1	N Vsi sveti
2	P Spomin, ver. duš
3	T Silvija
4	S Karo] Boromej
B C Ita	g
6	P Leonard +
7	S Tilibrord
8	N 23. pobink.
9	P Teodor
10	T Andrej Ave.
11	S Martin
12	6 Martin, papež
13	P Stanislav + ®
14	S Jozafat
15 N 24. pobink.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico —, od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LISTOV ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 221.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 7. NOVEMBRA _ SATURDAY, NOVEMBER 7, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
1 načrtih - Fr
Vprašanje se poraja, kako bo Roosevelt izrabil svojo ogromno oblast. — Lahko postane diktator, ako hoče, pravi Rev. Coughlin. — Iz kongresa je takorekoč izginila vsa opozicija. — Roosevelt ne izda podrobnosti svojih načrtov.	__
Washington, D. C. — Zdaj, ko je volilna razburjenost in napetost ponehala in so se premaganci z bolj ali manj filozofskim ravnodušjem podali v svojo usodo ter formalno izrazili svoje čestitke zma^ govalcem in jim obljubili svoje sodelovanje pri skupnem delu za dobrobit dežele, se je pa tudi takoj porodilo novo inte-1'esantno vprašanje, namreč, kaj bo Roosevelt napravil s svojo sijajno zmago, kakoršne še ni doživel pred njim še noben predsednik. Vsa Amerika se mu je skoraj neomejeno podala na milost in nemilost in nihče se ne bo mogel pritoževati, ali imel pravice zabavljati, ako bo Roosevelt porabil svojo velikansko moč tako, kakor se bo njemu samemu zdelo prav.
"Predsednik Roosevelt lahko postane diktator, ako le 'sam hoče," se je izrazil Father Coughlin preteklo sredo, ko je podal svoje mnenje o izidu volitev, ter dostavil:
DIVJI ROJI
ZA MADRID
Uporniki obstreljujejo mesto. — Ofenziva vladnih čet.
Madrid. Španija. — Uporniška artilerija je pričela v četrtek svojo prvo kanonado proti Madridu in, kaka usoda čaka to mesto, nihče ne more napovedati. Ljut in naravnost obupen napad so isti dan izvedle vladne čete na fronto upornikov na jugu mesta in vnela se je srdita bitka, v kateri je sodelovala artilerija na obeh straneh. V sredo se je sestavila nova vlada, v kateri so prišli do sedežev zastopniki najskrajnejših radikalnih skupin, in na poziv te vlade se je na tisoče in tisoče nadaljnjih mož in fantov priglasilo v obrambno službo.
VEC STO LADIJ PRIZADETIH
Tudi na vzhodnem
utegne priti do splošne stav ke.
NEVARNOST IZ NEMČIJE
PREDSEDNIK SE ZAHVALIL VOLILCEM
Hyde Park, N. Y. _ V sre-1
do zvečer je izdal predsednik i Roosevelt potom svojega taj-' obrežju j nika sledečo poslanico: "Plaz,°b zapadni meji ima Nemčija
80 odstotkov svoje bojne sile. — Francija namerava
'tisočerih pisem in brzojav mej
je skoraj zakopal. Prijetno je I
—; imeti to nadaljnje vaše zago-San Francisco, Cal. — Ka-jtovilo, da bomo šli skupaj na-kor se računa, je vsled točasne j prej_ Rad bi Se zabvaii] vsa_ stavke mornarjev prizadetih: kemu posebej za vaše zaupa-okrog 325 ladij, ki stoje nerab-|nje in obijubo zvestega podpi-
ojačiti mejo.
Pariz, Francija. — Svojo
mogočno obrambno črtno na vzhodu, ob meji Nemčije,, na-
ljene v pristaniščih, in stavka j ranja Sprejmite to kot izraz merava Francija še znatno
stane vsak dan okrog pol mili-, moiega priznanja in jona dolarjev. Stavka se odlza vage poslanice."
žapadnega obrežja razširja tudi i_•_
na vzhodno in se utegne raz-viti tudi tam v splošno stavko. Federalna vlada je objavila, da se tekom stavke ne smejo uporabljati tujezemske ladje, da bi
zahvale
KRIŽEM SVETA
— London, Anglija. — V prevažale blago in potnike" od 'parlamentu . je bil Pretekl°
Pojasnjen vlom v božjepotno cerkev v Petrovčah: Našli so tudi del ukradenih dragocenosti. — Težka nesreča dveh kolesarjev, ki sta se zaletela v skalo. — Smrtna kosa. — Številne nezgode in druge novice.
enega ameriškega pristanišča v
določena kazen $200.
NAPREDEK V ZDRAVILSTVU
star
preteklo sredo k nekemu poli- ;mu zavodu se je namreč po-"Manjšina je zdaj le še nelcaj cjstu in mu povedal, da se ne srečilo, sestaviti aparat, s po-teoretičnega in imamo sistem|more spominjati, kaj je njego-[močjo katerega se lahko iz-ene same stranke. Predsednik j Vo ime in naslov odpeljan jejolirajo nevidne, toda strupene
ka-,v,;i	„„	ik]jce> povzročajo razne bo-
lezni, kakor navadni prehlad, influenco, rumeno mrzlico in otroško paralizo. S to izolacijo se bo zdravstvenim učenjakom omogočilo, da bodo lahko natančno preštudirali lastnosti teh . klic in sestavili sredstva za njih pobijanje.
--o-
PREDSEDNIK PRI IZVRSTNEM ZDRAVJU
Roosevelt ima več moči, Ka-ibi] nato na policijsko stražni. korje je imel katerikoli moz |co> kjer gQ y njegovem klobu_ kdaj na svetu. V bodočnosti ;ku našli ime Jameg Scott De_ bodo zgodovinarji posvetili ček je večkrat imenoval svo_ manj časa Cesarju in Napoleo- jeg.a očeta; katerega imena pa nu in več Franklinu Roosevel- Se tudi ni mogel spomniti_
tu"	. tali so mu nato iz telefonske
V resnici so sedanje volitve: knjige jmena in pri Marlene docela pometle z opozicijo in > Gray Scott je deček vzkliknil,
0 zastopnikih stare garde, ki •le imela v kongresnih zbornicah pred nekaj leti tako moč, več sledu. V poslanski zbornici bo sedelo v prihodnjem zasedanju nad 330 demokratov ter in niti ne 90 republikancev. V senatu pa imajo demokrati okrog 75 sedežev, republikanci pa samo 21. Možnost obstoja,da se bo v taki velikanski premoči demokratov rodila kaka opozicija proti predsedniku, vendar nikakor ne bo tolikšna, da bi predsedniku onemo
da je to njegov oče. Potom poizvedbe pa se je ugotovilo, da je ta mož umrl že pred šestimi leti, česar pa dečku niso povedali, boječ se, da bi ga preveč ne pretreslo, in so ga odpeljali v mladinski dom, dokler se ne priglase njegovi domači.
-o-
PAPIGA DOBILA ODLIKOVANJE
Chicago, 111. — Neka papiga, ki ji je ime Polly, je prejela preteklo sredo srebrno
sredo stavljen predlog, ki drugega. Prepovedano je to"po dovoljeval zdravnikom, da zakonu in je za vsako kršitev konča.l° življenje neozdravljivo bolnim. Spor o tem zakonskem predlogu se vodi že leto dni in najbolj mu nasprotujejo voditelji katoličanov.
— Šanga j,Kitajska. — Are^ tiran je bil tukaj neki Ame-rikanec, ki je navedel svoje ime kot 20 letni Jay R. Martin, ker je osumljen umora, ki se je izvršil nad nekim rik-ša voznikom. Aretiranec se je izrazil, da je sin nekega ameriškega pivovarnarja.
Rim, Italija. — Novi ameriški poslanik za Italijo, Wm. Phillips, je v sredo pred-
Na sledi za vlomilcem
Celje, 13. okt. — Kakor je bilo na kratko že poročano, je bilo v noči od 27. na 28. septembra vlomljeno v znano utrditi, kakor se je v sredo zve- romarsko cerkev v Petrovčah. čer izrazil tukajšnji vojni mi- jDosedaj neznani vlomilci so nister Daladier. Pri tem je po-J odnesli iz cerkve, oziroma iz vdaril, da je postavila Nemčija zakristije en star srebrni in 80 odstotkov svoje vojne sile j pozlačeni kelih, staro žensko ob mejo Švice, Francije in zapestno uro, dva talarja, Belgije.	majhen rjav usnjati kovček, iz
Pri tej nevarnosti iz Nemči- jtabernaklja, ki je bil pa zaje Francija, po mnenju ome- Menjen, pa monštranco z Naj-bi' njenega ministra, ne sme drža-'svetejšim, ki je bila težka 4
New York, N. Y. — Zdravilstvo obeta napraviti nov velikanski korak v napredku, DEČEK IZGUBIL SPOMIN kakor objavlja mednarodni Chicago, 111. — Neki deček, 'zdravstveni odsek tukajšnje okrog 16 let, je stopil jRockefellerjeve ustanove. Te-
eočila kak njegov načrt. Mnogi medaljo od newyorškega dru-aemokrati se morajo zavedati,'§tva proti vivisekciji za svoj «a so prišli do zmage le s tem,lizreden ^ ko je rešik živ]je_ Je ljudstvo volilo za celotni,nje svoii gospodapicL Papiga demokratski tiket, in je torej; je lagt Mrs w R Green> 2231 "Jih zmaga pravzaprav zmaga b	Evanston. Neki
•Koosevelta	i	. .. . v .
