Med vajo TO je naša kamera ujela nekatere staresme v prijetnem pomenku
*********************************************
pomeni 21,1 °, kem obdobju 204.426.000
Borcem NOV in aktivistom OF čestitamo!
J	Delovne in družbenopolitične organizacije,	*
J	skupščina občine Mozirje in njen izvršni svet,	*
*	samoupravne interesne skupnosti občine Mo-	★
*	zirje ter uredništvo Savinjskih novic.
*	★ J********************************************
Ob prazničnem dnevu
Zgodovinski dogodki, ki so ob razpadu stare države združili vse napredne ljudi v skupen boj proti zavojevalcem in domačim izdajalcem ne morejo biti pozabljeni! Torej ne more mimo nas dan, ko praznujejo borci in aktivisti NOB. 4. julij je posvečen veličastnemu spominu vseh onih, ki so krepko stopili na pot boja za narodno in socialno osvoboditev.
Danes gledamo na odmaknjene čase z očmi hvaležnih ljudi, ki vedo, da vseh pridobitev sedanjosti ne bi imeli, če bi preteklost ne bila v znamenju upora in odpora! Prav zato in tudi zaradi prelite krvi najboljših 'med našimi mrodi velja preteklosti posvetiti dostojen spomin. Ni čas, da bi se trkali po prsih in drug drugemu pripovedovali svoja dejanja, čas je da zopet strnemo množice okoli naših hotenj za boljše in varnejše življenje pokolenj, ki nam bodo sledila. Iz časov razvoja naše družbe se učimo, da naš boj nikakor še ni končan. Saj so današnji časi morda v tmrsi-čem bolj zahtevni, kot so bili tisti iz naše polpreteklosti V svetu vre na vseh koncih sovraštvo, vžigajo se požari nestrpnosti in mržnje med mrodi, govori msilje!
V mši domovini vlada mir in sožitje med mrodi in mrod-nostmi, mjvečja pridobitev iz bogate dediščine osvobodilnega boja. Le v znamenju medsebojnega razumevanja in dobrega sodelovanja bomo zmogli m pore, ki ms čakajo pri mdaljnji graditvi družbe in mše bodočnosti Ob tem moramo odločno vztrajati m poti samoupravljanja in videti vse izhode izključno le v samoupravnem sporazumevanju. Tisti, ki smatrajo, da bi moč države lahko Domaeala. so m
napačni poti! V ms je že toliko napredovala zavest samoupravljalcev, da moramo brez oklevanja to družbeno usmeritev imeti za svojo in se zavestno tako tudi obnašati povsod in vsikdar. Oklevanja so škodljiva posebno še v času, ko bijemo bitko za gospodarsko ustalitev. Kar smo v preteklosti jemali prelahko postaja danes trpka resnica, ki jo moramo razumeti in se z vsemi njenimi posledicami spopasti. Vemo, da stanje ni rožmto, vemo pa tudi co, ki ms uči, da je vsaka rešitev izključno le v naših rokah. Nihče od zunaj mm ne bo pomagal, če ne bomo storili sami vse, kar se storiti da. Tedaj je potreba časa združiti vse sile za zmago md težavami v katere smo zašli in ki so tudi v svetu velike!
Vsi borci NOV in drugi sodelavci osvobodilnega gibanja se spet po tolikih letih zbiramo v vrste tistih, ki se z vso resnostjo postavljajo v bran raznim slabostim in mlačnosti spopadanja z vsakodnevnimi težavami v mši družbi. Čeprav so naše vrste že močno razredčene zaradi zakonitosti časa, ki pač jemlje svoje, stopa m mesto mnogih, ki jih danes ' ni več med nami, mladi rod To ms bodri z vero v mlade, ki bodo mdaljevali mše strme in težke poti skozi boj, sicer ne krvav, vendar pa nič manj usoden, lažje pričakujemo jutrišnji dan!
Ob letošnjem prazniku že lim vsem borcem NOV in pripadnikom osvobodilnega gibanja zdravja in volje do mporov damšnjega dne. Prepričan sem, da boste vsi razumeli potrebo po vašem deležu v naporih za razreševanje težav v katerih smo.
JOŽE CELINŠEK, predsednik
Obveščanje potreba časa
Zapeli so tudi naj mlajši.
Nič novega ne bomo povedali, če poudarimo potrebo po temeljiti obveščenosti na vseh ravneh naše družbe. Ne moremo si predstavljati resničnega samoupravljanja brez vsestranskega sodelovanja pri odločanju in načrtovanju. Že daleč za nami je prepričanje, da gre pri raznih odločitvah zgolj za brigo poslovodnih in drugih vodstvenih ljudi, da gre pri razreševanju težkoč za stvar, ki se tiče le „pisarn“. O vsem temje bilo že velik-o napisanega, povedanega, vendar pa še premalo storjenega. Še vedno se o raznih prilikah ugotavlja, da naši delovni ljudje o marsičem, kar posledično lahko vpliva tudi na njihovo bodočnost, premalo vedo. Zakaj se gremo ^skrivalnice? Zakaj ne dojamemo končno prvine samoupravljanja, ki narekujejo odločanje delavcev? Zakaj se vse preradi skrivamo za skupno odgovornostjo, medtem, ko osebne ne čutimo?
Takšne misli se porajajo človeku, ko posluša na razhih sestankih poročila o sedanjem stanju v našem gospodarstvu. Vedno znova raste prepričanje, pa o vsem tem delavci premalo vedo. Premalo sodelujejo in to pomeni grobo odtujevanje njihovih pravic in dolžnosti. Iz tega lahko sledi zaključek, da določeni krogi smatrajo delov-
ne ljudi bolj za „koristnike“ osebnega dohodka, kot pa za ljudi, ki jih mora usoda in bodočnost svoje delovne organizacije skrbeti, saj končno ni možno več pričakovati neke pomoči od „nekod“. Skratka v času, ko postajajo prilike gospodarjenja vse težje bi kazalo do podrobnosti sproti seznanjati tuđK delavce, ki morajo .vedeti za vzroke in posledice težav, ki morajo tudi spoznati pomembnost njihovega deleža v naporih za reševanje najrazličnejših zagat redne proizvodnje. Če 'temu ne bo tako, potem lahko pričakujemo ob določenem trenutku očitek, češ zakaj ste vse to pred nami skrivali. Res pa je, da v samo-' upravnem sožitju ne more biti skrivalnic za nikogar. Vsakdo mora imeti v kolektivu svoj del pravic odločanja, pa seveda iz tegä tudi odgovornosti!
Seveda ne bi bilo prav, da bi govorili le o delovnih sredinah. Prav nič drugače ni v krajevnih skupnostih. Gre namreč zato, daje delovni človek hkrati občan in mora v svojem okolju, kjer živi tudi odločati in sodelovati. Največ pa še vedno prevladuje miselnost, da je vsakogar delovno torišče zgolj v delovni organizaciji. Domači kraj pa puščamo ob strani. Verjetno bi bilo drugače, če bi tudi na tej ravni bilo obveščanje boljše, saj bi sprotno opozarjanje krajanov na težave in naloge verjetno rodilo sadove boljšega sodelovanja, oziroma večje povezanosti.
Analiza gospodarjenja v prvem tr
1U je naša Kamera ujeta uetcaiere siarcaiiic v pujcmcui
Zaostreni gospodarski pogoji in neugodna gospodarska gibanja se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Kljub dejstvu, da moramo upoštevati v prvem trimesečju sezonske vplive nekaterih dejavnosti kot so: kmetijstvo, gozdarstvo, gostinstvo, gradbeništvo, pa vendar lahko na osnovi doseženih rezultatov zaključimo naslednje:
1.	Po obsegu dosežene količinske proizvodnje v tem obdobju v naši občini ugotavljamo še kar vzpodbudne rbzultate kljub vsem težavam, ki so v,tem času vladale na tržišču. Tako beležimo pri večini delovnih organizacij v primerjavi z enakim obdobjem lani povečan fizični obseg proizvodnje. Manjšo proizvodnjo izkazujejo samo GORENJE GLIN - GOZD IVERNA in TOZD STAVBENO POHIŠTVO in DO TURIST NAZARJE: To pa pomeni, da je bilo gibanje proizvodnje v 1. trimesečju zadovoljivo.
2.	Pri analizi dohodka in ostalih kazalcev gospodaijenja pa ugotavljamo naslednje:
—	Gospodarstvo občine Mozirje je ustvarilo v 1. trimesečju tega leta za
1.373.616.000	din celotnega prihodka, to je za 34,5 % več kot v enakem obdobju lani,
334.721.000	din dohodka, kar % več kot v ena-
prejšnjega leta, din čistega dohodka, to je za 24,2 % več kot v enakem prejšnjem letu,
56.702.000	din akumulacije, to je za 5,2 % manj kot v enakem obdobju lani in 18.753.000 din
izgube, to je za 223,7 % več kot v enakem obdobju lani.
—	V primerjavi z plansko postavljenimi cilji za leto 1982 nekoliko zaostajajo doseženi ce-
lotni prihodek, dohodek, medtem, ko čisti dohodek, v katerem predstavljajo bruto osebni dohodki skoraj 70 struturnega deleža, dosega plansko postavljeni cilj.
-	Ni opaziti vidnejših sprememb v kvalitativnem usmerjanju gospodarske rasti, ampak povečujemo proizvodnjo na obstoječih programih. Tam pa, kjer so prešli na nove programe, niso doseženi pričakovani rezultati (GORENJE GLIN - TOZD IVERNA, VEZ MOZIRJE). Posledica takega usmerjanja gospodarske rasti je v pomanjkanju naročil na eni strani in povečane terjatve do kupcev, povečane zaloge gotovih izdelkov in s tem velike likvidnostne težave na drugi strani.
-	Ekonomičnost in rentabilnost ne dosegata lanskoletne ravni enakega obdobja, saj eko nomičnost zaostaja za 1,7 %, rentabilnost pa kar za 17,5 %. To pa pomeni, da med drugimi še vedno ne obvladujemo porabljenih sredstev in da ustvaija-mo pri večjih angažiranih sredstvih manj dohodka.-
-	Akumulacija ne dosega višine enakega obdobja preteklega leta, kar pomeni, da smo ustvarili manj lastnih sredstev za razšiijeno reprodukcijo.
-	Teijatve do kupcev in zaloga gotovih izdelkov močno naraščajo (GORENJE GLIN -TOZD STAVBENO POHIŠTVO), medtem kö se obveznosti do dobaviteljev celo znižujejo. To ima za posledico' zmanjšani dohodek in velike težave pri likvidnosti.
-	Slabo poslovanje se nadaljuje predvsem pri tistih delovnih organizacijah, ki so že v letu
1981 slabo gospodarile. Poleg teh se pojavljajo še druge organizacije združenega dela, ki poslujejo ha robu rentabilnosti.
—	Izguba iz tekočega poslovanj a je narastla kar za 223,1 % glede na lansko obdobje lani.
Največji delež v strukturi izgube predstavlja GORENJE GLIN - TOZD IVERNA in sicer so v tej temeljni organizaciji ustvarili izgube kar za 1,55 stare milijarde din. Na drugem mestu v strukturi izgube je delovna organizacija kovinarstva, komunale in gradbeništva VEZ Mozirje, ki je prigospodarila za 288,9 starih milijonov din izgube.
Kot tretja delovna organizacija, ki je poslovala z izgubo je TURIST Nazarje s 36 starimi milijoni. V vseh teh delovnih organizacijah in TOZD, ki so poslovali z izgubo, je zaposlenih 417 delavcev.
—	Na robu rentabilnosti so poslovale DO oz. TOZD: GORENJE GLIN - TOZD STAVBENO POHIŠTVO, TOZD ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE KOVINARSTVO LJUBNO, GG - TOZD LUČE, TOZD GORNJI GRAD, TOZD TRANSPORT IN GRADNJE, SAVINJA MOZIRJE, RAZVOJ MOZIRJE, ZKZ MOZIRJE -TOZD BLAGOVNI PROMET.
V vseh teh delovnih organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela, ki so poslovale na meji rentabilnosti, je zaposlenih 1040 delavcev.
—	Izvoz je porastel v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za 79,7 % in to pretežno na konvertibilnem tržišču. To je tudi plansko dosežen izvoz za
to obdobje v letu 1982. Pri tem pa moramo poudariti, da predstavlja izvoz v celotnem prihodku samo slabih 7 %. V izvozu so bile predvsem uspešne MG A	Nazarje, GORENJE
GLIN, ELKROJ NAZARJE, na novo pa je postala izvoznik tudi KEMIJA LJUBIJA. Manj uspešni v izvozu v primerjavi s planom pa sta bili SMREKA Gornji grad in ZKZ Mozirje.
- Zaposlenost je narastla v primerjavi z lanskim obdobjem lani za 5 % kar pomeni, da smo povečali število zaposlenih za 160 ljudi.
3.	Iz vsega navedenega sledi-naslednja ugotovitev. To kar ugotavljamo pri gibanju količinske proizvodnje z nekaterimi izjemami ne moremo trditi za gibanje dohodka in ostalih kazalcev gospodaijenja. Nasprotno, tu ugotavljamo zelo težak ekonomski položaj, ki zajema skoraj polovico zaposlenih delavcev.
Razlogi za taiko stanje so številni. Poleg objektivnih .zunanjih vplivov, kot so: kritična preskrbljenost proizvodnje z nekaterimi surovinami in materiali (devizno-bilančna situacija), povečana amortizacija osnovnih sredstev itd., ne moremo mimo premajhne angažiranosti na razvoju smotrno izkoriščanje surovin in novih proizvodnih zmogljivosti, neaktivnosti pri oblikovanju ustreznih razvojnih programov, nezadovoljivo gospodarjenje s porabljenimi sredstvi, nevklju-čevanje OZD z gospodarsko aktivnostjo individualnega sektorja, slabi kadrovski politiki in nazadnje tudi neodgovornosti zlasti nekaterih poslovodnih struktur v OZD.
Poštnina plačana v gotovini
Klub samoupravljalcev
zboroval
Klub samoupravljalcev občine Mozirje je imel skupščino. Na njej so izvolili novo vodstvo. Hkrati so imenovali komisijo za obveščanje članstva ter obravnavali zasnove lastnega glasila , Obvestila“. Potrdili so finančno poročilo za leto 1981 in sprejeli načrt za leto 1982. Iz izčrpnega poročila o delu kluba v letu 1981 povzemamo nekaj o izobraževalni dejavnosti, kateri so namenili posebno pozornost.
V tem obdobju so bile organizirane sledeče izobraževalne oblike: 4 dvodnevni seminarji za delegate skupščin DPS in SIS, s predavanji o reformi šolstva in usmerjenem izobraževanju, predavanje o pravilni prehrani, krajši program z družbenopolitično in družbenoekonomsko tematiko za delavke v Elkroju, 5 oredavanj na študijskih konferencah a Osnovni šoli Mozirje, seminar za čunovodske in finančne delavce, 2 ■'odnevna seminarja za vodstva novnih organizacij ZSMS, eno-inevni Seminar za konferenco mlatili delavcev, seminar za člane potrošniških svetov, okrogla miza o problematiki dela disciplinskih komisij, 8 zahtevnejših predavanj za starše na skupnih roditeljskih sestankih (O življenju in delu E. Kardelja
’in Humanizacija odnosov med spoloma), 7 predavanj za pripadnike narodne zaščite v GLIN-u in v TOZD MCA Nazaije, enodnevni seminar o vodenju sestankov in pisanju zapisnikov, 4 zahtevnej ša predavanja za prosvetne delavce vseh osnovnih šol, andragoško in didaktično usposabljanje predavateljev DPI, 2 javni tribuni o izhodiščih prostorskega in družbenoekonomskega razvoja občine Mozirje, 4 enodnevni seminarji za člane delavskih svetov, enodnevni seminar za člane samoupravne delavske kontrole ter enodnevni seminar za člane komisij družbenega nadzora pri skupščinah SIS.
Za vse te informativno-izobra-ževalne akcije je značilno, da so bile dokaj dobro obiskane, saj se je vanje vključevalo v teh dveh letih okrog 7.600 udeležencev. Slab odziv je bü pri javnih tribunah o izhodiščih srednjeročnega družbenoekonomskega razvoja občine in o prostorskem planu, na seminarju za člane komisij družbenega nadzora pri skupščinah SIS in na seminarju za člane svetov potrošnikov.
Poleg navedenih aktivnosti na področju izobraževanja je klub svoje delo usmeril tudi na druga področja.
V MGA so uredili javno govorilnico in s tem omogočili zaposlenim nujne pogovore
Pogovor s sekretarjem po seji komiteja
Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS je podal izčrpno poročilo o raznih gibanjih v gospodarstvu sekretar Mirko Strašek. Poročilo ni imelo tako rekoč dlake na jeziku, zato smo želeli postaviti še z naše strani nekaj vprašanj.
Zanimajo nas nekatere splošne ugotovitve o stanju v gospodarstvu v prvem četrtletju?
Poslovanje je slabše, kot lani v tem času; je pa sicer' boljše kot poprečje v regiji in republiki. V naši občini imamo veliko prednost v tem, da razpolagamo z dragoceno surovino — z lesom. Nismo je znali docela iz-
Mirko Strašek
koristiti. Zaskrbljujoče je dejstvo, da v večini delovnih orga-nizacj res premalo razmišljajo in še manj ukrepajo. Takšno nekakovostno gospodarjenje pa vzbuja zaskrbljenost. Odgovornost posameznikov je neodpustljivo skromna! Trenutno so največje težave v DO VEZ, Iver-na, seveda je težko še marsikje. Vse to kaže, da nismo dovolj pripravljeni na spopad s težavami niti kadrovsko, miselno, pa tudi ne organizacijsko. Pa še pogosto skrivamo notranje težave, kar je lahko usodno. Ni pravega obsega, niti vsebine informacij, ni stvarnih ocen, ponekod lahko govorimo o krizi vodenja, takšna stanja pa zavirajo pravočasno ukrepanje in odpravljanje lastnih slabosti,
Kakšne ukrepe predvideva glede na vse povedano komite?
