Poštnina pkaiaaa v g«t«tiai.
»TRTi 140.
V LJUBLLJANI, pc*delj«k, 2ft. julija 1925.
P«sa«a*sa* šttvilka Din 1'—.
LETO II.
NARODNI DNEVNIK.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka ■ai odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Naša univerza in i Besedilo koalicijske pogodbe med NRS in SOS. j Zajednica proti HSS.
država.
V' »Ljubljanskem • Zvonu« je napisal : dr. Karel Hinterlechner nad vse zani- ; miv članek o vprašanju univerz v Jugo- \ shrviji.	•
V svojem članku navaja dr. Hinter- ■ lechuer tudi podrobne številke o držav- \ nih izdatkih za naš univerze. Po teli / podatkih je izdala naša država od uje- ; dinjenja pa do daues za vse univerze v j Jugoslaviji celih 225,829.697 dinarjev ali . sramotnih 0.689 odstotkov od vseh držav- i nih izdatkov. Ljubljanska univerza pa je bila deležna še manjše podpore. Do-čim je dobila beograjska univerza v vsenu 110,572.392 dinarjev ali 0.313 odst., zagrebška 91,020.792 Din ali 0.257 odst., je ctobila ljubljanska univerza samo 24.216.511 dinarjev ali 0.069 odstotkov vseli državnih izdatkov, torej znatno manj od povprečja.
V resnici pa je stanje še bolj žalostno. Ker niti od dovoljenih vsot ni prejela naša univerza vsega. Tako je bil po proračunu 1924/25 dovoljen nekemu institutu ljubljanske univerze kredit v znesku 700.000 dinarjev, v resnici pa je bilo izplačanih samo 350.000 dinarjev. Dalje je v proračunu postavka 120.000 za najemnino za bivši deželni dvorec, toda ta najemnina se tudi ni izplačevala. Pa so Se druge stvari, vsled katerih bi se moralo od/računati od v proračunih in dvanajstinah izkazanih dohodkov še nadaljnjih 1.5 milijona dinarjev.
Da se vidi v vsej jasnosti, kako mačehovsko se postopa z ljubljansko univerzo, treba pripomniti, da je beograjska univerza deležna reparacij, da je obstojala že pred vojno in da ima velikanske zapuščine, ki donašajo letno milijone. Zagrebška univerza je obstojala že pred vojuo in je bila že tedaj precej dobro opremljena, dočim je bila ljubljanska univerza ustanovljena nanovo in je bilo torej treba vse nanovo nabaviti. In kljub temu ljubljanska univerza dobiva naj-manje od vseh univerz, celih 69 par od vsakih 1000 dinarjev, ki jih izda država, dočim dobi Beograd 3.13, Zagreb pa 2.57 dinarja-
Na desetine milijonov dinarjev plača Slovenija več davkov, kakor je po proračunu predvidenih, ljubljanska univerza pa dobi milijone manj, kakor je po proračunu določenih.
Da je to mogoče, je več krivcev. Glavni in prvi krivec pa so oni žalostni Slovenci, ki so ob vsaki priliki zavirali razvoj ljubljanske univerze, ker da je nepotrebna, ker da ovira ujedinjenje, ker «la je gnezdo avtonomistov. En argument bolj nespameten od drugega, vsak pa tako mizeren, da bi se ga moral sra-"•avati analfabet. Pri nas pa je bilo mo-S°*o, da se voditelji naroda niso bali iznesti ga javno
Sramotno bi bilo za slovensko javnost, Če bi dokazovali potrebo slovenske univerzo, za katero je slovenski nared že pred vojno žrtvovat stotisoče. Še večja •arodna sramota pa bi biia, ge bi trpeli, da bi se naše univerza od države tako zapostavljala. Zlasti sedaj, jj0 ^ 0(j. igrali oni, ki so največ Krivi nezadostne dotacije naše univerze. Zato pričakujemo od nove vlade, da bo prenehala s krivičnim postopanjem proti ljubljanski univerzi in da bo že v novih dvanajstinah krivica popravljena.
Ni to nobena strankarska, temveč narodna zahteva, od katere slovenski narod ne more odstopiti, ali pa je zaigral ne samo svojo bodočnost, temveč tudi svojo čast!
Beograd, 20. julija. Ob priliki svojega govora je Pribičevič p reč it'U tudi tekst sporazuma med radikali in samostojnimi demokrati, ki obsega sedem točk.
Prva točka povdarja, da je sporazum sklenjen med obema grupama radi sodelovanja na upravi zemlje z osnovnim ciljem, da se ustvari koncentracija in grupiranje ljudi in posameznih skupin, ki so pripravljene čuvati ustavo in jo izvajati na podlagi narodnega edinstva ter popolne enakosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Radi tega se mora sporazum razširiti tudi na druge grupe, katerih sodelovanje bi bilo mogoče z istim političnim programom.
2. Sporazumna koalicijska vlada pod predsedstvom Pašiča mora biti parlamentarna vlada. Ona naj v parlamentu izglasuje važne, neodložljive zakonske načrte, ki se že nahajajo pred skupščino. Zakonski načrti so: invalidski zakon, načrt o zemalj. obrtni banki, agrarni zakon, zakon o ureditvi zunanjih trgovinskih odnošajev. V slučaju, da pride do novih volitev, se združita obe grupi. Koalicijska vlada naj izvrši volitve, ako dobi od krone mandat. Obe grupi se obvezujeta, da gresta sporazumno na volitve.
3. Tretja točka se naglaša, da se ima potem, ko bo vlada sestavljena, vzajemno doseči sporazum v pogledu obrazložitve ciljev koalicijo.
4. Četrta točka predvideva delovni
program vlade: Pravi, da bo ta koalicija sprejela že današne zakone in izvajala ustavo v smislu njenih odredb. To velja zlasti za zakon o ureditvi oblasti. Prav-tako sta obe skupini soglasni v pogledu občinskih volitev v Vojvodini.
5. Obe skupini sta sporazumni, da se mora polagati gospodarskim vprašanjem največja skrb in da se po zaslišanju želj interesi ranih gospodarskih krogov in strokovnjakov imajo pedvzeti vse one mere, ki so ugodne za napredek narodnega gospodarstva. Obe skupini dalje soglašata, da se v smislu čl. 47. ustave takoj pristopi k izdelavi predloga v gospodarskem svetu.
6. Šesta točka .vsebuje razdelitev port-feljev. Samostojnim demokratom, pripade: prosvetno,' pravno, prometno in trgovinsko ministrstvo. Razen tega imajo Samostojni demokrati tudi pravico na podtajniška mesta v notranjem in agrarnem ministrstvu. Samostojno-demokrat-ska grupa ima dobiti gotovo število mest velikih županov in ostalih političnih mest.
7. Delo koalicijske vlade se mora vršiti v vseh panogah državne reforme v
I duhu solidarnosti, brez kake strankar-| ske rivalitete ali kake strogosti, ker so cilji obeh skupin enaki.
» V Beogradu, 27. marca 1924. Nikola ! Pasic, Svetozar Pribičevič.
St. Radičev govor na seji HSS.
RADIČEV GOVOR.
RADIČ ODPOTUJE NA BLED. — SESTANEK S PAŠIČEM.
Zagreb, 20. julija. Včeraj ob 11. se je vršila seja vodstva HSS. Otvoril jo je Marko Kovačevič s pozdravnim govorom. Seji je po 6 mesecih zopet predsedoval Stjepan Radič, katerega so vsi poslanci burno pozdravljali. Sjepan Radič je imel daljši govor, v katerem je omenil tudi sporazum z radikali, češ, da je sporazum sklenjen popolnoma v duhu ravnoprav-nosti, ker je tudi srbski narod prav tako sel jaški, kakor hrvatski. Sporazuma z Davidovičem nismo mogli skleniti, ker sta z njim dr. Korošec, kar znači negacijo sporazuma in dr. Spalio. Nismo več pod tujim ^ospodstvom in sedaj moramo delati za skupne interese. Državotvorna vprašanja ne smejo biti ščit. Hočemo so-cijalnega dela; hočemo, da upravlja na-
SKUPŠČINA SE SESTANE JUTRI.
Beograd, 20. julia. Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič se je včeraj dopoldne sestal z Markom Gjuriči-čem in z njim konferiral o sestanku narodne skupščine. Po kratki konferenci sta se sporazumela, da se skupščina sestane v torek ob 17. popoldne s starim dnevnim redom. Kasneje sta se obadva sestala Uzunovičem in Ninčičem.
| ša bogastva narod sam. S tem sporazu-■ niom smo postali središče Male antante, morda tudi evropske politike. Na čelu sporazuma se nahaja kralj, človek, državnik in veljak, ki ima v sebi vse prednosti Šumadinca in diplomatsko sposobnost Črnogorca. Govor St j. Radiča je tra-| jal do 13. Nato so še posamezni ministri in poslanci v kratkih govorih razpravljali o položaju. Seja je bila zaključena ob 14.30.
Danes potuje Stjepan Radič z ministrom Pavlom Radičem na Bled, kjer bo zaprosil za avdijenco. Iz Bleda bosta potovala naravnost v Beograd, kjer se bo St. Radič sestal s Pašičem. Ob tej Priliki se bosta oba šefa sporazumela glede skupnega dela njihovih strank.
gust—november 1925. Dvanajstine pridejo torej na dnevni red pred vladno deklaracijo.
DNEVNI RED SEJE.
Beograd, 20. julija. Dnevni red jutrišnje skupščinske seje je sledeči: 1. Pretres poročila odbora za proučavanje zakonskega načrta o spremembi čl. 12. zakona o vojni odškodnini. 2. Razprava
o	poročilu odbora za proučavanje zakonskega načrta o priznanju zaslužnim ljudem. 3. Poročilo odbora o zakonskem načrtu o teritorijalni pristojnosti okrožnih sodišč Zbornika, Pjenine in Brčke.
4.	Poročilo odbora o ločitvi občine Male Rinske in Tavne. 5. Volitve predsednika in 4. članov glavne kontrole. 6. Poročilo finančnega odbora o dvanajstinah za av-
ZDRAVSTVENO STANJE PAŠIČA SE JE POSLABŠALO.
Beograd, 20. julija. Ministrski predsednik Pašič bi moral včeraj odpotovati v Karlove Vari s posebno ladjo preko Budimpešte in Bratislave. Njegovo stanje pa se je nenadoma poslabšalo in je moral potovanje odložiti. V njegovem stanovanju se je vršilo posvetovanje zdravnikov. Pašič je imel veliko temperaturo. Sinoči se je počutil že bolje, toda ni odpotoval. Včeraj radi slabosti ni Pašič sprejel nobenih posetov razen zdravnika dr. Dim. Antiča, ki je bil ves čas pri njem.
