CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA Mladi ljudje na vseh področjih družbenega življenja Kongres ljudske mladine Slovenije, ki je bil v petek in soboto v Celju, je treba prištevati med najpomembnejše dogodke našega mesta, ki bodo še dolgo ostali v spominu. Celjska mladina je tudi tokrat pokazala, da je kos zelo težkim in odgovornim nalogam, kot je organizacija kongresa, da bi se le-ta brez motenj in pomanjkljivosti lahko uspešno odvijal. 2e v četrtek zvečer je bilo Celje praznično urejeno. Mesto je bilo v za- stavah, Stari grad pa razsvetljen kot ob največjih državnih praznikih. Naslednje jutro, v petek, pa so se z vseh strani naše republike zgrnili de- legati slovenske mladine in napolnili celjske ulice z vedrino in mladostjo, tako da čemeimo vreme ni moglo zmanjšati svečanega razpoloženja. Prostori »Uniona«, ki so bili namenje- ni kongresu, so bili deloma prenov- ljeni, vsi pa, tako velikemu dogodku primerno, svečano okrašeni. V kongresni pisarni je delo brezhibno potekalo že od ranega jutra. V mali dvorani so se zbrali delegati. Tu so se srečavali mla- dinski aktivisti iz različnih krajev in marsikatera zanimiva razprava se je v skupinah razživela že pred začetkom kongresa. V prenovljenem šahovskem domu so se zbirali gostje. Važnost kon- gresa se je najbolj zrcalila v tem, da se ga je udeležil tudi sekretar Central- nega komiteja Zveze komunistov Slo- venije tov. Miha Marinko in več drugih vidnih političnih delavcev naše repub- like. Kongresu je prisostvoval tudi predsednik Centralnega komiteja Ljud- ske mladine Jugoslavije Mika Tripalo, član CK ZKJ Boris Ziherl, zastopnik JLA, vsi najvidnejši politični predstav- niki celjskega okraja in mestne občine, vidni politični funkcionarji iz mnogih drugih okrajev in zastopniki slovenske mladine iz zamejstva, Trsta, Goriškega in Koroške. Kongres je ob deveti uri odprl pred- sednik Centralnega komiteja LrMS tov. Franček Mirtič. Mladi delegati, ki so ob prihodu visokih gostov v dvorano vstali in ploskali, so ponovno z dolgo- trajnim ploskanjem spremljali pozdra- ve predsednika Mirtiča, ki je po uvod- nih besedah pozdravil prisotne goste. Ko se je val navdušenja polegel, so izvolili kongresne organe, nakar je de- lovno predsedstvo zavzelo svoje pro- store. Potem so se za govorniškim odrom pojavljali zapovrstjo gostje, ki so pozdravili kongres in mu zaželeli obilo uspehov. Prvi je govoril sekretar Okrajnega komiteja ZKS za celjski okraj tov. Franc Simonič, ki je dele- gate pozdravil v imenu političnih or- ganizacij in vsega prebivalstva celj- skega okraja. Za njim so govorili za- stopniki armade, mladine iz zamejstva in drugi. Vmes pa so v dvorano pri- hajale mladinske in pionirske organi- zacije, ki so kongres pozdravile s top- limi željami za čim uspešnejše delo. Najprisrčnejši so bili pionirji v narod- nih nošah, ki so razdelili predsedstvu in gostom kongresa šopke rož. Mla- dinske delegacije celjskega okraja, me- sta Celja in drugih okrajev so poleg čestitk in rož prinesli tudi lepa kolek- tivna darila. Preden je kongres pričel z delom, so delegati z velikim navdušenjem poslali predsedniku Titu pozdravno brzojavko. V brzojavki obljubljajo, da bodo na kongresu storili vse za še bogatejše vzgojno delo med mladino, za napredek mladega rodu in izgradnjo socializma. (Nadaljevanje na 3. strani) Med odmorom so celjske mladinke obsto pile tov. Miho Marinka, ki se je v njihovi sredi očividno dobro počutil. O čem razpravljajo na zborih volivcev v šentjurski občini? VEDNO VEČJI POUDAREK KMETIJSTVU Preteklo nedeljo je bilo v šentjurski občini petnajst ziborov volivcev, v nedeljo jih bo sedem, ostali pa bodo pozneje. Na zborih volivcev, kjer zbirajo kandidate, poročajo odborniki občinskega ljudskega odibora o do- sedanjih uspehih, pa tudi o problemih šentjurske občine od njene ustano- vitve pa do danes. Uspeh šentjurske občine je precejšen. Kmetijske zadruge so povečale svojo de- javnost, kmetijska proizvodnja se pre- usmerja na rentabilne j še kmetijske in industrijske kulture, kmetovalci pa do- segajo vedno večje hektarske donose. Zadruge so v preteklem letu odkupile za 176 milijonov kmetijskih proizvodov, kmetijski proizvajalci pa so najeli za preko 20 milijonov din kreditov za na- bavo umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in drugega. Preko pet milijonov din so najeli za obnovo gospodarskih poslopij, gnojišč in ostalih gospodarskih objektov. Za ureditev mlekarne v Šentjurju in na Planini je bilo uporabljenih 12 milijonov din. Za osemenjevalne postaje je bilo uporabljenih tri in pol milijona dinarjev; tako je uvedeno umetno osemenjevanje v vseh krajih šentjurske občine razen v Prevorju, Dobju in Planini. Poleg tega Pa je umetno osemenjevanje razširjeno še na šmarsko in kozjansko občino. Po načrtu bo letno osem en j enih približno 4000 plemenic. Lani in letos je bilo upo- rabljenih za hmeljske sušilnice devet mi- lijonov dinarjev. Kmetijska šola v Šent- jurju bo uporabila za popolno obnovo 17 milijonov dinarjev. Investicije kmetij- ^ega gospodarstva SLOM pri Ponikvi, ki znašajo preko 20 milijonov dinarjev, t>odo uporabljene za ureditev hmeljskih sušilnic, hmeljskih nasadov, za gradnjo strojne remize, ureditev gospodarskih Poslopij, sadnih plantaž in drugega. En niilijon dinarjev kredita je uporabilo Kmetijsko posestvo v Loki pri Zusmu za Ureditev nasadov črnega ribeza in za nabavo kvalitetne goveje živine. V pri- hodnjem letu bo občina uredila kmetij- sko posestvo na Planini, za kar predvi- ^Mle- ko« končo prešlo v neposredno upravo Gospodarske poslovne zveze Celje. Go- tovo je za potrošnike in za proizvajalce razveseljivo dejstvo, da je Gospodarski poslovni zveži, odnosno podjetju ven- darle uspelo ostati pri isti prodajni ce- ni (36 din za liter), nakupna cena mle- ku pa se bo dvignila za približno 3 di- narje pri litru. Te dni se že sklepajo pogodbe med Gospodarsko poslovno zvezo Celje — obrat >>Mleko« — in kmetijskimi zadru- gami o odkupu mleka. Odkupna cena mleka bo zavisela od kakovosti, ki se bo ugotavljala na osnovi tolšče in se bo gibala med 19 in 25 din za liter. Na te cene bo priznal kupec prodajalcu še 1,30 din marže pri litru prodanega mle- ka za zbiralca in ostale stroške. Za bliž- njo okolico Celja pa bo kupec poleg navedenih cen priznal še 4 dinarje pri litru dostavljalcu, ki bo prinašal mleko v zbiralnico. Kvaliteta odkupljenega mleka se bo ugotavljala mesečno. Pro- dajalec se bo tudi pogodbeno zavezal, da bo oddajal vedno le pristno, zdravo, čisto in nenakisano mleko. Posebno po- zornost bodo posvečali tudi manipula- ciji z mlekom. Proizvajalec je lahko vse doslej upra- vičeno negodoval zaradi zaostankov pri plačilu mleka, saj obrat dostikrat zadru- gam po več mesecev ni plačeval odkup- ljenega mleka. Odslej pa bo kmet sproti vsak mesec dobil mleko plačano, saj se bo končni obračun odkupljenega mleka izvršil najkasneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. Kupec pa bo dal pro- dajalcu že do 15. v mesecu akontacijo v višini 50 do 75 odstotkov odkupljene- ga mleka v preteklem mesecu. Gospodarska poslovna zveza Celje se je skupno z zadrugami tudi zavezala iz- delati načrte za ureditev zbiralnic za mleko v pogledu sanitarno tehničnih pogojev, saj so bile doslej te zbiralni- ce domala povsod neprimerne. Kupec bo dolžan prodajalcu pomagati tudi pri najetju investicijskega kredita za na- črtno ureditev zbiralnic. Glasbena šola se stiska v skrajno ne- več bojazni, da ne bi šlo v denar. Pod- jetje bo lahko odslej odkupovalo ne- omejene količine mleka, saj je Gospo- darska poslovna zveza med tem zgradi- la v Šentjurju obrat za predelavo s ka- paciteto do 4000 litrov mleka. Pri teh ugodnih pogojih in smotrnej- šemu odkupu mleka se že pri sklepanju pogodb vidi, da bodo ponudbe zelo na- rasle in bodo proizvajalci radi prodaja- li mleko — s tem pa se bo izdatno dvig- nila tudi živinoreja v celjskem okraju. Vse torej kaže, da bo odslej podjetje >>Mleko« dobro uspevalo in da je bilo zadnjih 6 milijonov tudi zadnja izguba tega podjetja. V »Topru« so lepe možnosti za usposabljanje in zaposlevanje invalidov Tovarna »Toper« v Celju si s svojimi kvalitetnima proizvodi utira čedalje šir- šo pot. Hvalevredno je, da podjetje kljub zastarelim in obrabljenim strojem uspešno konkurira novim tovarnam, ter da dnevno zvišuje storilnost in izbolj- šuje kvaliteto. Brez dobrega vodstva tovarna ne bi bila kos svojiim nalogam, saj ,po družbe- nih prispevkih ne zaostaja za drugimi tovarnami. Posebno pohvalno pa je razumevanje vodstva podjetja do usposabljanja inva- lidov. V Topru pripravljajo ustanovitev posebnega centra za vzgojo kadrov. Vzgoje kadrov se bo .podjetje lotilo po vseh sodobnih izsledkih znanosti na tem področju. V kolikor bo podjetje dobilo v te namene odobren kredit, so priprav- ljeni vzeti na usposabljanje letno naj- manj 10 invalidov. Ce povemo, da družba pridobi z uspo- sobitvijo samo enega invalida najmanj 2,640.000 din in da z usposobitvijo 10 in- validov letno pridobimo 26,400.000 din, predstavlja potreben kredit v znesku 8,000.000 din, ki ga podjetje potrebuje za ul^tanovitev dn opremo centra, ,i:p"avo malenkost. Upamo, da bodo pristojni organi »Topru« odobrili potreti kredit, ter ta- ko pomagali tudi večjemu številu inva- lidov, ki že leta in leta čakajo na po- klicno usposobitev in zaposlitev. Množičnost pa taka... Za volitve v ljudske odbore so v vseh občinah priprave v pol- nem teku. V celjski občini bodo te dni tudi zbori volivcev, na ka- terih bodo volivci predlagali kan- didate. Da bodo zbori volivcev vsebin- sko dobri in dobro obiskani, je treba prej izvršiti vrsto politič- nih in organizacijsko-tehničnih nalog. Politične naloge so v celj- ski občini osnovne organizacije Zveze komunistov in Socialistične zveze več ali manj uspešno vršile. Po sestanku sekretarjev osnov- nih organizacij Zveze komnistov in predsednikov organizacije So- cialistične zveze, so se vrstili se- stanki osnovnih organizacij, kjer so se temeljito pogovorili o volil- nih pripravah in o kriterijih, kakšni hi naj bili odborniki ob- činskega ljudskega odbora. Bese- da je tekla tudi o tem, komu naj bi zaupali to odgovorno mesto, odnosno koga naj hi člani Socia- listične zveze predlagali na zbo- rih volivcev za kandidate pri vo- litvah v novi občinski odbor. Do tu je vse v redu, čeprav se- stanki Socialistične zveze, na ka- terih so razpravljali o tako važ- riih rečeh, niso bili tako obiskani, kot hi si želeli. Namen tega članka pa ni v tem, da bi analizirali volilne priprave v celjski občini. Toliko le za uvod. Hočemo le opozoriti na or- ganizacijsko tehnično pomanjklji- vost v predvolilnih pripravah, ki je tipičen primer, kako se ne sme delati. Takšna pomanjkljivost, čeprav tehnična, pa ima lahko posledice v političnem delu in je tudi odraz pomanjklijvega dela na terenu. Slučaj, ki ga bom opisal, se je pripetil v prvi četrti v Celju. Zgodilo se je takole: V sredo zvečer so se sestali vsi trije sekretariati terenskih orga- nizacij Zveze komunistov, tajnik ter še en odbornik organizacije SZDL v tej četrti. Kot član se- kretariata sem z veseljem sprejel pobudo in vabilo sekretarja so- sednje organizacije ZK za ta se- stanek, misleč, da se bomo pogo- voriti o političnih pripravah za skorajšnje zbore volivcev. Nemalo sem se pa začudil in z menoj vsi ostali člani sekreta- riata, ko nam je tajnik terenske organizacije SZDL začel deliti va- bila za bližnje zbore volivcev, da bi jih razdelili volivcem. Dejal je: »Prvi zbor volivcev bo v petek, drugi pa v ponedeljek. Cas je kratek. Vabila sem sprejel šele dan^s in ne preostane nam nič drugega, kot da jih mi razne- semo volivcem.