO
3.	THE OLD HEART OF MINE .................. THE ISLEY BROTHERS
4.	BREAKING DOWN THE WALLS........................ BADWAGON
5."LILY	THE PINK .................................. THE SCAFFOLD
6.	AINT GOT NO-I GOT LIFE ......................... NINA SIMONE
7.	ELENORE ........................................THE TURTLES^
8.	ALL ALONG THE WATCHTOWER.....................JIMIHENDRIX
9.	I'M A TIGER...............................................LULU
10.	HARPER VALLEY PTA............................JENNIE C RILEY
Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate v sobot-
nem večernem programu med 19.30 in 21.00 uro.
Maria Tteben
Nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči
Nad dragocenimi napotki in izkušnjami so
navdušene tudi premnoge bralke in bralci po
vsej Sloveniji. Sicer je ta čudovita knjiga
prevedena že v 16 jezikov!
V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje
pri zdravljenju in lajšanju najrazličnejših obolenj:
želodca, prostate, Črevesja, artroze, artritisa, revme,
mehurja in ledvic, kožnih bolezni, glivic, protina,
migrene, različnih vnetij, kurjih oči, jeter, depresij,
nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav,
sladkorne bolezni, sive mrene, slabokrvnosti, krčnih žil,
različnih zločestih obolenj in še marsičesa drugega.
V tretjem natisu smo knjigo izdali v trdi vezavi,
tako da je še bolj primerna za darilo. Cena je
zaradi tega malo višja, a še vedno dostopna,
lahko tudi na dva obroka.
Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico,
drugega pa približno čez mesec dni
ob prevzemu knjige.
Št. 50 - 16. december 1993
271
pleši, pleši,
Kdor se reši!
Eden tistih večerov je bil, ko
If v zraku že bilo čutiti smrka-
t) odjugo in so zadnji nakupo-
■jlci izginili z mestnih ulic, le
jj in tam je bilo moč srečati
^kšno skupinico zapoznelih
fednješolcev. Pa sva s Sanj-
jfO naletela na kakšnih dvaj-
gt let starega pijanega patro-
ja, ki je kričal za nama, da
fiče prižgati cigareto in ko je
lobil ogenj, je meni nič tebi
lič zahteval še denar. Segel
^m v plitvo vrečo svojega po-
jpljenja in mu povedal, da
ač ne pobiram šoldov po tleh,
ni pa, da naju lahko kar takoj
ibrca, če ne dam. Čisto na
ratko, da ga ne vznemirim
njegovi krvoločnosti, sem
agledal v njegove steklene oči
n se spomnil, da zaradi njemu
sodobnih kretenov že hodim
K) svetu s počeno lobanjo. Tu-
ii pripovedi mojega znanca, ki
D ga zadnjič tolovaji obrcali
D oropali za Barflyjem, sem se
pomnil in prepričan sem bil,
ia pred mano stoji borilno
tarjen strahopetec, kar pa mu
la noben način nisem smel po-
kazati, ker tu pa najbolj pono-
ijo. Potem je odnehal, ne vem
•akaj, verjetno se je naveličal
rdega oreha, saj ponavadi
igejo že primitivne grožnje in
mladina rajši potegne ven ti-
stih petdeset tolarjev, samo da
imajo mir pred njim in celo
glavo. In zakaj vam to sploh
omenjam ta, k sreči nedolžen
pripetljaj? Ja ker to pač ni te-
levizija in se tudi vam lahko
primeri, da se znajdete v po-
dobni situaciji in treba se je
zavedati, da ne gre za reševa-
nje neke socialne stiske, am-
pak za teroriziranje ljudi po
vzoru frajerskih tv junakov,
saj o situiranosti dotičnega ni
bilo nobenega dvoma. Vsakdo
reagira pač po svoji vesti in
bodi tega dovolj!	_ _
V soboto smo bili v Kopru,
na katerega ste nekateri že
abotno alergični, namesto, da
bi bili srečni, da vam sploh
kdo poroča iz jedra dogajanja
v rock'n 'rollu, ki je zazrt v pri-
hodnost. Takšnim seveda ne
morem pomagati in naj se kar
držijo Barflyja mene pa v svoje
zblojeno čaimnje na penzijo
naj nikar ne vmešavajo. Torej,
na obali je DPZN, ki praznuje
tretjo obletnico delovanja pri-
pravilo Antiaids festival in
v gosteh je bilo šest skupin iz-
branih po ostrih kriterijih.
Povprečna starost nastopajo-
čih glasbenikov se je gibala
okrog števila dvajset in večer
sootvohlilstrijaniSajeta + ca-
pra d'oro, nekakšna mlada ko-
pija legendarnega Gorri ussi
Winetou, z akustičnimi kitara-
mi in klavirjem. Posrečeno.
Neurotische Keruzo so parali
potrpljenje, ko je na vhodu že
zmanjkovalo kondomov, ki so
jih delili obiskovalcem. Hru-
melo je. Trio Žoambo žoet or-
kestrao je ilirsko bistriško-
Ijubljanska zasedba in se lote-
va precej zapletenih aranžma-
jev, ki jih izvaja sunkovito in
energično. Pogoji za dober žur
so bili tu. In to so znali kot
naslednji izkoristiti velenjski
Pat ambulance z zelo dobrim
nastopom. Vročico festival-
skega večera so še bolj podku-
rili Fancy Lazy in že je bilo
jasno, da boljšega festivala le-
tos pri nas še ni bilo. Nazadnje
so s pankovskim dmcem stvar
razstrelili še gorenjski Srou pa
letu in zunaj na terasi smo že
vsi smrdeli po hlapih iz friteze,
v katero smo metali ribovje.
Zahvala gre vsem, predvsem
pa odličnim skupinam in orga-
nizatorjem, osebno pa se mo-
ram zahvaliti Zokotu za požr-
tvovalnost in pomoč.
Za devetimi gorami in dese-
timi vodami je stalo mesto ob
zastrupljeni reki. Od svojih
prebivalcev ni pričakovalo nič
in tudi oni niso bili drugačni,
pili, peli so in spali ter po prsih
se trepljali: »Cjele, cjele!«, je
- b'lo vse kar dreti so se znali.
Mater kaka poezija, da me že
zvija!
Piše Aleš Jošt
»Rape me« je naslov druge-
ga singla z zadnjega albuma
»In Utero« seattleških grunge
prvakov NIRVANA. Single je
podprt še z dvema skladbama;
»Ali Apologies« in »MV«.
Slednja bi morala z naslovom
»Moist Vagina« iziti že na B-
strani prvega singla »Heart-
Shaped Box«, založba Geffen
pa je, zaradi številnih in ostrih
protestov raznih »dobrona-
mernih« organizacij, preložila
izid in dovolila objavo komada
z že omenjenim skrajšanim
naslovom.
Bas kitarist Peter Hook je za
nedoločen čas prekinil delo
v skupinah New^ Order in Re-
venge. S starima prijateljema.
Jazom Colemanom in Geordi-
em, so se po več kot desetletju
ponovno zbrali v skupini KIL-
LING JOKE, ki je na koncu
sedemdesetih in začetku
osemdesetih veljala za eno iz-
med najbolj inovativnih in
priljubljenih alter zasedb.
Fantje že pripravljajo material
za album, ki naj bi izšel še
pred pomladjo, aprila pa jih
čaka velika devet-mesečna
turneja.