DR. LUKINIČ PRISPEL V BEOGRAD.
Beograd, 20. julija. Danes zjutraj je prispel v Beograd bivši pravni minister Lukinič, da bo osebno odgovoril na znano obtožnico.
Zagreb, 20. julija. Na včerajšnjem sestanku hrv. Zajednice je prvi govoril Lorkovič. ki je raztolmačil politično situacijo in preokret v politiki Hrv. selj. kluba. Za njimi je govoril Trumbie, ki je pcvdarjal, da so to strašni rezultati dven ljudi, ki sta mimo kluba in poslancev stvorila aranžma, na katerega niso pristali vsi poslanci. Dejstvo HSS je zapustilo svojo borbo, upropastilo je pravice krv. seljašlva in se sporazumelo za radikalsko batinaško politiko. Tako je prišlo do sestave nove vlade, i/. katere so izpadli samostojni demokrati. Vstopili pa, so v novo vlado tudi oni radikali, ki so preganjali člane HSS. Radičevci so vstopili v vlado brez vsakega vpliva in efektivne oblasti. Oni morajo preje prestati preizkušnjo za iskrenost svojo nove politike. S tem je vodstvo HSS zapustilo svojo borbeno fronto in sedaj to opravičuje s tem, da želi osvoboditi hrv. nared političnega pritiska.
Seja je bila opoldne prekinjena ju se je popoldne nadaljevala. Sprejeta je bila resolucija, ki v svojem prvem delu povdarja, da zajednica ostane še da’lje na istem stališču hrvatske politike, na katerem je vztrajalo 27. marca l. 1. tudi vodstvo 1IRSS in da ne more in noče dirati v interese in čast hrvatskega naroda ter brezumno slediti vratolomnim, skokom tega vodstva (HSS). Resolucija se dalje bavi z današnjo politično situacijo in apelira na vse nezavisne ljudi, naj z uspehom prestanejo to najnovejšo in najtežjo preizkušnjo našega narodnega in političnega življenja. V svojem drugem delu izraža resolucija neomajno zaupanje v delo vodstva Zajednice. Veče ugotavlja, da je Zajednica pri prešlih volitvah svojevoljno sklenila, da podpre HRSS, ker je odgovarjalo potrebam hrvatskega naroda v odkriti borbi proti centralističnemu režimu, ki je hotel upro-pastiti celokupno naše narodno življenje, politično, gospodarsko, finančno in prosvetno. Končno naglaša resolucija, da hrv. Zajednica na volitvah in v parlamentu preko narodnih zastopnikov izvršuje svoje dolžnosti napram hrv. narodu, čuvajoč v najtežjih časih solidarnost in soglasnost s Hrvati in svojim vodstvom.
V	SRBIJI SPREJET SPORAZUM Z NAVDUŠENJEM.
Beograd, 20. julija. V politični situaciji je nastalo zatišje. Včeraj ni bilo posebnih dogodkov. Govorilo se je samo o skupščini in o novi vladi. Radikali so še vedno rezervirani, dočim prihajajo iz notranjosti poročila, da je ljudstvo navdušeno sprejelo sporazum.
Pašičeva bolezen je zopet povzročila veliko skrbi njegovi okolici. Politični krogi so se priličho zanimali za Pribiče-vičev govor. Pribičevič ni bil niti oster, niti preveč razvnet. Pašiča ni posebno napadal. Merodajni faktorji so zelo razpoloženi za sporazum in novo vlado. Splošno zanimanje vlada, kaj bo storil Stjepan Radič na svobodi.
PRED DEKLARACIJO VLADE.
Beograd, 20. julija. Danes se bo vršila i druga seja ministrskega sveta, na kateri bodo razpravljali o vsebini in stilizaciji vladine deklaracije. Ako bo ministrski svet ob pravem času končal svoje delo, se bo pojavila vlada pred skupščino z deklaracijo v sredo. Ob priliki diskusije
o	deklaraciji bo govoril tudi Pribičevič. Za njegov govor vlada veliko zanimanje.
Nova vlada.
SESTAVA VLADE.
| Nova vlada mora mirno in aamoaavedno [ tako delati, ker ne živi v nervoznosti nestalne večine in odvisnosti od šlučajev položaja, ker ima za seboj močno večino v par-I lamentu in mirno pomoč ogromne večine | naroda. Vse življenje se bo sedaj, .gibalo r j smeri pomirjenja in zaupanja, tor *o razbiti | vsi predsodki na obeh straneh.»
NOVI MINISTRI.
] Pavle Radič, minister za agrarno reformo, | je bil rojen 1. januarja 1880. v Desnem Tre-| barjevem pri Sisku. Dovršil je 7 razredov ! gimnazije, trgovsko šolo v Pragi in bil nato j 2 leti učitelj na trgovski šoli v Pragi. Nato je stopil v bančno službo ter se zlasti mnogo bavil z zadrugarstvom. Cela vrsta zadrug je bila od njega ustanovljena in hrvatsko za-, drugarstvo se ima veliko zahvaliti za svoj napredek njegovemu požrtvovalnemu delu. ! Pa tudi v vseh drugih nacionalnih in kul-• turnih stremljenjih je bil Pavle Radič akti-; ven delavec. Prvič je bil izvoljen za poslanca 1. 1913 v banjaluškem okraju. Pri zad-; njih volitvah je bil izvoljen v treh okrajih ! in prevzel po aretaciji strankinega vodstva j vodstvo stranke.
j Dr. Benjamin Šuperina, minister pošte.
J Rojen 28. marca 1. 1866 v Kozani v Istri, je I po dovršeni gimnaziji na Reki študiral pravo na Dunaju in v Zagrebu, kjer je bil leta 1888 promoviran. Nato se je nastanil kot i odvetnik v Sisku. Je eden od ustanoviteljev radičevske stranke. Poslanec je bil v hr-vatskem saboru in bil opetovano izvoljen za j podpredsednika. V Jugoslaviji je bil prvič ; izvoljen za poslanca 1. 1923.
Dr. Ivan Krajač, minister za trgovino. Ro-! jen je bil 17. novembra 1877 v Senju. Gimnazijo je obiskoval v Senju in Zagrebu, univerzo v Zagrebu in na Dunaju. Bil je advokat. Zelo mnogo se je bavil s finančnimi in gospodarskimi vprašanji in velja danes kot eden naših prvih strokovnjakov na fi-, načno-ekonomskem polju. Pred vojno je bil J pristaš hrvatsko-srbske koalicije, se pridružil i kasneje Zajednici in se sedaj ločil od nje j ter pridružil radičevcem.
Dr. Nikola Nikic, minister za šume in rude, je bil rojen 1. 1885 v Nikintih v Sremu. Gimnazijo je obiskoval v Sremski Mitroviči, Vin-kovcih, Zagrebu in Osijeku, univerzo pa na Dunaju, Pragi in Zagrebu. Je odvetnik v Brodu. Za poslanca je bil izvoljen prvič leta 1923 v Sremu.
NOVA VLADA V DOVTIPIH Radi — radi.
Da ima sporazum med radi - kali in radi - čevci podlago že v imenu samem, se vidi iz tega, ker je jedro obeh imen v besedi »raditi«, kar pomeni delati. Kaj se torej samostojni demokrati jeze, da hoče nova vlada delati. In sicer samostojno — brez samostojnih.
(»Zastava«.)
Mojster.
Habsburški nadvojvode so se morali naučiti eno rokodelstvo. Ce bi se morali tudi
Beograd, 18. julija. V današnjih »Slušbe-nih Novinah« je izšel ukaz o imenovanju nove vlade. Ukaz, ki je bil sinoči podpisan, nosi datum 18. julija.
Radikaluo-radičevska vlada je sestavljena tako-le:
Min. predsednik: Nikola Pa⁣ pravda: Marko Gjuričič; zun. zadeve: dr. Momčilo NinSic; vere: Miša Trifunovič; nar. zdravje: dr. Slavko Miletič; kmetijstvo: dr. Krsta Miletič; javna dela: Nikola Uzunovič; prosveta: Velja Vukičevič; finance: dr. Milan Stojadinovič; socialna politika: Milan Simonovič; vojna in mornarica: gen. Dušan Trifunovič; notranje zadeve: dr. Boža Maksimovič; promet: inž. Anta Radojevič; izenačenje zakonov: dr. Milan Srskič; agrarna reforma: Pavle Radič; pošta in brzojav: dr. Benjamin Šuperina; trgovina iR industrija: dr. Ivan Krajač;
Sume in rude: dr. Nikola Nikič.
Istočasno je izšel ukaz, s katerim se stavijo na razpoloženje ministri: Svetozar Pri-bičevič, dr. Gregor Žerjav in dr. Prvislav Grisogono ter državni podtajnik Večeslav \Vilder.
PAVLE RADIČ O PROGRAMU NOVE VLADE.
Po sestavi nove vlade je imel Pavle Radič razgovor z novinarji glede programa nove vlade.
Na vprašanje, kaj bo z aretiranimi in interniranimi člani vodstva HSS, je Pavle Radič odgovoril:
»Bilo bi nenaravno, da sem jaz kot predsednikov namestnik s svojimi tovariši v ra-dikalno-radičevski vladi, dočim bi bilo vodstvo stranke s predsednikom St. Radičem v zaporu. Nobene stvarne podlage ni, da bi trajalo to stanje. Nasprotno, je velik politični interes za uspeh samega sporazuma, da so vsi oni, zlasti pa predsednik — ki je, kakor je že znano, vprav aktivno sodeloval pri ustvarjanju sporazuma — izpuščeni na svobodo. Zato bodo v tem oziru v najkrajšem času nastopile izpremembe.« (To se je tudi že zgodilo. Op. ured.)
O programu nove vlade pa je izjavil Pavle Radič sledeče:
»Program dela v vladi obstoji v prvi vrsti v iskreni izmenjavi misli v vseh vprašanjih, brez vsakih osebnih ali -strankarskih tendenc, temveč edino v interesu ureditve razmer na vseh poljih. To urejevanje obstoji v popravljanju storjenih napak v upravi v vseh panogah državne politike s ciljem, da se dvigne potrebna avtoriteta oblasti in da se pribori spoštovanje obstoječih zakonov in da se uredništvo privadi na nepristransko uporabo zakonskih predpisov. Skratka, treba jo vpostaviti pravno stanje v državi.
