Si. 69. V Trstu, v soboto 28. avgusta 1886. Tečaj X Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •v «!»? 2?T" z zna,» *kra» na tert«Q vsako »rt«« in aab«t» o nolndne. Gena sa vn #to prilogo Tel za ooin laia 3 el. KO kr., za ietrt leta 1. gl. T S kr. - Sama prt-ogarane m gl.SO kr xa celo leto. - Ponamezne lt*vilke ae lobivajo ori ODravniltvu n * trafikah v T rita po & krM v Bartol in v A|i«vičl» do « ur. - tiarointn,, reklamacije tn tmerate prejema OpriviUtv«, vla Ttrriata. >N«va tlikarai.. Vri doniii m pošiljajo Uratfalitva »vla Tarraata« »Nuova Tlpogr*fla:« vaak mora biti frankiran. Rokopiai posebne vrednosti m ne vračajo. — lnttraU (razne vrste naznanila in poslanice) ae zaradunijo po pogodbi — prav ean6; pri kratkih oglasih s drobnimi ftrkami se pladnje za vsako besedo 2 kr. Svoboda. Svoboda je najdražja stvar na svetu. Različni smo ljudje na svetu in Be brata, katera sta jedne in iste prsi dojila, niota nikoli popolnoma podobna, bodi si glede fizičnih, bodi si glede duševnih lastnosti. Vsaka kapa ni za vsako glavo, pravi Cantu, niti ni dobro vsacega staviti pod isto streho, Se manj pa je dobro, komu narivati narodne običaje. K ljubu temu pa so pred naravo vsi ljudje enaki, miljonar in ubožec sta pred stvarnikom Cisto jednaka. Vsi imamo nesmrtno duSo, smrtno telo, a vsi hlepimo po sreči. Dokler dete sisa, do tedaj so razmere za živenje kraljeviču jednake, kakor ciganskemu otroku. Pa tam na pokopališču, kaka je nek razlika mej knezom in beračem! Ped podi zemlje zakriva jednega, kakor druzega, lepi monumenti pa so le iluzije. Dosti je le to, da je človek neprecenljiv, ker ima nesmrtno duSo. Človek je za nekaj—roiicega ustvarjen, ker je tenno z Bogom spojen. Vsak Človek pa ima svojo posebno voljo in ta je svobodna; jez sem svoboden, kakor moj drug, pa vsi ljudje so v tem jednaki; ali jednaki v tem po naravi, no pa po sredstvih in svoj-stvih. Dete in odrasli človek, oba imata jednake pravice na živenje, samo da je prvemu zadosti kaplja mleka, a drugi potrebuje veliko več, prvo se ne more samo rediti, hrane mu je treba dajati, drugemu ne. Ali iz tega Se ne izhaja, da si nista prvotno jednaka, oba sta od istega kraja, oba se pomikata sicer po različnih potih, PODLISTEK. Torbica za smeh in kratek čas, i. Sokratu, grškemu modrijanu neki dan povedo, da je nekdo prav slabo o njem govoril. »Kj»j mi to de«, odgovori modrijan« »pustite ga, naj govori, jaz dovolim celo, naj me tepe, če me ni zraven.« 2. Kralj Miroslav n. prl oknu sloneč opazi svojega pažeta, ko vzame tobaka iz zlate tobačnice, ki je bila na mizi. Kar se obrne od okna ter pravi: »Vam li dopada ta tohačnica ?■ Paže zarudi in ne more nrfc^j odgovoriti. Kralj pa ponovi prašanje in paže nanosled pra\i, da se mu zdi prav lepa. »N*j bo, vzemite jo, premajhna je ca naju obalu 3. Prav tega kralja so neki dan judje prav natečno prosili, naj jim dovoli nosili meč (kakor je bila listikrat sploh navada.) »Svobodno, odgovori jim, pa le s pogojo, da ga nosite na desnej strani.« 4. Nek Oger pride na Dunaj k razstavi. Prav z veliko teživo si je dobil stanovanje v četrtem nadstropju. Ko pride zvečer ves utrujen domu, malo povečerja, potem pa se koj spravi k počitku. Komaj ugasne luč, ožive s« stenice. Nekaj časa se smrdljivim nadležnicam po postelji obrača, in ko mu tukaj ni več strpet', leže na klop. Druzega dne pa praŠa gospodar: »Kako ste spali?« »E, kaj jaz, te stenice te ubožice niso zatisnile tčesa vso noč « a vsejedno le proti enemu cilju, oba imata ene in iste dolžnosti, pa jih tudi jednako spolniti moreta. Ali da vse to človek izpolni, treba je, da je svobodeu, treba da je vsak človek na svetu svoboden, da ni nikdo zaprečen razvijati svojih sposobnosti, Človek čioveka ne sme zmetati in ustavljati, ako hoče, da ne ruSi jednakosti. Dokler smo mladi, ne znamo, kaj je dobro, kaj slabo, zato pa nas roditelji vodijo. Pa kadar zrastemo, tedaj nas strast, sebičnost, pokvarjenost zapeljuje k slabemu, da smo večkrat na Škodo drugemu. Zato pa je postava, katera nas uči, kaj smemo, kaj ne smemo, in nam v skrajnem slučaju tudi narekuje kazni. Postava pa ni na Škodo svobodi, temveč jo podpira in krepča, Mislimo si, da je prosto delati vse, kar se komu ljubi, kaj bi nastalo iz tega? Jeden bi drugemu delal v kvar in vsakdo bi moral stati vedno z nabito puSko in nabruSenim nožem, da brani svoje pravice proti sosedu. Iz tega pa izvira, da baS zarad zajamčenja svobode se je človek združeval in se svojevoljno podvrgel tacemu gospodarju, tacemu zaštitniku, da ga brani, za kar mu je žagotovil, da hoče učiniti ali spolnovati to ali ono. Svoboda toraj obstoji v tem, da se živi, kakor se ima živeti, pa ne kakor se koli komu dopada ali hoče. Svoboda jo izrodek hrabrosti in kreposti, pa slična je vodi. Voda teče navzdoli, pa kadar navrejo in izstopijo potoki, vse raznesejo in poplavijo, a kadar je voda mirna v pravej strugi, tedaj je ona najblažja moč, ki oživlja polja in livade. Oskrunil sem lastno svobodo, kadar sem se za kaj nesmiselnega zavezal in si nisem prizadeval, da stečem neodvisnot, kadar samega sebe ne spoStujem in drugim robujem, kadar nepravično postopam in druzega silim, da me zavrača in brzda. RuSil sem tujo svobodo, kadar silim druzega, da nekaj stori, kar ga ni volja; kadar zahtevam, da vsak misli, kakor jaz, kadar so rogam delavnosti, marljivosti, poStenosti svojega bližnjega; kadar koga odvračam od pravega pota ; kadar o drugem vedno le sumim in zlo mislim, kadar zasramu-jem kacega človeka narodnost in versko prepričanje. Kadar gre za prijateljstvo in lepo stvar, potem tudi kri naj teče. Kadar pa je stvar za silo,takrat je vedno le sila. Oni, kateri so si v glavo vtepli, da so mogočni in močni, dobro naj bi si zapazili, da je mnogo še jačjih od njih. Ali kako delamo v obče v Evropi za svobodo ? Francoz se jo rogal Nemcu, Nemec ga je učil morale — Nemec se danes roga vsemu svetu, posebno pa Slovanu. Kedo bode njega učil svobode ? — Gotovo tudi on najde svojega mojstra. Svoboda, kako si ti lepa, ali kako slabo te u meje svet, kako ničevo je človeško dejanje, katero se naziva liberalno ! Kedor misli, pride pač do spoznanja, da bode človek samo potem svoboden, kedar bodo tudi pošten, j kadar s pravom spozna tudi dolžnost, ter se vtrdi v kreposti, katera edino ga more osvoboditi od zlu in v njem strast in zavist brzdati. Svoboda, presladko ime, ti iz groba vzdigncS na dostojno viSino naS nesrečni rod, kadar v njem vsplamti pravi krščanski ponos in se v srcih našega naraštaja pojavi neizmerna ljubezen do svete naSe domovine in do Slovanstva, katero je v šoli nesreče vzrastlo in utegne torej vendar postati boljši zaštit svobode, nego so to bili in so drugi danes mogočni narodi. 5. Poredni Mihec gre necega dne k sosedu sadje robutat. Ko ne gospodar prikaže, zbeži; »Počakaj malo, počiik ij, dati nekaj povem!« kliče ga sosed. »Premlad sem Še«, o Ireže se paglavec, »ni treba, da bi uže zdaj vse vedel«. 6. Sosed začuden pripoveduje sosedu: »TI, si uže slišal, — za tisto kepo mila (žajfe), s katero se je Napoleon I. raavžal, kadar se je bril, dal je nek Anglež 10.000 šterlingovl« »Kaj Re lako čudiš?