Sprejeli smo naloge in stališča. Da pa se bodo obvezno izvajale bo poskrbel z vsem možnim vplivom komite. Vodilnim delavcem in komunistom, pa tudi organom občine so postavljene naloge, ki naj bi vplivale na kakovostne premike v samem gospodarjenju, seveda se bo izvajanje ukrepov nadzoro-
valo in obravnavalo s stališča osebne odgovornosti.
Za gospodarske težave so vzroki, kje jih vidite?
V	svetu so podobne težave, torej niso to pojavi, ki jih opažamo samo pri nas. Začelo se je z energetsko krizo, pri nas pa še k temu dodajmo dokaj sproščeno pojmovanje gospodarjenja, preširokogrudno razpolaganje z devizami, nepremišljene naložbe in podobno. Tudi pogoste spremembe predpisov botrujejo neugodnemu stanju. No, ne nazadnje, tudi sprememba stopnje amortizacije je naredila svoje. Vendar menim, da bi nas zunanja kriza ne mogla tako prizadeti, če bi notranje bili boljše organizirani. Skratka, nimamo kaj pričakovati od drugod, sami se moramo izvleči iz vseh težav.
V	čem vidite vzvod za zmanjšanje gospodarskih težav?
Smo v času, ko-bomo morali pod težo razmer uresničiti vse kar smo se sicer že dolgo pogovarjali. V glavnem pa moramo na vseh ravneh bistveno spremeniti odnos do dela, discipline, razvoja proizvodne in proizvodov, tehnologije, načrtov, do vprašanj prestrukturiranja v gospodarstvu do gospodarjenja s surovinami, energijo, s stroški.. . Poglavitno pa je, da spremenimo odnos do družbenih sredstev, ki so nam dana v upravljanje. K temu bi dodal še smotrno izkoriščanje delovnega časa, proizvodnih zmogljivosti in posvetiti moramo več pozornosti kakovosti izdelkov, da bomo lahko z njimi našli pot v tujino. Tu je še vrsto organizacijskih vprašanj v posameznih službah in delovnih organizacijah. Seveda pa naj velja izrazita pozornost vsestranskemu uvajanju domačega znanja, kar pomeni tudi dobre strokovnjake, kijih moramo pritegniti.
Nekateri vidijo rešitev v predpisih, kaj menite?
Nobeno zakonsko določilo ne more nadomestiti zavestno in pošteno sklenjenega samoupravnega dogovora! Seveda pa je treba ob tem dodelati razne sistemske ukrepe, ki bodo silili k ustreznemu ravnanju.
Ali ni še preveč stare miselnosti v nas?
Žal je tudi po vsem tem, kar smo imeli na voljo za oceno stanja in pa osebni vtisi med razgovori v delovnih sredinah videti, da je tako. Veliko je prisotna miselnost,- da bomo, reševali lastne slabosti preko višjih cen in tako breme pre-
nesli na druge. Posledic ne upoštevamo !
Ali ni premalo smelega in utemeljenega načrtovanja razvoja?
Seveda, pa še premalo povezovanja je, čeprav smo v eni občini. Vse težave so posledice dejstva, da se v mnogih kolektivih bolj ukvarjajo s preteklostjo, kot z bodočnostjo. Zamujamo z načrtovanjem novih izdelkov, ki bi jih trg dobro ovrednotil; Na sploh premalo upoštevamo pri vsem tem druž--benoekonomske odnose, ki so pogoj za urejeno delo. Preveč demagoško izveni marsikatera izjava, češ važna je proizvodnja, res je važna, še važnejše pa je vedeti, če bodo proizvodi na trgu tudi sprejeti in ovrednoteni. S takšnimi pojavi moramo pomesti, pa tudi za ceno kadrovskih sprememb.
Veliko ste govorili o osebni odgovornosti.
O tem velja spregovoriti nekaj več. Vprašanje je treba obravnavati preko kolektivne do osebne odgovornosti in obratno. Vprašanje osebne odgovornosti je največkrat zelo zamegljeno tudi zaradi neke lažne solidarnosti, ko zamežimo pred nepravilnostmi. Nihče se ne želi zameriti. Sicer pa te stvari niso sistemsko urejene! Marsikje o tem sploh ne razmišljajo. Niti samoupravni akti tega vprašanja ne urejajo dovolj odločno. Menim, da bi morali povsod imeti pravilnik za posamezne prekrške glede na pojem odgovornosti. Sem spadajo tudi nepravilne poslovne odločitve. V statutih bi morali jasneje opredeliti to vprašanje in določiti več delovnih mest, ki spadajo pod reelekcijo, pri čemer bi morali vgraditi način presoje uspešnosti posameznika na vseh ravneh. Seveda z vsemi posledicami, ki bi jih ugotovljena neuspešnost zahtevala. Tako bi moralo biti povsod, ne samo v delovnih organizacijah. Jasno je, da bi vse to zahtevalo dosledno in odprto kritičnost!
Kako pa je glede tega v ZK?
V ZK bi se morali še posebej zavzemati za odkrito kritiko in poglobljeno samoupravno pot. Bolj moramo skrbeti, da se dejansko sliši glas delavca, ki pa mora biti ustrezno podučen. Da pa bodo delovni ljudje resnično dobro obveščeni naj velja pravilo-- trudi naj' se tisti, ki piše in ne- tisti, ki bere! Komunisti morajo nositi v svojih sredinah vso breme teh prizadevanj, pa tudi za živi stik z delavci mora-
jo poskrbeti. Slednji pa ne smejo biti obremenjeni z miselnostjo, da jim lahko pripombe dane na raznih organih prinesejo neprijetne posledice!
Ali včasih ne leti preveč "žolč nos ti na poslovodne organe?
Seveda! Stvari ne kaže posploševati. Jasno je, da so to najodgovornejši delavci in se od njih pričakujejo razne ukrepe za izboljšanje stanja. Razumljivo je, da samo ti ljudje ne zmorejo vsega, če niso hkrati vključene v vsa prizadevanja družbenopolitične organizacije in organi oblasti. Vse to predstavlja skupaj prvo vrsto boja proti raznim slabostim. Vem, da marsikje v DPO štejejo za edino obliko dela sestankovanje, manj pa pri tem ocenjujejo svoja neposredna prizadevanja v skupni vrsti sil, ki se borijo za napredek. Tu je tudi premalo trdne zveze z delavci, premalo je volje, da se z določenimi težavami dejansko spoprimemo.
Govor je bil tudi o težavah lesarjev s preskrbo z lesom.
V kratkem bo naše predsedstvo stvari ponovno obravnava-
lo.	Gre‘ v glavnem za sistemske luknje. Žal se doslej še ni dovolj obravnavalo celovito stanje, zato manjkajo ukrepi za odpravo vzrokov, ki preprečujejo, napredek v tem smislu. Če vemo, da je hlodovina cenena, potem je jasno, da je kaj lahko predmet črne trgovine. Pri tem opažamo pomanjkanje zaščitnih ukrepov (v GG, v Glinu, logarji, gozdarji, popoldanska obrt v lesarstvu zaposlenih itd.) Manjka celovite družbene volje, da bi se stvari dokončno spravile z dnevnega reda. Delavci pa se premalo zavedajo, da je odliv lesa iz doline po črnib poteh tudi njim samim v škodo! Vsi skupaj bi morali predpostavljati družbeni interes in ne videti zgolj lastne koristi.
Kje vidite pot iz zagat?
Najprej bi morali vse sprejete dogovore tudi resno uresničevati. Se pravi, spoštovati moramo samoupravno pot, ki je edini izhod iz težav. Seveda moramo dogovore točno opredeliti glede vseh potrebnih poslovnih okoliščin in jih potem tudi v izvajanju nadzorovati. Ob tem ne gre prezreti cilje, ki morajo biti jasni in utemeljeni z vso odgovornostjo. Največ pa bo omogočila naša zdrava in poštena zavest in samoupravna naravnanost v besedi in dejanjih.
Delovna zmaga v Cinkarni
Maloštevilni kolektiv Cinkarne Celje, TOZD Kemija Mozirje je že znan po delovnih uspehih.
Tokrat se jim je izpolnila dolgoletna želja saj so odprli novo skladišče in novi del delovnih prostorov. Lepo načrtovana zgradba stoji na cesti v Mozirje z letuške strani. Posebno so si prizadevali z ureditvijo okolja, kar je v tovrstnih primerih bolj redko. Na zgradbi je domači umetnik Jože Horvat—Jaki naredil zelo primerno likovno stvaritev, kar videz zelo popestri.
Slovesno otvoritev so opravili v navzočnosti številnih poslovnih prijateljev in predstavnikov javnega :življenja Celja in Mozirja. O delavnih prizadevanjih širšega in ožjega kolektiva je govoril predsednik poslovodnega organa Cinkarne Celje Maks Bastl. Kolektivu pa je k-delovni zmagi čestital v krajšem nagovoru tudi' sekretar medobčinskega sveta ZKS Janez Zahrast-nik, ki je govoril še o ustalitve-uih nalogah v gospodarstvu.
Tovariško srečanje So člani kolektiva pripravili v Savinjskem .gaju.
Izvozna usmeritev
MGA
Ko stopimo za ograjo male tovare gospodinjskih aparatov v Nazarjah vidimo povsod red, lepo urejenost in skrbno oskrbovano okolje. Že na zunaj se torej vidi, da tu gospodarijo delovni ljudje, ki so v bistvu redoljubni.,
V razgovoru z vodjem TOZD MGA - Gorenje inž. Jožetom Kudrom zvemo več o naporih kolektiva, da bi si še bolj utrli pot na zunanja tržišča. Dobro se namreč zavedajo, da je to edini izhod.
Če so doslej izvažali le kakih 50 % svojih izdelkov, potem stremijo za tem, da bi se ta številka povečala na 90 %! To je seveda velik zalogaj za tako maloštevilni kolektiv, pa kljub temu pravijo, da ga bodo dosegli. Ob tem je zanimivo poslušati njihove hotenja o tem, kako bi se kar se da hitro prilagajali zahtevam trga . na tujem.
Seveda to ni lahko, saj je poslovna tekma posebno še na zapadnem tržišču huda, po-
nudba je velika in prav zato je prodiranje v ta del sveta zelo težko in zahteva dobro pozna- r vanje razmer in nenehno priza-. devanje za dobro kakovost izdelkov.
Izboljšave na posameznih aparatih so v večjem delu že plod domačega znanja, saj se v MGA zelo trudijo, da bi dali vsem dobrim zamislim za izboljšave in novosti prosto pot! Trudijo se tudi nadomestiti mnoge uvožene materiale z domačimi, kar tudi ni lahko.
Z iskanjem notranjih rezerv v tehnološkem in organizacijskem! smislu bodo kos težavam, kijih: že predvidevajo v drugi polovici leta. Saj bo z novim deviznim j. zakonom marsikaj težje. Ob vsem tem se resno ubadajo z j nagrajevanjem po delu, zaveda i jo se, da mora tisti, ki več dela tudi več dobiti. Sedanje nagrajevanje je seveda premalo spodbudno, prehod na ustreznejše: oblike pa zahteva mnogo dobrih priprav. V MGA so sredi njih.
Naloge krajevnih konferenc SZDL
Konec maja so se v Mozirju sestali predsedniki Krajevnih konferenc SZDL. Na delovnem posvetu so obravnavali naloge, ki jih bodo izvrševali tekom leta. Največ pozornosti so^po-svetili nalogam in aktivnostim krajevnih konferenc, katere so povezane s programom dela Občinske konference SZDL in pripravam na volitve organov upravljanja v krajevnih skupnostih.
Dogovorjeno je bilo, da bodo organi krajevnih organizacij SZDL obravnavali, ocenjevali in predlagali ustrezne ukrepe o naslednjih tematskih področjih: stanje kmetijstva in gozdarstva v prizadevanjih za večjo proizvodnjo, analiza izvajanja kmetijskih zakonov v občini ter sprejem akcijskega programa, spremembe in dopolnitve srednjeee ročnih družbenih planov za obdobje 1981—1985, aktualna vprašanja prostovoljnega združevanja delovnih ljudi in občanov v društva in družbene organizacije, uvedba 3. samoprispevka za financiranje KS in nalog skupnega pomena (izhodišča za programe), uresničevanje skrbi za ostarele občane po sklepih Sveta za zdravstvo in socialno politiko pri OK SZDL, aktualna vprašanja varstva okolja, urbanizacije in uporabe prostora, problematika zdravstva v občini. Prav tako pa sc bodo vključile tudi v vsakokratno razpravo o gospodarjenju v naši občini. Poleg teh aktivnosti pa bodo še
izvajali naloge po programih, ki so jih krajevne konference SZDL sprejele na zadnjih programskih sejah.
Obsežne in zahtevne naloge krajevnih konferenc SZDL pa so priprave in izvedba volitev organov upravljanja krajevnih skupnosti. Večini samoupravnih organov KS namreč poteče 4 letni mandat jeseni letos, zato' bodo -s pripravami na volitve pričeli takoj. Do konca junija 1982 bodo evidentirali kandidate, v mesecu septembru bodo izvedli razpravo o predlaganih kandidatih, v mesecu oktobru pa izvedli volitve in konstituiranje vseh izvoljenih teles.
Ob tem je bilo še poudarjeno, da je pri evidentiranju kandidatov potrebno upoštevati tudi kadrovske potrebe za organe ' krajevne organizacije SZDL, katere bomo volili pomladi prihodnje leto.
Poleg tega so na posvetu bile j izpostavljene še druge tekoče i naloge, kot so ažuriranje obrambnih načrtov, organiziranje razprave o programih dela osnovnih šol za šolsko leto 1982-83 itd.
Ponovno je bilo poudarjeno, da se morajo nadaljevati aktivnosti za ustanavljanje društev prijateljev mladine in terenski odbori SZDL.
REZIKA PLAZNIK
Kako v kmetijstvu
V naši zadrugi, ki jo sedaj vodi Anton Vrhovnik budno spremljajo razvoj kmetijske proizvodnje. V tem času, ko primanjkuje določenih sredstev za varstvo rastlin, ko ni na voljo vedno in zadosti umetnih gnojil, ko je težje za rezervne dele, krmila so dražja in še bi lahko naštevali, ie seveda odločilnega pomena kako smo kos rednemu oskrbovanju kmetijstva. O tem je bil govor ob našem obisku v Zgornjo-savinjski kmetijski zadrugi.
Res je, da so določene težave pri oskrbi kmetijstva, meni Anton Vrhovnik, vendar pa pri nas še kar nekako premagujemo pomanjkanje. Vzroki za takšno stanje so znani, namreč mnogo tega, kar potrebujejo kmetijski proizvajalci se ali v celoti, ali pa delno uvaža. Kako je z uvozom pa ni treba ponavljati.
Sklop raznih pospeševalnih ukrepov v kmetijstvu (sistem stimulacij) se žal letos ne teče. Veliko preveč je dogovarjanja in govorjenja, medtem pa čas teče! Vendar upravičeno pričakujemo, da bo to vprašanje v najkrajšem času razrešeno in to znatno bolje kot lani. K temu bo veliko prispeval še domači vir, sprejet je odlok o sredstvih za pospeševanje kmetijske proizvodnje po katerem se bo zbiral denar v višini 0,4 % od kosmatih osebnih dohodkov. Vsi ti ukrepi so nujni, saj se republiška sredstva vežejo na domača, torej če enih ni, ne bo še drugih! Glede rezervnih delov za stroje. Pri nas zaenkrat še ni obsežnejših zastojev, ker si kmetje veliko pomagajo sami, seveda se v zadrugi ob tem ne uspavamo v prizadevanjih za redno oskrbo. Vemo, da bi to v celoti morala biti naša briga in tudi je.
Zanimivo je, da manjkajo tudi domači rezervni deli.
V mlečni proizvodnji smo za 8 % boljši od lani, kar je delno posledica pospeševalnih ukrepov Ljubljanskih mlekarn. Ce bo tako šlo tudi v naprej, bomo načrt dosegli. Zelo težko je trenutno v perutninarstvu, kjer se'veliko sestavin hrane uvaža. V naši dolini doslej ni vidnega upadanja proizvodnje, vendar pa je jasno, da se bomo morali močneje vključiti v izvoz. Seveda ho potem na domačem trgu teh izdelkov manj. Glede govedine bi lahko rekli, da je bila oskrba v prvih mesecih leta kar dobra. Ker je primanjkovalo krme, je bila ponudba živine večja. Sedaj je odkup znatno slabši, vendar ni rečeno, da bi načrtovane količine ne bile uresničljive.
Zanimalo nas je, kako lahko zadruga vpliva na boljšo oskrbo domačega trga. Anton Vrhovnik je pojasnil, da še vedno velja dogovor, ki obvezuje predelovalce, da vračajo v dolino količine, ki so tu potrebne. Tako je z mesom, kot tildi z mlečnimi izdelki. Doslej je to držalo in prepričani smo lahko, da bo tudi v naprej. Seveda je pri tem treba upoštevati zahteve izvoza, ki ima v kmetijstvu velik pomen. Tudi glede oskrbe z jajci ne bo težav. Seveda pa se bodo ta vprašanja reševala v dobro zadovoljive oskrbe.
Glede razseljevanja kmečkega prebivalstva menijo na zadrugi, da se je stanje trenutno ustglilo. V očeh Judi postaja zemlja vendarle pomembna in jo zaradi dobrih obetov v kmetijstvu ljudje bolj cenijo. Tudi sicer postaja kmetijstvo izredno važna gospodarska veja kar daje mlajšim boljše možnosti za poklicno usmeritev v kmetijstvo.
Naš razgovor
Odločili so tako, da pošlje Velenje svojega predstavnika na 12. kongres ZKJ v Beogradu iz vrst starejših delovnih ljudi, medtem ko.naj bi iz nsše občine bil mlajši delegat iz neposredne proizvodnje. Tako je pripadla ta naloga mlademu strojne-
mu tehniku Edvardu Vršnjaku, kije zaposlen v VEZ, TOZD Kovinarstvo Rečica.
Obiskali smo ga in se z njim pogovarjali o tem kako je sprejel to častno nalogo pa tudi o raznih opažanjih iz njegove neposredne delovne okolice. Zaradi njegove preudarne zgovornosti smo lahko povzeli marsikaj, kar bo 'zanimalo naše bralce.
Najprej nekoliko o osebnosti našega delegata. Star je 25 let, doma je iz Spodnjih Kraš inje kot ključavničar najprej delal v Litostroju. Šolal
seje ob delu in postal strojni tehnik, sedaj pa dela kot tehnolog na Rečici.