Vlada bo vse najnujnejše izvedla takoj v tem zasedanju, ostalo na jesen. Izvedba bo potrebne in že objavljene zakonske načrte, ki smo jih v načelu usvojili, katere pa bomo
popravili, da bodo-odgovarjali nazorom se- (	   —________________
danje vlade in politične situacije. Do jeseni ( m;n;strj naučiti kako rokodelstvo, potem bi bo vlada pripravila nove in nujne zakone, n. pr. načrt o invalidih, ki je že gotov, načrt o občinskih samoupravah, o agrarni reformi, ki je bil razpravljan v našem klubu, o ureditvi uradniškega vprašanja, o davčni reformi, kakor tudi druge zakone v smeri izenačenja zakonov.
Za prvi trenutek se bodo uredile razmere v posameznih ministrstvih in stremelo se bo za tem, da se s stvarnim delom polože temelji za novo politiko, potem ko so eliminirane glavne ostroste čisto politične narave in gledalo se bo, da se obrezuspeši vse intrige, ki so pripravljene za preprečitev skupnega dela.
5u-
veliki Toza (Pribičevič) gotovo ostal šter.
(»Zastava«.)
Svetoiar Pribičevič
je imel v »Koprivah« po sestavi nove vlade sledeč monolog:
»Naj ne misli Nikola Pašič, da se bomo samostojni demokrati ob priliki nove sestave vlade PP zadovoljili s samo štirimi ministrskimi sedeži. Mi bomo nasprotno zahtevali šest portfeljev in če nam Pašid ue bo dal najmanj tri, ne bomo na ponovno sestavo vlade PP pristali z lahkim srcem.«
▼s pod dr. Pestotnikom. Skratka: deficit na vsej črti, to je bilanca prosvetne uprave pod dr. Pestotnikom.
In na vse to pride »Slovenski Narod« s slavospevom, kakor da Slovenija še ni imela takega pedagoga in organizatorja, kakor je bil dr. Pestotnik! Uboga Slovenija, če bi bilo tako! Od vsega našega šolstva bi skoraj ostalo samo to, kar bi dovolilo tajništvo SDS.
Kar se tiče poudarjanja hrabrosti, odločnosti in drugih lepih stvari, s katerimi slavi »Slovenski Narodi: g. dr. Pestotnika, se seveda ne spuščamo v kritiko, ker bi morali postati že preosebni. Rečemo samo to, da se čudimo, da se »Slovenski Narod« ni bal napisati vseh neokusnosti, ker kulturni človek bi si temeljito prepovedal take neokusne slavospeve na svojo osebo. In s tem končamo.
Politične vesti.
= Kako je bil Stjepan Radič izpuščen. V
soboto ob 9. dopoldne je podpisal kralj ukaz o aboliciji Radičevega procesa. Takoj nato je bilo v Zagreb brzojavljeno, da se ta ukaz izvrši. Okoli 11. ure dopoldne je prišlo na zagrebško policijo telefonsko povelje, da se ■ imajo internirani radičevci takoj izpustiti, j Pri telefonu je bil tedaj slučajno ravno Pre- ; daveč, podpredsednik HSS. Policijski šef ! mu je takoj sporočil, da je prost in enako so j bili takoj izpuščeni dr. Maček, oba Košutiča i in Krnjevič. Vsi interniranci so nato takoj j odšli k predsedniku St. Radiču. Uro nato j je prišel k predsedniku Radiču njegov za- j govornik dr. Ivica Kovačevič in ga naprosil, j da odide z njim k predsedniku sodnega stola. : G. Radič je takoj prekinil razgovor in v j spremstvu svojih prijateljev ter stražnika ^ j nasajenim bajonetom odšel k predsedniku j sodnega stola. Ta mu je sporočil, da je Nj. j Vel. kralj postopanje proti njemu ustavil. | Ko je Radič to slišal, je zaklical: »Hvala j Bogu, narodu in kralju!« Nato so se vsi v ! avtomobilu odpeljali k bolnemu dr. Mačku i in se ob pol dveh dali skupno slikati. V ! pondeljek odpotuje Radič na Bled, da se j kralju osebno zahvali.	I
— »Zakaj te solze?« Pod tem naslovom je ]
napisala novosadska »Zastava« dobro lek- j
cijo samostojnim demokratom. »Zastava« j
konstatira najprej, da so se pogajanja z Ra- j
dičem vodila tri mesece in da ni v načelu j
nihče nasprotoval tem pogajanjem, pa čeprav j
so samostojni demokrati tedaj ravno tako J
znali, da je Stjepan Radič vsled veleizdaje ,
v zaporu, kakor vedo to danes. Odpor proti
pogajanjem je nastal šele tedaj, ko so samo- :
stojni demokrati izvedeli, da bo nova vlada |
sestavljena brez njih. Če bi bil Pribičevič j
v vladi, potem bi bilo vse dobro, ker pa j ... .... ()d
ozemlje in francosko. ▼ kolikor leii v « padnem Palatinatu; do polnoči 31.	•«
vse ostalo francosko okupacijsko oaemlje. Evakuacija Dtisseldorfa, Duisburga in Hular-orta se sedaj še ne izvrši, ker odlotijo • tem vse zavezniške vlade, ki so zasedbo tudi izvedle.
= Sovjetski trgovinski Eastopnik v Prafi
je povabil v petek k sebi zastopnike praikejsa tiska in v daljšem govoru opozarjal na koristi Češkoslovaške, če prizna sovjetsko Rusijo. Ta se v notranje zadeve Češkoslovaška ne bo niti najmanje vmešavala, pač pa bod* trgovinski odnošaji s tem zelo zboljšani i* že itak precejšnji češkoslovaški izvoz v Rusijo se bo znatno dvignil. Od 1. oktobra 1924 dalje je sovjetska Rusija že naročila na češkoslovaškem blaga za 378,151.869 čeških kron. Naročila se bodo še znatno povešala, če bodo odnošaji med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo urejeni. To pa je mogoče 1-e, j če Praga prizna moskovsko vlado. — Po pi-: savi praških listov se ne more reči, da bi | imel apel sovjetskega zastopnika v Prafi ! poseben uspeh.
j = Senzacionelne vesti o bližnji evropski ; vojni z Rusijo je objavil dopisnik »Seeola«. j Razgovarjal se je z nemškim veleindustrij-i cem Arnoldom Rechbergom, ki je vodil svoj« j dni zmagoviti boj s Stinnesom. Rechberg je j dejal, da je zbližanje Francije in Nemčijo tu-| di na političnem polju neizogibna posledita i izvršenega zbližanja’ na gospodarskem polju, i Sploh se bo vsa evropska politika preorien-; tirala in sicer vsled sovjetov. Niti misliti ni, j da bi Velika Britanija brez boja kapitulirala ! pTed sovjeti. Izvršen bo velik vojaški pohod | v Rusijo, ki vsled majhnih težkoč aproviaa-; cije vojsk ne bo težaven. Dva milijona new-; ških nacionalistov se je že izreklo pripravlje-j nih, korakati skupno s Francijo proti sovje-; toni. Po prizadevanju Velike Britanije da i bo prišlo do te vojne najkasneje v dveh le-| tih. Za vrhovnega poveljnika, da bo imeno-■ van pruski general Hoffmann, bivši Sef g»-[ neralnega štaba v Hindenburgov! in Luden-dorffovi armadi. — Koliko je v tej senaa-| cionalni vesti resnice, je trenutno nemogole dognati.
= Angleška rudarska kriza. Na sejo preiskovalne komisije o vzrokih rudarske kriae so prišli samo zastopniki rudniških lastnikov, dočim se delavski zastopniki vladnemu pozivu niso odzvali. Generalni tajnik rudarjev Cook je izjavil, da ostane stališče rudarjev neizpremenjeno in da se ne bodo udeležili nobene seje anketne komisije. Zastopniki transportnih delavcev, železničarjev, strojnih delavcev in rudarjev so se ujedinili, da ustanove posebno zvezo, da tako preprečijo ani-žanje mezd oziroma podaljšanje delovnega časa. Ta zveza ima tudi namen podpirati rudarje v sedanjem konfliktu.
= Preokrct v Indiji. Z ozirom na govor lorda Birkeheada, češ da Svaradžisti noiejo sodelovati z indijsko vlado, je izglasovala
njega ni v vladi, je pa vse izgubljeno, kedaj, pa je Pribičevič večje jamstvo ko Nikola Pašič, vprašuje upravičeno »Zastava«.
Ker ni Pribičeviča v vladi, je sporazum ne- j stranka Svaradžistov resolucijo, v kateri »e
m nnnl	Mn	U!	V.,’1	n	n	nnmn	A	J	~  .mn Ir .n nnlrillA in iaio\Tl 1Q Ha ID ■ T1* 71 Tl IfJB
Skrajna neokusnost.
Nedeljski »Slovenski Narod« je kot odgo- j vor na »Slovenčeve« konstatacije o delovanju šefa prosvetne uprave v Sloveniji g. dr. ; Pavla Pestotnika napisal sledeče:
»Zavedamo se vsi, da ima sedanji šef oblastne (nomen est omen, op. ured.) prosvete (dr. Pestotnik namreč) jasno začrtano pot, ima program, ni igrača v ro-kah trenotnih razpoloženj, vodi » jek- i leno (!) roko svoje posle, se ne uda ja nikakim pomehkuženim nazorom (!) in zahtevam in da brani z vso energijo narodne in državne interese in koristi i prave kulture. V naši upravi potrebu- ! jemo jakih oseb, ki se ne skrivajo, ki ■ so sposobne govoriti jasno in točno, ki se ne tresejo vsak trenutek v strahu pred »bodočnostjo«. Dr. Pestotnik ne išče nikjer popularnosti, se zaveda, da je borec ideje in vršilec dolžnosti, ki mu jih nalaga ljubezen do države in pravega prosvetnega napredka. Ako bo nova vlada zahtevala (bo raje izvedla, op. ured.) izmeno v osebi, bo dr. Pestotnik z isto mirnodušnostjo zapustil urad, s kakršno je vstopil. (Ali bi se mar hotel
moralen, drugače bi bil seveda ne samo moralen, ampak prvovrstna mojstrovina. Ni
verjetno, da bi narod neiskrenim solzam samostojni demokratov verjel.