BOB DYLAN je, ob izidu
novega albuma »World Gk)ne
Wrong«, prvič po tridesetih le-
tih spet nastopil v newyor-
škem klubu The Supper Club.
Pred Dylanovo založbo Tower
Records, ki je za ta nastop ob-
ljubila nekaj brezplačnih
vstopnic, se je zbralo več sto
fanov, večinoma najstnikov, ki
so za več kot štiri ure popolno-
ma ohromili promet v tem delu
mesta.
Star 62 let je na svojem do-
mu v Las Vegasu umrl legen-
darni blues kitarist ALBERT
COLLINS. Albert je bil glavni
vzornik in učitelj Itoberta Cra-
ya, ki velja za enega izmed
boljših blues kitaristov mlajše
generacije. V svoji štirideset-
letni karieri je Collins večkrat
nastopil z Johnom Lee Ho-
okerjem, BB Kingom in Gary
Moorom.
Založba Sony se je kljub
problemom z drogo in obtož-
bami zaradi spolnega zlorab-
ljanja mladoletne osebe, ki
zadnje čase pestijo Michaela
Jaksona, le odločila in izdala
osmi single z njegovega zad-
njega albuma »Dangerous«.
Njegov naslov je »CJone To
soone«.
Po krajšem premoru se na
sceno spet vračajo manche-
sterski INSPIRAL CARPETS.
Januarja bo izšel single »Sa-
turn 5«, predhodnica njihove-
ga četrtega albuma, ki naj bi
izšel meseca marca. Album bo
produciral Pascal Gabriel, na
eni izmed sklad pa bo kot gost
nastopil pevec kultne britan-
ske zasedbe The Fall Mark
Smith.
THERAPY? so za svoj novi
album, ki bo izšel februarja,
posneli priredbo komada »Iso-
lation« skupine Joy Divison.
Poleg te priredbe bo na albu-
mu še 13 skladb, kot prva pa
bo kot single 17. januarja izšla
»Nowhere«.
LENNY KRAVITZ je ob za-
četku angleškega dela evrop-
ske turneje izdal tretji single
»Is There Any Love In Your
Heart?« z zadnjega, tretjega
albuma »Are You Gonna Go
My Way«.
Na evropsko turnejo se sku-
paj odpravljajo rap metalci
CYPRESS HILL in RAGE
AGAINST THE MACHINE,
njihovi nastopi pa bodo zači-
njeni še z ženskima zasedbama
Seven Year Bitch in Fimkodo-
obiest.
Clani skupine POP DESIGN
bodo jutri in pojutrišnjem na-
stopili v dveh televizijskih od-
dajah na Portugalskem in
v Španiji, še pred koncem leta
pa bo njihov zadnji album,
v založbi hamburške podruž-
nice multinacionalke WEA, iz-
šel tudi na nemškem trgu. Za
prihodnje leto imajo Pop de-
sign že dogovorjene nastope
na Japonskem, Kitajskem in
v Maleziji.
Ansambel Vikend v novo-
meškem studiu Luca pravkar
končuje s snemanjem materi-
ala za svojo tretjo kaseto. Eno
izmed pesmi s te kasete so Vi-
kend namenili za sodelovanje
na Pop delavnici, za prvo od-
dajo TV Variete v prihodnjem
letu pa so z Otom Pestnerjem
posneli skladbo »Vse moje lju-
bice«.
V celjskem klubu KLjUB-u
bodo v soboto, 18.12., ob
21. uri, nastopili velenjski RES
NULLIUS.
STANE ŠPEGEL
Pop loto
jete v sredo, 22.12. Nagrada,
ki jo podarja sponzor oddaja
Oris MASH, je vredna 3000
SIT. Kupone z oznako - za
pop loto - pošljite na dopis-
nicah na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Izmed štirih pravilnih na-
ovedi smo izžrebali Al j o
piljak iz Andraža pri Pol-
ili, ki si je za pravilno na-
oved prislužila nagrado,
redno 12 tisoč SIT. Za
fladbe, ki jih je izbrala na-
I nagrajenka, lahko glasu-
Št. 50 - 16. december 1993
128
Simbol
Leto 1993 se vendarle bliža h koncu, čeprav si tam
nekje, januarja, tega najbrž sploh nismo predstavljali. Kaj
se je zgodilo vmes? Nekaj učiteljskih in policijskih štraj-
kov, v^no bolj zahtevna šola, modra cona v Celju, sneg...
Po drugi strani pa: vedno več brezposelnih, socialnih
problemov, klošarjev...
Kar se tiče celjske scene: Barfly se je prijel, vedno bolj
znan je po koncertih, ki so nad slovenskim povprečjem.
Poleti se je zelo intenzivno dogajala Špica pri bazenu
(čeprav ji je nagajalo vreme), na bazenu smo se lahko
kopali tudi ponoči...
Skratka, mineva leto, ki ni s seboj prineslo nič general-
no pretresljivega. Velike tragedije majhnih ljudi pa tako
ali tako nikogar ne zanimajo...
In spreminja se še nekaj. Počasi izginja dedek Mraz;
vedno večjo konkurenco mu dela njegov poklicni kolega
Božiček. Zunaj, »v Evropi«, je to sicer res nonnalno; težje
je za nas, generacijo, ki je do pred kratkim poznala samo
dedka Mraza in za Božička in Miklavža sploh še ni slišala.
Našim otrokom bosta darila najbrž nosila slednja; na
dedka Mraza se čez kakšnih deset, petnajst let še spomnil
ne bo nihče.
Ampak moji generaciji je darila nosil dedek Mraz in
tega ni moč uničiti kar tako. Ne glede na politično situ-
acijo; bil je simbol našega otroštva. Kljub temu, da je imel
sivo kučmo in rdeče škornje...
NINA M.
Družina dediča Mraza
Za devetimi gorami in deve-
timi vodami je majhna dežela.
V njej ni nikoli sonca, zelenih
trat in pisanih rožic. Tam vla-
da zima, vse obdaja bel
plašč...
V tej deželi stoji velika lede-
na hiša, v kateri prebiva dedek
Mraz s svojo družino. Ta dru-
žina je velika in srečna. Dedek
Mraz in njegova žena, babica
Zima, imata sina z imenom
Mrazko. Ta pa ima ženo Sne-.
gico in dva otroka, sina Le-
denka in hčerko Snežko. Vsi so
zelo pridni in delavni. Ko pri
nas mine Novo leto, prično
pripravljati darila za prihod-
nje novo leto. Ledenko in
Snežka povesta, kakšnih daril
si otroci želijo, potem pa ma-
mica, očka, babica in dedek
pridno izdelujejo darila. Med-
tem dedek ves čas skrbi za je-
lene, ki ga ob Novem letu po-
peljejo v naše kraje. Ledenko
in njegova majhna sestrica ne
hodita v šolo, saj pri njih ni-
majo šol. A kljub temu vesta
mnogo stvari, ker dedek Mraz
dosti hodi po svetu in jima po-
ve veliko stvari.
Dedek Mraz za Božič naloži
poln koš daril in z jeleni odide
po svetu ter razdeli darila
pridnim otrokom.
