"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje. NO. — ST. 1334. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. litarJ m mm< GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. t. »t PM mi Umrmk M, im CHICAGO, ILL., 6. APRILA (APRIL «,) 1933. MM W. IM H LETO — VOL. XXVU1. VLADNA EKONOMIJA NA RAČUN DELAVSTVA ZNIŽEVANJE KUPNE MOČI NE BO IZBOLJŠALO RAZMER Napačen gospodarski program.—Borze v mrtvilu. — Prihranjena milijarda.—Znižanje plač in višje cene PODRAŽITEV poljskih pridelkov in zvišanje cen potrebščin v splošnem—na drugi strani pa nadaljevanje z zni-žavanjem plač delavcem,—to je danes taktika ne le bankirskih in drugih privatnih interesov, nego tudi nove administracije, ki je obljubovala "new deal". Kako je mogoče zvišati cene in ob enem znižati dohodke delavcev ter s tem najvažnejšo kupno moč v deželi, tega ne pojasnijo ne bankirji, ne vlada. In ker podzavestno čutijo neuspešnost in končni polom svojih prizadevanj, zato se cene delnicam niso še dvignile, zaupanje v banke se še ni povrnilo in vzlic obetani vladni podpori farmarjem ter inflaciji so cene v splošnem približno kot so bile. Le gotova živila so precej dražja, kar znači, da jih bodo .delavci s sedanjimi, oziroma emanjšanimi dohodki v stanju pokupiti še manj. Inflacijske naredbe so bile so izdane v prilog bank—to je, v namenu, da se pomaga privatnim bankirjem in velikim vlagateljem. Rekonstrukcijska finančna korporacija, ki je razposodila že nad dve milijardi, je bila istotako ustanovljena v pomoč korporacijam, bankam, zavarovalnicam in železnicam. Hoover je mislil, da bo vladna finančna pomoč kapitalistom pomagala indirektno tudi k obnovitvi industrialnega življenja in s tem k zaposlitvi delavcev. Enake nade goji Roosevelt. Zato smatra, da je dolžnost vlade pomagati bogatašem in korporacijam iz težkoČ1 s posojili in "boljšimi regulacijami", pa se vrne spet zaupanje, industrijo se zopet požene v tek in delavci odidejo polagoma drug za drugim iz krušnih vrst v tovarne. Danes ie ni prav nikakih izgledov, da se bodo nade vlade, ki jih polaga v svojo gospodarsko politiko, izpolnile. Bolj verjetno je, da bo Rooseveltov "new deal" deležen enake usade, kakor Hoovrova gospodarska "rekonstrukcija", ki jo je postavil na "krepki ameriški individuali-sem". Več sreče ima Roosevelt pri sniževanju plač federalnim delavcem, katerih je okrog 800,000, in v znižavanju podpor ter penzij veteranom ter od njih odvisnim sorodnikom. Medtem ko je za časa Hoovra oblegala belo hišo bonusna armada z zahtevami za takojšen bonus, jim je Roosevelt dne 30. marca znižal celo sedanje pen-zije in podpore za okrog 500 milijonov dolarjev na leto, pri znižanih plačah zveznih delavcev pa bo vlada prihranila nad $125,000,000 na leto. Z drugimi znižanji izdatkov predvideva, da bodo regularna izplačila iz blagajne zvezne vlade zmanjšana za blizu milijardo dolarjev. Temu znižanju pravijo "balanciranje budžeta". Deficit, ki narašča, je treba znižati. Roosevelt, kateremu je kongres v pogledu zveznih izdatkov poveril skoro diktatorsko moč, ga znižuje z odpravljanjem raznih birojev, ki so bili ustanovljeni v svrho, da služijo splošnosti, poleg pa u-stanavlja nove ,ki naj bi pomagali bolnemu kapitalizmu z mrtvaške postelje. Dalje varuje zvezno blagajno priman-kljaja z znižavanjem plač poštnih in drugih delavcev, namesto da si bi poiskal dohodke z obdavčenjem onih, ki so si prilastili ameriška bogastva. Davek na kapital bi rešil zvezno vlado deficita in ji pomagal do velikih sredstev za javna dela. Ampak to bi bila "konfiskacija" .kakršno predlagajo socialisti, in bognedaj, da bi demokratska stranka na tak način posegla v "tuje žepe" ter odpravila krizo. Tako je z znižanjem plač in podpor ter z odslovitvami vlada prihranila milijardo. Kupna moč ljudstva, ki je bila že dosedaj majhna, se je v novem dealu znižala še bolj ter pada nižje in nižje kakor živo srebro v toplomeru v naraščajočem mrazu. -f~Vv;"' NADA BREZPOSELNIH SE NI URESNIČILA É HS Množice brezposelnih so po 22. marcu oblegale pivovarne v upanja da bodo tisoči dobili delo, kakor je bilo ves čas prerokov* v časopisju. Toda le malo m jih najeli, ki pomagajo onim delavcem, kateri ao prej varili "near beer>. Ta slika je ispred Pabstove pivovarne v Milwaukeeju. . Konvencija illinoiskih socialistov Konvencija illinoiske socialistične stranke se bo vršila 22. in 23. aprila v Slovenskem doma v Springfieldu, kakor naznanja tajnik državne organizacije Ben Larks. V svojem poročilu pravi, da je imela soc. stranka v lllinoisu lani 30 klubov, večinoma v Chicagu in o-kolici, zdaj pa jih ima 89 v 26. okrajih (counties) širom države. Do delegatov na državno konvencijo so upravičeni tudi vsi klubi JSZ v lllinoisu. Sodelujte PRI NABIRANJU NAROČNIN IN OGLASOV ZA "MAJSKI GLAS n Prepozna kontrola Vlada in kongres snujeta načrte za boljšo vladno kontrolo nad brokerji in borzami, da se ljudi obvaruje ničvrednih delnic in pa tudi takih z napihnjeno vrednostjo. Kot pri vsaki stvari, so tudi s to kontrolo prišli, ko je na pozorišču borznega in špekulantskega kraha le še nekaj ogorkov in kup pepela. KONTINENTALNI KONGRES ZA EKONOM. REKONSTRUKCIJO Zborovanje bo 6. in 7. maja v Washingtonu, D. C. — Delavske organizacije vseh vrst bodo zastopane Delavske unije, farmarske organizacije, zveze brezposelnih delavcev, socialistična in farmarske-delavske stranke, kooperativna liga, zadružne zveze, več centralnih delavskih organizacij, mnogo podpornih, prosvetnih in drugih delavskih društev bo zastopanih na velikem kontinentalnem kongresu za ekonomsko rekonstrukcijo. Iniciativo za a-ranžiranje kongresa je pod vzela socialistična stranka. Povabila je razposlal tajnik Clarence Senior, priprave v Washingtonu pa vodi Marx Lewis, istotako dolgoletni član soc. stranke in bivši tajnik pokojnega kongresnika V. L. Ber-gerja. Povabilu se je odzvala tudi SNPJ, katero bo na kongresu, kakor poroča Prosveta, zastopal Frank Podboy iz Johns-towna, Pa. Druga velika podporna organizacija, ki je prijavila sodelovanje in zastopnike, je Workmen's Circle. 4 Predsednik pripravljalnega odbora je Emil Rieve, predsednik velike ameriške unije no-gavi^arjev z uradom v Phila-delphiji. Kongresu bo predložen program za ekonomsko rekonstrukcijo Zed. držav, namreč program, ki bo v korist delavcem in farmarjem, ne pa bankirjev, trustov in drugih velikih korporacij ter posameznih bogatašev. Izvoljeni bodo razni odbori, ki bodo glavne načrte za delo imeli že v naprej pripravljene. Na zboru bodo govorili zastopniki delavstva in farmarjev. Namen sklicateljev je, da na tem kongresu ustanove trajno organizacijo, ki bi potem sodelovala ;s socialistično in drugimi pridruženimi organizacijami za izvedbo ekonomskega programa, kateri .bi delavce in farmarje odrešil sedanje mi-zerije, muk in skrbi. Ako bo ta kongres velika, impozantna manifestacija — in nobenega vzroka ni, čemu ne bi bil, bo morala obrniti pozornost nanj vlada in kongres. Njegovih zahtev vladni faktorji ne bodo mogli prezreti. Glavna važnost tega kongresa pa bo, zediniti razkopane delavske in napredne farmarske sile v borbi za skupni program velike ekonomske rekonstrukcije. MANEVER S Č IRAŠKIM KONGRESOM ZA OSVOBODITEV M0NEYJA POTRPEŽLJIVE UČrTELJICE REBEURAJ0 V ZAHTEVAH ZA 7 MESECEV ZAOSTALO PLAČO Učitelji in učiteljice v Chicagu so dobili od 1. junija do zdaj samo eno plačo in mesto jim jo dolguje za nad pol leta v skupni vsoti $31,500,000. Mnoge učiteljice in drugi, ki so vslužbeni v šolskem sistemu, so brez potrebne obleke in v velikem pomanjkanju. Ker mesto ne bo še tako kmalu iz-tirjalo zaostalih davkov, se je Fred W. Sargent, ki je predsednik North Western železnice, obrnil v imenu posebnega odbora za ekonomiziranje javnega gospodarstva na federalno rekonstrukcijsko finančno korporacijo za dvajset milijonov dolarjev posojila, s katerim bi poravnali vsaj deloma zaostale plače šolskemu osob- ju. i - . . - Sargent