Ko je beseda nanesla na težave s katerimi se srečuje njegov kolektiv, je Edvard Vršnjak pokaral obljube, ki niso nikoli bile uresničene in pripeljale TOZD Ključavničarstvo na Rečici v škripce. Ob ustanovitvi poslovne skupnosti RA—MO so bili obeti veliki, žal pa se je pokazalo zaupanje v načrte kot neutemeljeno, danes pa leži mnogo izdelkov, ki so bili namenjeni trgu v zalogi. Gre za premalo pretehtane poslovne odločitve, ki potem končajo v usodnih zalogah. Tudi pri načrtovanju seje zataknilo.-Obljubili so mesečne proizvodne načrte, dobili pa so letnega po katerem sedaj delajo. Omarice za gasilne aparate od katerih so pričakovali poslovni uspeh povzročajo sedaj sive lase kolektivu! Sicer je bolje pri izdelavi opreme za pifa-lišča, pa tudi tu ni vse tako kot so s strani RA-MO obljubili. Lahko torej rečemo, da smo preveč pričakovali in seveda preveč verjeli, posledice pa danes nosimo sami. O teh stvareh so zelo kritično razpravljali tudi komunisti v TOZD. Sklenili so zahtevati s strani poslovne skupnosti trdnejše osnove za njihovo proizvodno usmeritev, ki mora biti plod raziskave trga in ne sme torej temeljiti le.na domislicah poedincev. Mi neposredni pro izvajale j.■ se pač ne moremo ukvarjati še z raziskavo trga, ko imamo zato strokovno službo v okviru poslovne skupnosti RA-MO. Sicer pa naj vsak svoje naredi kar mu veleva dolžnost, pa bo šlo v redu in vsakdo mora imeti v vidu tudi večjo mero osebne odgovornosti, ko obljublja drugemu uspeh, pa ne bo med delavci nejevolje, češ bili smo zavedeni. - .. je menü ob koncu naš delegat na 12. kongresu ZKJ.
4. julija na Rečico!
Že četrtič pripravljajo mladi z Rečice svojo že kar težko pričakovano prireditev* Vaško olimpijado. Tokrat bo 4. julija s tradicionalnim srečanjem vaščanov zaselkov krajevne skupnosti Rečica. Pomerili se bodo v nogometu V škorrjjih, vlečenju vrvi in še drugih veščinah, ki bodo sprožile pri gledalcih
obilico smeha in dobre volje!
Upokojenci
V naši občini'deluje 7 društev upokojencev in sicer na Ljubnem, Rečici, v Gornjem gradu, Lučah, Solčavi, Nazatjah in Moziiju. Doslej ni bilo dobre povezave med društvi. Ustanovili so občinsko zvezo zato so tiolje med seboj organizirani.
Izvršni odbor občinske zveze je bil sestavljen na prvi seji potem, ko so na občnem zboru izvolili Franja Steinerja za predsednika. Tajniške posle bo vodil Aleksander Videčnik, blagajno pa Viktor Purnat Imenovali so tudi posebno skupino 5 članov 10, ki naj bi predstavljala neko delovno telo za usmerjanje dejavnosti zveze in društev.
Na seji so razpravljali o delovnih načrtih in ob tem poudarili, da je treba dejavnost društev razširiti se
organizirani
na razna druga polja, kot so kultura, šport, planinstvo ih podobno. Obravnavali so tudi počitniške možnosti za člane, ki se z novim domom v Izoli zelo razširjajo. Koriščenje vseh obstoječih zmogljivosti je možno le preko zveze, ki bo pripravila razdelilnike po predhodnih prijavah. Slednje pa je prav, da jih upokojenci člani predajo vodstvom društev.
Ugotovili so dalje, da se upoko-' jenci še vse premalo vključujejo v društva Zato so največkrat vzroki v nepoznavanju dela in življenja v teh sredinah. Zato poziva izvršni odbor tiste vrstnike, ki še niso doslej našli poti v društverte vrste, da se čimprej vključijo!
Prosvetno društvo Mozirje je pripravilo ob sodelovanju Gasilskega društva, TVD Partizan in Arhiva Kulturne skupnosti Mozirje razstavo v počastitev krajevnih obletnic v galeriji kulturnega doma v Mozirju. Razstavo so si z zanimanjem ogledali številni obiskoval-
Zasedanje zborov
skupščine
Dne 28. 5. 1982 so zasedali na skupni seji vsi trije zbori Skupščine občine Mozirje.
To je bila prva delovna sga, na kateri so se zbrali novoizvoljeni delegati in že kar na začetku so se srečali z obširnim in vsebinsko dokaj zahtevnim dnevnim redom.
Splošna ugotovitev je, da so delegacije dobro predelale gradivo, saj so bili delegati aktivni pri vseh točkah dnevnega reda. To pa nam kaže, da je delo delegacij vedno boljše, to pa je najpomembnejši element za utrjevanje in vsebinsko bogato delo delegatskih skupščin.
Izmed točk dnevnega reda naj omenim le najpomembnejše: Tov. HABJAN Peter je podal poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ. V svojem izvajanju je poudaril, katere najpomembnejše akte je sprejel Zvezni zbor, razložil je način dela slovenskih delegatov za Zvezni zbor, kakor tudi težave s katerimi so se delegatje srečevali pri svojem delu.
Poročilo je bilo zelo obširno in izčrpno, delegati pa nanj niso imeli vprašanj, niti posebnih pripomb.
Delegati so na tej seji skupščine sprejeli tudi program dela zborov za leto 1982. S strani predlagatelja je bilo poudarjeno, da program odseva — trenutek našega časa, se pravi stabilizacijskih prizadevanj družbe na vseh področjih življenja in dela in se je zato v program vključila poleg običajnih točk najbolj pereča problematika, ki zadeva občino Mozirje (lesna industrija, kmetijstvo, varstvo okolja, uresničevanje politike cen, nagrajevanje po delu).
Delegati o v razpravi po udarili, da je potrebno ta program občinske skupščine uskladiti z operativnim programom Skupščine SRS, saj bo na takšen način prišlo do terminsko usklajenega obravnavanj a zadev, morebitne pripombe pa bodo v pomoč delegaciji za republiško skupščino.
Predstavnik IS je v uvodu podal obširno obrazložitev analize uresničevanja srednjeročnega plana občine Mozirje za obdobje 1981-1985 v letu 1982, skupaj z oceno stanja gospodarstva v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Ugotavlja se, dav občini Mozirje zelo zaostajamo za planskimi prizadevanji. Izvoz,
kot najpomembnejši faktor sicer raste, vendar pa v kvalitetnem smislu zaostaja, zato bi bilo potrebno povečati aktivnosti za uresničevanje zadanih planskih ciljev. OZD na področju lesitc industrije niso uresničile poenotenje in delitev programov, zato tudi ni prišlo do večje tržne afirmacije. Opaža pa se tudi čedalje večje zapiranje nekaterih OZD (kadrovsko, programsko), kar še slabša možnost poenotenja programskih usmeritev. Zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja, je Izvršni svet pozval vse nosilce družbenega planiranja, da takoj pristopijo k preverjanju uresničevanja srednjeročnega plana in pospešijo te aktivnosti.
Delegati so v razpravi podprli sklepe oz. ugotovitve IS, s tem, da so zahtevali, da bi bili ti sklepi še bolj akcijski in konkretni, poudarili so, da se bomo morali bolj odgovorno obnašati in realizirati zadane planske cilje, poudariti bomo morali odgovornost za izvajanje sprejetih sklepov Skupščine in drugih organov. Delegati so tudi ocenili, da je problematika na posameznih področjih takšna, da bi kazalo posamezne probleme obravnavati na seji Skupščine.
. Problemi proizvodnje hrane in zagotovitev zadostne količine le-tc, so vsak dan večji. V Sloveniji smo si zadali nalogo, da bomo pokrivali 85 % vseh potreb. Poraja pa se problem, da zaradi dražitve osnovnih materialov in energije, prodajna cena vse manj krije proizvodne stroške. Z dosedanjimi načini financiranja nismo reševali osnovnega problema, to pa je, povečanje proizvodnje hrane. V zvezi s tem so delegati na seji sprejeli Odlok s katerim so ustanovili samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane in o zagotavljanju in usmerja rjj u sredstev za intervencije v proizvodnji hrarie v obdobju 1982-1985, s katerim se uvaja tudi posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev, nosilcev obrti in pri njih zaposlenih delavcev in sicer po stopnji 0,4 %.
S strani delegatov pa je bilo poudarjeno dejstvo, da imamo za namen pospeševanja proizvodnje hrane več različnih virov financiranja od republike, preko regije, vse do občinskega prostora. Vse to bi kazalo poenotiti, saj je skupen cilj jasen.
SLAVKO ROZENSTEIN
Mladi gasilci v Mozirju
Mozirsko gasilsko društvo se lahko pohvali s številno vrsto pionirjev, oziroma mladincev. Tudi na Lepi njivi imajo svoj naraščaj. Morda majhna zanimivost, tam sodelujejo tudi dekleta.
Mentorske naloge opravlja Franc Rožič, tehnično vadbo pa ima na skrbi požrtvovalen gasilski častnik Viktor Lukse.
mi
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
Komisija za izbor kandidatov za podelitev občinskih priznanj
poziva
vse gospodarske in druge organizacije, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva, krajevne skupnosti ter posamezne občane k vložitvi predloga za podelitev
OBČINSKIH PRIZNANJ V LETU 1982
Občinska priznanja so namenjena za izjemne dosežke s kateregakoli področja družbenih ali gospodarskih dejavnosti na območju občine Mozirje.
Priznanja, ki se slovesno podeljujejo vsako leto na občinski praznik so klasificirana po naslednjih stopnjah:
1.	naziv častnega občana občine Mozirje
2.	domicil občine Mozirje
3.	plaketa občine Mozirje
4.	denarna nagrada občine Mozirje
Predlog za podelitev naziva častnega občana občine Mozirje daje Občinska konferenca SZDL občine Mozirje.
Predlog za podelitev domicila občine Mozirje daje Občinski odbor ZB NOV občine Mozirje.
Predloge za podelitev plaket in denarnih nagrad lahko da vsaka fizična ali pravna oseba občine Mozirje.
Komisija sprejema predloge, dokumentacijo in obrazložitve do 10. avgusta 1982.
Predloge s prilogami je treba pravočasno poslati na naslov: SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
Komisija za izbor kandidatov za podelitev občinskih priznanj
Sanacija v zdravstveni
skupnosti
Znano je, da so v zdravstveni skupnosti naše občine gmotne težave. Te se vlečejo že nekaj let. Sedanji sestav skupščine skupnosti si prizadeva stvari spraviti z mrtve točke. Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela, razvojne in druge naloge se je sestal in proučil stanje. Deluje tudi komisija za sanacijo, ki pripravlja finančni prikaz predlaganih ukrepov za sanacijo se-
danjega zaskrbljujočega stanja. Nepokritih je iz leta 1980 še
2.039.056.05	din, ostanka nekritih odhodkov iz leta 1981 je še
21.884.392.05	din, kar znaša skupaj '23.923.448,10 din.
K temu je treba dodati še načrtovano izgubo za letos, tako se pokaže res nezavidljiva slika, ki zahteva neodložljive ukrepe.
Novo vodstvo v Kovinarstvu
Zaradi odhoda dosedanjega ravnatelja Železarne Ravne, TOZD Kovinarstvo Ljubno Mirka Straška na drugo delovno dolžnost, ie prevzel te naloge Aleks Marčen, strojni tehnik. Delal je kot vodja proizvodnje že od leta 1974 v kolektivu.
Prepričan je, da bo kolektiv kos nalogam, ki mu predstojijo zaostrenih pogojih gospodarjenja, saj je enoten, mlad in sposoben. Seveda bo potrebno medsebojne odnose v prizadevanjih za boljši jutri še poglobiti. Zunanji dejavniki v okviru občine pa včasih kasnijo z obveščanjem o stvareh, ki so pomembne za delovne kolektive. Predstojeći ukrepi bi morali biti temeljiteje dogovorjeni in dodobra pojasnjeni. Nekatere skupne težave odrinjamo iz leta v leto, potem pa postanejo skorajda nerazrešljive. Na sploh se čuti premajhna povezanost, premalo smo seznanjeni s stanji v republiki, še manj pa kako je v širšem merilu.
Znotraj delovne organizacije se lotimo vsake pereče stvari kar hitro in zelo določeno, pa nas zato tudi nič ne bo presenetilo do mere, da bi prišlo do zastojev, čeprav se zavedamo težav, ki bodo se hujše, sai je
jasno, da se nam obeta še skromnejša oskrba z reprodukcijskim materialom. Vse to smo proučili že v mesecu marcu in smo se na takšno stanje ustrezno pripravili.
Taborniki v Šentjanžu
Že več let imajo taborniki razne prireditve v taborišču v Šentjanžu. Z lastnim delom si vsa leta prizadevajo urediti območje na katerem delajo primerno za naloge taborništva. Zoran Umek, starešina odreda Bratov Krajghcr iz Nazarij je v kratkem pojasnil namere, ki jih ima skupina mladih tabornikov na delu. Pripravljajo taborišče za letna taborjenja, kajti tudi letos bodo gostili tabornike iz Zagreba. Ti so bili lani v Šentjanžu tako navdušeni, da so še letos zaprosili za gostoljubje pri naših tabornikih. Zato so sc odločili urediti skupno kuhinjo, skladišče in pokrit prostor za sestanke in učenje.
Nazarski taborniki upravljajo s taboriščem in skrbijo za njegovo izgradnjo. Seveda vse bolj z nabranimi sredstvi, saj sami nimajo denarja. Skrbijo jih še sanitarije, ki bi v takšnem taborišču morale biti ustrezne.
Naš razgovor je zaključil Zoran Umek, ki je že 25 let tabornik še z zahvalo delovnim organizacijam GG Nazarje, Glin in drugim, ki so pomagale z gradbenim materialom.
Ob koncu obiska je zbrane tabornike pozdravil predsednik občinske borčevske organizacije Jože Cilenšek in jih pozval k še pogumnejšim delovnim načrtom za prihodnje.
Novi operateiji z izpitno komisijo in inštruktoiji
Besedo sindikatom
Občinsko sindikalno vodstvo .je dobilo novega predsednika,, te naloge je prevzel Marko Purnat, ki dela v MGA Nazarje. Postavili smo mu vprašanja na katera je rade volje odgovarjal.
Kako ocenjujete gospodarsko stanje v občini?
Sindikati so letošnje zaključne račune (četrtletne) obravnavali veliko bolj zavzeto in resno, pač gospodarskim prilikam primerno. Sicer lahko ocenim, da se delavci zavedajo težav, vendar menim, da v marsičem, še premalo vedo in morda se še premalo poglabljajo v razreševanje tekočin vprašanj rednega poslovanja delovnih kolektivov. Sedaj še povsod ne občutimo vseh posledic časa, treba pa je biti pripravljen na še ostrejše pogoje gospodarjenja, kar bo zahtevalo vključevanje slehernega v skupen boj za urejeno proizvodnjo. Zato bi morale strokovne službe razumljivo in temeljito povedati delavcem vsebino in izhod za nastale težake, tako bi seveda delavce neposredno vključili v tok dogajanj.
Ali so delavci o vsem obveščeni?
Kakor kje. Dogaja se še vedno, da resnice ne zvedo v vseh razsežnostih. Takšna nerazumljiva ravnanja niso sprejemljiva. Seveda je to odraz miselnosti nekaterih, ki še vedno ne raču-
Marko Pumat
najo v celoti s samoupravnimi rešitvami. V takšnih primerih mora sindikat odločno vztrajati na samoupravnem dogovarjanju in odločanju. ' Edini izhod je opreti se na lastne sile in to na vseh ravneh.
So sindikati pri svojem delu ovirani?
Mislim, da ni primera, ko bi bilo to očitno, tudi ni čutiti zavor pri prizadevanjih za samoupravno poglobljeno reševanje . težav. Morda je še marsikje premalo te zavesti pri delu sindikatov. To bodo morala novoizvoljena vodstva sindikalnih organizacij spremeniti, tam kjer je občutiti takšne pojave.
V	čem vidite najvažnejše naloge sindikatov ta trenutek?
V	osveščanju delovnih ljudi. Tu bi lahko in morajo sindikati veliko več narediti. Treba se je z njimi odkrito 'pogovarjati. Delavcem mora končno postati jasno, da delajo za sebe. Zavedati se mora, da so težave podjetja tudi njegove skrbi. Kajti z delom si služi svoj kruh, če pa tega ne bo, tudi kruha ne
bo! Vsaka kontrola v prenesenem smislu ne bo pomagala, če ne;bo delavčeve zavesti, če ne bo delavec dojel, da jemlje sebi, če izkorišča predpise, ki mu omogočajo koriščenje raznih socialnih pridobitev, če bo na bolniški takrat, ko ga h temu sili delo na polju ne pa bolezen, če bo slabo delal, če bo razmetaval z materiali in podobno. Vse to ,v skrajni meri občuti in bo še bolj občutil na lastni koži.
Ali.je opaziti slabše delovne učinke pri delavcih-kmetih?
Ne, nikakor ne! Ugotavljamo, da mnogi, ki imajo doma zemljo tudi v kolektivih zelo prizadevno delajo. Ne moremo torej posplošiti staro trditev o „dvoživkah”. Seveda so povsod izjeme, vendar pa zasledimo pri teh ljudeh na splošno ustaljene delovne navade, zato se tudi dobro vključujejo med „čiste“ delavce.
V čertt vidite najboljšo obliko sindikalnega dela?
Vsekakor v sindikalnih skupinah! Zbori delavcev so največkrat kot neki mitingi. Seveda takšna oblika ni zdaleč primerna za izmenjavo mnenj. Sploh tam kjer eden govori, drugi pa poslušajo ni učinka, V manjših skupinah pa delavci radi spregovorijo in prav to je tisto kar moramo uveljaviti. Skratka sindikalne skupine združujejo največkrat delavce iz iste delovne skupine, ti pa imajo skupna gledanja, tako pride tudi do boljših predlogov, misli in napotkov. Razgovor je mogoč!
