Poiinina plačana v gotovini. PoMmem* šterilka Dia 3.— LETO IV «g*SsSB*, & jeaaSk*. MsseCas Bfcres&feas V Is pa pcJB: tommimlvef Dia SO’ --* Neošriseii pcllflcsi UREDNIŠTVO: HK0K GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 12. TELEFON ŠTEV. 552. UPEAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. Z Rokufdsi g® e® v&Bšja. — OgfeM pa tarife* Pisias&isa rj»ifaS«n!8K aaj >'•* prilcfi seseiaS* ca odgovor. R*žue jid f-ošfcaeia eek. smb) ž£st, 12L88S. ' Naprednost. Volitve so pred durmi in zato so zopet na dnevnem redu stereotipne fraze o naprednosti. Bilo bi pa mnogo bolje, če bi se manj govorilo o napi*ednosti, pač pa pričelo že enkrat tudi 'resno misliti o naprednosti, da ne bi o naprednjakih samo govorili, temveč te tudi imeli Zlasti v sedanjih časih bi bilo’to potrebno, ker je pojm naprednosti po svoii vsebini silno padel in postal skoraj samo še znak strankarske pripadnosti. Ce se danes govori o napredni fronti, potem nihče več ne misli na skupen nastop vseh, ki hočejo med našim narodom uveljaviti najbolj moderne nazore, ki hočejo, da uporablja naš narod vse pridobitve človeškega napredka, temveč napredna fonta pomeni danes samo skupen nastop vseh protiklerikalnih strank, pri čemer Pa je poudarjen tudi meščanski karakter take fronte. Tudi najbolj odločni in recimo idealni pristaši napredne fronte jo zamišljajo torej le v negativnem zmi- u m to je po našem mnenju mnogo premalo. Na negativni podlagi stoječa napredna fronta je nujno defenzivna in že zaradi tega nesposobna, da definitivno premaga klerikalizem. Vsa zgodovina slovenskega liberalizma to tudi jasno dokazuje. Slovenski naprednjaki so bili od 80. let dalje vedno defenzivni in zato so klerikalci, ki so bili vseskozi napadalni, rasli. Slovenski liberalci so bili proti splošni volivni pravici, proti elektrifikaciji Gorenjske, proti ženski volivni pravici, klerikalci pa so bili za vse te stvari in zato z njih zmago utrdili tudi svoje pozicije. Ce hoče torej imeti napredna fronta zmi-sel, potem mora biti njena podlaga pozitivna. Mera biti tu najprej jasen in pozitiven program, ki zbere vse ljudi, ki so res za napredek naroda, ne pa da zbira samo ljudi, ki nočejo biti klerikalci. Ce se pa propagatorji napredne fronte z ad o volje z večno in brezplodno defenzivo in če mislijo, da je zadosti, če volitve dokažejo, da med slovenskim narodom obstoji takozvana napredna manjšimi, potem treba reči, da po sedanji poti ne pridemo niti do defenzivne napredne fronte. Dogodki zadnjih let dokazujejo, da so sc vse secesije iz vodilne napredne stranke izvršile le iz protesta proti metodam, ki jih je uporabljalo vodstvo stranke, ne pa iz kakšnih načelnih razlogov. Ce se torej hoče, da se vsi disidenti vmejo v prvotno stranko in da se združijo vse protiklerikalne stranke, potem je pač prvi pogoj ta, da se poskrbi za jamstvo, da se one krive metode ne bodo niti enkrat več uporabljale. Da so bile te metode napačne, o tem danes itak ni prav nikjer nobenega dvema in niti v vrstah onih, ki so jih sami povzročili. Ampak vse to spoznanje ni prav nič vredno, če se ne povzpne do dejanja. Šele kadar bo to dejanje tu, šele potem bo klic po napredni fronti tudi resen, dokler pa tega dejanja ni, je vse kričanje po napredni fronti samo čisto navadno volivno geslo. V tem zmislu je razumeti tudi obstoj Posebnih naprednih skupin. Za obstoj Daprednjaštva — tudi samo negativnega — 60 te skupine silno važne, ker so one nekako jamstvo, da se ne bodo več uporabljale one zloglasne metode, ki so povzročile, da je danes SLS tako močna. Zato je smeš"no govoriti o zgagarstvu teh skupin. Ce bi namreč te skupine razvijale veliko delavnost, potem bi tudi sko-r&i ozdravile vodilno napredno stranko bi torej njih aktivnost najbolj hitro Ustvarila napredno fronto. Uverjeni smo, da se sedanji propaga- Proračuna ministrstev za zdravje in soc. politiko sprejeta. Beograd, 18. jan. Včeraj popoldne je bila seja finančnega odbora. Na dnevnem redu je bil proračun ministrstva za ljudsko zdravje, ki bi moral biti na dnevnem redu že v soboto. O tem proračunu se je razvila dolga razprava. Prvi je govoril poslanec Preka, ki se je zavzemal za to, da se proračun skrči po predlogu vladne večine. Znižanje bi zneslo 14 milijonov 470.000 Din. Za njim je spregovoril Svetislav Stankovič, ki je grajal zdravstvene razmere v Vojvodini. Kompetence tam niso jasno razdeljene, zato pride često do konfliktov med posameznimi organi državnih oblasti. Pravi, da ne ve, ali naj bi glasoval za proračun ali proti. Joea Jovanovič pravi, da je sramota, da je proračun za zdravstvo tako nizek. Jako slabo so vpoštevani kmetje. Glasoval bo proti. Juraj Demetrovic govori o socialnem zdravstvu in pravi, da je proračun premajhen. Tu izvedeno varčevanje ni na mestu. Smodej pravi, da to ministrstvo slabo funkcionira, toda ne samo to: tudi sploh je sistem slab. Govori o zdravstvenih razmerah v Sloveniji ter izjavlja, da bo glasoval proti. Dr. Basariček brani ministrstvo in pravi, da ljudje propadajo zaradi splošno slabih higienskih razmer. Zahteva, da se pozicije za socialno higieno obdrže. Dr. Niko Novakovič brani predloženi proračun. V nekaterih vprašanjih se strinja z Joco Jovanovičem in Jurajem Demetrovičem. Posebno govori o pobijanju bolezni ter o razmerah v Južni Srbiji in Dalmaciji Minister dr. Milan Simonovi* jemlje kot zastopnik obolelega ministra za narodno zdravje, dr. Slavka Miletiča na znanje vse pripombe prejšnjih govornikov in pravi, da se bo ob redukciji ministrstva marsikaj prišledilo. Dalje je govoril še Svetislav Popovič. Dr. Štampar daje pojasnila o delu zdravstvenega resora. Priznava, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Ministrstvo deluje v dveh smereh: s preventivno medicino in z ozdravljenjem bolnih. Prvo je mnogo težje od drugega. Pri nas RADIČEV ODGOVOR TRIFKOVIČU. Zagreb, 18. jan. Štefan Radič je glede na govor g. Marka Triikoviča v Somboru včeraj izjavil novinarjem tole: »Predsednik skupščine g. Marko Trif-kovič je proglasil mene za glavnega krivca, da se v skupščini ne dela in sicer zaradi mojih govorov, ki da so povzročili toliko kriz. Vzemimo, da je to fes. Ali za delo parlamenta je vsekakor važnejši jn °dločilnejši predsednik parlamenta ,a f Pa predsednik ene od združenih strank, o. Trifkovič ni niti malo vesten, za o je v teh dveh letih vsega skupaj samo desetkrat predsedoval pri sejah par- III I I II ~ ' T I ~ TMHIIMMbiii I torji inipiGdiiG ironte vsgIi t©li resnic zavedajo, temveč da jim zadostuje, če pravijo, da niso klerikalci. Zaradi tega pa gledajo na napredno fronto le s stali- I šča svojih osebnih želj, kar pa še dolgo ne zadostuje za napredno politiko. . Res je, da je prevelika cepitev na male stranke škodljiva, toda kadar ni uvidevnosti tam, kjer bi morala biti, tako dolgo je taka cepitev tudi neizogibna in tako dolgo bo ostala, pa naj se še tako govori o potrebi napredne fronte. Zakaj najprej je treba potrebo napredne fronte dokazati s programom in šele potem pride dokaz z volilnimi številkami. je vsako leto okrog 3 milijone ljudi bolnih. Nad 1 milijon ljudi je lani bilo v državnih bolnicah. Priznava, da so okrajni zdravniki materialisti, toda njihove plače so zelo majhne. Na koncu je bil proračun zdravstvenega ministrstva sprejet z 11 proti 3 glasovom. I Na vrsto je .prišel potem proračun mi-\ nislrstva za socialno politiko. Prvi je povzel besedo resorni minister dr. Milan Simonovič, ki je dal razna pojasnila glede tega ministrstva. Povedal je. da so proračun znižali od 471 na 371 milijonov dinarjev. Ministrstvo ne bo moglo izvršiti svojih funkcij, če ne stopi čimprej v I veljavo zakon o vrhovni državni upravi, j Potem sta govorila Preka in Juraj Demetrovič. | Fran Smodej kritizira vladno socialno ' politiko. Govori o zapostavljanju invalidov in pravi: Kdo se bo hotel, če pride do vojne, vojskovati, ko vidi, kako sedaj postopajo z invalidi. — Graja izseljeniški urad in govori o delavskem vprašanju. Opisuje bedo delavcev in graja postopanje delodajalcev z delavci. Govori proti ukinitvi borz za delo. Minister dr. Milan Simonovič odgovarja na posamezne navedbe govornikov. 