ANA BOSANAC, 7.c
Kako me le prinesel dedek Mraz
o dedku Mrazu ste gotovo
slišali že nešteto zgodb. Pripo-
vedujejo o tem, kje živi, kako
se v spremstvu snežink in zajč-
kov pripelje k nam iz nekih
daljnih krajev in še o marsi-
čem drugem. Povem vam, da
so vse te zgodbe bolj ali manj
izmišljene, kajti resnično je
ena sama in to tale, ki je pred
vami. Medve z mojo sestro Lu-
cijo sva edini pravi darili, ki ju
je ta sivolasi mož kdaj koli ko-
mu prinesel. Pred enajstimi le-
ti, natančneje 31. decembra
1982 ob 11.35 zvečer naju je.
zaviti v toplo odejo, odložil
pred celjsko bolnišnico. Na
snegu je kmalu postalo pre-
hladno, zato sva pričeli na ves
glas kričati. Slišal naju je noč-
ni čuvaj in ker ni vedel, kaj bi
s takima kričačema, naju je
odnesel v porodnišnico. Pod
lučjo so za mojim vratom od-
krili listek, na katerem je pisa-
lo, da sva za mojo mamo. Pra-
vi, da sva ji bili najlepše novo-
letno darilo; od takrat in za
vedno.
ANKA RENER,
Iz dnevnika dedka Mraza
Za belim obzorjem se je
skrilo zlato sonce in nebo je
prekrila zlatordeča tančica, ki
je naznanjala lepo vreme. Bil
sem srečen in zadovoljen, kajti
čakalo me je veliko dela. Poča-
si sem srebal vroč čaj in opa-
zoval veselo migljanje ognja
v kaminu, ki me je spominjalo
na srečne nasmehe otrok. Bli-
ža se čas, da odrinem iz dalj-
nega severa. Moji vrli jeleni so
vse bolj nestrpni, zvončkljajo
s kragulj čki in radovedno gle-
dajo v daljavo. Včeraj sem na-
mazal sani in pripravil velik
koš za darila. Lotim se še več
pošte otrok, nakar odidemo.
Skrbi me, kako bom razdelil
vsa darila, saj vsem željam
resnično ne bo mogoče ustreči.
V	moje srce se je prikradel ne-
mir. Veselim se že srečanja
z živahnimi otroki in njihovih
ročic, ki segajo po darila. Ne-
srečen postanem ob misli, da
do nekaterih nesrečnih otrok
Y	Afriki, Bosni ne bom mogel,
zaradi vojnih strahot, pa tako
srečen bi bil, če bi bili njihovih
obrcizi vsaj za trenutek spet
nasmejani. S kraljico severa
sva sklenila, da bova tem otro-
kom poslala čim več daril, če-
prav sani mojih jelenov ne pri-
dejo do njih. Odločil sem se, da
bom na pot odšel še danes. Na-
taknem si toplo kučmo in
oblečem volnen plašč mojega
pradedka, ki ga poznajo vsi
otroci po svetu. Kraljica seve-
ra stoji na vogalu moje hiše in
mi z nasmehom pomaha na
skorajšnje svidenje. Vedela je,
da ne bom zdržal do zadnjega
dne in da bom na pot krenil
predčasno, tako kot vedno do-
slej. V daljavi že slišim veselo
kriČMje otrok. Neverjetno,
kako so si vsi otroci po svetu
podobni. Vsi so tako srečni in
nasmejani, vsi so si zelo po-
dobni. Vsi so tako srečni in
nasmejani, vsi so me zelo vese-
li. Razdelil sem jim darila iz
velikega koša, oni pa so nam iz
zahvale peli. Upam, da bodo
darila privabila nasmeh na
obraze otrok tudi v Bosni in
Afriki. Utrujen, hiirati pa zelo
srečen, se s praznim košem od-
pravljam domov.
TINA, 7.b
Če bi bil dedek Mraz babica
Babica Mraz živi na dalj-
nem severu Aljaske. Doma
ima veliko sibirskih psov,
divjih mačk in belih letečih
konjev. Med letom opazuje
otroke, kako se obnašajo. Ko
se bliža novo leto, dobi babi-
ca veliko pisem z otroškimi
željami. Otrokom, ki so bili
pridni, uresniči želje, tistim,
ki so bili poredni, pa napiše
pismo, v katerem jim sporo-
či, da se morajo poboljšati.
Leteči konji ji pomagajo pri
raznašanju daril. Darila jim
postavi pod novoletno jelko,
potem pa jih opazuje s ča-
robnim daljnogledom. Divje
mačke in sibirski psi razna-
šajo pisma za poredne otro-
ke. Babica se vedno rada
vrača v svoj dom na Aljasko.
Doma ima, poleg vseh živali,
tudi nekaj otrok, ki jih je
vzela staršem, ki niso znali
skrbeti za njih. Snežko, Mi-
ško in Puhko pomagajo ba-
bici vsako zimo nasuti veliko
snega. Če je babica žalostna,
joče, in tako padajo snežin-
ke. Babica Mraz vsako leto
praznuje rojstni dan. Na tisti
dan povabi k sebi otroke
vsega sveta. Otroci se z babi-
co zabavajo vse do večera,
nato pa jih leteči konji odpe-
ljejo domov. Ravno danes
praznuje babica svoj rojstni
dan in vsi ji iz srca česti-
tamo!
URŠA ORLIČ
ARIJANA MOLNAR, 7. a
Pod dežnikom
Vseeno raje dež kot pa sneg
Nekateri imamo pač dosti šti-
rinajst dni zimske idile na le-
du. Sicer pa: s pesmijo se pre-
magajo vse ovire. Tokrat nan
Je pri tem pomagala Nefra
V studio smo povabili Gorana
in Boštjana, kitarista in vokai
lista te mlade celjske glasbeni
skupine. Kljub manjšim teh^
ničnim težavam na začetku
smo se prijetno pogovarjali,
malo ^ kritizirali glasbena
(ne)scerio v Celju, predstavili
glasbo, ki jo igra Nefra, zasta-j
vili nagradno vprašanje in-'
...preživeli.	j
Poslušalci ste se zelo slabo
vključili v pogovor; nihče nij
poklical, vendar vam oprosti-
mo (kdaj pa ne?), glede na to,
da že dolgo ni deževalo (Blame
It On The Rain). Mi, Teen-va-
lovci, pa kljub temu, da ste si
po oddaji verjetno zavrteli Tih
deževen dan, oddensamo in
odsingamo v rain.
SIMON-JACK K
Happy Xmas
Happy Xmas Yoko
Happy Xmas Julian
So this is Xmas
And what have you done
Another year over
And a new one just begun
And so this is Xmas
I hope you have fun
The near and the dear one
The old and the young
A very Merry Xmas
And a happy New Year
Let's hope it's a good one
Without any fear
And, so this in Xmas
For weak and for strong
For rich and the poor ones
the world is so wrong
And so happy Xmas
For black and for white
For yellow and red ones
Let's stop all the fight
A very Merry Xmas
And a happy New Year
•Let's hope it's a good one
Without any fear
And, so this is Xmas
And what have we done
Another year over
And a new one just begun
And, so happy Xmas
We hope you have fun
The near and the dear one
The old and the young
A very Merry Xmas
And a happy New Year
Let's hope it's a good one
Without any fear
Hare Rama, if you want it, etc.
Hare Rama now
etc.