apelira na vladne kroge, da je pomoč v obliki posojila nujno potrebna, ker se med učiteljice in učitelje naseljuje vsled pomankanja sredstev uporniški duh, kar pri njihovem poučevanju otrok ne bo brez zlih posledic. Koncem prošlega meseca so priredile učiteljice par večjih demonstracij in navalile v mestno hišo ter v urad poslujo-čega župana, toda plače seveda niso dobile, ker so blagajne prazne, banke pa nočejo posoditi. Izhod nudi le še omenjena vladna finančna ustanova, ki pa v take namene vzlic garancijam zelo nerada posojaj«. Klubom JSZ Porabile svojo prvomajsko priredbo za čim boljšo agitacijo v prid kluba in vsega delav-skega gibanja. __ _V Chicagu se bo 29. aprila vršil kongres za osvoboditev Tom Mooneyja, kateremu je medtem Mooneyjev obrambni odbor v San Franciscu že iz-vojeval novo obravnavo. Kongres v Chicagu sklicujejo komunisti in bo pod njihovo kontrolo ter porabljen za njihovo agitacijo. Povabili so razne delavske organizacije, med njimi soc. stranko, da naj pošljejo delegate. Soc. stranka je izjavila, da bo storila vse v svoji moči v boju za osvoboditev Tom Moonejja, ne more pa poslati zastopstva na zbor, ki ni sklican v prid Mooneyja z iskrenim namenom. V svoji izjavi konstatira soc. stranka, da so komunisti od denarja, ki so ga nakolektali v teku let za Mooneyjevo obrambo, izročili Mooneyjevemu obrambnemu odboru le pet dolarjev, drugo so porabili v prid svojih listov in organizacij s trditvijo, da se bore za njegovo osvoboditev in so kot taki vredni podpore. V slepilne svrhe so komunisti v proglasu za kongres navedli, da ga med drugim sklicujejo socialistična stranka, soc. mladinska liga in Liga za industrialno demokracijo. Imena teh treh socialističnih skupin in mnogih drugih so komunisti rabili brez dovoljenja, v namenu, da bi s tem preslepili razne posamezne lokalne postojanke, in jih pridobili, da pošljejo delegate._ ODLOKI ZA PROTEKTI RAN JE SOCIALISTIČNIH PRINCIPOV lim i Leta 1932 je dobila soc. stranka 640 novih klubov. V prvih treh mesecih tega leta jih je bilo ustanovljenih blizu sto. Nekateri teh klubov širom dežele so takoj posegli v občinske volilne kampanje in nagla-šali svoj municipalni program, dasi jim tega pravila ne dovoljujejo. Ustanovili so tudi lokalne liste, v katerih posvečajo glavno pozornost municipalne-mu gospodarstvu. Soc. stranka jim je sporočila, da ibo odobrila za socialistične le tiste liste, ki predvsem naglašajo splošni socialistični program in odpravo kapitalizma. Eksekutiva socialistične 8tran-ke je prošli mesec opozorila vse nove in druge klube, oziroma lokale na pravila, ki določajo, da ne sme nobena soc. postojanka poseči v občinske volilne kampanje s svojimi kandidati, dve leti. če ne obstoji vsaj Enotna f ronta delavstva in komunistične poteze SOLIDARNOST je mogoča edino med takimi strujami in posamezniki, ki so si po mišljenju sorodni, ki imajo enotne cilje, in ki so ISKRENI ter POŠTENI v medsebojnih od noša jih! V svetovnem delavskem gibanju po vojni ni takih odno-šajev. Komunistična internacionala v Moskvi si je hotela podvreči vse delavsko gibanje po svetu. Delavskim in socialističnim strankam, katere niso hotele pristati na pogoje Zinovjeva in drugih vodilnih funkcionarjev, ki so bili na čelu moskovske internacionale v povojnih letih, je bil napovedan brezobziren boj, čigar posledica je KATASTROFALNA razkosanost delav-skih sil in POJAČANJE reakcije. V dveh najvažnejših državah Evrope je vsled blaznega, nerazsodnega boja med delavskimi strankami ZMAGAL fašizem, ker je razkosano delavstvo nesposobno in brez močno za odločen odpor. Socialistične stranke Evrope, ki so bile v delavski-sociali-stični internacionali, so na iniciativo in s posredovanjem neodvisnih delavskih strank že pred leti skUšale najti sporazum z Moskvo. Konferenca, ki se je vršila v Berlinu, je končala s fiaskom, ker so komunisti zahtevali, da se morajo vse delavske stranke kjerkoli BREZPOGOJNO podvreči vodstvu v Moskvi, katero edino sme odločevati o taktiki in sploh vseh važnih vprašanjih strank v poedinih deželah. Ob enem je vodstvo komunistične internacionale dalo svojim strankam direktivo, da naj propagirajo za enotno fronto V namenu, da diskreditirajo ter "razgalijo'' socialistične voditelje—z drugimi besedami, da RAZBIJEJO socialistične stranke. Socialistična internacionala je lani izdala proglas za po* mirjenje med delavskimi strankami in za sporazumen boj proti reakciji, vojnim nevarnostim, fašizmu in kapitalizmu. Ostalo je le pri besedah. Dne 19. februarja t. 1. je apelirala znova direktno na kominterno v Moskvi in ji poudarjala, da razdraženo delavstvo ne bo MOGLO ustaviti vala fašizma. Moskva je odgovorila dne 6. marca, toda njen proglas je bil datiran 22. januarja. Cemu ga je zadrževala toliko časa, je še nepojasnjena uganka. Morda zato, ker je hotela z datumom pokazati, da je nameravala predlagati enotno fronto preje kot socialisti? Ali pa zato, ker je hotela počakati rezultata državno-zborskih volitev v Nemčiji, ki so se vršile 5. marca? > Toda namesto da sd bi vodstvo kominterne začelo iskreno pogajati z delavsko-socialistično internacionalo, katera predstavlja izven Rusije ogromno večino organiziranega delavstva, so komunistične stranke v dragih deželah—ne v Nemčiji— ampak v Zed. državah itd., dobile navodilo, naj kar na svojo roko, pod svojim vodstvom, toda če (potrebno v interesu "manevriranja" tudi pod drugim imenom, sklicujejo konference za "enotno fronto", aranžirajo naj pod firmo ""enotne fronte" "skupne" prvomajske manifestacije, obrambne akcije, demonstracije itd., toda EDINO pod vodstvom komunistov. Vse socialistične organizacije v posameznih krajih, vštevši ponekod klube JSZ., so prejele pod firmo "enotne fronte" od komunistov pozive za "skupne akcije". Na vsakem sestanku lažejo o mihvauških in dragih socialistih, komunisti v Milwaukeeju pa imajo nalogo, da naj store vse v svoj moči v taktiki blatenja in nagajanja socialistom. Zase zahtevajo komunisti "čim širšo demokracijo", toda sami se poslužujejo v dragih organizacijah in shodih metod, kakršne so udomačene le med ameriškimi "hoodlumsi". Ameriška socialistična stranka in socialistična internacionala svari vse delavske organizacije, naj ne nasedajo tej "novi" taktiki rušenja in demoraliziranja, kajti le, če pride med obema internacionala do ISKRENEGA sporazuma za skupne boje in skupno delo, bo solidarnost dobila svojo pravo veljavo. Vodstvo kominterne in vodstva posameznih komunističnih strank dozdaj niso še z ničemur pokazala, da so pripravljena odnehati* s itaktiko razdiranja, "hoodlumstva" in blatenja. V tem položaju nam ne preostane dragega, kakor da se borimo naprej pod socialističnim praporom, da vzgajamo delavce za razumno misleča bitja in da jih ORGANIZLRAMO v socialistični »tranki za iskren, taktičen boj proti sovražnikom delavskih interesov, pa naj bodo kdorkoli! V meotih in občinah, kjer se volitve vrše po nestrankarskem sistemu, ne sme noben član kandidirati brez da mu kandidaturo odobri klub ali lokal soc. 3tranke, kateremu pripada, in v volilni kampanji mora odločno naglašati svoje socialistično stališče. V kampanjskih letakih mora biti navedeno, da je njegovo kandidaturo odobrila socialistična organizacija. Te določbe se mora izvajati v varstvo soc. stranke, da jo posamezniki ne kompromitirajo in da se posamezne člane in klube ter lokale varuje pred taktiko oportuniz-ma. Ali je vaie društvo ie pristopilo v Prosvetno matico? Za ohranitev "Proletarca" Od 1. aprila do 30. junija je naročnina na Proletarca znižana ¿a nove in stare naročnike. Stane $2.50 za celo in $1.50 .za pol leta. V tem času (se moraimo potruditi vsi, katerim je za obstoj lista, da bo kampanja za tisoč novih naročnikov uspešna. j "Proletarec" je tekom le krize zelo padel v cirkulaciji. Njegovi dohodki v prvih treh mesecih tega leta so bili dve petini nižji kot v istem času proilo leto.