ISSN 0351-6407 hena tega tedna niso znana po splošnih pregovorih, če pa na Min dan (16. julija) ne bo lepo, s« dež ves mesec ustavil ne bo. Murska Sobota, 8. julija 1999, leto Ll, št. 27, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT D P R E SL I Š A N O AKTUALNO DOMA, str. 3 INTERVJU, str. 10 Štefan Prša: ^današnjim dnem se začne novo Plavje Povesti o dobrih ljudeh. ^k° Kranjec je res veliko pisal o Obirju, toda šele sedaj bomo znali lo močvirje tudi ceniti kot nekaj dobrega MAJDA HORVAT Kikirikanje z napako ^ikro gavni akterji v zdravstvenem sistemu predevajo kot ^fari ■ P'r’ nazadnje pa ga bo moral največji pogoltniti bolnik, ''^o za ^°Vordenje Franca Koširja, direktorja Zavoda za zdra-^j^sk ar°Vanje Slovenije, da se pravice zavarovancev zaradi "t.ji/j & godlje ne bodo manjšale. Neposredno ali uradno res f ° udar'lo posredno. Pa le navidez jo bodo goltali vsi v ^o(e erklk kajti že dolgo nam je jasno, da bo spet več Pado na Pleča malega človeka brez zvenečega imena, anstev in vez ter brez vplivnih sorodnikov. Slovensko ^Pa^0 Se bod zaPle,a v mrež° podkupljivosti in privi-/ k*1ne t0^° r majhnih krajih in obrobnih bolnišnicah ’ !er °Pradjajo vrhunske zdravstvene storitve. In to silno D^vstvenega kolesja, ki mu sedaj med zobnike nastani nadPrej izvrglo nemočne. I kpe nast0Panfi zdravstvenega ministra dr. Marjana po^Ves čas pripravljanja zakona o DDV-ju spal zimsko in p efn bade Uk pred zdajci skupaj s Koširjem zapel isto ■ tega’ da b'se' ko' najbolj odgovoren za giganta, zavzemal za »svoje« in zagovarjal ničelno stop-jgr zdravsivu, kot ga poznajo v nekaterih drugih N 'iPa arpristal na taktiko pritiska do izvajalcev v zdrav-^hvali P°,em spet pritisnili na dobavitelje in pri njih 51 ceno. Nekaj se bo že dalo, ne pa v celoti za vred-na Jtj vsi dobavitelji spet niso taki packi z namero oko-. ^iod« raPUn Urarstva, kot sta jih te dni okvalificirala dva v zdravstvu. > MERKUR 2? Murska Sobota % 5. obletnici Jhisti in nagrade! — Več na strani 17. Je le lokalna scena ! Potrebno najemati kredit Vodovod str 5 (IZ)BRANO v coursingu str. 8 Reportaža a ^ubezen str. 16 Pfsti ne mirujejo kronika str 17 "r nsfo« 0609 630 898, 041630 898 Evropska vas štorkelj - Velika in Mala Polana Pogovor z Antonom Brodnjakom direktorjem avtocestnega projekta E Severovzhodna Slovenija TRINAJSTI IN ŠTIRINAJSTI KRIŽ Število žrtev prometnih nesreč v Pomurju je bilo kar nekaj tednov 12. Upanje, da bo tako ostalo, se žal ni uresničilo, kajti samo v enem dnevu (prejšnji petek) sta ugasnili novi dve življenji in tako sta se dvanajstim križem pridružila še trinajsti in štirinajsti. V razmislek Komu verjeti? uvedbo davka na dodano vrednost, ki velja od 1. julija, so morali tudi v podjetjih za distribucijo električne energije do konca junija obračunati prometni davek, zato so nekatera gospodinjstva junija dobila precej višje račune kot običajno. Za obroke, ki bi sicer zapadli 20. junija, so gospodinjstva dobila obračun, narejen do 1. julija 1999. Zneski na dveh položnicah so torej odvisni od tega, kateri dan v mesecu jih je treba poravnati. V elektrogospodarstvu obljubljajo, da“bodo vsi porabniki elektrike, ki so dobili junija višje račune, julija prejeli nižje. Junija so dobili višje račune le tisti porabniki, ki jim plačilo obroka zapade 20. v mesecu, ker so jim na Elektru obračunali porabo elektrike za deset dni več kot običajno. Za teh deset dni manj toka bodo omenjeni porabniki plačali julija. Kolikšni zneski pa bodo po 1. juliju? Cena električne energije se ne bo spremenila, bo pa zato višja davčna stopnja, za kar bodo gospodinjstva plačevala za 9 odstotkov dražji tok. To pomeni, da se bo spremenila davčna stopnja. Medtem ko je bil doslej temeljni davek 10 odstotkov, davek na dodano vrednost pa je 19 odstotkov. Tistim, ki si ne obračunavajo davka na dodano vrednost, je strošek za električno energijo višji za 9 odstotkov. Kot zagotavljajo, bo avgustovski račun spet normalen za porabo elektrike v mesecu dni. Tisti porabniki, ki pa morajo račun za elektriko plačati do 10. ali 15. v mesecu, so za junij dobili nižji račun, ker jim bodo za dodatnih deset oziroma petnajst dni porabo elektrike še obračunali in bodo višje račune dobili avgusta. Obrok za porabo elektrike v mesecu dni bodo spet plačali v septembru. Prometni davek za elektriko je znašal doslej 10 odstotkov, medtem ko znaša davek na dodano vrednost 19 odstotkov. Davek se plačuje za elektriko, cena pa je sestavljena iz priključne moči in cene za kilovatno uro porabljene elektrike. Če ste v minulih dneh prebirali oglas finančnega ministrstva o gibanju cen po uvedbi davka na dodano vrednost, ste izvedeli, kaj bi se lahko pocenilo, podražilo ali pa bi cene ostale tako rekoč nespremenjene. V skupini izdelkov, kjer bi se cene morale znižati od 1 do 5 odstotkov, je navedena tudi elektrika. Zdaj pa bodo gospodinjstva prav za razliko med sedanjim prometnim davkom in davčno stopnjo po davku na dodano vrednost plačevala dražjo elektriko, čeprav država v oglasu sporoča, da bi se morala celo znižati. Če se ob tem počutite prevarani, se povsem upravičeno. MILAN JERŠE SMRT POD TOVORNJAKOM - V petek, 2. julija, ob 12.30 se je 52-letna Marija Gabor iz Pe-Mišovec peljala z osebnim av-i tom od magistralne ceste čez železniško progo in v Lendavski ulici v bližini hišne številke 44 je zavila iz neznanega vzroka na levo na nasprotno stran ceste in silovito trčila v zadnji del ustavljenega tovornega vozila. Pri trčenju se je voznica tako hudo poškodovala, da je umrla na kraju samem. Glede na to, da je sicer veljala za umirjeno voznico, obstoji možnost, da ji je postalo slabo, ker je bolehala za sladkorno boleznijo. - Foto: J. Z. GOSPODARSTVO Novi lastnik MS-centra je Mercator str. 7 2 AKTUALNO OKOLI NAS 8. julij 1999, VES Položaj pri seksu Ko angeli potujejo, je vreme lepo Izziv in izbira er je bil Maribor prizorišče letne konference ZLSD, na kateri so razpravljali o novem programu Tretja pot, ki ga bo stranka ponudila volivcem na prihodnjih volitvah, ni bilo nikakor naključje, da je člane Združene liste najprej pozdravil župan štajerske prestolnice Boris Sovič. Tudi dejstvo, daje poskrbel za muzajoče se nasmeške na obrazih drugih sodelujočih, ko je na začetku nagovora v dvorano poslal misel starejšega datuma, ki se je glasila »Ko angeli potujejo, je vreme lepo«, je bilo usklajeno s podnebnimi razmerami tistega dne, toda najbolj skeptični in najbolj zlobni so se že začeli spraševati, ali Sovič morebiti ne napoveduje kakšnega združevanja ZLSD s Peterletovimi krščanskimi demokrati. Za drugo zanimivo presenečenje tistega dne je na začetku konference poskrbel tudi sam Borut Pahor. V nasprotju z navadami drugih strankarskih prvakov na letnih konferencah in kongresih, dogajanja ni opazoval iz prve vrste, temveč je sedel v ozadju in se od časa do časa pridružil celo novinarjem, ki so spremljali konferenco z najbolj zadnje klopi. Tretja pot Zavezništvo za novo Slovenijo je bistvo nove programske smeri stranke, ki naj bi prinesla povezovalno in strpno politično obnašanje, ki spodbuja vlaganje družbe v znanje vsakega posameznika, obenem naj bi Tretja pot pomenila izziv in izbiro sedanji izpeti politični izkušnji. Cilj strategije je, povečanje blaginje slehernega posameznika in celotne skupnosti. Ključne smernice so: enakopravnost posameznikov, enake možnosti za vse, skupnost, dinamično ravnovesje, red in odgovornost ter partnerstvo in zavezništvo. Spremembo na bolje naj bi omogočalo sodelovanje in uspeh tistih političnih sil, ki v programskem smislu in v smislu političnega obnašanja znajo oplemenititi in uveljaviti moderen evropski koncept tretje poti, so zapisali v program ZLSD. Pri tem gre za novo vzpostavljanje ravnovesja med gospodarsko tekmovalnostjo in družbeno solidarnostjo, gre za uspešno uveljavljanje temeljnih civilizacijskih vrednot, kot so demokracija, svoboda in človekove pravice. »Vse to morajo biti strateške usmeritve Slovenije,« poudarjajo socialni demokrati. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda. Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Sdmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vesfnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Model: Janez Drnovšek »Problem sedanje politične prakse ni toliko vtem, daje nevi-zionarska in da je goli boj za moč in oblast, temveč, da snuje gospodarske in socialne reforme v duhu tradicionalne zmotne potuhe,« je med svojim govorom dejal Borut Pahor. Menil je še, da se je sedanji vladajoči koncept izpel, saj vztraja pri konceptualnih in miselnih vzorcih, od katerih je razvita Evropa zbežala že v osemdesetih in devetdesetih letih, in pravi, da je potreben nov razmislek o ravnovesju med gospodarskim napredkom in socialno pravičnostjo. Tudi razpravljalec Igor Lukšič je preudaril, da se je model vladanja Slovenije izčrpal. »In ta model ima ime in priimek: Janez Drnovšek,« je dodal. Na--daljeval je še: »Sistem vladanja se je izčrpal, ker se je dokončno razkrinkal: Drnovšek je imel vedno en sam cilj: ostati na oblasti. Menjal je stranke v vladi, menjal je ministre, nazadnje ga najboljši ministri zapuščajo. To je popolna zmaga libercistične struje v LDS. Zmaga tehnike nad trohico humanizma, ki so jo še dajali nekateri odstopljeni ministri.” Feri Horvat: »Vlada bi morala storiti več.« V Združeni listi se zavedajo, da je ena njihovih osrednjih nalog, omogočiti gospodarstvu, da postane bolj konkurenčno in da tako odpira nova delovna mesta. To zagotavlja edino gospodarska rast (4-5 % letno), ki je ne bo brez vsestranskih spodbud v tehnološke posodobitve in vlaganja. »Ob relativni stabilnosti in majhnem proračunskem primanjkljaju bi morala vlada veliko več storiti za zagotavljanje sistemskih in gospo-darsko-političnih pogojev,« je poudaril Feri Horvat. Zagotoviti je potrebno učinkovitejšo podporo rasti izvoza blaga in storitev, to pa pomeni, daje potrebno dvigniti konkurenčnost, kakovost, izboljšati trženje in promocije na podjetniški in državni ravni ter bolje organizirati promocijo države v tujini. Eden najslabših delov razvojne politike je že leta zanemarjena politika skladnejšega regionalnega razvoja. Pri tem naj dodamo, da Slovenija še vedno nima ustreznega zakona ali vsaj strategije na tem področju. Na konferenci smo slišali, da so poslanci Združene liste pri tem vprašanju v državnem zboru med najbolj aktivnimi. Zavzemajo se za čimprejšnji sprejem Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, pripravo strategije na državni in regionalnih ravneh, za ustreznejšo organiziranost in zagotovitev večjih sredstev za ta namen v državnem proračunu. To so tudi zahteve Evropske unije in pogoji za pritegnitev večjih sredstev. Seks Borut Pahorje ob koncu govora v imenu svoje stranke pova- bil vse, da razmišljajo o »sijajni priložnosti«, ki se imenuje Tretja pot, ter dodal: »Ne moremo vnaprej vedeti za vsak zavoj ali vzpon, za vsak problem in priložnost na tej tretji poti. Vemo pa dovolj, da se pogumno odpravimo na pot. Nič hudega, če se bomo tudi po tej konferenci srečevali z vprašanji, kaj je Tretja pot. To je dober znak, da ljudi zanima. To pomeni, da so pripravljeni razmišljati, da hočejo vedeti. In mi hočemo skupaj z Zakon o Pomurju Out ov spejs... I akaj pa ne?! Če bi bil Zakon o spodbujanju regionalnega razvoja Pomurja tisto, kar bi v to našo regijo pripeljalo razvoj------1 ne denarje, ki bi iz »blatnega dola« v nekaj letih naredili »deželo, kjer se cedita mleko in med«, potem vsekakor tak zakon krvavo potrebujemo. V Sloveniji imamo danes »Zakon o Posočju«, v pripravi pa sta kar dva zakona, ki naj bi poskrbela za usklajen razvoj določenih statističnih regij; »Zakon o Zasavju« in »Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v Republiki Sloveniji«. Zakon o Posočju se pač izvaja,, kot se izvaja, vendar pa je tukaj ta zakon zanimiv predvsem zato, ker poskuša reševati razvojno problematiko neke regije. Ideja o Zakonu o Zasavju se je verjetno porodila ravno po vzgledu Zakona o Posočju - in seveda neuspelega referenduma o gradnji TET 3. Zasavje nedvomno potrebuje strokovno pripravljen dolgoročni program reševanja problematike zapiranja rudnikov, postopnega zapiranja TET 2 in regionalnega razvoja ter potemtakem veliko, veliko denarja, vendar je seveda vprašanje, ali je zato resnično potreben kar zakon. Predlog Zakona o Zasavju predvideva več kot 80 milijard SIT sredstev v obdobju do leta 2019. Vendar pa zakonska osnova sama po sebi še ne pomeni tudi dejanskega denarja; zagotovilo da, ne pa njimi snovati odgovore. Celo v Veliki Britaniji, kjer seje pojem tretje poti najbolj uveljavil, ga ljudje, po poročanju iz Londona, zamenjujejo za novo versko sekto ali celo položaj pri seksu.« O užitkih Ali bo Tretja pot volivcem ponudila toliko užitkov kot seks, po končani konferenci še nismo mogli preveriti. Bilo je še prezgodaj, udeleženci zasedanja pa so se iz hotela Slavij kulturni Lent, ki J 1 piral svoja vrata, r cestno-prometn h P 0, Tretji poti je bl 0 ^nidd ZLSD zdaj čaka se pr" tl vožnja torej. K°ny?jenemi^ bodo znani po °Pra kon)is? tu, ki ga bo ocenjen. volivcev na prihodnji nozborskih volitvah- DE^ FOTOJURU^ tudi samega denarja. O denarju se bo še vedno razpravljalo v okviru proračunske razprave. Pa tudi sicer se tako velika vsota denarja, porazdeljena na tako dolgo časovno obdobje, lahko kaj hitro nenamensko »porazgubi«. Po zgledu Zasavja bi tudi Po-murci potrebovali Zakon o Pomurju. Glede na statistične kazalce smo do razvojnega denarja še bolj upravičeni kot Zasavci. Pa še eden od dveh slovenskih predsednikov je iz Pomurja. Skratka, kar nekaj pomembnih sorodnosti. Kaj bi ta zakon reševal? Prav gotovo prestrukturiranje Nafte pa tudi kakšna kapljica razvojnega denarja bi morala pasti na vroči kostanj, imenovan Mura. Posebno področje bi moralo zajemati ukrepe na področju razvoja kadrov ter večje atraktivnosti za podjetniška vlaganja na demografsko ogroženih področjih. Tukaj imam v mislih predvsem oprostitev določenih davkov za tiste, ki bi vlagali v Pomurju in tako omogočali odpiranje novih, produktivnih delovnih mest ter ustanovitev sklada za razvoj kadrov Pomurja-Tretje področje bi zajemalo regio- nalni razvoj s J rizmu in kmetlJ zgolj oaš> mreč niso dov . domačih 10 regiji obljub^ svoje geograf krednjek^ dišče tega del tudi^/ Da bi kaj tak lahko posta a’ jzobr^ ovil1 ^infrastrukturo znanj m tel 6k stop s sosedi P b0 oln ® razvojni dena ■ nOvilii o tudi - odpiranj d0 /a s '“S zgied ucb duII1o samo rele^* ^ Nafte Len^at: na^.^sp^ . uspel. P<^a Vsi naštet dbuj^/ negžl 6 nh r veniji- sp g j« t« P«"” bujem0- i8- julij 1999 AKTUALNO DOMA ^opska vas štorkelj ■ Velika in Mala Polana Prvi slovenski Praznik štorkelj in Velika Polana sta se pridružili petim krajem v Evropi, letih že prejeli naziv »evropska vas štorkelj« ličnost? ' so v Veliki Polani pripravili svojevrstno slove-Mski D' 1 na?’ P°s^ala vsakoletna prireditev z nazivom »sloven-Kot šesta evropska vas so prejeli odliko- Mno P0Stab Evropska vas štorkelj, to pomeni, da bodo kraj in P° VSej EvropL EUR0NATUR' evropska funda- ^Riihst0 j3raVne dediščine je v minulih letih ta naziv podelila že j v Nemčiji, Cigoč na Hrvaškem, Andrid v Romuniji, p deCaceres v Španiji ^'laln -M V Polanah de devet pa- 11 so že Pr*meriamo z vasmi, Brim,?e ta 'as^avi naziv ^tsnP,j° povs°d več kot tri- in Nagybajom na Madžarskem. odmaknjenost od gospodarskih središč in ohranjena kulturna krajina so lahko pomemben ka- štorkelj vodi Fundacija EURO-NATUR; v njenem imenu je izročil županu priznanje g. Uwe Cosin iz Gradca v Avstriji in opozoril, da pomeni to priznanje tudi, ohraniti in izboljšati kakovost življenja v prihodnje ne le za štorklje, ampak tudi za ljudi, kajti štorklja je vez med krajino in ljudmi. Zaslužen za številne uspehe naravovarstvenih prizadevanj v Pomurju je dr. Martin Schneider - Jacoby, ki sodeluje s slovenskim ministrstvom tudi pri skupnem projektu Drava - Mura. Kot spomin in opomin je izročil podobno odlikovanje tudi predstavniku z Urada za varstvo narave, g. Mladenu Bergincu ter vodji slovenskega projekta Borutu Štumbergerju iz DOPPS-a. Podelitev priznanja Mali in Veliki Polani je eden od vrhuncev letošnjih prizadevanj DOP-PS-a - Bird Life Slovenia v sodelovanju z družbo Mobitel in Občino Polana ter njenih prebivalcev v okviru celoletne akcije Bela štorklja - ptica leta 1999. V okviru te akcije so popisali tudi gnezdišča in prehranjevališča bele štorklje ter razpisali risarski natečaj najmlajših ter fotografski natečaj Svoboden kot ptica na temo štorklja. BERNARDA B. PEČEK FOTO: JURE ZAUNEKERi Komentar Out ov spejs... Zakon o Pomurju? ^120 v’VkraJu v Španiji pa število štorkelj in n'tako Pomemben Vasi kotdej-Sv0 ,Je res živijo v sožitju %oiwUdeni v vaseh ob Mig?0 ^orkl-ie mnogo MjetJ Za8Čiteno ptico. ^T^vijn ? kJer 80 dobri Iju-Mtam ,°mačini; štorklja Mtirr—1, Pozitivna P°Veda^ Polanski pme-elt Miško Kranjec o močvirju, toda ZnaH to močvirje dobrega.« med Muro jelše, je zadnji ekosistem travišč A^ienjg ecenJe je bilo tudi priznanje za Hozjanovo mamo, \ hekna-Stim otrokom- Takšno je bilo povprečje prek->0(1 tjhki. °č’ dar|es pa je tudi otrok vse manj. v Župan občine Velika Polana Štefan ska vas štorkelj. Prša je prejel odlikovanje evrop- I akaj pa ne?! Če bi bil Zakon o spodbujanju regionalnega I razvoja Pomurja tisto, kar bi v to našo regijo pripeljalo razvoj-I ne denarje, ki bi iz »blatnega dola« v nekaj letih naredili »deželo, kjer se cedita mleko in med«, potem vsekakor tak zakon krvavo potrebujemo. V Sloveniji imamo danes »Zakon o Posočju«, v pripravi pa sta kar dva zakona, ki naj bi poskrbela za usklajen razvoj določenih statističnih regij; »Zakon o Zasavju« in »Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v Republiki Sloveniji«. Zakon o Posočju se pač izvaja,, kot se izvaja, vendar pa je tukaj ta zakon zanimiv predvsem zato, ker poskuša reševati razvojno problematiko neke regije. Ideja o Zakonu o Zasavju seje verjetno porodila ravno po vzgledu Zakona o Posočju - in seveda neuspelega referenduma o gradnji TET 3. Zasavje nedvomno potrebuje strokovno pripravljen dolgoročni program reševanja problematike zapiranja rudnikov, postopnega zapiranja TET 2 in regionalnega razvoja ter potemtakem veliko, veliko denarja, vendar je seveda vprašanje, ali je zato resnično potreben kar zakon. Predlog Zakona o Zasavju predvideva več kot 80 milijard SIT sredstev v obdobju do leta 2019. Vendar pa zakonska osnova sama po sebi še ne pomeni tudi dejanskega denarja; zagotovilo da, ne pa tudi samega denarja. O denarju se.bo še vedno razpravljalo v okviru proračunske razprave. Pa tudi sicer se tako velika vsota denarja, porazdeljena na tako dolgo časovno obdobje, lahko kaj hitro nenamensko »porazgubi«. Po zgledu Zasavja bi tudi Pomurci potrebovali Zakon o Pomurju. Glede na statistične kazalce smo do razvojnega denarja še bolj upravičeni kot Zasavci. Pa še eden od dveh slovenskih predsednikov je iz Pomurja. Skratka, kar nekaj pomembnih sorodnosti. Kaj bi ta zakon reševal? Prav gotovo prestrukturiranje Nafte pa tudi kakšna kapljica razvojnega denarja bi morala pasti na vroči kostanj, imenovan Mura. Posebno področje bi moralo zajemati ukrepe na področju razvoja kadrov ter večje atraktivnosti za podjetniška vlaganja na demografsko ogroženih področjih. Tukaj imam v mislih predvsem oprostitev določenih davkov za tiste, ki bi vlagali v Pomurju in tako omogočali odpiranje novih, produktivnih delovnih mest ter ustanovitev sklada za razvoj kadrov Pomurja. Tretje področje bi zajemalo regionalni razvoj s poudarkom na turizmu in kmetijstvu. Nikakor namreč niso dovolj zgolj opažanja domačih in tujih politikov, ki naši regiji obljubljajo, da bo že zaradi svoje geografske lege postala središče tega dela Srednje Evrope. Da bi kaj takega tudi dejansko lahko postala, je potreben denar za infrastrukturo, izobraževanje domačih kadrov, prenos novih znanj in tehnologij, skupen nastop s sosedi prek meje, skratka razvojni denar, ki bo omogočil - tudi - odpiranje novih delovnih mest. Kako priti do Zakona o Pomurju? Preprosto, zasavski zgled uči, da je treba razpisati samo referendum o reševanju Nafte Lendava in, ko le-ta ne bo uspel, potrkati na vest politikov. Vsi trije našteti zakoni pa naravnost »spodjedajo« Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo predvidoma sprejet še pred poletnimi počitnicami. Če bo v tej državi, zaradi »slabe vesti« politikov, vsaka regija deležna že kar svojega zakona o razvoju, potem se moramo vprašati, ali krovni zakon, ki je predviden za institucionalno in strukturno reševanje neskladnega regionalnega razvoja v Sloveniji, sploh potrebujemo. Seveda je to zgolj retorično vprašanje, krovni zakon nedvomno potrebujemo. ANDREJ HORVATI Zdravilišče M.Toplice in Sava Kranj Dividend ne bo, dokapitalizacija bo Dosedanjim večjim soalstnikom marovsakega zdravilišča se je z 8,7 % pridružila tudi Sava Kranj ""I »kapitalizacija Zdravilišča M. Toplice je bila napovedana, zato to ne more biti nikakršno presenečenje. Tudi za Savo Kranj to ni prvi »turistični korak«, saj so že postali lastniki igrišča za golf in kampa pri Bledu. Bolj _______I presnečenih ali žalostnih bo okrog 2 tisoč manjših lastnikov delnic zdravilišča, ki bodo zaman čakali na dividende. Na predlog uprave in nadzornega sveta je sprejela skupščina Zdravilišča M. Toplice v ponedeljek, 5.julija, sklep, da se več kot 225 mio ustvarjenega dobička v lanskem letu ne bo delilo za dividende, ampak bo polovica namenjena za rezerve, polovica pa ostane nerazporejena. Z dokapitalizacijo je Zdravilišče M. Toplice pridobilo več kot milijardo svežega kapitala, ki ga bodo uporabili izključno za gradnjo bazenskega kompleksa; s*tem se je spremenila tudi struktura lastništva. Za dokapitalizacijo seje odločila večina večjih lastnikov, saj so želeli ohraniti lastniške deleže. Zdravilišče je za dokapitalizacijo izdalo dodatnih 738 880 delnic, cena je bila določena za obstoječe lastnike 1375 SIT, za zunanje pa 15Q0 SIT za delnico. Še prej so morali pridobiti soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev, te delnice pa bodo enakega razreda kot že obstoječe delnice zdravilišča in bodo v prihodnjih mesecih kotirale na borzi. Podjetje seje dokapitaliziralo za milijardo 51 mio tolarjev, kar predstavlja v strukturi financiranja bazenskega kompleksa 42 %. V višini 4. milijone mark oziroma 375 mio SIT seje za dokapitalizacijo odločila tudi Sava, d. d., Kranj. V celotnem znesku dokapitalizacije predstavlja to kar 35 %. Emil Vizovišek, član uprave Save Kranj je pojasnil poslovno strategijo podjetja, ki seje sicer odločilo, da ostaja v gumarski industriji, vendar vstopa tudi na področje kemije in mednarodne trgovine. Četrta usmeritev je v turizem, kamor vstopajo zelo previdno, vendar so spoznali, da so zdravilišča najbolj donosna in da so »Moravske toplice kar primerna »tarča« za raširitev Save v turistični prostor; v to družbo vstopamo skoraj z 9 %. Pričakujemo, da bodo z naložbo v Termoland zagotovljeni dolgoročnost in ustrezna upravičenost naloženega k Wian ; W> ob? . ’saj Je na 10 kmetovanje, pital za prihodnji razvoj nove občine. Evropsko koordinacijo in podelitev priznanja evropska vas Nova struktura lastništva v Zdravilišču M.Toplice: LB Pomurska banka 9,8 % (edina od večjih lastnikov se ni odločila za dokapitalizacijo), Radenska 13,9 %, HIT 10,4 %, Pokojninski sklad (vplačal je dvojni znesek) 11,8 %, Odškodninski sklad 6,7 %, Pomurska družba za upravljanje 5,0 %, Krekova družba za upravljanje 4,6 %, Družba za upravljanje PROBANKA 3,5 % in sedaj novi lastnik Sava Kranji 8,7 %. 21,5 % kapitala je razpršeno med državljane R Slovenije in zaposlene. kapitala ter povečana možnost donosnosti. Če se bodo naša pričakovanja uresničila, računamo na še večjo udeležbo v moravskem zdravilišču.« Cilj investicij je, povečati uspešnost poslovanja zdravilišča in ohraniti konkurenčno sposobnost na domačem in tujem trgu, je poudaril direktor Dušan Bencik, na vprašanje, kako in zakaj sodelujejo z SKB-ban-ko, pa je odgovoril: »Trenutno sodelujemo z več bankami in tudi z SKB. S to banko sodelujemo tako na kreditnem področju kot na področju dokapitalizacije, namreč SKB je tista banka, ki nam je uradno speljala postopek dokapitalizacije, ki ga firma po zakonodaji ne sme opraviti sama. V okviru tega medsebojnega sodelovanja pa smo se tudi dogovorili, da bo tudi SKB kupila za 50 mio SIT delnic Zdravilišča M. Toplice, to pomeni nekaj čez 1 lastništva.« V preteklosti je bila LB Pomurska banka edina banka, s katero smo sodelovali, zato so vse obveznosti iz preteklosti, ki so dolgoročne, vezane na Pomursko banko. Tudi pravila poslovanja LB jim nalagajo, da ne smejo v preveliki meri sodelovati v enem podjetju, ampak svoj kapital čim bolj varno in razpršeno naložiti.« BERNARDA B. PEČEK! VABIMO VAS V PRI J ETNO OKOLJE KOPALIŠČA V MORAVSKIH TOPLICAH k v k OKUJEJO nekaj več kot samo kopanje ss^^mjšču a,da ' program all |nclus,ve hjej^A1 Ajda - aerobika v vodi - šaljiva tekmovanja za otroke in odrasle V%i in~ kosil° na hotelski terasi po izbiri - neomejena pijača ves dan na । ^r^^Pališču v Lipa baru < al1 inclusive: odrasli 4.900 SIT . otroci 3.500 SIT Po telefonu: (069) 12 1760 /ll\ NOVOSTI TUDI V KOPALIŠČU TERMAL kopanje v kopališču Termal - tobogani - veliko travnatih površin in naravne sence - celodnevna kopalna vstopnica - odrasli 800 SIT - celodnevna kopalna vstopnica - otroci, upokojenci - popoldanska vstopnica 650 SIT 650 SIT - družinska kopalna vstopnica (2 odrasla + 1 otrok) 1.900 SIT - družinska kopalna vstopnica (2 odrasla + 2 otroka) 2.400 SIT - kopalna vstopnica + kosilo (odrasli) ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE d. d. - kopalna vstopnica + kosilo (otroci) 1.800 SIT 1.300 SIT LOKALNA SCENA 8. julij 1999, V Vrtcu Ljutomer je bila rdeča nit likovna vzgoja V Veliki Polani so se sešli svetniki občinskega sveta Ustvarjalnost in zvedavost Zaključno prireditev je nekoliko pokvaril dež esem, ples, glasba, družabne igre otrok in odraslih, likovne delavnice ... Vse to in še kaj je bilo predvideno za zaključno prireditev (prejšnji petek) Vrtca Ljutomer. Žal je ravno takrat precej deževalo, tako da so se morali preseliti v igralnice in prilagoditi program. Kljub vsemu je bilo zanimivo opazovati, kako so se otroci skupaj s starši igrali oz. ustvarjali z barvami - po papirju, lesu, glini, testu, blagu idr. Po besedah ravnateljice vrtca Marije Pušenjak je bila likovna vzgoja rdeči nit med celim šolskim letom. Tako so imeli tudi 3-dnevno likovno delavnico za vse pedagoške delavce vrtca in enodnevno likovno kolonijo pri vrtcu v Gresovščaku, v kateri sta sodelovala po 2 otroka iz vsake skupine. Ob tem se je porodila ideja (želja), da bi v prihodnjem šolskem letu organizirali takšno kolonijo za širše območje, trajala pa naj bi 2-3 dni. P Otroci so pri likovnem oblikovanju pravi mojstri. Med pomembnejšimi akcijami, ki so jih izvedli v minulem šolskem letu, pa velja vsekakor omeniti projekt oz. tematski sklop Mlinček se že vrti, mlinsko kolo pa pšeničko drobi, s katerim so se predstavili tudi na sejmu Vse za otroka in družino. K sodelovanju so pritegnili tudi starše in druge ter skoraj dva meseca zbirali gradivo o žitu in moki, recepte, pernice o kruhu idr. V svet domišljije jih je popeljala pravljica Pekarna Mišmaš, ogledali pa so si tudi dve resnični pekarni (v eni so otroci tudi samo oblikovali žemljice, rogljičke, preste idr.), mlin na reki Muri in Davidovo babico, kjer so opazovali, kako se pripravlja in peče kruh v domači krušni peči. Tudi v vrtcu so ob pomoči babice in kuharice pekli rogljičke in medenjake. Vsa doživetja (tudi o sejanju pšeničnih zrn v lončke, kaljenju in rasti) so otroci narisali v različnih tehnikah, naučili so se več novih pesmic... Vrtec Ljutomer bo odprt tudi med počitnicami, ko se bo prav tako dogajalo marsikaj zanimivega za otroke. V Odrancih nameravajo zgraditi podjetniško-obrtno cono Več kot dva hektarja zemljišč in poslovni prostori Ponudili bodo dobre pogoje za začetek poslovanja občini Odranci ima trenutno sedež 46 obrtnikov. To niti ni tako malo, če upoštevamo podatek, da šteje občina le 1765 prebivalcev. Skrb zbujajoče pa je dejstvo, da jih je od približno tisoč delovno sposobnih zaposlenih nekaj več kot petsto. Kaj naj naredi občina, da bi se stanje izboljšalo? V To vprašanje sije večkrat zastavljal župan Ivan Markoja pa tudi občinski svetniki niso brezbrižni. Porodila se je ideja, da bodo poskrbeli za ureditev po-djetniško-obrtne cone, poleg tega pa bodo odkupili 160 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v odranskem zadružnem domu, ki bodo prav tako na voljo podjetnikom, in to prva leta brezplačno (za obdobje 2-3 let), da bi se »novonastajoča podjetja izognila prevelikemu tveganju zaradi investiranja v poslovne prostore«. V predelu Kamenic bodo odkupili okrog 2 hektarja parcel, poleg tega pa še 14 arov pare. št. 1716 v Odrancih ter v obeh primerih poskrbeli za komunalno ureditev. Kot so zapisali v investicijski program, pričakuje občina u-činke na razvoj lokalnega območja z odpiranjem novih delovnih mest, prednosti pa so še v lažjem prostorskem planiranju, manjšem obremenjevanju okolja, pritegnitvi investitorjev, rasti kupne moči in v razvoju vrste spremljajočih dejavnosti. J. G.l Izdatna podpora polanskim dnevom Naposled izvolili podžupana vetniki velikopolanskega občinskega sveta so na ponedeljkovi seji najprej izvolili pravnika Borisa Osterca za podžupana občine, katerega volitve so sicer že bile na dnevnem redu prejšnjih sej, a so šele sedaj uspele. Svetniki so razpravljali o osnutku letošnjega predračuna občine, ki predvideva 120.000.000 slovenskih tolarjev prihodkov in toliko odhodkov. Ali bodo sprejeli predlog proračuna že na bližnji prihodnji ali kateri poznejši seji, ta čas še ni znano, kajti župan Prša, je naznanil, da si SDS prizadeva, da bi občine, ki nimajo dovolj lastnih dohodkov, dobile ne le 75-, ampak 100-odstotno tako imenovano finančno izravnavo od države. Če bo res tako, potem bo dejanski proračun Občine Velika Polana nekoliko višji. Dokaj živahna je bila razprava o stroških, ki jih prispevajo starši za varstvo otrok v vrtcu v Veliki Polani. Predloga, da bi starši po novem plačevali nekoliko več, niso sprejeli, pač pa so svetniki zahtevali, da se jim predstavijo postavke, na podlagi katerih so oblikovani stroški oziroma ekonomska cena. Nekaj pa je res: v občini Velika Polana naj bi starši plačevali nekoliko manj kot v drugih občinah, pa ima najbrž varstvena ustanova tudi zaradi tega izgubo. Če ne bo podražitve, bo negativna razlika še večja, »pokriti« pa jo bo morala občina. Župan občine Velika Polana je informiral svetnike o bližajočem se razpletu glede lastni- štva nekdanjega zadružnega doma, sedaj doma krajanov, ki bo tudi formalno prešel v last občine. Svetniki so imenovali komisijo za delitev premoženja med Občino Črenšovci in Občino Velika Polana. Slednja se je »odcepila« od črenšovske, vendar so odnosi kar dobri, saj črenšovska občinska uprava tačas še opra- Tišina Beltinske »smrdeče« dileme vlja določene zadeve, na P finančne, tudi za velikopo a občino. V bližnji priho no bo imela Občina Velika P svojo upravo z računovo s Predstavnik turističnem a štva Velika Polana m sv Dejan Jaklin je svetnike s z okvirnim programe® Polanskih dnevov, ki bo y Lin 8. avgustom. Rz . pokazala, da so svetni naklonjeni tej velikim * bogati priredij va tudi k ugledu ob ’ sprejeli sklep, da o pokrovitelj prispevaj.cf tolarjev. (Celotm P J tola ovrednoten z 1 jev.) Županov sprejem odličnjak Ob koncu šolskega leta je župan občine ki s°s pravil sprejem za 12 učencev tišinske osnovne izkazali z odličnim uspehom in izjemnimi rezu raZrednik interesnih področjih. Sprejema so se udeležili tudi njihovl mentorji in ravnateljica. osnovH Knjižne nagrade za odličen uspeh v vseh osmih raZjaneZGiiH^ šole so prejeli trije učenci. To so: Matej Šadl s Krajne, pfije s Petanjec in Monika Šek iz Tropovec. Sledila je P°®°g0]CeV-nim pogovorom o prihodnjih načrtih mladih osnovnosc j j Vrtijo se v začaranem Takšen občutek se nehote vsiljuje po drugi obravnavi odloka o ureditvenem načrtu za zbiralnico živalskih odpadkov v Bratoncih, ki je dobila svoj epilog na seji občinskega sveta v Beltincih vetniki so se odločili, da zaradi neizpolnjevanja njihovih zahtev, sprejetih že 2. februarja letos, zaenkrat izrazijo svoj odločni »ne« za to »smrdečo« gradnjo. Manjkalo tudi ni očitkov na račun soboške gospode, ki se po njihovem želi znebiti poginulih živali. Hudujejo se na Veterinarski zavod RS, ki naj ne bi upošteval njihovih pripomb. Pri tem se opirajo na besede direktorja omenjenega zavoda dr. Cveta Bunca, ki jim je pred meseci zatrdil, da je v državnem proračunu kmetijsko ministrstvo že tretjič rezerviralo sto milijonov tolarjev za zbiralnico kadavrov v Bratoncih, ki menda ne razgrajuje okolja. Na tokratni seji sveta v Beltincih je dr. Bunc povedal, da so zahteve svetnikov po gradnji čistilne naprave pri objektu in selitvi izpostave uprave zavoda iz Murske Sobote v Bratonce, nestvarne. Svetniki terjajo čimprejšnji dogovor o ekološki renti in odškodnini zaradi razvrednotenja bližnjih parcel. Zbiralnico, ki bi bila od farme Nemščak oddaljena približno kilometer, je projektirala Družba za načrtovanje in inženiring ZEU iz Murske Sobote, katere predstavnica Jana Kovač se je spričo številnih očitkov svetnikov znašla v nezavidljivem položaju. Po njenih zagotovilih so upoštevali številne pripombe iz javnih razprav. V 15. člen odloka je vnesena dopolnitev glede projektne dokumentacije. V njej je dan poudarek preprečevanju onesnaženosti zraka, zbiranju odpadne vode in transporta do čistilne naprave ter možnosti povzročitve onesnaženosti okolja s skladiščenimi pomožnimi kemikalijami. Do pridobitve gradbenega dovoljenja pa mora biti sklenjen sporazum oziroma odlok o ekološki renti, za katerega sta odgovorna investitor in Občina Beltinci. V predvideni zbiralnici bi letno zbrali 1.450 ton živalskih odpadkov. Le-te bi na deponijo v zaprtih tovornjakih odvažalo pooblaščeno podjetje Sauberma- Občina Beltinci krogu cher-Komunalainbd J leriji predelali- ,e[jej/ slišali, je nizka cena za vrov in ne ze d Puconci, kjer J - munalnihodpa .