« Nič zapletena in celo enostav- na naloga. Člani Zveze komuni- stov so v prvi vrsti dolžni delati v SZDL. Tam je njihovo mesto. Vendar nam ta navidez nepo- memben dogodek mnogo pove. V prvi vrsti je občinski ljudski odbor vabila prepozno razdelil terenskim organizacijam SZDL. En dan je res prekratek rok za mobilizacijo večjega števila čla- nov SZDL, da bi to nalogo opra- vili. Ta pomanjkljivost je povle- kla za seboj še druge pomanjklji- vosti in končno je zmagala linija najmanjšega odpora ter ozkost v delu. Člani sekretariata naj raz- nesejo vabila, medtem ko vse članstvo SZDL in Zveze komuni- stov stoji oh strani. Kje je tu množičnost in širina akcije, ki hi zlasti v času predvolilnih priprav morala razgibati ves teren? Kljuh kratkemu roku bi lahko na ta se- stanek tajnik organizacije SZDL povabil vsaj ves odbor in ulične poverjenike, ki so prin poklicani in odgovorni za izvedbo te nalo- ge. Organizacija Zveze komuni- stov pa bi pri tem nudila pomoč, če bi bilo potrebno. Tako je bila pa stvar postavljena na glavo in ni mdno, da v raznih akcijah primanjkuje ljudi, saj jih s tak- šnim delom sami pasiviziramo. To je majhen toda tipičen pri- mer ozkosti in slabe organiza- cije dela. Navedel sem ga zato, da bi k volilnim pripravam bo- disi političnim ali organizacijsko- tehničnim pristopili z večjo res- nostjo in vključili v te akcije čim večje število članov Sociali- stične zveze in Zveze komunistov. Ta navidez majhna organizacij- sko- tehnična pomanjkljivost ima lahko negativne politične posle- dice. In kdo ho končno odgovoren, če zaradi slabe organizacije ob- veščanja udeležba na zborih vo- livcev ne bo zadovoljiva? -ma- Čim več razgledanih miadiii ljudi v občinske odbore (Nadaljevanje s 1 strani) o Cem razpravljajo volivci na zborih volivcev? Udeležba na zborih volivcev v laški občrni je še kar zadovoljiva. Večina raz- prav na zborih volivcev p)otrjuje dejstvo, da so v tej občini predvsem pereča tri vprašanja: elektrifikacija, voda in ceste. Električne luči nima do danes kakih 35 odstotkov prebivalstva. Glede elektrifi- kacij občina ni mogla doseči vidnejših uspehov, ker so tod vasi zelo raztresene in bi bila napeljava predraga. Nič manj pereče tudi ni vprašanje vode, saj imata vodovod ssmo Laško in Rimske Toplice, vse druge vasi pa uporabljajo največ vodo iz potokov. Za ureditev cest je obči- na v zadnjih dveh letih precej napravila — dobre ceste so bolje oskrbovane — vendar pa vsem zaselkom in vasem ni bilo mogoče ustreči. Sfcnb za ureditev cest velikokrat tudi ne zaleže, ker je področje plazovito in prvi močnejši na- livi odneso popravljeno cesto. Sicer pa občini manjka sredstev, da "bi ceste za- varovala s trdnejšimi škarpami. Volivci na teh zborovanjih sicer godrnjajo nad temi pomanjkljivostmi, ko pa se sezna- nijo s težkočami, uvidijo, da bo treba v marsičem še potrpeti. Na zborih volivcev mnogo razpravlja- jo tudi o kmetijstvu in kmetijskem za- družništvu. Ljudem na podeželju je tež- ko dopovedati, da ne bi na svojih krpicah zemlje sejali 100 kultur, ampak samo do- nosnejše. Zato pa tudi ni nič čudnega, da ondotni kmet »komaj diha« in se mladi ljudje iz kmetij vrstoma zaposlu- jejo v industriji. Tudi glede davkov se višinski kmetje pritožujejo in pravijo, da niso več v stanju izpolnjevati davčnih obveznosti. Pri odmeri davka so hribo- viti predeli v tej občini baje premalo upoštevani. Morda niso povsem primerne primerjave z vojvodinskimi kmeti, ki jih domačini iznašajo v primerih, ko je vojvodinski kmet pri 80.000 dinarjiih davka lahko prodal dva vagona pšenice in še kaj. Dejstvo pa je, da kmetje v la- ških hribih težko živijo, da jim doma- čije in gospodarska poslopja propadajo, da odhaja mladina, ki v kmetijstvu ne vidi bodočnosti, v industrijo in da se marsikje že pojavlja vprašanje, kdo bo obdeloval zemljo, ko si mladina išče kruha drugje. To vprašanje je predvsem pereče za kmetije Smohorja in Jurklo- štra dn danes dobro uspevajo le še kme- tije na Vrhu in okrog Rimskih Toplic. Na zborih volivcev kmetje nadalje precej razpravljajo tudi o živinoreji ter odkupu mleka. Vprašanje odkupa mleka je precej pereče, mleka je dovolj v od- daljen:h naseljih, ne odkupuje pa ga nihče zaradi oddaljenega prevoza. Do- menili so se, da bo treba to vprašanje rešiti skupno s KZ. Predlagali so, da bi na več krajih uredili zbiralnice mle- ka, kjer pa to ne bo mogoče, pa bi KZ nabavila vsaj posnemalnike, da bi mle- ko lahko predelovali. Tudi vprašanje šol je na programu le- tošnjih zborov volivcev. Šolska ,poslopja so povsod v slabem stanju in volivci so mnenja, da če že ni denarja za novo- gradnje, naj v bodočem proračunu vsaj predvidijo več sredstev za nabavo učil, inventarja in ureditev šolskih prostorov. V Brezi pa naj dozidajo vsaj še 2 učilnici. Razprave na letošnjih predvolilnih zborih volivcev v laški občini dokazuje- jo, da volivci pogumno posegajo v vsa pereča gospodarska vprašanja. Adenauer si jih je nabral... 2». SEPTEMBRA — Stev. 36 3 STRAN VI. kongres LMS je dokazal visoko socialistično zavest mladine (Nadaljevanje s 1. strani) Ko so gostje pozdravili kongres in prisotne delegate, je predsednik delov- nega predsedstva napovedal referat se- kretarja Centralnega komiteja LMS tov. Toneta Kropovška, katerega je mladina prav tako navdušeno pozdra- vila. Referat tov. Kropovška je bil obši- ren, kljub temu pa tako zgoščen in aktualen, da so navzoči delegati in gostje z rastočim zanimanjem sprem- ljali njegova izvajanja. Referat je vse- boval bogato gradivo, ki je pričalo o prizadevnosti mladine, o njeni visoki zavesti, o njenem čutu soodgovornosti pri našem socialističnem razvoju, bil pa je obogaten tudi s težnjami in že- ljami, ki jih mlada generacija čuti pri svojem ustvarjalnem delu in hotenju. Tovariš Kropovšek je v svojem po- ročilu zajel vse oblike in področja na- šega družbenega življenja. In ker je bilo njegovo poročilo odraz delovanja naše mladine, je to dokaz, da so daleč v preteklosti časi, ko je mladina bila zaprta v svoje ozke organizacijske for- me, ko je bilo vprašanje organizacij- ske discipline, prosvetnega in športnega delovanja glavna snov. Tokrat je v kongresni dvorani vel drugačen ustvar- jalni duh. Tu je bila mladina, ki je svoje delovanje razširila na vse veje našega družbenega življenja. Z vese- ljem je sekretar CKLMS lahko poro- čal, da je mladina zlasti v družbenem upravljanju dosegla največ uspehov. Mladi ljudje so s svojo prizadevnostjo našli svoja mesta v delavskih svetih, upravnih odborih podjetij in zadrug, v ljudskih odborih, svetih državljanov, v društvih in ostalih nmožičnih orga- nizacijah. Vse to pa velikokrat res sa- mo po lastni prizadevnosti in brez po- moči starejših, da, celo njihovemu kon- servativnemu stališču navkljub. Enaki so uspehi mladine tudi na va- si. Nad 12.000 mladih kmečkih ljudi sodeluje v kmetijskih zadrugah. Marsi- kje so mladi ljudje nosilci napredka po vaseh, so osnova socialističnega raz- voja kmetijstva. Dober del svojega referata je tov Kropovšek posvetil vprašanju šolske in študentske mladine, vprašanju re- forme šolstva, o potrebi izobraževanja izvenšolske mladine itd. Med poročilom pa je prepletal ved- no tudi težnje mladine po tesnejšem sodelovanju v vseh vprašanjih politič- nega, kulturnega, gospodarskega in splošno družbenega ustvarjanja. Mla- dina je v svoji zavesti dorasla tem nalogam, mladina po svojih močeh so- iistvarja in gradi, zato ima tudi polno pravico sodelovati povsod. Pri tem je ostro kritiziral pojave nerazumevanja do mladine in njenih hotenj in opozo- ril, da je mladina tista, ki bo prevzela v prihodnosti vse pridobitve preteklo- sti in sedanjosti in mora biti zato dobro pripravljena. Ko je govoril o tem, da je treba mla- dini nuditi več možnosti, da se z uve- ljavljanjem in delom na vseh področjih z našim družbenim življenjem tudi po- drobneje spozna, je opozoril na mož- nost druge skrajnosti. To bi bilo v tem, da bi mladini zdaj naprtili naenkrat reševanje najtežjih problemov, ki jim kot mladi in manj izkušeni ljudje goto- vo ne bi bili kos. Častni gostje med poslušanjem referata. Mladina ve kai hoie in Icar liole je dobro... Opazovalec na VI. kongresu LMS je moral dobiti o stopnji vsestranskega razvoja mladinske organizacije naj- boljši vtis. Poročila in referati so tako stopnjo dokazovali prav tako kot ude- leženci v razpravi, ki se je nadalje- vala v petek popoldne in v soboto ves dan. Na govorniški oder so stopali mladi ljudje iz tovarn, rudnikov, iz vasi, šol, podjetij in ustanov. Naj so bili kmečki mladinci in dekleta, de- lavca in delavke, uslužbenci, dijaki, visokošolci, mladi strokovnjaki ali pre- prosti rudarji, vsi so v svojih izvaja- njih »streljali vedno v sredino«. Člo- vek je imel včasih vtis, da prisostvuje kongresu delavskih svetov, včasih da je na konferenci kmetijskih zadružni- kov, včasih da je med pedagogi in prosvetarji, ko obravnavajo šolsko re- formo, včasih pa spet, da je sredi kroga naprednih kulturnih delavcev ali pa spet v krožku dobrih marksistov. Zanimiva je tudi ta ugotovitev marsi- katerega izmed gostov, da ga presene- ča, kako direktno lahko diskutanti po- segajo v probleme zelo zapletenih oblik in da pri tem ne zgrešijo nobene na- pake, da lahko vsako stvar povedo z njeno pravo besedo in da je vsa dvo- rana vedno vedela razlago za problem, pa če je bil še tako skopo nakazan. Eni sp govorili o vlogi klubov mla- dih proizvajalcev pri uspešnejšem proizvovodnem načrtovanju v podjetjih, drugi so govorili o načelih, ki naj bi jih uvedli v šolski sistem, da bi šola lahko kar največ koristila mladim lju- dem pri njihovem usposabljanju za poklicne naloge, govorili so o premi- ranju, o problemih vajenske mladine, o tem kako bi dvignili proizvodnjo v podjetjih, pa sipet o tem, kaikšne kvazi- socialistične ideje so se vrinjale v raz- ne mladinske publikacije, predvsem »Besedo«- itd. V razpravi je sodeloval tudi pred- sednik CK Ljudske mladine Jugosla- vije tov. Mika Tripalo, katerega je mladina polna navdušenja pozdravila. Bogata razprava na kongresu je ko- misiji za sklepe nudila obilo gradiva, ki bo osnova za sestavitev delovnega programa dela mladinskih organizacij v bodoče. Poročila in bogato razpravo je posebna komisija strnila v resolucijo in zaključke, ki jih je predložila kon- gresu pred koncem zasedanja. V soboto popoldne so izvolili tudi nov Centralni komite Ljudske mladine Slo- venije. Po končanem kongresu pa se je novoizvoljeni Centralni komite se- stal na prvi plenarni sestanek, na ka- terem so izvolili 11-člansko predsed- stvo. Za predsednika CKLMS je bil izvoljen sedanji sekretar tov. Tone Kropošek, za sekretarja pa Stane Kranjc. Volilna komisija pri delu. Delavci so šli na velesejem ^ Okoli 70 delavcev iz tovarne usnja KONUS v Konjicah je konec tega ted- na napravilo poučno ekskurzijo v Zagreb in Karlovac. V teh krajih so si ogledali dve tovarni usnja, tovarno čevljev in tekstilno tovarno. Posebej so se zanimali za probleme v proizvod- nji ter za delo organov upravljanja in političnih organizacij. Po ogledu to- varn je skupina napravila še kratek izlet na Plitvička jezera, ob povratku pa so si njeni člani ogledali še zagreb- ški velesejm. Taki medsebojni obiski so vsekakor koristni, prav tako pa je zelo poučno obiskovanje prirodnih le- pot naše domovine. L. V. 9olilne priprave morsjo lilti smotrne v konjiški občini so se letošnje volilne priprave pričele pravzaprav že koncem julija, ko so bile razpisane nadomestne volitve za iKJslanca ljudske skupščine LRS. Te so bile opravljene 25. avgusta, že med tem pa so politične organizacije pričele z delom za občinske volitve. Ob- činski komite ZKS in občinski odibor SZDL sta skupaj z ostalimi množičnimi organizacijami siklicala v večjih krajih občine posvetovanja predstavnikov kra- jevnih političnih vodstev ter sindikalnih organizacij. Poleg tega, da so na teh po- svetovanjih razpravljali o splošnih pri- pravah za volitve, so bili v vseh teh kra- jih (Loče, Zreče, Vitanje in Slov. Konji- ce) postavljeni ožji odibori, v katerih so zastopniki raznih organizacij. Ti bodo na svojem področju usmerjali politično de- javnost v predvolilnih pripravah. Taka oblika dela se je zelo dobro izkazala pri zadnjih nadomestnih volitvah v avgustu. Ti štabi bodo skrbeli za politične pripra- ve pri zborih volivcev, ki jih bo v večjih krajih kar lepo število. Dosedanje priprave kažejo, da je po vaseh in v podjetjih veliko zanimanje za volitve. Za zbore volivcev, ki bodo večidel med 15. in 22. septembrom, je ljudski odbor pripravil odbornikom poročilo o dosedanjem delu, ki isto- časno nakazuje nekatere splošne na- loge, katere bo potrebno uresničiti v teku prihodnjih let. Krajevni in vaški odbori SZDL bodo še pred zbori vo- livcev imeli sestanke svojega članstva, prav tako pa tudi sindikalne organiza- cije po podjetjih. Na teh bodo govorili o kriterijih za bodoče kandidate in od- bornike, ki jih bodo izbirali na volilnih zborih. Za občinski zbor bodo v konjiški ob- čini volili 25 odbornikov, dočim pa bo zbor proizvajalcev imel 21 članov. V občinskem zboru bo v vsaki volilni enoti izvoljen le po en odbornik, do- čim bosta v zboru proizvajalcev imeli TKO Zreče in tovarna usnja KONUS štiri odbornike, LIP in gozdna uprava dva, v vseh ostalih enotah, ki zajema- jo gradbeništvo, trgovino, obrt, promet in pošto pa bodo volili po enega. Kme- tijstvo v občini bo zastopano v zboru proizvajalcev s petimi odborniki, tako da bo vsaka izmed petih KZ v občini izvolila po enega. Dosedanji sestanki so že pokazali, da bo zlasti v tistih vaseh in krajih, kjer stanuje več de- lavcev iz podjetij, potrebno tudi te predlagati v občinski zbor, saj je v ob- čini dobra polovica ljudi, ki delajo v industriji ali v raznih ustanovah. Kozjanska občina se počasi (oda vztrajno dviga iz zaostalosti Kozjanska občina je izrazito kmetij- ska, zato polaga občina posebno pažnjo pospeševanju kmetijstva. Kmetovalci iz leta v leto vedno bolj posegajo rve tri osemletke in to v Mozirju, Gornjem gradu in Ljubnem ob Savinji, torej tam, kjer so bile poprej nižje gimnazije. V prvih štirih razredih se je začel pouk po novem učnem načrtu, v ostalih 4 razre- dih pa se odvija pouik po načrtu, ki so ga imele prejšnje nižje gimnazije. Vsem novim osemletkam primanjkuje potreb- nih učnih pripomočkov. Bert Zavodnik: Družbena vloga gledališča LETNO POROČILO O SEZONI 1956/57 V CELJSKEM GLEDALIŠČU (Nadaljevanje — konec prihodnjič) SCENE Razen dveh je v sezoni izvedel vse scene hišni scenograf Sveta Jovanovič. Za »Volpona« je pripravil sceno Mari- jan Pliberšek, za »Pernjakove« pa prof. Boris Kobe. Oba gosta scenografa sta na celjski oder dihnila nekoliko