— Bolgarska. Radikali proti Cankovu. »Radikal«, glasilo radikalne stranke nadaljuje svojo kampanjo proti vladi Cankova. Vseskozi reakcionarna in diktatorska da je vlada Cankova in še ni nikdar niti poskusila, da bi pridobila za sebe kmetski narod, j Profesorji in generali, ki odločajo v Cankovi > vladi, smatrajo ves narod za nezrel in zato se pričakuje, da bo Cankov s silo zatrl odpor radikalov. — Razbojniške tolpe se pojav- -ljajo na Bolgarskem v vedno večjem številu in postajajo prava nadloga za Bolgarsko. Ta- ; ko je napadla neka tolpa vas Veliki Želez-nik, odnesla iz poštnega urada 400.000 levov, ; zažgala poštno poslopje in nato več vaščanov • mučila ter jih nekaj odvedla v gozd, kjer so našli njih trupla. Kmetje so napad takoj prijavili orožnikom. Posrečilo se jim je, da i so prišli razbojnikom na sled in v boju trojico ubili, dočim so drugi ubežali. — v eč izdanih komunističnih voditeljev, ki da so bili tudi soudeleženi pri atentatu na cerkev . sv. Nedelje, je pobegnilo v Turčijo. Priča- : kuje se, da bodo vsi od Turčije izročeni Bolgarski. — Procesi se nadaljujejo po vsej de- . želi in smrtne obsodbe naravnost dežujejo. ! Dežela vojske hoče proslaviti svoje ime.
— Po demisiji ministra Stribrnyja. Češki narodni socialisti izjavljajo, da je podal minister Stribrny demisijo predvsem iz dveh j vzrokov. V demonstrativnem odhodu nuncija Marmaggija vidijo socialisti vmešavanje Va- j tikana v češke notranje zadeve in pa kršitev j češkoslovaške suverenitete. V vladnih krogih se skuša sedaj z izjavo celokupne vlade konflikt poravnati in upa se, da se bo to tudi doseglo. Češki narodni socialisti bodo , danes o vladni izjavi sklepali. — Papež je j sprejel 500 češkoslovaških romarjev. Romarje j je pozdravil z daljšim govorom, v katerem se je spominjal tudi Marmaggijeve afere. ; Papež je popolnoma odobril korak nuncija ;
Marmaggija.
= Priprave za francosko ofenzivo v Maro- .
: ku. Maršal Petain je odpotoval v Maroko in ? \ obenem ž njim sta bili odposlani na bojno 1 polje maroška in tuniška divizija, ki bosta nadomeščeni z alpinskimi četami. Maršal
nila mirno v žep, pa se presneto moti in zato odgovarjamo na ta bizantinski nekrolog, pa čeprav načeloma odklanjamo vsako osebno polemiko.
G. dr. Pestotnik ima morebiti celo kopo dobrih lastnosti; kljub temu pa moramo odkrito povedati, da nismo zasledili niti ene, ki bi ga usposabljala za šefa prosvetnega oddelka pri velikem županu.
Prosveta je stvar vsega naroda, g. dr. Pavel Pestotnik pa je nastopal, kakor da bi bila prosveta strankarska zadeva. Iz te temeljne napake so izhajale vse druge in povzročile, da je naše šolstvo pod njegovo upravo nazadovalo na celi črti.
Iz strankarskih motivov so se vršile premestitve učiteljev in profesorjev in dočim se proti zaslužnim nacionalistom in Sokolom ni poznalo pardona, so bili profesorji, člani vodstva SLS, pardonirani da se je izkazalo svobodomiselstvo prosvetnega šefa še v posebni luči. To premeščanje se je vršilo dalje na tako nesmiseln način, da je težko
trnela šola. V Mariboru so bili dijaki me- .	  _	—r  „	,	,,y , s
sece dolgo brez srbohrvatskega pouka, v ) Petain bo izvršil razporedbo novodoslih čet : Srbiji pa so morali dijaki poslušati slovenska I ter sestavil iz izvezibamh vojakov Francije j
• •	••• ’----‘--------i posebne leteče kolone, ki bodo vsak hip pra
obsoja vsako nasilje in izjavlja, da je stranka
pripravljena sodelovati z indijsko vindo, « sicer na podlagi pogojev, katere je izdelal umrli voditelj Dao, Glavni pogoj je avtonomija Indije v okvirju Velike Britanije. Svaradžisti so nato ostro obsodili govor lorda Birkenheada, ker ni odgovarjal resnici.
Tovariši iz svetovne vojne!
Ko smo Vas lani vprašali na I. našem sestanku, ali hočete prihodnje leto zopet »brati
se skupaj trpini iz krvavil poljan, je aagr-melo kot en sam orkan iz vaših grl: da, da hočemo. In ko smo zaklicali: Kje? je gromko donelo, spet in spet: Na Brezjan, »a Brezjah!
Podpisani, od Vas izvoljeni odbor, tolKsi te Vaše energične volje, je pripričan, da boste prav vsi držali dane besede in v bralski slogi in ljubezni se spet zbrali letos 20. avgusta pri Marijinem svetišču.
Naš poziv danes ne velja toliko vam, drajti možje iz ljudstva, kolikor naši inteligenci, ki je tudi krvavela po raznih moriščih Ev-rope.
Njej naj doni naš rog .miru in bratstva: pridružite se bivši častniki našim moževi zagorelih lic iz njiv, senožet in tovarn; skupno ž njimi ste stali v vrstah groze in trpljenja, skukno z njimi sedaj pokramljajte i* spomnite se padlih naših bratov. Besen zmaj politike bodi tisti dan docela izobčen iz naših vrst, blažen smehljaj ljubezni in bratstva naj zaigra na naših obrazih!
Polovična vožnja je dovoljena pod običajnimi pogoji vsem udeležencem tega shoda ia občnega zbora Z. S. V. in sicer od 29. do 31. avgusta.
Tovariši zaupniki na mejah naj se sporazume in sami organizirajo ter kmalu zaprosijo posebne vlake pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Obenem opozarjamo vse zaupnike Zve»e, ki so se doslej priglasili in prosimo, naj se še priglase drugi, da ni treba ponovnega dovoljenja od vsakega županstva za posamezne pokrajinske in krajevne odbore ZSV, ker Zveza je odobrena za celo Slovenijo bre* pridržka in torej lahko povsod razširja svoj delokrog.
Slavnost na Brezjah se bo pričela točno ob pol 10. uri v nedeljo, dne 30. nvpostn z odkritjem naše zahvalne spominske plošče. Na
in aK.o uoui jiaoicuniiva, ".i	:
posvetiti toliko marljivosti in skrbi tej panogi naše uprave.«
Če je mislil »Slovenski Narod«, da je prišel čas, ko treba napisati dr. Pestotniku kot šefu »oblastne« (!) prosvete nekrolog, potem je imel prav. In če je mislil, da mora biti ta nekrolog naravnost nezaslišano in nezasluženo lep, potem je imel po svojem ena:
prosvetne uprave pod Nastop proti zasebnim šolam je nadalje razkril vso globoko modrost, ki se je uveljavljala v naši prosveti v času, ko je bil njen šef g. dr. Pavel Pestotnik. Podpora se je odrekla zavodom v Ljubljani, katere obiskuje 1300 otrok. Kaj hi bilo, da bi zavodi nadaljnji pouk otrok odklonili? Kam bi šlo teh 1300 otrok? Na to seveda prosvetni mi-
koTav zakaj1g'dr. Pavel Pestotnik je tudi j nister in niti gospodje pri prosvetni uprav! vrhovni'upravitelj »Narodne tiskarne«, ki ti- niso mislili, ska z deficitom »Slovenski Narod«. Če je
mislil »Slovenski Narod«, da bo slovenska javnost ta skrajno neokusen slavospev utak-
niso mislili.
Šolniki pa bi našteli še celo kopo drugih napak, dočim še nikjer nismo slišali o eni stvari, ki bi govorila v prilog prosvetne upra-
krim še dosegel višek uspehov. — 12 ameriških letalcev se je ponudilo s svojimi letali
i	francoski vladi, ki je ponudbo sprejela. Letalci so že odšli na fronto. — Y vojnem pristanišču je bila odkrita komunistična zarota, ki je bila udušena. Zarota je v zvezi s komunistično propagando proti maroški vojni.
= Izpraznitev Poruhrja. Glasom uradnega obvestila poveljujočega generala ,?kupacij-skih čet zapuste francoske in belgijske ceie dne 11. januarja 1923 zasedeno P°™urJP v dveh terminih, in sicer: do polnoči -0. julija bo evakuirano vse belgijsko okupacijsko
bajo in prineso s seboj te-le pesmi, kii se bodo pele na Brezjah. 1. Ti o Manja. 2 Blagor mu. 3. Vigred se povrne. 4. Oj ta soldaški boben, (harmoniziran po Maroltu (partiture dobite, proti mali odškodnini v pisami ZSV, Miklošičeva cesta 7 a). 5- Oj Doberdob. Drugo potrebno še pravočasno objavimo.
Tovariši! Pripravite se in sklenite; ob vsakem vremenu na Brezje! Velečislane nase žene in gospe prosimo lepo, vsaj ta dan naj prepuste samo možem!
Odbor ZSV v Ljubljani.
Konferenca vodnih zadrug v Beogradu.
Na ineijativo generalne direkcije voda je bila sklicana za dan 15. julija v prostorih razredne loterije konferenca vseh vodnih zadrug v državi. Za največjo vodno zadrugo v Sloveniji — Ljubljansko barje — se je udeležil te konference inž. Hočevar; žal je prišlo povabilo prepozno tako, da se ni moglo še pravočasno obvestiti ostale vodne zadruge.
Program posvetovanja je obsegal:
1. Finansiranje melioracijskih del v celi državi.
2. Sprejetje resolucije.
3. Izvolitev širšega akcijskega odbora.
4. Izvolitev ožjega izvršnega odbora iz akcijskega odbora.
O	prvi točki programa je poročal načelnik generalne direkcije voda inž. Besarič v izčrpnem in temeljitem referatu. V državi imamo še meliorirati okoli poldrugi milijon ha zemljišč. Po izvršenju teh melioracijskih del bi se povečal izvoz poljedelskih produktov za 60.000 vagonov na leto. Iz tega je razviden velikanski pomen melioracij za državo v ekonomskem, socijalnem in financij-skem pogledu. Izvršitev projekta vseh melioracijskih del pa je s privatnim domačim kapitalom neizvedljiva. Tukaj mora država že v lastnem interesu vzeti inicijativo v svoje roke in omogočiti, da se izvedejo vsa melioracijska dela. Za to naj država na temelju specijalnega zakona zaključi inostran-sko posojilo, katerega bi tudi amortizirala. To posojilo bi bilo namenjeno izključno samo vodnim zadrugam. Služilo bi jim kot obratni kapital v svrho izvršitve melioracijskih del. Ta kapital bo pri vodnih zadrugah stalno naraščal ter je na ta način zasigurana finan-cijelna podlaga za druga dela vodnih zadrug. Država ne bi imela večjih izdatkov, ker troši tudi sedaj za vodne zadruge v vsakoletnem budžetu, katere izdatke bi potem porabila za amortizacijo posojila. Potrebna vsota posojila bi znašala 300 milijonov dinarjev (celokupni stroški za vsa melioracijska dela znašajo eno milijardo 200 milijonov dinarjev).