« zavrne ga sosed; saj je Ntpoleon ves svet ž njo obrit I« 7. Prav nedolžno vpraša pelletna Francka svojega očeta, ki se je tolikrat pritoževal zoper svoja kurja očesa: »Ata, kadar zaspite, ali tudi kurja očesa zatisnete?« 8. (Kar »z knže bi skočili) Nek gospod, prav razvaien kadilec, pelje ?e z železnico z nekim Korošcem v istem vozu. Kmet. to se ve, da ne more kadili najboljih smotk, in je uže dosti, če si sploh katero kupi, bodi si tudi za pol drusi krajcir, kakor ta Korošec. Gospodu prihaja vedno huje in kaže s7ojo nevoljo na vse mogoče načine.— Vse nič ne pomaga; Korošec 1* prav debelo puha svojo ?mrdljivko. »Čakaj, misli si gospod, to mora pomagati!« »Prosim. saj dovolite, da odprem okno?« Pa se tako pripravi, da Korožcus komolcem izbije smrdljivko iz ust, ter nalašč, kakor po nesreči, nanjo stopi. »Prosim, lepo prosim, pravi gospod, oprostite; morda vam /mem drugih ponuditi, niso slabe.« — »('e dovolite, pravi prijazno Korošec, ter vzame tri smotke, pogleduje jih in pravi: »Te so pa prav »fajn sorte«, Škoda jih je; bodo pa za praznike« ter jih vtakne v žep in zopet svojo smrdljivko pobere in nažge. 9. »Čudno, prijatelj, glej moja sorodovina v K oč* in mati imata črne cči, oba nju otroka pa lepo višnjeve.« »Kaj bo to čudno? jaz pa poznam v C. očeta rnokarja, njegov sin je pa dimnikar.« 10. Nek učitelj bi rad svojim otrokom razložil priliko o dobrem pastirju in jim Bebe za izgled pastirja postavi ter pravi: u Ko bi bili vsi moji ljubi otroci, vsi majhne ovčice — AnŽekI — kaj bi bil pa jaz potem?« Anžek se hitro odreže in pravi: »Velika ovca.» 11. Nek postopač pravi sam pri sebi: »To me neznansko veseli, da imam vedno zdrave ude, da se moram vsaj delu od-t' g'ioti.« 12. Sodnik: »Kakš-Mi pa je bil tat?« Priči: Skoraj tolik je bil kakor vi, miloBtljivi gospod, le tako hudo škilil ni.« 13. Desetnik: »Osredkar, koliko delov ima puška?« Vojak molči. »O, ti v višnjevo sukno zavita hikovina! Puška ima pet delov, zakaj pa pet?« Vojak zopet molči. — »Še to ti ne pre v bulico? Ali ne veš, ko bi bili fe štiri deli, manjkalo bi enega?« 14. Nekdo je po časnikih razglasil, da si išče tovariša za popotvanje. Drugi dan oh dveh po noči g* nekdo poruka in zbudi: ■ Hitro, hitro vstanite, nekaj ram moram povedati 1« »I kaj pa tacega, vpraša ga ves zaspan?« »Vi si iščete tovariša za popotvanje v Pariz?« »Da.« — »Jaz vam Politični pregled. Vnanje dežele. Na Bolgarijo se obračajo zdaj oči vse Evrope, vzvlastl pa Slovanov, ker velepo-membna je Bolgarija za vse blovanstvo, osobito pa za južne Slovane. Prepričani smo toraj, da se vsak naših bralcev zanima za dogodbe, ki se gode tam doli ob črnem morju In pred carlgrajskiml vrati, da vsakdo Te ceniti veliko važnost bolgarskega haroda za slovanski svet sploh. Zato ml, poročevalci, spolnujemo le svojo dolžnost, da poročamo nepristransko iz Bolgarije vesti, kakor nam dohajajo. Te dogodbe morajo naš narod toliko bolj zanimati, ker so Bolgari bljižnji naši bratje, ki so pod tujim jarmom petsto let zdiho-vali in od Turkov še mnogo več prebili, nego Sloveoci; rešila jih je Rusija še lev zadnjem desetletji in uže so postali v Evropi faktor, s katerim mora računiti Evropa. — Idimo k dogodbam po vrsti, ka-kor jih donašajo brzojavke: Bukreš, 24. avgusta. Prokiic začasne bolgarske vlade pravi: Batenberški knez, kateremu smo za junaštvo, s katerim nas je vodil v vojno, dolžni hvalo, tiral je slovanskemu našemu narodu neugodno politiko. Mi se moramo ravnati le po ruskej politiki iz hvaležnosti moram torej povedati, da ne morem z vami popotovati.« 15. Nadvojvoda Janez je Šel preprosto oblečen na lov; dva kmeta ga srečata. »No, prijatelj«, vpraša nadvojvoda, »bo danes dež?« »Neumno praŠanje«, odgovori mu, »gori poglej, pa boš videl!« Tovariš ga pa dregne in pravi: »Ti, to je bil nadvojvoda!« »No, to je Še sreča«, pravi prvi kmet, »damu nisem kake debele zarobi!.« 16. »Stoj, kdo je?» zaupije straža napetim petelinom.— Kmetica s težkim jerbasom : »Nič se ne bojte — vam nič hudega ne storim!« 17. »Kar razumeti ne morem, pravi gospa svojemu možu, »ia moreš tega dolgočas-neži trpeli!« — »Jaz imam vendar pri tem veselje.« — »Kaj Še veselje, če ta človek pride P« — »Ne I ampak kadar odide« 18. »Oj, ti burklasti hurklež ti!« huduje se gospod nad služabnikom, ki mu je polil suknjo in hlače z mastjo, ki se je spod goske zlila. »Nikar se ne hudujte, prosi nerodnež, saj je še dosti masti v kuhinji!« 19. Hihničan najde na cesti žepno uro; obrača jo in ogleduje po vseh straneh. Kaj pa tako pika? Tek, tek, tek. »I, kaj pa vedno zoblje ta žival,« pravi sam pri sebi? Odpira jo in odpira, na posled sa mu vendar odpre. »L*j ga, lej ga, ti krota ti, koliko Ima zob ta živali Ni zastonj taka lakot in dragina po svetu — to ves svet uje; tako zobato pa vedno zoblje,« Reče, oene jo pod peto in zdrobi. EDINOST -*a žrtve na krvi in blagu, katere je Ru sija za na« darovala. Knez se je prestolu za vedno odpovedal, ker se je ljudstvo prepričalo, da je njegova vkda za deželo osodopolna.Začasna vlada je prevzela upravo do dobe, ko s« zbere narodno sobranje in izjavlja, da je živenje in premož-nje Bolgarov in tujcev nedotakljivo. Vsi bolgarski državljani brez razlo ki vere in narodnosti bodo skrbeli za t hranitev reda. Narod trdno ^ernie, da bo veliki ruski car Bolgarijo varoval. — Gjurgevo, 24. avgusta . Bolgarska vojska v vsbodnjej Rumeliji se je izrekla za kneza. Polkovnik Mitkurov je bil proglašen za vladinega načelnika. Posadki v Šumli in Trnovi ter bivalstvo teb krajev se je izreklo zakneza. Gibanje raste. Čuje se, da so knez*, kakor ujetnika, na nekej ladiji pripeljali v Rent. — Petersburg, 24 avgusta; »Journal de St. Petersbourg« piše te le pomenljive besede: Upamo, da bodo politiSki možje v Bolgariji In vahodnjej Rumeliji tako modri, da razume, da bo osoda njihove dežele najbolj odvisna od tega, kako bodo sami postopali, in da velevlasti, ki to osodo določijo, pred vsem žele obranitev miru. Oni ni morajo zagotoviti dobro menitev pri vladah s tem, da se ognjejo vsake dražbe in vsacega početja, ki bi zaviralo dobromislečo podporo velevlasti. Od tega je odvisna bolgarska svoboda. London, 24 avgusta. Angleški časnik »Times« nasprotuje drugim angleSkim časn kom, da so angleški interessi z od-stavljenjem bolgarskega kneza posebno trpeli, ne taji pa, da je Rusija z novimi načrti v Bolgariji jako okrajšala dobo, v katerej se Angleška In Rusija sprimeti za konečne obojestranske interese, kar je uže tako ali tako neizogibljivo. — Prvi stavek te trditve ni popolnoma resničen, ker angleška vlada je bolgarskega kneza pridobila na svojo stran, da je zajezil ruske interese in pospeševal angleSkej angleSki interesi so tedaj z odstavljenjem bolgarskega kneza trpeli in bodo trpeli Se bolj, ako Rusija, kakor je pričakovali, dobi v Bolgariji prevagjliv vpliv ; drago trditev omenjenega veleimenitnega imiileŠkega Časnika pa brez ugovora podpisujemo. Angleška in Rusija se uže zdaj trkati i ne mine petdeset let, ko ruski medved angleškega kozla tako trkne, da bo imel zadosti za vselej. — BukreS 24. avgusta zvečer. Večina bolgarske vojske se je izrekla za kneza; posadke v Vidlnu, Trnovi, Nikopoliju in Silistriji so se izjavilo zoper sedanjo vlado. Načelnik rumeljske voja-ščl ne, Mutkurov, ki je po dogovoru z načelnikom sobranja, Starnbulovem, ki vodi gibanje proti sedanjej vladi, sklical bolgarske domobrance, hoče iti po kneza z vojaki ter ga v Sredec nazaj pripeljati.