sveži- ne, posebno še Marijan Pliberšek, ki je z bogastvom odrskega interiera zadostil želji občinstva po polnokrvni opremi na odru, prof. Boris Kobe sicer s kombina- cijo stilizacije in realistične scene ni do- cela vskladil prizorišča, vendar je pred- stavljala scena ugodno rešitev, pred- vsem s plastičnim vtisom težnosti. Domačemu scenografu je še vedno ostalo, da je razvijal bogato domišljijo za sceno ostalih deset uprizoritev. Kljub nekaterim drobnim spremembam, ki jih je vnesel Sveta Jovanovič v svoj slog, je vendarle ostal v glavnem pri pisanem razvrščanju geometrijskih likov in pri »tek-stilu«, kakor je njegovo scensko umetnost imenoval pred časom priznan gledališki kritik. Odlika tovrstne sce- nografije je sicer lahko dvojna: gleda- lec more svobodno izbirati in dopolnje- vati odrsko vizijo, režiser pa si lahko privošči z igralci vred, da prestopi ba- riere stvarnih verjetnosti. Slabost pa: še otrok se naveliča vedno ene in iste igrače. Arhitektonsko in vzdušno najboljša Jovanoviceva scena je bila scena Dežur- ne službe. Interierno je bila zelo dobra scena »Zapeljivca*, medtem ko so vzduš- no močno učinkovale scena »■Vremenar- ja«, »Macbetha« (arhitektonsko tudi skladi skalovja!) in »»Specialista za srce*. Na sploh pa velja, da prav tako sceno- grafa kot režiserja ni potrebno preutru- jati, ker enoličnost utruja, najsi bo tudi tako nesimetrična. IGRALCI To je zdaj najbolj kočljivi del ocene. Potrebno bi bilo, da bi posamezne igral- ce ocenil od vloge do vloge in primerjal njihove dosežke s prejšnjimi sezonami. Toda zaradi tega, ker zasledujem siste- matično razvoj gledališkega življenja v Celju šele leto dni, sem si vse take in podobne primerjave odložil za kdaj kas- neje. Prav zavoljo tega pa tudi ne ma- ram potanko razčlenjevati letošnje vlo- ge posamezih igralcev. Statistično omenim le to, da je vsega skupaj nastopilo na celjskih odrskih de- skah 51 igralcev, od tega 22 igralk; po- klicnih igralcev je imelo CG lani 18, to- rej je sodelovalo 33 amaterjev. Te šte- vilke povedo, da je imelo gledališče očit- no premalo stalnih igralcev, čeprav je nemogoče, da bi gledališče lahko uspe- valo brez amaterskih sodelavcev. Za zdaj vemo, da so v novi sezoni ostali vsi bivši igralci, poleg teh pa so v gleda- lišču nastavljeni še nekateri novi: Mar- jan Bačko (prej Maribor in Koper), De- meter Bitenc (prej Ljubljana in Reka) in trije absolventi AIU: Volodja Peer, Vera Perova in Breda Pugljeva. Ce bo vse po sreči, lahko še pričakujemo ne- kaj novih, kar bo občutno olajšalo delo v gledališču. Igralci so morali povečini sodelovati v vseh predstavah in povprečno je vsak odigral deset vlog, razen Sandija Krošla (7; študijski dopust in Marjance Krošl- Horvatove (4; bolniški dopust) pa Klio Maverjeve (3; bolniški dopust). Zaradi tolike obremenjenosti s študijem vlog se seveda niso utegnili posvetiti poseb- nemu študiju, ki ga terja odrsko delo. To se je na sploh pokazalo v tem, da so bile kreacije več ali manj podobne, da vsaj v obdobju sezone same ni bilo vi- deti večjih rasti umetniškega predvaja- nja. Kot posebej uspele vloge lahko omenim: Slavko Strnad: Tobakar, Cor- baccio; Slavko Belak: Corbacciov sluga; Angelca Hlebcetova: Lizzie; Marija Gor- šičeva: Canina, Lena; Pavle Jeršin: Starbuck, Mosca; Janez Škof: Seyton, Harpagon. S tem seveda ni vse opravljeno, toda — tako mi je nekdo svetoval — kasneje kdaj bom morda pristopil k analizam posameznih igralskih osebnosti. Za zdaj pa samo to: Nihče naj ne sne več, kot prenese želodec! GLEDALIŠKI LIST Celjski Gledališki list ima dokaj lep sloves in gledališče si prizadeva, da ga ohrani. Lanske številke (vse do pete) so po obsegu sicer zelo skromne, ker je primanjkovalo denarnih sredstev, a v njih so ostali, kakor tudi v vseh nadalj- njih, briljantni dramaturški uvodi. Peta številka je sicer samo ponatis zaključne številke letnika 1955/56, od šeste do zad- nje številke pa vidimo spet ustaljeno gledališko glasilo. Posebnost in hvale- vredno potezo predstavlja sedma šte- vilka, ki je v njej objavljen tekst slo- venske novitete Miloša Mikelna »Petra Seme pozna poroka«. List vseskozi iz- pričuje široko in strokovno tehtno delo- vanje dramaturga in urednika Herberta Griina, malce manj pa je videti, da bi si lastnik lista prizadeval za razširitev kroga sodelavcev in da bi posvetil več pozornosti sistematični vzgoji gledali- škega občinstva s pisano besedo. Trak- tati z visoko gledališko problematiko si- cer dokazujejo, da lahko štejemo list med najboljše kulturne publikacije v Sloveniji, za celjsko kulturno življenje pa bi le potrebovali še tudi kaj bolj skromnega in primernega za širše ob- činstvo. Morda bi bilo mogoče tudi tu kaj storiti, posebej še, ker so zdaj ver- jetno denarna sredstva za list zagotov- ljena. PODJETJE AVTOOBNOVA CELJE—MEDLOG sprejme v službo STROJEPISKO Plača po tarifnem pravilniku. — Prošnje sprejema sekretariat pod- jetja. 20. SEPTEMBRA — Stev, 36 3 STRAN ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Uspela živinorejska razstava v Kozjem v okviru občinskega praznika je bila v Kozjem med drugim tudi dobro orga- nizirana živinorejska razstava. Na tej razstavi so napredni živinorejci razstav- ljali svoje najboljše živali, in sicer 9 bi- kov, 68 krav in 15 telic. Dočim so pred tremi leti živinorejci na Kozjanskem razstavljali samo pomursko govedo, so sedaj razstavili tudi že goveda svetloli- saste pasme in nekoliko goved sivorja- ve pasme. Razstavljen je bil zelo dober material, kar je strokovnjake ugodno presenetilo. Od zadnje razstave, ki je bi- la pred tremi leti, je bil dosežen znaten napredek predvsem v molznosti, saj je znašala današnja povprečna motnost že 2.600 kg na 1 kravo. Najbolje ocenjene živali so pa bile: bik, pomurske pasme, last Alojza Novaka iz Kozjega, krava, pomurske pasme, last Antona Oprešnika iz Bistrice pri Lesičnem, telica p)omurske pasme, last Adolfa Pikla iz Bistrice ob Sotli. Razen teh živali so bile visoko oce- njene, tudi mnoge ostale živali. Živino- rejci pa so prejeli temu primerne denar- ne nagrade in pohvale. Ta razstava, ki je bila zadnja razstava pomurskega goveda, bi naj bila prelom- nica v pasemski politiki kozjanskega pre- dela. Čeprav so odnesla vsa prva mesta še pomurska goveda, je razstava zopet pokazala, da se je to govedo začelo izro- jevati, da je pomurcu odzvonilo in da ga bomo morali zamenjati v naši občini s svetlolisastim govedom. S svetlolisasto pasmo pa zato, ker imamo široko zaledje v šmarski, rogaški in šentjurski občini ter sosedni Hrvaški, od koder ta pasma nezadržno prodira na Kozjansko. To je hitro rasno govedo, z dobro molznostjo, križa se dobro s pomursko pasmo, pa tu- di inozemski trg išče to pasmo. Ker je svetlolisasto govedo plemenitejše in zah- tevnejše od sedanjega pomurskega gove- da, je nujno, da se hkrati z uvajanjem nove pasme popravlja krmska baza. Dobra krmska baza je predpogoj dobre živinoreje. Ker je pa živinoreja poleg sadjarstva in vinogradništva osnovna panoga na Kozjanskem, je nujno, da živinorejci z vsemi silami zboljšujejo krmsko bazo. Uspeh jim je zagotovljen, saj bodo vse mleko lahko oddajali v novo moderno mlekarno v Kozjem, dočim ibo- do živali z lahkoto prodajali. Živinorejska razstava je prikazala do- sedanje delo živinorejcev in jim nakaza- la smernice za bodoče delo, ki bi naj bilo nadvse plodno v korist živinoreje in za zboljšanje življenjskega standarda. Zakaf je „Hmeljar*' naenkrat zdrknil? Vsa leta po vojni izhaja v središču hmeljarske Savinjske doline list, ki je po svoje vedno bil v pomoč hmeljarjem, zadružnim organizacijam hmeljskega področja, ki je bil tribuna naprednega kmetovanja itd. List je v »kolofonu« res dosftikrat menjal naslov izdajatelja, več- krat tudi format in obseg, toda vedno je bil namenjen istim ljudem, ki so ga spre- jeli »za svojega«, so se ga navadili in ga radi i>rebirajo. Letos je kot glasilo Kmetijsko proiz- vajalne poslovne zveze v Žalcu »Hme- ljar« dosegel vrhunec svoje vsebinske in namenske vrednosti, zlasti od pete šte- vilke sem. »Hmeljar« ni bil več suho strokovno glasilo, ki razen načelnosti ne pozna stika z resničnim življenjem. Po- stal je zanimiv in je nudil obilo čtiva, poučnega, političnomobilizacijskega, pa tudi vedrega in zanimivega. V »Hmeljar- ju« so se odprli tudi pogledi v svet, zlasti tja, kamor je usmerjeno težišče zanima- nja hmeljarjev. Mesečnik _»Hmeljar« pa je po preneha- nju izhajanja zadružnega »Naprednega kmetovalca« razširil tudi v^sebinsko plat. Ne samo hmeljarstvo, tudi druga področ- ja naprednega kmetovanja je začel opi- sovati na svojih straneh. Število kvali- tetno pišočih sodelavcev je naraščalo, istočasno pa se je list tudi oblikovno povspel na zavidljivo višino spričo mno- štva slikovnega materiala, ki smo ga za- sledili v zadnjih številkah. Poglejmo, kaj je »Hmeljar« objavil v osmi številki. Res je, da je ta številka izšla ob času, ko so se po hmeljiščih pri- pravljali na »žetev« in je bila zato neko- liko obsežnejša. »Hmeljar« je prinašal sestavke vidnih strokovnjakov, zadruž- nih aktivistov, dopise kmetov samih itd. V številki je 28 različnih prispevkov, ka- terih avtorji so znani kot na primer Kari Kač, Ivan Kronovšek, Ing. Lojze Kač, ing. Milena Kač, Jože Maček, prof. dr. Franc Zattler (prevod), ing. Adolf Cizej, ing. Stane Marovt ter celo predsednik okraja tov. Riko Jerman, književnik Fran Roš in drugi. Sicer tudi druge številke »Hmeljarja« niso bile slabše. Sedma številka je imela 19 prispevkov in še prilogo, šesta 15 pri- spevkov in bilten Inštituta. Zdaj pa naenkrat... Padec. Deveta številka »Hmeljarja« je zredu- cirana na borih 8 strani s petimi članki, (od katerih je eden zgolj plan za dovoz hmelja); 3 reklamami in ena od teh pre- more ediini dve sliki v številki. Ta zadnja številka je kot žalosten znak slovesa i>red prenehanjem izhajanja. Čudim se tej nenadni prelomnici. Prej po 46 strani in še ovitek, zdaj za meseč- nik borih osem. Prej nad 50 slik, zdaj dve reklamni. Prej po 10 do 15 avtorjev, zdaj eden sam, ostalo pa prevodi iz »Hopfenrundsohau in reklame. Ta šte- vilka je med najslabšimi kar jih je po osvoboditvi izšlo. Zakaj? Ni tako hudo če nekaj ves čas ni najbolje, pa polago- ma pridobiva na vrednosti, porazno pa je, če se zgodi narobe, da nekaj, kar je doseglo svojo visoko vrednost, kar je želo priznanje, naenkrat splahne. Gradbena dejavnost tudi na deželi... ^Zadružni dom v Petrovčah bo kmalu gotov, Senjurske drobne skrbi Na zadnji seji Sveta za kmetijstvo šentjurske občine, ki je bila pretekli četrtek, je bila najvažnejša razprava o veterinarski in semenski službi. Člani sveta so ugotovili, da so uspehi v živi- noreji po uvedbi osemenjevalne proge, ki zajema poleg vseh krajev šentjurske obične — razen Prevorja, Dobja in Pla- nine, tudi del kozjanske in šmarske ob- čine, precejšnji. Tako je odpravljen nad- polovični odstotek spolne okužbe pri plemenicah; saj je bilo prej ob ambu- .lantnih dnevih v Šentjurju preko 20 glav goveje živine za zdravljenje. V nižinskih delih povzroča veliko ško- do metljavost, ki je pa tesno povezana z jalovostjo plemenic. Ugotovljeno je, da se nekateri živinorejci premalo po- služujejo predpisanih zdravil. Živinorej- ci na področju šentjurske občine so na- vdušeni za sivorjavo pasmo živine; tako počasi odpada pomurska pasma, ki je doslej prevladovala na tem področju. Ponekod pa so se živinorejci odločili za pretapljanje, to je za križanje pomurca z montafoncem. Tudi bikorejci so že od- ločili, da zamenjajo pomursko pasmo z montafonsko. Nekatere KZ pa še nočejo razumeti prednosti umetnega osemenje- vanja, zato nočejo vzdrževati osemenje- valne postaje. Kmetovalci se najbolj zanimajo za donosnejše sorte pšenice, zlasti za salto in virgilijo. Ker sta na področju šent- jurske občine samo dva čistilca za se- menska žita, ki pa vsem potrebam ne moreta zadostiti, bosta pri dveh KZ na- bavljena še dva čistilca. Vendar si pa tudi kmetje med seboj razdeljujejo pre- izkušeno dobro seme. ■ i PRVI POLLETNI OBCNI ZBORI KMETIJSKIH ZADRUG Preteklo nedeljo so bili na področju mozirske občine prvi polletni občni zibori kmetijskih zadrug. Ti občni zbori so bili nekoliko slabše obiskani kot letni. Na zborih so razpravljali o delu kmetijskih zadrug v prvem polletju. Živahna pa je bila tudi razprava o izločitvi obrtnih ob- ratov in trgovin od kmetijskih zadrug ter o volitvah v nove občinske ljudske odbore. DOBER PRIDELEK KROMPIRJA V ZG. SAVINJSKI DOLINI Pridelovalci krompirja v Zgornji Sa- vinjski dolini pričakujejo letos doibro le- tino krompirja. Ponekod bo znašal pri- delek tudi nad 300 metrskih sitotov na hektar. Na področju mozirske občine je letos posejano 620 hektarjev krompirja. Po povprečni oceni 160 metrskih stotov na hektar bodo na področju občine letos pridelali okoli tisoč vagonov krompirja. Posebno visok hektarski donos ibodo dosegli kmetje, ki tekmujejo za višje hektarske donose. Ti tekmujejo v 9 sku- pinah na površini 70 hektarjev. IZ KOZJEGA Kakor po vseh kmetijskih zadrugah, se tudi med zadružniki v Kozjem veliko govori o ločitvi trgovine od kmetijske zadruge. Zato je bila v Kozjem skupna seja upravnega in nadzornega odbora zadruge. Po