^'1 Behins^^ uskladitev P°datLbo< vode. Kljub v^^ zen odbor lotil zap ete«-J, hodnje seje ponudi tit J takrat pa terja‘iP°^ da se ne bi m zakoPa’ e| dilem o sežiga^’ trU in razgrajevanju ( Uspeli z geotermalnim projek^J, ■■ Tak° etošnjega marca se je Občina Beltinci prijavila na javni razpis dokumentne'L ,j s pfd Ministrstva za gospodarske dejavnosti za pridobivanje nepovratnih sredstev na področju energetike za obnovljive vire energije. Zdaj z zadovoljstvom ugotavljajo, da so jim odobrili 1,5 milijona tolarjev nepovratnih sredstev. Pri tem mora v sorazmernem deležu (50 odstotkov), torej prav tako 1,5 milijona SIT, zagotoviti lastna sredstva tudi beltin- ska občina. Zato je sprejet predlog, po katerem bi že pred potrditvijo občinskega proračuna začeli z deli pri raziskavi vrtine F1 - 14 v katastrski občini Beltinci. Ta naj bi zajemala predhodne meritve in izdelavo tehnične OŠ Ivana Cankarja Ljutomer ustanovila šolski sklad Za boljše delo Veliko predlogov in želja opremo (kitara), fotoaparat, računalnik z vso opremo za podružnično šolo na Cvenu in še kaj, če bodo zbrali dovolj sred- štev. ajbrž ni presenetljivo, če si tako velika šola, kot je osnovna šola Ivana Cankarja v Ljutomeru, zastavi tudi ambiciozne načrte za čim kakovostnejše delo,« pravi ravnateljica Darja Kosič Auer. Ta njena ugotovitev se nanaša na šolski sklad, ki so ga ustanovili z namenom, da bi zbrali dodatna sredstva, ki bi jih namenili za nakup opreme in učnih pripomočkov, s čimer bi omogočili boljše razmere za vz-gojno-izobraževalno delo učencev. V ta namen so tudi povprašali učence za njihove predloge. Le-ti so podali veliko želja in potreb, po premisleku pa seje upravni odbor sklada (predsednik je učitelj Vlado Potočnik) odločil, da bodo kupili nov računalnik za računalniško učilnico, glasbeno ozvočenje za šolski radio, avdivizualna sredstva za pouk tujih jezikov, opremo za športno vzgojo (badminton), glasbeno ski občim izkoriščanja S jnistrSt J spodarske deja j področje ene g -javilo ve vire enefgJ 0H' ponudnikov- isija J J Strokovna^ gotojr vedenem P0® kov vsa merila 1Zf ancid^Z. ma del J ^ejeH upoštevala o^, položljivihsr J. G.l ____________________ .sreje,oS>V upan občine Rogašovci Janko Sveti Jurij, ki so dosegli odličen uspeh, ----te na raznih tekmovanjih. Ti pa so. ^ontala’ tjji31 cko, Marina Ficko, Mojca Gomboc, Danm Va*e .p'1 Zoran Špari, Martina Ficko, Gabriela < -hZrZ z Dejan Šinko in Tanja Vajs. Župan jim je čestital, povprašal o tud’ s« g izročil darila. Po sprejemu, ki sta se ga 11 Ku sander Mencigar in pomočnica ravnate J^^^rafir3 1 nika Marta Fujs in Štefan Rožman, so se nekaj časa družili ob pici, pijači in sladici- 8- julij 1999 LOKALNA SCENA Lendavski vodovod Lendava, Berden in Seja ljutomerskega občinskega sveta Piramida pod nadzorom Pred petimi leti uvedli elektronski nadzor nad črpališči v $aberju in Lakošu in tremi vodnimi zbiralniki - Računalniški ^J^^dovodnega omrežja med prvimi v Sloveniji B alinala Lendava, katere direktor je mag. Štefan Šbmen, upra-। J11**1 v°dovodno omrežje, ki oskrbuje s pitno vodno območje ^ne. Pred petimi leti so uvedli elektronski nadzor * V nadvse izpo* •-vuum omrežjem, ki so ga sproti izp°nVaooslenih in skrajšali programom so tudi zmanjšali število zaposlen t4s od zaznavanja okvare do odprave, hno vodo črpajo iz dveh vo-njakov, starejše črpališče je v ,Wu,novejše pa od 1989. leta V Verju. Zmogljivost večjega 4 iškega črpališča je 60 litrov ^^sekundo, vLakošu pa je Wjivost polovična. Povpreč-4Poraba je 25 do 30 litrov na ' *, ko pa je sušno obdob-'St Poraba poveča na 50 do JtTovna sekundo-- Eenda- 4 občina ima količinsko do-J^e, vodovodno omrežje, liVa Uprav^a Komunala oskrbuje 85 % po-v^tedi ali 10 tisoč prebi-Novost nadzoruje Za-tetavstveno varstvo iz Jp ^bote in zaenkrat so , analiz neoporečni. Urinskega vodnega siste-ti^n^rbujejo s pitno vodo "Ukoš, Gaberje, Kapca, Kot in Hotiza. Mejijo na občine Črenšovci in Dobrovnik in v preteklosti je bila želja, da bi se murskosoboški in lendavski vodovod povezala, vendar do uresničitve ni prišlo oziroma so prej nastale nove občine. Lendavski vodovod sega do Žitkovec, soboški pa do Bogojine. Ker v zadnjih letih ni bilo kakšnih večjih težav, se nihče ni prav posebej trudil, da bi uresničil prvotne načrte. Jih bodo k povezovanju v večje sisteme prisilili novi predpisi? Lendavski vodovod z vodovarstvenimi pasovi nima nobenih težav, saj je nov vodnjak grajen po vseh predpisih in ima že tri zaščitna območja, poleg tega pa ga obdaja gozd. Drugače pa bo z vaškimi vodovodnimi zajetji - tam pa imajo težave s kakovostjo vode in zaščito vod- ca nih zajetij. Priključitev teh petih vasi na skupno vodovodno omrežje bi stala po ocenah iz narejenega elaborata 120 mio tolarjev. Od 1. junija pogodbeno sodelujejo z diplomirano inženirko kemije - vodjo laboratorija iz Leka, sicer pa deluje pri vzdr- ževanju in delovanju vodovoda le šest ljudi, poleg vodje in pomočnika še trije dežurni. Ko so pred tremi leti gradili plinovodno omrežje, so zamenjali tudi dotrajane glavne vodovodne cevi. Hkrati so izdelovali tudi nov kataster omrežja in ga vnašali v računalnik, tako da je lendavski vodovodni sistem prav gotovo eden najsodobnejših v Sloveniji. BERNARDA B. PEČEK ■ £54= Borut Kuprivec, pomočnik vodje PE Vodovod v okviru Komunale Lendava, lahko nadzoruje ves vodovodni sistem iz pisarne v Lendavi. emanje ki Lemu le je potrebno jemati kredit lil^lanCjJ1 Se? finskega sveta so potrdili sporazum o delitveni ikj ^ril, občine Gornja Radgona. Župan je pri tem pou-^hgaii^V ohina lahko še posebno zadovoljna pri dogovoru (e|tlkse komunalnih odpadkov v Hrastju - Moti. Stroški sa-^Peval n*ni,’e® razdelili na štiri dele, poleg treh občin bo svoj tezdei^ Radenska> Pr' čemer se bo 44,2 odstotka stroškov ^logu' ° Občino Radenci in Radensko. Spregovorili so bya Sk'epa za najem dolgoročnega kredita. Skupina svet-^®vala -V finskem svetu aktivna že v prejšnjem mandatu, pa ^>Pa o Ce,nU to Potrebno. ChaRad J ■ — "•"žeSe še n600’ je dala so' n erazde|jeno pre-"'nePre£jčtreh kr>terijih-^nm, po številu prebivalcev ter na podlagi drugih kriterijev, recimo dolžina cest. Jože Toplak je^vprašal po sanaciji odlagališča in kakšne garan- cije imajo. Herbert Šefer je pojasnil, da naj bi se začela takoj, izvajala pa se bo kakšnih šest let. Matej Ivanuša se ni mogel otresti občutka, da se vse, kar je pozitivno, deli po kriteriju števila prebivalcev, negativno pa po konkretnih ključih. Med drugim je omenil premoženje Komunalnega podjetja, ki naj bi izkazovalo določeno premoženje, občina pa se je vsemu odrekla. Župan je odgovoril, da so se zavestno odpovedali ustanovi- ^bol sožitja na tromeji so evharistični križ, na katerega je pritrjena | [3 7 ' H . t ] T*0 nedeljo so evharistični križ, na katerega Je atemom 4.7, 1999, blagoslovili, a prireditev m bila »S« - ^sktga/n - '• a pnr^ ni a, ?Cate’ tei«več in predvsem srečanje krajanov J i' »S«. M i« i« St ■ je v ? kat v štirih jezikih, med drugim tudi v latinščini. žu- Se nr^tje ]'^a ^čansko J dl na tromeji C^itaristična so se iik%V°sti ipPolitičnih POd- VlH ?teVSU mnenja’ da en'te Poruši-železno za- B da grc res za evharistično slavje, bolje rečeno blagoslovitev, pričajo tudi predstavniki drugih veroizpovedi, ki so se udeležili te slovesnosti; poleg rimskokatoliških duhovnikov so bili navzoči tudi predstavnik binkoštne cerkve g. Danijel Grabar, monsenior evang. cerkve Evgen Balažič in drugi. Na koncu naj samo še dodamo: krajani te veroizpovedi naše najsevernejše občine so spet dokazali, da sta le strpnost in sožitje prava pot v prihodnost, križ pa naj ostane kot večen simbol njihovega humanega hotenja. Besedilo in posnetek: MV ■ Trdkovski križ čaka sicer še nekaj lepotnih popravkov (klopi, ličen vodomet), a s svojo mogočnostjo in prepričljivostjo ne kipi le proti nebu, temveč predvsem k vsem trem prijateljskim sosednjim deželam. teljstvu Komunalnega podjetja, saj niso vedeli, da ga bodo ukinili. Predvidevali so namreč, da če bi šlo to podjetje v stečaj, bi občina sodelovala pri delitvi izgube. Jože Toplak je poudaril, da se občina s tem, da da soglasje k delitveni bilanci, odpoveduje sredstvom, ki bi jih morala dobiti, ter omenil, da občina po drugi strani najema kredite. Vprašal je še, ali bo občina za vsak projekt najela kredite. Župan je odgovoril, da najem kreditov nima nobene zveze z delitveno bilanco. Naj pri tem samo spomnimo, da seje občina odločila za najem kreditov tudi zato, ker mora poravnati še nekatere obveznosti iz pogodb, ki so bile podpisane v prejšnjem mandatu. Svetniki so imeli tudi pomisleke glede poslovnih prostorov na Trgu svobode 12 v Gornji Radgoni. Njihovo vrednost so ocenili na 11 milijonov tolarjev, kolikor naj bi bilo po mnenju Jožeta Flegarja vredno samo zemljišče. Na dnevnem redu so imeli tudi točko o sklepanju za najem dolgoročnega kredita, ki je vzburil svetniške duhove. Županje pojasnil, da je potrebno ta sklep sprejeti samo zaradi Ministrstva ^a finance. Takrat so se strinjali s 40 milijoni, ministrstvo pa jim je po novem odobrilo 50 milijonov tolarjev. Od tega bodo 18 milijonov namenili za napeljavo plinskega omrežja na OŠ Radenci, 32 pa za energetsko sanacijo OŠ Kapela. Pri slednji bo stala celotna sanacija 120 milijonov tolarjev. Govorili so tudi o prodaji zadružnega doma na Kapeli. Sprejeli so tudi sklep, da se kupnina nameni k proračunu za sanacijo OŠ na Kapeli. A. NANA RITUPER RODEŽi Statut turističnega območja za Ljutomer? Sprejeli statut občine Ljutomer - Premoženjska delitvena bilanca - Odlok o proračunu za leto 1999 - Komu priznanja in komu denarne nagrade - Pospeševanje turizma v občini Ljutomer - Samoplačniška zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Ljutomer? ponedeljek so obravnavali na sedmi seji ljutomerskega občinskega sveta predlog statuta občine, ker je bil g. Štrakl mnenja, da statut občinskemu svetu še ni dovolj znan, poleg tega pa je treba sklicati krajevne skupnosti. Župan je ta predlog zavrnil, češ da so imele krajevne skupnosti dovolj časa in da se nihče ni vključil. G. Štrakl pa je še naprej vztrajal, da zdaj statuta še ne morajo sprejeti, saj so bili predlogi krajevnih skupnosti v večini zavrnjeni. No, statut so vendarle sprejeli. V naslednji točki so sprejeli sporazum o premoženjski delitveni bilanci in nato še odlok o proračunu za leto 1999 z bilanco prihodkov in odhodkov ter računom financiranja. Vsi prihodki proračuna za leto 1999 znašajo 1.076.366.200,00 SIT, vendar naj bi proračun bilančno izkazoval primanjkljaj, ki se pokriva s stanjem neporabljenih sredstev na računu iz preteklega leta. Nekoliko daljša razprava je bila pri 11. točki, kjer so obravnavali predlog odloka o ustanovitvi lokalne turistične organizacije (LTO). V ta namen je prišel na razpravo tudi g. Vesenjak, državni sekretar za turizem iž ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, da bi zadevo iz strokovno - pravnega vidika podrobno pojasnil. Poudaril je, da bi dobila občina Ljutomer status turističnega območja, če je imela v lanskem letu 40.000 prenočitev. Če tega ni dosegla, mora občina nameniti sredstva v vrednosti 40.000 prenočitev za pospeševanje turizma na svojem območju. Drugi pogoj za pridobitev statusa je ustanovitev LTO. Tukaj pa seje začelo polemično razpravljanje, ali naj le-ta deluje kot gospodarsko interesno združenje (GIZ) ali kot zavod. Ker z ugotavljanjem slabosti ene in druge oblike niso nikamor prišli, so se odločili, da ta odlok umaknejo. Do septembra bodo pripravili obe ter se na podlagi tega odločili, pustili pa so tudi vse odprte možnosti za sodelovanje z drugimi občinami. S trinajsto točko so sprejeli predloge za podelitve priznanj Občine Ljutomer za leto 1999, vendar se svetniki niso strinjali s podelitvijo denarne nagrade institucijam. Mnenju g. Mlinariča in g. Štrakla so se pridružili tudi drugi, in sicer da institucije prejmejo plaketo z listino, posamezniki pa denarno nagrado. Priznanja dobijo: Osnovna šola Mala Nedelja, Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer, kolektiv družbe Murales Ljutomer. Denarne nagrade v višini ene povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto pa prejmejo: direktor družbe Murales iz Ljutomera inž. Stanko Škalič ter Ivan Vrhar iz Ljutomera. Seje se je udeležil tudi dr. Kolarič, ki je svetnike poskušal prepričati, kako potrebna je samoplačniška zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Ljutomer. Delo bi potekalo zunaj rednega delovnega časa, opravljali pa bi nadstandardne storitve. G. Mlinarič je bil pri tem nekoliko skeptičen glede nelojalne konkurence zasebnim zobozdravnikom, vendar so se svetniki odločili, da bodo dali predlog v podpis tudi drugim občinam. Pri zadnji točki so med drugim govorili tudi o delovanju lokalne TV in ustanovitvi lokalnega časopisa. Lokalna TV je očitno zelo vroča tema, saj se je o njenem delovanju razvila burna razprava in svetniki so se odločili za posebno točko na naslednji seji, saj je že skrajni čas, da se rešijo vsa nesoglasja okrog lastništva TV in predvajanja programa. DARJA TIBAOT ■ Murska Sobota Številna imenovanja lani Mestnega sveta Mestne občine so izglasovali imenovanje stalnih delovnih teles mestnega sveta in organov, katerih ustanovitev in naloge določajo posebni zakoni. Tako so imenovali osem stalnih delovnih teles mestnega sveta; vsa imajo po sedem članov. Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem bo vodil Josip Kelemen iz Murske Sobote, odbor za družbene dejavnosti Alojz Smodiš iz Bakovec, odbor za proračun in finance Slavko Domjan iz Kroga, odbor za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo pa Drago Šiftar iz Murske Sobote. Poleg tega bo pod predsedstvom Nadje Ivanc - Miloševič deloval odbor za informiranje, promocijo in mednarodno sodelovanje, na čelu komisije za statutarna in pravna vprašanja bo Franc Meolic iz Kroga, komisijo za nagrade in priznanja bo vodila Cvetka Čahuk - Mandič iz Murske Sobote, komisijo za romska vprašanja pa Darko Rudaš iz Černelavec. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kiji predseduje Janez Stoti, bo 5-člansko komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo vodil Vili Žižek. Novoimenovani svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo imel poslej devet članov. Vanj so vključeni predstavniki policije, Cestnega podjetja Murska Sobota, javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, organizacij s področja urbanističnega načrtovanja in projektiranja, podjetja Komunala, zavarovalništva, Zveze šoferjev in avtomehanikov, avto-moto društev in avto šol ter mestne občine. Hkrati je bil Tibor Cigut imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Stanovanjskega sklada za dobo šestih mesecev. Mestni svetniki pa so dali tudi pozitivno mnenje k imenovanju Janka Rožmana za ravnatelja Osnovne šole Bakovci. MILAN JERŠE ■ 6 FINANCE / GOSPODARSTVO __________________________s. julij 1999, Borza Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 29.6 do 06.07.1999 Deset let ROTA in četrt stoletja Kovinoplastike Pavlinjek Pomembna je zgolj prihodnost VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 29. 6. 99 6. 7. 99 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 12.889,90 12.986,25 0,75 Dolenjska banka - imenske 19.210,00 19.010,00 -1,04 Droga Portorož 32.997,20 33.060,20 0,19 Emona Obala Koper 2.150,00 2.150,00 0,00 Eto! Celje 20.651,64 20.880,00 1,11 Interevropa Koper 2.229,87 2.291,30 2,75 Istrabenz Koper 2.933,98 2.913,20 -0,71 Kolinska Ljubljana 1.863,21 1.915,54 2,81 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 25.348,16 25.938,78 2,33 Lek, razred A 32.544,80 34.269,80 5,30 Luka Koper 3.054,78 3.020,00 -1,14 Merkator, poslovni center 9.195,60 9.141,50 -0,59 Petrol Ljubljana 25.130,55 24.893,58 -0,94 Probanka Maribor 27.400,00 27.400,00 0,00 Radenska 2.132,30 2.154,20 1,03 SKB-banka 2.400,00 2.400,00 0,00 Zdravilišče Moravske Toplice 1.395,80 1.400,00 0,30 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 702,36 707,00 0,66 obveznice na trgu A BTC hipotekama obveznica 113,50 113,70 0,18 Republika Slovenija, 2. izdaja 103,00 103,00 0,00 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 13.000,00 13.800,00 6,15 Color Medvode 4.988,21 4.996,00 0,16 Fructal Ajdovščina 2.225,65 2.235,00 0,42 Gorenje Velenje 1.859,60 1.901,50 2,25 Helios Domžale 30.000,00 30.406,21 1,35 Kema Puconci 3.122,00 3.122,00 0,00 Tovarna siadkoija Ormož 5.900,00 3.201,00 -45,75 Veletrgovina Potrošnik 1.800,00 1.801,00 0,06 kratkoročni papirji del nakupnega bona NB11 (v sit) 6.185,00 5.980,00 -3,31 del nakupnega bona NB12 (vsit) 6.010,00 6.000,00 -g. 17 investicijske družbe Infond zlat PID 359,20 350,00 -2,56 Triglav steber 1 648,30 664,32 2,47 Nacionalno finančna družba 1 531,00 540,54 1,80 ’ PID Kmečka družba 301,00 311,00 3,32 PID Zvon 1 446,00 445,60 -0,09 Atena tri PID 360,00 368,25 2,29 Pomurska investicijska družba 1 567,00 572,89 1,04 Pomurska investicijska družba 2 213,40 247,80 16,12 Slovenski borzni indeks SBI 1.697,90 1.717,83 1,17 Borzni indeks obveznic BIO 106,84 106,77 -0,07 Indeks delnic PID-ov PIX 987,45 1008,15 2,10 Pavlinjekovi proslavili pomembne obletnice in pred koncem ta je poudaril, kako P0®e® je. odprli »»I*** naloga občin® tisočletja vendarle prestopili prag med obrtništvom in podjetništvom je prioritetna petek, 2. julija 199, je starejši od Pavlinjekovih sinov pripravil za novo poslovno halo v Gorički ulici v Černelavcih slovesnost za svoje zaposlene in povabljene goste. Seveda se je tokratna proslava v marsičem razlikovala od tiste izpred nekaj desetletij, ko so bili še obrtniška družina. Razlikovala se je v tem, da je ob Štefanu Pavlinjeku, ki je tudi predsednik Območne obrtne zbornice M. Sobota, praznovala vsa družina. Poleg vseh zaposlenih so bili navzoči tudi gostje iz stanovskih organizacij iz Ljubljane, predstavniki občine, poslovni partnerji iz Italije in Avstrije. Slovesnost so kulturno obarvale mlade ple- salke z 2. OŠ v Murski Soboti in Podjetje ROTO je izbralo ta datum za praznovanje mnogih pridobitev in obletnic, izbrali so troje: novo proizvodno halo in ureditev okolice poslovnih prostorov, desetletnico ustanovitve podjetja ROTO in 25-letnico začetka proizvodnje plastičnih izdelkov v Kovinoplastiki Pa-vlinjek. Direktor podjetja in naslednik Pavlinjeka starejšega, ki je začel z obrtno dejavnostjo pred 50 leti, Štefan Pavlinjek, je v svojem uvodu poudaril, da so v preteklosti dosegli mnogo, toda pomembna je prihodnost. Iz obrtne delavnice so se v minulih 25 letih razvili v eno najuspešnejših srednjih podjetij s 55 zaposlenimi. 30 % proizvodnje predstavlja t. i. zeleni in cvetlični program, 26 % izdelovanje embalaže za nadobudni Tango Quartet. skuto in sladolede, 18 % izdelovanje rezervoarjev za škropilnice, 17 % rotoindustrijski izdelki in 9 % vakuumirani izdelki in poliester. So člani združenja ARM, večina strojev je računalniško vodenih in s tehnologijo CAM/CAM. Poleg certifikata ISO 9001 je pomembna tudi nagrada Gospodarske zbornice Slovenije Štefanu Pavlinjeku za izjemne gospodarske dosežke. S škropilnicami dosegajo 20 % tržni delež v Evropi. Miha Grah je Štefana Pavlinjeka pohvalil tudi kot dobrega sodelavca stanovske organizacije, saj je predsednik Območne obrtne zbornice, član Upravnega odbora OZ Slovenija: »Tu je obrtniška tradicija, oče je začel pred 50 leti, Štefan pred 25 leti, sledijo pa tudi vsem trendom inovacij in napredka.« Valter Drozg, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je v svojem nagovoru poudaril, kako pomembno je, da se odpirajo nove proizvodne hale, kajti med 50 tisoč majhnimi podjetji, ko- JO pilul nem« — -prav pridobivati ugodna fin .....................——uStanovit,e Pavlinjekovi so proslavili 10-letnic° p|S’ podjetja ROTO in 25-letnico proiz^ stičnih izdelkov v Kovinoplastiki $ >dbujanJeJ, likor jih je Sloveniji, se le malo ukvarja s proizvodnjo, ki edina ustvarja novo vrednost. Tudi Rudi Horvat kot predstavnik Mestne občine M. Sobo- na sredstva za spo' voja majhnih in sre idnjih P( Program usposabljanja za trženje v turizmu ie* berna®*8^ FOTO: NATAŠ* J* Začasna ustavitev trgovanja z delnicami pooblaščenih investicijskih družb a osnovi Zakona o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Ur. list RS št. 50-2368/1999) je sprejela uprava Ljubljanske borze dne 6. 7. 1999 zaradi začetka postopka delitve delnic PID-ov v torek, 13. 7. 1999, sklep o začasni ustavitvi trgovanja z delnicami vseh PID-ov. Zadnji dan trgovanja z delnicami PID-ov pred začasno ustavitvijo bo tako četrtek, 8. 7. 1999. Trgovanje z omenjenimi delnicami se bo ponovno pričelo po opravljenem postopku delitve delnic in ponovni sprostitvi prenosov delnic v KDD, ki sta odvisni od hitrosti izvršitve postopka v omenjeni instituciji. To obvestilo Ljubljanske borze citiram predvsem zaradi tega, da ne bi bilo panike, ker se nekaj časa s temi delnicami ne bo trgovalo. Premoženje oz. vrednost se zaradi tega ne bo bistveno spremenila, povečalo se bo le število lotov (x 10) pri polnih pidih (TG1S, PM1S ...), pri t. i. praznih PID-ih pa se boste lahko odločili, ali delnice pidov zamenjate za bone PPS ali jih pustite kot delnice skladov. Na tujih borzah je v teh dneh v ospredju porast obrestnih mer Ameriške centralna banke, vendar so obresti porasle le za 0,25-odstotne točke na 5 %, hkrati pa je centralna banka napovedala nevtralno denarno politiko. Ta novica o minimalni rasti obresti je optimistično vplivala na svetovne borzne indekse, tako se Dow . trenutno giblje nad 11.000 točkami, podobno Nikkei nad 18.000, indeks FT-SE je zato vreden 6.620 in Dax pa 5.612 točk (v torek 6. 7.). Rahel optimizem doživljamo v tem tednu tudi pri nas, SBI je izgubljal le v četrtek) 1.691), nakar je pridobil 26 točk, v primerjavi s prejšnjim torkom je višji za 20 točk (+1.17 %). Največjb pozitivno vlogo pri tem je imela delnica Leka, ki se je v teh dneh podražila za 5,3 % na 34.270 tolarjev. < Rast je beležila kljub relativno nizkemu prometu v rednem trgovanju. Najbolj živahen trgo-valni dan je bil ta torek, kjer je bilo na prostem trgu sklenjenih več kot 2.000 poslov, največ prometa pa je bilo v petek zaradi večjih svežnjev. Najpogosteje so bili večji svežnji prijavljeni z delnicami Petrola (bližina skupščine), Merkatorja, Cetisa in z delnico Grosista Gorica. Na trgu A so se poleg Leka podražile še delnice Krke, Kolinske in Interevrope. V skladu z Zakonom o dematerializaciji vrednostnih papirjev Ljubljanska borza dnevno sprejema v segmente trgovanja nove vrednostne papirje. Tako je od srede naprej tečajnica Ljubljanske borze daljša za tri nove družbe, in sicer za delnice družb: Špecerija, veletrgovina Bled, d. d. (SPB), Hidrotehnik, vodnogospodarsko podjetje Ljubljana, d. d. (VHL), in Toplice Dobrna, termalno zdravilišče, d. d. (ZDD). Z navedenimi delnicami bo prek BIS-a prvič mogoče sklepati posle v ponedeljek, 5. julija. V ponedeljek so bile v segment pooblaščenih investicijskih družb sprejete še delnice PID-a Trdnjava 1 (TR1S), ki ga upravlja Pulsar DZU. Prvi dan trgovanja z navedenimi delnicami se je končal pri 230 tolarjih. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR! Tokrat za delo na tujih trgii Izredno uspešen in koristen program javnih del v turizmu, kjer sodelujejo zavod za zaposlovanje, Pomurska turistična zveza in občine četrtek, 1. julija 1999, so v Diani v Murski Soboti pripravili predstavitev programov trženja v turizmu, ki so jih pripravili udeleženci usposabljanja za trženje v turizmu, ki poteka že od marca 1998 prek javnih del in v sodelovanju Zavoda za zaposlovanje OE Murska Sobota, Pomurske turistične zveze, Podjetja BSC iz Kranja in občin. Njihovi izdelki, programi, katalogi, koledarji in predstavitve turističnih zanimivosti, predstavljajo doslej neznane občine v novi turistično zanimivi podobi. Prav bi bilo, da bi to vrednoto odkrili tudi odgovorni v občinah in pokrajinah. Kakšno ceno bi morale plačati občine, če bi hotele dobiti takšno gradivo prek podjetij in a-gencij, ki se ukvarjajo s pripravo Seja vlade programov? Verjetno bi kar močno obremenili občinski proračun; v tem primeru, ko so jim podatke, ki jih bodo lahko uporabili kot osnovo za izdelavo razvojnih stretegij, zbrali domači ljudje v okviru turističnega programa javnih del, jih je to stalo bore malo (več, kot jih je stal en delavec, porabijo vsak mesec za kavo in pijačo). Udeleženci so ob tej priložnosti prejeli posebno potrdilo, da so končali dve fazi usposa- bljanja. Povprečno je sodelovalo 21 udeležencev. Program javnih del poteka prek Zavoda R Slovenije za zaposlovanje, glavni izvajalec na nacionalni ravni je podjetje BSC Kranj, območni organizator pa Pomurska turistična zveza. Za sodelovanje so se odločile občine: Beltinci, Cankova, G. Radgona, Grad, Kobilje, Kuzma, M. Toplice, M. Sobota, Puconci, Rogašovci, Šalo-vci, Turnišče in Tišina ter TD Korovci, TD Sv. Jurij in Prleška razvojna agencija Ljutomer. V dveh fazah usposabljanja so pridobili udeleženci programa prek predavanj, delavnic in konkrete-nega dela v občinah veliko informacij, strnjenega znanja pa tudi izkušenj; izdelali so več koristnih projektov za potrebe turizma v svojih občinah. o turizmu in Pn‘° ' a so udeleženci risten kader za de o ■ J turističnih orga"^^ mo, dajetaPr°gr ralvoj^' risten za udeležen A Je P - pričan Štefan ženci so po ! dih opravilipoP®ptUfiS^ podpornega oko ifl ponudbo v svoj* ljučeni v turistic"« sistem Slove»'J^ turistični delav ppriredit^ed. dnevne koled aJ jji 81 magajo pri org® ^vo^ui. bi prireditev P hoalog jo delujejo čeli s® s je- Sedajbodo zac j. bo * fazo-usposabb zaXJb„s ležence uspos zaja‘ 1? tečajem za ti $ ?tc BERNARD Dodatna sredstva za subvencije v kmetijstvu a predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vlada sprejela zakon za izvajanje interventnih ukrepov v kmetijstvu v letu 1999, s katerim bodo v proračunu omenjenega ministrstva zagotovljena dodatna sredstva za subvencije na področju prašičereje, mleka, žit in hmelja v višini do 3,95 milijarde tolarjev. Tako bo omogočena iz^-dba ukrepov, ki bodo zagotovili vzpostavitev oz. ohranjanje primernih ekonomskih razmer v teh kmetijskih panogah. Do sredstev bodo prišli iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ki jih bodo zavezanci v skladu z zakonom o kmetijstvu vplačali v proračun v letošnjem letu. Denar bo namenjen deloma za pokrivanje že nastalih obveznosti (prašiči, hmelj), pretežni.del pa za financiranje ukrepov, ki bodo'Uvedeni in ki se bodo izvajali v drugi polovici letošnjega leta. ■ tudst|C ■ Usposabljanje za trženje v turizmu je Pomurju prineslo vrsto zanimivih in kofis > 8. julij 1999 GOSPODARSTVO ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov MIP Nova Gorica in Nafta Lendava Perutnina Ptuj nosilca kakovosti 1999 ocenjevanje se ponaša s številni rekordi B^ru priprav na 37. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo letos med 21. in 29. avgustom, so med 15. in 19. junijem so jju strokovne komisije ocenjevale kakovost mesa in mesnih w '^a tokratnem jubilejnem 20. ocenjevanju je sodelovalo 33 w i vzorcL na letošnjem ocenjevanju so prvič sodelovali ribji । so tri komisije in prvič so razglasili kar dva nosilca j^Mahdr. Božidarja Žlen-»sečnika vseh treh komi-J zanimanje proizvajalcev za na ocenjevanju po-potrjuje pomembnost tega ocenjevanja in njegov vpliv na prodajo nagrajenih izdelkov. Izboljšuje se tudi kakovost izdelkov, saj je bilo letos nagrajenih že 60 odstotkov vseh ocenjenih izdel- kov, od 33 podjetij, ki so sodelovala na ocenjevanju, pa le dve nista prejeli nobenega priznanja. Izločenih izdelkov je bilo le 5 odstotkov, pa tudi vsi ti niso bili izločeni le zaradi slabe kakovosti, pač pa zaradi tehničnih in drugih pomanjkljivosti. Na ocenjevanju je sodeloval dobršen del slovenske proizvodnje mesa in mesnin, zato daje dokaj realno sliko na tem področ- ke v Murski Soboti novih poslovnih prostorih Povo . nota Krekove banke v Murski Soboti je bogatejša za ^škoVe .^^itev. V začetku tedna so namreč v križišču Slom-" ^Sorčičeve ulice predali namenu nove poslovne pro-J; banka preselila iz dosedanjih prostorov v Ulici arhi- je soboška P°' '»bove banke pr i-kvadrat™h metrov X^wtorov,sčimer so 'z»jšali pogoji po-’st»kam pa je odslej Popolna diskret-^PM^u'bančnih poslov. °ve slovesnosti ob Hu' »'h prostorov so se ^^tentov banke ude- 8°stje in člani uprave Krekove banke, prostore sta predala namenu Marinka Glavač, direktorica poslovne enote, in župan mestne občine Anton Slavic, blagoslovil pa jih je župnik Martin Horvat. Z novimi prostori so dobili tudi bankomat BA-mreže, poslovna enota pa posluje za stranke do 8.30 do 12.00 in od 13.00 do 16.00. Fotografija: JURE ZAU-NEKER ju živilske industrije, ki zaradi prizadevanja za doseganje čim višjega tržnega deleža ne stagnira. ' Na ocenjevanju se je še povečal delež standardnih izdelkov, ki jih je bilo kar 78 odstotkov, zavidanja vreden 11,7-odstotni delež pa predstavljajo tudi novi izdelki. Na ocenjevanju se že vrsto let varne mesnine, vendar po mnenju ocenjevalne komisije še vedno v preskromnem obsegu. Za standardne izdelke je bilo letos podeljenih 17 zlatih, 90 srebrnih in 247 bronastih medalj, novi izdelki so prejeli 1 zlato, 21 srebrnih in 34 bronastih medalj, vame mesnine so bile nagrajene z 1 zlato, 6 srebrnimi in 8 bronastimi medaljami, med svežim mesom so za tržno ponudbo podelili 2 zlati medalji in 18 priznanj, v posebni konkurenci hrenovk iz perutninskega in drugih vrst mesa pa so 3 vzorci osvojili zlate, 11 srebrne in 4 bronaste medalje, mesne hrenovke 2 srebrni in 11 bronastih medalj. Najuspešnejša na ocenjevanju sta bila s po 87 točkami MIP Nova Gorica in Perutnina Ptuj, ki sta postala tudi nosilca kakovosti za leto 1999, za njima pa so se uvrstili Kras Sežana. Mesarija Arvaj in Emonina Mesna industrija Zalog. S posebnim priznanjem za najboljšo hrenovko iz perutninskega mesa je bila nagrajena PP piščančja hrenovka s sirom Perutnine Ptuj, za najboljšo mesno hrenovko pa je bila razglašena Mipova hrenovka 'v naravnem ovitku. Priznanje za inovatorstvo 1999 je prejela skupina tehnologov podjetja Kras Sežana, priznanje za varne mesnine 1999 pa skupina tehnologov podjetja Jata. LUDVIK KOVAČ ■ Vladni sklepi o Nafti, obdelani po prekmursko o tistem, ko je vlada sprejela izhodišča za finančno in ekološko sanacijo Nafte Lendava in izoblikovala pet sklepov (ustanovitev medresorske komisije, ki bo pripravila podlage za prevzem lastništva v Nafti, sprememba druž-beniške pogodbe, iskanje partnerja v tujini, sprememba »kratkoročne« pogodbe o zagotavljanju pogojev poslovanja Nafte zs obdobje dveh let), je državni sekretar za energetiko dr. Robert Golob zatrdil, da vlada namerava bika zgrabiti za roge. Vehementno rečeno - tako zveni nam, ki zadevo že dlje časa gnetemo in ki prišpičujemo, da se z bikom ni dobro bosti. Načeloma so odločitev vlade v upravi Nafte, lokalni politični ter gospodarski srenji pozdravili, na Razvojnem forumu Pomurja pa so nekateri pokazali svojo barvo.' Feri Horvat - s srago skeptičnosti: »Vladaje po dolgem času naredila odločnejši korak, ki daje upanje za presekanje gordijskega vozla. Bojim pa se, ali ni morda dveletni rok negotovosti predolg. Zakon o Zasavju je v proceduri in bo letos najverjetneje sprejet. V ozadju je velik denar, in če se bo v času dveh let zvrstilo več zakonov, nam ne bo ostalo nič več.« Ciril Pucko - na nož: »Pričakovali smo, da bo na to soočenje prišlo dovolj kompetentnih ljudi, vendar tu ni nobenega ministra. Je spet le ena v nizu seans. Načeloma podpiramo sklepe vlade, vendar osebno menim, da problema Nafte novi ljudje sploh ne poznajo. Sklepom manjkajo roki, čas pa nam ni zaveznik, ampak sovražnik. Sem realist. Menim, da se vlada ob sklepih ne zaveda, da prvega septembra sedanja pogodba ne bo več veljavna. Kako takrat naprej? Kolikor mi je znano, se pogodba o nadaljnjem dveletnem sodelovanju med lastnikoma še ne pripravlja, dopusti pa so čas, ko noben državni uradnik ne bo delal več, kot je treba. Pogodba pa tudi ne bo podpisana, dokler ne bo usklajena. Sklep, ki bi ga morali sprejeti, je, da bi pogodba morala biti podpisana še ta mesec.« Rudi Cipot - za taktiko mehkega prijema: »Ne v napad ne s-pritiskom, da sp sklepi pomanjkljivi. S tem bomo sprožili ?e večji odpor vlade. Bilo bi napačno, če bi mediji o našem soočenju poročali tako, da bi javnost dobila vtis, da smo še vedno nezadovoljni s ponujenim. Mi smo sedaj na preizkušnji, ali imamo moči in znotraj Pomurja in Nafte znanje, da sklepe razgradimo in prevzamemo iniciativo. Igor Klinar, predstavnik vladnega kabineta - z resnico: »Da nam bo jasno - vlada še ni dala nobene rešitve. Če bi rešitev imela, bi sama že neposredno pristopila k zadevi.« MHI Hipermarket bo odprl vrata konec julija Novi lastnik MS-centra je Mercator Papirji so Slavičeva obveza x d I. julija je Mercator SVS, ki je lani ustvaril 31,5 milijarde realizacije in je po velikosti druga največja hčerinska družba Mercatorja ter si letos obeta okoli 600 milijonov tolarjev dobička, 69-odstotni lastnik MS-centra, ki je eden največjih prodajnih centrov v Pomurju. Preostalih 31 odstotkov od I prodajnih površin ostaja v lasti skupnih 8.550 kvadratnih metrov I dosedanjega lastnika MS-centra delovanja Kmetijske zadruge Radgona wužništvo je temelj venskega kmetijsva ki vključuje v svoje vrste člane z ob-v^t^je |" Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, 50-letnico delovanja. Tačas je v njene vrste iVllJ °r8aniz an.0V’ ki so trdna osnova za delovanje te uspešne Praznovanje visokega jubileja so zadružniki in V^Srkolj • k^riari sta bila minister za kmetijstvo in gozdar-Prednik zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, kg., kemijo, ki je bila v soboto v dvorani kulturnega V^^Pold ^°n*’ k°neala pa z družabnim srečanjem, ki seje »A« tr an na Prostoru Pomurskega sejma. “tL “ Ok erPrn .4. , .pvosiorv '^'trenutek je Rad-ik; »riala pihalna god-^^^oretkami od Sv. »niči, za kulturni del sporeda pa so poskrbele članice pevskega zbora AKŽ, člani folklorne skupine Gornja Radgona in harmonikar Sandi Vuk Za direktorjem KZ Radgona Janez Kramberger, kije nanizal del zgodovine KZ Radgona in se zahvalil vsem, ki so vse do danes pomagali pri njenem uspešnem delovanju, je na govorniški oder stopil minister Ciril Smrkolj, ki je KZ in vsem njenim članom čestital k tako visokemu jubileju. Kot je povedal, je kmetijsko zadružništvo eden trdnih temeljev slovenskega kmetijstva, vendar se bodo morale zadruge združevati, enako tudi predelovalna industrija, saj tako majhni v Evropi ne bodo mogli konkurirati. O delu Kmetijske zadruge je spregovoril tudi predsednik upravnega odbora Franc Režonja, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk pa je ob jubileju izrazil zadovoljstvo nad uspešnim delovanjem zadruge, ki je po njegovem ena od najuspešnejših v Sloveniji, zato seje kljub krizam in težavam v preteklih letih obdržala. Ob koncu nagovora je direktorju KZ Radgona Janezu Krambergerju in predsedniku Francu Režonji izročil visoka priznanja Zadružne zveze Slovenije. Na prireditvi sta Janez Kramberger in Franc Režonja podelila priznanja številnim dolgoletnim članom zadruge in partnerjem. LUDVIK KRAMBERGER ■ Marka Slaviča. Koliko denarja so odšteli za nakup objekta, kjer bo novi Mercatorjev hipermarket, predsednik uprave družbe Mercator SVS Stanislav Brodnjak ne želi izdati. Izvedli smo le, da izračuni kažejo, da bo nova prodajalna (največja v družbi Mercator SVS in tretja po velikosti v celotnem koncernu Mercator) dovolj rentabilna, da se bo naložba povrnila. Medtem ko bo Slavič prešteval del denarja, ki so mu ga izplačali pri Mercatorju, bodo soboški svetniki v drugem branju razpravljali o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev. Dokler mestni svet ne sprejme odloka o spremembi namembnosti, bo del MS-centra še v industrijski coni, kjer trgovska dejavnost ni dovoljena, to pa pomeni, da nekateri lokali do takrat ne bodo dobili tudi uporabnega dovoljena. Pri Mercatorju so sklenili, da je pridobitev potrebne dokumentacije za normalno delovanje preostalih trgovin (prodajalna z živili namreč uporabno dovoljenje ima) Slavičeva obveza. Ko bo dokumente priskrbel, mu bodo izplačali še preostali del kupnine. Pri pridobitvi papirjev mu seveda pomagajo, saj hočejo, da se zadeva uredi čimprej, poleg tega pa želijo z lokalno skupnostjo, tako z občino kot z upravno enoto, dobro in profesionalno sodelovati. Hipermarket Murska Sobota bo svoja vrata odprl konec julija, ko bo končana prenova trgovine, ki mora ustrezati Mercatorjevim standardom. 41 zaposlenih bo na prodajnih policah kupcem ponudilo okoli 13.000 živilskih in ne-živilskih izdelkov, med njimi izdelke z lastno Mercatorjevo blagovno znamko; okrepili bodo predvsem tako imenovano delikatesno linijo ter prodajo sadja in zelenjave. Obetajo si še sodelovanje s pomurskimi podjetji, saj dogovori z gornjeradgonskim podjetjem MIR in soboškim Mlino-pekom že potekajo. Predsednik uprave družbe Mercator SVS pravi, da bo delo v Murski Soboti eno od najtežjih nalog, saj so z zaprtjem Slaviče-ve trgovine pomurski kupci ostali brez ene cenejših prodajaln z živili. Novi hipermarket bo že druga prodajalna ptujske družbe v Murski Soboti, investicijska dejavnost Mercatorja SVS pa bo po ureditvi prodajnega centra usmerjena v pridobivanje novih lokacij v regiji severovzhodne Slovenije ter gradnjo večjih prodajnih površin. DEJAN FUJS ■ (IZ)BRANO 8. julij 1999, Na tapeti Mizarstvo Ljutomer še ni prodano Igra zaradi DDV ogodba o nakupu premoženja stečajnega dolžnika Mizarstva Ljutomer še ni sklenjena, pa čeprav je bil trideseti junij zadnji rok za podpis. DRS, d. o. o. iz Izole jo namreč zavrača, saj ima pripombo na dve vsebinski točki pogo- dbe, in sicer na določilo »videno - kupljeno« ter zaradi zahtevanega vpisa parcel pri notarju. Po navodilu pravnikov bo stečajni upravitelj Milorad Vidovič potencialnemu kupcu poslal dopis, da vsebine pogodbe ne namerava spreminjati in da jo zato, če so še resni kupci, morajo nemudoma podpisati. Igra! V ozadju zavlačevanja je namreč denar, skrit v refundaciji DDV-ja od države, česar prejšnji prometni davek ni poznal. »Pogodba bo zagotovo podpisana,« je izjavil dejanski kupec Marjan Maučec, ki si zaradi zamude seveda ne beli glave. V juniju mu je namreč še močno hodilo navzkriž to, da bi pri preprodaji premoženja stečajnega dolžnika med DRS in njim Nacionalna varčevalna stanovanjska shema V Pomurju manj zanimanja tanovanjski problem sodi prav gotovo med tiste težave mladih, ki preprečujejo, da bi se prej osamosvojili in da bi si prej omislili ali povečali družino. Stanovanje je dejansko pogoj, da se ustališ. V Sloveniji je povpraševanja po stanovanjih veliko, stanovanj, ki so na voljo, pa malo ali so težje dostopna, zato se je država odločila, da poveča sredstva, ki bodo namenjena za dolgoročno stanovanjsko kreditiranje. Od 1. julija poteka po številnih bankah v Sloveniji sklepanje pogodb o varčevanju po nacionalni varčevalni stanovanjski shemi. S tem omogočajo vsakemu državljanu ob njegovem lastnem prizadevanju pridobitev primernega stanovanja. Na voljo je 600 milijonov tolarjev, v slovenskih bankah pa je bilo veliko povpraševanje, še večje, kot so predvidevali. In kakšno je bilo povpraševanje v pomurskih bankah? Pri Pomurski banki, d. d., Murska Sobota, članici Bančne skupine NLB, je bilo vključno s torkom sklenjenih 588 pogodb od 3308 lotov, kolikor jih imajo na razpolago. Od tega je bila polovica za petletno in polovica za desetletno varčevanje, po potrebi pa bodo desetletna spreminjala v petletna, za katera je tudi večje zanimanje. 541 varčevalcev se je odločilo za petletno varčevanje, 47 pa za desetletno varčevanje, najpogostejša vsota pa je bila 20 tisoč tolarjev. Na dan podpišejo približno 100 pogodb. tako dapričakujejo, da bodo preostanek podpisali v pri- hodnjih dneh. Za petletno varčevanje bodo varčevalci lahko najeli 2,1-kratnik privarčevane vsote, pri 10-letnem varčevanju pa 2,2-kratnik privarčevanih sredstev. V Abanki so nam povedali, da so imeli na razpolago skupaj 4439 lotov, in daje celotna kvota pošla že v ponedeljek dopoldan. Za petletno varčevanje se je odločilo 2220 varčevalcev, za desetletno pa 2219. Najpogostejša vsota, za katero so se odločali, je bila 20 tisočakov na mesec na pet let, manj je bilo povpraševanja za desetletno varčevanje. Zato so desetletne lote spreminjali v pet- letno varčevanje. Povedali so tudi. daje zanimanje še vedno veliko, čeprav ni bilo tako intenzivnega povpraševanja kot v drugih mestih po Sloveniji. Kljub temu pa bi lahko sklenili še veliko pogodb, če bi bili loti na razpolago, saj povpraševanje še vedno obstaja. Za varčevanje po nacionalni varčevalni shemi so se zanimali predvsem ljudje srednjih let in mladi, ki so že zaposleni. Po izteku varčevanja bodo varčevalci pri Abanki dobili ugodna posojila v višini 225 odstotkov privarčevanega zneska. Po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi se lahko varčuje za nakup stanovanja, dnjo hiše, rekonstrukcijo in cacijo Varčevalec vsakega leta ,arče-l»"“ premijo od drža«. » varčevanje na 5 let p«« ni enega mesečnega o ’ je 8, 33 odstotka letnegavp> za varčevanje na deset e mijo v višini 1,25 roka, kar je 10,42 odst t a ga vplačila. Poleg privarčevana sredst rala s TOM-om, pnP, varčevanju scb°^. obrestna mera ID ^+3 stotka, pri 10-letnetnpa odstotke. Na Ministra Ije in prostor so poveda shema, kije bila ovr podlagi analizstanja d ® ga stanovanjskega |etu L. poskusna, v P*»S« pa jo bodo prilag0 varčevalcev. A. NANA RlTUPER Tekmovanje v coursingu, pasjih dirkah Lovljenje vabe in tek čez dm in stm moral plačati dve- oziroma petodstotni prometni davek, kar pri 131 milijonih kupnine sploh ni majhen denar. Z zapoznelim podpisom pogodbe bo torej kupec »profitiral« vsaj pet odstotkov vrednosti kupnine, kolikor bi po starem moral dati državi. In zakaj si je gančanski podjetnik Marjan Maučec iskal posrednika pri poslu na primorskem? Družbo DRS je ustanovil Alojz Pečan in spada med manjše. Registrirana je za trgovino in gostinstvo, vendar brez poslovnih sredstev in premoženja in, kot kaže, se bolj kot z registrirano dejavnostjo ukvarja s finančnimi transakcijami. Govori se ... rakičanskem parku je bilo v soboto drugo mednarodno tekmovanje v coursingu, pasjih dirkah ali lovljenju vabe. Udeležilo se ga je triindvajset različnih hrtov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Tekmovanje je namenjeno hrtom, ogledali pa smo si lahko hitre teke borzojev ali ruskih hrtov, whippetov ali malih angleških hrtov, afganistanskih hrtov, salukija ali perzijskega hrta ter irskih volčjih hrtov, videli nismo edino greyhounda. To je bilo prvo tekmovanje s podeljevanji nagrad in priznanj ter v sodelovanju s sodniki pri nas, še vedno pa ne šteje za točke mednarodnega pokala. Organiziral ga je Daniel Belinger s pomočjo slovenskega kluba lastnikov hrtov. so se, ob podpori sponzorjev, poleg Jeseničanov edini aktivno lotili prirejanja tekmovanj. Še vedno pa slovenska tekm&vanja ne štejejo za točke mednarodnega pokala, ker Kinološka zveza ;dil« ’ naj bi se vse skupaj .jd' dveh letih. PovedaJ s prireditvijo zad°v°. mOv»lce'' je je udeležilo vec e kot lani. . , hi lahk0”8 Omenil je tudi, a ® tekmovanju sode o je žel°' loških društev, izraz ’ P d« bi se ga »d** ^ svojimi psi. Go«rs tudi odlična pnPraV Izjava, ki si jo je dovolil Franc Pucko, direktor Območne gospodarske zbornice Murska Sobota, na zadnjem Razvojnem forumu za Pomurje, ko je predstavitev neugodne slike našega gospodarstvu podkrepil s skorajšnjim stečajem podjetja Logo in dodal, da. kolikor ima informacije, se slabo piše tudi lendavskemu podjetju Gradbenik, ne more biti znak dobre obveščenosti, ampak je dejanje brez primere. Sklep o uvedbi stečaja za Logo namreč sploh še ni objavljen, a bolj kot to, je zadela označitev in izpostavitev Gradbenika kot podjetja v velikih težavah. Te pravice namreč direktorju Območne gospodarske zbornice ne dajeta ne podjetje, čeprav je član gospodarske zbornice, ne položaj. Javno povedano pa je tudi svojevrstno ogledalo dogajanja v »senci« uradne scene. Nekdo veliko govori o Gradbeniku. Ga črni. Z namenom? MH ■ Teden Benedikta Letošnji Teden Benedikta v Slovenskih goricah je med 2. in 11. julijem. Doslej so razvili prapor Rdečega križa, imeli so šaljive Igre na vasi, v katerih je zmagala ekipa benediških lovcev; prejšnjo nedeljo so izvedli pohod pod naslovom Spoznavajmo svoj kraj, ki se ga je udeležil tudi župan Milan Gumzer; sinoči pa je bilo srečanje občanov s svojim županom. V petek, 9. juIija, bo prireditev pod naslovom Kultura nekoč in danes, v soboto pa bo pri Benediktu srečanje upokojencev Slovenskih goric. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 1 L julija, ko bo občane prebudila budnica. Ob 9. uri bo pod lipo.pri cerkvi tradicionalni koncert godbe na pihala, nato bo ob 10. uri slovesna maša v počastitev farnega zavetnika sv. Benedikta, v nedeljo popolne pa bo še slovesnost ob 50-letnici lovske družine. Taje ob svojem jubileju izdala zanimivo knjižico s kronološkim opisom, uredila pa je tudi lovsko razstavo. F. BRATKOVIČ ■ ROKA PREGNANCEM - SLOVENSKA VAS V okviru skupne akcije slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije ROKA PREGNANCEM - SLOVENSKA VAS je od napovedanih 62.376.000,00 tolarjev dejansko vplačanih že 53.352.100, 00 tolarjev. Pomerili so se v hitrosti in spretnosti lovljenja vabe, pri tem pa sta prvi dve mesti zasedla whippeta Aleša Novaka, in sicer Nevedith Wotta Wunda ter Par-dee Appy Arry of Nevedith, tretje mesto je zasedel domačin Daniel Belinger z afganistanskim hrtom ter četrto prav tako domačinka Marina Oskomič z whippetom Ultro. Coursing je danes tekmovanje, začeli pa so ga razvijati v 19. stoletju v Rusiji za hrte kot predpripravo za lov, z njim pa so preverjali njihovo pripravljenost na lov. Hrti so lovski psi, so zelo hitri in imajo zelo dobro razvit vid, razen irskega volčjega hrta, ki je največji pes in ga poleg vida odlikuje še moč. Hrti so zelo občutljivi psi, imajo močan karakter, so trmoglavi in svojeglavi, zato je potrebno veliko strpnosti in vztrajnosti pri šolanju. V tujini se takih tekmovanj udeležujejo tudi druge pasme, pri nas pa se zaenkrat pomerijo samo hrti in tudi tekmovanja so • šele v povojih. V Murski Soboti podeljuje pse. Tudi lovci Nekateri hrti so tako hitri, da jih je težko ujeti v obje m., j: InVCl bi J1 Slovenije zanje še ne licence, saj še vedno usklajuje svoj pravilnik z FCI, mednarodno kinološko zvezo. Glavni organizator Belinger predvideva, da stili po Progl lov. fija: pripravljenos foto9r^f A. NANA R|TLJ Otroci iz Porabja ssvojimi mamicami na taboru v vrtcu M; Učenje materinščine okviru prizadevanj, da bi dvignili raven znanja slovenskega jezika med predšolskimi otroki v Porabju, ki so slovenskega porekla, so se pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo odločili, da bodo vsako leto povabili na nekajdnevno bivanje v naše kraje tako otroke kot njihove mamice. Medtem pa med starši predšolskih otrok, ki obiskujejo narodnostne vrtce v Porabju, tega zanimanja skoraj ni več. Letos jih je prišlo k nam le 5. Težko bi navedli pravi vzrok. Vsaka družina ima najbrž svojega. Eni pač ne gredo radi z doma v dru- M zadovoljstvo na obeh straneh. Tudi o večjem širjenju jezikovnega znanja smo lahko govorili. Pred petimi leti, ko se je začela ta akcija, je bilo zanimanje kar precejšnje, tako da je bilo go državo, drugi imajo doma kakšno nujno delo, tretji ne morejo dobiti dopusta, nekateri pa se tega otepajo zato, ker se jim ne zdi ravno koristno in potrebno, da bi se njihov otrok že v predšolski dobi naučil čim več slovenskega jezika. Starši sami pa Ker je bila osrednja tema pri širjenju slovenskega jezika med porabskimi otroki Domače živali, so se z njimi seveda srečali tudi neposredno. (Foto: N. J.) oy' jih sicervve^1^^ ne učijo. a*^ sodvdružm^ otroki v madza u jeh^li letošnjem otrokinnjih0 < y škem vrte ^kaj2 (28.-30^’ in koristn°i;iCa . fZ; Vzgojitelj^ tabo^^ jjiiic povedala, o^os . a1. Ijj razvijanj mevanjavs' krepItut ternemJeZlk>b^ o narodni P f jevanje^’ dom-OsredL^%v« kemjezeruJ J' 58.^1999 (IZ)BRANO ^r°gla miza o beli štorklji V Prekmurju so ŠTRKI in STRKICE Racini dokazali, da zares dobro poznajo belo štorkljo, ^^[o^vnjaki pa imajo prednost, ker z njo tudi živijo blok slovi kot simbol sreče in kot kazalec zdravega ^tufJa’Za °b^no Velika Polana bo štorklja v prihodnje tudi s°l>oto 3 • 'p03 zan‘miv°st, vendar o tem na minuli okrogli mizi v PteXm'|U 1Ja’ pravzaPrav niso veliko govorili, kajti zbrani so bili tinjcptjc U lte^' narave, člani Društva za opazovanje in prouče-ln domačini, ki že vsa leta živijo v sožitju z naravo in v sožitj.,.., uurnacim, ki že vs; štorkljami. P°lanski župan se veseli iv POudard’ da so nadv- hodnje ''a’ saJ v Pr 1- sXosf ce'otne lokalne ^fonsu ,Wezan s projektom So v n 38 poleg tega še dva večja podpre tudi država. Prav tako pa so opozorili, da poznajo Prekmurci ves čas popolnoma enakovredna izraza za belo štorkljo: štrk in štrkica, ki sta bila zapisana v slovenskem pravopisu do 1962. leta, zato predlagajo kompromis, da bi se v prihodnje upo- če je čim bolj razvito, zato je cilj zakona, prenesti varovanje čim bolj v javno življenje. Od vseh nas je odvisno, ali bomo znali te instrumente države izkoriščati za svoj razvoj. Prav ta čas se zelo trudimo, da bi čim prej pridobili ustrezna finančna sredstva iz proračuna prav za potrebe subvencioniranja takega načina kmetovanja, ki je v korist ohranjanju krajine. Sem optimist, prepričan sem, da bomo na osnovi takšnih zakonskih ukrepov varstvo narave močno okrepili,« je bil opit-mističen Mladen Berginc. z mlinarstv-S°' Doc- dr- Mitja pShJe P° PokHcu bota-.'e%i/.ledni obiskovalec Poudaril, da je ° raHni vrh ledene b^ZdrPrV'kaZa,ec’daje Takšnih mo- °V’ ^šni so v po-^Opa^^0^ 'sx?v«trii v * Pogrešajo v so- AStft v. otroci. L] --- L HljJ0opozorili, daje ptica te dov’ °b niihovem ^"^•onr le k' znašla; o« jih pri um KZ M kmetovanja rahljala izraza štrk za moški spol in štorklja za ženski spol. Mladen Berginc, državni podsekretar z Urada za varstvo narave na Ministrstvu za okolje in prostor je povedal, da je štorklja prav zares simbol sreče, saj je bil ta teden sprejet Zakon o varstvu narave, ki bo omogočil pravne rešitve varovanja takšnega okolja, kakršnega imajo v obeh Polanah. »Varstvo ... čmo-bela ptica, plašna kot sosedova Mica... je zapisal učenec v svoji pesmi. narave seje doslej povezovalo le z ozko skupino ljudi (naravovarstvenikov), ki so jih ljudje večkrat imeli za nasprotnike razvoja. Varstvo narave je v svojem temelju učinkovito, Nadvse zanimivo in koristno pa je bilo tudi razmišljanje Smilje Nabergoj iz veterinarskega inženiringa v M. Toplicah, kjer imajo že 11 leto azil za štorklje; doslej so oskrbeli 47 štorkelj, najpogostejši razlogi za poškodbe pa so udarci ob električne žice, prevelika oslabelost in prometne nesreče. Z elektrikarji bi se morali dogovoriti, da bi označili žice in povečali drogove, nova gnezda pa naj jim ljudje nastavijo tam, kjer so nekoč štorklje že gnezdile. Mraz ni problem za štorklje, ampak bolj pomanjkanje hrane, zato lahko pozimi vsak poskrbi za štorkljo. Same melioracije po njenem mnenju niso tako velik problem za štorklje kot uporaba pesticidov pri kmetovanju. BERNARDA B. PEČEK FOTO: JURE ZAUNEKERB ž zm° regiiskih športnih igrah in tako smo danes za eno izkušnjo bogatejši v športni h%h letid6| erno težjo motnjo v duševnem razvoju. iA0 Soh ? ^est'h iger mariborsko-pomurske regije 19 tekmovalcev in pet spremljevalcev iz ‘a žon- ■ Letos smo se zbrali na ptujskem stadionu, tekmovanja pa so bila: v teku, skoku ■ Us Skriti zariCe 'n V '9ri iz košarke. Ob razglasitvi rezultatov in podelitvi medalj naši tekmovalci rro?-0^8^ °8 doseženih izidih. Vsi trenerji, prijatelji in sorodniki tekmovalcev smo se Dru6t'la So tudi stara 'n nastala nova prijateljstva. n !V° Sož'tje je 17. junija popeljalo 40 svojih članov na celodnevni izlet v arboretum v nk Smo si °9ledali motociklistični muzej in čokoladnico v Vranskem, kjer so nam VSli lin v Slo hki motorjev. Lepo pa je bilo seveda v Volčjem Potoku, ki hrani eno največjih zbirk X Jeline i?^''v P^ku gojijo celo dva milijona tulipanov. V parku smo se sprostili, sprehajali e6eiov ^2lvali- Na Poti domov pa smo se okrepčali na Firbasovi turistični kmetiji v Cogetin-sp1o imeli. DARINKA ZELKOB Anketa Kako ste pričakali DDV? dgovori so bili različni, saj smo jih poiskali na različnih naslovih. Vsi smo davek na dodano vrednost pričakali bolj ali manj pripravljeni in informirani. Šele v četrtek, 1. julija, so se začele ugotavljati prve pomanjkljivosti; manjkajo določeni napotki, navodila in usmeritve. Kakorkoli - čez nekaj mesecev bomo vsi veseli, da sta odslej le dve davčni stopnji, trdi večina, le če bo poskrbljeno za finančni red. Samo nikar ne pozabite na račune. SLAVKO HORVAT, Upravnik Carinarnice 0 M.Sobota: Spremljamo dve zadevi, izvajanje tr-ošarinskega zakona ter DDV od uvoza do skladišča ali do končnega porabnika. Čeprav je določena carinska oprostitev, se ta davek plača in se kasneje povrne. Na primer kmetije tudi za uvoz kmetijskih strojev plačajo 19 % davka. Prav tako zdomci za blago, ki so ga prej lahko pripeljali domov brez carine, vendar glede tega in marsičesa drugega še ni vse dorečeno. Pojavljajo se določena konkretna vprašanja na meji. Na primer ali velja za vrednost 1100 šilingov dnevnih nakupov tudi oprostitev DDV ali ne. Kako v primeru, če na meji dobiš povrnjen avstrijski davek, pri nas pa moraš plačati DDV? Potem se ne bo več splačalo kupovati v Av- striji. Za carinsko službo je zadeva sedaj poenostavljena, ker sta le dve davčni stopnji JOŽE KOVAČ, direktor Veletrgovine Potro- šnik in predsednik združenja za trgovino pri GZS: Združenje za trgovino se je zelo intenzivno pripravljalo na uvedbo tega sistemskega zakona, zato je problemov manj kot bi jih sicer bilo. Trgovina je že sedaj živela z davkom in DDV je za tr- govino poenostavitev, kajti do sedaj je bilo več stopenj davka. Z DDV-jem pa se bo odpravil tudi del sive ekonomije in vzpostavil večji red na tržišču, zato je to dobro za državo'.' Problemi so zaradi tega, ker smo uvedli ta davek v sredi leta. v sredini tedna in ker je prav med trgovci v Slo- veniji največ fizičnih in pravnih oseb. Mnogi so delali popise, vsi nimajo stvari urejene tako kot bi jih morali imeti, le 20 % drobnoprodajnih enot ima kodne sisteme, vsi drugi pa so morali to opraviti »peš«, zato je bil problem nekoliko večji. Vendar mislim, da so se stvari dobro uredile, trgovine so bile zaprte le kratek čas, niso povečevale cen, kjer seje davek bistveno zmanjšal z 32 na 19 %, so cene tudi znižale. IRMA BENKO, direktorica Podjetja za informiranje M. Sobota: O vseh posledicah DDV-ja je ta hip težko govoriti. Za proizvod časopis je znižana davčna stopnja na 8 %, to pomeni, da se časopisje ne bo dražilo, to zagotovo velja za Vestnik, katerega cena ostaja nespreme- njena. Drugo pa je pri oglasih, kjer gre za stori- tev in je DDV 19-odstotni. Nismo uspeli s predlogom, da bi bili vsaj oglasi v radijskih programih po znižani davčni stopnji. Predvidevamo pa, da to ne bi smelo bistveno vplivati na obseg oglaševanja, ker si bodo to lahko naročniki oglasov obračunavali kot vhodne davke pri svojem obračunu DDV-ja. Marsikaj še ni razčiščeno, na primer na našem področju je konkreten primer, ali se obračunava davek za naročnike v tujini, gre v tem primeru za izvoz ali ne? Nekaj nejasnosti se bo pojavilo pri izplačilih avtorskih honorarjev za tiste, ki so ih ki niso davčni zavezanci, pa tudi kateri del DDV-ja se bo odbijal in kateri ne. Upam, da bodo v prihodnjih mesecih davčni inšpektorji bolj svetovali kot kaznovali, da bi potem lahko v prihodnje sistem bolje funkcioniral. BRANKO CIPOT, direktor MURSKA-TR-ANSPO-R T , predsednik združenja avtoprevoznikov pri Območni obrtni zadrugi M. Sobota: Prek obrtne zadruge smo se kar dobro pripravljali. Z našimi 35 ko-operanti smo si na- jeli posebnega svetovalca, drugo pa bomo dopolnjevali, kot bo potrebno. Prej 6,5-odstotni davek, sedaj 19-odstotni - kaj pomeni to za nas dolgoročno, ne vemo. Gorivo se je sedaj podražilo, cene na trgu bodo pač take, kakršne bodo, nelojalna konkurenca pa bo vedno. Če bo država uredila problem izterjav, bo dobro, najhujše za nas prevoznike je, da bomo mi morali državi plačevati davek, od strank pa ne dobimo plačila. Takšen nered, to je prava sramota za družbo. Če imaš 15 strank, ki ti dolgujejo po nekaj tisoč mark, je to za enega avtoprevoznika lahko katastrofalno. Po sedem in osem let imam že tožbe na sodišču. Tudi ni dobro, da se to ne more rešiti vse na carini, da je potrebno dvakratno obračunavanje. BARBARA GUNČAR, direktorica Zdravilišča Radenci: Mi smo se začeli že lani pripravljati na ta davek in pripravili simulacije na bilanco, ki je pokazala, da bi, nam moral ta davek prinesti ugodnejše poslovanje. Ko smo vedeli, kako so določene stvari obdavčene, smo tudi vedeli, kakšne so naše razvojne usmeritve. Mislim, da smo dočakali davek pripravljeni, vendar je hudo to, da še ni bilo vse čisto jasno: namreč v zdravilišču je lahko zelo probematično, kako tretirati zdravstveno storitev, ker te niso obdavčene. Imeli smo probleme, kam spada menedžerski pregled, kam spada storitev, ki je sicer zdravstvena, pa jo nekdo plača. Sama praksa bo pokazala, kako se bo to pravzaprav izšlo. Mi storitev nismo podražili, niti si tega ne moremo privoščiti, kajti cene na trgu so znane že eno leto vnaprej. Nekaj malega smo podražili pijače, drugo pa ne. Vino smo pustili pri isti ceni, saj poraba vina in nasploh alkoholnih pijač že itak pada. Vendar prodaja tega za nas ni tako pomembna, kot so prenočitve, rekreacijske in zdravstvene storitve. Težji je prehod, upam pa, da bo za nas res ugodneje. Ljudi stimuliramo, da vsi zahtevajo račune. BERNARDA B. PEČEK! 