T	dan meseca junija je žensko
kaj namerava storiti Roo-
sevelt? Kakor je že njegova na-Vada, ne obeša svojih načrtov na veliki zvon, da nasprotnikom ne da prilike za pobijanje. Tako se niti med kampanjo ni nič jasneje izrazil, kaj bo storil. Morebitna ugibanja lahko temeljijo le na njegov govor, ki je imel v soboto pred volitvami, v katerem je povdarjal, da bo nadaljeval svoj boj za izboljšanje delavskega položaja« za krajše ure in višje plače, Za odpravo monopola v biznesu nepoštene konkurence, za kolektivna pogajanja delavstva z delodajalci, kakor tudi za izboljšanje farmarskega položaja.
T° je v kratkih besedah nje-
Washington, D.,C. — Do-čim je ostale demokratske voditelje težavna kampanja znatno utrudila, je pa nasprotno predsednik sam izšel iz nje čil in svež. Kakor izjavlja zdravnik Bele hiše, dr. Mclntire, ima predsednik, ki je zdaj star 54 let, par gub več na obrazu in par sivih las več, drugače pa je tak, kot je bil v marcu 1933.
takoj delo, da se takozvana Maginotova obrambna črta, ki sega od švicarske do belgijske meje, podaljša še ob Belgiji do angleškega kanala. Potrebne utrdbe se bodo zgradile tudi ob Švici.
Obenem je minister objavil načrt, da se namerava ojačiti tudi armada z ozirom na število moštva. Redna armada se bo zvišala od dosedanjih 106,000 na 160,000 mož. Uvedeno bo za fante predvojaško vežbanje, ložil svoje poverilne listine | predno bodo nastopili svojo kralju Ejmanuelu. V listinah j redno dvoletno vojaško službo,
ti križem rok. Možnost namreč do 5 kg in je bila srebrna in obstoja, da utegne Nemčija pozlačena. Iz cerkvenega na-vpasti v Francijo skozi Belgijo biralnika je bilo ukradenega ali Švico, in zato se bo začelo jnekoliko drobiža. Nekaj ško-
ok-
Emanuel ni označen kot "cesar Abesinije," marveč samo kot "kralj Italije." Razgovor s poslanikom je kralj imel v angleščini.
-o-
PRITISK NA KAPITALISTIČNE LISTE
Pariz, Francija. — Precej .senzacije je vzbudilo v Franciji, ko je min. predsednik Blum pritisnil na to, da je moral ravnatelj časopisne agencije Ilavas, P. Guimier, odstopiti. Kot vzrok za to se je navedel ta, ker je Guimier lastnik nekega lista, in ne sme imeti obeh pozicij. V resnici
za rezerviste pa bodo na leto dvakrat orožne vaje po dva tedna.
BORAH SE VRNE
Boise, Idaho. — Starosta senatorjev, 71 letni Wm. E. Borah, je ponovno izvoljen za šestletni termin; doslej je že 30 let služil v senatu. Znan je kot neizprosen nasprotnik monopola bogatašev.
Citajte in širite lie* "Ame-rikanski Slove—''
žilo v kup skal, kjer sta oba obležala, obenem pa se je razbilo kolo. Pustoslemškov tovariš je dobil le lažje praske in ga ni bilo treba prepeljati v bolnišnico, pač pa je dobij Pustoslemšek sam zelo nevarne in strašne poškodbe po vsem telesu in glavi. Glavo ima tako razmesarjeno in razbito, da so bili možgani kar vidni. Njegovo stanje je skrajno resno in skoraj ni upanja, da bi okreval.
-o-
Kolodvor gradijo
Že pred leti so prebivalci Hoč in še zlasti okoličani, želeli da bi dobili poleg osebnega še blagovni kolodvor, saj je v bližini 12 vasi in nekaj tovarn. Sedaj poročajo, da so v zadovoljstvo vseh z delom že pričeli. Kmetje so v ta namen napravili mnogo brezplačnih voženj.
-o-
Ogenj
V	noči od 12. do 13. oktobra se je iz popolnoma neznanega vzroka vnelo gospodarsko poslopje prevžitkarja in bivšega trgovca Skribe v Strgonju na Dravskem polju. Ogenj je uničil zadnji del stavbe, da znaša škoda nad 15,000 Din.
-o-
Smrtna kosa
V	mariborski bolnici je umrl Franc Ambrožič, slikarski mojster, star 41 let. — V ptujski bolnici je umrl Jakob Petrovč, posestnik in kovaški mojster,
cu ni za njim pregledoval. Šele star 74 let. — V Rogoznici pri
Ptuju je umrl Franc Marčinko, gostilničar in posestnik, star 75 let.
-o-
de je tudi pri zlomljenih nih in vratih.
V	isti noči je moral isti vlomilec odpreti s ponarejenim ključem kovačnico Koširja Er-vina iz Petrovč, kjer je vzel nekaj železnega orodja, ki ga je rabil pri vlomu v cerkev in ga tam tudi razbil.
V	jutru po izvršeni tatvini je neki hlapec iz Levca opazil na nekem kozolcu v Levcu na samotnem kraju nekega moškega, ki je tam v koruzni slami spravljal neke predmete. Ta moški je govoril v srbo-hrvatskem jeziku, nosil pod levo pazduho culo, povito s črnim suknom, ter je odšel proti Celju. Tedaj se ta hlapec za omenjenega moškega ni dosti zanimal in tudi v kozol-
pa je vzrok vse bolj globok, namreč ta, ker Guimier zasto-Jda si pridobi kontrolo pa velike industrijalce in ban- nad časopisjem.
nekaj dni nato ie na kozolcu našel v koruzni slami spodnji del monštrance s podlogo, ro-bovje od ukradenih talarjev in železni list, s katerim je prežagal okenski križ.
Vloma in tatvine je osum-iljen neki krošnjar z manufak-
_ i turnim blagom, katerega oseb-
. i ni opis se strinja z moškim, ki kirje, ki vodijo boj proti radi-|ie bil zasagen v navedenem kalni vladi, in cilj vlade "f» .kozolcu-, poleg tega je pa tudi
in vpliv	ki je bjia najdena v
pisava,
omamil plin, ki je uhajal iz ,neke pokvarjene plinske cevi. Toliko moči je še imela, da se je privlekla k telefonu in snežila slušalo, na kar se je onesvestila, Tedaj pa je priskočila papiga in zavreščala na telefon: "Na pomoč." Telefonska operatorica je alarmirala policijo, ki je nato prihitela in žensko rešila.
POSLEDICA KOLIZIJE
gov celotni program. Seveda bodo podrobnosti zahtevale dosti bojev in truda. Nikakega dvoma pa ni, da bo prodrl, ko je opozicija takorekoč strta. Bržkone bomo tekom prihodnjih štirih let doživeli marsikaj zanimivega in nepričakovanega.
Žrtev napadalca
V Letušu je neki moški napadel gostilničarja Franca Omladiča iz Letuša pri Celju in ga močno poškodoval z nožem.
Razbiti železniški vozovi, ki so padli na kup drug preko drugega ob železniški nesreči v bližini mesta Menlo Park, N. J. Dva t ovorna vlaka sta treščila drug proti drugemu. Ubit je bil eden strojevodij in trije drugi uslužbenci ra "jeni.
Petrovčah slična njegovi pisavi. Dne 2. t. m. je omenjeni krošnjar obiskal tudi svojega i brata, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu v Celju, iz česar se da sklepati, da se mudi ta krošnjar največ v Savinjski dolini.
-o—' —
Huda nesreča
Ljubljana, 15. okt. — Včeraj so v Ljubljano v splošno bolnišnico pripeljali grozno razmesarjenega in potolčene-ga 29 letnega brezposelnega delavca Franca Pustoslemška iz Spodnjih Kališ pri Kamniški Bistrici. Pustoslemšek se je peljal od kraja Žaga s kolesom proti Kamniški Bistrici. Na kolesu pa je peljal še enega svojega tovariša. Tako sta privozila na klanec. Tam pa se je Pustoslemšku naenkrat utrgala veriga, obenem pa je kolesu odpovedala zavora. Oba moža na kolesu sta bila prepuščena kolesu, ki je s silovito naglico zavo-
Družinska
PRATIKA
ZA LETO 1937 JE DOSPELA.
Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. kne-zoškof ljubljanski Dr. G. Rožman ima v njej krasen članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti. Stane s poštnino
25 centov
Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd. Chicago, III.