treznem premisleku so skle- nili, da se trgovina ne loči od kmetij- ske zadruge pred prvim oktobrom, ker bi to lahko povzročilo velike težave, predvsem zaradi pomanjkanja potreb- nih lokalov. Z zgraditvijo prostorov za trgovino bo treba vsekakor pohiteti. V MOZIRSKI OBCINI BODO OSTALE LE 4 ZADRUŽNE TRGOVINE Na nedavnem sestanku predstavnikov kmetijskih zadrug, poslovne zveze, ob- činskega ljudskega odbora, trgovin sploš- no družbenega sektorja in okrajne trgo- vinske zbornice Celje, ki je bil v Mozirju, so se pogovorili o izločitvi obrtnih obra- tov in trgovin od kmetijskih zadrug. Na področju mozirske občine je sedaj 13 zadružnih trgovin in 9 ostalih obrtnih obratov. Na sestanku so sklenili, da bodo ostale zaenkrat pod neposredno upravo zadrug le še 4 trgovine, in sicer tam, kjer niso dani pogoji za ustanovitev trgo- vin splošno družbenega sektorja zaradi pomanjkanja lokalov in opreme. Štiri za- družne trgovine bi naj izločili že s 1. ok- tobrom, ostale pa do konca leta. Do kon- ca leta naj bd izločili tudi vse ostale obrt- ne zadružne obrate. Na sestanku se je uveljavila težnja, da ee večina zadrug želi čimprej znebiti obrtne in trgovinske dejavnosti. Le malo je bilo nameč trgovin, ki niso delale z iz- gubo. Upravni odbori zadružnih trgovin pa so zaradi tega večino razprav na sejah posvetili delovanju trgovin in ostalih obrtnih obratov, naloge s področja po- speševanja kmetijstva ipa so tako zane- marjali. Potrošniki o trgovini... (Nadaljevanje in konec) V anketi, ki jo je razpisala Okrajna trgovinska zbornica, so poleg ostalih vprašanj, ki smo jih objavili v prejšnji številki, obravnavali tudi vprašanja pre- skrbe trgovin s sezonskim blagom. Le 36 odstotkov anketirancev je zadovolj- nih, 16 odstotkov v odgovorih ni nič ome- njalo o tem. Večinoma se ipotrošniki pri- tožujejo, da sezonsko blago prepozno prihaja, da je izbira premajhna, da je dobrega blaga premalo in da le-ta pre- hitro poide. Te ugotovitve potrošnikov so utemeljene. Trgovinam manjka tudi ko- lekcij vzorcev za prihodnje sezone, če- ravno je naša industrija v tej smeri že precej napredovala. Potrošniki so opa- zili tudi neskladnost v zalogah. Nekate- rega blaga prehitro zmanjka, drugo leži v skladiščih. To ima za posledico dejstvo, da spričo zalog novih nabav ni mogoče izpolniti z iskanim blagom, ker so spričo tega prešibke kreditne vsote. Nadalje so potrošniki očitali industri- ji, da se izogiba izdelovanju otroške tri- kotaže in konfekcije. Tudi o tem, da so podeželske trgovine s sezonskim bla- gom slabo založene, so potrošniki precej pisali. S preskrbo s kmetijskimi pridelki je zadovoljnih le 28 odstotkov anketiran- cev. Trdijo, in prav imajo, da je pre- malo trgovin s sadjem, zelenjavo, po- sebno v nekaterih večjih središčih okra- ja. Take trgovine je treba čimprej usta- noviti, v Celju pa primerna skladišča. V potrošniških svetih sodeluje 8 od- stotkov anketirancev. Večina anketiran- cev ugotavlja, da se potrošniški sveti ni- so uveljavili. Nekateri so celo navedli, da le-ti v njihovih krajih ne obstajajo, oziroma še niso bili imenovani. Anketi- ranci, ki v teh svetih sodelujejo, ugo- tavljajo razne težave v zvezi s sodelo- vanjem s trgovino. Na drugi strani pa imamo zonet nasprotno mnenje trgovine, da vabijo predstavnike potrošniških svetov na sodelovanje in se vabilu ne odzovejo. Kje so vzroki, da se ti sveti ni- so uveljavili? Vsekakor v prvi vrsti pri Pomanjkanje tržnih prostorov je marsikje velik problem. V Žalcu trgujejo kar na cesti. potrošnikih samih, v trgovini in občin- skih ljudskih odborih, ki bi morali po- svetiti več pozornosti. V trgovini kupuje ozimnico in kmetij- ske pridelke 29 odstotkov anketirancev, 38 odstotkov pa deloma pri proizvajalcu, deloma v trgovini. Ostali pridelajo ozim- nico doma. Vzrok, da kupuje tako malo anketirancev ozimnico in kmetijske pri- delke v trgovini je v tem, ker je pre- težni del anketirancev izven Celja, ki si ozimnico deloma ali v celoti pridelajo doma. Z nakupom blaga na knjižice se stri- nja 31 odstotkov anketirancev, 42 od- stotkov jih je proti, ostali se niso odloči- li. Večina anketirancev meni. da nakup na knjižice ni gospodarsko utemeljen, da zavaja potrošnike v prevelike dolgove. Tudi garancija je problematična, ker ob- staja, po mnenju potrošnikov, nevarnost da bi trgovina imela prevelik riziko. S predlogom, da bi bilo blago v pretežni večini originalno pakirano, se strinja 67 odstotkov anketirancev, ostali s« proti. Anketiranci zlasti ugotavljajo, da bi se z orginalnim pakiranjem pKDvečal estetski izgled blaga, čistoča in postrež- ba. Nekateri pa se bojijo, da bi to lahko imelo za posledico preveliko podražitev blaga. O rezultatih ankete je razpravljal Upravni odbor Trgovinske zbornice Ce- lje in sprejel konkretne zaključke, ki naj bi omogočili uresničitev tistih pred- logov in želja potrošnikov, ki jih je v danih pogojih mogoče izvršiti. Pretep v „Atomskih toplicah" v nedeljo so se sprli pri okrepčevalnici blizu atomskega bazena neki možakarji z nekoliko neuravnovešenim domačinom H., ki je zaradi med vojno dobljenih ran zelo razburljiv. Eden od gostov ga je su- nil, da je padel v mlako. H. je molče vstal in odšel proti domu. Trije možje so sedli v avto in se odpeljali proti Kum- rovcu. H. se je čez nekaj časa vrnil z že- leznim drogom. Pred okrepčevalnico sta J. P. in prodajalec KZ iz Pristave po- pravljala moped. H. je P. poznal, zato se zanj ni zmenil, pač pa ni spoznal proda- jalca, ki je komaj pred kratkim nastopni službo v Pristavi. Mislil je, da je eden od prejšnjih, pa ga je nenadoma z žele- zom mahnil po glavi. S počeno lobanjo so ga odpeljali v bolnišnico. Vsega pa je kriv zopet alkohol.' Naključje pa je ho- telo, da je drugo jutro sledila ranjenemu možu v bolnišnico mlada žena, ki pa je k sreči pričakovala le vesel dogodek v družini. Priprave za cepljenje proti otrošld oiiromelosti v IVIozirju Na področju mozirske občine se že ne- kaj časa vodijo priprave na cepljenje proti otroški ohromelosti. V ta namen že posluje poseben od'bor. Odbor se je že večkrat sestal in razpravljal o pripravah za cepljenje. Področje občine je že raz- deljeno na 18 baz. Računajo da bo ceplje- nih okoli 2.000 predšolskih otrok. S cep- ljenjem bodo pričeli 4. oktobra. ŽENA IN DOM MATERE, vzgajajte v otroku socialistični čut! Ze marsikatera mati mi je .potožila, kako ji je hudo, ko ji hčerka doma poto- ži, kako je njena sošolka v šolski klopi lepo oblečena in kako razkošne malice prinaša v šolo. Tudi na roditeljskih se- stankih je bilo to vprašanje obravnava- no in nekaj šolskih odborov je že spre- jelo sklep, da bi šolska vodstva staršem priporočila, da bi svoje otroke za šolo bolj preprosito oblačili. Res so si ponekod šolarji in dijaki nabavili šolske halje, vendar pa vidimo še vedno dekleta, ki s svojimi kričavimi modnimi novotarijami naravnost izstopajo. Lahko si mislimo, kakšne občutke zbuja tako »načičkana« študentka pri siromašni sošolki, ki sedi z njo v isti klopi. Dostikrat otroci ne ra- zumejo teh premoženjskih razlik in starši morajo često poslušati tožbe: »Zakaj pa sem jaz tako bomo oblečena?« Socialno čuteča in pametna mati ne bo svojega otroka nikoli za šolo gizdalinsko oblekla. Ce že hčerkica poseduje lepe ob- leke, se lahko kaže z njin^i na si>rehodih, izletih, obiskih, v kinu ali gledališču, v šoli pa lahko vpričo skromnejših sošol- cev in sošolk skrije »boljši stajidard« svojih roditeljev. Prav tako se mi zdi tudi umestno, ko so se lansko leto mnoge matere zavze- male, da bi otroci v šolah dobivali enot- no malico. Brav nič prijetno ni sestrada- nemu šolarju in dijaku, ko mu sosed ali soseda šolske klopi kaže pod nos prijetno dišečo salamo v žemlji, čokolado, poma- rančo itd. Pravilno vzgojen otrok bo sam odklanjal take dobrote, če ve, da ga so- sed lačno opazuje. So pa otroci, ki jim je prav vseeno, ko je klobaso vpričo lačne- ga sošolca, kateremu je mati stisnila v torbo morda samo jabolko ali kos suhega kruha. Poznam dobro situirano družino, kate- re otrok obiskuje I. razred gimnazije. Temu otroku ne manjka doma sira, sa- lame, pa tudi kiu-ja bedrca pogosto obira. Zdelo pa se mi je lepo od njegove mate- re, ko mi je pripovedovala, da dš svoje- mu Andrejčku za šolo vselej le kos rže- nega kruha in 2 jabolki. »Nočem, da bi revnejši otroci zavisno gledali mojega otroka, ko bi se mastil z dobro malico — in nočem tudi, da bi moj otrok v svo- jem socialnem čutu otopel in lahko pre- našal očitajoče oči revnejših sošolcev. Sir in klobaso lahko je doma, v šoli pa naj otepava suh kruh kot drugi otroci.« O, ko bi bile vse matere tako pametne, koliko tihih ali glasnih' očitkov otrok bi prihranile ostalim materami Danes imamo že skoraj po vseh šolah šolske malice in mlečne kuhinje. Cene malicam so zelo nizke in prav bi bilo, da bi se kolektivno vsi otroci naročili nanje. DROBNI NASVETI ZA GOSPODINJE Ogledala, steklenice in čaše boste naj- lepše oprale s pepelom. Z vlažnim pepe- lom od cigaret pa boste z lahkoto spravi- le vse madeže od vode z lakiranega ali politiranega pohištva. Ce pa so madeži na lakiranem pohištvu trdnovratnejši, i>a jih odstranite z mešanico parafina in maslinovega olja. Klinice od britvic nikar ne zavrzite, ko ne služijo več svojemu namenu. Lah- ko i>a služijo še za paranje oblek ali za stirganje manjših madežev na parketu. Da se pri tem delu z britvico ne boste ranile, jo pritrdite v zamašek. Ako se vam v ix)nvici vžge mast ali olje, posodo takoj pokrijte s pokroviko. Plamen tako ne bo imel zraka in bo kma- lu ugasnil. Nikoli pa ne smete vžgane masti gasiti z vodo! Mehiki nohti na roki bodo postali bolj čvrsti, če jih vsak dan zmočite z limono- vim sokom. Na ta način postanejo nohti tudi gladki. IZ VELJA IN ZALEDJA Srebrno značko s planinskim znakom sta prejela Planinsko društvo Celje je preteklo Hedeljo priredilo v Planinskem domu v Logarski dolini prisrčno slavje na čast priznanima planincema dr. Milku Hra- šovcu, odvetniku iz Celja in tov. Fortu- natu Herletu iz Solčave. Za dolgoletno uspešno in zaslužno delo pri SPD Celje sta bila imenovana odlikovana s srebr- no značko s planinskim znakom in di- plomo. Dr. Milko Hrašovec je bil predsednik Slovenskega planinskega društva — po- družnica Celje — preko 15 let. Znano je, da je savinjsko planinstvo pod nje- govim predsedstvom pred leti tudi pod razmeroma težkimi pogoji dobro uspe- ralo. Originalnega in požrtvovalnega tova- riša Herleta pa poznajo vsi slovenski planinci pod imenom »Fort«, saj je bil preko 50 let skrben oskrbnik v najraz- ličnejših planinskih kočah v Savinjskih planinah. Slavljencema je zaslužno odlikovanje izročil predsednik SPD Celje tovariš Tine Orel in jima v imenu Planinske zveze Slovenije, Planinskega društva Celje in vseh planinskih tovarišev iskreno čestital. VODOVOD SE BO RAZTEGNIL PROTI PECOVNIKU V kratkem se bodo začela dela pri gradnji vodovoda Pečovnik—Zagrad— Stari grad, kar bo za to področje velike- ga pomena, saj zdrave pitne vode ob- čutno primanjkuje. Težave bodo zaradi raztresenosti nasplij in precejšnjih višin- skih razlik. Potrebno bo zgraditi enega ali več zbirnih bazenov. UREDITEV POKOPALIŠČ Na vseh pokopališčih v celjski občini so v teku popravila in olepševalna dela, ki bodo po vsej verjetnosti vsaj za silo končana že pred Dnevom mrtvih. NIC VEC PRAHU Cessta od prehoda čez železnico v Te- harjih do Štor je že prevlečena s proti- prašno prevleko. Potrebno bi bilo še mi- lijon dinarjev, da se uredi še odsek ceste med Teharji in Pišekom. Kolesarji in pešci pričakujejo, da ibo kmalu prišel čas, ko jim ne bo več treba preklinjati blata in prahu. POME]WBNA SLOVESNOST V KOMPOLAH Preteklo nedeljo so v prijazni vasici Kompole nad Storami ob veliki udelež- bi prebivalci iz bližnje in daljne okolice na svečan način proslavili petindvajset- letnico obstoja tamkajšnjega prosvetne- ga društva, ki nosi ime padle sekretar- ke SKOJ za celjsko okrožje Cvetke Je- rinove in šteje 60 aktivnih članov. Ob tej priliki so izvedli lepo akademijo. Slavnostni govor o nastanku, razvoju in delu društva je imel soustanovitelj društva tov. Franc Kojnik. Nato so na- stopili ženski in moški pevski zbor, in- strumentalni kvintet in govorniki raz- nih društev, organizacij in ustanov. Več članov je bilo pohvaljenih za večletno požrtvovalno delo. Med številnimi gosti so bili tudi pred- sednik občine Celje in predsednik zve- ze »Svobod« Celje tov. Andrej Svetek, zastopnik SZ'DL za občino Celje tovariš Rajko Markovič in predsednik SZDL Kompole tov. Martin Lubej. BESEDA O AVTOBUSNEM »REDU« V Celju so nekatere ulice preobreme- ■jene z vozili. Ozka grla v starem delu mesta, močan promet, premajhna paz- ljivost in obzirnost kolesarjev in šoferjev ©virata normalno gibanje po cestah. Po- sebno pred železniško postajo je ob ne- katerih urah neznosna gneča, i>redvsem po »zaslugi« avtobusnih kolon. Razum- ljivo je, da avtobusi morajo nekje stati in da je tu, kjer so zdaj, za to najprimer- ■eje, toda urediti bi bilo treba tako, da bi se nepotrebna vozila odstranila na parfcimi prostor, ne pa da stoje tu dve «ri. Avtobus naj bi prišel na postajo če- trt ure pred odhodom in stal na točno odrejenem