0 borzah •/& delo pravi, da niso ustrezale svoji nalogi. Kontrola o brezposelnih se bo uredila drugače. O prihrankih na partiji za invalide pravi, da so to posledice novega invalidskega zakona. — Dečje domove so reducirali od 43 na 33 zato, ker ni bilo dosti otrok. — Skrbstvo za vojne sirote bo treba preurediti tako, da bodo to v bodoče vodile razne humanitarne ustanove, Država pa bo imela nad n j iini kontrolo in jim bo dajala podpore. Proračun ministrstva za socialno politiko je bil nato sprejet s 13 glasovi proti 3, na kar je bila seja zaključena. Prihodnja seja je napovedana za danes ob 4 popoldne. Na dnevnem redu je proračun ministrstva za agrarno reformo, za poljedelstvo in za izenačenje zakonov. Vladna večina se sestane danes dopoldne, da pregleda proračune teh ministrstev in se dogovori o spremembah, ki bi bile potrebne. - .-v-., r' - - ... .,. ...m..n .. lamenta, čeprav zahteva poslovnik, da mora vedno predsedovati predsednik, razven če je zaradi bolezni zadržan. — On se mora brigati, da se hitro in pravilno opravljajo posli v parlamentu in v odborih. Osnutek zakona o agrarni reformi v Dalmaciji je prejela narodna skupščina dne 5. avgusta, skupščini je bilo to sporočeno 12. avgusta, dne 22. avgusta je bil izvoljen odbor za ta zakon, a prva seja tega odbora je bila 28. oktobra. Kasneje pa sploh ni bilo nobene seje več. Radi tega sta bili na predsednika skupščine stavljeni dve vprašanji, zakaj ni določil odboru roka, v katerem bi moral poročati skupščini. Kot star parlamentarec g. Marko Trifkovič gotovo ve, kaj je napravil neki predsednik skupščine leta 1919 in kaj je leta 1923 Ljuba Jovanovič kot predsednik skupščine zapretil nekemu odboru. G. Marko Trifkovič se za nanj stavljena vprašanja niti zmenil ni, temveč je kot predsednik skupščine sabotiral delo parlamenta s svojo nemarnostjo in nedelav-nostjo in slednjič tudi s svojim glasovanjem v radikalnem klubu, kjer je glasoval proti vladi narodnega sporazuma in s tem posebno tudi proti onim Hrvatom, ki so g« izvolili za predsednika. Italijanski predlog o razdelitvi Albanije. Ateno, 18. jan. »Politeia« prinaša senzacionalna poročila o predlogih, ki jih je baje Italija stavila Jugoslaviji glede razdelitve Albanije. Te informacije so baje iz zelo zanesljivega vira. Italijanska vlada naj bi bila preko svojega poslanika, v Beogradu g. Bodrera predlagala Jugoslaviji tole: 1. Jugoslavija naj pristane na Italijansko - albanski pakt .pod enakimi pogoji, kakor je nanj pristala Italija. 2. Albanija naj se razdeli v interesne-sfere, in sicer: a) pod politični, gospodarski in kulturni vpliv Itall^? naj bi-spadala vsa albanska obala in juzT?* de) Albanije; b) Italija prizna Jiigoslavv' pravico, da ekonomsko in politično prodira v Severno Albanijo vključno do S kadra ter do ozemlja Korice, toda brez-Elbasana in Tirane. Na tem področju naj bi imela tudi cerkveni vpliv, tako da bi se v primernem trenutku albanska pravoslavna cerkev lahko podvrgla srbski patriarhiji v Beogradu? c) sodelovanje jugoslovenskega kapitala v albanski; narodni banki v višini do 30 odstotkov Hkrati predlaga italijanska vlada naj jt jugoslovenska vlada prizna pravico intervenirati v Albaniji. V tem slučaju b> se Italija obvezala Jugoslaviji pomagati., da bo ratificirana njena pogodba z Grčijo, ki je bila podpisana še za časa Pauga-losove diktature. Italija bo podpirala tudi srbski vpliv na Madžarskem, in sicer na tak način, kakor se bo to zdelo Srbiji najprimernejše. Neltunske konvencije bi seveda beograjska skupščina morata ratificirati. Druge balkanske države b bile izključene od sodelovanja v italijan-sko-albanskem paktu. Ti predlogi so bili, piše list, stavljen; pomočniku zunanjega ministra Jovanu Markoviču in ta jih je sporočil novemu zunanjemu ministru dr. Periču. MARJARSKI BEOGRAJSKI POSLANIK JE PREMEŠČEN V RIM. Budimpešta, 18. jan. Madjarski posla nik de Hory, ki je premepen iz Beograda v Rim, je sinoči dospel v Budimpešto, da obvesti zunanjega ministra o situaciji, ki je nastala, ko je bilo objavljeno potovanje grofa BeHriena v Rim. De Hory je prinesel madjariski \ladi tudi’neka važna sporočila jugoslovenskega zunanjega ministra. Poslanik se jutri vrne v Beograd, kjer ga bo kralj Aleksander sprejel še v poslovilni avdienci. Potem bo nadaljeval pot v Rim, da tam pre vzame svojo novo službo. RATIFIKACIJA POLJSKO - ItUMUN SKE ZVEZNE POGODBE. Varšava, 18. jan. Poljska vlada je sklenila, da prihodnji teden ratificira poljsko - rumunsko garancijsko pogodbo. llumunska vlada je obljubila, da bc-dala odškodnino za tista posestva poljskih državljanov, ki so bila v Besarabiji sekvestrirana. TUJI DIPLOMATI SE INFORMIRAJO. Beograd, 18. jan. Sinoči je bil pri Uzu-noviču italijanski poslanik Bodrero. Po tem posetu je predsednik vlade odšel na dvor. V teku včerajšnjega dne so po setili Jovana Markoviča, pomočnika zunanjega ministra, češkoslovaški poslanik Jan Šeba, avstrijski poslani^ Hotfingfcr in albanski poslanik Cenabeg Ti poseti •so Imeli značaj informacij o tekočih zadevah. G. Šeba je na vprašanje, kdaj b<> sestanek za kulturno in ekonomske zblr-žanje med Jugoslavijo in Čehoslovaško, odgovoril, da se bo ta sestanek vršil med-12. in 15. februarjem v Pragi. Kako naj nam zaupajo Primorci. V ■naših šovinističnih nacionalnih listih — ker tudi 'ta luksus ei privoščimo — se vedno čitajo na naslov onih »izdajalcev«; ki so postali fašisti, kar najtežji očitki. Ni- i kakor nočemo odobravati postopanja ljudi, ki v največji sili, da rešijo svoje gospodarstvo, postanejo fašisti, pač pa trdimo, da sme tein ljudem ...očitati narodno izdajstvo le tisti, ki živi v Primorju in sam kljubuje fašistovske-tmi nasilju, nikakor pa ne oni, ki žive v Jugoslaviji. Zakaj očitati sme samo tisti, ki si je s svojim Jelom pridobil pravico, da očita. \ prašamo j>a, kaj pa je storila Jugoslavija za vse svoje ljudi v Primorju. Kadarkoli je sklepala z Italijo kako pogodbo, vedno je žrtvovala zopet nove Primorce Italiji in z odstopom Primorske je zasigurala sebi miren razvoj. Pri tem pa ni storila — in niti ni poskusila — prav nič za varstvo nacionalnega življenja Primorcev, temveč je z onimi, ki so na najbrutalnej-ši način pobijali naše ljudi, sklenila pakt prijateljstva. Kdo bi se torej čudil, če niso Primorci za Jugoslavijo navdušeni? Pa tudi sicer ni Jugoslavija izpolnila svoje dolžnosti do Primorcev. V tem oziru prinaša Edinost« od petka zanimiv dokument, ki si g;t na1] prečitajo vsi, ki zahtevajo, da so vsi Primorci vkljub vsej naši brezbrižnosti, mučeniki za naa. ... Ta dokument je objavljen med dopisi 111 se glasi: Dornberg. Vraftajo se — je rekel star, premišljen mož, ko je uvedel novico, ki je danes že po vsej vasi s Ura, da so se vrnili nekateri naši izseljenci, lii so prod leti odšli v Bosno v okolico Banje Luke, ter so tam zelo slabo naleteli, tako da so se nekatere družine že vrnile nM&j domov druge pa s« na potu. Ker spada, ta zadeva zelo občutno k našemu izseljeniškemu vprašanju, treba da jo primerno premotim*. Pred leti torej, ko je letina tudi bila slaba in so ljudje tarnali, da ne morejo več živeti na tej zemlji, s se začeli izseljevati. Tedaj so odšli prvi v Ameriko in Francijo, nekateri pa, bilo je več družin, so odšli v Banjo Luko v Bosni, ker so se tam kazale dobre prilike za uakup zelje. Ko je prvi pisal, da je tam kupil veliko, obsežno zemljišče za razmeroma nizko ceno, so mu kmalu sledili drugi. Toda zgodilo se je, da so oni kmetje ta.111 duli prodajali le zemljo, medtem ko onega, kar je na nji, trave, gozda, hiše itd. niso prodali. Ko so torej došli naši ljudje na posestvo, da se tam naselijo, so jih kmetje kratkomalo zavrnili