Stran Ž
»AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 7. novembra 1936
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL .5544
Naročnina.*
Za celo leto _________________
Za pol leta______
Za četrt leta ________________
_____$5.00
__2.50
___1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_____________$6.00
Za pol leta______________3.00
Za četrt leta ..............1.75
Posamezna številka__________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ________
For half a year_____
For three months_____
„.$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year__________$6.00
For half a year_________3.00
For three months__1.75
Single copy_________________ 3c
se izkrcali samo na otoku Oahu, ki je najbolj znan in obljuden. — Polno zanimivosti je pa ravnotako tudi ostalo otočje. Pred vsem so pa zanimivi lega, značaj, kopališča, podnebje in splošno naravna lepota vsega otočja. Grmičje
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dotpise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
P. Hugo:
Tržaški škof Dr. Fogar
v
Spanec ?
Tako smo brali te dni v angleških listih. Ne čudimo se. Korespondentom ameriških listov je evropsko zemlje-pisje in narodopisje precej "španska vas", o čemer se lahko često prepričamo. Čudimo se pa, da sta slovenski "Glas Naroda" in nekoliko omiljeno tudi "Napredek" to kar lepo prevzela in prepisala.
Škof Fogar je pristni goriški Slovenec iz ugledne in premožne Fogarjeve družine, ki ima v Podgori lepo urejeno mesarsko obrt. Ena hčerka, škofova sestra, je poročena z ljubljanskim Karlom Pollakom Jr. Škof je jezuitski učenec, najprej v Rimu, po tem med vojsko v Ino-mostu. Ker se je kot škof zavedal, da so Italijani, Hrvati in Slovenci njegovi enakopravni duhovni otroci in je za vse enako očetovsko skrbel, bil od vseh spoštovan in ljub-; giavnj odbor* naročil
moral pri tem vsaj slovenski socialist vgrizniti v ustnice, ker se pri vsaki priliki duši, da pomeni krščanstvo — suž-njost in zasužnenje človeškega duha in temo in noč in za-rukanost. Ako je ta jurist konservativen in hoče ščititi Žide, framazone, komuniste in liberalce . . utegne biti 011 sam nekaj takega, in če vzklikne na koncu govora: "Živela republika", lahko trdim, da je za republiko tudi večina španskih duhovnikov, ako gre le za obliko republike, če in drevje je veličastno, z raz-pa dalje vzklika: "Živela Španija za nesmrtne vrednote nobarvnim listjem in raznoli-človeškega duha, za krščansko civilizacijo, za ekonomsko kim cvetjem. Pota in ceste so in politično osvobojenje delavstva, za samoodločevanje ljudstva in za svobodo človeštva . ." je nekaj zrn pri tem, n. pr. glede ekonomske osvoboditve delavstva .. vse drugo pa je prava — blasfemija za republiko, kakršna se je razvila pri sedanji vladi v Madridu. In zopet se je moral slovenski socialist grizti v jezik, ki je požrl vzklikanje na —: krščansko civilizacijo.
Španija — kastanija — čudna vas, in zelo čudni tudi naši slovenski zagovorniki španske sedanje vlade.
KAKO SE GIBLJEJO ROJAKI V MINNESOTI
ljen, je postal žrtev Mussolinijeve narodno-poganske politike.
Ako pri tem ostane, bo on pač lahko enkrat rekel s papežem Gregorijem VII.: Ljubil sem pravico, sovražil sem krivico, zato umiram v pregnanstvu.
Eveleth, Misn.
Dvanajsta letna konvencija Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti se je vršila v nedeljo dne 25. oktobra 1936. Konvencija se je vršila ravno na dan enajste obletnice ustanovitve Zveze, ki je bila ustanovljena 25. okt. 1925. v mestu Eveleth, Minn. Zveza dobro napreduje. Kakor je razvidno iz poročilo glavnega tajnika John Moverna, ima Zveza 14 lokalnih klubov ki imajo 1234 članov. Ker je bilo ravno 11 obletnico zveze, je
nove po-
J. M. Trunk:
Španija — čudna vas
Težko je umeti te Španije. Beseda je sicer tu, ampak enotne Španije ni. Poznavalci Španije zatrjujejo, da je v sedanji Španiji do 40 jezikov in toliko tudi plemen, toraj da je Španija velika jezikovna in narodna mešanica, prava godla, kjer gre interes zoper interes. To dejstvo lahko marsikaj pojasni. Narodne mešanice so glede nravne vrednosti na najnižji stopnji, kar se jasno vidi pri nas na Koroškem, kjer so ponemčeni Slovenci in morda še malo Slovenci v nravnem oziru pod vsako kritiko. Nemci pa le še rijejo z vso silo v to godlo, in neki Slovenci z enako si!o v mednarodnost, kar ima za posledico zopet isto narodno zmes in godlo.
Radi te mešanice jezikov in plemen je Španija res — čudna kastanija, španska vas pač je.
Slovenec, ki deluje v kraju, kamor prihajajo naseljenci iz raznih krajev in jih je mnogo tudi iz Španije, piše, da so ti španski naseljenci izmed vseh najzadnje kakovosti glede moralne vrednosti. Sicer se jih drži nekaj zunanjega katoličanstva, ampak pravega, živega katoličanstva ni na njih niti za pod nohte. Naletiš na take, ki imajo brata, duhovnika ali duhovnika strica, pa so prišli v divjem ali koruznem zakonu, in te koruze ne zapustijo, in če jo na prigovarjanje, je to le šajn, vse ostane pri starem, ki je popolnoma pagansko in morda še slabše. Kaj naj se pričakuje od takega — katoliškega naroda? Pravijo, da je cerkev kriva, ker se ni dosti brigala. Morda, in utegne biti sodba opravičena, ampak s takim materialom se ne da dosti opraviti, mešanica ostane mešanica, in vSaj jaz imam glede tega precej izkušenj. Take ljudske plasti so dostopne vsaki novotariii, in komunizem je za take, kar je muhamedanizem na pristno verskem polju, ki vstreže vsem željam brez vsake nravne obveznosti. Ako bi tudi danes v Špani ji komunizem malo zatrli, jutri se bo zopet pojavil, ako se ne prekvasiio ljudske zmešane mase z živim in zdravim katoličanstvom. "Siamo catolici" — so do novejšega zatrjevali Italijani, pa niti pokrižati se ni znal in se tii.di ni nikoli pokrižal, če bi bil znal.
Prav z tega stališča se mora presojati pojav, o kakršnem z veliko slastjo porot-' tudi "Pros vet a", ko pravi: "Katoliški španski jurist odpira vlado". Ta katoliški jurist je Angelo Ossoria y Gallard. Ako pravi, da "noben kristjan ne more biti fašist", bi se o tem dalo govoriti, saj je fašizma toliko vrst kakor gob v jeseni. Ce pa pravi ta — katoličan, da "pomeni krščanstvo osvobojenje človeškega duha in spoštovanje človeške osebnosti . ." je socialist to pač natisnil, ker je pač ta jurist izrekel, ampak se je
slovnice (Charters) in jih je glavni predsednik John C. Ar-ko razdelil med lokalne klube s primernim programom. Za to konvencijo se je registriralo 198 delegatov od raznih lokalnih klubov. Konvencija se je začela ob 10. uri dopoldne in se končala ob 7 uri zvečer. Za leto 1937 so bili izvoljeni v glavni urad sledeči: John C Arko, predsednik Virginia.; Jack Malevich 1. podpredsednik, Eveleth; Mike Spehar Duluth; Matt Turk 2. in 3. podpredsednik; Frank J. Indihar tajnik, Gilbert; Frank Tekautz blagajnik, Chisholm; Louis Govze Sr. zapisnikar, Eveleth; John Borich, Duluth ; Jakob Muhvich, Gilbert; Peter Fugina, Aurora; Martin Go-renc, Greaney; Carl Dosen, Chisholm; nadzorniki.
John Movern ki jo bil glavni tajnik Zveze od njene ustanovitve, enajst let in si je stekel obilo zaslug s svojim neumornim delom za Zvezo, je bil izvoljen za častnega predsednika Zveze za celo življenje in se mu je dalo pravico udeležite se vseh sej glavnega odbora in konvencij zveze, in se mu dalo iste pravice, kot kateri ostali član izvrševalne-ga odbora. Zvezina konvencija se bo vršila prihodnje leto v mestu Iiibbing, Minn.
Zvezin odbor za radio ura bo imel eno uro slovenskega programa na postaji W.M.F.G.
na Hibbing, Minn., počenši v nedeljo dne 8. nov. 1936. Rojaki poslužite se te prilike, da boste zopet slišali našo milo slovensko pesem in godbo. Zvečer se je vršil slavnostni banket v Eveleth City Auditorium, katerega se je udeležilo nad 500 gostov in je bila prostorna dvorana zasedana do zadnjega sedeža. Program je bil izvrsten. Glavni govornik je bil č. g. Rev. Fr. John Sholar, Ph. D. iz Duluth, Minn. Govoril je v slovenščini in angleščini. C. g. Sholar je nadzornik katoliških šol v Du-1
vsa tako obdana od cvetočega grmičja, tropičnega drevja, da napravijo na obiskovalca naravnost nepozabljiv vtis. Zlasti ob sončnem zahodu je vsa narava čarobna, ko se le-: pota sončnega zahoda združi z lepoto narave same, ki izgine, ko se ji končno pridruži lunin sij in pretvori vso to krasoto v pravi romantični čar, ki ga ne pozabi nobeno bitje, ki je imelo kedaj priliko opazovati ta čar, pomešan z mehko melodijo havajskih kitar, ki edine tako prijetno motijo to nočno tihoto.