1O INTERVJU__________ 8. juliji 999, jjjj* Pogovor z Antonom Brodnjakom, direktorjem avtocestnega projekta Severovzhodna Slovenija »Čudni bi bili, če ne bi izkoristili gradnje« G. Brodnjak o bolj in manj uresničljivih projektih, o navezovalnih in priključnih cestah, dragih arheoloških izkopavanjih in pripravljenosti pomurskega gradbeništva I radnja avtoceste oziroma cest, ki I se financirajo s sredstvi nacional-I nega programa gradnje avtocest, postaja aktualna tudi za Pomurce. Kot prva se je s temi sredstvi gradila lendavska obvoznica, ki mora biti po pogodbi zgrajena in odprta konec julija letos. Z avtocestnim denarjem se je obnavljal tudi odsek od Radenec do Melov, odpira pa se kar nekaj novih gradbišč. Na kratko: na prleški strani naj bi »potegnili« vse do Križevec, na prekmurski strani pa naredili južni polkrog okrog Murske Sobote, kar se bo uradno imenovalo priključna in navezovalna cesta, bo pa predvsem kot obvoznica Murske Sobote. Vse drugo, avtocestni most in avtocesta, bo na vrsti enkrat v prihodnjem tisočletju. O bolj ali manj realnih programih smo se pogovarjali z Antonom Brodnjakom, sicer zaposlenim pa Družbi za državne ceste (DDC), ki pa opravlja funkcijo direktorja avtocestnega projekta Severovzhodna Slovenija. Gradnja ceste Mele - Radenci se končuje. Kakšne so bile tukaj obveznosti dveh občin? Ta odsek je bil ves čas odprt za promet, vozišče je že asfaltirano, niso pa še končana dela na pločnikih in kolesarskih stezah, torej ob cesti. Občini Radenci in G. Radgona sta tukaj samo sofinancirali gradnjo pločnikov, minimalni delež, sicer pa je to financirala država, ker se šteje kot priključna navezovalna cesta na avtocesto Vučja vas-Beltinci, torej povezava G. Radgone prek Radencev do Vučje vasi in z avtocesto Cogetinci-Vučja vas-Beltinci. Vrednost tega odseka Mele-Radenci je nekaj več kot 500 milijonov SIT. Izvajalec je bilo Cestno podjetje Maribor. Krožišče v Radencih je skorajda preozko za velike tovornjake v mednarodnem prometu? Odvisno, kakšni šoferji so, ali pa niso pripravljeni in navajeni na krožišče. Krožišče vsekakor zagotavlja v skladu s predpisi varno vožnjo tudi tovornjakom - če to ne bi bilo res, ga ne bi smeli graditi. Je pa nekaj res, da smo bili-ljudje kar nekaj let v tem prostoru navajeni na neki prometni režim, zdaj se je pa pojavil nov režim in potrebujemo nekaj časa, da se nanj privadimo. Je pa to krožišče zagotovo imelo smisel, saj se z njim promet v Radencih umiri. V Sloveniji še nismo povsod navajeni voziti po krožiščih, čeprav so znaki dovolj jasni, in govorijo, da vsak, ki prihaja v krožišče, nima prednosti, prednost ima tisti, kije v krožišču. Vsak se mora pred krožiščem ustaviti, kajti ne velja pravilo desnega. Pobuda za krožišče je prišla prav iz županstva Občine Radenci, kajti prvotno je bilo predvideno semaforizirano križišče, na pobudo lokalne skupnosti smo spremenili projekte predvsem zaradi umirjanja prometa. To je bila znana karambolna točka. Zdaj se ne da več divjati, samo po krožišču je treba znati voziti. In tisti voznik tovornjaka, ki mora voziti vzvratno, da pripelje skozi krožišče, se mora verjetno naučiti voziti tovornjak. Mere tega krožišča dajo vsakemu tovornjaku možnost, da se pelje. Torej ne drži, da niste mogli dobiti dodatnega zemljišča, da bi naredili večje krožišče? Večjega? Dalo bi se narediti tudi večje krožišče, toda na račun česa? Na račun avtobusne postaje, na račun objektov, ki so v bližini? Vse se da naredit-i, toda vedno je treba vedeti, za kakšno ceno in po kakšni poti. Bistvo tega pa je, da krožišče po tehničnih predpisih omogoča vsem udeležencem nemoteno varno vožnjo. Ne omogoča pa divjanja -in cilj je bil, da se promet umiri. Kako sodelujete z županoma Herbertom Šeferejem in Miho Vodenikom? Zelo dobro. Z Vodenikom že dolgo nisva bila skupaj, imam pa ravno poziv, da ga pokličem. Sva pa sodelovala pri prejšnjih odsekih, ko smo gradili cesto Ihova-Podgrad. Z županom Šeferjem pa sva kar večkrat skupaj, ker se pač v njegovi občini tudi več dogaja oziroma se bo še dogajalo. Je nepopustljiv? Zelo korekten možakarje. Ste zaradi tega začeli tako zgodaj graditi navezovalno cesto proti Vučji vasi? Takrat tega župana še ni bilo, ko smo mi tole cesto pripravljali kot projekt - začeli smo jo pripravljali že pred dvema letoma, in sicer takrat, ko so bile tiste zapore na Petanjcih in Tišini, torej 1996. leta. Takrat sta se ta dva odseka razdelila in mi smo že takrat, torej 1996. leta, naročili projektiranje. Potem pa se je pojavil rebalans nacionalnega programa in so prišle zraven tri priključne ceste kot navezava na avtoceste, ena od teh je Mele-Radenci, v nadaljevanju od Radencev naprej opravljamo tudi že del rekonstrukcije ceste Radenci-Vučja vas na dveh kilometrih, za preostalih 5,6 kilometra pa je projektna dokumentacija v sklepni fazi, tako da bomo kmalu objavili razpis za izbiro izvajalca, in upam, da bomo že v tem letu začeli z rekonstrukcijo. Takoj ko nam bo projektant predal dokumentacijo, bomo imeli pogoje, da končamo z investicijskim programom, in ko bomo imeli potrjen investicijski program, jaz računam, da bo to še pred parlamentarnimi počitnicami, bomo izpolnjevali pogoje za javni razpis in pridobitev glavnega izvajalca. Potem bomo poskušali ob tej trasi pridobiti vsa zemljišča in letos enkrat oktobra začeti z gradnjo na preostalih 5,6 kilometra od Radencev do Vučje vasi. Potem bo ta del Mele-Radenci-Vučja vas v celoti povezan in ustrezno urejen za priključevanje na avtocesto Vučja vas-Beltinci. Za odsek v dolžini dveh kilometrov zunaj naselja Hrastje - Mota smo lani uspeli urediti dokumentacijo tako, da smo letos lahko začeli graditi. Končana - asfaltirana bosta avgusta letos, ne bodo pa končane traktorske poti. Kaj pa z odsekom do Križevec pri Ljutomeru; DRC ima obveznost, da usposobi za mednarodni tovorni promet cesto skozi Veržej do Križevec, šele potem bo mogoča popolna zapora mostov na Petanjcih? Križevci-Vučja vas je zopet naša zadeva. To pa ne več kot navezovalna cesta na avtocesto. Mi moramo to cesto urediti, ker bomo po tej cesti vozili gramoz iz Babincev - ker je tako zapisano že v lokacijskem načrtu, ki je sedaj v obravnavi. Seveda pa to sovpada s preusmeritvijo prometa, ki bo potekal v tej smeri, ko bo zapora zaradi obnove pe-tanjskega mosta. Potem je tukaj predvidena deponija opekarne Križevci, kamor bomo vozili odvečni material z avtoceste Cogetinci-Vučja vas, tu je še gramoznica Krapje, skratka, ta cesta bo zelo obremenjena s servisiranjem gradnje avtoceste Cogetinci-Vučja vas-Beltinci in zaradi tega moramo mi to cesto usposobiti. Zunaj je že razpis za izbor izvajalca projektanta za projektir-naje rekonstrukcije te ceste in vsaj leto dni prej bomo pristopili k rekonstrukciji te ceste kot bi sicer, če obnove mostov na Petanjcih in zapore ne bi bilo. Obnova se bo začela spomladi prihodnje leto. Ravno zaradi Petanjcev bomo vsaj leto dni prej začeli z rekonstrukcijo te ceste in tudi tukaj se bo seveda iskalo sofinanciranje teh občin. Župani so o tej zadevi popolnoma informirani. Lokalna skupnost jasno trdi, da Petanjcev ne bo mogoče zapreti in preusmeriti tovornega prometa, dokler ta cesta v celoti ne bo rekonstruirana. Kdaj pa se bo gradila navezovalna cesta od Murske Sobote do avtoceste Vučja vas-Beltinci? Priključek na navezovalno cesto od M. Sobote do avtoceste Vučja vas-Beltinci je sestavni del lokacijskega načrta, katerega predlog je trenutno v obravnavi na občinskih svetih v M. Soboti, Beltincih in Križevcih. Sestavni del tega je tudi priključek na navezovalno cesto. Urbanizem za navezovalno cesto se je vodil ločeno od urbanizma avtoceste, je pa obveza v lokacijskem načrtu avtoceste Vučja vas-Beltinci in obveza naročnika Darsa, da zgradi zahodni krak navezovalne ceste na priključek na avtocesto. Čeprav je ta v drugem lokacijskem načrtu, je zapisana obveza Darsa, da financira tudi zahodni krak navezovalne ceste oziroma obvoznice Murske Sobote, s katero se bo promet usmerjal na priključek na avtocesto. Ravno ta predlog lokacijskega načrta je Urad za prostorsko planiranje v začetku junija poslal občinskim svetom, da sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin občinskih planskih aktov, ki so potrebne pred sprejemom Uredbe o lokacijskem načrtu, ki jo sprejema vlada. Predlog je usklajen, bila je že javna obravnava in sprejeta stališča, občine morajo to le potrditi. Če ne bo bistvenih pripomb, bo vlada morebiti sprejela uredbo o lokacijskem načrtu pred parlamentarnimi počitnicami. Potem lahko damo potrditi investicijski program, ki se že pripravlja, tako da bi bil konec julija že pripravljen za komisijo - nekje konec avgusta bodo dani pogoji za javni razpis za izbor izvajalca, kajti izvedbeni projekti se že izdelujejo. Dinamika razpisov bo takale: po potrditvi investicijskega programa bomo šli takoj v razpis za izbor izvajalca za gradnjo avtocestnega mostu čez reko Muro, ki se bo gradil dve leti. Razpis bo narejen z idejnim projektom, izdelujeta pa se dva idejna projekta istočasno. Najugodnejši izbrani izvajalec za gradnjo mostu bo izdelal tudi projekte za gradbeno dovoljenje in za izvedbo in most zgradil na ključ. To se pravi, iščemo izvajalca, ki bo za ta most izdelal projekte, z njimi pridobil dovoljenje za gradnjo in most zgradil na ključ. Menimo, da bo ta postopek od razpisa do gradnje mostu trajal približno sedem mesecev. To pomeni, da pred pomladjo prihodnjega leta o gradnji mostu čez Muro ni realno govoriti. Vzporedno, ko bo potekal ta razpis, in s potrditvijo investicijskega programa pričnemo takoj z odkupi zemljišč. ška izkopavanja, ki pa so za zgodovino Prekmurja velikega pomena? Prav tako poteka postopek za začetek arheoloških izkopavanj, katera je potrebno pričeti čim prej - čakamo na uredbo vlade o lokacijskem načrtu -, ker dokler ni te uredbe, mi na terenu nimamo kaj početi. Ko bo uredba, bomo lahko pričeli z izkopavanji. V dogovoru z Ministrstvom za kulturo pa pripravljamo program, kje bomo začeli z arheološkimi izkopavanji, koliko časa bomo kopali, koliko bo to stalo. Skratka, vse potrebne aktivnosti peljemo vzporedno, da bomo takrat, ko bo sprejeta uredba, že pripravljeni, da na terenu takoj začnemo z arheološkimi izkopavanji. Arheoloških izkopavanj pa ni malo. Arheologi tukaj napovedujejo precejšen zalogaj, govori se o številki prek 2 milijardi, ki naj b'i bremenila ta avtocestni odsek, kajti ne gre samo za izkopavanja na avtocestnem odseku Vučja vas-Beltinci, ampak bomo v sklopu tega lokacijskega načrta dodatno odkupili in razširili gramoznico ob cesti proti Bakovcem, kjer bo potrebno na prostoru prihodnje širitve gramoznice prav tako opraviti arheološka izkopavanja. Po prioriteti arheologov naj bi pričeli z izkopavanji zaradi širitve gramoznice ob cesti proti Bakovcem in na trasi ceste Beltinci-M. Sobota, kajti s te strani se bo tudi začela gradnja, torej od Beltincev proti M. Soboti in naprej.na navezovalno cesto (obvoznico), da bi čim prej povezali to cesto s cesto proti Tišini. Most se bo gradil vzporedno, ker se bo gradil dlje časa, dve leti. Seveda vse najbolj zanima, kdaj se bodo začele te gradnje? Glede na dosedanje izkušnje pri pridobivanju zemljišč in glede na zahteve arheologov, da potrebujejo vsaj leto dni, da preiščejo ta del ceste in območje širitve gramoznice, in glede na izkušnje, da vsaj deset mesecev po uredbi in investicijskem planu ni realno govoriti o pridobitvi vseh zemljišč, ne prej kot po enem letu. Danes leto morajo tudi arheologi sprazniti traso, preiskati, rešiti tudi bakovsko območje, kajti gradnja avtoceste brez gramoznice ni gradnja. Arheologi menijo, da bodo stroški preiskave zemljišča na bakovskem območju približno 800 milijonov SIT. Ali veste, koliko stanovanj se da zgraditi z 800 milijoni tolarjev? Mi smo že testirali možne variante, da bi za to gramoznico, iz katere bi pridobili milijon osemsto tisoč kubikov gramoza, poiskali alternativo. Menite, da so pomurska gradbena podjetja, upravljale! gramoznic, že pripravljena na tako velik gradbeni zalogaj, kot je gradnja avtoceste? Lahko govorim le o izkušnjah, kijih imam. Ne morem govoriti o tem, kako je Pomgrad v Murski Soboti pripravljen, ker se z njim v taki obliki nismo srečali. Verjamem pa, da se pripravljajo, saj živijo v tem prostoru, in bili bi čudni, če ne bi izkoristili svoje prilike pri gradnji na svojem območju. Kar se tiče Gradbe- daje zadostil potrebam smo potrebovali nasipni dnjo lendavske obvoznice-bil v celoti pripravljen,'toda da gre zares, se je organizira enega bagra v gramoznici jeP^ s£. tri, prav tako še en drobtin • $ gVOjjjn mu je pripraviti in servisna kjerst materialom. Nekaj težav je dela, so težave, vendar gradnj ni trpela. ■■ M1" Ljudje, ki živijo od 2^' občutljivi, ko gre za ro Ijo. Tudi po nasvetih dr-b bi se ta zemlja »živica« sp pfi se potem ponovno up ozelenitvi obcestnih PaS ru lendavske obvoznice ne ve, kako in kdojoje P, . j0/ Ne vem, kako, se je Pr° nj z/ ne morem komentirati, ker Tudi nobene prijave v J vi ste prvi, ki mi o tem g0^ m vam bom vseeno p°ve a . mo v Mariboru je t0 uS.posl! rejala rodovitno zemljo - p na služba, ki ve, kje so P° se sme odvažati to zem J ■p0?a davi ni. Mi smo se na za mali pri županstvu, kaj s jot zemljo, ali imajo kaksn jedeP‘’. cije, kam s to zemljo- J se j6 PfCna, ralo, je bilo to potre^ a to d6P°l delo že s projektom- N js da bi rekel, da so si v 1 .y nili rodovitno zemljo z neke druge zemlje- M J daja in odpadno jamo. Kdo to ^6j0. tega me ne sprašujte, te Kaj bo z odseki Hodoš, kakšne n^vZ,ciraie 5 s so to, ki se bodo fltl argui^, -6 to stvi avtocestnega P Jaz nič »Martjanci, Hw*os*- I/ gajalo? Meni m nlC - p’ tem je odsek Co^ge razgr11^^ le^ bil lokacijski načrt z v t6ln da bomo imeli ure $ odse tudi tukaj ni Hod°Ja velijm vas-Beltinci smo ' „e|tinc>' naslednji odsek Pa J saj še je še v iskanju vana jtiP«1' »sedi«. Alt bo sle^ države iz lokac^^ Pince v smeri pr° ne bi znal povedati- Slišali pa ste ■■■ , Da Hodoš obstaJ ^/^ Govori se o sto rn"^ g stevnacional p^6l dnje avtoceste. Jaz govorim ^istrs^ J jti govorim o obve (e o ‘p in zveze Ja^v^ danes znanih m gega t obveza Darsa- D tem boste morah vi e, bERnA -Jj ■ 8- julij 1999 KULTURA prvencu Dušana Šarotarja Lončarji, izkopanine Obstaja črta, ki loči vse, a je še nihče ni potegnil rejšnji teden se je v Filovcih končala mala lončarska kolonija. Mala morda zato, ker so so v njej krajšali in polepšali počitnice predvsem šolarji, ki jih veseli delo z glino. Malo lončarsko delavnico, ki je potekala pri dveh lončarskih mojstrih Bojnecu in Fel-barju, je obiskovalo več kot štirideset otrok iz Slovenije in Madžarske, poleg vodje Jožeta Gutmana, pa so “male umetnike” učili kiparsko-likovnih veščin še slikar Mišo Knez ter kiparki Anja Šmajdek ter Irena Brunec. Seveda so na koncu svoje izdelke tudi razstavili, izdali pa so tudi priložnostno glasilo. smo °P°zorili na romaneskni prvenec Potapljanje na dah pisatelja Vsei^na šarotarja; tokrat namesto recenzije objavljamo kratek pogovor z avtorjem, bi radi to poletje zapolnili tudi z dušno hrano, pa vam ga iskreno priporočam. dolsko "bistvu ^k0 Se počutite Pri kislin,16" prve9a Otro-vaš ro- kk',^iVePj.V^nec? lz svojih Učakal m 'da sem prvo kni'~ O nestrP"0 in tudi z Ha vi? te Preplavi? 8A°rit' 0 občutkih, ki ^šsvojc j 0.tem’ ko prvič ugle-^inav ''Zpisano z velikimi bi bj| ia;PZn^ Platnicah, seve-h, n° ^ornen, če ne bi ^iČen. sprva resnično ^'nnemaueh letih zbranega v*tOi/ katere težave ob sno-^dati Drvi11-11 J6 prav veličastno -egaseni spi 1ZVOd knjige, po kate-$8ov°rim nSa™ v tiskarno. Če pa Seni imel m? autkib, bi rekel, da Naredil 1 prvic občutek, da N ”®kaJ Pomembnega in 5’%^ j endar Pa me je že v rečeh t renutku> tako kot pri ?ga sveta' ko je delo brP7ane^10 v neko čudno ?Nal kAi6, v katerem sem ■toda Va zdaL Mogoče se Z iSe mi, da je naša rajda nemogoče brez kazni prestopiti meje svojega sveta. V nekaj, česar ne upam imenovati, smo vedno zapredeni in nekaj je vedno mogočnejše od nas, čeprav se skriva nekje globoko v nas, in prav ta nedoumljiv občutek je tisto, kar občudujem pri otočanih in tudi Panoncih. Pa smo tam. In le še toliko o izmišljenem otoku, ki to ni. Gre za povsem realen, sredi prostranega morja ležeč in trden kos zemlje, ki jo zlahka najdete na vsaki boljši pomorski karti, pa tudi ime je izvorno, to pravim le kot namig morebitnim iskalcem. - Glavna oseba je Andrijan, ki skuša zbežati svetu in tudi sebi. Napoti se, takole brezciljno, na ta otok, kjer se dogajajo zelo čudne stvari. Je ta Andrijan arhetip sodobnega človeka? Ga morda preganja »panonska melanholija«? Koga pravzaprav išče? Moj junak, ki to pravzaprav ni, je predvsem človek brez velikih načrtov in ki se mu nikamor več ne mudi, dokončno je osvobojen spon, s katerimi bi bil vezan na življenje v šeno, za vero v življenje, ki ga ni več. Čeprav se ženske potapljajo zaradi preživetvenega gona, je v tem opravilu nekaj veličastnega, upam, da mi je uspelo pričarati ta poseben pogled, ki se nam le redkoma odpre, in ki pripada vsej dobri umetnosti, namreč, da vidimo več, kot je na stvareh samih. Garma je mejni prostor, otok, kjer se srečujejo živi in mrtvi, resničnost in domišljija, o enem in drugem nimam pravice soditi, obstaja črta, ki loči vse, a je še nihče ni potegnil, pa vendar zasluži globoko spoštovanje. -Zanimivo je, da ste otok poselili s fellinijevsko-bergmanovski-mi liki: gre za čudaškega krčmarja Barako, za svetilničarja Wermerja, »varuha krivega pečata«, za Pera, kapitana s šestimi prsti, ki da je nekoč naselil ta vaš otok z mrtvimi? Je zanje sploh še upanje? Je bela jadrnica privid ali resničnost? Vprašanje upanja je zame ključno. Preden sem začel s pisanjem Potapljanja, tega seveda nisem jemal programsko, vendar se mi je - In na koncu: za vami je prvi roman. Čaka morda v predalu že rokopis drugega? Ga boste morda umestili v našo pokrajino? Ko sem priplaval na konec Potapljanja na dah, sem mislil, da bom zdaj miren, da bom lahko vsaj nekaj časa obležal na sončni obali, izpovedal sem namreč neki jezik, ki me je silil v pisanje, pa vendar je ostalo še nekaj vetra v jadrih, katerega bi rad izkoristil, dokler gaje še kaj. V predalu nimam seveda nič, našo pokrajino pa nosim vedno sabo, kamor koli že grem ali o čemer koli razmišljam. Temu se je nemogoče izogniti in tudi prav je tako. Rad bi pisal še o nekem drugem potovanju, ki so ga izzvale knjige in do katerih še vedno čutim dolg, da ga izpovem. POGOVARJAL SE JE MILAN VINCETIČ ■ ■■ vprašanje kmalu začelo postavljati samo od sebe. Bolj ko sem vstopal v svet mojih junakov, globlje ko sem šel, vse bolj se mi je zdelo, daje ta svet brezizhoden in brez dna in da je mogoče govoriti le še s sencami. In iz tega občutenja sveta je počasi, paradoksalno rečeno, raslo tudi upanje, vera, ki sem jo odkril pri ženskah. Zato ves ta čudež življenja. Na severnem (notranjem) platoju gradu pri Gradu na Goričkem pa so se zaključevala (po naročilu Zavoda za spomeniško varstvo) zaščitna arheološka izkopavanja, ki jih je vodil arheolog Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote Branko Kerman (na sliki). Že pred leti so namreč izkopali okrogli stolp in sondirali na dvorišču, kjer so sedaj odkrili temelje “bergfrieda”. Gre pravzaprav za odkritje masivnega grajskega stolpa prejšnjega castruma, ki naj bi ga leta 1208 podaril madžarski kralj Andrej II podaril grofu Nikolaju iz Železnega; zanimivo je, kot je povedal arheolog, da se s tem odkritjem piše pravzaprav nova zgodovina gradu. Naj še zapišem kot zanimivost, da so stene (temelji) tega “bergfrieda” (stolpa) debele okoli dva in pol metra, da je stolp zidan na živo skalo, ki je hkrati tudi del stene, da pa so gradbeni material dovažali iz bližnjega kamnoloma, ki naj bi bil odprt že v srednjem veku. | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo | Panonski i lažzoTtA*! Portreti i ittrtro^ V VERSKO-VZGOJNIH IN MORALIČNO-POUČ-nih pesmih Flisar predvsem skuša prepričati naslovnike, da le spoštovanje iz religioznih predpostavk izpeljanega moral-no-etičnega sistema zagotavlja zadovoljiv sko mlačnost faranov, sprevrgla v versko JANOS nestrpnost: »/../ Nej so najšli douma, niti FLISAR stana svojga: / Kalendari ino Diišnilist pra-voga. // Nazaj so poslani, grešno odvrženi, ^nNi, iskan hn° stremljenje a, o č Je Popolnosti, ki Nikina, tater naS govorno N in8a brepuš??0 da se zdaj, ko ^^jevaic^*-^ m’ ze počasi SteP°Stavi-1^'iivim6" Odranski n lmenom Gar-\s°'*am? Ocllocili vi, kot S J6®a otoke? Al' ni tudi %lbi >irikaP°dobačlo- No se tudi sam Av? Pr«j C* mi zaP'_ od po’ X?1 .31Varn. Pa še se- Pa se,^83 °dgo-lHC’na Gar ■ prePnčan, CSt^di, daibojePoSle-ki Ano tl r°ma-NA-N Sem n ' kak° pa’ čeJ'e ežk° boi °Sen’ čeprav kaj se za L’Ni N ptenr Prav skriva. AkAustin ,8lbal’ čutil ^^A^jevzel za Jevidetitudi L '• daje sko- - Nad nečim sem bil še posebno očaran: nad, če smem reči, kar oljnimi pejsaži nekem kraju ali kulturi nasploh, še več, pahnjen je v svet, ki mu je scela na voljo, ovir ni več, ne prostorskih, ne časovnih. Prav to pa se mi zdi, da so, grobo rečeno, obrisi neke nove, sodobne mentalitete, ki se vzpostavlja na podlagi skrajno intenziviranih komunikacij, tako informacijskih kot transportnih, preprosteje rečeno, svet je postal manjši in zato dostopnejši. Danes lahko že skorajda vsakdo odpotuje kam daleč ali vsaj preklopi na enega od številnih televizijskih kanalov in, kot pravijo nekateri, je to šele začetek. Vendar pa, kot sem omenil že prej, vse bolj verjamem, da je nemogoče nenehoma prestopati meje svetov, brez strahu menjavati identitete. Kajti ob tem bomo zlahka ostali brezdomci, ljudje brez občutka za skrivnost, ki večno leži nekje globoko v nas. Prav s tem se že kmalu po prihodu sooči tudi moj Andrijan, ko se začnejo dogajati čudne, njemu skrajno tuje in nedostopne reči. Vsako potovanje je korak v neznano, vsako vprašanje o sebi, čeprav se sliši patetično, skrivnost. To vedno znova iščemo. ■ Tudi ženske, ki se potapljajo na dah, so nekako mistične. Je morda dekle Oljka, ki čudežno izgine, resnična ali samo plod njegove domišljije? Moje ženske nosijo posebne moči, ki se skrivajo v njihovi skrbi za razpadlo skupnost, v tem je nekaj mističnega, ta občutek za vzvi- morja. Torej nad jezikom, ki seveda presega navidezni realistični ton pripovedi. Ste posebej »delali na jeziku«? Če je tako, sem resnično počaščen in rečeno jemljem kot kompliment. Slikarstvo mi je zelo pri srcu, če bi lahko izbiral darove, bi si zagotovo želel še več tega prefinjenega talenta, ki se lahko meri le še s pesništvom. Ves čas pisanja sem bil obdan s slikami, tako da se mi zdi, da sem se v tem času še največ naučil o slikarstvu, ki ga zdaj mogoče celo bolje razumem ali pa o tem vsaj lažje govorim. Ne nazadnje je neka slikarija, ki sem jo odkril šele med pisanjem, usodno preobrnila tok pripovedi, mislim, da brez slikarstva ne bi bilo mojega jezika. - Je morje res tako, da v njem, kot ste zapisali, »najdeš ljubezen«? Gre torej za erotični naklon morju ali pa le za podzaved-no vračanje v naš praprostor? Jaz sem našel prvo pravo ljubezen, ki še traja, v morju. Morje je najgloblje, najbolj nedoumljivo, v njem se skriva življenje, ki se ravna po drugačnih zakonih, po drugi strani pa je popolnoma nepredvidljivo, nevarno in hkrati zna biti grozljivo brezbrižno. Predvsem pa neskončno lepo. Vsak, ki se spušča vanj, tvega, se izpostavlja s celim telesom, kdor ni pripravljen, tisti, ki je neplavalec, naj ne poskuša. Takšna je ljubezen. obstoj posameznika in skupnosti ter tako poziva npr. k odpuščanju, skromnosti (Tanač, DL IV/7), nesebičnosti (npr. Nesebičnost, DL XV/9), dobroti (npr. Pipovejst od krdlevske dekline, EK 11/1923), daje zgled za »pravilno in lepo« vedenje učencev in učenk (npr. Mala vučenka, DL XV/10) ali pa utemeljuje in osmišljuje trpljenje (npr. Trplejnja blagoslov, DL IV/9). Njegova socialna pesem praviloma oblikuje motiv siromaka, bodisi da je to invalid, berač (npr. Koudiš) ali brezdomni prodajalec časopisov (npr. Misli na sirmdka, EK XVI/1937), to.pa tako, da hkrati z upodobitvijo siromaka izpove svoje socialno sočustvovanje ali pozove k socialni solidarnosti. V domoljubnih pesmih se nekajkrat postavi v položaj izseljenca in zahrepeni po domu (npr. Nagib k-doumi, DL XVII/3, Doma, DL XTV/10), v domovinski pesmi pa je predvsem zaskrbljenec za usodo domovine v usodnem letu 1940, ko so valovi II. svet, vojne pljuskali že tudi proti takratni Jugoslaviji (npr. Pesem za domovino na narodne svetke, DL XIX/1). V življenjsko refleksivnih pesmih je Flisar predvsem upesnjevalec teme minevanja (Sprhlivost, DL X/12), ki ga sprejema kot nujnost v sicer večnem krogotoku življenja (Preminejnje, DL X/12), katerega prispodoba so mu letni časi (Štirje tali /eta,EKXVI/1937). Z verzi svojih priložnostnih pesmi je Flisar bodisi skušal ovekovečiti kako pomembnejše dogajanje v prekmurski evangeličanski skupnosti bodisi se je odzval na zunajliterarne dogodke, ki so zadevali njega osebno ali širšo skupnost. Tako je nekajkrat zapel hvalnico DL, bralcem obeh evangeličanskih publikacij namenil prenekatero novoletno voščilnico, pesniško obeležil dan reformacije ali kak osebni jubilej. Nekatere teh pesmi imajo danes tudi svojevrstno dokumentarno vrednost, kakor npr. tista, v kateri je zabeležil podiranje starih dreves v Szaparyjevem, danes soboškem parku (Star’piingrad trejbijo, DLXV/7 - 2O.junij 1937). V tem posojanju besede aktualizmom raznih vrst je Flisarju nekajkrat tudi spodrsnilo. Tako se mu je npr. v verzifikaciji List križevskim farnikom (DL 1/4) gorečnost, s katero je grajal ver- /od nemoralnosti ružno ošpotani, -/mesto njih Novine, Marijin list hodi, / na krive poti i na bloudnost vodi/.../«. V priložnostnih pesmih, objavljenih po okupaciji Prekmurja leta 1941, pa npr. ni mogel prikriti dotlej zatajevane nacionalne nestrpnosti. S svojo pesniško besedo seje pridružil stališču urednika DL Števana Kovača in izdajatelja, da »po 22 lejti težkim, krajnskim sliiženstvi, smo z-Boga pomočjouv nazaj prišli k-jezerolejtnoj, predragoj vogr.skoj domovini, k-našoj lublenoj, mi-loj materi« in v pesmih Naš boj ter Prišestnost (DL XIX/5 - 20. april 1941) pozdravil prihod Madžarov in se zahvalil Hitlerju in Mussoliniju za vzpostavitev novega evropskega reda. Verjetno ostareli pesmar ni imel dovolj informacij o tem, kaj pravzaprav pomenita fašizem in nacionalsocializem za evropsko in sploh svetovno civilizacijo. Če bi, bi verjetno izčrtal zahvalne verze obema krvnikoma. Tiste pozdravne Madžarom bi verjetno pustil. Kot učitelj je bil namreč vzgajan in je vzgajal v duhu ogrske države; kot pri-pradnik verske skupnosti, ki v novi državi ni mogla najti verskega zaledja, je bil prav tako ves usmerjen nazaj. Tako seje v novih okoliščinah (skupaj z drugimi oblikovalci razvojne strategije prekmurske evangeličanske skupnosti) oprijel dotlejšnjega jezikovno-književnega koncepta: v okviru evangeličanske verske skupnosti in veroizpovedi ohranjati (avtohtono) prekmursko jezikovno in književno izročilo. Ohranjanje jezikovnega izročila je pomenilo, kakor je ugotovil že Vilko Novak, naslonitev na takrat že anahronistični jezik najstarejših prekmurskih besedil z dodatkom iz madžarščine prevzetih besednih in oblikovnih novotvorb. Ohranjanje književnega izročila mu je pomenilo nadaljevanje nabožnega in poučnega tipa književnosti ter starih poetoloških načel. S takim književnim konceptom pa seveda ni mogel poseči v živo literarno tvornost niti v okviru t.i. prekmurske knjižnosti, ki je v tistem času v drugih publikacijah in z drugimi avtorji dosegala svoj vrh in se že tudi iztekala. V njenem okviru je dopolnil njen nabožni in poučni del, ki ostaja, razen rahlih stilnih odzivov, zaprt pred aktualnimi literarnimi tokovi in smermi časa. (Naslednjič portret Evalda Flisarja) AKCIJE 8. julij 1999, Vjjjl • •• in sedanjosti Kuzma bo elektrificirana V Kuzmi in MafjsŠevcih se eJektrifikncijska dela bližajo koncu. Pričakujejo. da bo zasvetila električna luč v teh krajih 4. julija na Dan borca. Ker je to pomembna pridobitev, se .prebivalstvo teh krajev pripravlja, da ta dim čim bolj slavnostno praznuje. Vsekakor bo to lepa delovna zmaga. ker je bilo treba premagati mnogo težav in vložiti precej truda, da je delo napredovalo. Bili so fmli taki, ki so govorili, da jim elektrika ni potrebna in da bodo rajši še naprej svetili s petrolejkami ali pa s trskami. Vendar so tudi ti pravočasno ugotovili pomembnost elektrike ter začeli sodelovati z ostalimi, da vas čimprej elektrificirajo. Meri, takimi je bil tudi K. Bunderla. po domače Bauf. ki pa si je kasneje met! prvimi uredil električno napeljavo v hiši in pomagal tudi drugim. Upamo, da bodo storili podobno tudi ostali. Najbolje bo, če začnem z morda že staro šalo: Babico so vprašali, medtem ko so v hišo napeljali »sonce na špagi«, ali je vesela elektrike. Oh, seveda, je odgovorila, sedaj lahko v mraku prižgem luč, da lažje najdem vžigalice in si prižgem svečo. Dandanes je električna energija nekaj tako samoumevnega in nujnega, da si kratko malo ne moremo predstavljati sveta brez nje. Pa vendar so še v kaki vasi, v kakšnem zaselku hiše brez električne napeljave. No, v šestdesetih letih so zaključevali elektrifikacijo Prekmurja. Takratna udarna parola se je glasila: Elektriko v vsako vas! Z elektrifikacijo se je kasneje spremenila tudi podoba vasi. Pa ne le zaradi električnih vodov in drogov, ne, ljudje so bili kratko malo prepričani, da pač elektrika ne sodi med slamnjače, zato so tudi te kaj kmalu izginile. Mnogi se še spominjate, da so se takrat po vaseh bile prava male vojne med staro in mlado generacijo: naj so bili nekateri še tako trmoglavi, so morali slednji popustiti. In prav je tako: v domove ni prišlo le »sonce na špagi«, temveč tudi radijski sprejemniki, kasneje televizija, sedaj računalniki ... V današnjih Drobcih vam predstavljamo Kuzmo pred elektrifikacijo in po njej. Razlike so očitne, kajne? 