Sedanje stanje v gospodarstvu zaskrbljuje, kje so poti iz zagat?
Večina delovnih ljudi je prepričana, da je izhod izključno le v poglobljenem samoupravljanju. Seveda so tudi zagovorniki trde roke, ti pa morajo vedeti,, da zakon ne more izsiliti tistega česar ni v nas. Mnogo je ljudi, ki vidijo urejanje vseh težav le v okviru vodstvenih vrst. Tudi ti nimajo prav! Edino le skupni napori, pri katerih bo sleherni član kolektiva videl svoje mesto odgovornosti, nas bodo izvlekli iz zagat v katere smo zašli. Te pa seveda niso naša posebnost, so povsod!
Vaše osebno gledanje na trenutne slabosti?
Mislim, da je treba najprej poudariti, da težave nikakor niso trenutne. Z njimi se bomo srečevali še vse ostreje. Naše slabosti vidim v tem, da nismo doslej uspeli še najti zanesljive poti h nagrajevanju po delu. Takšno „povprečno“ nagrajevanje pa je slej ko prej potuha za tiste, ki na veliko sprejemajo sadove, ki so plod‘dela drugih. Tu smo odločno v zaostanku. Ne na koncu je naša slabost obveščanje. To mora postati res izčrpno, stvarno in nikakor pretirano v katerikoli smeri. Resnico bo vsakdo sprejel, medtem ko lahko pretiravanje samo škoduje. Tudi posploševanje ni dobro, navadimo se reču bobu — bob!
IVtajski pohod
Že četrtič smo šli na tradicionalni planinski pohod k bivši partizanski bolnišnici pod Komnom, kj , običajno poteka drugo nedeljo v maju. Vsakokrat nas je spremljalo lepo vreme, ki je pripomoglo k nepozabnim vtisom s pohoda in zato je vsako leta večje število udeležencev.
Zborno mesto je na Ljubnem ob Savinji. Avtobusi odpeljejo do Rastk, nato se pot nadaljuje peš. Kolone se pomikajo po prijetni gozdni poti mimo Furlanče kmetije do partizanskega .spomenika pri Rabonu, do kmetov Tratnika in Drgonka, kjer je proslava na mestu nekdanje partizanske javke. Na tej svečanosti sodeluje poleg ostalih tudi moški pevski zbor in šolska mladina s pesmijo in recitacijami. Po končani proslavi priredi vsako leto jadralni klub iz Velenja krožne vož nje aviona.
Nato nas složna pot vodi mimo drugega partizanskega spomenika „na Vahti“, mimo,številnih Studencev „Mrzlih vod” do bolnišnice, kjer dobimo žige. Zopet se vzpenjamo
Pri razredni uri nam je tovarišica povedala, da bodo našo šolo obiskali češki lutkarji. Kajpak smo bili tega vsi vešfeli in smo z veseljem plačali vstopnino.
Drugi dan smo bili v telovadnici zbrani vsi, od male šola pa do osmega razreda. Seveda pa tudi učitelji. Napovedovalka nam je povedala, da bomo videli preko dvajset lutk glasbenikov. Zapela nam je še pesem, potem pa se je začelo. Pokazali so nam veliko lutk, ki so igrale na klavir, harmoniko, trobento, piščalko, boben in kitaro. Nekaj jih je tudi
pelo. V drugi točki smo videli lepo češko narodno nošo. Predstavniki te noše, seveda lutke, so zaplesale lep narodni ples. Najbolj zanimiva pa se nam je zdela tretja točka, ples Ivana in Saše. Vsi smo mislili, da sta to dva dečka v objemu. In teko smo se začudili,, ko smo videli, da je to ena sama igralka. Potem je bilo predsta; ve konec. Mi pa smo še dolgo potem govorili o lutkah. Seveda si vsi želimo, da bi videli še več takih predstav.
SLAVKO ROBNIK OŠLuče
Naš kovinar med
Slovenski kovinaiji prirejajo tekmovanja v posameznih strokovnih veščinah. Področni izbor najboljšega je bil v Železarni Ravne. Med 200 tekmovalci je bil najboljši ljubenski rezkar Karl Obojnik, ki se je stroke izučil v Kovinarstvu na Ljubnem, tu je tudi zaposlen. Ker je ljubenski TOZD v sestavu delovne organizacije na Ravnah, je bil. torej Obojnik poslan na 6, republiško tekmovanje kovinarjev.
Mlademu, komaj 21 let staremu kovinarju z Ljubnega želijo njegovi delovni tovariši še mnogo uspehov pri delu!
Obisk na ladji
Zanimiva ekskurzija
po strmi poti do steze, ki vodi od Smrekovca do Loke pod Raduho. Tam je ponekod še veliko snega. Utrujeni prispemo na Travnik, kjer so posejane gruče ljudi, ki počivajo in uživajo ob številnih šopkih zvončkov in žefranpv, ki ponekod kukajo še iz snežnih krp. Na Travniku dobimo pri Antejevemu bivaku značke. Po strmi poti se spuščamo od bivaka mimo jasic zyončkov do Robnikov.e planine, mimo kmetije do potoka Zep in utrujeni a notranje zadovoljni prispemo do Rastk, kamor nas zopet pride iskat avtobus.
Letos so bile na Travniku podeljene bronaste značke za trikratno udeležbo na pohodu. Največ značk je osvojilo PD Ljubno, Zabukovica, Polzela.-
Žal se člani nekaterih društev iz občine ne udeležujejo pohodov. Udeležencem je bilo razdeljenih več kot tisoč izkaznic. Vsak, ki se je pohoda udeležil enkrat, se je odločil, da se bo še drugič.
Planinska skupina na osnovni šoli Ljubno ob Savinji
Bilo je na torek. Veseli, da si bomo ogledali, ter nas zanima, smo prišli v šolo. Vožnja s kombijem do Ljubljane je hitro minila v veselem razpoloženju. Najprej smo si ogledali televizijsko hišo. Tu nam je najbolj ugajal četrti studio, kjer poteka vsak večer TV dnevnik. Nam dekletom pa je bil seveda zelo všeč prostor za napovedovalke. Sledil je ogled radijske hiše, kjer je bilo prav tako zanimivo. Med ogledom smo se pozdravili tudi z urednico Pionirskega tednika. Zaprosila nas je za kratek razgovor, ki ga je nato posnela v studiu na magnetofonski trak za njeno oddajo.
Sledil je ogled in predavanje v planetariju. Bilo je zelo poučno, saj smo zvedeli mnogo novega o vesolju in zvezdah na nočnem nebu. Nato smo si po kosilu z velikim veseljem ogledali Dom Ivana Cankarja. Ta veličastna zgradba je napravila na
Pesem in smeh, sonce v očeh!
lah. Ko smo vstopili, nas je bilo kar »akr
Tudi letos so mladi pevci na svoj tradicionalni način, z revijo mladinskih pevskih zborov občine Mozirje, počastili Dan mladosti. V nedeljo,
23.	maja 1982 so se zbrali v Nazarjah, kjer je v tamkajšnjem novem delavsko-kulturnem domu gostovala ta letošnja pevska prireditev. Dvorana tega doma je bila domala povsem zasedena s poslušalci, ki so od blizu in daleč prišli poslušat svoje pevce.
Na reviji se je zvrstilo vsega 10 pevskih zborov. Prvi se je predstavil predšolski zborček „Pikapolonice“ iz vrtca Nazarje pod vodstvom Ivanke Žvipelj, za tem pa so sledili nastopi otroških in mladinskih pevskih zborov, ki so organizirani na Vseh osnovnih šolah naše občine. Osnovne šole Gornji grad (zborovodja Renata Pintar), Ljubno ob Savinji (zborov. Lenka Kralj) in Mozirje (zborov. Marija Breznik in Anka Rakun) so predstavile po dva pevska zbora, enoglasnega iz nižjih in‘tro-glasnega iz višjih razredov. Osnovna šola Luče ob Savinji (zborov. Ivica Selišnik) in podružnična osnovna šola Šmartno ob Dreti (zborov. Renata Pintar) pa sta na revijo poslali po en troglasni ozir. enoglasni pevski zbor. Revijo je zaključil gostujoči mladinski pevski zbor iz Prebolda, kije pod vodstvom Valerije Dolar vzorno odpel svoj program.
Revija je pokazala, da na osnovnih šolah vedno bolj spoznavajo pomembnost pevske vzgoje nase mladine, ki se večkrat vtaplja v sodobni plaži malovrednega popev-karstva. Zato se kljub težavam, ki nastopajo zaradi pomanjkanja časa za pevske ure, zaradi pevcev - vozačev, zaradi vsakoletnega menjavanja, odliva in priliva določenega števila pevcev in drugih vzrokov trudijo, da obdržijo in pomnožijo mladinske"^ pevske zbore na primerni kvalitetni višini. Ne gre se tu za vrhunske do-
sežke mladinskega zborovskega petja, za katere so potrebni vsestranski dobri pogoji, ki pa jih pri nas še ni, ampak je važno predvsem to, da v mladih vzbudimo ljubezen do naše narodne pesmi, da jih seznanimo z lepoto zvočnega večglasja, ki je lastno našemu slovenskemu narodu, a se mora žal umikati vplivu tuje kričave „pop“ in „punk“ glasbe. Mentorje - zborovodje mladinskih pevskih zborov je treba zato vsestransko podpirati in jim pri tem res napornem delu pomagati, vzpodbujati in jim nuditi oporo, pomoč ter zasluženo priznanje.
Revija mladinskih pevskih zborov je za otroke vedno veliko doživetje, ki jim odpira pot na oder, nastop pred javnost, kar jemljejo mladi z vso resnostjo in odgovornostjo. Sodelovanje v pevskem zboru pa obenem neprisiljeno oblikuje otrokov značaj, osebno srčno kulturo, ter poudarjajo vsi vidni pevski pedagogi. Naj citiram nekaj njihovih misli:
„Nesporno je dejstvo, da ni vseeno, s kakšno glasbo pride mlad človek v stik, ali bo ta glasba pospeševala v njem fantastiko, sentimentalnost, ga odtujevala od resničnosti, ah pa ga bo vzgajala v zavestnega, osebnostnega in resničnega človeka.“ (K. Ukmar)
Tako in podobno govorijo tor tisti, ki imajo izkušnje z glasbeno vzgojo mladine. Zato nam ne sme biti žal naporov in sredstev za vzdrževanje rednih zborov po naših šolah. S tem, ko mladi pevci rastejo v dobre državljane pa podpiramo tudi plemenito akcijo širjenja naše lepe pesmi, da bo prodrla v vsak dom in nam prinašala sonce veselja in dobre volje. Z vedrino pa raste tudi naša ustvarjalnost.
A. ACMAN
Novi operaterji
Zelo sem se razveselila vabila Splošne plovbe v Piranu, da obiščemo ladjo, ki nosi ime po našem kraju. To je bilo prvič, da sem si lahko ogledala tako veliko ladjo kot je Bočna.
V zgodnjih jutranjih urah smo krenili proti luki Koper nestrpni in radovedni, kot pač znamo biti le mladi. Ko smo končno prišli v samo pristanišče je naše pričakovanje bilo potešeno. Zagledali smo veliko ladjo na katero smo bili povabljeni. Kar nekam ponosni smo bili, ko smo na njej prebrali ime domačega kraja.
Navdušenja ni bilo kraj, ko smo stopali po ladji, ki so nam jo prijazno razkazovali mornarji. Videli smo strojnico, ogledali smo si radarske naprave, videli „okno v svet“ radijsko sobo, kije posebno pomembna zaradi povezave ladje s pristanišči. Poročila se oddajajo v Morzejevi pisavi (pike in črtice). Najlepši pa je bil pogled s krova ladje. Morje je imelo čudovito barvo, ki seje prelivala iz sinje modre v zeleno. Naš pogled je obstal na mnogih delavcih, ki so opravljah svoje delo v luki. Pridno so nalagali tovore, to je res težko delo in če bi sama ne videla, kako dolgotrajno je, bi ne verjela. Ladje kar požirajo tovor, ki je lahko težak več tisoč ton. Potepanje po ladji smo zaključili z dobro maheo na katero so nas povabili. Posebno presenečenje so bile mandarine, ki jih v naših trgovinah le redko vidimo. Hkrati pa smo gledali dva filma o ladjah, dobili značke in prospekte naših gostiteljev. Mi pa smo Splošni plovbi Piran v zahvalo podarili sliko.
Ko smo dobre volje odhajali smo zaželeh mornarjem mirno morje in se za prijetno doživetje prisrčno zahvalili.
HELENA FUŽIR, OS Gornji grad
Koncem maja je možirski Radioklub dobil spet petnajst novih operaterjev, saj e uspešno opravilo izpite pred komisijo Zveze radioamaterjev Slovenije pet članov kluba za operaterje C kategorije (za delo na kratkovalovnih in UKV postajah v telegrafiji in foniji) ter deset članov za delo v foniji na VHF in UHF postajah. Razveseljivo je, da so med novimi radiotelegrafisti tudi trije učenci 7. razr. OŠ Mozirje, prav tako pa so v klubu veseli dejstva, da imajo sedaj skupaj s tremi novo usposobljenimi operaterkami že kar sedem članic, ki imajo pravico do dela na klubskih in osebnih oddajnih postajah. Skupno šteje klub ž* 46
usposobljenih operaterjev ža delo na KV oz. UKV področju. Stalno pa se veča tudi število osebnih amaterskih UKV postaj na področju n občine.
V klubu upajo, da bodo novo usposobljeni člani prispevali k po živitvi vseh tistih dejavnosti, ki so zadnja leta nazadovale. Predvsem pa želijo, da bi bilo med mladimi člani čim več takšnih, ki bodo v bodoče z vso odgovornostjo in vestnostjo prevzemali ter opravljali odgovorne dolžnosti v upravnih organih kluba, saj je brez tega uspešno delo vsake organizacije in tudi Radiokluba Mozirje nemogoče!
LUDVIK ES
Obnova partizanske bolnice v Robanovem kotu
nas zelo velik vtis. Zares smo morali občudovati dvorane in zlasti velike orgle v veliki dvorani. Pred domom pa stoji spomenik Ivanu Cankarju, ki so ga dan pred našim ogledom odkrili. Ta nas je spomnil na velikana naše književnosti.
Pred povratkom smo si ogledali še srednjevalovni oddajnik v Domža-
V mesecu maju je OK ZSMS Mozirje organizirala akcijo za obnovo bolnice IV. operativne cone v Robanovem kotu.
Izgradnja se je začela že v letih 1976/77, potem pa je delo nekoliko zamrlo.
Letošnje akcije se je udeležilo 16 mladincev, ki sp med evidentiranimi za mladinsko delovno akcija „Kras 82“. Gradili so drugi objekt, medtem ko je prvi že dokončan. Akcija se bo v letošnjem letu še nadaljevala in pričakujemo, da bomo v tem letu z deli končali.
OK ZSMS Mozirje
malce strah, saj je na vsakih vratih pisalo: „Smrtno nevarno!“ Ker nam je prijazni uslužbenec vse lepo raztezal in razložil, nas je strah prav kmalu minil.
Domov smo se vračali polni novih vtisov. Sedaj vemo mnogo več o delu in opremljenosti televizijske ter radijske hiše, o Cankarjevem domu, o zvezdah in o odajniku v Domaža-lah.
JEROVCNIK BRANKA, OŠ Mozijje
Obvestilo obrtnikom
Z novim odlokom o pogojih ob katerih smejo fizične osebe uvažati, prinašati in prejemati določene predmete iz tujine (Ur. list SFRJ št. 24/82) je prišlo do nekaterih bistvenih sprememb.
Po novem je možen uvoz strojev v vrednosti 400.000,00 din in če niso bili proizvedeni 10 let pred dnem uvoza. Redni obrtniki lahko uvozijo repromaterial v vrednosti 100.000,00 din. popoldanski pa v vrednosti 50.000,00 din. Obrtniki, ki se ukvarjajo s servisiranjem pa ne smejo uvoziti rezervnega dela, ki bi stal več kot 5.000,00. Za uvoz repromateriala dobi obrtnik lahko samo eno potrdilo, na katerem potem carinarnica ob vsakem uvozu na hrbtni strani odpisuje kvoto za uvoz repromateriala.
Obrtnike opozarjamo, da se duplikati potrdil za repromaterial ne izdajajo in da obrtnik, ki potrdilo izgubi nima več možnosti uvoza v tekočem letu.
Obisk v TV studiu, kjer poteka zvečer TV dnevnik
Z našim dopisom dne 16. 4. 1982 smo vas že seznanili na pravočasno prijavo eksponatov za obrtni sejem v Celju.
V skladu s prizadevanji, da bi obiskovalci obrtnih sejmov v Celju pridobili celovitejšo podobo o proizvodnji in storitveni sposobnosti slovenskega obrtništva ter predvsem v cilju večje komercialnosti sejma, je prireditelja sejma vzpodbudilo, da ob letošnjem jubilejnem XV. mednarodnem obrtnem sejmu (Celje—Golovec od 17. do 26. 9.) sestavi, oziroma oblikuje takšen katalog, s pomočjo katerega bo mogoče v celoti zajeti obrtno dejavnost v SR Sloveniji.
Zveza obrtnih združenj Slovenije je v OBRTNIKU štev. 5/82 že razpisala nagradni natečaj za inovacije na področju osebnega dela v okviru mednarodnega sejma obrti v Celju, v isti številki so tudi objavljene novosti tega sejma. Zato prosimo ponovno vse obrtnike v naši občini, da nam pravočasno prijavite eksponate, ker moramo vso potrebno dokumentacijo o izdelkih, ki jih,boste razstavljali prijaviti Golovcu do 31. julija 1982.
Obrtno združenje
Matkov škaf
Letos je bil organiziran pohod planincev v Matkov kot v počastitev 90 letnice rojstva Tita. To je akcija Savinjskega MDO, ki jo izvajata ZTKO Mozirje — komisija za planinstvo in PD Solčava. Največ dela in skrbi nosita naša znana planinska delavca Naci _ Štebe in Martin Aubrpht.