Toda, nam ni dolgo pela struna havajske kitare. Od-pluli smo na morje in tu so nam peli naši 14 palčni topovi in mi smo se skoro kuhali v tropični vročini. Pluli smo v vojnem stanju, spremljani sredi podmornikov in rušilcev, nad nami pa so brnela bombna letala. Tako smo se vežba-li, da bi v resnem trenutku preizkušeni znali nastopiti v obrambo tega otočja. Ob enem smo se vadili za resno bitko, katero smo izvajali v popolnosti le s to razliko, da smo rabili dim, male granate in solzav plin; da smo si nataknili plinske maske, kar v
PETER PAVEL
GLAVAR
je ime naši prihodnji povesti, ki bo začela v par dneh izhajati v našem listu. Ta zanimiva zgodovinska povest, ki je zajeta iz življenja slovenskega naroda je vrlo napeta in vseskozi interesant-na. Našim naseljencem bo osvežila najlepše spomine na ljubo staro domovino, mlajše pa bo seznanila z zgodovino in življenjem domovine njihovih staršev. Iz tega razloga to lepo povest najlepše priporočamo starim in mladim. — Spomnite na to lepo povest pa tudi svoje znance in prijatelje, da si tudi oni naroče list in bero to lepo povest v teh dolgih jesenskih in zimskih večerih.
luthski škofiji. Pozdrav vsem rojakom
Louis Govze zapisnikar.
KAKO SMO SE IMELI V
HONOLULU; NA HAVAI
Z bojne ladje "Arizona"
Sicer je že precej časa kar smo zopet v domačih vodah, toda še ni prepozno, da opišem, kako je bilo v "raju Pacifika."
Po kratkem obisku v San Francisco smo dne 7. julija odpluli proti zapadu v skupini "dreadnutov." Med potjo smo imeli navadno vaje.
Vreme je bilo lepo in tako smo dospeli v glavno pristanišče havajskega teritorija Peare Harbor v jutro 15. julija. _ Drugi dan po prihodu
smo pričeli z barvanjem lad-jinega trupa, kar nas je vzelo štiri dni. Ob raznih prilikah smo hiteli v notranjščino otoka Oahu, da si nekoliko razgledamo novi svet. Zanimive so velike vojaške postajanke, pristanišče podmornikov, mornariški in vojni avijon, letala, brezplačna vožnja na bojnih letalih in razna obrambna sredstva. Poleg tega so še imenitni izleti na vrhove ugaslih ognjenikov, v plantaže sladkornega trsa, tovarne v katerih konzervirajo "pineapple" in pa v velika državna in vladna poslopja, ki so zgrajena v modernem slogu sredi krasnih parkov, nasadov in vrtov; najlepša krasota mest pa so krasni vrtovi. Mi smo
teh vi~očih krajih, ni prav nobena prijetnost, zlasti ker smo bili poleg tega še v zaprti ladji. . To lahko čitatelji sami uganete, da je bilo vse prej, kot pa prijetno in pa da smo komaj čakali, da bi bilo vsega tega konec.
Po končani preizkušnji smo 13. avgusta odpluli proti domu. Morje je bilo viharno, zato nismo imeli vaj do zadnjih dveh dni, predno smo dospeli v San Pedro. Naleteli smo pa na par divizij križark, katere smo nekaj časa zasledovali, dokler ni bilo "vojne" konec. Malo počitka v domačem mestu se nam je kaj lepo prileglo, po dvamesečnem potovanju.
Sedaj se je pa pričela doba za vežbanje na boj na kratko daljavo in pa doba polletnega pregleda materijala in ladje sploh. Koncem septembra sn;o preizkusili našo srečo s streljanjem, pa nam ni šlo vse posebno v redu in smo izgubili nagrade. Sedaj se pa vadimo za boj in po par tednih bomo imeli prvi tak poskus. — Pa tudi protiletalske baterije se še niso izkazale kako znajo pogoditi. Vse to še pride na vrsto.
Od 10. pa clo 17. novembra bomo v zalivu San Francisco. Ob tem času bi rad spremil in razkazal našo ladjo vsakemu, ki si jo želi ogledati. Navadno je dovoljeno, da smejo obiskovalci na krov med 1. in 3:30 uro popoldne, že na več judovskih trgovinah Naši čolni so na razpolago za'in blago pokvarili.
prevoz. Ako še niste bili na nobeni bojni ladji, vam ne bo žal, če se podaste za eno ali dve uri na našo ladjo. Veliko zanimivega boste videli. V tem času bom razvidel riben-ško korajžo v San Franciscu. Seveda, ne bo tam ribenške suhe robe in ne piskrov, bo pa drugih stvari dovolj, o katerih se bomo razgovarjali. — Pozdrav čitateljem Amerikan-skega Slovenca širom Amerike in Evrope.
Joseph Nanut, Minnesotčan
-o-
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ SE ZAHVALJUJE
Chicago, III. Veselica z igro in plesom, katero je priredilo naše društvo v nedeljo 25. oktobra, je prav dobro izpadla. Lepo število obiskovalcev je prišlo tako popoldne k igri, kakor tudi zvečer. Zato nas veže dolžnost, da se zahvalimo vsem, kateri ste se udeležili. Zal pa naj bo tistim, kateri niste videli "Tete na konju," katera je povzročila veliko smeha in zabave. — Hvala gre v prvi vrsti našim izvrstnim igralcem. Kadar pač ti nastopijo, gotovo dobro izpeljejo svoje vloge. Torej, še enkrat prav lepa jim hvala. Svojo umetnost in korajžo sta naša mala član in članica dobro izvršila: mladi Edi Muha n^ svojo harmoniko, Gloria Kukman pa z lepo slovensko pesmico. — Hvala vsem tistim, kateri so kaj darovali in ravno tako hvala delavcem in delavkam, kakor tudi vsem udeležencem. S sesterskim pozdravom.
Društveni odbor
-0-
P,ROTI JUDOVSKI IZGREDI V LONDONU London, Anglija. -— Angleški fašisti, katerim stoji na čelu O. Mosley, so jo ubrali popolnoma po nazijski poti. Proti tukajšnjemu judovskemu prebivalstvu so postali tako nasilni, da se Judje v vzhodnem delu tega mesta boje, zapustiti svoje domove po mraku. Nasilniki so razbili okna
Zmotil si je — Mož pride lc zdravniku. Zdravnik ga vpraša: "Kje vas pa boli?"
"Oh, gospod doktor," stoka mož "tukajle v glavi me boli."
"Ah, že vem," pravi zdravnik, "pač živci."
"Mislim, da ne," meni bolnik, "bila je opeka."
* * *
Otroška skrb. — Poglejte, otročiči, tu sem vam prinesel aparat za elektriziranje. Tok je tako močan, da lahko ubije največjega vola.
— Če je tako, se pa nikar
ne dotikaj aparata, papa.
* * *
Večerna zabava — Razvajen gospod iz velemesta je v majhnem štajerskem kraju nekoč zamudil vlak. Moral je prenočiti v trgu. Pi'eden je šel spat, je pohajkoval po cestah ter končno vprašal nekega tržana: "Kdaj pa se pri vas prične gledališče?" _ "Gledališče? Saj ga nimamo!" — "Prav, kdaj pa se prične kino?" — "Ga tudi nimamo:" "Ja, ali nimate nobene večerne zabave?" — "Seveda jo imamo! Če greste zvečer na železniško postajo, boste lahko videli, kako premikajo tovorne vlake!"
* * *
Pri zdravniku. — Zdravnik: Kar vi potrebujete, je popoln mir. Posebno se morate držati proč od vsakega dela, ki ima opravka z glavq.
Bolnik: "To bo zame zelo težko. — Jaz sem namreč bri-
vec

Škoda. — Prileten gospod: Vsaka mojih dven hčerk dobi $50.000 dote.
M'a-d gospod: O. - ic^'ika
škoda, da je dvoženstvo pri
nas prepovedano!
* * *
Najbolj priden. — Oče:
"Povejte mi otroci, kdo je bil v preteklem mesecu najbolj priden in najbolj ubogljiv in kdo je vse naredil, kar je hotela mama?"
Najmlajši dečko: "To si bil ti, atek!"
* * *
Pozabil je. — "Torej gospod kandidat, ali mi lahko kaj poveste o nalogah slepiča."
"Seveda... seveda.. Vedel sem to, gospod profesor, toda v tem trenotku sem vse pozabil."