Po referatu načelnika inž. Besariča se je razvila o tem predmetu živahna debata, katere se je udeležila velika večina odposlancev vodnih zadrug. Predlog načelnika je bil soglasno sprejet.
V tem zmislu je bila nato sprejeta resolucija, da se takoj pristopi k izvedbi melioracijskih del v celi državi in da pripravijo pri-»tojni faktorji vse potrebno, da stavijo na razpolago potrebna financijska sredstva v dosego izvršitve melioracijskih del po predlogu-
Prvotno se je mislilo v dosego tega namena ustanoviti centralno zvezo vseh vodnih zadrug ker bi bil ta aparat preokreten, se je izbral širši akcijski odbor in ožji izvršni odbor iz prvega, kateri naj pripravi vse potrebne podatke in izdela zakonski predlog, da bi se to važno vprašanje čimprej rešilo.
Na predlog inž. Hočevarja sta bila izvo-9ena.„v š'rši akcijski odbor gg. Ivan Knez iz Viča (predvsem za Ljubljansko barje) ter dr. Janko Leskovec, ministr. komisar vodne zadruge v Dol. Lendavi, katera bosta zastopala interese vodnih zadrug v Sloveniji.
V izvršilni odbor pa se po potrebi ali na željo vodnih zadrug v Sloveniji lahko koop-lira en član kot zastopnik vodnih zadrug v Sloveniji.
Ko zadobi predmetna zadeva konkretnejšo obliko, bomo o tem velevažnem vprašanju še poročali.
Občni zbor „Doma“
Včeraj dopoldne se je vršil v Mestnem domu izredni občni zbor »Doma«, stavbene zadruge državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani.
Zborovanje je otvoril predsednik zadruge, šef prometnega oddelka pri čekovnem zavodu. Klemenčič, ki je po običajnih formalnostih izvajal sledeče:
»Stanovanjska beda je prisilila uslužbence poštnega čekovnega zavoda, da so ustanovili stavbeno zadrugo, ki naj bi gradila s pomočjo posojila poštnega čekovnega zavoda za svoje člane stanovanja in lastne hišice. Prošnja za posojilo je bila odbita. Merodajni faktorji so svetovali, da se vloži druga, ki stavi drugačne pogoje. Med tem pa je dovolila država kredit kakih 30 milijonov kron za take zadruge. Zato smo prišli do prepričanja, da je najbolje, da se naša pravila tako izpremene, da bo postal član zadruge lahko vsak državni uslužbenec. Tako je nastal »Dom«. '
Namen naše zadruge je, kakor omenjeno, zidati za člane stanovanja in lastne hišice.
Za stanovanja bi se zidale hišice po potrebi. Stanovanja bodo neodpovedljiva, dosmrtna.
Lastne hišice bi se zidale v kolonijah, in sieer z lastnim kapitalom zadruge, brezobrestnimi posojili države in občine ter končno tudi z bančnimi krediti.
Z ozirom na to, da dinar še ni stabilen, je treba izprememti dinarske dolgove v zlate. Naj pojasnim stvar na praktičnem slučaju.
Vzemimo, da imamo samo 200 članov. Vsak član plača delež 1000 Din ter prevzame 4 kratno jamstvo, kar odgovarja kapitalu 200.000 + 800.000 = 1,000.000 dinarjev. 'Na tej podlagi dobimo od države kredit, recimo
1,000.000 Din. Potem imamo ze 1,200.000 razpoložljive glavnice. To glavnico naložimo v banki proti obrestim. To je naš dep6 in obenem jamstvo za kredit, ki nam ga preskrbi dotična banka v zdravi valuti, recimo v dolarjih. Te dolarje vporabimo potem po potrebi. Banki smo dolžni vedno samo dolarje in zato je vsaka izguba na valuti izključena.
Cen hiš v naprej ni mogoče določiti, ker ne vemo, kake ugodnosti nam bo dovolila država. (Mogoče dobimo les zastonj itd.) Če ne dobimo nobenih ugodnosti, bi znašala stanarina za stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje s pritiklinami mesečno 150 Din, to-
rej jako malo. Hišica s 4 do 5 prostori bi veljala danes 40 do 50 tisoč dinarjev. Odplačila bi znašala za to vsoto 400 do 500 Din mesečno plus vodarina itd. Seveda, ako bi hotel kdo bolj luksuriozno zidati in bi vzel bančni kredit, se zviša odplačilni znesek tudi na 1000 do 1500 Din.
Na vsak način pa že s samimi deleži že prihodnje leto sezidamo 7 do 8 stanovanj.
Prednost do hišic, oziroma stanovanj se določi s pravilnikom. Upam, da pride v doglednem času vsak član do stanovanja.
Rizika pri celi stvari ni prav nobenega — ako abstrahiramo od pristopnine, ki znaša 30 Din. Delež se lahko vsak čas odpove. Ako pa odplačate par sto dinarjev mesečno, je to prihranek.«
Predsednikovemu govoru so sledile volitve novega odbora.
Soglasno 30 bili izvoljeni v načelstvo: Klemenčič, Matjašič, Šlajmer, Kochler, Boltav-zer, Kobal, Winter, Klavora, Obranovič, Bi-šof, Kobe, Kramar, Rape in Strnad, v nadzorstvo pa: Primožič, Jurca, Uršič, Vesenjak in Gerzinič. Konstituiral se bo odbor šele na seji v sredo ob 5. pop.
Druga točka dnevnega reda je bila določitev pravilnika glede prednosti pri zidanju hišic in oddaji stanovanj. Predlaganih in soglasno sprejetih je bilo 10 točk, od katerih
ima vsaka gotovo število prednostnih edinie. Te točke so: 1. Člani, ki so pristopili do kon-; ca današnjega občnega zbora, imajo 10 pred-nostttih edinie; 2. deložiranci in člani brez stanovanja 2; 3. kdor ima družinske člane, dobi za vsakega družinskega člana po 1 prednostno točko; 4. za vsakega pol leta brez družinskega stanovanja je določena po 1 prednostna točka; 5. za vsako leto bivanja v ne-higijenskem stanovanju 1; 6. drago stanovanje 2; 7. za vsak oglašeni delež 1; 8. kdor se ne more poročiti, ker nima stanoanja 1; 9. kdor hoče zidati lastno hišo, mora plačati 20% naprej, ako plača več mu gre do 5 prednostnih edinie; 10. višja starost 1 prednostna točka.
Tretja in zadnja točka dnevnega reda *o bile slučajnosti. Clan Verbič, uradnik agrarne direkcije, je opozoril načelstvo, da se pobriga za nakup zemljišč, ki bodo v Ljubljani in v bližnji okolici ekspropriirana na podlagi zakona o agrarni reformi. Ta zemljišča se bodo plačevala po cenah iz let 1910 do 1914. Odplačilni pogoji so izredno ugodni: dolgi roki itd. Načelstvo je obljubilo, da ga povabi k seji, da bo dal natančne informacije. Po ■sprejetju par manj važnih predlogov ,je zaključil predsednik zborovanje, ki je trajalo od 9. do pol 12. ter se ga je udeležilo kakih 200 ljudi. Po končanem zborovanju so pristopili k zadrugi številni novi člani.
Dnevne vesti.
ZAPUŠČENI.
Glavni adut samostojnih demokratov je bil, da so v vladi, da imajo moč in da morejo zato nagraditi tistega, ki jim služi in preganjati onega, ki se jim upira. In z grožnjami ter »cukrčki« so tudi v resnici zbrali dosti pristašev.
Sedaj je njihov glavni adut zaigran in posledice so že tu. Odpadajo tisti, ki so prešli k njim zaradi cukrčkov in odpadajo tisti, ki so se jih bali. V tem splošnem begu pa jih zapuščajo tudi oni, ki so leta dolgo kljubovali pameti in mislili, da se more s silo izvesti ujedinjenje jugoslovenskega naroda. Splošen beg od samostojnih demokratov, to je prva najbolj značilna posledica nove vlade.
Posebno jasno se je potrudil, da to dokaže, beograjski »Balkan«. Se v petek je »Balkan« strastno napadal Radiča in vehementno očital radikalom, da so zagrešili skrajno nemoralnost, ker so zapustili samostojne demokrate. Dan kasneje pa pri »Balkanu« po-polen preobrat. Na uvodnem mestu piše v debelih črkah p rehabilitaciji St. Radiča in koncem članka zahteva, da se St. Radiča takoj izpusti na svobodo. Zakaj sporazum med radikali in radičevci je v resnici tako velikega pomena, da bi mogel iz Jugoslavije narediti Alhambro. Čez noč torej popolen preobrat in »Balkan«, še pred par dnevi eden najbolj vnetih zagovornikov samostojnih demokratov, se jim je sedaj slovesno odrekel.
Splošen beg od samostojnih demokratov je torej v teku. Kaj bo šele tedaj, ko bodo izčrpani razni fondi, ko bodo tudi samostojno demokratski listi morali živeti od naročnine in inseratov, ko bo treba reducirati podjetja?
Morebiti gospodje le izprevidijo, da ne bi storili napačno, če bi pravočasno likvidirali. Ker kakšen smisel ima še njih stranka? Morda ta, da se bori poleg vseh drugih še z radikalno stranko?
— Povratek kralja na Bled. Včeraj se je vrnil kralj iz Beograda na Bled. Skozi Ljubljano se je peljal dopoldne.
— Visoki gosti na Bledu. V petek so se pripeljali iz Pariza na Bled kraljeva sestra princezina Jelena ter kraljev bratranec Pavle s svojo soprogo. Vsi trije ostanejo kot kraljevi gosti dalj časa na Bledu.
— Osebna vest. Rumunski poslanik na našem dvoru g. Emandi, je prispel na Bled, kjer ostane s svojo rodbino dalj časa na letovišču.