Happy Xmas
Tema: Če bi dedek Mraz imel družino.
Št. 50 - 16. december 1993
29
Dr. Janez Cvim in prof. Tone Sepetavc	11
fihi pijančki
posebna vrsta pijančka pa je seveda tihi"
pijanček, ljubitelj dobre kapljice, ki se
jploh ne meni za hrupno, razgrajajoče go-
jtilniško življenje. »On ne mara družbe,
jovraži glasno pijančevanje, nedostojne ša-
le, brezsmiselne smešnice, prazno veseliče-
0je, z eno besedo ves hrupni aparat vrto-
glavcev, ki se morajo zabavati«.
Tihemu pijančku je namreč gostilna veli-
jo več. »On sicer tudi rad pije, pije celo
pogostoma in mnogo, toda s kakim užitkom
pije, s kako pijeteto prinaša kozarček k ne-
mim ustnicam in s kako brezglasno in vese-
lo vznesenostjo srka kapljico za kapljico
vase. Pri pogledu tekočine se mu poraja cel
5vet misli in njegove možgane preplavljajo
bliskoma kakor fosforescijoča sijavnica pe-
strejše in sijajnejše sanje, kakor so celokup-
ne pravljice Šeherezade. Za tihega pijančka
je gostilna svetišče, kamor se zateka, da
biva sam s svojim božanstvom, da se nemo-
teno vdaja nasladam pijančevanja ter ne-
slišno dialogizira z nevidnim duhom v ko-
larčku. Tihi pijanček je >znanstven pivec<.
Ta pasma pivcev se rekrutira iz bivših pro-
fesionalnih in tako zvanih >kvartalnih< pi-
jančkov, navadno pa iz ljudomrzcev.. .Vse-
kakor je tihi pijanček še najbolj simpatična
prikazen«.
Kvaitalni pijančki
Po mnenju Suchya pa obstaja še četrta
vrsta pijančkov, to so kvartalni ali četrtlet-
ni pijančki, pri katerih občasnem pijanče-
vanju gre le za psihopatičen pojav. Kvar-
talni pijanček je sicer najboljši »družinski
oče, uradnik, delavec itd.«, ki pa mu naen-
krat popustijo zavore in hajd v gostilno.
»Že nekaj dni pred tem >napadom< mu raz-
bereš raz lica in nosa simptome, namreč
'hektično< pomešane plavičaste poteze, nos
se mu nabrekne, brke se klavemo povesijo,
oči mu zro zamišljeno in topo. In >bolezen<
se ga prime z nevzdržljivo silo. Tak pojav
traja samo nekaj dni in je v >cvetju< tako
okoii prvega«. Skratka, gre za pijančka, ki
ga je naenkrat »kura peknila« in se odpravi
v gostilno, kjer se ga precej nacedi, pa kma-
lu spet umiri. Vendar pa je takšnih kvartal-
nih pijančkov v gostilnah bistveno manj
kot ostalih pijanskih tipov, saj se sporadič-
ni pijanček slej ko prej »amalgamira« z eno
ali drugo omenjenih kategorij.
Alkoholizem
Navedeno Suchyjevo tipologijo pijanč-
kov potrjuje tudi neznani avtor v drugem
slovenskem protialkoholnem glasilu, ime-
novanem Zlata doba, ki je 1908 takole po-
razdelil in opisal različne oblike alkoho-
lizma:
1. Najnedolžnejša oblika alkoholizma je
kratki alkoholizem (alcoholismus actus).
To so primerki, ki se ga tu pa tam navlečejo.
Razumejo vso politiko, govorijo v tujih jezi-
kih, sprašujejo »po čem je Dunaj«, se grejo
»metat z bikom« - dokler ne obležijo kje za
kako mizo, ali pa (če imajo skrbno ženo) na
postelji, kjer se zbudijo z razbito glavo in
obrnjenim želodcem. Za to »veselje« zapra-
vijo skoraj celo plačo, potem pa čakajoči na
novo dolge tedne tožijo in se kesa j o svojega
pijančevanja. Seveda samo do prve nasled-
nje priložnosti (plače).
»V Ameriki in na Angleškem imajo nad
1198 bratovščin, obvarovati sebe in svo-
jih sosedov nesrečne pijanosti. Vsak brat
se zaobljubi: 1. Nobenega žganja piti, ne
svojim domačim take pijače dovoliti, ne
prodajati, ne kupovati. 2. Se z nobenim
pijancem muditi, ampak bežati iz kraja,
kjer se z& pijanščino pamet prodaja.
S.Braterna ima oblast vsakega iz svoje
tovarišije potisniti, ki zaobljube ne drži,
ter ga bratom in sestram na znanje dati,
naj se ga varujejo. 4. Vsako leto se snide-
jo in pogovorijo, kaj je v braterni popra-
viti. Skozi take bratovščine se je nad 2,5
milijona Ircev poboljšalo in se nesrečne
pijanosti odvadilo«.
(Anton Martin Slomšek)
2.	Bolj nevaren pa je dolgi alkoholizem (al-
coholismus chronikus). Taki primerki ga
žehtajo redno, vendar ga tudi nesejo. Pijani
so bolj poredko in vedno vedo, kaj delajo.
Pijejo seveda samo za potrebo: pivo za žejo,
vino za prebavo, žganje za zdravilo. Žganje
sploh, saj je boljše kot katerekoli druge
kapljice. Umrejo med petdesetim in šestde-
setim letom, seveda zaradi napornega dela
za narod in-domovino. Pri obdukciji zdrav-
nik milostno zapiše kako bolezen srca ali
želodca, žil ali jeter, to pa zato, ker narod-
nih bolezni pač ne pozna.
3.	Mnogo bolj zvit in prikrit pa je alkoholi-
zem učenih (alcoholismus philosophorum).
Taki učenjaki znajo ceniti dobro kapljico.
V	krčmi nikoli ne govorijo »koliko«, ampak
samo »kakšno«. Poznajo vse letnike in lege.
Pri mizi oni vodijo pogovor. Seveda govori-
jo najrajši o vinih, pri čemer ne pozabijo
poučiti mladine o zdravstvenih pravilih.
V	razburljivo politiko in socialne boje se
neradi mešajo. Držijo se uradnih ur in dolž-
nosti. Doživijo visoko starost in umrejo kot
spodbudni zgledi, kako je vino zdravo.
4.	Posebna vrsta alkoholizma pa je tudi al-
koholizem delavnih (alcoholismus vinoco-
larum). Tega gojijo predvsem vinogradniki
in krčmarji. Prvi obdelujejo vinograde, za-
nemarjajo pa travnike in njive, drugi pa
cele noči prebedijo v svojih zakajenih go-
stilnah, da bi ja čimboljše poskrbeli za svo-
jo družino. Vendar je njihova delavnost sa-
mo navidezna, saj jih kmalu in nenadoma
pobere zahrbtna poklicna bolezen, tako-
imenovana ciroza.