in jih pognali, češ da oni so še vedno lastniki vsega, kar na zemlji ra- ste. Kaj so torej hoteli naši zviti Dornberža-ni? Zemlje niso mogli jesti, prodajati tudi ne. Tožili so se pa nič opravili Seveda so takrat, ko so odhajali od tu, vse svoje posestvo prodali in ne za visok denar. Zdaj nimajo ne tam nič in tudi tu nič. Nekateri so se tam dol udinjali pri drugih velikih posestnikih za neznatno dobroto; dobijo polovico pridelka, polovico pa morajo dati gospodarju, poleg tega mu rediti krave in popravljati orodje in drugo. Nihče pa si tega ne želi in ljudje iščejo čim več prilike, da odidejo zopet domov. Kekli smo že, da so se nekateri že vrnili ia da so še drugi vračajo. Toda tu jih je čakalo slabo. Svojega doma nimajo več, ljudje pa jih tudi le nerodno sprejemajo pod streho. Sedaj mislijo zopet na izselitev, pa v Južno Ameriko. Toda tam je že tudi dovolj naseljencev in se novim slabo godi, da si ne znajo pomagati. Mislijo tudi na Avstralijo, pa tudi tam je slabo in pa daleč, strašno daleč. Denarja pa manjka. Neprestano pa tišči v hrbet vprašanje — kam? Najbolj hudo je ta stvar zadela nekega nekdaj inorda malo preveč ponosnega kmeta, ki je prišel ob vse svoje precej obilno premoženje po tej nepotrebni »rajži«. Naj služi ta zgodba v pouk našim ljudem, ki se hočejo izseliti. Polni zaupanja so prišli v Jugoslavijo, da si tu zgrade novo domačijo in da postanejo dobri jugoslovanski državljani, ki bodo stali v prvi vrsti, če bi jih poklicala država. In kaj so doživeli: V naši državi so bili osleparjeni, kakor ne bi bili niti v daljni tujini. In danes so brez doma v Primorju in brez doma v Jugoslaviji ter brez vsakih sredstev in njih patriotizem se je moral nujno spremeniti v kletev. Vsa Goriška vidi sedaj, kako postopa Jugo-slaviia s svojimi Primorci in na plan tisti, ki bi trdil, da po takih dogodkih morejo Primorci še z zaupanjem gledati na Jugoslavijo. Tudi ona jih je osleparila, tudi ona jim je vzela pravico. Tako morajo danes misliti in takšno mora biti njih prepričanje. In sedaj naj pride kdo in očita Primorcem narodno izdajstvo, če ne deklamirajo vsak dan, da so nad Jugoslavijo navdušen U Najprej treba, da mi izpolnimo svojo dolžnost do Primorcev, šele potem moremo tudi od njih zahtevati, da store svojo dolžnost do nas. Predvsem pa bi bilo treba one sleparje v Banjaluki kaznovati — ampak to je seveda nemogoče, ker naše razmere .kaj takega ne dopuste. In tako bo ostala rana — odprta! Protestiramo zato proti neprijaznemu stališču vlade proti novinarjem in upamo, da bo novinarsko udruženje, podprto od složnih novinarjev vseh strank, z energijo nastopilo proti temu sklepu vlade in poskrbelo, da bo vladi še žal ta njen odlok. Zakaj tudi novinarji niso brez orožja in tega treba izrabili. Politika sovjetske unije Ina Balkanu. »Prager Tagblatt« je priobčil dne 14. t. m. uvodni članek Nikolaja Bassechesa iz Moskve, ki razmotriva pod gornjim naslovom: Od Moskve do glaviii balkanskih mest je dolga pot. Ruska revolucija je pretrgala vse tradicionalne vezi s slovanskimi državami. Za panslavizem je Rusija umrla. Internacionalna sovjetska Unija miselno nasprotuje panslavizmu enako, kakor nasprotuje panislamizmu. Dve leti sta že pretekli, ko je stopila sovjetska Unija deloma v veliko evropsko politiko. Tekom teh dveh let ni napravila nobenega aktivnega koraka, da zopet vzpostavi zveze z Balkanom. To je tembolj značilno, ker sovjetska vlada še sedaj ni. resignirala na Besarabijo in razume rešitev tega problema le na ta način, da bo nekoč svetovnopolitična konstelacija prisilila Rumunijo, da ugodi ruskim zahtevam. Z ozirom na mladi ukrajinski nacionalizem, bi bilo za Moskvo nemogoče, opustiti misel na Besarabijo. Toda ni je tako velike stvari, ki bi se zdela sovjetski Uniji vredna vojne. Rusija prepušča rešitev besarabskega proble- Železniške ugodnosti. Na sobotni seji ministrskega sveta je bil odobren pravilnik o ugodnostih pri železniških vožnjah. Pravilnik je izdelal general Milosavljevič in obsega te točke: . . 1. Vse vozne olajšave, ki jih določajo razni zakoni in naredbe o prometnem osobju, invalidih, glavni kontroli, zaščiti delavcev m orožuištvu ter brezplačne karte za gospode poslance ostanejo v veljavi. i 2. Neobhodno potrebne olajšave, dovoljene ! ministrstvom vojne, notranjih zadev_ in financ, ter šolo obiskujočim otrokom železničarjev ostanejo v veljavi. Vsak minister dobi /o sebe in za svoj kabinet po eno brezplačno a.^Proti tujim državam velja reciprociteta. 4. 50% znižanje dobe državni nameščenci, rezervni oficirji, upokojenci, dijaki, vojaki in gledališke družbe na potovanjih. 5. 75-proeentno znžanje pa dobe redni elani novinarskega udruženja. Brezplačne karte daje v bodoče le muiistr-milijonov letno, č infvda vqefliatxeniatdgo s ki svet in uradni brzojav razglaša, da bo z novim pravilnikom prihranjenih okoli 100 milijonov tetno^V ta prihranek pa mi, ki smo za taka prerokovanja zelo neverni, ne verujemo. .... i i Prepričani smo, da je ministrski svet, zla-sti pa novi železniški minister, na novi pravilnik silno ponosen. Mislimo, da Ibrez vzroka. Tako je prva točka čisto odveč, ker si vendar ministrski svet ne bo lastil pravice, da bi razveljavljal zakone. Ce se izrecno omenja, da ofitane^o zalionske določbe o olaj&a\an ^ veljavi, potem je to priznanje, da bi bilo pri nas tudi to mogoče, da se ministrski svet na nje ne bi oziral. »Neobhodno potrebne« olajšave, to je definicija, ki se ne bi smela trpeti, zakaj taki raztegljivi pojmi vodijo nujno k zlorabam. še lepša pa je določba, da dobi vsak minister za sebe brezplačno karto. Vsi ministri so vendar narodni poslanci in kot takšni ze imajo brezplačno karto. Poleg tega imajo se =alonska kola. Zo koga bo torej ministrova , brezplačna karta. Ali je ta za gospo soprogo? j In še eno vprašanja? Polovično vožnjo do- i be tudi rezervni oficirji. Ali tudi oni, ki «o bogataši? . . Znak silnega št eden ja pa je, d» mripm odvzete brezplačne knrte. Dosed.lj .so zlorabljali novinarske brezplačne karte samo nenovinarji in šele po silnem trudu so dosegli •novinarji, da je prišlo tu vsaj do nekaj reda. Za plačilo se jim vzame edina ugodnost, ki sa jo imeli od države, če ne upoštevamo tiskovnega zakona, tega najlepšega darila no- vinarjem. . . Čeprav pišemo v lastni zadevi, vendar se prav nič ne ženiramo izjaviti, da je odvzem brezplačnih kart novinarjem, oziroma nitev novinarskega predloga o uredbi stalnih plačanih kart, korak, ki zasluzi vso obsodbo. ' Vse državne objave so objavljali časopisi brezplačno, delali reklamo in agitirali za prav vsak patriotičen čin. če je til le količkaj umesten in podpirali vlado tako, kakor se sama ni znala pomagati. In sedaj na vse to to nelepo dejanje proti novinarjem. ,—,-------------------- besarabskega proble- ma razvoju dogodkov. Ni samo Besarabija, ki loči Rumunijo in sovjetsko Rusijo, kajti v Moskvi smatrajo Rumunijo le za končno točko verige Rusiji sovražnih obrobnih držav, za najvažnejše opirališče proti Rusiji naperjene angleške politike. Glavni cilj ruske politike bi moral biti vsekakor, da si zavaruje hrbet z Jugoslavijo in da zabije klin v Mato antanto. In. kljub temu — ko je julija lanskega leta napravil Beograd prvi poskus, da se približa sovjetski Rusiji, se je postavila Moskva na odklonilno stališče. Rešitev besarabskega problema, ki bi se dala uresničiti z obkrožitvijo Rumunije, je vse preveč 'zapeljiv cilj. Toda v Moskvi ne marajo preveč za Balkan. Preveč riskantne so obveze, ki bi jih balkanska politika naložila obema državama. Konstelacija je preveč negotova. Da, sem ter tja si v Moskvi niti ne žele rešiti besarabskega problema v ruskem smislu. V notranji politiki sovjetske Unije je zmagala struja, ki trdi, da se da socializem uresničiti tudi v eni sami državi. In ta notranja politika zahteva tudi zunanje-politično rezerviranost. Tudi druge vzroke ima rezerviranost sovjetov