— Carigrad, 24. avgusta. V vseh bolgarskih mestih seje oklical obsedni stan. Posadke v Vidi nu, Sumlji in Pievni nečejo nove vlade pripoznati. Drinopolje, 24. avgusta. Zanesljiva po-rcčila trde, da se je tukajšnja posadka izrekla za kneza. Pešni polk se je postavil pred konzulati in tu je njegov poveljnik izjavil, da se vsa bolgarska vojska upira zoper knježevo odstavljenje ter se hoče za njega bojevati in umreti. V mestu se brati ljudstvo z vojaki.— Carigrad, 24. avgusta. Iz Plodiva se poroča, da je tukaj ljudstvo, podpirano od vojske, zopet Aleksandra za bolgarskega kneza proglasilo. — Iz Londona, 24. avgusta. V angleškej spodnjej zbornici je izjavil Fergusson, da ima vlada zelo velike skrbi zarad dogodeb v Bolgariji. — Carigrad, 25. avgusta. Gibanje v vshodnjej Rumeliji za kneza se širi. Pričakuje se, da se tamošnje vojaštvo napoti proti Sredcu. — Bukreš, 25. avgusta. Iz zanesljivega vira se poroča: Poveljnik la-dije, na katerej je bolgarski knez, brzo-javil je po prihodu v Reni> da pričakuje ukazov, dobil pa je iz Sredca odgovor, naj kneza nazaj pripelje. Tudi iz Vidina se poroča, da je v Sredcu zmagala knje-ieva stranka. London, 25. avgusta. 'Times« pravijo. Razvijanj« dogodeb v Bolgariji začenja biti nevarno evropskemu miru, ker ima Rusija namen, zasesti Bolgarijo vsled notranje vojne; tako zasedenje pa bi škodovalo interesom evropskih velevlasti. — • Morning Post« pa pravi, velevlastim nastane potreba, da se izreko za to, naj v Bolgariji stori mir Turčija, ali Rusija. — Gjurgevo, 25. avgusta. V Trnovem izdan, od Stambulova, kakor načelnika ljudskega zastopa, in Mutkulova, kakor glavnega poveljnika vojske podpisan proglas se glasi: Vimenu kneza Aleksandra in ljuiskega zastopa naznanjam, da sem p evzel začasno vlado v Sredcu, ter bodem postopal po stojnej sodbi z vsacim, kdor se zakonom ne podvrže. Jaz imenujem Mutkulova za vrhovnega vojafikega poveljnika ter mu izročam vso civilno in voiaško oblast, in zato se mora vsak njegovim ukazom podvreči. Jaz zahtevam od bolgarskega ljudstva, da brani krono in domovino pred izdajalci, ki hočejo s prestola pahnoti junaškega in ljubljenega našega kneza. Vsemogočni, ljudstva krepka roka in vojaštvo bodo na to delali, da moremo braniti od naroda izvoljenega ljubljenega kneza. Živel bolgarski knez Aleksander! — BukreS, 25. avgusta. Bolgarski knez je bil izkrcan v prvej ruskej postaji na Donavi, Reni, če tudi je zahteval, naj ga izkrcajo na rumunskem bregu. — Iz Galca se brzojavlja, da je ruska vlada dovolila knezu, naj otpotuje kamor hoče. — Bukreš, 25. avgusta. Potrdila se je vest, da je ruska vlada knezu Aleksandru pustila svobodo. Knez je v Reni in otpotuje danes zvečer v Berolin ali Dirmstadt. — Petersburg, 25. avgusta. Včeraj v Reni izkrcani knez Aleksander je otpotoval v Avstrijo v popolnej svobodi. V zunanjih časnikih priobčene vznemirjajoče vesti o bolgarskih dogodkih so^zelo pretirane. — Sredec, 24. avgusta. ZaSasna vlada je na pritiskanje ljudstva z dežele odstopila, in ustanovila se nova vlada, kakor zahteva ustava, na čelu so jej Karavelov, Niki-forov in Stambulov. Vlada je izvolila mi-nisterstvo. Vojska se je vladi pridružila. Karavelov je izdal na bolgarsko ljudstvo proglas, v katerem pravi: Vsled zadnjih dogodkov, ki so deželo pripravili v nevarnost, in da se domoviua otme iz zahodnjaka, v kateri se je pahnola, prevzel je on vlado, ker se zanaša na pomoč in zaupanje bolgarskega naroda. Povsod je mir. — Petersburg, 26. avgusta. Trdi se, da ruski car poSlje vojaškega pristavit na nemškem dvoru general majorja Dolgo-rukl-ja na Bolgarsko, da preišče tamošnje dogodke. Razen tega pojde tudi mnogo ruskih častnikov in general adjutant teta-lipin na Bolgarsko. Poslednji prevzame vrhovno poveljstvo vojske. Bismark in Giers sta se 2G. t. m. sešla v FranciŠkovih lažnih. V anglelkej spodnjej zbornici je 24. t. m. naznanil Fergusson, da je avfganska meja do Dukhi določena. Vsled tega se je z Rusijo dogovorilo, da mejne komisije ni več treba. Mejo do Oksusa določiti obe vladi. DOPISI. Iz Ciropade« 25. avg. [Izv. dopis. Draga «Edinost» t Ni še davno, ko ti je poročal nek dopisnik iz naše vasice o petju naSih uSkalašev«, namreč, da odkar stoji naša kapelica, da se ni še pela tako izvistna črna latinska maša v njej, kakor so je peli nedavno naši pevci pod vodstvom g. L. Žerjala. Danes pa ti, draga »Edinost*, imam še več lepega in veselega za našo vas opisati, nego ti je zadnj'. Mnogo, prav mnogo se j a pisalo in čitalo v minolem poletju prav v tem listu o napredku pevskih društev v našej okolici. Skoraj ni izšel list, da ne bi čital bil v njem o enem, ali drugem društvu, kako se pridno vadi, o drugem Bpet, kako se oživlja itd. Žali Bog, da letošnje poletje ni duha ni sluha o teh pevcih in njih petju. Je li kriva bolezen, koja se zdaj mej nami nahaja, ali prepoved veselic in koncertov — tega ne vem. Najbrže bode vsakega nekoliko, potem pa tudi malo mlačnosti vmes. Mnogo se je čitalo tudi o našem pevskem društvu «Skala», koje je v minolem poletju v družbi z bližnjimi padričani vrlo sodelovalo, kder je le moglo. Največ se je udeleževalo občuih zborov pol. društva «Edinosti» po našej okolici. Delalo je navdušeno, vse zato, dajestrlo sovražniku peruti ter rešilo čast sebi i vsemu slovenskemu narodu na volitvenem boju dne 7. junija 1885., koji ostane nam vedno v spominu. — Malo kasneje pa je bilo tudi naSe društvo skoro obupalo radi tega, ker je njega vrli pevovodja g. Hr. Ražem, ko je uže zbor na noge postavil, prevzel orglanje v Lokvi, kder si je, kakor smo pozneje zvedeli, tudi mnogo prizadeval za povzdigo cerkvenega in tudi nare d nega pitja. S prvirn avgustom t. I. pa so naši pevci opet oživeli, ker bo v svojo Bredo zopet dobili prejšnjega pevovodjo g. H.R, koji je kmalu jel zbirati skupaj atarogardo pod svoje vodstvo kakor pred, le nekoliko manje Število pevcev. — Prve vajo so bile cerkveno petje. Dne 22. avgusta bilo je tukaj takozvano opasilo, ob 10. uri je bila v tuk. kapelici peta sv. maša, kojo je vodil Č. g. I. V., župnik iz Bazovica, pri maši pa so peli »SkalaŠi* slovensko sv. mašo, kojo je vodil in v malem času iz-vežbal p. Hr. Ražem. Tukaj smo spravideli. da naše ljudstvo še živi. Petje je bilo izborno, neke dele maše pa so pevci tako občutno peli. da se je marsikateremu solza ulila, kakor tudi dopisniku samemu. Popoludne pa smo se napotili k g. Martinu v bližnje Pa d riče, kder so se b'b zbrali tudi Skalaži, pri kojih smo se kaj lepo in veselo prav po domače pri ru-menej kapljici zabavali pozno v noč med lepimi komadi, koji so se vrstili iz grl naših Skalašev tako, da moram reci: 01 kar nas je g. H. R. pustil in do onega dne, nam niso naši pevci tako srčno in veselo peli, in tudi mi bi zoji nismo nili v tako lepej prav domačej veselici. Zatoraj: hvaia Vara vrli pevci, da ste se toliko potrudili k pevskim vajam, da ste z svojim: ubranimi glasovi povekSali božjo službo ir. tu ti nam sr ca blažili. Vsa