— Razsodba državnega sveta. Državni svet v Beogradu je v svoji seji dne 11. aprila 1925 razsodil, da se računa 15 odstotni povišek v pokojnino vsem učnim osebam osnovnih šol, ko izpolnijo 82 letno službeno dobo. To razsodbo je izdal državni svet vsled tožbe glavne kontrole, ko se je branila priznati 15-odstotni povišek v pokojnini g. Ivanu Petriču v Ljubljani, ki je bil na lastno prošnjo lansko leto upokojen po 34 letnem službovanju. Gosp. Petrič ima sedaj razsodbo v rokah in rad ž njo postreže vsem učiteljem, ki se za zadevo zanimajo ali so morebiti sami tudi kaj prizadeti.
— Enoten lovski zakon za vso državo. V ministrstvu za žume in rudnike je sestavljena posebna komisija, kateri je poverjena naloga, da izdela enoten lovski zakon za celo državo.
— Odlikovanja. Odlikovani so bili naslednji francoski državljani: Francoski narodni poslanec Simon Reneau z redom Belega orla 3 razreda, bivši francoski konzul v Zagrebu Jules Berne in bivši francoski konzul v Dubrovniku AUrri Henrie pa z redom Sv. Save
3.	razreda. Dr. Gojmir Krek, profesor ljubljanske univerze in član stalnega zakonodajnega sveta jo dobil red Belega orla 5. razreda.
— Razpisana službena mesta. Veliki župan mariborske oblasti razpisuje mesta okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Rogatec.
—	Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto vodje zemljiške knjige, kakor tudi vsako drugo mesto, pisarniškega uradnika, ki se bo izpraznilo tekom razpisa. Prošnji je vložiti do dne 17. avgusta.
— Izpremembe v državni službi. Bivši ko-misar za socijalno politiko v Ljubljani Ivan Legat je imenovan za komisarja pri velikem županu ljubljanske oblasti. Nadalje so imenovani: orožniški narednik Iv. Ritonja v Št. Petru pri Mariboru za arhivskega uradnika pri srezkem glavarstvu v Slovenjgradcu; kon-cipist Fran Žnidaršič za komisarja pri sre-skem glavarstvu v Črnomlju; davčni oficijal
v Litiji Rajko Kamenšek pa za davčnega oficijala pri davčnem uradu Ljubljana —
mesto.
— Imenovanje v državni službi. Bivši referent ministrstva za agrarno reformo Stanko Masič je imenovan za srezkega poglavarja pri velikem županu ljubljanske oblasti.
— Promocija. Na zagrebški univerzi je bil
v četrtek pronoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Fran Marušič.
— Novi inženjerji. Na tehniški fakulteti ljubljanske univerze so napravili diplomski izpit in postali inženjerji kemije gg. Rihard Klemen iz Crmošnjice, Leon Knez iz Ljubljane in Matija Žumer iz Železnikov.
— Osebna vest. K velikemu županu mariborske oblasti je bil premeščen dvomi svetnik dr. Leon Stare iz Ljubljane, ki je že nastopil službo v Mariboru.
— Potres. V petek, 17. t. m. sta seizmografa v zavodu za inetereologijo in geodinamiko je zopet zaznamovala potres in sicer: Ob 15. uri 14 min. in 13 sekund, v daljavi 80 km od Ljubljane. Epicenter zopet Brežice. Ponovno prosimo vse one, ki so čutili ta potres in ki začutijo katerikoli potres, da to javijo omenjenemu zavodu. Dopisovanje poštnine prosto.	.
— Poskusno impregniranje zagrebških ulic.
V	Zagrebu impregnirajo že par dni nekaj ulic za poskušnjo zoper dež in prah. To impregniranje je spoznal župan Heinzel, ko je bil zadnjič na Dunaju. Ulice se impregnirajo z zmesjo iz petroleja, asfalta in Dieselove-ga olja. Zmes se imenuje impregnol. Dva kilograma zadostujeta, da se' impregnira en kvadratni meter tal 20 cm globoko. Površina ceste se izpremeni pri tem v trdo skorjo, ki ne propušča nobene vode in onemogoča vsak prah. Imkregnol je poleg tega v higijeničnem oziru velike vrednosti, ker uniči vse bakterije. Končno je tako impregnirana cesta tudi tako trda, da se niti ob najhujšem dežju ne omehča. Ponovno impregniranje je potrebno šele po poteku enega leta in tedaj je potreba 75 odstotkov manj impre-gnola. — Kaj takega bi tudi v Ljubljani ne škodilo!
— Sprejem učencev in uček v 1. razred meščanskih sol. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se morejo vpisati v 1. razrčd meščanskih šol od 1. septembra dalje tudi učenci, ki so dovršili četrti razred osnovne šole z zadostnim uspehom.
— Mednaroden socialističen kongres. Drugi mednarodni socialistični kongres se vrši koncem meseca avgusta v Marseille-u. Udeležili se ga bodo med drugim tudi nemški in avstrijski socialisti.
— Izstopanje iz rimskokatoliške cerkve na Cehoslovaškem. Ena od prvih posledic spora med Vatikanom in čehoslovaško vlado so nmožestveni izstopi iz rimskokatoliške cerkve. Do sobote jih je izstopilo v Pragi nad 6000, v Plznu pa 1400 oseb. Narodni soci-jalisti ne zahtevajo samo zadoščenja radi ne-diplomatičnega nastopa nuncija Marmaggija, temveč tudi končno izveditev ločitve cerkve od države. Včeraj je bilo radi nuncijevega nastopa na Cehoslovaškem nad 500 protestnih shodov.
—. Razprave o ločitvenih tožbah na Angleškem nejavne. Angleška zbornica lordov je sprejela te dni zakonski predlog, ki prepoveduje iz ozirov na javno moralo pri razpravah o tožbah na ločitev zakona javnost.
— Glavni urednik lista »Action Francaise« obsojen. Te dni je bil glavni urednik lista »Action Francaise« Charles Moraš obsojen na dve leti ječe in 1000 frankov globe. Moraš je namreč grozil pred par meseci notranjemu ministru Schrameku za slučaj, ako ne bo royalističnih visokošolcev zoper napade bolje ščitil, s smrtjo.
— Čeden državni pravdnik. Subotiško državno pravdništvo je izdalo te dni tiralico zoper bivšega državnega pravdnika v Subotici dr. Branka Miliča. Dr. Milič je izvabil 1. 1921 od nekega mlinarja in dveh posestnikov pod pretvezo, da bo osvobodil kot »sodnik iz Subotice« njihove zaprte sorodnike, 5000 Din. Hotel je imeti 10.000 Din, toda dobil je naprej "samo polovico, ko je zahteval drugo polovico, se je zdela stvar ljudem sumljiva, ker je predolgo časa trajala in vložili so ovadbo. Dalje je obdolžen dr. Milič, da je izvrševal leto dni v Subotici in brez vsakih medicinskih študij, zdravniško prakso. Ko so izdali 1921 zoper njega tiralico, se jim ni niti sanjalo, da je iskani lopov »zdravnik dr. Milič identičen z njihovim kolegom, državnim pravdnikom dr. Miličem. Čez nekaj mese-
cev je prišla reinita agolj po naključja M Bik in gospod državni pravdnik je bil suspendiran ter je romal v preiskovalni zapor. Goljufije je tajil, pač pa je priznal, da je funjpral »leto dni v Subotici kot zdravnik.« Na nepojasnjen način se mu je posrečilo pobegniti i* sedaj je izdana tiraliea zoper njega v njegovi lastnosti kot državni pravdnik. Pri hišni preiskavi so našli v njegovem stanovanju vlomilsko orodje in načrte več hiš v Subotiei, Novem Sadu in Osijeku, v katere je nameraval vlomiti.
— Orožnik morilec. V Kneževskem Vi- • nogradu v Baranji je zaklal te dni orožnik Petar Ostorič svojo ženo. Dal ji je 7 sunkov
z bajonetom v prša. Ko se je prepričal, da je mrtva, se je zaklal še samega sebe. Porinil si je bajonet v prsa, si prebodel sre* in obležal na mestu mrtev. Vse to je iavrSil zato, ker ga je žena zapustila ter se kljub njegovim ponovnim prošnjam ni hotela vrniti k njemu.
— Dan nesreč v Molu. Iz Novega Sada poročajo: Vasica Mol je imela v petek tragičen dan, kakršnega njena kronika pač še ne pozna. Že navsezgodaj so se začele nesreče. 11-letni Andrej Laszlo je našel med igranjem ročno granato. Ker je ravnal ž njo neprevidno, je eksplodirala ter dečka raztrgala n« kose. Kmalu nato so potegnili najlepšo deklico v vasi, Ester Santo iz valov Tise. I* nesrečne ljubezni si je hotela končati življenje. Sicer so jo še pravočasno rešili, vendar pa zdravniki dvomijo, da bi ostala pri življenju. Na drugem koncu vasi so se splašili konji nekega posestnika. Njegova žena. ki je sedela na vozu, je padla pod konja, ki sta jo dobesedno do smrti pohodila. Neki 14-letni vajenec se je vozil v čolnu po Tisi, padel v vodo in utonil. Trupla še niso našli. Posestnik Ivan Horvath je umoril svojo mater. Mož je pred par dnevi zblaznel. Policij* ga je hotela spraviti v blaznico, ker je bal mož nevaren, so ga zaprli in čakali na odgo-
j vor ravnateljstva zavoda. V petek pa je Hor-
! vath pobegnil ter se podal-naravnost domov,
1	kjer je navalil, ne da bi črhnil besedico, na svojo mater in jo zadavil. Ljudstvo je bilo vsled tolikega števila nesreč v enem dnevu
: vse preplašeno.
!	— Letalska nesreča. Te dni sta trčila n*
aerodromu pri Chalonsu dva aeroplana letalske šole. Oba aparata sta padla na lem-ljo. Vsi trije letalci so obležali mrtvi.
— Železniška nesreča. Kakor poročajo i« Salzburga, se je zaletel v četrtek na postaji Kleinmiinchen brzovlak Salzburg—Dunaj v neki vlak, ki so ga na progi premikali. Enajst oseb je bilo lahko poškodovanih. Stroj brno-vlaka in da blagovna voza sta bila precej hudo poškodovana. Kdo je zakrivil nesrečo, še ni ugotovljeno.
— Požar v centralni jetnišnici v Varšavi.
V	centralni jetnišnici v Varšavi je izbruhnil te dni požar. 500 jetnikov je drvelo proti i»-hodom ter hotelo pobegniti. Policija in vojaštvo sta poslopje obkolila in jetnike zopet internirala.