"To pa je res velika škoda; kajti gospod kandidat je bil edini človek na tem svetu, ki je o tem nekaj vedel, a je žft-libog pozabil."
"Ali je res, da
Ni lagal.
Miha sedi?" "Res!"
"Grdi lažnik! Rekel mi je, gre za dva meseca k svojemu bratu."
"Saj se ni zlagal. Njegov brat i.amreč tudi sedi."
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
. (152)
(Metropolitan Newspaper Servickjf Napisal: Edgar Rice BlUTOUffh«
tyxwj ...
'//•"' MUSi	*
Tarzan ni pa samo poveljeval v boju, ampak se je v dobršni meri tudi sam udeleževal boja. Pri tem sta kmalu prišla skupaj z Nazirjem, ki ga ji takoj spoznal. Na dvoje ga je hotel presekati, toda Tarzan je bil urnejši in je z Nazirjem kmalu opravil. Nato je Voprnbil njegbvega koVijn in bs zavihtel nanj.
V tem je Tarzan že tudi opazil, kako so od nasprotne strani hiteli Garct-tovi črnci na pomoč konjenikom, zato je moral hitro kaj ukreniti. Ker Cana-ariiti niso vedeli kaj početi s konji, je ukazal, naj konje spuste. Vsi divji sc nato zbežali konii nazaj, Tarzan je pa vrcdil Canaanite za boj proti črncem,
Ko so bili ti pripravljeni za se spo-. rijeti z novim sovražnikom, je Tarzan v svoje veselje opazil, kako prihaja Tom.-ny Welsh iz gozda. Bil je sedaj prepričan, da bo skoraj zmagal, saj bosta on s saličarji in Tommy s puškami, vsak od ene strani kaj kmalu porazila te Garcttove črne vojake.
Toda, v neki slutnji 3e je Tnrza'-ozrl in tedaj je opazil, da prihaja če-obzidje Garettove trdnjave druga številna tropa čmih vojakov na pomoč. Te je Boris Garetto hranil ia zadnjo rezervo in za pomoč v skrajni sili. Sedaj je celokupna armada, ki je šla na Tarzana štela dva tisoč divjih črncev.
Sobota, 7. novembra 1936
amerikanski slovenec
SfFafi
ZRAČNO-POZEMSKO VOZILO
(Kaj pišejo zadnji "Katoliški misijoni" o Baragi?)
Kje smo z Baragovo zadevo?
Priznati moramo, da se je za poznanje življenja in svetosti škofa Barage v zadnjih letih mnogo storilo. V tisoče slovenskih družin je šla lepa Mohorjeva knjiga o Baragu, ki jo je spisal dr. Fr. Jaklič, že dve leti Katoliški misijoni v vsaki številki opozarjajo na tega našega junaka, in tudi drugi slovenski katoliški listi se spomnijo od časa do časa nanj. Poleg tega je šlo na tisoče stenskih slik med narod, na deset tisoče podobic je bilo razdeljenih, posebno med mladino. Upamo torej, da ni več mnogo Slovencev, ki bi ne bili še nič slišali o Baragi, posebno ko je ljubljanski škof dr. Rozman v svojem postnem pastirskem pismu 1. 1936. posebej in z navdušenjem govoril o Baragi. Še z Večjo ljubeznijo in živahnostjo delajo v istem smislu ameriški Slovenci.
Vse to je sicer vse hvalevredno, koristno in naravnost potrebno, vendar pa je, če hočemo kdaj videti Barago na oltarju, le nebistven del prizadevanja za dosego tega namena. Dokler bi se bavili samo s širjenjem zanimanja za Baragovo življenje in svetost, bi se njegova zadeva ne Premaknila nikamor naprej. Za vsako beatifikacijo je predvsem potrebno, da se natančno in po vseh določilih cerkvenega prava preišče življenje in svetost svetniškega kandidata.
Tudi v tem oziru se je za Baragovo zadevo že nekaj storilo. Že pred leti je škof Nussbaum v Marquettu, kjer je Baraga nazadnje delal in umrl, začel uradno razpravo in določil posebnega postulatorja, ki naj vse razišče, kar je o Baragi znanega, ^ed tem je škof v Mariiueltu "mrl in marquettsko škofijsko Golico zasedel nov škof, dr. Jo-Plagens. Tudi novi škof se živo zanima za beatifikacijo škofa Barage. V posebnem pismu Navdušeno slavi Baragovo svetost in izraža upanje, da bomo mogli kmalu imenovati škofa Barago blaženega. Pismo s sliko škofa Plagensa je priobče-no v Misijonskem koledarju.
G. Škof bo gotovo storil vse, kar je v njegovih močeh, toda delo za beatifikacijo je težko in ogromno delo, zato je potrebno, da mi Baragovi rojaki vsestransko podpiramo g. škofa in njegove pomočnike pri tem delu. Prepričani smo, da so ameriški Slo-v'enci že stopili v najožji stik z ^arquettskim škofom in se sporazumeli z njim o hitrejšem in Uspešnejšem delu v bodočnosti.
Toda tudi mi Slovenci v domovini ne smemo stati s prekrižanimi r°kami; tudi mi moremo in mo-1-amo pomagati cerkvenim krosom v Ameriki, da se pospeši ^aragova beatifikacija. Pri raz-lskavanju Baragovega življenja °dpade vsaj polovica dela na nas. Baraga je skoro polovico 2lvIjenja preživel med nami, tu-
di vse ostalo življenje je bil v najtesnejših zvezah z domovino, tu so živeli njegovi domači, njegovi tovariši in sošolci itd. Amerika je daleč; kod naj torej vse to preišče, če ne mi, njegovi rojaki v domovini. Seveda tega ne moremo vršiti vsi, ampak se mora čimprej ustanoviti poseben odbor, ki naj stopi v zvezo z marquettskim škofom in tamkajšnjim postulatorjem, da bo v sporazumu z njim in po njegovih navodilih raziskoval življenje našega svetniškega kandidata, v kolikor se je odigralo v domovini. Upamo, da bo ta odbor kmalu stopil v življenje. Dolžnost vse slovenske javnosti pa je, da odbor vsestransko podpira in mu gre v vseh stvareh na roko.
Tudi ameriške katoličane
je treba seznaniti z Barago in njegovo zadevo. O tem je pisal p. Hugo Bren v junijski številki "Ave Maria". Pravi namreč, da zadeva ne bo nikdar dosegla svo-ijega uspeha, če je ne bodo vzeli Iv roko ameriški katoličani. In prav je, da se za Baragovo bea-jtifikacijo zanimajo tudi ameriški katoličani, saj Baraga ni samo slovenski, ampak še bolj ameriški kandidat za svetost. Dolžnost Slovencev je, da angle-i ško govorečo katoliško javnost Iseznanjajo z Baragom. V ta na-|men so primerne razne obletni-{ce, ko se ameriško časopisje spominja raznih kulturnih pijonir-jev iz prejšnjega stoletja. O Baragi so navadno zelo slabo poučeni. O takih prilikah naj Slovenci, posebno "Baragova zveza" poskrbi za primerne članke o Baragu in njegovem pomenu.
Priporoča jmo se Baragu!
Znova opozarjamo vse Slovence, naj preizkusijo moč Baragove priprošnje. Ce so nam ,bolj všeč tuji svetniki in se rajši njim priporočamo, s tem Bogu in vsemu svetu dokazujemo, da nam ni nič do tega, da bi imeli 'svoje svetnike na oltarju. Gotovo je vsakemu na prosto dano, katerega priprošnjika si izbere, vendar ni to kak pretiran nacionalizem, če se vsak narod priporoča svojim'svetniškim rojakom v prvi vrsti. Poglejte Italijane, Francoze, Nemce, kako se trudijo za čast svojih svetnikov. Prav imajo, saj so svetniki cvet in ponos vsakega naroda. Pokažimo torej Bogu hvaležnost, da imamo tudi mi take junake kreposti s tem, da se jim bomo prav goreče priporočali.
Misijonski koledar o Baragu
Misijonski koledar za 1. 1937., je v veliki meri posvečen škofu Baragu. Na ovitku je velika slika. Med vsebino pa posebno opozarjamo poleg že omenjenega pisma marquetetskega škofa na obširni članek dr. J. Zaplotnika iz Amerike, v katerem objavlja zanimive podrobnosti iz Baragovega življenja, katerih dosedanji življenjepise! niso omenjali.
Vozilo, ki ga kaže gornja slika, je nove vrste avtogiro, ki ga je nedavno preizkušal trgovinski department. Prirejeno je za vožnjo po tleh in po zraku ter se lahko brez posebnega zaleta dvigne kvišku.