5. Zadnji tip alkoholizma pa je alkoholizem
narodov (alcoholismus populorum). Po
nmenju pisca je to tista splošna prazna ve-
ra, da bo ustanavljanje »narodnih« gostiln
in pivovarn rešilo narod. Koliko in kako ga
rešuje, pa po nmenju Zlate dobe lahko vidi
tudi slepec, saj je »alkohol prvi in edini vir
žalostnega gospodarskega stanja« na Slo-
venskem. Po podatkih iz leta 1905 je bilo
namreč samo na Kranjskem »zadacanega«
5.500.000 litrov žganja, 13.111.000 litrov
piva in 15.200.000 litrov vina, spilo pa se ga
je še bistveno več, saj oblasti nikoli niso
mogle obdavčiti, kar se je spilo po zidani-
cah, domačih hišah, kleteh in neprijavlje-
nih pušelšankih. Ampak proračun je bil
tudi brez teh utaj vedno poln, zaskrbljeni
opisovalci slovenskih razmer v letih pred
prvo svetovno vojno pa so - ne brez pretira-
vanja - jadikovali nad »duševno revščino,
gospodarsko siromašnostjo, surovostjo,
pretepi in poboji«.
Št. 50 - 16. december 1993
30
Št. 50 - 16. december 1993
31
Št. 50 - 16. december 1993

v MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
v tej številki izpolnjujemo
obljubo, poslej se bomo skupaj
z ^asto Cah-Žerovnik vsak
teden podali V modni vrtinec.
Bistvena je nova, tretja na-
grada, ki je ne bomo več žre-
bali. Vsak mesec bomo namreč
izbirali med najbolj duhoviti-
mi, izvirnimi in aktualnimi
vprašanji v zvezi z modo. Bral-
ci pa lahko na uredništvo po-
šljete tudi simpatične anekdo-
te ali zgodbice. Rdeča nit naj
bo moda oziroma načini obla-
čenja. Toliko zaenkrat o novo-
stih, s katerimi se bomo še bolj
podrobno spoprijeli v prihod-
njem letu.
In kaj nam je tokrat pričara-
la naša modna svetovalka? Ni
treba večkrat ugibati, jasno je,
da je na vrsti nekaj uvodnih
nasvetov za najdaljšo noč. Va-
ša obleka bo seveda odvisna
od tega, kje nameravate priča-
kati prihod novega leta. Po eni
strani je ta noč daleč, vendar
hkrati čisto blizu. Za to noč so
dovoljene tudi sanje. Pa se
spustimo v sanjski vrtinec
z Vlasto Cah-Žerovnik.
Uredništvo
Voila, glamour!
Prednovoletni čas... čas, ko se
zazremo vase, se posvetimo svo-
jim potrebam in željam - tudi
tistim, Id so tesno povezane
z obleko, v kateri bi želeli zaple-
sati v novo leto.
Šampanjska penečnost visoke
stiliziranosti, smelo Matissovo
barvno poigravanje, nekaj po-
sladkane bidermajer kostumo-
grafije v spremljavi folklorne
neoklasike, spogledovanje z Ju-
staucorpsom, Ludvikom XVI. in
krinolinastim baročnim razkoš-
jem - to je šopek letošnje visoko-
modne ponudbe, o katerem pa
lahko povprečen slovenski stan-
dard le sanja...
Malce sanjarjenja nam v tem
pravljično okrašenem decembru
sicer ne bo nihče zameril, a kaj,
ko je izbira svečane obleke hudo
»zemeljska« zadeva, da si stro-
škov sploh ne drznem omeniti.
Kaj torej obleči za takšne izjem-
ne priložnosti? Če boste prazno-
vali v domačem okolju, je pro-
blem seveda majhen. Cisto d^ga
zgodba je rezervacija v javnem
lokalu, morda celo kristalno-
mondeni plesni dvorani. Žal na
takšnih mestih vse prepogosto
prihaja do nemogočih modnih
revij, kjer so nekatere dame tako
navlečene s svetlečo šaro, da bi
jih lahko mimo zamenjali s ple-
šočim božičnim drevescem...
Zato naj vam prijazno prišep-
nem: letošnja moda ne obožuje
na tone napadalno svetlečega ži-
vopisanega kamenja in prav
tajnih bleščic! Zato pa se ovija
v senzualne transparentne tka-
nine, gladek žamet, zaljubljena
je v čipko, renesEinčne ovratnike
— krauze, čmo-bele kombina-
cije ...
O kombinacijah, drobnih pre-
novah in detajlih, s katerimi lah-
ko pričaramo slavnostno oblači-
lo čisto v zadnjem trenutku, pa
orihodniič.	VLASTA
Nagradno anketno vprašamje decembra:
V KAKŠNEM OBLAČILU NAMERAVATE PREŽIVETI NAJ-
DALJŠO NOČ V LETU?
a)	V dolgi, dekoltirani večerni toaleti,
b)	v elegantnih hlačah ali krilu in svileni oziroma čipkasti bluzi,
c)	v običajnem oblačilu, le z nekaj več nakita,
d)	v trenirki in copatih.
Šifra: Sošolec
Sem dijak zadnjega letnika.
V šoli sem še kar dober in mi
predmeti ne povzročajo nobe-
nih težav. Drugače pa je s ču-
stvi. Zaljubljen sem že kaki
dve leti v svojo sošolko, ki pa
z menoj noče imeti nič več, le
najbolj banalen odnos. Ko sem
se ji poskušal približati me je
pr^ vsemi norčavo zavrnila.
Mislil sem, da se bo čez čas
spremenila, pa sem poskusil še
enkrat, tokrat je bilo še huje.
Ne vem kaj naj naredim, še
vedno sem namreč zaljubljen
le vanjo, druge punce me nič
ne privlačijo. Ona pd ima do
mene strahoten odpor, če le
more se mi izogne, mislim, da
ne bova niti prijatelja. Jaz sem
rojen v znamenju Kozoroga,
ona pa je Tehtnica, ali morda
tudi Škorpijon. Prosim če mi
lahko pogledate kakšno bo
moje nadaljnje čustveno živ-
ljenje?
Ivana: Najprej: prav vsak
izmed nas ima za sabo kakšno
neuresničeno ljubezen. In glej,
prav vsi smo jo tudi preživeli!
Pri nekom traja manj, pri dru-
gem pa nekoliko več časa. In
ko se prebudimo iz te fiksira-
nosti na eno osebo je tako, kot
bi se na novo rodili. Znova
začnemo doživljati svet kot lep
in vsak dan nov, drugačen od
drugega. Nikoli ni dobro ču-
stev preveč vezati zgolj na
enega samega človeka, mnogo
bolje se je veseliti vseh nivojev
življenja: lepega dne, spreho-
da, zabave s prijatelji, dobre
knjige, novih odkritij... Os-
novno pravilo za uspešen part-
nerski odnos je: počasnost. Če
eden prehiteva drugega v svo-
jih čustvih ali Zeihtevah, potem
se ne bosta nikoli ujela. Zato je
dobro biti čimveč skupaj, da se
lahko sočasno spoznavata.