— Ključavničarji, mizarji in pleskarji, ki žele dela v tovarni vagonov v Srbiji, naj s* javijo takoj pismeno ali osebno na Državno borzo dela v Mariboru. (Oni, ki stanujejo na ozemlju bivše Kranjske, naj se javijo nn Drž. borzo dela v Ljubljani). Ponoven sprejem teh strokovnih delavcev bo pri državni borzi dela v Mariboru v sredo 29. VII. f 1. ols
8.	zjutraj. Za delo naj se ponudijo samo taki, ki morejo pismeno dokazati, da so že bili zaposleni v kakšni tovarni vagonov ali v železniški delavnici in popravljalnici vagonov, ker ravnateljstvo tovarne drugih delavsev n* sprejme pod nobenim pogojem.
S topovi streljali na soma. Izredno srečo pod nenavadnimi okoliščinami so imeli te dni štirje izletniki, ki so se peljali v čolnu iz tarentske luke na odprto morje. V tamkajšnjih vodah so opazovali že nekaj dni velikega morskega soma, ki so ga skušali ribiči zaman ujeti. Ko so bili izletniki že precej daleč od obali, se je pojavil nenadoma som, ki je z udarcem z repom prevrnil čoln. Iz bližnjega forta St. Angelo pa so dogodek opazovali ter pričeli streljati na soma a 12 eentimeterskimi topovi. S tem so preprečili, da bi se mogel vreči som na svoj plen. Končno so izvlekli izletnike bolj mrtve kot žive iz vode.
— Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Pravilnik k stanovanjskemu zakonu z vsemi potrebnimi pojasnili, formularji itd., kakor jih je napisal član stanovanjskega sodišča g. dr. A. Gradnik, izide v četrtek 23. t. m. v založbi »Jug« v Ljubljani. Naročila sprejema že sedaj založba »Jug«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. II. Ceno posameznega izvoda objavimo prihodnji teden, kakor hitro pride delo iz tiskarne.
— Nov telefonski imenik. Ministrstvo pošt* in telegrafa bo v kratkem izdalo nov telefonski imenik za eelo kraljevino. Ker je knjig« po celi državi močno razširjena, se v nji tudi uspešno inserira. Oglasi za ta imenik s* sprejemajo po sledečih cenah: 1. V oglasnem delu na koncu knjige: cela stran, velikost 11/22 cm 400 Din, polovica strani 250, četrtina 120, osmina 60 Din. 2. Ce hoče telefonski naročnik, da se njegov naslov natisne izrazitejše (s posebnimi črkami) 100 Din. 3. Oglasi na posebnih listih, med naslovi naročnikov: cela stran 1000 Din, polovica 600 Dni, četrtina 300 Din. 4. Oglasi nad ali besedilom vsake strani naročnikov ali pa na platnicah, po dogovoru. Oglasi se takoj sprejemajo. Za oglase s slikami je treba priložiti klišeje. Oglase, denar in event. klišeje sprejemajo vse telefonske centrale in telefonski rač. oddelek direkcije pošte v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2.	.
— Planince opozarjamo, da je Triglav sedaj prost snežnih zametov in da je pot popolnoma varna.
Ljubljana.
1— Ponovno znižanje cen telečjega mesa.
Z 31. julijem se zniža dogovorno s prodajalci cena telečjega mesa sledeče: teletina I. vrste 20 Din, II. vrste 16 Din kg. Od 1. julija se
j* Milki« «ena teleti«« I. yvti* pri kilejrami »a 2 11«. II. vrst« pa /m 1 dinar. — M«»ta» tria«, Kudzorstvo.
1— Cm* t Ijubljaasiiih j*T*ik Ukalik. »Ju-Ur»ji Hat« primerja gostilniška cene v Za-jroba, Beogradu in Ljubljani ter prihaja do aakljalka, da so v Ljubljani cene najtišje, jMii, pa *o — jedilni listi najlepši.
1— Samomor. Triindvajaetletua Taraaija • ajlfrava ia Škofje vasi pri Celju, raznašalka pa*tva r kavarni Evropa je bila že dolgo •a?* Melanholična ter govorila o samomoru. f^en* tovarišice so bile sicer mnenja, da a« mirti resno. V soboto so se pa prepri- ; Mil« « masprotnem. Ob štirih zjutraj so »uli . iz	sobe	stokanje, zato so žle gledat, kaj j
j*. Pri vstopu v sobo se jim je udaril v nosov* duh po liaolu, Rezika pa se je zvijala v budila boleSinah po postelji. Poleg nje je ležala st*kleaiea, katere vsebino je izpila. Pokli-tal« so zdravnika, ki je odredil transport r kolaišnioo, toda bilo je prepozno: Rezika je ••a četrt ure izdihnila. Kaj je biio vzrok ajeai melanholiji in obupnemu koraku, ni sna ao.
1— Poaesreiena tatvina otročjega vozička. Patar Štempihar ima nezakonskega otroka, roaiSka pa ne. Ker tudi denarja nima mnogo, j* izkoristil lepo priliko, da bi bil prišel kres stroškov do vozička. V veži hiše št. 36 ■a Miklošičevi cesti je zagledal proti ve-Jeru prav eleganten komad. Počakal je. noči, poskusil l enim izmed ključev, ki jih je imel pri sebi, odpreti vežna vrata, in posrečilo se mu je. Naložil je voziček na ramo in odšel. Toda imel je smolo: Pred hišo je stala neka gospodična v družbi svojih dveh bratov. Ker se ji je zdel Peter sumljiv, je opozorila a arij svoja dva brata, ki sta možakarju sledi-la. Na Resljevi cesti jih je dohitel hišnik omenjene hiše. Sedaj,'ko so bili trije proti •nemu so postali pogumni ter ustavili Petra, ki se je silno prestrašil, postavil vozi-iek na tla ter nabrusil pete. Trojica jo je ubrala za njim. Da se .reši nadležnih zasledovalcev, je pričel Peter lučati kamenje nanje in tako je pritekel srečno domov na Resljevo cesto št. 12. Kmalu nato pa sta potrkala na njegova vrata dva »moža postaven, ki sta vzela Petra seboj. Do oglja Resljeve aeste je šel z njima, tam pa je nabrusil zopet pete in stekel, kar najhitreje je mogel, proti kolodvoru. Toda že po par korakih se je spotaknil in padel. Stražnika sta ga dohitela ter spravla na varno.
1— Hudo dekle. Včeraj dopoldne se je nudil pasantom pred Mestnim domom smešen prizor. Skupina mladih ljudi, dva mladeniča in tri dekleta, je živahno debatirala. Na-
■ai	i i—»n m 'hum——otii—i i. i. •aammmm
krat s* zakadi eaa od deklic v enega od mla-deaiSev teč ga pridne na vse kriplje uhati. Mlada amaconka ga je tako uhala, da bi bil fant, ki je bil za glavo večji od nje, kmalu izgubil klobuk. Končno mu je dala še par sunkov s pestjo v prsa. Fant je bil tako kavalirski — ali pa tako bojazljiv — da se ni revanžiral. Samo malo konsterniran je še! nato v kratki distanci pred družbo dalje. Očividci so bili mnenja, da se mu obeta burno zakonsko življenje, ako bo tako nepreviden, da bo hudo deklico poročil.
PROCES ZOPER EVOLUCIJSKO TEORIJO.
Opičji proces se nadaljuje s polno paro. , Stvar postaja vedno bolj groteskna.	i
Pri predzadnji obravnavi je bilo zaslišanih par Scopesovih učencev. Eden od njih je izpovedal, da je učil Scopes, da je bila zemlja nekoč ognjeno telo. Pozneje je nastala polagoma voda in celina in nato šele ceLica, iz katere se je razvil tekom časa človek. Nekateri od prisotnih učencev so se tej razlagi smejali. Neki drugi učenec je izpovedal, da je ranžiral Scopes človeka z mački, psi, opicami, kravami in drugimi živalimi v en razred ter jih označil kot sesalce. Nato je bilo zaslišanih nekaj izvedencev. Porotniki so se morali pred zaslišanjem odstraniti, da bi se izognili vplivu izvedeniških izvajanj. Zagovorniku so zoper to protestirali. Neki profesor je izjavil, da je zemlja stara najmanj 6C0 milijonov let in da človek nikakor ni najbolj razvito živo bitje. Poznamo pol tucata fosi-lij, ki jih klasificiramo prav tako lahko kot ljudi, kakor kot opice. Vsekako pa ni nobena razvojna teorija glede vprašanja, kako se je izvršil ta razvoj neizpodbitna. Značilno za razpoloženje, ki vlada med ljudstvom, je dejstvo, da je sledil učenjakovim izvajanjem brezkončen krohot publike.
Med odmorom je šel Bryan k Darrowu ter /au podaril lepo izrezljano glavo opice. Dar-row .se je uljudno zahvalil in menil, da ima tudi on že pripravljeno opičjo glavo za Bry-ana.
Veliko razburjenje je povzročila v Ameriki trditev, da je opičji proces komedija, insee-nirana od daytonskih hišnih posestnikov in hotelirjev, da dvignejo do čim najvišje višine-cene zemljišč. Na vsak način pa je dejstvo, da je bil določen Dayton kot kraj obravnave na političen pritisk in dejstvo je tudi, da delajo gotovi krogi v mestecu vsled tega procesa briljantne kupčije. Zabavni lokali rastejo iz tal kakor gobe po dežju. V mestecu je kakih ‘20.000 tujcev. Zato se ni čuditi, ako se
domneva, da je bil proaes inseeniran v reklamne svrke. Po uliaah hodijo možje, ki nosijo table z napi*i, kakor: »Transport srčkanih opičic pravkar prispel iz Newyorka. Pridite po obravnavi v Oloria Dancing Pa-lais> in podobno. Jazz-band in Shimmy vabita in zapeljujeta ne samo tujce na doslej v Daytonu obsovražena plesišča, marveč tudi j domačo mladino, ki postaja vedno bolj lahkoživa. To predpustno rajanje bo trajalo vsega skupaj kakih $0 dni. Zato je umljivo, da bo puritanska moralnost v Daytonu precej trpela, to pa kljub vsakodnevnim predavanjem
I	a la »Ali hočete, da bodo vaši otroci pogubljeni?« in podobnim, ki jih prirejajo mračnjaški pobožnjaki, kljub pridigam in molitvi ...
Štiriindvajsetletni Scopes, bivši obskurni srednješolski profesor, pa je postal vsled tega procesa svetovno slaven, bolj slaven kakor da je napisal par tucatov debelih knjig.