V nedeljo 6. junija so sicer gozdni delavci popravljali most in tako ni bila cesta prevozna do KočnarjeVe žage (nekateri so jo ubrali kar čez travnik pa je šlo le za silo!). Toda to ni motilo obiskovalcev, saj se jih je velika večina napotila od tu naprej kar peš. Nekateri so se odpeljali proti Pavličevemu sedlu do Perka, se spustili mimo Matka in Kočnaija do ceste v dolini. Tudi avtobusa sta pripeljala samo do mostu.
Letos se je vpisalo v knjigo obiskov pri Škafu okoli 180 planincev. Bili so z raznih krajev Slovenije,
letos so bili med njimi celp Novo-x meščani. Med obiskovalci so bili tudi mladi pldninci s Polzele, ki končujejo planinsko šolo in so tako opravili poučni planinski izlet. Vreme in sneg je bilo naklonjeno obiskovalcem. Nekaj alpinistov je celo prišlo iz Okrešlja čez Mrzlo' goro mimo Škafa v Kot. Solčavski lovci so odprli svoj dom in tu so se planinci lahko odžejali in tudi nekaj malega pojedli. Tako sodelovanje mora biti, če hočemo ta pohod še organizirati in ga izboljšati v ta lepi kot Gornje Savinjske doline. Javna zalivala pa velja tudi našim graničarjem, ki to planinsko akcijo sprejemajo z največjim razumevanjem.
Upajmo, da bo ta akcija prerasla v stalno obliko dela, saj so jo letos celo posneli na filmski trak in bomo te lepote videli tudi na TV zaslonih.
In nasvidenje spet drugo leto!
B. .1.
ELKROJ — proizvodnja modne konfekcije Mozirje n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Konfekcija Mozirje
objavlja prosta dela in naloge
KONFEKCIONAR (15 delavk)
POGOJI:
—	končana osnovna šola
—	B mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave sprejema splošni sektor DO 15 dni po objavi.
Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po objavi.
Gasilsko društvo Rečica ob Savinji objavlja po sklepu občnega zbora društva z dne 21. februarja 1982
RAZPIS
javnega natečaja za prodajo starega gasilskega doma v Rečici ob Savinji.
Gasilski dom stoji na parceli št. 201 mere 124 m2 in parcela št. 196/2 vrt mere 200 m2, vpisani v vlož. št. 387 k. o. Rečica trg, imetnik pravice uporabe Gasilsko društvo Rečica ob Savinji. Na tej parceli stoji še nedograjena „strojnica" — garaža, zidana s streho eno kapnico 6,60 x 5,10 rn ki je prav tako predmet prodaje.
Izklicna cena za te nepremičnine vlož. št. 387 znaša po ocenitvi sodnega cenilca 1.135.616,00 din.
Javni natečaj bo v soboto 3. 7. 1982 ob 8. uri zjutraj v gasilskem domu Rečica ob Savinji.
Vsak interesent mora pol ure pred začetkom javnega natečaja položiti varščino v višini 5 % izklicne cene ali 56.780,00 din. Varščino je mogoče plačati v gotovini ali nakazati na račun št. 52810—678—84645 Gasilsko društvo Rečica ob Savinji. Plačilni pogoji so oziroma bodo določeni s pogodbo.
V času natečaja si lahko interesenti ogledajo nepremičnine vsak dan. Za podrobnejše informacije pa se naj zglasijo pri Zvir Francu Rečica ob Savi nji 74.
PREKLIC OBJAVE PROSTEGA DELA IN NALOG
Preklicujemo objavo prostega delovnega mesta
TAJNIKA Občinske izobraževalne, raziskovalne, kulturne in telesnokulturne skupnosti,
ki ie bil objavljen v aprilski številki Savinjskih novic..
SKUPNA SLUŽBA SIS OBČINE MOZIRJE
Športni turnir
Maj - mesec življenja, ljubezni in mladosti Za nas mlade je mesec maj prazničen in hkrati deloven. Ponavadi pa je prekratek in prenatrpan, zato se mnogi izgovarjamo, da ne utegnemo obiskati vseh prireditev.
Letos smo imeli mnogo možnosti za bogatitev našega kulturnega življenja, saj je v Mozirju potekala regijska prireditev Našabeseda. Tega nismo izkoristili in to pokazali / z izredno slabim obiskom predstav.
Poskrbeli smo tudi za krepitev telesa in smo v športnem duhu izvedli turnir ženskih mladinskih ekip v odbojki in moških mladinskih ekip v košarki. Turnir smo izvedli na športnem igrišču v Nazarjah, v nede-
Pevsko društvo Raduha ob 40-!etnici leta 1962
Ob 60-letnici pevskega društva „Raduha”
V	naši družbi dobivajo društva kot politični in vzgojni činitelji vse večji pomen in njihova naloga postaja vedno odgovornejša. Tudi pevski zbori so se uvrstili s svojo vsebino in načinom dela med pomembne kulturne činitelje, ki pomagajo . dvigati politično in kulturno raven našega delovnega ljudstva.
V	mesecu maju je prosvetno društvoma Ljubnem praznovalo 60 letnico pevskega društva , Raduha1 . Od 24. do 29. maja so se v počastitev tega jubileja zvrstile številne kulturne prireditve: predvajanje dveh slovenskih filmov „Vesna“ in „Cvetje v jeseni“, nastop šolskega kulturnega društva s petjem, folkloro in recitacijami, nastop mladincev z recitalom „JAMA11. Na svečanem koncertu v soboto zvečer sta nastopila.ženski in moški pevski zbor, pevci in obiskovalci pa so v svoji sredini navdušeno pozdravili tudi nekdanji vodji zbora Metelko Antonijo in Jager Faniko ter edina preživela pevca prvotnega zbora Krolnik Franca in Marovt Ivana.
Veselje do ubranega, organiziranega petja na Ljubnem sega v zadnje desetletje 19. stoletja. Nekaj let pozneje je zaživelo tudi dramsko udejstvovanje.
Prva svetovna vojna je zadušila vso društveno življenje.
Novo osvežitev pa je prinesla ustanovitev pevskega društva „Raduha1, ki ga je leta 1922 ustanovil in vodil učitelj Milko Rajner. Njegova soproga Lucija je vodila dramsko sekcijo, ki se je razvila ob pevskem društvu.
Leto 1922 pomeni začetek kulturno prosvetno najbolj razgibanega obdobja na Ljubnem. V tem času so bili pevski nastopi in dramske prireditve Raduhe in katoliškega prosvetnega društva na dnevnem redu.
Med zadnjo vojno je petje zamrlo, že leta 1944, v času začasne osvoboditve Gornje Savinjske doline,. pa je pevski zbor zopet zapel pod vodstvorrl Viktorja Malovrha, kapelnika partizanske godbe iz Trbovelj.
Po vojni je pevski zbor pel pod vodstvom prizadevnih zborovodij Metelko Antonije, Marije Marzel, Jager Fanike in Anteja Tevža.
Danes delujeta na Ljubnem dva zbora: ženski zbor pod vodstvom Kralj Lenke in moški zbor pod vodstvom Jožeta Orešnika. Želimo jima, da bi tradicijo „Raduhe“ uspešno nadaljevala.
IVAN MAROVT
jo, 23. 5. 1982 s pričetkom ob 8. url Tekmovanje je potekalo brez prekinitev, kljub občasnim padavinam. Ekip je bilo malo in so zato vse imele veliko možnosti za osvoji tev prvega mesta. To je uspelo ženski ekipi Mozirja, ki je v boju za prvo mesto premagala ekipo Rečice. Tretja je bila ekipa Nazarij in četrto ekipa Bočne.
V košarki so se pomerile tri moške ekipe. Prvo mesto je zasedla ekipa Mozirja, drugo ekipa Nazarij in tretje ekipa Bočne. Prvouvrščeni ekipi sta prejeli pokal v trajno laSt-in diplomo, ostale ekipe diplome.
MARJANA
0 samoupravljanju v Kovinarstvu
Kjerkoli je govor o gospodarskih razmerah pri nas je poudarjena potreba po boljših samoupravnih odnosih in vidnejši vlogi delovnih ljudi pri tem V Kovinarstvu na Ljubnem ugotavljajo, da je vloga zbora delovnih ljudi kot najvišjega organa samoupravljanja znana, vendar pa v resnici ne odigrava pomembne vloge. Zakaj? Predsednik delavskega sveta Alojz Pečovnik ima že nekajletne izkušnje v sindikalnem delu in sploh v samoupravnem udejstvovanju. Zato so njegova mnenja glede tega zanimiva, ko pravi, da delavci neradi govorijo na tako množičnih zborih, prevladuje tudi mnenje, da nima smisla govoriti, ker bo tako ali tako drugače storjeno.'. Seveda je treba te pojave pripisati občutkom nelagodnosti, ki silijo človeka k molku, če je navzočih preveč ljudi Zato se dogaja, da na zborih govorijo vedno eni in isti zvečine so to izkušeni starejši delavci Upoštevaje te okoliščine so na delavskem svetu sklenili posvetiti vso pozornost razvoju samoupravnih skupin in to s poudarkom na tiste skupine, ki tudi sicer skupaj delajo. Ljudje se med seboj dobro poznajo in vedo za delovne navade vsakega izmed njih. Tu bo stekla bese-
da delavca lažje, zato bodo skupine največ do 15 ljudi, odvisno od delovne povezanosti Prepričani so, da se bo čut za samoupravne pravice
■Sasa»
Alojz Pečovnik
in dolžnosti razvil do te mere, ko bo mogoče govoriti o odločanju delovnih ljudi Vsi delavci bodo tako občur tili soodgovornost pri raznih odločitvah, te pa bodo po-, stale hotenje vseh članov kolektiva.in ne samo neke ozke skupine ljudi . V zaostrenih pogojih gospodarjenja ne gre več prelagati odgovornosti za odločitve z rame na rame, ampak je treba doseči, da bomo zavestno vsi odgovorni za poslovne in proizvodne odločitve.
Izvajanje
akcije NNNP v prometu
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je v okviru akcije NNNP-82 sprejel obsežen program preventivnih in drugih akcij, ki jih bo izvajal preko celega leta
Izvedene so bile že naslednje akcije:
-	ocena stanja cestno-prometne signalizacije na območju občine Mozirje;
-	enodnevna'akcija pešec in kolesar v prometu;
-	preverjanje znanja jz cestnoprometnih predpisov za vse voznike motornih vozil;
-	brezhibno vozilo je varno vozilo;
-	občinsko šolsko prometno tekmovanje „kaj veš o prometu“;
-	kolesarski izpiti za učence osnovnih šol;
-	preventivni tehnični pregledi za traktorje in priklopnike;
Izvajale pa se bodo še naslednje akcije:
*— traktor v prometu;
-	prvi šolski dan;
-	pešec in kolesar v prometu;
82
-	varčevanje z gorivom;
• brezhibno vozilo je varno vozilo (nastavitev luči in plina);
-	izvajanje predavanj o novosti zakona o varnosti cestnega prometa in podzakonskih predpisov po krajevnih skupnostih/;
Na prvem delovnem zasedanju so o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu razpravljali tudi delegati vseh treh zborov skupščine občine in sprejeli poročilo sveta o njegovem delu za ieto 1981. V razpravi o poročilu dela so bila izpostavljena nekatera odprta vprašanja s področja prometa in urejanja prometnih površin. Kritično je bilo izpostavljeno izvajanje odloka o ure-
janju cestnega prometa v naseljih občine Mozirje, predvsem š področja urejanja prometne signalizacije na krajevnih in lokalnih cestah, urejanja avtobusnih postajališč, vzdrževanje bankin, pločnikov itd.
Pri izvajanju vseh akcij tesno sodeluje svet z združenjem šoferjev in avtomehanikov, postajo milice in osnovnimi šolami.
SPV
Dan mladosti v Beogradu
Štiriindvajset mladink in mladincev iz naše občine je imelo možnost, da si ogleda prireditev ob dnevu mladosti na stadionu JLA v Beogradu. Število je majhno v primerjavi z neštevno množico, ki se je zbrala na stadionu. Boj za vstopnice je bil že mesec dni pred prireditvijo. Sporazumno smo sklenili, da v Beograd odpotuje nazarska kulturna skupina, kateri naj bi bil izlet nagrada za minulo delo in vspodbuda za aktivnost v prihodnosti. Poleg teh smo imeli možnost udeležbe še predstavniki vsake OO ZSMS in AMZ v. občini.
Na pot smo se odpravili 24. 5. 1982. S posebnim vlakom smo krenili iz Celja ob 22. uri. Na vlaku je bila združena mladi na Koroške, Prekmurja in Štajerske. Ob odhodu je bilo čutiti vihravo mladost in navdušenost Po deset urni vožnji seje navdu šenje poleglo. Celo naši „kulturniki“ so se proti četrti uri zjutraj umirili in se poskušali duhovno pripraviti na prihod v naše naj večje mesto. Beograd nas je prijazno sprejel, saj nam je ponudil 3—4 kilometre parkov in ulic, ki smo jih za zajtrk nemo prepešačili, da smo dosegli naš cilj - Dedinje. Ogledali smo si „Hišo cvetja“ in muzej „25. maj“, v katerem so shra-
njeni Titovi pokloni, ki jih je dobil na svojih potovanjih. Tu so čudovite stvari, ob katerih se človek zamisli in pride do določenih spoznanj.
Po ogledu smo se odpravili v •center mesta in imeli öas za prosto zabavo, ki pa je nekako nismo znali izkoristiti. Po prečuli noči in prehojenih kilometrih smo bili kar nekoliko preutrujeni. Nad mesto se j.e nagnil večer in prispeli smo na prireditveni prostor. Do začetka prireditve je manjkala še cela ura, a je bilo že vse tako slovesno in prijetno. Čeprav se počutiš nekoliko izgubljenega ko iščeš najboljšo razgledno točko, se hitro vključiš v mlado množico.
Slovesnost seje pričela. Oglasi se pesem, množica mladincev, pionirjev in cicibanov začne z nastopi. Krasno. Kamorkoli se ozreš, povsod je vse mlado, polno življenja in radosti. Ko zapoješ s to množico, si del nje.
Ne moreš po svoji poti, ki bi bila' drugačna od njihove. Občutiš pripadnost tej celoti in si ' srečen, da si tu - v tej družbi in ob tej uri. Vsi smo enaki — veseli in ponosni nase, na narod in na Tita.
POTOČNIK
na
Pri Molovniku na Lepi njivi je med neurjem strela zanetila požar, ki je popolnoma uničil stanovanjsko hišo in vse kar je bilo v njej. Ko so domači spravljali krmo so opazili izpod strehe dim in kmalu zatem je plamen zajel celotno ostrešje. Na reševanje premičnin izpod strehe ni bilo misliti ker se je ogenj prehitro širil.
Prvi so prihiteli na pomoč sosedje, kake 20 minut zatem pa so bili na kraju požara že mozirski gasilci ki so takoj pričeli z gašenjem, hkrati pa preprečevanjem širjenja ognjene ujme na sosedna poslopja. Kmalu so prispeli še gasilci z Rečice, Nazarij, Gorice in Pobrežja Združenim gasilskim enotam je pod vodstvom Viktorja Lukše uspe-., lo omejiti požar in ga končno pogasiti. Pq prvih ocenah je škode kakih 150 starih milijonov din. Da škoda
ni večja gre zahvala učinkovitemu delu gasilcev med katerimi je bila tudi novoustanovljena desetina z Lepe njive. Vsega je bilo na kraju požara kakih 80 gasilcev.
Gospodar Jože Hrastnik-Molpv-nik jfe izrazil globoko zahvalo sosedom, gasilcem, posebno pa mozirskim, ki so naslednji dan še poskrbe li za dovoz vode za živino. Hvaležen pa je tudi Elektro Celje, enoti iz Nazarij, ki je že dan po požaru poskrbela za električno napeljavo saj bi sicer na kmetiji ne mogl nemoteno delati naprej.
Dogodku na rob pa še to! Mozirski gasilci so kljub temu, da je bil' na voljo voda iz zajetja Molovnik; ugotovili, da niso ustrezno opremljeni za takšne primere. Manjka cisterna, potreben je agregat in še b' lahko naštevali. Pa tudi vozila z; zahtevne terene nimajo.
Za čisto okolje
V	Jugoslaviji je bilo proglašeno letošnje leto za leto higiene in čistoče. Tako so sklenili na skupščini Rdečega križa Jugoslavije. Po vsej državi potekajo dejavnosti, ki pospešujejo čisto okolje in osebno čistočo.
V	naši občini sta Občinska konferenca SZDL in občinski
o.dbor Rdečega križa pripravila načrt dejavnosti po krajevnih skupnostih. K delu bodo pritegnili še ribiče, lovce, mladince, sindikate, osnovne šole, turistična društva, gasilce in še druge. Gre torej za široko pospeševalno nalogo, ki naj pripelje do izboljšanja higienskih razmer ter ponovno opozori na prednosti in nujnost čistega okolja.
Teden čistega okolja bo v naši občini med 21. in 28. junijem. Pripravili bodo vrsto očiščevalnih akcij v samih krajih, uredili zelenice v naseljih in očistili vodotoke. Seveda je to le del nalog, ki jih v tem času predvidevajo.
Med stalne naloge sodijo po
omenjenem načrtu še:	pre-
skrba prebivalstva z zdravo pitno vodo, zagotavljanje higienskih pogojev pri odstranjevanju odpadnih snovi, izboljšanje higienskih pogojev v objektih za promet, čuvanje in prodajo živil, izboljšanje higienskih pogojev na vasi, vzdrževanje javnih površin, zbiranje sekundarnih surovin, obveščanje in propagandna dejavnost.
V naši dolini je bil dosežen že velik napredek glede odvoza smeti in odpadkov. Čeprav je dejavnost v očeh nekaterih prebivalcev nepotrebna vendarle pomeni znatqji korak naprej tudi v higienskem pogledu. Žal pa še vedno znova rastejo številna skrita odlagališča sredi najlepše narave. Odveč je poudariti, da je takšno onesnaževanje okolja nekulturno in ni vzdržno v okolju, ki je povrhu tega še turistično. Seveda je to le delček splošne higiene in lepega okolja za katero smo dolžni storiti vse.