Svojih čustev ni dobro predol-
go skrivati, prav tako pa ni
dobro z njimi takoj planiti na
dan, kajti oseba v katero smo
zaljubljeni, se lahko morda
prestraši tako močnih ču-
stev... do njih morata priti
oba skupaj. Morda je zate naj-
bolje nekoliko spremeniti tak-
tiko: vse do novega leta se na
videz ne meni zanjo, ukvarjaj
se z drugimi dekleti, naveži
nova prijateljstva, spremeni
svoj stil in postani znova bolj
družaben z drugimi. Nikakor
se ji ne približuj, niti je ne
opazuj. Če ji je kaj do tebe, se
bo to pokazalo še pred vašo
novoletno šolsko zabavo. Kaj-
ti, zavedati se moraš, da je lju-
bezensko razmerje sestavljeno
iz dajanja in sprejemanja. Ta-
ko si doslej ti dajal in izkazo-
val svojo pozornost, sedaj pa je
na vrsti ona. Ko ji boš namer-
no odtegnil svojo pozornost in
jo usmeril drugam, se bo kaj
kmalu pokazala njena reakci-
ja, in morda ti bo začela tudi
dajati, izkazovati čustva. Če
pa se to ne bo zgodilo, čeprav
ti planeti stojijo ob strani, pa
boš z večjo družabnostjo vse-
eno povsem spremenil svoje
življenje na boljše, pa tudi dal
možnost tisti deklici, ki se bo
pokazala kot prava.
Šifra:
Nesporazum
V čustvih nekako ne morem
najti pravega zadovoljstva. Že
nekaj časa mi je bil všeč nekdo
s katerim je prišlo do bežnega
srečanja, ki pa je bilo enkrat-
no. Po tem srečanju sva bila
drug do drugega zelo na di-
stanci, tako nekako kot da bi
se obema razblinila pričako-
vanja. Nekako si ga ne upam
poiskati, bojim se zavrnitve.
Kljub temu, da mi je zelo všeč
se bojim, da je bilo najino sre-
čanje tudi zadnje. On je rojen
v znamenju Leva, jaz pa
v Tehtnici. Kaj pravi o nama
primerjalna astrologija?
IVANA: Vajina medsebojna
privlačnost je temeljila na ra-
zličnosti dveh nasprotij. Ta
energija vaju je sicer združila,
vendar pa je to bolj enkratna
izkušnja kakor kaj več. Vaš
Mars se nahaja v egzaktni
opoziciji na njegov Mars in
Saturn, obstaja pa tudi kva-
drat med vašim natalnim Son-
cem in njegovim Mesecem.
S temi aspekti je zelo težko
navezati trajno čustveno raz-
merje. Pravzaprav ste lahko
srečni, da se je samo po sel)j
končalo, oziroma, da sta najv
brž vsak zase prišla do notra;
njega spoznanja, da ne bi niOv
gla biti dolgo skupaj. Vseka,
kor pa sta bila drug za drug«,
ga nekak i2:ziv, morda vaju
združila želja po nadvladova,
nju avtoritete drugega. Ohra,
nite spomin na to srečanje kot
na enkratno, romantično dožj,
vetje, kaj več pa ne pričakujt«
Vi namreč potrebujete izjemmi
tolerantnega in neljubosuin,
nega partnerja, ki bi vam ka.
zal občudovanje in vas navdu.
ševal in vzpodbujal - vendat
v vaših načrtih, ne da bi vaj
uporabil kot izvrševalca last.
nih idej! Mislim, da se bost«
z njim še enkrat srečali, ven.
dar pa bo to bolj prijateljske
narave in izključno zaradi po.
govora. Ohranite trezno glavo
in bodite dober psiholog, nikat
ne nasedajte besedam, kajti
besede so večkrat varljive in
površinske, redkokdaj ljudje
z njimi izražajo svoja resnična
čustvena razpoloženja. Torej,
ko se boste z njim srečali, bo^
dite pozorni na občutke in ne
na besede! Resnejša zveza vas
čaka po 95 letu. Srečno!
Št. 50 - 16. december 1993

compact ie BMW
Miinchenska avtomobil-
La tovarna BMW je po obja-
u številnih na skrivaj posne-
Ijii fotografij novega in naj-
manjšega beemveja končno
Unudiia tudi uradne foto-
^fije tega avtomobila.
I Novi BMW se bo imenoval
Lmpact. V tovarni, ki ji go-
1^0 ne manjka izvirnosti, bi
ji lahko izmislili drugačno
iziroma boljše ime za svoj
lOvi avtomobil. Compact (na
liki) se bo poskušal v razre-
lu, v katerem že nekaj let
lovsem nesporno kraljuje
r'olkswagnov golf, pri BMW
)a so prepričani, da je moč
emu in vsem drugim avto-
»obilom vendarle konkuri-
ati. Compact bo za 23 centi-
netrov krajši od limuzinske,
labrioletske in kupejevske
azličice zelo uspešne serije
, z nekako 300-litrskim prt-
ažnim prostorom in količ-
ikom zračnega upora 0,23.
unanja podoba dokazuje,
a se je BMW zatekel v na-
jčje bolj ali manj znanih
aroserijskih potez, po drugi
trani pa compact povsem
anesljivo spominja na ne-
atere že uveljavljene avto-
lobile v tem nižjem delu
srednjega razreda. V vsakem
primeru je to kombi limuzi-
na za sedaj le s tremi vrati,
kajti o drugi oziroma dru-
gačni karoserijski izvedenki
vsaj za sedaj še ne govorijo.
BMW compact bo seveda
na voljo z različnimi motorji,
pri čemer bo osnovno razli-
čico poganjal znani bencin-
ski štirivaljnik z gibno pro-
stornino 1,6-litra in s 102
KM. Precej zmogljivejši bo
compact 318iS, saj bo zmo-
gel 140 KM. Verjetno bodo
vanj vgrajevali tudi druge
precej zmogljivejše agregate,
tudi šestvaljnik z močjo 192
KM, kar naj bi pomenilo ne-
posredno konkurenco golfu
VR6 s 172 KM. Računajo tu-
di na dizelski in turbodizel-
ski motor, precej nejasnosti
pa je pri cenah. Po sedanjih
napovedih naj bi bil compact
316i naprodaj za malopro-
dajnih 33 tisoč mark, com-
pact 318iS pa naj ne bi stal
več kot 40 tisoč mark. Sicer
pa so načrti bavarske avto-
mobilske tovarne bolj ali
manj znani. Prihodnje leto
bo torej na voljo povsem no-
vi compact, predstavili bodo
še kabriolet serije 3 z oznako
M3, pa športno različico li-
muzine M3, nato pride na vr-
sto touring, pa povsem ob-
novljena serija 7, čez leto pa
nova serija 5 ipd.
Umaknili predlog
združitve z Renaultom
že nekaj časa je bilo znano,
da pri nameravani združitvi
švedskega Volva in francoske-
ga Renaulta ne bo šlo vse glad-
ko. Predvsem najmanjši delni-
čarji Volva menijo, da poroka
s francosko avtomobilsko to-
varno Renault ne prinaša to-
likšnih prednosti, kot zagotav-
lja upravni odbor, in da se to-
rej v časih, ko gre tovarni do-
kaj dobro, ne kaže pretirano
vezati s francoskim izdeloval-
cem avtomobilov.