— "Proletarec" nima za sabo nikake druge opore kot naročnike in člane JSZ. Od teh je odvisno, da-li ga bomo mogli ohraniti skozi krizo. Prošle mesece so mnogi dali iskoro vso svojo pozornost bodoči konvenciji lin ,dnevniku SNPJ, kar je bilo potrebno in je popolnoma v redu. Ne smemo pa nobenkrat zanemariti delo za "Proletarca", ki je bil in bo v vsakem slučaju socialističen list. Za JSZ in napredno delavsko gibanje med našim delavstvom je neobhodno potrebno, da "Proletarec" ostane. Ohranjen 'bo, ¡kot v vsaki prejšnji stiski, le s vašim sodelovanjem. . ' Prijatelji 'delavskega tiska, pogum in na tlelo! / ""J 7 ....... • P R O L E T A R E C PROLETAREC I shaja vsak četrtek. Mtjt J^ilifMih Drfavaka Tbkaraa Dmftfca. Srednjeveške kazni v Nemčiji m. Clatlla SocialiMmm Zrmmm NAROČNINA ▼ Zedinjenih državah m celo Uto $8 00; m pol leta $1.75; ta ¿«trt leta 9100. ro: aa colo lato 18.60; u pol lata $2.00. T4 rokofid ta offlaai morajo biti ▼ luJem uradu naj poaaaja do poadeljka popoldne aa prkkbčitav w ttorilkl tekočega tedna. PROLETAREC avary Thursday by the Jugoslav Wo Publishing Co., Im. Eatabliahad 190«. Manager Ckarlea Poforalac SUBSCRIPTION RATEA: ___Ona Year $8.00; Six Mentha $l.T»i Month* $1.00.—Foreign Countriaa, Om Tear $1.80; Six M (mibe $1.0+._ PROLETAREC I» W. SStfc ST., CHICAGO. ILL. Tilahiai» Rackwal 1884. Fašisti In Ameriška legija Meseca marca se je vršil v Genevi v Švici kongres delegatov, ki so jih poslale organizacije bivših vojakov, ki so služili v svetovni vojni. Zastopali so okrog osem mili j oso v veteranov. Izrekli so se proti vojni. Sprejeli so resolucijo za moralno in materijalno razoborožitev vojnih sil, in za zakonito prepoved profita, ki izvira iz priprav na vojno. Vsi. razen delegatov \z Italije in zastopnikov Ameriške legije so glasovali za resolucijo. Arthur Henderson, ki je bil govornik v kongresu, je dejal, da je gojitev sentimenta za vojno nevarno in provokativno besedičenje, ki ga izpušča generalni štab peklenskih sil. Delegatje, med katerimi je bilo mnogo pohabljencev, so mu ploskali in tolkli oc berg-ljami ob tla. Oni vedo, kaj je vojna! Francoski delegat Albert Morel je v argumentiranju proti profitom, ki jih kuje muni-cijska industrija, ali ki izvirajo z drugih priprav na vojno in v vojni sami, dejal, da bi svet ne smel več dopustiti egoistom gromaditi bogastva v krvi, smrti in ruševinah, ki jih zapušča vojna. Izmed svobodnih organizacij veteranov je Ameriška legija najbolj militaristična in šovinistična, ker so njeni vodilni člani okusili zelo malo vojne, in ker jim Ameriška legija služi v podpiranju kapitalistične politike. Organizacije veteranov v fašističnih deželah pa ne smejo gojiti nikakih pacifističnih stremljenj, ker je po fašistični logiki vojna višek požrtvovalnega patriotizma. ——————i— Za fizično močnega Krista Nedavno so škofje in prelati v Angliji pod vodstvom liverpolskega škofa začeli z enke-to, v kateri argumentirajo, da pohlevni, ponižni Krisfc s svojo brado več ne ugaja, kajti mladina obožuje fizično silo in drznost. Zato ' predlagajo, da naj umetniki v bodoče slikajo Krista tako, da bo predstavljal človeka močnih mišic in fizičnega magnetizma. Le tak bo ugajal moderni mladini, pravi liver-polski škof, ki ob enem priporoča, naj se žrtvuje tudi Kristovo brado, ker je odvratna okusu današnje mladine. "Mi hočemo odpraviti sentimentalnost ter jo nadomestiti z virilnostjo," pravi neki škotski škof, ki pomaga v gibanju za odpravo mehkega, pohlevnega Sina človekovega, na njegovo mesto v oltarjih in na slikah pa naj pride Krist, ki bo poosebljena fizična sila. Eden kot drugi Krist je produkt človekove domišljije. Kakor popravljajo biblijo, tako lahko predelujejo tudi podobe. Niti bibliji, ne slikam, se ni treba opirati na resnico, zato je pač vseeno, kako cerkev spreminja eno ali drugo. , _ i "Zanimive novice" V nekem čikaškem listu je dr. Bmmet Keating priobčil dopis, v katerem konstati-ra dejstvo, da so dnevniki širom dežele porabili tisoče kolon s poročili o življenju in smrti popularnega "prajzfajterja", medtem ko so imeli komaj notico o slovitem zdravniku, ki je umrl v istem tednu. "Prizetigh-ier" ni prispeval v dobrobit človeštva ničesar, medtem ko je omenjeni umrli zdravnik s svojimi dognanji na polju zdravstva koristil milijonom. Vzlic temu smrt zdravnika ni bila "zanimiva" novica, medtem ko je bila smrt "prizefighterja" ne samo novica, nego "senzacija." To je zato, pravi dr. Keating, ker otroci ljubijo fizične spopade in se zabavajo kjer je ravs in kavs. Zdravniška veda je dognala, da možgani povprečnega odraščene-ga človeka dosegajo miselnost možgan 8 do 11 let starega normalno razvitega otroka. Ljudje so torej, kar se pameti tiče, otroci. To pojasni, čemu se sto milijonov ljudi poglablja v vesti o "prajzfajtih", čemu so pripravljeni prezebati ali pa se izpostavljati vročini samo da vidijo kakega profesionalnega boksarja. Površni sodniki Ljudje, ki brez premisleka obsojajo delavsko gibanje ali posamezne delavske stranke v tej ali oni deželi, ne da bi se poglobili v razumevanje razmer in okolščin, so zelo pristranski in površni sodniki. Naša agitacija Na «liki v ospradj« ja iJd, ki ao ga fašisti w Berllifa pnrtepli, mu •trgali obleko hi m« neto nataknili a« vrel nap«« e skdačim baaadilocn: "Obljubu-jtn, da m Aa bom nikdar W pritoževal peticiji." S lam rnepiacm a» g* s* loma vodili po ulicah v uaunth nabujakanomu probivalttvu.' NAŠA KAMPANJA IN NJENI NAMENI V krizi in splošni brezposelnosti ni prijetno agitirati za delavski tisk. Niti ni naša agitacija prijetno delo v "dobrih" časih. To vedo vsi^ ki so kdaj agitirali. In če bi upoštevali, da je ta posel združen z velikimi ovirami, pa naj si bo v krizi ali v "prosperiteti", nam ne bi kazalo drugega kot iti med republikance in demokrate, oziroma se pridružiti brezbrižni masi. Toda onim, ki imajo prepričanje, ki poznajo blodnje množic in zavajanje njenih izkoriščevalcev, ne morejo biti nevtralni in brezbrižni. In ta mala peščica zavednih in energičnih ljudi je gnala kolo napredka v razvoju človeka v eni ali drugi obliki od početka do danes. Isto misijo bo vršila v bodoče. Agitatorji, ki se zbirajo o-krog Proletarca in JSZ, spadajo v tako skupino. Veliko so že preorali v prošlih treh desetletjih. Mnogo njihovega dela je sedanja ekonomska kriza in panika uničila. Upro-pašča jim društva ,domove in druge ustanove, kar je posledica njihovega obubožanja pri iskanju zaslužka in težke, pretežke borbe za obstanek. Tako se je primerilo, da so prišli v gospodarske težkoče celo listi, kot je Am. Slovenec, ki ima za seboj vse slovenske župnije, nad sto duhovnikov in mnogo vplivnih »premožnih katoliških lajikov, in ki se tiska v neunijski tiskarni. Kriza je zadela tudi dnevnik Prosveto, ki ima za sabo največjo slovensko podporno organizacijo in velik krog navdušenih a-gitatorjev ter zagovornikov. Kriza je prizadela več ali manj vse liste. Delavski časopisi čutijo u-darce krize najpreje, ker imajo tudi v takozvanih normalnih časih velike težkoče. Vzrok je ljudska brezbrižnost. ; Takrat, ko bi se delavci lahko oklenili svojih razrednih organizacij in si naročili delavske liste, v tem slučaju "Proletarca", si mislijo, da jim tega ni treba, ker imajo stalno delo, priličen zaslužek in prihranke. A v krizi obubožajo in imajo upravičen izgovor, da ne morejo naročiti, ne prispevati, ker je praznota v žepu. "Proletarca" je kriza zalotila v času, ko je rastel v številu naročnikov, ko je izhajal v večji obliki kot kdaj poprej, prinašal mnogo različnega gradiva in žel sloves izborno ure-jevanega lista bodisi med tukajšnjimi kot starokrajskimi či-tatelji, dokler mu je bilo dovoljeno prihajati mednje. Vsled krize smo mu morali obseg zmanjšati proti svoji volji, ker vemo, da je za potrebe delavskega gibanja med Slovenci list na 4. straneh premajhen. Zato se nadejamo, da kadar se razmere toliko spremene, da 1 bo začela brezposelnost plahneti, bodo ustvarjeni