Prvi avto v Logarski dolini
V prejšnji številki smo objavili sestavek izpod peresa Franca Ježovnika, ki opisuje prihod prvega avtomobila v Logarsko dolino. Na Uredništvu se je zglasil Peter Plesnik iz Logarske doline, kije povedal še nekatere podrobnosti. Takrat se je tja
pripeljal celjski industrijalec Peter Majdič z osebnim avtomobilom. Bilo je 29. junija 1922. Torej ne gre za avtobus, kot je pomotoma bilo navedeno v naslovu. Ti takrat niso mogli v Logarsko dolino, ker ni bilo primerne ceste, pa tudi ne mostov.
Dodaten razpis štipendij
V DO ELKROJ - proizvodnja modne konfekcije Mozirje smo v načrtu štipendij za šolsko leto 1982/83 zapisali prvotno 10 štipendij za izobraževanje za poklic konfekcionar pri Poklicni oblačilni šoli Boris Kidrič Celje.
Naknadno smo ugotovili, da je za izobraževanje v tej smeri zanimanje učencev precejšnje in da bomo za delo v obratu v Lučah potrebovali še prepej delavk. Zato smo se odločili, da razpišemo še 15 štipendij za Poklicno šolo Boris Kidrič - smer konfekcionar - II. stopnja zahtevnosti poklica.
Tako upamo, da si bomo postopoma zagotovili dovolj delavk in dosegli cilje, ki smo sijih začrtali v prihodnjem planskem obdobju.
Nove knjige v knjižnici
Mladinska literatura - Vandot: Kekec gre na pot, Vandot: Kekec in botra Pehta,
Leposlovje - Rebula: Zeleno izgnanstvo, Beckett: Murphy, Du Gard: Jean Baro is, Laxnes: Islandski zvon, Dick: Ubik, Kovic: Generacija nasilja, Holt: Hiša ob močvirju, Davidson: Umor v Ghelseaju, Marimee: Colomba, Han Suyin: Moj dom ima dvoje vrat, Gaines:	Ljubezenski
opoj, Petan: Pet radijskih iger, Lokar: Burja pred tišino, James: Obrat vijaka, De Musset: Loren-zaccio, Destovnik: Markacije, Osla jahaš, osla iščeš, Brodeur: Kaskader,
Ingolič: Obračun, Willingham: Lju-bez n na otoku,
Strokovna literatura - Huot: Orožje za Tita, Kogan: Država SS-a, Planinska šola, Alpinistična šola, Strojin: Jakob Aljaž, Narodni heroj Stanko Žagar, Dolar: Struktura fašističnega gospostva, Urejanje delovnih razmerij v obrti, Urbančič: Uvod v vprašanje naroda, Karate, Bernatzky: Vrtni koledar, Pravilnik o prometnih predpisih, Menaše: Umetnostni zakladi Slovenije, Schreiber: Kriza srednjih let, Voss: Pečenje na žaru in flambiranje.
Ob odkritju plošče Blažu Arniču
Plačan dolg Arniču
Visoko nad nemirom doline med gozdovi mogočne Raduhe stoji Zalesnikova domačija. Strma pobočja že kar sama narekujejo ime zaselka Strmec in v hiši številka 18 je bil rojen slovenski skladatelj Blaž Arnič. Tam so se zbrali številni ljudje od blizu in daleč, da bi počastili spomin velikega sina Raduhe, ki je opeval svojo ljubljeno domačijo, hribe in lepote ožje domovine.
Najprej je navzoče pozdravil predsednik KS Luče Martin Pahovnik, zatem pa je o svojem prijatelju, velikem skladatelju Arniču spregovoril prof. Marjan Lipovšek. Med drugim je lepo dejal: ,Jihž Arnič je bÜ rojen tu, v tej deželi, na tej zemlji, ki je za življenje skopa, za obstoj kruta in ki zahteva nezaslišane napore od ljudi, ki so tu rojeni. Toda ta zemlja je tudi neskončno lepa . .. „Lepo je orisal izredno nadarjenost Arniča in dejal: „Življenje ga je zaneslo v mesta, v domača in daljna tuja mesta, kjer se je učil svoje stroke. Toda to ni bilo zanj odločilno. Zanj je bila odločilna domovina, še več njegova ožja
domovina, njegov rojstni kraj. Saj je povsem razumljivo, daje prav tu črpal vsebino za svoja dela, zakaj narava mu je poklonila dar, daje znal poslušati, kaj mu je pripovedovala ta gorska dežela in da je to, kar je zaznaval, znal preliti v svojo veliko pesem ...“ Nato je prof. Marjan Lipovšek odkril spominsko ploščo, ki so jo namenile Arniču kulturne organizacije občine Mozirje.
Pisateljica Pavla Rovanova je v imenu kulturnih delavcev celjske regije povedala marsikaj o Blažu Arniču kot umetniku, seveda pa je lepo povezala delovanje velikega skladatelja v okviru osvobodilnega gibanja in o njegovem trpljenju v koncentracijskem taborišču Dachau. Zelo lepo pripravljen kulturni spored so predvajali učenci osnovne šole iz Luč, šola namreč nosi ime skladatelja. Žal je prav ta del zmotilo močno deževje.
Po dolgem času je v ta gorski mir zadonel glas mladih pevcev ih recitatorjev, v spomin in čast našega Blaža Arniča.
-----------------------------__------------------------v
OBVESTILO
Vzgojnovarstveni zavod Mozirje obvešča, da se bo vršil vpis otrok za sprejem v vrtec od 1. julija do 6. avgusta.
Starši, ki rabijo varstvo za svojega otroka naj pošljejo pismeno prošnjo za sprejem otroka v vrtec na .naslov: Vzgojnovarstveni zavod Mozirje, 63330 Mozirje.
Prošnja naj vsebuje rojstne podatke otroka, datum od kdaj želite varstvo in ime kraja kjer bo otrok obiskoval vrtec.
Starše, ki bodo rabili varstvo v oddelku jasli prosimo, da si prihranijo 1-2 dni letnega dopusta, da bodo otroka počasi navajali na spremembo okolja.
V____________________________________________________
Veljavo krajevnim skupnostim
Občinska konferenca SZDL je sklicala konferenco- na kateri so delegati skupaj s sindikalnimi, razpravljali o stanju v gospodarstvu naše občine na temelju izsledkov občinskega sindikata. Nato je bilo podano poročilo o poteku zadnjih volitev v SO in SIS. Ob tem so se delegati ustavili pri nekaterih opažanjih. Gre za odprte liste, ki imajo sicer zelo demokratično ozadje, vendar pa se spričo določila, da morajo kandidati biti navedeni na njih po abecedi slabo lastnost, da mnogi obetajoči delegati izpadejo, ker volil-ci premalo izbirajo in največkrat kar po številu določenem za kandidate obkrožijo imena na lističih. Izkušnje kažejo, da so zaprte liste tudi glede na demokratičnost sprejemljive, saj imajo volilci v predpripravah dovolj možnosti vplivati na njihov sestav. Tudi preveč volilnih Skrinjic je bilo po mnenju raz-
pravljajočih na voliščih, tako je bila marsikje prava jgneča. Vse to bo treba v bodoče upoštevati. Tudi volilne postopke bi kazalo poenostaviti, so menili delegati.
Delegat z Ljubnega je ostro kritiziral dejstvo, da se krajevne skupnosti vse premalo enakopravno vključujejo v odločanje, ko gre za njihov denar. Tako so tudi tokrat bili s strani Komunalnega podjetja postavljeni pred dejstvo glede tokovine za javno razsvetljavo. To je le eden od mnogih primerov, ko so krajevne skupnosti pojmovane kot neki uradi za urejanje raznih nalog iz druge pristojnosti, pa čeprav nimajo nastavljenih delovnih moči in delajo vse več ali manj prostovoljno. Takšen odnos duši krajevno samoupravo in seveda voljo do dela pri ljudeh, ki se trudijo, da bi s svojim delom doprinesli k urejanju raznih zadev v domačem kraju.
Uvrstitve v kegljanju
Pred časom smo poročali o dejavnosti kegljaškega kluba Zgornjesavinjske zadruge v Mozirju. Po zaslugi kluba se širi ta šport v kraju in okolici.
Pripravili so klubsko prvenstvo na katerem se je pomerilo 10 najboljših kegljačev iz predhodnega tekmovanja.
Končne uvrstitve:	1. V.
Kranjc, 2. Kovač, 3. P. Kranjc,
4.	Tavčar, • 5. Skok, 6. Jerovč-nik, 7. Bastl, 8, Bezjak, 9. Car in 10. Presečnik. Na regijsko tekmovanje in v kvalifikacije za republiško prvenstvo še je uvrstil Janez Tavčar iz mozirskega kluba.

VEZ, n. sol. o. MOZIRJE
Objavljamo naslednja prosta dela in naloge
1.	Vodjo knjigovodstva v DSSS
Pogoji: ekonomski ali finančni tehnik s 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
2.	Vodja priprave dela v TOZD Komunala in gradbeništvo
Pogoji: Gradbeni tehnik s 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
3.	Avtomehanik v TOZD Komunala in gradbeništvo Pogoji: KV avtomehanik s 3 leti delovnih izkušenj
Za vsa objavljena dela in naloge je določeno poskusno delo v skladu z določbami Pravilnika o delovnih razmerjih.
Pismene ponudbe z dokazili sprejema splošno kadrovski sektor v 15 dneh po objavi.
v___________:_____________________ J
iiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB^	...........................................
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Mozirje
—	Odbor za graditev in prenovo stanovanj,
—	Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev
Na podlagi 11. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Mozirje, ter na osnovi samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov v obdobju 1981 — 1985, Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje razpisuje
NAt E CAJ
za posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti in sredstev SPIZ, za naslednje najnene:
1.	posojila organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim za nakup oziroma gradnjo stanovanj v družbeni lasti;
2.	posojila delavcem za nakup in gradnjo stanovanj- in stanovanjskih hiš v zasebni lasti;
3.	posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti, pod pogojem, da se z njim poveča stanovanjska površina, ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racionalnejši način ogrevanja;
4.	premostitvena posojila, ki jih lahko prejmejo družbeni investitorji stanovanjske gradnje in pripadajočih komunalnih naprav za čas izvajanja stanovanjske gradnje oziroma največ za dobo 2. leti;
5.	posojila upokojencem za prenovo — modernizacijo ali adaptacijo njihovih lastnih stanovanj, s pogojem, da se izboljšajo njihove stanovanjske razmere;
Razpisna natečajna vsota znaša:
a)	iz združenih sredstev vzajemnosti
—	za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti 7.174,000 din,
—	za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti 800.000 din
b)	iz sredstev SPIZ
—	za prenovo, modernizacijo ali adaptacijo stanovanj v zasebni lasti upokojencev 1.800.000 din. I.
I.	Posojila iz vzajemnosti združenih sredstev lahko dobijo organizacije katerih TOZD in DS imajo sedež v občini Mozirje in če izpolnjujejo naslednje pogoje ter predložijo dokumentacijo:
—	da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 % celotne mase BOD v tem obdobju;
—	da združujejo sredstva za vzajemnost ali so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja v stanovanjski skupnosti;
—	da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem
gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področjih stanovanjskega gospodarstva v SRS;
—	predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje;
—	predložijo potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev;
—	sprejmejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjevanja obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti;
—	bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja;
—	niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke;
—	da gradijo ali kupujejo stanovanja po programu stanovanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti;
—	da lahko zaključijo finančno konstrukcijo za pridobitev dogovorjenega števila stanovanjskih enot v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji.
Prijavljenci na natečaj morajo zagotoviti oz. izkazati lastno udeležbo in izpolnjevati druge pogoje, ki jih določa pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Mozirje.
II.	Posojila iz vzajemno združenih sredstev lahko dobijo:
a)	delavci, ki združujejo delo v TOZD in DS, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti občine Mozirje in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem pri banki,
b)	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem pri banki;
—	če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oziroma neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja ali stanovanjske hiše ali vikenda,
—	če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo.
Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi v občini.
Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci in starši če živijo v skupnem gospodinjstvu.
Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje; če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja sprostili družbeno stanovanje.
Posojilo, ki ga lahko dobi delavec, za nakup, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše, lahko znaša največ do 20 % od predračunske ali končne kupoprodajne cene standardnega stanovanja.
Vsak upravičenec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Mozirje posojilo za-standardno stanovanje za 4-člansko družino 70 m2. Prednost za posojilo po tem pravilniku imajo delavci, ki:
—	imajo nižje povprečne mesečne dohodke na člana družine;
—	kupujejo ali gradijo stanovanjsko hišo ali stanovanje v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje;
—	kupujejo standardno stanovanje;
—	bodo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ni ustrezno za njegovo družino.
Na natečaj lahko kandidirajo le interesenti, ki predložijo:
—	vlogo z opisom stanovanjskih-razmer in namenom porabe posojila,
—	dokazilo o namenskem varčevanju pri banki,
—	izjavo o vsoti že pridobljenih bančnih in drugih kreditov za stanovanjski namen,
—	kupoprodajno pogodbo, če kupujejo stanovanje,
—	gradbeno dovoljenje, če gradijo stanovanjsko hišo ali jo prenavljajo,
—	podatke o zaposlitvi.
ill. Posojila iz združenih sredstev SPIZ lahko dobijo upokojenci za izboljšanje svojih stanovanjskih pogojev, če izpolnjujejo naslednje kriterije;
—	da imajo prosilci stalno prebivališče v občini Mozirje,
—	da so prosilci posojila lastniki oz. solastniki stanovanja ali stanovanjske hiše ali da imajo vknjiženo, v zemljiški knjigi dosmrtno pravico uporabe stanovanja, za katerega želijo pridobiti posojilo,
—	da višina posojil,, ki so jih doslej prejeli prosilci ali člani njihovih družin in kateregakoli vira, za rešitev njihovih stanovanjskih vprašanj ne presegajo 60 % vrednosti prenovljenega stanovanja ali stanovanjske hiše,
—	da prosilci prispevajo lastna sredstva najmanj v višini 50 % na predvidena vlaganja,
—	da so prosilci kreditno sposobni vračati posojilo.
Prednost za posojilo imajo upokojenci:
—	ki imajo neprimerno in nefunkcionalno stanovanje,
—	ki imajo nižje povprečne mesečne dohodke na člana družine,
—	ki so bili udeleženci NOV ali so invalidi oziroma imajo trajnejša obolenja. Na natečaj lahko kandidirajo upokojenci, ki predložijo:
—	vlogo za odobritev posojila z opisom stanovanjskih razmer in namenom porabe posojila,
—	dokazilo o stalnem prebivališču v občini Mozirje,
—	zemljiškoknjižni izpisek lastništva ali uporabe pravice stanovanja,
—	predračun predvidenih del,
—	dokazilo o mesečnih dohodkih na člana družine,
—	izjavo o vsoti že pridobljenih bančnih in drugih kreditov za stanovanjski namen.
Natečaj za posojila traja do vključno 15. julija 1982. Prijave na natečaj, prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema Ljubljanska banka—Temeljna banka Velenje — Ekspozitura Mozirje, kjer lahko udeleženci dobijo pojasnila v zvezi z natečajem.
Pristojni odbor oziroma komisija pri Samoupravni stanovanjski skupnosti bosta obravnavala vloge, udeleženci natečaja bodo po zaključku natečaja skladno s tonamenskim pravilnikom, s sklepom obveščeni o dodelitvi posojila.
Ugovore na navedene sklepe bo reševal zbor uporabnikov skupščine SSS.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
Mlado se uči
Občinsko tekmovanje pionirskih in mladinskih gasilskih desetin je ponovno potrdilo pravilo, da se mlado uči. In res so laliko gasilci ponosni na svoj naraščaj, saj so mladi pokazali izredno znanje. Poudariti velja tudi dejstvo, da se je med seboj pomerilo kar 34 desetin iz vseh društev naše občine.
Nedvomno je plod posebne pozornosti’gasilskih društev vzgoja mladih in tudi tekmovanja, da ne poudaijamo množičnost. Pohvaliti velja še zlasti vodje enot in mentorje.
Tekmovanje na Pobrežju je bilo odlično pripravljeno!
Rezultati: pionirke B - 1. Pobrežje, 2. Gorica. Pionirji - 1. Radmirje, 2. Gornji grad, 3. Bočna. Pionirji B - 1. Luče, 2. Nazarje, 3. Bočna. Mladinke — 1. Gorica, 2. Mozirje, 3. Grušovlje. Mladinci - 1. Pobrežje, 2. Nazarje in 3. Rečica H.
Veleslalom na Okrešlju
Franc Herle je bil doma iz Solčave. Že v tridesetih letih je slovel kot velik revolucionar, športnik in odličen alpinist. Znano je, daje slovel po svojem načinu plezanja in vrtanja v živo skalo. Prvič je vse to uporabil pri plezanju na Ojstrico, ta smer se še danes imenuje po njem. Kot borec je padel v bojili na Koroškem leta 1944,
V spomin na slovitega rojaka prireja vsako leto ŠD Solčava v mesecu maju veleslalom na Okrešlju. Letos je bila prireditev četrtič. Na tekmi so lahko sodelovali člani športnih in planinskih društev iz naše občine in alpinistični odsek PD Celje. V tretje je letos pripadel prehodni pokal skupini PD Solčava, tako ji ostane v trajno last.
Načrtujejo, da bi to tekmovanje postalo tradicionalno in bi veljalo kot regijsko za celjsko
območje. Seveda ne gre odrekati kraju tekmovanja posebno naravno mikavnost, saj leži na višini 1700 m, zato vabi PD Solčava že letos k udeležbi v prihodnjem letu!
Doseženi uspehi: Skupinsko — 1. PD Solčava, 2. PD Gornji grad, 3. PD Solčava II. Posamično članice - 1. Pija Golob, PD Solčava, 2. Barbara Roban, ŠD Solčava, 3. Ivanka Pajk, Aero Celje. Veterani 1. Alojz Fortin, PD Gornji grad, 2. Albin Robnik, PD Luče, 3. Toni Šinkar, PD Gornji grad. Člani —, 1. Alojz Selišnik, PD Luče, 2. Tomaž Kunej, PD Mozirje, 3, Zdenko Purnat, PD Gornji grad.
-Prizadevnim članom PD Solčava so izrekli vse priznanje za dobro in zanimivo prireditev.