24 ur VEST/«« 0609 630 898, 041630 898 Katere so vročici pasjih dni sovražne? Prejšnji teden smo vam predstavili tri prav lepe senčne terase, in sicer teraso pod kostanji pri Zvezdi v Murski Soboti, pri priljubljenem lokalu Art Caffe in prijetno teraso gostišča Ajda na Cankovi. V teh dneh smo že opravili ocenjevanje tistih, ki so prejeli največ vaših gla- sov. Katere so to in na kateri terasi bo 16. julija sklepna prireditev, naj ostane zaenkrat skrivnost. Zapišimo le, da so člani komisije zapisovali ocene za splošni vtis o terasi, kakšna je podoba - arhitektura, kakšna oprema in kakšna senčnost; naslednje, kar so ocenjevali, je ponudba pijače in hrane, pri tem pa je bila pomembna tudi dodatna »poletna« ponudba; pomembno pa je tudi, kako hitro in prijazno je osebje, ki streže na teh gostinskih terasah. Marsikdo rad posedi na terasi Pindža - Dani v Gornjih Petrovcih, kjer je čudovit razgled, menda vse do Madžarske in Avstrije. Gostts Dnevni bar Pri Petišovcih je na skra vzhodnem delu priljubljena točka P mnoge popotnike. GostiSče Š*' lahko pohvali s (avni c j med M. SobotoinW>< Če ste se vi potrudili in poslali toliko prijavnic, smo se potrudili tudi mi, tako da bomo izbrali res pravo teraso, ki bo prejela laskavi naziv. Vsi bralci, ki ste poslali prijavnice, pa ste vabljeni na sklepno prireditev, kjer bomo žrebali poslane prijavnice. Tokrat vam predstavljamo štiri gostilniške terase, za naslednjo številko pa nam ostanejo še tri. BBP FOTO: JUREZAUNEKER■ »gg k v eosuma Polani je ur ^6^' pod senceh - < / ■ r v* „ iiiiiinnmM —m—J HF PIVOVARNA UNION 8. julij 1999 KMETIJSKA 13 Kd^j žeti pšenico? SanJe posevkov na naših poljih se od njive do njive zelo raz 'kuie> odvisno od uporabljene tehnologije pridelovanja poj^11 od dpa tal, na katerih rastejo žita. Razlika je v gostoti ^nimp Pre^ranjeno?ti rastlin, zapleveljenosti ter okužbah z bo-letu ide T SkodljivcL Še posebno bolezni so imele v letošnjem n°okuže"1-6 P°9°je za naPredovanje in naši posevki žit so moč- niih^ letu d0 načinu ni -Prememb Pri odkupu in radaonnaCeVan^a pšenice, bi Vas kakovost ’ da dosezete želeno kot^3 asrotehnična opravila, seniain 9nojevanje v času kla-škodljivcj pred boleznimi in °MiPn orala Prav°časno kovale! ^aVn°to pa se večini vel||(0 pariV n' posredil°’ sai je bilo Idealni n0 aV'n' vedJe izpiranje in bolezni /„ 9°JI za razvoj določenih ePelovka, rje, pegavosti, fuzarioze), ki pa vse vplivajo na zmanjšanje pridelka. Pojavlja se tudi predčasno ali prisilno dozorevanje in potrebno bo pravočasno pospraviti posevke pšenice in rži. Zato svetujem, da tiste posevke, ki predčasno dozorevajo in ki so na lahkih tleh ali jim primanjkuje vlage in so močneje okuženi z boleznimi, čimprej pospravite. Podobno velja tudi za tiste posevke, ki so polegli in jih morate pospravljati pri višji vlagi. Sorte, ki so ranejše, je potrebno pospraviti čimprej, to so PINKA, ŽITARKA, ANA, MARIJA, strniščne dosevke bomo sejali po žetvi ječmena M bi st °2lmnega iečmena je končana. Smiselno bi bilo, da zaseja,i z enim od strniščnih dosevkov, saj bi ^caibH Zavarovali njivske površine pred negativnimi vplivi Na ezia na strukturo tal. seja||. Pomurja bi lahko iž^avo 15 kg/ha telenaL rav° froso J^Muljko 18 kg/ha 12 kg/ha 40 kg/ha 40 kg/ha 80 kg/ha ''%nhl,'avaJe prideloval-^stii,?06^ Pomurja dobro Je vsestransko upo-\lla2 a^° Pridelujemo za ^^jen’ Z6'ena ^rrna) in za ze-le- Je zelo kakovostna trava vrsta, saj vsebuje veliko hranilnih snovi. Za silažo jo bomo sejali na medvrstno razdaljo 40 do 70 cm, za zeleno krmo pa na medvrstno razdaljo 12 cm. Setev bomo izvedli z žitno sejalnico. Za sudansko travo je značilno, da ne prenese nizkih temperatur, zato jo lahko sejemo tudi za zeleno gnojenje. Obilica organske snovi pripomore k povečanju humusa v tleh. V svetu in tudi pri nas facelijo sejemo za zeleno gnojenje. Rdeče vijoličasti cvetovi pa tudi izločajo veliko medičinine, ki pozitivno vpliva na razvoj čebelje zalege v jesen- ______________— »antenski škodljivi organizmi krompirja ll|(jsPri ^rempirju poznamo bolezni in škodljive organizme, »^oio "a °zem,ju Slovenije ne smejo pojaviti. Zakonsko je l^ara^6110 'n državne inštitucije skrbijo za to, če se pojavi J^ličijo603^' škodljivi organizem, da ga čim prej in čim temelji-la^tiaij n?ir°ma odstranijo. Dogaja se, da prihajajo semenski z9ocii nadzorovan° čez mejo in ravno pri takih »uvozih« se ’da pr'de do vnosa karantenskih organizmov. or9anizmi IVci ali pleveli' ki u:ali izkoren'ne ukrePe za zati-K6sli ali injanie, da se ne bi ff^troli n ,Pravilniku o zdra-CcezdrLPOs'lik rastlin pritrgo-^^>Omejoinna9o. Ki^Pizrni .^.karantenski ško- S6hhiilŽ6nisQeMamuso tisti’ kiv odkriti, na dru-l?e^6 0^?° blh na ozem|iu vendar so razši-^Sniočjih 01 obse9u na ne-JS > 30 podrednim rak pre-B^^namr,3’ K‘r°mpirievega gomoljih S in^1, hastaiUZenimi 9°molji, ^roJ^uženo a|° na novotvor-\k raini trOg h Zernljiščih so (H ^.^Ps^oosem !*«»■ X>iw?‘Weob- j3 b0| SubsP $'bactermichi-b^iboSipoto Padonicus) 3% tj^širjena ki A se Pa hV^arad n do 20%, v 60 %-15 i6 'istov na 6 nai Prej opazi-delu XX? ^h.Usti S6°bČutnS° 86 Zelenk 'n° Pokažejo v sušnem obdobju, ko je temperatura 25 stopinj in več. Bolezen se lahko začne tudi z rjavenjem in zvijanjem listnih robov ali s pojavom rumenih lis na listih in šele po nekaj dneh se pojavijo znamenja uvelosti stebla. Pri obročkasti bakterijski gnilobi uvelo steblo na površini ni spremenjeno in na prerezu praviloma ni rjavo, medtem ko so pri rjavi bakterijski gnilobi prevodna tkiva v steblu obarvana rjavo, pri krompirjevi črni nogi pa je steblo pri tleh počrnelo in nagnito. Pri slabo izraženih simptomih bolezni s pregledom na polju ne bomo mogli z gotovostjo potrditi okužbe. Pri močni okužbi je na vzdolžnem prerezu gomolja vaskularno tkivo porumenelo in steklastega videza, kar je najprej opazno na koncu, kjer je bil pripet stolon. Obroč spremenjenega in propadajočega tkiva se širi. Če tak gomolj stisnemo, se iz vaskularnega obroča izloči kremast bakterijski eksudat bele barve. Postopoma zgnije cel gomolj. Bakterija se prenaša z gomolji, dolgo pa ostane aktivna tudi v tleh. Rjava bakterijska gniloba krompirja (Pseudomonas solana-cearum) Poleg krompirjeve plesni je najnevarnejša bolezen krompirja. Pri višjih temperaturah okužene rastline na polju venejo. Najprej začno veneti vrhovi. Če so razmere ugodne za razvoj bakterije, lahko uvene cel grm in postane bledo zelen in rjav, ne da bi prišlo do postopnega zvijanja listov. Na prerezanem okuženem gomolju je obroč vaskularnega tkiva rjavo obarvan. Ob stiskanju gomolja izhaja bakterijski izloček tudi iz o-česc na mestu, kjer je bil gomolj pripet na stolon. Okuženi gomolji so poglavitni vir širjenja bolezni iz dr- MURKA,' CSORNOC. Te pšenice, ki so prej zrele, tudi prej dosežejo tisto želeno oziroma zahtevano pa-dno število, ki je letos novost kot parameter kakovosti pri plačevanju pšenice. Če prihaja v času dozorevanja do deževja, pride do znižanja padnega števila, kar negativno vpliva na ceno pšenice. Prihaja namreč do večje amilolitične aktivnosti in posledica le-te je nižje pad-no število. Najvišje padno število se doseže pri več kot 16-odstotni vlagi, zato svetujemo, da tisti, ki imate rane sorte, ne čakate, da vlaga na polju pade pod 13 %, ampak, da pospravite posevke s 14 do 16 % vlage, še posebno, če je pričakovati deževno vreme. Pri ranejših sortah menimo, da s plačilom stroškov sušenja kmetje izgubite manj, kot če Vam zaradi zakasnele žetve padno število pade pod minimalno skih mesecih. Če so ugodne vremenske razmere, lahko čebele naberejo na faceliji veliko medu, ki pa je dobre kakovosti. Cveti neenakomerno, in sicer se najprej odpro spodnji cvetovi v socvetju, pozneje pa zgornji. Deluje nematocidno, zato jo je tudi smiselno sejati kot predposevek za sladkorno peso. Pridelovanje prosa za zrnje je na območju Pomurja znano in zelo razširjeno. Zrnje prosa vsebuje veliko beljakovin in rudnin. Proso pa tudi lahko pridelujemo za silažo. Namreč v razvojni fazi mlečne zrelosti vsebuje nad 30 odstotkov su-šine. To pa je dovolj, da poteka fermentacija v pravilni smeri. V razvojni fazi mlečne zrelosti se iz socvetij strosi sorazmerno malo zrnja, zato se v naslednjem letu ne pojavlja kot žave v državo in iz ene rastne dobe v drugo. Izvor bakterij v tleh so najpogosteje razpadli okuženi gomolji. Kot možen vir okužbe pa literature navajajo tudi vodo za namakanje, ki jo črpajo iz rek in kanalov, kar pa pri nas še ni zelo pogost pojav. Za preprečevanje širjenja bolezni so na voljo ukrepi, kot so omejitev uvoza krompirja z območij, za katera je znano, daje krompir okužen, pregled vzorcev uvoženega semenskega krompirja in ugotavljanje bakterijske okužbe z eno od zanesljivih laboratorijskih metod, in če se bolezen vseeno pojavi v državi, odstranitev bakterije s strogimi predpisi pri prometu s krompirjem in pri pridelovanju. Potato spindle tuber viroid ali vretenastost krompirjevih gomoljev Povzročitelj je viroid, virusu podoben organizem. Pri primarni okužbi, ki nastane v rastni dobi, ni vidnih sprememb na nadzemnem delu krompirja, gomolji pa so manjši, vretenaste oblike, podolgovati, z zožitvijo na konceh. Pri krompirju, kije zrasel iz okuženih gomoljev, je število stebel v grmu manjše. Na vrhu stebel se'listi lahko tudi zvijajo. Izrazitejša znamenja okužbe se pojavijo pri občutljivejših sortah krompirja. Viroid se prenaša z dotikom med rastlinami in pri obdelavi s stroji in orodji. Kot gostitelj in mogoč vir okužbe so pri nas pomembne rastline iz družine razhudnikov (paradižnik, paprika, pleveli). Da preprečimo bolezni, sadimo potrjeno neokuženo seme. Potato stolbur MLO Povzročitelj bolezni venenja je fi-toplazma, ki je pogostejša v toplejših območjih, napadene rastline predčasno dozorijo in pridelek je manjši. Listi se zvijajo navzgor in pričnejo rumeneti od roba. Listi in stebla so sprva togi, v sušnih razmerah prično veneti in se sušiti. Zaradi pomanjkanja vode so gomolji uveli in gumijaste konsistence. Kalivost je manjša. Pomembnejše od razširjanja bolezni z gomolji krompirja je vrednost 195, ki je določena pri pšenici, oziroma pod 185, ki je določena pri rži. Zahteva se padno število 225, katerega je pri vseh priporočenih sortah mogoče doseči z optimalnim spravilom oziroma z optimalnim časom žetve. Pri sortah, kot so PROFIT, JUSTUS, BRUTUS, je manj težav ob znižanju cene zaradi nizkega padnega števila. Pri zgodnjih sortah se lahko zgodi, da ob prepoznem spravilu padno število lahko pade celo pod 100 in zrnja take kakovosti Zavod za blagovne rezerve ni dolžan odkupiti. Pri tako nizkih vrednostih padnega števila (pod 100) bo pšenica plačana po ceni 15 SIT/kg. Svetujemo, da pravočasno izvedete žetev, odvisno od zrelosti sorte, katero imate posejano, in namenite več pozornosti odločitvam o pravem času žetve predvsem na lažjih tleh v primeru prisilnega dozorevanja in na posevkih, ki so po-leženi. METKA BARBARIČ, UNIV. DIPL. INŽ. KMET. KSS ZA POMURJE ■ nadležen plevel. Proso lahko siliramo v kombinaciji s koruzno silažo. Mnogocvetna ljuljka je vsestransko uporabna vrsta, saj jo lahko pridelujemo za silažo ali za zeleno krmo. Je prezimnayrsta, zato da že v letu setve obilen pridelek zelinja ter v spomladanskem obdobju dva pridelka. Za njo je značilno, da mora pred siliranjem oveneti (nad 30 odstotkov). Razveseljivo je, da se pridelovanje ajde zopet vrača na njivske površine. Pridelujemo jo za zrnje, zanjo pa je tudi značilno, da dobro razpleveli njivske površine. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje MAG. STANKO KAPUN, UNIV. DIPL. INŽ. KMET. ■ širjenje s sadikami drugih rastlin iz družine Solanaceae (razhudniki). Krompirjeve ogorčice (Globo-dera palida, Globodera rostochi-ensis) Krompirjeve ogorčice prištevamo v skupino najnevarnejših fitofagnih organizmov, ki v pridelovalnih območjih krompirja resno ogrozijo nemoteno pridelavo krompirja. Močno napaden krompir raste počasneje in v začetku junija je za napadene rastline značilna izrazita zakrnelost; listi ostanejo majhni, na vršičkih rumenijo, pozneje porjavijo in se zvijejo. Pri začetnih okužbah krompi-rišč se zakrnelost krompirja pojavlja le v določenih območjih, v obliki krožnih depresij. Ob pogledu na napadene rastline dobimo občutek, da rastline trpijo za pomanjkanjem hranil in vlage. V drugi polovici junija se na močno razvitem koreninju pojavi večje število majhnih bradavičastih izrastkov, ki so veliki kot bucikine glavice in proti koncu junija odpadejo s korenin (ciste). V primerih, da krompirjeve ogorčice presežejo prag ugotovljivosti in škodljivosti, moramo krompir izključiti iz kolo-, barja. Kot varstveni ukrep proti množenju in širjenju krompirjevih ogorčic lahko učinkovito izrabljamo tudi uvajanje odpornih kultivarjev krompirja, prilagojenih obstoječim patotipom krompirjeve ogorčice, uporabo različnih lovnih rastlin in končno tudi uporabo različnih nematocidov. Opozorilo! Ob pojavu enega od opisanih karantensko škodljivih organizmov se obrnite na Kmetijsko svetovalno službo, da pregledamo, ali gre resnično za tak ppjav, in potem sporočimo na ministrstvo službi, ki je odgovorna za zdravstveno stanje rastlin. VIR: Pridelava krompirja v Sloveniji, SK, 5/1999 METKA BARBARIČ, UNIV. DIPL INŽ. KMET. KSS ZA POMURJE ■ Cene sredstev za varstvo rastlin in foliarno gnojenje Robert Hozjan Žižki SKZ Klas Križevci pri Ljut. pakiranje mpc v sit mpc v sit reldan 0,2 1.368,00 — zolone liquide 0,125 782,00 — basudin 1/1 2.509,00 — bayleton.sp. 1/1 ' 1.865,00 2.023,80 karathane ec 0,1 606,00 — cosan 1/1 349,00 354,70 močljivo žveplo 1/1 — 159,40 pepelin 1/1 340,00 335,20 mithos 0,2 1.728,00 — folpet 1/1 1.352,00 ■ — polyram 1/1 — 308,60 rondo 0,1 910,00 — switch 0,1 2.766,00 — topas 10 ec 0,1 894,00 — dithane m 45 1/1 1.150,00 1.188,20 euparen 1/1 3.080,00 — rubigan 0,1 1.100,00 — antracol 1/1 1.290,00 1.320,80 antracol combi 1,/1 3.165,00 2.992,10 ridomil mz 1/1 2.950,00 — ridomil gold 1/1 3.140,00 3.179,80 ronilan 0,1 1.110,00 — mikal 1/1 3.065,00 — rias 0,15 1.730,00 — sabithane 0,2 2.520,00 — folicurew 250 0,1 1.630,00 — systhane 12 e 0,1 936,00 — anvil 0,2 1.350,00 — Cu-antracol 1/1 1.434,00 — actellic 0,1 936,00 — fusilade super 1/1 5.450,00 — bancol 1/1 4.180,00 * sonet 0,1 1.995,00 — pinurel d 0,1 530,00 — confidor 0,05 1.790,00 — fastac 0,25 1.923,00 2.132,20 decis 2,5 ec 1/1 5.878,00 5.883,40 karate 0,2 1.923,00 6.115,90(1/1) duet 1/1 — 5.089,30 impact 0,2 1.320,00 — H hostaquick 0,1 936,00 897,90 boom efekt 1/1 2.036,00 — brestanid 1/1 5.945,00 — foliar 1/1 473,00 492,60 foliar 20/1 5.250,00 — tekoči bor 1/1 840,00 — borogreen 1/1 2.095,00 2283,80 magneziogreen 1/1 668,00 800,50 bayfolan 1/1 411,00 — nutribor 1/1 700,00 — Slovarček manj znanih pojmov črna gniloba - glivična bolezen, ki pri nas le redkokdaj povzroča občutnejšo škodo To se dogaja predvsem v deževnih obdobjih. Črna gniloba napada predvsem grozdne jagode, pojavlja pa se tudi na listju in mladih poganjkih. Pege na listih so nepravilne oblike, sivo rjave barve s temnejšim robom, v njem pa so drobne bradavičaste črne pikice. Jagode se kmalu nagubajo, začnejo gniti in mumificirajo. Vsi fungicidi, ki so učinkoviti za zatiranje peronospore, zatirajo tudi črno gnilobo. črna pegavost - glivična bolezen, ki lahko napade vse dele trte Enoletni les, ki smo ga ob rezi pustili na trti, je poglavitni vir okužbe. Če so znamenja obolenja omejena le na posamezna žarišča, jih ob rezi odstranimo in sežgemo. Okužen les postane pozimi razpoznavno bele barve, pojavljajo se razpoke in na razpokanem lubju opazimo številne temne pikice. Mesta, ki so okužena, pogosto ne odženejo ali pa se iz njih razvijejo le kratki, zakrneli poganjki. Tudi listje je lahko posuto z drobnimi črnimi pegicami, ki so obrobljene z nekoliko svetlejšim kolobarjem. (se nadaljuje) MELITA BAHUN, DIPL. INŽ. KMET. ■ Popravek V prispevku Pomurske mlekarne nagrajujejo smo prej- Honudba pujskov na četrtkovem sejmu je bila povprečna, saj so rejci prodajali 47 živali, starih od 7 do 11 tednov in težkih od 26 do 35 kilogramov. Kupci so morali za par odšteti od 12.000 do 14.000 tolarjev, lastnike pa je zamenjalo 28 pujskov. šnji teden zapisali, daje v kategoriji najboljše kakovosti prvo mesto pripadlo Viktorju Andrejču iz Sodišinec, ki je imel v mleku v povprečju le 6.600 mikroorganizmov .Zapisali smo, daje rejec Andrejč oddal 11.679 litrov mleka, pravilno pa bi se moralo glasiti 111.679 litrov. Za napako se opravičujemo! 14 IZ NAŠIH KRAJEV 8. julij 1999, SSj Skozi Malo Polano oziroma njen zaselek Bukovje teče potoček Ba-biščica, ki sicer izvira v sosednji Brezovici, izliva pa se v kanal Popo-vnjek, le-ta pa v Črnec. Voda v brezoviško-malopolanski Babiščici je še dokaj čista in v njej plavajo ribe, kar je dokaz, da ljudje v ta vodotok ne spuščajo odpadnih voda. Še več: Franc Šemen iz Male Polane je del obrežja, ki meji na njegov grunt, obložil s skalami in ga tako utrdil, kar je razvidno tudi na posnetku. Bralci pa presodite, kateri del obrežja se vam zdi lepši - levi ali desni!? - Foto: J. Ž. Murska Sobota Z letošnjim 1. avgustom bodo cene zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, ki ga opravlja podjetje Sauberma-cher - Komunala, višje za 8,6 odstotka. Po trenutno veljavni pogodbi med izvajalcem in občino bi bila podražitev veliko večja, toda z racionaliza- Zgled rejništva pri Senekovičevih Tudi birmanska botra Rejenci, zdaj že polnoletni, se vračajo na nekdanji dom v Trstenik pri Benediktu ivljenje je za nekatere naše najmlajše žal kruto, saj ob sebi nimajo skrbnih staršev. Pohvaliti pa gre družine, ki vzamejo na svoj dom take otroke ter jim nadomestijo mater in očeta. Gre za tako imenovano rejništvo, za katerega dobijo denarno nadomestilo, ki morda poplača finančne izdatke za otroke v rejništvu, nikakor pa ne celotne skrbi. Telekartice Rejništvo ni in ne more biti pridobitna dejavnost. In pri Senekovičevih (po domače Peser-lovi) v Trsteniku pri Benediktu so taki! Vdovec Jože Senekovič je povedal, da sta z ženo vzgojila (ob svojem sinu) še 12 otrok. Prvi je prišel na njihovo kmetijo 1935. leta in je bil otrok bratran VELIKA DRUŽINA - Lojze in Marija Senekovič ob svojih rejencih Boštjanu in Igorju, ki sta jima bila tudi birmanska botra. V ozadju so še nekateri dru- gl, zdaj že nekdanji rejenci z družinami. Na skrajni levi je vdovec Jože Senekovič, ki je postal rejnik že davnega 1935. leta. ca, ki ni mogel skrbeti zanj. Tja do 1974. leta je bilo v njunem varstvu še 11 drugih otrok. Skušala sta jim nadomestiti starše. Do ureditve rejništva z zakonodajo zanje nista prejemala nobenega denarja, je pa tudi res, da so otroci opravljali na 12-hektar-ski kmetiji njim primerna dela in pridobili delovne navade. Leta 1974 seje edinec Lojze cijo dela in stroškov so uspeli znesek spraviti v sprejemljive okvire za številna gospodinjstva. Zaradi manjšega števila odvozov in lastništva posod bodo v Bakovcih in Nemča-vcih plačevali le 75-odstotno, v Markišavcih pa 50-odstot-no ceno. M. J. poročil in na kmetijo je prišla snaha Marija Novak, ki je prevzela možev priimek Senekovič. Ona je prevzela rejništvo od tašče in se razdajala svojim rejencem do 1991. Ob svojih dveh otrocih (zdaj 23-letnem sinu Silvu in 19-letni Sonji) je bila teta šestim rejencem: Rudeku, Jo- žeku, Robiju, Sandiju, Boštjanu in Igorju. Prvega je »prevzela« od tašče in takrat je bil star že 15 let, preostalih pet pa je prišlo k hiši pozneje. Bratca Igor in Boštjan sta bila dana v rejništvo, ko sta bila stara dve oziroma štiri leta; Sandi je dobil teto pri šestih letih, Robi pri devetih, Jožek pa pri osmih. »Za vse rejence sva z možem Rekorderji so med nami Ze sedemdeset let za šahovnico! kraljevsko igro sem se seznanil v osnovni šoli leta 1929, ko je dobil sosed Jože Kološa za darilo od staršev šah. Tako smo se z bratoma Štefanom in Ludvikom navdušili za šahiranje, zato smo eno šahovnico izdelali iz mehkega lesa. Med nižjo gimnazijo sem igral na turnirjih, ki so bili v kavarni Faflek, pozneje pa v kavarni Sočič v Murski Soboti. Ko sem bil v petem razredu gimnazije, smo pri soboškem Sokolu ustanovili šahovsko sekcijo, leta 1936 pa smo začeli izdajati literarni list Mladi Prekmurec. Po nasvetu dr. Janeza Nemca sem naredili demonstracijski šah, hkrati pa vodil šahovski krožek,« pripoveduje Aleksander Čisar iz Murske Sobote, ki se pri osemdesetih letih že sedemdeset let ukvarja s šahom. »V šolskem letu 1940/41 sem kot udeleženec enoletnega abitu-rientskega pedagoškega tečaja na mariborskem učiteljišču organiziral šahovski krožek. Čas okupacije je bil v šahovskem življenju Murske Sobote zelo uspešna. Postali smo celo prvak šahovskega okrožja jugozahodnega dela Madžarske tostran Donave!« Po osvoboditvi je bil Sanji, nameščen kot upravitelj osnovne šole v Ro-gašovcih. »Tam sem organiziral šahovski ktožek. Leta 1946 sem bil drugi za dr. Nemcem na prvenstvu Sobote. Leto kasneje enako skrbela kot za svoja lastna otroka. Na željo mojih lastnih otrok so me ogovarjali s teta. Hranila sem jih, oblačila, prala, kopala, hodila z njimi k zdravniku ... in pomagala pri učenju. V nekem obdobju je bilo pri hiši kar šest otrok: dva lastna in štirje rejenci in vsi so imeli prostor za isto mizo. Enako ljubi so bili tudi mojemu možu, kije večkrat igral z vso šesterico - nogomet. Lojze je bil celo birmanski boter Boštjanu in Igorju in kupil jima je darilo: kolesi na prestave,« je povedala Marija Senekovič in dodala, da bi se še naprej žrtvovala za ubogo otročad, ki nima srečne mladosti, toda po 1991. letu, ko so odprli turistično kmetijo, je dela več, kot so ga imeli prej. Lepo se ji zdi, da se njeni nekdanji varovanci radi vračajo na domačijo, kjer so gor rasli. Posebej je omenila Robija, ki se je poročil v Ruše, in Sandija, ki sije ustvaril družino v bližnji Ihovi; onadva še posebno rada prideta in tudi pomagata na turistični kmetiji. Š. SOBOČAN sem igral na dvoboju Hrvaška -Slovenija na 200 deskah in remiziral z dr. Komorskim.« Jeseni 1948 je odšel študirat v Ljubljano, kjer je igral pri LUŠK-u. »V dvoboju srednje šole in univerze sem remiziral z Groskom. Od 1950 do 1954 sem vodil šahovski krožek pionirjev na nižji gimna- Jugoslovanski šahovski prvak Svetozar Gligorič med simultanko leta 1960 v Ljutomeru. Drugi z desne (ob šahovnici) je Aleksander Čisar; ob njem njegovi pionirki Julka Kejžar in Slavica Štampar. imaio VašaTelekartica, brez eurochipa, bo C-J I ’ «7 veljavna do I. septembra. „ -reViinihzi0 Telekom Slovenije zaradi st javnih telefonskih govori nit: Telekartico z eurochipom- ^nio varnosti in zanesljivejše up° ,g|ati morali do I. septembra P jemale 'e govorilnice tako, da bodo sp še kartice z eurochipoM- Če imate še neizkoriščeno Telekartico brez oznake eurochip,Vas vabimo, da se oglasite v najbližji Teletrgovini in neveljavno Telekartico Vam bomo zamenjali z novo. Število neporabljenih impulzov bomo zaokrožili v Vašo korist. INFORMACIJE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI Aleksander Čisar danes ziji v Lendavi. Na oblastnem prvenstvu Maribora sem leta 1951 zasedel drugo mesto. Udeležil sem se tudi dvoboja Slovenija -Hrvaška, kije bil leta 1951 v Ljubljani.« V letih 1954/1965 je služboval na nižji gimnaziji in pozneje na osemletki v Ljutomeru. »Kot šahovski sodnik sem so- deloval leta 1958 nam°^ državnem prvenstvu Jug Portorožu. Leta 1960r„ mu TVD Partizan v LJ organiziral simultank vanskim državnim pn® j tozarjem Gligoricem- jsti 1965 sem osem let delal os.od na gimnaziji v Murski ŠZJ sem prejel ®z, pohvalo in do načko za dolgo v šahovski org Svoje šahovsk a| poletu 1973^1 na Centru pok ' , innaSrednj^Jdo ntru v Murski yeS upokoji7eIXš^ čas sem delal doJ,a, boškega dijask kis°nad°*& segali zavid Ji Nazadnje se« df em upokojen jL štvu ustanovi sekcijo, ki se u^e^J^andeJ^ movanj,« končuje jER^ sar. M a Bjpl 8. julij 1999 IZ NAŠIH KRAJEV Ana leži na slikovitem območju Slovenskih goric in blizu je Av$trija, od koder prihaja vedno več obiskovalcev Apače Kmečki turizem in nnotoči v razmahu I^čno društvo skrbi za urejenost okolja koncu tedna. Vedno več gostov prihaja iz sosednje Avstrije. Najbolj podjetna je s svojo ponudbo vsekakor družina Moleh s Krivega Vrha, ki ima gostišča, vinotoče, oljarno, ribnike. V Zgornji Bačkovi je turistična kmetija Slaček, v Žicah Zlatoporočenca Viktorija in Franc Kolarič iz Drobtinec K red kratkim sta v krogu domačih in prijateljev slavila zlato poroko Viktorija in Franc Kolarič iz Drobtinec pri Apačah. Prvič sta se poročila pred 50 leti v Lenartu, tokrat pa sta svoj zlati da omočju občine Sv. Ana v Slovenskih goricah je bilo zadnje veliko storjenega za lepši videz naselij. Tamkajšnje turi-n J-v . ----------------icpai viucz, naselij. i aiiitkapnjv lun- tijo |nl,, 0 “fuštvo tudi letos izbira najlepše urejeno domačijo, kme-...................................................... Anitn ___u«J*vyov U1VJVI1V uvmaoju, iviiiv -L Zmagovalci bodo dobili zlato vrtnico, ki bo podeljena ob le® tednu. Sost bednost občine Sv. Ana je ^pokrajina, ki je zasajena z vinsko trto. Popotnik se tukaj naužije lepega razgleda in po asfaltiranih cestah se lahko pripelje do domačij, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, ali obišče i ^Peiir-.S~na hiša stoji v Lokavcu s št. 14. Družbo ji dela zanimi-K. ca- Foto: F. Š. vinotoč. In prav vinskim cestam posvečata turistično društvo in občina vso skrb. Turistično društvo pripravlja vsako leto ob Aninem tednu tradicionalne razstave fotografij, ki predstavljajo po sto vzorno urejenih. Skrbijo tudi za obnovo starih obpotnih znamenj in viničarij. In srečali se boste z divjadjo, pomočili trnek v ribnik. Nedavno so lepo obnovili tudi farno cerkev sv. Ane. Nosi let- Tudi za primerno okolje je potrebno poskrbeti. To je zunanjost turistične kmetije pri Miheliču v Rožengruntu. Foto: F. Š. izrekla pred župnikom Janezom Ferenckom v cerkvi device Marije v Apačah.. Viktorija seje rodila 1925. leta v Zg. Žerjavcih pri Lenartu in seje upokojila kot tajnica in računovodkinja OŠ Stogovci. Franc, kije rojen 1922. leta v Bačkovi in je kot prisilno mobiliziran nemški vojak doživel grozote druge svetovne vojne, je bil dolga leta, vse do upokojitve, zavarovalni zastopnik. Dom sta si postavila v Drobtincih pri Apačah, kjer uživata upokojenska leta. V zakonu so se jima rodile tri hčerke Silva, Milica in Slavica, ki so si ustvarile družine, zato ju obiskuje tudi pet vnukov. Besedilo in posnetek: LUDVIK KRAMBERGER ■ Zlatoporočenca Ošlaj ovci zahtev ljudi N 'nVestitor rekonstruk-Sencih zagotoviti I s faktorji na p^rci-h^^ re8'°nalne ceste SCs‘^^-Ljutomer. ^Pasv?“Jedili tretji žarišču Dokležovje- Ižakovci, pločnike, kolesarske poti in avtobusna postajališča. M. J. nico 1654 in hrani dragocen Holzingerjev oltar. Zlata vrtnica je primerna spodbuda, ki že žanje rezultate. Živahno predvsem ob koncu tedna To osrčje Slovenskih goric turistično zaživi predvsem ob vas bodo prijazno sprejeli na turistični kmetiji Neudauer. Lepo urejena je turistična kmetija pri Miheliču v Rožengruntu. Gostje pa se radi ustavljajo tudi na turistični kmetiji Bauman v Ledineku. FRANČEK ŠTEFANECi Srečanje po 40 letih v Vogričevcih svet je potrdil sesta-^orov in komisij oz. teles. Vsi so 9-članski, "»Udorov za proračun, H’ davčno politiko, za in- za Prhanja, od’ m nagrade ter upravne-dvojnega sklada, ki Predsednik nadzorov .^a ima pravico do na-največ 7,5 odstotka, ^^“ajveč 5 odstotkov od ki J^a za posamezno sejo. že nekaj časa pri-$ zdravnikov prema-dežurstva v beltin-'^J^tvenem domu niso PričakoVaU-Cska v Nravstvenega doma l Mj^nta pričakujejo, da kakovostno nadome-J^nikov.M.L Na turistični kmetiji Marko v Nasovi se je družilo 39 nekdanjih osnovnošolcev, ki so zapustili šolske klopi pred 40 leti v stari osnovni šoli v Apačah. Pobudnik srečanja Jožef Koler je dejal:«... Naše poti so se razšle na razdalje mnogih kilometrov, toda to ni bila Gasilska zveza Ljutomer je že šestič zapored organizirala srečanje gasilskih veteranov, ki je bilo tokrat v prostorih gasilskega doma v Vogričevcih. Na druženje je prišlo kar 120 veteranov oziroma starejših, a še kako koristnih gasilcev. Pozdravila sta jih predsednik GZ in poveljnik. Ob dobri prleški kapljici, golažu in zvokih domačega muzikanta je bilo prijetno, zato so se zadržali dolgo v noč. No, še preden seje stemnilo, so se fotografirali po gasilsko. Na fotografiji so tudi: Frančiška Prelog iz Vučje vasi, Franc Lah z Mote in Franc Kralj iz Male Nedelje, za katere so ugotovili, da so med to množico najstarejši veterani. - D. Kosi, foto: Topolinjak kolo, saj se je z njim vozil na delo (v lepem in slabem vremenu) v Lendavo. Delal je v Elmi, Gradbeniku, Nafti. Tudi na sezonskem delu v Avstriji je bil nekaj časa, 77-letni Štefan in 67-letna Marija Ošlaj iz Gornjega Lakoša sta se poročila pred 50 leti, zato sta letos praznovala svoj jubilej v družinskem krogu. Ne, to ni bil samo čas slavja in nazdravljanja, ampak sta se spominjala tudi nekdanjega načina življenje. Na primer same poroke 1949. leta, na katero se nista peljala z avtom, ne z bargrlinom (kar je bolj imenitno), ampak z navadnimi bi-cikli. Še posebno Štefan, rojen v Filovcih, je sploh veliko poganjal da je tako kaj več zaslužil za svojo družino. Žena Marija pa je delala v lendavskem Indipu. V zakonu sta se jima rodili hčerki Olga in Ivanka, pri kateri sicer živita zlatoporočenca Ošlaj. Zelo rada imata svoje vnuke: Klaudijo, Mikija, Daniela. Silko, Sandro in Karolinco. - Foto: J. Žerdin ovira za srečanje po 40 letih.« Dodamo naj, da so mnogi prišli celo iz tujine. Organizatorka tokratnega druženja je bila Ivica Stolnik. Na prihodnjem srečanju pričakujejo še več »osnovnošolcev«, saj jih je bilo pred 40 leti - 70. - Foto: L. Kramberger Terezija seje rodila 1919. leta vTropovcih, Franc pa seje narodil 1918. leta v Grabah. Vseskozi je bil zaposlen na KK Gornja Radgona. Tam pa je delala 14 let tudi žena, ki pa se je pozneje posvetila gospodinjstvu in vzgoji njunih štirih otrok: sina Franca in hčera Rozike, Zinke in Hilde. Rekova, ki živita v Črncih, sta zaznamovala svoj jubilej v krogu domačih in prijateljev. Tam ju sicer tudi velikokrat obiščejo otroci in vnuki, katerih sta - kot vsi dedki in babice - še posebej vesela. Imata pa tudi že pravnuka. - Foto: L. Kr. Murska Sobota Mestna občina prenaša v last Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje poslovne prostore v Slovenski ulici 48 v Murski Soboti. Gre za pisarne, katerih skupna površina je nekaj čez 53 kvadratnih metrov, vrednost sklenjenega posla pa je dobrih 10,2 milijona tolarjev. M. J. REPORTAŽA 8. julij 1999, o peščeni mehki poti, ki jo je reka nanosila ribičem pod noge, da bi ji mogli priti bliže, smo »klačili do otiša«. »Morske« rože, ki ta čas začno cveteti, so nam s svojo roso »mujvale« obraze in odganjale komarje, ki so silili na vrat, za uho, na vsak del nepokrite kože, vejevje brez in jagnedi pa nam je delalo nebo. Svetlobni zajčki komaj rojenega dne so poskakovali po vejah in rastlinju, napitem od vode, in vonj po vlagi, trohnobi je govoril, da je reka, ki teče tam spodaj, vir življenja. Bele meglice so kot tanka koprena ovijale mlado jutro, zeleno reko in rastlinje ob njej v skrivnostno troedinost. Bilo je mimo jutro, ki je napovedovalo vroč poletni dan. Prišli smo. Pod mogočno brezo je bilo njegovo mesto. V peščeni, naplavljeni breg vdolbene stopnice so vodile do vode, ki se je v »otišu« umirila in utihnila, tam zunaj, na odprtem, za »petov« pa se krotovičila in skupaj z jutranjim ptičjim petjem ustvarjala mogočen »obmorski« glas. »Najprej zakorimo, vačik nas komarje pojejo,« je odločil. Iz žepa je potegnil »nožec«, ga odprl in narezal suhljad. Ognjišče pod brezo, kije i ;«V RABLJENIH VOZIL PO IZREDNO UGODNIH CENAH! NOVO! NOVO! ZA PRIDOBITEV KREDITA POTREBUJETE LE OSEBNO IZKAZNICO! Ob Dravi 3/a, Ptuj, tel. 062 783-828 PAAM ALTO v jutranji rosi jo'kala nad nami, je oživelo. Suho vejevje je zagorelo in delalo dim, ta pa je odganjal komarje, da smo mogli mirneje začeti ribariti. Razvezal je vrečo s palicami in izvlekel najprej daljšo. Pripravil jo je za na »grunt«. Najlon je obtežil s svincem in kocko sira (od stisnjenega bučnega olja) za dišavo, na trnek nabodel nekaj rdečih črvov in potem palico mojstrsko zavihtel, daje »najlon« zdrsel skozi ušesa in je trnek z vabami lopnil daleč v rečni tolmun, y odprti tok reke. Palico je položil na lesene »garice« in na zgornje uho pripel okrogel zvonček. »To je telefon,« nama je pojasnil Naci, ribič s srcem in dušo. Potem je pripravil še drugi dve na »plovek«, za ribolov v »otišu«. Eno zame in drugo za Jureta. »Kama ščeš, ta more spadnoti,« je Naci poučil Jureta, ki je z mano vred delal začetniško napako, da je pri metanju trnka najlonsko vrvico ovijal okoli palice, ko pa je korajžneje zamahnil, je trnek obvisel na vejevju vrbe. Preprosto je videti, če si samo opazovalec, ko pa vso zadevo vzameš v roke, potem metanje trnka sploh več ni tako preprosto. Še črve je potrebno pravilno natakniti, m to tako, da v vodi čim bolj migajo. »Rdeče gojim doma, saj če bi jih kupoval, bi bila to predraga ,muni-cija’,« nama je razkril najin učitelj. »Zvoni!