ZA NAŠE GOSPODINJE
V^RČin 5 ČASOM Icelo šivamo. Tudi v različnih ča-gospodinji z neštetimi ma-1 kalnicah, na kolodvorih in med lilni in velikimi dolžnosti igra | vožnjo na vlakih si lahko kraj-stedn ja časom prav posebno I samo čas s kakim enostavnim Veliko vlogo. Kako pa štedimo s .ročnim delom. Tako sami ne ve-
^•asom V _ Predvsem na ta na-'in. da si znamo preudarno in razumno razdeliti delo. — Go-nor.inja si mora napraviti na-anfp.o premišljen načrt svojih Poslov. Ta načrt naj obsega vna-ko uro da,
mo, kdaj je delo izvršeno. Najbolj pa hranimo čas, ako imamo
v hiši vse v redu. Strog red v omarah in predalih, v miznicah, v kuhinji in shrambi, v šivalni košarici, skratka povsod. Koliko časa po nemarnem zapravi ona gospodinja, ki mora vsak čas kaj iskati! Človek, ki ljubi red, pa samo seže, in že ima to ali ono v rokah; časa ima vedno dovolj.
-——o-
DESET ZAPOVEDI ZA KUHARICE
1.	Predpasnika si nikoli ne pripenjaj z bucikami ali z varnostnimi sponkami. Igla lahko neopazno zdrkne v jed!
2.	Glej, da imaš roke zmerom čiste in zmerom snažen predpasnik !
3.	Sleherno kožico in sleherni lonec splakni z vodo, preden ga rabiš!
4.	Uporabljaj zmerom takšne lonce in kožice, ki so za jed, ki
I jo kuhaš ali pečeš, najprimernejši !
5.	Nikoli ne.polagaj pokrovke s spodnjo platjo na mizo. Lahko ■ se umaže in ko z njo kasneje spet pokriješ jed, ti pade nesna-|ga v lonec! Sleherna pokrovka je mokra ali vsaj vladna, zato o-! stane na mizi tud zmerom mo-Jker kolobar, ki ga je včasih prav i težko odstraniti!
| 6. Nikoli ne kuhaj žlice v je-jdi, prav tako ne polagaj žlice na jpokrovko lonca! j 7. Ne trati posode; česar večne rabiš, sproti pomij in položi na določeno mesto!
8.	Kadar jedi poskušaš, vzemi vselej umito žlico ali vilice!
9.	Vse jedi v kuhinji naj bodo zmerom pokrite!
10.	Ne puščaj, da se ti v rabljenih loncih in kožicah suše ostanki jedi do pomivanja, temveč nalij takoj tople vode vanje!
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Telečja pečenka v paradižni-kevi omak;.
Dva funta telečjega mesa (pleče) pripravi, obrezi kožo in loj ter osoli. Meso položi v kozo, polij z razbeljeno mastjo ter peci v pečici kakor navadno pečenko. Med pečenjem pridno polivaj. Skuhaj funt in pol paradižnikov z malo vode. V kozi nazbeli mast, prepraži malo zrezane čebule in napravi z eno žlico moke ne pretemno prežga-nje. Na prežganje stresi kuhane paradižnike, dodaj po okusu sladkorja in zali j z malo vina in vodo. Omaka naj malo povre, a ne sme biti ne pregosta ne preredka. Pečenko zreži na epe kose, zloži nazaj v kozo, pre-
tlači gotovo paradižnikovo omako po mesu, in ko vse skupaj še malo povre, zloži meso spet v skledo in polij z omako. Zraven daš valjance, pečen krompir, dušen riž in slično.
Kako pripravi suhe gobe
Gobe osnaži in razrezi na precej tanke listke. Te naloži na snažne deske ter ji suši, če le mogoče na solncu, sicer pa na peči ali v ohlajeni pečici, kar je pa zelo težavno, ker je pečica navadno prevroča in tudi gobe nimajo v njej nobenega zraka ter se zato ne morejo lepo sušiti. Med sušenjem jih večkrat obrni, potem pa deni dobro posušene v pločnate škatle, ki se prav dobro zapro. Postavi jih na prav suh prostor, da ne postanejo mehke in se ne zarede molji, ki bi lahko vse pokvarili.
praktični nasveti
Jajca ohranimo precej časa brez apna ali kakih drugih sredstev s tem, da zavijemo vsakega posebej v časopisni papir in jih vložimo v žaganje. Tudi z oljem namazana jajca se dolgo ohranijo.
Mastne madeže šz tapet odstraniš z zdrobljeno magnezijo, ki jo pomoči z bencinom. Namazi s tako magnezijevo kašo madež na debelo, pusti da se posuši, t. j. da bencin izpuhti, potem odstrani z nožem magnezij in prah. Ako madež po prvem poizkusu ni izginil, F!,novi postopanje.
Rjo z likalnika spraviš, ako natreš zarjavela mesta najprej z voskom, potem pa jih odrgneš s kuhinjsko soljo.
dvakrat na dan noge umiva v lani vodi. Dobro obrisane noge naj nadrgne s triodstotnim for-malinovim špiritom ali pa s for-malinovim smukcem. Vsak dan naj obuje sveže nogavice in v čevlje dene iz lepenke izrezan podplat, ki ga naj po dvakrat na teden obnovi. Na ta način se čevlji ne bodo navzeli potu in tudi ne smrdeli. Če moreš, pa tudi menjaj čevlje, da se dobro prezračijo in posuše.
Če imaš na nogah trdo kožo, si napravi vsak večer toplo kopel za noge. Vodi dodaj žlico pe-pelike ali pa žlico navadne sode. Noge drži v topli vodi, dokler se ta ne shladi, nato namili majhno krtačico in dobro krtači trdo kožo, to se pravi peto, podplate in okoli prstov. Ko imaš noge dobro umite, jih obriši, posebno pa dobro med prsti. Nato jih na-maži z jelenjim lojem. Jelenji loj dobiš v vsaki drogeriji in je zelo poceni.
Če imaš pa zelo trdo kožo na podplatih, tedaj si kupi v drogeriji lavni kamen in ko noge okoplješ, zdrgni podplate s tem kamnom in potem namaži.
Nohte poreži vsaj vsakih 14 dni. Posebno dobro jih poreži v kotih prstov, da ne bodo rasli v meso. Za rezanje nohtov moraš imeti zelo ostre škarje, nož, a še bolje so klešče, ki so nalašč narejene za rezanje nohtov. Take klešče niso drage in so skoro za zmerom, rabi jih pa vsa družina.
Ko si porežeš nohte in vso trdo kožo okolu nohtov, potem si prste dobro namaži z jelenjim lojem. Da ne zamažeš, oziroma ne zamastiš posteljnega perila, si natakni na noge stare nogavice.
Marsikdo se pritožuje, da ga čevlji žulijo, noge bole. Velikokrat so prav nohti krivi tega, ker so predolgi ali pa slabo po-rezani. Zato več pažnje pri nohtih.
Rdeče ozebljene roke umij zvečer v topli vodi, kateri primešaj malo galuna in bencoične tinkture. Ko si roke dobro obrišeš, jih zdrgni še z limonovim sokom in namaži z glicerinom. Ali si pa pripravi mešanico enakih delov limonovega soka, glicerina in špirita. Ko si roke dobro namažeš, obleci rokavice, da ne zamažeš posteljnine, pa tudi koža se hitreje pozdravi v rokavicah.
TO IN ONO
V PERU RAZVELJAVIL?
VOLITVE
i. ima, Peru. — Ustavna skupščina tukajšnje države je z veliko večino glasov odločila, da se razveljavi izvolitev dr. L. A. Eguigurena predsednikom države. Ta je bil namreč nominiran od socijalnih demokratov in je kot tak zmagal nad dvema drugima kandidatoma. Skupščina je odredila, da so te volitve neveljavne.
držite me Cisto
VS SANITARNO
PSIČEK PREPREČIL SAMOMOR
Žena nekega varšavskega kinematografskega podjetnika, ki so ga bili zaprli zaradi goljufije z menico, je hotela izvršiti samomor in vzeti še svojega otroka s seboj v smrt. Ko se je pa pripravljala, da otroka usmrti, jo je napadel njen jazbečar in je s krepkimi ugrizki otroka, svojega tovariša pri igri, tako dobro branil, da je morala mati svoj prvotni načrt opustiti. Ko se je 1 nekaj pozneje zaprla z otrokom v kuhinjo in odprla plinsko cev, pa je začel psiček spet tako žalostno tuliti, da so prihiteli sosedi, vlomili in v zadnjem trenutku rešili mater in otroka.
-o-
ZLAT AVTO
Daimler j eve delavnice v Co-ventryju je po splošni reparatu-ri ostavil avto, ki se lahko ponaša, da je najdražji na svetu. Je last indijskega bankirja Sarup-čande Hukančande. Vsak vidni del tega voza je bodisi obložen z zlatimi ploščami, z zlatom pobarvan ali poliran z zlato peno. Bankir si ga je kupil 1. 1919. za 3500 funtov. Sedanje popravilo je stalo "malenkost" 1450 funtov.
ZDRAVSTVO.
NEGA NOG IN ROK
Huda nadloga je za človeka, če se mu noge pote. Ta nadloga, kakor je znano, pa tudi v hladnih jesenskih in zimskih . dneh ne pojenja. Da se pa nekoliko omiliti, zato poskusi upoštevati naslednje priporočilo.