FRANC BREZNIK
Mladinski odsek PD Gornji grad
Mladinski odsek Planinskega društva v Gornjem gradu je imel letos že drugič svoj občni zbor. Odsek vodi Franci Pahovnik, ki je povedal, da šteje vrsta mladih že 263 'članov ali 60% vsega članstva v društvu. To je seveda velik uspeh.
Med letom 1981 za katerega so dajali tudi obračun so pripravili več zanimivih izletov, tako na Kredarico in Triglav, na Travnik, na Šmohor, na Grossglockner, na Strelovec, Na Jalovec, v Tolmin in na Mangart, na Kamniško sedlo, na Stol, pa kaj ko vsega kar našteti ne moremo. Skratka bili so zelo delavni! Sicer pa so povsod
pomagali kjer je to bilo potrebno, tako doma kot tudi drugje. Dobro so se-odrezali na republiškem tekmovanju v orientaciji na Črnem vrhu, markirali so planinske poti, se udeleževali strokovnih seminarjev, skrbeli za dežurstvo na Menini in še marsikaj!
Ko so sprejeli načrt dela za prihodnje obdobje so izvolili novo vodstvo. Načelnik je Franci Pahovnik, njegov namestnik Miran Ugovšek, tajniške posle bo vodila Marija Rajter, blagajno pa Blaž Vodušek. Novemu odboru, ki šteje sicer več članov, kot smo jih navedli želimo dobrih uspehov v naprej!
Veliko strelskih tekmovanj
Strelci ne mirujejo. Tekmovanj je iz meseca v mesec več, udeležba nenehno večja, pa tudi kvaliteta raste. Program tekmovanj, ki ga je sestavila Občinska strelska zveza v začetku leta, se izvaja točno po urniku. Posebno veliko aktivnost so izkazali v maju, mesecu mladosti, delovnih zmag in jubilejev iz NOB.
V počastitev Dneva zmage je bilo 9. maja na strelišču v Mozirju strelsko tekmovanje z vojaško puško. Nastopile so ekipe osnovnih strelskih organizacij in sekcij ter ekipe družbenopolitičnih organizacij ter društev v občini. Tekmovanja seje udeležilo 12 štiričlanskih ekip, vsega skupaj je tekmovalo 48 strelcev. Ekipno je zmagala sekcija Bočna, druga je bila OSO Luče, tretje pa društvo invalidov iz Mozirja. Med posamezniki je bil najboljši Ajnik Franc iz Luč, pred Poličnik Jožetom iz Gornjega grada in Gradič Marjanom iz Mozirja.
Teden dni kasneje so se na istem strelišču pomerile ekipe osnovnih strelskih organizacij v streljanju z malokalibersko puško. Tekmovanja se je udeležilo 9 ekip, zmagala pa je ekipa OSO Mozirje, pred OSO Luče in sekcijo Bočna. Grobelnik Franc je bil najboljši med posamezniki, drugi je bil Poličnik Drago, tretji pa Ajnik Franc.
Ob Dnevu mladosti pa so tekmovali najmlajši — pionirji in mladinci. Pionirji so streljali z zračno puško, najboljši pa so bili Solčavani. Drugo in tretje mesto sta osvojili ekipi OSO Mozirje'. Mladinci so tekmovali z MK puško. Zmagala je ekipa OSO Mozirje pred Rečico, tretja pa je bila ekipa iz Nazarij.
Želja strelcev je, da bi se na streliščih zbirali še v večjem številu, kar bi nedvomno povečalo množičnost in kvaliteto te zvrsti športa ter nenazadnje tudi pripomoglo krepitvi splošne ljudske obrambe.
B. KRIŽNIK
Med razlago o streljanju s trombloni
Med našimi teritorialci
Pripadniki TO krajevnih skupno- Po kosilu so imeli razgovor na kasti Mozirje, Nazarje in Rečica so terem«sta sodelovala Mirko Strašek imeli vajo v Dol Suhi. Vadili so na- in Tone Kramer, loge v patrolni službi in ukrepe v	.	'
protidiVerzantski dejavnosti. Po iako je naneslo, da smo lahko za-kosilu je bilo v načrtu metanje roč-	stavili Mirku'Strašku nekaj vprašanj,
nih bomb in streljanje s trombloni.	Nameraval je spregovoriti zbranim
Na vaji so bili navzroči poleg pred-	teritorialcem o gospodarskih giba-
sednika komiteja za SLO občine	TI']1 v občini. Takšni razgovori
Mozirje Mirka Straška še predstavni-	sodijo med redne oblike vsestranske-
ki krajevnih skupnosti, ki so imele	ga obveščanja v TO. Kot rezervni
tu svoje enote. Zanimivo, daje bilo	v°Ja , star.esma Jc Mirko Strašek
kar dosti ljudi iz vrst vodstva krajev-	gledal na prizadevanja vojakov tudi s
nih skupnosti, ki jih je vaja zanima-	strokovnega stališča in dejal, da je
la. Sicer pa je tam kjer so naši vojaki	zc]° zadovoljen z uspehi, ki jih je
vedno zelo živahno!	videti pri vadbi določenih vojaških
veščin. Posebno je pohvalil zanima-
Med opazovalci na vaji je bil tudi	nje za obrambne priprave med kraja-
komandant štaba TO krajevne skup-	f11 krajevnih skupnosti, ki imajo svo-
nosti Mozirje kapetan 2. razreda	je enote na vaji. k temu je se dodal,
Ferdo Skok. Seveda je naša radoved-	. Je euthidobro vzdušje^ in red, kar
nost tudi njega zmotila pri opoldan-	je seveda bistveno. Takšne vaje so
skemu odmoru. Prav rad je povedal,	učinkovitejše, ker zajemajo le ome-
da ga delo v enotah TO veseli. Kakih	Jeno stevi>o vojakov, čuti se večja
25 let je rezervni vojaški starešina.	povezanost m volja do dela. Tudi
glede opreme m kaj pripomniti, ta Pohvalil je delo in prizadevanja pri- odgovarja zahtevam časa.
, padnikov njegove enote. Seveda
lahko velja pohvala prav tako za Po kosilu so teritorialci spoznali mladince. Pa tudi sicer so pri delu	podrobnosti v streljanju s tromblo-
resni, čeprav zelo mladi! Pozna se,	ni, metali pa so tudi ročne bombe,
da so večji del športniki in kot taki	Prostor na katerem so bile vaje je
zmorejo še tako velike telesne napo-	omogočil odlične pogoje za izvedbo
re. Prav to pa je za vojaka bistveno.	obeh nalog.
Kosilo seje prileglo ...
Avstrijski obisk pri Jakiju
Nič bi ne bilo posebnega, če bi govorili o sicer pogostih obiskih v galeriji našega umetnika Jožeta Horvata Jakija v Nazarjah. Tokrat pa gre res za posebnost! Obiskali so ga člani Društva prijateljev Jugoslavije s Koroške. Kar 36 udeležencev je štela skupina, ki jo je vodil konzul SFRJ v Celovcu ALfons Nabrežnik.
Najprej je Jaki pozdravil svoje goste na svojem domu in šele potem so si ogledali njegovo galerijo v Nazarjah. Tu jih je v imenu občinske skupščine Mozirje pozdravil njen ' podpredsednik Jože Rakun. V prijetnem vzdušju so se gostje pomenkovali z Jakijem in drugimi predstavniki našega javnega življenja. Kot vedno, je tudi tokrat Jaki svoje obiskovalce presenetil z lepim darilom - njegovo grafiko v ovitku. Navdušenje je bilo zato še večje in počutje prijateljsko. Zanimanje za delo našega umetnika je bilo vse-
stransko in res nikomur se ni mudilo dalje, čeprav so imeli načrtovane še oglede Radmirja, Gornjega grada in še kje.
Konzul Nabrežnik je rade volje pojasnil delo društva, ki ima svoj sedež v Celovcu. Vanj se vključuje mnogo ljudi vseh vrst poklicev in starosti, ki pač razumejo potebo po sožitju dveh narodov na tem delu sveta. Med člani je tudi velik prijatelj Jugoslavije predsednik koroškega parlamenta gospod Gutten-bauer, ki je bil v Nazarjah tudi navzoč. To društvo si prizadeva za boljšo povezanost med ljudmi onkraj in tostran meje, pripravlja izmenjavo otrok, ki preživljajo. počitnice pri nas in tam in tudi sicer odločno zagovarjajo dobre odnose med državama. Ob slovesu iz naše doline so obljubili, da nas še obiščejo!
Med obiskom prijateljev Jugoslavije iz Koroške pri Jakiju
Korenine kulture na
Ljubnem
V počastitev 60-letnice kulturnega delovanja na Ljubnem so pripravili svečanost v svoji dvorani. Delavci prosvetnega društva so se s sporedom potrudili tako kakovostno kot tudi sicer. Res je čutiti kako globoko segajo korenine prosvetnega in kulturnega dela v tem kraju ob Savinji. Če so nekoč'prizadevno delovali, danes že starejši krajani,-mnogih že ni več med nami, potem preveja človeka občutek zadovoljstva,. ko vidi med nastopajočimi toliko mladih. To je dolg mladega rodu starejšemu! Pesem naših očetov bo zvenela naprej v sinovih in hčerah, beseda slovenska ne bo
zamrla, kulturna dejavnost se bo nadaljevala.
Na slovesnosti sta nastopila ženski pevski zbor in seveda tudi moški. 16 pevcem so podelili bronaste značke OF, posebna priznanja pa sta prejela Ivan Marovt in Franc Krolnik, ki sta preživela vse vihre časa, pela pa sta že v zboru leta 1922. Čestitamo!
Slovesnost so popestrili še z veznim besedilom, v katerega so vpletli spomine na mnoge zaslužne kulturne delavce te dolge dobe. Kot vedno že dolga leta je tudi tokrat glavno breme prireditve ležalo na skrbi Lenke Kraljeve.
Mladi v konjeniškem
klubu
Konjeniški klub v Mozirju že precej časa uspešno deluje. Vodi ga tov. Eva Rančigaj. Tudi z naše šole se je prijavilo nad dvajset učencev, nekateri so bili člani že poprej.
Klub obiskujemo v dveh skupinah in to ob torkih in petkih prva, a ob sredah, sobotah in nedeljah pa druga skupina. Klub ima devet jahalnih konj. Te pred jahanjem najprej očistimo in nato osedlamo. Odpeljemo jih na prostor, kjer potem jezdimo. Najprej je bilo treba spoznati, kako konja pravilno vodiš v hodu in ga usmerjaš.
0 hribovskih
Naj zaključim študijo o hri novskih kmetijah v Gornji Savinjski dolini po letu 1967 z navedbo tehtnih misli, ki jih je v oceni predložene študije Raziskovalni skupnosti Slovenije podal Lojze Plaznik, diplomirani inženir agronomije, direktor zadruge in dober poznavalec razmer na hribovskih kmetijah, ko pravi, „da bi bilo v zaključnem delu študije koristno še močneje poudariti predloge potrebnih in nujnih ukrepov za zagotavljanje nadaljnjega obstoja in gospodarskega razvoja hribovskih kmetij.”
„Ugotovitve o njihovi šibki ekonomski moči (doseženem dohodku iz kmetijstva in gozdarstva) jasno kažejo, da že sedanje generacije kmečkih gospodarjev v hribovitih območjih ne Zadržuje na kmetijah ekonomski interes, pač pa prirojena ljubezen do zemlje, zaradi katere so pripravljeni tudi na veliko samoodrekanje in žrtve. Vprašanje pa je, koliko bo ta čustveni motiv odločilen tudi pri mladi generaciji potencialnih naslednikov, na katerih bo slonel bodoči razvoj. Že dosedanja izkušnje kažejo, da se mlajša generacija bistveno razlikuje od starejše, tako po splošni prosvetljenosti kot tudi po zahtevnosti za splošne dobrine sodobne civilizacije. Svojega življenjskega standarda ne primerjajo več s standardom svojih staršev, pač pa vse bolj z vrstniki iz šolskih klopi, ki so zaposleni izven kmetijstva in imajo neprimerno višji osebni dohodek, pravico do osemurnega dela, letnega dopusta in drugih ugodnosti.”
„Nujno bi bilo s prostorskim planom republike in nekaterih občin opredeliti strateško pomembnejša višinska območja, kjer je družbeni interes za ohranitev poseljenosti in gospodarske aktivnosti prostora večji od pomena tržne proizvodnje hrane. Kmetijam na takšnih obmo-
Seveda mora biti tudi drža telesa pokončna, vzravnana, pravilno moraš držati vajeti ter se sprostiti. Ko smo vSe to že dovolj obvladali, smo pričeli s sedečim kasom, t. j. lahkim jahanjem. Sedaj pa že galopiramo; tisti, ki so pri klubu že dalj časa, pa že skačejo čez zapreke. Po končanem jahanju pa konje' odpeljemo v hlev in jih zopet očistimo, da so pripravljeni za naslednji dan. V ta klub sem se prijavila zato, ker čutim veliko ljubezen do živali, posebno še do konjev.
IRENA TOPLAK, OŠ Mozirje
kmetijah
Piše: dr. Drago Meze
čj ih pa bi bilo treba zagotoviti izdatnejšo družbeno pomoč v obliki:
— ugodnejših kreditov za investicijsko opremljanje, stanovanjsko izgradnjo, komunalno infrastrukturo.
— diferencirane davčne politike (olajšave oziroma oprostitev),
- nepovratnih sredstev (dotacij) kot delnega nadomestila za objektivno pogojene , višje stroške pri pridobivanju hrane, za opravljanje pomembne družbene funkcije, kot je negovanje kulturne podobe krajine in aktivno sodelovanje pri krepitvi obrambne sposobnosti prostora.”
„Ekonomske rešitve za večanje produktivnosti.in dohodka v kmetijstvu, ki jih nakazujeta ustava in Zakon o Združenem delu na osnovi združevanja dela, sredstev in zemlje so, žal, v pogojih hribovskega kmetijstva brez večje praktične vrednosti. Navedene ugotovitve so nesporne in resno opozarjajo na pravočasno preventivno ukrepanje. Nikakor ne bi smeli dopustiti nadaljnje deagrarizacije na račun prekomernega praznenja strateško tako pomembnih območij kot so obmejna in višinska.”
„Izsledki študije bodo služili kot koristna podlaga pri planiranju srednjeročnega in dolgoročnega razvoja kmetijstva v občini Mozirje, pri operativnem delu kmetijske pospeševalne službe, pri oblikovanju stališč družbenopolitičnih organizacij in skupnosti v občini glede izvajanja ukrepov za hitrejše in uspešnejše razreševanje razvojne problematike hribovskeg kmetijstva, dragoceno napotilo pa bodo tudi republiškim organom in institucijam za načrtovanje ustreznih preventivnih agrar-no-političnih ukrepov.”
; V ■.'
Koiiec
Planica
- v To ni tista Planica, kije znana po smučarski skakalnici, to je Planica, kjer je bila nekdaj velika in močna kmetija. Tu so redili mnogo živine in ovac, čeprav je tudi nadmorska višina preko 1000 m. Pridelali so tudi dqvolj žita za svoje družine, ki so bile nekdaj kar številne.
Kraj se imenuje Gornja Radegun-da in spada pod občino Mozirje. Tukaj se križajo pota prćko planine v Mrzli vrh mimo planinskih koč. Ena pot pelje mimo kmetije pod Belo peč in pod Tirskimi pečmi proti Radmirju in Ljubnem. To so takozvane planinske tranzverzale domačinov, ki so si raje izbirali poti preko planine, kakor pa daljše poti po dolini. Preko te kmetije so se stekale tudi kurirske poti in vodile na več Strani.
V Planici sta živela in pasla živino brat in sestra Gregor in Angela Gostečnik, poročena Hudej (poročila se je po vojni).
Angela pripoveduje?
„To službo sva nastopila 1. marca, 1943. Čeprav zemlja ni bila najina last, sva lahko sejala žito in sadila krompir, oboje je dobro obrodilo.
Bilo je 1. junija 1944, ko sem bila zaposlena pri peki kruha, je vstopil v hišo kurir Alojz Kramer, da bi dvignil pošto in jo odnesel kakor vedno.
Komaj stopi na vežni prag, že poči ’ puška in padel je mrtev na tla. Hiša je bila obkoljena in kmalu zatem so vstopili Nemci in vse preobrnili in preiskali. Seveda so našli marsikaj nevarnega za naju. Po strahovitem pretepanju in zasliševanju so naju odpeljali na Rečico. Nositi sva morala vps živež, ki so ga nama naložili v koše. Na ramah sva imela tako hudo težo, da je celo eden izmed ,vermanov’ rekel, da bo nesel koš namesto mene. ,Ne,’je zakričal vodja policije, ,sama ga mora nesti!’ Ta je bil doma iz Ptuja, pisal pa se je Kovač. Gregorja so tako pretepli, da se je le s težavo vlekel naprej, pa še r- so ga suvali s kopiti pušk. Pri zasliševanju so trdili, da morava kurirja poznati, ker je imel pri sebi svojo sliko, dokumente in še marsikaj, kar midva z bratom nisva vedela, zato sva to tudi tajila. Odpeljali so naju na dom kurirja k Rastočniku, kjer so potem odpeljali tri dekleta in gospodarja. Zaprli so nas ločeno, da se nismo mogli ničesar pogovarjati.
Po zaslišanju na Rečici so nas odpeljali v Celje, v Stari pisker. Gorja, ki smo ga tri mesece prestali v Piskru ne morem popisati. Če to
pretrpiš moraš pottm to pripovedovati tudi drugim. Le malo pa jih danes še verjame, kaj vse so z nami počenjali ljudje, ki so sami sebe šteli vzvišene nad drugimi narodi.
Po treh mesecih so naju z bratom odpeljali na prisilno delo na Gornjo Štajersko. Bila sva zaposlena vsak na svoji kmetiji, le včasih sva lahko prišla tudi skupaj. Gregor je po dveh mesecih prosil, da bi ga spustili domov, da bi se malo preoblekel in videl, kako je doma. Občina mu je dovolila 8 dni dopusta, zato je odšel. Ker je bila takrat Gornja Savinjska dolina osvobojena, se ni več Vrnil.