Pred nedavnim so prav za-
radi tega prestavili skupščino
delničarjev, ki je bila nato
sklicana za 7. december, zase-
dala pa ni niti takrat, kajti za-
radi nekaterih nesoglasij je del
upravnega odbora Volva od-
stopil. Predsednik upravnega
odbora Pehr Gyllenhammar je
med drugim v svoji odstopni
izjavi zapisal, da trdno verja-
me v smiselnost združitve
z Renaultom. S tem podjetjem
naj bi ustanovili skupno druž-
bo Renault-Volvo RVA, v ka-
terem naj bi imeli Francozi
65-, Švedi pa 35-odstotni de-
lež. Prav dejstvo, da je Renault
še vedno v državnih rokah, je
vse doslej najbolj motilo neka-
tere delničarje, po drugi strani
pa so prav ti prepričani, da so
Francozi preveč nezanesljiv
partner. Dejstva so seveda na
strani Renaulta, kajti z združi-
tvijo bi Evropa dobila po-
membno korporacijo tako pri
osebnih kot tudi gospodarskih
vozilih. Za sedaj je predlog
združitve z Renaultom umak-
njen in marsikaj bo jasno šele
po izrednem sestanku delni-
ča^ev. Na sliki: volvo 850,
najnovejši avtomobil švedske
avtomobilske tovarne.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Ne glede na deževno vreme se je na sejmu rabljenih avtonfK)bilov
pred dvorano Golovec v Celju pojavilo 510 avtomobilov. Uradno
prodanih vozil je bilo 10, število obiskovalcev pa glede na ta letni čas
več kot običajno.
Št. 50 - 16. december 1993
I3i
DEŽURSTVA TRGOVIN
Ceile
Potrošnikova samopostrež-
na trgovina Soča v Stanetovi
14 in diskont na Cankarjevi
1 sta ob sobotah odprta do
17. ure, slednji je odprt tudi ob
nedeljah od 8. do 12. ure. Ob
nedeljah so od Potrošnikovih
trgovin od 7.30 do 11. ure od-
prte naslednje prodajalne: ži-
vilski oddelek v blagovnici
Nova vas, marketi na Ljub-
ljanski cesti, Dolgem polju.
Zgornji Hudinji, Vojniku, Što-
rah in na Ostrožnem, samopo-
strežne trgovine v Gaberjah,
Pod gradom, Tmovljah, Te-
harjah, Frankolovem, na Sve-
tini, na Ljubečni, Polulah,
v Šmartnem v Rožni dolini,
Škofji vasi in Novi cerkvi ter
stojnica na celjski tržnici. Ob
nedeljah je odprt tudi kiosk
pri celjski bolnišnici in sicer
od 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte pro-
dajalne kruha Štručko, Ado in
Pekarno v Štoreih ob sobotah
od 7. do 13. ure, Štručka je od-
prta tudi od nedeljah od 7. do
11. ure, kiosk na Hudinji pa ob
sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
ki je odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ob nedeljah pa od
9. do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ob sobotah odprte samopo-
strežne trgovine: Center od
7. do 13.xu-e, Voglajna in Lo-
garska od 7. do 13. ure, Rio od
7. do 14. ure, Sedtnica od 7. do
15.	ure, Otok, Solidarnost in
Ložnica od 7.30 do 15. ure,
Adut pa od 8. do 12. vire. Na-
kupni center Lava je odprt od
7. do 13. ure. Samopostrežna
trgovina Savica je odprta od
7.	do 17. ure. Ob nedeljah pa je
delovni čas Centrovih proda-
jaln naslednji: od 8. do 11.30
ure so odprte samopostrežne
trgovine: Otok, Sedmica in
Solidarnost, medtem, ko je
prodajalna v Ložnici odprta
od 8.30 do 11.30 ure. Ob nede-
ljah od 7. do 11. ure vam je na
voljo celjska tržnica. Poleg
celjske tržnice v Rimljanki na
Savinovi 3 je vsako soboto od
6. do 13. ure in nedeljo, od 7. do
11. ure odprta Pekama in Mes-
nica Prekoršek iz Vojnika.
V Vojniku pa je njihova Mes-
nica odprta od 7. do 12. ure.
Vsak dan je od 7.3do 23. ure
odprta trgovina Dragstor na
Mariborski 119, mini market
Gaj v Ozki ulici vsak dan od
8.30 do 22. ure, ob nedeljah in
praznikih od 8. do 22. ure, tr-
govina Plemič Teharje - sobote
od 7.do 14. ure, nedelje od
8.	do 11. ure, trgovina Figec
Štore - sobote od 7.30 do
20. ure, ob nedeljah od 8. do
12., trgovina Mini shop Jereb
Teharje ob sobotah od 7.do
19. ure, ob nedeljah od 8. do
11.	ure, mini market Čebelica
v Novi vasi ob sobotah in ne-
deljah od 8. do 21. ure, Skan
market na Mariborski 181
v Celju ob sobotah od 7. do
22. in ob nedeljah od 8. do
22. ure, trgovina Nadi v Šmar-
jeti pri Celju in vsak dan od
8. do 20. ure, odprta pa je tudi
trgovina Sneja v Kocbekovi 6,
od ponedeljka do petka od
6.30 do 21. ure, ob sobotah od
7.30 do 19., ob nedeljah in
praznikih pa od 7.30 do
16.	ure.
Od 7.30 do 15. ure je ob so-
botah odprta tudi Mercatorje-
va trgovina na Hudinji, kupu-
jete pa lahko tudi v trgovskem
podjetju Ponudba na Dobojski
cesti v Celju in sicer ob sobo-
tah od 7. do 20.ure, ob nede-
ljah in praznikih pa od 8. do
12.	ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprta je trgovi-
na Rogač pri železniški postaji
ob sobotah od 7. do 17. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure.
Market Zlatorog ob sobotah
od 7. do 15. ure in ob nedeljah
od 7. do 12. ure ter prodajalna
Ježek ob sobotah od 7. do
16.	in ob nedeljah od 8. do
12. ure. Na Brezah nad Laškim
je ob sobotah od 7.30 do 13.30
in ob nedeljah od 8. do 11. ure
odprta trgovina z mešanim
blagom Kocman, na Vrhu tr-
govina Deželak ob sobotah od
8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa
od 9.doli.ure, v Rimskih To-
plicah trgovina Marjeta in si-
cer ob sobotah od 7. do 19., ob
nedeljah in praznikih pa od
7. do 12. ure ter Market Brez-
nica na Breznem pri Laškem
ob sobotah od 7. do 20. ure, ob
nedeljah in praznikih pa od
7.	do 13. ure.
Šentiur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
Odprta je prodajalna Močnik
v Vrbnem pri Šentjurju v so-
boto od 8. do 17. ure, ob nede-
ljah pa od 8. do 12.30.
Žalec
Trgovska družba Savinjski
magazin Žalec ima ob n^e-
Ijah od 8. do 11. ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter in
Prebold ter samopostrežbe
Cankarjeva Žalec, Vransko,
Pirešica in Liboje, medtem, ko
je blagovnica Polzela odprta
od 8. do 12. ure, samopostrež-
ba trgovina Tabor pa od 7.30
do 11.30. Trgovina RR je ob
sobotah in nedeljah odprta
non-stop od 7.do 22.ure, mar-
ket Eni ob sobotah od 8. do 17.,
ob nedeljah in praznikih pa od
8.	do 12.iu-e, Potrošnikova po-
slovalnica Marelica v Prebol-
du ob nedeljah od 7.30 do
11. ure, Minimarket Špela
v ulici Florjana PoUina
3 v Žalcu ob sobotah od 7. do
17.	ure in ob nedeljah od 8. do
12., prodajalna Gala v Šempe-
tru v Savinjski dolini ob sobo-
tah od 8. do 13. ob nedeljah pa
od 9. do 12. ure. Ob sobotah od
7.30 do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure je odprta tudi sa-
mopostrežna trgovina in bife
Kmetijske zadruge Petrovče.