spet pogoji za stalno povečanje Proletarca. Danes pa moramo skrbeti in se težko truditi, da obdržimo to kar imamo. In če nazadovanja ne ustavimo, bodo napori za ohranitev "Proletarca" končali v neuspehu. To so razlogi, ki so dovedli agitacijski odbor JSZ, da je razglasil kampanjo za. tisoč novih naročnikov, za povečanje članstva v klubih JSZ, in za zbiranje prispevkov v tiskovni sklad. Za vse tri naloge so določene kvote, in sicer na podlagi števila sedanjih naročnikov, razdeljene proporcionalno po državah. Sledeča tabela beleži kvote novih naročnikov in prispevkov v tiskovni fond. Kvota po ftlršavah. Novih Tiskovni naročnikov aklad California 6 $ 14 Colorado 13 30 Illinois is» 487 Indiana 5 u Kansas 12 30 Minnesota 17 33 Montana 5 2 4 Michigan 52 169 New York 5» 127 New Jersey 2 5 i>V'o 286 747 Oklahoma 3 <5 Pennsylvania 188 482 Utah 4 11 West Virginia 4 10 Wisconsin 116 297 Wyoming 14 37 Za gornjo tabelo sledi druga spodaj, ki določa kvote v kampanji za pridobivanje novih članov v klube JSZ. Določeno je, da moramo do konca leta JSZ v članstvu povečati najmanj 25 odstotkov. Kvote so določene po odstotkih na podlagi sedanjega števila Članov v posameznih državah. Novih članov Illinois................46 Kansas ............... 3 Michigan...............26 New York............. 5 Ohio..................68 Pennsylvania ..........50 Wisconsin .............39 Dalje je določeno, da se u-stanovi nove klube v sledečih državah, kjer jih zdaj nimamo: California, Colorado, Indiana, Minnesota, Montana in Wyoming. Naročniki in agitatorji so 0 načrtih te kampanje poučeni iz prejšnjih številk "Proletarca". Pred nami je zdaj samo vprašanje kako agitacijo čim-uspešnejše izvršiti. Zanašamo se, da je med ,nami dovolj sile, ki bo v stanju zmagati težko nalogo. S prvim aprilom se je začela kampanja za tisoč novih n^očiikov Pro-lvUiicu, za $2,600 tiskovnega fonda in sa minimalno 26-odstotno pojačanje JSZ. Od mnogih naiih klubov, kakor tudi posameznih sodrugov in somiš-ljenikov «mo prejeli «poročilu, da bodo storili vse v svoji moči, da bo ta kampanja 100% uspešna. U zapadne ii osrednje Penne, kjer je imel Proletarec v normalnih razmerah največ naročnikov, in nafte soc. gibanje takorekoč hrbtišče, poro-dajo, da morajo doseči vse ono kar se je zadnjih par teških let izgubilo, in ne samo to, pač pa da bodo ill • kampanjo "over the top". Anton Zornik, eden izmed najagilnejših sodrugov v zapadli Penni, je na agitaciji. Poroča nam, da namerava obiskati vse naselbine. Pisal ]e nam, naj mu pošljemo še nekaj izvodov koledarja, knjig "Dva svetova" in "ABC socializma", kajti poleg lista je ljudem potrebna tudi izobrazba, ki jo nudijo knjige. V osredni Penni se je podal na agitacijo naš stari borec sodrug Frank Podboy. Kdor pozna Pod boy a ii njegovo delo v delavskem pokretu, ta ve, da običajno doseie za kar se zavzame. Zadnji teden nam je apo-ročil svoj načrt za agitacijo. Obiskal bo poleg naselbin v svojem o-kroiju še So. Fork, St. Michael, Lloydell, Beaverdale, Onnalinda, Dun-lo, Krayn, Tire Hill, Holsopple in druge. Zasega splošno znanega agitatorja Jožeta Snoyja je zadnje čase vigla bolezen na posteljo ali Joietova odločnost je zmagala in sdravje »e mu vrača. Poročajo, da nestrpco Čaka trenotka, ko bo zopet tel na agitacijo. Delal bo s podvojenimi silami, da nadomesti vse tisto kar je zamudil. Ko okreva, obišče naj prvo naselbine v vzhodnem Ohiu in zapadni W. Virginiji. Sodrugom in somišljenikom priporočamo da gredo vsem Proletarčevim agitatorjem kolikor mogoče na roko ii jim pomagajo pri agitaciji. Večje itevilo naročnin so zadnje čaae poslali: Leo Zevnik, La Salle, 11U 9Vi, izmed katerih so tri nove; James Dekleva, Gowanda, N. Y., 16; Anton Jankovich, Cleveland, O., 17. Po eno ali dve naročnini je poslalo še več zastopnikov, ki bodo izkazani v zadevni rubriki. Ckaa. Poeorolfc. , —T-i V nedeljo 14. maja konferenca JSZ v West Konferenca JSZ v Penni Konferenca društev Prosvetne matice in soc. klubov v zapadni Pennajrhraniji bo v nedeljo 23. »prila in ne 30. aprila, kakor je bilo prvotno poročano. Odbor je datum apremenil iz tehtnih vzrokov. Vršila ae bo v Slovenskem domu v Burgettatownu. Ker bo to zborovanje izredno važno, so vabljene vse pridružene organizacije, da gotovo pošljejo zastopnike. Zborovanje društev P. M. in klubov J. S. Z. v Bridgeportu Bridgeport, O. — Prejšnja konferenca društev- Prosvetne matice la klubov JSZ je dala klubu it. 11 nalogo, da naj on določi datum prihodnjega zborovanja. To je storil na svoji izredni seji 26. marca in določil, da bo prihodnja konferenca društev Prosvetne matice in klubov JSZ v vzhodnem Ohiu H sosednem delu West Virginije v nedeljo 30. aprila ob 10. dopoldne v društveni dvorani v Boydsvillu (Bridgeportu). Zborovali bomo torej tik pred delavskim praznikom prvim mej fin. Klub Št, H bo imel majnifko slavnost večer pred konferenco. Khib vabi zastopnike, ki pridejo na konferenco, da se slavnosti udeleie. Imeli bodo za vas prenočišča, laslednji dan pa se udeležita konference. Socialistična misel se tod hitro liri. Vrše se shodi, konference in ustanavljajo se klubi. V teh resnih časih je potrebno, da smo tudi mi agilnejši in budni. To storimo s tem. Če poskrbimo, da bodo zastopani na konferenci 30. aprila ¿Bi klubi h društva. Pošljite čimveč zastopnikov. Dnevni red vključuje veliko važnih vprašanj. Pred seboj imamo 1 poseben načrt soc. stranke in JSZ za agitacijsko delo. Oba prideta v razpravo na konferenci, kajti naša dolžnost je, da sodelujemo v tej akciji. Na zboroval ju so dobrodošli vsi člani in somišljeniki. Za sklicateljski odbor, Joaapfc škoff. Loui« Cormc, John Rabol in Frank Matko. Allisu Prihodnja konferenca zastopnikov društev Prosvetne matice in klubov JSZ za Illinois in Wisconsin bo v nedeljo 14. maja v Kraljevi dvorani v West Allisu,/Wis. Vsaka organizacija naj pošlje, če le mogoče, dva zastopnika. Tajnik Konference je An-to 1 Garden, ki je poelal vsem društvom in klubom tega okrožja po-vabilna" pisma. Ako ga katero ni dobilo, naj smatra naznanila v listu za uradno obvestilo ter izvoli zastopnike. Konferenca se prične ob 9:30 dopoldne. Stroji imajo veliko dela Mannville, N. J. — Dela tudi pri nas ni—za delavce—ampak tovarne obratujejo nočindan. Ker so instalirali nove stroje in jih še vedno izboljšujejo, opravljajo delo «troji, delavce pa odpuščajo. Izgleda, da bodo koncem konca ostali samo še bossi in-—stroji. Kdo bo kupoval, če delavci ne bodo zaslužili, je uganka. V teh neprilikah upajo ljudje v novega prezidenta, češ, morda bomo od njega le kaj dobili. Morda. Louis Mikl»vcic. To in ono pri nas Cleveland, O. — Pri nas se fcftjj počasi obračamo. Sodrug Jankovich pobira oglase ,kolekta, prodaja in agitira v korist naše stvari. Tudi e. Mihelich se je lotil tega dela. Drugi smo bolj počasni. Z delom je ialtava i 1 tudi agitacija bolj težka. Prej so delavci imeli denar in se niso brigali za našo propagando—ampak sedaj bi se, nimajo pa denarja za propagando. Manjka nam dobrih agitatorjev. To je delo, ki se ga mnogi bojijo. Dis-kuziramo tukaj in tam o HiUerju, revoluciji, šidih. Father Coughlinu, bankah, malih hišnih posestnikih, moratorijih, community reliefu itd. O socializmu pravimo, da bi bil morda allright—morda tudi ne. To je zato, ker ga uimamo. Če bi ga imeli, potem ,seve—seve, bi bili "šur". Nekateri čakamo 7. aprila, na pivo. Namreč tisti, ki ga nismo znali variti. Mnogi čakajo le na preste. Roosevelt je naredil več v štirih tednih kot Hoover v štirih letih, namreč ne za delavce, ampak za bankirje. Vlagatelji pa stradajo naprej. Frank Barbich. "Majski Glas" bo imel veliko cirkulacijo Zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN Kakorkoli so naši delavci prizadeti vsled brezposelnosti, bo imel "Majski Glas", ako sodimo po dosedanjih naročilih, veliko cirkulacijo. Zastopniki se tudi z oglasi dobro odzivajo. "Majski Glas", ki bo imel 52 strani v obliki revije, bo vseboval med drugimi zgodovinski opis 0^ Karlu Marxu, Članek o prazniku dela, o svetovnem položaju, o prihodnji konvenciji SNPJ, o stanju HBZ, o bodočnosti SSPZ, o bodočnosti slovenskega časopisja v Zed. državah, o postanku in zgodovini kluba št. 1, o fašizmu, o vprašanju solidarnosti v delavskih vrstah, o naprednosti in nenaprednosti v naselbinah, o Prosvetni matici, o Rooseveltovem "new dealu" itd. Med so-trudniki so Ivan Molek, Ivan Jontez, Anton Slabe, Katka Zupančič, Anton Garden, još-ko Oven in več drugih, od katerih prejmemo spise te dni. Tudi stari kraj bo dobro zastopan. Fr. Zaitz je napisal med drugim članek "Pri Proletarcu v krizah". Vse, ki so dobili pole za nabiranje naročnikov "Majskemu Glasu", prosimo, da naj se te dneve požurijo ter nam imena z naslovi in vsote kmalu pošljejo, da bomo lahko vse pravočasno uredili. Posamezen izvod stane 20c. Glede oglasov se obrnite za pojasnila na u-pravništvo. Cene "M. G." so sledeče: Posamezen izvod .....