na Balkanu — rusko - italijansko prijateljstvo, ki je bilo dve leti steber ruske zunanje politike. Sedaj se je to prijateljstvo skalilo in Rusija noče več plačevati političnih menic za svoječasno de iure priznanje s strani Italije, političnih menic, ki dovoljujejoitali-janski politiki gotovo prostost v bližnjem Orientu. Sovjetska politika je končno postala na Balkanu aktivna. Oficijelna »Izvestija« ugotavljajo, da med sovjetsko Unijo in Jugoslavijo ni nikakih temeljnih diferenc v mnenjih. Prvič, odkar obstoji sovjetska Unija, je dovolil Cičerin jugoslovenskemu novinarju intervju. — Razen italijansko-ruske ohladil- . ve obstoje še drugi vzroki za aktivnejši na- i stop sovjetske Unije na Balkanu. Tudi tu se ne da zbližanje razložiti iz nasprotstva do Ru-munije. Konferenca v Odesi je ukinila rusko-turško napetost. V bližnjem Orijentu si lvofe sovjetska Rusija utrditi položaj, ali bolje re- ■ ueno, hote si zavarovati v tem kotu mir. Posledica rusko-turškega prijateljstva je rusko-italijanska ohladitev in italijansko-rumunsko zbližanje. Prijateljsko razmerje med Husijo in Jugoslavijo je postalo sedaj potrebno. Ob vratih Črnega morja hoče imeti Rusija svoj mir in se hoče čutiti varno. Kajti kitajski dogodki se razvijajo in s stabilizacijo razmer na Kitajskem stopa v ospredje problem Tihega oceana. In tu si hoče sovjetska Rusija zavarovati svoje interese. To se more zgoditi pa le tedaj, če bo imela Rusija v Evropi zavarovan hrbet. Politične vesti. = »Osterreichisclier Volksvvirt« o potovanju grofa Bethlena v Rim. blasilo avstrijskih gospodarskih krogov »Der osterreichische Volksvvirt« piše o potovanju grofa Bethlena v Rim: »Hitreje kakor bi mislili, dozorevajo dogodki v naši najbližji soseščini do vaznih dejstev. Napovedano potovanje Bethlena v Rim more postati pomembno za ves položaj v donavski kotlini in celo v vsej jugozapadni Evropi. Po Bukarešti in Sofiji, po Atenah in po Tirani je posegel Musolini sedaj tudi po Budimpešti. Njegov glavni nasprotnik Beograd je popolnoma izoliran. S tem je načeta tudi cela vrsta^ za nas važnih vprašanj. Mala antanta, ki je že dolgo časa bila naperjena le proti Madjarsk.i mora sedaj ohraniti svojo eksistenco, ali pa je ne 'bo nikoli. Toda upra-J vičen je dvom v njen obstoj, ko se nahaja Rumunija na italijanski verigi. Kaj bi potem še nasprotovalo restavraciji habsurške monarhije na Madjarskem? Francija, Cehoslovaška. in Jugoslavija bi gotovo nasprotovale; na ma-djarski strani pa bi bile vendar Anglija, -Italija in Rumunija — zadnja toliko bolj, če bi pretendent Albreht privedel na prestol kako rumunsko princezinjo. Neumestno bi bilo odpraviti Bethlenove £absburške načrte kot ne-_ resne. Kmalu se bo izkazalo, da brezbrižnost« naših državnih krmarjev ne predstavlja vr-hunca zunanje-politične modrosti.« = Marx sestavi novo vlado? Hindenburg je sprejel dr. Marxa in ga poveril z nalogo, . da sondira teren za sestavo sredine pod njegovim vodstvom. Ce je Marxu misija uspela, trenotno še ni znano, pač pa je sigurno, da je desničarska vlada, kakor jo hočejo nemški , nacionalci popolnoma izključena vsled odpo- | ra centruma. Glavno glasilo centruma piše namreč, da se mora sestaviti vlada sredine/ ki bi si morala zasigurati podporo socialno- I demokratične stranke. List utemeljuje to os- 1 novno stališče centruma takole: »Socialno politične razmere so danes v Nemčiji takšne, da bi morali, tudi če ne obstoji nobena stran- | ka, stremeti, da ne bo niti en socialno političen zakon sprejet brez pristanka socialnih demokratov, ki so največja delavska stranka. : Vsaka naslonitev na desno pa mora avtoma- | tično pognati socialno demokracijo v opozi- j cijo. Kdor je za miren socialni razvoj v Nemčiji, za zbližanje s Francijo in predvsem za ugled parlamentarizma, ta mora imeti samo to željo, da se čim preje posreči sestaviti vlado sredine, Ivi jo bo podpirala socialna demokracija. BELEŽKE. Ali res? Zadnja »Samouprava« je priobčila izjave vodilnih slovenskih radikalov o stanju radikalne stranke v Sloveniji. Izjave zaključuje dr. Sajovic s tem velezanimivim stavkom: »V Beogradu morajo vedeti, da bi mogli samo mi radikali postati opasni za klerikalce.« Dvomimo, da je tega mnenja tudi dr. Korošec. Pozabljivost ni dobra. Na shodu SDS v Ljubljani je govoril tudi g. Tavčar in med drugim dejal na naslov uradnikov: »Ali naj volijo režimovee? Ne morejo jih. samo če pomislijo, koliko krivic jim je bilo prizadejanih ravno od sedanje radikalno -radičevske koalicije ...« Kakor smo mi informirani, bi se nekoč tudi g. Tavčarju skoraj zgodila huda krivica in sicer tedaj, ko je bila še SDS v vladi. Ta krivica pa se ni zgodila, ker je nastopil za g. Tavčarja neki radikal, ki je danes tudi kandidat na radikalni listi. Ali mar ni tako? Kdo so ti? G. TaVčar je dejal tudi to: ...Nekateri izvoljenci zločinsko izrabljajo naše bogastvo v svoje osebne sv-rhe, dočim ostaja ljudstvo rpv-no. Različne korupcijske afere, kjer se je kradlo ljudski denar na debelo, so tipični vzgled za to, da je nekaj gnilega v državi — Jugoslaviji...« Lepo je lo povedal g. Tavčar in zdi se nam, kakor da bi ga slišali 1. 19:23 in 1925, ko se še ni govorilo o bivši NSS. Proti sebi! (i. Tavčar je tudi takole vprašal volilce: Ali je bilo treba^ da je kdaj gospodoval na mestnem magistratu klerikalizem? Ali je treba, da je načelnik SLS poslanec Ljubljane? Ne vemo, če je vse to bilo potrebno, a dvomimo, če je bilo ravno g. Tavčarju treba to izpraševati. Kdo bo bodoči deželni glavar? Na vsak način dr. šušterišč. Danes hvalijo njegovo delovanje in delovanje njegovih tovarišev SLS, JDS in sploh ves slovenski strankarski alfabet. Škoda, da je mož že umrl. 'h. Lucieto: 31 Spomini francoskega vojnega detektiva. Večina teh poročil je bila podpisanih z besedami: »Ad usuni dolpliini«, kar se pravi za uporabo delfina. »Delfine se je namreč imenoval francoski pod-inomik, ki je vsak dan ob vsakem vremenu šel is.kat vsakodnevno poročilo, ki ga je eden naših agentov, izboren pjavač, prinesel plavaje na domenjeno mesto, 5 km od, obrežja proč sredi morja. To poročilo je bilo zaprto v hermetično zamašeni steklenici, in na isti način so naši poveljniki pred nosom nemških agentov pošiljali svoja povelja in vprftSfuija našim agentom, ki so se nahajali v Belgiji. To organizacijo, ki je funkcijonirala do konca vojske, niso Nemci nikoli odkrili, in menda sploh ■niso imeli pojma, da obstoja. Lattko si mislite, da je bilo -to delo zelo uspešno, kajti na ta način poslana poročila je dobival francoski protipodtnomiški komandant, obvestil pa je takoj vso svojo organizacijo, in ker so bile pomorske prometne ceste od naših vojnih ladij natančno zastražene, so pod-momiki le redko ušli naši mreži. 