Mozirle
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
v tem mesecu je odprta tr-
govina Ere Prehrana in sicer
ob sobotah od 7. do 19. ure, ob
nedeljah pa od 8. do 11. ure.
Odprta je tudi samopostrežna
trgovina KK Ptuj na velenjski
tržnici, ki je ob sobotah odprta
od 7. do 14., ob nedeljah pa od
8. do 11. ure.
Slovenske Konjice
v Slovenskih Konjicah sta
odprta Merxov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah, odprt pa je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure. V Zrečah je ob
sobotah od 7. do 19. ure in ob
nedeljah od 7.do 12.ure odprt
diskont Tornado, na RogU pa
Market Tornado in sicer ob so-
botah in nedeljah od 7. do
19. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12. ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. ure
in Atomska vas od 8. do
12. ure. Market Lipa Šmarje je
ob sobotah odprt od 7. do
19. ure, ob nedeljah pa od 8. do
12.. V Rogaški Slatini je vsako
nedeljo od 8. do 11. ure izme-
niaio odprt Market Ratanska
vas ali Prehrana, prav tako pa
so odprti gostinski obrati
Grad Ro^tec in Hram
v Šmarju pn Jelšah.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-umo dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ali 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7. do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19. ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežurna
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem rsuzporedu
organizirana dežurna služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni ambulantni de-
lovni čas je vsak dan od 7.30
do 13.30 ure, neprekinjeno de-
žurstvo pa je organizirano od
15. do 7.30 ure naslednjega
dne. Telefon 711-251.
DEŽURSTVA
LEKARN
LAŠKO: Lekarna je odprta
od ponedeljka do petka od
7.30 do 18. ure, ob sobotah od
8. do 12.
MOZIRJE: Redni delovni
čas je od 7. do 19. ure, ob sobo-
tah pa je lekarna odprta od
7. do 12. ure.
SLOVENSKE KONJICE je
med tednom odprta od 7.30 do
13.ure in od 14.^0 20., ob so-
botah od 7.30 do 13. ure, ob
nedeljah pa redno dežurstvo
traja od 9. do 12.ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
7. do 14. ure, ob nedeljah in
praznikih pa imajo organizi-
rano dežurstvo, z enoumo pre-
kinitvijo od 12. do 13. ure.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Redni delovni čas med tednom
je od 7.30 do 18.30 ure, ob so-
botah od 7.30 do 13. ure.
ŽALEC: Redni delovni čas
med tednom je od 7.30 do
19.30 ure, ob sobotah od 7.30
do 14. ure, vsako nedeljo pa je
lekarna dežurna od 8. do
11. ure.
ROJSTVA
Celje
Minuli teden se je v celjski
porodnišnici rodilo 16 dečkov
in 14 deklic.
Wl T ^ =
Celje
PoročUo se je šest parov, od
teh: Vlado KAMENIK iz Vizor
in Cvetka KLINC iz Landeka
ter Marko VRENKO iz Rakove
steze in Brigita KRAČUN iz
Podgorja pod Čerinom.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Branko TR-
ŽAN iz Prožinske vasi in Dori-
ca MLINAR iz Kranjčice.
Šmarje pri Jelšah
Zakonsko zvezo sta sklenila
dva para in sicer: Aleksander
ROJNIK iz Celja in Enisa
DJURDJEVIČ iz Stor ter Ibra-
him MUŠIČ iz Himia na Sutli
in Cvetka ČEPIN iz Rogaške
Slatine.
Velenje
Poročila sta se Matjaž
ŠTADLER in Smilja KOMPA-
RI oba iz Velenja.
Žalec
Poročili so se trije pari, od
teh tudi Sašo PLANINŠEK in
Nada RIBAR oba iz Polzele.
SMRTI
Celje
UmrU so: Jožefa PAVLINC,
90 let iz Štor, Marija MAST-
NAK, 76 let iz Prožinske vasi,
Ivan FEGEŠ, 80 let iz Celja,
Helena MIHELAK, 77 let iz
Celja, Marija OCVIRK, 87 let
iz Grajske vasi, Leopold
GLEŠČIČ, 54 let iz Proseni-
škega, Leopold JAGODIČ, 64
let iz Celja, Vinko PIKL, 60 let
iz Šempetra v Savinjski dolini,
Ana ZAVRŠNIK, 89 let iz Pol-
zele, Pavel BLASUTTO, 71 let
iz Celja, Ivan ROBNIK, 66 let
iz Celja, Štefan LAH, 85 let iz
Tmovelj pri Celju, Mihael
AMON, 65 let iz Sodne vasi,
Ljudmila MRAVLJAK, 70 et iz
Velenja, Vida KRANJEC, 54
let iz Leskovca, Jože ŠIBAL,
68	let iz Uniša, Ivana KRO-
PEJ, 80 let.iz Zreč, Ivan HRA-
MEC, 61 let iz Podloga v Sa-
viryski dolini in Alojzija ZE-
LIC, 85 let iz Trške gorce.
Šentjur pri Celju
Umrla sta JYanc KNEZ, 71
let iz Šentjurja in Anton JUG,
90 let iz Rifnika.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Cecilija OBREZ,
60 let iz Zdol, Kari POŽEK, 64
let iz Hotunja, Anton KUNEJ,
89 let iz Osredka pri Podsredi
in Jožefa ČANČER, 84 let iz
Vrenske gorce.
Velenje
Umrli so: Leopold REZAR,
69	let iz Velenja, Frančiška
FENC, 87 let iz Velenja, (v
lija ŠMON, 85 let iz §
Alojz KOČNIK, 83 let iz V,
nja, Dragan MAKSIMO)
35 let iz Velenja in Fran^j
TRAP, 61 let iz Velenja.
Žalec
Unu-li so: Franc DIMEC
let iz Celja, Marija GROB)
NIK, 54 let iz Gotovelj, St,
nija ŠKORJANC, 46 let iz]
lenje vasi, Katarina RAMŠ^
71 let iz Celja in Martin ]
POLŠEK, 72 let iz Zavrha
Galiciji.
Obisk v ribarnid
Nekajkrat v letu obiščJ
tudi ribarnico na celjski tr^
ci in povprašamo po cen
Sveže postrvi so po 630 tolj
jev, sardele 192, papaline so
227, šnjuri 284, škampi pol
in dagnje 220 tolarjev. Inn
tudi zmrznjene filete osliča
500 tolarjev in osliče brez ^
ve po 258 tolarjev za kilogra
Še vedno velja, da dobijo sv(
ribe ob torkih in petkih. Osti
cene na celjski tržnici so n
vidne iz razpredelnice:
VETERINARSKA DEŽURSTVA.
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurajo tudi ob
koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
19. decembra, bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon
831-219, od 20. decembra dalje pa dr. vet. med. Ciril Kralj, tele-
fon 841-410.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Danes, v četrtek, 16. decembra, bo še dežuren dr. vet. med. Mar-
jan Drešček, telefon 741-660, od petka 17. decembra dalje, pa bo
dežural dr. vet. med. Franci Zapušek, telefon 741-935.
Št. 50 - 16. december 1993
}5
Št. 50 - 16. december 1993
36
71