Komur se noge pote, naj si
V
dneva, dalje dneve, tedne, za gotovo delo celo mesece.
n/n° je tudi, da znamo izk
on-
1,1 svobodni čas, ki se nam je mahoma in nepričakovano nu-1 • Ako nas poseti dobra znan-ne 1)0 zamerila, če vzamemo . °0n° delo v roke in med govor-Jor>jom pletemo, kvačkamo ali
Ne bodite sužnji neprebave
Želodčno zdravilo iskreno priporočano
i — 1'išitc po brezplačen vzorec — . Trincr's Bitter Wine Co.
544 S. Wells St., Chicago, 111. ' Send me a free sample.
1 Name ..........................
.L
Address
U^rtj
I Pri vseh dniRistih
far zdravniških
Rochesterski zdravnik dr. Ro-senow je napravil zanimive poskuse glede krvnih zastrupitev, ki izvirajo iz pokvarjenih zob. Človeku, ki je zaradi slabih zob dobil vnetje žolčnega mehui*ja, je n. pr. iz tega mehurja odvzel bakterije in jih vsadil v zobne jamice poskusne živali. Žival je kmalu potem obolela za vnetjem žolčnega mehurja. Isto je bilo z obolenjem drugih organov, iz katerih so bakterije izvirale; dokaz, kako si bakterije prisvo-
je specifične učinke.
*
40 odstotkov oseb, ki imajo prave garje, je baje čevljarjev,
20 odstotkov pa krojačev.
*
Jetra pripravijo vsak dan najmanj kvort žolča.
Širite amer. Slovenca
varčevanje pri mlečnih steklenicah
Gibanje za varčevanje, o katerem slišimo toliko danes, ni samo politična fraza, marveč velika potreba, ki se jo upošteva širom cele dežele, j Naša oglaševalna kampanja proti zanemarjanju in uničeva-inju mlečnih steklenic je tudi gibanje širom cele dežele. Pametim varčni ljudje se zavedajo, da j je ena največjih potrat, ako se i ne vrne mlečna steklenica svojemu pravemu lastniku, vašemu mlekarju.
J Da pokažemo, kako važen je (ta predmet in kako resno se o njem razpravlja v vseh delih de-i žele, bomo navedli iz nekega velikega članka v reviji Fortune, (ki pravi: "Gospodinje, ki kupujejo mleko v delikatesnih trgo-jvinah, se ne brigajo za to, da bi .vrnile steklenice, ali, ako jih pošljejo nazaj, se v mlekarnah u-gotovi, da steklenica sladko diši po petroleju, ali je kako drugače zanemarjena." Malo se zavedajo, da vsaka mlečna steklenica stane okrog pet centov, in da povprečna gospodinja končno plača ta strošek.
Ali ste že kdaj pomislili, da je vaš mlekar važen čini tel j pri pomaganju, da se obvaruje zdravje vaših otrok? Prinaša jim namreč čisto in zdravo mleko vsak dan. Dostavlja ga v čistih in sanitarnih steklenicah. Pomagajte mi s tem, da me umijete in me vrnete njemu ali vaši prodajalni.
Hvala Sepa!
VELIK
.AT8K,
ZA LETO 1937 JE TUKAJ!
Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od:
Knjigarna AMER. SLOVENEC
1S49 W. Cermak Rd. Chicago, 111.
Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine.
BOŽIČNI
IZLETI
v JUGOSLAVIJO
PARNIKI IZ NEW YORKA:
EURO PA.....5. decembra
NEW YORK . . . iO. decembra HAMBURG .... 15. decembra BREMEN .... 16. decembra
Brzi vlak ob BREMEN in EUROPA v Bre-
merhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
130 W. Randolph St., Chicago, 111.
H HAMBURG -AMERICAN XIHE NORTH GERM AN LLOYD [ft
OR. H, M, LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogcl Leavitt St.)
Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL.
t>
w

.v>

v V
BOŽIČNA DARILA
Vašim domačim v stari kraj bodo dostavljena točno in hitro. Mi pošiljamo denarne pošiljatve v vse dele sveta. Pošljite vašim domačim v stari kraj božično darilo potom nas, ki bo dostavljeno točno, hitro brez vsakega odbitka. Cene valuti so podvržene spre membam borznih cen. Včeraj so bile naše cene:
in
Za izplačila v dolarjih:
Za $ S.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite..........$10.85
Za $15.00 pošljite..........$10.00
Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za $40.00 pošljite..........$41.25
Za $50.00 pošljite..........$51.50
Lire:
................. 50 lir Za $6.40.......................,...100 lir
Za $29.00.....!......................500 lir
Dinarji:
Za $ 2.55.................... 100 Din-
Za $ 5.00.................... 200 Din
Za $ 7.20.................... 300 Din
Za $ 9.50............... 400 Din
Za $11.70.................... 500 Din
Za $23.00....................1000 Din
Za $3.50....
Vsa pisma in poji j al ve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amer. Slovenca)
1849 West Cermak Road,
Chicago, Illinois

Stran A
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 7. novembra 1936

.....A,..............i,.,
f


USODNA ZEN A
Ivan Slivnik.
'................."■"■".................................... ■„.....,.»..,.,..................,

Žarek jasne in tople sreče je padel v stisko Romaninega srca. Z razburjenim, zastajajočim glasom je povedala vse, kar ji je bila rekla Beatrika Viktor je slonel s prekrižanimi rokami ob mizi sredi sobe in ves čas ni odvrnil oči od njenega bledega obličja. In ko je končala, je stopil k nji ter jo prijel za mrzle roke.
"Romana, Beatrika ni imela v rokah moje listnice, ampak listnico mrtvega človeka. Bila je last Herberta Franka, mladega Nemca in mojega prijatelja, ki je poginil v Indiji na tistem tigrovem lovu, ki bi bil stal brez moje pomoči tudi Kalu-tovo življenje. Umiraje mi je izročil to listnico, v kateri so bila pisma njegove žene ter njena in otrokova slika. Prosil me je, naj ponesem, kadar se vrnem spet v Evropo, ta pisma in še nekaj drugih spominkov njegovi ženi in naj se peljem tudi k njegovim sorodnikom, katerim je bil zamolčal svojo ženitev, ker niso hoteli starši ničesar slišati o revni snahi. Obljubil sem mu, da obvestim roditelje in jih pre-prosim, da najdeta mlada vdova in pokojnikov otrok pri njih ljubeče zavetje. Ko sem dospel v Evropo, sem najprej posetil njegove starše na Dunaju, ki so bili — kakor tudi mlada žena — seveda že obveščeni o njegovi smtri. Opravil sem svojo nalogo, in roditelja Herberta Franka sta se sama peljala h gospe Suzani Frankovi v Draždane, da jo z detetom vred vzameta k sebi.
Medtem sem se tudi jaz obrnil ter pisal gospe Suzani Frankovi, da bi ji izročil moževe spominke; naj mi sporoči, kdaj in kje jih morem oddati v njene roke. Prosil sem jo, naj mi piše semkaj— v vašo hišo, Romana. Odgovor je prišel, ko sem živel že nekaj časa pod vašo streho. Beatrika mi je prinesla tisto pismo. In zatrjujem vam, da me ni prav nič prestrašilo, kakor vam je rekla Beatrika. Saj sem ga vendar pričakoval. Tega pisma gospe Suzane Frankove, — že iz Dunaja — ki je bilo res naslovljeno name, Beatrika pač ni več čitala, ker jo je prepodil moj sluga. Drugače bi bila morala vedeti, da ostala pisma niso bila namenjena meni. Hvala Bogu, da imam ta list s seboj. Lahko ga prečitate, Romana — treba je, da ga pre-čitate!"
To rekši je s toplim stiskom izpustil njene roke, izvlekel listnico in ji ponudil pismo. Romana ga je vzela in čitala:
"Velespoštovani gospod Trtnik! Srčno se vam zahvalim za vaše ljubeznivo pisanje in vam naznanim, da so starši mojega moža ljubeče sprejeli mene in mojo deklico v svojo hišo. Jutri se popeljem za nekaj dni v Draždane, da razpustim gospodinjstvo, ker naju tast in tašča nočeta več
pustiti od sebe. Pravita, da jima bo moja mala Marijica nadomeščala ljubljenega sina. Ker je za vas gotovo dosti udobneje, da me poiščete tam, vas iskreno prosim, ako me morete posetiti te dni, da mi izročite spominke po ljubljenem možu, čigar izgube ne bom prebolela nikoli, nikoli ! Najina sreča je bila morda prevelika, da bi bila mogla dolgo trajati. Ko pridete, vas tudi prosim, da mi poveste kaj o poslednjih trenutkih mojega moža. Zdaj, mislim, prenesem tudi to. In hvaležno vam hočem stisniti roko za vse, kar ste storili dobrega njemu in meni. Vaša
Suzana Frankova."