čast in srčna zahvala pa Vašemu vrlemu pevovodju, g. Hrabroslav-u Ražinu za njegov trud; kojega je žrtoval, da seje v našej kapelici čulo tako lepo petje. Bog ga živil mej nami Se na mnogaja leta, vrlega buditel|a našega naroda. A. V. in L. M. starašina. Šmarje pri Kopru« 19. avgusta. [Izv, dopis.J Dan 17. avgusta t. I. ostane v kroniki naše župnije zaznamovan kot dan veselja in radosti, kajti tega dne seje vr-nol naš obče spoštovajii in srčno ljubljeni gospod dekan Josip Šlakar iz toplic, kamor si je Sel pred poldrugim mesecem zdravja iskat in krepčat. Da bi farani čim slovesneje pokazali ljubezen in udanost svojemu prečistitemu gospodu župniku-dekanu.napravili so dva slavoloka in sicer enega pri vhodu v vas in druzega pred farovžem, ter je odlčili z slovenskimi trobojnicami in črno-rumenimi zastavami, ter z ličnimi napisi: «Dobro do&li 1» in »Živeli I* Na to se zberd svetovalci, odborniki In mnogo ljudstva te župnije, ter Be napote z g. župnikom Vodopivcem, domaČim nadučiteljem in slovensko trobojnico na čelu — naproti težko pričakovanemu gospodu dekanu. Komaj se prikaže voz imenovanega, že pokajo toplči in gromoviti uživio* done po dolini. Pj srčnem pozdravu, pri kojem je bii preč. g. dekan do solz ganjen, zaigra godba «cesarsko» in na to zapojo pevci znano Hajdribovo: »Bratje dragi, tukaj zbrani«. Mej godbo, petjem, zvonenjem in gromom topičev, spremimo na to srčno ljubljenega g. dekana do farovža, kder se v novič srčno pozdravimo in poslovimo — hvaleč in proseč Boga, da bi nam obče-spoštovanega in preljubljenega gospoda še mnogo, mnogo let obranil čijega, krepkega in zdravega / Naj mi bode še dovoljeno v imenu vse župnije (fare) izreči 6rčno hvalo tu li g. Vodopivcu, Župniku pomnjanskemu, kateri je ves pol drug mesec ločno oskrboval zraven svoje tudi našo Išmarsko) faro, kar mu je gotovo prouzročilo premuogo truda. Pomisli naj se le, da je omenjeni preče, stiti gospod imel vsako nedeljo in praznik po dve mafii, dve pridigi, dva blagoslova in zraven tega še mnogo druzlh duhovnih opravil, za kar zaslužuje obče priznanje in hvalo I Da pa vedo vrli Smarci ceniti zasluge omenjenega gospoda, pokazali so že ta dan. — Ko je namreč prečastiti g. Vodopivec odhajal, spremili so ga z godbo in petjem daleč iz vasi, ter mu vsi želeli srečo in zdravje. Bodi mu torej tudi, na tem mestu izrečena srčna zahvala. Živeli 1 Šniarci! Pokazali Bte, kako spoštujete svoje skrbne dušne pastirje, pa ne zamudite tudi poslušati in spolnovati njihovih sovetov in naukov, katere vam dele, bodi si v ceikvi ali v javnosti,kajti to vam pripomore k dušnemu in telesnemu blagostanju. S krasa, 29. avgusta. [Izv. dopis.] (f Jane\ Rekar — V \agovor natega okraj nega %diavnika). Zopet |e legel k večnemu počitku mož, ki bc sicer ni pokazoval v javnost, ki je pa vreden trajnega hvaležnega našega spomina zaradi svojega rodo-Ijubja in drugih vi lin, ki so odlikovale na tihem delujočega delavca v vinogradu Gospodovem. Prečastnega gospoda Janeza Rekarja, bivšeg! kaplana v Lokvi,ui več! Preminol je 20. t. m. v G4. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni v Ljubljani, kakor je javila uže «Edinost« v svojem 07. listu. — Rodom Gorenjec, služboval je po prejetem mašnikovem posvečenji, na Primorskem; poslednja leti na Krasu: na Barki in v Lokvi, v kateri slednji vasi se je pisec-teh vrati seznanil bil ž njim. Janez Rekar je bil velik, SirokopleČ, močan mož, uprav impozantna postava. V prsih mu je živelo blago srce, ki bi bilo v ljubezni objelo vesoljno Človeštvo, srce polno miline in blagost!. Kij je pokojni Rekar bii ubogim, to najbolje vedo Lo-kavci. Niegova hiša je bila zavetiSče ubož-nlkov in sirot. Potrebnejšim ljudem je pošiljal ct*lo na dom kruha, vina in dr., in jaz sam sem bil priča, kako je v časih kakemu gostilničarju zaukazal, naj temu ali onemu patrebniku ali bolniku pošlje na njegov račun kruha in vina. čestokrat, ko sva sedela v družbi pri kozarci vina, dejal mi je: «Ah, človek skoro ne more imeti veselja do zagrizka dobre pečenke in do požirka izborne božje kapljice, Se pomisli, koliko, ubozlh ljudi je v našej vasi, ki stradajot. Solskej mladini je bil rajni Rekar dober učitelj in podpornik. Kader smo v Lokvi nabirali za ubožrio šolsko mladino, vselej je Rekar dal znatno svoto. Zato je bil rajncl silno priljubljen pri vsem občinstvu. Pa tudi Rodoljub, vrl rodoljub, bil je rajncl Janez. Sestdesetleten mož so je še s pridom učil slovenščine; v cerkvi in zunaj cerkve je Siril lepo pravilno slovenščino, s čimer je veliko koristil svojemu narodu. Z mano je najraji govoril o slovenski slovnici in o slovenski literaturi; za narodne pojave se je jako zanimal in visoko je čislal mož", ki bo se trudili na slovenskem narodnem našem polji. Kaj hočem piBati o R^karji kot društ-veniku? Tacega ljubeznivega veselega društvenika jaz še nisem poznal mej na-Sim svečeništvoml Pokojni Rekar je bil veseljak v poštenem smislu te besede. Poseben prijatelj je bil lepemu patju. Neizmerno gu je veselilo, Če se nam je posrečilo, da smo časih v cerkvi lepo zapeli, pa tudi narodnemu ubranemu petju ni se o*d-tego-al. Najbolj mu je dopadla tista: Na Gorenjskem je fletno So visoke gore-- Pri takih pesnih je navadno tudi on sam fistulova), to je, «pel ie čez» in obraz mu je bil kakor ozarjen. O takih prilikah je na njegovo naročilo kmalu priromal liter na mizo. Pozabiti ne smem omembe, da je bil Rekar velik prijatelj kmetijstva. Z vzgledom in besedo je kmete učil v tem predmetu. Posebno veselje so mu delale njegove «kravice>i. Da, bile so to res lepo gleštane živali; pa sij ni čuda, saj jih je brižni živinorejec sam snažil, krmil, pojil. V posebno zadostilo in radost je bilo Re-karju, če je kedo njegovo «kravico» pohvalil. To je bilo menda vzrok, da je gostoljubni mož tudi dostojanstvenike, ko so ga obiskali, peljal v hlev, da jim tam pokaže svojo «kravicon. Posebnost, kinibiia pokojniku v nečastl... O Rekarju je tudi znano, da je rad filozofoval v omikanih družbah o rečeh, ki jih dosedaj Še ni razreSil noben modro-slovec, ker po svojem «mraku» in «noči» niso previdne človeškemu razumu. Glede na to mu pač lahko kličem 8 pesnikom-Gregorčičem; Po svobodi je hrepenelo, Po luči, sreči ti srce, K resnici priti je želelo — Izpolnil Bog ti je želje. Zdaj bivaš vrh višave jasne, Kjer ni mraku, kjer ni noči, Tam solnce sreče ti ne vgasne, Resnice sčlnce ne stemni. Tam rešen reve si in teže, Tam prost si izkušnjav in zmot, Nobena spona te ne veže, Voliš si čas in kraj in pot . . . Bolestovati je pričei rajni Janez uŽe v Lokvi, in, ko mu kljubu pomoči odličnih zdravnikov ni bilo bolje, Šel je v začasen pokoj, v katerem je živel v Ljubljani. Umrl je za rakom v danku (Mastdarm- Krebs). Blag mu spomin 1 » • Pri tej priliki si usojam nekoliko omeniti glede dopisa iz S9Žane, ki je pred kratkem bil natisnen v »Edinosti«, in ki je udrihal po občespoštovanem našem okrajnem zdravniku dr. Z. Mogoče, da je g. doktor glede onega slučaja v Sežani v svoji gorečnosti nekoliko se prenaglil, kar mi kot Nesežmcu ni znano ; vender moram iz prepričanja reč*, da je g. dr. Z. mož vesten, marljiv in spreten. GoBpod doktor je sicer slovanske korenine,vender