22. poglavje. Topedni rušilci in aeroplani proti podinornikom. Ko je nemški podmorski ropar dospel do vodovja, v katerem so delovale naše ladje, je. zadel ob naše straže. Naša obramba je bila prilagedena na eni strani obliki obrežja, na drugi stani pa globini morskega dna, tako da je bilo delovanje podmornika takorekoc kanalizirano. v , Če je podmornik plaval v globočini 10 ah lo trov in mislil, da je dobro skrit, so ga v večini slučajev zapazili naši hidroplani iz zračnih višin, odkoder se izborno vidi zelo globoko v morje in javili so nieszovo prisotnost v bližini vozečim torpednim rušilcem. Obenem pa so bUi ti hidroplani pripravljeni vreči na pirata, v trenutku, ko bi se dvignil na vodno gladino, eno onih bomb, ki se raz e ti j o po vodo in ki so toliko podinornikov uničile. Zelo dobro je videti obrise pod morsko gladino vozečega podmornika in odsev velikega izvidnega avi-ona ki leti ravno nad njim, in opazuje vse njegovo gibanje. Podmorski ropar, ki ga je odkril avion, se skoraj nikoli ni več vrnil v svoje pristanisče, m sicer iz sledečih vzrokov: Ko je avion brezžično priklical patruljne ladje, so se te nalašč kazale kot cilj podmorniku. Če se bile to majhne ladje, se je podmornik, redko Ivignil na površje vode, kajti za te se ni splačalo streljati torpede. Če je pa patrulja sestojala iz torpednih ušilcev, jih je podmornik skoraj vedno poskušal potopiti. Pri tem pa ni vedel, da je aeroplan, krožeč nad njim, javljal rušilcem, kje se nahaja in da so se ti potem tako kretali, da se nikoli niso nahajali v strelni osi njegoivh torpednih cevi. Vozili so se v krogu, se ustavljali, a vedno v bližini podmornika, ki so ga tako privabljali. Ko je slednjič prešel k napadu in se začel počasi dvigati iz vode, je aeroplan to javil rušilcu, ki jeza-čel z vso naglico voziti, da.se zaleti v podmornik v trenutku, ko se ta dvigne iz vode ali ga pa, v slučaju da se mu to ne posreči, obstreljuje s svojimi to- p o vi. .,1 Če se vse to ni posrečilo in se je podmornik iz kateregakoli vzroka mogel umakniti rušilcu je avion na pomoč, ter začel metati svoje bombe dokler ena izmed njih, ki se je tik podmornika razl<*eapod vodo, ni razbila njegovih bokov in ga tako potopila. To se je tudi dogodilo tisti dan, ko je bila posneta naša fotogralija. (Dalje prihodnjič.) Dnevne ■vesti. UNIFORMIRANJE SREDNJEŠOLSKE MLADINE. Na kongresu Zenskega saveza na Bledu se je sprejel predlog, naj bi se dijaki, posebno pa dijakinje srednjih šol uniformirale. Ker se razpravlja prav sedaj o tem, naj napišem o stvari nekaj svojih misli. „ . , , Dijaki naj se'le ločijo po cepicali, kar je jako priprosto in lahko in se zgodi brez velikih stroškov. Kar se pa tiče deklic, bi bilo najbolje, da so v šoli, v razredu oblečene vse enako, kar pa se doseže na najbolj priprost in cenen način s črnimi klotastimi predpasniki, ki bi pokrili vso obleko. Taka uniforma ima prednost pred vsako drugo iz naslednjih vzrokov: . 1. Klotasti .predpasnik je dostopen vsem, kor ni predrag. 2. Pod takim predpasnikom z dolgimi rokavi, prikrojen kakor »Mantelkleid«, se ponosijo razne stare obleke. S. Ako so vsa dekleta enako napravljena, ne najde druga na drugi nič takega, kar bi ji vaabujalo zanimanje in odvračalo pozornost do pouka. 4. Klotasta črna obleka je vporabljiva za vsak letni čas, doc im bi bila volnena neprimerna za poletje. Volneno plisirano krilo in bluza (govori se nekaj da bi se to uvedlo), bi se posebno krilo kaj hitro pomečkalo in plisž ;bi kmalu kaj čudno .zgleda] Tudi bi taka obleka lahko bila le v barvi enaka, dočim bi se blago razlikovalo po več ali manj premožnih starših. Črne, klotaste obleke naj bi bile obvezne za vsa dekleta le za šolo. Izven šole naj hodijo poljubno oblečene kakor doslej. 'Na tak način bi se -zatrla vsa zavist onih učenk slabše situiranih starišev in bi bil konec oholosti onih dijakinj, ki se lahko oblatijo lepše in dražje ter si domišljajo, da so vsled svojih lepih in dragih toalet več nego druge. Priprost črn predpasnik bi ustvaril vsaj v šolskih razredih enakost. Da bi se pa dekleta uniformirala zato, da bi se le vsled tega lepše vedla in da bi se jih na ulici spoznalo in sodilo o njihovem vedenju, se mi zdi absurdno. Dekle, ki je nagnjeno k ■slabemu vedenju, je od tega ne bo odvrnila nikaka uniforma. Po mojem mnenju ni treba dekletom na ulici nikakega znaka, torej tudi koketnih čepic ne. V šoli naj pa pri dekletih vlada enakost v črnih klotastih predpasnikih. Mar. Bartolova. — Krediti za prosvetne institucije. Prosvetno. ministrstvo je izdalo poziv prosvetnim institucijam, da naj pravočasno zahtevajo kredite, ki so predvideni v sedanjem budgetu, ker se bliža konec sedanjega proračunskega leta. — Obrtna banka. V soboto je bilo končano podpisovanje delnic novoustanovljene »Obrtne banke«, Za delnice banke je vladalo povsod veliko zanimanje tako, da so vse delnice že podpisane. — Pravilnik o zaposlitvi invalidov. V ministrstvu za socialno politiko je kjer naj ga Schnirer umori. Hči je poklicala svojega očeta od dela, češ, ua ima mati ž njim nekaj nujnega govtoriM ter ga pričakuje v gozdu. Oče se je podal, ni® hudega sluteč nemudoma v gozd. Hči mu je sledila v daljši distanci. Ko je prišel Lindtner mimo nekega grma, je oddal Schnirer iz zasede nanj več strelov. Ko je ležal Lindtner na tleh, ga je njegova hči obrcala, nakar so morilci, misleč, da je mož mrtev, odšli. Toda Lindtner je bil samo težko ranjen in posrečilo se mu je. da se je splazil do prve hiše. Tako je prišla stvar na dan. Zanimivo je, da 'je dolžila mati spočetka svojo hčer, da je skovala ona načrt za umor. Za proces vlada v Leobnu in daleč okrog velikansko zanimanje Od vseh strani so prihiteli ljudje, da prisostvujejo temu v psihološkem ožim res ve-ležaniinivem procesu. Pri prvi obravnavi je prišlo do dramatičnih scen. Zena in hči sta padli pred Lindtnerjem na kolena ter ga prosili odpuščanja. Končno ju je mož pogladil po glavi ter jima zatrjeval, da jima je odpustil, izrečena je bila sledeča sodba: Schnirer je bil obsojen na 18, Berta Lindtner na 15 let težke ječe, Branhilde Lindtner pa so se porotniki radi njene mladosti usmilili ter so zanikali njeno krivdo, vsled česar je bila oproščena. — Roparski napad na bančnega slugo. V Rimu je bil izvršen te dni pri belem dnevu na 'slugo banke »Credito Gomm.erciale dr-jen roparski napad. Ko je stopil sluga s torbico, v kateri se je nahajalo 470.000 lir gotovine in 280.000 lir v efektih iz banke na ,lco\ Sa. je obkolila tolpa banditov. Eden od njih je udaril moža j>arkrat s kladivom po glavi. Dasi se je sluga težko poškodovan zgrudil na cestni tlak, je imel vendarle »e toliko moči, da je zaklical na pomoč, nakar so napadalci pobegnili v takem strahu, da so pozabili napadencu odvzeti torbico z dragoceno. vsebino. Na begu so bili prijeti in aretirani. — Bogat plen vlomilcev. Ko je stopil te dni neki pariški draguljar zjutraj v svojo prodajalno, je opazil, da so obiskali lokal ponoči neznani vlomilci, ki so navrtali blagajno ter odnesli večjo količino draguljev in drugih dragocenosti v skupni vrednosti pol milijona frankov. — Drama pri prisilni deložaciji. Neki brezposelni uradnik v Rimu, oče treh otrok je imel biti te dni ker ni plačal najemnine, prisilno deložiran. Ko so prišli sodni uslužbenci, jih je peljal siromak skozi stanovanje — v katerem ni bilo nobenih mobilij več, ker jih je moral uradnik prodati, da je perživel sebe in svojo rodbino — v zadnjo sobo, kjer je ležala njegova žena težko bolna v postelji. Spričo tolike bede so se hoteli sodni organi zopet odstraniti, ko se je pojavil v stanovanju sin hišnega posestnika, ki je vztrajal na tem, da se sodni sklep izvede. Nesrečni najemnik, ga je skušal omehčati, ker pa je bila vsaka beseda zaman, se je za hip odstranil, nakar se je vrnil z dolgim kuhinjskim nožem v roki, se vrgel na ibrezsrčneža ter ga ponovno zabodel. Nato se ‘je prijavil prostovoljno policiji. Sin hišnega gospodarja je par ur nato v bolnici poškodbam podlegel. Tragični dogodek je izzval med prebivalstvom globok vtis. — Velik policijski škandal v Nevvjorku. Visok newyorški policijski funkcionar Mac Maughtin je razkril te dni velik policijski škandal. Ko je izbruhnila pred 4 miseci v Ne\vyorku neka stavka so bile mobilizirane močne policijske čete, da so ščitile trgovine in delavnice pred stavkujočimi. Kljub temu je prišlo do številnih sabotažnih aktov in ne\vyorški komunisti so vršili nasilja zoper stavkokaze, od katerih jih je bilo ‘več tepenih in poškodovanih. Policija se 'je izkazala tekom komunističnih izgredov kot nezmožna, da bi vzdrževala red. Iz raznih dokumentov, ki so bili sedaj razkriti pa izhaja, da je prejelo več policijskih oficirjev od komunističnih organizacij znatne vsote, da so preprečili intervencijo policije. Pni razdelitvi podkupnine so delali komunisti razlike 1 ozirom na čin policijskih funkcionarjev, tako n. pr. je prejemal navaden policaj po 50 dolarjev na teden, nadzornik pa po 250 dolarjev. Vojaška korupcijska afera na Poljskem. Te dni je bila izrečena po 3 mesece trajajoči obravnavi sodba