Romana je spustila pismo iz rok. Ustnice so ji drhtele in njene lepe oči so se proseče ozrle vanj. In zdajci je trepeta je od razburjenja iztegnila roke proti njemu.
"Ali mi morete oprostiti?"
/
Prijel jo je za roke in jih jel poljubljati. "Vse vam odpustim, Romana — če mi obljubite, da postanete moja žena; če mi rečete, da me ljubite z vsem svojim velikim, prečudnim srcem."
Njene oči so se vlažno zasvetile. "Hočem, Viktor, zakaj ljubim te. Od dne, ko sem te prvič zagledala, sem vedela, da boš ti moja usoda, v dobrem kakor v zlem. In grenka bol me je navdala, ko sem zapazila, da te mami Beatrika; vedela sem, da pri nji ne najdeš sreče. In blažena sem bila, ko sem videla, da se je začelo tvoje srce obračati k meni. Tem večja pa je bila moja nesreča zdaj, ko sem bila pri-morana verjeti, da me varaš."
Potegnil jo je kvišku k sebi, v svoje naročje. "A zdaj sva pregnala vse sence, srce moje drago; kaj ne, da zdaj spet veruješ vame?"
Pogledala ga je tako zgovorno, da ga je obšlo kakor sveta ganjenost. Krepko jo je privil na svoje prsi ter jo poljubil vroče in iskreno, kakor še nikoli nobene. Oba sta pozabila da se nahajata kakor na samotnem otoku sredi vodne puščave. V njunih srcih je sijala svetla sreča, kakršna je le redko dodeljena.
In ko sta se končno zavedela resničnosti, je rekel Viktor prešerno:
(Dalje)
Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list '.'Am. Slovenec!"
Sedanje in bodoče gospodinje!
PRAVKAR JE IZŠLA OSMA, izpopolnjena in pomnožena naklada knjige, ki je šla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske žene,
SESTRE M. FELICITE KALINŠEK
- VELIKA -
"SLOVENSKA KUHARICA"
Obsega 728 strani, 34 barvanih tabel, nešteto ilustracij v tekstu, razkošna oprema, vezava
v celo platno.
CEMA $5.00
Vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tej monumentalni knjigi. Občudovanja vredna je smiselna porazdelitev snovi. PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA NAVODIL IN RECEPTOV. Gospodinja pa se pouči tudi o važnih osnovnih pojmih kuharstva in gospodinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, KAR JIH IMAMO SLOVENCI!
Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo!
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road	-:-	Chicago, Illinois
VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI
vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini,
"X
Dr. sv. Štefana
ŠTEV. 1, K. S. K. J.
Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino.
Odbor za leto 1936:
ANTON BANICH, predsednik, JOHN PRAH, tajnik JOHN BOGOLIN, blagainik.
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
«01 f Si. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 208R

PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN!
—- Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,
'NASI KRAJI'
Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju.
KNJIGA STANE
$1.00
Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska.
Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna "Amerikanski Slovenec"
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, 111.
Kuš — šuti.
Francoski komunisti se počutijo. 'Kakopak. Odločujejo!, in Blum mora plesati, kakor oni godejo, če se noče zvrniti. Alzacija in Lorena sta vroča tla. Nemec kar čaka, kdaj bi tam počilo. Sicer so pri tem vrlo slepi, ker bi nemški na-ziji hudo zasolili francoskim komunistom, ko bi počilo, ampak tudi komunistična strast je pač strast, ki slepi, glavno je tem komunistom, do se oni pokažejo, kakšni kerlci so. Hoteli so menda okoli 50 shodov, zglihali so se za deset, in menda so jim fašisti delali precej preglavice. Zdaj so ti komunisti zelo hudi na te fašiste, to se razume, pa zahtevajo, da Blum prepove tem francbskim fašistom prav vsako propagando. To ie — svoboda! Komunistom vse. neomejeno svobodo, drugim nest in bati ne in magari smrt. Kuš — šuti..niti ganiti se ne smeš. če ne, ti razbijemo bučo Pa govoričijo, da so proti Vsaki vojski in za mir. Navadpo vlada mir na pokopališču, kjer ni več življenja. Neomejena svoboda za komuniste, za vse druge — smrt...in baje pripravljajo na zemlji prav bra-*ovsko ljubezen in mehko sožitje. Kdo? Zverine? Saj na vsa usta trdijo, da je človek
In neka zverina.
*
Kulturi i?
G. Molek je tako silno zaposlen na kulturnem polju, kakor mu kadijo od vseh kulturnih (?) strani, da ni čuda, ako mu ne ostane prav ničesar od tega "večnega" dela pri kulturi za kako delo na polju civilizacije. Saj se ne more preklati. Kam bi potem šla — kultura. Posledica je, da mora civilizacija precej omejiti radi kulture in more zapisati le sledečo — omikano cvetko:
"Apel na logičnega mojstra (opomba: naziv "logični mojster" nam je sugeriral ka+oli-škopolicajski žurpal A. D.) :
Veliki logični mojster Hugo, ki si tako fletno razloži ustvarjenje semena namesto ustvarjenja rastlin in zverjadl (uključivši boljševike in fašistične mesarje,) daj, pojasni svojemu repku Trunku, ki namesto tebe cvili, da prevzviše-ni biblijski termin "večnost" ne velja za nas pregrešne svo-bodnomislece... Pri nas so večne vojne in večni boji, ki jih uganjajo med seboj človeške
'zveri od začetka človeške zverjadi — prava večnost."
Radi biblijskega ali tudi resničnega pojma o večnosti si ne bomo skočili v lase, ni vredno, saj bi si morali skočiti le v — dlako, ker prav Molek je tisti, ki se trudi na vse načine, da naredi človeku za — zverino, ko mu odreka vsako dušo, in naj ima "večno" zverinsko borbo, ko jo, sam hoče, ampak bolj pertinentno v tem slučaju je le, da on mogočno poživlja in ukazuje Rev. Hugonu, naj meni, tepcu in repku, pojasni, kaj svo-bodomiselci razumejo pod pojmom večnosti. Tako uka-zovanje pač preide v kr; in meso, ako je na dnevnem redu tam. kjer g. Molek za kulturo, in nihče se ne more čuditi, ako ?e tupatam sliši kak pritajen glas prav med lastnih rdečih vrst, vlada tam — diktatura, samo-drštvo, avtokracija, ker poznajo le ukazovanje, ko je to pač lastnost — avtokratov in diktatorjev. "Naturam si ex-pellas furca, tamen usque re-curret — idi z vilami nad na-iravo, vedno se zopet povrne." I Civilizacija naj gre žabam pet, da rešimo le kulturo.
-o-
ROPARJI ODNESLI $6000
Hillside, N. Y. — Drzen napad so izvršili v ponedeljek dopoldne trije banditi na tukajšnjo Hillside Trust Co. in odnesli plena za l$6000. Eden od njih je bil oborožen s strojnico, druga dva s pištolami, in tako jim ni bilo težko, da so ustrahovali uslužbence. --o-

Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh.
ZALOVO ZDRAVILO
ZA
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
PR. JOIN ISMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
ŽELODČNE ULJESE
Ne dopustite, da bi vam želodčne nerednosti vzele prijetno in normalno življenje. ki uživajo drugi! ZALOVO ZDRAVILO je v obliki tekočine, znanstveno sestavljeno, da nudi olajšavo za uljesa, "gastritis", kislo izpelia-vanje in podobno želodčne bolezni, na varen in naraven način. To je rezultat mnogoletnega lekarniškega in kemičnega preiskava; nja, ki sledi teoriji, da narava sama ozdravi vnete in oslabele dele, kadar se odstrani motnja od njih. Najbolj trdovratni slučaji podležejo pozitivni uspešnosti tega modernega sistema zdravljenja. Nadomešča prejšnje metode, ker njega uspeh daje skoraj takojšnjo olajšavo. ZALOVO ZDRAVILO ne zahtevft stradalne dijete in tudi ne vsebuje nikakjh primeskov, ki bi ustvarjali navado ali bili škodljivi. Cena za steklenico $8.BO. Steklenica na poskušnjo za $1. — Prodaja se O"
ZALESKrS LABORATORIES, 7554 S. Halstcd St., Chicago, in pri vseh neodvisnih lekarna!1'
SLOV. LICENZIRAN ELEKTRlCAR
Prevzemam vsakovrstna večja in manjša električna dela. — Nabavljam in prodajam vse vrste Električne "Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luči, aH drugih električnih predmetov, me samo pokličite na elefon:HAYMARKET 40S5
MILAN MEDEN
1823 W. Cermak Rd.
CHICAGO, ILL.
? 4> 4 4» 4» 4» 4* 4 4 4 4 4 4* 4» 4» 4 4 4 4» 4 44?*
*
4* +
* JL
DRAMATIČNIM KLUBOM
sporočamo, da smo prejeli v prodajo dve nove igre, obe tridejanki, z ne prevelikim osobjem. Te so:
"KADAR SE UTRGA OBLAK", stane 95c DETEKTIV MEGLA", stane............. • 75c
Obe se dobe v:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
T *
V
*
* * * *