kozmopolit, ki Štuje vsako narodnost in nobene ne zaničuje. Da je mož dober zdravnik, kaže to, ker ga njegovi kolegi jako čislajo in ga večkrat celo v Trst h konsultom kličejo. Gradimir. IZ Senožeč, 22. avg. (Izv. dopis.] Nepremišljen je dopis iz Senožeč v Št.67. cenjene »Edinosti«. Razne misli morajo navdajati bralca, ki pozna nafte razmere; vsak ŠenožeČan mora biti razžaljen v srce, da se naš kraj javno tako sramoti, da se udriha po našem prezaslužnem g. žup mu in se mu bije v resnici tako nesramno v obraz. G. dopisniku hočem nekoliko odgovoriti — in zato prehajam k stvari. I N 0 ST Spretnih peres je v našem trgu,lahko rečemo, obilo brez Vas, g. dopisnik; toda mi je ne pomakamo v kri, in nikakor ne maramo sramotiti svojega kraja pred svetom, kakor ste Vi, g. dopisnik, storili zdaj, kakor ste ravnali uže pred teti, na karse Vam pero ni skrhalo, pač pa — bila je splošna misel — bili so odstranjeni Vaši dopisi pred natiskom na »tisto presneto gnojišče N Da g. dopisnik govori o našem političnem spanji, moramo se kar čuditi, vsaj ga ni v našem trgu,dabi munebiloznano, da imamo Čitalnico, katera je napravila pred pustom razun par tombol veselico, ki je glede sijajnosti prekosila mnogo drugo; nemamo ga, da ne bi vedel, da se je ustanovila pri nas prva podružnica sv. Cirila in Metoda Da Notranjskem, katera je bila v spočetji z veseljem pozdravljena, a pri rojstvu od nekaterih kutno v zapuščena, pa je dosegla po prizadevanji zavednih rodoljubov do 00 udov z ustanov-niki vre.i in pa še nekaj podpornikov. Ali se to imenuj* apolitično spanje?/« Kaj pa naše »presnete volitve?* G. dopisniku, misliti si moram nehote in z menoj vsak bralec, morajo pečeni kopuni posebno oišati, da si želi tak občinski odbor, pri katerem bi mu pečeni kopuni kar z neba v usta leteli. No, ako nam g. dopisnik garantira pod uovim odborom imenovane kopune, aenoglasno* ga bomo volili predstojnikom, in siti kopunov, bomo Vam. g. urednik, vedno pisarili z najboljšim humorjem še potem, ko se nam skrhajo peresa, kako nam je oslajeno živenje po »veleumu« novega našega župana. Ne omenjali bi vzroka, da se volitev ni še vrfiila, a da g. dopisnika ne bodo dalje skrbi mučile, bodi povedano da je g. župan postavno oviran volitev razpisati. Občinski računi, kdaj so bili tako v redu, kakor za dobo sedanjega županstva? Vsak dau so na razpolaganje, kakor tudi dnevnik o uohodkih inizdajKiu občinskih. Pač infauien je, kdor to ve iu de nadalje sprašuje. Potov in cesta ni potrebno slikati tako nevarnih, da «po njih komaj koze srečno pridejo* — ker po teh potih hodimo mi priprosti tržani in na njih srečujemo domaČo iu tujo gospodo, pa ne čuje se, da bi se bil kao poškodoval. Tega pa nikarte misliti, da smo Senožečam boljši turisti, kakor spretne koze. Resno rečem, da se je za poti vse storilo, kolikor je bilo mogoče pri letošnjih vremenskih razmerah. Alije Vremska cesta kaj boljša?/ Glede telegrafne zveze javljam, da se je prav sedanjemu g. županu zahvaliti, da |0 dobomo. Ali ni prav on na to deloval ? In potrebna svota, ali m bila pravna njegovo prošnjo od uaŠib kavalirjev zagotovljena ? Čudno mi se tudi zdi, da g. dopisnik naštevajo naše kavalirje, ne omenja pravih, pripoznanih kavalirjev, kakor sta g. knez Leopold Porcia in g. Fran pl. Gar-zarolli. Za toliko koristno poštno zvezo tudi ni s prošnjo izostal naš g.župan; ako se pa obljuba ne spolni, kdo bo temu kriv? Ako g. dopisnik misli, da si g. župan želi, da bi g. Dejak bival kje drugod, moti Be goropadno. Ali mu morda ni znano,da sta si ta dva gospoda v rodu. da sta si posebno prijateljsko udana? Ali želi gosp. dopisnik to prijateljsko zvezo razrušiti ? Ali g. dopisnik g. župana morda zavida, da ga je 18. i. m. g. Dej ik povabil z seboj v Pulj ? Zadnji odstavek dopisa pa je razžaljiv kar naiavnobt. G. dopisnik hoče g.župana tukaj naslikati kot nepatriotičnega! Isto tako nepatriotičen je po njegovem ine-njenju ves občinski zaslopl! To je prava denunciacijal Kdaj je bilo še velevano, da 18. avg. ne smejo župani potovati?! Ali ni tedaj hudobno, radi tega potovanja g. župana značiti lako da 8« reče: sapienti sat! — Laž pa je, da se občinski zastop slovesnosti m udeležil. Ali nista bila prva svetovalci pričujoča? — O tem ne bom govoril dalje, ker vem, da bo si. občinski zastop zahteval, da se mu zadosti za toliko krivični napad. Sodba o g. županu Demšar-ju splošna je ta: On je mož na svojem mestu, poštenjak, piedelaven — toda več za korist občinsko, nego za svojo. Mi smo nanj ponosni in pri prihodnji volitvi volili ga bomo zopet. G. dopisnik je kazal v svojem dopisu, da mu je mir resnično neljub, da si želi nemii I SenožeSki mir olj vb. Iz Itolca 24. avgusta. (Izv. dop.) Letos imamo kaj nestanovitno vreme, epo, dež, nevihta, to se zmeraj spreminja In barometer in termometer nista nič kaj 6tancv|tna. Natora ima pač svojo moči Tudi v fiOCljalnein živenji našem ni nekaj časa sem n.č kaj boljš*, ker kaže termometer skoraj tudi le »ničlo«. Kedij bode temu boljše? ne vem. Vsekako bi bilo prej ko mogoče želeti. — Kdor dobro misli in more — naj pomore ? Novega zdravnika pričakujemo jako težko. Ako |e tudi okraj popolnoma zdrav, kaj bi pri našetn krepkem zraku in zdravej vodi ne b i, vendar nam dajo, žalibože tam doli vladajoče bolezni misliti, tem bolj, ker krožijo po vseh straneh. Pri tem takem bi mogli naši gg. župani vendar resno gledati, da vdobimo Zdravnika prej ko mogoče, drugače mora slavna c. kr. vlada krepko na to delati in za vsak slučaj nam zdravnika preskrbtti, naj bode. kar bode, tako dalje ne gre. V to Bog pomozi I X. Izpod Marezige, 26. avgusta. (Izv. dop.) Vaš dopisuik iz Koperščine sporočil Vam je v zadnjem številu vašega cenjenega lista marsikaj lepega in poštenega iz Šmarja in iz Pomnjana. Iz omenjenega dopisa diŠe čista resnica. Bez dvombe vsak pošten iu zvesten Slovan Čita veselo, da se je naš tužni kmet začel gibati in ozirati okolo sebe, da zvidi, kdo mu je prijatelj in kdo mu je sovražnik. Ker mi je znana Vaša dobrota in narodno čuvstvo, zavolj tega u30jujem se Vas nadlegovati, velecenjeni gospod urednik, r prošnjo, da blagovolite dati malo prostora mojemu kratkemu dopisu. — Oprostite, če ne vem Vam lepo in umetno sestaviti svoj dopis, ker nisem Bog ve kakoršne velike šole proučil. No z druge strani me teši, da ne potrebujemvsestranega znanja, da izrečem pravo in golj resnico. — Tu le: Marezega je župa (plovanija) uro in pol otdaljena od Kopra in spada pod županijo Pomnjansko. Prebivalci omenjene župe bili so, žalibog, do zdaj pripuščeni na milost in nemilost lahonom Koper-skega gnezda. Tužni in žapuščeni prebivalci Marezige niso znali nego plačevati, trpeti in molčati. Prigodo volitev za Pomnjansko občino, za deželne zastopnike v Poreč, ali pak za državne poslance na Dunaj so prebivalci Marenzige slepo slušali svete koperskih lahonov. — No zdaj, hvala Bogu. tega ne čine več, niti ne bodo v prihodnjič činili. — Pred par tednoma reSe mi kmet iz Marezige: »Mi bodemo slušali pri vsakej priložnosti nasvete naših poštenih in znaČainih duhovnikov in drugih Slovanov, kateri so nam odkritosrčni prijatelji. Mi znamo, da naši nasprotniki gledajo nas molzti in rabiti za svoje laške in švabske svrhe. Mi prebivalci Iz Marezige in iz Trušk smo dostikrat prosili deželne in carske oblasti, da nam harem pomogo popraviti poti, in smo ponižno prosili za Šolo, ali vse je bilo zastonj.