mestu, da ne bi oviral dovoza k hišam. Še nekaj: avtobusi se morajo redno ustavljati v Gaberju in pri Glaziji, kar bo nedvomno zmanjšalo število pot- aikov pred železniško postajo. CELJSKI TRG V TEM TEDNU Na živilskem trgu v Celju v tem ted- nu pravzaprav ni bilo bistvenih spre- memb. Povrtnine in najrazličnejše ze- lenjave je še vedno dovolj, le da so če- me, če jih primerjamo z lanskimi jesen- skimi cenami, znatno višje. Krompir v tem času se zdi potrošnikom vsekakor predrag, saj smo ga lani lahko nabavili kar za 10 din ceneje pri kilogramu. Tu- di pri papriki in paradižniku prodajal- ci zvišujejo cene. Sadja je dovolj in v najrazličnejši izbiri, največ je breskev, ki so pravzaprav od sadja še najcenejše, že računamo, da prodajajo proizvajalci jabolka po 50 din, slive pa celo po 70 in 80 din za kilogram. Tudi perutnine, gob in mleka na celjskem trgu ne manj- ka, pač pa je v zadnjem času teže do- biti surovo maslo in ga na trgu skoraj Ki zaslediti. Četudi ugotavljamo, da je vsakovrst- ne zelenjave na celjskem živilskem trgu dovolj, ne bi mogli zapisati, da je naj- boljše kvalitete. Lepa izbira je samo pri zimski solati in cvetači, paprike, pa- radižnika in kumaric za vlaganje pa ni v posebni izbiri. Priznati pa moramo, da prinašajo zadnje čase na trg zasebni proizvajalci izredno kvaliteten paradiž- nik, ki pa je seveda za 10 dinarjev draž- ji od ostalega. Cene živilom v tem tednu so bile na- slednje: CENE NA CELJSKEM TRGU Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor Krompir 18—20 (20—25); čebula 50 do 55 (50—60); česen 120—140 (160—200); fižol, vis. 56—80 (50—80); fižol, str. 30 do 35 (20—55); grah — (60—70); solata 40—50 (50—90); špinača — (80—100); cretača — (50—100); zelje, gl. 20—28 (20—30); zelje, rib. — (50); repa, rib. — (40): pesa 30 (3O--10); ohrovt 30 (30); peteršilj — (70—80); koren j ček 50—60 (50—60); koleraba — (30—40); kumare (15—20 (20—80); radič —'THOT; slive, suhe 320 (—); gobe, suhe — (1500); gobe, sveže — (80—280); redkev — (20--40); rozine 340 (—); marmelada 100 (—); pa- radižnik, kons. 200 (—); limone 380 do 400 (_); orehi, Itišč. 220 (—); mleko — (36); maslo — (420—580); skuta — (240); smetana — (200); jajca 17 (18—20); med — (300—400); zajci — (200—400); kure _ (400—700); piščanci — (200—340); pšenica — (55—60); koruza — (50—55); ores — (40—45); ječmen — (40—45); proso — (60); melancani 60 (60—80); hruške 50 (50—70); jabolka 40-45 (30 do 50); breskve 35—40 (30—80); jagode — (150); slive 50 (50—90); grozdje 76 do 90 (50—90); robidnice — (80); jedilne buče 15 (20); paradižnik 30—40 (30 do 50); paprika 30—50 (30—50); kis — (30 do 35); feferoni 80 (100); hren — (180); bob — (110); zelena — (50). T časa od 7. do 14. septembra 199? je bilo rvjenih 27 dečkoT in 3« deklic. Poročili so se: Alojz Videč, delarec iz Šentjanža in Jožica Majoranc, polj. delavka iz Kompol. Vinko Knt- Mjak, keramičar in Marija Vizjak, keramičarka, •D« iz Celja. Matija Kalčič, strojni mojster iz Stor in Matilda Senica, nameščenka iz Teharja. iltefai Domanjko. čevljarski pomočnik in Pavla Cmpane, tkalka, oba iz Celja. Albert Heiligstein, •trojni tehnik in Ernestina Znpanc, zobna in- strmncntarka, oba iz Celja. Lndvik Reich, so- boslikar, pomočnik in Breda Bračič, tkalka, oba ix Celja. Franc Avšič. delavec in Jožefa Sorčan. Uborantka, oba i> Celja. Unrli so: Helena Leskovšek, poljska delavka iz Goričice, stara M let. Terezija Ratajc, otrok iz Straže, stara 1 dan. Amalija Rozman, gospodinja iz Celja, stara 59 let. Jurij Stravs, zasebnik iz Celja, star M let. Ana Skale, otrok iz Bukovja, stara 9 let. Jakob Pajman, otrok iz Škofje vasi, star 4 mese- •e. Zlatko Kolar, otrok iz Pongraca, star 1 me- sec. Badolf Saronja. strok z Raven pri i^oitanja. star 1 daa. Na zboru volivcev na Prevorju je tekla beseda o elektrifikaciji Preteklo nedeljo sta bila na Prevorju dva zbora volivcev za obe volilni enoti, kolikor jih je na Prevorju. Volivci so po- tem, ko so slišali poročila odbornikov in občinskih predstavnikov, predlagali kan- didate za volitve v občinski ljudski od- bor. V živahni razpravi je bilo največ govora o popravilu občinskih cest, kme- tijstvu, predvsem pa o elektrifikaciji. Potem, ko so lani zasvetile električne luči v nekaterih vaseh, dela niso nada- ljevali in tako so še danes nekatere vasi brez elektrike. Problem so denarna sred- stva. Volivci so pozdravili zagotovitev šentjurske občine, da jim bo pri elektri- fikaciji pomagala. Posebno hvaležni so volivci iz Krivice, katerim je Zadružna hranilnica in posojilnica iz Celja prisko- čila na .pomoč in jim dodelila preko 600 tisoč dinarjev kredita. Ta znesek jim. bo pripomogel, da ibodo le napeljali v svoje, med NOB požgane domove, električno luč Vsi interesenti za elektriko imajo no- tranje inštalacije gotove, drogovi za lo- kalno omrežje že dolgo časa samevajo — torej jim manjka še samo žica. CESTA LESICNO—VIRŠTANJ Že pred leti so pričeli z gradnjo ceste Lesično—Virštanj, ki bo povezala Koz- jansko pokrajino z železniško postajo v Imenem. Od obeh krajev je že precej zgrajene, potrebno bi jo bilo čimprej skleniti. Odsek ceste Golobinjek-Sela, ki je bil že jKjprej zgajen, vzdržujejo v prav lepem redu, slabše je z odsekom Sela— Virštanj, ki je bil dograjen šele pred le- tom. Cesta še ni bila prevzeta od cestne uprave, zato je nihče ne vzdržuje, čeprav bi zaradi strmine, po kateri se vije v ve- liki serpetini, bila vzdrževanja najbolj potrebna. Pogosti nalivi so odplavili drobni gramoz in prst, zdaj že kaže golo kamenje ter je popolnoma rebrasta. Čim- prej bi bilo potrebno nadaljevati z grad- njo in pričeti z vzdrževanjem cestišča, sicer ibo škoda prevelika. UPOŠTEVATI JE TREBA ŽELJE POTROŠNIKA Pretekli teden je bilo v Šentjurju po- svetovanje predstavnikov trgovskih pod- jetij in KZ s področja šentjurske obči- ne. To posvetovanje je organizirala Okrajna trgovinska zbornica iz Celja. Razpravljali so o gradivu ankete potroš- nikov o stanju v trgovskih obratih te občine. Predstavniki so dobili dragoce- ne napotke za boljšo, hitrejšo in kul- turnejšo postrežbo. Najtežja je preskr- ba s kruhom, ker je navezana na prevo- ze daljših relacij. Prav tako je s pre- skrbo z mesom, zlasti v tistih krajih, kjer ni mesarij. Marsikatero pomanj- kljivost bi bilo z dobro voljo trgovskih organizacij lahko rešiti. Na posvetova- nju je bilo sklenjeno, da bi v Šentjur- ju upoštevali želje potrošnikov, ki želijo da bi bila vsaj ena trgovina odprta tudi v soboto popoldne. POSNEMANJA VREDEN ZGLED Na skupnem sestanku z zdravstvenim osebjem v Velenju so se vsi prosvetni de- lavci odločili, da bodo pomagali pri ve- liki akciji, ki se bo pričela oktobra, ko bodo cepili predšolske otroke proti otro- ški paralizi. Vsi prosvetarji bodo odšli na teren ter bodo tolmačili ipomen zaščit- nega cepljenja proti polyomielitisu. Po- snemanja vreden zgled! ZASTOPNIKI KRAJA IN OBCINE KRANJ OBISKALI VELENJE UsE>ehi velenjskega rudnika, njegova mehanizacija in izredno dobra organiza- cija delovnega procesa privabljajo ved- no nove delegacije v Velenje. Tako so ta teden obiskali nastajajoče mesto zastop- niki občine in okraja Kranj. Ogledali so si rudnik ter izgradnjo Velenja. Sedaj se mudi v velenjskem rudniku skupina in- ženirjev iz Kreke. Okoli 20. septembra pa pričakujejo sindikalno delegacijo iz Švedske. IZ ŠMARJA PRI JELŠAH Dne 20. t. m. se bo pričel redni pouk tudi na glasbeni šoli v Šmarju pri Jel- šah. Skupno z novinci je vpisanih vanjo 36 učencev, od teh 8 goslačev, vsi ostali se uče klavir. V tej šoli predelajo go- jenci isto učno snov kakor na vseh osta- lih državnih glasbenih šolah in je pre- stop drugam možen. Letos se bodo lahko v to šolo vpisali tudi odrasli, ki imajo veselje do godbe na pihala, ker imamo strokovnjaka za takšen glasbeni pouk na razpolago. Že- leli bi namreč v kratkem imeti v Šmar- ju lastno godbo, ki bi nam ob priliki neštetih proslav bila zelo dobrodošla. V. K. IZ ŠENTJURJA PRI CELJU Strojniško-traktorski tečaj obiskuje 45 tečajnikov. Le-ti so iz šentjurske, sliv- niške in kalobške okolice. Poučuje tov. Dobrotinšek v dveh izmenah. Po kon- čanem tečaju, ki bo trajal preko tri me- sece, bodo tečajniki polagali traktorski izpit. Za tečaj plačajo odrasli 1000 din, mladinci pa 250 din. 7. oktobra ibodo v šentjurski občini za- čeli cepiti proti otroški paralizi. Cepljeni bodo otroci rojeni v letih 1951-1957. Na področju šentjurske občine je 1932 takih otrok. Voglajnska kotlina je zaradi jezov sla- bo rodovitna, saj imajo travniki ob Vo- glajni precej kisle krme in šara, zaradi talne vode pa se pojavlja tudi metljavost. Zato predlagajo prebivalci, da bi se ti jezovi znižali, ali celo odpravili. Občina se trudi, da bi ta problem rešila, nima pa za to finančnih sredstev. Po znižanju No- vakovega jeza, ki je bil znižan za 43 cm, se je stanje precej zboljšalo. Da bo več pasjih in mačjih repov - za točke Da naši lovci uničujejo iklateške pse in mačke v loviščih, kjer jim delajo'ško-^ do, bi človek še kar razumel, zlasti še, če s strelom živalim ne prizadevajo dolgo- trajnih muk. Lovski zakon jim baje to »Uboge« muce! dovoljuje in lovci morajo v dokaz, koli- ko so uničili klateških psov in mačk. pri- nesti lovski družini odsekane pasje in mačje repe, za kar se jim štejejo točke. Do tu še ljubitelji domačih živali ne lx imeli kaj pripomniti, če je škoda po teh živalih res dokazana. Toda marsikateri Celjan bi vedel po- vedati primer, ko se je na domače dvo- rišče ali zakotno ulico zatekel ves okr- vavljen mijavček, kateremu je brezsrčni j lovec »v borbi za točke« odsekal rep. Se- i veda na repu ni bilo napisano, ali je bil \ to pes ali maček-klatež ali ne. Točke- ! so pa le tu in »kultivirani lovec« bo ne- mara še pohvaljen, če bo predložil mno- go takiii repov. ] Ni mi znano, ali v Celju sploh obstoja j Društvo za zaščito malih živali. Ce ga ni,, j bi bilo prav, da bi ga ustanovili — če pa : je, se samo čudimo, da teh pogostih pri- ; merov še ni obravnavalo in krivce pred- \ lagalo v kaznovanje. i V laški občini so mi te dni povedali,. ' da na zborih volivcev kmetje zelo kriti- zirajo lovce, ki jim kar vrstoma ubijajo^ domače pse in mačke. Ali si kmet na sa- motnih kmetijah laških hribov (Marof)' res ne sme privoščiti psa čuvaja, ki bi mu varoval dom in s katerim se otročad tako rada poigra? Bili so primeri, da je lovec ubil kmetu psa, ki se je držal večji- del samo domačega praga. Ta odnos- lovskih družin do koristnih domačih ži- vali ljudem že dolgo ni všeč in so zato. predlagali, naj Okrajna lovska zveza že vendar nekaj pokrene, da se takšni pri- meri ne bodo več ponavljali. NA KOZJANSKEM ZELO CVETI ŠUŠMARSTVO Obstajajo samo privatne obrtne delav- nice, državnih tu ni. Primankuje jim, predvsem obrtnikov kovinske stroke- Občina je strogo nastopila proti šušmar- stvu, zato je že precej šušmarjem vzela, obrt. NA KOZJANSKEM PET MELIORACIJ-*' SKIH SKUPNOSTI V kozjanski občini bo ustanovljenih pet melioracijskih skupnosti. Priključile pa se bodo Obsoteljski vodni skupnosti^ ki bo regulirala tudi vse pritoke Sotle^ V BISTRICI OB SOTLI BI POTREBO- VALI ŠE ENEGA ZDRAVNIKA Na področju kozjanske občine deluje samo en zdravnik, dve sestri in dve ba- bici. Nujno bi potrebovali še enega zdrav- nika za zdravstveno postajo v Bistrici ob' Sotli, kjer je predviden tudi zobni zdrav- nik. En zobni zdravnik pa bi moral biti tudi pri zdravstveni postaji Kozje. Poleg, dveh ix)svetovalnic, ki že delujeta, je predvidenih v občini še šest posvetoval- nic. KRATKE VESTI IZ ŠMARTNEGA OR PAKI V kratkem bodo začeli v Smartnem ob Paki z instalacijo ulične razsvetlja- ve. V ta namen je nakazala občina Šo- štanj štiri sto tisoč dinarjev. Ker pa znaša predračun napeljave pol milijo- na dinarjev, bodo manjkajočih sto tisoč krili s prostovoljnim delom in samo- prispevkom. V Rečici ob Paki bodo še to jesen-, zgradili novo perišče ob Hudem potoku. Ta sklep krajevnega odbora pozdravlja- mo, ker vemo, da voda Pake zaradi raz- nih odplak ni primerna za pranje, Sa- vinja pa je preveč oddaljena, da bi pri- šla za to v poštev. Delo v TD »Partizan« v Smartnem ob' Paki bo zopet oživelo. V kratkem bodo prispeli manjkajoči rekviziti, za katere nabavo je prispevala občina Šoštanj dve sto dvajset tisoč dinarjev. Mladina že komaj čaka dneva, ko se bo telo- vadba zopet pričela. Zadnjo nedeljo se je vršil pri nas do- bro obiskan zbor volivcev, na katerem so razpravljali predvsem o pripravah na bližnje volitve. Ker voli naša volilna enota dva odbornika v občinski odbor, so izbrali štiri kandidate, tako da bodo ljudje imeli lažjo izbiro. Le žal, da niso« kandidirali nobene ženske. V Smartnem ob Dreti so se stepli fantje. V pretepu je dobil s kolom po glavi kmet Ivan Bitenc. Poškodba je bila tako huda, da je Bitenc kmalu nato umrl. V rudniku v Zabukovci zaposlen Mi- lan Jazbec se je v Celju udeležil ne- kega pretepa. Obležal je nezavesten. Pri padcu so si zlomili nogo: Cecilija Valentak iz Lubnice pri Vitanju, Ana Frank iz Trnovelj in Franc Cizej iz Polzele. V jami je podsul pesek Ivana Žveg- lerja in Jožeta Zagoričnika iz Podloga pri Šempetru. Prvemu je zlomilo nogo, drugi je utrpel težje notranje poškodbe. Petletni