« opozorim na zvončkljanje zvončka na palici. »Tou voda dela, ker je trnek v toku ... Radarje riba, potem nega straha. Potem zruži. Ko se prijme, se osvoboditi več nemre.« »Samo če strga?« »Ja, če strga.« »Čujete?« »Tou mala črve dol jej. Ja, dol jej ...Tak ga pika, pa cuka, ujčka. Kda pa večja pride, ona zgrabi pa gotovo.« Zvonček je vsake toliko časa zazvončkljal in nam dal vedeti, daje tam v vodi življenje. Vse več ga je, odkar Mura postaja čistejša reka, pa vendar ne toliko, kot ga je bilo nekoč, ko je tod tekla drugačna reka in so ribe z vozovi vozili domov. »Jaz sem se na voudi naroudo.« »Na voudi?« »Tak no, pri voudi. Moj dedek je bil poklicni ribič. Mi smo takrat imeli tri mreže. Ena je bila dolga dvesto metrov, ena sto petdeset, ena pa sto metrov. Samo takrat smo pelali ribe domov v koloraj. Znate, ka so kolore?« »Ja. Povišane lesene stranice na vozu.« »Ribe smo tržili. Imeli smo deset postojank, gostiln, kjer so jemali ribe. Pa še doma smo jih tržili. Samo ne, da bi vsakši den šli lovit. Tedensko samo enkrat smo z mrežami šli ven. Čujte, samo kelko rib je te bilou! Vidite tam prout? Na takšni prout smo se pripelali. Dva sta bila v ladji, eden je vozo, drugi pa mreže dol spuščal, dva pa sta bila na brejgi pa držala. Povem vam, da smo po tristo kil naednoug vo privlekli. Pa . ysakoO^°° nej takšne male. To so bili komadi, po deset, petnajst ki • v mreži je bilo merjeno. Pet centi je moglo imeti kva r prišli žandarje merit, pa te, kda je mokra bila, ne suha. ^j^a-je imela sedem centimetrov. Tako smo samo velke ribe_° lih,« seje »ribičije« svoje mladosti spominjal dolnjebistns Julijsko sonce je popilo še zadnje meglice z vejevja m zaS]išal<’ bleščala v soncu. Naredil seje dan. Od Martina na Muri se gladili” jutranje zvonjenje, jasno, kot je bil jasen tisti dan. Na vo^ gpet je spet močno počilo. Tam na robu »pete«, na odprtem se je vrgla, da smo jo mogli videti z našega mesta. »Do dve je imela,« je presodilo izkušeno ribiško oko. Ne Nekaj bo. Le čakati je treba. tujj dat^0 »Saj bo prišla, mora priti,« je bil prepričan Naci. Prl e asoi>j{ ribe ne prijemajo, in morda smo zadeli prav takšnega. , tistega jutra preveč site, da bi se menile za vabe na trn ■ -e ko se nahrani, po tri dni leži na svojem mestu in počiva, ribiči ne lovijo samo rib. Njihovo seganje sega tja, ^(Opi nezavedno.« Tako kot drsi »najlon« ob ribiški palici in s tja dol v globočine reke, tako se človeku ob tekoči s) da bi se mogle olajšati spon in bremen življenja- ^jebi* ^p^ »Ob voudi človeka malo mantra. Premišlav esis bil v mladih lejtih. Znate, kda si mladi, vse nači 1 še san ostaneš...« gia^pj »Že dolgo ste sami?« .. /at° $ »Jaz? '93 leta je umrla. Nej ji je bilou pomou^ pog°c ga, kda sta dva. Zakon je zakon. Lejko se potomn j sVoje^ povedal... bole si odprejti. Zdaj si pa zaprejo v $ k0^ ec, s Dobro je, da ima reko, ki ga poživlja, . a jZčf®bs ^k0^. življenja deliti z njenim. Dobro je, da ima paj $»1^ rim pogosto skupaj gresta k nji in si potem n 0 vlij »Jaz ribe v štirih, petih vodaj perem. In v za l0 jst^Lpi Potem pa osolim, žarko papriko, sladko PaPn Jo ve^e^ U10 valan v kukarčni pa tenki pšenični meli, te Pa 1 ^reJ p" « cidilo. To je moja specialiteta. Samo ribo nes ge- ognji. Ona se more pomali cvrejti. Olij naj bou$ l ga^ te pa pomali. Najboukše je na ognji delati, vi P ^e, d Zanj najboljše so androgice in zelenike, maj sino jo ne, da jih lahko poješ vse vprek. Tudi pi 1 tro, je dobra. Morda boljša od ščuke. Mia a tak0 5^ kosti, je znal povedati Naci, meso stare Pa - 8- julij 1999 KRONIKA Murska hbezen Sevanje z 16. strani) že prejeli?« nekaj P°vem-®eDeierihSemeS0U’Samo za »®jihn Včeraj ^• Prišel je kolega ^šlavfi3^^ Potem pa Pijviten Paspilavsakši dve ^ad^uspat,« seje ^^dniva^ PIJaCo' Gvišno naJ dvi-‘Samor Vpr3Šal Jure. "»'PoteL ’kanam pali' P™^Vodou.« Meglo Je Pgačo in Prav ^obasn knarediti Požirek. pa smo ^Patud'l'ld°ma na mizk "^dah- nismo imeli v Palico. nataknili na ^ai^pa.Kzaz^^ Pabca se Si]. p*naJi°n« se je ^Naci’ aaK po vodi’ 'H« in Počasi navijal Spravj, ,VSo spretnostjo Sip«? ?rega' Dobro < nilana»vagi«,če ‘Srk epkos' SoborhnVampraVO’ da p istimi ,e z ribami. Pred S Revami je bilo. J%?Jecuknolo,da i» S V3 Je d3t do'spa-^^'pan0^" Z8rab° kaj casa nič X? * bilo, ne pje, Povedati, samo (Sta. pS’ da je voda r*b&!e negatel-JSčav ak karta notri Hrometi, dajo Si* ^3 I CSaSJubezen do X« J' Murska cve" ^‘vet^ d0 sla-cevrbe; do noči, \’d°ross adn*kom in plltvin, v \d Shdo pol-Po^Sna1’ ko Si luna rumeno Sp‘iMeg^816 z8°dnje '¥SCPO1°ki;do Su^doi (nja ^'He ^fi^Poka \dornec; do ra ■ Tu bi Organisti, orgle in pevci (13) Ciril, organist pol stoletja Hvaležen profesorju Jožetu Kreslinu V elikopolanski organist Ciril Žerdin je med pripovedovanjem o svojem glasbenem življenju kar ne kajkrat omenil profesorja glasbe Jožeta Kreslina z Bistrice, ki ga je pri salezijancih v Za grebu zasebno poučeval note in igranja na orgle. »Veliko sem se naučil, čeprav se v Zagrebu nisem le izobraževal, ampak sem opravljal fizična dela. Izobraževat sem se šel deloma zato, ker me je k temu spodbujal župnik g. Anton Hosedl, in ker izhajam iz »mežnarjeve« družine. Pa tudi navsezgodaj sem postal cerkveni pevec, zato sta mi bila orgelska glasba in samo igranje bliže kot komu drugemu, ki ni hodil na kor,« je na začetku pogovora povedal organist in dodal, daje 1960. leta naredil na mariborski škofiji še izpit iz cerkvenih predpisov, cerkvene glasbene teorije in liturgije. Ciril je bil tja do 1953. leta organist v župniji Sv. Marjeta v Pesnici pri Mariboru. Tja gaje zvabil prekmurski župnik g. Jerič. 1953. leta pa je župnija Velika Polana ostala brez organista Franca Balažiča, saj se je odselil v Lendavo, nakar se je Ciril vrnil v domači kraj in postal organist v cerkvi Srca Jezusovega. Od takrat do danes je minilo 46 let. K tem je treba dodati tri leta organisto-vanja v Pesnici, pa dobimo 49 let! In koliko je to »orgelskih« dni? Še preden bi kdo poskušal izračunati, tale podatek: ni igral le ob nedeljah in drugih cerkvenih praznikih, ampak vsak dan, torej tudi pri mašah ob delavnikih. Letos se je hotel posloviti od orgel, a ni mogel, ker na žalost na velikopolanskem območju ni nikogar, ki bi ga nadomestil. Ciril pa si 73-letni Ciril Žerdin se druži z orglami že 50 let. Orglanje bi kar prepustil kakemu mlademu, žal pa se za zdaj zanj ni še nihče navdušil. seveda ne more privoščiti, da bi kar tako nehal. Bog ve, kaj bi bilo potem tudi z 21 starejšimi pevci, s katerimi je močno povezan. Spodbudno pa je, da je dobil nekaj mlajših pevk. Vodi pa tudi 30-članski otroški pevski zbor.. V velikopolanski župnijski cerkvi imajo pnevmatske orgle, izdelane 1926. leta v orglarski delavnici Jo- žeta Brandla v Mariboru. Orgle imajo sedem pojočih registrov, so eno-manualne in igralna miza je pred orglami. Pohvalno pa je, dav cerkvi v Veliki Polani ne pojejo samo cerkveni pevci, ampak je zelo razvito tudi tako imenovano ljudsko petje. Posebej priljubljene so Marijine pesmi, na primer Lepa si roža Marija itd. ŠTEFAN SOBOČAN ■ >MERKUR TC Murska Sobota 5 % POPUST BsGfeOfe® 08 5 PRAZNIČNIH CEN radiokasetofon SONY, CFD V24S glasbeni stolp PHILIPS, FW 326 posoda CHEFLINE, s termostati hladilnik _________ ZANUSSI, ZFT 154 Jupol _____________ 15 I oz. 25 kg PONUDBA VELJA 9. JULIJA 1999. 1. nagrada: motorna kosilnica, AL-KO, L F 250 2. nagrada: radiokasetofon, SONY, CFD V24S 3. nagrada: nahrbtnaškropilnica, MYTHOS, 16 litrov V žrebanju sodelujejo računi izdani 9. julija 1999! TC MERKUR, Obrtna ulica 39, Murska Sobota, tel: 069 31 788 Delovni čas: od 8. do 20. ure, sobota od 8. do 13. ure. Zgodilo seje... Prometne nesreče 30. junija ob 14.40 se je zgodila prometna nesreča na območju PU Murska Sobota. Z dvoosne prikolice, ki je bila pripeta k traktorju, je padel 19-letni J. iz Bogojine in se hudo poškodoval po glavi. Huda je bila tudi nesreča, ki se je zgodila 1. julija ob 16.25 v križišču prednostne in neprednostne ceste - v puconskem križišču. E, N., ki je pripeljal iz sebeborske smeri, je zapeljal v križišče prav v hipu, ko je pripeljal iz soboške po prednostni cesti avto, ki ga je vozil V. N. V nesreči se sta se E. N. in sopotnik hudo poškodovala. V četrtek, 1. julija, ob 17.30 je motorist V. J., ki se je peljal skozi : Gederovce, prepozno opazil kmetijski traktor s priklopnikom, ka- [ teregaje vozil E. A. V trčenju se je voznik motorja hudo poškodo- t val. B. S. se je peljal 1. julija ob 21.30 z motorjem po lokalni cesti v Kapci. Pri zavijanju z asfalta na makadam je padel. Poškodbe so hude. 5. julija ob 8.30 je T. F. vozil osebni avto po lokalni cesti iz Kroga proti Murski Soboti. V Krogu je trčil v kolesarko A. D., ki je zavijala v levo. Le-ta se je hudo poškodovala. Utopitev v Muri in jezeru V dolnjem delu reku Mure pri Melincih so v petek, 2. julija, popoldne našli utopljenko. Svojci sojo kmalu potem prepoznali. Gre za 57-letno Viktorijo T. iz Spodnjega Krapa, ki je bila oskro-vanka doma v Lukavcih. Pogrešali so jo že od dopoldneva istega dne. V Blaguškem jezeru se je v nedeljo, 4. julija, okrog 21.40 utopil 23-letni P. B. z območja upravne enote Lenart. Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj je odšel v globoko vodo, čeprav je bil neplavalec. Utopljenca so našli potapljači PGD Gornja Radgona, z razsvetljavo pa so pomagali gasilci PGD Sveti Jurij ob Ščavnici. (Pre)dolgi prsti ne mirujejo V noči na 30. junij je nekdo ukradel iz kioska ob Blaguškem jezeru razne sladkarije in živila v skupni vrednosti 30.000 tolarjev, iz kioska pri jezeru v Grabah, v katerega je nekdo vlomil v isti noči, pa so izginila živila in cigarete v vrednosti 72.310 tolarjev. B. I. je oškodovan za 80.000 tolarjev. Toliko je namreč vredna motorna škropilnica, ki mu jo je nekdo ukradel iz kleti v stanovanjski hiši v Lendavskih Goricah. V času med 2. in 5. julijem je nekdo poskušal ukrasti osebni avto Fiat, ki je bil pred tovarno Logo v Lendavi, a mu ga ni uspelo vžgati. Z nasilnim odpiranjem je povzročil škodo za 30.000 tolarjev. V gramozni jami pri Dokležovju se je neznanec spravil na plavajoči bagpr, pa ne zato, da bi z njim kopal gramoz, ampak je iz tega delovnega stroja ukradel razne predmete v vrednosti 50. 000 tolarjev. Med 27. junijem in 3. julijem je nekdo vlomil v dve počitniški hišici na Vinskem Vrhu v ormoški občini. Odnesel je razno električno orodje v vrednosti 750.000 tolarjev. Š. S. ■ Gasilci v Vučji vasi bogatejši V nedeljo popoldne je bila v Vučji vasi velika slovesnost, saj je napočil trenutek prevzema specialnega orodnega gasilskega vozila TAM z visokotlačno črpalko, peno in rezervoarjem za 3.000 litrov vode ter spremljajočo opremo. Pridobitev je vredna 15 milijonov tolarjev. Botri so bili: Bojan Lebar, Marjan Zadravec, Franc Prelog, Jože Paldauf, Franc Štuhec, družina Ros in zavarovalnica Triglav. Ključe je prevzel voznik Franc Žnidarič, ki je nato zagnal motor. Nato pa so vozili krstili s šampanjcem. Že v nedeljo dopoldne pa je bila v Vučji vasi zahvalna maša za žive in umrle gasilce, potem pa je župnik Štefan Vinko-vič blagoslovil vozilo. - Foto: J. Žerdin 15.990 SIT 35.700 SIT 15.990 SIT 29.990 SIT 2.590 SIT SKUPAJ PROTI | KRI f Ml Začela sta ga je prišla gosPa |S' , sta ji podala jv J »Gremo ga vs'^J/ reklahsica. Dolgoso^ temnem gozdu, niso našli. Starša bolj žalostna. Lep šolski teden V ponedeljek je bil zelo lep dan. Zunaj je bilo sončno in vroče. Učenci so prihajali v šolo kot vsak dan, le mi smo imeli druge načrte. Že prvo uro smo se odpravili ven. Učiteljica nas je razdelila v skupine. Opazovali smo naš kraj in si zapisovali ugotovitve. Pozneje smo jih po skupinah uredili in tudi kaj narisali. In kakšne so bile moje ugotovitve? Moj kraj se imenuje Radenci. To je zelo lep kraj. Ponosna sem nanj. Imamo zdravilišče, hotel Radin in vrelec z mineralno vodo ... Drugi dan smo odšli v Boračevo, kjer je polnilnica mineralne vode. Poskusili smo čisto vodo Izvir, dobili smo ledeni čaj in kozarce, ki smo jih razstavili v razredu. V peskovniku smo tudi naredili maketo našega kraja. Najtežje pa smo čakali izlet. Vozili smo se z majhnim, vendar zelo lepim avtobusom. Ogledali smo si Mozirje, Celje, Šempeter in Polzelo. Med vožnjo smo se šli karaoke. V četrtek smo imeli kulturni dan. V petek pa se je naš projektni teden z naslovom Moj domači kraj končal. Razstavo in svoje delo smo predstavili učencem 3. a-razreda in ravnateljici, ki nas je pohvalila. Zajec inZaJ^ Sledila® “SX sta Mikija, ru in jokal- PETRA KOTNIK, 3. B, OŠ RADENCI ■ Metulj pripoveduje Ko je Miki zagledal mamo, ji je stekel naproti. Starša sta bila zelo vesela. Objela sta ga in potem so srečni odšli domov. Jaz sem metulj. Letam s cveta na cvet. Ko dežuje, se skrijem pod cvet. Če se mi dremlje, spim na cvetu. Zapojem tudi kakšno pesmico. Ko je vroče, sem vesel. Rad se igram na travniku skupaj s čebelico. Večkrat jo povabim na sok. MARTINA ŠTEFKO, 1. RAZ., OŠ BAKOVCI I Rešila me je budilka »Au, moje kosti! Krc! Joj, moj hrbet! Še danes grem k zdravniku.« Z avtom sem se odpeljala proti zdravstvenemu domu. »Dober dan, gospa Krupnik! Kaj vas je prineslo?« me je povprašal zdravnik. »Grozljivo me boli hrbet.« »No, potem pa poglejmo.« Krc. Škljoc. »Au, kaj ste vi normalni?« Pregled se je končal in zdravnik in izstavil račun Napisal: UROŠ MARKOJA Ilustrirali: GREGOR, SANDI, MONIKA IN KATJA! »Štiri tisoč tolarjev, prosim!« »Štiri tisoč tolarjev?!« sem zakričala. »Za to trpljenje štiri tisoč tolarjev? Oh, politika!« Kisle volje sem se odpeljala domov. Za večerjo sem si pripravila sadno solato. »Mlajsk,« sem cmokala, medtem ko sem si jo basala v usta. Nato sem prižgala televizor. »Super, Prevare so!« Zaželela sem si jagodni sok. Ko sem se vrnila v dnevno sobo, nisem moola brati nodnanisov »Kai za vra- gaje to!« Pograbila sem telefon. »Halo! Optika Ščurec? Rada bi govorila z gospo.« Govorili sva pol ure. «... ja ... ne ... mhm ...!« Odložila sem slušalko. Urejeno. Spustil se je mrak. Odšla sem spat. Naslednje jutro nisem mogla več vstati. En teden me ni bilo na. spregled, zato je ljudi začelo skrbeti, kje sem in kaj je z mano. Čez tri tedne se je pojavil pred vrati rešilec. Odpeljali so me v bolnišnico. Ugotovili so, da imam tumor. »Šalite se,« sem neprestano govorila »GosPa>va in nikakor pes bolehna tik pred a|isPa e,Vlada Kreslina, ^MrUg^Up' Posodi mi jurja, Š Ush/86 labko Pr'Javite na potekal3"106 delavnice, ki osladni6 na 'etaHšču, nekate-%ti osemletki v Murski >Oanebodozumetno-civilno družbo, ^'^iXacinir^^ in A^%roioueda,'ške Predstave, filmov in drugo. Ud' 160 kvadratnih dol9zid’ kjer se bo Vala r®alo in pisalo gra-L Cvirna '9er se boste odbojke na V Vrečah 'V ecenja vrvi, ska-bostetudi' iK^Za p keteš, Prekmurski !^Sevra9o^StriteV pa so pri' ^lib°do^ rolerjih. Pr©-Sra^Pii trT^^106'1®’ Skated' ^Wnk6na rampah ... S|0Nnja^ k ^eriij’, Venski orjaki se svoji moči - vlekli L? 8 O S? 'l,f J bJ'i"enaHba« CNem-a,Večja na-at- e zaprosil še M. ^>Ue-nosil V. O XS6aiapr°sizana-Pošto, % j.^ osta;aako sknv-tudi po bodo vozila, trgali telefonske imenike ... Na festivalu bodo sodelovale tudi različne interesne skupine, ki se želijo predstaviti v okviru festivala, med njimi so taborniki, planinci, potapljači, paragliderji... Pogu-mnejši pa se bodo lahko odločili za kakšen tatoo ali piercing. Dogajanja je veliko, zato bo verjetno še najtežje izbrati, kaj bi počeli, če pa vas ne zanima nič od tega, boste lahko samo uživali v šovu. Pričakujejo, da bodo prišli številni mladi iz Slovenije, Hrvaške, Av- strije, Madžarske in Italije, festivala pa se bodo v okviru mednarodne mladinske izmenjave udeležili tudi mladi iz Švedske. Poleg tega bo tudi prostor, namenjen za šotor-jenje, urejene bodo sanitarije in prhe, poskrbljeno pa bo tudi za varnost. Vsak dan bodo stregli z domačimi prekmurksimi specialitetami. V predprodaji znaša vstopnica za celotni festival 2000 tolarjev, za posamezni dan pa 600 tolarjev. Festival je namenjen predvsem temu, da bi mladi postali bolj odprti, da bi se bolj povezovali med sabo, da bi našli nove načine dru- DC ■N LLI Q O CC ca LLI Vaša pisma To pismo je namenjeno M. C, od vedno njegove prijateljice M. P. Njemu! Vse skupaj se je začelo takrat, ko si prišel ti. Prišel si v moje življenje. Takrat sem vedela, da se bo zgodilo nekaj, kar bo hotela usoda, in bilo je tako. Prišel si k meni in me povabil ven. Tvojega vabila nisem hotela zavrniti, kajti takrat sem ti dokazovala, da nekaj čutim do tebe. In bilo je tako. In prisluhnila sem tvojemu glasu, kije zame pomeni! glasbo. Tolažila sem te, ko si pokazal nekaj solz na licu, takrat sem vedela, da si nesrečen. Nisi mi hotel verjeti, da te ljubim. Ugotovila sem, da je najina ljubezen drugačna, daje to samo prijateljstvo. Povem ti, še vedno si lep, še vedno te imam neizmerno rada kot tisti prvi dan, ko sem te vzljubila. Od takrat pa do danes je vse drugače, vse se je spremenilo. Hodiva vsak svojo pot, pot, ki naju ne bo nikoli združila. Ni potrebno, da se me še kdaj dotikaš, ker mi tvoji dotiki povzročajo bolečine, ker vem, da so dotiki prijateljstva in da ne bodo nikoli postali strastni objemi ali nežno božanje. Le bodi ob meni, že tvoja navzočnost mi je dovolj, in ne glej me tako nežno, ker mi pogledi sekajo srce in prikličejo solze v oči. Vedi, da še danes iščem odgovor, zakaj seje to moralo zgoditi meni, ki te neizmerno ljubim. Je to zato, ker sem te preveč ljubila, ker sem ti dala vse, kar sem imela. Sem ti preveč zaupala ! To veš samo ti! Povej mi, kje naj iščem topel poljub, objem, tvoj nežni nasmeh ? Zaradi prijateljstva bom svoja čustva spravila v majhno škatlico, temno in zaklenjeno. Morda pa boš le nekega dne našel ključ in jo odprl. In jaz bom še vedno tam. M. C., sporočam ti, da te bom vedno neizmerno ljubila. Iskrice M. P. Storite, kar si želite! V življenju si marsikaj želimo narediti ali izvesti ali kaj doseči, ampak nekaj, čeprav še sami ne vemo kaj, nam preprečuje, da bi storili odločilni korak. Namesto da bi se lotili akcije, samo premišljujemo, kako lepo bi bilo nekaj imeti ali kako srečni bi bili, če bi kaj dosegli ali spremenili na bolje. Pri tem pa, roko na srce, ne mignemo niti s prstom. Kar premislite, kaj je tisto, kar si že tako dolgo želite, pa ne storite nič, ker se preveč bojite posledic. 1. Naštejte vsaj tri stvari, ki si jih neizmerno želite, pa se jih ne upate lotiti. 2. Pomislite, kakšne so najboljše in kakšne so najslabse možne posledice teh treh za zdaj še neizpolnjenih želja. 3. Napišite tudi, česa se bojite in kaj vam preprečuje, da bi jih izvedli. Sedaj se vprašajte, kako resnični so vaši strahovi. Morda boste tudi sami ugotovili, kako nerealistični in pogosto neupravičeni so vaši strahovi, ki vam, če dobro pomislite, sploh ne morejo prekrižati poti ali ogroziti uspeha. Spoznali boste, da imate prav veliko možnosti, da bi izvedli to, kar si želite. Zato, več poguma in storite to, kar si želite. Počutili se boste fantastično. Na festivalu FUKS ’99 želijo, da z I bi mladi izrazili svojo kreativnost < | in ustvarjalnost, pri tem pa se še < । dobro zabavali. Foto: ANRR ženja, predvsem pa, da bi povezali mlade iz Slovenije in tujine. Festival so podprli tudi občina Murska Sobota, Urad za mladino ter številni sponzorji. Trikrat »za« Starejši brat Suzana iz Ljutomera nam ie poslala spisek, zakaj je lepo imeti starejšega brata in kakšne so prednosti. Še vas vabimo, da nam pošljete podoben spisek, zakaj je dobro imeti prijatelje, zakaj je dobro imeti dobre Qi LLI CC, i oc, tri- Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« 1 .Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj ima- D STUDIO ZA NEGO TELESA FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota ■ telefon: 2T 667 Butique Lendavska 15, M. Sobota Tol.t 31 255 te radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. 2.Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. 3.Še naprej nam pišite vsi tisti, ki nam še niste. 4.V bobnu se vrtijo vsa doslej prispela pisma, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. 5. Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat. Vaše zanimive fotografije želimo tudi objaviti. Če tega ne želite in ste pripravljeni sodelovati samo v akciji Vaaaul, nam to sporočite. Škoda bi bilo, da bi vaše zanimive fotografije ostale v predalu našega uredništva! Ime in priimek: Rojstni podatki: Stalno bivališče: Telefon: Višina, teža: Ostalo: starše ali znati voziti avto in podobno. Tale je namenjen bratu Tadeju. 1. Starši me z njim vedno pustijo ven, četudi nisva ves čas skupaj. 2. Vozi me z motorjem. 3. Brani me pred tečnimi fanti, 4. Če je potrebno, me ščiti pred starši in zagovarja moje neumnosti. 5. Lahko si sposodim njegovo jakno. 6. Ima dobre prijatelje, ki so mi všeč. 7. Posluša dobro glasbo in jaz si lahko sposodim kakšen CD. 8. Včasih mi kaj kupi. 9. Zna me potolažiti, ko je najhuje. 10. Vedno je z mano, ko ga potrebujem. Zapisala pa je tudi to, da se tudi sama trudi, da bi mu bila čim boljša sestra, ter si želi, da bi se vedno tako razumela, kot sta se do sedaj. »Nikoli ga ne bi zamenjala, saj je najboljši brat na svetu.« Brigita! storim, ampak mene to zelo moti. Brat je nemaren! Stara sem 16 let in sem na splošno zadovoljna s svojim življenjem, čeprav se tu in tam srečam z najstniškimi težavami. Največ težav imam s svojim eno leto starejšim bratom. Živimo v dvosobnem stanovanju in z bratom si deliva soba, jaz za sabo vedno pospravljam, on pa nikoli. Tako najina soba nikoli ni urejena in prav sram me je, če pride k meni kakšna prijateljica in vidi razdejanje. Nekaj časa sem vse pospravljala, sedaj pa tega ne delam več. Tudi poskušala sem ga na različne načine prepričati, da bi pospravljal, pa nič. Ne vem, kaj naj Dragi Brigita! Vem, da si najbolj od vsega želiš, da bi imela svojo sobo ali vsaj svoj košček prostora pod soncem. Verjamem, da si poskušala na vse načine in da ni nobeden učinkovit, zato je težko, da boš brata prepričala ali da bi se kar sam spremenil in začel skrbeti za red. Če že, pa bo to kratkoročno. Ena možnost je, da poiščeš velik zaboj in vse njegove razmetane stvari mečeš vanj. Morda bo prav, da sobi razdelita na dva dela, tako tudi police in mizo, kjer se bo točno vedelo, kaj je tvoje in kai njegovo. Še nekaj časa boš mora- ( la potrpeti ob njem, potem pa boš verjetno šla študirat in boš imela svojo sobo. Ne morem se je rešiti Pišem vam, ker bi vas rada prosila, da bi mi pomagali pri moji težavi. Vame se je zaljubil fant, ki me neprestano zasleduje ali me opazuje, nikoli pa ne pristopi k meni in me direktno kaj vpraša. Pogosto tudi pokliče po telefonu, in ko se oglasim, me pokliče po imenu, potem pa odloži slušalko ali spušča čudne glasove. To me zelo jezi in prav strah me je, če se v temi vračam domov, da me ne bi kje presenetil. Povedala sem staršem, pa tega ne jemljejo resno. Pravijo, da naj se ga izogibam, pa bo. Počitnice so, jaz pa bi rada živela brez strahu. Kaj pravite vi? Renata Dragi Renata! Tvoja težava res ni tako nedolžna in verjetno ji starši posvečajo premalo pozornosti. Lahko se zgodi, da bo tega fanta zasledovanje minilo samo po sebi, lahko pa se zgodi, da bo storil naslednji korak. Ne bi te rada prestrašila, ampak najbolje bo, da se lotiš reševanja problema čim prej. Če prihajaš domov v temi, zaprosi koga, da te pospremi. Tudi, ko te pokliče, mu povej, da lahko vidiš, kdo te je poklical, in da boš takoj posredovala. Očitno pa je fant na zunaj strahoptec, ker noče pristopiti k tebi. Najbolje bo, da kar sama stopiš k njemu in ga vprašaš, kaj želi od tebe. Povej mu odločno, a ne napadalno, da boš poklicala pomoč, če s klici in t / j j zasledovanjem ne bo nehal. V primeru, če se vse skupaj ne bo poleglo, bo najbolje, da za pomoč zaprosiš starše ali koga od starejših, ki ti bo verjel. OVEN ONA: Išči srečo predvsem v tem, kar imaš, ne pa v tem, kar pogrešaš. Ljubezen je vse preveč relativna stvar, da bi ti uspelo karkoli posploševati. Pa tudi tvoj partner nima neskončnega potrpljenja. ON: Sicer se boš poskusil umiriti, a ti to ne bo ravno najbolje uspelo. Novo prijateljstvo ti bo prineslo prijetno presenečenje, povezano s poslovnim življenjem. Presenečen pa ne boš samo ti, ampak tudi ona ... BIK ONA: Trenuten razplet dogodkov ti ne bo omogočal kdo ve kakšnega mešetarjenja s srčnimi zadevami. Drži se raje tistega, ki ga imaš, pa čeprav je nekdo drug veliko mamljivejši. Toda tudi veliko bolj nedosegljiv! ON: Poslovni partner ti bo omogočil ponovno afirmacijo tam, kjer si jo zaradi svojih nespretnih potez izgubil. Pazi se prehitro izgovorjenih besed, ki te lahko ponovno pripeljejo tja, kjer ti ni bilo prav nič všeč. DVOJČKA ONA: Nikar se ne obotavljaj, ampak se pogumno spusti v tisto, kar si resnično želiš. Obnašaš se preveč rezervirano in zadržano, to pa v trenutni situaciji ni ravno velika prednost, prej težava. ON: Ne razmišljaj tako glasno, saj se lahko tvoje sicer dobronamerne ideje kar hitro obrnejo proti tebi. Potreboval boš prijateljevo pomoč, toda zavedaj se, da bo le-to potrebno nekoč tudi povrniti. RAK ONA: Poskusila si boš premisliti, a bo prevelik izziv za tvojo radovedno naravo. Ko bosta sama, se nikar ne sprenevedaj, ampak mu odkrito povej, kaj pričakuješ. Na razne igrice pa raje kar pozabi. ON: Tvoja arogantnost te lahko privede dobesedno na rob prepada. Tudi tvoja partnerica nima neskončnega potrpljenja, predvsem pa se ji lahko kaj hitro porodi ideja, da z vajinim odnosom ni čisto vse v redu. LEV ONA: Ne stavi stare in preizkušene zveze na kocko samo zaradi trenutne radovednosti in privlačnega prijatelja. Pozneje ti bo še kako žal, vendar bo vrnitev popolnoma nemogoča. Pa tudi prijatelja lahko izgubiš. ON: Misel, da bi si ohranil trenutno razmerje, je sicer zelo prijetna in mamljiva, toda čedalje težje uresničljiva. Delo te priganja od vseh strani in le še vprašanje časa je, kdaj te bo vse skupaj odneslo s seboj. DEVICA ONA: Trenutna situacija ti sicer omogoča lenarjenje in zabavo, vendar boš kaj kmalu občutila negativne posledice takšnega ravnanja. Še dobro, da ti bo partner stal ob strani in ti svetoval pravilno odločitev. Poslušaj ga! ON: Vedi, da vse vode že kar lep čas tečejo predvsem na tvoj mlin. Prijateljica ti ne bo mogla odreči tvoje dokaj nenavadne želje, saj bi zate storila še kaj drugega. Toda le kaj se obiraš? I TEHTNICA ONA: Človeška nevoščljivost nima meja in to boš kaj kmalu izkusila na svoji koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosila nekoga pametnejšega, saj se boš v nasprotnem primeru kaj hitro zapletla v popolno zmedo. ON: Začel boš zanemarjati svoje delovne naloge, kar ti bo prineslo kopico kritik in nasprotovanj. Po drugi strani pa ti bo v ljubezni vse to obilno povrnjeno, čeprav na nekoliko drugačen način, a še lepši kot ponavadi. ŠKORPIJON ONA: Neko spogledovanje bo sicer uspešno, vendar raje dvakrat premisli, preden se boš odločila za kaj več. Prijateljice ti bodo predlagale skupno zabavo, vendar boš imela povsem drugačne načrte. ON: To, kar doživljaš sedaj, je sicer lepo, je pa tudi nevarno, zato ti malce več diskretnosti ne bo prav nič škodilo. Toda vedi, da se lahko na koncu opečeš predvsem ti, drugi pa se ti bodo samo smejali. STRELEC ONA: Pred očmi imaš en sam cilj, zato pa ne vidiš priložnosti, ki se ti kar ponujajo. S silovitim rezom boš prekinila trenutno zvezo, ki ti greni življenje, nato pa se boš posvetila tudi lepšim in prijetnejšim stvarem. ON: Prijeten dogodek ti bo popestril »vroče« dneve, ki so pred tabo. Potrebno bo kar precej spretnosti in znanja, da ti bo uspelo postaviti stvari na svoje mesto. In nikar se ne zanašaj na nekoga drugega ... KOZOROG ONA: Dober glas seže v deveto vas. To se bo pokazalo tudi pri tebi, saj ti bo dobra poslovna poteza odprla marsikatera vrata v prihodnost. Zagrabi priložnost, dokler je še tu, kajti kasneje bodo vsa prizadevanja popolnoma zaman. ON: Stvari moraš urediti na kraju samem in se prepričati o pravilnem poteku. Le tako ti bo uspelo še naprej zadržati vodilno vlogo v poslu. Sicer pa se ti obeta prav prijeten konec tedna, ki ti bo še dolgo buril duhove. VODNAR ONA: Sicer ti bo uspelo, da se boš dokopala do nekoga, ki ga že dalj časa prav bolestno obožuješ, vendar si nikar ne delaj prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura. Raje uživaj, dokler še lahko... ON: Nikar se ne prilagajaj trenutnemu trendu, še posebno, če si prepričan o pravilnosti svojega početja. Ljubezenska romanca v tvoji bližini te bo sicer prizadela, toda kaj hitro si boš našel ustrežno tolažbo ... RIBI ONA: Prihodnost, ki je pred teboj, je prepolna mamljivih obetov, zato se ti ne bo noben problem odreči sivi preteklosti. Srečala boš nekoga, ki te bo presenetljivo hitro navezal nase, česar se sploh ne boš branila. ON: Nič še ni dorečenega in prav tako ni nikakršnega razloga, da bi odnehal. Prišel boš do precej kočljivih informacij o osebi, ki te zanima, zato bodi pozoren, kako jih boš uporabil. Možnosti seti bodo povečale ... DOBRO JE VEDETI Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Hemoroidi emoroidi so krčnim žilam podobne razširitve spodnjih ven ob zadnjični odprtini. So najpogostejša motnja v predelu zadnjega dela debelega črevesa (danke) in zadnjika (odprtine danke). Delimo jih na notranje (interne), zunanje (ekster- ne) in notranje - zunanje (mešani hemoroidi). Hemoroide, ki ležijo znotraj mišice, ki zapira zadnjik, imenujemo notranje hemoroide, ti se lahko pojavijo tudi više v zadnjikovem kanalu; če pa so zunaj, so to zunanji hemoroidi. Včasih hemoroidi štrlijo iz zadnjika, takrat jim pravimo zdr-knjeni hemoroidi. Notranji in zunanji hemoroidi se včasih pojavijo skupaj. Vzroki nastanka hemoroidov Hemoroide povzroča zvečan tlak v zadnjikovih venah, navadno zaradi napenjanja pri odvajanju trdega blata. Tako