$ .20 10 iztisov .......... 1.90 25 " .......... 4.50 50 " .......... 8.50 100 " ...........i6.oo 250 " .......... 37.50 Akp mogoče, naročite po več izvodov skupaj in jih razprodajte, kajti vsebina Majskega Glasa bo trajne vrednosti. To revijo boste lahko razpečavali skozi ves mesec maj. Društva in kluhi, ki so sklenili naročiti "Majski Glas", pa še niso sporočili upravništvu števila, naj to čimprej store, da naročimo v tiskarni zadostno naklado. (Nadaljevanje). Dne 31. maja so priredili socijalisti javen shod v Novem mestu, ki sta ga razbila dr. Marinko in Ivan Kregar. Dr. Slane je bii ogorčen:: "Zdaj ko hočemo politično nevedni del naroda dramiti, zdaj se dogajajo take reči. .. Kimaka ideja še ni nikdar zmagala proti kaki časovni ideji." Dne 28. in 29. junija* je bil pri Virantu v Ljubljani I. zbor, na katerem je konitituirala sedanja "Jugoslovanska socijalno demokratična delavska stranka." Ob tej priliki je prvič nastopil mladi Etbin Kristan kot voditelj. Dne 3. julija je govoril na javnem shodu pri Virantu edini socijalno demokratični poslanec Pemerstorfer. Liberalci s Tavčarjem na čelu so zaščitili ta shod, da ga niso klerikalci razbili. "Slovenec" je začel sistematično borbo zoper socijalizem in ironično poživljal "Narod": Na delo po načelih kn&čanskega aocijalizma, na katerega ste bobnali za časa shoda zaupnih mož." "Narod" mu je odgovarjal : Socijalistični listi so o svojem času zavzemali prijazn^je stališče glede celj. ake gimnazije, nego krščanako socijalni. Kuščanski socijalisti so v narodnem oziru Slovencem bolj nasprotni, kakor socijalni demo- | kratje. Poleg "Delavca" *so začeli izdajati I slovenski socijalisti ie list "Svobodo", ki je 1 f veseljem konstatiral, da sta v "Ljubljanskem \ Zvonu" krenila Aškerc in Govekar na 8oci- 1 ¿Sliitičnn pot." XXVII. Krščanski socijalci. Na drugem kongresu avstrijske socijalno-demokratične stranke 1. 1891 je predlagala 8 posebnim pismom 'češka nacijonalna socijal-na demokracija", da naj se strankin program z ozirom na nacijonalitete primerno izpreme-ni. Na predlog češkega socijalnega demokrata Hybeša se je izreklo, da ni nobenega vzroka zato, kajti gibanje "Omladine", ki se nazivlja kot "češka nacijonalna socijalni demokracija", je nacionalistično. S tem sklepom se je onemogotčilo obstanek v stranki "omladincem", ki so dejansko kot "delavska omladina" 28. sept. na kongresu v Kladnu na Češkem sprejeli socijalističen program, ki j* pa dobil narodnostno federalistično obliko* Pozneje je to gibanje prišlo v državnopravne vode in je končalo z znanim monstre-proce-som 77 oktožencev "omladine" radi veleizda-je (od 19. januarja ,do 21. februarja 1894). Temu gibanju so pripadali: dr. Baxa (sedanji župan praski), 1. 1923 umorjeni finančni minister dr. Kašin, dr. Hajn, Sokol, Pra-voslav Vesely, Modraček itd. Kmalu pa so se pojavili tudi med nemškimi pripadniki soc. dem. stranke novi razkol-niki. Jožef Schatzl je ustanovil novo delavsko stranko, kateri sta se pridružila iz stranke izključena socijalna demokrata Hanser in Heimann; pozneje sta v to gibanje vstopila se Bonupf in — Emil Kaller-Reintal, ki je prejšnja leta v soo. dem. gibanju zavzemal odlično mesto ter tudi shodaril v Ljubljani in drugod po naših krajih. No, "uspeli niso, da bi razbili enotno stranko, le nekoliko škode so v organizacijah povzročili. V naših krajih ni našlo niti češko-omladin-sko gibanje, niti to "nove delavske stranke" odmeva. Pojavilo pa se je gibanje, ki se je v Avstriji bliskoma razširilo in doživelo prav naglo-ma uspehe, ki se jih ni niti samo moglo nadejati. Sprva je to gibanje naperilo vse svoje moči proti gnilemu nemškmu liberalizmu in proti takrat precej močni nemški konservativni stranki. Njih program—ki so ga na-zvali "krščansko socijalnim", je bil do gotove meje demokratičen, seveda zelo demagogi-čen, v verskem oziru: antisemističen, proti židovski, kar naj bi privabilo malega trgovca in obrtnika proti židovski veletrgovini in industriji, v socijalnem pa prijazen za delavsko ljudstvo, s čemur naj bi pridobili prole-tarijat, in ga odvrnili od Eocijalne demokracije. Voditelji tega gibanja so bili spretni, pravzaprav umetniki v politični demagogiji» ki so si znali za svoje stremljenje pridobiti močnih zaveznikov v nižji duhovščini, ki Jo je višja takrat zelo izrabljala in prezirala. Boj krščanskih socijalcev proti nemški libe* ralni stranki ni bil težak, njo so kmalu vrgli iz pozicij, ker je dejansko doigrala svojo vlogo; težji pa je bil boj s konservativci, ki so imeli na čelu bogato plemstvo in visoko cerkveno hijerarhijo: Prvi "katoliški kongresi" so celo krepko protestirali proti novemu krščansko-socijalnemu gibanju; da, celo v Rim so poslali svoje pritožbe, kajti govori in članki nižje duhovščine so bili že včasih prav tako puntarski kot oni po fabfrikantih izkoriščanih delavcev. Ali v Rimu so poznali moderne struje mnogo bolj kot gospodarji avstrijskih škofij in proštij ... Vodilni papežev državnik kardinal Rampolla je šel pro-ko protesta avstrijske visoke duhovščine in nji prijateljske vlad in se postavil na «rtratt vodje krščansko-socijalnega gibanja dr. Karla Luegerja. Gotovo se je Rampolla po-znje bridko pokesal, da je to storil, kajti ko je imel po smrti papeža Leona X1J1. biti izvoljen za papeža, je vložil proti njemu avstrijski kardinal Puzsyna po nalogu cesarja Franca Jožefa svoj "veto" . . . * Op ur. Tu se dr. Prijatelj moti. I1»1»' novni zbor je bil kot je iz prejšnjih podatokf razvidno 15. in 16. avg. 1896. (Dalj« prihodnjič.) PROSLAVA OBLETNICE MARXOVE SMRTI Klub št. 1 JSZ je priredil v dvorani SNPJ spominsko slavje petdesetletnice smrti Karla Marca. Dolg, toda kolikor se je pač dalo pester in dobro izveden program; zato—vsaj po mojem—ni bil predolg. Nalogo napovedovalca posameznih točk je vršil Donald Lotrieh. Dobro izvežbani tamlburaški zbor št. 20 JSZ je otvoril proslavo s tem, da je zaigral In-ternacionalo. Poleg svojih točk je še tuintam izpolnil kako neizogibno pavzo. ' Od treh govornikov je prvi nastopil Charles Pogorelec, ki nam je jedrnato obrazložil, kak pomen ilna delavski tisk za delavstvo; poudarjal je potre-ibo, da se za svoje liste čim najbolj zanimamo in jih podpiramo. Naši listi nas probujajo, uče, kažejo resničnost položaja, nas vodijo; kapitalistični listi pa omamljajo, kratkočasijo, zavijajo in zavajajo. Drugi je nastopil Joško O-ven. S toplo besedo nam je opisal Karla Marxa—znanstvenika in bojevnika, ki je položil temelj (delavskemu) socialističnemu gibanju in mu za cilj postavil osvobojenje zatiranega človeštva; ne kakega naroda, ali narodiča — ampak človeštva. Živo nam je očrtal takratno dobo in nje skrajno mučne razmere. Spretno nas je povedel v sedanjost, ki jo doživljamo in okušamo grenke sadove gospodarskega sistema na krivični osnovi zgrajenega. Mimogrede je potipal tudi fašizem, ki poseza v današnje že tako zamotane razmere, da se zna iz splošne zmešnjave izcimiti