Franc Cvikl iz Zlateč pri Strmcu je pri prevozu drv padel pod voz in si poškodoval glavo. V Cinkarni se je pri delu opekel z vrelo vodo delavec Ivo Podlesek. Pri padcu z motorja si je p>oškodoval glavo 14-letni Stanko Leber iz Dob j a pri Dramljah. Iz šoferske kabine je padel v Celju Kari Kovačič iz Ljubljane. Poškodoval si je glavo in roke. V podjetju Avtoobnova si je pri delu poškodoval nogo Maks Breznik. Sedemletni Srečko Starki iz Prebol- da si je pri padcu zlomil roko in po- škodoval nogo. V rudniku Pečovnik je voziček stisnil Ivana Kovača in mu poškodoval roko. Ponoči je bil napaden z nožem Ru- dolf Tkalec iz Pristave. Utrpel je težko poškodbo na glavi. Delavec Jože Novak je v Celju padel z zidarskega odra in si pri tem poško- doval tilnik. Marija Tržan iz Vezovja pri Šentjur- ju je padla z voza. Poškodovala si je nogo in roko. Pri delu v rudniku Zabukovca je zlomilo delavcu Jožetu Cijanu rebra na desni strani. V pretepu je utrpel pretres možga- nov in poškodbe na glavi Jože Cuk iz Založ pri Polzeli. — V Jezercah pri Slivnici pa je v pretepu dobil s kolom po glavi Alojz Gračner. Motor je podrl Jožeta Luknara iz Smartnega ob Paki. Utrpel je pretres možganov in poškodbe na glavi. Prometne nesreee ZARADI SLABIH GUM SE JE ZALE- TEL V DREVO Dne 10. septembra se je v Sentruper- tu pripetila težja prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila je vozil iz Slovenjgradca proti Ljubljani, ko mu je med vožnjo nenadoma počila prednja desna guma. Zaradi okvare voznik ni mogel obvladati vozila na cestišču in se je po 30 metrih zaletel v debelo hru- ško. Trčenje je povzročilo veliko mate- rialno škodo na tovornem avtomobilu (okoli 1,000.000 din), poškodovana pa sta bila dva potnika. Zadnje čase se je pri- petilo več nezgod, ki so nastale zaradi takih okvar in je nujno, da vozniki od- nosno odgovorni uslužbenci v podjetjih skrbijo za tehnično dovršenost vozil, saj so posledice pri takih nezgodah ne- precenljivo večje, kot nabava novih gum. ZOPET JE ALKOHOL VZROK NESREČE Dne 11. septembra se je kolesar Franc Hren vračal proti domu v vinjenem sta- nju. V Skofji vasi pri Celju je vozil po cesti kar križem in tako zavozil v na- sproti vozečega motorista. Pri trčenju sta oba padla na cesto. Kolesar je dobil težjo poškodbo na glavi in se zdravi v celjski bolnišnici. NA KRIŽIŠČU BODI PREVIĐEN! Dne 14. septembra zvečer se je med nalivom dogodila na križišču pri Ko- munalni banki Celje lažja prometna ne- zgoda. Voznik potniškega avtomobila je vozil po Cankarjevi ulici in nameraval peljati po Vodnikovi ulici, ko mu je iz stranske Stanetove ulice pripeljal voz- nik tovornega avtomobila, ki ni upošte- val prednosti na križišču. Trčenje je po- vzročilo, da je avtomobil obrnilo za 180 stopinj, obstal pa je na pločniku pred Komunalno banko. Obe vozili sta last OZZ v Celju. Skupna škoda znaša okoli 100.000 din, telesno poškodovan pa ni bil nihče. 2ALOSTNA VOŽNJA BREZ IZPITA Dne 15. septembra se je pred gostilno »Terglav« v Bukovžlaku dogodila nezgo- da. Voznik Ivan Tacer je upravljal mo- torno kolo brez izpita in na zavoju vo- zil bolj po levi strani in tako trčil v nasproti vozečega Zvonka Rudla, ki je vozil pravilno po desni strani ter imel na zadnjem sedežu ženo in otroka. Mo- torista sta ostala brez večjih poškodb, triletni otrok in žena pa sta bila odpe- ljana v Celjsko bolnišnico. Do nezgode je prišlo po krivdi motorista, ki je vo- zil brez izpita. ^Konjički« škrebljajo, ker toz'jo težko 20. SEPTEMBRA — Stev. 36 7 STRAN O vlogi in metodi dela v ,,Partizanu" O tiskovni konferenci Mitje Ribičiča Zadnji sestanek vodilnih delavcev partizanske organizacije v Kranjski gori je pokazal, da vodilni slovenski organ, jzvršni odbor Partizana Slovenije, ni enoten v svojih pogledih na vlogo in metode dela v partizanski organizaciji. O konservativnih pogledih pri vrhu, ki zavirajo napredek te zdrave, vseljudske organizacije, pa nam je pokazala tiskov- na konferenca, na kateri je predsednik republiške zveze Partizan tov. Mitja Ri- bičič podrobno osvetlil vse pereče pro- bleme v vodenju naše telesne vzgoje. Odveč bi bilo seznanjati naše bralce z vsebino tiskovne konference, saj je vsa- komur, ki se zanima za te probleme, že znana iz dnevnega tiska. Lahko trdimo, da že nekaj let ni bilo čutiti pri dolo- čenih članih lO republiške zveze Par- tizana enotnega gledanja na metodo de- la, oprijemali so se starih organizacij- skih oblik, ki niso bile več v skladu z družbenim razvojem, negirali so vred- nost športa, podcenjevali vlogo politič- nih in drugih družbenih organftacij pri obravnavanju problemov telesne vzgoje in podobno. Vse te negativne pojave in netovariško vzdušje pri delu Izvršnega odbora je sedaj javno razkril tov. Mitja Ribičič pred celotnim članstvom Parti- zana in vso slovensko javnostjo. Kako gledajo na te probleme parti- zanski delavci v celjskem okraju? Tov. Janko Ančik, predsednik okrajne zveze Partizan Celje, je že pred meseci opo- zoril republiški odbor, da statut Parti- zana ni več v skladu z družbenim raz- vojem in da ga je treba spremeniti. Okrajna zveza Partizana v Celju je ob ustanavljanju občin in občinskih od- borov raznih družbenih organizacij za- čutila potrebo, da bo treba tudi vodenje partizanske organizacije decentralizirati in približati terenu. Zato se je vselej dosledno borila za utrjevanje društev v okviru občin, krajevne skupnosti, kjer poznajo svoje probleme in težave in jih tudi s pomočjo ostalih občinskih druž- benih organizacij laže obravnavajo. Ta- ko je kljub ozkosti statuta Partizana za- čela okrajna zveza v Celju ustanavljati občinske zveze Partizana v Celju, Žal- cu in Šoštanju, v formiranju pa so v Slov. Konjicah in Mozirju. Povsod, kjer so bili zreli pogoji, so bile te občinske zveze že ustanovljene. Ta ukrep pomeni Urade in zavode vseh vrst vabimo k naročilu nove ilustrirane revije »Sodob- na pisarna«, ki bo pri nas novost za pro- pagando in organizacijo modeme tehni- ke pisarniškega poslovanja. Revija bo v veliko korist vsem pLsamiškim usluž- bencem in tudi vodilnemu osebju. Ce ni- ste dobili prospekta, pišite na našo upra- vo, Ljubljana, Gosposka 12. vsekakor veliko demokratizacijo vode- nja organizacije in bo prispeval k uspeš- nejšemu razvoju Partizana. Drugo nič manj važno vprašanje je metoda dela v Partizanu. Tu se je celj- ski okraj postavil na stališče, da mora biti vsebina dela v Partizanu bogata in privlačna za vse mlade ljudi. Zato se je preko tehničnih delavcev zavzemal za pestre oblike vadbe, ki poleg telovad- ne metode upošteva tudi športno meto- do dela. Se več — preko raznih oblik vadbe je treba razvijati zlasti tiste, ki neposredno v največji meri pomagajo tudi pri vzgoji moralnih kvalitet mla- dega ^loveka. Zato se celjsko okrajno vodstvo Partizana ni prepuščalo polemi- ziranju o koristnosti telovadbe in škod- ljivosti športa. Dosledno je stalo le na stališču o enotnosti društvenega dela v razvijanju splošne vadbe, pri tem pa prepuščalo tehničnemu vodstvu, da omo- goča mladim ljudem tudi udejstvovanje v športnih panogah in igrah, za katere čutijo veselje. Navsezadnje si danes ne moremo predstavljati mladega človeka, ki bi ne obvladal plavanja, smučanja, osnovnih disciplin iz atletike in drugih športnih panog, saj pravimo, da spada znanje v teh športih že k splošni iz- obrazbi vsakega človeka. To velja še posebej za tiste panoge, ki so praktične- ga pomena za naše življenje. Ozkost — zgolj proste vaje in orodna telovadba — ni danes vsebina dela v društvih Parti- zan celjskega okraja. Zamisel I. festi- vala slovenske telesne kulture kaže na celjskih tleh pozitivne sadove. V celj- skem okraju ni čutiti nerazumevanja med partizansko in športnimi organiza- cijami oz. sličnimi organizacijami, ka- terih skrb je vzgoja mladih ljudi. Fe- stivalsko vzdušje pa je prispevalo še k večjemu medsebojnemu razumevanju in sodelovanju vseh sorodnih organizacij. Lep primer, kako športniki in telovadci lahko živijo pod eno streho, imamo v Velenju, kjer so z ustanovitvijo enega društva zrušili pregrade med športniki in telovadci, medsebojno zbližali mladi- no, ki je ena sama, odpravili klubaštvo, smotrneje pričeli graditi športne objek- te, koristno uporabljati materialna sred- stva od družbenih organizacij in enotno pričeli obravnavati vprašanja telesne kulture. Družbene organizacije sedaj ži- vijo v Velenju z novim društvom, v ka- terem je čutiti večji polet in širino. Ta- kih primerov pa je še več v našem okra- ju, kjer vse bolj prihajajo delavci v Partizanu do spoznanja, da je le z med- sebojnim sodelovanjem in povezanostjo s krajevno skupnostjo možno korakati po poti napredka. Zato telesnovzgojni delavci v celjskem okraju odklanjajo ozkost, zastarela poj- movanja in telesno vzgojo in se zavze- majo za takšne oblike in metode dela, ki bi partizansko organizacijo še v večji meri približali vsem našim mladim lju- dem. Obenem pa si vsi želijo, da bi na- pravili tudi v republiškeln izvršnem od- boru prelom ter odstranili tiste člane odbora, ki danes zavirajo napreden in zdrav razmah partizanske organizacije. Atletika PARTIZAN GOMILSKO - MOŠTVENI PRVAK OKRAJA Moštveno prvenstvo društev Partizan celjsltejta okraja je zaključeno. V tekmovanju je sodelo- valo 17 društev. Omenjamo vrstni red najbolj- ših društev po posameznih kategorijah: člani — 1. Žalec, 2. Gomilsko, 3. Mozirje; članice — 1. Mo- zirje, 2. Gomilsko, 3. Braslovče; mladinci — 1. Celje-mesto, 2. 2alec, 3. Prebold; mladinke — 1. Prebold, 2. Šentjur, 3. Mozirje; pionirji — 1. Šentjur, 2. Celje-mesto, 5. Žalec; pionirke 1. Šoštanj. 2. Rogaška Slatina, 3. Žalec. V vseekipnem prvenstvu pa je vrstni red na- slednji: 1. Gomilsko 19.280, 2. Mozirje 17.771, 3. Žalec 17.585, 4. Celje-mesto 13.847, 5. Braslovče 13.578, 6. Šentjur 13.473, 7. Prebold 11.544, 8. Ve- lenje 11.512, 9. Šoštanj 10.558 in 10. Rogaška Sla- tina 10.378 točk. NAD 150 TEKMOVALCEV IZ 10 DRUŠTEV Na prvenstvu posameznikov društev Partizan celjskega okraja v atletiki je nastopilo v ne- deljo v Celju nad 150 tekmovalcev iz 10 društev. Rezultati so bili prav dobri, le pri članicah ni bilo zaželjene zasedbe niti ne moremo biti za- dovoljni z rezultati. Največ uspeha so imeli tek- movalci iz Žalca, saj so od 27 naslovov okrajnih prvakov priborili 9 prvenstev, tesno za petanii je Celje-mesto z 8, Šentjur s 5, Mozirje in Celje- Gaberje z 2 in Ljubečna z 1 prvenstvom! — Najkvalitetnejše rezultate so dosegli pri čla- nih Kovač, Lešek, Satler in Kotnik, pri članicah Karčetova, pri mladincih Molk, Polovic in Lak- ner, pri mladinkah Catrova, Jagodičeva in Zu- petova. pri pionirjih Pe«totnik, Cerovšek in Krajšek, pri pionirkah pa Cokanova in Pirševa. 12 MLADIH CELJANOV V REPREZENTANCI SLOVENIJE V »Kupu republik mladincev in mladink«, ki je bilo v soboto in nedeljo v Mariboru, je iz Celja sodelovalo v reprezentanci Slovenije 12 celjskih atletov in atletinj — Naraks, Kač, Šketa, Cepin, Pilih, Šrot. Silan, Leban, Rečnik, Cvikl, Debeljak in Cerovšek. Mladinci Slovenije so do- segli tesno zmago pred Srbijo — le za pol točke! — kateri so prispevali lep delež tudi celjski atleti. Naraks je bil zmagovalec na 1500 in 5000 m, Smovršnik je bil d^ugi na 100 in 200 m. Šketa drugi na 110 m in 400 m čez ovire, Kač prvi v metu kopja, Pilih četrti v skoku ob palici. Cepin četrti v troskoku itd. Mladinke Slovenije so bile na drugem mestu za Srbijo, iz Celja pa so se uveljavile Rečnikova, Silanova, Lebanova in Cerovškova. NASTOPI V DRŽAVNI REPREZENTANCI V soboto in nedeljo bo mladinska atletska re- prezentanca Jugoslavije nastopila v Novem me- stu proti Romuniji. Od Kladivarja so izbrani v reprezentanco Lešek. Kač, Naraks in Verk. Prve dni oktobra bo v Atenah srečanje atlet- skih reprezentanc Balkan : Skandinavija. V re- prezentanci Balkana bosta nastopila tudi Kladi- varjeva atleta Lorger in Lešek. Lorger Stanko, ki je v letošnjem letu pobral že vrsto pomembnih mednarodnih zmag, pa bo 12. oktobra še nastopil na mednarodnem atletskem mitingu v Rimu. Košarka ZMAGA IN PORAZ Na novem asfaltnem igrišču, ki ga je izgradilo 2SD Celje na Skalni kleti, so bile že prve tekme v košarki in to za točke. Ženska ekipa Celja je premagala Rudarja iz Trbovelj s 40:38 (21:22), dočim so moški Celja podlegli Olimpiji II iz Ljubljane s 57:63 (30:31). Pri Celjanih so bili najboljši Lešek. Molner in Kolnik. Odbojka POMEMBNA ZMAGA BETONA Odbojkarska ekipa Betona je na domačih tleh po trdi borbi zmagala v petih setih proti Rušam. Rezultat 3:2 (15:10, 4:15, 4:15, 15:7, 15:11)! S to zmago imajo odbojkarji Betona lepe možnosti, da se v vzhodni slovenski ligi uveljavijo na vidno mesto. Nogomet OB DELITVI PRVIH TOČK Brez dvoma so bili zelo veseli v taboru Kla- divarja. ker so njihovi nogometaši pobrali obe točki proti favoritu tekmovanja v VMC ligi Slo- bodi iz Varaždina. Vendar nasprotnik je bil iz- redno slab — senca nekdanjega velikega part- nerja! Tako domačini niso imeli težkega dela. Rezultat 4:0 (1:0) za Kladivarja. Lahko smo za- dovoljni z visoko zmago nad moštvom, ki bo brez dvoma v nadaljevanju prvenstva igralo še vidno vlogo v gornji hiši ... Igra? Bila je povprečna. Nič ni bilo lepih in smiselnih