«. — Prebivalci Marezige videči, da jim ni druge pomoči, začeli so sami zbirati denar za šolo. Z svojim požrto-vanjem in tvrdo voljo nabrali so si lepo svnto, s katero so si zgradili Šolsko poslopje. — Šolska soba je gotova in je sezidana poleg propisa Šolskih postav, ter je pronajdena popolnoma shodna za fiolo. Čast in pofitenje prebivalcem Marezige, kateri so se ozbiljno zavzeli za šolsko poslopje in s tem so pokazali, da jim leži na srcu bodočnost njihovih otrok. Tu ido največe zasluge gosp. župniku PlaninŠku, kateri je imel nekoliko časa pomočno šolo z dobrim vspebom in s tem je pokazal praktično korist ljudske šole. Ne smem zamolčati Josipa Kermca, kateri je hodil od oblasti do oblasti, da jim bode dozvoljena in ustrojena šola, zatem trČal je od hifie do hiše, od osebe do osebe, da pobira denar za stroške. Josip Kermac ni prašal in zahteva', da mu se plača žernade in da mu se n doknadejo njegovi zamudki. Njemu je glavna svrha bila, da se jednoč ustroji ljudska šola v Marezigi. Čast in slava vsem prebivalcem Marezige, a posebno pak gosp. župniku Planinšku in Josipu Kerincu.Bog daj, da se vzglednjejo vsi prebivalci slovanskih občin v Istri na prebivalcih Marezige. Natečaj za učitelja v Marezigi bode k malu razpisan iu jaz bi svetoval našim mladim učiteljem, naj pospeše poslati svoje molbe na c. kr. kotarski Šolski svet v Koper. Vsak dober in pošten slovenski učitelj bode Imel lep in ugoden život v M^rezig1, ker so omenjeni prebivalci dobri in prijazni ljudje. Domače in razne vesti, Cesarjev dar. Cesar je podaril rlfenberškej občini kakor donesek za stavbe proti obrambi povodnji 200 gld. in dvema občinariema, katera sta vsled povodnji trpela škodo, 100 gld. Illocezaiifcke vesli. Dne 21., 22. in 23. julija nili so za svečeuike posvečeni od presvj. g. škofa Glavine gg. Ivan Kovač I Josip Stržinar. — G. Ignac Meško, kurat v Valmovraži odide iz naše škofije v porečko. — G. Ante Nikolič premeščen je kakor duh. pomoćnik iz Buzeta v Pičan, a v Buzet prišel je kakor duh. pom. novomašnik g. Ivan Kovač. — Do 10. septembra otvoren je natečaj za' kuracijo v Valmovraž', a do konca septembra župe v Voloskem. Telefon v tržaškem brzo-javnom glavnem uradu se ima napraviti v ta namen, da bodo pošiljale! lahko v urad telefonirali brzojavke, ki ne imajo dalje brzojavit', In da se jim bodo tudi telefonirale od zunaj dospele brzojavke. Mi od tega ne pričakujemo posebnih koristi; kdor stvar pozna, ni mu treba naštevati u/.rokov. Močan potres smo čutili v Trstu sinoči par minut pred U uro. Tržaške novosti s Kolera v Trstu. Od srede do četrtka je zbolelo v mestu na koleri 16 ljudi, v okolici 2, od četrtka na petek se je stanje nekoliko zboljšalo, kajti zbolelo je za kolero le 11 ljudi v mestu in l v okolici, od včeraj polnoči do denes zjutraj pa so zboleli le trije ljudje v mestu. O i začetka kolere pa do denes jih je torej zbolelo 382, od katerih je ozdravilo le 105. Ali reči se more, da jih je v tem času zbolelo tudi do 600, ker par slo slučajev j« gotovo ostalo skritih. Opazuje se, ra umirajo večinoma otroci, perice in delalci, pa le malo tac h ljudi, ki žive v količkaj boljših razmerah. Katoliška družba Tržaika napravi dne 29., 30. in 31. t. m. v jezuvitskej cerkvi posebne pobožnosti z vsposttvljenjem S. R. T. v čast Materi Božji za zdravje, (Della Balute) da bi nas ona rešila kolere, Kakor se je to zgodilo 1. 1836 NamestniStvo z novo okrožnico prosi in priporoča Ijudeir, naj za letos dokler tiaja bolezen opuste božjo not na Sv. Goro ter jo prelože na kesneje čase. Ministerstoo je neugodno rešilo spomenico mestnega zbora v zadevi, da bi se zveza hrpeljske železnice z južno ne napravila poleg rive, ampak predorom skoz hrib Sv. Jakopa. — Torej bo šla železnica ob morskem bregu. MU v mestu dobe nove Številke na železnih tablicah, katere bodo morali plačati hišni gospodarji sami. Nesreče. Mrlvoud. Snoči so našli mrtvega v nekem gozdu pod sv. Jožefom 53 letnega starčeka Josipa Jorjača ter ga odpeljali v mrtvašoico k sv. Juatu. — Božjast je lomila 52letno Feit iz Grete, ko je bila vprav blizu ognja; padla je v ogenj ter se močno opeklo v hrbet. Odnesli 8o jo v bolnico. Policijsko. Predvčeranjim sta se stepia dva težaka, kojih eaen je tovarl&u zadal pet globokih ran tako, da se je moral zadnji iti zdravit v bolnico. — Mizar Jakob Kolavšič je avojo zvesto polovico X. z neko posodo tako nabil, da je moraia zadnja se podati v bolnico.— Nek nezna-novič jo svojega^druga močno ranil v uho, radi česa je moral zadnji v bolnico. — Demetrij Nicopulo se je nprl z neko drugo osobo, ki mu je zašlatala kozarec v glavo, kar mu je zadelo močno rano. Sama hudobija I Tri SeŽance so predsinočnem zaprli; fakina Luka K. zarad tega, ker je svojo ženo skoro ubil, druzega, ker je na čuden način prelomil 6. zapoved in tretjo, to je neko Josipino 1'., pa tudi zarad nepoštenega vedenja na ulici; Iz enakega uzroka so zaprli tudi neko Z. iz Materije. Policija je te dni zaprla Še druge 4 znane tatove in več razsajalcev. IZ Opčln nam poročajo, da ni bilo nič res glede onih 17 slučajev kolere, v katerih smo zadnjič poročali in je nam uaznauil jeden ud zdravilne komisije. Za ltadezky-Jev spominek eo darovali nadalje li le p. n. družabniki in družabnice del. podpornega društva: Pahor Franc 20 kr., Pahor Vincenc 0 kr., Pahor JuŠt 4 kr.. TrampuŠ Andrej 10 kr., Trampuš Josip 4 kr., Živic Alojz 3 kr., Stok Jernej 2 kr., Osteruška Josip 2 kr., Gergol Ivan 4 kr., Kavč č Ivan 10 kr., Gulič Franc 2 kr., Stolfa Miha 4 kr., Ku-kurus Peter 4 kr., Pahor Vincenc 5 kr., Masten Andrej 4 kr., Spečal Josip 4 kr.. Cergel Josip 4 kr., Ipavic Franjo 20 kr.i Počkaj Franc 50 kr., Ipavic Ivan 10 kr., N. N. 20 kr., Valenčič Viktorja 10 kr.. Jemejčič Marija 20 kr., Andarlič Ana 20 kr., Kuferšin Ana 20 kr., Humar Ana 20 kr., Verne Marija 20 kr., Jayer Ana 20 kr., Pahor Marija 20 kr., Pahor Alojza 10 kr„ Gergol Ivana 4 kr., Gergol Marija 2 kr.