Sodnik Raulston dobiva dan na dan cele kupe dopisov. Med dragim je dobil tudi sledeče pismo: »Dragi sodnik Raulstone! Sledeče bi želel zvedeti: Ali je vzel oče Noe na svojo daljo tudi muhe, ščui'ke, stenice, bolhe in kače klopotače? Če jih je vzel, potem je zaslužil, da ga bi bili obesili kakor navadnega konjskega tatu na prvo drevo ali pa ustrelili. Z velespoštovanjem John Arbuthnot. kravji pastir.
Tekom svojega besednega boja z zagovorniki je govoril državni pravdnik med drugim tudi o Nietzscheju. Izrazil se je sledeče: »Več kakor polovica naravoslovcev v tej državi ne veruje v osebnega Boga. Pravijo, da je Nietzsche edini filozof, ki je izvedel njihovo teorijo do logičnih konsekvenc. Navedel je umor Loeb -* Leopold kot primer za to, kako zlo povzročajo ti nauki na univerzah. Ljudje, ki ne delajo razlike med človekom in živalijo, vzgajajo morilce. Darrow, bivši Loebov zagovornik je prekinil državnega pravdnika z vehemenco ter se zavzel za Nietzscheja. Darrow je oporekal, da bi bil Nietzsche pristaš evolucijske teorije. Bryan je mislil triumfirati s tem, da je dejal, da je Nietzsche umrl blazen, potem ko je napravil prismojene one, ki so skušali slediti njegovemu nauku. Končno so zagovorniki renonsirali na rešitev Nietzschejeve časti.
Pristaši Bryana, ki je v dnu duše sam prepričan o nesmiselnosti stvari, ki jo zastopa, so izdali oklic za ustanovitev univerze v Daytonu, ki naj služi pospeševanju fundamentalizma in katere rektor naj bo Bryan. Oklic je našel v deželi velik odmev. Doslej je bilo podpisanih 13.000 dolarjev. Pristaši evolucijske teorije so uvedli nabiranje prd-
! spevkoT aa knjižnico nove univarae. Z vsoto, ; ki se nabara, hočejo kupiti v prvi Trsti Dar-\vinova dela. Toda fundamentalisti so‘ dosegli oblastveno prepoved zbiranja teli prispevkov tar zahtevajo doslej podpisane »na-ske xase.
Gospodarstvo.
X Prodaja Bergmanovih e«vi (2619 kg) se bo vršila dne 25. julija t. 1. prj glavni carinarnici v Ljubljani od 10. dopoldne v ma-gacinu A. Predmetni oglas je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Prevoji 35 vagonov iz Bara v Zeleniko bo oddala direkcija državnih železnic v Sarajevu dne 10. avgusta t. I. potom ofertalne licitacije. Predmetni oglas je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X 11. mednarodna avtomobilska, lovska iii splošna športna razstava v Zagrebu. Zagrebški zbor priredi od 8. do 20. septembra t. L svojo II. mednarodno avtomobilsko, lovsko in splošno športno razstavo. Natančnejše informacije o tej prireditvi dobijo interesenti v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
X Dobave. Odelenje zn mornarico v Zemunu sprejema do 30. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 grosov cinkastih gumbov. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 8. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave škornjev in čevljev. Dne 13. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave gumijevega materijala; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznega železnega materijala. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
DANAŠNJE PRIREDITVE:
Kino Ideal: »V burji in viharju«. Predstave i
4.,	AQ., A8., '9. '
Ivino Tivoli: »V zemlji, kjer teče zlato«. — Predstave: 'A5., 'AS., 9.
Kino Dvor: »Baronična ljubavna pisma«. — Predstave: 4., 'A6., A8., 9.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
—Uli iibiiii« u whiiihii mumun——naniiri mnruiir
(35)
U oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert Kraft.
Prišli so tudi skozi naselbine, a nikjer jih niso zadržali. Enkrat je izpraševala Leonor žendarmerijskega oficirja.
Da, zaporno pismo so že preklicali, državno pravd-ništvo je ustavilo obravnavo, ki jo je uvedlo zoper njo vsled uboja, kakor se glasi vsaka obtožba, čeprav gre 1» za povoz. Sicer se ima še zagovarjati radi narejene »kode, zlasti pa, ker se je zoperstavila policijski oblasti, a to je stvar one države, v kateri se je pregrešila. Pomirjena se je peljala Leonor dalje. Popoldne je bil Maksimus že na oni strani gorovja. Po precej dobri cesti je vozil navzdol v krasno Kalifornijo; vodila ga je Adamova vešča roka. O krasoti sevede na tem kraju še ni nič videti. Prav zdaj je grozno. Vozijo po strašni soteski, komaj štiri metre široki; na obeh straneh se dvigajo strme skalne stene. »Tukaj si komaj izogneta dva navadna voza,« meni Leonor, »in če nam pride kak voz nasproti, moramo nazaj do ...« Tedaj ustavi Adam s silo. Avtomobil je krenil krog
c-gla, in tli je bila soteska, ki na tem mestu ni bila strma, pač pa zaprta z visoko nakopičenim kamenjem. »Skala se je utrgala!« Tako tudi izgleda. Večji in manjši kamni leže drug vrh drugega. »To pa izgleda precej enakomerno, to izgleda, kakor, da bi...« Tu zabobni in zapresUeta za njimi. V majhni oddaljenosti, se dviga neenakomerna stena, kamni so privršali od zgoraj. .Nalašč so nas zaprli!!< >Da, o tem ni dvoma. Prvi kup so- že prej pripravili, zgoraj pa so čakali in imeli kamne, ki so jili vrgli potem za avto in tako napravili drugo zapreko. Ker torej vedo, da to ni naravna sila, so gotovo roparji, ki so na ta način zaprli avto. Zvijača se jim je dobro posrečila, in zdaj bodo gotovo prišli po za-željeni plen. Avto se je ustavil prav blizu prvega kupa. »Tu Srez pa ne moremo poskočiti,« reče Adam, ter meri z očmi najmanj štiri metre visoki okop, istočasno zapre avto s ploščami. »Ali tudi plezati ne morete čez?« vpraša Georg.« Ne, slišite vi, kar nekoliko preveč zahtevate od našega Maksimusa in tedaj hi moral tudi vedeti, kako zadaj izgleda, preden bi to riskiral.«
! 1
Hipoma odpre Georg prednja vrata. »Za Boga, Georg, če ustrele v vas!« Že je splezal kakor divja koza po kupu navzgor., že stoji na vrhu.* Je navaden stožčast kup, zadaj je cesta prosta, videti ni nikogar.
Georg se vrne, padel ni noben strel.
Leonor ga sprejme zardelih lic. Vedela je, da ga je poklicala s krstnim imenom in videti je, da je zapazil to tudi Georg. A takoj je zopet popolnoma hladnokrven. Pove jim, da ni videl ničesar. »Če ne moremo na drugo stran, moramo znositi kamenje proč.« Tega gotovo ne dopuste roparji, ki nas sigurno opazujejo in če bi i/.praznjevali pot, l>i začeli streljati na nas.« »Kako pa naj pridemo iz te mišje pasti?« Jezno udari Leonor z nogo ob tla. »Torej vendar ujeti! No, pa čakajmo, kako se stvar razvije.« Dolgo jim ni treba čakati. »Cenjena gospoda*, se oglasi krepak glas, vljudno prosim, da mi oprostite, da vas tu zadržujem, in še bol j vas prosim, da ne streljate vame, ker smo pristaši rvne osvete, sicer pa popolni gentlemani.«
6AHAUF0V0umetnc gnsiii°«t^sifa
je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do ižTedno bujnega razvoja in vzbudi v cvelu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3'—.	,	Razpošilja društvo:
.VRTNARSKA SOLA" V KRANJCU.
Stalna zaloga : Hcrzmanskjf, Korsika, Adria, Bajc, UrbaniC. Kanc.
[MALI OGLASI
Cene oglasom do 20 besed Din 5'—, vsaka nadaljna beseda
50 par.
Potne vizume
od strani konzulatov v Beogradu preskrbuj« najhitreje za zelo nizek ho>*rar Biro »Reklama<, Beograd, it. 2GM. Po pošti poslani potni listi •e lakaj vidirajo in se vrnejo priporočano z doplačilom stroškov.
Oglase
•a vso li*te naše kraljevine sprejema po originalni ceni. Biro »Reklama«, Beograd, Knea Mihajlova ■lira 11, telefon 2689.
Ajda
lepo semensko blag« in inkarnat deteljo nudi najceneje Sever & Kamp., Ljubtjama.
m
se
10.000—15.000 Din posojila za dobo enega leta. Varnost zasigurana. Ponudbe na upravo lista pod: »10.000'.
Ičče se
stanovanje dveh aob s kuhinjo v sredini ali v okolici mesta Ljubljane. Odda se tudi posojilo. Ponudbe na upr. lista pod »Stanovanje 300*.
Znanje želi
mlad simpatičen gospod z istotako gospodično v svrho skupnih izletov. Ponudbe na upravo pod »Upanje«
Pisarniško sobo
▼ pritličju oddaja z avgustom Pokojninski zavod za uameščenee v LjHb-ljaai, Aleksandrova cesta.
Kupujte samo pri •
JOSIP PETELINI U
LJUBLJANA :]
otroške maje e, damske nogavice, kopalne hlače, kravate, naramnice, galanterijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike,
na|niž]a cena na veliko In malo
blizu Prešernovega spomenika r • ob vodi.
Opeka
n
prrovretM >!d«dfc* priporne«
' opekaraa
„EM0Hfl“ D. D.
t	—	Tovarna as
Vtta (Brdo) — Pisarna > Prafttk««} »$aft V
Kontoristinja •
z večletno prakso, vešča vseh pisarniških del išče mesta, najraje na deželi. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva moč*.
K SEZIJI3
Brusila za kose znamke wSwatyn" iz najbolj šega brusnega materijala ponuja v preprodajo:
FRANC SWATY
tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija.
Kolesa in šivalne
stroje kupujte edino le pri
Josip Petelinc-u
znamke
Orltserter, Phonix In Adler ter posamezne dele 7.a kolesa in stroje, pneumalike, Igle Lamerr. Ljubljana, bli™ Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je
brezplačen.
Na velikoI	Na	malo!
Kurja očesa
Zaščitni zn n k
5 Skladi*?.« y lekarnah ali droflcrilnh n«fov-
5 nosi i* tvornlce in gla?neo*» »kiaaiscn
j n. II8IJJK, lEWr,