vojska, strašnejša kot katera, ki jih pozna zgodovina. Tretji, George Maslach, je v svoji zveneči srbohrvaščini govoril o delavskemu gibanju med nami Jugoslovani. K slogi je pozival. Razdrapanost in nesoglasje več škoduje .delavskim interesom, nego jim koristi. Pevski mešan zbor "Sava" nam je zapel "Socialisttöno koračnico" in "Dani se". Da zbor res ni velik, smo prišli do prave zaznave pozneje, ko je nastopil češki pevski mešan zbor "Karl Marx". Toda majhen gor ali dol—glasove ima dobre in nastopa bolj sigurno, nego je nastopal pred leti. Ali gre zasluga pevcem in pevkam, ali njihovemu pevovodji Jakobu Muhi—najbrž obojim. Prej omenjeni češki zbor "Karl Marc" pod vodstvom F. Kubine zasluži vse priznanje. Okrog 70 glasov—ubranost pa prvovrstna. "Intemacionalo" je zapel in ko ni hotelo biti konca aplavzu, je dodal še eno posem, ki jo je pel samo moški zbor. Frank Sodnik je recitiral McKillupsovo pesem "Labor". Dobro sicer, samo nekoliko pretiho. Spored so obogatile tudi tri enodejanke. Prvo "Za narodove žulje" je spisal Frank Zaitz. Snov je zajel iz butle-garskih krogov našega ameriškega živi j a. Radi resničnosti volje ji je pustil tudi zloglasno ameriško slovenščino, ki pa v okolščinah, kakršne je opisal, ni motila. S to enodejanko nam je predočil izmed glavnih vzrokov enega, ki je delavskemu napredku silija ovira, nasprotno pa kapitalističnemu sistemu trdna opora. Je to ig-noranca, z devetimi plotovi za-plankana ignoranca. Pri Petru Hrenu (igral ga je J. Hujan zelo posrečeno) so zbrani vasovalci—pivci. Pijejo, kvartajo in pojo. Ceferin s harmoniko (igral Zorko) jim pomaga. Ko jim grla odpovedo, prično po svoje modrovati, politizirati. "Filozof" Bradač (igral ga je s. Andres vrlo dobro) zafrkuje Hrena nekako takole: Včeraj si bil republikanec, danes «i demokrat; in jutri—kaj boš?—Hren, krona zabitosti, vendar veljak, ker ima groš: Kaj bi s politiko? Dol s politiko! V moji hiši ni in ne «me biti politike! Ženske naj molče! Jaz sem demokrat! —Kdo bo dal še za flašo vina? Ti. in ti? Agata, brž, prinesi še dve!—'Take so Hrenove smernice. Nastopi agitatorica delavskega lista (Angela Zaitz, spretna igralka kakor vselej!) in obdeluje z živo, prepričevalno besedo Hrena in po nekoliko tudi ostalo družbo. Zastonj. Niti Bradača ne more pridobiti, kaj šele Hrena! Pričakovati je bilo, da bo mor-da oblastna Mrs. Krže (dobro jo je pogodila Ana Miško) že iz gole kljubovalnosti do Hrena pritisnila na svojega moža, da se naroči. Nič.—V more-čem bizniškem vzdušju ne more vzkliti ne uspevati delavska napredna misel. Niso tla zanjo. Tu.di ostali igralci (Anton Medved, Joseph Gerbajs, Anton Garden, Vinko Ločniš-kar, Mary Andres) so .dobro izvršili svoje vloge; celo harmonika. "They Found Themselves" je bila druga pomenljiva, čisto kratka enodejanka. Slika današnjih—za delavstvo že več ko žalostnih razmer; ko je kapital prvi, stroj drugi, delavec pa do malega že nepotrebna navlaka. Kakor prva, tako tudi ta enodejanka ne kaže—kako naj rečem ? — posebnega dramatskega trenja. Mjž, zgaran sicer, toda po letih ne še *tar, se predčasno vrne z dela domov k ženi. Stroj, ki bi logično moral biti delavcu v blagoslov, mu je v prekletstvo. "Stroj bo delal namesto tebe, ki si za nas že tako prestar . . ." in so moža odslovili. Ta bridki udarec privede dvojico do spoznanja, da pripadata v delavske vrste, boreče se za svoje pravice. Vlogo moža je igral John Rak, žene pa Alice Artach; oba prav povoljno. Kot zaključna, nesrečna 13. točka programa je bila na vrsti zeio primerna in posrečena enodejanka "Krst revolucionarja". Spisal jo je Joško Oven, ki je poleg Johna Olipa igral tudi glavno vlogo. Vrši se za časa Marcove smrti. Politična napetost. Komu-narde love. Pri Junotu (Oven), vnetem pristašu Marcovem, se mudi privrženec Bakuninov Ritti (Oiip)—anarhist, kolikor ga je. Moža sta si torej nasprotnika po nazorih, veže pa ju dolgoletno prijateljstvo in pa strašen gnev do tlačiteljev. .»ientem ko je prvemu pri srcu masa in deluje za njen dobrobit, jo drugi iz dna duše sovraži in se obreguje ob Marca, ki je vse svoje sile posvetil njej. To spodbode Junota, da se z vsem ognjem zavzame za Marcovo idejo. Prekine ju preganjani in ranjeni komu-nard Vaillant (L. Beniger). Nesoglasje se mahoma umakne skrbi za begunca. Za njim pride policija. Splošna zbeganost. Junotov sinček Marcel (igral Emil Kmetec) se domi-3U skrinje in v to potlačijo be gunca. Zaradi izdajalskih krvavih madežev na tleh se domišljati mali ureže v roko, da s tem premoti policijo in tako reši vse ostale. (Vendar je takile petletni osebici težko prisoditi toliko domišljatosti in prisotnosti duha!) Ob koncu dobi Junot vest o Marcovi smrti. Potrtost. Junotova žena (Mrs. Oven) se domisli prave tolažbe. H klftvirju sede in zh-igra Intemacionalo; Marc je mrtev—a Marcov duh živi. Vsebinsko krepka igrica je bila v rokah dobrih igralskih močeh in je zato bila tudi zelo učinkovita. S tem je bil ibogati program izčrpan. Udeležba je bila zadovoljivo velika. obeh dvoranah se je plesalo pozno v noč. Prebitek dohodkov namenjen skladu Proletarca. K. Demonstracija proti Hitlerju Konferenca JSZ v vzhodnem Ohiu Konferenca društev Prosvetne matice in klubov JSZ za vzhodni Ohio in sosedni del West V»rgimje se vrši v Briu-geportu, 0.)v društveni dvorani na Boydsvillu) v nedeljo 30. aprila. Prične se ob 10. do-' poldne. Odbor vabi vse pridružene organizacije, da pošljejo vsled važnosti tega zborovanja čim več je zastopstvo. Koncert "Save" Chicago, III. — V nedeljo 30. aprila se vrši v dvorani CSPS koncert soc. pev. zbora "Sava" z obširnim sporedom. To bo ob enem tudi prvomajska slav-nost slovenskega delavstva v Chicagu. Vstopnice v pred-prodaji so po 50c in pri blagajni 75c. Zahvala kluba št. 1 f Ch,t«fo, III. — Odbor kluba it. 1 si šteje v dolžnost, izreči priznanje in zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je bila naša prireditev 26. marca (proslava obletnice Marzove smrti) tako velik uspeh. Klubovi ¿Lani in članice so s svojo ustmeno* agitacijo ia s prodaja-ljem vstopnic storili gvoj del, da smo imeli veliko udeležbo. Sodelovanje v predvajanju sporeda in pri aranžiranju posameznih točk je bilo vzorno. Zahvaljujemo se dalje Katie Ber-nik, Frances Vider in K. Ladsttater-ju za prispevane jestvine v prid večjega prebitka priiedbe. ki je namenjen Proletarcu. Sodružni klub srbskih delavcev v št. 20 JSZ je posktbel, da je igral njihov tambura&ki zbor na prireditvi brezplačno. Za to uslugo gre hvala tamburaiem ter sodrugoma Bojano viču in Maslaču. Hvala tudi vsem drugim, ki so pomagali. Odbor k hiba it. 1 JSZ. BURGETTSTOVVN, PA. V NEDELJO l). APRILA KONFERENCA SOC. KLUBOV IN DRUŠTEV PROSVETNE MATICE ZAPADNE PENNEe V SLOVENSKEM DOMU. PRIČETEK OB 10. DOP. Klubi in društva so vabljeni, da pošljejo zastopnike na to važno zborovanje. Na dnevnem redu razprava in osvojitev načrtov kampanje za pridobivanje novih naročnikov Proletarcu in članov JSZ v smislu načrta agitacij-skega odbora Zveze. pro* Židjo v amartiktk m «stih prirejaj* »kupno ■ Ifcoralnhni dtupinami . tootn» »hod« Proti Hitlorjovomu tanorju v Namčiji, ki gm 'Uvaja, (nad Židi. Antiaamhtoko gonjo obaojajo vei polteno misleči cirilisirani ljudj*. Na «liki j« demonstracija proti Hitlerjevi vladi, ki m jo vršila pod vodatvoan iidov-•kih organizacij nodavtoo v How Yorku. Odzivi za "Majski Glas" Nekdo izmed naših starih naročnikov Proletarca nam piše: "Shranjene imam vse prvomajske Številke Proletarca; najbolj mi ugajajo one, ki ste jih izdali v obliki revije. Gradivo je »icer v vseh dobro, v resnici predobro, da se bi izgubilo, ali majni&ke fttevilke, kot ste jih izdali zadnjih par let v sedanji formi lista, je zelo teiko ohraniti; saj veste, zganete jo parkrat, pa se vam v pregibih raztrga. Posebno mi je žal za 26-letno jubilejno izdajo. V njej je podana prava slika teških bojev pionirjev socialističnega gibanja med Slovenci in deloma med o-stalimi