akcij. Kladivar je bil gospodar na ierišču v obeh polčash. vendar napadalci niso znali izkoristiti številnih zrelih situacij. Zmaga bi bila lahko izdatnejša, če bi napadalci pokazali več znanja in iznajdljivosti pred vrati nasprotni- ka. Disciplina — vzorna med igralci Kladivarja, ki so svojo mirnostjo in fair igro dobro vplivali tudi na lepo vedenje gledalcev. In gostje? Opo- rekanje sodnikovim odločitvam in često namer- no zbijanje žoge pri presoji prostih strelov v j«ut niso pokazali Slobode v dobri športni luči. Prav zaradi teh slabosti so gostje tudi prejeli dva gola! V 1. kolu prvenstva CNP je Olimp na domačih lleh dosegel lepo zmago nad Bratstvom iz Ro- gatca 5:2 (1:1). Čeprav je Olimp v II. polčasu igral le z 10 igralci, je z izredno požrtvovalnostjo in borbenostjo dos(;gel po svojih napadalcih kar 4 gole! Igralci ŽSD Celja na domačih tleh niso imeli ^reče, saj so se morali zadovoljiti s polovičnim izkupičkom z Usnjarjem iz Šoštanja 3:3 (2:2)! Morda je rczi.ltat tudi odraz omalovaževanja Vsi, ki se zanimate za sodobno organi- zacijo in tehniko pisarniškega poslova, nja, pišite po brezplačni prospekt za no- vo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprave: Ljubljana, Gosposka ulica 12. n-isj.rotiiika? Goslje so imiVi na igrišču podre- jeno vlogo, lorili pa so se srčno in v redkih pro- tinapadih so bili ■\s«lej uspešni. štorovski Kovinar je v Trbovljah proti Slogi doživel tivak poraz 2-6 (1:2,'. Vse kaže, da Storja- ni še niso preživeli svoje krize. Storjani so sicer srečno pričeli, saj so že v prvih minutah prišli v \odstvo, veselje ua je bilo kratko . . . Tjdi Velenjčani so se >rnili iz Trbovelj praznih rol:. Bili so žrtev Svobode, ki je zmagala s 5:1 (2:0). Ostala rezultata — Brežice : Proletarec 5:2, Bratstvo : Rudar (Hr.) 4:1! Pionirji Oiitipa so na Glaziji v prijateljski tekmi po lepi igri premagali Kladivarja z 1:0 (1:0), mladna Olimpa pa je gostovala v Mariboru proti Braniku in je srečanje izgubila z 1:3 (1:1). Mali rokomet MARIBOR : CELJE - 18:18 To je lep uspeh mladih igralcev Celja na ma- riborskih tleh. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED Glazija ob 9.30, prvenstvena nogometna tekma KLADIVAR : OLIMP (mladina) ob 11,00 KLADIVAR KOVINAR (pionirji) Skalna klet ob 15,00 CELJE : OLIMP (pionirji) ob 16,00 CELJE : SVOBODA (Trbovlje) Store, igrišče Kovinarja ob 14,00 KOVINAR : RUDAR (Velenje) - mladina ob 16,00 KOVINAR : OLIMP - liga Šoštanj, igrišče Usnjarja ob 15 USNJAR : RUDAR (Velenje) - pionirji ob 14,00 USNJAR : CELJE - mladina ob 15,30 USNJAR : BRATSTVO (Hrastnik) - liga Velenje, igrišče Rudarja ob 15,30 RUDAR : SLOGA (Trbovlje) - liga Rogatec, igrišče Bratstva ob 14,00 BRATSTVO : ROGAŠKA SLATINA - pionirji ob 15,00 BRATSTVO : BREŽICE - liga PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI organizacij in duštev je bila pred spo- menikom padlih žalna komemoracija. MOZIRCANI SO SVEČANO PROSLA- VILI KRAJEVNI PRAZNIK Dvanajstega septembra je Mozirje sla- vilo že četrtič svoj krajevni praznik. Praznik je F)osvečen 12. septembru 1944, ko je Slandrova brigada 'po ogorčenih borbah zlomila močno utrjenega okupa- torja in ponovno osvobodila Mozirje in ostale kraje v Zg. Savinjski dolini. Pre- bivalci Mozirja so se na praznik slavno- stno pripravili. Hiše so dostojno okrasili z zelenjem in zastavami. Na predvečer so na obronkih Mozirja zakurili kresove in uprizorili ognjemet. Na dan samega praznika je prebivalce že v zgodnjih urah zbudila budnica godbe na pihala iz Nazarij. Poleg slavnostne seje krajevne- ga odbora in predstavnikov množičnih ZADOVOLJIVA REALIZACIJA PRO- RAČUNA V MOZIRSKI OBCINI Občinski ljudski odbor Mozirje je do konca avgusta realiziral po proračunu 75 odstotikov dohodkov, kar znaša 75 milijonov dinarjev. Naj^bolje so re- alizirani dohodki od prebivalstva, saj znaša skupna realizacija nad 80% letne- ga plana. Iz gospodarstva pa so dohodki realizirani le nekaj nad 40% letnega pla- na. Dokaj dobra realizacija in normalen dotok sredstev omogbča občini normalno proračunsko potrošnjo. Tako je bilo do konca avgusta ustvarjenih 69% prora- čunskih izdatkov. Po fconffšlii občini AKCIJA JE USPELA Nedavni krvodajalski akciji v Slov. Konjicah se je odzvalo izredno lepo število prostovoljcev, saj je brez dvo- ma preseglo vsa pričakovanja. Vsega skupaj se je prijavilo za odvzem preko 260 ljudi, od katerih jih je nekaj ko- misija pri temeljitem pregledu izločila. Dočim je v prejšnjih letih bilo pri da- janju krvi večina dajalcev iz podjetij, tovarn in ustanov, pa je ob tej priliki bilo opaziti precej ljudi iz vasi. Prišli so celo iz najbolj oddaljenih naselij, kot so Jemej, Zg. Laže itd. Seveda tudi to pot niso zaostajali delavci iz pro- izvodnje, saj jih je samo iz KONUS bilo okoli 80, približno enako pa tudi iz KOSTRO, LIP itd. Več je bilo tudi takih, ki so dali kri prostovoljno že tretjič. Vsekakor pa gre zahvala vsem, ki so se tako človekoljubni akciji od- zvali, za kar se jim odbor RK in druge organizacije iskreno zahvaljujejo. V KONJICAH SO ŽE ZACELI ... V Konjicah so že pričeli s prvimi pripravami za cepljenje otrok proti otroški paralizi. Svet za zdravstvo je postavil poseben veččlanski odbor, ki bo skrbel za ves priprave. Na prvem sestanku je bilo sklenjeno, da bodo še v teku tega meseca po vaseh, šolah in drugih organizacijah predavanja o pomenu cepljenja. Ta predavanja bodo imeli zdravstveni delavci ob sodelo- vanju in pomoči množičnih organiza- cij. Na področju občine bo prišlo v po- štev za cepljenje okoli 2400 otrok v sta- rosti od 6 mesecev do 7 let. Odbor bo o vseh pripravah pismeno obvestil vse starše, da bi tako bilo delo na terenu čim laže in da bi zajelo tudi najbolj oddaljene kraje. Cepljenje se bo iz- vršilo razen v Konjicah tudi po vseh šolah, tako da bo staršem omogočeno čim bliže prinesti svoje otroke, z delom pa nameravajo začeti v prvi polovici oktobra. Celotno delo bo opravila po- sebna strokovna komisija, v kateri bo- do zdravniki in medicinske sestre. VEČ MLADINE Dosedanji zbori volivcev v konjiški občini kažejo, da bo v odborih precej več mladih ljudi. To se vidi iz pred- laganja kandidatov in razprav, ki se vodijo na zborih. Manj pa je bilo pred- laganih žena. IZ SMARTNEGA OB PAKI Zaradi velikega števila šolskih otrok se v tem šolskem letu vrši pouk v treh stavbah. Sola je s privoljenjem občine zasedla tudi krajevno dvorano, ker dru- gega izhoda ni bilo. Upamo, da bodo sedaj tudi v Ljubljani razumeli, kako potrebno in nujno je, da se zgradi novo šolsko poslopje. Dosedaj so bili nam- reč zavrnjeni že trije predloženi načrti, ki so stali nad en milijon dinarjev. Ker bo kmetijska zadruga opustila svojo trgovino, so sklenili, da morata ostati v kraju vsaj dve trgovini. Nada- lje so se pogovorili o pripravah za ulič- no razsvetljavo, o regulaciji Pake in na- peljavi vodovoda. Posebno pozornost bo treba posvetiti hitri regulaciji Pake, kajti Paka se regulira sedaj popolnoma nepravilno. Vsaka voda se regulira od izliva navzgor, ne pa kakor se to dela sedaj. Res smo radovedni, kdo bo pre- vzel odgovornost za morebitne hujše poplave, ki sedaj Smartnemu groze, in za škodo, ki bo s tem nastala? Včasih pa je le treba poslušati strokovnjake. Pisarniške uslužbence in vodilno oseb- je vseh uradov, zavodov, gospodarskih in družbenih organizacij vabimo, da se na- ročijo na revijo »Sodobna pisama«, ki ibo s pestro vsebino pomemben pripomoček za pisamiško poslovanje. Revija bo pri- našala zanimive članke in razprave o modemi tehniki pisamiškega poslova- nja, o racionalizaciji in mehanizaciji de- la, posebej tudi o strojepisni in steno- grafski spretnosti. Revija bo bogato ilu- strirana in bo edina te vrste v naši drža- vi. Zahtevajte brezplačni prospekt: Uprava revije »Sodobna pisarna«, Ljub- ljana, Gosposka 12. MLINARJEV JANEZ ZAPRT Sporočamo, da smo prenehali s poslovanjem v Mlinarjevem Janezu, Teharje in ga izročamo po nalogu OLO Celje Okrajnemu sindikalnemu svetu v Celju. Vsem cenjenim gostom se zahvaljujemo za na- klonjenost in obisk. Ves čas našega poslovanja smo se trudili, da smo cenjene obiskovalce dobro in solidno postregli. Ob tej priliki se zahvaljuje- mo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Olepševalno in turistično društvo Celje TRGOVSKA VAJENIŠKA ŠOLA V CELJU obvešča, da bo naknadni vpis v vse letnike v TOREK, dne 24. septembra 1957 od 8 do 12 v Vodnikovi ulici (podrobnosti na oglasni deski). Ravnateljstvo SPREJMEM ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA! Šraid Jože. Ravne na Koroškem. ZAZIDLJIVO STAVBNO PARCELO - 550 m^ ob Ljubljanski cesti prodam. Nasicn- v upravi lista. PRODAM malo posestvo z pnonadstropno dvo- stanovanjsko liišo. Nagode — gostilna Vcrbeče — Laško. PRODAMO onostauovanjsko hišo z lokalom — primerno za obrtnika v centru Celja. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »900.000.—<. 'KODAMO stružnice^ skobelne stroje, avtomo- bile, stabilne motorje, motorna kolesa, trak- torje in prikolice socialističnega in privatnega sektorja. Kupimo in prodamo hiše in posestva v Celju, okolici in Mariboru. Realitetna agen- cija l^Iaribor, Partizanska 24. PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem, vrtom, hmeljiščem in drugimi zemljišči v Savinjski dolini. Cena ugodna! Naslov v upravi lista. PRODAM gumi voz — nasilnost 5 ton. .Naslov v upravi lista. PRODAM pol visokopritlično hišo z vrtom, se- stoječe iz 4 sob, 2 kuhinj in pritiklin v bližini mesta. Delno vscljivo. Naslov v upravi lista. KUPLM šivalni stroj >Singcri;, pogrezljiv z okroglim čolničkora iu žcnsKo kolo. Olipi Mari- ja, I rankolovo. MLAD novinar šče sobo v mestnem središču. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stanovanje v centru za manjše tudi v mestu. Naslov v upravi lista. Z.\MENJAM enosobno stanovanje /a dvosobno. Ponudbe pod >Hišnica<. JŠCE.M samsko sobo. Dam nagrado 10.000 din. Ponudbe pod šifro »Nujno«. LJ'OKOJENCI Rudnika Liboje se zah valj u jemo sindikalni podružnici rudnika za dvakratni brezplačni prevoz na morje, ter za pomoč 8.000 din. - Sindikalne podružnice, posnemajte, ta kolektiv! SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIsCE CELJE Sreda. 25. sept. 1957 ob 20 — Dnevnik Ane Fran- kove — Premiera — premierski abonma i* izven Četrtek, 26. sept. ob 20 — Dnevnik Ane Frankove — četrtkov abonma in izven Petek. 27. sept. 1957 ob 15,30 — Dnevnik Ane Frankove — I. srednješolski abonma Sobota, 28. sept. 1957 ob 20 — Dnevnik Ane Frankove — sobotni abonma in izven KINO UNION Od 25. do 26. 9.: »GOG«, ameriški barvni film Od 27. 9. do 1. 10.: »GOUBBIAll«, franc.-jugosl. barvni film, cinemascop KINO METROPOL Od 21. do 24. 9.: »NEKOČ JE BIL KRALJ«. češki barvni film Od 25. do 28. 9.: »GOSPOD 880«. ameriški film IZID ŽREBANJA NAGRADNE ANKETE TOVARNE NOGAVIC, POLZELA ob prireditvi »Celje 1957«. Izžrebane so bile naslednje številke: St. 7416 I. nagrada 20 parov raznih nogavic Št. 9189 11. nagrada 15 parov raznih nogavic St. 6085 III. nagrada 15 parov raznih nogavic Št. 942 IV. nagrada 10 parov raznih nogavic St. 4985 . V. nagrada 10 parov raznih nogavic St. 5866 VI. nagrada 8 parov raznih nogavic St. 6302 iVII. nagrada 6 parov raznih nogavic St. 9956 VIII. nagrada 6 parov raznih nogavic St. 2692 IX. nagrada 5 parov raznih nogavic St. 3527 X. nagrada 5 parov raznih nogavic Lastnike kuponov izžrebanih številk prosimo, da jih pošljejo na upravo podjetja do 2b. 195" z označbo točnega naslova, nakar bomo izžrebancem dostavili nagrade po |K>šli. TOVARNA NOGAVIC POLZELA Po členu 5. in 20. Zakona o prometu z zemljišči in stavbami raz- pisuje delavski svet Kmetijskega gospodarstva Arja vas — Petrovce JAVNO LICITACIJO za prodajo starega gospodarskega poslopja v Drešinji vasi in Mali Pirešici. Licitacija bo ustmena dne 24. septembra ob 8. uri v upravnih prostorih posestva za interesente socialističnega sektorja. Eno uro po- zneje pa za interesente privatnega sektorja. Interesenti morajo pred licitacijo položiti polog v višini 10% od izkiicne cene. <:*-:lj.s2-;i teijnik ~ izdaja OKRAJNI OflBOa szdl V CE- LJtT _ UREJUJE lUEDNlSKl ODBOR — ODGOVORNI ured- NIH TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, nrov TRG 3 — POSTNI PRE- jsal j.23 — TEL. UREDNIŠTVA ^}-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ITN 020-305-T-l-2eS PRI ME8T- .■^I HRANILNICI v CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LSTNA 250 DIN, ČETRTLETNA m DIN — ROKOPISOV ne VRaCAMO — TISK CEUSKA TISKARNA V CSI>jf NEDELJA, 22. septembra 12,00 Pogovor z državljani 12,10 Želeli ste — poslušajte! 12,45 Našim kmetovalcem PONEDELJEK, 23. septembra ti.55 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Južnoameriški ritmi 17,50 Športni komentar 17,45 Dalmatinske narodne TOREK, 24. septembra 14.55 Želeli ste - poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Glasbeni mozaik 17,35 Pred volitvami v ljudske odbore 17,45 Plesne melodije izvaja Celjski plesni orke- ster p. v. Vendija Videča SREDA. 