v enem od največjih korupcijskih procesov na Poljskem. Pred varšavskih vojaškim sodiščem se je zagovarjalo več visokostoječih oficirjev radi malverzacij pri dobavah za armado. Eden od najvišjih poljskih mornariških oficirjev, vodja oddelka za mornarico v vojnem ministrstvu Bartosze-sviez je bil obsojen na pet let težke ječe in na izključitev iz armade. Dokazali so mu 85 slu-neverb in goljufij in 34 slučajev, da se je dal podkupiti vedoč, da je naročil neporaben vojni materijal za mornarico. Vsi drugi oficirji so bili obsojeni samo na zapor od 1 do 3 mesecev radi prestopkov službenih predpisov in malomarnosti. Nekaj ‘jih je bilo celo oproščenih. — Šolar z revolverjem. V Grodnem je oddal dijak tamkajšnje trgovske šole Sinkie-\vicz med poukom te dni nenadoma več rc-volverskih strelov na svoje součence in na profesorja. Meril pa je slabo, zakaj vsi streli so zgrešili cilj. Siekiewicz je obrnil končno orožje proti sebi ter se na sencu težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Motiv dejanja ni znan. Dijak se je v zadnjem času opetovano izrazil, da bo vprizoril v šicli krvav pokolj. — Otroka žrtvovali bogovom, ila bi izpro-sili dež. Londonski Daily Expresst poroča iz Johannesburga: Pred par dnevi je izginil iz neke koče v okolici Elypsdorpa 10-letni deček. Oblasti so ugotovile da so ga duhovniki nekega plemena, ki žrtvuje svojim bogovom še vedno tupatam ljudi žrtvovali na grmadi, da bi izprosili od svojih bogov dež. Ker je jelo naslednji dnu res inočno deževati, so bili tudi dečkovi stariši prepričani, da so poslali bogovi dež vsled tega, ker so jim žrtvovali duhovniki dečka. Zato stariši zadeve niso ovadili, temveč so bili ponosni ua to, da so se žrtvovali za blagor vsega plemena. — Dvoboji med fašistovskimi novinarji. V soboto se je vršil v rimski okolici dvoboj med ravnateljem fašistovske revije »La Con-quista dello StakK Succhentom in soravnale-l.iem fašistovskega dnevnika »L’ Impero Carlijem. Dvoboj je potekel precej nedolžno. I o 16. napadu sta se nasprotnika Pobotala. Succherta čakata še dva dvoboja: Biti se ima Se z drugim soravnateljem lista »L’ Imperot in z urednikom istega lista Maroranom. — Samomor 82-lctnega starca. V Karlovih Varih se je ustrelil te dni 82 letni čevljarski mojster in hišni posestnik Moric Berger. Starček je prestal tekom zadnjih let več težkih operacij, kljub temu je bil še tako čvrst, da se je vsak dan po večerji izprehajal. Zadnje dni pa se ga je lotila bojazen, da ga utegne zadeti kap in to -ga je gnalo v prostovoljno smrt. — Dobički Henr) ja Forda. Iz Newyorka poročajo: V civilnem procesu, ki so ga naperili bivši akeionarji Fordovega avtomobilskega podjetja zoper Henryja Forda in njegove-g 1 sina, se je ugotovilo, da je imelo podjetje j od leta 1904 do 1919 okoli 375 milijonov do-j bička. ] — Ekspedicija Leopolda Habsburga v no- tranjost Južne Amerike. Leopold Habsburg, sin bivšega nadvojvode Leopolda Salvatorja se poda kot poročajo dunajski listi, v kratkem preko Pariza in" Londona v Ameriko, kjer hoče osebno prisostvovati dražbi svojih zbirk. Po dražbi namerava podvzeti ekspedicijo v notranjost Južne Amerike. Gre torej zgolj za gospodarsko zadevo. Leopold Habsburg trguje v Zagrebu s hmeljem ter dela dobre kupčije. — Nadaljevanje izkopavanja Herculane-a. Po nalogu italijanske vlade se prične v kratkem z nadaljevanjem v drugi polovici preteklega stoletja započetega, a pozneje prekinjenega izkopavanja rimskega mesta Hercu-laneuma, ki je bilo, kot znano, leta 79. po Kr. ob priliki izbruha Vezuva zasuto istočasno kot mesto Pompei od lave. — Drago čenčanje. Drugi dan bo otvoritvi brezžične telefonske zveze med Newyorkom in Londonom se je vršilo na progi 16 pogovorov. Med drugim se je pogovarjala neka Newyorčanka s svoje londonsko prijateljico, čenčanje je trajalo celih 28 minut, ter je veljalo nič manj kot 700 dolarjev, torej približno 39.200 Din. — Chaplinova zakonska smola. Te dni se vrši v Los Angelosu v Kaliforniji proces na razporoko, ki ga vodi zoper znanega filmskega umetnika Charlie-a Chaplina njegova soproga mrs Lita Grey Chaplin. Mrs Chaplin očita svojemu možu v 42 strani obsegajoči tožbi, da jo je pred letom dni kot 16-letno deklico k poroki prisilil, da jo je skušal opetovano spraviti s sveta, ter da jo je tekom svojega zakonskega življenja varal s petimi ' I znanimi filmskimi zvezdami. Mrs Chaplin je izposlovala, da je zarubilo sodišče njenemu možu vse njegovo premoženje v vrednosti okoli 3 milijone funtov; niti njegovi filmi se ne smejo proizvajati, dokler ne bo proces končan. Tožiteljica zahteva na podlagi v Kaliforniji veljavnega zakona, da ji prisodi sodišče polovico vsega premoženja, ki si ga je pridobil Chaplin tekom skupnega zakonskega življenja. —- Občutljivi Chaplin. Charlie Chaplin je vložil zoper neki newyorški lilustrovani časopis, ki je objavil serijo (Slanikov 10 njegovem privatnem življenju, tožbo radi žaljenja časti. Chaplin zahteva poleg kazini obsodbo na plačilo 500.000 dol. odškodnine. Nap ram nekemu novinarju .se je izrazil, da ga slikajo inkri minirani članki v neugodni luči, kar bi mu utegnilo škoditi pri njegovih oboževaiteijicah. Kako občutljiv je brutalni zakonski mož Chaplin, dokazuje tudi dejstvo, da je dobil te dni, ko se je posvetoval s svojim pravnim zastopnikom o svojem procesu, živčni napad ter so zdravniki izjavili, da je bil živčni napad posledica razburjenja, ki ga je prestal Chaplin tekom obravnave. — »Zeleni križ«, ki je kot »rdeči križ« človekoljubna institucija, ima plemenito nalogo, da podpira v službi onemogle, ali pri izvrševanju službe ponesrečene poklicne lovce, zaprisežene lovske čuvaje, odnosno njihove rodbine. »Zeleni križ;: ima svoje fonde v vseh kulturnih državah. — Slovensko lovsko društvo, ki upravlja sklad slovenskega »Zelenega križa« tem potom obvešča vse svoje člane in prijatelje da se v čim največjem številu udeleže njegove najlepše prireditve »VII. lovskega plesa« 1. februarja t. 1. na »Taboru« v Ljubljani, ker je njegov čisti donos namenjen skladu »Zelenega križa«. Ljubljana. 1— Nov sneg. Po dva dni trajajočem dežju ■.je pričelo danes zjutraj zopet snežiti. Hišniki, ■ne pozabite na svoje dolžnosti! 1— Prihodnja premijera v ljubljanski drami bo v sredo, dne 19. t. m. Vprizori se prvikrat na slovenskem odru Carla Goldonija zabavna in prisrčna komedija »Pri lepi krčmarici«. Sodelujejo gg. Jovanova, Debelakova, Mira Danilova, Gregorin, Cesar, Lipah, Me-dven, Košič in Delak. Režira g. Milan Pugelj. 1— Nesreča. V nedeljo zjutraj se je natakar V. D. spodtaknil na zmrznjenem tlaku na Emonski cesti in si zlomil levo roko. Prepeljali so ga v bolnico. 1— Tatvine v Ljubljani. V Ljubljani je neki možakar okradel že več cerkva in jim praznil nabiralnike. Tako je v soboto odnesel iz cerkve sv. Jakoba 150 Din. — V noči od petka tia soboto je skušal nekdo vlomiti v špecerijsko trgovino Janka Stupice v Tavčarjevi ulici ter je z drogom razbil šipo. Bil pa je pre-poden in ni ničesar odnesel. — Mlekarici Katrici Malovrhovi iz Koaarij je na Glineah odnesel neznan uzmovič raz vozička jopico in prt za pokrivanje vozička v skupni vrednosti 150 Din. 1— Drobna policijska kronika. Policija je aretirala nekega razgrajača in tri osebe, ki so bile že dalj časa zasledovane. Prijavljenih je več tatvin, šest slučajev kaljenja nočnega miru, dva prestopka obrtnega reda, dva prestopa pasjega kontumaca in dvoje prestopkov cestno policijskega reda. Maribor. m— Vidovičev klub v Mariboru. Pred kratkim se je v Mariboru ustanovil Vidovičev klub, lcakoršni že obstojajo v vseh večjih krajih naše države. Koncem tega meseca otvori tudi mariborski klub večerno šolo s profesorskim zborom, kjer se bodo poučevali vsi realno-gimnazi>ski predmeti. Vabijo se vsi oni, ki imajo zanimanje za stvar, da se priglase pri tajniku kluba Julij Gorup, Sodna ulica 2(3-1. in sicer dnevno od 12. do 14. in od 18. do 19. tire