Jugoslovani. V, njej je bilo nakopičenih toliko zgodovinsko vai-nih podatkov, da je bilo v resnici ¿koda, da liste izdali lista v obliki revije tedaj, ki se bi bila lahko shranila in oČuvala. Zelo sem bil vesel odloka zadnjega zbora JtSZ, ki je zak- pričakujemo tudi iz naselbin Ely, Chisholm, Buhl, Duluth, Eveleth in drugih v železnem okrožju. Doli na vzhodu se je potrudil naš prijatelj John Kontel iz Gowande, N. Y. in poslal lepo število naročnin za "Majski glas". Iz Penne so se odzvali John Langerholc, Johnstown; John Tenčel in Frank Samsa pa iz Strabane-Canon-sburga. Iz Clevelanda se je oglasil stari Cikažan Ciril Obed z nekaj naročninami ter vsoto v podporo "Majskemu glasu". Pravi, da se naj ne omenja njegovega imena v seznamih,toda vsakemu po zasluženju. Iz Eu-clida, kateremu pravijo nekateri v "metropoli" "bela Ljubljana", je poslal naročilo Fr. valni in zabavni dom v Library, Pa. Umevno, da pride največ naročil te dni. "Majski glas" bo tiskala ti skarna SNPJ. Naročila moramo imeti v u-radu vsaj do 20. aprila. Naročeni izvodi bodo razposlani v drugi polovici aprila, torej dovolj zgodaj za razpečavanje na prvomajskih priredbah, na sejah in za raznašanje po hišah prvega maja. S širjenjem "Majskega glasa" bo vaše praznovanje prvega maja tudi praktične vrednosti, ker boste pripomogli, da pride dobro čti-vo med ljudstvo. Charles Pogorelec, upravnik. ljučU, da od zdaj naprej izdajate ^^ Mč*jno rftd pomaga printing by !ü ariaivticpitt&lhjb.ca 2656-58 S. Crawford Ava., T mL LaoxkU Mil IM. Aktivnosti v * Herminiju Harminia, Pa. — Klub Št. 69 JSZ bo imel v pondeljek 1. maja* shod, na katerem bo me^ drugimi govoril s. dr. Wm. Van Kasen. Prične se ob 7. zvečer. Po shodu bo veselica v prid klubove blagajne. Igral bo Leo Zornik in njegov orkester. V zapadno Pe ino pride meseca maja Norman Thomas. Na shodu v Greensburgu bo govoril med 20. in 30. majem. Točen datum ie ni določen. Ivan Molek bo predaval v klubu št. 16 Chicago, lil. — Po seji slovenskega ¿luba it. 16 jsz f petek 21. aprila v lokalu srbske organizacije it. 20 jsz, 2250 Clybourn Ave., bo predaval s. Ivan Molek. Člani in drugi so vabljeni, da pridejo na to sejo. Vstopnina je prosta. Nai novi klub it. 16 priredi svojo prvo zabavo istotako v omenjenem prostoru v soboto 6. maja, da se boljie spoznamo, in da okrepimo svojo blagajno, ki jo rabimo za pokrivanje tekočih izdatkov. Vabimo članstvo kluba it. 1, srbskega kluba it. 20 in vse druge rojake, da nas postijo na omenjeni večer. — Odbor. •^WWWVWVWWWWWWMAi Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Tal. 1471. prvomajsko itevilko kot posebno re vijo. Jaz sem iz vsega srca pozdravil ta zaključek in bom deloval kolikor bo v moji moči, da doseže "Majski glas" čimvečjo naklado." Ta naročnik je vnet prijatelj Proletarca. Pa tudi v agitaciji zanj je aktiven. Kakor on, tako tudi veliko drugih deluje, da bi "Majski glas" dosegel večjo naklado kot jo je imela katerakoli naša prvomajska izdaja doslej. Do konca marca je poslalo naročnino mnogo društev, klubov in posameznikov, ki naročajo od 5 do 250 iztisov. Sodeč po dosedanjih naročilih, bo letošnja naklada v resnici ena največjih v zgodovini Proletarca. Vzelo bi preveč prostora, če bi navedli imena vseh posameznikov in društev, ki so naročili "Majski glas". Zastopani so vsi štirje deli dežele. Iz Wyominga sta se odzvala John Jereb iz Ročk Spring-sa in Tone Tratnik iz Diamond-villa, oba dobra agitatorja za Proletarca. iz East Helene, Montana, se je oglasil naš stari znanec in prijatelj Jože Mi-helič. Iz Puebla, Colo., pa delavni France Boltezar. Tam bo imelo društvo "Orel" št. 21 SNPJ prvomajsko proslavo in hoče imeti na nji "Majski glas" za vsako ceno. Seveda se mu bo ustreglo. Potem prideta na vrsto Jože Bratkovič in Tone Sular v Kansasu, oba stara znanca v soc. pokretu. Iz severa se je odzval John Petrich iz Aurore, Minn. Naročil pa dobri stvari. Iz Clintona, lnd., se je oglasil z naročilom John Skoff, iz Farmingtona, 111. pa John Majdič. V Chicagu je na delu več sodrugov in somišljenikov. Pred kratkem se je oglasil v uradu Frank Debelak in rekel: "Tu sta $2; za enega mi pošljite 5 izvodov "Majskega glasa", drugi pa naj bo v podporo listu. Dal bi več, pa saj veste, razmere so pod ničlo." Društva SNPJ so poslala naročila iz sledečih krajev: Pennsylvania: Johnstown, Imperial, Krayn, Strabane, Aliquip-pa, Herminie, Reading, Central City, Arona, Braddock, Universal, St. Marys, West Newton; dalje iz Clevelanda, O.: Arma in Gross, Kans.; Red Lodge, Mont, in Detroit, Mich. Od SSPZ iz Detroita, Mich. Od klubov JSZ so do zdaj poslali naročilo klubi v Chicagu, 111., Conemaugh, Pa., Bridgeport in Maple Heights, O. Naročilo je poslal tudi lzobraže- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON oftfice hours at 3724 W. 26th Street l:l§—1:30—«:S0—8:30 Dally Tal. Crawford 2212. at 1858 W. 22nd Street 4:30—6:00 p. m. daily. Tal. Roosavalt 169S Wodneoday and Sunday by appointment* only. 1*.....Tel.I Crawford S44t If no ana war—Call RoakwoH 9200. SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. WarolUo «I dnoruMi "PROSVETA" Cikaški naročniki za "Proletarca" Chicaro, III. — Prireditev v nedeljo 26. marca v dvorani SNPJ je pokazala ,da ima Proletarec v tem mestu veliko čitateljev in iskrenih prijateljev. Tudi proilo jesen smo imeli prireditev v prid Proletarca, ki mu je prinesla $105.59, poleg tega pa je bilo $7.86; oddanih kampanjskemu skladu. t&upni vsoti sta bili omenjeni v izkazih, napravili pa smo napako, da »lismo objavili v dopisu imen onih, katerim gre za uspeh jesenske priredbe v prid Proletarca, ki se je vriila pri Keglju v Willow Springsu, največ priznanja. Z aranžmo «e je veliko trudil tajnik Peter Bemik in storil vse v svoji moči, da je gmotno dobro uspela. Vrt je nam dal Anton Kegel najemnine prosto, Johiny Kochevar in .njegovi tovariii v orkestru pa so igrali proti zelo mali odškodnini za vožnje stroške, torej brezplačno. Frank U-dovich je izvršil brezplačen prevoz, v jestvinah pa so prispevali Frances Vider, Mary Udovich, Katie Bemik, Anton Vencel in Peter Bemik (smotke in meto za sandviče). V gotovi li so prispevali: j Ivan Molek $5. Po $1, Anton Končan, Anton Slabe, Blai Novak. Filip Go-dina, Lovrenc Lotrich, Anton Garden Vinko LoČniškar in Angela Zaitz $1.50, skupaj $1156. To je bila prireditev naročnikov Proletarca pod vodstvom kluba. Tudi letos bomo imeli sličen izlet v isti namen. — P. O. Konferenca JSZ v Penni bo 23. aprila Strabane, Pa. — Društvom Prosvetne matice in klubom JSZ sporočamo, da se prihodnja akupna konferenca, katere delokrog je zapadna Pennsylvania, vrši četrto nedeljo v aprilu (23. aprila) v Burgettstownu v Slovenskem domu. Prične se ob 10. dopoldne. Zadnja konferenca je poverila odboru sklicati, prihodnje zborovanje na pomlad, na dan, ki bo nudil ljudem najboljio priliko za udeleibo. Odbor je piegledal datume priredb društev in ugotovil, da je nedelja 23. aprila za našo konferenco aajprikladnejia. Sodrugi, prijatelji delavci! To je edino delavsko zborovanje, ki je posvečeno samo razpravam in sklepanju o delavskih problemih. Na društva Prosvetne matice in klube apeliramo, da «e tega zborovanja udeleže polnoštevilno. John Terčolj, organizator. Konvencija ohijske SOC. stranke bo 22.-24. aprila "Konvencija ohijske socialistične stranke 22.