25. septembra 14.35 Želeli ste - poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Franz von Suppe: Pesnik in kmet — uvertura 17,30 Kulturni obzornik 17,40 Vsak eno (domači ansambli) ČETRTEK, 26. septembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00—17,00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Polke in valčke igra Celjski instrumental- ni kvintet, poje Erika Kozoderčeva 17,35 5 minut za naše gospodinje 17,40 »V Kamniških planinah« — reportaža PETEK. 27. septembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Od melodije do melodije 17.35 Gospodarska vprašanja: »Izobraževanje vodilnega kadra v podjetjih« 17,45 Pojeta Nanika Pipan in Slavko Pader, spremlja trio M. Kozmusa SOBOTA, 28. septembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Za vsakogar nekaj SOBA IZ TREH HIŠ SOTELSKI: Prav posebne občutke ima človek, ko je mlad. Ne, prav otročje mlad ne sme več biti. Približno tako, kot je Jaka, ki se je uspel preriniti do svojega kru- ha in je že nekaj let v državni službi. Prihranil si je nekaj dinarčkov in vzel še mnogo večji kredit, da je začel mi- sliti na opremo skromne sobice, v ka- teri je životaril s starikavo posteljo, polomljeno mizico in škripajočo izpo- sojeno omaro. Nekako žarel je v sreči, ko je končno s čekom za 100 tisočakov in še nekaj jurčki v žepu izstopil v Trizvezdju. Trizvezdje, lepi beli kraj z izložbami in neonsko razsvetljavo! Kraj, kjer se na vsakem koraku vidi stopinja napredka! Jaka je bil vzhičen, saj je pričakoval tukaj košček svoje skromne sreče. Da, mislil je na svojo sobico. Sobo si bo opremil, toda kako naj stori, da ne bo predrago in vendar lepo? Srce mu je naravnost do vratu poskočilo, ko je za vogalom zagledal v izložbi lep pi- san kavč s fotelji. Kako prijetno bi bilo v njegovi sobi. Doslej mu je bilo naravnost nerodno, če ga je obiskala Jelka ter s čudnim nasmeškom ogle- dovala majavo in odrgnjeno mizo, po- steljo. Kavč, lep, pisan, mehak in zi- bajoč! Kakšna sreča! Ni dosti premi- šljeval, vstopil je. Prijazen prodajalec mu je veselo odgovarjal in ga prepri- čeval, da je resnično najpametnejše, če za samsko sobico kupi kavč, fotelje — saj to je praktično in elegantno! — ter čedno kombinirano omaro in mizico. Da, to je udobno. Jaka je bil navdušen in že se je videl v ugodju treh sreč: čedna sobica. Jelka in lastno zadovolj- stvo! Ne, lastno zadovoljstvo, sobica in Jelka! Da, tako je mislil! »Vse skupaj stane samo okrog 140.000 dinarjev« je vljudno povzel prodajalec. »Ni predrago za prijetno udobnost, ki jo boste uživali, gospod! Kar oglejte si!« Da, gospod je dejal, ker v takem udobju se mora menda že reči »gospod«. Jaka je malo priščipnilo v ušesu. Po- zabil je pač na »tovariša«. Sicer pa tovariši iz gozdov res niso imeli kav- čev, temveč le krvavo borbo za tisti čas, ko bi tudi tovariši zaslužili kavče. Ce pa smo odkriti, je celo Jaku, ki je mlad in je o tistih težkih časih več slišal kot doživel, nekje godilo njegovi skriti ničemurnosti, da mu je prodaja- lec dejal: »Izvolite, gospod!« »Prosim, pa hi kupil! Saj daste na ček?« je srečno povprašal Jaka. Ze se je videl, kako bo še danes z lepim po- hištvom v sobi. »Da, lahko, če boste nekaj dni poča- kali.. Veste kombiniranih omar nimamo. Pa jih bomo dobili še te dni, gospod!« Jaka je nekaj neprijetno stisnilo v prsih. Komaj se je utrgal, da je prišel v kraj treh zvezd iskat svojo skromno srečo, pa... Spomnil se je, da so tu še druge prodajalne pohištva in da so morda celo cene različne, kot mu je pripovedovala Jelka. »Prav, se bom pa pozneje oglasil!« »Prav, prav! Se priporočamo, gospod!* je vljudno odgovoril prodajalec. In Jaka se je odpravil k drugi hiši, kjer je zagledal izložbo s čudovito kom- binirano omaro. E, tu bo nekajt »Ne, tovariš, kavčov trenutno nima- mo. Počakajte, lahko jih naročimo po vašem okusu.* Na, zdaj pa kavčov ni. Kaj če bi pa tu kupil omaro, tam pa kavč. »Trenutek, prosim!« je kliknil in že je dirjal nazaj k prvi hiši. Smola! Kavč je bil svetlejši od omare. To vendar ne more skupaj. In Jaka se ni hotel vrniti k drugi hiši, pa se je nameril po dolgi ulici in zagledal lepe fotelje ter mizico s šahovsko desko na sredi. Sah! Kar poskočil je. To bi bilo pri- jetno v njegovi samski sobici! »Zal nimamo drugačnega lesa!« je dejal prodajalec. Jaka je stopil na ulico. Skoraj bi se mu solze udrle po licih. Tam kavč, čudovito lep kavč brez omare; tu mi- zice lepe temne in tam omara! Nemo- goče! Tri prodajne hiše s pohištvom in niti ena nima zanj le skromne so- bice. Stiskal je denarnico z jurčki in čekom! Jelki je obljubil, da pripelje pohištvo! Razjezil se je. Vrnil se je k vsem trem hišam. Cez nekaj dni ga je v sobici obiskala Jelka. Nasmeh z jamicami, ki ga je pozdravil ob vstopu, je v hipu potem- nel. Senca je legla na radosten sij v očeh: »Si znorel? Ali ni škoda dertarja. Cirkus!« Jaka je bil obupan. V mesto treh zvezd je šel iskat srečo, skromno srečno so- bico in je iz treh hiš dobil sobico treli nesreč: lastno nezadovoljstvo, sobo ne- srečnega spomina in izgubljeno Jelko! Sotelski. Direktorje in ostale predstojnike ura- dov, gospodarskih in družbenih organi- zacij vseh vrst opozarjamo na novo ilu- strirano revijo »Sodobna pisarna«, ki bo v znatni meri pripomogla k izboljšanju vašega pisarniškega poslovanja. Pestra in zanimiva vsebina bo vse vaše usluž- bence, tudi vodilne, prijetno presenetila in zadovoljila. Plačilni pogoji so zelo ugodni. Ce niste dobili prospekta, ga zah- tevajte pri naši upravi: Ljubljana, Go- sposka 12. V TOČILNICI »Slivovke dajte mi čašico malo, kajti v želodcu me nekaj tišči!« Tiho poprosil sem deklico zalo, ki za točilno se mizo vrti. »Končno prišli ste pod našo streho! Čakala celih pet dni sem na vas! Dolžni ostali ste zadnjo mi ceho, toda to žito ne pojde vam v klas! Golaž tedaj ste si tu naročili, zraven pojedli ste žemljice dve in še tri deci starine popili, preden pokazali ste mi pete! Tu ni izgovora! Tudi pozaba opravičila vam nikdar ne da! O, vi ste prava, resnična baraba, to že na vašem se nosu pozna!« Varrie strmeli ostali so gosti, mene pa znoj je sramote žalil. Grobe krivice bilo mi je dosti! Mnogo že mesecev nisem tu bil! Preden s protestom sem prag prekoračil, vprašal sem deklico še za ime. »Anica,« neki mi gost je tolmačil, »ni je bolj zale in srčne od nje!« AVTOGOL (13. IX. 1957) V celjski naš eter zašla je tuja popdčenka »bista«, ki za doprsni bi kip nadomestek hita. Tu jezikovni purist kar sam si je nogo podstavil. PISMO IZ DEŽELE SMEHLJAJA Tu bivam zdaj v deželi mili, kjer Tisa v Donavo hiti, srce nazaj mi k vam ne sili, na trg si vaŠ nič ne želi. Tu paradižnik se mi nudi za pol kovača kUogram, a grozdja, sliv, sočivja tudi ni cene nizke prav nič sram. Tako si tukaj standard dvigam, saj penzija mi manjša ni, ušel sem torej hudim brigam, ki so pri vas mi pile kri. Le skrb me še za vas navdaja, kil trg požira vam denar. Tu res dežela je smehljaja, ki v njej lepo je biti star! PREDSTAVLJAMO VAM: »GOSPOD 880" Prijatelji filma bodo prihodnji teden prijetno presenečeni nad predstavo »Go- spoda 880«, posebno še, ker smo takih presenečenj s strani ameriške proizvod- nje malo vajeni. Film je prisrčna, umir- jena komedija, ki poleg tega, da zaba- va, zapušča s svojo globoko človeško no- to v -gledalcu vtis in občutek za člove- ške vrline in dobroto. New York — mesto bogastva, revšči- ne, manhattanskih nebotičnikov, brod- wayskih zabavišč, umazanih slumov (predmestne ulice) in bleščeče razsvet- ljenih avenij in ne nazadnje, mesto iz- siljevalcev, ponarejevalcev in tatov — »grosistov«. Raj za gangsterje in pekel za detektive, ki pa so (vsaj v filmih) vedno končni zm.agovalci. V tem raju in peklu živi- tudi tajinstveni «-gospod 880«, ki nam ga s sijajno igro predsta- vi Oskarjev nagrajenec Edmund Gwenn. V glavnih vlogah nastopata še Doro- thy McGuire in Burt Lancaster. Sijajno napisani scenarij Roberta Riskina je so- lidno zrežiral Edmund Goulding, glasbo je napisal Sol Kaplan, fotografija pa je delo Josepha La Shella. Proizvodnja: 20 th Century Fox, 1950; distribucija: »Vesna film«, Ljubljana. V kratkem bodo v Unionu predvajali ko produkcijski film francosko-jugoslovan- ske proizvodnje GOUBBIAH. V glavni vlogi nastopa eden najboljših francoskih igralcev Jean Marais, ki pa v tem dokaj povprečnem delu ni mogel zablesteti. Njegova partnerka je Kerima (Alžirka po rodu), režiser pa Robert Darene. Vse vrzeli in razpoke so »zamašili« jugoslova nski igralci. Naše morje, skalna pokraji- na in Plitvička jezera — da, to je čudovito! Na sliki je prizor iz filma. Viže izbrane - iz Uljane v soboto zvečer je bil v dvorani Mestnega gledališča za udeležence VI. kongresa LMS koncert plesne glasbe, ki jo je izvajal orkester popularnega Bojana Ada- miča. »Napovedoval« je dobro razpoloženi Ježek, pela pa je Marjana Deržaj. O, Salk! Zame si hil prepozen... Imam prijatelja, tam daleč na jugu na prelepem otoku. Poznam vso nje- govo družino. Starše, brate in sestre. Vsi so postavni, naravnost lepi ljudje. Brat Ive je postaven pomorščak in de- kleta še prerada stopajo v njegov čoln. On pa, ime mu je Pero, je pohablje- nec. Zavratna bolezen ga je v otroških letih zvila. Skrčena noga... zvita ro- ka. Sepa ob počitnicah po obali, ne- rodno vesla, če sede v čoln. Njegov obraz pa, izklesan brat Ive. Kak fant bi bil... Pero študira pravo. Studira pridno in trudi se. Nadomestiti hoče svoje teles- no hibo z razumom. Je najrazumnejši med vsemi na otoku. Rekel hi, tako pa- meten, da je opravil z vsemi pred- sodki ... In vendar... Ive je na dopustu. Na rivi je zbrana mladež vsega otoka. Sobotni večer je. Fantje so skupaj in zbijajo šale. Pri- dejo dekleta in smeh se poleže. Vsi vedo, kaj hočejo ... ^ — Pojdimo. Na pomolu bomo pri- žgali »feral«, Tomo pa bo prinesel har- moniko! In druščina se med smehom razgubi izpred hotela. Pero je obsedel pri meni. Smeh pri- haja od daleč. Takrat se vrne Ive in reče bratu: — Pero! Pojdi! — — Ne ljubi se mi ... — — Ne izmotavaj se. Z menoj pojdi... S pomola zateglo kličejo dekliški gla- sovi »Ive! Iveee!« — Pojdi k tem goskam, meni ni do njih! — je skoraj robato zavrnil Pero svojega brata. Ive je šel. Potrt... Pero pa je škilil name, če sem nasedel njegovi laži. Pre- hitro je uganil moje misli in skoraj živčno dejal: — Rekel boš, da sem bedak. Zagre- i njen osel, ki pusti, da mu občutki nad- vladajo razum. Toda bolje je, da m- grem z njimi. Vsaj kadar plešejo ne .. Vzel je časopis. Prelistaval ga je, se zazrl v eno od strani, potem pa ga je vrgel na mizo in vzdihnil: — E, zame si hil prepozen... — Na odprti strani je bil članek o Salku in njegovem cepivu ... Moj prijatelj Pero je pameten fant. Tako pameten, da se zaveda kako ne- umno bi bilo, če bi spričo stvari, ki jim ni pomoči, postal neznosen in ci- ničen. Toda Pero je tudi mlad fant, pri katerem bi bilo prav, če bi občutki še bili močnejši od razuma. Pa čeprav je pameten... -ček FILMSKI BAROMETER CESTA — LA STRADA O filmu smo na dolgo in široko pisali že v prejšnji številki, zato bi bilo po- navljanje odveč.- Pripomniti je treba samo to, da je »Cesta« nedvomno naj- boljši »celjski« letošnji film in se mu bo lahko postavila ob stran kvečjemu ekranizacija Steinbeckovega romana »Vzhodno od raja« v režiji Elie Kazana in z Jamesom Deanom v glavni vlogi. MICHEL STROGOV ali kakor smo Slovenci navajeni — Car- ski sel — je zelo dobra podoba Verno- vega pustolovskega romana. Pri nas imenujemo film »koprodukcijski«, ker »nastopata« v vlogi reke Irtiša divja Drina, sibirske stepe pa predstavlja pro- strana sremska ravan. Skoraj bi pozabil na cavalerie yugoslave. Kratko poveda- no — film je dobra zabava, svojevoljno spreminjanje teksta pa niti ni (s film- skega gledišča) neumestno. Zanimiv Živalski vrt V Celju S Na svoji turneji po Sloveniji se bo ustavil potujoči avstrijski ži- valski vrt iz Eggenberga pri Grad- cu. Poučen zoološki vrt ima nad 200 živali iz raznih delov sveta. Mnogo je plazilcev, raznih velikih - kač, živahnih opic in veselje je gledati raznovrstne ptiče, papige itd. Seveda najdeš v živalskem vrtu tudi velike divje zveri od vol- ka, medveda, hijene pa do lepega leva. Na ogled živalskega vrta opozarjamo starše, zlasti pa šolska vodstva" iz Celja in dežele. Saj je obisk takšnega vrta za mladino poučen. Vstopnina za odrasle 50 dinar- jev, za otroke 30, za skupinske VODA REŽE JEKLO Pred kompresor so pričvrstili 2 mm debelo jekleno ploščo. Pritisk na giunb in iz kompresorja je brizgnil tanek cu- rek vode z brzino, ki je večja od zvo- ka. Cez nekaj trenutkov dvigne labo- rant ploščo in ugotovili so, da je voda presekala jeklo. Konstruktorji tega vodnega kompresorja, ki ima veliko brzino in ravno tako ogromno proboj- no moč, so sodelavci Akademije znano- sti v Sovjetski zvezi. V hipu ta njihov stroj izbrizga do 1200 litrov vode pod pritiskom 2000 atmosfer. Doslej so trdi material sekali ali vr- tali s pilami, ki so morale biti še bolj trde od samega materiala. Vsi ti do- slej znani noži in svedri pa so se iz- rabili dokaj hitro. »Vodni sveder« pa se sploh ne troši. Po mnenju strokovnja- kov bo ta »vodni sveder« našel široko uporabo v metalurgiji in v industriji sploh. Tako predvidevajo, da ga bodo s pridom koristili zlasti za podvodno čiščenje ladijskih korit in za čiščenje metalnih površin sploh. Sovjetska in- dustrija je že začela proizvajati te »vodne svedre«.