blato je lahko posledica prehrane, v kateri je preveč močno prečiščenih hranil in premalo vlaknin. Hemoroidi so zelo pogosti, posebno med nosečnostjo in takoj po porodu. Pritiskanje, posebno pri zaprtju, kašljanju in pihanju, dvigovanju težkih bremen, zvišujejo pritisk v trebuhu in tako pogojujejo nastanek hemoroidov. Simptomi Hemoroidi lahko povzročajo draženje in bolečine, zlasti ob odvajanju blata. Stanje poslabšujeta zaprtje in naprezanje pri iztrebljanju blata. Včasih hemoroidi zakrvavijo in v razširjenih venah lahko nastanejo krvni strdki, ki povzročajo hude bolečine. Majhni vozli pogosto krvave, posebno pri zaprtju. Najpogostejši značilnosti sta krvavitev iz zadnjega dela debelega črevesa in naraščajoče težave pri odvajanju blata. Zdrknjeni hemoroidi pogosto povzročajo sluzast izcedek in srbenje okrog zadnjične odprtine. Zaradi dolgotrajnih krvavitev lahko nastane slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa. Zdravljenje Blage oblike hemoroidov se lahko pozdravijo brez posebnega zdravljenja. Priporočljiva je uporaba toplih sedečih kopeli in umivanje anorektalnega območja z blagim in neodišavljenim milom in vodo, temeljito spiranje in nežno brisanje s toaletnim papirjem. Izogibajte se uporabi nadišavljenega in obarvanega toaletnega papirja, priporočljiva pa je uporaba vlažnih čistilnih robčkov. Sedeča kopel se lahko pripravi tudi iz hrastove skorje. V začetku se kopel pripravi enkrat dnevno, nato dva- do trikrat tedensko, vendar ne dlje kot dva do tri tedne zaporedoma. Temperatura kopeli naj bo 32 do 37 °C, traja pa 15 do 20 minut. Po kopeli s hrastovo skorjo ni priporočljiva uporaba mil. Vedno je primerno, da se ob simptomih (bolezenskih znakih) hemoroidov posvetujete z zdravnikom, zlasti če opazite krvavitev iz debelega črevesa ali spremembe pri odvajanju blata. Za preprečevanje nastanka hemoroidov je najpomembnejša preventiva. Naslednje vrstice naj ne bi pomenile le preventivo, ampak tudi pomoč pri lajšanju simptomov pri že obstoječih hemoroidih: • paziti je treba na redno in lahko odvajanje. Ne zavlačujte z odvajanjem, ker to lahko povzroči zaprtje (vzpostavljanje navade rednega iztrebljanja); • uživajte hrano, bogato z vlakninami, npr. sveže sadje, zelenjavo in polnozrnate izdelke; • pijte velike količine vode, tekočine; •telovadite in •izogibajte se pritiskanju in napenjanju med odvajanjem, za trening mišice, ki zapira zadnjik, svetujejo, da jo večkrat na dan nekajkrat za dve sekundi stisnete in spet popustite. Ne sedite dolgo pri miru. Vsake toliko časa se malo sprehodite. Izogibajte se dvigovanju težkih bremen. Izogibajte se tudi hrani in pijači, ki lahko poslabša bolezensko stanje hemoroidov, npr. začinjena hrana, orehi, kava in alkohol. Če se simptomi ne izboljšajo po sedmih dneh samozdravljenja ali se pojavijo krvavitve in se simptomi poslabšajo, je treba obiskati zdravnika. Za samozdravljenje je na voljo več pripravkov, ki vsebujejo lokalne anestetike, vazokonstrik-torje, adstringense, protektive, analgetike, antipruritike, antiseptike in so v različnih oblikah (svečke, mazila). Lokalne anestetike uporabljamo za odpravljanje bolečine, srbenja in draženja vnetega predela. Protekti-vi mehansko zaščitijo sluznico, preprečijo draženje in dehidracijo tkiva. Adstringensi (npr. hrastova s-korja) po aplikaciji na koži ali sluznici koagulirajo (strjujejo) proteine, ustvarijo tanek film, ki prepreči sekrecijo sluzničnih izločkov. S tem se zmanjša vnetje in draženje sluznice. Pripravkom dodajajo tudi sredstva, ki pospešujejo celjenje ran in antiseptike. Kortikosteroidi so pogosto vključeni v pripravke za lokalno uporabo, vendar se ta zdravila lahko dobijo samo na recept. Za notranjo uporabo so primerni svečke, kreme, mazila in geli, za zunanjo uporabo pa so primerni kreme, mazila, geli, paste in tekočine. Svečke in kreme s kortikoste-roidnimi zdravili in lokalnimi anestetiki pomagajo ublažiti oteklino in bolečine. Svečke predpisujejo za lokalno zdravljenje in omiljenje bolečin. Ekceme in vnetja hemoroidov zdravimo z mazili, ki delujejo proti vnetju. Zdravilo je potrebno aplicirati po iztrebljanju. Če se po uporabi pojavi rdečica, srbenje ali bolečina, je potrebno zdravljenje V pomoč pri odkrivanju korenin Moj rodovnik Cankarjeva založba izdala prvi domači priročnik za raziskovanje rodu 8. julij 1999, Vjjjj prekiniti. Bolniki z obolenj in ožilja, sladkorno bolezni • šanim krvnim tlakom naj ’ rabi zdravil z vazokonst svetujejo z zdravnikom- k se mih dneh terapije ni izbo * je potrebno posvetovati z z nikom. . r.., vise Na voljo je več pnPra'|ain dobijo v lekarnah brez j. pomagajo pri težavah Za nasvet pa je najb prašate v vaši lekarni. mag.fa^ Z našega štediln^^ Solatna kremna Juha Telečji zvitki Špinačni rezanci Stročji fižol s paradižnikom * Marelična posolanka Solatna kremna juha 60 g surovega masla, 40 g škrobne moke, 500 g glavnate solate, 80 cl kisle zadnjih letih se Slovenci vedno pogosteje obračamo k svojim koreninam in po nekaterih podatkih naj bi se skoraj vsak tretji v zrelih letih ljubiteljsko ukvarjal z raziskovanjem svojega družinskega debla. Vsem tem bo poslej v pomoč prvi do- mači priročnik za raziskovanje rodu, ki ga je spisal dolgoletni ge-neolog Vasja Butina, založila pa ga je Cankarjeva založba. Priročnik Moj rodovnik pomaga laiku - rodoslovcu premagovati ovire, na katere naleti pri preučevanju družinskih povezav. Vodi ga skozi ves postopek raziskovanja, od začetka pa. do končnega cilja - družinskega rodovnika. Priročniku je dodanih tudi precej uporabnih prilog, vključno s seznamom slovenskih arhivov, geneološkim slovarjem, seznamom graščin na slovenskem in podatki o slovenskem rodoslovnem društvu. D. ŠTEFANEC ■ Branko ČASA^,^ kuharski moister smetane, 2 rumenjaka, 1,5 I goveje juhe, sol, poper . Iz masla in škrobne moke naredimo-svetlo prežganje- _ juho, če pa juhe nimamo, zalijemo z vodo in dodamo j Prevremo, dodamo narezano solato, solimo in popramo-nutnem kuhanju juho pretlačimo oziroma zmešamo ob P šalnika. Ponovno prevremo in dodamo rumenjake, v mo smetano. tl TelečiLzvitki 560 g telečjega stegna (štiri zrezke), 120 g Preka*erq peteri 160 g zelene paprike, 120 g korenja, 100 g čebule, 20 cl belega vina, 5 cl olja, sol, poper ekajen0^” Zrezke narahlo potolčemo. Na vsak zrezek damo p tovino in na rezance narezano zeleno papriko. Zavijemo z nitko. V kozici segrejemo olje, na katerem opečemo damo v drugo posodo in na preostali maščobi rahlo P lističe narezano čebulo, korenje in peteršilj. Zalijemo premešamo in dodamo zvitke. Vse skupaj pečemo v P njtKO" pri temperaturi 180 °C. Zvitke damo na desko, ods ra narežemo. Zelenjavo in sok od pečenja prepasiramo, preliv za meso. Špinačni rezanci . sol 420 g moke, 3 jajca, 5 cl olja, 300 g pasirane Presejano moko zamesimo z jajci, pasirano s|3ustjrTio P°c' ščepcem soli, da dobimo trdo testo. Testno kepo P n 20 minut, nato jo tanko razvaljamo. Pustimo, da se zvijemo in narežemo široke rezance. Skuhamo jihv Stročji fižol s paradižnikom ^esna, 2° 9 500 g stročjega fižola, 300 g paradižnika, 10 9 bule, 3 cl bučnega olja, 3 cl kisa, sol , ^i^dc8®^ Očiščen in narezan stročji fižol skuhamo Vse ohladimo. Paradižnik narežemo na drobne kock prel1!6 v skledo, potresemo s sesekljanim česnom, če prerneša bučnim oljem, kisom ter po okusu solimo. Na ra hladno serviramo. Marelična posolanka . 5 c| m1 300 g mehke moke, 20 g kvasa, 50 g sladkoO kvas, 1 jajce, ščep soli, 40 g masla, 10 cl mleka 18 1000 g marelic, 500 g skute, 60 g sladkorja, smetane, 1 /2 limone, 40 g vanilijevega pudinga- ilX marmelade pristal' Iz kvasa, žličke sladkorja in mlačnega m e ju Damo na toplo, da vzhaja. V skledo prlek0, vzhajan kvas. Posebej raztopimo maslo, d° jajce in sol. Razmešamo in toplo vlijemo k mo L top|enr ® testo. Testo pomokamo, pokrijemo in pustimo Vzhajano testo zvrnemo na pomokano desko-'r^^ Sk^e^ pomaščen pekač. V pekaču ponovno vzhaja ^grrl0 pot ^G' namažemo na vzhajano testo, po njem ena o p marelične polovičke. Damo v pečico in pečem Ko je posolanka pečena, še vroče marelice , ^pi marelično marmelado. nat0^28 j. Posolanko pustimo v pekaču, da se ohla merne kose. . & so^ Skutni premaz: Skuto gladko zmešamo z J ^taf10 mone, vanilijevim pudingom, sladkorjem in za zdravje in dobro počutje > 8- julij 1999 SOBOSKI DNEVI '99 23 Soboški dnevi, drugi del tokrat je bil program zelo bogat; če strnemo, lahko rečemo, da je bil v c^enjU etno-folk glasbe in plesa ter odličnega italijanskega igralca Marca ,0 e*K k'nas j® popeljal v čudoviti svet igre in pantonime kar na dveh Sicer pa naj več povedo fotografije. Priložnost so dobili tudi najboljši domači ustvarjalci, med njimi Tango quartet iz Murske Sobote, ki ga sestavljajo znani in uveljavljeni glasbeniki. Svojo glasbeno ustvarjanje so že večkrat predstavili na koncertih, na Soboških dnevih pa je priložnost, da njihova glasba pride do večjega števila poslušalcev. Ljudje so na takih prireditvah bolj odprti in marsikdo je presenečen, kakšne umetnike imamo pri nas. V prijetnem toplem večeru so zaigrali nekaj argentinskih tangov ter skladbe, ki so delo Astorja Piazolle. V ritmih tanga pa so se iz kavarniškega vzdušja zavrteli mladi plesalci. (ANRR) kmetija ’ »Dve generaciji spravlata gor, tretja pa dol« Smo že mislili, da bomo lahko letos obhode po naj kmetijah, čeprav jih je prijavljenih toliko, kot že dolgo ne, hitreje opravili, pa smo se zmotili. V Prekmurju nam gredo stvari bolj počasi, čas pa teče hitreje kot ponavadi. Toliko zanimivega se dogaja pri vsaki hiši posebej, da preprosto ne moremo zapustiti prijetnega 299 <|an ze na®i daljni predniki izražali svoja čustva in skozi ples ^^enskSpoznavarno daljne dežele. Tudi M. Sobota sodi med ti-F°toqr f^esta’ omogoča spoznavanje drugih in podobnih rit-2gOc)a IJe teh dežel ter glasba in ples zelo zgovorno pričata o Sezvrst'litud?V'n' 'n do*'vljanju- Poleg nekaj eksotičnih plesalcev so J°st°ze|o J , ®8i narodov, ki so nam zelo blizu po koreninah, pa po-bi 1^? eč P° drugih Pogledih. Tudi pri plesu, oblekah in gi-^ ^ikosk med bolgarskimi plesalci folklorne skupine Razgrad upnega in veliko različnega z našimi. (ANRR) okolja in prijetne družbe. Zadnjič smo se na pot odpravile štiri ženske; Žita, Melita, Nataša in jaz, kar je kazalo na to, da se ne bomo tako kmalu vrnile domov. Sonce je pripekalo, ko smo se ustavile na velikem posestvu pri ' družini Husarv Serdici. Gospodinja nas je presenečeno sprejela: »Prijavljeni smo? Kaj pa zdaj?« »Ja, nič takega, samo nekaj časa vam bomo vzeli in pogledali naokoli.« Njihova nekoč velika kmetija, kot nam je povedala, pa je danes prazna. Redijo nekaj živine, gojijo V^aka'^ slkih G°stilni pri IN« ni?6r9oj: nzeniringu Vse,T1 nei-^valaT Sp°nzor- servis a pobudo turističnega društva Mak so v Pristavi lepo obnovili kapelico, posve čeno Sveti trojici. Poleg vernikov in drugih dobrotnikov je obnovo izdatno podprla tudi župnija Ljutomer. Na kapelici so uredili novo pročelje, Drago Ficko s Kamenščaka je naslikal nove nabožne podobe, kapelico so nanovo prekrili z bobrovcen, zvonik pa je pa dobil novo bakreno streho. Iz bakra so tudi žlebovi. Obnova je stala 950.000 tolarjev. V nedeljo, ko so imeli v Pristavi ljudski praznik (»žegna-nje«), so kapelico blagoslovili. »Da bo dan lepši, se bomo po obredu poveselili med prijatelji,« so zapisali v vabilu. Druženje ljudi je bilo resnično prisrčno, tako na svečanih kosilih v posameznih družinah kakor tudi na veselici, ki je bila v bližini kapele. Na »žegnanje« so prišli tudi mnogi Pristavci, ki so se »izselili«. Lepo! - Foto^. S.i seveda tudi dr. Petru Kuzmiču, rojenem v Nuskovi, ki je zdaj rektor teološke fakultete v Osijeku. Med drugim je dejal, da cerkev ne sme biti antiintelektualna; cerkev ni sama sebi namen, ampak kraljestvo božje. Dejal je tudi, da se ne sme zgoditi, da bi rastel profesionalni kler, verniki pa bi bili pasivni. Š. SOBOČAN ■ °vratni učinek! Pl ted raZv0,Srn0 °bjavili pismo g. Srake, sedanjega direk-K^Prg^be Be|^e a9encije Sinergija in nekdanjega tajnika AvkA^vi ruk?'- ,^az'°9 za reakcijo naj bi bilo nekaj zapi- iti zaDi 'kl Kri ni voda. V njej nam očita nekorektno etov v zvezi z mlinom na Muri na njegova ra- žkw°irie9a6ktov 'i noasanje teh' nip? apisati, da m U °^oSemU zapisu UAJ ^enir n akrat res « inžen- acfbeništva vi tega projekta poskušal doseči dva cilja, in sicer da interdisciplinarno povezuje zunanje in notranje strokovnjake tehničnih strok na šoli. V projektu je videl priložnost, da se šolski strokovnjaki potrjujejo zunaj šole in se tako aktivneje vključujejo v razvojne projekte prostora in da se s »povezovanjem pameti« naš voz zaostanka premakne z mrtve točke. Okrog ponudbe in izvedbe projekta je bil dosežen dogovor z županom Jožetom Kavašem, ki ga je 11 i rl i IzAnnn o o A+zm/O I IH Kil D Tl" mednarodnih projektih in uspešni predstavitvi projekta na sejmu v Mariboru, ponujal. Prezidij se seveda sprašuje, ali ni bil morda ravno to razlog za zavrnitev projekta. Ne kaže prezreti, da se je Sinergija poskušala in odstopila od mednarodne mlinarske iniciative iz programa Raphael. Prezidij tudi špekulira, da ob teži projekta ni bila definirana kakšna osebna teža. Toda to so zgolj špekulacije, ki pri takem entu-ziazmu nimajo realne osnove niti kot ideja kaj šele kot dejstvo. No, kar se plagiatorstva tiče, pa Andrej Kuhar pravi, da gre za nesporno intelektualno lastnino obeh projektantov, ki je bila morda zlorabljena, in če je bilo tako, imata vso moralno pravico, da jo zaščitita in zahtevata ustrezno nadomestilo. In na to se avtorja tudi pripravljata, kajti dostop do dokumentacije je bil kljub omejenim možnostim mogoč. PREZIDIJ ■ Prejeli smo... Imgrad Ljutomer Zdravljenje uspešno - pacient umrl R pravljen plačati tehnično brezhiben in strokovno ustrezno overovljen projekt. Trditev, da gospod Sraka projekta ni videl, ne drži, saj je bil projekt javno razgrnjen. Je pa res, kot pravi Andrej Kuhar in o tem ima tudi zabeležke, daje gospod Sraka nasprotoval plačilu dokumentacije, in tudi izjava, da občina ni dolžna podpirati brezposelnih, drži. Andrej Kuharje prepričan, da če ne bilo tako nesramno izničeno delo in zavrnjena projektna dokumentacija, bi bila na koncu ta dokumetacija za občino zastonj, saj so bile odprte vse poti, da bi projekt kot celoto brez večjih težav vključili v katerega od mednarodnih programov. To je tudi, glede na svoje reference in osebno sodelovanie pri nekaterih Zavajanj direktorja Imgrada Dušana Magdiča bo hitro konec esje, da sem predal po 26-letnem direktorovanju L 10. 1997 novemu direktorju Dušanu Magdiču podjetje, ki je zadnja leta poslovalo z izgubo. Odgovorno trdim, da če bi sam ostal direktor še naprej, bi bilo že leto 1997pozitivno. Ob predaji poslov so bili, po velikih naporih iz prejšnjih let, vsi trije osnovni programi rentabilni in razpoložljive proizvodne kapacitete zasedene. Zato je izjava, ki jo je dal Dušan Magdič za časnik Delo (18. 12. 1997) »Imgrad ima dela čez glavo« edina, ki je resnična. Vse, kar pa je bilo napisano v tedniku Vestnik »Prodali ga bodo - za nov začetek« (7. 5. 1998) in »Zdravljenje, ki še traja« (27. 5.1999) pa so velika zavajanja, ki pa ne prizadenejo samo mene - v podjetju sem pustil svoje življenje -, hitro bodo prizadele ves kolektiv. Novi direktor bo s svojo novo vodstveno ekipo uspel v roku dveh let spraviti podjetje v stečaj. To pa staremu direktorju, kljub neznanju (tako se trdi v teh člankih), ni uspelo v 26-ih letih. In na čem temelji moje prepričanje. V podjetju Imgrad so trije samostojni proizvodni programi. Program plastiflciranja, program izdelkov iz poliestra in program predelnih ter fasadnih oblog, ki se je v zadnjih letih predvsem usmerjal v izdelavo oblog za zahtevne proizvodne prostore v farmaciji. Prav v letu 1997 nam je končno uspelo zagotoviti tudi dovolj naročil za delo v poliestrski proizvodnji. Le-ta je bila zadnjih šest let najbolj problematičen proizvodni program. Ob zadovoljivi zasedenosti proizvodnih kapacitet se je realizacija od leta 1996 v letu 1997 povečala od 534 mio SIT na 712 mio SIT. Zadnje tri mesece leta 1997, ko je prevzel vodenje novi direktor Dušan Magdič, je bil njegov imperativ, da se mora poslovno leto 1997 končati z izgubo, saj je za poslovanje v tem koledarskem letu odgovoren še stari direktor. Poraba se je tako v zadnjih treh mesecih hitro povečevala. To je razvidno iz knjigovodskih podatkov. Ker pa je zapravljanje trajalo le tri mesece, je bilo potrebno knjigovodsko izkazati še druge stroške, ki so potem vsi skupaj izkazali izgubo v višini 40 mio SIT. Tako je strošek amortizacije povečan za 70 % ali za 22 mio SIT. Ta isti direktor je potem dal nalog, da se pri izkazu uspeha za leto 1998 amortizacija ponovno zmanjša za 30 % ali za 16 mio SIT. Temu primerna je bila izguba toliko manjša. Dejstvo je namreč, da bi se ob dosežem realizaciji v letu 1997 (le ta je znašala 712 mio SIT) ob budnem - gospodarnem kontroliranju stroškov poslovanja pri obstoječem številu zaposlenih in drugih fiksnih stroških v podjetju že zagotavljalo pozitivno poslovanje. Če bi se trend realizacije v letu 1998 nadaljeval, bi podjetje moralo končati to leto z ugodnim pozitivnim rezultatom. Žal ni bilo tako. K vašem članku z dne 7. 5. 1998 »Prodali ga bodo - za nov začetek« bombastično napovedujete, da so v Imgradu potegnili črto nad »starim« Imgradom, ki ni užival ugleda. Začeli so na novo z »jasnimi razvojnimi načrti«, ki naj bi že v tem letu vse tri enote v podjetju pripeljali do uspešnega poslovanja z dobičkom. V članku so navedem tudi veliki projekti, ki jih bo uresničil Imgrad v tem letu. (Tako tudi tovarna sanitetnega materiala Saniteks iz Velike Kladuše, ki je eden od največjih v Evropi.) Epilog uspešnega poslovanja za leto 1998, ki je bil v vašem članku tako lepo napovedan, je bil: Vse tri enote v podjetju so poslovale z izgubo. V izkazu uspeha za leto 1998je prikazana izguba v znesku 92 mio .SIT. Le-ta bi morala biti vsaj za 20 mio SIT večja, če bi bili pravilno izkazani stroški amortizacije. Novo vodstvo z »jasnimi razvojnimi načrti« (tako trdite v vašem članku) je pridelalo izgubo, katere Imgrad s starim vodstvom, ki ni užival ugleda, nikdar ni mogel doseči. Že takrat, maja 1998, ko sta novi direktor in vaša novinarka pisala tako lep članek o prihodnosti Imgrada, se je vedelo, da so to pravljice za lahko noč. Že takrat so pričela naročila usihati. Ostali pa so nekateri stari standardni naročniki. Novih pa ni bilo od nikoder. Govorilo se je samo v prihodnjem času. In to se dela še danes. Naročnikov pa ni in ni. Obdelava tržišča je popolnoma odpovedala. Dela je pričelo primanjkovati, in da bi se sprotno reševale likvidnostne težave ter plače delavcev, so se najemali dodatni kratkoročni krediti. Tako so v podjetju najeli samo v lanskem letu dodatno za 50 mio SIT kratkoročnih kreditov. Za vsa leta nazaj pa je imel Imgrad le za 60 mio SIT takšnih kreditov. Agonija, ki se je začela v letu 1998, se nadaljuje v letošnjem letu. »Zdravljenje, ki še traja«, tako je naslov novega članka v vašem tedniku z dne 27. 5.1999, je samo farsa. Trdim, da bolniku ni več pomoči. Trditev direktorja Dušana Magdiča, da so na vodilna delovna mesta dobili »dobre in zagnane ljudi«, je iz trte izvita. Dejstvo je, da je takoj po prevzemu vodenja podjetja Dušan Magdič pripeljal v podjetje Borisa Barača. Predstavil ga je kot genija. Citat: »To je človek, ki ima poslovne zveze v Bosni, mimo katerih se ne more niti cigla prodati u Bosni.« To je bila dejanska kadrovska okrepitev. Tandem Dušan Magdič in Boris Barač že drugo leto smelo vodita podjetje. Takoj po mojem odstopu Je bil zamenjan in pozneje odposlan iz podjetja Branko Semenič, vodja programa poliestrskih izdelkov. Enaka usoda je doletela vodjo programa »čistih prostorov« Marjana Valpatiča in vodjo GRS Franca Gobarja. Čistki se niso mogli izogniti tudi nekateri drugi pomembni sodelavci. Tako so v tem času predvsem morali ali so zapustili podjetje - trije delavci z visoko in pet delavcev z višjo šolsko izobrazbo. Po mojem prepričanju je to osnovni razlog katastrofe. Seveda se z »jasnimi razvojnimi načrti« nadaljuje. Žal imajo ti za posledico vsakomesečno izgubo v letošnjem letu, ki znaša med 10 in 15 mio SIT. Trditev, da so v proizvodnjo elementov za čiste prostore v lanskem letu investirali več kot 50 mio SIT, ne drži. So pa na podlagi lizinga kupili opremo za izdelavo protihrupnih ograj. Ta oprema sedaj sameva, saj nimajo naročil. Pogumno lagati, in če te v tem podpira novinar, ki lahko te laži objavlja, je tudi vrednota. Žal negativna. Hitro bo vsemu konec. Kaj nam mar za 150 ljudi. Glavno je, da smo atraktivno in bombastično pisali. Mi od tega lepo živimo. Vemo, da nam v naši pravni državi nihče nič ne more. Kje pa so tu moralne vrednote? V Ljutomeru, dne 3.6.1999 JANEZ KUHAR! I 28 8. julij 1999, Ijjjjj motorna vozila MERCEDES 200 D, dobro ohranjen, prodam, Bretonci 166, m33 GOLF JX; letnik 1988, prodam. Tel.: 53 143. m47 GOLF D, letnik 1983, prodam. Tel.: 40 192. m53 RENAULT 18 TLJ, dobro ohranjen, registriran do marca 2000, z radiom in zvočnikom, 179.000 sit, prodajo. Tel.: 27 885. m59 AVTOBUSNI PROMET V J v Murska Sobot* a.0. Ugodno prodajo rabljena vozila TIP VOZILA LETNI« Prevoženih 1.CHRYSLER-USA ES TURBO, 1990 108.000 km 2. UNIŠ GOLF JX 1987 158.000 km 3. PEUGEOT 406 1,8 ST 1995 46.000 km 4. HYUNDAISCOUPE 1,51 1993 56.000 km 5. HYUNDAILANTRA 1,6 GLSI 1992 80.000 km 6. PEUGEOT 405 GL 1992 95.000 km Na vsa vozila 6 mesecev garancije! Bakovska 29b, 9000 M. Sobota, tel.: 31 282,21 459. živali NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred ne-snostjo in v začetku nesnosti, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni - na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Rajser, Grad, tel.: 53 148, gostilna Jožeta Čeha, Nedelica, tel.: 72 146. m22897 AKCIJSKA prodaja mladih nesnic že od 350 SIT dalje, naročite lahko na vse telefonske številke oglasa PODJETJA FARMA PRI MOSTU, d. o. o. m24221 MLADIČE ŠKOTSKIH OVČARJEV (Lesi) prodam. Tel.: 421 489. m34 PUJSKE prodam. Markišavoi 23a, tel.: 22 241. m37 NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex, cepljene, stare 14 tednov, 450 SIT, ter grahaste, 500 SIT, prodam. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m44 KRAVO, staro 4 leta, 8 mesecev brejo z drugim teletom, prodam, Nedelica 142, tel.: 72 879. m4 PERZIJSKEGA HRTA (SALUKI), prodam. Tel.: 040 262 443. mrk NESNICE, JARČICE, 390 SIT, stare 14 tednov, rjave ter grahaste, cepljene, dostava na dom. tel.: 041 420 514. m5? TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, ugodno prodam. Tel.: 45 142. m55 ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE, brez rodovnika, prodam. Tel.. 45 029. m57 PLEMENSKI TELICI, A-kontrole, breji 8 mesecev, prodam. Tel.: 49 106. m60 posesti PGD Rožički Vrh daje v najem trgovski lokal - samopostrežnico s pripadajočim inventarjem in dvema skladiščema, po potrebi se lahko dejavnost spremeni. Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe v 30 dneh od datuma objave na naslov: PGD Rožički Vrh, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici. Podrobnejše informacije dobite pri predsedniku društva po telefonu 041 730 091 ali pri podpredsedniku 041 730 015. DVOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote prodam. Tel.: 041 537 304. m24391 MANJŠO HIŠO na 2- arski parceli v Strukovcih 37 prodam. M. Črnci 58, tel.: 46 970. m24392 GARSONJERO, 34 m2, opremljeno, v Cvetkovi ulici v M. Soboti, oddam v najem. Tel.: 26 457. m6 STARO HIŠO v Puconcih prodam ali dam v najem. Tel.: 45 115. m17 IZDAJAMO APARTMAJE NA BALA-TONU - Hevizu. Tel.: 0036 85 376 443 ali 31 262. m18 NJIVO, 1,46 ha, na Veščici pri Ljutomeru prodam. Tel.: 81 784. m21 ŠTUDENT IN ŠTUDENTKA iščeta sta- Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica Kristina Bauer od Grada Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in druge namene. Iskrena hvala g. župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsi, ki smo te imeli radi Tiho, tiho žalost v hišo se prikrade, ko nemila smrt ti drage starše vzame. Srca stre, zareže ti globoke rane, trenutke lepe, najdražje vzame. ZAHVALA Po hudi in dolgotrajni bolezni nas je v 70. letu zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat in stric Ivan Vrečič iz Rankovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki so darovali cvetje in sveče ter za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Posebna hvala osebju pljučnega in internega oddelka, ki so mu v zadnjih letih stali ob strani. Hvala vsem delavcem Doma starejših v Rakičanu, g. kaplanu Ivanu Kranjcu za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi gasilskemu društvu iz Rankovec in vsem drugim gasilcem ter g. Evenu Vučkiču za besede slovesa. Iskrena hvala sodelavcem iz Ženskih oblačil II in I iz podjetja Mura, pogrebništvu Banfi in g. Marušiču za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi novanje v Ljubljani. Tel.: 069 31 844. m23 NJIVO, 30 arov, v Bakovcih, prodam. Tel.: 31 844. m24 NJIVE v okolici Rakičana vzamem v najem. Tel.: 28 647. m27 GOSTILNO V MORAVSKIH TOPLICAH prodamo. Tel.: 48 533. m41 NAKUP, PRODAJO ali ODDAJO V NAJEM vaše nepremičnine vam hitro realizira agencija SPIN nepremičnine, Tišinska 19, M. Sobota, tel.: 069 31 542, 041 728 093, z licenco nepremičninskega posrednika. m45 POSLOVNI PROSTOR (delavnica) za vse vrste dejavnosti na Hotizi prodam. Tel.: 51 080, GSM 041 636 490. m50 STANOVANJSKO HIŠO, opremljeno, takoj vseljivo, prodam. Tel.: 51 080, GSM 041 636 490. m48 NA LEPEM KRAJU v Vinskem Vrhu ob asfaltni cesti prodajo parcelo v velikosti 46 arov, obnovljeno in pripravljeno za nov nasad vinograda, z gradbenim dovoljenjem in načrtom za gradnjo vikenda z vsemi potrebnimi dovoljenji; Elektrika, vodovod in telefon na parceli. Tel.: 83 265 ali 84 292. m66 HIŠO v Mali Polani prodajo ali dajo v najem. Tel.: 76 402. m70 kmetijska mehanizacija SILOSKOMBAJN SK 80 in elektromotor, 7,5 KW, prodam. Tel.: 70 271. m24393 KOMBAJN CLAASS, Mercator, kosa 3 m, pripravljen za žetev, rezervne dele za CLAASS Evropa in 500 kg tehtnico prodam. Tel.: 062 732 447, zvečer. m15 DROBILNIK ZA ZRNJE, kompletno z motorjem in zabojem, prodam. Tel.: 28 742. m31 BALIRKO, Klass, v dobrem stanju, prodam. Tel.:.411 644. m61 kmetijski pridelki KORUZO, 5000 kg, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 64 190. m24400 VINO, šmarnico, cepljeno, ter slamoreznico Greif prodam. Tel.: 72 123. m9 VINO, šmarnico, prodam. Tel.: 72 147. m16 DOMAČE VINO, šmarnico, po ugodni ceni prodam. Tel.: 45 563. m25 VINO, šmarnico, prodam. Tel.: 79 184. m26 KAKOVOSTNO BELO VINO po 160 SIT/I prodam. Tel.: 31 685.,m46 VISOKOROČNI JEČMEN za seme ali krmo prodam. Tel.: 40 259. m63 razno DELNICE MURE in drugih odkupujemo po ugodnih cenah. GSM: 041 512 428. m24345 POHIŠTVO ZA KUHINJO (komplet) in garažna vrata prodam. Tel.: 28 075, 041 784 475. m24389 Več rabljenih zastekljenih oken in vrat z roletami, različnih dimenzij, ugodno prodam. Prelec, Razlagova 26, M. Sobota, tel.: 35 263. m1 POHIŠTVO ZA KUHINJO (komplet) prodam. Tel.: 24 632, po 15. uri. m28 KUHINJSKO POHIŠTVO (komplet), mizo s štirimi stoli in kavč prodam. Jože Porš, A. Novaka 19, M. Sobota. m38 KAMEN - pohorski skrilavec za oblaganje fasad, poti in podobno prodam z dostavo. V račun vzamem prašiča ali koruzo. Tel.: 063 762 888. m40 OBNOVLJENO HLADILNO VITRINO, dolžine 160. cm, ugodno prodam ali menjam za večji hladilnik - hladilnik tudi kupim. Tel.: 70 816. m54 PREKLICUJEM HV 51910 625 20007, št. HV 45989, na ime Franc Merčnik. m67 delo MOŠKI nad 30 let - ponujamo delo na terenu. Potrebujete avto, voljo in prosti čas. Tel.: 0609 650 512. m2 IZUČENO NATAKARICO ali kuharico Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovražnosti in zlobe nisi poznal. Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom, močnejši sem, a vendar ni bilo tako. ZAHVALA ‘ V 55. letu nas je za vedno zapustil dragi sin, mož in oče Karel Dolgov - Zeko iz Razlagove ul. 12 v Murski Soboti Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in sveče, za dobrodelne namene, za svete maše ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Iskrena hvala g. kaplanu in cerkvenemu zboru za pogrebni obred, g. Merklinu za besede slovesa in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi bolnišnici za takojšnjo zdravniško pomoč in podjetju Avtobusnega podjetja M. Sobota. Žalujoči: žena Majda, mama, sin Sašo in hčerka Maja z možem Boštjanom ter drugo sorodstvo Ostala v srcu je praznina in tiha solza večnega spomina. Dobrota tvojih pridnih rok in dobrega srca, nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V svojem 71. letuje za zmeraj zaspala naša mama, tašča, sestra, babica, botra in teta Ana Rogan roj. Benko iz Nuskove 58 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Neratu, zdravstvenemu osebju ambulante Rogašovci in družini Vouri. Iskrena hvala duhovnici Simoni Prosič za ganljiv pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: sinova Karel in Franc ter hčerki Silva in Anica z družinami, sestri Erna in Marija ter vse drugo sorodstvo zaposlijo. Ponujajo prenočišče. Plača po dogovoru. Tel.: 77 313. m35 AVSTRIJSKA ZAVAROVALNICA išče sodelavce. Obvezno znanje nemškega jezika. Pismene ponudbe poslati: Gun-ter Mlekusch, A-8345 Straden 89, tel.: 034 73 77 34 ali 041 767 985, g. Kuran. m39 KUHARJA ALI KUHARICO zaposli Elvis American bar M. Sobota. Zaposlimo tudi pripravnika. Tel.: 32 556, 041 705 021. m43 ŠxV: 1x 1 NATAKARICO ZA POMOČ v piceriji Pikaso v Banovcih iščejo. Tel.: 069 88 266. m58 storitve PLINSKE INŠTALACIJE, vodovod, gretje, Vodomont, d. o. o., tel.: 75 522 in 79 646. m23698 HITRO, preprosto IN CENEJŠE trgovanje BORZNO POSREDNIŠKA HiŠA d' °-Kocljeva ul. 1a, Murs^. (zgradba SOBOTA-CE^ TEL.: 35 630 FAKS: 35 641 Sl OSAMLJEN IN OZNALABITE RADA.™-81. 