ustno ali pismeno. Takojšnja priglasitev važna ker se po pričetku šole predmeti ne bodo ponavljali. Predpogoj za vstop ljudskošolska izobrazba, širša pojasnila daje tajnik. — Vidovičev klub v Mariboru. Sokolstvo. REDNI OBČNI ZBOR SOKOLA II. V LJUBLJANI. Predvčerajšnjim se je vršil v telovadnici tuik. realke ob pičli udeležbi red. občni zbor Sokola II. v Ljubljani. Zborovanje otvori br. starosta dr. Šubic Milan, ki prisrčno pozdra- vi navzoče članstvo, zastopnika naprednega tiska, župnega starosto br. dr. KrejGija, se zahvaljuje za njih pomoč narodnim oblastim in naprednemu časopisju, ki vedno v izdatni 'meri podpira sokolski pokret. Spominja se v prošlem letu umrlih sokolskih sodelavcev br. Fr. Janca, dr. K. Trillerja, Drag. Oblaka, Aug. Petriča in zvestega podpornika br. J. Zalaznika. Graja hibe v društvu ter poudarja, da povojna kriza še ni ponehala, ugotavlja slednjič, da je bilanca napram prejšnjim letom še dosti povoljna. Izvršila se ije notranja konsolidacija 9 tem, da se je črtalo veliko število člapov, ki niso zadostili svojim dolžnostim. Obisk telovadnice je bil povo-Ijen, valic temu, da so trajala popravita v telovadnici dva meseca. Vsesokolskega zleta v Prago se je udeležilo nad 50 članov in Slanic ter naraščaja, tako da je bila udeležba zelo častna. Ustanovil se je pevski odsek pod vodstvom br. Milka Krapeša in k letnemu telovadišču na Prulah se je dokupila še sosedna parcela. Društvo šteje danes 315 članov in članic. Apelira na članstvo, da pridobi društvu čim več zavednih in delavnih Članov ter postavi program za prihodnost, ki naj vsebuje idejno poglobitev članstva v smislu ■prave sokolske misli in čut ter ljubezen do brezplačnega dela v društvu. Po prečitanju poslanice starešinstva JSS, podajo društveni funkcionarji podrobna poročila k izvajanjem br. staroste. Načelnik br. Stanko Trček oriše podrobno delo v telovadnici in oblak telovadnice. Glasom poročila prosvetarja br. Karol* Parzerjn ima prosvetni odsek pevski in prireditveni pododsek; poseduje knjižnico, ki Meje 595 knjig, in čitalnico. 0 pevskem odseku poroča posebej br. M. Krapeš, ki izvaja, da Šteje ta odsek 28 pevcev, od katerih jih je 17 nastopilo v Pragi. Iz poročila blagajnika br. V. Kocijana povzamemo, da znala društveni promet 159.000 dinarjev, aktiva 55.768, pasiva 2.460 Din, premoženja je 53.308 Din. Premoženje gradbenega odseka znaša 131.881 Din, celokupno premoženje pa 185.000 Din. Proračun za leto 1927, izkazuje 10.700 Din dohodkov un 12.650 dinarjev izdatkov. Članarina s poreži vred se določi na 48 Din. Volitev glavnega odbora za poslovno leto 1927. poda sledeči rezultat: Starosta: br. dr. Šubic Milan, I. podstarosta: br. Milko Krapež, II. podstaroeta: br. Vinko Kocijan, načelnik: br. Stanko Trček, načelnica: s. Marija Ryška-Varogova, blagajnik: br. Vinko Kocijan, tajnik: br. Ivan Lavrin, matrikar: br. Fran Bučar, prosvetar: br. K5rol Parzer, gospodar: br. Guštin Milan, načelnik prireditvenega odseka: br. Peter Šterk ter odborniki: br. Herman Keber, Matija Pogačnik, Tone Petrovčič in ss. Marija Puhova in Marija Hvatalova. Za namestnika odbornikov se izvolita br. Aleksander Valjavec in Mirko Stanič ter za pregledovalca računov br. Rudolf Est in Pavle Kalan. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 26. uri zvečer, 18. januarja, torek: zaprto. 19. januarja, sreda: Pri lepi krčmarici, pre-mijera. — Red B. 20. januarja, četrtek: zaprto. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 18. (januarja, torek: Ples v maskah. Red D. 19. januarja, sreda: zaprto. 20. januarja, četrtek: Tannhiiuser. — Red E. Verdi: »Ples v maskah«. To znamenito delo slavnega italijanskega mojstra, ki je na našem odru ponovno doseglo prav lep uspeh, se poje danes v torek zvečer in sicer za abonente reda D. Glavne vloge so v rokah gne. Zaludove, gg. Holodkova rin Kovača. Paža Oskarja poje ga Ribičeva, čarovnico gna Po-tučkova. Ostale vloge pojo gg. Šubelj, Rum-pelj, Zupan in Mohorič. Opero dirigira g. Niko Štritof, režijo vodi g. Zdenko Knittl. Premijera Goldonijeve komedije »Pri lepi krčmarici« se vrši v sredo, dne 19. t. m. v ljubljanski drami in sicer za abonente reda B in ne kakor je bilo prvotno javljeno kot izven predstava. Gospodarstvo. VII. MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM V LJUBLJANI OD 2.—11. JULIJA 1927. Urad Ljubljanskega velesejma je razposlal na vsa večja in ugledna industrijska, obrtna in trgovska podjetja prijavnice za udeležbo kot razstavljalec na letošnjem vzorčnem velesejmu, ki se vrši od 2. do 11. julija t. 1. Termin je ugoden ker je v tem času poset kupcev najmočnejši, ki zvežejo svojo trgovsko pot na velesejem z istočasnim obiskom maše divne Slovenije. Večina lanskoletnih razstavljalcev zasede svpje stare razstavne prostore. Naproša se vse one, ki imajo posebne želje glede prostora in udeležbe, da to prijavijo takoj sejmskemu uradu, ki bo vsakemu radevolje in najbolje ustregel, česar pa pozneje ne bo mogel več. Hitra in točna prijava posameznika je v korist celokupnih razstavljalcev, ker se prihrani na delu in denarju, ki se zamore raci-jonelnejše izrabiti za razvoj intenzivne propagande za pridobitev kupcev. BORZE. Ljubljana, dne 17. januarja. (Prve štetilke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 0 — 83, vojna škoda 0 — 348, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—198, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 99 — 100, Praštediona 885 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 0 — 80, Trbovlje 360 — 0, Vevče 120 — 0; Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Zaključeno 15 vagonov lesa. Tendenca v lesu čvrsta, v deželnih pridelkih nespremenjena. Zagreb, dne 17. januarja. Devize: New-york ček 56.646—56.846, London izplačilo 275.5—276.3, Pariz izplačilo 224.78—226.78, Milan izplačilo 243.44—245.44, Praga izplačilo 167.85—168.65, Curih izplačilo 1094 do 1097, Berlin izplačilo 1347.25—1350.25, Dunaj izplačilo 798.5—801.5, Budimpešta izplačilo 992.125. Curih, dne 17. januarja. Beograd 9.135, Berlin 123.20, Newyork 519.25, London 25.20, Pariz 20.66, Milan 22.3675, Dunaj 73.075, Budimpešta 90.75, Bukarešta 2.3325, Sofija 3.75. To in ono. ŽENA KOT ZAKONSKI MOŽ. Julija Kajas, o kateri smo svoječasno poročali, da je poročila nekega dekleta, se zagovarja te dni radi svojega čudnega zakona pred budimpeštnskim sodiščem. Njen zagovor je zanimiv. Julija Kajas pripoveduje: Z Marijo Zombory sem se seznanila na potovanju v vlaku. Bila je zelo dražestna deklica ter mi je od prvega trenutka zaupala. Par dni potem ko sva se seznanili, me je obiskala v mojem stanovanju. Pri tem mi je povedala, da jo je zapustil ženin. Ko sem jo radi tega tolažila, mi je padla okrog vratu ter mi zaupala, da me ljubi. Tedaj sem si bila glede svojih čustev že na jasnem: vedela sem, da sem bila v njo smrtno zaljubljena ter da ne morem brez nje živeti. Komaj je jela nato govoriti o zakonu, sem ji povedala, da sem ženska. Odgovorila mi je, da nič zato, ter da me kljub temu ljubi in bi rada postala moja žena. Njena izpovedba, da je prišla šele po treh letih zakonskega življenja z menoj na to, da sem ženska, ne ustreza resnici. V do kaz temu se sklicujem na pismo, ki sem ji ga takrat pisala. Pred poroko mi je priznala, da jo je njen ženin zapeljal. Odpustila sem ji ter sem jo kljub temu poročila. Zlorabila sem pri tem listine svojega umrlega brata. _ Prva leta najinega skupnega življenja sem silno trpela, zakaj bila sem na svojo ženo strašno ljubosumna. Varala me je neženirano z mojim rojakom, 24-letnim Štefanom Meza rosom. Nekoč, ko sem videla svojo ženo sedeti z Meznrosom na klopi v gozdu, me je pograbila tako divja ljubosumnost, da sem planila na zapeljivca z nožem v roki. Zgolj dejstvu, da mu je priskočil neki pasant na pomoč, se ima Mezaros zahvaliti, da ni prišlo do katastrofe. Tudi pozneje me je moja žena ponovno varala. Toda vselej sem ji odpustila. Po neki sceni sem se obesila na oknu toda moja žena me je pravočasno rešila, Ko je rodila dete, kateremu ni bil nikdo drugi oče, kot Mezaros, ker mu vendar jaz nisem mogla biti, sem ji zopet odpustila. Njena tr ditev, da sem jo dala zapeljati v nezavednem stanju od enega mojih prijateljev, je neresnična. Za njeno dete sem skrbela kot da cem nje gova mati; dočim se ona zanj ni brigala. Ker je nadaljevala svoje vlačugarsko življenje, sva se druga drugi odtujili in moja strastna ljubezen se je ohladila. Ločili sva ee in zavezala sem ee, da bom plačevala alimente. Ker pa nisem plačevala toliko, kot je moja žena zahtevala, je vložila ovadbo ter naperila zoper mene znane obdolžitve, ki pa so bile po mojem mnenju tekom tega pro cesa ovržena. o džungli. fe'M*srd Kipling 147 ti. 9 t. u Iii — jova! Ali je čas novega govorjenja manj dober za to?