—24. aprila v Cleveland« bo manifestacija krepkosti socialistič-nega gibanja v tej državi, gibanja, katero se samo uravnava tako, da bo postalo faktor v borbi delavstva za politično moč," je dejal s. Yellen, tajnik državtne organizacije. "Konvencije W bo udeležilo o-krog sto delegatov iz 33. okrajev, v katerih je včlanjenih nad dva tisoč članov, ali približno 1,700 več kot v Času zadnje konvencije januarja 1932," se glasi v Yellenoviem poro-iilu. Konvenčne seje bodo v Workmen's Center, 3469 E. 147th ,3t. Na prvi v soboto dopoldme bo' pozdravil delegacijo Norman Thomas. Popoldanska seja bo zaključena ob 6:30, da bodo imeli delegati priliko udeležiti se konvenčnega banketa, na katerem bo Thomas gost in govornik. V nedeljo večer bo konvenlno zbirališče in javni shod v Engineers avditoriumu. * Vstopnice za banlget in shod se dobe pri tajnikih lokalov in klubov. Konvencija se bo bavila s pravili, ki jih je priredil odbor, in izvolila bo eksekutivo ter druge odbore, kakor tudi državnega tajnika. Sedanja ek^ekutiva priporoča, da naj se Člane prihodnje eksekutive izvoli na konvenciji, toda ne več kot dva Člana iz posameznega okraja. Listnica uredništva Zaradi agitacijskih Člankov in poročil sta morali iz te Ate-vilke obe povesti izostati. Proletarec bo zopet redno Uhajal na 8. straneh, če mu dobite norih naročnikov, jJdo boste naročnino če le mogoče obnovili, in če mu pridobite Ogli Preklad vzrok pljučnice Obramba proti njemu je čisto drobovje. Držite odvajalne organe v redu ¡Odstranite zastrup-ljive snovi iz telesa. Jemljite TRINERJEVO GRENKO VINO Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd.. Ne. Chieage, IM. T si. 5824. Gospodinje, zahtevajte v tsfovi- kruh k mmšm pe ♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦•S«»»»»»»» Näwukee Leader II foi deevfr.—Har.iaina. M M sa Wé», M M as psi tela, $1.80 <> sa toi i...... S Naalov: 540 JlMU Ave. MILWAUKEE. WIS. ob Tise SODRUGOM IN SIMFATICAIUBM V CLE VULAN DU. 9aja kl«W it. ST JSZ. eo voak prri poSek t ivM«r. Ž enakega ob S. svoisr. Mladinaki an«laiki od-aok Tank potok ima prrofa ok S. MTmčmr, vao v klufcovlk proatorlk v S. N. D. Sodrugi In »oJruftieo, a#Mmj4a in pridobivajte norih ilanov . Un-nic klubu tor aovik naročnikov Pro-Uta row. V orgainaaaiji in imokmsW ja nai a noi. FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 26M S. Lewndale Ave^ in. Si aa aolo lato H M, pol losa $101. Uat—«vt)a|U Des** «Lanov(ie) js noro drsitvs. Naalov «a Mot to ss tajništva Is: 2M7 S. LAWNDAIJI AVE.. CMICAM. ILL. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. f SI or > oak am, Hrrafkaut, SlovaSWaa, kakor tndi v KmgimSLmm in N Nolo «o tiakorina aa kak» to A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. OL EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH VOL XXVIIL To the Scarlet Butchers Who Strut a Brief Hour at Potsdam From Potsdam to Weimar and then back to Potsdam for a temporary restoration of the old ruling cliques in Germany; that is the history of fifteen years. Potsdam with its gilded parasites, headed by a "Me und Gott" ¿paranoic, sent the masses to a mass butchery for four years. At its end the survivors put an end to Potsdam and all that it represented. The workers buried their that you had reverted back to a sad old medievalism when human perverts hunted men, women and children like beast« because of their race. S. Roosevelt's policies are gilded parasites, again smear- ^r'.lT % ed with blood, gathered m! entire world has fallen. Strange as Potsdam to celebrate the bar- it may seem, even public accountants becue. The executioners of a are beginning to perk up and declare nobler Germany, the hangmen ^at Franklin D .is the traffic cop Tu ... _f_ . , .. on tte corner around whkh pro- of human liberty, have for the jnoment hung crepe over the temple of working class hopes. For the moment they walk over human skulls, twice bathed in *he jblood of the German masses, and again flaunt their banners of class rule in the face of the world. But this is not the end. The dead floating in German rivers, the tortures in homes the Fascist chambers, the bleeding and the mutilated, are not forgotten. You assassins of Potsdam, you did not strike down those who conceded you mercy in 1918; that is, they alone are not your victims, we, too, have fell the steel rods and the bayonets. When you beat out the brains of that workman in the proletarian section of Berlin, that Workman who refused to turn barbarian in 1918 to destroy you, we felt the blows here. Wherever in the world a work-ingman of civilized views read of your deeds you inflicted a gaping wound. They also knew Of couise, this widespread trust and optimism is not justified by the ¿acts in the case. But who cares for facts when sprightly radio announce) p are at hand to fill us with pien.'ant nonsense. Accordingly we believe that a $¿00,»>00,000 Federal gra^t for un-empJcyn»ent relief is going to help things considerably. And that, added to the possibility of placing 260,-•00 persons on a reforeftration job at $1 per day and cakes, is all *hat is required to inflate our flabby spirits. Our rousing cheers are furnishing just about as beautiful an example of trust and confidence as one can find outside of the poem about the boy who stood on the burning deck— and buried to death—because the proper authority was not heard to shout: "Get in that life boat, you blankety blank idiot." a It's only because I suffer from an ingrained sadistic nature which has been aggravated by a jigsaw puzzle complex that'l dare to put the office lead pencil to work. Certainly, It's going to hurt some feelings when I announce that at the present rate oi increase in industrial unemployment the placing of 260,000 men in re-forestration units will have no other effect upon our unerriployed army six months from now than that of increasing it from 12,000,000 to 12,000,001—or thereabout. And the $500,000,000 which Is intended as a relief grant would give somewhat less than $45 to each of the people who now exercise their purchasing power through the medium of food vouchers. • The Noble Gestures which Frank the First is making don't look so well after being submitted to the test of third grade arithmetic. For, be it remembered, this nation fell into an industrial trance during times when most of the 12,000,000 were earning wages far in excess of the food allowances which even a Democratic congress will be willing to furnish. And so, I ask you, one and all, if trade could not be maintained on the former "high" wages, how in thunder can it be brought "back to normalcy" by giving the jobless $45 each every time congress meets?"—By the Editor in The Reading Labor Advocate. in the control of financial rings is to be found ii the mergers among the giant corporations. Five years sgo there were 283 banks, each with deposits of $20,000,000 of more. In 1932 there were but 195. Going over the matter of bank deposits for this five-year span, it is discovered that actually the 42 kingpin banks increased their holdings by the neat and tidy sum of $3,161,921,000. In the crushing out of smaller industrialists aid traders by the juggernaut of capitalism, the past three years of reduced business hardly differs from the increase during boom times. r Just how abysmally lower general business is today against before the industrial collapse may be marked by accepting another chart prepared for the banker's eye. This shows that, against the 1928 level, in the present year of grace 1933 trade started out at about 43 per cent of its past performance, where it was 63 per cent at the beginning of 1932. In other words, while the sum of good» made, bought and consumed in 1032 fell to less than half of 1928, the 42 king banks were gobbling up more than three billion dollars! Is there any wonder that they tighten their grip on credit until it is a stranglehold on business men in the shallower waters? Singly and in droves these are unable to breathe, are beached and lost. The big fish just gulp them down. As simple as is the moral of the figures furnished by the mouthpiece of finance, the cure is still clearer. The people's business should be the business of the whole people. Banking mtist become a public institution. Finance belongs to the nation's government. Likes The English Page Looking over the English Section of Proletarec I find some readers are in favor of discontinuing the English page, with the excepti