( Gergol Marija 4 kr., Zaneti Ana 2 kr., Vidmar Ana 10 kr.. Kušlan Marija 10 kr., Kušlan Jerca 10 kr.. skupaj gold. 3.87, zadnjič izkazanih gold. 20.39, skupaj torej gold. 24.26. Trtna uš v Istri. V Basanj), občini Umag, napala je nogradp trtna uš, vsled tega so se za vso občino Umag zau-kazale potrebne previdnosti. Kolera v Istri 1 na Goriškem. V Ricinati|ib kolera počasi ponehava, in te dni so zboleli 4 ljudje na koleri, in je dosedaj v Ricmanjih zbolelo za kolero 65 osob, od kateiib je umrlo 36. V Izoli pa bolezen strašno napreduje, v tem tednu je tam zopet zbolelo 45 ljudi, od katerih ste dve tretiini umrli. Od začetka kolere do denes je v Izoli zbolelo za kolero gotovo nad 150 ljudi, toliko najmanj, ker dosti bolnikov so skrivali. V Sočergi je tudi še vedno slabo in je tam zadnje dni za kolero zbolelo kakih 8 ljudi, enaka je v Plominu, posamezni slučaji kolere pa so se dogodili v JelŠanab. v Kaatvi, v Poreču, Valmovražu, v Rovinju, v Bujeh, sploh skoro po vseh večih krajih Istre se je z.ulnji čas pojavil po kak slučaj kolere. Na Goriškem pa so bili nekateri slučaj*, v katerih se je menilo, da je kolera in sicer v Škocijanu, Sker-bin', Pliskovci, v Gradu, Gradišči in sicer povsod le posamezni šlučiji. Z Reke se piše 23. t. m.: Štiri dni za kolero nobeden več ui zbolel, pred-včeranjem in včeraj pa zopet po eden. Vendar mislimo, t oa je kolera uijasnola. Zbolelo je za kolero 181 osob, 105 jih je umrlo, 53 ozdravelo, drugi so še bolni. Iz popolnem zanesljivega vira vam naznanjam, da je cesar, ko je bil naš mini-sterski načelnik pri njem v Išlu, natanko poročilo glede kolere na Reki zahteval od njega. Minister je o tej zadevi obširno poročil ter posebno pohvalil našega župana Ciotto, ki se je tako požrtovulno prizadeval, da polajša nadlogo. Gesarja je to jako razveselilo. TukajŠnie prebivalstvo namerjava županu pobeliti časten dar. Do danes se je nabralo 10.000 gl l. darov za udove lu sirote za kolero umrlih očetov; a še se pripravljajo veselice, ki v ta namen doneso še mnogo. Trst naj se skrije pred Reko. V zadnjem obenem zlioru pol. «lrušt%u v Gorici je bil izvol|en ta le odbor: Predsednik dr. Josip vitez Tonkli, odborniki: dr. Nikola Tonkli, dr. Aleksij Rojic, mejni grof Anton Obi/.zi, Filip Kramar, dr. Anton Grei»o»*-čič, Andrej Jeglič, Jožef Nanut, dr. Lisj Husk. Vjedomosti« pravi, da so bregovi reke Okaus, do katerih je prodrl Aleasander veliki z maceuonskimi svojimi legijoni, tako rodovitni, kakor Nilovi bregovi jn to se je potrdilo iz kemiških preiskav v Pe-tei burgu. Otvoritev oulh rodovitnih zemelj na Amu-Darji prekucne popolnoma gospodarsko naravo zahvalinskib dežel i neizmerno se povzdigne promet ruske obrti v Kivo, Bokharo in Avfganistan. Ruski železniški vojaki se v pravem pomenu besede, če tudi z največjimi težavami, v neizmerih puščavah, v pekočem soincu in mrazu, bojujejo za pravo kulturo. Ti vojaki izvršujejo tako velikanska in težavna, a enako pomenljiva dela, da se o enačili na zemlji v sedanjem času še govoriti ne more. Će pojde to le nekoliko let tako dalj« in bo Rusija tuli tako skrbela za podvržene narode, kakor skrbi zdaj — kar ni dvombe — potem naj Angleži le začno delati pokoro, katere so zelo potrebni. Njihovo eospodstvo v Indiji bo k malu v nevarnosti. Statistika falimentov Nekdo ie zapisoval iz uradnega lista faiimente, kiteri so se dogodili v Avstriji od 1. avgusta 1885. do 1. avgusta 1886 — Faliralo je v tem času v Avstro-ogerskej 432 trgovcev, od katerih je bilo (po imenu in priimkih soditi, i ti so zanesljivi) 284 judov in le 58 kristjanov. — Moralo iz tega si lahko vsak sam naredi. — So ži Ije, kateri namreč pravijo: »kedor ni trikrat fatiral, še pravi trgovec ni.« Zoper emancipacijo žensk, v letnem glavnem zboru britanskega medcinskega društva, ki je bilo zadnji te ien v B-ig-litonu, govoril je načelnik teg» (l-uštva dr. Movre o vjšjej ženskoj od>.o I R k?l je da nema predsoakov zoper dopuščanje žensk k zdravniškemu poklicu, po njegovih mislih pa ni modro, <^a bi ženske tekmovale na težavnem uušnem polji z veliko večjo krepostjo mož. Preobilo učenja odvrača ženske od zakona ter jim krati sposobnost, da ne morejo dostojno spolnovatl materinskih dolžnosti. Pri pre-obilfcin duševnem izobraženju bi se ženski spol zvrgel; žene ne bi smeie biti možje, ampak matere možem. — Dr. Moore ima prav. Za one, ki liste naročajo, prejemalo in ne plačajo je gotovo zanimiva t» le vest. — V Ameriki je po novej pošt i#• j postavi vsak tat. kedor naroči in sploh spr.jema kak list, pa ga noče plačati. — V Ghi-cago v Ameriki je nek urednik tožil takih naročnikov, ki niso hoteli ali mogli plačati, In sodmja jih je obsodila v zapor zarad tatvine. Dr. ltoser bode nekda tudi za Avstrijo predlagal enako postavo. EDINOST Lep magistrat. V mestu Vizzini na Italijanskem so župan, mestni zistopniki tn magistratovi uradniki službo z«pustili tako, da je mesto brez uprave. MaSČmi se VBled tega ne morejo poročat!, novorojenih otrok ne morejo zapisavati v rojst-vene knjige, da celo mrličev ne morejo pokopavati, ker ..emijo gosposkine dovolitve. V mrtvašnic leži uže mnogo mrli-čev, ki čakajo, da se jih kdo usmili in izroči naročju matere zemlje. Svetovni poštni promet. Iz leta 18-^4. imamo te le uradne podatke: Sievilo vseh na poŠto danih pisem In dopisnic znaša na leto GD2C milijonov, ali 19 milijonov na dan. Ako se p-ištejejo druge pisemske poštne poŠiljatve, kakor tiskovine, časniki vzgledki itd. zraste število na 11.610. He-cimo, da ima zemlja 1400 milijonov prebivalcev, tedaj pride na enega človeka 8 8 pisemsko poštnih poslatev, mej temi 4*1) pisem in dopisnic. V posameznih delih sveta je razmera jako različna; tako spala v Evropi na enega prebivalca 221 poštno-pisemskih poslatev, mej temi 13 7 pisem in dopisnic. Će je Amerika zaznamovana z visoko številko 3819 in Avstralija z 379 pisemskih poslatev na enega prebivalca, vendar sta oba ta dela sveta v skunnem Številu poštnega prometa daleč za Evropo. V Evropi je glede Števila poštnih poslatev prva Angleška. Tu je v letu 1884. znašalo število vseh poštno pisemskih poslatev 1.984.772.000» na Nemškem 1.G09.028.000 — na Francoskem 1.364.391.000, na Avstrijsko - ogerskem 007.805.000; po teh so Italija, Belgija, Rusija itd. Na Angleškem spada n* eno osobo 55-2 pisemskih poslatev. na Švicarskim 629 v Belgiji 44 7, na Francoskem 36 2, na Nizozemskem 36, na Nemškem 3"c6, na Danskem 34 9. Naznanilo. Udom delalskega podporn. društva se naznanja, da hode s prvim septembrom 1.1, g. dr. Vinko Grubišič ordiniral od 10 do 11 ure dopoludne v lekarni pri sv. Jakobu in ne več o i 8 do 9. Čeprav so jih preiskali najboljši evropski zdravniki Jih gorko priporočili ter jih še dandanes priporočajo in zaukazujo. nahajajo se še sedaj dvomljivci, ki se ne morejo odločiti, da narede poskus s švičai-skimi krogljicami iekarničarja R. Branit a namesto dosti dražjega reb»rbara, grenčiče, sulcherških kapljic itd. Vdohlvajo se v lekarnah po70kr. Šatu'jic i. Prepričani smo da bode njih ugoden, gotov in neškodljiv uč nek vsako, tudi najobčutljivejšo naturo presenetil in zadovoljil. PraŠajo naj se v lekarnah R. Brandt-ove. švicarske kro-gljice in pazi na bel križ na rudečem polju in R. Brandt-ov podpis. Pekarlja Podpisani naznanja si. občinstvu, da je zopet odprl svojo pekarijo v Via delVAcquedotto br. 15 ter se priporoča plavnem občinstvu, da mu skaže svoje zaupanje, kakor poprej. Kruh bo pekel po ceni in dobro. Josip Seleš, Cegnarjev Viljem Teli Po^lnvilni nauki In molliev 1 u0ia viuii ki jjb mora znatj kdor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, in sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove. Trgovina * A. Majer-jevega Exportnoga piva v steklenicah v LJUBLJANI (pivovarna na paro J priporoča Cesarsko, in Bock-pivo v skrinjicah po 25 in 5tJ stekl. se prodaja v tiskarni Dolenčevi po L O ftoldov. IvanKorče v Cerknici pii Bakeku kuha iz kranjskega in Istrskega brinja prav pošten brinjevec (JF ter ga prodaja po različnosti kva-litete po gld.l.—, 1.20 in 1.40 liter. Popolnem jamči, da je blago pravo in pošteno, ler ga s tem zagotovilom vsakemu lehko priporoča. Naročila se po poštnem povzetji takoj izvrše. 