9. marca 1945 so preko našega kraja prišle čete Ukrajincev. Ti so strašno pobijali ljudi, če so le malo sumili, da so .banditi’. Tudi brata Gregorja so ustrelili v Planici na pragu, kjer je padel kurir Kramer. Planica pa še ni imela dovolj žrtev. Padlo je še šest borcev, ki so zašli v zasedo ob nižje ležeči kmetiji pri Jugu. Kurir Anton Acman, ki so ga .. Ukrajinci našli doma pri Ramšaku, jim je moral kazati pot v Planico. Ker pa je dobro razumel ukrajinski jezik je slišal, da je oficir naročil vojakom, naj ga potem ustrelijo, toda Anton jim je srečno pobegnil. Gregor pa je ležal mrtev na pragu hiše tako dolgo, da so Ukrajnici odšli.
Jaz sem bila na prisilnem delu. Še otroci so me zmerjali za ,banditko’. Slučajno pa smo prišli skupaj s štirimi fanti Slovenci, ki so me nagovarjali, da bi skupaj pobegnili. Jaz bi jih morala založiti s kruhom, ki naj bi ga ukradla pri hiši. Kruh pa mi je bil pri tej hiši neznana stvar, drugod pa ga tudi nisem iskala. Tako so fantje odšli, kako je bilo z njimi nisem nikoli izvedela, jaz pa sem ostala tam do konca vojne.“
Pripoveduje Janez Gostečnik, star 85 let (njun brat):
„Ko je brat Gregor padel na pragu v Planici je bila z njim tudi mama. Zelo je bila žalostna, zato je zmerjala Ukrajince. Medtem ko seje v Planici to dogajalo, je bilo tudi pri nas doma, pri Šumečniku pravo zlo.
Več kot 400 ukrajinskih vojakov je v eni uri preiskalo in prevrglo vse, živino So izpustili, iz hleva, zaklali so svinjo, kije imela tri dni stare mladiče, pokradli so nam ves živež, jabolčnik so izpili in ga izlili iz sodov. Seno so izvlekli iz hleva, da so si kar na stražarskih mestih napravili ležišča. Tudi vse kokoši so izginile. Ostali smo popolnoma brez živeža. Imeli smo le 2 kg moke. Šele po tem razdejanju je prišel komandant Ukrajincev in jih pognal v Planico, kamor smo odšli po Gregorja in ga pripeljali domov. Pokopali smo ga na pokopališču v Šmihelu.“
LOVRO GO LIČNIK
Mladi telovadci
Telovadni nastop v Mozirju
TVD Partizan je v počastitev 100 letnice telesnokulturne dejavnosti v Mozirju pripravil povorko skozi kraj in nato nastop množice telovadcev na nogometnem igrišču v Savinjskem gaju_Poleg domačih telovadcev je nastopila tudi izbrana vrsta Slovenije. Prav nepozaben je bil pogled na nastopajoče od najmlajših do odraslih. Lahko trdimo, da je točke pestrega sporeda burno pozdravilo kakih 4000 gledalcev.
Slavnostni govornik je bil dolgoletni telesnokulturni delavec Vlado Miklavc, ki je orisal prizadevanja Mozitjanov za telovadno in športno dejavnost skozi desetletja.
Ob tej priliki je predsednik SO Mozirje inž. Lojze Plaznik predal TVD Partizan visoko državno odlikovanje. Veliko
plaketo pa je mozirskim organizatorjem namenil tudi Partizan Slovenije. Plakete so bile po-.deljene še predstavnikom, društvom in zaslužnim telesno-kulturnim delavcem. S svojo navzočnostjo so počastili -slavje narodni heroj Franc Leskošek— Luka, Mitja Ribičič, ki je bil častni predsednik pripravljalnega odbora za proslavo, Andrej Marinc, Ivan Kramer in predstavniki javnega življenja občine. Med gosti je bilo tudi 'mnogo znanih telesnokulturnih delavcev Slovenije.
Priznanje za dobro organizacijo gre prirediteljem na čelu s Pavlo Trogeijevo, «snovni šoli Mozirje in številnim drugim sodelavcem, ki so s svojimi prizadevanji pripomogli, da je proslava tako lepo uspela.

Lojze Plaznik predaja državno odlikovanje, Id ga prevzema za TVD Partizan Pavla Troger
Benedikt Kuripečič (15./16. stolJ
Iz Ljubljane je 22. avgusta 1530 odšlo na dolgo pot v Carigrad odposlanstvo, ki sta ga vodila Jožef Lamberg, kranjski vitez, in Nikolaj Jurišič, hrvaški vitez in pozneje proslavljeni vojskovodja. Spremljalo ju je 21 plemičev in 15 slug in spremljevalcev, med katerimi je bil kot latinski tolmač tudi Benedikt Kuripečič iz Gornjega Grada.
Rimsko-nemški cesar Ferdinand I. (nad slovenskimi deželami je vladal v letih 1522—64) je prek tega odposlanstva hotel pri turškem sultanu Sulejmanu II. Veličastnem (vladal v letih 1520-66) doseči mir ali vsaj premirje. Turki so bili namreč v tistem času na višku moči, de-,žele, ki so jih napadali, pa so bile po večini šibke, nemočne zaradi bojev med seboj in niso bile zmožne nuditi kakšnega resnejšega odpora. Turki so v ’’istem času celo osvojili Beograd in celo oblegali Dunaj.
Slovenske dežele so na primer zelo trpele, saj so bili Turki leta 1527 na Kranjskem vsaj štirikrat in naslednje leto spet tolikokrat; leta 1529 so pred pohodom na Dunaj plenili po Kranjskem kar petkrat in ob vrnitvi je glavnina turške vojske oropala Štajersko. Do junija 1530 so Turki plenili po naših deželah še petkrat. (Deželni stanovi so število žrtev turških vpadov na Kranjskem ocenjevali na 200.000, kar je strahotno velika številka pri tedanjem številu prebivalstva.) — V drugih deželah, ki so mejile na turško cesarstvo, stanje ni bilo nič
’iše.
Življenjepisni podatki Benedikta Kuripečiča - razen kraja rojstva, Gornjega Grada — niso znani. Bil je humanistično izobražen, znal je nemško, latinsko in seveda slovensko, zato so ga ob odhodu vzeli s seboi.
Po vrnitvi iz Carigrada (torej po 9. februarju 1531) je napisal dve knjigi oziroma knjižici o vtisih s potovanja. Prva nosi naslov „Potopis, potovanje odposlanstva kraljevega veličanstva v Carigrad k turškemu cesarju Sulejmanu leta 1530“ in je izšlo leta 1531 v Augsburgu (v Nemčiji; tam je imel cesar svojo rezidenco). V obliki potopisnega dnevnika pripoveduje o poti, ki so jo opravili, ob tem pa navaja veliko število zelo zanimivih geografskih in etnografskih podatkov ter imen rek, krajev, vrhov in ravnic, kar vse je še posebej pomembno- za današnje raziskovalce. Kuripečič nadalje poroča o velikem trpljenju kristjanov in o razmerah v deželah, skozi katere je potoval. Njegov Potopis je naj-starejše tovrstno delo, ki opisuje Balkan v 16. stoletju, obenem pa najstarejši opis Bosne po turško upravo. (V največji meri je vanj zajeta Bosna, pač zaradi tedanje upravne razdelitve, v veliko manjši pa Srbija, Bolgarija in Rumelija.)
V knjižici je' objavljenih tudi več lesorezov bosanskih mest in dve sliki uradnega sprejema pri sultanu Sulejmanu. Predstavljamo si lahko, kako zanimiva je morala biti knjiga v času izida
za srednjeevropskega bralca, ki je o Turkih lahko le slišal. Lesorezne slike so bile pred 450 leti nekaj takega, kot so fotografije danes:	dopolnilo k besedni
predstavitvi. Zanimivo je še to, da je knjiga izšla komaj leto dni po vrnitvi iz Carigrada. (Danes čakajo rokopisi za natis v knjigi po trt, štiri ali še več let.)
Kuripečičeva vloga pri pogajanjih ni bila majhna: iz drugih virov vemo, da je Lamberg zelo slabo govoril slovensko oz. hrvaško, Jurišič pa ni znal nemško ne brati ne pisati (podpisoval se je samo v cirilici). Sultan ni imel nikogar, ki bi obvladal latinščino, zato so se pogajali v hrvaščini (oz. srbščini), Kuripečič pa je predloge prevedel v latinščino, ki je bila v tistem času jezik diplomacije, in jih zapisal. Na potovanju je menda govoril z domačini (najbrž z Bosanci, Srbi in Bolgari) v njihovem jeziku.
Odposlanstvo ni bilo uspešno. Zanimivo (aagotovo slučajno) je, da leta 1531 večjih turških vpadov na naše ozemlje ni bilo spet pa so se ponovili naslednje leto, ko turški vojski ni uspelo priti do Dunaja. Nekaj sto kilometrov pred njim jih je premagala vojska istega Nikoja-ja Jurišiča, ki je bil dve leti prej vodja odposlanstva v Carigrad. Leta 1533 pa je cesarju Ferdinandu uspelo skleniti s Sulejmanom premirje, saj je Turkom grozila vojna s Perzijo.
Poleg te (zanimivejše) knjige je Kuripečič napisal še eno z naslovom „Disputaeija ali pogo-
vor dveh hlevarjev, ki sta bila z odposlanstvom kraljevega veličanstva pri turškem cesarju v Carigradu .. i . zapisal gospod Benedikt Kuripečič (Curipe-schitz) iz Gornjega Grada (vonn Obernburg) ..V njej je na drugačen način povedal to, kar že prej v Potopisu, le da seje še močneje zavzel za osvoboditev bosanskih kristjanov izpod turške tiranije. Za žalostno stanje sta po njegovem icriva tudi papež in cesar. (Zato lažje razumemo, da je le „zapisal pogovor dveh hlevarjev“ — saj se z izražanjem svojega mnenja ni hotel zameriti oblastem.)
Kuripečič je kot tolmač v Carigradu napisal še dva spisa v latinščini, ki pa nista doživela niti približno tolikšne odmevnosti kot Potopis.
Slovenci smo kar nekako sramežljivi, ko ocenjujemo svoje kulturno delovanje pred Primožem Trubarjem. Resje, daje ta prvi tiskal knjige v slovenščini, toda že pred njim smo imeli znamenite pisce, ki pa so uporabljali nemščino in latinščino. Slovenščina je bila njihov materni jezik, in to gotovo ni bilo brez posledic: znano je, da so se celo nekateri cesarji učili našega jezika. Vse te ljudi moramo poznati in pravilno ceniti, saj potem ne bomo mislili, da pred Trubarjem Slovencev sploh ni bilo.
Benedikt Kuripečič iz Gornjega Grada je bil za svoj čas zelo razgledan, zato si je prislužil zaupanje cesarskega odposlanstva in opravil več kot le svojo dolžnost: nevarno, vznemirljivo in zanimivo pot je koristno opisal za svoje sodobnike in za poznejše rodove.
PETER WEISS
Urednikova beseda
V	prihodnji številki bomo objavili slike vseh 8. razredov naših šol. Slikovnega gradiva je bilo za to številko kar veliko, pa tudi dopisniki so bili pridni! Lepo je urejati glasilo, če je na voljo dovolj in dobrega gradiva. Tako naj tudi ostane v naprej!
V	pričujoči številki zaključujemo strokovni zapis dr. Draga Mezeta in se mu za prispevek najlepše zahvaljujemo.
Spet se je oglasil dr. Ervin Mejak iz Celja in napisal zanimiv zapis o predvojnem Gornjem gradu. Objavili ga bomo v prihodnji številki.
Morda bo kdd menil, da je tokrat preveč o gospodarstvu napisanega, vendar se zdi uredniškemu odboru potrebno seznanjati naše občane s težavami delovnih organizacij, ki so v veliki meri odraz splošnih gospodarskih zaostritev.
Vsem, ki odhajate na letni oddih želimo srečno vrnitev in seveda lepo vreme!
Kino Ljubno v juliju
6. VII. NACIONALNI RAZPORED — komedija
10. - 11. VII. TIGROVA VRNITEV - karate
13. VII. AGENCIJA ZA SKLEPANJE ZAKONOV - francoski t film, komedija
15. VII. VELIKA PRVA DIVIZIJA - ameriški vojni film
17. - 18. VII. MED JASTREBI - vestern
Kino Mozirje v juliju
20. VII. BANDA GRBAVCEV -kriminalka
_ 22. VII. OGNJEVITA BOLNIČARKA - francoski film, komedija
24.	- 25. VII. SMO KI IN
BANDIT
27. VII. DIVJA TEKMA - ameriški film, komedija
29. VIL DRAKULA - ameriški film, grozljivka
1. VII. ON VE, DA SI SAMA-ameriški film - srhljivka
Gl. vloge: Don Scardino, Caitlin O’Heaney, Lewis Arlt
3. 4. VII. GADJE MATURIRAJO - francoski film - komedija Gl. vloge: Michel Galbru, Maria. Pacome, Daniel Auteuii
6.	_ VII. NEPREMAGLJIVA DVOJČKA - italijanski film - satira ’
Gl. vloge: Adriano Celentano, Amanda Lear
_ 8. VII. LJUDJE IZGUBLJENI V ČASU - angleški film *- Znanstveno-fantastični
Gl. vloge: Patrick Wayne, Dony McClure, Sarah Douglas
10: 1J. VII. KASKADER - ameriški film — pustolovski
Gl. vloge: Peter OToole, Steve Reilsback, Barbara-Hershey
13. VII. POLENOV PRAH -jugoslovanski film - erotična komedija
Gl. vloge: Olivera Katarina, Adem Čejvan, Vlasta Knežovič
15. VII. PRVA LJUBEZEN - italijanski film - komedija
Gl. vloge: Ugo Tognazzi, Ornella Mutti, Mario del Monaco
17: 18. VII. FORMULA - ameriški film - srhljivka
Gl. vloge: Marlon Brando, George C. Scott, Marthe Keller
20. VII. DONA FLOR IN NJENA DVA MOŽA - brazilski film -komedija
Gl. vloge: Sonia Braga, Jose Wil-ker, Mauro Mendonca
22. VII. GIMNAZIJKE - francoski film - mladinski
Gl. vloge: Eleonore Klarwein, Odile Michel, Coralie Celement 24: ,25. VII. KO SE BLIŽA KONEC - ameriški film - avanturistični - grozljivka
Gl. vloge:. Paul Newman, Jacyueline Bisset, William Holden 27. VIL KORLEONE - italijanski film - kriminalka
Gl. vloge: Giuliano Gemma, Claudia Cardinale, Francisco Rabal 29. VII. SMRT NA MEJI - ameriški film - kriminalka
Gl. vloge: Telly Savalas, Danny de la Paz, Eddie Albert
31. VII. NAPADALCI Z ZAPUŠČENE LADJE - ameriški film -akc.-avanturistični
Gl. vloge: Harrišon Ford, Karen Allen, Denholm Elliot
Veterinarsko dežurstvo
14.6.	do 20. 6. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112
21.6.	do 27.6. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-094 28. 6. do 4. 7. Lešnik Marjan, dipl. vet., Mozirje, tel. 831 -760
5. 7. do 11. 7. Mag. Resnik Anton, dipl. vet„ Mozirje, tel. 831-978 12. 7. do 18. 7. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 19. 7. do 25. 7. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-094
Matična kronika za maj 82
POROKE: REMIC Damjan, star 24 let, prodajalec iz Bočne 41 in ROKOVNIK Jožica, stara 24 let, delavka iz Prihove 1
TRBOVSEK Danijel, star 23 let, strojni inženir iz Bočne 89 in KOLAR Viktorija, stara 20 let, študentka iz Mozirja 267
TEVŽ Rudolf, star 33 let, inv. upokojenec iz Bočne 12 in SLA-TINSEK Veronika, stara 24 let, delavka iz Bočne 176
KOLAR Andrej, star 28 let, lesni tehnik iz Bočne 39 in RIHTER Ana, stara 24 let, vzgojiteljica iz Gornjega grada 159
BASTL Dušan, star 24 let, šofer iz Nazarij 62 in KRAJNC Stanislava, stara 20 let, prodajalka iz Bočne 59 WEISS Radovan, star 23 let, brusač iZ'Sp. Kraš 45 in PUSTOSLEM-SEK Katarina, stara 21 let, delavka iz Florjana 16
MOLIČNIK Jože, star 22 let, avtomehanik iz Krnice 16 in ROBNIK Ana stara 25 let, prodajalka iz Krnice 20
PRODNIK Marjan, star 23 let, elektroinstalater iz Log. doline in FUNTEK Bernardka, stara 19 let, šivilja iz Robanovega kota 23 SOLAR Peter star 32 let, delavec iz Primoža 61 in KRAMER Marija, stara 21 let, delavka iz Konjskega vrha 17
ERMENC Marjan, star 24 let, vodovodni instalater iz Nizke 33 in RAMŠAK Bernarda, stara 20 let, prodajalka iz Lok 55
BAČOVNIK Stanko, star 23 let, električar iz Bevc 40 in REBERČ-NIK Slavka, stara 20 let, prodajalka iz Ljubije 5.
SMRTI: KOLENC Ivanka, upokojenka iz Zg. Pobrežij 9, stara 74 let
LUKAČ Anton, upokojenec iz Sp. Rečice 36, star 85 let
KOPITAR Emil, upokojenec iz Dobletine 2, star 81 let
PUKART Emilija, upokojenka iz Nazarij 26, stara 85 let
PLESNIK Janez, upokojenec iz Luče 19, star 82 let KAKER Janez, kmetijski tehnik
iz Luč 48, star 23 let KRAJNC Frančišek, upokojenec iz Tera 79, star 88 let
HRASTOVŠEK Marija, upokojenka iz Lubnega 72, stara 77 let JAKOB Jožefa, upokojenka iz Savine 34, stara 78 let
SLATNIŠEK Brigita, učenka iz Radmirja 30, stara 10 let
ŠTORGELI Jožefa, upokojenka iz Ljubnega 168, stara 77 let
KOKOSINEC Terezija, soc. podpiranka iz Mozirja 137, stara 72 let
NAPOTNIK Anton, upokojenec iz Radegunde 6, star 74 let
FRANCE Franc, upokojenec iz Ljubije 52, star 71 let
„Savinjske novice” izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik-Tehnični urednik Niko Kupec - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831 -069 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka:
52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje - Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DITC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973> je časopis oproščen davka na promet proizvodov.