156 SIT/mm. mož DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B na zbira prostovoljne prispevke občanov in organi - ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 g ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA v PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RA^ČAp||O 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA । t^)L| BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NAOBMu POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROD^ SLOVENIJA 2000 IN RAK. KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA iv BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFIVEŠČICA l-T^^P TEL.: (i Sporočamo, da je umrla naša nekdanja sodelav a Matilda Ouček blagajniška kontrolorka pošte 9101 Murska Sobota v pokoju j m junija Od vestne sodelavke smo se poslovili v sreao, 1999, na pokopališču v Murski Soboti-Delavci Pošte Slovenije PE Murska Sobote delavk Svojo življenjsko pot je sklenil naš nekdanji so Karel Dolgov Ohranili ga bomo v tajnem spominu- Kolektiv Avtobusnega prometa Murska Sob ■amo žal°stn° Sorodnikom, prijateljem in znancem sporoc vest, daje v 89. letu umrla Marijana Fli$ar iz Čopove 4 v Murski Soboti 6 Od pokojnice smo se poslovili v družinskem 1999. Žalujoči vsi njeni h. tnirn<) s>5’ V tihem grobe a v naših zato Pot kjertihid0^ in sveče U'1 sP\oiečiHa ostala je pr^n'na’ V SPOMIN ^pr^’ 5. julija je minilo leto žalosti, tihe boleč ju s odkar je prenehalo biti srce drage žen Erike Škaper o z Vaneče 80 . cvet al’p Hvala vsem za lepo misel, podarjen Vsi njeni 8. julij 1999 29 V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 8. julij, ko mineva leto dni od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi, nepozabni, ljubi mož, oče in dedek Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je, izjokati ga za vedno, a najtežje je, naučiti se živeti brez njega. Roman Voščim iz Petišovec 72 ^VaIa vsem, ki se ga spominjate in z lepim spominom stopite k njegovemu grobu. Vsi, ki smo ga imeli radi Tolažbe naše več srce ne najde, ko od nas si vzel slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehata ne bo. V SPOMIN Tiha žalost in bolečina v srcih spremljata spomin na 10. julij 1996, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji Viljem Čarman iz Sotine pr- J*615 sPomin na življenje z njim nam ostaja večen. Srcna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ter mu prinašate cvetje in sveče. Njegovi najdražji ZAHVALA V 79. letu nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil naš dragi V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Janez Dominko , iz Dolgovaških Goric 98 Soro^V Src'h se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim Pospre n!. sosedom, prijateljem in vsem, ki so ga sve'1 aa nJe8°vi zadnji poti, darovali vence, šopke, POsebCe 'n za svete maše, nam Pa izrekli sožalje. ^Va^a doktorju Vašu za dolgoletno nego in alnost, pogrebništvu Marije Ferenčak iz Trnja in • Pevkam za odpete žalostinke. Seksajfena KM11™™, sin Gusti z Ženo Moniko, vnuk ^-^č^ffbrat Jože z ženo Olgo in vsa druga rodbina Dragi dedi! Zelo te bom pogrešal Tvoj vnuk Aleksander Življenje teče kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. Dobrota tvojih pridnih rok in dobrega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Po kratki, a zelo hudi bolezni je v 64. letu starosti tiho zaspal ljubi mož, oče, dedek, tast, brat in svak Franc Rojko ^itio s Cankove 49 veH'ni Se 'skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Ustn‘61,1 števi|°ni’ prGateiJem in znancem, ki ste ga v tako s°žalje dU posPremili na zadnji poti, izrekli pisno in lep ’ ar°Vali za svete maše, vence, cvetje, sveče in ^Pet • a gos dobrodelne namene. 6 $a'°stink°dU zupn*ku za pogrebni obred, pevcem za (jr e’ govornikom za besede slovesa, gasilskim Vo,n in društvu upokojencev. o ’n lajšanje bolečin za zahvaljujemo -iu pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Rakičan. neiZn Va'a Pogrebništvu Banfi. n' žalosti ostajamo vsi njegovi najhližji ZAHVALA V 89. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Anton Mihalič iz Večeslavec 120 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in za izrečena sožalja. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre in tete Matilde Ouček upokojene poštne uradnice iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala dr. J. Vorošu in dr. Biru za zdravljenje na domu. Posebna zahvala zdravnikom in medicinskemu osebju infekcijskega oddelka bolnišnice v Rakičanu ter visceralne kirurgije celjske bolnišnice. Hvala duhovniku g. Leonu Novaku, predstavnikom pošte M. Sobota in pevcem za slovesni obred. Vsi njeni Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si žuljave dlani, ' za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V 61. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, tast in sorodnik Štefan Horvat iz Gornje Bistrice 136a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in vsem, ki so darovali cvetje, sveče in denarne prispevke, nam pa izrekli besede sožalja in tolažbe. Hvala g. kanoniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku gospodu Raju za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Balažič. Posebna hvala tudi osebju intenzivne nege bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni te na pragu več, ni te v hiši. Utihnil je tvoj glas, samota in bolečina sta pri nas. ZAHVALA V 68. letu nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča in sorodnica Karolina Gergar roj. Kučan iz Križevec v Prekmurju 103 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in prispevke za mrliško vežico ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Kiršnerju ter preostalemu zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma G. Petrovci, duhovniku g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Križevci, 29. junija 1999 Za tabo ostaja praznina, velika je naša bolečina. Zdaj, ko smo te izgubili, vemo, kako smo te ljubili. ZAHVALA V 62. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedi Jote Kozic iz Borejec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli besede sožalja in tolažbe. Lepa hvala osebju UKC Ljubljana in internemu oddelku soboške bolnišnice-, g. duhovniku Leonu Novaku za opravljen pogrebni obred, pevcem za čutno odpete žalostinke, g. Jožetu Partlu za besede slovesa, gasilskim društvom in godbeniku za odigrano Tišino. Lepa hvala tudi pogrebništvu Banfi. Vsi njegovi V SPOMIN Te dni mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Kalman Kovač iz Doliča Vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem grobu, prinesete cvet ali prižgete svečko lepa hvala. Žalujoči vsi njegovi najdražji Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. V SPOMIN 8. julija minevata dve leti žalosti od takrat, ko nas je mnogo prerano zapustila draga žena in mama Anica Jošar z Vaneče Iskrena hvala vsem,ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečo spomina. Tvoji najdražji Celo tvoje življenje bilo je samo delo in trpljenje. ZAHVALA V 66. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in tast Vinko Dominko iz Odranec Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovane vence, sveče, za svete maše in denarne prispevke. Zahvalo izrekamo tudi g. duhovniku, pevcem in gasilskim društvom. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil naš dragi • mož, oče, brat in dedi Franc Sinic iz Zadružne ul. 24 v Černelavcih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, prispevke za dobrodelne namene, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred in lepe misli o pokojniku, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi 30 OGLASI 8.julij1999jgm pOsTA eT*1' OSkEDNIŠTVO Ali želite prodati delnice? Prijazno osebje vam je na voljo, zato nas pokličite po tel. 32 945 ali obiščite v naši poslovalnici v Slovenski 42/1 v M. Soboti. Veselimo se sodelovanja z vami! Turistično društvo TURNIŠČE, Štefana Kovača 73, 9224 TURNIŠČE Telefon: 72 060, faks: 72 290, e-mail: obcina.turnisce@siol.net VABILO 13 o* in \ c BOMBEK S. p., Suhi vrh 20, tel.: 069 48 874 UREJANJE VRTOV gsm: 041 797 596 za novo veselje in življenje v vrtu, za kompetentno svetovanje, opravljanje vseh del na vrtu, polaganje umetnega in naravnega kamna 29 ivionur, d o o. Ljuba Šercerja 17, Radenci. Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tei.: 65 830 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 Okrepčevalnica DOM Sebeborci 45, 9221 Martjanci, (069) 48 823 malice, kosila, bograč, vampi skupine do 80 ljudi Odprto vsak dan od 6.00 do 24.00 MARIC Jožica-Stefan Vadarci 90,p (069) 49-277, 9265 BODONCI GOSTILNA HORVAT - LOVENJAK Polana, tel. št. 251 010 Preživite prijetne urice na pokriti terasi ob Izvrstni hrani, pijači in glasbi. Novost; odprto vsak dan. "—----: - ■■ ALFA KOLEKTIV HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice. Brezje 6. tel.: (069) 48 426, GSM: 041 733 948, 041 772 426 TURISTIČNA KMETIJA FLISAR Dolga ulica 216,9226 Moravske Toplice Tel.(069) 38 320 Odprto: petek, sobota in nedelja TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 STIH L ŠinjoT} Slovenija , _ ____ dežela dobrot ŠKeborci - velika izbira raznih jedi -vsakdan pice - sprejemamo zaokrožene družbe - nedeljska kosila in malice Tel.: (069) 48 754 pri * HPFZPI AČEN KUC • VSML PEČOVNIK NATAŠA s.p. Martjanci 99, 9221 Martjanci Tel.-. 069/ 48-945 Zaključene skupine, birme, konfirmacije. UGODNO! Možnost plačila na 2 ali 3 obroke. MALE OGLASE LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 ’ Cenjene stranke obveščamo, da smo zaradi smrti lastnika Branka Mileka iz Murske Sobote prenehali opravljati dejavnost SERVIS GORILNIKOV in smo vse storitve prenesli na Bogdana Vrabiča, Martjanci 59. Vse dosedanje stranke obveščamo, da se lahko v prihodnje obrnejo na omenjen naslov, tudi po tel.: (069) 48 473. LADA CENTER JAGODIČ 2231 Pernica, Vosek 6d ( ob cesti Lenart-Maribor), tel.: (062) 640 540, od ponedeljka do petka od 8. ure do 16.30, v soboto od 8. do 12. ure. NAJVEČJI PRODAJALEC VOZIL LADA V SLOVENIJI »DESETKA« - NOV, UDOBEN DRUŽINSKI AVTOMOBIL ŽE OD 1.398.000,00 SIT KREDITI DO 5 LET, TUDI ZA KMETOVALCE IN S. P., ŠIFRA 09 LEASING TUDI ZA ZAPOSLENE V TUJINI M Lesnina trgovski lokal, 240 m2 DAMO V NAJEM Mi Lesnina, Bakovska 1, M. Sobota tel.: 21 738, 21 398, faks: 31 839 NEWSWING OUARTETpraznuje letos 30-let-nico svojega uspešnega delovanja. Ob tej slovesnosti pripravljajo koncert v stari turniški cerkvi. Vljudno Vas vabimo, da se ga udeležite v soboto, 10. julija 1999, ob 20.00 v stari turniški cerkvi. Vstopnice lahko dobite v predprodaji na sedežu Občine Turnišče, Štefana Kovača 73, ali na dan koncerta pol ure pred začetkom pri stari cerkvi. Cena vstopnice je 1.000,00 SIT. Za dodatne informacije pokličite po telefonu številka 72 060. Predsednik Turističnega društva Turnišče Bojan Sobočan, l.r. Župan Občine Turnišče Jože Kocet, l.r. vestnik na ■NT 60 Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 4. odstavka člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1 /96) v postopku nega dovoljenja za gradnjo obvoznice Lendava od km 0+800 do km 7+606. . območju avtoceste A 10 Koper-Lendava, odsek 323-325: AC Beltinci- 1 ’ investitorja DRUŽBE ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI, d. d., Ulica divizije št. 4, Celje OBJAVLJA 1. da je dne 23. 6.1999 izdalo odločbo št. 350-03-40/ Ml, s katero se spremeni in dopolni delno enotno dovolj© gradnjo obvoznice Lendava z dne 20.11.1998; ■ dne 2. daje bilo v postopku izdaje delnega enotnega dovoljenja 20.11.1998 izdano okoljevarstveno soglasje št. 354-05- 3. da se sprememba in dopolnitev delnega enotnega dovolj nanašata na navedbo zemljišč, na katerih je poseg dovolje^^ predstavlja spremembe vplivov na okolje obravnavanega 4UV Radio Murski val 94,6 MHz PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BRANOSLAVCI TŠDBRANEi ^SREČANJE HARMONIKAR^ 1 1 A, 10.7.199 o« ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE ^SMILJA VABLJENI t M -P ____mesnica____ Nada in Mirko HaniekorU Veržaj_________ XSARA A. SAX0 KLIMA ŽE ZA 99.999 SIT Z X ZELO UGODNA Cl ALI PRESENEČENJE ZA UDOBEN FRANCOSH' ALI PRESENEČENJE Kodirni ključ, tonirana stekla, kontrolna luč za servis, odbijači v barvi karoserije unnnA/ ri+rnan ci -------------------------------- zaduJa Kodirni ključ, tonirana stekla, deljiva zvočni opozorilnik prižganih luči Citroen Slovenila d.o.o.. Ulica 15. maia 18> 8. julij 1999 NAPOVEDNIK kulturni koledar Otvoritev razstave V četrtek, 8. julija, ob 19. uri bo v ljutomerski ga- Anteja Trstenjaka otvoritev razstave del članov likome sekcije Silva Preloga. Koncert v soboto, 10. julija, ob 20. uri bo nastopal v tur-"iški stari cerkvi New Svving Ouartet. Etno rock koncert P«tek, 9. julija, ob 19. uri bo na igrišču OŠ v Lju-onieru etno rock koncert, na katerem bodo na-s>t>Pili Vlado Kreslin, Beltinska banda in Mali bogovi, ^elkoow, Mi2, Čundraš banda, Ana Pupendan in p°sodi mi jurja. Q°brode|nj koncert soboto, 10. julija, ob 20. uri bo v telovadnici OŠ sla Nedelja dobrodelni koncert za obnovo kultur-ne9adoma pri Mali Nedelji. Nastopili bodo: sestre udia, družina Galič, folklorna skupina DU Ljuto-er’ ansambel Grnjak in Manja Šalamun. ?°*n,ca Al Slovenije - obvestilo b nes‘y 'nternational Slovenije - skupina M. So-oa - bo na Soboških dnevih od 8. do 10. julija lre(iila informativno stojnico, na kateri se bo ciia ?'la Z ^rad'vom in aktivnostmi naša organiza- ’ 1 se bori za človekove pravice. °Pomba sob^v ^U"urn^ 'n zabavnih prireditev ob letošnjih i®a5kih dnevih' ki bodo traiali od 24-iuniia d0 16' ' I® objavljen v rubriki Soboški dnevi. Ustave ,VqSKa SOBOTA koro'Vr^ M’ Sobota si lahko ogledate likovna dela l6ri8 letnikov, in sicer dela Karla Brandstat-'Vs t>6-ra krawa9na in Valentina Omana. ^2°škem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. - V galeriji Zavarovalnice Triglav v M. Soboti so na ogled slike Gorana Horvata. - V Caffe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo fotografije na temo Splošne deklaracije človekovih pravic. - V kavarni Jelša si lahko od ponedeljka dalje ogledate razstavo fotografij fotokino kluba Drava iz Džurdževca na Hrvaškem. LJUTOMER -V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. -V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava likovnih del članov likovne sekcije Silva Preloga. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka, LENDAVA - Na ogled je razstava slik Endreja Gonterja (do 9. julija). Muzej - Galerija v Lendavi sta odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. MORAVSKE TOPLICE - V.razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo likovnih del Bože Godec. PUCONCI - V občinski zgradbi razstavlja svoja slikarska dela Jože Špilak. ZNANJ, Borza znanja je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo: - Ponujajo se nasveti za popotovanja po nizozemskem in norveškem; - Ponujajo se nasveti o gojenju japonske gobe »šita-ki«; - Išče se recept za izdelovanje ribezovega vina. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran http://www. borzaznanja. mss.edus.si ali ljudska.univerza, m-sobota@siol.net. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. DOVE LAMORE - Cher 2. PALIM SE NA TEBE - Davor Radolfi 3. HUMAN - Pretenders 4. WHISKEY IN THE JAR - Metallica 5. I WANT IT THAT WAY - Backstreet Boys 6. MY STRONGEST SUIT - Špice Girls 7. WILD WILD WEST - Will Smith PREDLOGI: TAKE ME TO YOUR HEAVEN - Charlotte VOLARE - Al Bano MARIJA MAGDALENA - Doris Dragovič LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. PEPELKA - Nude 2. PRESPIVA MED GALEBI - Ritem planet 3. NAJ PADA ZDAJ DEŽ - Foxy Teens 4. V VETRU RDEČIH ZASTAV - Kalamari 5. NAJ Tl SODIJO - Helena Blagne Zaman 6. POLETNA PRAVLJICA - Supernova 7. ČUTIM TE - Sanja Mlinar PREDLOGI: DOBRO JUTRO, DELOVNI LJUDJE - Babaloo band PREDALA SE NE BOM - Anika ZBUDI SE - Lačni Franz LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. SPET SMO SE SKUPAJ ZBRALI - Ans. bratov Poljanšek 2. GLASBA JE MOJE VESELJE - Ans. Janeza Goršiča 3. NAJIN KRES - Vasovalci 4. KLOBUK, KLOBUK - Ans. Tornado 5. MOJA DOLINA - Ans. Šibovniki 6. GOZDNA PRAVLJICA - Mladi Dolenjci 7. JE ŽENA HIŠNI GOSPODAR - Ans. Marjana Kočevarja PREDLOGI: ZIBKA - Ans. Tonija Verderberja BREZ POGUMA NE BO NIČ - Mlade frajle NAJ POJE Tl MOJA TROBENTA - Kvintet Dori Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 15. julija 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 27 - GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: ^blišk,- bK 'lavod za zaP<>slovanje, Območna enota Murska Sobota “OSTA delovna mesta s pogoji za zasedbo ^^07 99^’ določen čas 6 »ULir^GRADD.O.O. ČE' WCl,uu& RSKEČE' ; nedoločen !: slovpne.iSenk Skupno stano-« k|,SZik ’ 9°vomo in B; do 11. PARTNER, PO- 07 qo DELA' PETELIN IGOR hH^0^’ieziki: nem' M?S P°.16-O7 g?' kate9°-tajskih goril-SbRe- hZkusenj ’ ieziki: Wdo 09 n7Sno; vozriiški Ol IR,l07-"; VEREN PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje___________________________Izobrazba__________________ _____________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 4 21 1 0 10 36 d°qV°dNJA OB- INTERM mes,; d0 IaM N&3meJERM°lZou\-fe °TA: L Uredništvo IN STORITVE D.N. O., NA KAMNI 009, BELTINCI ZIDAR ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; Skupno stanovanje; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 21.07,99; KRAUTHAKER IN PARTNER, POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.N. O., NA KAMNI 009, BELTINCI PEČAR TALNE IN ZIDNE OBLOGE IZ KAMNA; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 09. 07.99; BUNDERLA ŠTEFAN S. P. KAMNOSEŠTVO BUNDERLA, GRAD 64, GRAD VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA; nedoločen čas; vozniški izpit kategorije: C,E; do 09. 07. 99; BERDEN ANDREJ S.P., TRANSPORT, ŠOLSKA ULICA 14, TIŠINA NATAKAR NATAKARICA; čas zaposlitve : ni podatka; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 31.07.99; VAJSMAN SIMON S. P. HRAM HALIKANUM, KRAJNČEVA 35A, LENDAVA-LENDVA DELO NATAKARICE; določen čas 3 mes.; Samsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 04.08.99; KALAMAR GORDANA S. P. OKREPČEVALNICA EVROPA, PETANJCI 27, TIŠINA STROJNI TEHNIK VODJA SKLADIŠČA; čas zaposlitve : ni podatka; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POZNAVANJE MATERIA.ZA CENTRALNO KURJAVO, STANJE NA RAČUNALNIKU SE MORA UJEMATI Z DEJANSKIM STANJEM; do 09.07.99; KOVAČ D. O. O. OGREVALNI SISTEMI MORAVSKE TOPLICE, DOLGA ULICA 103, MORAVSKE TOPLICE KEMIJSKI TEHNIK SAMOSTOJNI PRIPRAVLJALEC POLIZDELKOV; določen čas 6 mes.; 21. delovnih izkušenj; do 09.07.99; ILIRIJA, RAZVOJ, PROIZVOD. IN TRŽENJE KOZMET. IZDELKOV D. D. DE LENDAVA, PETIŠO-VCI, INDUSTRIJSKA C., LENDAVA-LENDVA DIPLOMIRANI INŽENIR FARMACIJE IZDAJA ZDRAVIL-DIPL. ING. FARMACIJE; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT; do 09.07.99; PAVLINJEK BRIGITA MAG. FARMACIJE, APOTEKA, CANKOVA 65A, CANKOVA D.INŽ.GRADBENIŠTVA ZA PROMETNE ZGRADBE VODJA OPERATIVE; nedoločen čas; 4 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 09.07.99; CESTNO PODJETJE D. D. MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA ULICA 64, MURSKA SOBOTA PROFESOR FIZIKE UČITELJ FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE Z DOPOLNJEVANJEM OBVEZE V DOŠ GENTEROVCI; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 13.07.99; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠO- LA, DOBROVNIK 266J, DOBROVNIK -DOBRONAK PROFESOR KEMIJE UČITELJ KEMIJE IN BIOLOGIJE Z DOPOLNJEVANJEM OBVEZE Z ZGODOVINO IN SPOZNAVANJE NARAVE; določen čas 4 mes.; jeziki: slovenski jezik-govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 13.07.99; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA, DOBROVNIK 266J, DOBROVNIK - DOBRONAK PROFESOR OBRAMBOSLOVJA UČITELJ TEHNIČNE VZGOJE S SPECIALNO PEDAGOŠKO IZOBRAZBO; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 13.07.99; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA II, LENDAVA, KOVAČEVA 13, LENDAVA-LENDVA DIPLOMIRANI PSIHOLOG SPECIALIST SPECIALNI PEDAGOG ZA POUČEVANJE RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 13.07.99; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLAH, LENDAVA, KOVAČEVA 13, LENDAVA-LENDVA SPECIALNI PEDAGOG ZA POUČEVANJE V ODDELKU PB; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 13.07.99; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA II, LENDAVA, KOVAČEVA 13, LENDAVA-LENDVA. DIPLOMIRANI BIBLIOTEKAR KNJIŽNIČAR; nedoločen čas; znanje programskih orodij: do 13.07.99; SREDNJA EKONOMSKA, TRGOVSKA IN UPRAV-NO-ADMINISTRATIVNA ŠOLA, SLOVENSKA 11, M. SOBOTA; št. del. mest: 2 ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK V DEJAVNOSTI ŠOLSKEGA IN MLADINSKEGA ZOBOZDRAVSTVA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, DRŽAVLJAN REP. SLOVENIJE,3 MESEČNO POSKUSNO DELO; do 10.07.99; ZDRAVSTVENI DOM, M. SOBOTA, GRAJSKA ULICA 16, M. SOBOTA NA OBMOČJU UE M. SOBOTA SO SE POROČILI: Darko Sreš, kuhar, in Melita Lebar, višja medicinska sestra, oba iz Melinec; . Ervin Flisar, delavec, izVa-darec ih Simona Flisar, gospodinja, iz Pertoče; Bojan Režonja, tesar, iz Renkovec in Mirjana Štefko, šivilja, iz Filovec; Damjan Zver, strojni mehanik, iz Odranec in Zlatka Far-tek, tekstilna tehnica, iz Šuli-nec; Andrej Mešič, strojni tehnik, in Karmen Mitnjek, kmetijska tehnica, oba iz Murske Sobote; Jožef Kocan, tehnik kuharstva, iz Motvarjevec in Milian Belajec, tekstilna tehnica, iz Murske Sobote; Roman Hoheger, delavec, iz Murskih Črnec in Darja Horvat, zdravstvena tehnica, iz Bogojine. Vestnik vam čestita! Korovci Slikarska kolonija Fuks graba V soboto, 26. junija, je v Koro-vcih potekala že tretja tradicionalna slikarska kolonija, ki se je je udeležilo deset članov Likosa. Slikarji so upodabljali predvsem motive iz našega kraja, kosili pa so na dvorišču Bransbergerjeve domačije, kjer so si tudi ogledali galerijo. Tudi ob dobri kapljici so se nekaj naučili od viteza vina pri evropskem redu vitezov vina g. Janija Gonca. Pokrovitelj te slikarske kolonije, ki je potekala pod budnim očesom TD Korovci, je bil g. Jože Toplak. Nastale slike si bo mogoče ogledati v sklopu prireditve Zlata lisička 15. avgusta v Korovcih, nato pa v galeriji hotela Ajda v M. Toplicah. (SWD) KREKOVA BANKA KREKOVA BANKA BO 5. JULIJA ZAČELI POSLOVATI V NOVIH PROSTORIH V SLOMŠKOVI ULIC11 V MURSKI SOBOTI. OBIŠČITE NAS, SAJ Sl BOMO S CELOVITO IN KAKOVOSTNO PONUDBO ŠE NAPREJ PRIZADEVALI IZPOLNJEVATI VAŠA PRIČAKOVANJA. PE MURSKA SOBOTA, Ul. Arhitekta Novaka 13, Tel.: (069) 30000 www.krekova-banka.si 7 VELIČASTNIH:----------------------------------------- GLASBA NAŠEGA SRCA:____________________________________________ Ime in priimek ter naslov:----------------------------- PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Na več kot 270 poštah po vsej Sloveniji lahko odprejo Žiro račune fizične osebe, samostojni podjetniki, obrtniki, društva in civilno pravne osebe. Informacije na tel. št. 061/174 1207, 062/228 8247, 063/425 2712 Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Tržnica M. Sobota Tržnica G.Radgona Prodajalna Ljutomer Jabolka.............:.... 250.................290 .............. 220-300 Hruške ................. 450...................300 ............. 250-300 Pomaranče................ 220...................250 260 Lubenice................. 120...................160 120 Rdeče grozdje............-....................900 .................. 900 Limone................... 250...................260 270 Banane.................... 130..................180 180 Kivi..................... 450...................................... 590 " Nektarine................. 500..................450 400 Kumare ........:........ 200............i.....180 .............. 150-180 Solata, kristalka........ 250....................-....................- Breskve.................. 300...................320 250-400 Fižol, zrnje...............-....................300 300 Cvetača.................. 350...................320 ..................- Zelje..................... 120..................120 100 Suhe slive..................-...................600 600 Belo grozdje.......;.... 850..................900 .................. 900 Mladi krompir............. 80...................120 99 Orehi, jedrca..............-.....................-...................990 Paradižnik................ 250..................240 200-290 Paprika..................400-500 300-460.............. 400 Mlada čebula.............. 200..................220 230 Stara čebula................-...................140 120 Česen.......................-...................450 450 Češnje.................... 600...................-.................. 300 Korenček.................. 250..................230 240 Peteršilj............... 500........,.......... 440 ................ 400 Stari krompir.............-................;....-................... - Stročji fižol........... 350..................-......................- Marelice................ 300..................360....................390 DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! ZADNJA STRAN Menjalniški leča Pomurske banke 6. 7.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 6. 7. 1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja ! Avstrija 1 14,1608 14,1966 14,3529 Francija 1 29,7057 29,7808 30,1087 Nemčija 1 99,6284 99,8800 100,9800 Italija 100 10,0635 10,0889 10,2000 Švica 1 121,3604 120,4502 123,0068 ZDA 1 190,4195 189,9459 193,0028 Dopust boste preživeli mirneje, če boste vedeli, da so vaši vrednostni predmeti in dokumenti varno shranjeni! Sef je najvarnejša oblika shranjevanja dokumentov, nakita, raznih dragocenosti in vrednostnih papirjev. Sef lahko najamete v Poslovni enoti Pomurske banke v M. Soboti, Trg zmage 7 in ekspozituri Moravske Toplice. NAJEM MOGOČ TUDI SAMO ZA EN MESEC! (Cena, odvisna od velikosti sefa, že od 540 tolarjev naprej) pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke V dvoje je lepše Da se ljubezen z leti le še poglablja, sta dokazala tudi 25-letni Andrej Tibaot iz Babinec in 24-letna Suzana Rudolf s Krapja. Skupaj sta namreč že več kot štiri leta, zadnjo leto in pol pa živita na Suzaninem domu, kjer imajo kmetijo, na kateri je dovolj dela za vse družinske člane. Oba sta tudi zaposlena, tako da sta si lažje uredila prijetno podstrešno stanovanje, pri čemer so jima pomagali tudi starši. Ko sta se že malce navadila na skupno življenje v novem stanovanju, sta se odločila, da svoj vsakdan popestrita še z otroškim živžavom, ki pa ga pričakujeta že v sredini julija. Sklenila pa sta, da svojo zvezo prej še uradno potrdita in tako sta se v mesecu maju poročila. Majhno zabavo so priredili že teden dni prej in nato še teden po poroki, kjer so se zbrali ožji družinski člani. Na dan poroke se je Andrej s svojimi svati in glasbeniki - duo M&B (s trobentačem), ki so se zbrali na njegovem domu, odpravil po svojo prihodnjo ženo, vendar pa so ga na poti čakale še ovire. Vaški fantje s Krapja se niso kar tako sprijaznili, da ne bodo več smeli gledati za Suzano. Cesto so močno zastražili in šele po dobri uri pogajanj je lahko ženin nadaljeval pot. To pa še ni bilo vse, saj je čakalo ženina še nekaj preizkušenj na nevestinem domu, kjer so ga med drugim pričakale kar tri izvoljenke. Kljub temu pa Andrej ni omahoval, saj je svoje srce že dolgo tega podaril Suzani. Civilna poroka je bila v prostorih ljutomerske mestne hiše, cerkvena pa v tamkajšnji cerkvi. Nevesti je bila priča Danica Krajnc s Krapja, ženinu pa Ivan Tibaot iz Babinec. Gostija je bila v zadružnem domu na Cvenu, devetdeset gostov pa se je veselilo kar dva dni. Mladoporočenca sta dobila lepa darila, kar nekaj je bilo denarnih, eno pa je bilo namenjeno tudi njunemu naraščaju. Prejela sta tudi veliko voščilnic, v katerih so jima vsi želeli veselo in svetlo skupno prihodnost, kjer je najpomembnejša ljubezen, ki pa se gradi na medsebojnem zaupanju in predanosti. D. T. V petek, 2. julija, okrog 13. ure se je peljal 36-letni Darko Mir iz Radenec po magistralni cesti iz smeri Veržeja proti Križevcem pri Ljutomeru. Pred Boreči je zaradi prevelike hitrosti zapeljal v desnem preglednem ovinku naravnost s ceste v več kot dva metra globoko gramozno jamo, ki ji domačini pravijo Ka-menščica. Avto je potonil, z njim pa tudi voznik, ki se ni uspel rešiti in se je utopil. Ponesrečenca in vozilo so spravili iz vode občani oziroma gasilci. Spomnimo naj, da se je ne dolgo od tega že zgodila podobna nesreča, toda voznik se je rešil. Nekaterim se tudi postavlja vprašanje, zakaj je vozil prehitro. Nekateri "poučeni” vedo povedati, da je dirjal pred izterjevalci dolgov. - Foto: J. G. Na kratko... Mota Pri ribiškem domu na Moti je bil dvodnevni tabor Zveze ribiških družin Pomurja, ki ga je tokrat organizirala Ribiška družina Ljutomer. Poimenovali so ga Pot prijateljstva in čiste narave, udeležilo pa se ga je 35 mladih ribičev iz ribiških družin Ljutomer, Lendava, Gornja Radgona in Murska Sobota. Mladim ribičem (osnovnošolci) so predavali starejši ribiči, bili pa sta tudi dve tekmovanji: metanje v tarčo in ribolov. Najtežjo ribo je ujel Julijan Lebar iz Lendave. (Š. S.) VESTNIKOV KOLEDAR 9. junij, petek, VERONIKA 10. junij, sobota, LJUBICA 11. junij, nedelja, OLGA 12. junij, ponedeljek, MOHOR 13. junij, torek, EVGEN 14. junij, sreda, FRANC Z okrožnega sodišča v Murski Soboti Ni bilo pritožbe V 17. številki Vestnika smo poročali, da je izrekel senat Okrožnega sodišča Murska Sobota zaporne kazni: Ludviku K. mlajšemu (leto dni in štiri mesece), Stanku S. (leto dni in štiri mesece), Janezu P. mlajšemu (leto dni in štiri mesece), Karlu K. (leto dni in dva meseca); Jožici M. je bila izrečena pogojna kazen dveh mesecev in Štefanu K. pogojna kazen prav tako dveh mesecev. Prvi štirje so »trgovali« z orožjem, zadnja dva pa sta bila obsojena zaradi prikrivanja. Predsednica sodišča okrožna sodnica in svetnica Marija Močan Rošker nam je posredovala pisno informacijo, da zoper sodbo okrožnega sodišča v Murski Soboti ni bilo pritožbe, zato je postala pravnomočna. ŠS NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek: Ulica: _ Kraj: _ Pošta: _ Telefon: Podpis: IN IF= zavarovalnica triglav d ® ti® H Območna enota Murska Sobota d.d Datum prijave:--------------------------------------------------- vaša spremljevalca skozi podobe življenja Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 + 5 % popusta pri sklepanju novih zavarovanj NI Marjan Maučec je odstop kot predsednik NK Por0 Razloga nista v zagonu novih naložb, ins^ . govine Potrošnik, ki naj odkupil od največjega skega sponzorja in N skega mizarstva,^ pravi na poroko. Ta Pripravljata na usodni^i^.. jan Podpostenjak Frajton.staseza^ ževati Maki in Joz Telžup. Usodni da, rekla na »velko mes\ bo tudi Potrošnik dobili žinskega predsednika. ****** Ludvik Sukič-RinjJ jih je lažje kljukati pnJ pošiljati na k sti za nove solske P i|n Podobno je tudi z di. goričkim kolegoo1 šem, ki so mu bolj P> L tički kot zasedem P Ob manjšem stevi u jima bo tako ostalo ve -prvemu zapreg aktivnosti, drugemu svečanje agrarne mentu pri sosed etil se je zadnje čase P predvsem likovnim cijam. ****** 'el Janez proslavo ob Abra zadruge z vriskjJJ nihče drug ko P Zadružne zveze Pe \ pritegnil pa muD kolj - s sonato za kozji rog. ****** nt Na drugi stani P J Kučan -Paola Ro^^-sje Marijanska km druge, čeprav -^osn0 benihformal"0^ Todaniczato. adru9a druga ali naj J J J vragu, nehote5J je že postal cia zadruge. ****** eS0te Janko Halb'apo^ dni izklaP^^ ^anafla džerskegaji ^glu dnem stoIp>u na & stolpu narti bQ dan trofejo, ki m 1 omin, raviti v traje nekoč bila- ***** . ieizr6' govo meni , .gč-ča5’ben° pari*Ss ustvaril najv podjetje na J|eS®ali *da' ,F>S^ S*’C' >*' obesil beiop 00.