3—1 Trino porodilo. Kava —jako dobri posl', mnogo pra-ftanja po kavi in so cene zopet zdatno poskočile. — Prortalo ne je te dni 2500 vreč Rio no f. 55 do f. 66. 2000 vreč Santo* po f. 58 do f. 67. 200 vreč Manila po f. 60 do 61.50, Java Mal. stane f. 69 do f. 74, Ceylon plant f. 81 do f. 136 Sladkor — mlahova kupčija po slabih cenah. Prodalo se je te dni 4000 vreč sladkorja v kos'h po f. 18.50 do f. 22, Sadje — malo kupčije. — Pomeranče po f. 12 do f. 17.50, limoni f. 3.50—11.50, fige v vencih, nove f. 19 do f. 20, rožiči dalmatinski z certifikatom (torej prosti carine) f. 12 do f. 1250, opaša nova, f. 20 f. 22, cvebe Elem« f. 18 do f. 24, Sulta-nina f. 22 do f. 28. Vse novo blago. Olje — kupčija je postala boljša in so »•ene zdaj prav trdne z dobro tendenco. Namizno f. 58 do f 72, jedilno f. 35 do f. 42, bombažno f. 26 do f. 28. Petrolje — rusko f. 8.50, amerikansko f. 9 do f. 9.15. Domatt pridelki — malo obrajtani. Za prihodnji nirspc se uže pričakuje nov fižol, kateri, ako je koks, bode Šel po f. 15 do f. 16, v začetku. Maslo stane dane- f. 84 do f. 93. Žito — malo kupčije, cena pšenici je nekoliko padla. Les — še precej obrajtan, cene nespremenjene. Seno — dobro konjsko po f. 1.30 do f. 1.70. Borsno poročilo. Borsa je bila te dni jakovznemirjena; državni in drugi papirji so v četrtek padli za 2 In več °[0, sploh je bila na borsi prava panika, katera pa se je včeraj sopet po-legla in so se kurzi državnih papi.jev sopet vzdignoli, ter je borsa denes sopet mirna; le valute so trdne s tendenco, da jim kurz Še poskoči. UunajKka H»rwa dne 27. avgusta Enotni drž. dolg v bankovcih 84 gld 80 kr Enotni drž. dolg v srebru 85 • 35 Zlata renta......119 5*/, avst. .... Delnice narodne banke . . Kreditne .... London 10 lir sterlin . , Napoleon....... C. kr. cekini...... Kr. državnih mark . . . Javila zahvala. Vsem, ki so ob smrtnei uri bili našemu očetu, bratu oziroma svsku gospodu Antonu Prijatelj v tolažbo in ki so z njihovimi hladilnimi besedami tudi nafto žalost manjšali, izrekamo srčno hvalo. Za* hvalimo se pa tudi vsem, ki so ga k večnemu počitku spremil', osobito pa udom »Delalskega podpornega društva«, kakor tudi olivnemu odboru za oreprijazno in natančno izpolnjevani« dolžnosti napram u lom, osobito našemu rajnkemu. Za žalujočo roditi no Anton Kovačie, svak. Trst 26 avgusta 1886. Svoji k svojim! Najboljše gospodarske stroje, leot: rezalnice, mlatilnice, 6is-tilnioe, stiskalnice, mline za grozdje in sadje, kakor tucli vsakovrstno, pri gospodarstvu potrebno orodje in pripravo, prodaja za gotovo ali na obroke J. M. Jereb, v Mariboru, Miihlgasse 7. Sprejemam tudi sposobne zastopnike stalne in potovalce pod vrlo dobrimi pogoji. — Cenilnik franko in brezpla&no. 3—1 Najboljši papir z.a eigaretke 20—36 je pristni LE HOUBLON franc. fabrikat Cawlejev in Hfcnrjer ? Parizu Svari se pred ponarejanjem. Ta papir ijorko proporoBiijo ffov, vsakovrstne ribe marinirane in eveŽO, po n ijnižoj ceni. vse prosto carine franko na po&to naročnika postavljeno. — Kolor želi, naj pi§e in poSljejo se mu ceniki franko in brezplačno. fr. 5-75 Enake remoutolr žepne ure od pristnega 131. srebra z fino graviranim okrovom, posku-šane po c. kr kovničnim uredu, stanejo 9 for. komad. Naročila se sprejemajo proti predplaSi ali po poštnem povzetju, kar ne ugaja, se menja ali pa denur nazaj pošlji po Feketovi Genfer Taschen-lhren-Filiale, Wien, Hundsiliurmstrasse Nr. 18(34, Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo trgovino z dežniki v ulici Barriera vecchia fit. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 5') naprej, volneni od f. 1.40 naprej, bombažni od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja pvav po ceni dežnike in solnČnike, 104-1 Glullo Cirimni. Gosp Gabr.Picoli-ju, lekarnlčarju v Ljubljani Na lahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kolega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili 43-50 Ljubljana, mesec januar 1884. Dr Emil vitet pl. StSchl, c. k. vladni svetovalec in deielno-nanitnet poročevalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega iekarničarja Piccoli-ja hitre in prečndne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komai preteče d&n,a da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, Župnik-kan. Plomlnj, Primorsko. Antlrrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastllje eantoninske ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 košč. uO kr. 1000 košč. f) gld. 2000 6 gld. Saliollne pattile orotl prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritiB), nlnČnim, Krsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in rlpavost. škatljica 20 kr. Zeliični prsni slrop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sližen)u, kašlju, bripavosti, dušljivemu kašlju itd Odruičeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 3G kr. Tu navedena, Kakor via druga zdravila ae zmiraj friina dobe v lekarni G. Piccoli-ja «pri angel u» v I.jjiihljaiii na Dunujskej cesti, kder ae naročila takoj po pošti proti povzetji Izvršujejo. B -L Proti pošiljatvl denarja, T nSK0»"P" Povz,)tjern zneska. Obleka za gl. In več. r»iil#«*A«tA P° nai,ližej cen'» SUKnenO v za'°s' tovarne za sukno Friderik Brunner Brno, Frttlioherflaaao 3. Oglede pošilja brezplačno ln franko, veče zbirke ogledov ta krojače nefrankovano. blago Čudo najnovejše obrtnije! Jako važen in neobhodno potreben za človeSko blagost in vgodnost, za vse dru* žine In vzlaati za kmetije, siramice, za posestnike, je na novo znajden c. kr. za vso Evropo privilegovani Auspilz-Schmidl's Zenith Stroj za mesti maslo ki se odlikuje ne po udarnim ali suvalnlm sistemu temveč po nekim novrfcnajdenim? kr privil. zt vso Evropo patent. fP7„i,„ sistemu. Torej, kdor hoče imeti čisto S™ rejeno močno in okusno maslo, narodi o® to prav ugodno, celo s pomočjo 8 letnega dečka v pet minutah. Kako se ima ta stroji čistiti h. r« zdel i ti poduči se lahko vsak iz navoda 7a rabo tega stroja, ki ie v vseli iezikih tiskan. Z tem strojem napravi se v nminntah iz neponarejpnega mleUa sladko aH kislo smetano, v 3 minutah pa najčistejše in nnjokusniSe maslo. Da vsakteremu omogočim prlbavo jednega takega, na vsak način zelo koristnega stroja, ponujam jih po naslednjih najnižjih cenah: št. 1 (drži 5 litr.; s termometrom vred po f » • 2 ( u 10 « ) , , « « 11 u J ' « 25 „ ) „ n « . 35 « 4 ( „ 45 « ) a „ « « <15 Opazka. Ta c. kr. pate n to van i stroj je narejen ves iz fine iti trpežne kovine, ter ima prednost pred vslmi drugimi dosedaj iznnjdcriimi stroji radi tega, ker nadkriljnje vse drutr« v proizvajanju masla kakor tudi v kakovosti in zdat-nosti. ter i« vedno ivest, pomoček v družini, dokaz resničnosti mojega ozminila izjavljam očitno: vsakteremu denar ko| povr-noti, kojega pričakovanje od tega stroja ne bi bilo nadkrilovano od istinitosti Vsakdo ga torej lahko brez bojazni naroči. Razpošiljajo se proti popre I odšteti svotl ali proti poštnemu povzetju; naročbe naj se adresu jejo: 1-30 An die os'Brr. uuaarisch« Goneralvertre« tung Universal-Export Bur»«au S. Lttw. Wien. II. NordbahnstrnsseN. 26 Hot-1 Dono Lastnik (irnAtvy -KDINOST« — l*date|j »n odgovorni urednik: VIKTOK DOLENC Nu>v» tiskarna V. Dolenca v Trutu.