« so mn odgovarjali. Ko je Mowgli s težkim srcem dospel skozi dobro znano skalovje do kraja, kjer so ga bili prinesli v krdelo, je našel tam samo četverico volkov, Balooja, ki je bil skoraj slep od starosti, in pa težko hladnokrvno Kao, zvito okoli Akeli-nega praznega sedeža. »Tukaj torej se končuje tvoja sled, človeček?« je rekla Kaa, ko se je Movvgli, obraz pokrit z rokami, vrgel na tla. »Oznani svoj oklic, Ene sva krvi, jaz in ti — človek in kača skupaj.« »Zakaj me rdeči psi niso raztrgali na dvoje?« je stokal deček. »Moja moč je šla od mene in to ni strup. Ponoči in .podnevi slišim dvojno stopnjo na mojem sledu. Ko pa se okrenem, oni je, kakor da bi se bil v istem hipu nekdo skril pred menoj. Grem pogledat za drevje, a nikogar tam ni. Kličem,-a nikdo se ne odzove, a vendar je kakor da bi kdo prisluškoval in zadrževal odgovor. Ležem, ampak ne počivam. Tekam v pomladnem teku, toda ne umirim se. Kopljem se, vendar se ne ohladim. Uboj mi je zopern, vendar nimam srca, da bi se bojeval, razen če ubijem. Rdeča cvetlica je v mojem telesu, moje kosti so voda — in — ne vem, kar vem.« »Kaj treba govoriti?« je dejal Baloo počasi in obrnil glavo proti kraju, kjer je Movvgli ležal. »Akela je dejal pri reki, da bo Movvgli gnal Mowglija nazaj k človeškemu krdelu. Tudi jaz sem tako govoril. Ampak kdo posluša sedaj Balooja? Bagheera — kje pa je Bag-heera nocoj? — njemu je tudi znano. Postava je pač taka.« »Ko sva se sešla v Mrzlih brlogih, človeček, sem že vse to vedela,« je rekla Kaa in se nekoliko okrenila ! v mogočnih zvitkih. »Človek gre nazadnje k človeku, j dasi ga džungla ne prežene.« Štirje volkovi so se spogledali v zadregi toda pokorni in pogledali Movvglija. Tora j me džungla ne prežene?« je jecljal Movvgli. Sivi brat in njegovi trije bratje so besno zarenčali in se oglasili: »Dokler živimo, nikdo ne sme — — « Toda Baloo jih je prekinil. »Učil sem te postave. Zato bom jaz govoril,« je dejal, »dasi sedaj ne morem več videti skalovja pred seboj, vidim daleč. Mala žaba, pojdi po svojem sledu. Naredi si brlog z onimi tvoje krvi, tvojega krdela in tvojega ljudstva. Ako pa ti bo kdaj treba noge ali zoba ali oči ali besede, pomni, gospodar džungle, džungla je tvoja, kadar jo pokličeš.« In srednja džungla je tudi tvoja,« je spregovorila Kaa. »Govorim za ljudstvo, ki je majhno.« »Hai mai«, bratje moji! je vzkliknil Movvgli in vzdignil roke ihteč. »Ne vem, kar vem, ne bi rad šel, ampak obe nogi me vlečeta. Kako naj zapustim te noči?« »Ne, glej, Mali brat,« je ponavljal Baloo. »Pri tem lovu ni nobene sramote. Ko pojemo med, pustimo panj prazen.« »Potem, ko odvržemo staro kožo,« je rekla Kaa, »ne bomo iznova zlezli vanjo. Taka je pač postava.« »Poslušaj, najdražji mi vseh,« je rekel Baloo. »Ne besede ne volje ni tukaj, ki bi te zadrževala. Poglej: Kdo bi nasprotoval gospodarju džungle? \idel sem te, ko si se igral med belimi kamenčki tamle, ko si bil še majhna žabica, in Bagheera, ki le je kupil za ceno mladega pravkar ubitega bika, te je tudi videl. Od vseh, (ki so bili navzoči pri tem pregledu, sva samo midva ostala živa; Itakša, mati brlega, je umrla > tvojim očetom po brlogu. Nekdanje volčje krdelo je že zdavnaj mrtvo; znano ti je, kam je bil odšel Shere Klian, in Akela je umrl sredi rdečih psov, kjer bi bilo poginilo tudi ostalo seeoneeško krdelo, da ne bi bilo tvoje modrosti in tvoje moči. Druzega ni ostalo od tedaj kakor stare kosti. Sedaj ne prosi dovoljenja človeški mladič, ampak se oglaša gospodar džungle, ki izpre-meni svojo pot. Kdo naj nasprotuje človeku pri njegovih potih?« Ampak Bagheera in bik, za katerega me je kupil,« se je oglasil Movvgli; »Jaz ne bi « Njegove besede je prekinilo rjovenje in resk in tresk spedaj v goščavi, in pred njimi je stal Bagheera močan, strašen kot vedno. »Zaradi tega,« je rekel in iztegnil premočeno desno šapo, »nisem prišel. Dolg je bil lov, ampak sedaj leži mrtev v grmovju — bik v drugem letu — bik. ki te osvobodi, mali brat. Vsi dolgovi so sedaj poravnani. Glede ostalega pa je Baloojeva beseda moja beseda.« Lizal je Mo\vgliju nogo. »Spominjaj se, da te je Bagheera nekoč ljubil!« je zaklical in oddirjal. Ob vznožju griča je znova zaklical dolgo in glasno: »Do ber lev na novi poti, gospodar džungle! Spominjaj se, da te je Bagheera nekoč ljubil!« »Sedaj si slišal, je dejal Baloo. Drugega ti ni mamo povedati. Pojdi sedaj, ampak poprej pridi k meni. 6, modra mala žaba, pridi k meni!« »Hudo je odvreči kožo,« je rekla Kaa, ko je Mow-gli ihtel, naslanjajoč glavo na slepega medveda ir objemajoč ga okoli vratu v tem ko je Baloo slabotno poskušal lizati mu noge. »Zvezde so že drobne,« je opomnil Sivi brat in povohaval po jutranjem vetru. »Kje bomo danes imeli svoj brlog? Od danes naprej sledimo novim sledovom.« Pričujoče je poslednja povest o Mo\vgliju. Konec. dom, obrt in industrifo v vseli opremah. Istotam pletilni stpoj DUBlEifc Pouk v vezenju b ezpiačen. Večletna garancija Delavnim z* poprevllt Kilkt one, tulil na obroke. Josip Pateiinc Ljubljana blln Oreieraovtga uomaiUki, ir-rir 4— tomm trinskega kisa, d. z 0. z., Ljubijsna, nudi itajtinejSi In najokusnejši na-mlssuS kis lan vinskega kisa. KAHTEVAJTE PONUDBO I VC TehnJCino In higljenlčno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. MAH OO nit, nebelo tiskar« r»i. p , Moairuti LJubifiuia, Kunajoka ooiti »t- la, II. na«l*lropJ«,^ | acasaoagssacagsgicas =3 U CARINSKO POSDEDNIŠRI IN SPKUI- s CIJSKI BIIBEAU = LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. Naslov brtoJaTkomi .OHOM*. Telefon Int. Sl. 45-f. p PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. | Obavlja vsa v io stroko spadajoča posla najhitreje ta pod k s- g Untnlrai pogoJL Zastopniki druibe spalnih voz S. O. N. za ekspresne pofiiljke. Stanovanje obstoječe is treh sob. poselske »obe, kuhinje, kopalnice in drugih pritiklin, se odda • 1. februarjem 1927 v najem. — Vprašali je pri ravnateljstvu Vzajemne posojilnice, palača na Miklošičevi cesti. Proda se ceno »Mayeriev Lexikon« B lidaja in »Weltall and Menfchheit«. Naslov po v® uprava lista. Absolvent trgovske šole išče -mesta kot skladiščnik ali kaj sličnega. Gre tudi na deželo h kakemu lesnemu podjetju. Nastop lahko takoj ali s 1. februarjem. Ponudbo prosi pod »Skladiščnik«' na upravo lista. Iščem elegantno sobo s separatnim ohodom in električno razsvetljavo Plačam do 500 Din mesečno. —- Ponudbe na upravo lista pod »Soba«. Prodam cene kompletni nemško-angk ški slovar hi nekaj ang loških knjig. Naslov pove uprava Nar. Dnevnika DRVA tEB"* V Dobro znan* tvrdka tupuje v*ako mnoiino b* kovegs oglja in ruhih b* ko vib drv. Ponudbe: e*, lella postale 841, Trie*te Kupujem motorje samohodno, ali prevozne, 7. ali brez dreš, sesalni plin, surovo olje ali ben cin. Prednost imajo Lancovi »Buldog«. Ponudbe je poslati z navedbo cene, starosti in tovarne na na slov: Mijo Kovačič, KI* ster, pretinac. bdajatelj: Aleksander Zeleenikar. - Urejuje Vladimir Svetek. - Za tUkamo »Merkur« odgovarja Andrej Sever. Vai v Ljubljani.